Razne novice. * Osebna vest. Za supleota na c. kr. drž. gimnaziji t V. okraju na Dunaju je iraenovan na$ rojak g. kand. prof. Anton Jug. * Odbor «Podp. društva oraranlstov" je ftmel dne A. t. m. sejo v Celju, pri kateri se je sklenilo sledeče: Odposlala se je še enkrat peticija na e. kr.; ministrstvo notranjih zadev, da se tudi organisti sprejmejo v zavarovanje kot privatni uslužbenci.: Sprejela sta se dva na novo oglašena uda. Sklenilo se je, da se skliče dne 29. aprila v Ljubljani sestanek organistov, da tudi kranjsM organisti odpošljejo enako peticijo na c. kr. ministrstvo. Sestavilo in odposlalo se je protestno nismo na ,,Cerkv^ Glasbenik" y Ljubljani, kateri je neopravi6eno na« padel naše društvo. Prihodnja seja se vrši v Grižah tik Celja pri <?. J. Skrabarju, organistu in bla* gajniku našega društva. *. Državne ustanove za obiskovalce obrtnili Sol. Za prihodnje Solsko leto razpisuje naučno ministrstvo ve6 državnih ustanov za obiskovalce obrtnib šol. Ustanove znašajo za ljubljansko c kr. umetno-obrtno strokovno šolo 40 K na mesec in ve- tjajo za vso učno dobo. Te ustanove so osobito tudi Bamenjene obiskoTaleem zimskib tedajev za sfcarbene obrtnlike (zidarje, tesarje in kamnoseke). Prošnje za lake ustanove je nasloviti na c. kr. namestniStvo r Gradcu, vložiti pa jlb. je najkasneje do 15. maja pri ravnateljstvu onega zavoda, v katerega želi prosilec vstopiti. Prošnji morajo biti pridjane naslednje prilqge: krstni list, domovinski list, u&no ali delavsko izpričevalo (če s& prosilec zglaša za vstop v zimske tečaja za stavbene obrtnike), zadnje šolsko izpričevalo in ubožni list. S tem opozarjamo naše &tatelje na zgornje ustauove s pristavkom, da daje vsa pofcrebna pojasnila ¦ v tej zadevi drage volje ravnateljstvo c. kr. umetnoobrtne strakovne šole v Ljubljani. * Poročena sta bila dne 7. t. m. v Gradci dež. sod. svetnik g. dr. Jos. Kronvogeil in pok. finančnega svetnika hčer gospodičnaAda B r e g a n t. * Nlsmo nasprotnikl učltelistva. Na vsak na6in hočejo nasprotniki prisiliti javnost, da bi verjela njihovo laž, da je naS list sovražen učiteljstvu. Mi moramo vsled tega ponovno izjaviti, da naš list ni in ne bo sovražen učiteljstvu ali pa šoli, ampak da  se bori le proti političnemu mišlSenju istih učiteljev, ki ne soglašajo z našim naziranjem. Ali to političaem listu ni dovoljeno? * Sola in Slovenska kmečka zveza. Celjska starka ,,Domovina" prinaša zopet že večkrat razkrinkano laž, da se je Slovenska kinečka zveza izr^kla enkrat za triletno, enkrat za petletno šolo. Proti neumnosti se je težko boriti, proti zlobnosti še težje, a oboje se združuje pri nekaterih dopisnikih «Domovine." * Škofje, čujte! Moravski škofje so izdali pa-s$rrski list o volitvah. To je zelo neliubo. dirnilo oeljsko — ,,Domovino", ki Judi noče več trpeti, ,,da bi se cerkve in božje službe zlorabile v politično agitacijo." Za to zaklifie ,,Domovina" škofom: ,,Le tako naprej gospoda — vaše - delovanje bode ljudem najprej oči odprlo." Tako je praV, ta nastop nam dopada! Zdaj bodo škofje vendar enkrat vedeli, da je treba vse pastirske liste, prej predno izidejo, predložiti Narodni stranki in celjskim advokatom, ki jih bodo pregjedali, da vera ne bo škode trpela. Gospodje Roblek, Ježovnik, Roš, Glaser, ali še vedno ne uridite, v kako družbo ste zašli? * Statlstlka sredniešoIceT na Kranjskem, Sp. Stajerskem, Koroškem in Primorškem. Zadnja ,,Zora" št. 6 (glasilo katoliško mislečih vseučiliščnikov) je objavila vellzanimivo statistiko srednješolskega dijaštva v deželah, koder bivajo Slovenci. Iz te je razvidno, da je število slovenskib srednješolcev 4087, nemških 3104 in italijanskih 2651. U6nih moči je 567, od teh Slovencev 201, Nemcev 213 (dasi je nemškib dijakov manj!) in Italijanov 119, tako da pride pri Nemcih že na 15 nemških dijakov en nemški profesor, pri Slovencih pa še le na 20.2, pri Italijanih pa celo na 22.3. Realke Slovenci očividno zanemarjajo, ker pride na 4.5 gimnazijcev en realec, dočim je razmerje gimnazijcev proti rftalcem pri Nemcih 1.8, pri Italijanih 1.1; Kako malo SlovenO0v študira, je razvidno iz tega, da pride pri Slovencih na 292 prebivalcev en sredxyešolec, pri Nemcih že na 148 in Italifanib na 126. Ta statistika je potrebno izpopolnjenje one, katero je pomanjkljivo objavila ^Omladina". — Poznal naj bi jo vsak Sloveneo, ld se zanima za naše srednje šole. Maribor - Bistrica - Konjice. Kandldat »Slovenske kmefeke zveze": FraacP i š e k, kmet v Hotinji vasi. m Gregorčičeva slavnost dne 7. aprila v Mariboru je biLa, kakor smo že poročali, prav dobro obiskana. 0 pesniku velikanu je govqril g- dr. Rosina, ki je izbral zlasti iz prve knjige pesnij razne umotvore in opozarjal nanje navzoč^ občinstvo; njegovo predavanje bi bilo fotovo zadovoljilo vsakogar, -6e bi se ne opazila nit, ki se je vlekla od prve do zadnje besede, in je podala celemu govoru namen tendencioznegia razmotrivanja nesmrtnih poezij. Ugajala je ^Apoteoza", živa slika v proslavo pesnikovo. Vsa čast prirediteljem! V ozadju stoji mramornati Mp s podobo peanikovo; nad to držita dva angelja Iovorjev venec, v višinah med drevjem se dvigata jfcvištn angelja s trobentami, pred kipom na desni strani stoji genij z liro, na leri kleči genij držeč lep veneo s trobojnico. Nadalje zro nemo z občudo.vanjem in gorečnostjo na pesnika prvaka na obeh Straneh zastopniki slovenskih slojev, katere je operal pesnik; okusne noše slovenskega ljudstva in slovanskii narodov so podajale sliki 5ndoviti 6ar. Prizor sam je povekšal vtis, katerega so napravile na crt)6insttTo izbrane besede gospodiftne Stegnarjeve t proslavo Gregor6i6evo< Le predolgo smo morali 6ftkati prihodnje točke. Gospodična Osaaa nam j« p<>kazale, pot prarega deklamoTanja in oraeTftnja Gregorčičevih pesnij; zlasti (j» podala ,,Tri lipe" tako naravno, da smo jo občudovali. Koncert je bil na višku; redkokedaj je prilika t Mariboru prisostOTati ^or. koncertom. Pa reči moramo, da ti redki na^ stopi dokazujefjo vedno bolj, da hranimo t svojem družabnem življenju dovolj moči, ki lahko pokažejo svojo izobrazbo tudi r javnosti i t petju i t godbi. Moški in meSani zbori ao rešili gvojo nalogo kakor pevod, ki se vedno Vadijo t stojOi pevskih druStviii. PevoTodja Je lahko ponosen na svoje rspeh^ redkih in slabo obiskanih vaj. V eborib jt donel enani bar riton-solo g. Stnheoa. ki j« pel prnr izrazito še VPredsmrtnico" m ..Pogled t iitdoIliMt oko*; »pranv lata jfo jo s«epodi^>» fiebraaa«rj»T*. snataioa ma glasoviriu. Za prav« umetnike in strokornjake }• bilo tudi oekrbljeno. Ce nastopi g. Beran s svojimi aovrstniki g. B. Serajnikom, J. Zemliidem, L. Serbiuekom in J. Medvedom, se pokrijejo vsakdanji kritiki in zamol&jo svojo sodbq. ,,Lepo je pa6 bilo", ,,soglasje vpliva dobro na 6ut", taki in enaki stavki se še dolgo časa po koncertu širijo od ust do ust. Nam, poštenim kritikom, se pač dozdeva vadno, da so ti umetniki v višinah, mi pa v groznib nižavab; skoro se ne motimo, če trdimo, da si slavni kvintet tudi tako misli, če proizvaja najtežavnejše točke umetne glasbe. Pa to ni^ ne de, treba je pri nas gojiti pravo umetnost in občinstvo vaditi v tem oziru. Program je bil res obširen in nad vse lep; prirediteljem in sodelovalcem gre vsa bivala; za vprizoritev takega večera je treba velike požrtvovalnosti in priprave; za to bi pa prosili radi zunanjih vdeležencev hitrejega izvajanja posameznih točk, ker predolgi odmori le oslabe užitek, ki ga ima človek od veeera iii vspeh ni vsled tega tolik, kakor si ga zares zaslužijo neumorni prireditelji in sodelovalci. m St. Jakob v SIov. gor. Naše društveno življenje napreduje. Vsak teden se ogjiašajo k izobraževalnemu društvu novi člani, tako da že komaj ustrezamo s knjižnico, ker udnina }Q le 1 krona, veselioo pa smo imeli še le eno. Tekom meseca se priredi več poučnih predavanj po okolici, potem pa zopet igra v prid vedno oblegani knjižnicii, za katero bomo slednjič vendarle dobili prostor, vkljub zavidnim ovinkarjem, katerim ne ugaja naše delo. Zakaj niste prišli na ustanovni shod, da bi s svojim delom dali društvu nasprotno stališče, saj je ahod bil vsakemu pristopen, ali se vam je tožilo kronice? Svetujem vam nekaj. uspešnega, da ne bodete vedno krog naših udov jadikovali; organizujte magari na svojem ,,ovinkarskem stališču" razne Štajerčijance po Spdnjem dolu in na Počeniku ter Hlapji, vsi vam bomo hvalo peli, k nam pa zastonj bodi bledi ,,kranjski lantek" o poSitnicah misijonarit. Ali se zdaj razumemo? Ne veste, kaj bi še ugovarjali — ker naravnost si: še ne upate izraziti svojega prepričanja — za to vam je zdaj odbor prefantovski, zdaj udje previničarski, zdaj zopet program nepotreben, ker govorite le o potrebi ,,kmetiiskega društva." No, ali n(i pri Peklarji kos ,,kmetijske" podružnice, če vam ista ne ustreza, ni naša krivda, obrnite se na Kme6ko zvezo, ako hočete bolj intenzivno izvrševati gospodarski program, v naših pravilih je le izobrazba, ki je temelj vsakega napredka, vsaki organizaciji. Resnifino, dovolj je še dela za požrtvovalne rodoljube, za to stori vsak, kar je v stanu, pustimo pa na stran vsako nezaupnost in zlobno kritikovanje naših mladih odbornjkov. Vsi se še lahko povspnete do šarž oziroma odborništva, ako se le lotite nesebičnega dela, ako ustanovite n. pr. zadrugo za preskrbovanje z živili, da-, ne bodo viničarji letali vsako soboto v mesto pitat nemčurskih trgovcev s slov. denarji, ako napravite posojilnico, naučite mlade delavce treznosti in varčnosti in pripomorete kmetom v sili, da jih ne nohrusta nemška ,,Sudmarka", ako se poprimete zadružnega kletaratva, sadjereje, trtnice, bikoreje, zboljševanja travnikov, mlekarne itd., imate povsod Stovolj prilike, da se izkaže vaše odkritosrčno rodoljubje. S samim zabavljanjem pa si ^narodnjaki" le omajate ugled med ljudstvom, zakaj mi gremo naprej in se nikogar ne bojimo, ker vemo, da delamo prav! To je naš odkrit odgovor na vašo zlobno zahrbtnost, s katero nam stavite le ovire, mesto da bi nas podpirali! Dovol|j ste imeli 6asa, zakaj niste več storili, danes zavidno sledate. Se je čas. Pri ^obUzovanju kupic" se seveda ne more storiti bogvekaj za narod, povegrani štajer6ijanski šnopsarji vara tudi ne bodo delali špalirja, 6e prav jim vsako nedeljo pridigujete! m PuSčava. Kdo bo naš kandidat? Naš kandidat je in ostane posestnik in župan Franc Ršek. Njega je postavila