Novi šolski in učni red. Pri nZavezini" sknpščini v Šoštanju porožal tovariš Janko Litar. S prihodnjim šolskim letom stopi v veljavo novi šolski in u5ni red. Radovedni smo ga pričakovali in izpraševali smo se, kaj nam neki prinese. Solski in učni red ima odredbe in določbe, ki segajo globoko v ustroj šolstva, ki pa tudi tangirajo naše dolžnosti in pravice, naše delovanje — naše življenje. Važen je tedaj novi šolski in učni red ne samo za napredek šolstva, ampak tudi za naše razmere. Iz tega vzioka sem se namenil danes govoriti o njem ter ga prerešetati vsestransko. I. Šolskl in udni red Tobde. Nobeno človeško delo ni popolno; tako ima tudi novi šolski in učni red svojo solnčno in senčno stran. Kardinalna njegova napaka pa je, da je pustil ves ustroj našega šolstva na stari, že prav zastareli podlagi, ki je in bo — po mojem mnenju — ovirala pravi njegov razvoj. V dno duše me je zamrzilo, ko sem čital paragraf 1 2 1, kipravi med drugim: »Die Lehrer haben den Lehrplan genau zu befolgen, vora Stundenplan nicht abzuweichen und die einzelnen Unterrichtsstunden nicht anders als zur Erfullung der jeweiligen Lehraufgabe zu verwenden". To se pravi z drugimi besedami: Ne smeš govoriti o megli takrat, kadar je zunaj megla — ne, ampak, recimo, popoldne od 3.—4., ko megle ni, zato ker je tako napisano na urniku; ne smeš govoriti o vetru takrat, ko se zunaj pripogibajo drevesa pred njim, ne smeš govoriti o nevihti takrat, ko napravlja s svojo veheraenco največji vtisk na učence — ne, ampak dva, tri dni kasneje zato. ker urnik tako govori; ne smeš peti takrat, ko si ti in ves tvoj razred razpoložen za petje, ne, ampak v soboto popoldne morda — zadnjo uro, zato, ker ti urnik tako veleva. 0, ta urnik je mogočen gospod! Njemu se mora klanjati vse avstrijsko užiteljstvo, on ima popolnoma v suženstvu duha učiteljev; tvoje prepričanje, tvoja razsodnost, tvoja najboljša volja, tvoja individualnost ne pride v poštev, ti se moraš ravnati tako, kakor zahteva ta na steni viseča mrtva stvar! Take ^maršrute" se Iahko daje vojakom, na ta način se lahko predpisuje strojevodjem, da dojdejo pravočasno na določeni kraj, tam je to na mestu; mi pa nismo strojevodje, mi smo voditelji živih, mislečih, bolj ali manj inteligentnih bitij, mi smo vzgojitelji in učitelji; pouk pa in vzgoja je umetnost, in nobena umetnost se ne da \kleniti v okove brezmiselne šablone. Učimo se, gospoda, od naravnih odgojiteljev, oziroma odgojiteljic pravega postopanja, oglejmo si, kako poueujejo matere svojo deco. Velika večina naših mater ni pedagoško izobražena, one ne vedo pedagoških pravil, logike se niso učile, o psihologiji nimajo pojma, a vendar postopajo instiktivno pravilno: one govore o dežju, kadar dežuje, o vodi, kadar so pri nji, o zvezdah, kadar svetijo na nebu, o solncu takrat, kadar sije, o cveticah takrat, kadar se izprehajajo z detetom po pisani livadi. In uspehi? — Psihologi trdijo, da se dete predšolsko dobo razmeroraa več nauči, kakor vse kasneje življenje. Učimo se torej od njih in posnemajmo jih! Zadnji odstavek prej omenjenega paragrafa pravi: „W e n n keine auCergewohnlichen Verhaltnisse vorliegen, istjeder Lehrer fur die Erreiehung des vorgeschr iebenen Lehrziels verantwortlich". Dobro! če sem odgovoren za uspeh, potem me pustite, da postopam po svoji volji. Kaj vas to briga, ali sem poučeval zemljepisje ali pa prirodoznanstvo v torek ali pa v petek, moji učenci znajo predpisano tvarino; kaj to koga