Zakaj in kako se nam je zadružiti? III. Kako hira kmetištvo. Reklo se bi malo da ne lehko, da' vodo nosi v morje, 6e nam kdo razlaga, kako ubožava ubogi kmet. 0 tem je pa6 samo jeden glas, možje vseh, druga6e toliko različnih strank priznavajo in poudarjajo, kako kmetiški stan, ki je vendar podlaga in steber državi, propada in strada. Toda, kakor pray trdi Zalinger, govori se mnogo, da je treba kmetu pomagati, ne stori se pa zanj ni6; ali kakor je pisal svoj 6as Rodbert: «Kapital ima tako zakonodajo, ki ga bolj in bolj bogati; delavstvo iš6e take zakonodaje, ki bi ga ovarovala ubožavanja; posestvo ima pa tako zakonodajo, ki ga sili v vedno ve6jo osiromaSenost.* Kako je nekedaj cvelo poljedelstvo na Siciliji! Imenovala se je ta dežela «žitnica Rimu;» koliko zrnja je izvažala, koliko skupi6ka spreieinala! A denašnje dni nema ni6 ve6 svoboduih kmetov. Vsa zemlja je v rokah veleposestnikov; ti jo dajejo v najem zakupnikom, zakupniki pa po male kosce podzakupnikona. Srce človeku krvavi, 6e sliši, kako ti siromaki trpe lakoto; 6loveško shajati jim ni mogo6e. Zato so se v obupnosti pred nekaj leti uprli; zacelili so jim lačne želodce s sabljami in patronami — za koliko 6asa, kdo ve? In na otoku Sardiniji \e stanje kmetovalcev kar ogrozno. Ne jestvine, ne zaslužka, ne upanja. Čital sem v novinah o na pr. 150 rodbinah, ki že cel mesec nčso imele v ustih tie koš6ka kruha. Ob 6em prav za prav živ6, s 6im se red6, ie uganjka. Vsak dan, vsako uro vidis pretreslive in presunlive prizore: kako na pol sestradane ženske v celih četah horJijo okrog, da bi si pri veleposestnikih ali pri ob6inah izprosile ali izkri6ale pomo6, pa zastonj. Nič bolje se ne godi drugim italijanskim oratarjem. Njih velika večina leto in dan ne vidi mesa, še komaj kruha ali krompirja. Hranijo se neredkoma s hranoj, kakršna nam še na misel ne pride. Na stotiso6e jih prebiva v zemlji ali pod zemljoj, v jaraah, kletih, brlogih. Zato, ker doma ne najdejo poštenega kruha, izseli se jih stalno vsako leto do 60.000, zlasti v Ameriko; a še mnogo, mnogo ve6 jih pride 6rez leto iskat kruha v Avstrijo, na Francosko, v Švico, na Nemško. Kmet v Italiji je do malega z obema nogama že v grobu. Izginolo je pa že, izkrvaveio, re6i se more, poljedelstvo na Angleškem. Zemlja je malone vsa v lasti v !ikih grajščakov. Delimo \o lehko v tri dele,., Jeden del se ne obde'"je ve6; paseig^s^^po ijietn velike 6rede ovac, ki dajejo volno za volnarnice. Drugi del se še obseva, pa na debelo. Njegovi gospodarji, tisti grajš6aki, nemajo ni6 družine, razven kolikor je nujno potrebujejo v hiši in hlevu. Obdelujejo polje kolikor mogo6e s stroji; kar pa ne kaže s stroji, pa ne z družinoj, ki je nemajo, tudi ne z rednimi kmetiškimi delavci, ampak ceneje tako-le: Pogode se s kakim podjetnim 6!ovekom — navadno so ti ljudje malo vredni — «po 6rez,» da jim opravi ta in ta dela. Ta podjetnik nabere sam delavcev, moških in ženskih in, žal, tudi mladoletnih otrok. Pla6uje jih on, navadno v kakej slaboglasnej kr6mi. Taka <=banda> je živa Sodoma, hode6a Gomora: vse vprek živi, vse vprek spi; vlači se od veleposestnika do veleposestnika, dokler \e kaj dela. Potem se pa stlači v kak kraj, vas ali še bolje mesto, kolikor še količkaj gre na tesno in — strada do prihodnjega dela. Tretji del zemljiš6a pa dajejo v zakup malim zakupnikom. Ti bi bili tedaj nekaki kmetje, samo da neso na