(040 ©ko ei^o ei^o ^Foj informator glasilo delavcev sozd emona ljubljana Leto 18 januar 1987 št. 162 ■ GOVORI VILJEM ŠRAJER, DIREKTOR DO EMONA MERKUR Naša največja organizacija LJUBLJANA, 21. januarja - Z Viljemom Šrajer-jem, direktorjem Emona Merkurja ali našo delovno organizacijo, ki zaposluje največ ljudi v okviru sozda Emona - 2400 - in ki ustvarja 18% vsega dohodka sozda Emone - ob koncu pravkar minulega leta je bil ponovno imenovan za direktorja - smo se pogovarjali o rasti te delovne organizacije in usmeritvah v prihodnje. »V preteklih štirih letih, ko sem preživel kot direktor DO Emona Merkur prvi mandat, sem poskušal ta kruh, ki ni tako bel, kot se zdi na prvi pogled,« pravi Viljem Šrajer. »Skušal sem in poskušam dina-mizirati delovanje DO, kolikor je možno in angažirati ožje in druge sodelavce, da so čim bolj koristni in pomembni. Gre za to, da timsko uresničujemo tekoče operativne in strateške cilje. Enaka logika naj bi obvladovala vse ravni v okviru naše delovne organizacije. Takšna so prizadevanja. Sistem vodenja eneg samega človeka se je že zdavnaj preživel, ker delavce naokrog pasivizira.« V zadnjih štirih letih seje Viljem Šrajer s sodelavci ukvarjal predvsem s sanacijo »večnnega« izgubarja Supermarketom Maribor, ki se je 1985. leta srečno »oženil« z našo delovno organizacijo ptujskim Merkurjem, z gradnjo in obnovo pogorelega Supermarketa v Osijeku, ki sodi med modernejše veleblagovnice v Jugoslaviji - tudi v Ljubljani bi ji težko našli enako ali boljšo - in še marsičem. Vseskozi je bila na prepihu delovna skupnost skupnih služb, da ne bi bila samo tozdovski servis, temveč integrativni element DO, ki ima v svojem okviru Pet TOZD: Maloprodajo ali največjo s 45% zaposlenih, Maksimarket z 27%, Centromerkur z več 12% in oba supermarketa, ljubljanski in osiješki, s po 7% zaposlenih. V kaj in kako se je usmerjala DO Emona Merkur v minulem obdobju. Ob prizadevanjih za doseganje boljših poslovnih rezultatov so si prizadevali za dvig družbenega in osebega standarda, ki so bili - v celoti gledano r še kar dobri. Poslovni rezultati DO v zadnjih letih s°dijo med boljše v branži v SRS, kar se konec (Nadaljevanje na 8. strani) ■ IZ DELA DELAVSKEGA SVETA SOZD EMONA Sklepi za boljše gospodarjenje LJUBLJANA, december - Pred nastopom novega poslovnega leta 1987 sS delegati delavskega sveta SOZD Emona 25. decembra še zadnjič v letu 86 sedli k razpravljanju in sklepanju za boljše delo in gospodarjenje v jubilejnem letu Emone, ko bo praznovala 40-letnico dela in obstoja. Poseben povdarek so delegati posvetili srednjeročnemu planu SOZD Emone za obdobje 1986-1990. Namestnik predsednika poslovnega odbora SOZD Ivan Muhič je uvodoma obrazložil osnutek srednjeročnega plana ter pripombe in predloge članov poslovodnega odbora in poslovnega sveta, pri čemer je poudaril, da je osnutek pripravljen na podlagi skupnih temeljev za pripravo tega plana, ki so bili z osebnim izjavljanjem sprejeti v vseh delovnih organizacijah Emone in verificirani na seji delavskega sveta SOZD 1. juli-’ ja 1986 leta. Sprejeli so sklep, da se predlog srednjeročnega plana SOZD Emona za obdobje 1986-1990 z vsemi dopolnitvami dostavi vsem organizacijam združenega dela v Emoni. Najpomembnejše povzetke objavljamo v tej številki posebej. Medtem, ko to poročamo se že vrše zbori delavcev na katerih skupaj z individualnimi poslovnimi organi in delegati delavskih svetov obravnavajo imenovani predlog načrta. Za letošnje jubilejno leto Emone so delegati delavskega sveta sozda obravnavali in sprejeli nove višine jubilejnih nagrad za delovno dobo v Emoni ter za skupno delovno dobo. Tako prejmejo delavci za skupno delovno dobo, ki jo bodo dopolnili v letu 1987 naslednje nagrade: za 10 let skupne deloven dobe din 50.000 za 20 let skupne delovne dobe din 80.000 za 30 let skupne delovne dobe din 120.000 delavce v celoti, bodo v enakem obsegu zagotavljale tudi pokrivanje sklada skupne porabe pri solidarnostnem združevanju. Boža Javornik, predsednica izvršilnega obbora delavskega sveta SOZD Emona je delegate delavskega sveta seznanila s predlogom delovne organizacije Agroemo-na in izvršilnega odbora sozda za nov izračun inovacijskega dohodka v letu 1987. Delavski svet sozda, ki je na osnovi 51. člena Pravilnika o pospeševanju in nagrajevanju prispevkov pristojen za spremembe in dopolnitve pravilnika naj bi obravnaval predlagane spremembe ter določil nova nadomestila glede na višino inovacijskega dohodka. Predlagala je, da se črta 12. stopnja lestvice, ki daje sedaj zgolj simbolično nagrado - le 0,1 odsto- Tabela za izračun inovacijskega dohodka (revalorizirane vrednosti) Neto inovacijski dohodek Nadome- stilo 1. do 37.000 2. 37.000 do 148.000 3. 148.000 do 370.000 4. 370.000 do 740.000 5. 740.000 do 1,480.000 6. 1,480.000 do 2,220.000 7. 2.220.000 do 3,774.000 8. 3,774.000 do 5,284.000 9. 5,284.000 do 7,556.000 10. 7,556.000 do37,780.000 11. nad37,780.000 16% (najmanj 2.500) 5.920+15% od vrednosti nad 37.000 22.570+14% od vrednosti nad 148.000 53.650+13% od vrednosti nad 370.000 101.750+12% od vrednosti nad 740.000 190.550+10% od vrednosti nad 1,480.000 264.550+ 7% od vrednosti nad 2,220,000 373.330+ 4% od vrednosti nad 3,774.000 433.730+ 3% od vrednosti nad 5,284.000 501.890+ 2% od vrednosti nad 7,556.000 1,160.370+ 1% od vrednosti nad 37,780.000 tek na ustvarjeni dohodek z inovacijo. Menila je, da je bila vrednostna tabela v sedanjem pravilniku napravljena že leta 1982. Po tem obdobju so se cene bistveno spremenile, to pa nujno terja predlagane spremembe vrednosti inovacijskega dohodka, ki služijo za nadomestila oziroma nagrade. Po izčrpni obravnavi so delegati sprejeli novo tabelo za izračun inovacijskega dohodka za leto 1987, ki jo objavljamo v tej številki posebej. Z. G. Nova poslovalnica Globtoura v središču Prage. ■ GLOBTOUROV SPREJEM V PRAGI IN BRATISLAVI NOVA POSLOVALNICA V PRAGI Slo tisoč Čehoslovakov v Jugoslaviji Nagrade se izplačujejo v naslednjem mesecu po izpolnitvi pogoja pri izplačilu osebnega dohodka. Za doseženo delovno dobo pri Emoni dobe jubilejno nagrado delavci, ki so ali bodo v času od 1.4. 1986 do 31.3.1987 napolnili 10, 20 ali 30 let delovne dobe v Emoni ali njenih pravnih prednikih. Te nagrade so: za 10 let delovne dobe 60.000 din za 20 let delovne dobe 100.000 din za 30 let delovne dobe 150.000 din Nagrade bodo izplačane ob Dnevu Emone 10. aprila 1987 Te nagrade ne prejmejo delavci, ki so v letu 1986 že prejeli jubilejno nagrado za skupno delovno dobo ali delovno dobo v Emoni zaradi dosedanjega različnega urejanja tega področja v OZD Emona. Organizacije združene v SOZD Emona bodo tako sprejeta določila v zvezi z jubilejnimi nagradami upoštevale v skladu z ekonomskimi možnostmi. Delegati so sklenili, da OZD, ki ne bodo uspele zagotoviti teh pravic za svoje PRAGA, BRATISLAVA, 15., 17. dec. - Na tradicionalnem 15. srečanjuu predstavnikov Emona Globtoura in češkoslovaških prijateljev in poslovnih sodelavcev, ki se ga je v Pragi udeležilo nad tristo povabljencev, je direktor E-Globtoura Ljubo Fili-pan poudaril, daje Emonina potovalna agencija v zadnjih petnajstih letih vsako leto pripeljala v Jugoslavijo po 10 do 15 odstotkov več Cehov in Slovakov, tako da smo sedaj presegli številko sto tisoč. Hkrati je Globtour samo letos pripeljal na Češkoslovaško nad 15 tisoč Jugoslovanov. Emona Globtour je v ožjem središču Prage ob tej priliki odprl tudi novo poslovalnico, ki sodi tako po lokaciji kot notranji in zunanji opremi med najlepše in najbolj reprezentativne lokale v češkoslovaškem glavnem mestu. Ljubo Filipan je poudaril, da se Globtour trudi, da bi kljub števinim težavam dvignil kakovost svojih uslug in še izboljšal informacije o možnostih počitniko- vanja v Jugoslaviji. Nastopajo pa tudi problemi glede poravnavanja medsebojnih obveznosti, ker je češkoslovaška stran v suficitu, zato naj bi ga pokrivali ali nadomestili z uvozom češkoslovaškega blaga v Jugoslavijo. Kot novost se obetajo tudi prospekti v jeziku gostov iz CSSR. Ob posebej prisrčnem srečanju v Bratislavi je Ljubo Filipan izrekel toplo zahvalo Davorinu Ferligoju, prejšnjemu direktorju Globtoura za izjemno prizadevno in pionirsko delo pri oranju turistične ledine na Češkoslovaškem. N. I. ■ XIV. ZIMSKE ŠPORTNE IGRE Nasvidenje v Kranjski gori Ponovno vas obveščamo, da bodo XIV. zimske igre Emone dne 15. februaja 1987 že tradicionalno v KRANJSKI GORI, zato pohitite s prijavami pri svojih referentih. Snega je za trening dovolj, zato le korajžno s prijavami. Nasvidenje 15. februarja v čim večjem številu. Mira Težak ■ GLOBTOUROV SPREJEM V PRAGI IN BRATISLAVI NOVA POSLOVALNICA V PRAGI Sto tisoč Čehoslovakov v Jugoslaviji PRAGA, BRATISLAVA, 15., 17. dec. - »Na srečanju prijateljev in poslovnih sodelavcev,« kakor je dejal Ljubo Filipanv Pragi, »hkrati odpiramo tudi našo novo poslovalnico sredi češkoslovaškega glavnega mesta, ki sodi med najmodernejše v Pragi. Potrudili se bomo, da bomo raven naše ponudbe in storitev dvignili na še višjo raven, da bo Jugoslavija zanimiva za češkoslovaške goste čez vse leto: od Ankarana do Ulcinja in od Kranjske Go,re do Sarplanine. Hkrati se je Ljubo Filipan opravičil za nekatere probleme, ki so skalili lansko počitniško vzdušje tudi češkoslovaškim gostom v Jugoslaviji in izrazil upanje, da se bo navkljub temu ohranila težnja, da prihaja v SFRJ vsako leto več Čehov in Slovakov, čeprav se močno otepamo z inflacijo in jo vsaj pri ponudbi skušamo čim bolj brzdati. Izrazil je tudi upanje, da »se bo preveč zaprek z obeh stra- ni« z dobro voljo in delom vendarle dalo premostiti. Kot zanimivost naj povemo, da je lani med okoli 105 tisoč Cehoslovaki v Jugoslaviji preživljalo počitnice v Globtourovem aranžmaju tudi 18 tisoč češkoslovaških rudarjev in prav toliko otrok, ki so bili nadvse zadovoljni, zato pa prihodnje leto lahko pričakujemo, da se bo promet še povečal tako z ene kot z druge strani. Individualni gostje Direktor nove Globtouro-ve poslovalnice v središču Prage, Ladislav Košir, ki zaposluje 11 delavcev (Jahimo-va 4), pravi, da je prenova stare zgradbe za poslovalnico v pritličju in prvem nadstropju stala milijon češkoslovaških kron. Notranja oprema je iz kamniškega Stola in Iskre (telefoni). V novi sezoni si največ obeta od individualnih gostov, ki ■ TOZD GLOBUS: zelo ambiciozno zastavljen plan 1987 Večji odkup gozdnih sadežev LJUBLJANA, 23. jan. - Zelo ambiciozen plan, ki smo si ga zastavili za letos, v glavnih smereh predvideva bistveno povečanje obsega odkupa gozdnih sadežev in usmeritev le-teh v predelavo v lastnih obratih, obdržati obseg globoko zamrznjenega sadja in zelenjave ter konzerviranega sadja - in zelenjave za prodajo na zahodno tržišče,« pravi Vanda Zavrl, vodja Globusovega sektorja za odkup in predelavo »zelenega programa« po Jugoslaviji. Da bi to dosegli, predvsem povečanje gozdnega programa bo potrebno povečati število odkupnih postni v okolici naših predelovalnih obratov, ker bomo le tako prišli do kakovostnega blaga. Potrebne bodo tudi povezave z novimi proizvajalci. Zelo ambiciozen program, ki gaje sektor posredoval Ljubljanski banki, predvideva za 1987. leto. 936 S milijard dinarjev (70 artiklov samo za izvoz, med njimi 1.700 ton gob). Računajo tudi na sodelovanje Interne banke Emo- ne. To bo moč uresničiti: če bo letina, če bo dovolj kreditov, če bo trg deloval, kot doslej, če bodo enakopravni pogoji in še več čejev. 