POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI ZAGORJE O/S IZBOR ŠPORTNIKOV II. DEL PODEUENA SO PRIZNANJA ZA LETO 2002 RAZPRODAJA SMUČARSKE IN SNOVVBOARD OPREME * 40% tel.: 03-563-30-31 ŠPORTNA TRGOVINA Trbovlje, Savinjska cesta 35 H c- <-» O O orv/to DELOVNI ČAS: PON.-PET: 8h - 19h, 1 O.Z. - O.U.ZUUO SOB.:9h-13h irumenestrani.com POZOR ODJUGA! Polo: -200.000 SIT Golf: -330.000 SIT Passat: -500.000 SIT Velja za letnik 2002. Število vozil in modelov je omejeno. # Mglggj' Trbovlje 03/56-33-155 Litija 01/89-62-600 OSREDNJA KKMNICA OEUE KAZALO -------h UVODNIK Naši reporterji poročajo z različnih delov Zasavja in vam prinašajo vpogled v raznoliko dejavnost zanesenjakov. Predstavljamo vam planinsko društvo iz Zagorja, ustavili smo se pri ZŠAM v Trbovljah, pri sadjarjih v Litiji, prisostvovali smo podelitvi priznanj ob kulturnem prazniku in otvoritvi prve galerije v Zagorju. To in še mnogo več lahko |j preberete v vašem in našem Zasavcu. Na ja, pa vsak svojega si kupite. Potem boste v prihodnjem lahko prebrali kaj o mirovnem pohodu 15. 12 februarja v našem prestolnem mestu. Menda je le še neformalna civilna družba tista, ki bo svetu skušala dopovedati, da Slovenija odločno ni za I eskalacijo nasilja, da se pridružuje milijonom mirovnikom širom sveta. ' Žalostno je, da uradna zunanja politika (beri Dimitrij Rupel) nima * ^ toliko jajc, da bi ameriški administraciji to jasno povedal. Je pa silno ponosen, ko je vilniuški deklaraciji popravil nekaj vejic, potem pa doma zatrjeval, da ravno tako misli kot J. Fischer. Žal je naš parlament v tej točki spet zaspal, ni opravil svojega dela. Strankarskim gorečnežem navkljub poudarjam, da sta tako pozicija kot opozicija krivi za to, saj se prerekata o navidezno pomembnih stvareh - skratka farbata vas! Kaj že vam storijo, če ne opravite svojega dela, ljube bralke in dragi 1 bralci, če ga seveda še sploh imate.... || Ti. mlada Evropa je menda res premlada, da ne vidi namer »bušijevskega« prevladanja svetu, da jim enotna in čvrsta Evropa z Rusijo ob Kitajski pomeni resnega sogovornika, da jo je potrebno razdeliti. Vprašanje je, ali bo NATO po vsem tem še tisti izpred desetih let, ali ima tako razklana evropska zveza še smisel... Naši vladarji se bodo morali še hudo potruditi do nameravanega referenduma, če želijo pozitivne odgovore državljank in državljanov! Mojmir Maček POMEMBNEJŠE TELEFONSKE ŠTEVILKE: ZASAVCA izdaja Zasavc d.o.o. Cesta 20. julija 2.c, 1410 Zagorje ob Savi. tel.: 03/56-64-166, 56-64-2SO, fax: OJ/56-64-494, komerciala: 040/267-411, gitt Hjijj TD.: Peter Ravnikar: Otavni odgovorni undnik‘ Mojmir Maček. Uredniški odbor: Mia Ju/ina, Peter Motnikar, Fanči Moljk (MŠ maš), Mam Hrušovar, Anton Šutar, Marjan Šušteršič. Redakcija se zaključuje ob ponedeljkih ob 12. uri. Prodaja m trženje: tel: 03/56-64-166, 56-64-250, fax: 03/56-64-494, 040/26 7-411. Tisk: Tiskarna Gracer, Celje Tiskano dan pred izidom v nakladi 1100 izvodov. Naslov uredništva: Zasavc, Cesta 20. julija 2.c, 1410 Zagorje »hSavi. tel: 03/56-64-166, 56-64-250 fax: 03/56-64-494, Zasavc je štirinajst-dnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina znaša 6.318,00 SIT, L polletje 2.916,00 SIT L tromesečje 1.458,00 SIT, naročnina za tujino 77.50 KI IR ali druga valuta v protivrednosti, V ceno je vračunan 8.5% DDV. Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. POLICIJSKE POSTAJE ZAG0RJE:03/56-B1 002 TB00VNE03/50 21-102 HBASTNIK:03/5B-41-B02 BADEC L-03/56-81-002 LITI J A:01/BB-83-142 PROMETNE INFORMACIJE 03/50 -55-108 TAXE041/6C 343 041/633 »7 ZDRAVSTVENI POM O V! ZD BADECE03/50 88-207 Z0 HRASTNIK:03/56-44-006 ZD TRB0VLJE03/56-2B-322 ZD ZA60RJE03/56-55 000 ZD LITIJ A: 01/88-81-855 ZAKON O DELOVNIH RAZMERJIH-7 del O ckretarka Ljubljanske regije Neodvisnost OKNSS Evelin Vesenjak nam je pripravila malo daljši odgovor na vprašanje, ki zanima mnoge naše bralce in verjamemo, da tudi druge. Zanimalo vas je, kako novi zakon o delovnih razmerjih opredeljuje delo s polovičnim-štiriumim delovnim časom (krajši