za kmetijstva gospodarstvo in oktnijslvo.
Izdaje.ga
C. K. KMETIJSKA DRUŽBA GORIŠKA.
I.ist I.	V GORICI MESCA OKTOBRA 18G3.	Tečaj I.
Čč. udom c. k. kmetijske družbe in naročnikom •	" na znanje!
Zastran tega našega slovenskega lista se je sklenilo v Tominu fako-Io:
Izhajal bo do novega leta, kakor do sedaj, po enkrat, drugo leto pa, ako bo mogoče, po dvakrat na mcsec, na polpoli. Kadar se primeri, da se dosti tvarine (spisov) nabere, se mu, dokler enkrat izhaja, še druge pol pole, ali kolikor bo treba, doda. — Nasvet vredništva, da naj bi se „Umni Gospodar" ne pečal samo s kmetijskimi zadevami/ampak, da naj bi tudi druge potrebne ali koristne reči prinašal *), je obveljal, in bilo je glavnemu odboru naročeno, da naj se z vredništvom zastran tega pomeni.
. *) VreJnislvo meri namreč na to, da bi so iz tega lista izcimil sčasoma nekak dešclett cnsmft, ktcri bi vscm jioselmim - duševnim in materialnim -potrebam goriških Slovencov zadostoval.— Da jc „1 mni Gospodar" že tudi v dosedanjih Ustih nekaj raznih novic prinašal, godilo sc je to le po "rijaznem privatnem dovoljenji žl. gosp. predsednika.	Vredn.
Veljal bo „Umni Gospodar", dokler enkrat izhaja, s poštnino vred ca goldinar za celo leto; če bo dvakrat izhajal pa <lva gold. a. v.
Gč. slovenski udje c. k. kmetijske družbe bojo dobivali „Umnega Gospodarja", ali pa „Atti-e memoric" zastonj. Dvakrat, zdaj iz prva, pošljeta se vsein družnikom oba lista, slovenski in italijanski (italijanski od 10. in 25. okl). Vsaki naj si izvoli, klerega hoče, druzega naj pa nazaj (rctour) pošlje. Po tem zve odpravništvo, kaj mu je storiti. Kdor pa oba lista obdrži, in s tem pokaže, da želi oba prejemati, naj pošlje za rfoienskega dotič.no naročnino (i gold.).
Odpravništvo (ekspedicija) obeh listov je v pisarnici glavnega (osrednjega) odbora c. k. kmet. družbe v mestni hiši, (t. j. pri magistratu), II. nadstropji. — Naročnino (denar) za „Umnega Gospodarja"prejema vrcdnislvo (v Uasteiu,-hišna št. 21) l, o. nadstropje); pošilja naj se pa na enkrat za celo lelo (od I. oktobra naprej) v frankiranih pismih. — Naročiti se na „ Umnega Gospodarja " jo vsaki dan čas. Gč. naročnike prosimo, naj bi priimek vselej razločno pisali in ne pozabili naznanili zadnje pošte, ali pa priložnosti, po kteri hočejo list prejemati. —
Vredništvo v imenu glavnega odbora.
Oznanilo.
Laui je bil dal nek Grek, Elija M. Fernandez iz Soluna, kmetijski družbi, in tudi drugim, ki se pečajo s svilnimi goseneami (kavalirji), prav dobrega semena, ki ga sam napravlja. llavno ta gospod ga ponuja tudi letos, in glavni odbor kmetijske družbe je njegovo ponudbo rad sprejel, ter vabi vse tiste, ki želijo kaj tega semena imeti, naj bi se prišli za-nje podpisat. Ena onča (unča) bo veljala 8 frankov. Kav bo še druzih stroškov ^špež) p. za vožnjo, bodo se razdelili med vse, ki sc podpišejo; sicer pa ne presežejo ti stroški 1 franka.— Kdor se hoče tedaj tega semena noročiti, naj se oglasi do konca tega mesca, t. j. do vseli Svetih, pri tajniku (sekretarji kmet. družbe, g. Frideriku Parkarji (pri magistratu v II. nadstropji ali planu)). Pri podpisu bo treba položiti o frankov v srebru, ali v našem denarji, 2 gold. 2% sold. v srebru, ali, ko bi hotel kdo v bankovcih plačati, priloži še, kar znese adžjo. Drugo se porajta iu plača na zadnje, kadar pride seme. Letošnjo galeto iz tistega semena lahko vsakteri v pisarnici kmet. družbe o-gleda.
Glavni odbor.
G L A VIII ZBOR
c. k. kmetijske družbe, 21. sept. 1863, v Torainu.
V nedeljo 20. sept 1.1. proti 2 u. popoldne — prijetnišega vremena si ne more Človek misliti, kakor je bilo tisti dan — je odrinilo IG gospodov iz mesta in iz Lah *) proti Tominu. V Kanalu smo šli ogledat gaj (park) .in grad francozkega vojvoda Blacas-a. Grajšinški oskerbnik, gospod F. Malnič, nas je že na vrtnih vratih prijazno sprejel in pozdravil. Peljal nas je nar popred po vrtu, potem po vseh sobah (cimrah). Čudili smo se temu in unemu. Nar bolj pa smo se zavzeli, kijsmona zadnje v obednieo (kjer se jo) stopivši, zagledali mizo pogrnjeno, in na-nji pravo nraz-stavo" vsakovrstnega sadja, grozdja in sploh vsega, kar ima žlahtnega kanalska dolina. Mislite si k temu še prijaznost in preljubeznjivo gostoljubnost g. oskrbnika in (pozneje) milostljive njegove gospe, in sodite, ali je bila debela ura, ki nam je v gradu tako hitro pretekla, res zamuda, ali ne-! — Okoli 8 '/a u. smo bili v Tominu. Gospoda tominska z g. predstojnikom Fr. Grossmannom na čelu nas je že pričakavala, pripravljena nam postreči. Iz srca hvaležni smo vrlim Tomincom, da so nas tako hitro, spodobno in primerno nastanili (vkvartirali). Pri skupni večerji v čitavniei se nas je bilo zbralo kakih 25-30 mož; imeli smo se prav dobro-■Drugi dan ob 8 l/„ u. je bila sv. maša; sloveči tominski pevci so peli: „Pred stolom." Ob 9 l/t se je začela seja v prostorni dvorani c. k. okrajne uradnije. Kaj in kako se je razpravljalo, kaže sicer zapisnik (protokol). Ali ena reč, ki se je tistim, ki so pričujoči bili, sosebno v spomin utisnila, se bo težko dala iz zapisnika posneti, to, namreč, da so se kmetje, (kteri so bili iz vsega tom. okraja skupaj prišli) obravnave tako živo udeležvali, da gotovo še nikdar poprej tako. Zadosti bo, ako rečem, da veči del pričujočih kmetov se ni izganil z mesta od začetka do konca seje, ki je celih G ur trpela; in, ko se je o kozah govorilo, je postal tak hrup med njimi, da smo jih komaj pokrotili. (Ste namreč dve stranki, ena za, druga zoper kozarijo). Začeli so se v svoji priprosto-sti celo v posvetovanje'vtikati. Pa tudi vse druge uprašanja so jim bile prav zanimive (interesantne), samo formalnosti so jim bile dolgočasne (zlasti, ko se je v tujem jeziku razpravljalo). Govorilo se je, kakor je kdo hotel, po slovenski, po nemški in po italijanski. Se ve, da je bilo vedno tolmačenja in prestavljanja treba, zdaj gospodom, zdaj kmetom. Tri vsi ti jeziški zmešnjavi pa — in drugači ni mo-
") Lah." Ta množ. rodivnik je okoli Gorice sploh v navadi in nomenja toliko, kol: /s Fur-lanije. V Lahe, v Lukih je toliko kot, v Fiirlanijo, r Furlanii.
Vredn.
-glo biti — jc šlo vse veliko bolj po redu in godu, kakor smo pričakovali. — še le proti 3r/[, popold. smo se iz sejne dvorane v čitavnično preselili. Bilo nas jc ako se nisem uštel, 43 pri kosilu. Proti zadnjemu jc stopil nenadoma čitavnični pevski zbor v dvorano. Kdor ga ni že poprej slišal, ni mogel načuditi se, da je tako ubran, tako mojsterski izurjen in uglajen. Naše pesmi so, kar nas prav veseli, laškim gostom močno dopadle. Priča temu gromeče ploskanje. Slava Vam, Tominci! — Tominski kmetijski zbor je in ostane za goriške Slovence imeniten iu spomina vreden, bodi, da gledamo na narodnost, ali, da sc na kmetijstvo oziramo.
Sej sil zapisnik.
Pričujoči: ^
■' -.
C. k. namesto, svctovavce vit. žl. Eosizio.
Družbin predsednik A. žl. Claricini.
C. k. okrajni predstojnik, g. Fr. Grossmann.
Podružnični načelniki: tominski, bovški, kanalski, gradiški, in kampolon-ški, namreč, gg. Tom. Butar, fajm. pri sv. Lucii na Mostu, Jož. Vogričdekan bovški, Jož. JJurjava, vikar v Deskli, Dcl-Torre, D.r Savorgnani. Začasni tajnik,
Fr. ParJcar.