Kmečka zveza za našega kandidata, on se nam je tudi dne 24. marca predstavil, razvil svoj program tor v svojem poljudnem rrovoru pokazal, da je veren katoličan, vrl Slovenec in da bo delal z vsemi močmi v prid kmečke<ra in delavskega stanu. Ravno ta dan je še le postavila liberalna Narodna stranka nasprotnega kandidaia Vikt. Glaserja. S tem je Narodna stranka jasno pokazala, da ji ni za slovenpkp^a km&ta, ker tak je Franc Pišek z dušo in telesom, ampak nji je le za liberalca. Liberabaa Narodna stranka tedaj no6e slo venskega kmeta, noče katoliške^a moža, temveč liberalca. Dobro! Liberabni odvetniki in koncipienti in liberalni uCitelji so si izbrali g. V.. Glaserja za svojega kandidata. Naj mu tudi dajo svoje glasove. Mi ga jim privošftimo. Mi katoliSki kmetje ipl katoliški delarci pa bomo enoglasno volili posestnika in župana Franca Pišek. Liberalnih in brezverskih odvetnikor in njihovih kandidator ne maramo, ker smo jih že posebno t Puščari do grla siti! m lz Lehna. Dne 1. aprila t. 1. so eeljski in drugi libeFalci poslali k nam g. Viktorja Glaserja iz R«š, da se nam predstari kot kandidat liboralnih celjskih mladih advokatov aa mariborski ofcraj na desnem dravskem bregu, pa npo ovinkih", namreft pod imenom »kandidat ne«dvisnih kmetoT." In res je prišel s »fiftigom" k nam! Zakaj pa »ayno t Lehen? No ja, pred par leti i» tupil ekupno % $* Pogafinikom iz RuS lepo posostvo, relike gozde na BPraprotnikovem.tt Pogafinik je dal r gozdih debela drevesa podirati, troba je bilo nekoliko delavcer, s katerimi s« ]• seznanil tudi m. V. Glaser, pa »e fla bi bil ad njih Bodvisen",. ampak sarao dobro poznali -Ti «blarel TsaJ m» poznajo, ti m« bodo priftli poeln»at %m Toltt, »tiiia kajd 1. april« aajpraj t 1«- han. Zakaj pa je prišel kot ,,neodvisen kmet?" Temn pa je varok to-Ie: G, Poe^aftoik je hotel kupljeae gozde imeti sam, Je izplačal g. kompanijoaa Giaserja i!n mu dal nekaj tisoč kron dobi6ka; in takoje postal g. Viktor na ,,Praprotnikovem" od g. Pogačiidka ,,neodvisen kmet." To je lepo, kaj ne? PriSei pa ni sam, pripeljalo se je ž njim na Lehen doe 1. aprila mnogo Rušanov in Mariboržanov, prišlo je tudi mnogo Ribničanov, in ti vsi za to, ,,da bo nas več." To nič ne de, 6e nimamQ tukaj volilne pravice, ,,da bo nas ]fe več!" Ob 1. uri popoldne bi se naj komedija začela, pa še n& bilo dovolj Lebenskih volilcev, bili so pa Mariboržani, Rušani in Ribničani, še-le ob 2. je prišlo nekaj delavcev. G. Urbanca hočejo za predsednika, pa se jita dolgo brani. Ob 2. se začne. Glaser govori ne celo Yt ure, največ proti različnim davkom. Glavno je bilo pri tem govoru to, kar ni povedal. Zoper davke govoriti je lahko, a odpraviti jih je težko, težko tudi za Viktorja Glaserja iz Ruš. Po tem je priporočal Glaserja nek mož iz Ruš. Govoril je še nek Dvornik iz Ribnice. Glasovala se ni! Obljubil ni nihče, da bo volil Glaserja; tako je najboljše, naj ostane ,,neodvisen" od naših glasov in obljub! In zdaj smo bili fertig. Ko so gostje že odšli, je še v jedni sobici ostalo dvoje Lehenčanov v družbi nekega Stieblerja. Ta mladi človek. ja sedaj poštenim možakom zafiel sramotiti pisavo ,,Slover?skega Gospodarja" in prerokovati, kako bo ,,Slovenski Gospodar" noročal o Lehenskem shodu ,,neodvisnih kmetov." Grdo je sramotil naš pošteni kmečki list, tako grdo, da so se poslušalci zgražali, saj so njegovi naročniki in pridni bralci, pa še niso opazili n(a njem kake nepoštenosti. Vprašali smo, kdo na je ta Stiebler? Izvedeli smo, da baje študira ^pravteo". Tako! In ta človek si upa, poštenemu kmečkemu in delavškemu listu delati tako krivieo! To bode lep doktor ,,pravice." In take ,,dijake pravice" jemlje kandidat V. Glaser seboj na volilne shode! Kaj pa pravi pregovor: ,,Povej mi, s kom občuješ, in jaz ti povem, kakšen si!" Kljub temu, da se nam je Viktor Glaser le 6etrt ure s svojim govorom priporofeal — on zip, da ima planinc rad kratek govor in dolgo klobaso — nast ni za-se pridobil. Mi delavci se oklenemo svojih značajnih kmetov in volimo g. Franoa Pišeka, ki bode gotovo zmagal, ki je tudi iskren prijatelj našega vrlega g. župana Urbanca. Slava g. kandidatu Pišeku, slava tudi našemu žuoanu Urbancu, ki bode po svojem prijateliu Pišeku za nas tudi veliko dosegel. Ta prijateljska zveza naj aikdar ne neha! m Iz oplotniške občine se sliši, da boče|o nekateri naši občinski odborniki skrpucati pasji davek. Predlagatelj je baje Franc Jonke. Dragi kmetje, pa kako so jo stuhtali ti gospodje? Kmet naj plača od psa 4 K na leto, -rlie lovoi in mesarji pa naj bodo prosti davka, to so kmečki prijatelji! — Kdor je kmečki prijatelj, bode tudi pristopil h Kmečki zvezi, kdor pa čez tisto zabavlja ali ne pristopi, ta ni kmečki prijatelj! Slišal sem, da je za zaapnika Kmečke zveze za čadramsko župnijo postavljan. F. Golčer v Cadramu. Torej vsi, ki h Kmečki zvezi pristopiti želimo, se v kratkem pri njem oglasimo. m Fram. Glaaerjev volilni shod 7. t. m. je bil jako viharen, vendar tndi zanimiT. Nayzofiih kakib 150. Narodna stranka priporoča svojega predsedaika, kmečka zreza tudi srojega. Narodna stranka je naštela arojih 31, naših pa 26!? Čodovito št»tje! Kje pa je onih sto? Naši so protestirali, pa nid ni pomagalo. Kandidat g. Glaser je gOToril roirao. Ko je naglašal, kako kmečki stan trohni, kaike je zadolžen, 80 govornikn nekmetje glasno pritrjerali. Vihar odobraranja pa je žel g. Glaser od nekmetor, ko je pordarjal, da se mora naia deca po Ijadskih šolab nčiti T6Č nemŠ6uie. Tega sigurno g. Glaser ni goTOril iz preprifiaBJa. Več nemšžine! G. Glaser pridite enkrat tudi t naso šolo in rideli boste, kako se naši deoi že t drugem šolikeat letn zabija nemščina r glaro ia se to dresiranj« nadaljuje skozi 7 let. Kedaj ia kje pa kličejo Nmci za ljndske šole: toč sl»renščine? Sicer pa se je g. kandidat §ole čisto izognil; ramo tako nitesar ni povedal o vojažčiai, o lovskem zakoaa, o ufozu tnj« živiae in o drngih pcrečih prašanjib aašega čaea in sledojič končal: kmet naj iuueta r«Ii. To aajl kmetje hidi dobro razumejo, zato so glasno klicali: naš kaadidat je kmet Pišek! Omanil je tndi g. Glaser, da |e neodvisen kandidat Smešno! Kandidiraa od ačitelja L©8jaka in odobren od Narodna straike pa pravi, da J» neodrisen kandidat. G. Glaserja ata hotcla pot pripravljaJK g. Založaik iz SIot. Bistrio« ia g. Stibler pa sta slak« opravila in naše kmete mofino razburila. G. Založnik se je spraTil na dr. Korošca, češ, na Bhodu («aup»«m) t SIot. Biatrioi j« dr. Korošec onega kmeta iatiral iz dvorane, akoravno je imel porabilo. ,Ni raB1.* oglasi so neki kmet. BRea je*, prari g. Založnik, ,in 6o bočtte poTem Vam njegovo ime." .PoTejte", terjajo kmetje. ,S« povabilo Vam lakko pokaim", prari Založaik. ^Pokažite", terjajo kmetjiB,Cakajte, ko bom končal." Omenjeai na Slor. Bistrifiktai ghoda navzoči kmet prari g. Založnikn: ,Oni kmet jc imel rabilo aa drmgo ime, zato je m«raliz dTorane!" In sedaj ja zahramelo m«d kmeti. Končal je Založnik. porabil > pa ai pokazal. S takimi sredstvi dela Narodna straaka proti dr. Koroica! G. Stibl«- ]e gororil o doktorjih, ki so prejšuj« čaM nMtarljab! kaididate. lo sedaj pri Narodui stranki? Ali Kukorec, Božič, Karloršek ni»o aaat* doktorji? No, kmetjo ga orso poBlašali. Vspah shoda je bil: Naši kme^ bo gromoTito klicali.- Žitjo Pilck! Ko bi aaših ne bilo na •hodn, t»daj bi imd g Olaser 31 BOBlasaloev, toliko Bojijk aadteii, akoramo ao nckteri vsdignili oba roki. In kdo i* «4 kod bo bili ? Bili a«: rai framaki Nemoi, yai framski in iliTniSki Štajer ijanci, par socijalnili demokratoT in fraou^i ia aliTaiikkJ ^aiinždnjaki* — todsj 31! Ysi dru^i Mvroai m »ili eik»5oi prktaAi kai«&« wnm ia videi «i med njimi skoro vse žnpane in najveljavnejše kmete cele fare. Na tem skodu se je vzbudil v vrstah naših kmetov kmečki ia narodni ponos ia boljša ne bo n kdo agitiral za Pišeka, kakor je to storil Glaserjev shod v Framu. m Iz Žič. Na belo nedeljo je tukajšno bralno društvo napravilo veselico z igro, tamburanjem in petjem. Vsaka do sedaj prirejeaa veeelica se je prav dobro spone3la in to ja privabilo toliko ljudi, da je bila soba do zadojega kotička polna. Igra nSy. Neža" igrala se je izborno! Igralke so s svojim rustopoin imponirale občinsttu tako, di sejimlahko prizna javna pohvala. Med odmorom so domači tamburaši zabavai; poslnsalec z lepimi narodr.imi komadi. Veselica zakijnčila se je s petjem. Na občno željo se bode igra ponovila meseca maja. m Prikova. Tužnomilo so doneli vbrani Prihovski zvonovi dne 3. t. m.! v slovo blagemu možu, kateri si gotovo zasluži niekaj vrstic v spoinin. Pokojni Juri Potočnik, po domače Planinc, je izmed onih mož, kateri so dandanea. redki. Kot večletni župan je bil povsod priljubljen in na široko znan. Živel je s sosedi v miru in slogi^ zadovoljno in pa srefino. Vedno veeelega značaja je marsikoga razvnel s svojim petjem tudi v aosposki družbi. Imel je krasen glas, da ga je bila milina poslušati. Posebno ko je zapel ono pesem: Vesel sem jaz kmetič, in: Ako ravno ste gospodje, ne menjam jaz z vami. K temu možu bi se naj prišli učit pravične dobre voilje razcrajalci in šnopsarji sedanjega časa, katerini jc grozen Snops najslajša pijača in surovo tuljenje zabava." Ker si blagi Jurij v tem časnem življenju ljubil rair, naj ti ga vefini Bog dodeli tudi onkrai groba. m Bralnenm društvn v Špitaliču pri Konjicah je daroval preč. g. Jos. Zidanšek, ravnatolj semenišča in prof. begoslovja v Mariboru 20 K. Velikodušoemu g. darovalcu se tem potom najarčneje zahvaljuje društveni odbor. Maribor-Sv. Lenart, Gor. Radgona-ljutomer. Kaudidat ,,Slovenske kmečke zveze": Ivan Roškar, kmet in deželni pbslaneo v Malni. 1 Od Sv. Križa prl Mariboru. (Tukaj je v nedeljo 7. aprila umrl Radeckijev veteran Janez Brus, star 80 let. Starček se je še kaj rad spominial očeta Radeokija in zanimivo ga je bilo poslušati,, kadar je o njem pripovtedoval. Svetila mu večna luč! — Volilni imenik občine Sv. Križ, ki je zdaj v občinski pisarni razpoložen na vpogled, izkazuje 190 ivolilcev. Tukajšnjc prebivalstvo je vobče vrlo vneto za svojega bodočega poslanca Ivana Raškar, o kateredn ve, kako nevtrudno je doslej v deželnem zboru zastopal kmeoka koristi: in jjotovo bo tudi v državnem zboru neumorno deloval v prospeh in novzdico kmečkega stanu. Za to pa. volilci občine Sv. Križ. dne 14. maja oddaj vsak svoj trlas Ivanu Roškar. kmetu pri Sv. Jurijn v Slov. .tror. Radi bi ga pač tudi enkrat slišali in zejo bvaležni bi mu bili, ko bi se — če mu še ftas pripušfta — gfe pred volitvami potrn<iil k Sv. Križu. — Nebodigatreba ..Narodni List", glasilo nemškutarske in protiverskeNarodne stranke, je tudi tukaj po nekod erozno vsiljiv in nadležen,, prav kakor ona znana rauha, katere tudi ni mogoče pregnati, če jo še tolikokrat odženeš. Križantčani, pokažite temu protiverskemu listu, ki razdira med spodn.ještajerskimi Slovenci tolikanj potrebno slogo, vrata! 