S®?-* %lr* Knjižnica sp ZASAVC 2007 352(497.12 Zagorje ob Savi) čana 2 Celje ŠTEVILKA 13, LETNIK 18 2. 07. 2007, CENA 1,13 €/270 sit r/~ COBISS 0087633,14 $ h« ktii'M»«' DCDOg DQ6: __________ r, :3r I Ni Böö [bau®® aß|ifcFlB" '•••■* ’*"■• fCL ■' gprsa" |[p0tj®\7aDma dJcpfls SüIMMOq In vrtičkarskih IOO Avtohiša Kržišnik Zagorje Selo 65, 1410 Zagorje ob Savi, tel.: 03 56 64 729, 03 56 64 730, fax: 03 56 68 359 www. avtohiša-krzisni k. si Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil Mazda in Suzuki, prodaja rabljenih vozil, avtokleparstvo, avtoličarstvo, mešanje barv, rent-a-car, najem avtodoma Pneumatic center, optika, pregled klimatskih naprav, popravilo vozil poškodovanih od toče, ___________________________popravilo ter testiranje zavor, pregled izpušnih plinov mazoa Ob nakupu Mazde v Avtohiši Kržišnik Vam podarimo povečano varnost in udobje v vrednosti do #»### S#S* Možnost zelo ugodnih financiranj do 96 mesecev, možnost pol takoj/pol čez dve leti! Super Mazda Super Ugodno - Mazda 2 za 2 evra/dan, Mazda 3 za 3 evre/dan, Mazda 5 za 5 evrov/dan, Mazda 6 za 6 evrov/dan. * odvisno od izbranega modela Uradna poraba goriva 6,0 do 10,3 1/100km,uradna emisija C02 167 do 246 g/km. po kakovosti' ®0 Morate prebrati Občinske nagrade in priznanja Planet 300 “Dajmo naši1 Veliki in mali 100 let hrastniškega vrtca Praznovanje v Hrastniku Dr. Boris Oolec o Valvasorjevih potomcih 00 let Silve Skerbix Zasavc-a izdaja Grafika Gracer d.o.o., Lava 7b, 3000 Celje, tel. 03 54 52 666, fax 03 54 73 166. Glavna odgovorna urednica: Marta Hrušovar. Uredniški odbor: Stanislava Radunovič, Peter Motnikar, Fanči Moljk, Anton Šutar in Boštjan Grošelj. Redakcija se zaključuje ob ponedeljekih ob 12.00 uri. Prodaja, trženje in tisk: Grafika Gracer, Celje. Tiskano en dan pred izidom v nakladi 2000 izvodov. Naslov uredništva: Zasavc, Cesta zmage 3,1410 Zagorje ob Savi. Telefon: 03 56 64 250, Faks: 03 56 64 494 GSM: 031 880 158, komerciala: 031 822 533, 040 267 411. E-mail urednica: hruski@siol.net, E-mail: zasavc@email.si,http://zasavc.gajba.net Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina je 28,17 EUR <6.750,00 sin, polletna 13,52 EUR <3.240,00sitj. Naročnina za tujino je 81 EUR ali druga valuta v protivrednosti. V ceno je vračunan 8,5 % DDV. Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. IV8BMI! Alkohol sigurno vsebuje ženski hormon, ker ko se ga napiješ, ne znaš voziti avta in govoriš neumnosti.. ' No, tudi prav! Je pa res, da mu tudi moških hormonov ne gre oporekati, ker te podre/ ' kjerkoli mu že pride in se ne ozira ne na mo- 1 1 ralne, ne na družbene norme in tudi ne na homo-, ' bi- in hetero- ne. Avta tako ali tako nočem voziti/ 1 ker so babe za volanom itak vse štoraste za moške/ 1 ki so se menda rodili s tisto okroglo rečjo v roki. Za '-j drugo pa - no, za čvekanje neumnosti ni treba omame/ ( dovolj je tudi poletna vročina, ki je in je ni in, eh, menda} hormone. Ko pat. tarinsko coprniško) je bilo pa za bežat/ ne vam, ne onemu,) zaviti bradi slovi inf To je pač premalo) tev kresalskega žara.( kresna noč... jev je bil in hrastni/ in dan borca tudi in) \ vsebuje moške ) se je enkrat Ka-(zaKresal-o, potem i Ni bilo za obstat, (ki po sedemkrat )čaka, da gre naprej. (zavojev za zatemnila, malo prej je bila (No, tudi dan rudarski občinski praznik (vendar se svet vrti naprej! )Rock Otočec je za nami in Live Earth tudi, s to razliko, da so se) (oni z Otočca očedili, naša Zemljica pa je samo še bolj zasrana, ne( /nazadnje tudi od zvezdniškega prevažanja in krulje...ups,glasne-) (ga petja. Pa tudi od silnega pisanja izjav - za javnost in brez nje,( (v Zasavju in drugje. (Naše ljubo Zasavje ostaja, kot s®amoten otoček sredi jezera( )na sončni strani Alp, kjer se ne moremo nič pametnega dogo-) (voriti s celino. Navadili smo jih, da hodijo v našo školjko s®at/ )saj baje bisernicam podtikajo tujke, da se okoli njih bis(t)er) (poraja - čudežni tvor. ) No, ako primerjamo trpljenje školjke z napori pobiralca \biserov, je približno tako, kot z mamo in atom, z zasav-f Iško pokrajino in državnim svetom... )Ko se bo Sava obrnila in tekla v nasprotno smer in S (bo kalna voda od pranja premoga tekla gor podj ) Alpe - hja, takrat se pa zna kaj obrniti. (Kot pa je župan trboveljski dejal, je pa ta dr-f (žava tako ali tako ne-umna - bi jo bilo močf ^prepričati o čem??? Mogoče v latinšči-/ ^ni? c»Ubk»oi , t£MqiuS<; I® pOET___________ Polaganje pasov kluba Pon Do Kwan Izlake V ponedeljek, 11, junija 1007, je v telovadnici osnovne šole v Kisovcu 10 članov Karate kluba Pon Do Kwan Izlake, pred zahtevno komisijo opravljalo izpite za višji pas po mednarodno uveljavljenem sistemu Pon-Do-Kwan. Pasovi v tem sistemu si sledijo po naslednjem vrstnem redu: beli, rumeni, zeleni, modri, rjavi in črni. Črni pasovi imajo prav tako več stopenj, ki pa niso črna, še bolj črna in najbolj črna, ampak so ovrednoteni s številko in besedico dan. Borba za rumeni pas Polaganje za zeleni pas Predsednik komisije, ki je ocenjevala kandidate, je bil spoštovani mojster, nosilec 4. dan črni pas, mentor trenerjev izlaškega kiuba, Srečko Rozman. K izpitu za rumeni pas je pristopilo 13 kandidatov, od katerih jih je 9 opravilo rumeni pas (5 kyu). Rumeni pas so osvojili Jan Vidlak, Matic Dolinšek, Laura Pikalj, Ana Marija Maselj.Vita Hudi, Nives Sakelšek, Žan Vrtačnik, Jan Smrkolj ter Žan Gračner. Štirje so osvojili le polovičko pasu oz. rumeno črtico na belem pasu (9 kyu). Črtico na belem pasu so osvojili Žiga Žibert.Alja Prepričljivost za rjavi pas Vsi Izločani kluba borilnih veščin PonDoKwan Kos, Aleksander Maselj in Toni Lavrač. Izpit za zeleni pas so opravili vsi kandidati; le-teh je bilo 6. Z zelenim pasom se torej ponašajo Lucija Dolinšek, RokVrtačnik, Lea Gašperšič, Sara Smrekar, Kristjan Hrastelj, Anastazija Vidlak in Suzana Lazar. Po napornem izpitu pa je bil podeljen tudi en rjavi pas, ki si ga je prislužil Gregor Razpotnik. S tem polaganjem se je zaključil še en ciklus izobraževanj na področju borilnih umetnosti v iz-laškem klubu. IRH Plavanje: 38. lučkin pokal Plavalci so se konec junija v Trbovljah pomerili na tradicionalnem plavalnem mitingu, ki so ga v letošnjem letu preimenovali v Lučkin pokal. Lučkin pokal ohranja tradicijo Luč-kinega memoriala in je tekmovanje z najdaljšo tradicijo v državi. Plavalka LUČKA VODIŠEK je bila vrsto let odlična plavalka našega kluba. Njena življenjska pot se je tragično končala v prometni nesreči 8. junija 1969. Prireditev je bila zelo dobro obiskana. Zbranim je spregovoril, med drugimi, župan občine Trbovlje Bogdan Barovič, ki se Lučke Vodišek dobro spominja. V seštevku treh rezultatov je bila tokrat najboljša plavalka Olimpije Nina Sovinek pred plavalko kranjske Zvezde Tanjo Šmid in mladinsko reprezentantko izVelenja Niko Drolc.V moški konkurenci, kjer so bili izidi nekoliko slabši, je bil najboljši Olimpijin Jan Plut. Najboljša posamična izida na mitingu sta dosegla Nina Sovinek z 58,92 na 100 prosto in Koprčan Davor Gregorčič s 25,90 na 50 m delfin (697). Rekordi pred letošnjim tekmovanjem pokalne discipline 100 m prosto: Kategorija A: Nina SOVINEK 0:59,77 (2005) Kategorija B:Anja ČARMAN 0:59,39 (1999) Kategorija C:Anja KLINAR 1:01 ;94 (2000) Besedilo: po PK LC Trbovlje Mednarodni miting Veronika 100Z* Kamnik Minulo soboto, 01.07. 