Napredek v tridesetih letih. Trdno smo se nadjali, da bode današnja šlevilka slavnostna; toda delali smo račun brez c. kr. pošte. Naročili smo namreč v Pragi podobe prvih treh naših urednikov; dotično rekomandirano pismo pa je potrebovalo celih osem dnij. Vsled tega nismo dobili podob. Da pa cenjene bralce nekako pripravimo na slavnoslno številko, ki gotovo izide danes teden, objavimo naslednji članek, ki ga je spisal dičen slovenski poslanec. Srečna je bila misel, katero je sprožil, pa tudi uresničil blagi dr. Prelog. Ustanovil se je v Mariboru pred Iridesetimi leti »Slov. Gospodar«; 25 let pred njim so začele izhajati v Ljubljani »Novice«. Do zadnjih let so v slogi s »Slov. Gospodarjem« delovale za »Vero, dom, cesarja«; žal, da so zadnji čas nekako popustile svoj prograni. »Slov. Gospodar« je pa ostal do zdaj dosleden in zvest svojemu prvotnemu geslu; zanašamo še, da ostane tako tudi bodočih trideset let. Kaj se je v teku teh let vse spremenjlo! Narodna zavest se je vzbudila po celem spodnjem Štajarju. Pri volitvah za deželni in državni zbor zmagujemo v kmečkih občinah povsodi Slovenci. Ko se je rodil »Slov. Gospodar«, pač še ni bilo tako. Ustanovile so se na mnogih krajih čitalnice, bralna društva in posojilnice; jelo se je po mnogih občinah uradovati v slovenskem jeziku; napravili so se slovenski napisi in pečati, kjer so imeli poprej le nemške. Mnogotere cerkve so se med tem časom ozaljšale ali celu nove pozidale. V visokih krogih nas štajarskih Slovencev tudi ne morejo vee prezirati; namestnik deželnega glavarja je zaporedoma slovenski rodoljub. V resnici, veliko jako lepega napredka! Toda s tem ne raoremo Slovenci še biti zadovoljni, kar smo dosegli do zdaj; koliko celine ie še neobdelane! Po mnogoterih občinah, od koder prihajajo na volišče slovenski volilni možje, kraljuje še vedno »blažena« nemščina, imajo samo nemške pečate in napise. To se mora vse spremeniti in zaupamo, da se spremeni poprej, preden preteče trideset let; kajti ljudstvo je že probujeno. Po naših šolah se žal goji — vsaj po premnogih — nemški duh; otroci se radi tega, ker ne razumejo nemškega poduka, celo nič ne naučijo. Kmet ima torej dvojno škodo: plačuje za šolo, a otroci zastonj trgajo svojo obleko. Koder so razpeljane železnice, nahajamo nemške napise; samo na progi proti Ljutomeru so zraven nemških imen na postajah tudi slovenska. Kakšna sramota je to za nas! V teku teh let nam je trtna uš pokončala ranogo vinogradov; a zasadilo se jih je zopet primeroma veliko. Toda vsled nesrečne pogodbe z Italijo je padla cena našemu vinu; grozno se je znižala tudi cena našemu žitu. Kdo bi si mislil: Pred dvajsetimi leti si prodal vagan žita malo ne po 8 gld. — danes dobiš za-nj blizu 3 gld. Davki pa se niso znižali; žalibog da rasejo deželne doklade, po nekaterih krajih tudi okrajne in občinske. Leto za letom se vknjižujejo novi dolgovi. Kdo ve, kaj nam prinese prihodnjost? Ljudstvo slovensko! Ostani stanovitno in zvesto svoji veri in svojemu rodu in Bog te bo čuval, da premagaš vse svoje sovražnike.