1 Sv. Anton v Slov. gor. Dne 2. aprila t. 1. ,je začela poslovati pri nas novoustanovljena posojilnica.Uradne prostore ima zafiasno v hiši g. Jož. Gomzi. Uradni dan je četrtek. Vloige se obrestujejo s 4'/2%, posojila se dajejo na 5%.%. — Prihbdnjo nedeljo t. j. 14. aprila po \ ečernicah priredi bralno društvo predavanje: ,,Nova voltlna postava in Kme./ca zveza." Po tem bo izlet v Cogetince in v prostorih 'Ane Vogrin prosta zabava s sodelovanjem domačih tamburašov. 1 Socialni domolo-ati prvikrat v Ljntomeru. V nedeljo dne 7. aprila je bil v dvorani tj. I. Kukovca volilni shod, ki ga je sklical tukajšnji' mokraški kandidat g. Viktor Kukovelc, sin veleindustrijcfa in zaslužnega slovenskega rodoljuba a. Iv. Kukovca. (!) Velilcanski podžigajofii lepaki so privlekli le majhno Stevilce volilcev. Pretežna večina udeleženfcev si je priznavala. da je le radoznalost tista gonilna moč, ki jih je strnila v tej dvorani na prveni mokrnf5kem shodu v Ljutomeru. Sodrug Etb. Krisfan iz Ljubljane je v svojem govoru dokazal, da ne pozna naših razmer. Tako se plodonosno govori tovarniškim delavcem do velikih rriestih! Kmetov na shodu sploh ni bilo. Cast jim! Tistib par viničarjev pa je pričakovalo vse kaj dnisega. Nezadovoljni so se dnig za drugim izrauzali iz dvorane. Pred bore malo poslušalcj \&. g. kandidat Viktor Kukovec zdelaval Narodno stranko in Kmječko zvefeo, soci'alno deraokracijo pa proslavljal kot edino rešiteljico ftloveške družbe. (! ?) Že ta shod, zlasti pa 14. maj bo solnftnojasno dokazal, da poro^Ijivo mokraško zelce na Murskem poljn niti vzlcliti ne bo moglo. Vi pa, katolišlco-niarodni \iolilci, pokažite 14.. raf».ia častno, kdo ste in kaj hoftete. To bo edino nameten odgovor na enake shode. I Stara cesta pri Liutomern. Že zopet nam je pobrato nemila smrt blagega in vrletia narodnjaka Matjaža Koseja, Bil jc mož v najlepši dobi, star še le komaj 38 let. Zapuslil je ženo in Stiri neodrastle otroke. Bil je občinski predstojnik i'n mož dobrfega zna6a.|a. Pomagal je rad vsakemu, kateri se je le k njemu zatokel. Zadnjo sv. oopotnico jo pre]el ravno na velikonočna nedeljo ter se popolnoma udal v voljo božjo. Pogreb je bil sijajen, skoraj vsakemu zaigrala je; solzica v očeh, ko so 6. g. kaplan zapeli žalostni miserere. Zdaj se pa v duhu poslovim od dragega mi prijatelja ter mu želhn vefini mir in pokoj, ter da; bi mu svetila večna luč. 1 V Negovi bo prihodnjo nedeljo 14. t. m. po rani sv. maši volilni shod. Volilci, pridite! 1 Gornjeradgonski okraj. ,,Nemčurji smo, izdajalci smo", ,tako je sam o sebi napisal na 6elo meke notice zadnji ,,Nar. List." Da, pač res, prav ste zadeli in z,a las niste boljši od naših neraeurjev, čt ste tako grozno narodni, kakor vaš, gornjeradgonski glavni zaupnik in odbornik, akad. tzobraženec (ali hofiete ime in priče?), ki se je prc^d nedavnim 6asom napram odli6nim rodoljubom izrazil, da mu je vsak najhujši nemčur stokrat ljubši, kakor slovenski klerikalec, in da on pri volitvah Vsigdar svoj glas rajši odda nemčurju, kakor Slovencu, ki z duhovniki drži. Fej tako narodnjaštvo. 1 $6Bik. Na velikonotni ponedeljek je vesela družba pri g. Mahiču sa Zenikm zložila šest kron in jih kot prvi april poslala nDijašk' kubirgi" v Mariboru. 1 BralHO drnštvo za ljutomersko okolico priredi dne 28. aprila toi5no ob 7. uri zvečer v veliki dvorani g. Iv. Kukovca v Ljatomern Gregoržičev večer. Ob tej priložaosti se uprizorita ig.-i: nPri gospodi" in nGarcia Moreno". Poleg deklamacjj bo slavnostni govor predatavil peacika Simona 6regorŁi6a priprostema ljudstvu. K najobilnejši udeležbi vabi odbor. 1 Sv. Križ prl LJntomeni. Velecenjena Josip in Urša blekorec, posestnika t Kokoričih, ata povodom svoje zlate poroke podarila tnkajšojiv revnim učencem za nabavo potrebnih šolskih knjig 10 K, katere je po pi eč. g žnpniku Jos. Weixl hvaležno sprejelo, klicaje dobtotljivima jubilantoma: nNa muoga letal" šolsko vodstro. iiiarnberg-SI. Gradec- Šoštanj - Gornjigrad Kandidat «Slovenske kmečke zveze": Franc R o b i 6, degelni odbornik v Gradcu. s Volilne shode priredi kandidat g. Fr. R obič dne 14. aprila: zjutraj po prvem sv. opravilu v Nazaretu pri g. Turnšeku, po drugem sv. opravilu na Ljubnem pri g. Klemenšeku in popoludne po vefiernicah v Gornjemgradu. Volilci, idite na te shode! s Savlnci In Zadrečani, pozor! Volitve so pred durmi. V našem volilnem okraju kandidirate dve stranki: Kmefika zveza fa Narodna stranka, ali Uolje — liberalna celjska (doktarska) stranka. Kandidat doktarske stranke je neki Ježovnik, po dom. Vede, mesar in krčmar iz Velenja. Kandidat ,Kmečke zveze je pa Franc Robi6, deželni odbornik, po.»'estnik, bivši mnogoletni poslanec in zastopnik slovenjgraškega in marenberškega okraja. Zastopal je toraj dosedaj polovico n'ašega volilnega okraja. Da mu smemo tudi mi zaupati,, nam spričuje še to. da so ga naši deželni poslanci sami odbrali za deželnegai odbornika. Da smemo od njeaa nrioakovati, da bo naše potrebe in koristi dobro zastopal, nam spričuje nadalje to, da ga ,je celo liberalna Narodna stranka hotela imeti za svojesza kandidata. Se le, ko je podpisal program Kmečke zveze, je padel v nemilost Celjanov. Torej, ker je podpisal program, ki ima meid drugiini kmečkimi točkami tudi vero, nerazdružljivost zakona, ne bi bil več šedaj scosoben po mislihl liberalnih celjskih doktorjev za kmečkega poslanca! In ti doktorji, da bi vas preslepili zoper Robiča, neprestano kliftejo: Kmet bodi naš poslanec! Zakaj bi še mi ejikrat s kmetom ne poskusili?! Ta ugovor res ni napačen. Toda pomislimo! Saj jib imamo, ko vendar Kmečka zveza kandidira dva pristna kmeta: Roškarja in Pišeka. In da mi hoftemo, radi volimo kmete, kaže to, da smo volili nri nas pred par leti po celjskem vplivu kmeta Roša za deželnega poslanca! Kako nam je obljuboval na shodu pri Sv. Frančišku, da bo deloval za kmeta! A odprl je komaj usta v deželni zbornici — ali pa še ne. Mislili smo, da je n&š, da je krščanskega prepričanja^ pa prelevil se je v strastnega' l&beralca. Vsiliti nam hočejo ti doktorji zopet .ležovnika, ki je sicer nekoliko, bolj odkritosrčsen. kakor je bil Roš. Kajti proglasil se je s tem, ko se je dal kandidirati na liberalni program, za očitnega pristaša celjske protinarodne, liberalne. protikmečke stranke, stranke, ki se je na zaupnem shodu v Maribom po svojib zastopnikih izjavila, da hoče v slufiaju ožje volitve glasovati s socialdemokrati, smrtnimi nasprotniki zasebne lastninie in nafie veren — za demokrate torej, kateri imajo v svojem programu vničenje kmeta, brezversko šolo, razdruženje zakona in vsenemško teženje — ,,proč od Rima". Kmetje! Ježovnik ie kandidat tiste stranke, katere somišljenik notar Stupica je v Mariboru svetoval, da naj se( v slučaju ož.je volitve dado glasovi rajši celo najhujšemu sovražniku našega naroda, vsenemškemu kričaču in odpadniku (protestantu) Maliku kakor pai kandidatu naše Slovenske kmefike zvezo. Savinjci. Zadreftani! Ali naj mi volimo kandidata take, tako naspratne, sovražne nam stranke? Nikdar! Tn kaj naj upamo od Ježovnika, 6e ga izvolimo? Mislite li, da bo on sam k(aj dosegel? V državni zbornici je mož ničla, a stranka vse. En sam mož ne obravi nič! Ali v katero stranko v državnem zboru bo vstopil Ježovnik? Li v slov. liberalno? Poslušaite! Na Kranjskem nimajo liberalci nobenega upanja, da bi zmagali s kakflm svojim kandidatom. Na Gorifikem bi prišel komaj eden v poštev. In pri nas? Ce se bomo kmetje dali zapeljati od Celjanov, bi biln mogofte, da bi bil izvoljen eden ali dva liberalna poslanca. (Da tega ne bodo dosegli, nam kaže to. da se ie Narodna Mberalna stranka celo sama fzrekla, da nima skoro nobenega upanja do zmage!) Koliko mož bo torej štel liberalen; — recimo — naroden klub v državnem zboru, v katerem bo Ježovnik s svojo slabo politi- 6no zmožnostjo? Enega ali dva! Proaim vas. kaj naj dosežeta gama dva liberalna možička v drž. zboru* in poleg tega še za politi6no delovanje nesposobna?!i Kmetje, ako je eden najbolj prebrisanih liberaliiia mož, dr. Tavčar, sam spoznal, da je liberalizeni v sedanji dobi zamrl, da je nesposoben za nadaljuo življenje — ali naj mi, dosedaj verni slovenski kmetje pomagamo tej docela oslabeli liberalni mrhi na nogfe ter si gojimo sovražinikja aa nažili prsili ? Nikdar! In Ježovnik je liberaleic od pete do glave, Naročnik je ,,Slov. Nar.", najgršega protiverskega lista! S tem je vse refieno! Torej z liberalnim Ježovnikovim klubom/ v drž. zb. nj inič! iMjislite^ da, ga bodo v svojo sredo sprejeli naši krščanski slovenski poslanci, — možje, katere najustudnefše blatijo listi liberabne stranke, katere somišljenik Je Ježovnik? Tako naši slovenski krščanski poslanci niso, da bi mu pomagali v škodovanju kmetom in nasprotovanju njihovim krščanskim težnjam. Nejdeljo dne 14. aprila pride kandidat naše Kmečke zveze Fr. R o b i 6, in. sicer v Nazarje po prvem opravilu ob YS, na Ljubno po drugem opravilu in v Gornjigrad popoldne. Pridite somišljeniki krščanske Kmečke zveze in njeai prijatelji v najpolnejšem štovilu na te shode, poslušajte ga in premislite, kje je resnica, ldateri naj bo naš zastopnit — ali Robič —> ali nam nasprotni, nesposobni, liberalni Ježovnik. s Mozirje v znamenju plakatov! V nedeljo 14. aprila oh 8. uri ali kaj bo v Mozirju irazprodaja ali ,,Ausverkauf" starega kranjskega dobro preležanega libaralnega blaga. Razprodajal ga bo najbrže po vsem znani Ježovnik ali Vedetov stric iz Velenja. Vedetov stric so mesar In imajo tudi gostilno. Zdaj bi pa radi tudi na Dunaju pri cesarju ali kje že, no tam, kjer se poslanci kregajo, odprli svojo politično mesnico in gostilno in prodajal svojo modrost na mero in vago. In ker se VedetoV stric najbolje zastopijo na meso int vino in imajo za to še nekaj soli v glavi (kakor pravijo sami) ter v srcu en košček Ijubezni za naše kmete, — bodo po starem