2007, je v Kamniku potekal Miting Veronika 1007, kjer se je zbralo 18 klubov iz Slovenije in gostujoči klub iz Islandije, s skupno 336 plavalci. Plavalni klub Lafarge Cement Trbovlje je zastopalo I I plavalcev. Pri dečkih so se tekme udeležili FirštAlen,Vozel Peter, Kovačič Žiga in Vozel Matic, pri dekletih pa Stanič Maša, Pistotnik Laura, Božič Tjaša, Hodej Lara, BudimirValentina, Zmrzlak Karmen in Vozel Tjaša. V prijetnem ozračju kamniškega bazena Pod skalco so plavalci PK Lafarge Cement Trbovlje odigrali vidno vlogo, saj so se kar nekajkrat uvrstili v finala in posegali po medaljah ter odličnih uvrstitvah. Na samem tekmovanju so se plavale vse 100m in 50m discipline.V slednjih pa so popoldne potekala tudi finala. Najodmevnejši rezultat je seveda zopet odplavala naša, že dobro znana Tjaša Vozel, ki je v absolutni kategoriji osvojila 3. mesto na 50m prsno in kar dva krat odplavala osebni rekord, ki znaša 34,85 sek. in ni daleč od državnega kadetskega rekorda. Tjaša je odplavala še dva osebna rekorda na I OOm hrbtno, kjer je osvojila 10. mesto ter 50m delfin, kjer je bila 19., bila pa je še 16. na 50m hrbtno. Pri mlajšem letniku deklic je Pistotnik Laura kljub odsotnosti s treningov osvojila štiri osebne rekorde in se kar tri-krat uvrstila v popoldanska finala. Tako je na 50m prsno osvojila srebrno medaljo, bila 7. na 50m hrbtno in 8. na 50m prosto, ter na 100m prosto osvojila 4. mesto. Z Lauro je v finalu 50m prsno nastopila tudi Božič Tjaša, ki je osvojila 8. mesto. Prav tako je pri deklicah Stanič Maša osvojila 3. mesto na 100m delfin in nehvaležno 4. mesto v finalu 50m delfin ter 9. mesto na I OOprosto in 17. mesto na 50m prosto.Tudi ona je odplavala dva osebna rekorda. Pri dečkih se je v finale uvrstil Vozel Peter, ki je v disciplini 50m hrbtno bil 7. po dopoldanskem predtekmovanju, popoldne pa nas je v finalu vse zelo prijetno presenetil, saj je osvojil 2. mesto in popravil svoj osebni rezultat na tako kratki razdalji kar za sekundo in pol. Odplaval je še dva osebna rekorda na 100m hrbtno, kjer je bil deseti in pa na 100m prosto, kjer je osvojil 13. mesto in popravil svoj najboljši rezultat za slabi 2 sekundi. Na 50m prosto pa je osvojil 19. mesto. V absolutni kategoriji je Vozel Matic osvojil 7. mesto na 100m hrbtno in 9. mesto na 100m delfin ter izboljšal svoj osebni rezultat za skoraj 4 sekunde. V finale se je poleg naštetih uvrstila tudi Hodej Lara in sicer na 50m hrbtno, kjer je osvojila 8. mesto. Isto mesto je osvojila tudi na 100m hrbtno, bila 12. na I OOm prosto in 16. na 50m prosto. Uvrstitve ostalih naših plavalcev: - Firšt Alen: 2 X 10. na 100m prsno in 100 delfin, I I. na 50m delfin in 13. na 50m prsno - Kovačič Žiga: 15. na 100m delfin, 22. na 50m delfin, 28. na IOOprosto in 3 I. na 50m prosto - Božič Tjaša: 8. mesto 50m prsno, 2 X II. mesto I OOprsno in 50 delfin ter 30. mesto 50m prosto - BudimirValentina: 10. mesto na 100m hrbtno, 19. na 50 delfin, 20. na 100m prosto in 28. na 50m prosto - Zmrzlak Karmen: 14. na 100m prsno, 21. mesto na 50m prsno, 23. na 100m prosto ter 32. na 50m prosto Rezultati, ki so jih odplavali plavalci PK Lafarge Cement Trbovlje so zelo vzpodbudni za prihajajoče Državno prvenstvo, ki bo od 20. do 22. julija 2007 potekalo na *domačem terenu* trboveljskega letnega bazena. Obenem pa vabimo vse, ki imajo radi plavanje^dtNf prßf^jo to tekmovanje tudi ogledat. Zofk LC Trbovlje: ßpr/'s © KRONIČNO Zasavski fr ker PROMETNA NESREČA S SMRTNIM IZIDOM Dne 27.6.2007 okoli 22. ure se je na glavni cesti Ljubljana - Litija pripetila prometna nesreča v kateri je ena oseba umrla, tri pa so bile hudo telesno poškodovane. Materialna škoda na vozilih znaša okoli 5.000 EUR. 25-letni voznik iz okolice Litije je vozil osebni avtomobil znamke Renault clio iz smeri Zagorja ob Savi proti Litiji. Ko je pripeljal do blagega levega nepreglednega ovinka je izgubil oblast nad vozilom in zapeljal na nasprotni vozni pas.V tem trenutku je pravilno v nasprotni smeri pripeljal 25-letni voznik iz okolice Žalca, ki je vozil osebni avtomobil znamke Peugeot 406. Slednji je s sprednjim delom vozila trčil v desno bočno stran clia. Kot sopotnici sta bili v vozilu Peugeoja še 21 - in 13- letni Trboveljčanki. Po trčenju je obe vozili zajel ogenj, udeleženci pa so zaradi ukleš-čenosti obstali v vozilih. Voznika in potnici v vozilu Peugeot je iz gorečega vozila rešil prisebni 41 -letni Trboveljčan, ki se je v trenutku nesreče pripeljal na kraj. Občan je poskušal rešiti tudi voznika clia, vendar mu to zaradi ukleščenosti voznika ni uspelo. Občan se je pri reševanju tudi lažje telesno poškodoval po roki. Zaradi hudih poškodb je voznik clia umrl na kraju nesreče, voznik Peugeoja in njegovi sopotnici pa so bili hudo telesno poškodovani in so bili z reševalnim vozilom odpeljani v Klinični center Ljubljana. Glavna cesta je bila zaradi nesreče zaprta do približno 2. ure. KOMANDIR PP TRBOVLJE SPREJEL JUNAKA ANDREJA KERINA Komandir Policijske postaje Trbovlje Simon Sihur je 2.12001 v imenu Policijske uprave Ljubljana, sprejel Andreja Kerina, ki je s svojim požrtvovalnim dejanjem pomagal ponesrečencem v prometni nesreči. Prometna nesreča se je pripetila 21.6.2001 okoli 22. ure na glavni cesti Ljubljana - Litija. V nesreči je ena oseba umrla, tri pa so bile hudo telesno poškodovane. Po trčenju je vozili zajel ogenj, udeleženci pa so zaradi ukleščenosti obstali v vozilih. Voznika in potnici je iz gorečega vozila rešil Andrej Kerin, ki se je v trenutku nesreče pripeljal na kraj. Pri tem se je tudi lažje telesno poškodoval po roki. V sproščenem pogovoru je Kerin povedal, da je zaradi narave dela pogosto na poti. Skromno je dejal, da je reagiral čisto intuitivno, kar bi on sam pričakoval tudi od kogar koli drugega. Izpraznil je svoj gasilni aparap nakar se je odzval na klice na pomoč iz udeleženega vozila. Iz gorečega avtomobila je izvlekel dva poškodovanca, pri tretjemu pa mu je pomagala še ena oseba. Ob koncu razgovora se je komandir še enkrat zahvalil za prisebno in pogumno reševanje udeležencev in Andreju Kerinu izročil simbolično darilo Policijske uprave Ljubljana. PRIJETA UDELEŽENKA PROMETNE NESREČE Dne 25.6.2007 ob 16.10 se je na avtomobilski