Družniki: gg. duli. Pavlctič, d.r Toiikli; učitelj verstva, Andr. MaruŠič, učitelj verstva, L. Pertout, vsi iz Gorice; Marci in Juli grofa Strassoldo iz Joanica; Andr. Wolf, dekan kanalski, Mih. \Kacafura iz Tomina, Andr. Pcterncl, fajm. iz Volč;— potem gospodje, kteri so imeli biti za družnike nasvetovani: prof. Gatti iz Gorice, d.r KocačiS, dr. Prcmcrstcin, dr. LavriS} iz Tomina; Izidor žl. Paglia-ruzzi iz Kobarida, Fr. MalniS iz Kanala, An t. Flander vik. na Srpcnici, Fil. Kramar fiijm. v nemških Rovtab.
Veliko družili gospodov nedružnikov, in obilno kmetov.
Gosp. namestn. svetovavec, kot pooblastenec prevzvišenega gosp. barona Namestnika tržaškega, zavetnika (protektorja) kmetijske družbe, začne po sv. maši ob 974 sejo. S prisrčnimi besedami pozdravlja zbor; pravi, da mu je žal, da ne zna toliko slovenski, da bi zamogel po slovenski govoriti; nadalje, da ga veseli, viditi toliko laških gospodov v zboru, kar je dobro znrmenje, in kaže — pravi — da mislijo Slovenci in Laki lepo, kakor prijatli, združeni, skupaj za domače (domovinske, potrebe skrbeti, in prizadevati sij da se stanje naše dežele zboljša, kakor je t tem že tudi deželni zbor lep in hvalevreden izgled dal.
Po tem se jc prebralo pismo Nj. Prevzv. gosp. Namestnika in zavetnika
t

dražbitiega, barona Kcllcrsperga. V tem pismu pravi g. Namestnik, da mu je prav Žal, <la nc more priti sam h kmetijsk. zboru, ker ga opravila zadržujejo, in naznanja, da je dal namestniinemu svetovavcu, g. vitezu žl. Bosizio-tu oblast, sc v njegovem imenu zbora udeležiti. Prcbravši to pismo nagovarja predsednik družbo s prisrčnimi, krepkimi in navdušujočimi besedami. Predsednikov govor, na slovenski jezik prestavljen, je bral družnik in odbornik, duh. g. Pavletič. Glasi se pa takole: (Glej priklado A.)
Podružnični načelnik Del-Torre pozdravlja v imenu Lahov slovenske planince kaj lepo in zgovorno. Govor njegov je bral po slovenski prof. verstva A. Marušič; priložen je zapisniku spodej pod B.	'
Da bi seja bolj zanimiva (interesantna) bila, nasvetuje predsednik, da naj bi se novi družniki brž sprejeli, da bo pričujočim mogoče udeležiti se pretreso-vanja in sklepanja že,v današnjem zboru. Nasvet obvelja; berejo sc imena novih udov; vsi so enoglasno sprejeti. Po tem takem imamo 2G novih udov; ti-le so: Tržaška vrtnariiska družba; — gg. duh. Gašpar Bertoneelj, tajm. v Avficrji. — Ant. Flander, vik. na Serpenici, Al. Fumis, posestn. v Gorici. — Jan. Gaberšček, kapi. v Podbrdu, — Fcrd. Gatti c. k. gimn. profesor in vodja deželn. muzeja v Gorici, — Fr. Grossmann c. k. okr. predst. v Tominu in dež. posl., — Ant. Kavčič, fajni^ v šent-viški gori, — dr. Fr. Kovačič, advokat v Tominu, — Fil. Kramar, fajm. y Nemških Eovtali, — Karol dr. Lavrič, advokat (pravdosrednik) v Tominu (imenovan za Ajdovšino), — Ant. Malic, vik. v Št. Florjanu, — Fr. Maluič, oskrbnik vojvoda Blacas-a v Kanalu, — Ant. Olivo, posestn. v Robiču, — Izid. žl. Paglia-ruzzi, posestn. in deželni poslanec v Kobaridu, — Jan. Paternolli, tiskar in posestnik v Gorici, — Jan. dr. žl. Premerstcin, c. k. notar v Tominu, — Fr. bar-Bechbaeh, c. k. adjunkt in sodnik v Paznu. — Ant. Iiutar, fajm. v Podbrdu, — Saruič Jan. posestn. v Čez-Soči, — Zore Alojzi, posestn. v Bovcu, — Kamil žl. Del-Torre, dr. zdravništva v Eomansu, — Andr. Uršič, posestnik v Kobaridu, — Ant. Uršič, posestn. ravno tam, — Ant. Vuga, posestn. v sv. Lucii, — Aron dr. Luzzatto, zdravnik v Gorici.
Potem ko so bili novi družniki sprejeti, prosi dr. Lavrič za besedo in začne zbor-gospodo in kmete-po slovenski nagovarjati. V svojem govoru pripoveduje g. dr. zgodovino kmetijstva (kaj in kako se je s kmetijstvom godilo), kaže, kako važno, imenitno da je; našteva vzroke, zakaj da smo pri nas zaostali, in naznanja pripomočke, s kterimi bi se dalo povzdigniti in zboljšati, in pravi, da kmetijske družbe imajo ravno ta namen, in da zlasti naša si prizadeva svoj cilj in konec tudi v prid slovenske strani naše dežele s tem doseči, da „Umucga Gospodarja" izdaja, in pa s tem, da kmetijsko šolo napravlja. ([Dalje prihodnjič.)

Priloga A.
V glavnem zboru kmet. družbe 21. sepf. t. I. v Tomlnu je govoril žl. gosp. predsednik tako-le:
Prisrčno pozdravljeni, bratje Slovenci! in hvala vam, da ste nas tako lepi sprejeli!
Prvi krat je ta, da smo prišli mi namcstovavci (reprezentanti) kmetijske družbe goriške.med Vas, da se prav v pravem zboru pogovorimo o skupnih naših kmetijskih zadevah in potrebah ; — prvi krat srno danas tukaj v blizo 100 letih, kar sc jc naša družba začela.
Družba kmetijska, ki ima tudi.med vami svoje podružnice, jc bila do sedaj za slovenskega kmeta luč brez svetlobe, bila je nekaj, - česar ni nihče (nobeden) zapopadel; naprava, kterc ni nihče razumel (zastopil), kaj da pomeni, in kam da meri, in kako važna da je. Le malo udov, raztrošenih po gorah, jc štela, in šc ti so uživali in udcležvali le po malem dobičkov, ki jih ona domačemu kmetijstvu prinaša. Kmeta ni mogla vabiti k sebi naprava, ktere ni poznal.
Zdelo se jc, bi rekel, kakor da bi bili planinski lijaki (hudourniki) in vetrovi, kakor nar rodovitniši zemljo" (prst), tako tudi nar bistrejši (zbrihtane) glave v doline in noter doli do morskega brega zanesli.
Ali srečnejši ura jc prišla tudi za vas, goriški Slovenci! in zbuja vas k novemu življenju. Vaše gore krijejo mnogo zakladov (šacov); le poznati jih je treba in poslužiti sc jih, in vaše bogastvo bo začelo rasti, i lotila se vas bo želja, da boste hoteli šc ožji združeni biti z laško ravnino (z Lahi); jezik, ki ste ga dosilunal (po laškem časniku) iz doljanih krajev slišali, ne bo za naprej več zadržek, da ne bi mogli doleneov (Lahov) razumeti.
Kmetijska družba se ponaša, da je ustvarila in napravila si tak pripomoček (italijanski in slovenski časnik), da ji bo moč kmetijske nauke do nar dalj-niših mej naše grofije, proti polnoči in proti poldnevu, razširjati.
Kmetijska družba nima druzega namena, ko da kmctovavcc spodbada, da naj bi vse svoje moči napenjali, da bodo, več ko je mogoče, pridelavah; ona širi koristne vednosti, ona skrbi za razvijanje (zboljševanje) kmetijstva; in temu svojemu namenu ostane vselej zvesta. „LTmni Gospodar" vas je že koj takrat, ko je začel izhajati z ognjenimi besedami opominjal, in kazal, kako potrebno da je, da našo družbo v njenih prizadevanjih podpirate, potrebno, ako gledamo na to, kako silno ie, da se naše poljedelstvo tako zboljša, kakor sedanji stan kmetijstva in splošno napredovanje naših dni tirja; meni ni tedaj treba podbujati vas k spolno-vanju tega, k čemur vas je vaš rojak unganjal, ker nisem bolj zgovoren, kakor on.
Za zdaj samo to želim, in želi z mano vred vsa družba, da bi dobro voljo in zaupanje do vašega prijatla (t. j. slovenskega časnika) razodeli in pokazali s tem, da si ga naročite; novi vinograd začnite s tem zasnjati, da zasadite nar popred drevo, ki vam obeta obilnega sadu, t. j. obilno lepib naukov (znanosti) in izkušenj. Vrzite enkrat dobrega semena na rodovitne tla, in sadu vam ne bo manjkalo.
Kar se bo danas tukaj pretresalo, je vredno, da je (ga) prebivavci teli krajev dobro premislijo, in zdi se, da to bo vreteno, krog kterega se bode vse prizadevanje naše družbe za več let vrtelo. Ali družba, kot taka, je le mišljeno (moralno) telo, od kterega se zamore le takrat reči, da živi, kadar so udje živi, kadar posamni družniki delajo. Zatorej bo vse vedno le na dobri volji podružničnih načelnikov in slovenskih družnikov ležeče. Oni morajo osrednji (glavni) odbor v njegovem prizadevanji krepko podpirati, oni morajo, kadar se kaj novega iz&ajde, ali kaka poprava v kmetovanji za koristno (nueno) spozna in razglasi, o-ni morajo jo djanski vpeljati, in s svojim izgledom kmete k posnemanju spodbadati, Visokovreduemu načelniku tominskemu (g. Tom. Eutarju), v kterega druž-binem okraji smo danas gostje, ni treba nič priporočati, marveč moramo mu pri ti slovesni (praznični) priložnosti našo hvaležnost razodeti za prid in marljivost, s ktero je vselej svojo službo opravljal, in zanašamo se, da nas bo tudi v prihodnje krepko podpiral.