delovni čas) za določen ali nedoločen čas. Naša sindikalna sodelavka je pripravila odgovor (odgovor je nekoliko daljši, zato ga bomo objavili v nadaljevanjih), ki izhaja iz novega ZDR s komentarjem. Upa, da boste bralci v njem našli vse odgovore na svoja vprašanja. Še naprej pa sprejemamo vaša vprašanja poslana na naslov uredništva ali na elektronsko naslov: gostei@volja.net 10. POSEBNOSTI POGODB O ZAPOSLITVI (poglavje) 4. Pogodba o zaposlitvi s krajšim delovnim časom (členi od 64 do 66)- Že dosedanja veljavna zakonska ureditev je omogočala zaposlovanje s krajšim delovnim časom, brez določanja spodnje meje dopustnega krajšega delovnega časa ter ob upoštevanju načela enakosti in sorazmernosti glede obsega pravic in obveznosti iz takega delovnega razmerja. Te bistvene značilnosti povzema tudi zakon. Drugače kot doslej, zakon izrecno določa, da naložitev dela preko dogovorjenega krajšega delovnega časa enostransko s strani delodajalca, brez predhodnega dogovora o tem v pogodbi o zaposlitvi, ni možno. Zakon izrecno določa tudi dolžnost delodajalcev, da zagotovijo sočasno izrabo pravic v primeru, ko delavec sklene več pogodb o zaposlitvi s krajšim delovnim časom. Največjo novost predstavljajo možnosti prehodov iz zaposlitve s polnim delovnim časom v zaposlitev s krajšim delovnim časom in obratno zaradi uresničevanja pravic iz zavarovanja za starševsko varstvo in pokojninskega zavarovanja. Delodajalec je na podlagi 191. člena dolžan zagotavljati pravico do dela s krajšim delovnim časom delavcu zaradi izrabe starševskega dopusta. Na podlagi določbe 202. člena je delodajalec dolžan zagotavljati pravico do dela s krajšim delovnim časom delavcu, ki se delno upokoji. Namen teh določil je upoštevanje in možnost večjega prilagajanja delavčevim starševskim in družinskim obveznostim ali olajševanje prehoda starejših delavcev v upokojitev. Olajševanje prehodov iz ene v drugo obliko zaposlitve in obratno urejajo tudi mednarodni dokumenti (10. člen Konvencije MOD št. 175). Pogodba o zaposlitvi s krajšim delovnim časom se sklepa praviloma na enak način kot pogodba o zaposlitvi s polnim delovnim časom, stranki pogodbe pa imata enake pravice in obveznosti pri sklepanju pogodbe kot v primeru, če se sklepa pogodba o zaposlitvi s polnim delovnim časom. 64. člen (krajši delovni čas) (1) Pogodba o zaposlitvi se lahko sklene tudi za delovni čas, krajši od polnega delovnega časa. (2) Za krajši delovni čas se šteje čas, kije krajši od polnega delovnega časa, ki velja pri delodajalcu. (3) Delavec, kije sklenil pogodbo o zaposlitvi za krajši delovni čas, ima pogodbene in druge pravice in obveznosti iz delovnega razmetja kot delavec, ki dela polni delovni čas in jih uveljavlja sorazmerno času, za katerega je sklenil delovno razmerje, razen tistih, za katere zakon določa drugače. (4) Delavec ima pravico do letnega dopusta v minimalnem trajanju v skladu s 159. členom tega zakona. (5) Delavec ima pravico do sodelovanja pri upravljanju v skladu s posebnim zakonom. (6) Če v pogodbi o zaposlitvi ni drugače dogovorjeno, delodajalec delavcu, ki dela krajši delovni čas, ne sme naložiti dela preko dogovorjenega delovnega časa, razen v primerih iz 144. člena tega zakona. (komentar člena) Prvi odstavek tega člena vsebuje načelo prostovoljnosti in načelo soglasja glede sklepanja pogodbe o zaposlitvi s krajšim delovnim časom. V skladu z 29. členom je obvezna sestavina vsake pogodbe o zaposlitvi tudi določilo, ali gre za delovno razmerje s polnim ali krajšim delovnim časom. Če se med trajanjem pogodbe o zaposlitvi spremeni ta delovni pogoj, se sklene nova pogodba o zaposlitvi (drugi odstavek 47. člena) kot to ureja zakon v poglavju o spremembi ali sklenitvi nove pogodbe o zaposlitvi zaradi spremenjenih okoliščin. Drugi odstavek vsebuje definicijo krajšega delovnega časa. Za krajši delovni čas se šteje čas, kije krajši od polnega delovnega časa, ki velja pri delodajalcu. Za opredelitev te vrste zaposlitve je zato bistvenega pomena opredelitev časa, ki se pri