cesti pri kraju Brezovica pripetila prometna nesreča, kjer je 62-letni voznik motornega kolesa umrl zaradi posledic prometne nesreče, neznani voznik-ca osebnega avtomobila Renault clio pa je odpeljal-a s kraja. Policisti policijskega oddelka Zagorje ob Savi so naslednjega dne, 26.6.2007 v dopoldanskem času na Cesti zmage v Zagorju ob Savi ustavili osebni avtomobil znamke Renault clio, ki ga je vozila 34-letna državljanka Rusije z začasnim bivališčem v Trbovljah. V postopku so ugotovili, da obstaja utemeljen sum, da je bila slednja udeležena v prometni nesreči, kjer je umrl motorist. Policisti so ji odvzeli prostost in jo istega dne v popoldanskih urah privedli na zaslišanje k preiskovalnem sodniku, ki je po zaslišanju zanjo odredil pripor. OTROK PREHITRO S KOLESOM Dne 2.1.2001 ob 16.00 uri so bili policisti obveščeni o prometni nesreči, katera se je pripetila na parkirnem prostoru v Litiji. Policisti so na kraju ugotovili, da je nesrečo povzročil otrok zaradi vožnje kolesa z neprilagojeno hitrostjo. Zaradi tega je izgubil oblast nad kolesom in oplazil osebni avtomobil. Pri tem je na vozilih nastala le manjša materialna škoda. ZBIL PEŠKO Dne 22.06.2007 ob 18.45 uri se je v Trbovljah pripetila prometna nesreča zaradi neprilagojene hitrosti 66-letnega Trboveljčana, ki je na prehodu za pešce zbil 52-letno peško nato pa še trčil v obcestno drevo. Pri tem sta se peška in voznik lahko telesno poškodovala. NASTALA MATERIALNA ŠKODA Dne 23.06.2001 okoli 20.40 ure se je v Hrastniku pripetila prometna nesreča zaradi izsiljevanja prednosti 62-letnega voznika osebnega avtomobila iz Trbovelj, ki je trčil v vozilo 3 l-letnega Laščana. Pri tem je nastala le materialna škoda na vozilih. V DVEH NESREČAH LAŽJE POŠKODBE Dne 30.06.2007 ob 03.30 uri so bili policisti obveščeni o prometni nesreči v Zagorju, ki se je pripetila zaradi vožnje po nasprotnem voznem pasu in vožnje pod vplivom alkohola 22-letnega Zagorjana, ki je trčil v vozilo 33-letnega Zagorjana, ki se je lahko telesno poškodoval. Istega dne ob 07.20 uri se je v Mlinšah pripetila prometna nesreča zaradi neprilagojene hitrosti 28-letnega voznika kombiniranega vozila, ki je trčil v nasproti vozeče kombinirano vozilo s priklopnikom, v katerem sta se voznik in sopotnik lažje telesno poškodovala. ODKLONIL PREIZKUS ALKOHOLIZIRANOSTI Dne 01.01.2001 ob 16.15 se je vTrbovljah pripetila prometna nesreča zaradi neprilagojene hitrosti 53-letnega Trboveljčana, ki je s svojim vozilom trčil v nasproti vozeče vozilo 22-letne Trboveljčanke. Zaradi suma vožnje pod vplivom alkohola je bil povzroätelju odrejen preizkus alkoholiziranosti, katerega pa je odklonil. IZSILIL PREDNOST Dne 04.07.2007 ob 14.30 uri se je pripetila prometna nesreča v glavni cesti II. reda št. 108 pri savskem mostu v Trbovljah zaradi izsiljevanja prednosti voznika osebnega avtomobila, ki je zaprl pot voznici osebnega avtomobila, ki je vozila naravnost, katero je po trčenju odbilo v voznika osebni avtomobila, ki je čakala na semaforju. Pri tem se je povzročitelj lahko telesno poškodoval. 'A' KRONIČNO © Ravbajo kot srake Aufbiks Dne 2.7.2007 ob 11.10 uri so bili policisti obveščeni o tatvini iz stanovanja v Šmartnem pri Litiji. Policisti so pri zbiranju obvestil ugotovili, da je neznani storilec tekom noči iz nezaklenjenega stanovanja izvršil tatvino več kosov zlatnine, osebnih dokumentov in denarja ter lastnico oškodoval za približno 1.200 EUR. Dne 3.7.2007 ob 08.00 uri so bili policisti obveščeni o vlomu v Jevnici. Policisti so z ogledom ugotovili, da je neznani storilec vlomil v skladišče iz katerega je odtujil več barvnih kovin in lastnika oškodoval za približno 3000 EUR. Dne 3.7.2007 ob 13.45 uri je bil odtujen delovni stroj in sicer gradbeni kompresor znamke Ingersoli Rand, tip 7/31, rumene barve na katerem je bila nameščena reg tablica LJ 24-6NF. Lastnik gradbenega stroja je s tem oškodovan za približno 6000 EUR. Dne 21.06.2007 v nočnih urah so bili policisti obveščeni o vlomu v gostinski lokal v Kisovcu, kjer je NN storilec skozi okno vlomil v notranjost, vendar ni ničesar odtujil, saj ga je pregnala alarmna naprava. Dne 23.06.2007 v popoldanskem času je neznani storilec izvršil tatvino mobilnega telefona na igrišču v Podkumu in lastnika oškodoval za 150 €. Dne 26.06.2007 v nočnem času so pri vlomu pri vlomu v objekt prijeli mladoletnika. Odvzeta jima je bila prostost, zbrana obvestila, po postopku pa sta bila izročena staršem. Zoper oba sledi kazenska ovadba na ODT. Dne 27.06.2007 so policisti obravnavali tatvino denarja in zlatnine iz stanovanja v Trbovljah, za katero so z zbiranjem obvestil ugotovili, da jo je izvršil 18-letni Trboveljčan. Zlatnino je že prodal naprej in so jo zasegli, zoper njega pa bomo podali kazensko ovadbo. Dne 30.06.2007 je neznani storilec vlomil v gostinski lokal na območju Zagorja, kjer je preko noči skozi okno vlomil v notranjost, katero je pregledal in odtujil registrsko blagajno, katero je odnesel iz objekta v bližino, kjer jo je nasilno odprl in odtujil menjalni denar. Dne 03.07.2007 okoli 13.15 ure je neznani storilec z razbijanjem stekla vomil v osebni avtomobil na parkirišču pokopališča v Gabrskem, iz katerega je odtujil žensko torbico z vsebino. MOŽ ZMERJAL ŽENO Dne 4.7.2007 ob 21.00 uri so bili policisti zaprošeni za intervencijo v stanovanju v Litiji. Policisti so na kraju ugotovili, da je prišlo do spora med zakoncema pri katerem je mož zmerjal ženo. Zoper kršitelja bodo ustrezno ukrepali. NAŠLI MRTVECA 03. 7.2007 ob 16.00 uri so bili policisti obveščeni, da občani v Litiji že približno 14 dni pogrešajo soseda. Policisti so ob pomoči gasilcev PCD Litija vstopil/ v zaklenjeno stanovanje v katerem je bil najden moški, kateri ni kazal znakov življenja. Na kraju je bila krajevna zdravnica, katera na pokojnem ni našla znakov nasilja, zaradi ugotovitve vzroka smrti pa je bila odrejena sanitarna obdukcija. Policisti bodo o zadevi obvestili ODT Ljubljana. 080-1200 “Skupaj proti kriminalu” ČE HOČEŠ POMAGATI POLICIJI PRI RAZISKAVI IN ODKRIVANJU KRIMINALNIH DEJANJ, ČE VEŠ, KJE SO SLEDI STORILCAALI PREDMETOV,KI BI DOKAZOVALI NJEGOVO DEJANJE IN ČE HOČEŠ OSTATI PRI TEM ANONIMEN POKLIČI NA ANONIMNI TELEFON POLICIJE 080-1200 Občani lahko o problemih v Zasavju iz pristojnosti policije pišejo na e-mail: pp_trbovlje.pulj@policija.si po_hrastnik.pulj@policija.si, po_zagorje.pulj@policija.si gorazd.lipovsek@policija.si (vodja policijskega okoliša Trbovlje) bostjan.bokal@policija.si (vodja policijskega okoliša Trbovlje) Vse državljane policisti opozarjajo na samozaščitno ravnanje v času dopustov in odsotnosti od doma, predvsem glede vlomov v stanovanja oz. stanovanjske hiše. Zbral: Peter Motnikar »Vsi prisotni in prisebni!