briga, če sem pel vsako soboto popoldne zadnjo uro ali pa morda štirikrat na teden po četrt ure — moji otroci znajo peti in lepo peti — to je dovolj. — Eišem naj, kadar se mi zdi pripraven čas zato — tu pa so risbe, ki kažejo o lepem uspehu — in uspeh je glavna stvar. Tako prostost naj bi imel vsak učitelj pri pouku, potem se bi lahko razvijala umetnost, ki jo gojimo, potem bi se v najlepši luei pokazala učiteljeva pridnost in spretnost. Preverjen sem — seveda — da bo še mnogo vode preteklo, preden se rodi mesija, ki postavi pouk na to prosto podlago, preverjen sem pa tudi, da pride prej ali slej do tega. Malo se svetli tudi že v novem šolskem in učnem redu! 4. odstavek paragrafa 8. pravi: Eine bestimmte Lehrmethode wird fur keinen Lehrgegenstand vorgeschrieben. To smo tudi dosedaj že imeli in dobro je, da se je to iznova pribilo. Dalje pravi § 14.: An der Volksschule sind die Jugendspiele eifrig zu pflegen und alle nutzlichen korperlichen Uebungen, wie das Sch wi mmen, Eislaufen u. dgl. angelegentlichst zu fordern — razen tega govori zadnji odstavek § 76.: Sooft es die Verhaltnisse erlauben, sind mit den Sehulkindern belehrende, den Unterrichtszweck fordernde Ausfluge zu v erans tal ten. Ta določba je s 126. § v nasprotstvu iu v tej zadevi ni novi šolski in ueni red kousekventen — mimogrede bodj povedano, da je še več takih protislovij v njem — vendar je ta odstavek važen, ker vsaj deloma izpodbija veljavo urnika. Od nas f?e vendar ne more zahtevati, da bi po šolskem času delali tudi še izlete, da bi vodili mladino k otroškim igram, ali pa da bi jih plavati učili. Med šolskim časom pa tudi ne gre, ker kaj takega ngospod urnik" ne dovoljuje! In vendar se bo moral porabiti zato pač šolski čas; kako pa se bo stvar uredila, o tem premišljevati ni naša naloga, to imajo urediti naše deželne šolske oblasti; vendar je pa moje osebno mnenje, da bi se za otroške igre, plavanje in drsanje porabile telovadne ure, za izlete pa ure, ki so predpisane za zemljepisje in zgodovino in pa za prirodoznanstvo. Toliko naj omenim o novem šolskem in učnem redu vobče, sedaj naj pridejo na vrsto še nekatere podrobnosti. Prav natančno obdelati vsega šolskega in učnega reda skoro ni mogoče, ker je preobsežen. Eazdeljen je namreč na štiri poglavja, in sicer govori I. poglavje o občni ljudski šoli, II. poglavje o meščanski šoli, III. poglavje o privatnem pouku in IV. poglavje o oskrbi otrok. Za nas je najvažnejše prvo poglavje, zato se bomo tudi bavili špecijalno z njim. Oglejmo si najprvo predmete ljudske šole! II. Predmeti. Predmeti ostanejo tisti kakor do sedaj, neobligaten pouk pa se lahko uvede ^noch in einer andern Landessprache" ia pa v goslih. Prva odredba je nekako temna. Pri nas se že sedaj poučuje ,,in der zweiten Landessprache", drugega deželnega jezika na Kranjskem in Štajerskem ni: kvečjemu če pridejo tu v poštev obmejni jeziki, kakor n. pr. na Štajerskem hrvaško ali ogrsko, na Kranjskem pa laško. Vendar se mi zdi, da se pri nas šolske oblasti ne bodo posebno ogrevale za te jezike; pač pa znajo ta § uporabiti zato, da bodo nemščino bolj širile po naših šolah. Pri nas se na enorazrednicah in dvorazrednieah do sedaj nemščina ni poučevala, na podlagi tega § pa znajo vsiliti tudi v take šole nnoch eine andere Landessprache". Tu bo treba našim krajnim šolskim svetom biti malo opreznim, da ne bo trpela materinščina in pa drugi predmeti zaradi usiljene tujke. Pouk r goslih je važen, zato