konkretnem delodajalcu šteje za polni delovni čas. Zaposlitev za kakršenkoli krajši delovni čas, od tako določenega polnega delovnega časa, se šteje za zaposlitev za krajši delovni čas. Tako kot dosedaj veljavna delovna zakonodaja, tudi ta zakon ne določa spodnje meje trajanja delovnega časa, do katerega bi bila taka pogodba še dopustna. Določitev konkretnega trajanja krajšega delovnega časa je predmet svobodne pogodbene volje strank in predstavlja obvezno vsebino pogodbe o zaposlitvi. Tretji odstavek ureja vprašanje obsega pravic in obveznosti, kijih ima delavec, ki dela s krajšim delovnim časom. To zakonsko določilo vsebuje pravilo o prepovedi diskriminacije oziroma o enaki obravnavi delavcev, ki delajo s krajšim delovnim časom v primerjavi z delavci, ki delajo s polnim delovnim časom. Kot dopolnilno je določeno pravilo o sorazmernosti (pro rata temporis). Delavec, ki dela s krajšim delovnim časom ima torej vse pravice kot delavec, ki dela s polnim delovnim časom, uveljavlja pa jih sorazmerno času, za katerega je sklenil delovno razmerje. Uveljavitev pravila o prepovedi diskriminacije in pravila o sorazmernosti izhaja iz zahtev Direktive 1997/81/ES in Konvencije MOD št. 175. Pravilo vsebuje tudi možnost, da zakon določa izjeme od obeh pravil. Tako na primer zakonodajalec pravila o sorazmernosti ni uporabil pri tistih pravicah, ki jih je dosedanja delovno pravna teorija poimenovala kot nedeljive pravice. Nedeljive pravice se že po svoji naravi ne morejo uresničevati v sorazmernem obsegu, ker bi takšno uresničevanje pomenilo izvotlenost pravice (na primer pravica do letnega dopusta, pravica do povračila stroškov za prevoz na delo, pravica do ustreznih delovnih pogojev, pravica do zagotavljanja ukrepov varnosti in zdravja pri delu, pravica do sodelovanja pri upravljanju, pravica do izobraževanja oziroma poklicnega napredovanja, idr.) in gredo delavcu v polnem obsegu, za razliko od tistih pravic, ki bi se glede na svojo naravo lahko uresničevale v sorazmernem obsegu (tako imenovane deljive pravice: plača in drugi denarni prejemki kot so odpravnine, nadomestila, dodatki, nadomestilo za prehrano, odmor, idr.). Se nadaljuje v naslednji številki. Ureja Igor Gošte lUMENt sumili SLOVEMiM TEL www.rumenestrani.com ■ ■■ ■ ■ . . ■■■■'. •. ■ ■■■■■■■■■■■■■■■ FUNŠTERC{£) Krajani Marnega so pristali r~7 vprašanjem deponije Unično, ki naj bi ^-/postala regijsko odlagališče odpadkov, se občina Hrastnik ukvarja skoraj leto dni. Že v začetku so vedeli, da ne smejo zavzeti nobenega sklepa, dokler na novo namembnost ne bodo pristali krajani Mamega, kamor ta zaselek spada. Staro občinsko vodstvo je zadevo preložilo na ramena novega vodstva, zato seje župan Miran Jerič s sodelavci udeležil v soboto, 25. januarja njihovega zbora krajanov. Najprej je regijski koncept predstavil župan Miran Jerič, prav tako zahteve občinskega sveta. Na primer to, da za gradnjo druge faze deponije zagotovijo denar na število prebivalcev. In da morajo postaviti regijsko kompostarno in sortirnico suhih frakcij. Denar, ki ga morajo občine v Zasavju položiti na račun hrastniške občine, mora biti pred začetkom gradnje, torej pred 1. januarjem 2004. Gre za 170 mio SIT. Iz državnega proračuna pa bo občina dobila 221 mio SIT transfera. Občine bodo morale zbirati odpadke ločeno, sicer ne bodo odlagali v Uničnem. Svetniki so zahtevali, da se mora do leta 2010 pripraviti nova deponija v drugi občini. Na Marnem so predstavniki občine obljubili tudi sanacijo dosedanjih nepravilnosti. Na hišah morajo opraviti posnetek ničelnega stanja. Krajani so izvedeli, kaj bo KS dobila v zameno za regijsko deponijo. Na primer 15 mio SIT za izboljšanje življenjskega okolja. Na deponiji bo tudi nova čistilna naprava za izcedek vode in bakla za izgorevanje plinov. S prebivalci Uničnega, ki prebivajo blizu deponije, se bodo sestali posebej in skušali omiliti njihove težave. Sprejeli so tudi sklep, da predsednik sveta KS Mamo sodeluje v konzorciju direktorjev komunalnih podjetji, ki bodo vodili