svojem. Godi se jim, kakor je uradno dokazano, zelo trdo; 6e prav jim grajš6aki, prisiljeni, znižujejo vedno bolj in bolj zakupnino, vetvder se ne morejo vzdrževati; stroški so Me6ji nego dohodki. Drug za drugim se mora umeknoti, z ve6joj ali manjSoj izguboj. In 6e se ne umakne o pravem 6asu, pride prej ali slej na ni6. Kmetovanje ne nese ve6; zato je tudi zemeljna vrednost pala za polovico. Na Francoskem ima tri 6etrtine poljedelcev poprek komaj po 300 frankov, t. j. po kakih 130 gld. letnih dohodkov; ali more ob tem živeti rodbina? Zato je že velik del polja opustošen, zato vse beži in t\ZZl v mesto, 6e prav se vlada trudi zavreti ta tok, zato oratarji ne marajo dece — nemajo otrok (!) Izhirala bi ta v svojej neugDanosti 6udovita država v doglednem času, 6e se je, kakor se je je v podobnih slu6ajih že ve6krat, ne usmili previdnost Božja. Tudi na Nemškem ogromna večina posestnikov nema toliko zemlje, da bi se mogla preživiti z njoj: 76 odstotkov lastnin ne obsega 6rez 6 hektarov. Razmeroraa malo kmetovalcev je, ki bi mogli shajati ob svojej kmetiji; drugi si moraio iskati prizaslužka drugod. In 6e prav se razseg obdelane zemlje ve6a in množi, manjša se lastnina malih kmetov; na pr. na Porenskem se je od leta 1882—1895 zmanjšalo posestvo malim posestnikom 6rez 3 odstotke (a prav velikim posestnikom zmnožilo za bliz 35 odstotkov). Da na Nemškem poljedelcem rožice ne cvet6, kaže tudi resnica, da vse sili v mesta, a poslov in delavcev za dom ni dobiti. Prisiljeni sprejemljejo tuje, posebno 6eske in poljske ljudi v delo, 6e prav se boj6 in trepe6ejo, da se ne bi njih kraji, zlasti na severo-vshodu, poslovanili. Vlada je izdala v tem oziru stroge naredbe in ukaze; toda sila kola lomi in zlomila bo tudi nekoliko pa6 opravičeni strah nemški. Mislijo tudi že na to, da bi Kitajcev navabili v deželo, da bi z njimi kmetovali; pa boje" se jih menda §e bolj — če prav mogo6no zatrjujejo, da se Nemei boie samo Boga in nikogar drugega. Zemliarji (agrarci) so zadobili v zadnjih letih sicer veliko mo6 v državi; pa ker so jim voditelji grajš6inarji (junker), skrbč vse bolj za velegospodarstva nego za pravo kmetištvo. Mnogo ve6 koristi mu prinese s 6asom zadružništvo, ki se ravno sedaj razvija. Toda o tem kasneje. A na Ruskem, ki nam izvaža toliko žita, tam mora biti gospodarjem dobro ? Ne. Uradna raziskovanja so dotrdila, da samo 16 odstotkov kmetov toliko pridela, da zložno lehko prodaja zrnje; jedna tretjina pridela za dom, dobra polovica pa Se za svoje potrebe premalo. Vrh tega je, kedar je dobra letina, žito v Rusiji tako ceno, da ga kar zametajo, ker se mnogokod ne izpla6a voznina do trga ali do železnice. Če prav tedaj ogromna ve6ina ne prideluje preve6, vendar ga jeseni vse prodaia, ker ie treba poravnati davke in druge dolžnosti. Na zimo pa vro v tvornice, ki delajo zaradi tega zlasti v tem 6asu, ali pa si najdejo kakega drugega prizaslužka, da se preživč in si nakupijo semena. Ce }e pa letina slaba, preti jim glad. Torej tudi slabo, 6e prav ima Rusija s svojim zemljarstvom in svojim bogatorodnim poljem še prekrasno prihodnost, kedar se prav razvije. Zelo žalostno siromašijo poljedelci na Ogerskem. Znano je, kako so hrumeli tam poslednja leta socijalisti6no nadahneni kmetje in kmetiški delavci. Vzrok temu hrupu in tej zapeljanosti pa ni hudobnost, ampak lakota. Tomid nam opisuje njih bedo tako-le: Na Ogerskem