C. k. oblastim, srenjskim (komunskim poglavarjem, dukovšini, učiteljem priporočamo zadeve naše družbe, in smo zagotovljeni (zagvišani), da se v tem ne motimo, ako sodimo po tem, kar smo dosihmal izkušali. Vrlemu predstojniku, ki je tako rad privolil in pomagal nam, da se je ta današnji zbor napravil; temu gostoljubnemu trgu (Tominu), čitavniei, in vsem, ki so nas tako pristojno in prijazno sprejeli, vsem se prav živo in prisrčno zahvalujemo.
Zal mi je, da moram naznaniti, da nam važne službne opravila, ki zadržujejo Njega Prcvzvišcnost, gosp. barona Namestnika in zavetnika naše družbe, čast kratijo, da ne moremo današnje seje pod njih varstvom začeti, veseli me pa od druge strani, videti tukaj pričujočega, kot njih pooblastenca, gospoda namestuiine-ga svetovavea, kteri je, kot naš ud, kot naš rojak (Goričan) in kot cesarski služabnik, vselej kazal, da mu jc veliko mar za ilašo družbo in njene zadeve.
Da ne bom kradel po nemarnem drazega časa opravilom, ki jih imamo danas na vrsti, naj sklenem svoj govor rekoč:
Ako je naša dežela ena izmed nar imenitniših (interesantniših) celega cesarstva, imamo sc za to prednost zahvaliti temu, da se laško iu slovensko podnebje (klima) nad našimi glavami po bratovski objemate, da se tukaj južen iu severu svet tičeta. in zedinjata. V enaki zvezi, v enaki bratovski edinosti hočemo tudi mi (Slovcnci ia Lahi) podpirati iu spolnovati vse, k čemur nas od zgorej (od

vlade, regirenge) podbujajo iu uaganjajo, in radi in urno postopati po poti napredka pod zavetnimi peruti orla (;ikvile, t. j. pod varstvom presvetlega Cesarja), ki počiva v svojem gnjezdu na slemenu planin, od kodar sega noter do morskih bregov bistro in čujoče njegovo oko.
Priloga 13.
Podružnični načelnik gradiški, J. F. Del-Torre je govoril v tominskem glavnem zboru 21. sept. 18G3 tako-Ic:
v
t'asii<a gospoda!
Med druzimi rečmi, o kterih smo se v glavnem zboru naše kmet. družbe preteki. 28. maja v Gorici posvetovali, bilo jc tudi to, da smo imeli izvoliti kraj za ta sedanji jesenski zbor (ker po naših postavah mora se vsako leto enkrat, in sicer jeseni, en glaven zbor tudi v kakem večem kraji zunaj mesta, na kmetih, imeti), Totem, ko je prvi tak zbor zunaj Gorice lani v Gradišči bil, (česar se jest, kot načelnik gradiške podružnice s hvaležnim srcom spominjam), se jc spodobilo, in ni moglo drugači biti, ko, da se je drugi tak zbor v gorah napravil. Potrebno jc pa to bilo tudi zavoljo tega, da zamorc naša družba z djaujcm pokazati, da iz svoje srede, Gorice, oba kraja naše dežele, slovenskega in laškega, po bratovski objema, iu da očitno kaže, da, kar sc kmetijstva tiče, imamo enake potrebe, in tudi zato, da bi enkrat za vselej določila pravilo (rcgclco), po kterem se imajo zbori za naprej vedno, enkrat v Lahih iu enkrat na Slovenskem shajati, da se tako željam vseli krajev naše dežele ustreže; zakaj zdaj so ljudje že povsod prepričani, da, kar družba naša dela, ni brez vsega dobička za njih potrebe.
Bil je tedaj previden in pravičen tisti sklep mesca maja, po kterem smo danes tukaj zbrani; in nas, laške dolcncc, veseli, da smo danas sred Vas, častiti prebivavci tega gostoljubnega kraja, in da zamoremo. Vas iu vse Vaše brate, ki po teh planinskih krajih prebivajo, srčno pozdraviti, in sicer tudi v imenu še veliko družili naših družnikov laških, kteri, po opravilih zadržani, niso se mogli danas z nami zediniti.
Da smo prišli danas sem k Vam, s tem smo Vam hoteli pokazati željo in potrebo, ki jo čutimo, Vas od blizo poznati, iu povedati Vam, da je že čas, da
(Nadalje v doldadi).
• V imenu osrednj. odbora, mir C j Maruši«?, redni ud, zač. odgovorni vrednih. V Gorici, na t. Scitz.	,	> "
— 33 — Izredna doklada
k „ IJMSfBIKIU	" •
1. -4., 10. oklobra 18G3.
se zcdinimo v naših prizadevanjih, in da združimo vse naše dušne moči, da storimo za kmetijstvo, Vaše iu naše, kar in kolikor le moremo.
- Kar se tiče kmetijstva tam doli po naših laških ravninah, obrača se, vkljub vsem nadlogam, ki ga tlačijo, kar je nekaj let sem, kakor se kaže, vse več na boljši ( in za to imamo zahvaliti se kmetijski družbi ), ter bliža se C kmetijstvo ) •zniiraj bolj tisti popolnamosti, ki sojo drugi, srečnejši kraji, kot naši, že davno dosegli,-dosegli s tem, da so se, če se jc kaj novega iznajdlo, tega poprijemali^ da so se v družbe zedinjali, in da so tudi še po družili potih pomoči in podpore' dobivali - dosegli so, česar nam ni še dano veselim biti. Ali dasiravno smemo veseliti sc, da sc naše kmetijstvo tako lepo na boljši obrača, smo vender prepričani, da smo daleč se od tistega cilja in konca, ki bi ga radi dosegli. Za gotovo pa vemo, da tudi Vi, bratje, ste preverjeni, da kar sc Vašega kmetijstva tiče, niste še tam, kjer bi že radi bili, in vabimo Vas toraj, zedinite se z nami v prizadevanji in pripomočkih, da nam bo ložji mogoče odpraviti vse zadržke, da bomo po poti napredka hitrejši in ložji hodili.
Dosihmal —ne zamerite, da Vam to naravnost povem — niso marali slovenski kraji za našo družbo, če sodimo, namreč, po številu družnikov, kterili smo v teli krajih dosedaj prav malo imeli. Tega pa je bilo gotovo nar več krivo to, da ni imela naša družba pravega pripomočka (miteljca), da bi bila z Vami govorila, da ni imeli, hočem reči, časnika v slovenskem jeziku pisanega. Zdaj pa je družba tak most med sabo in Vami naredila in zanaša se, da to ji bo lepega sadu obrodilo; nar popred pa ta sad, da jih veliko izmed Vas naši družbi pristopi V Gradišči, ko je bila lani o tem času tam seja, je veliko družnikov pristopilo, med temi tudi več srenj (komunov). S tem sc je družbino premoženje pomnožilo, zbudila sc jc pa tudi marljivost, da so začeli ljudje se novih iznajdeb popri-jemati. Upamo toraj da tudi ta tominski zbor, bo kaj tacega sadu prinesel. Porok nam jc tega pridnost iu razumnost tukajšnjih prebivaveov, porok so nam dosedanji družniki, kterim ne manjka ne dobre volje, ne omike (ali znanosti) iu gorečo-sti za blagostanje (srečo) domovine, in med temi jc posebne hvale vredna duhov-šina, ki je pokazala, da dobro razume cvangeljski svoj poklic: izobraževanje (pod-učevanje) ljudstva in napredek.
Priloga C.
Govor dr. Lavriča, 1) v glavnem zboru km. družbe 21. sept. 1863 v Tominu. Slavno društvo!
Prvikrat se je danes v Tominu zbralo toliko gospode in kmetov, da bodo
pretrese val i kmetijske 2) potrebe teb krajev. Slavna kmetijska družba iz Gorice nas
je sklicala, in prisrčno sc ji moramo za to zahvaliti. Gotovo večkrat še bo skli-
eavala prebivavce teh okolic v ta namen, zakaj kmetijstvo, in kmetiške zadeve
sploh, so zini ram bile in so, posebno dandanes, prav važne, imenitne reči. Dovolite mi, da to dokažem.
Vsi slavni postavodajavci in modri vladarji od Mojzesa, Solona in Likurga 3) do nasdi.časov so sena vso moč prizadevali, da bi bili kmetijstvo koristno (nucno napravili deželi m narodu. In zares je poljedelstvo podlaga skoraj vsaki državi (kra-jestvu), ter ima vpliv- (moč) na vse ljudstvo po deželi in po mestih. Celo trgovske (kupc.jske države, na primer Kartagina 4) v stari dobi, in Angleška današnja, so skr-bljivo pazile (gledale) in pazijo, tudi na ta del ljudskega blagostanja. Nekterc države pa so izklenivno (zgolj) in prav samo agrarske (kmetijske) države bile, v stari dobi
■po vso^^StSS' V T0",inU' (0 VSeI' Sveli" ^ P°idc V ^inoj je iz glave in prav le .vorniK^	g*
ke naj b! si naSi^hravci S^vS^m^^0 ' "" ^ ^	T*

in helototh. _ En.-.k mo.lv postavoihinikV m , •■. r ?T\ V«".1*'' S!'eilc"j stan m0,J Sparto«com p, K,) Po tokih možeh so rST ^L^^1^^ 394 P'cd K"st" <«*» 650
Vred n.
nt). Kj.	|,0Z"<?je ""t8"*" d,,/-ava< V Afriki ^vernem brc-
lil, ped Krut. « s, de/elo-m meslo Rimljanjo podvrgli, in ljudstvo kartogihsko plkoi&li.