13 S milijard dinarjev je predvidenih za nove investicije in opremo, 4 S milijarde din pa za investicijsko vzdrževanje obratov. Posebno skrb bodo posvetili ljubljanski enoti, ki je bila lani zelo uspešna in precej zapostavljena, imela je najslabše pogoje za delo: samo pisarno. Plan 86 je izjemno presegla. Ker je Globus kupil prostore na Šmartinski 106, upamo, da bo poslovna enota Ljubljana tam dobila nove možnosti za delo. »Letos se pojavljajo sveži problemi okrog novega zakona o prometu blaga, ki nas tretira kot grosista tudi pri odkupu gozdnih sadežev. Kakor vsako leto torej tudi letos na novo razčiščujemo nove predpise, da bi čim prej lahko začeli nemoteno delati,« poudarja Vanda Zavrl. N. X. se zanimajo za počitnice v Jugoslaviji. To so češkoslovaški državljani, ki v banki dobe dinarje v čekih za potovanje v našo državo. Čeprav ne gre za več kot 4 do 5 S milijonov din na osebo - letos tečejo pogovori o povečanju na 10 klirinških dolarjev na dan, je to vendarle nova možnost za povečanje češkoslovaških gostov pri nas. In: glavne zasluge za izjemno okusno opremo in realizacijo nove praške poslovalnice ima vodja naše propagandne službe Marjan Nosan, ki je moral premagati prenekate-ro težavo, da je bilo pravočasno vse nared. Prisrčno srečanje v Bratislavi Na zares prisrčnem srečanju v Bratislavi, ki je bilo v hotelu Devin, udeležilo se ga je kakih 150 prijateljev in poslovnih sodelavcev, je Ljubo Filipan ob že znanih podatkih in nekaterih problemih, ki so prisotni v organiziranju počitnic za češkoslovaške goste v Jugoslaviji, dal posebno priznanje prejšnjemu direktorju Globtoura, Davorinu Ferligoju, kot poslovnemu človeku, kije za Jugoslavijo zoral češkoslovaško turistično ledino pred več kot 16 leti. ^ To delo je opravljal z vsem srcem in nam ustvaril celo vrsto prisrčnih prijateljev in izjemno dobrih poslovnih sodelavcev. »Osebno se mu zahvaljujem za izjemno angažiranost, ker nam je nakazal in utrl pot, po kateri naj gremo naprej,« je dejal Ljubo Filipan. Mimogrede: Emona Glob-tour danes sodeluje s 150 partnerji v tujini in čez 250 v domovini, kakor nam je povedal Davorin Ferligoj in dodal, daje Globtour samo lani ustvaril za 18 milijonov klirinških dolarjev prometa s češkoslovaškimi gosti. Več kot pet tisoč individualnih gostov 'se je lani zanimalo za možnosti počitnikovanja v zasebnih sobah, apartmajih. Lani so bile pred našimi poslovalnicami v Pragi in Bratislavi več deset metrov dolge vrste čakajočih - za rezervacije. Letos naj bi individu-alec dobil 9 S milijonov din za pot na jugoslovansko molje. N. I. ■ Z OBISKA V DIETETIKI Enemon čaka na vas V poslovni bitki in časovni stiski Enemon čaka na vas... Veseli se življenja, ohrani lepoto, Enemon za vitkejši stas... Skoro vsi že poznamo prijetno melodijo, ki nas dnevno s televizijskega ekrana opominja, da moramo skrbeti za svoje zdravje in dobro počutje, ter ne nazadnje, za svoj lepši videz. »Dejavnost Emonine Dietetike, ene najmlajših v Emoni, ki sega le malce nazaj v leto 1984, ko je Dietetika ponudila aprila meseca trgu svoj prvi izdelek Enemon, ki nam ga najbrž ni treba ponovno predstavljati. Že po dveh tednih mu je sledil Diemon, potrošnikom pravtako že dobro znan, kasneje pa se je Dietetika predstavila še z Braunemonom, otrobi, napitkom za nerodna leta Baj-Baj letos pa s koruznim kosmiči Corn-snacks,« sta povedala Matjaž Svet vodja OE Dietetika in vodja njenega marketinga Sašo Franetič. Proizvodnja Emonine Dietetike, za katero vemo, da sodi v delovno organizacijo Agroemona, je naraščala hitreje, kot so nekateri morda predvidevali. Klinično vedno dobro preizkušeni izdelki Dietetike so hitro'osvojili potrošnike. Indeks prodaja Ene-mona je porastel na 838, Diemo-na celo na 1.103, Braunemona na 317 in Otrobov na 1.112. V Dietetiki budno spremljajo dogajanja na trgu. Tako bodo spremenili okus napitka Baj-Baj, ker so ugotovili, da pri okusu niso imeli najbolj srečne roke, dasi- ravno je po kakovosti in izgledu dokazal visoko vrednost. Vsa prizadevanja Emonine Dietetike, kolektiva, ki skupaj ,s proizvodnjo in administracijo šteje le 18 delavcev, gredo v to, da postanejo prava proizvodnja dobro poslovno povezana z vsemi, ki so kakorkoli udeleženi z dejavnostjo Dietetike in njenim programom. Nekaj malih problemov jih še pesti, pri tem naj omenimo pakirnico, problem skladiščenja in dvoriščnega transporta, vendar vsi niso takšni, da bi predstavljali resnejšo oviro Prl razvoju njihove dejavnosti. Imajo pa v Dietetiki tudi besedo hvale za razumevanje in sodelovanje. V Emonini zunanji trgovini jim je direktor Valter Podgornik veliko pomagal pri P°' slovnih stikih z dobavitelji repr°" dukcijskega blaga, Meta Robičeva pa je s sodelovanjem Emoni-nega podjetja v Munchnu že dala prve testne količine na nemšk* trg. Tudi Blagovni center Emone, ki v pakirnici pakira izdelke Dietetike vedno najde polno razumevanje in v pakirnici, če je to potrebno, uvede tudi tretjo izmeno, da je v pravem času vse nared. Ob koncu naj povemo še to, da bo k dobremu glasu Dietetike svoje prispevala tudi ideja, kise je v Dietetiki rodila - pokroviteljstvo Agroemone nad prvim pionirskim hokejskim turnirjem v Ljubljani pod zastavo Emon1-nih koruznih kosmičev Corn-snaks. To tekmovanje pionirjev naj bi postalo tradicionalno > Evropi. Gre se zares, so povedal1: in ker nismo vsi neverni Tomaži lahko le upamo, da bodo iz vrs mladih nekateri le postali reprezentanti. Dosedanje izkušnje nam to upanje le še potrjujejo. Z. v- Kolektiv marketa v Hubadovi ulici za Bežigradom v Ljubljani, ko je tiho in skromno praznoval svoj jubilej. 40 let Emone - povzetki iz kronike (Janko Velikonja) UVOD V štiridesetih letih obstoja in delovanja je današnja sestavljena organizacija združenega dela Emona Ljubljana zrasla iz majhne in nepomembne, povsem navadne trgovine na debelo z 28 zaposlenimi delavci, dvema skladiščema in upravno pisarno s 35 m površine v sodobno, veliko SOZD z okoli 12.000 zaposlenimi in razvejano dejavnostjo v vseh republikah SFRJ. V preteklih 40. letih se je njena dejavnost razvila na področje kmetijske proizvodnje in pridelave, trgovine na veliko, razvejano maloprodajno mrežo samopostrežnih trgovin, zunanjo trgovino, gostinsko, turistično, hotelirsko in inženirsko dejavnostjo. Današnja SOZD Emona je previharila domala vse, kar je previharila SR Slovenija in SFR Jugoslavija: vse mednarodne in domače krize so več ali manj prizadele tudi sestavne dele današnje SOZD Emona. Doživela je močne, odločilne mejnike v razvoju, ki so na koncu pripeljale do tako velikega sistema, kot je današnja SOZD Emona. Eden takih bistvenih mejnikov je prav gotovo orientacija družbe kot celote v moderno industrijsko proizvodnjo v kmetijstvu, ki ima svoje začetke v letu 1985 z nastankom zametkov poznejšega Agrokombinata Emona Ljubljana. Kmalu za tem, leta 1959, se je začela izgradnja mreže samopostrežnih trgovin v Ljubljani, SR Sloveniji in izven nje. Tem začetkom so sledila integracijska gibanja v letih 1961 do 1964, zlasti pa v letih 1969 do 1971, ko sta se bivši Agrokombinat Emona Ljubljana in bivše trgovsko podjetje Prehrana Ljubljana sklenili združiti v enotno podjetje z nazivom: »EMONA Ljubljana, proizvodnja, trgovina, turizem in hotelirstvo in inženiring« s sedežem v Kersnikovi ulici 2. Naslednja močnejša prekretnica je bila v letu 1973, ko je bila reorganizirana in so nastale TOZD na podlagi določil ustavnih dopolnil in še naslednja reorganizacija, ki je sledila tej v letih 1970 do 1978, takrat še na podlagi nove ustave in zakona o združenem delu, ki sta bila sprejeta v Zvezni skupščini leta 1974, oziroma 1976. Nadaljnja močna integracijska gibanja so prišla do konkretizacije v letih 1977 do 1981, ko je dobila SOZD Emona današnjo obliko organiziranosti in delovanja. V času štiridesetletnega obstoja SOZD, podjetij in njenih sestavnih delov, seje srečavala z nekaterimi problemi, ki se kakor rdeča nit vlečejo vse do današnjih dni: - stalno so bile prisotne želje po razvoju in novimi investicijskimi vlaganji veliko večje od fmančih zmogljivosti podjetja ali SOZD: - kot po pravilu so morala nastati odstopanja od že zastavljenih načrtov zaradi prevelikih apetitov in omejevanjih (restrikcijah), ki so jih uveljavili pristojni organi oblasti; - od leta 1952 dalje je zaslediti problematiko nagrajevanja po delu, potrebo po večji produktivnosti dela, boljši kakovosti dela, zmanjševanju stroškov poslovanja, zlasti problematiko prevelikih zalog blaga, prevelikih obratnih sredstev, intenzivnosti zaposlovanja, premajhen izvoz in nekatere težave in probleme, ki se vlečejo od nastanka podjetja do SOZD; - inflacija in njene posledice, izgube in likvidnost; - z raistjo podjetja so se sorazmerno večale težave z usklajevanjem interesov TOZD, DO in SOZD; - prilagojevanje organizacije SOZD nastalim spremem- bam, skladno s tem pa prilagojevanje samoupravne org?' niziranosti in organiziranosti družbeno političnih organ1' zacij nastalem stanju; - problem inflacije, zakonskih in drugih predpisov 111 nuje po urejanju notranje zakonodaje v SOZD po ten predpisih, ki so zahtevali velik del energije strokovnih kadrov SOZD in veliko časa za razprave in sprejeman)6 vlike množice samoupravnih aktov. V prehojenem obdobju je današnja SOZD Emon® doživljala hitre vzpone, krize, stagnacije in tudi dezint6' gracije, ki so vplivali na enakomernost razvoja. V celo1 gledano pa je njen razvoj nenehno sledil vsem tokovom vseh njenih dejavnostih, kije privedel do tega, daje dan® SOZD Emona pomemben del slovenskega in jugoslovah skega gospodarstva. • Rast SOZD Emona v preteklih 40. letih je dejansj1 odraz gospodarske in družbenopolitične rasti v slove11 skih in jugoslovanskih razmerah in pogojih, rasti v Pr° štoru in času. I. POGLAVJE II. SPLOŠNI RAZVOJ SOZD Podjetje Prehrana Ljubljana, pravni naslednik vsej1 delov današnje SOZD Emona, je bilo dejansko ustanov Ijeno 26. januarja 1947 leta. V register gospodarskih organizacij je bilo vpisano aprila 1947 leta kot »Grosistično trgovsko podjetje fr. hrana, trgovina z žitom in mlevskimi izdelki, z živih 1 gospodinjskimi potrebščinami ter tobačnimi izdelki, v® galicami in cigaretnim papirjem.« Sedež podjetja je bil na Titovi cesti 15. (Nadaljevanje prihodnji ■ IZ RADA RADNIČKOG SAVETA SOUR Zaključci za bolje privredi vanje LJUBLJANA, decembra -Pre početka nove poslovne godi-ne 1987. delegati Radničkog sa-veta SOUR Emona su još zadnji Put u 1986. godini, 25. decembra, raspravljali i doneli nove zaključke koji če omogučiti bolji rad i privredivanje u jubilejnoj godini Emone, u kojoj se proslavlja 40 godina rada i postajanja. Posebnu pažnju su delegati posvetili srednjoročnom planu SOUR-a Emone za period 1986-1990. Zamenik predsednika poslovodnog odbora SOUR-a |van Muhič je u uvodu obrazloži0 prednacrt srednjoročnog plana kao i pristigle napomene i Predloge članova poslovodnog odbora i poslovnog saveta, ista-kavši da je prenacrt pripremljen na osnovu zgjedničkih temelja za Pripremu ovog plana. Zajednički temelji bili su doneseni putem ličnog iyašnjavarya u svim rad-nim organizacijama Emone i ve-nfikovam na sednici radničkog saveta SOUR-a 1. jula 1986. go-dine. r >L r\ v. v D “U Delegati su usvojili zaključak da se predlog srednjeročnog plana SOUR-a Emona za period 1986-1990 dostavi svim organistkama udruženog rada u Emo-di, Zčuedno sa svim dopunama. Rezime ngjvažnijeg objavljuje-m° u ovom broju časopisa posebno. Dok ovo pišemo več se vrše zborovi radnih ljudi na kojima se zaledno sa individualnim poslovodnim organima i delegatima tadničkih saveta vode rasprave o Predlogu načrta. Za ovogodišpju jubilejnu godi-nu Emone delegati radničkog sa-vota SOUR-a raspravljali su i Prihvatili nove iznose jubilejnih nagrada za radni staž u Emoni i za ukupan radni staž. Tako za ukupan radni staž, kojeg navrše u 1987 godini, rad-n*ctma pripadajo sledeče nagrade: za 10 godina ukupnog radnog st»ža din 50.000 za 20 godina ukupnog radnog staža din 80.000 za 30 godina ukupnog radnog staža din 120.000 Nagrade se isplačuju u nared-npm mesecu, nakon zadovoljenj3 gorpjeg uslova. prilikom is-p|ate ličnog dohotka. Za ostvaren radni staž u Emoni jubilejne nagrade pripadaju radnicima koji su, ili če u vremenu od 1. 4. 1986 do 31. 3. 