ta projekt. Odločilno za to, da so krajani Mamega soglašali za regijsko odlaganje odpadkov pa je bilo to, da so potrdili njihovo zahtevo po brezplačnem odvažanju odpadkov. Od 69 prisomih je 55 krajanov pristalo na regijsko deponijo. Na četrtkovi seji občinskega sveta pa sta svetnika SDS Sanja Bočko in Samo Kreže sprožila vrsto pomislekov okrog postopkov v zvezi z deponijo. Glede na to, da svet še ni sprejel sklepa o prekategorizaciji deponije, sta mnenja, da so predstavniki občine z županom prekršili zakone, ko so krajanom obljubljali razne ugodnosti. Najbolj jih bode ugodnost, da bi jim brezplačno odvažali odpadke. Napovedala sta še, da bosta podala ovabdo o sumu prekoračenja pooblastil in predlog za presojo zakonitosti postopka. O tem bo SDS obvestil medije, državne in mednarodne institucije. Sanja Bočko je napovedala tudi državljansko nepokorščino. Fanči Moljk SEJA OBČINSKEGA SVETA HRASTNIK V ZNAMENJU PRO & CONTRA Že pri sprejemu dnevnega reda 3.seje občinskega sveta Hrastnik seje dalo slutiti, da bo imela sicer številčno šibka opozicija, ki jo tvorijo predvsem svetniki SDS in Nacionalne stranke dela (NSD), na sami seji veliko za povedati. Tako je tudi bilo. Socialdemokrati so namreč predlagali, da naj se na dnevni red seje uvrsti tudi točka, kjer bi obravnavali predvideno izgradnjo regijske deponije Unično na Marnem. Po njihovem mnenju je to potrebno iz več razlogov. Eden teh je, da j e Hrastnik že tako zelo ekološko obremenjen z deponijo elektrofiltrskega pepela iz TET Trbovlje, velik onesnaževalec je po njihovem tudi kamnolom GD Hrastnik, ki onesnažuje okolico s prahom in hrupom, prav tako vodotoki v občini sodijo v najslabši razred po opravljeni analizi stanja voda. Za nameček pa je svoje skozi desetletja opravila tudi industrija in je v okolju še vedno veliko ostankov težkih kovin ( živo srebro iz TKI). Temu primemo je zdravje občanov bistveno bolj ogroženo kot v drugih delih države. Svoje k poslabšanju stanja pripomore tudi promet, ki pa se bo z izgradnjo regijske deponije v Hrastniku le še povečal, saj naj bi po podatkih projektanta na in z deponije letno skozi Hrastnik peljalo več kot 14.000 tovornih vozil. Vse to kaže, da bo Hrastnik postala občina, v kateri se bodo kopičili odpadki. V SDS so mnenja, daje bila le ena obravnava o regijski deponiji (28.3.2002) v občinskem svetu premalo. Za nameček pa v tem času niso prejeli nobenih odgovorov na zastavljena vprašanja, prav tako strokovne službe in župan občinskemu svetu niso dostavili nobenih podatkov, ki bi jih po sklepu z dne 28.3.2002 morali: -da mora biti pred odločitvijo o prekategorizaciji in pred začetkom gradnje znana rezervna lokacija naslednje deponije, ko bo Unično polna, -da mora biti uvedeno sortiranje smeti v vseh občinah podpisnicah sporazuma pred odločitvijo o izgradnji deponije, -da mora biti vodenje izgradnje korektno in transparentno ter da so se dolžni pogovoriti s krajani tega dela občine in pridobiti njihovo soglasje ter daje potrebno počakati tudi na sklepe svetov v drugih občinah. Od vsega tega je bil opravljen le razgovor s krajani KS Mamo na zbom krajanov 24.1.2003, kjer so se krajani pozitivno opredelili za prekategoriziranje občinske deponije v regijsko. Sprejet pa je bil tudi sklep, da krajani te KS ne bodo plačevali storitev odvažanja in deponiranja komunalnih odpadkov. Če bi krajane te KS oprostili plačevanja komunalnih storitev, kot naj bi jim zagotovil župan Miran Jerič, bi ostale občane Hrastnika postavili v neenakopraven položaj in bi bilo to zato nezakonito. Zato v SDS menijo, da so krajane z obljubo o neplačevanju zavajali. Prav tako pa ni prav, da je še pred dokončno odločitvijo občinskega sveta, da ali ne regijska deponija, v predlogu letošnjega proračuna že tudi proračunska postavka za 2-fazo izgradnje regijske deponije. Kakorkoli že, v SDS in NSD so prepričani, da dosedanji postopki niso potekali po dogovorjenih in sprejetih sklepih občinskega sveta in tudi nezakonito, zato so predlagali, kot smo že omenili, da se točka