\	Vretln.
Judeja, Rini in Spada. Ravno tako so več i del kmetovali stari Nemci, Slavjani 1) in druge 'ljudstva. Pa, kot svobodni (fraj), sami svoji gospodarji, so obdelovali zemljo. Je bila razdeljena veči del v manjše posestva. Le posestniki zemljišč so uživali pravice svobode m državljanstva, (t. j. niso bili sužni ali gospodu podložni (kolo- _ ni), ampak sami'svoji (fraj), in kot taki so imeli vse pravice, kakor jih ima, postavimo, dandanašnji posestnik. Vred.).
Pa v srednji dobi 2) so se prekucnile po vsi Evropi kmetijske razmere (reči), in po smrti Karola velikega v 9. stoletju po Kristusu ni bilo več mogoče, ubraniti se ' fevdalizmu (grajšinam) 3). Svobodni kmetje postanejo sužni vitezom (žlaktnikom), ki razdelijo vso zemljo med se. Zdaj obvelja nov sistem ali naprava, to je naprava velikih posestnikov in sužnih kmetov, ali pa kolonov, kakor na Angleškem (in, -pa ne prav tako - v naših Lahih, in deloma tudi okoli Gorice). Še le novejši časi so odpravili te napčne, škodljive naprave in celo na Rusovskem se polosnžnost ravno kar odpravlja. Zopet jo kmet po preteklih 1000 letih svoboden gospodar iu lastnik zemlje (pa ne povsod), ki jo obdeluje, kakoršni so bili njegovi preddedje v starodavnih časih, in zopet uživa pravice svobodnega državljanstva (uživa vse pravice v cesarstvu).	• . >	• .. '.
Gospoda! Zavoljo napčnih kmetijskih naprav so vstali večkrat strašni in krvavi punti. Tako že v starem Rimu o času obeh Grakov 4) zavolj razdelitve ko-munalov (srenjskih zemljišč, ager publieus). Dalje beremo, da so se večkrat grozno
1) Slavjani ali Slnrani imenujejo se vsi tisti skup, ki govorijo našemu podobne jezike. Ti so: Slovenci (mi), Hrvati, Srbi (ali Srbljanje), Rusi, Poljaki, Čehi (IVinei) z Moravei in Slovaki. Vseh skupaj je okoli 80 milijonov. Razloček med „Slovan (Slavjan)" in ..Slovence" je tedaj ta: Slovan pomeni vse plemena (narode), ki govorijo jezike, našemu (slovenskemu) več, ali manj podobne, beseda Slovenec pa jo. ožjega pomena; Slovenci smo mi, ki živimo po Primorskem, Kranjskem, spodnjem Štajerskem in Koroškem, deloma po Ogerskem (proti štajerski meji) in po Reneškem (na meji goriških gor). Slovencev štejemo 3 milijone in pol.
Vredn.
2j Srednja doba se imenuje sploh čas od leta 4"6 doleta 1192 (ko je bila Amerika najdena), ali pa do 1. 1517 po Kristusu. (L. 1517 so začele po Martinu Luter-ji verske homalje, in se ja sploh vse na novo obračalo).	'	.	Vredn.
5) Fevdalizem, imenujemo posebne pravice in navade, ki so v srednji dobi v zemljiščnih zadevah veljale. Cesarji in kralji namreč so grofom, vitezom' (žlahtnikom), kadar so se v vojskali dobro obnesli, graj-šine, zemljišča i. t. d podeljevali, pa ne v last, ampak samo za užitek. Kralj pa je lirjal od njih zvestobe in nadaljne službe. Tako so tudi zopet grofi in vitezi delali, in svoje podložno imeli. Podložni so bili na svojega gospoda navezani. Vsemu, kar se tiče pravic in dolžnosti med gospodarjem ali podclivcom zemljišč in med podložnimi njegovimi, pravimo fevdalizem (fevdne razmere in pravice). Vredn.
4) Tiberi in Kaj Gral;(us), brata iz imenitne starorimske rodovine. — Po tojskah so si bili pridobili stari Uimljanjc (pred Kristusom^ veliko zemljišč. Te zemljišča pa so uživali samo žlahtniki (patri ijar-ji); nižji ljudstvo (plebejci) ni -dobilo nič deleža (parla). Za to sije neprenehoma po svojih zagovornikih (ki so se ljudski tribuni klicali) na vso moč prizadevalo, takih postav doseči, po kterih bi tudi ono od tistih zemljišč svoj d.l imelo. Nekaj jo dosegel I. 306 (pred Kr.) tribun Lfeini Stolo; pa ljfcdstvu v prid dana postava se ni spolnovala. Brata Craka (v letih 131 in 121 pred Krist.) sta tisto postavo (r, nekterimi pre-membami) ponovila. Nastal je zavoljo lega hud prepir; plebejci so so proti zlalitnikom spuntali, in v tem puntu sla prišla oba Graka ob življenje.	Vredn.
pa z ni i rani zaztonj vojskovali sužni kmetje. V IG. stoletji na Nemškem, poznej na Ogerskem, Poljskem i. t. d. Nar strašneji boj zavoljo sužnih poljedelcev pn sc je dandanes unel v Ameriki, kjer sc bo kmalu razsodilo, ali ostanejo revni zamorci po tistih krajeh še na dalje sužni, ali ne, in nadjati sc (upati) je, da bo v svobodni Ameriki obveljala svoboda tudi v tem obziru (v ti reči).
Čeravno je prav zanimivo (lopo) brati o tih bojih, in poznati različne kmetijsko naprave in postave raznih ljudstev, venderjenam Slovencem nar bolj zanimivo in podučljivo vediti, kako so stari Slavjani kmetovali.
Pri vseh Jugoslavjanih, Hrvatih, Srbih in tudi pri nas Slovencih je vsaka kmetija bila lastnina, ne posamnih gospodarjev, ampak celo družine. Polnoletni možje družine so bili solastniki, (imeli so vsi skup pravico do premoženja), kmetij niso smeli -deliti, in delščin fpartov) niso dajali ne moškim ne ženskam. "Vsaka hiša je imela svojega, večidel izvoljenega gospodarja, kteri je gospodaril iu v važnih zadevah (opravilih) družinski zbor sklicati moral. V takšnih skupščinah (Haus-kommunionen) živijo večidel še zdaj Hrvatje, Srbljani in drugi Jugoslavjani. Le Slovenci so popolnoma odpravili te narodne kmetijske naprave. Pri Rusih jc bila pa občina (komun) lastnica vseh zemljišč svojega okrožja (rihte), ktere je razdelovala vsako 10. ali 15. leto med sosede, in to po potrebi vsake družine. Zdaj začenjajo tudi Slavjani spreminjati te razmere (ta stan reči), in dele skupne posestva. —
Iz vsega tega so vidi, da ima vsako ljudstvo kaj svojega (kaj posebnega), ako se oziramo na kmetijsko naprave, iu da jc že dosti krvavega prepira po svetu nastalo zavoljo razdelitve zemljišč in zarad (zavoljo) drugih kmetijskih razmer (t. j. reči, ki kmetijstvo zadevajo). Še več pa seje pisalo o tem; posebno je bilo praktično obdelovanje zemlje predmet (je dalo priložnost) veliko pisanja, od lepe latinske pesmi Georgikon, 1) pisane na čast in korist poljedelstva, do čudnih bukev, o komunizmu, 2) iu do zadnjih naših „Novic" ki si toliko prizadevajo za poduk in blagostanje (srečo) kmetov,
Slovenski možje! To majhno pretresovanj-o nas prepričuje, kako važne so kmetiške zadeve, kako važno je kmetijstvo V obče (sploh). In po vsi pravici nam je ta reč imenitna, kajti (zakaj) naša ploclonošna (rodovitna), blagodarna zemlja rodi vse, kar je živega na svetu,
1)	Georgikon jo tudi na slovenski, in cel5 v furlanski jezik (v kterem se sploh ne pisej prestavljen.
V redu.
2)	Komvulierp jo nek silno nevaron in prav poguben nauk. To tem nauku bi ne smol biti na svetu nihčo gospodar ali lastnik svojega premoženja. Vse, kar kdo ima, ni njegovo — tako učijo komunisti-anipak vseh skupaj; vsi so gospodarji vsega. Tudi delati bi imeli vsi skupaj,'vsaki za vse, in vsi za vsace-' ga; Bi ne smelo biti uho7.ih m bogatili, ampak vsi naj bili enaki! Da je to nemogoče, da je proti pameti, proti božjim in človeškim postavam, je očitno. Pogubni ta nauk jo sicer že star, v novcjili časih pa so ga sosebno na F'ancoskem zopet podgreli,	Vreiln.

— 37 —
Kcdivna mati jc zemlja živali in človeštvu. V prvih časih človeškega ro-jc bilo zadosti to, kar jc zemlja prinašala sama ob sebi. Po tem pa, ko se jc človeštvo tako pomnožilo (pogmeralo), treba jc z obdelovanjem prisiliti zemljo, da i.rimiša, kar je le mogoče. Iu takšnemu ravnanju pravimo umno kmetovanje. Kmeto-> avcom, to jc, ljudem, naj bodo poljedelci ali gospodje, ki so posestniki zemljišč, je t)raj skrbeti, da ne pridelujejo samo za-se, ampak tudi za vse druge ljudi, in zarad tega imenuje se kmetiški stan, redivni stan.