1987. .napuniti 10, 20 ili 30 godina radnog staža u Emoni ili njenim pravnim prethodnicima. Ove nagrade iznose: za 10 godina radnog staža 60.000 din za 20 godina radnog staža 100.000 din za 30 godina radnog staža 150.000 din Nagrade če se isplatiti prigodam Dana Emone, 10 aprila 1987. Ove nagrade ne pripadaju radnicima koji su u 1986 godini več primili jubilejnu nagradu za ukupan radni staž ili za radni staž u Emoni, kao posledica dosadaš-njega različnog načina urediva-nja ovog područja u OUR Emona. Organizacije udružene u SOUR Emona voditi če računa o ovim usvojenim odredbama, u skladu sa svojim ekonomskim mogučnostima. Delegati su doneli zaključak da OUR-i koji neče moči obezbediti ova prava za svoje radnike u celini, da če obezbediti u istom obi-mu takode pokriče iz fonda za-jedničke potrošnje u solidarnom udruživanju. Boža Javornik, predsednica iz-vršnog odbora radničkog saveta SOUR Emona upoznala je delegate radničkog saveta sa predlogom radne organizacije Agro-emona i Izvršnog odbora SOUR-a sa novim načinom izračunavanja inovacionog dohotka u 1987 godini. Radnički savet SOUR-a, koji je na osnovu člana 51. Pravilnika o podsticanju i nagradiva-nju doprinosa, nadležan za izmene i dopune pravilnika, morao bi raspravljali o predloženoj izmeni i odrediti nove nadoknade u odvisnosti od višine inovacionog dohotka. Predložila je da se briše 12. stepen lestvice, koji daje simbolične nagrade - samo 0,1 od-sto od dohodka ostvarenog sa inovacjjom. Tabela vrednosti u sadašnjem pravilniku datira iz 1982. godine. Nakon tog perioda cene su se bitno izmenile, a ovo neophodno iziskuje da se izmene vrednosti inovacionog dohotka, koji ima funkciju naknade, odnosno nagrade. Nakon iscrpne debate delegati su prihvatili novu tabelu vrednosti inovacionog dohodka za 1987 godinu, koju objavijujemo u ovom broju časopisa posebno. -i'-"'!! informator S": Srpskohrvatski til prilog > ji ■ DRUGI O NAMA Ako mene pitate? 16 tii q /slo' idufc.1 POSETA DIETETICI Enemon čeka na Vas U poslovnoj bitci i vremenskoj stisci, Enemon čeka na Vas... Huduj se životu, očuvaj lepotu, Enemon za vitkiji stas.,. Skoro svi več dobro poznamo ugodnu melodijo koja nas sva-kodnevno sa televizijskog ekrana upozorava da moramo voditi brigu o svojem zdravijo, dobrom osečanju, i o lepom izgledu. »Delatnost Emonine Dietetike, koja je jedna od naj mladih u Emoni, datira samo par godina unatrag, u 1984. godinu, kad je detetika u aprilu mesecu dala na tržište svoj prvi proizvod - Enemon, svima nama več dobro poznat. Več nakon četrnaest dana na tržištu mu je sledio Diemon, kojeg su potrošači takode dobro primili. Nešto kasnije seje Dietetika predstavila sa Braunemo-nom, mekinjama, Baj-Baj napitkom za nespretne godine, a ove godine i sa kukuruznim pahulji-cama Com-snacks« - rekli su nam Matjaž Svet, šef OJ Dietetika i šef marketinga Sašo Franetič. Proizvodnja Emonine Dietetike, koja spada u radnu organizacijo Agroemona, rasla je brže nego su možda neki mislili. Uvek besprekorno klinički provereni proizvodi Dietetike brzo su zado-bili poverenje potrošača. Indeks prodaje Enemona porastao je na 838, Diemona čak na 1.103, Bra-unemona na 317, i mekinja na 1.112. U Dietetici budno prate doga-danja na tržištu. Tako su utvrdili da sa napitkom Baj-Baj nisu bili srečne ruke, makar je proizvod dokazao visok kvalitet i torne od-govarajuči izgled, te su stoga od-lučili da mu izmene ukus. Sva nastajanja Emonine Dietetike, kolektiva u kojem sva proizvodnja i administracija broji samo 18 radnika, odvijaju se u pravcu da postanu pravcata proizvodnja u poslovnom smislu dobro povezana sa svima, koji na bilo kakav način učestvuju u de-latnosti Dietetike i njenog programa. Muči ih nekoliko manjih problema, kao što je recimo problem pakovanja, zatim problem skladištenja i dvorišnog transporta, ali ovi problemi nisu tak-vi da bi predstavljali ozbiljniju smetnju u razvoju njihove delat-nosti. U Dietetici su našli i pohvalne reči za razumevanje i saradnju. Direktor Emonine spojne trgovine Val er Podgornik im je pru-žio obilnu pomoč oko poslovnih odnosa sa do.bavljačima reproduk-cionog materijala, Meta Robičeva je u saradnji sa Emoninim preduze-čem u Minhenu več dala prve testne količine na nemačko tržište. Takode u Bobnom centru u kojem se pakuju proizvodi Dietetike, nailaze uvek na puno razumevanje, ukoliko se ukaže potreba uvedu i treču smenu da budu proizvodi Dietetike pravovremeno spremni. Na kraju recimo i to da je dobrom glasu Dietetike doprinela i ideja koja se je upravo tu rodila - sponzorstvo Agroemone nad prvim pionirskim hokejskim turnirom u Ljubljani pod zastavicom Emoninih kuku-ruznih pahuljica Corn-snacks. Ovo takmičenje postati če verovatno tradicionalno u Evropi. To je najoz-biljnije, rekli su, a jer nismo svi neverni Tome, možemo se nadati da če iz redova mladih izrasli pokoji reprezentativac. Dosadašnja isku-stva nam ove nade samo potvrduju. Z. G. »Rad«: Kakve lične do-hotke očekujcte u narednoj godini? Odgovaraju radnici »An-groprometa« u Čupriji, radne organizacije u sastavu SOUR »Emona«, Ljubljana Zarade diktira kupovna moč Miodrag Kolev, zamenik direktora radne organizacije: U ovom trenutku prosek ličnih dohodaka 1.100 zaposlenih u našoj radnoj organizaciji iznosi 65.000 dinara, pa se može reči da su primanja nezadovoljavajuča. U ovoj godini u »Angroprometu« lični dohodci su povečani za 108 odsto, dok. u SOUR Emona povečanja iznose 87 odsto. Ali čak i toliko povečanje je nedovoljno u odnosu na rastuče troškove života. Šta možemo očekivati u idučpj godini? Moramo ima-ti u vidu visinu kamata i njihov uticaj na poslovanje, a samim tim i na lične dohot-ke. U tom kontekstu za nas če biti povoljnost dobijanje dugoročnog kredita za obratna sredstva od Interne banke Emona, jer bi se na taj način umanjila nelikvidnost, a to bi uticalo i na povečanje ličnih dohodaka. Ratka Aleksič,poslovoda odelenja konfekcije Robne kuče: Osim štednje, pre svega kroz smanjenje troškova, na-stojimo da največim mogu-čim zalaganjem poboljšamo poslovanje. Ali bez obzira na to koliko se trudimo, raspo-dela ne prati potrebe standarda. Osnova je, dakle, smanjena kupovna moč sta-novništva zbog koje mi ne možemo učiniti na poveča- nju prometa, a time ni naših ličnih dohodaka. Sa ličnim dohotkom !)d 53.000 dinara ne mogtt biti zadovoljna, pa nam dobi1!1) dodu neki vidovi pomoči sindikata. U porodiči ŠČ štfe-di, a nadam se da če se 1987 godine povečati planske vrednosti boda i promet. No, ako cene budu istim j‘tfem-pom rasle, teško mogu ;pče-kivati poboljšanje standarda. Radiša Tanaskovič, direktor OOUR Maloprodaja: Naši lični dohoci su veoma niški i zato što su se radni ljudi našeg kolektiva dosta odricali da bi unapredili ma-loprodajnu mrežu. Izgradili smo nove prodajne kapacitete i omogučili gradanima Ču-prije i seoskih zajednica urednosnabdevanje i savre-menu uslugu. Ali time za sebe nismo mnogo postigli. jer trgovina nije akomulativna delatnost, posebno trgovina na malo. Traži visoko anga-žovanje sredstava i živog rada, pa su radni ljudi u ovoj oblasti privredivanja uvek bili svesni da samo odrica-njem od svojih ličnih dohodaka mogu reševati probleme sopstvenog razvoja. Treba dodati da smo u ovim pi-tanjima imali razumevanje društveno-političke zajed-nice. Svaki radnik je u moguč-nosti da na kraju radnog vremena izračuna svoju dnevnu zaradu, ali to ne rešava pitanje ličnih dohodaka. Ograni-čavajuči faktori potiču iz či-njenice da smo u opštini koja ima privrednih teškoča, ali i pored toga naša radna organizacija očekpje, uz podršku Emone povoljnije dohodov-ne efekte u idučoj godini. P S. RAD 19.12.1986 1 INOVACIJE, IZBOLJŠAVE V mesni industriji imajo ideje ^ALOG, 9. januarja -1'^adnje dve leti se ideje za ^ovacije in izboljšave roje-, aJ° ^ nas kot na tekočem tv,-" Prav* Anton Jurečič, ehnični direktor Emonine ‘tesne industrije. , “Komisija je v zadnjem ob-abju obravnavala več kot e predlogov, od teh je kar £ecej že vključenih v proizvodnem procesu, nekaj pa j-l še čaka na obravnavo. ; ™° Smrekar, strojni tehnik „ a na skrbi zbiranje predloge''’ ki jih dajejo delavci, . ali 1 Pa tudi za njihpvo re-*ac,U°, te se utemeljeno i?K v ^e, e*3 b° predlagana oljšava, ali inovacija vpli-Dr a na lažje in boljše delo in A„, hktivnost,« je povedal *v>t°n Jurečič Ve kaseti — dve nagradi ttav^-0 Smrekar in Dorde Ta-knčACV*^’ obratovodja iz-Prf.afValnice sta skupaj jih aiagala izvedbo kasete, ki klavnUP0rabl-iaj° mesarji v žev ■ 1 za shranjevanje no- ihm ln brusov. Vsak mesar vUh Zarach varnosti in pra-vSau fa . shranjevanja ima ,iav(.,\ Ucb svojo kaseto iz ner-SO.tmn Pločevine. Nagrado ha vi .. nar-)ev sta si glede deijia°zcn° ^e*° delavca raz- ^°k)čila higijenskih pred- pisov za izvozno registracijo, zaloška Mesna industrija jo ima, predvidevajo pri umivalnikih papirnate brisače. Edo Smrekar in Vasja Cerar, sta predlagala in izdelala nerjaveče kasete za papirnate brisače, nagrado za to izboljšavo v višini 30 tisočakov pa sta si razdelila na polovico. V pakirnici Emone na Šmartinski cesti 102 že nekaj časa izkoščuje stroj kraške pršute, ki nato brez kosti potujejo do kupcev. Poskusno obratovanje stroja ho pokazalo njegove dobre in slabe strani. Ob upoštevanju njegove rentabilnosti in uspešnosti bo lahko komisija določila Edu Smrekarju višino nagrade. Podobne stroje je moč kupiti v tujini, vendar je treba ceno stroja odšteti v devizah. Stroj na Šmartinski cesti pa je narejen po domačih načrtih in iz domačih materialov. Naj povemo še to, da snuje in pripravlja Edo Smrekar tudi stroj za pranje palic, ki jih v mesni industriji uporabljajo pri notranjem transportu. Tudi takšen stroj v tujini že obstoja, ta o katerem je beseda pa bo narejen doma v domači delavnici. Emonec ima ideje Emonec, bolje rečeno Mi-zovec Vasja Cerar, nenehno tuhta in vrta, kaj bi se dalo narediti, da bi bilo delo boljše in cenejše. Že dve leti uspešno deluje naprava, ki jo je predlagal skupaj z Ludvikom Proškom za podhlaje-vanje kondenzata,, ki se vrača nazaj v kotlovnico. Kon-denc segret do okrog 110° C se vrne, s tem pa nastane znaten prihranek pri porabi plina in mehke vode. Tako so lani pri proizvodnji indu-starijske pare privarčevali 21.500 kub. metrov plina in 1.150 kub. metrov mehke vode, v vrednosti izraženo pa predstavlja to 1,518.597 dinarjev, kar tudi niso mačje solze. »Na duši« ima Vasja tudi proti povratni varnostni ventil, ki preprečuje vdor umazane vode nazaj v vodovodno omrežje. Odkar so v Zalo- gu namestili pri vodovodnih pipah te ventile do vdora umazane, že uporabljene, vode nazaj v vodovodno omrežje ni prišlo. Komisija EGS je predčasno ob pregledu te ventile tudi zahtevala. V Jugoslaviji takih ventilov ni bilo. Vasja Cerar je izdelal načrt, ostalo pa so postorili v domačih delavnicah in problema ni bilo več. V Institutu za tehnologijo mesa v Beogradu so za napravo Cerarja dali pozitivno oceno ter jo priporočili vsem klavnicam v Jugoslaviji, ki izvažajo. Prvo naročilo iz ŠID-a je že prispelo. Morda bomo v kratkem zopet napisali o novih inovacijah in izboljšavah, saj se Emonci drže gesla: »Dobro je lahko še boljše«. Z. G. Drugo nagrado so osvojili v marketu Emonine Dolenjke v Novem mestu na Ljubljanski cesti Pet nagrad za darilo Emone LJUBLJANA, 22. januarja komisija namenila marketu - Na razpis Emonine službe v Dravljah; za ekonomsko propagando 4. nagrado - 15.000 din si za najlepše aranžirano darilo je priboril market v Sav-izdelkov Simonine proizvod- skem naselju; nje delovnih organizacij 5. nagrado - v višini Agroemona, Dietetika, tozda 10.000 dinarjev pa si je po Prehrane, Kmetijskega kom- mnenju komisije pridobil E-binata Ptuj tozda Slovenske center v Kosezah, ki je to na-gorice - Haloze ter zaloške grado prejel kot na splošno Prva nagrada za darilo — izdelki Emone — pripravili so ga v E-centru v Novih Jaršah Mesne industrije seje odzvalo tokrat 12 prodajaln - marketov in prodajnih centrov. Po akciji, ki je trajala do 20. decembra lani je komisija ocenila razstavljene izdelke ter odločila, da prejmejo: 1. nagrado - 40.000 din prodajni center v Novih Jaršah; 2. 2 nagrado - 30.000 din prejme market Emona Dolenjke v Novem mestu na Ljubljanski cesti; 3. nagrado - 25.000 din je najlepše urejena in aranžirana trgovska hiša Emone. Žal vse trgovine niso do sledno upoštevale določenih propozicij ~ aranžirati darilo izključno iz Emoninih kov. Za sodelovanje in lepp urejene aranžmaje pa gre priznanje vsem, ki so sodelovali. Podelitev razpisanih nagrad bo v začetku meseca februarja v poslovni stavbi Emone v Ljubljani.' E. I. POVZETKI SREDNJEROČNEGA NAČRTA SOZD Emona v obdobju 1986-1990 Na podlagi skupnih temeljev za prijavo srednjeročnih planov SOZD Emona in organizacij združenih v SOZD za obdobje 1986-1990, ki so bili sprejeti z osebnim izjav-_ ljariiem v vseh OZD Emone ' je črelavski svet SOZD na seji 25. 12. 