« 26. junij - Na Gimnazijski cesti v Trbovljah so člani GZ Trbovlje reševali mačka iz jaška - uspešno - oba sta preživela. Poskrbeli so tudi za preživetje žejnih v Knezdolu - s pitno vodo. Člani PGD Loke pa v Čemšeniku. 27. junij - Na lokalno cesto Potoška vas - Sv. Planina je padlo drevo in obležalo - do prihoda članov PGD Kotredež - drevo ni preživelo - preživeli pa so krajani Polšine, ki so jim gasilci PGD Zagorje mesto priskrbeli pitno vodo, enako člani PGD Kolovrat krajanom v Brišah in PGD Loke vVrhu nad Mlinšami. 28. junij - sredi noči se je blizu doma borcev na Prvinah ugnezdil rdeči petelin. Gasilci PGD Zagorje mesto so ga pregnali z brunarice v Zaplanini v občini Vransko in mu preprečili pobeg v gozd. Kraj so stražili člani PGD Čemšenik. Zakaj je prišel, ni znano. 29. junij - Dežurni GZT so na Partizanski cesti pivnali razlite nevarne tekočine, ki so iztekle iz vozil, ki sta imela bližnje srečanje. Opravili so tudi tri prevoze pitne vode - na Dobovec, Planinsko vas in Završje. Posnemali so jih prostovoljci PGD Kolovrat in napojili Brišane. 2. julij - v bližini cerkve v Dragi se je zvečer valil gost dim - od zažganih bakrenih kablov. Prizadevni moški par so si ogledali tudi modri možje.Trboveljski GZ je peljal pitno vodo v Čeče, PGD Kolovrat pa v Briše. 4. julij - luknja pri luknji - pa vode ne drži - so ugotovili gasilci PGD Hrastnik mesto, ki so ob nalivu hiteli odmaševati žlebove in odtoke s strehe trgovine Mercator gradnje (hm!), da se strankam ni bilo potrebno umikati, kajti voda je skozi podstreho hotela v šoping in delala dren. Gasilci PGD Kolovrat so peljali vodo v naselje Kolovrat - pa ne tisto iz Merkatorja. 5. julij - Gasilci iz PGD Hrastnik mesto in GZT so odvzeli vir energije (akumulator) vozilu, ki je hotelo v Savo. Ni ugotovljeno, zakaj, ker ni bilo prič (voznika in potnikov), ki bi kaj več povedali o vozilovih težavah. Iz PGD Hrastnik mesto so imeli težave tudi v kuhinji na Novem Logu. Izklopili so vse vklopljeno v bloku in uspešno dokončali, kar ni uspelo prizadevnim stanovalcem, saj so si morali nadeti izolirne dihalne aparate. Dva stanovalca sta pregloboko vdihnila dim, zato sta morala v zdravniško oskrbo. 7. julij - z OKC Ljubljana so klicali gasilce GZT, naj pomagajo na Trgu revolucije dvema osebama, ki ju jima je prostost vzelo dvigalo. Na roke soju spustili ven. Ustregli so tudi občanu na Rudarski cesti, ki je po vsej sili hotel noter (v svoje vozilo), pa se brez ključev vrata niso hotela odpreti. S strokovnim posegom so jih prepričali. MaH po RCO S) RAzmmo r~- •p. 4j >•-< :• 7 , •■AH GEORG GIDER- J GIDER-ENIGMATKO - ’ LETO- P V,ŠČEV SZ ISTRI IGRALEC VUGI TONE KUNTNER MESTO NA PORTUGALSKEM IRONIČEN ČLOVEK DEL OBRAZA NA STRANI ČELA VELIKO MESTO NA TAJVANU ITALIJANSKI SOCIALISTIČNI POLITIK (PIETRO. 1891-1980) POLJSKA REKA. PRITOK WARTE JAPONSKA LEGENDA TELOVADBE (JUKIO) ZNAMENITI PRIMORSKI SVALJKI NADE- BUDNO DEKLE GRŠKI BAJESLOVNI LETALEC, IKAR TRI ENAKE KARTE PRI POKRU RUMENO RJAVA BARVA NESLIŠEN ZVOK Z VELIKO FREKVENCO ANTIČNO GRŠKO MESTO V ARGOLIDI ALEŠ GARTNER AVSTRUSKI REŽISER (LEON) ZENSKA, KI KIHA DOMOVINA KOFIJA ANANA AMERIŠKO ŽENSKO IME LJUDSTVO V NIGERUI TROPSKE PAPIGE SLOVENSKI EKONOMIST (JOŽE) URŠKA SKVARČA VEČJI ČRNO SIV PTIČ, KROKAR LADIJSKA KAJUTA VSE KAR JE GNILO (KNJIŽ.) GLAVNO MESTO JORDANIJE TENORIST DAR I AN FINSKA PARNA KOPEL LUKA VITALUI TILEN MAJNARDI KRAU EVO POKRIVALO RADON NAJVEČJI PRITOK IRTIŠA PREBI- VALEC ONEKA REŠUJTE KRIŽANKE IN UGANKE 3K IN OSVOJITE GLAVNO NAGRADO 1000 € Rešitve iz prejšnje številke. SUDOKU 3 6 5 1 8 4 1 9 2 1 6 5 5 8 8 3 1 7 5 4 3 2 6 9 KAKURO NURIKABE Nagradna križanka Rešitev oziroma geslo nagradne križanke pošljite do 21. julija 2007 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta zmage 3, 1410 Zagorje ob Savi s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA št. 14/2007. Fotokopij ne upoštevamo, prav tako tudi ne rešitve gesla, ki bodo prispele na dopisnicah in na njih ne bo nalepljeno geslo, izrezano iz Zasavčeve križanke. Poleg svojega točnega naslova pripišite še davčno številko, ker vas v nasprotnem primeru ne bomo mogli nagraditi. Med reševalce bomo razdelili nagrade: Trgovina JAKA Zagorje - Brglez Roman s.p., Pekarna-Slaščičarna-Trgovina-Bar,Vransko: lx bon v vrednosti 20,86 EUR, I x bon za 12,52 EUR in I x za 8,35 EUR Izžrebanci nagradne križanke 13/2007 Za vrednostne bone Trgovine Jaka Zagorje: - Gašper Križnik, C. 20.julija 13, 1410 Zagorje -bon za 20,86 € - Lucija Mlakar,Trg revolucije 18, 1420 Trbovlje-bon za 12,52 € - Tatjana Kmetič, C. I .maja 69, 1430 Hrastnik - bon za 8,35 €_______________________ ____ BRGLEZ ROMAN s.g. PEKARNA- SLAŠČICARNA-TRGOVINA-BAR VRANSKO 17 3305 VRANSKO BRŽ V TRGOVINO JAKA V ZAGORJU POHITITE SAJ TAM BELI KRUH PO 1 EVRO DOBITE OD 12.07. DO 25.07.2007 1 KOM BELI VRANSKI KRUH 800 g 1 €...239,64 SIT Trgovina Jaka C.9. avgusta 107, Zagorje Tel: 035660280 Ali se prepoznate? Kar precejšnja gneča je na pričujoči fotografiji. Torej je bilo veselo in družabno. In vi ste bili zraven in mi smo vas našli z našim krogcem. Zdaj pa hitro vi poiščite nas: klic na GSM 041 410 734, kjer boste Marti zaupali svoj naslov, vam bo prinesel bon za dve pici in dve cocacoli v Pizzeriji Čebelica na Izlakah. Mmmm - ampak, do petka, 20. julija tega leta pa morate poklicati, sicer se bo z vašimi picami mašil nekdo drug iz naslednje številke... pizzemn čebelica VRAČEV lč fllatej Valvazorjevo 2. IZlflKE. Tel.: 03/56-74-137 Za vroče dni KAVA S ČOKOLADO za 6 oseb Sestavine: * ohlajena turška kava * 2 dl stepene sladke smetane * 5 dag temne čokolade * rum, čokoladne drobtinice (mrvice) * sladoled (vanilia, čokolada...) Čokolado raztopimo, v skodelico za kavo damo žlico sladke smetane in prelijemo s čokolado, dobro zmešamo, med mešanjem dolijemo kavo in dodamo rum po okusu. Okrasimo s smetano, sladoledom in čokoladnimi mrvicami. St. Ke pesem spregovori Drage bralke, cenjeni bralci! Morje je odlična prispodoba življenja. Včasih je mirno in včasih razburkano, a mornarji znajo povedati, da se je treba v težkih in nevarnih trenutkih plovbe boriti za preživetje. Brez tveganja ni mogoče opravljati njihovega poklica. Ravno tako je človek, ki si v življenju ne upa ničesar tvegati, obsojen na čakanje na kopnem. Zre v obzorje neodkritih in neuresničenih sposobnosti, sanja o sreči, ki pa zaradi bojazljivosti ostaja le mrtva črka na papirju. Čarobno svetlobo, po kateri vsi hrepenimo, lahko doživimo samo kot rezultat prizadevanja za polno življenje. Vsakdo izmed nas ima talente. Želim vam, da jih razvijate in ob tem zadovoljno živite. Srečno! Boštjan Grošelj, urednik rubrike List (tel. 031-373-826) NA OKENSKI POLICI Sloniva za steklom ... Vsak v drugem kraju zreva v iste črne oblake in vsak svoje misli misliva. Pred očmi