285
Novičar iz domačih in ptujih dežel.
Iz  Dunaja.  31.  avgusta  sta  bila  dva cesarska
sklepa razglašena, kterih pervi ustanovljuje, kteri oficirji in kako morejo url a vb dobiti. Oficirji, kteri vzamejo ur-lavb za nest mescov, dobivajo polovico svoje plače, druzega pa nič; tisti pa, kteri gredo na urlavb za eno leto pa ne čez, ne dobivajo nobene plače. Obojim pa se šteje njih službeni čas naprej in ako bi treba bilo, morajo sopet k svojim četam priti, kadar se pokličejo. — Z drugim cesarskim sklepom se devajo čete, vojaške gosposke in napravo I. in II. armade z dosedanjega vojskenega stanu na pripravni stan.
— Novi minister notranjih oprav, grof Gotfuhovskv je pisal vsem deželnim poglavarjem pismo, v kterem po „Frankf. Postztg." pravi: Pred vsem se je berž ko je moč z vso pridnostjo lotiti izpeljanja prenaredb v postavo-dajstvu in gospodarstvu, ktere so bile v cesarskem oklicu od 15. julija t. 1. obljubljene, da se pravičnim potrebam in željam narodov ustreže in da se sploh terdno in krepko gospodarstvo osnuje, ktero je enoti cesarstva pa tudi posebnostim posamnih kronovin po mogočosti primerno. Deželni poglavarji naj tedaj skerbno pozvedujejo, kaj je v posamnih kronovinah prava in resnična potreba, in kar pozvejo, naj naznauijo ministerstvu notranjih zadev. Cesarskim služabnikom se priporoča prijazno, rahlo in tako obnašanje do Jju<H, ktero vzbujuje zaupanje; kar kdo po pravici terja, naj se mu berzo spolni, in vsega se je varovati, kar bi nevoljnost zbujalo. Cesarskim služabnikom, kteri ne umejo jezika tiste dežele, v kteri imajo službo, se priporoča se ga naučiti.
— Vodstvo dunajsko-teržaške železnice je 26. dan p. m. oklicalo. da od 1. tega mesca se bo spet po vseh postajah ali štacijonih dunajsko-teržaške železnice kakor pred vojsko blago na železnico jemalo.
— Novi bankovci po pet goldinarjev so že med ljudmi. Skoraj tolikošni so, kakor bankovci po 10 gld., podolgoma tiskani, samo obraz Avstrije je nekoliko drugačen kakor na vseh druzih.
Iz Tersta. Obsedni stan, v kterega je vsled poslednje laške vojske naše mesto, kakor tudi cela isterska in goriška dežela bila djana, je bil 24. dan avgusta preklican. Iz Gorice 31. avg. Danes je bil tukaj bivajoči bata-lijon krajnskih, teržaških in goriških prosto-voljcov razpušen.
Iz Verone. Zavoljo mnogih tolovaj štev v okraju Vicence in Belune je dal poveljnik fml. grof Degen-feld 28. avgusta oklicati, da bodo vsacega, kdor se stori ropanja, moritve ali ubijanja z ropanjem kriv, vojaške sod-nije sodile po hitri sodbi.
Iz Krakova. „Casa piše, da je sila veliko kobilic v Cartkov in njegovo okolico priletelo. Letele so od severa proti jugu, menda zavoljo vetra. Cez Kopčince jih je toliko letelo in v tako gostih trumah, da so bile kakor strašen čern oblak.
Iz Serbije.    23. avgusta  so  izpustili  iz ječe vse,
kteri so bili zavoljo večkrat omenjene zarote zoper življenje kneza Miloša zaperti.