1986 sprejel predlog srednjeročnega plana SOZD Emona za obdobje 198(5-1990. Srednjeročni plan SOZD sprejme delavski svet SOZD potem, ko se o njem izjavijo delavci v temeljnih oz. enovitih delovnih organizacijah združenih v SOZD Emona. V ta namen, to je za razpravo na zborih delavcev smo pripravili povzetek ciljev, usmeritev in nalog, ki so opredeljene v predlogu plana. S srednjeročnim planom določamo: v ■ Glavne usmeritve v posameznih dejavnostih. Na podlagi povečanih kapacitet ter izboljšanja fizičnih in ekonomskih učinkov planiramo naslednje povprečne letne stopnje rasti fizičnega obsega: - kmetijstvo 4,2 - industrija 5,2 - zunanja trgovina 7,3 - notranja trgovina 3,7 - gostinstvo in turizem 4,4 - inženiring 6,7 - ostalo 2,5 Skupaj SOZD 4,6 ■ Na področju medsebojnih poslovnih odnosov smo določili pravila in obseg sodelovanja med OZD združenimi v SOZD Emona. Za to 5-letno obdobje smo izdelali podrobnejši plan blagovnih tokov iz proizvodnje, plan prodaje DO Blagovni center v trgovske OZD Emone ter plan fizičnega obsega med turistično agencijo Globtour in hotelskimi organizacijami Emone. Pri določanju obsega medsebojnih dobav blaga in storitev (pod storitvami so mišljeni tudi posredniški posli s strani proizvodnih in trgovskih organizacij, delovne organizacije. Inženiring, koriščenje skupnih predstavništev ipd.) OZD združene v SOZD bodo ravnale tako, da bodo ta obseg po vrstah in kvaliteti blaga in storitev ter po dinamiki vsklajevale tako, da bodo v največji meri zadovoljeni interesi vseh sodelujočih OZD in SOZD kot celote. ■ V planu so opredeljena tudi pravila za skupni nastop do najpomembnejših zunanjih poslovnih partnerjev ter pravila za usklajen nastop do zunanjih institucij kot so: gospodarske zbornice, poslovna združenja, samoupravne interesne skupnosti, znanstveno-razi-skovalne institucije ipd. Zastopnike oz. delegate v institucije, v katerih nastopa SOZD, imenuje Izvršilni odbor delavskega sveta SOZD. ■ Na področju zunanje trgovine predvidevamo, da se bo lastni izvoz blaga in storitev v primerjavi z letom 1985 povečal - izvoz blaga na konvertibilno področje z indeksom 131, izvoz storitev z indeksom 172 oz. skupaj izvoz blaga in storitev z indeksom 147. Na klirinško področje se bo izvoz blaga in storitev povečal z indeksom 128. Komisijski izvoz bo povečan z indeksom 124. Skupno (lastni in komisijski) se bo izvoz povečal z indeksom 133 to je povprečno letno po stopnji 5,9 tako, da bo leta 1990 znašal cca 96 mio USAS. Uvoz blaga ter neblagovna plačila in drugi odlivi (lastni in komisijski) se bo povečal z indeksom 120 tako, da bo ob koncu leta 1990 znašal cca 68 mio USAS. Stopnja pokritja lastnega konvertibilnega uvoza z izvozom je znašala v letu 1985 160%, za leto 1990 pa planiramo 198% pokritje. V planu so natančno Opredeljene zadolžitve po izvozu in uvozu po posameznih delovnih organizacijah. Dane so zadolžitve, tudi za naša podjetja in predstavništva v tujini, katerih promet naj bi se do leta 1990 povečal z indeksom 127 tako, da bi v letu 1990 znašal cca 175 mio USAS. ■ Ustvarjanje in delitev celotnega prihodka planiramo (kakor tudi vse druge dinarske vrednosti) po cenah iz leta 1985. Planiramo po naslednje stopnje rasti in strukturne deleže: Celotni prihodek bo realno naraščal po stopnji 4,6% v tem pa prihodki od izvoza po stopnjij 7,7% letno, porabljena sredstva po stopnji 4,2%, dohodek pa po stopnji 6,2%. Tako bo delež dohodka v celotnem prihodku porastel iz 14,8% v letu 1985 na 16% v letu 1990. Obveznosti iz dohodka bodo naraščale po stopnji 6,2%, torej enako kakor dohodek. Bruto osebni dohodki (realni) bodo naraščali po povprečni stopnji 4,4% torej za 1,8% počasneje kakor dohodek. Akumulacija (rezervni in poslovni sklad) bo naraščala po stoppji 10,1%, torej hitreje kakor dohodek in osebni dohodki. V celotnem prihodku se bo delež akumulacije povečal iz 3% v letu 1985 na 3,9% v letu 1990. Število zaposlenih bo naraščalo po letni stopnji 1,7%, tako, da bi bilo v letu 1990 zaposlenih v Emoni cca 13.000 delavcev. To pomeni, da planiramo povečanje produktivnosti dela po stopnji 3% letno. To pa bo mogoče doseči z izboljšanjem tehnologije dela, uresničevanjem novih naložb vključno z rekonstrukcijami itd. Realni neto osebni dohodki bodo naraščali po stopnji 1,9% letno. V planu predvidevamo, da se deleži v celotnem prihodku za posamezne dejavnosti ne bodo bistveno spremenili. V dohodku se bo nekoliko povečal delež v industrijski dejavnosti in zunanjetrgovinski dejavnosti, zmanjšal pa delež v notranji trgovini ter gostinsko-turistični dejavnosti. Pri akumulaciji se bo bistveno povečal delež v kmetijski proizvodnji, zmanjšal pa delež v zunanji trgovini in gostinstvu. To zmanjšanje v primerjavi z letom 1985 je pogojeno s spremenjenimi zunanjetrgovinskimi predpisi v letu 1986. ■ Gospodarjenje s sredstvi za reprodukcijo je v planu opredeljeno tako, da izkazujemo ustvarjanje in porabo teh sredstev po posameznih letih. V tem planskčm obdobju bo skupaj ustvarjenih 44.370 mio din sredstev za enostavno in razširjeno reprodukcijo (poslovni sklad, zakonska in pospešena amortizacija, prihodki iz vračil združenih sredstev ipd.). Za odplačilo kreditov, vračilo združenih sredstev, združevanje sredstev za nerazvite in za infrastrukturo bomo v tem obdobju porabili 12.184 mio din, kar pomeni, da ostane za enostavno in razširjeno reprodukcijo 32.187 mio din sredstev. Od tega bo porabljeno: - za normalno obnovo osnovnih sredstev 9.552 mio din - za kritje primanjkljaja trajnih obratnih sredstev 2.628 mio din - za povečanje obratnih sredstev 4.918 mio din - za lastne investicije v OZD 7.495 mio din - za združevanje v okviru DO 524 mio din - zaž združevanje na ravni SOZD 5.643 mio din - za združevanje izven SOZD 510 mio din - ostalo 917 mio din Skupaj 32.187 mio din V posebnih tabelah, ki so sestavni del predloga srednjeročnega plana so za vsako OZD prikazane predvidene naložbe za posamezne namene kot so: za redno obnovo osnovnih sredstev, združevanje na ravni SOZD ter posamezne nove investicijske naložbe s predvidenimi viri financiranja. Skupaj v tem 5-letnem obdobju planiramo za 38.140 mio din investicijskih naložb (računano po cenah iz leta 1985)‘ Te naložbe naj bi bile financirane takole: - iz lastnih sredstev OZD 12.121 mio din t. j. 31,7% - iz združenih sredstev v okviru DO 768 mio din t. j. 2,0% - iz združenih sredstev na ravni SOZD 7.665 mio din t. j. 20,1% - iz kreditov in drugih virov 14.620 mio din t. j. 38,4% - ostalo 2.966 mio din t. j. 7,8% Skupaj 38.140 mio din 100,0% K navedenim podatkom zaradi lažje ocene, kaj pomenijo nova vlaganja v znesku 38.140 mio din navajamo, da znaša po stanju 31. 12. 1985 nabavna vrednost vseh osnovnih sredstev v Emoni 75.061 mio din ali z drugimi besedami, da bi v teh petih letih vložili cca polovico vrednosti osnovnih sredstev, t. j. zelo ugoden podatek, saj z drugimi besedami pomeni, da bi se vrednost osnovnih sredstev v 10 letih podvojila, vendar tako sklepanje ni povsem realno zaradi tega, ker je obstoječa vrednost osnovnih sredstev zaradi prenizkih revalorizacijski faktorjev v preteklih letih ocenjena mnogo prenizko. Iz podatkov predloga plana je tudi razvidno, da vrednost predvidenih naložb ni povsem zbilancirana z viri sredstev. Zato smo v plan napisali (str. 58 in 59) da, če je neka investicija vnešena v tabelo predvidenih investicijskih naložb, to še ne pomeni, da bo ta investicija tudi izvršena, temveč bo to vsako leto urejeno z letnimi investicijskimi načrti. V tem povzetku ne moremo navajati vseh predvidenih niti vseh najpomembnejših naložb, zato bodo te podatke na zborih dali poslovodni organi oz. strokovni delavci posameznih OZD. ■ Kadrovska politika, izobraževanje, sistem delitve osebnih dohodkov, inovacije in družbeni: stan- dard imajo v planu pomembno mesto. Kakor je navedeno že spredaj bo število zaposlenih naraščalo relativno počasi, saj bo povprečna stopnja rasti znašala le 1,6% letno. Bolj pomembno kot število zaposlenih je, da v planu predvidevamo bistveno izboljšanje kvalifikacijske strukture zaposlenih, saj se bo število zaposlenih z višjo in visoko izobrazbo ter magistrov in doktoijev znanosti v strukturi povečalo od 6,33% na 8,55%, delavcev s srednjo izobrazbo iz 16,6% na 17,4%. V planu je dan povdarek spremljanju razvoja kadrov in vsem oblikam izobraževanja. Še nadalje bomo izpopolnjevali sistem nagrajevanja tako na področju merjenja rezultatov živega dela kakor tudi na podlagi rezultatov gospodarjenja, racionalizacij in inovacij. Za področje družbenega standarda so v planu dani poudarki stanovanjski politiki, zdravstveni preventivi, delovnim pogojem, družbeni prehrani in podobno. ■ Razvoj skupnega informacijskega sistema je v planu opredeljen za področje na ravni SOZD, na ravni DO in TOZD ter za raven organizacijskih enot. Poleg že uve- ljavljenih tokov informacij bo potrebno informacijski sistem razširiti na nova področja, obstoječa pa izpopolniti tako v kvalitetnem smislu, zlasti pa tudi glede pravočasnosti informacij. Celotni informacijski sistem mora služiti predvsem cilju kvalitetnejšega odločanja na vseh nivojih in na vseh področjih. Zato bo notranji informacijski sistem povezan tudi z zunanjimi informacijskimi sistemi. Za izboljšanje informacijskega sistema so v planu predvidena tudi precejšna materialna sredstva in sicer v znesku prek 1.140 mio din. ■ Delovne skupnosti na ravni SOZD so delovna skupnost SOZD, delovna skupnost službe pravne po- moči in delovna skupnost alfo poslovne stavbe. Za vsak od navedenih delovnih skupnosti so v planu opredeljena področja dela in nalog skladno s sporazumom o združitvi v SOZD ter drugimi samoupravnimi sporazumi. Poseben poudarek je dan boljši strokovnosti in kvaliteti dela teh delovnih skupnosti. ■ Zagotavljanje sredstev za skupne materialne stroške in druge izdatke na ravni SOZD je v planu opredeljeno po posameznih namenih, ki se v letnih planih natančneje opredeljujejo. Glede višine stroškov za te namene je določeno načelo, da ta sredstva v globalu ne bodo naraščala hitreje, kakor celotni prihodek oz. izdatki, ki se krijejo iz sredstev skup- Darilo z izdelki Emone in tretjo nagrado so osvojili v marketu Dravlje GOSTINSTVO IN TURIZEM Le praksa in izkušnje narede mojstra ne porabe ne hitreje kakor osebni dohodki. ■ Varstvu okolja, zaščiti družbene imovine ter družbeni samozaščiti in ljudski obrambi je v planu posvečeno posebno poglavje, zlasti kar zadeva varstvo okolja in zaščiti družbene imovine. Med drugim je dolčeno tudi to, da morajo vse OZD zavarovati syoja sredstva pri zavarovalnih institucijah za realno vrednost. ■ Izvajanje srednjeročnega plana je opredeljeno tako, da bomo le-tega natančneje opredeljevali z letnimi plani, uresničevanje pa spremljali z zaključnimi računi ter periodičnimi obračuni in ustreznimi posebnimi analizami. Izvajanje tega srednjeročnega plana in letnih planov zagotavljajo samoupravni organi s sprejemanjem ustreznih ukrepov za njihovo uresničevanje, poslovodni delavci z vodenjem poslovanja v skladu s poslovno politiko SOZD, ki je opredeljena v tem srednjeročnem in letnih planih ter s predlaganjem in izvajanjem ukrepov za njihovo uresničevanje. Družbenopolitične organizacije SOZD bodo z delovanjem v skladu s svojimi funkcijami prispevale k uresničevanju tega srednjeročnega plana. I. M. LJUBLJANA, 21. januarja -Petnajst kuharic in kuharjev iz domala vseh slovenskih mest, iz Emoninih in drugih hotelov ter gostinskih hiš se je danes zbralo v Emoninem hotelu Slon v Ljubljani na demonstraciji pripravljanja hladnih jedi, kijih je pripravljal Slavko Adamlje, vodja kuhinje gostinstva Maximarketa v restavraciji Maxim. »Vsako sredo in četrtek, se bodo v hotelu Slon menjavali vrhunski mojstri kulinarike - kuharstva in slaščičarstva - ki bodo svojim kolegom predavali in predstavili pripravo novih jedi, katere naj bi obogatile in popestrile jedilne liste hotelskih in gostinskih hiš-, je povedal Anton Strajnar, svetovalec za kulinariko pri Splošnem združenju gostinstva in turizma Slovenije, ki sodi v okvir Gospodarske zbornice Slovenije, ter eden glavnih pobudnikov tovrstnega strokovnega izobraževanja in izpopolnjevanja ob delu. »Gostinska stroka je strokovno konzervativna,« je nadaljeval mojster Strajnar, »nekateri, poudarjam nekateri jedilni listi so taki, kot so bili pred 50 leti, ali pa še malce osiromašeni s svojo ponudbo. Hitreje se moramo prilagajati turističnemu trgu in iti v korak z novo tehnologijo. Gostinske šole so sposobne do neke meje dati mladim kadrom določeno