o regijski deponiji uvrsti in obravnava že na tej 3.seji pred 1 .obravnavo proračuna. Svetniki so z večino njihov predlog zavrnili, sprejeli pa so sklep, da se bo predlagana točka dnevnega reda obravnavala na naslednji seji občinskega sveta, še pred sprejemom proračuna (več o tem v nadaljevanju župan Miran Jerič). Ko je bil sprejet nespremenjen dnevni red 3.seje, so svetniki obravnavali še predlog proračuna. Podanih je bilo nekaj tehtnih predlogov iz različnih svetniških skupin. Večina svemikov seje strinjala, daje proračun sestavljen dobro in so ga v prvi obravnavi sprejeli, proti sprejemu pa so bili svetniki SDS in NSD. Slednji, v njihovem imenu Borut Pušnik, je imel še največ pripomb na samo financiranje treh obrtnih con (OC) v Hrastniku. Mnenja je, dosedanje investicije v OC Boben niso dale pričakovanih rezultatov, zato v njegovi stranki predlagajo, da se investicije v to OC ustavijo. Nadalje je prepričan, da so investicije v OC pri Železniški postaji in ob Steklami-TKI predvsem pomoč občine in države nadaljnji rasti in bogatenju Steklarne in TKI, zdi pa se mu bolj smiselno, da bi občina rajši pomagala manjšim podjetjem v Hrastniku. Zato so v SND na župana in svetnike naslovili apel, da naj še enkrat premislijo o rezultatih projekta OC ter poiščejo drugačne smeri razvoja Hrastnika. Tudi v SDS, v njihovem imenu Sanja Logar Bočko in Samo Kreže, se niso strinjali s takim predlogom proračuna, ki je po njihovem zelo podoben proračunom iz preteklih let in je prav tako nerazvojno naravnan. Predvsem postavka za pomoč malemu gospodarstvu je po njihovem bistveno prenizka. Sanja Logar Bočko je tudi ocenila, da če že so v proračunu predvidena sredstva tudi za informativni del Radia Trbovlje, da bi se moral kdaj na Radiu Trbovlje slišati tudi glas opozicije. Po njenem pa se poročevalec iz sej občinskega sveta Hrastnik temu že ves čas izogiba. Po seji, ki jo je bolj mimo in strpno kot njegov predhodnik Leopold Grošelj vodil Miran Jerič (LDS), smo z njim opravili krajši pogovor, kjer TASAVf1 |(S/ ^UNŠTERC je podal kratek povzetek poteka seje. Povedal je: "Po mojem mnenju je seja potekala korektno. Takšna je bila tudi pobuda socialdemokratov okrog razširitve dnevnega reda z obravnavo regijske deponije Unično. Vendar sem ocenil, da je boljše, da to opravimo na naslednji februarski seji, ko bomo svetnikom predložili tudi ustrezna gradiva za to točko dnevnega reda, vključno z zapisniki zbora krajanov Mama. Ta točka bo uvrščena še pred točko sprejemanja proračuna. V odvisnosti od tega, ali bo občinski svet dal soglasje k nadaljevanju postopka izgradnje regijske deponije, se bo ali pa se ne bo nadaljeval postopek izgradnje regijske deponije. V tem času pa je potrebno pridobiti jasna zagotovila o ločenem zbiranju odpadkov v vseh občinah, okrog povračila vlaganj in drago. Sam sem dal na sami seji dovolj jasen odgovor, da bomo to točko obravnavali pred sprejemom občinskega proračuna, kjer so res predvideni tudi dve postavki, 221 mio sit namenskih sredstev Ministrstva za okolje za sofinanciranje izgradnje regije deponije oziroma vlaganj v drago fazo in komunalna taksa (138 mio sit) vseh teh občin, ki se bodo vključevale v regijski koncept. Če tega ne bo, oziroma če bodo svetniki na naslednji seji večinsko odločili drugače, se bo proračun zmanjšal za ta namenska sredstva in jih bo država namenila drugje v Sloveniji. Vse druge proračunske postavke pa ostanejo nespremenjene. Sicer pa kot ste lahko sami opazili, sem pri 1 .obravnavi proračuna dopuščal daljše razprave kot so določene s poslovnikom. Poskušal sem biti življenjski. Občinski proračun je temeljni akt občine, spremlja se enkrat na leto, zato imajo svetniki vso pravico, da v temeljnem aktu razpravljajo nekoliko dalj časa kot j e predvideno s poslovnikom." Pripravil Igor Gošte V Trbovljah dobili podžupana '"Trbovlje, 3. 2. 