Iz Laškega. Še zmiraj ni nič gotovih novic o laških zadevah.    Eni pravijo, da je zbor v Zurich-u že določil prihodnjo mejo Lombardije in da tudi to bode kmalo sklenjeno, koliko dolga ima sardinska vlada z Lorabardijo vred prevzeti; — drugi   pa terdijo,   da  dosihmal  zurichški zbor še ni nič dognal, nobenega protokola spisal in nobene ver-stice podpisal. Kaj je pravo, ne vemo, — to pa je gotovo, da zbor kaj počasi napreduje  in  da ni še nobenega sklepa razglasil. Verjetno je tedaj po vsem tem, da ta zbor ne bo nič druzega  v red  djal   kakor  le  zadeve   1 o m b a r d i š k c, — vsega druzega   se   bo   lotil   zbor (kongresi vseh velikih vlad,   kterega  potrebo spoznajo   že skor vse vlade. Kar je  vladni  francozki  časnik „Constitutionel"   vediti dal, da cesar Napoleon   poprejšnih   vladarjev ne bo s silo posadil na toskanski,   modenežki  in  parmazanski tron, — in kar se ve to, kar je Napoleon parmezanskemu županu grofu Linati-u rekel, namreč, „naj pove svojim ljudem, ki so ga k njemu poslali, da se nikdar ne bo njih volji z orožjem zo-perstavil, pa tudi nobeni drugi vladi   kaj takega pripustil'% so  Lahi  teh  dežel   zidane  volje,  čeravno je  nek  kraljica španska poslala pismo do vseh velikih vlad, v kterem se kot   Bourbonka  zoperstavlja   (protestira)   zoper   odstavo vojvodinje parmazanske tudi Bourbonke.    Al kaj bode s tistimi rimskimi deželami, ki se hočejo odcepiti od papeževe vlade, je važno vprašanje. Očeta papeža to zlo žali, da več kot en milijon njegovih podložnih se z vso silo hoče ločiti od njega, in, kakor pravijo, je ta žalost veliko pripomogla k bolezni papeževi,  ki ni sicer nevarna,  pa vendar taka, da sv. oče še ne morejo na noge.   Kralj sardinski še zmiraj ni očitno povedal, da ga je volja pod svoje krilo vzeti Toskano,  Modeno  iu Parmo,  ker  hoče  pred zvediti, kaj mislijo o tem neutralne vlade (angležka, ruska in pruska); zato je 3. dan t. m. toskanski deputacii, ktero je slovesno sprejel,   to-le   rekel:    „Le   prihodnje   obravnave  laških zadev so v stanu dogotoviti to, kar je narodni zbor v Fio-renci sklenil. Po Vaši želji, gospodje moji, bom to pravično reč podpiral  pri  tistih  vladah,   na  ktere  stavite svoje zaupanje, posebno pa pri cesarju francozkemu, ki je že toliko storil za Italijo.    Nadjam se , da T o s k a n i  ne bo odrekel, kar je v manj ugodnih okoljšinah storil za Gerško, Belgijo in podonavske knežije".   H koncu je kralj  pohvalil zmerno obnašanje   in   edinost  Toskancov. — Kar  očitne   pisma   iz Milana govore,   da  se sardinsko   vojaško ministerstvo pripravlja na vojsko z a vstrij ansk o vlado  in da ga v tem Francoz podpera, je   menda le pravlica,  kakoršnih se dan današnji nahaja na kupe.    Gotovo pa je in  vsi časniki to potegujejo,   da na Napoli tanskem hudo vre in da se zlo boje punta, kterega zadušiti bi toliko težje stalo, ker od tistega časa,   ko  je   bil   boj med švicarskimi regimenti, tudi med vojaki  ne  veje dober  duh.    Napolitanska vlada se  po   časniku   „Indep.  Belg."   sicer  pripravlja   vladarstvo nekoliko   popraviti   in   ljudstvu  dovoliti  nekaki   deržavni zbor,  al ker bojo  neki  v ta narodni zbor  mogli le taki voljeni biti,   kteri   plačujejo velike davke, bo prišla v zbor le gospoda, in bati se je, da obljuba takega zbora ne bo dosti pomirila napolitanskega ljudstva,  ki  ima  ravno sedaj toliko puntarskih izgledov na laški zemlji.
Iz Fiorence. Toskanski minister za uk, Salvagnoli, je poslal toskanski m škofom pismo, v kterem jim naroča, naj duhovnom očitno naložijo dolžnost, najvišji deržavni oblastniji in temu, kar narodni zbor naredi, podložnim biti in pri vsaki priložnosti resnico učiti, da so katoliški duhovni podložniki te deržave, pa nobene druge, in da veljajo za nje tiste postave in sodnije, ktere veljajo za vsacega druzega deržavljana.
Iz Turina. Telegraf iz Berna naznanuje, da so po-oblastenci v Zurich-u poravnali razmere zastran deržavnega dolga,  ki ga  ima Lombardija Avstriji plačati.    To je>
lilo v Tur in u z veseljem sprejeto, ker je znano, da je Lombardija v tesni zvezi z Avstrijo, kar denarne reči zadeva. Sliši se, da prevzame Lombardija 200 milijonov goldinarjev avstrijanskega deržavnega dolga.
—   Kralj je odgovoril 3. t. m. toskanskim odpo-slancom, kteri so prišli se njemu poklonit tako-le na njih ogovor: „Samo prihodnje pogajevanja zavoljo uravnanja laških zadev bi mogle spolniti želje toskanskega narodnega zbora. Po njih željah in uterjen s pravicami, ktere mu dajajo želje tega zbora, bo podperal on toskanske zadeve pri oblasteh, v ktere narodni zbor svoje upanje stavi, zlasti pa pri francozkem cesarju, kteri je za Italijo toliko storil. Nadja se, da Evropa Toskani ne bo odrekla, liar je v menj važnih okoljnostih za Gerško, Belgijo in za podonavske knežije storila". Kralj je pohvalil nazadnje zmernost in slogo Toskancov.
Iz Napolitanskega. Tudi v Napol i se homatije bolj in bolj očitno kuhajo in brati je, da tudi ondi očitno razodevajo želje po enem edinem laškem kraljestvu. Fran-cozki poslanec Bernier je zavoljo tega tudi že svojemu cesarju pisal. Dalje naznanjajo časniki, da se je zdaj za gotovo zvedilo, da so švicarski regimenti, ktere je kralj razpustil, po francozkih podpihavah se spuntali.