znanje, ne morejo pa dati pečenih strokovnjakov. Vrhunsko znanje dajo le dolgoletne izkušnje, budno spremljanje razvoja kulinarične stroke ter intenzivno izobraževanje ob delu. Prav združeno delo v Emoni je s polnim razumevanjem pristopilo k intenzivni obliki izpolnjevanja znanja in izmenjavi izkušenj med hotelskimi hišami v Emom in izven nje. Ni dvoma, da se bo ponudba v naših restavracijah povečala in popestrila ob predavanjih in pre-zentiranju priprave jedi vrhunskih mojstrov, med katerimi naj omenim le nekatere, s katerim) smo se že dogovorili. Med njim1 so: Stevo Karapandža. iz zagrebškega hotela Esplanade, mojster ki ga pozna vsa Jugoslavija, Hasan Vilic, mojster slaščičar šara jevskega hotela Holiday Inn, Olga Markovič, strokovna učitelj1; ca kuharstva na srednji šoli l* gostinstvo in turizem, g I- CII®- inl, mojster evropskega slovesa za slaščičarstvo, g Martin Vlege' le, avstrijski strokovnjak kulinarike. Vsi navedeni, in še drug1-bodo skušali prenesti del svojega bogatega znanja in izkušenj svojim kolegom. Naše vodilo je, da nikoli ne more biti nekaj storjen® tako dobro, da ne bi bilo lahko » boljše. Nove kuharske PrUenL bomo skušali oblikovati v na» delo in gostu ponuditi optimain storitve, to pa pomeni, ob upm števanju, da uporabljamo pri Pjf pravi jedi izdelke naše lastne jr vilske industrije - racionalno delo in nižje stroške,« je poved«1 Anton Strajnar. .. Vse pripravljene jedi, ki ji" j pripravil Slavko Adamlje, so bu pravšne za ponudbo v samoP strežnih restavracijah in speci«1 ziranih delikatesnih trgovinah- Ob 19. uri je bila v narodni r stavraciji hotela Slon gostom n voljo bogato obložena miza hia nih jedi. Sladokusci so lahko 1 birali med jedmi iz telečjeg ' svinjskega in perutninskega sa, med telečjim frikandom «f kokoško po dalmatinsko. Bel“n artičoke in jabolka s sirovo soj«j to so le še dopolnjevali PeStrfy. ponudbe. Pokuševalcev in deg statoijev je bilo dovolj. P° “j. brih dveh urah je bila prazna h za najboljše priznanje kuhar**-. mu strokovnjaku, ki jo je P pravil. Tako bo sedaj vsak teden, 1 do konca aprila, ko se bo pnc turistična sezona in ko bo šl° res - za sloves naše gostih«*!,: - avb,, Iz hotelov Maribora, Celja, Ljubljane in Portoroža so prišli kuharji in kuharice po znanje in izkušnje v hotel Slon ponudbe. Na zadnji predsta pa si bodo udeleženci »Nasvidenje na zimo!« dej«*’: l.G ■ PISMO IZ SLOVENSKIH GORIC So trte obrodile... V trgatvenem času smo vinogradniki in vinarji praznično razpoloženi. Znabiti Prenašamo del tega razpoloženja tudi na naše goste, ki nas v tem času obiščejo. Veseli nas, če nas v tem času obiščejo naši poslovni prijatelji z namenom, da se seznanijo z našo dejavnostjo ter nam pomagajo pri spravilu Pridelka. O trgatvenem dnevu v Halozah smo že prebrali zapis našega novinarja v glasilu hmone, zato naj bo o tem do-yojJ- Koristno smo povezali tudi s prijetnim in to z ogle-uom vinske kleti, predelave grozdja, stekleničenja vina ter vinsko pokušino. Izražena je bila želja, da bi o vinu di bistrino vina in barvo za bela, rdeča ter rose vina. Bela vina morajo imeti rumenkasto zeleno barvo, razen za traminec in sivi pinot, ki se pridelujeta iz grozdja rdečkaste barve. Zato je pri teh sortah vina dovoljena nekoliko višja, bakreno rumenkasta zelena barva. Pri temno rdečih vinih na je že prešlo v navado, da jih poimenujemo črnina, kar nam slavisti zamerijo, saj je dokazano, da črnih vin res ni. Imamo torej svetlo ali temnordeča vina, nikakor pa ne črnih. Besedo smo prevzeli verjetno od Nemcev, ki uporabljajo ime - Schwarzwein. Pri nazdravljanju uporabljamo še sluh, kadar trčimo s Omenil sem cvetico in aromo. Cvetico ali buke vina ocenjujemo z nosom, aromo pa v ustni votlini, kjer odigra poglavitno funkcijo jezik. Z jezikom namreč ocenjujemo še skladnost v sestavinah -suho, polsladko, in sladko, pa še razmerje med kislino, alkoholom in ekstraktom vina V primeru, ko govorimo o suhem vinu, ne mislimo nič drugega kot to, da nima vino sladkornega ostanka oz. največ do 3 grame na en liter. Polsuha vina smejo imeti do 8 gramov sladkorja v litru vina, polsladka pa 8-15 gradov. Nad 15 gramov sladkorja na liter pa so že sladka vina. skepTena ~ imena geograf-8a Porekla. jeklenice ^tiketo v'ha ^?Unska in kakovostna *eVhni# sevec*a označbe zah-Viti. nji ? od ostalih namiznih ahhski ° s? steklenice z vr-vifii or.1*" m kakovostnimi z glavno ter stran, n,° etiketo na hrbtni »tike,: steklenice. Na glavni kon, mora biti s povdar-b°rekl„Z.načeno geografsko bja, n tcr kakovostna stop-QPis snMPomožni etiketi pa Stisk i označba alkohola, kaj ^ev«!ka polnitve in porekj. Namizna vina brez eba 1,, ,So Praviloma oprem-, ▻okuLeno etiketo. >a biti dnkeC"dcgustator mo-; ‘Zostre.v cr Poznavalec vin, i. ustni ‘ho vonjem in čutili aboraK]; petimi. Pokuševec tudi vid, da preso- ualoški vinogradi dajo izvrstno vrhunsko kapljico - vina °dtod poznajo sladokusci tako doma kot na tujem ki-vinski pokušnji zapisali yeč, ali pa vsaj toliko kot rno imeli priliko povedati o Pokušnji. S tem svojo ob-eznost do dane besede izpolnjujemo. vinska pokušnja ali degu-v^cija je zahtevno in odgo-. orno delo za strokovnjaka {. zahteva veliko izkušenj ^r strokovnega znanja, pre-[j:n te stroka uvrsti med oce-^evalce po vinskem zakonu ^.ocenjevalce za pridobitev Vin‘tne znamke slovenskih st« ~izlate, srebrne in brona-vSa, D°bro je vedeti, da je opri jeklenica v prometu kjeernljena z glavno etiketo, Za *" s° označene generalije hici °\amezno vlno v stekle-sloi' V Prometu imamo na-ednJa vina: • arhivska vina k0 Predikatna vina z ozna iaoij0zne trgatve, izbora ali J'•godnega izbora vrhunska vina e kakovostna vina Sklrnnpmeklomna * ge°graf" rekianamizna vina brez po- takn^a l°^*mo še po barvi: na .'mamo bela in rdeča vikaj,,^ rosč, v vseh naštetih štM°Vostnih skupinah. Na-viha Vlna 80 takozvana tiha V n tne^ pr°metu imamo še šu-So n oz- peneča se vina. To © O kozarci. Dobro je vedeti, da si nazdravljamo le z vinom, in z nobeno drugo pijačo. Kajti uživanje alkohola je lahko zdravo samo v vinu. Slovenija vinorodna dežela Slovenije je majhna dežela, pa vendar vinorodne pokrajine razvrščamo v tri rajone in sicer: ■ Podravski ■ Posavski ■ Primorski. Rajoni se nadalje delijo v okoliše ter podokoliše. Pri rajonizaciji so strokovnjaki upoštevali vse naravne danosti za gojitev tistih sort grozdja, ki dajo optimalne kakovosti. Tako je priporočan sortiment za Podravski vinorodni rajon naslednji: • renski rizling rumeni muškat traminec • sivi pinot • beli pinot • sauvignon • laški rizling e šipon od rdečih sort pa: • modri burgundec in e modra frankinja Zgoraj omenjene sorte posebej priporočajo, saj jih lahko brez težav razmnožujejo oz. sadimo. Velja omeniti, da so v našem sortnem izboru še nekatere druge dovoljene sorte, ki se pa ne smejo več razmoževati. Prepovedane sorte pa so tiste, ki jih kmetijski inšpektor zato, ker sorta spreminja karakter vina tega vinorodnega rajona, predlaga za izsek. Ob naštevanju sort sem poskušal razvrstiti priporočane sorte po kakovosti. Nedvomno spada renski rizling na sam vrh rangliste. Ta sorta daje v dobrih letinah izjemne kakovosti, še posebej v primeru pozne trgatve. Cvetica ni suho vino _ Oseba, ki vodi pokušino d uje prednost v cvetici in aromi nevtralnim vinom oz. manj aromatičnim. V našem primeru so to šipon, laški rizling, beli pinot itd. Težje, bi ocenjevali tako, da bi dali prednost aromatičnim in slajšim vinom. Ce vsebuje neko vino mnogo skupnih kislin, se sladkor manj občuti kot, če ima vino manj skupnih kislin. Več ali manj smo vsi vinogradniki in vinarji ponosni na svoja vina. Hvalimo njihovo kakovost, pa vendar priznamo drug drugemu kakovostne vrline. Človeški rod je že tako ustvarjen, in prav je tako, da je raznolik tudi pri svojih zahtevah in navadah. Prav je, če rečemo, da naj usmerjata pridelavo določenih kakovosti tržišče in potrošnik. Štajerci pridelamo po hektarju, žal, le 6000 do 8000 kg grozdja ali 4500 do 6000 litrov vina, zaradi konfiguracije vinogradov in omejenega števila trs.ov po hektarju. Zato pa so sokovi toliko botj bogati v cvetici, aromi in harmoniji. Logična posledica manjšega pridelka so višji pridelovalni stroški in temu primerna višja prodajna cena. Kadar se odločamo za nakup steklenice žlahtnega vina, moramo najprej poznati svoj okus in okus naših go: stov, katerim bomo tudi na- liko vina, kolikor sproti popijemo. zato ni negostoljubno, če ne nalijemo gostu zvrhane čaše. To storimo raje večkrat. Pa tudi kvaliteta vina pride bolj do izraza, če je v čaši manj vina. Spoštujmo staro, da... Za pozdraviti je, da je krog zbirateljev vina dobrih letnikov vedno večji. Zato imejmo do starih vin iz vinotek še posebno spoštovanje, kot pravi pregovor: »Spoštujmo staro, da bomo lahko cenili novo!« Za vino je to zares pravi rek. Če nas kdaj prijatelj počasti s kozarčkom vina iz svoje ali tuje vinoteke , dajmo temu dogodku izraz najvišje časti. Pred leti je bilo v modi, da smo obdarovali svoje prijatelje s steklenico uvoženega viskija ali vinjaka tujega izvora. Mislim, da je to obdobje že za nami. Obdarimo svojega prijatelja s steklenico vina pozne trgatve in mu na ta način zaželimo krepkega zdravja. Tako bomo širili vinsko in pivsko kulturo naroda, kjer je potrošnja vina na zavidljivem mestu. Orne- © O Aleksander Stergar, vodja kuhinje v hotelu Grand Emona v Bernardinu pripravlja eno od svojih specialitet menili kozarček. Pri potrošnji vina bodimo zmerni in naj nas ob tem spremlja občutek radosti, da s katerega lahko črpamo moči za lepše življenje. Ne sme nam biti vseeno ali pijemo vino za žejo ali ob svečanostih. Ob svečanostih raje kozarček manj, pa to posebne kakovosti! c v! “U nim naj, da v Sloveniji popijemo na prebivalca 64 litrov vina na leto. Razveseljivo je, da pa se v naši republiki popije razmeroma malo žganih pijač. Ugotavljamo, da vsi vinogradniki pridelamo na skromnih cca 20.000 hektarjih le polovico tega kar potrošimo. Če se bomo vinogradniki še tako trudili, pa vsega potrebnega vina ne bomo mogli pridelati v slovenski vinorodni pokrajini, zato pa dajmo temu vinu v naši potrošnji posebno mesto in veljavo. JaniGdnc Pogled na del proizvodnih hal industrije verig in kovinskih izdelkov v Stari Moravici ■ PREDSTAVLJAMO VAM POSLOVNEGA PARTNERJA Sila je doma v Stari Moravici LJUBLJANA, 20. januarja - V srcu pokrajine Bačke, med Somborjem in Subotico, leži mestece Stara Mora-vica s približno 7.000 tisoči prebivalcev. V njem se je v zadnjih dveh desetletjih iz majhne uslužnostne obrtne kleparske delavnice z osmimi zaposlenimi delavci razvila industrija verig in kovinskih izdelkov z več kot 300 zaposlenimi delavci, ki s ponosom nosi ime SILA ali po naše moč, kot so močne njihove verige. Kot je povedal Bela Me-heš, direktor delovne organizacije se je Sila razmeroma hitro razvila iz obrtne delavnice v sodobno in s svojimi izdelki razvejano gospodarsko organizacijo, ki z njimi uspešno posega tudi na tuja tržišča. Izdelke industrije Sila najbolj poznajo naše gospodinje, saj je domala v vsakem ni kleparski delavnici ubadali predvsem z uslugami. Leta 1963 so v Futonu kupili opremo za izdelavo verig. Ročno so kovali verige do debeline člena 26 milimetrov. To je bilo obdobje najtežjega fizičnega dela, ki pa so ga leta 1971 opustili. Ze naslednje leto so izvršili rekonstrukcijo obrata ter prešli na izdelavo patentnih verig za pse, leta 1978 pa so osvojili izdelavo gospodinjskih pripomočkov. Pretežni del orodja so izdelali sami, okrog 70 odstotkov, ostalo pa so kupili. Medtem ko so imeli leta 1979 v programu proizvodnje 17 različnih artiklov, so število teh povečali do lani na okroglih 100 raznih artiklov. Pretežni del svoje proizvodne prodajo na domačem trgu, del pa tudi izvozijo na tuja tržišča preko Emoni-ne zunanje trgovine. Nekaj izdelkov, ki jih izdelujejo v Sili v Stari Moravici gospodinjstvu nekaj artiklov izdelanih v Stari Moravici. Kdo ne pozna njihovih lično izdelanih zajemalk, raznih lopatic za meso in pecivo, mečkalec za izdelavo pirejev, nožev za torto, penovk, raznih strgal ali po domače ribežev, nepogrešljivih termo steklenic, odpiračev za steklenice, valjarjev in modelčkov za piškote in še in še bi lahko naštevali. Razen navedenih gospodinjskih pripomočkov izdelujejo v Sili