pregovoru: ,,Bog je najprej sam sebi br^ado vstvaril,, — svojo mesarsko in gostilniško modrost nekako takole na Dunaju na mero in vago prodajali, 6eš: najprej moramo kmetu trpinu privoščiti, da se okrepi z mesom in vinom, da pride do takšne ,,košte" ne le v največjih praznikih, arapak vsak dan. Za to bodo zahtevali Vedetov stric (sebi • v škodo — in v prid kmetom!), da se cene mesa iri vinčka znižajo (z uvozom istega iz tujih krajev brez colnine). Seveda, če pa bo meso ceneje, mora bilitudi živina cenejša; 6e pa bode živina cenejša, pa ne bo imel kmet dosti denar.ja in 6e denarja ne ;bo. pa ne bode treba plačati dolgov, ki jih tako neznansko teže. Dolžen biti pa je 6astno. Saj so dolžne občine, dolžni okraji, zadolžena je dežela, do vratu tifii v dolgovih tudi naša država. Kjer pa so dolgavi, tam je tudi kredit. Kdor pa ima kredit, je to za njega Castno. Torej je častuo za kmete, če ostanejo polni v dolgovih. Pa pustimo šalo g. Vedetovega strica! Oglajmo si rajše povsod pribite plakate. Kmetje volilci! V nedeljo nas vabijo na shod v Mozirje. Kdo nas vabi ? Vabijo nas ,,dolitar,ji" iz Celja. To so tisti možje, ki so ustanovili liberalno stranko na Stajerskem, tisti možje, ki so naredili v prej tako složni Stajerski prepir in pa razdor, možje tistega prepričanja in mišljenja, ki je Avstri(jo že enkrat privedel do ,,bankerota" in jo bo še enkrat, če pride do mo6i. In kdo nas še vabi k tej znameniti razprodaji preležanega liberalnega blaga? Tisti trški gospodje,, ki se jim pravi ,,mozirska inteligenca" — ali 'z drugo besedo ,,načelniki mozirskih pšeničnikov." Kmetje, ali smo žfe pozabili, da so se ti gospodje sramovali sedeti z nami v občinskem odboru, ker smo ..pregme.jnč' za nje. A zdaj se hočejo z nami bratiti, ker slovensko-liberalna (pravijo tudi .,nemškutarska"j) inteMgenca spreviKi, da brez naših glasov popolnoma propade. Vi pošteni mozirski obrtniki in mali posestniki, ali Vam ni dala ta gospoda priimka ,,koruzniki ?" Ali se veft ne spominjate, kako so za časa občinskih volitev grdo z Vami ravnali, si na vse prete^e prrzadevali, da ne • bi eden izmed Vas prišel v vrsto trških obftinskih očetov, ker ste jim preprosti in prekatoliški ? Kdo jc kriv, da morate šole tako draao plačevati? Kdo je Vatn zidal šolo na mofivirju, kjer so morali drago zaračunjene stebre (pilote) v zemljo zabijati.. predno so mogli z zidanjem prižeti itd. itd. ? To so tisti Ijudje, tisti Vaši prijatelji, ki( Vas vabijo zopet v svoje zanjke. 'Ali niso delali ti možje razdor pri vsakih volitvah, ali niso vedno nasproti Vam in natn slasovali? In s takimi Vašimi in našimi nasprotniki bi korakali v isti vrsti? Nikakor ne! Tn Ježovnik? JA Vam ni znano, da zanj ne marajo niti njeigovf vaSftani Velenjčani in 'SmarCani, ki ira bolS poznajo, kakor Vi, katerega vidite le po setnnjiK. Kdo bi ne poznal Ježovnika, ki fe takega kršCanskega prepT-ifianja, da se ufci klršfianske^a nauka iz ..Slov. Naroda", — lista, ki na najpodlejši nafiin nanada vser kar je kr§6. kmetn najbolj sveto. Pristaša takega brezverskega lista torei bi posluSali ini volili mf verni kmetje in Vi narodni katoliški trški obrtniki? Kmetje in obrtniki, prcmislimo dobro! Ne dajmo se preslepiti od zvijafinih celjskih doktorjev in raozirskib prefcirljivih ,,pšeniftlcov!B s St. m pod Turiakom. V zadnji številkf ,,Stajeroa" sc je v dopisu iz. St. Ilja pod Turjakom neki Stajetrčev pnistaš spravili inad1 tukajšnjega č. g. kaplana, tcr med dnifnra ^ristavlja. ria ima organist še mnofio povedati. Tej opombi dopisiiikanaravnost oporekam, ker jaz o 5. g. kaplanu ne venr drugoga povedati, kakor da je vse^a spoštovanja. vreden in časten v svojem stanu. Takšno podlo ob-» rekovanje se mi naravnost studi, in priporočam Štajerčevim pristašem, naj si brune iz oči izvleče potem še le pezdirja iščejo. Mene pa naj ne vlačijo čez zobe, sicer se nataačneje po<rledamo. Franc Krušič, orglavec in posestnik. s St. Janž na Vinski gori. V zadnji številki p,tu.jskega ,,Štaj.erca" napadel je neki dopisun naš občinski odbor z grdim, ostudnim obrekovanjem ter tudi vse druge, kateri nočejo ž njim vred v nemeurski rog trobiti. V svoji podli laži našteva, da je občinski odbor v svoji seji izpil 4 litre šnopsa. Seveda, ta nemčurska štajeirčijanska sodrga pafi ne misli na drugia, kakor na laži in šnops, ker so edino za to najbolj sposobni. Dokler je neki Stajerčijanec lahko komandiral občino, si z zasluškom žepe polnil ter pri odbornikih svojo sulio grlo zalival, je bilo seveda vse dobro, a sedaj pa, ko se mu je ta šarža odvzela,. se pa neki dopisun huduje ira hladi svojo jezo z lažmi, hujskanjem in obrekovanjem. Sicer pa že itak vsi pošteni Sftovenci znajo, da ,,Štajerčeva" graja ni sramotna za požtene može, ampak nasprotno. Naj bi se rajše Stajerčijanec brigal za dolžnosti, katere mu njegov težki poklic nalaga, ne pa za hujskanje in agitrranje. Ptuj - Ormož. Kandidat nSlovenske kinečke zveze": dr. Miroslav P 1 o j, dvorni svetnik na Dunaju. p V ormoski okrajni zastop sta mesto jumrlih gg. Gomzija in Staniča izvoljena Jožef Kralj iz Pavlovec in dr. Anton Žižek v Ormožu. p Clrkovce. Novoustanovljena ,,Hranilnica in posojilnica v Cirkovcah, registrovana zadruga z neomejeno zavezo" zaene delovati dne 2. maja t. 1. Uradni dan vsaki četrtek od 9.—12. ure predpoldne. Pride li praznik v četrtek, bo uradni dan sredo poprej. Vloge se bodo obrestovale po 454%, in posojila dajala po 5'/2%. p Stoprce. Tukaj je bila v soboto dne G. t. m. povodenj. V pondel§ek dne 8. t. m. je bil silen naliv. Bliskalo je in gromelo in padlo je toliko toče, da je pobelila travnike. p Sv. Lovrenc v Slov. gor. Ptujski ,,Stajerc" se je še enkrat zagnal v naše obeinske zadeve in sicer zaradi dopisa, v št. 11 ,,Slovenskega Gospodarja." Dobro znani dopisnik^ ki svojo mnenje po vetru obrača in bi rad dveima gospodoraa služil, imenuje občinski odbor fihposovci, da jim ni za ceste, ampak za denar. Mi fihposovci vprašamo tebe, lažnjivi dopisnik, kaj pa tebe skrbi,» če mi hočemo zvedeti resnico! Ce ne razumeš našega dopisa v ,,Slov. Gosp.", potem si res vreden dopisnik smrdIjivega ,,Stajerca." Ni ti po volji, da ima sedanji prvi občinski svetovalec plače 18 kron. Dopisnik, poznamo te, da si jako prebrisan, da slišiš celo travo rasti, če pa nam moreš dokazati, da je sedanji prvi obeintski svetovalec le z enq besedo zahteval večjo placo, damo ti toliko, kot dobi predstojniik in oba obč. svetovalca vsa tri leta občinskef plače. Dokler pa tega ne dokažeš, te imamo za grdega lažnjivca in obrekovalca. Ce bi bil ti resničen, bi se prej dal poučiti iki bi tudi zvedel, da dobita prvi in drugi obč. svetovaleo 16 kron, ti pa v svojem lažnjivcu pišeš 18 K. Pa kaj tebi mar aa resnico, ker imaš osebno sovraštlvo. Že veš zakaj! Kake so bile ceste po zimi in če smo jih dali prekopati' in 6e smo ob6. ceste po zimi popravili in s šodrom povozili, nas vprašaš. Povej nam, Stajerčev podrepnik, kedaj si slišal, da so kje na svetu ceste prekapali, pri nas prekapamo gorice. Ceste imamo dovolj slabe, sedaj pa jih še naj prekapamo. Torej, dopisnik, pamet! Očitaš nam, da se le za denar posanjVtmo. Tukaj še sedaj nekaj zamolčimo, oovemo pa prihodnjič, čfe hočeš. Tudi te zelo skrbi, zakaj se ob^. predstojnik in še štirji drugi niso upali podpisati. Mi dobro vemo, kaj te tukaj jezi in zakaj si se tako razkoračil v ptujski krotilci. Tebe nismo prosili za podpis, saj pišeš predstojnik in štirje drugi, to je skupaj 13, odbor pa ima 12 čllanov, toraj trinajsti bi ti rad bil. Pišeš, da smo se sami voliti. Zopet te pozivljamo, da nam dokažeš, dokler ne dokažeš, ostaneš grd lažnik. Ti in par ,tvojih pristašev, ki se niste k volitvi upalit nas ni volilo in tudi bi nas sram bilo, če bi nas Štajerčevi dopisniki volili. Od takih izdajic se ne pustimo nilcdar voliti. Pišeš, da nas občinarji že poznajo. To je res, drugače bi bili v občini tujci; poznajo pa tucli tebe, da si pravi volk v ovčji obleki. Zakaj se ta ali oni ne podpiše, to tebe nič ne skrbi. Ti le skrbi za svoje domačo razmere. Sicer si pa zapomni: Kdor ima maslo na glavi, naj ne hodi na solnce. Ce pa ti ni kaj po volji, pbvej v poštenem listu, kakor je ,,Slovonski Gospodar", ne pa v lažnjivom ptujskem smrdljivcu. P,tice, ki enako pojejo, skupaj letajo. Dopisniki se poznajo po listu, v katerega piSejo. Franc Stebih, ob6. predstojnik, Mnrtin Hlodnjak, 1. obft. svet., Janez Fekonja, 2. ob- činski svet. p Narodna čitalnica v Ptnjn priredi v nedeljo dne 14. t. m. gle- d*liščno predatavo I)Telcgrarn''. Ciati doneiek je nameajen za nabavo novepa čitalniškeija odra Zarptek tofno ob 8 uri zvečer. — V nedeljo dnn 21. t. m. pa priredi s sedelo* anjem nrmožk' -prediškega učiteljakega kvinteta koncert, fegar čisti dobiček je namenjpn za Gregorfičev spomenik. Rogatec-Šm?rje-Kozjft. K a n d i d a t ^Slovcnske kmeCke zveze": dr. Anton K o r o š e c, urednik v Mariboru. r Mcstinie. Sbod Narndnc stranke sc je popolnoma ponesrečil in pokazal to stranko po ,,o\inkih" res v pravi luči. Njoni zastopniki prosili so, da naj sestavimo resnično poro6ilt>. Evo vam ga torej: Pristaši Slovenske kraečke zveze zbrali so se v obilnem številu v gostilni g. Smeha že predpoldan. Soba bilia je natladeno polna, muogo stalo jih ie zunaj. V sosedni mali sobi zbrali so se dr. Kukovec, Spindler, vsiljivi Graner in med njimi zibiški župan Založnik, ki je sramotno zapustil svoje volilce zavedne Zibčane in se rajši pridružil celjskim ,,ovinkarjem." G. Založnik! Ali mistite, da bodo celj«k: liberalci rešili vaše žuuanovanjo. Zibeani so bili silno ogorčeni nad takira vašim nastopoai. Sprevideli so, da so vam Ijubši celjski gospodje, kakor pa kmetje Zibžani. Cast pa onirn županom, ki se niso sramovali svojih kmečkib tovarišev in so zvesto stali na njihovi strani. Ko prideta dr. Kukovec in Spindler med zborovalce, dokazuje njima neki kmet laži iz ,,Narodnega Lista", zagrmijo na to pristaši Kmečke zveze: Živela Slovenska kmeeka zveza, živel g. dr. Korošec" s takim. navdušenjem, da se ]e Spindler bar odstranil. Zunaj je v nagjici spravil Kušec nekaj Stajerčijancev in liberaloev skupaj, ki so si volili predsednikom Kregarja. Naši, kateri so imeli po svoji ogromni večini pravico do predsedstva, zahtevali so pravilno izvoljenega predsednika, a na to se ui oziralo. Dr. Kukovec njim je le vedno grozil z bajoneti, med tem ko so tisti liberalci