2003. JL Trboveljski Občinski svet se je sestal na svoji 2. redni seji. Seja je trajala natančno 4 ure. Za uskladitev dnevnega reda in prerazporejanje točk dnevnega reda so svetniki porabili uro in pol. Veliko je bilo očitkov županu zaradi pisma, ki ga je naslovil na medije s kritiko, da stranke LDS, ,ZLSD in DESUS ne želijo sodelovati. Največ besed ogorčenja je bilo s strani LDS-a in njihovega, vodje Zorana Gračnerja, ki je županu očital, da njegovo pismo ni korektno niti na ravni funkcije župana. Nekateri očitki v županovem pismu, so bili naslovljeni tudi osebno nanj. Zatrdil je, da LDS želi tvorno sodelovati in pomagati vendar bi bilo prav, da njega in stranko zato kdo poprosi, kar pa se. po njegovih besedah ni zgodilo. Leteli so tudi očitki na županovo imenovanje svetnika, Metoda Kurenta za podžupana Občine Trbovlje, ki gaje izbral in mu dal določena pooblastila (18.12. 02) kar sam župan, Bogdan Barovič. Stranka LDS, Območni odbor Trbovlje, je zaradi tega županovega dejanja naslovila pismo na Ministrstvo za notranje zadeva, Urad za lokalno samoupravo. Pod pismo seje podpisal predsesdnik 00 LDS Trbovlje, Zoran Gračner. Po mnenju urada za lokalno samoupravo, je bilo županovo ravnanje nezakonito. V dolgotrajnem, obojestranskem očitanju, je še najmanj sodeloval župan sam. Prerekanje in očitanje je prekinil občinski svetnik ZLSD, Karel Vukovič, kije med drugim dejal; "Uro in pol se pogovarjamo o procedurah namesto o obljubah, ki smo jih na volitvah dali ljudem, ki v Trbovljah živijo vse težje. Pričakujem strokovno delo župana in celotne občinske strukture . ZLSD zagotovo želi sodelovati pri razreševanju občinske problematike. Med ljudmi štejejo samo dejanja. Prepričan sem, da bi moral v veliki občini, kot je trboveljska, župan opravljati svojo funkcijo profesionalno." Da pa bo, v nadaljevanju vse zakonito, so občinski svetniki, na seji tudi uradno in v skladu z vsemi proceduralnimi postopki izvolili ali bolje rečeno, potrdili novega podžupana Metoda Kurenta, ki bo opravljal svojo funkcijo profesionalno med tem, ko bo župan, Bogdan Barovič , svojo funkcijo opravljal neprofesionalno. Zanimivo je, da so se z imenovanjem podžupana strinjali vsi prisotni in predlog enoglasno potrdili. Še najmanj pripomb in pobud je bilo pri obravnavi predloga Odloka o proračunu Občine Trbovlje za leto 2003. Le Tatjana Jevševar (ZLSD) je imela nekaj načelnih pripomb. Motilo joje, da ni navedenih oseb, ki naj bi bile odgovorne za proračun. Menila je, da proračun ni razvojno naravnan, bolj vsebuje sanacijske elemente. Zaskrbljujoče je tudi, daje proračun za leto 2003 manjši (1.525.802,000,00 sit), kot tisti, po rebalansu za leto 2002 (okrog 2,3 mir sit). MAŠ. Otroški parlament tokrat v Hrastniku T) egijski otroški parlament so v Xv zadnjih letih gostile različne občine v Zasavju, letos pa so ga organizirali v Hrastniku. V petek, 31. januarja so se tako zbrali v galeriji delavskega doma predstavniki vseh občin s svojimi mentorji. Udeležili so sega tudi vodilni s šole, župan in poslanec Zagorja Matjaž Švagan in Miran Jerič, hrastniški župan in poslanec. Tema razgovora je zajemala nasilje v šoli, v družini in medijih. V šoli ni toliko fizičnega kot psihičnega nasilja. Opažajo nestrpnost do drugačnih, teroriziranje mlajših in norčevanje iz odličnjakov. V razgovoru so nakazali mnogo predlogov za izboljšanje teh odnosov. Na primer še pestrejše interesne dejavnosti na šoli, iskanje pozitivnih lastnosti pri nasilnežih, predvsem pa razširiti geslo: NE STORI DRUGEMU NIČESAR, KAR NE BI ŽELEL, DA STORIJO TEBI. O nasilju v družini se govori manj, vendar obstaja iz dveh osnovnih vzrokov: slabo socialno stanje in pehanje za materialnimi dobrinami, ki vzame staršem preveč časa. Otroci pa ostajajo sami. Da bi se starši zavedali svojih dolžnosti oziroma znali reševati probleme, bi bilo potrebno organizirati skupine za samopomoč, za nenasilno komunikacijo in izdati s tem v zvezi tudi kakšne publikacije. Lotili so se tudi nasilja v medijih, ki s svojo vsebino spodbujajo nasilno vedenje. Na državnem parlamentu bodo predlagali zmanjšanje število teh filmov na televiziji in zahtevali opozorilo o vsebini filma, da bodo lahko