vse vrste verig in verižic za pse ter avtomobilske verige raznih dimenzij, nepogrešljive pozimi, posebno s snegom tako radodarni zimi kot je letošnja. Prva tri leta so se v takrat- Kot je povedal Vinko Savnik, direktor široke potrošnje v Emoninem Merkurju posluje Sila iz Stare Moravi-ce z Emono že od leta 1979. Izdelke Sile je moč kupiti skoraj v vseh Emoninah trgovinah. Kot poslovni partner pa je Emona v Sili po realizaciji danes na drugem mestu, iz leta v leto pa je trend sodelovanja v porastu Z izdelki Sile se bodo bralci E-Informatorja lahko najbolje seznanili z nagradno križanko, ki jo objavljamo v tej številki. S pravilno rešitvijo in z nekaj sreče pri žre-' bu, bodo lahko prejeli njihove izdelke s katerimi jih Sila nagrajuje. Z. G. Vino nalijmo vselej v čaše iz čistega brezbarvnega stekla. Če je le mogoče v kelih. V čašo natočimo vedno le to- Industrija SILA v Stari Moravici je dobro opremljena s sodobnimi stroji ■ MOJSTRI ČRNE UMETNOSTI Od ciklostila do tiskarskega stroja in elektronike LJUBLJANA, 7. januarja - Kmalu bo preteklo desetletje, ko smo v našem glasilu prVič predstavili Emonino hišno tiskarno, takrat majhen skromen kolektiv, vse bi preštel na prstih ene roke, ki £,6 se trudili hoditi po stopinjah Gutenberga, očeta tiska - prvega mojstra črne umetnosti. i ,Danes je v Emonini hišni |tiskarni povsem drugače. V njej ,se vrti pet strojev - trije tiskarski stroji Dominant za ofset tisk, stroj za knjigotisk ter Multilith linija, na kateri tiskajo vse od naklade 30 izvodov in več, kar bi bilo na delavca. Vse skušajo lepo načrtovati. Strojnik naj že dan poprej ve kaj bo delal naslednji dan. S tem skušajo dvigniti izkoristek strojev nad 80 odstotkov, kar je v grafični stroki izredno visoko. Začetek hišne tiskarne sega nazaj tja v leto 1966, ko sta dva delavc^ekonomske propagande takratne Prehrane na ciklostilu razmnoževala etikete za trgovino. Leta 1973 je bila kupljena pri dunajski firmi »Prohag« kompletna tiskarna in začel se je nenehni razvoj v pravo hišno tiskarno, tako po obsegu del, V tiskarni Emone se stroji vrte skoraj non-stop fotokopirnem stroju predrago. »V tiskarni Emone, ki sodi v okvir delovne organizacije Emona Elektronski center je zaposlenih skupaj 16 tiskarskih delavcev in bomo, tako računamo, ustvarili več kot 123 milijonov dinarjev realizacije, kar je skoraj za 100 odstotkov več kot lani,« pravi Dušan Jeršin, vodja tiskarne že sedmo leto, še enkrat toliko časa pa je že v Emoni. Kot je še posebej poudaril je delo v tiskarni organizirano timsko. Skoraj vsak lahko vskoči na delo svojega so- kakovosti in strokovnem kadru. Pričeli so tiskati razne obrazce, etikete, razna vabila, vizitke, interne akte, z eno besedo vse, kar je potrebovala Emona, oziroma njene delovne organizacije. Do leta 1978 je tiskarna domovala na Celovški cesti 14. Delovni prostori so bili komaj zadovoljivi. Deset delavcev je z vso prizadevnostjo in trudom vendarle ne le obdržalo kakovost dela, temveč jo celo povečalo. V letu 1978 se je tiskarna preselila v jio-ve prostore na Glonarjevi ulici, organizacijsko pa se je vključila v delovno organiza- Preizkus solidarnosti Zadnje sneženje je nekaterim delovnim organizacijam v našem SOZD-u povzročilo veliko preglavic in težav. Morda še največ v naši TOZD Maloprodaja, kjer so zasnežene dostavne poti močno ovirale normalno dostavo osnovnih živil in s tem normalno oskrbo potrošnikov. Delavci našega kolektiva, ki je pretežno ženski, so v času močnega sneženja vložili velike napore pri čiščenju snega iz dostavnih poti in čiščenju dostopov do marketov. Sodelovali so vsi zaposleni v kolektivih PE, pri tem pa normalno delo - oskrba občanov ni trpela, oziroma ni bila zanemarjena... V četrtek, 15. 1. 1987 zvečer pa se je delu na čiščenju pridružila $e nova nevarnost. Količine snega na strehah so dosegle kritično grej o. Potrebno je bilo ukrepati er predvsem tam, kjer so strehe Oa marketih ravne, največje površine pa so na naših Emona cen- Vih. Štab CZ SOZD Emona, kije do ega trenutka že večkrat zasedal, e je odločil za »solidarnostni ko-bk«. Enote CZ SOZD Emona lodo pomagale delavcem TOZD Maloprodaje pri čiščenju streh. Aktivirali smo šest ekip' iz DO Jommerce, Inženiringa, E-Mer-kurja in DSSS SOZD. Akcija je stekla, odgovorni so si oddahnili, delavci TOZD pa so pričakovali sodelavce iz SOZD, da bodo s skupnimi močmi odstranili nevarnost. Vendar ni bilo vas tako kot smo pričakovali. K[jub predhodnim obvestilom po ozvočenju poslovne stavbe in dogovoru z vodji ekip je bila udeležba v soboto, 17. 1., ko je bila najbolj potrebna, porazna. Od trideset članov ekip CZ se jih je na poziv odzvalo samo 16, od tega na strehi EC Nove Jarše in Stepanj sko naselje, ki sta največji in merita preko 2000 m2, samo 3 oz. 4 člani CZ. Delavkam ogroženih objektov ni preostalo drugega,.kot da so prijele za lopate in ob rednem delu v trgovini opravile še s snegom na strehi, kar je sicer tudi naša dolžnost, ker se gre za delovna mesta v našem TOZD-u. Hudo pri vsem tem je to, da pomoči sodelavk iz drugih PE niso mogle pričakovati, saj so te imele dovolj dela z odstranjevanjem snega pred lastnimi trgovinami. Povedanemu naj dodamo še to, da tudi odziv KS na prošnjo za pomoč pri odstranjevanju snega ni bil ne vem kako odmeven. Lažje je reševati probleme trgovine na drugih področjih kot pa na strehi. Da pa solidarnost le ni popolnoma pozabljena so pokazali in dokazali tisti člani CZ, ki so prišli in pa delavci DO Blagovni center, ki so samoiniciativno v dogo-vru z vodstvom TOZD Maloprodaje formirali ekipo 10 delavcev in očistili streho na EC Dravlje. Ob tej priliki moramo dati priznanje za samoiniciativnost nekaterih vodij enot, ki so s tem dokazali pripadnost kolektivu TOZD in naši družbeni skupnosti. Zato na tem mestu vsem, ki so nam pomagali najlepša hvala. P. G. (U cijo Emona Elektronski center. Z nakupom opreme so iz leta v leto izpopolnjevali opremljenost tiskarne, vzporedno s tem pa povečevali tehnične zmogljivosti. Izbor izdelkov, ki so jih v tiskarni lahko naredili se je znatno povečal. Menimo, da je vsakršen komentar odveč, pogled na tabelo realizacije nam pove, da seje ta od leta 1978 do leta 1985 povečala za 2121 odstotkov. Ob ponovni selitvi, ko je bila zgrajena velika poslovna stavba Emone, se je tiskarna preselila v namensko zgrajene prostore. Nekaj zastarele opreme so zamenjali za sodobnejšo, poslovati pa so začeli tudi s tujimi naročniki. S kakovostjo, predvsem pa z izjemno ugodnimi kratkimi roki dobave so širli krog naročnikov. S tujimi naročili pa so izkoristili tudi nekaj prostih zmogljivosti in s tem vzporedno znižali stroške poslovanja. Leta 1984 so z namenom, da zadovolje potreba Emoni-nih delovnih organizacij po kakovostih in hitrih fotokopijah odprli fotokopirnico. Slednja z dvema fotokopirnima strojema, ki jih streže ena delavka, pokriva polovico vseh potreb v stavbi Emone, v kateri imajo v kolektivih še vedno 14 kopirnih strojev od katerih je vedno dokajšnje število v okvari. Po vsej verjetnosti so stroški servisiranja tisti, ki dražijo fotokopije, medtem ko velja izvod ene fotokopije formata A4 v tiskarni le 26 dinarjev. Fotokopirnica v tiskarni je naročnikom na voljo non-stop, vsak delovni dan od 6.30 do 15.00. Skoraj pravilo je že, da ni potrebno čakati, delo postore takoj. Povedali so nam, da nameravajo v. kratkem odpreti v gornjih* nadstropjih še eno fotokopirnico, s tem pa bi v celoti pokrili potrebe vseh, ki domujejo v poslovni stavbi Emone. Z minimalnimi stroški so v tiskarni v lastni režiji izdali katalog del, ki jih lahko opravijo. Katalog lepo predstavlja domala celoten program izdelkov tiskarne, sproti pa ga bodo dopolnjevali. S pomočjo kataloga si, naročnik zelo nazorno predstavi iri izbere naročilo tako glede kakovosti tiska, papirja in oblikovanja. Omeniti moramo, da v okviru tiskarne opravijo zelo kakovostno tudi vsa knjigo-veška dela, da imajo svoj fotolaboratorij in seveda vse naprave in stroje, ki sodijo v tiskarno in dajo izdelku njegov končni izgled. Načrtujejo, zaenkrat je vse le še načrt, nabavo fotostav-ka, da ne bodo odvisni od zunanjih uslug, nabavo novega tiskarskega ter znašal-nega stroja, s čimer bi potem lahko v celoti zadovoljevali potrebe vseh v sozdu po vsakovrstnih tiskovinah do formata B3 (t. j. 50 cmx35 cm) na vse vrste papirja in kartona. Z. G. PLANINCI PREBERITE! Kam letos v gore? emona hoteli Planinska sekcija Emona, ki že vrsto let deluje, vabi vse ljubitelje gora in hoje v naravo, da se nam tudi letos pridružite na naših izletih v planine. Že 21. februarja se bomo tudi Emonci udeležili spominskega pohoda na STOL. Prevoz bo z vlakom do postaje Žirovnica-Moste nato pa do Valvazorjeve koče pod Stolom, kjer bo evidentiranje pohodnikov. Če bodo vreme in snežne razmere dopuščale, bo pohod do PreSer-nove koče na višini 2193 m. Same hoje je kar 8 ur, zato planinci nabirajte kondicijo. Priporočamo smučarske palice, ki so v veliko pomoč pri hoji v snegu. Naslednji, tudi zimski pohod, katerega se bomo udeležili, bo pohod na SNEŽNIK , ki bo 8. 3. 1987. Žal bomo morali tokrat koristiti lasten prevoz. Sicer pa velja - dosti kondicije in zimska oprema. Aprila, ko je pri nas še na pol zima se bomo odpravili na Primorsko. Do postaje Razdrto gremo z avtobusom, ki sicer pelje za N. Gorico. Od vznožja do vrha NANOSA je dve uri hoje. Vojkova koča na Nanosu je ob sobotah in nedeljah oskrbovana. Izlet na STORŽIČ smo planirali maja. Iz Kranja gremo do Preddvora in nato dve uri do koče na Kališču, kjer se ohladimo s čajem in takoj nadaljujemo pot na sam vrh (2132). Popoldan se po isti poti vračamo v dolino. Malo daljši izlet je predviden junija in sicer v smeri MOZIRJE - RADUHA-- SOLČAVA. Izlet bo trajal dva dni s tem, da prespimo v koči na Loki pod Rahuho in nadaljujemo pot do vrha, kjer se spustimo mimo najvišje kmetije na Slovenskem (Bukovnik) v zgornje Savinjsko dolino (Solčava). Julija vas bo Dušan Lavrenčič vodil na visoko goro KOČNO v Kamniških alpah. Smer bo Jezersko-Češka koča- Kočna - Kokrško sedlo-Kamniška Bistrica. Tradicionalni pohod na TRIGLAV bo kot vedno v septembru. Predvidena pot bo tokrat Mojstrana-Kot-Planika -Triglav-Kredari-ca-Vodnikova koča-Voje--Bohinjsko jezero. Sezono bomo zaključili z izletom v neznano. Popeljali vas bomo na lepo razgledni vrh skozi gozd poln kostanjev in gob. Po vrnitvi na izhodiščno točko bomo imeli družabni piknik. Točne dneve vseh izletov bomo objavili na plakatih in poslali vsem osnovnim organizacijam sindikata v Emo-ninih temeljnih organizacijah. Ljubitelji narave in gorniki - pridružite se nam. Predsednik planinske sekcije Emona IZTOK STAJER Dan pred otvoritvijo je bila mesnica Arkade I i manjkalo je le še blago in — kupci. ■ BOLJŠA IN PESTREJŠA PONUDBA Mesnica »Arkade« obnovljena LJUBLJANA, 19. januarja - Ljubljanskim gospodinjam dobro znana mesnica na Pogačarjevem trgu pod arkadami, Emoncem pa bolj znana pod imenom - »Arkade I« je od 24. decembra lani vsa polepšana in obnovljena. Anton Kohek, referent za investicije v zaloški Mesni industriji in Ludvik Cigut, poslovodja mesnice sta nam povedala, da so z obnovitvenimi deli pričeli lani meseca junija, prvič, da zamenjajo dotrajano opremo in instalacije ter vse prilagodijo za boljšo in sodobnejšo ponud- ca je kupcem na voljo od ® ure zjutraj pa tja do 18. u*e poznega popoldneva. Brez pretiravanja lahko rf čemo, daje veselje pogledat v hladilne vitrine na očište no in pravilno zrezano mes°' na čiste kasete, polne Prl' pravljene drobovine, vsak0 posebej, in z delikatesa!