in Stajerčijanci, ki so pred zborovanjem liitro pofrkali v ospredje med mize in stole, smeli prosto kričati in našim predbacivati hujskanje in nemir. Pristaši Slovenske kmeeke zveze pokazali so svojo zavednost, kljub temu, da so si prizadevali dr. Kukovec, učitelj Strmšek, Kušec, znani nam krojač Vidgaj na vsemogoči obrekljivi način zatreti ugled in delovanje Slovenske kmečke zveze in našega kandidata g. dr. Korošca, stali so, trdni in neomahljivi. Kmet Copf zahteva med silnim vriščem nasprotnikov, da se držimo pravega kmečkega kandidata g. dr. K o r o š c a, n& pa kandidata liberalne {?ospode, kfetera želi, da bi njii rai kmetje pomagali izvoliti poslanca, ki bo delal le za njene žepe, a ne za nas kmete. Pri glasovanju je bila ogromna večina za g. dr. Korošca, le neznatna manjšina glasovala je za Zurmana. Vendar je pozneje Kušec, ko je prebral rezolucijo, trdil, da je. Žurman enoglasno proglašen kandidatora! Gospodje narodovci! Vso prizadevanje in stroški, katere ste imeli za agitacijo in lepake, niso nie pomagali Spravili ste le malo svojih pristašev. skupaj. Že s tem ste sami sebe obsodili, da ne delate za pošteno stvar, ker ste lepake no no6i lepili na stene. Saj toliko ste dosegli, da so se mnogim oči odprle in vas sedaj poznajo v rtravi luči! r Vinko Žurman — Drotlkandldat. Okrog 150 voliicev je na kmečkem sliodu v Mestinji postavilo na belo nedeljo V. Žurmana za kandidata proti dr. Korošcu, ki je kandidat Kmečke zveze. Ceravno se je na tem shodu tri6etrtinska večina izrekla zoper Žurmana in ima tedaj ta mož malo upanja do zmage, vendar poglejmo nekoliko. ali je sploh vreden, da bi mu slovenski kmetje ktedaj zaupali. Mi pravimo, da ne, in sicer zaradi tega ne. ker V. Žurman ni mož beseda. Kmetje! Žurman je obljubil v Mestinju, kaj bo vse storil za /vas, 6e ga voiite. Ali je pa on tudi raož beseda, ki se mu sme verjeti? Ne, Žurman ni mož beseda. ker mu za dano besedo ni mar. Mi ne obrekujemo, amDak govorimo resnico, da bodete spoznali moža v pravi luči in( se notem ravnali pri prihodnjib volitvah. Dne 17. februarja 1907 je imelo kat. pol. društvo iza rogaški sodni okraj svoj redni občni zbor. Takrat je Vinko Žurman, tajnik tega društva, sairi pisal v zapisnik in glasoval za resolucijo: ,.Društvo pozdravlja novoustanovljeno Kmečko zvezo in bo pri prihodn.jih volitvah delovalo v soglasju in sporazumljen^u ,ž n.io." Zdaj pa je svojo besedo prelomil in nastopil kot protikandidat proti isti Kmečki zvezi. za katero je prej glasoval. Ali je to mož beseda? Se ve6! Isti dan se je g. Žurman dal voliti celo v okrajni odbor zaupnikov Kmečke zveze. Iz zaupnika pa ie postal — izdajica naše kmefike stvari! Clovek, ki tako neodkritosrčno ,igra z zaupnimi službami, pač ni vroden zaupanja. Dne 20. marca, ko smo se na zaupnem shodu na Slatini posvetoVali o našem bodočem poslancu, je V. Zurman sam vzdignil roko za dr. Korošca in ga celo priporoCal vpričo 70 aaupnikov. rekoč: Dr. Korošec je res najsposobnejši za poslanca. Zdaj pa je nastopil proti njemu! Kako naj imenujemo takega človeka, ki drugače govori, kakor misli, in ki mu je dana beseda — deveta briga. In takšen mož naj bi bil naš poslanec?! Kmetje, V. Žurman ni mož beseda, on ne zasluži našega za- upanja. p Sv. Križ tik Slatlne. V nedeljo 14. aprila poptjldne po večernicah priredi nB'alno društvo" javen društveni shod v nCitalnici". Govorilo se bo: 0 pregaDJanjn kriBtjanov na Francoskem. Križevljani! Pridite poalušat v obilnem Števila! Celje-Vransko. Kandidat ,,Slovcnske kmečke zveze": dr. Josip P o v a 1 f j. finančnfi komisar v Maribom. c Volilnl shod v Novicerkvi se vrši dne 14. t. m. ob 3. popoldan za pristaše Kmečke zveze iz župnij Novacerkev, Dobrna, Vojnik, Frankolovo, Šmartno. Govori dr. P o v a 1 e j. c V VoiiuJni je umrla- 8j t. m. gospa Apolonija V r e 6 e r. N. v. m. p.! c Vransko. Mladeniška in deklišlca zveza je nastopila na belo nedeljo s patjem, govorom in z igro, v zdajnih tednih primorno: Krivica in pravica. Po najljutejši krivici velikega petka zasijalo je Spasiteljai božjemu srečno jutro velrke noči. Pribojeval si je pravico. Bili smo Avstrijci hud boj s krivko, a priveva nam že sapica zmaToslavnih, in I ravičniili dnij. Delajmo na to, da bo 14. maj oza dovoljil vsakega domo- in bogoljuba! KriviGa se godi dobromislečemu slovenskemu ljudstvu v župniji, kjer še ni izobraževalnega društva. Poskrbimo mu to trohico pravice! Cas vstajenja je vsepovsod, za to vstajajmo! c Dobrna. Podpisaui prosimo, da sprejmete te vrstice kot odgovor na nesramni in lažnjivi napad celjske vahtarce. Ta je namreč pisala, da je o nriliki letošnjega nabora v Celju bila vefiina fantov ,,Bralnega društva na Dobrnii", ki so bili pri naboru, zaradi popolne pijanosti od naborne komisije zavrnjena in peljana v zapor na policijo. To je zlagano od prve do zadnje besede. Dokler vahtarca ne dokaže, da je bil le eden izmev podpisanih — in več nas ni \Mo o(d bralnfega društva pri naboru — zaradi popolne pijanosti od komisije zavrnjen in zaprt, tako dolgo imenujemo vahtarco nesramno in podlo lažnjivko. Omilujemo pa tudi tiste, kateri takemu lažnjivemu listu kaj verujejo. Dobrna, dne 7. aprila 1907. Lipičnik Jožef, Rihtar Jožef, Kramar Gregor. Svent Jožef. c Št. Pavel pri Preboldu. Pretečeno soboto smo pokopali najstarejšega farana Pavla Rogel, ki je učakal 94. leto svoje dobfe. Rajni, ki je bil skoro do svoje smrti zdrav in čvrst, je bil tast vrlega narodnjaka in priljubljenega načelnika požarne brambe g. Fr. Cilenšeka v Latkovi vasi. N. v. m. p.! ^_ c V obrambo. Ker se z dopisnikom ,,Domovine" pod ,,SavinjskI kmet" nofiern ravsati o razliCrnih termimih inf strokah finančne uprave, katere niti učenim odvetnikom, notarjem in sodnikom niso dovolj znane, se zaradi tega s cenjenim g. ,,Savinjskim kmetom" nočem spušfiati v nobeno polemiko gletie fin;ančn'e uprave sploh in glede mojega tozadevnega uradovanja posebej, ker uvidim, da ta g. ,,Savinjski kmet" niti fundamentalnih principov o finančni notranji upnavi ne pozna. Da pa spoštovani volilci uvidijo, s kako podlimi sredstvi se dela proti moji osebi kot uradnik, na kako gnjusen način se skuša, me na ogle'du pri spoštovanih volilcih oškodovati, in mi tudi na drugi strani kot ,,edinemu" Slovencu v finančni višji službi pot do višje službe popolnoma zapreti (kar Nemoi dosedaj niso dosegli, se morebiti posreči Sloveitfcem. Op. ured.) in se posebno moje uradniško delovanje kritizira od oseb, ki nimajo najnavadnejšega pojma o naši notranji finančni upravi in o uradovanju juridično naobraženega finanfenega uradnika, si dovoljujem v obrambo mojega uradniškega delovanjaj omeniti le sledeče: C. kr. finančno ministrstvo cenzurira (pregleda) vse odmere glede njih postavne utemeljenosti, in to n^ samo, v kolikor so ti predpisi na škodo državi, ampak ravno v isti meri, v kolikor so ti predpisi škodljivi straniki. V mojo tolažbo povem tukaj javno, ČBsar bi ne storil, če bi ne bil v to po razmerah v resnici prisiljen, da sem že dobil od ministrstva pač precej aktov nazaj \\ dodatni predpis v prid državi, nikdar še ne enega, akoravno bi ga po zakonu in obstoječih naredbah ravno tako moral dobiti, 5e bi bil kedaj izvršil odmero v škodo stranki, kar se mora nekaj reči, ce se pomisli na našo težavno in ob jednem na mojo že precej dolgofetno uradno delovanje. Kdor bi pa o tem dvomil, se lahko o resnici moje trditve prepriča sam iz tozadevnllh aktov oziroma pri mojih, sicer meni ne naklonjenih. pa v tej zadeaTi tedino kojnpBtentn'ih pfeilpostavljpnih organih. Ce kje. velja pa6 tudi za sospoda ,,Savinjskega kmeta" izrpk ^aiiiega Pregferna: ,,Le fcevlje sodi naj kopitai-." Dr. Jos. Povalej, c kr. finančni komisar. i c Roblek obljiub ne drži. Ko je žalski shod z ozirom na sklep Narodne stranke Rebleka postavil kandidatom, izrekel se je, da se ne bo šel nikamur predstavljat. Zadnjo nedeljo na je bil v Dramljah. Ali bo g. Roblek vse obljube tako držal? c Občina tr^ Št. Jurij je majhna in šteje samo nekaj čez 100 volilcev, vendar je v volilnem itneniku 25 izpuščenih, večinoma vsi iz okolice. Cudno, da ravno iz okoliae! Ljubezen Roblekovih pristašev do kmeta. Kmet iz tržke občine. c Št. Jurij ob juž. žel. Na \^likonočni pondeljek je priredila tukajšna liberalna knjižnica irrro s tamburanjem. Veselica je bila silno slabo obiskovana, komaj 35 oseb smo našteM. O igri in prosti zabavi priobčimo v kratkem obširno poročilo in to poročilo bo pokazalo naše liberalce v pravi luči. c Zalslri muzikaši so pokazali posel)iio svojo oliko pri shodu v Galiciji. Ko je po sklepu shoda g. dr. Povalej zahteval sporazumno z gospodom predsednikom shoda od zapisnikarja zapisnik, in mu ga je ta tudi takoj izrD6il, so planili pristaši Narodne stranke v dr. Povaleja in mu s silo iztrgali ta zapisnik. S tem kaznjivim de,janjem se še sedaj po ,,Narodu" jjavno hvalijo. Ali se g. Roblek ne sramuje takih pristašev? 'Ali še naj nadalje verjamemo, da je ,,neodvisen." c Dramlje. Zadnjo nedeljo je imel tukaj k. Roblek sliod, in sicer jo prišel k nam, držaje se za škrice oeljskega advokata dr. Karlovšeka (!) in pa sladkomilega Fridrilia, oba odbornika Narodne stranke. Ali g. Roblek res ni kandidat Narodne stranke ? G. Roblek je povoril slabo ..in kratko. S svojem govorniškim darom ne bo iva Duiiajiu ni6 dosogel. Namesto g. Robleka sta morala "ovoriti dr. Karlovšek in Fridrih. Na Dunaj jih ne bo mogel seboj jemati. Splošno se obsoja nastop dr. Karlovšeka proti Vrbiču, ki je poprijel za besedo. Kandidata, s katerim hodi ta advokat, mi ne bomo volili. c St. Jurij ob juž. žel. Velik gromovnik proti Kmečki zvezi. G. Praunseis ml. straši ljudi po razn5h volilnih shodib in gostilnah s svojo kandidaturo. Govori namreč, da bo on čez šest let kandidiral in da bo oa veliko boljši kakor Roblek. G. Praunseis hoče s tem dokazati in pripoznava, da Narodna stranka pa6 ni postavila pravega kandidata v osebi g. Robleka. Praunseis, le potolažite se, saj tukaj ne bo noben kmet volil Robleka, ampak tukaj bomo vsi volili kandidata domačina, katerega riam priporofia naša Kmečka zveza, Ce bi pa res g. Praunseis čez šest let prišel do tega, da bi kaadidiral, pa gotovo mi ne bomo zoper to, zakaj bi ne imeli tudi tisti ljudje svojega zagovorniKa, ki radi pijojo 1 Imenitni kučigazda! — Volilni shod Kmečke zveze zadnjo nedeljo v gostilni na Kukovčevem s& je obnesel izvrstno. Pristašu Narodne stranke Turinovemu Balantu so navzoči pokazali vrata. Navzočih je bilo nad 80 mož volilcev. Navdušenje za kandidata Povaleja je tukaj veliko. c St. Pavel pri Preboldu. Pred par dnevi so otroci visoko v skalovju pod Kamnikom našli mrtvega moža. Truplo je ležalo deloma na pogorišfiu in je bila ena stran močno opečena. Poleg je stala steklenica žganja. Oblast je dognala,, da je mrtvec upokojeni trboveljski rudar Pavel Materc. 