naj bi se uvedel vsaj po mestih in v večjih trgih, da bi se tudi pri nas razvila godba polagoma tako, kakor je razvita na češkem; samo to bi bilo še dobro, da bi tudi pri nas — kakor na češkem — vsak otrok gosli že s sabo na svet prinesel. Razen teh dveh predmetov obraca novi šolski in učni red nekoliko pozornosti tudi kmetijskemu pouku, vendar vse v premali meri. § 13. namreč govori: Bei jeder Volkssehule, hauptsachlich auf dera Lande ist nach Tunlichkeit ein Schulgarten und ein landwirtschaftliches Versuehsfeld anzulegen und zweckmaCig einzurichten. Die Pflege des Schulgartens und die Bewirtschaftung des Versuchsfeldes kommt in der Regel dem Leiter der Schule zu, kann aber mit Bewilligung der Bezirksschulbehorde auch einem andern Lehrer Iibertragen werden. Zu den Arbeiten im Schulgarten konnen die Kinder der obersten drei Altersstufen herangezogen werden; die Knaben sind d a n n hauptsachlich in der Obstbaumschule, die Madchen bei der Blumenzucht und in der Gerauseabteilung zu beschaftigen, am zweckmafiigsten gruppenweise im AnschluC an die fibrige Unterrichtszeit, jedes Kind womoglich eine Stunde wochentlieh. Die naheren Bestimmungen trifft die Landesschulbehorde, der es .aueh uberlassen bleibt, im Einvernehmen mit den Schulerhaltern besondere Vorschriften uber die Verwendung der Ertragnisse der Schulgširten und der Versuchsfelder und ttber die Entlohnung der Leiter derselben zu erlassen. To je vse, kar pravi novi šolski in učni red o kmetijskem pouku. Ker je pa ta posebno na kmetih velike važnosti, je sedaj naloga deželne šolske oblasti, da uredi na podlagi tega paragrafa kmetijski pouk na Ijudski šoli. Za ženska ročna dela je važen drugi odstavek § 7., ki se glasi: rBeim Unterricht in den weiblichen Handarbeiten ist daran festzuhalten, daC eine Leh rerin regelmaCig nicht mehr als 40 Madchen gleichzeitigineinerGruppe unterrichten darf" Ta paragraf že sam na sebi ni veliko vreden, ker se mi zdi število 40 za skupen pouk v ženskih ročnih delih že itak preveliko. V eni uri 40tim učenkam kazati, pregledovati, popravljati in parati delo, je — po mojem mnenju — preveč, in vrhutega ima paragraf še besedieo nregelmaBig", kar se kaj rado tako izvršuje, da je nregelmafiig" to, kar bi ne smelo biti nregelmafiig". Tovariš Šega je pri svojem predavanju o ravno tem preraetu v Radovljici omenil, da bi bilo dobro, da se nastavi posebno nadzornico za ženska ročna dela. Za svojo osebo nimam nič proti temu, vendar pa mislim, da tega ni treba, — ceravno je res, da se naši nadzorniki ne razumejo na ženska rocna dela — in sicer zato ne, ker so prvič naše gospodične tovarišice same dovolj vestne in pridne, da store v tem predmetu, kolikor se sploh storiti da, in drugič, ker imajo že tako krajnega, okrajnega in deželnega šolskega nadzornika. Ti, mislim, zadostujejo, še nadzornica povrhu — bi bilo le malo odveč. Zadnji odstavek § 7. se glasi: Die Landesschulbehorde regelt auch die Einsetzung und den Wirkungskreis des zur Forderung des Handarbeitsunterrichtes etwa berufenen Prauen-Komitees. — Ker smo mi učitelji lajiki v tem predmetu, bi bilo pač dobro, da bi gospe in gospodične tovarišiee same povedale svoje mnenje, ali in v koliko bi bili taki komiteji dam potrebni in koristni in v koliko bi smeli posegati v pouk v ženskih ročnih delih in kak vpliv naj bi imeli na razvoj tega predmeta. Med ljudskošolske predmete sodi tudi verouk in v zvezi s tem so verske vaje. V tej zadevi je