*11 obložene kavlje. Tako so vij6-jene le specializirane proda-jalne v tujini. Zapisati se nam zdi P°' trebno tudi to, da je ta n*®5" niča ne čelu mesnic zaloške Mesne industrije, ki na deb6" lo oskrbuje kuhinje družb6" sedaj, tako zatrjujejo, na evropski ravni. Obnovitvena dela velike mesnice, mimogrede naj omenimo, da je dolga 54 metrov, samo hladilnih vitrin je 36 metrov, so veljala nekaj čez 30 milijonov dinarjev. Načrte je izdelal tozd Inženiring ljubljanskega Merkator-ja, hladilne vitrine so naredili v LTH v Škofji Loki, transportne tire v Limosu, drsna vrata pa v Novolitu v Novi vasi pri Cerknici, da ostalih kooperantov za lične markize in keramična dela ne omenjamo. Obnovljene so vse instalacije, tovorno dvigalo za prevoz mesa iz hladilnic v kleti, vse sanitarije, popolnoma na novo pa je urejena pi-sarnica in kuhinja, v kateri bodo, tako so nam povedali, pripravljali vroči mesni sir, za delikatesni oddelek pa kuhali šunke, krače, oziroma pripravljali jedila za potrebe kupcev. Kot pravi poslovodja Ludvik Cigut, je mesarjem v strežbi na voljo osem čokov, štirje za prodajo govejega in svinjskega mesa, dva za prodajo perutnine in dva na delikatesnem oddelku. Mesni- bo mesa in delikates, ki je ne prehrane bližnjih velik1*1 delovnih organizacij v Ljub ljani, vrtce, šole in podobni Polovico, približno poved3-no, celotnega prometa meS' niče gre na rovaš te proda)6' Kupci na veliko pa se še ved-no priglašajo, saj jim vrli m3-sarji dobro in strokovno vs pripravijo, tako da je potreb no kuharicam vzeti v roke1 lonce in ponve in kuha 5 lahko začne. . Če vas bo pot zanesla center Ljubljane, se o vsei£ kar smo zapisali, lahko P1"6 pričate. ^ NOVI DIREKTORJI V EMONI Vlasta Čeliga, nova direktorica Poljedelstva-govedoreje Z novim letom je krmilo temeljne organizacije združenega dela v Domžalah -Poljedeljstvo govedoreja, ki sodi v okvir delovne organizacije Agroemona, prevzela Vlasta Čeliga, inženir agronomije. Vlasta Čeliga se je rodila leta 1947 v Pragerskem. Gimnazijo je končala na Ptuju, zatem pa je diplomirala na mariborski fakulteti za agronomijo. S študijem še ni prenehala, na fakulteti v Zagrebu študira agroekono-miko. Leta 1970 se je prvič zaposlila v Agrokombinatu v Ma- riboru v plansko - analitski službi, kjer je prevzela posle sistema nagrajevanja v kmetijstvu. 1981. leta je prevzela dela in opravila tehničnega vodja v tozdu Slovenske gorice -Haloze in jih opravljala do prevzema poslov direktorja tozda Poljedeljstvo-govedo-reja. Največ izkušenj in znanja, tako je povedala, si je pridobila prav na zadnjem mestu na Ptuju. Meni, da bo potrebno prvo skrb posvetiti tehnologiji in organizaciji dela. Že leto.s namerava v tehnologijo uvesti računalnik, izhodišče vseh1 r & ukepom, ob tem misli naflllj-poreditev delavcev, zrf> Sanja števila zaposlenih ministraciji, bo plan, K narekoval tudi delovni c V kmetijstvu je nemofU v-da obstaja osemurni d6 ,ej. nik, tako kot je bilo d Jja-Seveda, je ob koncu P°v la, bo vsekakor P°j\ A (ion n’ 6. predse« ??1 stnl3 4M945), 7. 7'el stor.pi la45)> "■ seve iO. Itai?:8 a: 9- delavski feki ,ya' 11. brzica, pr feki, In'’ -• ----».-a, pii ?dnbo] , tu,rški velikaš, Sti, LZa kalcij, 14. id 87e~l94RM°hfmmed ?Sa) . ustanov. P znam ' ^ubitelj tob; >mo^e',™ačilnos 'kamnina^ a . Pa*ma 19. anons k S"*« v Maroku - . r*lec, 04 3 ,tuje ž. ime kratica za nemške zločinske varnostne enote, 25. neznanec - ostri-vec, 26. rimski pozdrav, 27. reka v Podonavju, 28. instrument iz družine basovskih trobil, 29. sanke, 30. Ivan Cankar - napovedovalec usode iz ptičjega leta, 31. pasje zelje - vremenska nesreča, 32. manjša hitra motorna ladja oborožena z lahkimi topovi, 33. niz. hugenotski kolonist iz J. Afrike -Riko Debenjak, 34. električna morska riba, 35. aktinij, 36. simbol za uran - poskusna vrtina pri iskanju nafte, 37. evropska država, naša soseda - ad acta, 38. znamka znanega lepila - oranje, 39. ime znanega šahovskega velemojstra, teoretika in publicista (Pirc), 40. Španija, 41. odmev - grof angleškega rodu, 42. gora v Švici - svetovna starost, doba, 43. radij -odrešenik, 44. gram, 45. stara mama - zorana zemlja, 46. nasprotno od grd - lat. veznik, 47. igravec - simb. za kisik, 48. avt, oznaka za Sarajevo - verska ali politična skupina, 49. žara, 50. vinski cvet - kem. simb. za radij, 51. Makarska, 52. samoglasnik - zvezda 1. velikosti v Orlu, 53. Slovenska akademija - reka v Bosni, 54. anno Domini, 55. ime osrednjega jugoslovanskega sindikalnega časopisa, 56. konica, vrh - Romunija, 57. Rado Jeglič - župljan, 58. tuje ž. ime -princip, 59. ime ž. osebe iz filma Dr. Živago, 60. cvrtnik, 'zmedenec, 61. kratica sovjetskega komisariata, ki je nastal iz GPU - naziv za hitri športni motorni čoln ali ladjo, 62. začetna črka abecede, 63. avt. oznaka Čačka -največji nacionalni park v Afriki (Kenija); 64. ženska oseba iz romana »Visoška kronika« - priimek biv. slovenskega košarkarja, 65. starogrško športno tekmovanje, 66. luknjač, 67. tuje m. ime - žival iz rodu plazilcev, 68. oče - navihanka, preme-tenka, 69. doba, vek, 70. zgoden, 71. vrba, 72. koloidna raztopina, 73. ljub. žensko ime, 74. vrhunski športnik, 75. acetat, celuloza, izolacijski material - nelep, 76. Ogulin - Nemčija, 77. poudarek, akcent, 78. maček -Ljudska tehnika (krat.), 79. francoski klasicist. skladatelj (Maurice), 80. vročitelj -rimska 5, 81. kem. simb. za kalij, 82. tuja oz. za sever -Švedska, 83. letopis, 84. manjša voj. enota, 85. vranični prisad. Nagrade: Tokrat čakajo na reševalce lepe praktične nagrade, ki jih je prispevala delovna organizacija SILA iz Stare Mo-ravice, industrija verig in kovinskih izdelkov. 1. nagrada - avtomobilske verige za Zastavo 101, v vrednosti več kot 10.000 dinarjev; 2. nagrada - garnitura go- spodinjskih pripomočkov v vredosti osem tisočakov; 3. nagrada - garnitura za žar, v vrednosti 6.000 din; 4. nagrada - garnitura za testo vredna 4.500 din; 5. nagrada - termo steklenica, 4.000 dinarjev in 6. nagrada - komplet strgal za gospodinjstvo Rešeno križanko pošljite v zaprti kuverti, obvezno z oznako: Nagradna E-križanka na naslov E-Informatorja -61000 Ljubljana, Šmartinska c. 130, najkasneje do 15. februarja 1987. Pri reševanju vam želimo obilo ugankarskega užitka. Uredništvo ZAHVALA Ob boleči izgubi našega ljubljenega sina BORUTA GORSIČA se iskreno zahvaljujem kolektivu E-centra v Š tepanjskem naselju za darovano cvetje, denarno pomoč, izrečena sožalja in spremstvo na njegovi poslednji poti. Posebno se zahvaljujem MARTINI POGAČAR za vse, kar mi je nudila v dneh Borutove bolezni. Zahvaljujem se tudi tozdu Maloprodaja za denarno pomoč in izraze sožalja. ANICA GORŠIČ IRKO zmagovalec Za prvi turnir v odbojki se je prijavilo 6 ekip. Turnir je v celoti lepo uspel. Tekmovanje je bilo 17. januarja 1987 v športni dvorani KRIM na Galjevici. Ekipe so bile razdeljene v dve skupini: I. skupina Rezultati: Blagovni center : IPKO 0:2, IPKO : ERC 2:1, ERC : Blagovni cen. 2:0. II. skupina: Rezultati: Merkur Ljubljana : Globtour 0:2, Globtour : Maximarket 0:2, Maximar-ket : Merkur 2:0. Finalni rezultati: 1.-2. mesto Maximarket : IPKO 0:2, 3.-4. mesto Glob- tour : ERC 0:2, 5.-6. mesto Merkur Lj. : Blag. center 0:2. Vrstni red: 1. IPKO, 2. Maximarket, 3. ERC, 4. Globtour, 5. Blagovni center, 6. Merkur Ljubljana. Ob odlični organizaciji je turnir v zadovoljstvo všeh nastopajočih izredno uspel. Veseli nas udeležba DO Emona IPKO Preserje, saj se je ta delovna organizacija, od kar je naš član, prvič pojavila na naših športnih akcijah in upamo, da ne zadnjič. Turnijr bomo poslej imeli tradicionalno vsako leto. Smrekarjev hram prenovljen Smrekarjev hram katerega tradicija sega 20 let nazaj, je spremenil svojo podobo. Predstavil se nam je 7. decembra 1986. Lokal so začeli obnavljati zaradi dotrajanosti opreme in sanitarnih prostorov, ki so mejili že na higienski minimum. Izvedbo projekta je kolektiv Grand hotela Union zaupal Studiu Omnia in to arhitektom - Štefanu Šče-ku, Matjažu Sušniku ter Robertu Stellu. Slednji je hkrati tudi akademski kipar. Notranjost lokala so uredili v secesijskem slogu v katerem je sezidan tudi hotel Union z dodatki iz medenine in peskanim steklom. Povsem so obnovili sanitarne prostore in klet. Razširili in povečali so kuhinjo, ter dodali še en prostor za goste, ki sprejme tudi do 16 ljudi. V celoti lahko sedaj Smrekarjev hram sprejme 55 gostov. V lokalu je zaposlenih 11 gostincev, ki vas bodo postregli od 12 - 23 ure, vsak dan razen sobote, nedelje in praznikov. Ponudili vam bodo raznovrstno jedačo in pijačo. Kakor sami pravijo, radi prisluhnejo željam gostov pri izbiri tudi novih jedi, ki niso na jedilnem listu. Posebnost lokala je tudi v tem, da vam vrhunsko vino in penino strežejo tudi v kozarcih. Po obedu pa vam bodo postregli domače figovo žganje. Prostor v lokalu je potrebno predhodno rezervirati. Rezervacije sprejemajo od 9 ure dalje tudi po telefonu. Kadar boste želeli povabiti na kosilo poslovnega partnerja, praznovati svoj jubilej ali samo preživeti prijetne trenutke - zavrtite telefon 216-810. V Smrekarjevem hramu vas gotovo ne bodo razočarali. Željko Juričev ZAHVALA Ob boleči izgubi mojega dragega očeta DUŠANA LUINA se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem tozda Prehrana za izročena sožalja, darovano cvetje, denarno pomoč in vso izkazano pozornost v najtežjih trenutkih. MIRAN LUIN ZAHVALA Ob boleči izgubi mojega očeta PETRA VRANJEŠA se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem Emoninega tozda Prehrana, ki so mi v tem težkem času stali ob strani. Zahvala gre tudi sindikalni organizaciji. Hvala vsem za izrečena sožalja, darovano cvetje ter spremstvo na njegovi poslednji poti. ŽIVKO VRANJEŠA ZAHVALA Ob boleči izgubi mojega očeta JANEZA IL-NIKARJA, se zahvaljujem sindikalni organizaciji Emonine Mesne industrije iz Zaloga in vsem sodelavkam in sodelavcem, za izrečena sožalja, darovano cvetje, denarno pomoč ter spremstvo na njegovi zadnji poti. VALERIJA VIDIC Javni opomin Disciplinska komisija temeljne organizacije združenega dela Maloprodaja iz delovne organizacije Emona Merkur, Ljubljana, je po opravljeni javni ustni obravnavi 27. in 31. 10. 1986 izrekla disciplinski ukrep javnega opomina zoper naslednje delavce: Ljuba Tadiča, kuharja v poslovni enoti na Šmar-tinski 145, ker pogosto ni žigosal kontrolne kartice ob prihodu in odhodu z dela; Marijo Vidmar, delavko v Emona Centru v Ljubljani v Cigaletovi ulici zaradi vinjenosti na delu; Ano Svenšek, delavko v marketu na Titovi cesti 82 v Ljubljani, zaradi malomarnega opravljanja delovnih dolžnosti. Pravilna rešitev Vodoravno: S, drn, kreša, č,. Ind. karotin, N, moa, tra-veja, kartograf, 1, Ben, tu-tor, Toronto. Žreb je bil naklonjen: 1. nagrado - vrednostni bon za 4.000 din prejme Majda Turk, Emona Ilirija, DSSS 66250 Ilirska Bistrica; 2. nagrado - vrednostni bon 'eita za 3.000 din prejme Miki Ci-rikovič, Market Emona Lu-ize Pesjakove 11; 3. nagrado - vrednostni bon za din 2.000 prejme Janez Kos, DO MIZ iz Zaloga; 4. nagrado - vrednostni bon za 1.000 din prejme Franc Pezdirc, upokojenec, 61000 Ljubljana, Praprotnikova 7. Naša največla organizacija (Nadaljevanje s 1. strani) koncev pozna tudi pri OD zaposlenih. Dolga leta so bili namreč OD v trgovini na zadnjem mestu v republiki, zdaj so nad povprečjem v republiškem gospodarstvu. To pa tudi nekaj pomeni, posebej za naše delavke in delavce. »Vpeljali smo nove oblike družbenega standarda,« nadaljuje Viljem Šrajer, kot so na primer preventivno zdravljenje v zdravilišču in prednostno splošno in zobozdravstveno ambulanto za naše delavce, kjer je čakalna doba minimalna. Imamo dobro organizirane počitniške zmogljivosti itd.