1. decembra lanskeiga leta je zapustil svojo rodbino v Trbovljah ter odšel neznano kam. Prebivalci pod Kamnikom sq nekaj dni videli dim se dvigati iz skal, a niso šli iskat vzroka. Nemara je nesrečnež stanoval več dni v duplini, si kuril, a v hudi zimi zmrznil ali pri. ognju ponesrečil. ZločkK je izključen. Po zdravnikovi izjavi je smrt nastopila že pred štirimi meseci. c ,,Resnicoljubnim Narodovcem" v pojasnilo. nSlov. Narod" z dne 3. t. m. mi očita v članku ^Zlobno hujskanje v cerkvi", češ, da sem na Velikonočno nedeljo popoldne v cerkvi hujskal proti BNarodni stranki", njenemu glasila BNarodnemu listu", celjski tiskarni in Bog ve proti komu še. Za nSlov. Na—rodom" je moral seveda pricapljati njega vredni bratec BNarodni lht", ki pogreva v št. 14. z dne 4. t. m. iste laži v člankn nŠe v praznik Vstajenja polni Bovraštva!" Da izvedo cenjeni čitatelji nSlov. Gosp.", kako ^resnicoljnbne" poročevalce imata omenjena liberalna lista, podam v sledečem nekoliko pojasnila V svoji pridigi, ki sem jo imel oa Velikonočno nedeljo popoldan (pa ne na Velikonočni ponedeljek, kakor »Narodni list" lažnjivo poroča), govoril sem med drugim o brezvercih sedanjega časa, ki po knjigah in časnikih smešijo sv. vero, blatijo papeža, škofe, dubovnike, sploh vse, kar je katoliškemn kristjanu ijubo in drago. V dokaz tega sem rekel dobesedno sledeče: sIn ravno pretekli teden je nek slovenski list, ki izbaja v Celju in katerega dandanes ljadem tako vsiljujejo, pisal jako zaničljivo o sv. spovedi. Pisal je namreč, da se pri spovedi vliva strnp v srca ljudij." V mislih sem imel BNar. list" (katerega pa na prižnici nisem imenoval), ki je pisal v št. 13. z dne 28. marca 1.1., Bda se po spovednicah vliva strup v nedolžna srca naših kmečkih deklet." V tem je obstajalo moje nzlobno in podlo hujskanje" proti ^Narodni stranki", nNarodnem listu" in ceijski tiskarni. 0 kaki stranki še v pridigi nisem zinil besedice. Gospodje okoli rNarodnega lista"! Kake pojme pa imate vi o katoliškem duhovnikn? Vi naj bi blatili vero našega poštenegi ljudstva, dnhovnik pa bi je ne smel braniti? Zakaj, če dnhovnik to stori, je po vaših nazorih to že hnjskanje. Zakaj pa pišete tako, da se potem sami svoje pisave sramujete ? Ali pa vam je morda tadi tukaj zopet ^izpodrknilo", kar se vam tolikokrat rado pripeti? Vsled tega izjavim o dotičnem dopisniku rSloy. Naroda" in rNarodnega lista" sledeče: Ako je bil pri moji pridigi navzoč, tedaj ga imennjem lažnika in javnega obrekovalca, ker je vedoma poročal neresnico. Ako pa tedaj ni bil v cerkvi navzoč, ampak je o pridigi zvedel le po ,,oyinkih", tedaj mu svetujem, da naj odslej pridno zahaja v cerkev, da bo mogel natanko poročati v liberalnih listih o pridigah ter mu ne bo treba o njib po aOvinkih" pozvedovati. In sedaj še imam eno vprašanje na vas gg. dr. Kukovec, dr. Božič, Spindler in kako se že imenujete vsi generali liberalne ^Narodne stranke". Kako morete vi na shodih ljudem govoriti, da niste zoper vero, ko pa v svojem glasiln nNar. listu" pišete o papežu, da hojska ljudi k pantu, o spovedi nda se po nji vliva strap y srca ljudij", o misjonih pa, rda po njih padajo Ijudje v versko blaznost". In kako raynajo vaši pristaši? Po nekterih krajih se že silno trudijo odpraviti iz šol katoliški pozdrav ter se na nlici javno norčnjejo iz njega? Ali hočete mar za to dokazov? Vam prav radi postrežemo ž njimi. Bodite vendar odkritosrčni in zapKite z debelimi črkami na prvo stran nNarodnega lista", da je vag namen boj proti veri, duhovščini in cerkvi. Pa seveda tega ne smejo storiti ljudje, ki hodijo po Bovinkih". Zato pa gre po celjski okolici od nst do ust glas: Kandidat, katerega nam priporoča liat, ki blati našo yero tako, ne bo nikdar naš poslanec. — V Celju, dne 9. aprila 1907. Jakob Kosi, kaplan. c Laži ,,Narodnega lista" v zadevi odpuščeDja tajnika celjskega okrajnega zastopa Knšca. 1. Laž je, da so imeli 2. t. m. y Maribora bojno posvetovanje celjski gimnazijski profesor Kardioar, kaplan Pučnik in kapian Kosi z. dr. Korošcem in nredoikom Le^kovarjcm. 2 Laž je, da je s tem v zvezi odpuščenje tajnika celjskega okrajnega zastopa Ku^ca. c Savinjska dolina za Povaleja. Stranka, katero zastopa g. Kobltk, je sla^a, je proti kinetu in se približuje nemškntarjcm ter nonuja roko socialdemokratom. G. Koblek je kandidat to stranke, on bo vsled tega moral izvriševati strankin program. Vsled tega ne more biti kmečki kandidat. Prijatelji Roblekovi ga sedaj strašno hvalijo in ga slikajo kot svetnika in najvcčjpga prijatelja ludstva. No, a!i je svetnik iz prepričanja «li iz drngih vzrokov. to nas presneto malo briga. (To tndi ne spada v politiko. Uredništvo.) Kar pa se tiče prijatelja ljudstva, no, o tcm pa imamo mi svoje prepričanje. G. Roblefc je meBetar s bmeljcm in uicer nikdar — na svojo škodo! Nas razuniete. g Kmeti]sko bralao društvo na Ložnlci pri Žalcn priredi v nedeljo dne 14. malega travna ob 6. un ivecer v goauiuiakuli prostorih g. Audrej ZagoUe gledaliacno igro »Zaklad" v sarih dej&njih. btdezi 1. vrate 1 K, II. vrste 60 vin.; atojisca 30 vin. Med posameznimi dejauji svirala bode šmaraka gudua. Ker je igra zelo zanuniva, vabi k obilni udeležbi uljudno odbor. c Bralno drustvo na Gomilskem priredi s prijazuim sodelovanjem braslovskili tamburaoev v nedeljo J.4. t. m. ob 3. uri popoldne t prostorih g. Cukala \e6jo ljudsfco ve8elico, katere tpored j~: giedaliaka predstava, deklamacije, srecolov in prosta zabava z raznimi kratkocaatuostmi. Upriaori se Medvedova ig a n^a ogleaih", ki je t«kaj še popolnoma nezuana in je zatorej pncakovati ooilne udeležbe od blizu od daleč. c Izobraževalno drnštvo v Št. Petrn v Sav. dol. priredi v nedeyo due 14. aprila t prostonh go8p. Šnbarja v Uoberteaivaai točno ob 3. uri popoldue igro nZaklad". Vabi §e ntjudno k obilni udeležbi. Brežice - Sevnica - Laško. Eandidat MSlovenske kmečke zveze": dr. Ivan Benkovič, odvetnik v Brežicab. b Drugo zborovanje Kmečke zveze na Zdolah. Ker je bil kandidat Sloveaske kmeeke zvezo g. dr. B e n k o v i 6 dne 25. marca zadržaa, vdeležiti! se aašega zborovanja na Zdolahi^ je obljubil, da boče prihodajo nedeljo dne 14. aprila prirediti sliod Kmečke zveze na Zdolab pri Jaaezu Soba ob 8. uri dopoldae in s tem tudi Narodai straaki priložaost dati, da ga spozna, kar bi bilo Hadiijič radi dveli shodov nemogoče. b Zborovanje Slovenske kineeke zveze v Sromljah. V aedeijo dae 14. aprila priredi neuaiorno delavni gospod državnozborski kaadidat dr. B e ak o v i e shod v Sromljah pri g. župaau Aatoau Petan ob 3. uri popoldne. Vrli kmečki volilci! Obiščite poluoštevilno oba shoda sosedaih si občin ia župnij. b Dol pri Hrastniku. V aedeljo dae 21. t. m. po prvem opravilu se vrši aa Dolu pri Hrastniku volilai sliod pri g. Petru Sentjuro. Razvijal bo kandidat Slovenske kmečke zveze, g. dr. Ivaa Benkovie, svoj program. Dolanci, (pokažimo pri te1] priliki z obilao udeležbo, da aismo pozabili nla ,,grijateljsko" postopaaje g. Roša proti aaši kmečki obeiai. Pridite pa sein k nam tudi vi, vedao zavednji Šentjedrčaai, in vrli kmetje gorate širske župnije! Vstopite pa v aašo vrsto tudi vi zavedai delavci, saj imate iste težaje kakor mi kinetje, ter skupno pokažimo, da ae iščemo svoje rešitve v gnjilem liberalizmu, ki ga zastopa g. Roš, ampak v stanovski orgaaizaciji, ki sloai na krščaaski' podlaei in ta je Sloveaska kmečka zveza. In kaadidatu te zveze, g. dr. Ivanu B e n k o v i č izrazite dae 21. t. m. svoje težnje! b Blanca na Savl. Le vkup aa ljudski tabor na Blanco! Tako je šlo od ust do ust v Posavju. Liberalci ia demokrati so odvračali volilce, jim grozili s pretepom, pisali grozilna pisma, a vse ai nič izdalo. Dae 7. t. m. se je aa Blaaci zbralo aad 1000 pristašev Kmečke zveze. Prišli so kmetje od daleč po ve5 ur hbda, a aajbolj oddaljeni iz brežiškega okraja na oveačaaih vozovih, s trobojaicami ia napisi: živela Kmečka zveza. Tudi vreme je bilo vabljilvo in drlo je vse na Blaaco. Seveda tudi liberalci ia demokrati iz Sevnice, Rajheabur^ra in Vidma aiso izostali. Kmeta Roškar, župan Rober ia kmet Zalokar so zboru predsedovali. Prvi je spregovoril kmet ia dež. posl. Roškar in navdušil kmete za Kmečko zvezo. Zelo so ga biji veseli kmetje. Hvala mu, da se je potrudil v Posavje iz daljnih Slov. goric! Na to je razvijal svoj nrogramni covor kandidat dr. Beakovič ter si pridobil za s'e srca poslušalcev. Dr. Jaako'vi6 je poročal o delovaaju slovenskilli poslancev v deželaem zboru, zlasti o tem, da so poslaaci izposlovali sloveasko kmetijsko šolo in pa da se jim je zagotovil aerazdeljea šolski pouk, ako bodo pod gotovimi pogoji za istega prosili krajai in okrajai šolski sveti. Kmetje so bili veseli teh poročil ia gotovo je bil vsak zadovoljea, da je vrlfemu deželnemu poslaacu dr, Jaakoviču pri volitvah dal svoj glas. Zupnik Cerjak je ldazal, da so ediao kmetje Kmečke zVeze neodvisai kmetje, pri Narodni stiranki pa sq popolaoma odvisai od razaih drugih stanov, ki jih bodo zopet izkorišfiali sebi v prid. Ediao Kmečka zveza je krščanska stranka in ediao poslaaci Kmeftke zveze bodo delovali le kmetu v, korist. Primerjal je tudi kaadidata Kmečke zveze dr. Beakoviča s kaadidatom Narodae straake Rošem, aakar so se kmetje navdušeao izrekli za dr. Benkoviča. Ekonom Cerjak ia krščaaski socialec Medvešok iz Maribora sta priporoftala Kmečko zvezo ia ajeaega kaadidata. Cele tri ure je ljudstvo mirno ia pazljivo poslušalo svoje govoraike. Savinjski okraj je po ogromai večiai zagotovljen dr. Beakovičn. Shoda na Blanci se je udeležilo tudi mno<fo liberalcev iz Narodae straake ia demokratdvr. Mnogo jih je prišlo na shod z zlobaim namenom motiti zborovalce. Pijaai so se raztrosili med naSe Ljudi, a reditelji so jih odstraaili ia izročili orožnikom. Zopet drii'ri so v bližnji gostilni pijančevali ia vpili ia talili kot divje zveri z nameiiom, da pj-eglasijo naše L'ovoraike. Liberalaa tioblesa je imela aad temi svojimi