starši ukrepali. Na koncu so izvolili štiri predstavnike, ki bodo predstavljali Zasavje na državnem otroškem parlamentu, ki bo 14. marca v Ljubljani: ZALA PAVŠIČ, ANJA VIŠNIKAR, ALJAŽ ZUPAN in TANJA SENIČAR. Po en predstavnik vsake občine. Miran Jerič in Matjaž Švagan sta se zahvalila za povabilo in mlade razpravljalce nadvse pohvalila. Opazila sta visoko govorno kulturo, saj nihče ni drugemu segal v besedo. Če pa so imeli drugačno mnenje, so ga podkrepili z argumentom. “Takšne konstruktivne razprave bi bile lahko za vzor marsikomu tudi v državnem zboru,” sta dejala. In kako so bili zadovoljni otroci? “Všeč mi je bilo, ker smo za vse probleme nakazali tudi rešitve,” je dejala Anja Kolar, osmošolka z Dola, ki seje tudi udeležila hrastniškega parlamenta. Parlament so pomagale organizirati Romana Kurnik, Andreja Peterlin, Celestina Urbanc Benedik in Lilijana Oplotnik. Fanči Moljk 7AS4VU KŠEFTI ------h Podelitev priznanj in diplom inovacijam za leto 2002 v r7e sedmo leto, Območna gospodarska zL/zbomica Zasavje, nadaljuje z izborom in nagrajevanjem najboljših inovacij, ki so plod domače pameti. Območni gospodarski zbornici Zasavje zagotovo pripada primat na tem področju in soji začele slediti tudi ostale območne gospodarske zbornice širom Slovenije. Celotni projekt prerašča v nacionalni projekt GZS. Na razpis je do, 08. 12. 2002 (zadnji rok za prijavo inovacij), prispelo 22 inovacijskih prijav. V projektu j e sodelovalo 13 gospodarskih družb iz Zasavja in vsega skupaj 40 inovatorjev. Komisija je pri ocenjevanju inovacij upoštevala naslednje osnovne kriterije: Inovativnost, tržna zanimivost, primernost inovacije za okolje in racionalnost. Komisija je za leto 2002 obravnavala prijave in podelila; 12 diplom, 5 bronastih priznanj, 3 srebrna priznanja in 1 zlato priznanje. Zlato priznanje so prejeli inovatorji Miha Praunseis, Urška Čerpnjak in Emir Subašič. Vsi trije so zaposleni v razvojnem oddelku družbe Oria Computers d.o.o. v Zagorju ob Savi. Gre za inovacijo na področju programske opreme; E-LOGIS VER 2.2. Programsko opremo so v letu 2002 dogradili in izpopolnili v več smeri. Rezultat inovacijskih in razvojnih aktivnosti je nova verzija E-LOGIS VER 2.0. Izboljšave lahko strnemo v tri točke: -izboljšana uporabnost e-logisa, -izdelana metodologija uvajanja e-logisa v podjetja, -razvoj rešitve e-logis WAPMobilno poslovanje z modula WAP-mobilno naročanje, Wap mobilna prodaja in Wap-mobilni popis. Osnovno aplikacijo e-logis skladišče /1.0.) uporabljajo ugledna slovenska podjetja: Etol, Mercator, Zavarovalnica Triglav Adriamed. Poleg omenjenih nagrajencev je pri izdelavi inovacije bilo udeleženo še več sodelavcev, saj je projekt rezultat timskega dela. Srebrno priznanje so prejeli; Jože NVeingartner, vodja trženja v družbi Mehanika Trbovlje d.d., za inovacijo; kompozitni podporni izolator za srednjenapetostne elektro-distribucijske mreže do napetosti 23kV, Ivan Bajcar, direktor družbe Tebag d.o.o. Zagorje ob Savi, za inovacijo; Razvoj suhih mešanic lahko agregatnih izolacijskih in izolacijsko konstrukcijskih betonov ter Miran Dolinšek, Domen Janc in Matija Strehar, vsi zaposleni v družbi Eti d.d. Izlake, za inovacijo; družina izdelkov MCB/RCBO. Bronasta priznanja pa so prejeli: Igor Končina, zaposlen v družbi Svea d.d. Zagorje ob Savi in Tone Širok kot zunanji sodelavec, Ivan Hrovatič, Janez Napret, Andrej Kušar in Stanislav Abram v sodelovanju z družbo Anatis d.o.o. Hrastnik, Miro Zorec iz družbe Opal Hrastnik d.o.o. M.A.