« Navkljub uspešnosti DO je v njenem okviru še zmeraj kopica slabosti, ki jih skušajo po najboljših močeh odpravljati. Ena takšnih je nedvomno hitrejše in sprotnejše obnavljanje prodajnih mest /marketov/, bolj organiziran in skupen nastop pri poslovnih partnerjih, bolj čista delitev dela med delovno skupnostjo DO in režijskimi službami po tozdih ipd. ge »V prvi vrsti si prizadevamo,« pravi Viljem Šrajer, da bi Supermarket Osijek letos končal poslovno leto s pozitivno ničlo, kar pomeni, da bi objekt, zgrajen z dovolj neugodnimi posojili, predčasno splaval iz vode — na zeleno vejo. Po dveh letih. Emona Merkurje bila uspešna pri prodgjnih akcijah, kot so bili tako imenovani Emonini »debeli« četrtki. Kar zadeva nove naložbe, velja pravilo, vsako leto en nov Emona center, v blagovnicah pa z rekonstrukcijami pridobivanje novega prodajnega prostora. Maksimarket pričakuje nadzidavo, ljubljanski Supermarket nove prodajne površine v predverju in podobno. »Če me sprašujete o spremembah zntraj delovne organizacije, kar zadeva samoupravno organiziranost, takšna, kakršna je,« poudarja Viljem Šrajer, »pravzaprav nerad javno polemiziram s svojimi sodelavci, ker imam za to priliko vsak dan, ko lahko neposredno razčiščujemo najbolj pereče probleme. Res je sicer, da so se ob koncu 86. leta pojavila razmišljanja o drugačni organiziranosti DO, ki naj bi bila bolj smotrna in učinkovitejša. Če odmislim nekatera ekstremna razmišljanja, ki ne zdržijo resne kritike, češ da je vsaka TOZD lahko OD, in je to za trgovino najbolj ustrezna oblika, dejansko obstojajo objektivni elementi za razmišljanje. Zakaj? V naši DO obstajata dva tipa maloprodajnih enot: prvi za osnovno preskrbo prebivalstva in drugi bla-govničaiji. Pri čemer prvi ne more vedno slediti zgolj ekonomski logiki in kriterijem, drugi pa mora gledati samo na ekonomiko. In: obstoja določena konkurenčnost med blagovnicami, ki so sredi Ljubljane takorekoč na tristo metrov oddaljenosti. Res pa je, da so vsi ti argumenti bili znani že ob nastanku DO Emona Merkur in se bistveno niso spremenili po 1978. letu, razen da vse enote zdaj bolje poslujejo. »Ce se bomo v tem srednjeročnem obdobju - po spremembah zakona o združenem delu - odločili za kakšne bistvene spremembe, jih bomo morali zelo resno pretehtati. Vsak kmet namreč dobro ve, da ni dobro zamenjati vprege, ki še kar dobro vleče. In: kadar se vsi združujejo, so potrebni močni in prepričljivi argumenti za razdruževanje. Res pa je, čimprej moramo odpraviti še nekatera podvajanja dela, ki nas grdo žulijo. Še letos. In za dober konec: kitajski pregovor pravi: »Pšenice na njivi ne uničuje plevel, pač pa tisti, ki jo slabo obdeluje.« Mislim, da se moramo bolj srdito spopasti z nesposobnostjo in nestrokovnostjo, ki najpogosteje nastopata z roko v roki, z neumnostjo in hudobijo. Ob vsem tem moramo bolj zaupati delovnim ljudem, zakaj prepričan sem, da med delavci prevladujejo poštenjaki in nagnjeni k delavnosti. Le slabe razmere, okoliščine, neorganiziranost delavce pokvarijo,« je končal Viljem Šrajer. N. I. ■ ŠPORT IN REKREACIJA X. Agroski bo v Kranjski Gori LJUBLJANA, 22. januarja - Jubilejni X. Agroski, na katerem Emonski smučarji uspešno pobirajo medalje bo v petek 27. februarja 1987 v Kranjski Gori. Organizator in pokrovitelj je SOZD Emona, ki v tem letu praznuje tudi svojo 40-letnico. Smučarke in smučarji, tisti ki boste osvojili prva mesta na zimskih športnih igrah Emona ponovite svoj uspeh na Agroskiju. Smuk! M. T. ■ VEST IZ RIVIERE Tudi kuharji nabirajo medalje PORTOROŽ, 9. januarja -Napak bi bilo misliti, da se medalje prislužijo lahko samo na bojnem ali športnem polju. Emonski športnice in športniki so se v dosedanjih letih ovesili z več kot 3.000 medaljami dobljenih na športnih igrah Emone in na ostalih tekmovanjih, ki se jih udeležujejo. K tem medaljam lahko prištejemo še številne medalje, ki so si jih s svojim mojstrstvom prislužili mojstri kulinarike, točaji, barmani in ostali gostinci na številnih gostinskih zborih in razstavah. Število teh medalj sicer na dosega tisočev športnih odličij, menimo pa, da lahko govorimo o stotinah, ki krase vitrine naših kuharskih strokovnjakov. Danes naj vam predstavimo dva mojstra kuharske umetnosti, ki že vrsto let uspešno nabirata medalje vseh barv na številnih vrhunskih gostinskih tekmovanjih in srečanjih ter zborih. Viktor Brožič, vodi kuhinjo hotela Slovenija v Portorožu že dobrih ducat let. Nazadnje je bil član ekipe SR Slovenije na znamenitem tekmovanju »TUR JUG 86« koncem preteklega leta v Zagrebu na katerem je slovenska ekipa skoraj v vsaki dis- ciplini osvojila medaljo. Ponaša se lahko s številnimi medaljami, ki jih je prejel na Gostinskih zborih Slovenije. Po njegovi zaslugi slovi Ribja restavracija hotela Slovenija po ribjih in mesnih specialitetah. Kdor je gurman se o tem lahko osebno prepriča. Aleksander Stergar, vodi kuhinjo Grand hotela Emona v Bernardinu že 4 leta. Točnega števila medalj nam ni mogel povedati, pravi pa, da je dosedaj na vsakem njegovem razstavljenem izdelku visela medalja, če ne zlata pa srebrna ali bronasta. Kot mojstra kuharske umetnosti ga često vabijo na razne prireditve, da jih popestri s svojimi specialitetami. Sodeloval je na 80-letnici ljubljanskega hotela Union, na Svetovnem kongresu kuharjev v Ljubljani, da ne omenjamo tedna morskih rib v gostišču Močilnik na Vrhniki ter o pripravljanju speicalitet na tradicionalnem sejmu obrti v Celju in drugih prireditev. Prav tako, kot njegov stanovski kolega Viktor Brozovič je bil tudi on član kulinarične ekipe SR Slovenije v Zagrebu, ki je osvojila vrsto medalj, ki vsekakor dgjejo posredno priznanje kuhinjam Emoninih hotelov. Janko Vales ■ DVAKRAT POZABLJENA SAMOPOSTREŽNICA ZA BEŽIGRADOM Gogalova kliče obnovo LJUBLJANA, 17. jan. -Prvič smo pozabili na naš market v Gogalovi ulici za Bežigradom, ko je praznoval dvajsetletnico - letos avgusta bo star že 22 let - drugič pa so vsi klici na pomoč po obnovi bolj ali manj zaman. Nove moderne trgovine odpiramo, na stare pozabljamo, tako nekako pravijo v tej samopostrežnici, s katero ni-majp »zgoraj« nobenih problemov, zato nanjo preradi pozabljajo in pozabljamo. Upravnica marketa Marija Habinc, ki je v njem od vsega začetka, sicer tega ni rekla čisto tako, vendar je vseeno res. »Malo nas je, pravi, samo 12. In zmeraj katera manjka: ena je zdaj na dopustu, druga na porodniški, tretja na bolniški, zato gre delo zelo na »knap«. Vmes centralna kurjava ropota kot v najbolj bučni tovarni. Ena naj starejših je. Kadar se vklopi, ropota, da je groza. Pa kaj hočemo. Promet na zaposlenega je dober. Lani je market zabeležil 36 S milijard dinarjev prometa. S plačami so že pol leta zadovoljni. Kako lepo je to slišati. Posebej je k temu pripomogel bližnji discount, ki je bil poleti zaprt. Na promet namreč. Kaj obnoviti? Pod nujno: zamenjati strop v trgovini, vse ljave gondole, podprte z zaboji, da se ne sesedejo, senčne zavese, da sonce ne stopi čokolad in še kaj. To so tri in več let stare priprošnje, ki pa ostajajo neuslišane. V bifeju je potreben nov točilni pult, saj je stari že zgnil. Kuhinja ne dela, ker se ne izplačal?) Ni kuharice. Sta pa zato v bifeju dve točajki, ki dobro delata. Promet je dober, le centralna tako škriplje; ležaji so izrabljeni, da nihče ne ve, kdaj se bo ustavila in potem bo trgovina (čez zimo) ena sama brezplačna zmrzoval-nica. Kadar zaropota centralna, se ne da pogovarjati, niti telefonirati... Dela je iz leta v leto več, samo denarja je že trikrat več kot nekdaj, zato ga ne zmorejo več prešteti samo blagajničarke, pač pa jim priskočijo na pomoč še upravnica, namestnica in še katera. Upravnica Marija in Štefka sta v Gogalovi od vsega začetka, prav tako pa tudi Rezka v bifeju, ki jo stalni gostje znajo ceniti. Marija je vsak delovnik že ob pol šestih v trgovini, če hoče vse pripravit, zato vse lepo teče. Možje iz centrale tega ne vedo, zato jih tudi ni na spregled, ker se nič ne zatika. Imajo že drugih problemov čez glavo. Da. Pri Centromerkurju so lani dvakrat naročili blago, pa ni bilo na »osla, ne posla,« ve povedati Marija. Zakaj ni papirnatih robcev? Kupci tega preprosto ne razumejo. Tudi baterije so po novem letu »izumrle«. So v Blagovnem centru po novem letu zaradi mraza in snega malo zaspali? n. I. Razpisujemo jubilejni XV. VELESLALOM CICIBANOV ZA POKAL MAKIMARKETA Tekmovanje cicibanov in cicibana za pokal Manmarketa bo TlMlNG I ovanje doba* trgovske Mie Maaimarhel m TlMlNG Ljubljana TEKMOVANJE BO V KRANJSKI GORI V NEDELJO. SMUČlICu POOLES - LEVO. S STARTOM OB 10.30 Pravico do nastopa imajo cicibani in cicibanke. rojem-e 0 in mlajli-e organizaciji Emomne H. FEBRUARJA 1M7 NA cicibanke. rojem-e leta r!lx maximarket ljubljana Prijave sprejemamo na Spori nina za tekmovalca je 500 dm Kategorizirani tekmovalci-ke NIMAJO PRAVICE NASTOPAI ŽREBANJE STARTNIM ŠTEVILK BO V ČETRTEK. 12. FEBRI V PASAŽI MAKIMARKETA V primeru elabih snežnih razmer si organizator pridržuje pravico tekmovanje preste- Obveetilo o tem bo v dnevnem časopisju m radiu mamo na Športnem oddelku Maaimarketa do 11 februarja 1967 Prijav- EBRUARJA 1007. OB 17. URI PODIMO »I ¥ MAKSMU ■ EMONACOMMERCE Dnevi Emone v Bratislavi I Mesti Bratislava in Ljubljana sta že od leta 1980 pobrateni. DO Emona Commerce je našla novo obliko menjave blaga med blagovnicami Prior iz Bratislave in ljubljanskim Maximarke-tom. Prvo leto je bil rezultat skromen - 90.000 klirinških dolarjev v obe smeri. Iz leta v leto pa je ta menjava dobivala vedno večji obseg, tako da je leta 1986 znašala menjava v obe smeri 3,000.000 cl. $. Potrebno je omeniti; da je ČSSR istočasno s to akcijo pričela iskati v Jugoslaviji zunanjetrgovinske organizacije, s katerimi naj bi se ta menjava še razširila. V to akcijo seje do leta 1986 vključilo 11 jugoslovanskih delovnih organizacij. DO Emona Commerce ima do sedaj najboljše rezultate in je po prometu na prvem mestu. V blagovnici PRIOR v Bratislavi so ob koncu vsakega leta DNEVI EMONE. Pri vsakem pultu, kjer prodajajo blago izvoženo preko Emone so zastave SFRJ in Emone, tako da kupci, ki dobro poznajo izdelke naših tradicionalnih partnerjev Mehanotehnike Izola, Ilirije - Vedrog Ljubljana, Lek Ljubljana, Krka Novo mesto, Šampionka Renče, Poli' galant Volčja Draga, Mebla Nova Gorica, Sijaj Hrastnik. Sila Stara Moravica, Biserka Zagreb, Kolinska Ljubljana, Velane Ljubljana, Rašice Gameljne in drugih, z veli; kim zanimanjem, tudi v vrsti čakajo na blago. Menjava blaga med blagovnicami Prior (katerih je v ČSSR 70) je uvedena tudi v redno blagovno listo med SFRJ in ČSSR, kar 70) je uvedena tudi v redno blagovno listo med SFRJ ‘n ČSSR, kar je ravno zasluga Emone, kije v petih letih dosegla največji promet. Prizadevamo se, da bi v prihod-hjih letih če že ne povečam0 vsaj obdržimo sedanjo raven blagovne menjave. »Predvidevamo, da bomo že v letošnjem letu odprli v bratislavski blagovnici Pri°r posebni prodajni oddelek Emone opremljenega z našo domačo opremo po načrtih Emona Inženiringa,« je P°" vedal Valter Podgornik, direktor delovne organizacij6 Emona Commerce. Ana Stojkovič ■ Z OBISKA V HOTELU SLON Zapoznelo silvestrovanje LJUBLJANA, 19. januarja - Na zadnji dan starega leta ponavadi ljudje ne gredo zgodaj, niti pozno spat temveč ob dobri večerji, plesu in zabavi pričakajo Novo leto. Delavci v gostinstvu in še v nekaterih poklicih si tega žal ne morejo privoščiti. Takrat delajo še več kot druge dni v letu. Emil Jankovič, ki skrbi za gostinski del hotela Slon je povedal, da bodo imeli 26. januarja tradicionalno silvestrovanje (beri novoletno srečanje) vseh gostinskih delavcev hotela v prostorih k6; varne. Kot vedno bodo tud) sedaj na srečanje povab1'1 vse svoje upokojene tovariše, ki jih je sedaj že 70. Sreča-nje se bo pričelo ob 17. uri, za ples in razvedrilo pa bo P0-skrbel ansambel »Domino"’ Organizacija je kot vedn° padla na ramena sindikati16 organizacije. »Nikoli ni Ple' pozno«, pravijo gostinci. Čeprav malce kasno, je tudi za njih prišlo Novo leto. Srečno tovariši! , Pojdem na prejo Bi" Že desetič po vrsti bo 21. februarja v ljubljanskem hotelu Slon tradicionalna »Belokranjska preja«, ki jo prireja Društvo Belokranjcev v Ljubljani, ki ima več kot 700 članov. Pa še to sta povedala, d« bo predprodaja vstopnic j " in 19. februarja 1987 v gard robi restavracije hotela Sl° / preja pa bo kot vedno v vs prostorih prvega nadstropij Velimir Malešič, Ljubljančan, po rodu pa Belokranjec iz Metlike in Jože Butala, pravtako Ljubljančan, rojen pa v Starem trgu v Beli Krajini oba člana društva sta povedala, da bodo na preji postregli s pravim belokranjskim jedilnikom. Za predjed bo prekajeni Šink v testu in tlačenka v čebulni marinadi. Za glavno jed bodo postregli z govejim zrezkom v gobovi omaki, krompirjevo kašo, ohrovtovimi vršički in solato, za sladico pa bo belo-kraryska potica. Vinska klet v Metliki bo posebej za prejo stekleničila metliško črnino in metliško belo vino. Da bo vzdušje res tako kot je v navadi po belokranjsko - bo poskrbel tamburaški zbor iz Starega trga ob Kolpi. Seveda bodo vsi v belokranjskih narodnih nošah. informatof glasilo delavcev sozo emona I|u0lia Izhaja enkrat mesečno Glavni In odgovorni uredn' Miran Blaha. Uredniški o° bor: Dušan Bračun, Fer0. Cigale, Mira Ooslč, P«v' Groznik, Vesna Čuber, Ir*" Kovačič, Mira Težak, BoJ»' Naglič, Jure Križnar, pr«v" jelka Ivana Pungerčlč. Ure nlštvo: 61000 Ljubija""; šmartlnska c. 130, tel. ■944. Tisk ČGP »Delo«, Uu Ijana - naklada: 15.300 l*v” dov. Oproščeno temel|n<9 prometnega davka od P meta proizvodov.