barabami iiajveCje veselje in zabavo. Po sklepu zborovaaja je pa (ir. Gosak, pristaš Narodae stranke iz Celja, uprizoril tako lep teator, da se ga bodo spomiajali še dolgo Posavčaai. Hotel je govoriti ia stopil na stol. Toda dr. BeakoviC ia župaa Rober ga opozorita, da to ni dovoljeno po sklepu shoda. Kajti to je aov sl»od pod milim aebom. ki se mora javiti političai oblasti. A dr. Gosakn so postave cori ali doli, oa ho6e govoriti. Pristopijo trije orožniki in cu- kajo doktorja raz stola, toda dr. Gosak ho6e govoriti. Ljudstvo ga pa noče poslušati, se mu smeji, ploska pri vsaki besedi, prepeva ,,Naptej zastava slave" in druge narodne pesmi" ter ugiba razne šale.: A vse to aašega juaaka ne prestraši, on hoče govoriti. Ta prizor je trajal več kot četrt ure, a bil bi še dalje, ako ne bi orožaiki potegnili zgovornega doktorja raz stola. Sredi treh orožaikov ia spremljan od nebrojae maožice je dr. Gosak korakal do bližnje gostilae. Blanca pa se mu je toliko prikupila, da je aazaanil sliod Narodae straake za Blanco za dan 21. t. m. Ce le ne bode prišel po aprila! b Koprivnica. O shodu na Blaaci posnamemo iz poročila našega dopisaika še nasledaje: Pristaši Narodae straake so vriskali, zinerjali kmete, psovali ter plijani ležali okrog. Eden ud Narodae stranke je kričal, aaj vse hudič vzame. Ko se je zborovanje zaključilo, se je prikazal dr. Gosak. Kako kmefiki je, smo takoj opazili. Na eai roki je imel rokavico iz usnja, drugo belo roko je kazal ljudstvu, ves gizdav, kakor mestni čevljarski učenoi po aedeljah. Toda aa drugi strani se mu je vendar vidla tudi aeolika. Vsi drugi govoraiki so sneli klobuk, oa ga je obdržal proti omiki na <rlavi. Opazovalec koprivniški. b Kdo dela? Dr. Beakoviču očita Narodna stranka, da dosedaj še ni ni6 storil v našem okraju. Nasprotje tega pač ni težko dokazati. Dr. B e n k ov i č je prišel v Brežice ravno privabljea po sedanjih pristaših Narodae stranke, ki so se preje dobro poučili o ajegovi osebi in o njegovih' zmožnostih. Našel je v Brežicah povsem razoraao aarodao življeaje: nobeae organizacije, nobeaega poguma, nobeae iaicijative. Vz^dihovalo se je zelo maogo in žalovalo zlasti po. okrajnem zastopu. Dr. Benkovič se je lotil dela za volitve v okrajni z&stop, in koncem 1. 1905 se je razmerje glasov tako izpremenilo, da je Sloveacem veftina zagotovljeaa. Koliko dela, truda, časa staae tako delo, o tem .objelkovalci aajbrže niti pojma niinajo; dr. Benkovič * ai iskal |)lačila in ga tudi ne bode. Sam je moral napraviti neštevilae pritožbe v reklamaoijskem postopanju ia aeštevilao drugih vlog na aamestništvo in aa ministrstvo, da je stvar spravil v tek. Ko je dr. Benkovič došel v Brežice, bila je mestna policija prava šiba božja za cel okraj. Sloveaeem so se godile vaebovpijoče krivice, ki so vsem dobro za^aae; Slovenci so javkali, a rešilaeea dejanja nikjer. Kdo je vsaj kolikor toliko reda aapravil? Kdo je poiskal cel materijal zoper policijo ia ga spravil v obliki štirih interpelacij v državai zbor in v miaistrstvo ? Kdo pa je cele daeve izgubljal aa sodišču pri razpravah zoper policijo? Seveda brez plačila! Kdo je napravil tiste. aa kilograme težke akte zoper policijo ia jo razkriakal pred svetom? Odgovorite, obrekovalci! V političnemoziru so bili brežiški Slovenci mrtvi; v edinem političaem društvu,,Saya" nlso iraeli primeraega zastopstva. Pri občnem zboru 1. 1905 aa Vidmu je ravno dr. Beakovič dosegel, da se je Brežičanom dalo pritaerao zastopstvo v odboru; seveda ako bi že tettaj pozaal političao mišljeaje aekateraikov, oziroma njih politi6no nezmožnost, potem bi se tedaj ne prizadeval toliko, da jih spravi v odbor. Kdo se je brigal za v o 1 i t v e v mestni zastop preje? Kdo pa je prvi napravil pregled volilcev in precenil moči obeh straak ? Obrekovalcem kaj takega niti na um ni prišlo. Ia dalje: dr. Beakovič je bil v zadn|jih dveh letih edea glavaih delavcev v politiftnem društvu ,,S a v a"; mirao lahko rečemo, da to društvo preje iii aapravilo toliko shodov, sej, peticij, prošeaj, protestov kot v tem kratkem 6asu. Omeaimo le par stvari: pripravljalna dela za dopolnilae volitve v dežHni zoor. dalje za dopolailae volitve v 4. in 5. kuriji za državni zbor namesto gg. Zičkar ia Berks, peticije v zadevi zasedaaja aadučiteljskega mesta na slov. ljudski šoli v Brežieah, opetovaae jezikovn© pritožbe zoper okrajno glavarstvo, zlasti njega davčai" oddelek (ki so imele deloma popoln uspeh!) razae jezikovae pritožbe zoper postopaaje okrajaega sodišča (kazenski oddelek), protest zoper postopaaje politifine oblasti pri štrajku v Sevaici, cela akcija zoper postopaaje mestne občiae in politične oblastvi pri otvoritvi novega mosta (ki se je! popolaoraa obnesla!), večkratne pritožbe radi prepovedi razobešaaja sloveaskih zastav itd., itd. Pridemo do a i ere Vistariai! Sedaaji pristaši Narodae stranke so imeli pred tem vičokim gospodom poseben rešpekt! Odveč bi bilo, da bi zopet pogrevali to afero, katera je itak dobro znana. V tej aferi se je moral dr. Benkovič aa svojo odgovornost boriti zoper vse oblasti, celo zoper aekatere sloveaske poslaace! Nikjer ni našel pomoči, ampak le zapreke in večkrat je kazalo, da se afera obrae aa aačin, ki bi bil za dr. Benkoviča zelo noprijetea. Se sedaj se mu očita, da je prekruto ravaal, četudi je to očitanje popolnoma neutemeljeao. Dr. Beakoviču je bila korist ljudstva več n[ego usoda okrajnega glavarja! Za omogočeaje vsesoko.lske s 1 a v n o s t i v Brežlcab si je dr. Beakovič ptridobil zasluge, katere mu nih^e ne raore kratiti. Dokler se je šlo za dosego dovoljcaja slavaosti, sedel je ostali odbor kot onemogel starfiek aa strehi; skoro vse delo je bilo na ramah dr. Benkovifta; za časa slavnosti pa je moral opravljati službo — policaja in je bil radi tega, ker jo je preveč vestap opravljal, zapleten še v kazensko preiskavo, vslod ovadbe policije in okrajaega glavarja. Kdo pa je ustanovil stavbinsko z a d r u g o ,,L a s t n i D o m", ki ima namen, brežiškim Slovencem, zlasti obrtnikom dobiti primerne strehe? Kdo jo ustanovil edino narodno radikalno gliasilo na Štajerskem ,,P o s a v s k oi S t r a ž o" ? Za danes dovolj! Besedo imajo obrekovalci; naj povedo. kaj so storili oai. kaj je storil njih kandida.t': * b Rošev shod na Zdolah. O tem shodu še izvetno, da Roš ni mogel in ni znal govoriti delj časa negq 10 minut. Vkljub ternu pravijo, da je bil a(ajdaljši v njegovem javnem delovanju. Ker se je Rošu poaesrečilo, skušal je neki ueitelj ražkladati kme&ki program. Peščica aavzočih kmetov je bila zelo razoearana. b Dobova. Gg. dr. Benkovič ia Roškar sta sklicala 7. t. m. v Dobovi nrenotrebea volilai shod Kmečke zveze. Žal, da načelnik zveze ai mogel priti iz daljnih Slov. goric, pričakujemo ga pa <zotovo drugokrat. Ob 8. uri dopoldan so se zbrali v gostilni Cvetko maogošteviflao iz vseh obein vrli kraetje in rokodelci. Eno uro ia pol je' dr. Beakovič jasao ia gladko razvijal program Kmeeke zveze, opisoval njene aasprotnike, poeubno delovanje tako ime>novane liberalne Narodae' stranke in socialdemokratov, pobijal teh! cerkvi in državi sovražae namene z izreki nji'h voditeljev. Nepremišljen je bil neke stranke medklic: ,.() šoli molčite". Dotičae aemiraeže so kmetje saaii krepko zav^raili; kajti "•. dr. Benlcovič je stvarna govoril o šoli in stroških za šolske stavbe. Zborovalci so vsa izva.jan.ja odobrili, izrekli zuhvalo in zaupan^e kandidatu. Dobovski pošteni kmetje ia rokodelci, 14. maja volite poslanca, katerega je vaša zveza za sposobnega spoznala ini priporoMa — g. dr. Benkoviča. — Dne 1. maja bodo v Dobovi otvorili postajališče, ako bodo dovršena potrelma dela, čakalnica ia nasip. b Trbovlje. Katol. del. društvo je sklicalo v nedeljo 7. t. m. zaupni shod pri Španeu. Ko so liberalci to zvedeli, 80 koj sklfcali tndi shod in sicer ob isti uri v sosednji gostilni liberalnega Kukenberga. Imeli so namen, zbrati se v omenjeni gostilni in potem skupno prihruliti na naš shod. Da je to resnica, dokazuje članek iz Trbovelj v zadnjem BNar. listn". Toda je jim spodletelo. Dr. Dimnik, njih vodja, ki niti volilec ni, jim je namreč povedal, da je prepovedano volilne shode motiti. Uspeh našega shoda je bil sijajen. Zanimivo je bilo opazovati prihajanje kmetov in delavcev. Vsakega prišleca do Kakenbergove gostilne so liberalci skozi okno vabili na shod. Pred vratmi pa je stalo kakih dvajset fantov, yečinoma nevolilei ter zastavljali pot proti Špancu. Tako je bilo mnogo naših primoranih udeležiti se njihovega shoda. Veliko pa se jih je, izvedevši, da ondi zborajejo liberalci, prerilo skozi Bcestno stražo" in prišlo k nam. Udeležencev je bilo na našem shoda črez sto. Liberalci seveda trde, da je bilo na njih sbodn nad tristo udeležeacev, na našem shodu pa štirideset. Vprašamo liberalce, kod so njihovi udeleženci prišli v hišo in kod so odšli ? Opazovali smo in videli, da jih je pri vratih šlo največ petdeset. Morda so skozi dimnik prihajali in odbajali; to je mogoče, kajti na streho nismo gledali. Pribito dejstvo je, da so liberalci na tem shodu popolnoma pogoreli. Udeležili so se njihovega shoda samo liberalni učitelji, rokodelski vajenci in pomočniki, kolikor jih je Knkenberg skupaj zbobnal, par žensk in zagorski liberalci seveda tadi. bamo, da je število, ne glede na to, če so volilci našega okraja. Seveda liberalci si mislijo: nCe spravimo skupaj množico razsajačev, se bodo pristaši Kmečke zveze koj prestrašili in odnehali." — Nikdar! Da so naši liberalci obnpali, dokazujejo sami. Niso vedeli, kako bi se maščevali nad nami in tako olepšali svoj poraz. Poslali so zastopnike z dr. Dimnikom na čelu g. kaplana Lončariča tožit h g. župniku, češ, da omenjeni g. kaplan dela razpor v Trbovljah. Vprašamo vas liberalni petelinčki, kdo drngi dela razpor in nemir v Trbovljah kot vi. Kdaj 3mo še mi prišli na vaše shode nemir delat, kot ste ga vi delali na našem javnem društvenem zborovanju ? Na našem shoda je bilo velikansko navdušenje za našega kandidata dr. Ivan Benkoviča. Orez sto volilcey je zagotovilo vztrajno delati zanj. Zborovalo se *e dve nri. Nato pa smo pregledovali volilni imenik, ki je jako pomanjkljiv. Nevpisani bodo reklamirali. Drobtinice. d Podniaršal Succovaty, poveljnik III. kora v Gradcu, je praznoval dne 2. t. m. svojjo lOletnico, odkar stoji na čelu III. kora. Succovatv gre kmalu v pokoj. Na njegovo mesto pride podmaršal Potiorek. d Izvanredna operacija se .je izvršila v Filadelfiji. Neka žea(a je imela tako malo krvi, da je bila vsled tega v smrtni aevarnosti. Zdravniki so prišli do prepričanja,: da jo je mogoče rešiti le, ako jej dodajo človeške krvi. Njen soprog je bil takoj pripravljen, da mu odvzamejo kri1 in jo dajo njegovi soprogi. Obema so odprli na rokah žile in jih zavezali tako, da je mogla kri teči iz roke moža v roko njegovfe soproge, ki je bila s tem rešeaa smrti. Mož je sicer oslabljen, toda ne v smrtni nevarnosti. d Strašna nesreča. V Odesi so priredili v dvorani hotela St. Peterburg dobrodelno predstavo, pri kateri so sodelovali tudi otroci. V idili ,,Snežiake" pa so se nakrat vneli vatini kosmiei, s katerirai so predstavljali snežinke. Ker so bili otroci pokriti ž njimi, so bili seveda tudi oai hipoma vsi v ognju. Občinstva se je nolastilo nepopisno razburjenje in strab, da je bilo vse zmešano in so prepozao začeji gusiti. 