obema izginjajo šumno kaplje enake, ob njih vsak drugače čutiva. Stopiva na dež... Bova vsaj to enako čutila, kako se bo hladna kaplja na toplem licu razlila. Vesna Berk USTVARJALCI PROZE, RUBRIKA LIST ČAKA NA VAŠE PRISPEVKE! Odprti smo za vaše dragocene stvaritve, ki bodo obogatile bralce! Pošljite jih na naslov: Uredništvo Zasavca, Cesta zmage 3, 1410 Zagorje ob Savi. PESNICE IN PESNIKI, OPOGUMITE SETUDIVI! V SVETLOBO Skozi črepinje mladosti se plazim na goro spoznanja. Ob poti me begajo prazna, brezplodna iskanja. Iščem varne prijeme, v skalah police, da si oddahnem. Ne gledam nazaj, le kvišku, da ne omahnem. Trmasto vztrajam. Čeprav se mi rušijo tla pod nogami, v nemočnem besu preklinjam, v solzah se v molitvi križa oklepam, nadaljujem, nikdar ne odneham. Večkrat se vprašam: Čemu? Saj ko že menim, da sem na vrhu, zavem se, spet sem na dnu. A nekoč pridem na vrh, o tem ne dvomim. Telo bo izžeto, prazno in lahko, odpadle z njega bodo še zadnje spone. Dvigam se, dvigam, dokler duša izmučena v svetlobi ne utone. Francka Šmid MORJE Morje, dovoli mi, da ti pridem do dna, do tam, kjer vse se konča. Do tja, kjer le sivina je doma. Vzemi me, vzemi me k sebi. Objemi me, objemi s svojo hladno sivino, vzemi v svojo neskončno globočino. Morje, prijatelj moj stari, pusti, da ure in ure poslušava naju, da slišiva le tišino najinega diha. Vzemi me, vzemi me k sebi. Tam doli pri tebi zame je raj, tam rad jaz živel bi za vekomaj. Nekdo “Če hočete na morje brez tveganja, da bi se prevrnili, ne kupite ladje, temveč otok.” (Marcel Pagnol) Aleksi; Porednih: CERKEV NAPADAJO, NAR NEJ “Težki dnevi so se zgrnili nad sveto Cerkev. Sovražniki ne izbirajo sredstev za uresničevanje peklenskega načrta uničenja Kristusove neveste. V hudih časih živimo, Satanovo seme še kali. Napadajo duhovnike, škofe, mediji so polni laži na račun cerkvenega delovanja. Ustanovo božjega ljudstva na Zemlji želijo izriniti iz javnega življenja. Dobro je napoti potrošništvu in poceni uživaštvu sveta, ki drvi v propad. Toda Kristus in Marija nam stojita ob strani, zato vztrajajmo. Molimo, delajmo in borimo se naprej, kajti Cerkev ima zagotovilo svojega ustanovitelja, da je peklenska vrata ne bodo premagala.” V tem slogu je v zadnjih mesecih pridigal marsikateri katoliški duhovnik na Slovenskem.V teh besedah je izhodišč za cel roman, toda pričujoči članek naj bo samo za predokus. Zasavc sicer ni cerkveni ‘cajtng’, a dejstvo je, da je katoliška cerkev del družbe in tudi javnega življenja. Temu ne more oporekati nihče, ki je pri zdravi pameti, zato je neumestno, da nekateri bežijo od tega in se “ta črnih” bojijo kot hudič križa. Do določene mere je njihova zadržanost upravičena, v svoji bolestni komponenti pa so njihove reakcije zlasti posledica ateističnega pranja možganov, za kar je v prejšnjem družbe-no-političnem sistemu prizadevno skrbel komunistični propagandni stroj. Aleksij ne namerava nikomur soliti pameti. Želi vam samo dati nekaj smernic za razmišljanje o upravičenosti takšnih in drugačnih namigovanj in natolcevanj tako nasprotnikov javnega delovanja katoliške cerkve kot gorečih privržencev “svete pravovernosti”. Njegov namen je reči bobu bob. Najprej velja poudariti, da nobena skrajnost ni dobra. Tako cerkev kot njeni nasprotniki bi se morali zavedati, da nihče ni “požrl vse pameti”.Večina duhovnikov si resno prizadeva slediti Učiteljevemu nauku, vendar jih le manjši del doseže stopnjo, kakršno je uspelo živeti pred kratkim umrlemu nekdanjemu ljubljanskemu nadškofu in slovenskemu metropolitu dr. Alojziju Šuštarju. Njemu ne more nihče ničesar očitati, kajti nikogar ni dajal v nič. Bil je zgled človeka, kakršnih bi moralo biti v cerkvi več. Potem t. i. napadi na cerkev, o katerih intenzivno poslušamo že od časov nadškofovanja Šuštarjevega naslednika dr. Franca Rodeta, ne bi imeli prave moči. Napadenega se počuti samo tisti, ki ima občutek podrejenosti. Kdo ima takšen občutek? Tisti, ki nima dovolj dobre samopodobe, da bi bil ponosen kristjan, “kvas zemlje in luč sveta”.Ta ranjena samopodoba, to pomanjkanje ljubezni do sebe se lahko kaže tudi v občutku večvrednosti. Noben vzoren kristjan si ne privošči omalovaževanja drugače mislečih in delujočih. Kdo pa si človek, da igraš vlogo Boga? ’x; M SB X(L -c? Zelo nevarno in za cerkev škodljivo je rovarjenje nekaterih duhovnikov, ki se v svoji vlogi počutijo močne. Skušnjava moči in oblasti je ena izmed treh, ki jo je Jezus iz Nazareta premagal med 40-dnevnim postom. Duhovnik, ki je resnično prizadeven Kristusov učenec, ki mu je cilj vsak trenutek slediti evangeliju, to skušnjavo premaga. Pomenljivo je Šuštarjevo škofovsko geslo: “Božjo voljo spolnjevati”. Hvala Bogu, da ima cerkev v javnosti vsaj kakšen tak svetilnik, kot je bil pokojni nekdanji nadškof. Škoda bi namreč bilo, da bi ustanova, ki ima takšen potencial za širjenje in poglabljanje Dobrega v svetu, nazadovala zaradi tipov, ki mislijo, da je mogoče s pametjo, vzvišenostjo in oblastnostjo širiti Kristusovo “kraljestvo milosti, miru, ljubezni in resnice”. Bistvo Kristusovega nauka je služenje. Če bi Cerkev bolj poudarjala služenje, bi bila ljudem, ki se je iz takšnih ali drugačnih razlogov bojijo, manjši trn v peti. Po drugi strani pa drži, da cerkev za svoje delovanje potrebuje tudi materialne temelje, kajti živimo v civilizaciji, kjer je treba vse plačati. Vendar mnogi menijo, da slovenska katoliška cerkev bogati, medtem ko je ‘folk’ vse bolj reven. Za takšno podobo so “krivi” ne le mediji, ampak vsaj še dejstvo, da smo ljudje cepljeni za buljenje v fasado. Vidimo urejene in razsvetljene cerkve ter se zgražamo nad tem, češ, glej jih, bogatine, kaj se gredo.To nas dela slepe za ogromno dobrega, ki ga na karitativnem in drugih humanitarnih področjih naredi cerkev preko duhovnikov, redovnikov, redovnic, misijonarjev, misijonark in laikov.V tem pogledu jo je povsem neupravičeno “postrani gledati”. Seveda pa bi se morali tako zagovorniki kot nasprotniki cerkve zavedati, da tarnanje nad pokvarjenostjo enih oziroma drugih vodi v slepo ulico obtoževanja in sovraštva. Edino pošteno je, da si vsakdo po svojih najboljših močeh prizadeva delati dobro najprej sebi in nato soljudem. Samo človek, ki ljubi sebe,“svetišče Svetega Duha”, lahko resnično ljubi soljudi. Samo tisti, ki je odprt za Dobro in Plemenito, lahko izkazuje brezpogojno ljubezen svojim “bratom in sestram”. Obvladanje te veščine je mojstrstvo, ki ga imamo priložnost doseči v življenju. To je najvišji življenjski doktorat. Če bi si vsi prizadevali zanj, potem se številni dostojanstveniki in verniki katoliške cerkve ne bi smešili z“jokcanjem” o napadih nanjo. Jezus Kristus je namreč med drugim dejal: “Ljubite svoje sovražnike. Kakšno zasluženje namreč imate, če ljubite tiste, ki vas ljubijo, in sovražite-tiste,_ki vas sovražijo? Tako delajoyE o ä Telefon:........................... 