Glede na to, jc, in mora vsem drugim stanovom in vsemu narodu veliko mar biti za to, kako jc zemlja razdeljena, kako se zemljišča obdelujejo; in mar jim jc, da so kmetovavci zvedeni, umni, podučeni možje. Zatoraj so si modri po-gtavodajavci in postavodajavni zbori silno prizadevali, da bi bili zadeli in vpeljali v tem oziru t->, kar je prav in primerno. Dandanašji pa same postave ne zadostujejo, ker je ljudstva preveč. Zato, in ako preudarimo, da si človek sam pomagati ne more, so stopili v raznih deželah posestniki in drugi možje vsake vrste v družbe, da si skupno pomagajo, sebi in drugim v prid. Tako na Angleškem, .Nemškem, in Češkem (Teniškem) itd.
Prosti kmetje in gosposki posestniki podajajo si tam roke, imajo kmetijske šole, posebne časopise (cajtcnge), napravljajo razstavo pridelkov in potlučujejo_ gc. v dru/.bah.
Slovenski možje! Vsakemu izmed nas je znano, da potrebujejo tudi naši kraji podpore skoraj v vsakem obziru (v vsaki reči), in da ni kmetijstvo pri nas na tisti stopnji, na kteri jc, čc gledamo le na Slovane, na Štajerskem, posebno pa na Moravskem in Češkem. Naša živina je premalo lepa, dosti lepši je na Tirolskem, v Švajcu, zlasti na Angleškem, rianinarstvo pa, (t. j. vse, kar se tiče čed po planinah, tedaj tudi vse, kar zadeva napravljanje sira), je v tako slabem stanu, kakor nikjer ne, posebno ni takšno, kakoršno jc v Švajcu in na Tirolskem. Vse izrečem, rekoč, da še strehe za živino po planinah nimamo. Paša po srenj-škili pašnikih (po komunalih) ni nič vredna, in gozdi so vsi posekani, samo genno-vjc je še ostalo. Res jc tudi, da je žlahtnega sadu tukaj premalo, da ne skrbimo, da bi si dobrega gnoja napravili, in da vsako leto premalo pridelamo.
Vsega tega jc narveč kriva po mojih mislih tukajšnih kmetov želja, da naj vse pri starem ostane. Kakor so nekdaj mlckarili, tako naj zdaj. Kakor so pred sto in sto leti zemljo obdelovali, in gospodarili, tako naj jo obdelujejo in gospodarijo tudi zdaj. — Čeravno ne menim, da bi se morale zavreči in odpraviti vse stare šege, navade in naprave; vender, kdor želi, da naj bi vse pri starem ostalo, ni premislil, da ni svet več tak, kakoršen je nekdaj bil. Dobri stari časi, ko smo malo davkov plačavali, v večnost so se vtonili, in nikdar več jih ne bo. Svet se spreminja in napreduje neprenehoma, in kdor zaostane, mora veliko skn-
do trpeti, in zadnjič poginiti. Vrli tega jc premisliti, da le sužni in hlapci delajo nepremišljeno in po navadi; svobodni, umni mož pa skrbi, da opravlja svoje dcl;i zmiram boljši, ali lepši, to je, da napreduje. In to jc silno potrebno, ker nove, težke bremena (davki) zahtevajo in tirjajo novih in večih moči. Zdaj upraša se, kako jc pomagati, iu kdo bo pomagal?
Slovenski možje! Stvarnik jc človeka ustvaril, da napreduje, zato mu je dal um, in zato moramo sc vsaccga dela umno lotiti. Rabimo toraj ta božji dar, kakor drugi, iu pomagali si bomo sami. Slavna kmetijska družba goriška pa nam bo svetovala. V izgled naj nam bodo, druge ljudstva, Italijani, Nemci, zlasti Čclii, ki so, nemške sosede in druge posnemajo, v kmetijstvu iu obrtniji prvi izmed Slovanov. Človek se uči od človeka, in ljudstvo od ljudstva.
Slavna goriška kmetijska družba, ker vidi, da se tudi po teh krajch že zdram-Ijamo, sklonila je, djansko skrbeti tudi za naš Slovence. Podajmo ji torej zaupno roke, da bo mogla nam pomagati.
V ta namen nam je napravila nov časopis z imenom „ Umni Gospodar. " Ta bo kmetiške zadeve iu potrebe slovenskih krajev po Goriškem temeljno (iz fundamenta) pretresoval. Vsak ima pravico, svoje misli in želje, svoje izkušnje in t pritožbe po njem razg laso vati, in tako se bomo vsi učili. Pred vsim pa moramo si naročiti „ Umnega Gospodarja" in marljivo in sproti ga brati, saj bo med drugim tudi vse uprašanja današnjega dnevnega reda (t. j. vse, kar se bo tukaj pretresalo) natanko razlagal.
Namen ima na dalje ta družba, prizadevati si, da sc napravi v Gorici kmetijska šola, kakoršnih najdemo drugod po svetu.
Če bomo želeli, nas častita družba vsako leto v Tomin skliče, da sc pogovorimo in-podučimo. To pa ni samo koristno, ampak zlo potrebno.
Silno potrebno bi bilo na dalje, da bi slavna družba prihodnje leto napravila v Tominu razstavo deželuih pridelkov. Če jo bomo za to prosili, nam jo bo gotovo napravila.
Vsakteri bi se po tem prepričal, kako dežela napreduje, in kteri so naj pridnejši in umnejši med našimi gospodarji.
Da pa to dosežemo, moramo ti družbi roko podati, in ji nemudoma, kot družniki, pristopiti.
In zdaj nadjam sc, da spozna vsaki izmed nas, kako važen je današnji dan za te kraje, in kako potrebno je, da se zdramimo v prid samim sebi. Pa zdramiti moramo se tudi domovini in narodu na korist, zakaj umno kmetovanje in gospodarstvo časti in bogati ves narod. Pokažimo torej, da smo vrli (pravi J Slovenci, ki znajo ne samo delavni in pridni, ampak tudi umni (modri) biti, in
5jiomnimo se, li koncu, našega domoljubnega pesnika, ki nam želje slavjanstva tako lepo razodeva z besedami:
Kliče krasna majka Slava: Hej Slavjani, pristopite, Narod, kri in dom slavite!
Miij jc sužnost in nesvobodno poclložtvol
(V poduk uploh, in v razjasnjen je dr. Lavrič-evcga govora).
Sninost ali robslvo jc tak stan človeka, v kterem ga imajo za golo več, in ravnajo ž njim, kakor z živino ali rečjo; pravice nima čisto nobene. V tak stan jc bil prišel že v silno starih časih velik del ljudi, potem ko je bil človeški rod po grehu od Boga odpadel in jih jc veliko tako oslepelo, da niso v človeku več človeka, v svojem bližnjem bližnjega, ampak golo reč videli. SnŽne so imele pred Kristusom vse stare ntalikovavske (ajdovske) ljudstva. Samo pri Judih je trpela su/.uost po Mojzesovi postavi vselej le do nekega odločenega časa. Pa ne le posamezni ljudje, ampak celi narodi (ljudstva), v vojski premagani, so postali večkrat fiužni. — S snžnimi se jc luipčevalo, kakor z živino, in ta kupčija je zdala dosti. Na Greškem, ko so ondašnje samovlade (republike) nar bolj cvetle, je bilo v eni sami državici (štatu) 3G0,000, v družili pa veliko več sužnih. Rabili so Grekisužne za poljske in hišne dela; ravnali so ž njimi tii tako, tam tako, sploh pa še precej po človeški. — Slabši se je godilo sužuim pri starih Rimljanih. Rimljani so vlačili fiiržne iz vseh v vojski pridobljenih krajev skup; živeli so rimski sužni, kakor živina, in bilo jih je toliko, da, ko so se spuntali, se je Rim tresel. Za rimskih cesarjev (v prvih stoletjih po Kristusu) se je začelo že spoznavati, da tudi sužen jc ven-der le človek. Kristusova vera ni hotela nič vedeti za sužnost, toda na en mah je ni mogla odpraviti, — Pri starih Nemcih in Slovanih ni bilo tako ojstre sužno-sti, ampak le nckakošna milejši polosužnost ali podložnost, ki se ji po nemški „ lajbajgenŠaft " pravi. Bolj ko se je kršaustvo razširjalo, in svojo moč poka-zavalo, bolj je sužnost zginjala. Prava stara sužnost je pa zopet oživela, ko se je (od G. stoletja po Kristusu naprej) mahomedanska (turška) vera razširjati začela, po kteri je pripuščeno sužne imeti. Če je pri Mahomedanih sužnik njih vere, ravnajo dobro ž njim; če je pa kristjan, ali sploh druge vere, gorje mu! Sužnost ali kupčija s sužniki med narodi mahomedanske vere, v Afriki, jc bila še le v tem stoletji po prizadevanji kršauskih vladarjev (kraljev) večidel zatrta, skrivši