9 otrok je vsled opieklin umrlo, 20 jih je hudo opefienih. Nekaj mater je ob pogledu na nijibove otroke zblaznelo. d Koliko se poje koniskega, pasjega in mač.jega mesa. Na Francoskem in Nemškem pojedlo se je že pned dvemi leti vrlo mnogo konjskega, pasjega in mačjega mesa. In to meso se čim dalje bolj prodaja. Leta 1904. jc bilo v uemSkih klavnicah zaklano 120.000 konj, leita 1905- - 180.000. V iSaški, Bavarski in Prnski se je pobilo tudi mnogo psov. leta 1905. že 9000. O mačjem mesu niso niti vodili račune. Mnogo konjskega mesa se proda za goveje meso. zlasti izdelovateljem klobas. Zdravniki sicer pravijo, da to meso ni tako slabo, ali kupci so vendar oškodovaai. d Bik kot hišni čuvai. V Killingswortlm ,je velik bik vdove Staadardove mirao užival svojo hrano, dočim je vdova blizu hleva nekaj delala, ko sta se jej približala dva potepuha. ,,Je-li stari doma?" vprašal je en potepuh, čig&r aos je bil tako rdeč, kakor vdovina ruta, katero jev imela za vratom. ,,Jaz nimam starega in sem sama doma", je odvrnila vdova. ,,Izborno. pojdite v hišo ia prinesite nama kaj za jesti in za piti!" je ukazal potepuh. ,,Dobro", dejala je vdova, ..samo počakajte, da opravim bika." Nato je odvezala veliko žival in potepuha videfi da jima preti aevaraost, sta bežala, kolikor so ju nesle noge, dočim jiraa ,|e izpuščeni bik z vso hitrostjo sledil. Bik je najpreje dohitel potepuha z rdečim aosom in med tem, ko je siromak kričal aa vse pretege, ga je bik vrgel z vso močjo v deset korakov oddaljea kup saega, ki jej bil k sreči mehak. Bik je potem zasledoval drugega potepuha, ki je letel kakor srna. Pri plotu ga je srečno dohitel in ga s tako močjo vrgel preko nlank, 'da je v zraku napravil trikratni saltomortale ia odldtel ala sosedovo polje. Potepaha namreč nista vedela, da je vdova, ki je brez moškega varstva, vzpojila bika in da je oaa ediaa oseba v vsej okolici, katera se mu upa biižati. Napram njej je bik tako krotafc in vljjuden, kakor jagnje. Potepub z rdečim aosom je tako poškodovan, da so ga morali prepeljati v bolnico v NewHavefa. Najnovejše novice. S Šole. Uditeljska snplentinja Marija Gajšek v Kalobju je postala stolna. V pokoj je stopila učiteljica ženskih ročnih del Ana Pečovnik v Velenju in Št. Ilju. ,,Voditelj", druga številka, je ravnokar izšla. Volilni shod v Mariboru bo v nedeljo, dne 14. t. m. ob 10. uri predpoldae y mali dvorani Narodaega doma II. nadstropje. Na daeynem reda je: Določitev slovenskega kandidata za mssto Maribor. Vsak slovenski volilec, ki je za samostojnega kandidata, ima prost pristop ! Mi moramo dokazati širji javnosti, da živimo v Maribori tudi Slovenci! Saviničani, Zadrčani. pozor! Agitacija za mesarja Ježovnika ja strastria. Preslepiti Vas hočejo z zvijačnimi besedami, neštetimi obljubami in brezštevilnimi plakati in iztisi ,,Narodnega Lista". Za to se ae udajte! Pridite vsi na Robičeve shiode, berite ,,Slovenskega Gospodarja" in videli boste, kje je resaica in potem Vam ne bode treba praviti: ..sirpvpnim po smrti je zastonj!" Sv. Marjeta na Drav. polju. Dne 10. aprila ob. 10. predpoldae imel je tukaj g. P i š e k volilai sliod v gostilni g. Jožefa Fiažgar. Predsedoval je g. Andrej Kirbiš. Vsi zborovalci so za gospoda Pišeka. Dobrova. Ob 1. uri popoldne vršil se je tukaj shod kandidata F. P i š e k v gostilni g. Auguština. Za predsednika je bil izvoljea g. Jože Cander. Ob 3. bil je shod aa Skokah pri s. Lešaiku. Po\sod so se volilci izrekli soglasno za Pišeka, ker se z njegovim programom popolnoma striaja|o. Gorlca. Dne 11. aprila je imel F. P i š e k ob 10. predpoldae v hiši g. Vodošelka shod. Predsedoval je župaa g. Matevž Napast. Vsi smo navdušeai za kandidata Pigeka. Podova. Dns 11. aprila ob 1. uri popoldae zborovali smo v gostilni p. Žagavec. Predsedoval je g. Anton Mlakar. V eao uro tr^ajajočem govoru nam je kandidat F. P i š e k v poijjudai besedi razvijal svoj program, po katerera bi se lahko našemn stanu pomagalo, tako temeljitp ia vsem umljivo, da smo bili preseneCeni, da kot kmet tako težka vprašania razuine. G. nadučitelj Ahič stavil je kandidatu več težkih vprašanj in a\a vse je odgovoril v splašno zadovoljnost. Na pred]o<4 g. Fr. Fingušt je vseh 05 zbranih volilcev sklenilo soglasno resolucijo, da se. našima postencema gg. Robičti in Roškarju naro&i, v prvem zasedanju deželnega zbora predlagati, da se prenaredi aova lovska post^ava ter zajec nroglasi kot škodljiva žival, katero sme vsak zatirati. Sedanja lovska postava, katera je od 10. t. m. v veljavi, se vzame z ogorčeajem na znanjje. Vsi smo se izjavili, voliti 14. maja F. P i š e k a. Štajerčevi kandidati. Marburgerci ni prav, da še ni postavil nŠtajerc" kandidate, ker ne bodo imeli časa prirejate shode. Mi bi to pač Štajerčevim kandidatom resno odsvetovali, aaže vrle katoliško-narodne kmete izzivati s takimi nemčurskimi shodi. — Da rritajercu ni tako dolgo proglasil kandidatov, ima popolnoma drug vzrok. Stajerc namreč dobro ve, da ne bo izvoijcn ne eden njegovih kandidatov. zato pa tako dolgo ne razglasi kandidatov, da se bo potem labko izgoyarjal, da vsled prepozne razglasitye niso imeli dovolj časa za agitacijo in so propadli. St. Peter pod Mariborom. V nedeljo 14. t. m. po večernicah predava v notvi šoli g. živinozdravaik A. Korošec o svinjskih boleznih. Rogaška Slatina. Proti on(j novici dne 5. aprila podaje protiiVandidat in ,,gmajaski šribar" V. Žurmaa v ,,Domoviai" dne 10. aprila imenitno izjavo. Dopisnika imenuje lažnika in obrekovalca, da celo osla, pa brez vsakega dokaza. Da ima V. Žurman ,,titelaov" osel vse žope polao, dokazuje to, da se je dne 24. febr. t- 1. pri nadžupni cerkvi' pred ranogimi pričami tako izpozabil, 'da je rekel: ,,Doktorji Korošec, Krek ia Vrstotvšek so sami osli." Nič mu ne bo škodilo, ako bo radi tega iniel s soduijo opraviti; to pa ve vsak kmet, da V. Žurman s takimi nastopi aikjer nift ne bo dosegel. Sv. Barbara v Halozah. Dosti novega imam poročati, žalostnega, pa tudi veselega. Najprvo sledeče: Cujte in strmite! Pri nas z&litevajo v višjih razredih popolnoma aemški pouk, sev.eda razven veroaauka. Kdo pa je za to? Nasprotafiki narodne šole, slovenskih učiteljev, sploh napredkfa. Trdijo, da je to želja lfiudstva, kar r>a je gorostasna neresaica, kajti to želijo le nekaterniki. Oh, to sp žalostne razmere za našo tako veliko župaijo, ki si 'j6 postavila tako lepo šolo, ki bi pa naj služila kot ponemčevalnica Barbarčanov, katere je nedkaj bodril in za narodao deio aavduševal slavai župnik Raič! — V. minolem mesecu je umrl tukajšnfii veleposestnik g.Bogomir Ulrich, star 67 let Bil je doma iz VV^rtemberga, Nemec, a čislan tako od Slovencjev kakor od. Nemcev; kajti bil je mirna in poštena duša skoz in skoz. Prišel je aajprej v službo na Hrvaškem K grofu Bombeilli-ju kot ekonom. Tam se je nekoliko privadil Iirvaščini, katere se je vedao rad posluževai v običevanju. Pozaoje je bil aajemaik borlskih posestev in ob enem oskrbnik szrajščinte. Zadaja leta je bil zasebnik in veleposestnik v Cirkuljanah. Zapustil je svojo drugo ženo in pa 93 let staro taščo, najstareišo osebo naše župnije. Pokojni jei imel dosti prijate^jev, posebno Hrvatov. ki so ga radi obiskovali v življeaju, pa tudi na zadnji poti so fa spremljali. Blag mu spomin! — Ta mesec se je pa začel veselo. Velikonočn$ pondeljek zjutraj je nazaanjalo streljanje in pa slavoloki, da pride v našo sredino že dolgo pričakovaai g. žnpuik. Med fsviiMiijem godb3 smo ga prieakovaii pri kapeli. 1'čeaka .!ci-ica P. :unberger ga je poziraviia vimenu šolarjev to;1 'zročila šopek fe svežih cvetlic. Na to je g. dekan slovesno umestil novega g. župaika, in potem v pridigi razložil dolžaosti župljanov da župnika, na kar j9 g. župniik Ivaa Vogrin služil prvo slovesno sv. mašo. Po tej smo med godbo spremljali novega g.župnika do župnišfia z željo, da nam ga Bog prav dolgo ohraai. r St. Vid-Grobelno. Dae 21. t. m. nam vprizore uaši igralci i'n igralke novo igro v štirih dejanjih in sicer aarodni igrokaz s petjem: Finžgarjev ,,Divji lovec." Res je igra za naše, ljudstvo nekaj posebnega, če se pomisli, da sodeluje pri tem 30 naših faatov in deklet. Da se aaše občinstvo že prej malo seznani s to igro — podajam tu kratko jedro. V aeki slovenski vasi je živel okoli leta 1848 ribtar (župan) Zavrtnik s Ii6erko Majdo. Za zeta si je skopi oče izbral bogatega soseda Lisjakoyesa Gašperja, katerega pa Majda ne mara, ker ljubi pošteaega koearskega siaa Jaaeza. Ker je Radeckiju v vojski na Laškem zmanjkalo fantov (lante, za vojsko so lovili župaai z biriči), dal je rilitar tudi Jaueza, ki ni imel gruata, zašiti v vojaško suknjo. Gašperju pa rihtar prepiše gruajt, 6e vzame Majdo za žeao. Ker Majda Gašperjevo snubitev zavrnfc, ta jezen Zavrtaikovo zemijo proda ter požene s prijatelji po grlu. Rihtar vsled te sleparije znori. Janez od vojakov zbeži i(n se skriva s tovariši po gorah kot ,,divji lovec". Tu se snide z Majdo, ravno ko era biriči in Gašper preganiajo. V boju z lovci je izdajalec Gašper ustreljen. Majda hoče zbežati z Janezom. a v tem hipu po6i puška in Janez pade zadet erez skale v brezdno. Potrta vsled izgube ljubimca skoči tudi Majda za njim v prepad. Vlak povozil je 11. aprila na postaji Raee 18letnega natakarja Frid. Vindiš iz Pragerskega, ko je prestopal iz delavskega v osebni vlak. Sožalje starišem. V Eonjicah se je obesil nradni vodja tamošnje okrajne sodnije g. Mart. Ermenc.