2 o 8. ' | # sfi S 2 o Davčna številka:................... > c @ KDF&KAMO 90 lei Silve Škerbic Silva Škerbic, rojena Marinko, se je rodila 3.6.1917, v Hrastniku, v družini z desetimi otroki kot prva od dvojčic. Se pravi, da je pred kratkim dopolnila častitljivih 90 let. Stanuje v družinski hiši v Trbovljah na Obrtniški cesti 30. Pri tej starosti je še vedno v neverjetno dobri kondiciji, saj si sama kuha in skrbi zase. In še več! Za svoje vnuke in pravnuke peče celo zavitke, potice in podobne slaščice.Tudi za svoj rojstni dan je pogostila vse svoje s pregrešno dobro potico. Še vedno rada bere - brez očal! Vendar njeno življenje ni bilo postlano z rožicami... »Oče je bil rudar, mati pa gospodinja,« pripoveduje. » Živeli smo težko, vendar otroci nismo bili nikoli lačni. Nabirali smo gozdne sadeže in tako prislužili kakšen dinar. Oče, ki je delal v rudniku, je moral jesti močno hrano, da je lahko opravljal težaško delo, zato mu je bilo večkrat težko, ker je jedel meso, za nas, otroke, ga pa ni bilo...» Vendar so vsi odrasli v pridne in poštene ljudi. Bratov ali sester nima več, ker je vse preživela. »Čeprav sem bila pridna učenka,« nadaljuje, »sem morala komaj 14-letna služit. Starši so mi preskrbeli delo v obrtniški družini Miloša Škerbica, kjer sem pazila dve deklici; njuna mamica je namreč umrla pri porodu mlajše deklice...« Leta 1938 se je poročila z njunim očetom in postala dobra krušna mama. Pastorki to zelo cenita. Marsikatera biološka mati nima tako skrbnih hčera. V letu 1944 se jima je rodil sin Bruno, ki pa je žal leta 1945 umrl, star I I mesecev. Leta 1946 je rodila drugega sina, ki sta ga z Milošem poimenovala Bruno Martin. Njen mož, Miloš Škerbic, je družino preživljal kot krojaški mojster. Bil je soustanovitelj in potem dolga leta vodilni odbornik v obrtniški organizaciji v Trbovljah. In velik dobrotnik. Leta 1969 ji je mož umrl v starosti 70 let. Leta 1963 se ji je rodil prvi vnuk Miha, kasneje še Urška in Matej. Vse tri otroke je tudi pazila, ko so bili njihovi starši v službi. Bila je zelo dobra mamica druga, kot so jo klicali vnuki. Sedaj pa jo tako kličejo kar vsi. Razen treh pravnukov, ki ji radi rečejo tudi mami mama. Še mnogo zdravih let, gospa Silva! Fanči Moljk _____F mc © Rudarjeva kovačija v Sopoti: da ali ne? Nekdaj se ji pravili fužina. Bila je torej topilnica železa s predelovalnico. Do leta 1870, ko je posest kupil Karel Narin, so se njeni gospodarji pisali Rudar, od tod njeno domače ime še danes. Prvotna Rudarjeva hiša je stara približno 300 let, zidana iz kamna in blata in prekrita s približno 100 let staro betonsko opeko. Prav takšna opeka je tudi na kovačiji, katere dejanska starost ni ugotovljena. Eden izmed njenih tramov nosi letnico 186S, delovala pa je vse do smrti Stanka Narina leta 1989. Zanimiva in posebna je zaradi kladiva, »norca«, kot se imenuje, ki je deloval na vodni pogon. Kovačije z »norcem« so menda samo še tri v Sloveniji: v Savinjski dolini stoječa v naravi, v Tehniškem muzeju v Bistri pri Vrhniki in v Dolenjskem muzeju v Novem Mestu.Tudi podpih, bruse in vrtalni stroj je gnala voda. Na kovačiji so izdelovali kmečko orodje, pluge, brane in podkovali konje. Dve kurišči je premogla, za mojstra in vajenca. Slednji so bili nepogrešljivi v kovačnici.Tudi delovno orodje je še ohranjeno. Oglje so žgali sami v »mulcih« poleg kovačije in na tako imenovanem Kopišču nedaleč proč. Kadar so ga rabili več, so ga dokupili. V preteklosti so vodno moč potoka Sopote v istoimenskem kraju izkoriščali še štirje mlini in šest žag. Prav nobenega mlina ni več, obratuje le še Smilkova žaga, Rudarjeva kovačija pa postopno propada. Sedanji lastnik Drago Martinčič načrtuje, da bo najprej obnovil ostrešje in kritino, saj le tako lahko obvaruje poslopje pred propadanjem, nato namerava postaviti obrambni zid pred poplavami. Za kaj več, to je za celovito ob- novo notranjščine, bi potreboval sredstva še iz drugih virov. Oddaljenost od središča občine Litija, objekt se nahaja na samem njenem obrobju, in slaba cestna povezava do Preske, nista najboljša popotnica... Z dobro voljo, široko in dobro zastavljenim projektom, vztrajnem javljanju na razpise, ob vzajemnem sodelovanju zainteresiranih, je še vedno moč upati, da se omenjena redkost ohrani, predvsem kot zgodovinsko kulturna dobrina in v nadaljevanju privlačna turistična točka v kraju.Ta ponuja kar nekaj možnosti za turizem, kot so: gostišče Celestina, zimska smučarska skakalnica, vzreja jahalnih konj, slap Sušjek z okolico, pohodna in romarska Nežina pot na Kum, športne in zabavne prireditve ipd. Besedilo in slike:Jože POTRPIN 0 Nfi zmwe Potovalna driska Število potnikov v mednarodnem prometu narašča, saj se vse več ljudi odloča za počitnice tudi v odročnih krajih. Potnike od vseh nalezljivih bolezni najbolj ogrožajo prav okužbe prebavil. Ocenjujejo, da potovalna driska prizadene približno deset milijonov potnikov na leto oziroma 10-50% ljudi iz industrializiranih držav. Driska je posledica pospešenega prehajanja vsebine skozi črevesje in posledično pogostejšega odvajanja ali zmanjšanja trdote blata. Ločimo akutno drisko, ki traja manj kot 14 dni in kronično, ki traja več kot en mesec. Potovalna driska je v večini primerov akutna, redko pa lahko tudi kronična. Cilji potovanja z največjo stopnjo tveganja za okužbe prebavil so Latinska Amerika, Afrika, Srednji vzhod in Azija. Območja z majhno stopnjo tveganja so Kanada, Združene države Amerike, severna Evropa, Avstralija in Nova Zelandija. Glavni dejavnik tveganja za potovalno drisko je način prehranjevanja, vplivajo pa tudi način potovanja, letni čas, zdravstveno stanje potnika ter njegova starost. Večje je tveganje pri sladkornih bolnikih in pri bolnikih ki jemljejo zaviralce želodčne kisline, saj imajo zmanjšano odpornost oziroma onemogočeno naravno obrambo pred povzročitelji driske. Najpogosteje so povzročitelji potovalne driske virusi (rotavirusi, enterovirusi), bakterije (E.coli) in paraziti (Giardia lamblia). Bolezen se kaže s pogostim odvajanjem tekočega blata (več kot štirikrat na dan) in z vsaj enim od naslednjih spremljajočih znakov: slabost, bruhanje, trebušni krči, vročina, primesi krvi ali sluzi v blatu. Kri v blatu in vročina sta značilna pri hujšem poteku bolezni. Driska je nevarna predvsem zaradi dehidracije, vendar pa je na srečo hujša dehidracija zaradi izgube tekočine in elektrolitov redka. Nezdravljena driska traja v povprečju štiri dni. Značilno za potovalno drisko je, da se pojavi navadno v prvem tednu potovanja, lahko pa tudi kadarkoli pozneje med potovanjem ali kmalu po vrnitvi domov in običajno mine sama od