{»a menda Se vedno ljudi prodajajo in kupujejo. Afrikauskc sužne ( zamorce) so poprejsnih let misijonarji iz naših krajev v Afriki kupovali, da so jih rešili, potem v vfcri podučevali in krstili. Večkrat so jih tudi v naše kraje pripeljali in tukaj izrejali. — V drugo je sužnost oživcla-žali Bog, po dobičkariji kršankih ljudstev-v Ameriki, (ki jo jc bil Kolumb 1. 1592 najdel). Ker je tam v nekterih krajih prevroče, niso mogli naši Evropljanje, ki so se s časoma v velikem številu v Ameriko preselili, težkih del sami opravljati, iu če so hoteli sladkor (cuker), kavo (kafe), drevesno volno (pavolo, bombaž) i. t. d. pridelavati, so bili prisiljeni iskati taeih dclavcov, ki so tistih krajev vajeni. Domači divji Amcrikanci (Indijani) so bili preslabih moči, zato so začeli Portugalci in Spanjoli (od 1. 1517 naprej) zamorec iz Afrike tjc prepcljavati, ki so bili sužnosti iu gorkotc že doma vajeni. Ta izgled so začeli vsi drugi evropski narodi, ki so imeli v Ameriki kaj posestev, namreč, Francozi, llolaudci, Angleži posnemati, in so, kar sc neusmiljenosti in gro-zovitosti tiče, Spanjole cel6 prekosili. Zastonj so se papeži Pavel III., Urban VIII in Benedikt XIV. temu, za kristjana sramotnemu ravnanju vpirali: sužnost sc je do današnjega dne ohranila. Izmed 10 miljonov zamoreov v Ameriki je še 7 milijonov sužnih. Sicer so že vse evropske vlade (regirenge), ki imajo v Ameriki kaj opraviti, kupčijo s sužnimi prepovedale; ali tiste države, ktere so se evropskih oblasti izuebilc, kterim Evropa ne zapoveduje, imajo še sužue, in po njih (ker jim pavolo pridelujejo) veliko dobička. Zato je tako težko sužnost v tistih krajih popolnoma odpraviti. In ravno zdaj jc v severni Ameriki, v tako imenovanih zediu-jenih ali zaveznik državah, strašna vojska zavoljo sužnih. V tistih državah, namreč, ki so bolj proti polnoči, je robstvo še davno odpravljeno, in one tirjajo, da naj tudi v južnih (ž njimi zedinjenih deželah ( državah )) sužnost jenja, česar pa južne nočejo. Zato se hočejo od severnih rajši odtrgati, iu posebno zavezo med sabo, t. j posebno zavezno državo napraviti. Že dolgo časa se vleče vojska, čigova bo zmaga, ni moč za gotovo reči. Da je zdaj drevesna volna (pa-vola) tako draga, tega jc ravno vojska v Ameriki kriva, ker je bilo silno veliko stare volne požgane. — Vrnimo sc zdaj v našo Evropo nazaj. Tukaj je bil kmet, kakor smo slišali, nekako na pol sužen, z "blagom in telesom grajšini podložen. Tak podložnik ni smel brez dovoljenja svojega gospoda ne doma in zemljišča zapustiti, nc oženiti se, ne otrok za kak drug stan, ko za kmetiški, izrejati; moral je rabotiti in davke (franke) plačavati; povrh tega je imel grajšak tudi pravico ga tepsti. Sicer pa ni bila podložnost povsod enaka, in zlasti naše nekdanje grajšine Tomin, Devin itd. so bile od družili grajšin po Kranjskem, Nemškem preccj razločne in milejši. Stanje kmetov sta v našem cesarstvu cesarica Marija Terezija in-nje sin cesar Jožef II. (pred o. SO leti) zboljšala, iu kmetom vse imenitniši pravice podelila. Zadnji sled podložnosti pa se še le v naših dneh od 1. 1848 naprej
lM].,r3\lja. Kaši sedanji kuloni v Lahih, iu deloma okoli Gorice i 11 p8 Brdih niso na pol fažni; oni imajo vse'pravice v ccsarstvu, kakor drugi stanovi; podložni so gospodu le v tem in zato, ker imajo od njega zemljo, ki jo obdelujejo. Kar delajo za ,-rcujo (komun) ni rabota, kakor jc bila nekdanja grajšinska. Tudi kolon jc tc- -daj svoboden (fraj). Sc ve pa, da ga tlači in mu svohodo krati - revšina. — Toliko v ]>oduk sploh, in v razjasnjenje dr. Lavrič-evega govora, kjer jemlje v misel hUŽnost in svobodo. —
/
s l » • r V t "	—r: . K-ji - > $ ■
Pravila ' " " : ;;
c. k. kmetijske družbe goriške.
(glej list, 1.)
§. 3.
Kadar km. družba za potrebe in pomanjkljivosti omenjenih vej (sort) rokodelstev (kmetijstva, obrtnjistva), zve in spozna zadržke, ki zavirajo (ustavljajo) napredek, in kadar zve, kaj se je, bodi v naši državi (cesarstvu), ali v urianjik deželah, iznašlo, kako se drugod napreduje, in v čem, in kako se kmetijstvo, obrtnijstvo itd. zboljšuje, bo po svojih udih opazovala (ogledovala) in poskušavala , vse, kar se tiče tistih zadev (reči) in uprašanj, ktere so, ako na splošne potrebe gledamo, nar imenitniši (važniši), iu se morajo tedaj narpoprej pretresti, presoditi in rešiti (dognali); kar se pri takih poskušnjah poda in pokaže, bo v svojih zborih zvesto in na tanko naznanjala, razlagala in pojasnovola, učeno preiskavala iu potem ljudem na znanje dajala, da se, kolikor bo dobrega, vpelje; predlagala (ua-svetovala) bo vse, kar spozna za koristno, pripomagala bo s podukom in izgledom, da sc po deželi zatrosi in Vpelje. Zasledovala (iskala) bo pogreško (falerje), napčne in škodljivo misli in navade pri kmetijstvu, in prizadevala sijih odpraviti; spod-badala bo vsakoršno rokodelstvo s tem, da bo plačila podelovala in darila ponujala tistim, ki na imenitne uprašanja nar boljši odgovor dajo.
Razširjala bo nove iznajdbe, in, ko bi jo ces. oblasti, deželni zbori ali odbori z zaupanjem počastili, in prosili, da naj jim to ali uno razloži, pojasni, sporoči, in pove, kaj o tem ali uuem misli, bo to vselej rada, na tanko in odkrito-sčno spolnila, in omenjenim oblastim v njih službi po svoji moči pripomagala, blagostanje (srečo) deželno povzdigniti; v ta namen jim bo pripravljala in predlagala načrte (plane), dobro premišljene, ki bojo merili na to, da so važni zboljški vpeljejo, ali pa zadržki odpravijo, ki branijo, da domače kmetijstvo itd. ne morq napredovati. —
(Nadalje prihodnjič.)
V Icmctijslio-olbrtiiijslil razstavi v (ffrstu
so bile 2o razslavcom z Goriškega darila prisojene, ali pa so jih častno omenili (pohvalili.3
Dobili so:
Veliko sreberno medaljo:
Gos]). Anton Seiller iz Gorice, za obilno zbirko presnega (friŠncga) sadja.
„ Hektor Uit ter .zlat ni Za Ji on>/ iz Gorice, zato, ker prideluje obilno nekega cukrovcga trsta ali paličevja, ki se mu „holcus saccharatus" pravi. (Prideluje ga v Lahih, pri morji. Vr.). l^adalje za več sort lepega žita. „ Jož. dr. Kronheim iz Monfalkona, ker jc pokazal, kako se da iz navadnih rastljin, ki jih po naših krajih obilno rase, papir (karta) napravljati.
Sreberno medaljo:
Duh. gosp. Andrej Pavletiif iz Gorice, za izbrano presno (frišno) grozdje, raznih, izvrstnih sort.
Gosp. grof Coronini-Kronlerski iz Gorice, za posebno lepo unanje žito v klasovih in lateh.
„ Jož.'dr. Levi iz Vilanove za lepe sviliie mešiče ("galcto) prve vrste.
Duh. g. Andrej Pavletih (poprejšnji) za izgleden panj (za čbcle) z Tsem k njemu upadajočim orodjem.
ISalireno (Iz koilovinc) medaljo:
Gospoda grofa Strassoldo-Soffenlcrslci, Juli in Marci iz Joanica, za posebno cen-Ijiv (štiman) refošk.	i
C. k. kmetijska družba goriška za posebno dobre sklenične vina (vina v botiljah).
Gosp. Hektor Ritter žl. Zahomj iz Gorice tudi za sklcnično vino (likvčr). •— „ Jož. dr. Levi za posebno okusen (žmahten) likvor (liker), „ Alojzi dr. Cliiozsa iz Skodovake za izdelke iz bičja (paluda).
Gg. bratje Brajda v Sacilctu za lepe konoplje.
v
Častno omenjeni (polivaljeni) so bili:
C. k. kmetijska družba v Gorici za posebno lepe sorte grozdja, ki ni davno, kar se v naših krajih prideluje.
Gospa Ivanin PeHkan-onka iz Brd za lepo spravljeno posušeno sadje.
Gcsp. grof Leoj)o1d Strassoldo h Strasolda za delan (tolčcn) raj/.