iiovi šolski in učni red nejasen. Suče se le v okviru državnega šolskega zakona, ki veli, da ima cerkvena oblast določati verske vaje, vendar jih mora naznaniti pravočasno okrajnemu šol. svetu, ,,damit eine ordnungsmafiige Verhandlung daruber bei der Bezirksschulbehorde stattfinden kann". S tem je dobil okrajni šolski svet pravico, da obravnava o verskih vajah in — logično mišljeno — da sme tudi zavrniti take vaje, ki bi morda ne bile umestne. Zato upam, da se nam ni bati, da bi nas silili nadzorovati otroke pri nedeljskih mašah, kakor se je to že poizkušalo uvesti tuintam. Taka uvedba bi bila atentat na učiteljevo prostost. Nedeljski počitek se je pripoznal in zakonitim potora tudi povsod uvedel; vsak stan ima pravico do njega — zakaj bi ga učitelj ne imel? Nedeljski počitek pa ni, ako raora učitelj tudi ob nedeljah med mašo svojo pazljivost obračati na šolsko deco in jo tam devati v red, jo opominjati itd. Učitelju se bi s tem kratila prostost, ker bi bil potera primoran iti k maši le v domačo cerkev, če bi tudi tuintam morda vendar rajši šel v kak sosedni kraj. So med nami tudi učitelji in učiteljice, ki hodijo iz dušne potrebe k maši in hočejo z zbranirn duhom zadoščati verskim dolžnostim. V zgoraj omenjenem slučaju bi bilo to nemogoče, ker človek ne more biti zbranega duha, ako se mora jeziti nad nemirnimi otroki. Oe pa hočejo imeti nadzorstvo, naj tara, kjer je več duhovnikov, prevzame to nalogo katehet, ki je vsekako prej dolžan izvrševati ta posel, kakor pa učitelj. Moje mnenje pa je, da je to nadzorovanje sveta dolžnost edino le — staršev! Starši naj vedejo svoje otroke s seboj v cerkev in naj jih sami nadzorujejo! Drugim verskim vajam, ki so umestne in potrebne, se pa pameten in razsoden učitelj ne bo upiral. (Konee.) Prva obča skupščina učiteljstva v Bosni in Hercegovini.*) Učiteljsko društvo mesta Sarajeva ima za predsednika vrlega pedagoga in strokovnega pisatelja Ljudevika Dvornikov i č a. Ta je sprožil idejo, naj bi se vse učiteljstvo Bosne in Hercegovine zbralo na skupen shod. Ta se je vršil dne 6., 7., 8. in 9. malega srpana t. 1. Došlo je iste dni čez 200 učiteljev in učiteljic iz vseh delov imenovanih dežel v Sarajevo, da premotrivajo svoje stanovske interese. Zborovali so v mestni zbornici. Dne 6. mal. srpana popoldan se je vršila predskupščina v telovadnici višje dekliške šole, pri kateri so sklenili vzpored in so se dogovorili o drugih posameznostih, tikajočih se glavne skupščine. Na večer so v društvenem domu priredili prijateljski sestanek, pri katerem so bili navzoči tudi vladni svetnik g. Ljuboja Dlustuš, delegati ,,Saveza" v Zagrebu in madjarske učiteljske organizacije v Budimpešti. Peli so in si napivali. Dne 7. mal. srpana ob 7s 9. uri dopoldne se je pričelo skupščinsko delo. Razprave je vodil kot predsednik Salih ef Aličehic, učitelj v Sarajevu, podpredsednika sta bila David Višnjid in Ivan Hečimovic. V svojem nagovoru je predsednik priporočal učiteljstvu slogo, za zborovanje pa paznost, red pri razpravah in strpnost zlasti v verskem oziru, da se omeji medsebojna mržnja, ki vlada v narodu treh ver. Delegat ogrske zaveze, budimpeški učitelj Dragotin Szekely je pozdravil skupščino zafetkom madjarsko, a je nadaljeval hrvaško. Pravi, da sta delegate dovedla ljubezen in odkrito srce med tovariše čez Savo. Zeli skupščini uspešno delo in delu uspeh. *) Zaradi pomanjkanja prostora zakasnelo. Uredništvo. Delegat hrvaške zveze, zagrebški učitelj