sebe. Najpomembnejši ukrep je nadomeščanje izgube tekočin in elektrolitov, zato je priporočljivo da si na pot vzamemo peroralne rehidracijske praške (npr. Nelit 60), ki jih lahko kupimo v lekarnah. Za dodatno pomoč pri zdravljenju drisk imamo tudi pripravke z mlečnokislinskimi bakterijami (npr. Linex), ki uravnovesijo črevesno mikrofloro in zvečajo obrambno sposobnost črevesne sluznice. Nujno je treba obiskati zdravnika v primeru hude akutne driske, ko se stanje kljub opisanim ukrepom ne izboljša in driska traja že več dni (po dolgotrajnem bruhanju, hujši dehidraciji, povišani telesni temperaturi nad 38°C, če je blatu primešana kri ali sluz in če drisko spremljajo hude bolečine v trebuhu). Zdravnika morajo obiskati tudi sladkorni bolniki, bolniki z boleznimi srca, nosečnice in otroci mlajši od treh let. Pravilna prehrana in čim bolj dosledno upoštevanje splošnih higienskih ukrepov so najpomembnejši pri preprečevanju potovalne driske. Uživamo le prekuhano hrano, živila, ki jih lahko olupimo in pijačo v nepoškodovani originalni embalaži. Antibiotikov ni priporočljivo jemati za preprečevanje potovalne driske pri zdravih osebah, ampak le pri potnikih z veliko dovzetnostjo za črevesne okužbe in pri potnikih z določenimi osnovnimi boleznimi.Vsak potnik v dežele tretjega sveta naj štiri do šest tednov pred potovanjem obišče zdravnika zaradi morebitnih cepljenj in svetovanja glede preprečevanja in zdravljenja nalezljivih bolezni. Maja Knez, dr.med. in Marko Miklič, dr.med. Rdeči noski - klovni zdravniki Najbolj izgubljen dan od vseh je tisti, ko se nismo smejali (Cham-fort). In da ne bi bilo preveč izgubljenih dni, skrbijo za bolne otroke profesionalni umetniki, ki delujejo v okviru mednarodnega združenja Rote Nasen International, kjer sodeluje okoli 140 klovnov. Med njimi so tudi slovenski klovni zdravniki - Rdeči noski, ki radi vlivajo pogum in znajo tolažiti na svoj, poseben način, ob tem pa obuditi voljo tam, kjer je to življenjskega pomena. Tokrat še ne bomo podrobno pisali o njihovem delu, ampak želimo povedati, da za svoje delo potrebujejo sredstva, ki jih zbirajo na različne načine. Odvržene prazne kartuše tiskalnikov in faksov v smeteh ne pomagajo nikomur. Če jih odložite v zato namenjene zabojnike, pomagajo pri delovanju društva. V Zasavju jih že zbirajo v SVEA Lesna d.d. Litija, Mladinski center Trbovlje, Zdravstveni dom Hrastnik, Občina Trbovlje, Občina in Upravna enota Litija. Želijo si, da bi zbirali prazne kartuše tudi drugje, morda se bodo zato odločili tudi na zasavskih šolah in še kje drugod. Star denar, ki ni več v obtoku, so začeli zbirati zanje v nekaterih bankah, v Zasavju ga zbirajo v poslovni enoti Bank Austria na Ulici I. junija v Trbovljah. Uporabniki mobilne telefonije z vsakim poslanim SMS na številko 1919 in ključno besedo NOSKI darujejo 0,95977 € oz. 230 SIT za izvajanje programa obiskovanja malih junakov po bolnišnicah. Ob koncu naj zapišemo še nekaj podatkov, ki jih boste morda potrebovali, ko boste želeli zvedeti še več podatkov o delu tega humanitarnega društva: Društvo za pomoč trpečim in bolnim - RDEČI NOSKI , Prušnikova ulica 28, 1210 Ljubljana - Šentvid TRR IBAN SI56 2900 0005 5219 532 (odprt pri Bank Austria) Pišete jim lahko po elektronski pošti na naslov : rdeči.noski-@siol.net in najdete podatke o njih na naslovu : www.rdeci-noski.org ali pokličete na GSM tel.št. 031 508 734. Besedilo: Irena Vozelj, slika : fotoarhiv Rdeči noski Naša bodočnost Tragedija slave je v tem, da moraš zapraviti preveč časa, da bi ostal slaven. Pablo Picasso Dvajset malih štručk so povili v trboveljski porodnišnici tokrat - dvanajst modrih in osem roza. 27.06.2007 Erika Grošelj, Višnji grm 4, Šmartno pri Litiji — sin Jaša Dolinšek Marija Štrajhar, Jelenk 2a,Trojane - sin Tadej Razboršek Mirzeta Hekič, Kolonija I. maja 22,Trbovlje - sin Haris 30.06.2007 Sanela Murati, Polje 9, Zagorje - hči Elma 01.07.2007 Helena Dobravec, Temeniše 20, Litija - hčerki Neža in Neja Nataša Korpar, Kol. I. maja 18,Trbovlje - hči Cristina Korpar Zveglič 02.07.2007 Marta Petauer, Bodvižna vas 28, Grobelno - sin Jure Zupanič Indira Smajlagic, Za Savo 10, Hrastnik - sin David Zobec 03.07.2007 Helena Kisovec, Kresniške poljane 83, Kresnice - sin Nik 04.07.2007 Janja Horvat, Polje 16, Zagorje - hči Lucija Frkovič Sergeja Amon, Vodenska c. 9,Trbovlje - sin Albert Jelovčan 05.07.2007 Anja Mlinarič, Trg revolucije 26,Trbovlje - sin Filip Skubic Nataša Trdin, Kandrše 49,Vače, Zagorje - sin Nejc 06.07.2007 Petra Kunšek, Log 28c, Hrastnik - hči Tjaša Bezgovšek Aleksandra Rajh, Ul. Sallaumines 5,Trbovlje - hči Mia Doris Ravšl, Gabrsko 2la,Trbovlje - sin Anže Rozina 07.07.2007 Barbara Dolar, Trg revolucije 7c,Trbovlje - sin NikTomažič 08.07.2007 Mirela Majetič, Polje 4, Zagorje - hči Erna Denisa Živkovič, Trg revolucije 4,Trbovlje - sin Nik Izgoršek ISKRENE ČESTITKE! Nfišfi WWÖN0SJ © Grafološki kotiček: Naš grafolog Alojz Jurgec čaka na vaše kupončke in tekste. Še vedno velja, da napišete tekst za analizo na brezčrtni A-4 format papirja in pripišite še besede: oni noše vodu, sanos so-nas, uša, vse pa morate pisati s pisanimi črkami, kajti grafolog tiskane pisave ne bo analiziral. Za informacije je grafolog Alojz Jurgec dosegljiv tudi na GSM 041 947 I 13. Skupaj s spodnjim kuponom pošljite pošto na naslov: Uredništvo Zasavca, C. zmage 3, 1410 Zagorje in pripišite »ZA GRAFOLOGA« rZA GRAFOLOGA I I I Šifra____ Starost: | Spol: I Izobrazba: n j Počitniške dejavnosti v KTS Trbovlje Knjižnica Toneta Seliškarja Trbovlje, mladinski oddelek, vabi k počitniškim dejavnostim v knjižnici v juliju in avgustu 2007: I.moja najljubša počitniška knjiga - mladi bodo pomagali odkriti, katera bo »najljubša knjiga letošnjega poletja«, najbolj zanimiva, najbolj brana, najbolj posebna.... Pri pultu v knjižnici bodo dobili listek, na katerega napišejo naslov svoje najljubše knjige in njenega avtorja ter seveda svoje ime in priimek. Listek morajo nato vreči v za to pripravljeno skrinjico. Na začetku septembra bo žrebanje in srečni nagrajenci bodo prejeli lepe nagrade. Cimnnn ^nlinn © HEmo/imemicfi Čarovnice nekoč in danes Čarovnice so bile in so med nami. Pa tudi v bodočnosti bodo. Zagotovo so večne. So si pa coprnice izborile svoje pravice in obstale tudi v najhujših časih, ko so jih neusmiljeno preganjali, uradno že od 13. stoletja naprej.Takrat je cerkev v boju proti coprnijam ustanovila inkvizicijo. Svet pravovir-nikov, ki je bil sestavljen iz samih moških duš, je neusmiljeno preganjal in zatiral krivoverne duše, še posebej ženske. Bolj, ko so bile coprnice mlade in lepega videza, z večjim veseljem so jih inkvizitorji obsodili krivoverstva in se potrudili, da so iz njih izganjali grešne misli in dušo rešili iz hudičevih krempljev. Revice