Hektor Iiittcr SI. Zahomj za več sort lepega mokastega krompirja (kontna). C. L kmetijska družba goriška za bovški sir. Gosp. grof Marko Si. Varmo iz Ajcla za sirovo svilo (žido). Gospa baronovka Karolina vdova ž L Peteani-ova iz Ajela, za sirovo svilo. C. k. kmetijska družba za lepo zbirko mnogobarvnili, brušenih plošč. Gosp. Ihkt. Iiittcr SI. Zalioivj za drcnažne cevi (t. j. rore za pod zemljo, po ktc-rih sc voda odceja (odpeljuje)), ki jih sam nareja. Janez K. Zamaro iz Ajela za neko pripravo (mašino), ki zaznamuje (marki-ra)les vsake mere.	> '	:
Alojai Fumis za sočivje in oljnate semena.	-
„ Janez Ličen iz Rilienberga za roj.	... i-:	:
UD © p I g S.
i.	I /* ;:,. ■ - J t si :
Iz tominshc okolice 11. kimovca i *) Srcc mi je radosti igralo, ko sem _ tc dni „lJmnega Gospodarja" (in sicer oba prva lista na enkrat) v roke dobil. Mislim, da izhajanje tega lista bode ustreglo .željam vseh goriških Slovencov, ker žo davno smo hrepeneli, kakor je su ha zemlja v tem letu po hladnem dežju hrepenela, po časniku, ki bi bil primeren posebnim potrebam naših goriško-slo-venskih prebivavcov. Prikupil se bo gotovo tudi neomikanim, ker v tako lahko razumljivi, in vender čisto slovenski besedi govori, kar je neobhodno potrebno časniku, ki ima namen, tudi bornemu kmetu biti v poduk. Lepa in resnična jc torej opazka v 1. listu, v kterej je g. vrednik omenil, da gledč na bravce bo treba začeti z mlekom. Po volji bo gotovo tudi vsnkteremu, da ho „Umni Gospodar" donašal tudi razne novice, posebno iz domačih krajev, ker reči moramo, da naši prebivavci po deželi-glede na to, kar se je godilo v mestu in okoli po domači deželi, so živeli do zdaj, tako reči, v mehu. Conski Slovenci so morali dosihmnl zvedovati, kar se je važnega godilo v Gorici, in bi rekel pred nosom, še le iz Ljubljane ali cel6 z Dunaja, večkrat tudi po nevednih iu nezanesljivih osebah, katere, kakor je znano, čisto resnico malo kadaj, veči del pn z lastno domišljijo namešano in popačeno, po svetu trosijo.
Unikrat je bilo prepozno. Vr.
Ker bo kmetijska družba v Gorici svoj jesenski zbor ta mesec v Tomi-nu imela, menim, da ne bo odveč, če zavrnem na moža v tem kraji, ki po pravici zasluži, postavljen biti v zgled našim gorjanom, pa tudi drugim, kako da imajo napredovati v- kmetovanji, in čvrsto poprijemati se sploh vseh pripomoč-kov, po katerih se doseže čedalje veči blagostanje dežele. Ta mož jc gosp. M. K., posestnik in trgovec v Tominu. Pred nekaj leti je bilo murvovo drevo v To-minu in bližnji okolici silno redka stvar. Stale so sem ter tjc posamezne murve v kakem dvorišču (borjaču) in blizo hiš, pa' še te so imeli večidel le za senco, in če jc kak tuj kupec po listju baral (vprašal), so mu ga dali. za majhin denar. Gori imenovani gospod je bil prvi, kolikor mi je znano, ki je spregledal in spoznal veliko korist murvoreje. Nasadil jo cele vrste murv po svojih prostornih travnikih, in je tako zdramil tudi že marsikterega svojih rojakov iz dolzega spanja. Že so vidijo po več poljih lepi murvini drevoredi, in že pred nekterimi leti je neki gospodar v Tominu, in sicer majhin kmet, potegnil okoli 200 gl. za svilne mešičke (galeto) na enkrat. Kaj ne, Tominci! da je lepo prejeli toliko denara brez velikega truda? Ako ste modri, pomagajte si torej brez odloga. — Tudi s sadjorejo se je imenovani gospod mnogo trudil, in sicer nikakor ne samopašno le v lastni dobiček, temveč pokazal je, da mu jc pri srcu občno blagostanje ljube domovine. Spominjam se še od mladih let sem, kako jo ta neutrudljivi, za blagor dežele ves uneti rodoljub okoli hodil po poljih in travnikih družili gospodarjev, in jc brez . njih vednosti cepil divjake, ki so mu mimogre-dočemu tožili zanikernost lastnih gospodarjev. — Temu možu gre enaka čast, da se je v času svojega županovanja neprenehoma trudil, da bi so cesto okoli Tomina popravile, iu posebno iz novega naredila se cesta toliko potrebna do kranjske meje, in tako enkrat razpadla stena, ki nas še vedno loči od bližnjih sosedov, in zadržuje napredek na vse strani. Zalibog! da ta važna reč tako ke-sno napreduje. In tudi tukaj je nesloga (razprtija), ki nas tlači, močen vzrok, da so ne more priti do zaželjenega cilja. Pa vkljub vsem zaprekam je vender že veliko storjenega. Žeje mogoče peljali obložen voz po novi cesti od Tomina do Podmevca t j. 2 uri daleč proti Kranjskemu, tam, kjer si pred malo časom peš (k nogam) komaj sopel. Visoko nalogo imata res kmet. družba in deželni zbor. Yender lahko rečeni, da kmetijstvo bo delalo le majhne korake naprej, dokler bojo cesto v naših goratih krajih v sedanjem revnem, silno revnem stanu. Kmet bo bolj z vesc-
] cm sadil, cepil i. t. d. kadar bo vidi), da mu jc mogočo, pridelke ložji v denar obrniti. Pomagajte torej vi, ki imate veljavno besedo, posvetujte se tudi .v prihodnjem zboru, da se bo v tem oziru zboljšalo. Hvaležnost vso dežele bo sledila za va-,nj — Slednjič moram opomnili Še druge strani, na katero omenjeni gospod že leta in leta svojo neutrudljivo delavnost in marljivost obrača. Znano jc, kako JkoJo dela dereča Soča v krajih, kjer ni omejena od skalnatih bregov, in si ne more globoke slruge napraviti. Po vsaki povodnji si drugo pot prerije, se-noželi in njive podkopuje in trže. Taka se godi pri Tominu, kjer so nekdaj zeleni pašniki oko. razveselovali, zdaj ti pust, gol prod naproti zeva. Pred kakimi 15 leti, ko si šel čez Sočo proti Tominu, si vidil nad mostom na to-miuskem bregu veliko planjavo, pokrito s samim golim, belim kamnjem in peskom. Pogled te puščave v sredi prelepe, rodovitne doline je moral Človeka v srce vbosti, posebno če se je spomnil, da nekdaj je na tem mestu kosec veselo kosil, in se je cela čeda goved pasla. Pa glej I Velik kos te puščave je že izginil, in pokriva jo zdaj večidel spet zelena trava in grmovje z visocimi drevesi vmes. Od kod to? boš vprašal. Umen gospodar jo to storil. Gori imenovani gospod jo vidil škodo že storjeno, pa tudi še veči nevarnost, ki je v prihodnje žugala celemu nižjeme polju, in storil je sklep, pred katerim bi se bil marsikdo zgrozil; nakupi od dotičnih gospodarjev za lep denar golo prodovje, in začne ravnati bran za branjo, da bi vodo užugal in odvrnil. Des predrznega dela se jc bil lotil; prišla je povodenj, in mu delo razdjala, bran pretrgala, težko napeljane skale spodkopala in naprej valila. Ali on ostane trden ; po vsaki veliki vodi popravlja škodo, sadi germovje, vozi debelo kamenje (napeljal ga je že več tisoč voz), vse na lastno stroške; in latinski prigovor: „Audaees fortuna ju-val" t. j. pogumnim (srčnim) sreča pomaga, se tudi tukaj spolnuje. Marljivi, ne-preslrašcni možak uživa že zdaj sad svojega truda, in na vozove dobrega sena na-kosi na svojem „ produ " vsako leto. S tem težavnim, pa hvalevrednim početjem se jo on žerlvoval (ofral) tudi v blagor sosedom, odvrnivši vodo, ki bi bila sicer njih polja, kos za kosom, v morje zanesla, in v blagor celemu okraju tominskemu, ker, po mislih zvedenih mož, bi bil tudi most v veliki nevarnosti, in morda že na suhem stal, ako bi se ne bila vodi s tem velikanskim delom meja postavila.
Da šem te vrste spisal, me je posebno spo.dbodla okolšina, da ima zbor kmet. družbe v kratkem ravno v Tominu se sni ti, kjer najde priložnost, če jo
/
treba, osebno prepričati se zastran rečenega. Pravično je, pripoznati zasluge mož, ki se trudijo v prid domovini, koristno je, razglašali njdi hvalevredno delovanje, in pametno gospodarstvo, da se po resničnem prigovoru: „Besede mičejo, zgledi vlečejo" drugi unamejo za enake dela, in se tako od dne do dne množi število umnih gospodarjev. *)	--
V ROD1KU (v sežanskem okraji) 17. sept. 1863.