Iz Modene. Neki turinsk časnik piše: Slednjemu je znano, da je Mazzini na noge stopil in misliti je, da se je proti srednji Italii obernil. Naša dežela čerti neutrud-Ijivega nepokojneža. Ako mu je lastna koža ljuba, mu svetujemo , se ne na dan pokazati. V naših krajih neče nihče slišati ne od Mazzini ta ne od njegovih namenov. Slednji hrepeni po pokoju, slednji želi zedinjenje s Sardinijo, nihče pa ne republike.
Iz Rima. 22. dan p. m. je bil v mestu Norci a in njegovi okolici tako strašen potres, da je celo mesto raz-djal. Mesto je imelo čez 9000 prebivavcov; 200 jih je pod-sutih, ostali pa žive pod milim nebom.
—   Sliši se, da se papež krepko brani, svoje vojake proti Bolonii poslati.
Iz Nemškega. Iz Bero lin a. Kralju ni odleglo, temuč njegova moč pojemlje od dne do dne bolj; čisto malo se zave in vedno leži kakor v neki medlevci.
—  Iz Sverina. Kolera v naši okolici hudo razsaja, zlasti po kmetih, kjer se ljudje v sedanji žetvi lahko pre-hladijo, verh tega pa tudi v jedi in pijači marsikaj pregrešijo; slanina, suho meso, žganje in slabo pivo je že marsikterega spravilo pod zemljo; v eni sami vasi med 110 prebivavci jih je 43 umerlo, tako da so jih mogli iz unanjih krajev priti pokopat. Za gotovo se pripoveduje, da so to azijatiško kugo popotniki, kteri so na ladijah iz Petrograda se pripeljali, v Ros tok zatrosili. Najnovejši časniki pišejo iz Meklenburškega: Kolera se še vedno bolj in bolj razširja in davi posebno na deželi, zlasti v vaseh, kjer dostikrat ni mogoče zdravnika dobiti, grozno in strašno. Mnogo grajšin je, na kterih veni noči po 8 do 10 ljudi umerje; v nekterih kmetiških hišah je vse pomerlo. V eni sami majhni vasi je že čez 30 sirot brez očeta in mater; v nekem mesticu je moglo pred kratkem 20 trug nepokopanih na pokopališču ostati, ker je manjkalo ljudi za to delo. Strašne reči se gode in dasiravno stori gosposka vse, kar le more, je revšina vendar neizrečeno velika.
—   V Al to ni je pred nekimi tedni nekdo se s ter-pinčenjem živine pregrešil, kakor seje doslej menda še malokadaj zgodilo. Oderl je namreč živo kozo na meh! Obsodili so ga zavoljo tega za šest meseov v ječo.
—   V mesticu Biilow-u je bilo 4. junija t. 1. to le z bobnom oklicano: Se enkrat se da znanje, da se po noči psi ne smejo več o k olj klatiti, če ne bo mogel slednji 1—3 tolarje kazni plačati. Tudi so prebivavci dolžni čuti, da psi ne bodo na dvoriščih ali v hlevih lajali,
286
zoper kar so se ljudje že mnogokrat pritožili. Ako se tedaj še kaj tacega zgodi, bo plačal gospodar tudi 1—3 tolarje kazni. Čemu so neki psi v učenem mestu Biilowu?
Iz Francozkega. Iz Pariza. „Court Journal" piše: Marsikdo je krivo mislil, da zadeva poslednje cesarjevo po-milostenje tudi kraljevo rodovino orleansko. Al ona je bila po deželnih postavah izgnana, in cesar bi ne mogel, če bi tudi hotel, nikomur tega rodu privoliti, se na Fran-cozko verniti.
—   V več krajih Francozkega je začel krompir sopet letos gnjiti in sicer proti koncu mesca junija nana-gloma, torej en mesec pred, kakor druge leta.
—   Pisma iz Milana od 19. avgusta govore očitno, da se sardinsko ministerstvo za novo vojsko za Avstrijo pripravlja, in pravijo, da je začel tak veter iz Pariza v Turin pihati. Na Minčiju so se začeli Sardinci že uterjevati in cela sardinska armada s 70,000 Francozov ima na Laškem ostati v brambo zoper Avstrijo. Prosto-voljcov več ne spušajo dam in sardinski kralj še odlaša po toskanski kroni seči, ker menda še ni — pravi čas za-nj prišel.
Iz Spanjskega. Bere se, da je kraljica vsem evro-pejskim oblastnikom protest zoper odstavljenje parme-zanske vojvodinje poslala.
Iz Turškega. Sultan je zbolel; pa je že spet zdrav. Ukazal je vse, kteri so bili zavoljo dolgov od 100 do 1000 pijastrov zaperti, izpustiti in 100 tavžent pijastrov še med šolsko mladost razdeliti.
—  Iz Carigrada. Prepoved, da se žito in drug živež ne sme iz Turškega voziti v Dalmacijo in proti Horvaškem, je po prizadevanji avstrijanskega poslanca v Carigradu preklicana.