so morale prestajati raznolike muke, ki so si jih bili sposobni izmisliti bolni človeški umi. Tudi hudobnost satana ni bila sposobna seči do kolen perverznim hudobijam predstavnikov inkvizicije. Ponavadi se je postopek zasliševanja začel s pogovorom in prepričevanjem o priznanju. Če to ni zaleglo, so inkvizitorji prešli k fizičnim metodam zasliševanja in poniževanja. Nategovali so coprnice na natezalnicah in se nad njimi izživljali tudi na drugačne načine nategovanja. Ko je revica, pod vplivom psiholoških in fizičnih muk, vendarle priznala, da so njena početja in misli hudičevo seme, je sledilo odrešenje. Cvrtje in sežig na grmadi. Zablodela duša je bila rešena. Tretje tisočletje je očitno čas Čarovnic.V stoletnih bojih za preživetje, so se coprnice okrepile. Spoznale so svoje prednosti in slabosti pravovercev. Čarovnice so odkrile prednosti svojega spola. S svojimi toplimi in nežnimi telesci vse bolj obvladujejo robate mišičnjake. Pravoverstvo, na čelu s patriarhatom, vse bolj izgublja premoč. Izkušnje so coprnice naučile, da same razpolagajo s svojim telesom. Korakoma so spoznale, da so njihove vraže lahko tako zelo uspešne, da s pravo taktiko prevzamejo primat nad človeštvom. Skozi zgodovino človeštva so se začele zavedati svojih umskih sposobnosti, jih začele dopolnjevati z izobraževanjem in tako počasi postajajo vse bolj telesno in umsko popolna človeška bitja. Coprnice so pravovernikom dokazale, da razpolagajo z močnejšim orožjem, kot so zgolj močne mišičaste postave. Že lep čas same nadzorujejo in vodijo svoja življenja ter počasi prevzemajo tudi nadzor nad vsem, kar so še pred nedavnim imeli pod nadzorom in upravljanjem zgolj pravoverci. Nekoč so pravoverniki coprnice iskali, da so jih lahko obsodili in uničili na grmadi. Ognjeni zublji so uničili njihova pretežno mlada in mikavna telesa ter spremenili v dim njihov um.V sedanjosti pa pravoverniki iščejo čarovnice, ker bi radi v svojo korist izrabili njihove čare. Očitno so pravoverci že tako zavozili svet, da ne najdejo več pravega izhoda iz labirinta lastnih zablod. Živimo v časih, ko se intenzivno iščejo čarovnice s povsem določenimi karakteristikami. Lepo in urejeno, v modnih okvirih oblečeno in nališpano telo. Omikanost in odločen nastop, so iskane preference, ki jih današnji pravoverci iščejo pri sodobnih čarovnicah. Občuten poraz Matjaža Švagana na strankarskih volitvah LDS proti čarobni in omikani Katarini Kresal, ki smo mu bili priča pred nedavnim, je bil pričakovan. Proti čarovnicam, ki jih celo pravoverniki zagovarjajo, ni mogoče zmagati. Mefisto Njegov dan, kakšen dan?! Dan kot vsi drugi. Enoličen in predvidljiv kot vedno. Prebudi se, kot običajno, pred ostalimi. Sončni žarki igrajo igro narave. Božajo drevesa na obrobju travnika, čakajo, da jih zemlja s svojim vrtenjem dvigne toliko, da pobožajo rosno travo, pridejo vse do njegovega okna. Spomnijo ga, da se rojeva nov dan. Dan kot vsi drugi. Enoličen, poln grenkobe in nezadovoljstva. Že takoj zjutraj se vpraša: “Sem srečen?" Odgovor ve že v naprej. Zakaj se le sprašuje? Vsako jutro znova ugotovlja, da sreča ni prebujanje v udobni hiši, obdani s prečudovitim zelenjem, žuborečim potočkom, žgolečimi pticami... Vsej tej idili nekaj manjka.Po čem hrepeni? Iskren poljub zaspanih oči ljubljene osebe in vprašanje:“Dobro jutro srce moje, si lepo spančkal?” Nežen pogled in roka, ki ga poboža po laseh iskreno in z ljubeznijo. Dan kot vsak drug. Vsa idila se izgubi v mrkem, zaspanem, brezizraznem obrazu, ki čaka, da mu postreže s kavo. Nobene tople besede, poljub nujnosti, ko odide in grenkoba, ki ostane. Dan, kot vsak odslej, ko razmišlja o smiselnosti obstoja takšnih dni. Dan, ko vedno znova podoživlja: »Ti, tvoje prebujanje, tvoj nasmeh na licu kljub zaspanosti in tvoje prijazne besede.« Dan, ko se sprašuje, kdo je in za koga se žrtvuje. V sebi tlači svoje emocije in tako mine tudi TA dan. Sonce posije na njegovo dušo le, ko sliši ali ko prebira: »Tvoja pisma, ki si mi jih napisala z ljubeznijo.« Da, takrat nanj sije sonce in njegovo srce je radostno. »Takrat sem jaz jaz in ne nekdo, ki se pretvarja, igra in se gre zglednega soproga in očeta.« Kako zlagan je ta svet! Kako zlagani smo v svojem bistvu!? Najhuje je to, da lažemo sami sebi. Z lažmi se skušamo prepričati, da smo srečni in s tem naj bi zadovoljili konvencionalnost svojega obstoja. Pa kdo za vraga sploh smo? Kdo nam dovoljuje kratiti lastno srečo in zadovoljstvo? Sami? Da, sami sebi smo najhujši sodnik in rabelj in dokler bo tako, bo sreča napisana samo na papirju, kjer črke zbledijo. V spominu, ki z leti bledi. Le kdo je ustvaril ta svet? Zato ne verjamem v Boga! Smo res sami svoj Bog? In vendar nekdo upravlja z nami, z našo dušo in našimi odločitvami. Zdrava pamet bi prav gotovo izbrala tisto drugo. TISTO DRUGO, kar naj bi bilo prvo: Sončni žarek se poigrava na tvojem obrazu medtem, ko te zjutraj občudujem v prebujanju.Tako lepa in mirna si. Prebujaš se srečna, kot sem se prebudil sam. Rahel nasmeh je na tvojih ustnicah, ko se jih moji prsti dotikajo in moja roka boža tvoje zlate lase. Počasi odpreš oči. Prebudila si se v nov dan, dan, ki je samo najin. Kljub obveznostim, ki jim bova hitela nasproti oba veva, da sva skupaj. Za vedno! Skupaj, vesela in z radostjo v srcih se bova z roko v roki sprehajala med zelenjem dreves in občudovala idilo. Idilo, ki je popolna, saj sta najini srci napolnjeni z radostjo, veseljem in izpolnjenostjo. Da, to je polnost življenja! Dan, ko se prebudiva drug ob drugemu in naju to osrečuje. Dan, ko naju nežen pogled in iskren poljub napolni z energijo za vse napore. Dan, ko z nestrpnostjo pričakujeva, da skupaj in vsemu svetu pokaževa, kako rada se imava. Dan brez slabe volje in zatiranja čustev, dan brez negotove prihodnosti. Dan, kot bi morali biti vsi dnevi v življenju vsakogar. Kdo nam krati te prelepe trenutke? Si jih res sami? Da sami! »Kdo si, ljubezen moja, ki si mi pokazala dneve, ki so lahko tudi takšni. Če res ni Boga, kdo je potem ustvaril tebe? Zakaj je dovolil, da te srečam, spoznam in za vedno izgubim?« Zakaj drugo ni prvo? St,Sc. V/ togerjju Poglajnovi z AS-a Triglav z vseh strani Litijani in Zagorjan nazdravili Planetu 300! Možje postave zasebno V lepi družbi so nasmehi pristni Iščete delo? Takoj redno zaposlimo večje število delavcev naslednjih profilov: SKLADIŠČNIK VOZNIK VILIČARJA PRODAJALEC/KA VOZNIK TOVORNEGA VOZILA Za več informacij pokličite 031 / 725 118 oz. 01 / 530 72 20 ali pa pošljite pisno vlogo na naslov: Manpower, d.o.o. Slovenčeva'19,1113 Ljubljana Pohitite! Število delovnih mest je omejeno. MANPOWER Agencija za zaposlovanje www.manpower.si ////' Manpower NLB Banka Zasavje d.d. g S « lO _ O) §^5 *♦— 03 -Q Ä ■*- @) 2 o banka-zasavje.si