Ker sem tudi jest novoizvoljen ud goriške kmet. družbe, Vam povem, da si tudi prizadevam svojim faranom v kmetijstvu oči odpreti. Po mojem nagovarjanji so začeli deteljo sejati, in pridno drevje saditi. Napravil sem velik vrt, v katerega mnogovrstnega drevesnega semena sejem. Kadar enmalo drevesca odrastejo, jih kmetom razdelim, da jih spodravnajo in potem na svoje mesto vsadijo. Čez 5.000 drevesc sem že razdelil; še več smo jih pa na nek hrib zasadili, kterega pogojzditi želimo; 2o oralov meri ta hrib. Gojzdi so naj slano-vilniši bogastvo soseske.— Nad vasjo imamo en bukov gojzd; da bi pomagali mladim bukvieam k L o I j i ras ti, smo letos 200 seženov drv brez vse škode, še le na korist, posekali in v Trst prodali; s tem sneskom pa lep cerkveni stolp (turu) iz rezanega kamenja naredili, — Gojzdi ludi k rodovitnosti polja pripoma-gajo, ker dajnjo listje za gnoj, branijo pred hudo burjo, zrak čistijo; pod drevesno senco mah raste, ki sc vode napije in mokroto derži, tudi hladni vrelci sc po malem naredijo. Ge bomo tako napredovali, kakor smo začeli, v 20 letih nebo
v
v moji fari več Krasa. Gc sc pa kdo še zmiraj svoje trme drži, da sc Kras pogo-jzditi no da, tega prijazno vabim, naj pride. k' meni. Preteklo spomlad smo 2.000 borovcoc in ajlantov (božjega drevja) nasadili. Malo drevesc jc usahnilo; sodim, da le liste, ki niso bile prav sajene, komaj deseti del je usahnil; drugo pak so zelene, da jih je veselje gledati.
Velika in dolga suša tedaj ni škodvala, in to nas uči, da moramo še
"J Vse, kar g. dopisnik f piše, jc gola resnica; tega se jo vrednik uni dati v Tominu sam prepričal. Videli smo pa tudi še nekaj druzega, česar nas dopisnik ni omenil, namreč prav čedno, menda po Ionih u.Mvi segi narejene (zidane) Mehe i zatvornieami za napeljevanje vode. S temi žlebi (kanali) postavlja monovani gospod drugim svojim napravam krono.	Vredil.
sadili. Oli k;ij bi se no storilo, ko bi ljudje le hoteli! Celi Kras bi bil lep rodoviten vrt. Moji IlodičiHii bojo vsako leto. 2-3.000 drevesc na odločenem kraji, kamor blago (živina) ne sme, sadili, gotovo bodo njih mlajši jim hvalo vedeli. Sogovorjajte, da bodo vse soseske tako delale.	*
JOSIT SCIIOPF *)
(fajmoSler po volji „ Umnega Gospodarja. " V'r.)
RAZNE REČI.
Nadškofijske zadeve •
( Vova uredba (ordenga) dulionij v goriški nadškofu ).
Vse duhovnijc po naši nadškofii se bodo imenovale od zdaj naprej: 1.) /are, ali, če je fajmošter tudi dekan (dehant), dekanije. Dekanij je lo, far pa .56. ■_».) Kuracijc, t, j. dušne <>skrbiiije, in dušni pastir se bo klical kura t (oskrbnik). Tako se bodo klicalo tiste duhovnije, ki so jim rekli popred „lokalije" ali „ lokalne kapelanije", kjer je bil ,, lokalni (krajni) kapelan" prav kakor fajmošter vmesen (inštaliran). Kurat opravlja vse sam kakor fajmošter, in ni nobeni fari podložen, ampak.spada naravnost pod dekana (p. na Lokvah). Kuracij imamo 13.— 3.) T ikorijnti t. j. farne liamestuije. Tako se imenujejo zdaj poprejšnje „ kapelanije,' kjer ni bil kapelan vmesten (inštaliran), in tako imenovane »ekspoziture". Vikar opravlja službo v imenu fajinoštra; iuia krstne bukve in vse druge zapisnike^ pa je fajmoštru podložen in njegov namestnik; od tod njegovo ime: „vikar." Prostih vikarijatov smo imeli že poprej 8 (p. Gabrije, ki spadajo podMušo); zdaj jih je 9a (p. Podgora, St. Andrež, Pevma, Srpenica itd. itd.) — Bili so pa poprej tudi b taki vikarijati, ki so jim rekli „ večni (perpetui.)," kjer je bil vikar vme-sten in sani svoj. Ti trije nepodložui stari vikarijati so zdaj na fare povišani (in R«»: I.erginj, Zgomk, iu Merean). — V zadnjo vrsto duhoviiij spadajo 4.) Kctpcla-1"J',>t(; F, poprejšn je „festivalue (prazniške) kapelanije". Samo ti prosti kapclani nimajo krstnih m drugih farnih bukev. Oni .slačijo pri kaki podružnici, da ima Jjud-Mw I. I/JI m lozjj priložnost ob nedeljah in praznikih pri sveti mašiiu pridgi biti. t-\a .Slovanskem je taka kapelanija v Verhovlji, v Brdih.). Vseli skupaj je 11 _	(I rcslavljan so ti-U duhovni): Gg. Kosta iz Oblok na Gradiškuto; Močnik
iz bempasa v Obloke; Bressan iz Pieris-a v Foljan in Galli iz Foljana v Pieris; J. Lajie iz Karmina v Riljauo; P. Cetul iz Strasohla v Kamin; A. Concion iz Ver-M za jimnoen. m ucemka v Strasold; Fr. Pittoriti iz Viška v Škodovako za pom.
c) No zamerilo, da smo Vas na mernik postavili.
Driifje domače vesti.
—	Poleg ceste proti Deskli so se čudili popotniki zadnje tedne mesc« sept. nekemu jablanu, ki je bil ravno tako polen cvetja, kakor jabelk.
V četrtek 8. t. m. dopoldne jc prišel prevzvišeni g. Namestnik tržaški, baron Kellersperg prvi krat v Gorico, in je ostal pri „3 kronah." Tam so ga pričakovale in bile zaeudrugama sprejete vse razne oblasti (gosposke). Obed (kosilo) je bil pri prevz. knezu-nadškofu; povabljeni so bili tudi načelniki duhov ski, deželski in vojaški. Zvečer jc igrala mestna banda pred 3 kronami; g. Namestnik je obiskal okrajno uradnijo, in pozneje jc bil shod pri g. mestnem županu grofu Melsu-Col-lorcdo-u. —• V petek je obiskaval razne zavode ali naprave (šole, institute), in tudi v brajdi kmetijske družbe jc bil. Po 5. u. popold. se jc odpeljal nazaj v Trst.
Zunanje novice.
Poslednje dni preteki, mesca sept, so obhajali Tirolci 500 letnico, kar spadajo lz našemu cesarstvu. Sv. Mihela dan, ko je imela biti nar veži slovesuost, so prišli presvetli Cesar sami, nepričakovani, v Inspruk (glavno mesto). Veselje je bilo neizrekljivo, ker jc znano, da so Tirolci cesarjevi rodovini posebno vdani. Hoteli so Jim celo konje razpreči in sami kočijo vleči, česar pa Nj. Veličanstvo niso pripustili.— Ena naj večib veselic pri ti priložnosti je bilo streljanje v tarčo (v cilj). Strelec je pa vsak Tirolee. Tiste dni so bili prišli iz vseli krajev strelci skupaj. Pred Cesarjem jih je kakih 0000 merno šlo (defiliralo); med temi tudi taki, ki so žc v prvih francoskih vojskah bojevali se za domovino in Cesarja.
—	V saboto, 3 okt. je prišlo k svetlemu nadvojvodu Ferdinandu Mak* similjanu (Cesarjevemu bratu) v Trst (pod Breg, Miramare) 10 poslancov iz Amerike, iz države, ki ji pravijo Mehiko. Prišli so mu ponujat-cesarsko krono. V Mehika namreč, ki jc dosti veči, ko naše cesarstvo, niso imeli že čez 40 let pravega miru in reda (ordinge v regiranji). Francoski cesar Napoleon, ki povsod rad ribe lovi, kjer je voda motna, je bil poslal tudi v Mehiko svojo vojsko (armado), da naj naredi mir in red. Na videz je zdaj tam mir, potem ko so Francozi nekaj mest in dežele po hudi vojski posedli. Odkar so Francozi tam, so se Mehikanci zastran xla-de premislili, in nek zbor veljavnih mož jc mesca julija t. 1. sklenil, da naj seda bo večnih homatij konec - na mesto poprejšnje samovlade' (republike) — cesarstvo napravi. In to cesarstvo se zdaj našemu avstrijanskemu nadvojvodu ponuja. Svetli nadvojvoda pa ni zatrdno obečal, da pojde v Ameriko; rekel je da poprej ga mora večina (veči del) vseh Mehikancov za cesarja izvoliti, in da Francozi in Angleži mu morajo prestol (tron) zagotoviti. Kako bo, bomo že slišali.
—	Te dni (o. okt.) je predložil g. minister denarstva državnemu zboru na Du-naji (v ktercin so poslanci (deputati) iz raznih avstrijanskih dežel) neke silno važne (imenitne) nasvete zastran davkov. Kar se dosedanjih davkov tiče, bi se imelo po g. ministrovih mislih marsikaj prenarediti, in tu pa tam kaj polajšati. Ker je pa naša država (cesarstvo) močno zadolžena, in jc treba novih dohodkov iskati, nasve-tnje g. minister troje novih davkov: a) oselnino (od peršone); vsaka oseba od 10. leta naprej naj bi plačavala, (po premoženji), 25 soldov, 50 sold. ali 1 gold. b) na-gizdnino, t. j. od poslov, od konj in kočij, ki jih ima bogatejši gospoda; in c) razredu ino (po klasih) od čistega dohodka, po odbitih vseh družili davkih, stroških in dolgeh. —Ta ministrov nasvet pa ni še prava in veljavna postava, ampak popred mora ga zboi pretresti, in zna ga tudi popraviti ali celo zavreči. — O svojem času bo „Umni Gosp." te reči nadalje razlagal.
Prihodnji lisi pride 10. norembra na svello.\
V Gorici nat. SeiU.