Josip Granec, je pozdravljal brate ter izjavil radost učiteljstva Hrvaške in Slavonije nad 1. učiteljsko skupščino v Bosni. Ravnatelj sarajevskega učiteljišča Bujher je pozdravil skupščinarje kot svoje duševne otroke, kot sinove, ker.so tekom 24 let vsi učitelji, razen priseljenih, bili njegovi gojenci. Nato je predsednik predlagal, naj se po skupnem ministru Burianu pošlje brzojavni pozdrav eesarju, kar se je sprejelo z burnim odobravanjem. Sprejelo se je tudi, poslati Buriaou in načelniku deželne vlade feldcajgmajstru Alboriju po^drave, nadalje, da se pošlje deputacija deželni vladi ter da se civilnemu poglavarju Benku zahvali, za obdržavanje skupščine brez kontrole. Prečitali so se na to v velikem številu došli brzojavi. Sarajevski učitelj David Višnjic je razpravljal o ureditvi učiteljskih plač. Očrtal je stanje učiteljstva obširno in temeljito. Skupščina je njegov referat spremljala s ploskanjem in s živiokliei. Njegov predlog je skupščina soglasno sprejela. Predlagal je, da se učitelji uvrste v IX., X. in XI. red s početno plačo 1600 K in da se postopa sledeče: IS 3 1600 2 leti 5 I. razred 2 1800 3 leta let l 2000 5 let X 3 2200 5 let . razred 2 2400 5 let l 2600 5 let XI. razred 3 | — 2800 5 let — — — Pokojnina se po dovršenih 30 letih določi s 3000 K. Za učiteljske vdove in sirote se zahteva pokojnina po petih letih službovanja po predpisih za državne uradnike. Skupšcina je sklenila, da se v tern smislu nese peticija skupnemu ministru Burianu, po potrebi tudi k cesarju. Izbral se je peticijonalni odbor, ki ima takoj drugi dan peticijo predložiti skupščini v razpravo. Popoldan so razpravljali o načrtu učne snovi; to se je nadaljevalo drugi dan, dne 8. m. srpana. Peticijonalni odbor je predložil omenjeno peticijo; predsednik jo je postavil nato na vzpored in je bila sprejeta. Skupščinarji so jo takoj pričeli podpisavati ter so se odbrali trije učitelji, ki pod vodstvom Salih ef Aličehica gredo na Dunaj v skupno ministrstvo ter pred cesarja. Deputaciji je votiran strošek 600 K, katero vsoto zložijo učitelji. Nato se je začela razprava o osnutku nSaveza učiteljskih društava narodnih osnovnih škola u Bosni i Hercegovim". Prišlo pa je do načelnih nasprotovanj, katera je bilo rešiti z obravnavanjem posameznih §§. . •• Delegati učiteljskih društev so osnovali pravila v tem smislu, da bi imeli v zavezi odločilni glas samo učitelji osnovnih šol, a vsi drugi (višji, trgovski itd.) samo posvetovalni glas. Drugi so zahtevali, da je v zavezo sprejeto učiteljstvo vseh kategorij z enakimi pravicami. Ker je vsaka .stranka imela primerno število pristašev, je bila borba ljuta in ostra. Predsednik je prekinil zborovanje ter odredil odmor pol ure. Po tem so se nazori toliko ublažili in zbistrili, da se je moglo glasovati tei se je z večino glasov določilo, da morejo stopiti v zavezo učitelji vseh kategorij z enakimi pravicami kakor učiteljstvo osnovnih šol. Nato je zaključil predsednik zborovanje. Skupščinarji so se odpeljali v kopališče Ilidže, kjer je bil ob l1/*. uri slavnosten banket. Po banketu so šli do vrelca Bosne, kjer se je učiteljstvo dalo fotografovati. Dne 9. mal. srpana so dopoldan izpolnili s podpisavanjem peticije, a popoldne so razpravljali o pravilih zaveze. Po dolgi razpravi so izvolili odbor, na čelu kateremu stoji Salih ef Aličehid. V odboru je 15 učiteljev in tri učiteljice. Tako se je dovršila prva občna skupščina učiteljstva Bosne in Hercegovine. —ij—.