je že mnogo, mnogo kmetov nemani6ev. Že 1.1890 so jih našteli 1,900.000: dninarjev, hlapcev in drugih poljedelskih delavcev — za ogerske razmere mnogo preve6; a posestnikov je bilo samo 1,600.000. A ti posestniki so toliko prezadolženi, da ima njih veliko število domovanje samo na videz, v resnici pa nfema niti jedne opeke na strehi ve6 svoje. To so najve6ji ubožci. Ko ob žetvi popla6ajo davke in dolg, ne preostane jim ni6, še toliko ne, kolikor si prihrani za zimo dninar. Ko pride pomlad, kmčtujejo stradajoč. Veliki posestniki imajo v lasti ogromen del zemlje; to dajejo posameznim najemnikom v obdelek na akord: za domenjeno plačilo jo niim obdelujeio kakor kmet svoio sebi. Ti ljudje — recimo jim kolikarji, ker ne dobivajo dnine, ampak toliko, kolikor prevzamejo v delo polja — ti kolikarji so strašni reveži: komaj za najsilnejše potrebš6ine si prislužijo. In takih kolikarjev in dninarjev je zmirom ve6; zakai samosvoji gospodarji ginejo. Zaradi prezadolženosti se tisoč in tiso6 kmetom domovje proda vsako leto; 1.1896. na pr. se je prodalo na prisilnej dražbi 15.000 posestev. Se mnogo več jih pa samih proda, ker ne morejo shajati. Prepiše se vsako leto posestev z osebe na osebo 300 do 400 tiso6! Pla6ujejo obrestij po 12, po 14 odstotkov; pa ker ni lahko dobiti posojila — posojilnic ni — zapadejo ve6inoma v kremplje oderuhom, katerim pla6ujejo (v žitu) po 30 do 50 odstotkov! Tako propadajo in množe število dninarjev, ki jih je že itak preve6. Prej so lehko našli dela; sedaj pa veleposestniki razsežne svoje lastnine obdelujejo vse s stroji; roke stroje samo vodijo. Zato pa imajo v celem letu služa samo kakih 80 do 100 dnij; v teh treh mesecih si morajo zaslužiti za vse potrebe celega leta za-se in za svojce! In življenje je zmirom draže; zlasti užitninski davek tr6 siromaka; zaboli ga pri vsakem grižljaiu in pri vsakem požirku. Posebno velika beda jih stiska zlasti po bogatej in prerodovitnej ravnini aliteljdskej. Ali je 6udo po tem takem, če se jim zvrti v glavi? Kako je v Dalmaciji, kako v tužnej Istri, vse premnogokrat 6ujemo. In v Galieiji! Kako razdrobljena posestva so tam! Kako malo 6istega dohodka njih ve6ina prinaša! In kako jih imajo bolj in bolj oderuški Judje v pesteh! V ve6 kmetiških okrajU gospoduje ravno sedaj grozna boiezen gladnica (hungertifus): Ker preve6 stradajo, zato zbole" vajo. Na Češkem in Moravskem še dosedaj n6so vzmogli dopla6ati državnih posojih, danih leta 1871 in 1872, 6e prav so jih iztirjavali s siloj: «Kjer ni, še cesar izgubi pravico.» Na Spodnjem Avstrijskem pripoveduje Šajher, kako so mu tožili kmetje, pridni, delavni kmetje, da ne morejo ve6 jesti s svojoj družinoj za jednoj mizoj: ne smejo namre6 dajati poslom takih slabih jedij, kakršne morajo sami uživati; sicer bi jim ušla. In pri nas na Slovenskem? Kdor ima o6i, da vidi, ve, da tako ne more ve6 iti dolgo časa. Kako slabo kmetiški ljudje žive, kako so gozdi izsekani, kako peša vse! Sam poznam župe (f&re,) v katerih je malokatera rodbina, ki bi imela redno kruh pri hiši; v nekaterih ga redkokedaj vidijo. Še krompirja mnogokedaj ni. A trudijo in pehajo se no6 in dan. In prepi6la in preslaba hrana provzro6uje razne bolezni in prezgodnjo smrt. In 6e imaš dninarje, ali bi bili zadovoljni s tistoj hranoj, kakrSno imaš navadno ti? So pa še jasnejša znamenja, kako propada kmetištvo. 0 tem prihodnji6! J. M. Kržišnik.