Š. Zasavje testni primer 'T'rbovlje, 3.2.2003. Sestanek JL »Programskega odbora« za spremljanje in nadzor Regionalnega programa za območje občin Hrastnik, Litija Radeče, Trbovlje in Zagorje ob Savi, je potekal v sejni sobi Regionalnega centra za razvoj d.o.o. v Trbovljah. Največ časa na seji, so prisotni posvetili nerednemu nakazovanju dogovorjenih sredstev s strani države iz državnega proračuna. Sredstva prihajajo v regijo z enoletno zamudo, kar povzroča velike težave pri izvajanju Ukrepa: 1,2 in 3. Še najbolj pri tem trpi Ukrep 1 in lokalne skupnosti, ki so vezane nanj. Prisotni so bili mnenja, da bo potrebno z vsemi sredstvi posredovati na odgovornih ministrstvih, ki morajo z večjo mero odgovornosti izpolnjevati dogovore iz preteklih let. Zahteva po zapiranju rudnikov je prišla s strani države in ne iz zasavskih logov. Zaradi nenehnega zamujanja, seje bati izpada priliva načrtovanih sredstev iz državnega proračuna za izvedbo načrtovanih projektov v letu 2003. Če bo do takšnega zamika prišlo, bo prestrukturiranje zasavskega gospodarstva ohromljeno in ogroženo. Posledice za celotno Zasavje in tukajšnje prebivalstvo so lahko zaradi takšnega odnosa države do izvajanja dogovorjenih ukrepov katastrofalne. Sestanka se je z zamudo udeležil Igor Strmšnik, kije po novem zadolžen za regionalni razvoj. Prisotnim je pojasnil, da sredstva zamujajo zaradi nelikvidnosti državnega proračuna. Po njegovih besedah naj bi v letu 2003 poskušali likvidnostne težave premostiti s sredstvi iz Javnega sklada za razvoj. V letu 2004 pa bodo Sloveniji na razpolago že evropski strukturni skladi. Z dodatnimi sredstvi iz EU bo mogoče več kot nadomestiti finančni primanjkljaj. Poudaril je še, daje Zasavje testni primer, ki bo koristil za nadaljni razvoj preostalih regij v Sloveniji. Trenutne likvidnostne težave nikakor ne smejo vplivati na rezultate prestrukturiranja zasavskega gospodarstva. M.A.Š Doslej so porabili že 670 m3 posipnega materiala - pesek in sol, na ceste so potrosili kar 240 ton soli. Za zimsko službo se je v novembru, decembru in januarju porabilo okrog 20 mio SIT. VIR: BILTEN Vandalizem v MESTNEM PARKU Dela v Kisovcu Savudrija V Kisovcu nadaljujejo dela. Gradbinci gradijo kanalizacijsko in kabelsko omrežje za javno razsvetljajo med trgovino Era in trgovino Mercator preko parka. VIR: BILTEN Partizan Na sestanku lastnikov počitniškega kompleksa v Savudriji so se dogovorili, da bodo uredili lastninske odnose in sklenili medsebojno pogodbo, s katero bodo uredili upravljanje tega kompleksa. Lastniki počitniških kapacitev v Savudriji so OO ZSSS, Občina Zagorje, IGM, ETI in Bartec Varnost. Počitniški kompleks - pet hišic in skupni večnamenski prostor naj bi razdelili po idealnih petinah. Vpisali se bodo v zemljiško knjigo, saj je lastništvo urejeno. Lani so v kompleksu ljudje letovali. Za letos pa bodo lastniki določili upravnika, ki bo poskrbel za nemoteno počitniško sezono. Občina Zagorje skupaj s športno unijo Slovenije rešuje problem lastništva zagorskega Partizana. Občina je 80%, ŠUS pa 20% lastnik. Kot kaže, ŠUS ni preveč zagreta za lastništvo, zato želi izplačilo deleža. Objekt bodo sedaj ocenili, ocenili pa bodo tudi vlaganja v objekt. V teh dneh pa poteka sanacija vročevoda, ki ogreva objekt. Obnovo v višini 3 mio SIT financira občina Zagorje. VIR: BILTEN ___________________________________________VIR: BILTEN Zimska služba Letošnja zima je res prava zima. To čutijo tudi delavci zimske službe. Še bolj pa bo to čutil občinski proračun. V Zagorju skrbi za zimsko službo 40 ljudi, v pripravljenosti je 16 plugov. Zimsko službo v Zagoiju opravljal JP Komunala s petimi podizvajalci. Skrbijo za 130 km lokalnih cest, za okrog 200 km javnih poti pa skrbijo KS. Občina plačuje redno zimsko vzdrževanje in prispeva posipni material. Največ dela so delavci zimske službe imeli v prvem tednu januarja, ko je zapadla nekaj več snega. Poleg pluženja so morali ceste redno posipati. Pa tudi decembra je bilo kar 18 dni delavnih, saj so morali zaradi poledice in rahlega sneženja ceste posipati. Konec januarja so se vandali lotili mestnega parka na Mestnem trgu v Trbovljah. Polomili so del košev za odpadke, predvsem pa uničili spominsko lipo, ki jo je zasadila Občina Trbovlje oziroma župan ob 10-letnici osamosvojitve Slovenije pred dvema letoma. Tako kot prvo, so uničili tudi drugo lipo. Upamo, da bo Občina Trbovlje poskrbela za ponovno posaditev. Morda so medtem te “junake” že našli. 7ASAViP IZ VARSTVENO DELOVNEGA CENTRA ZAGORJE Varstveno delovni center (VDC) Zagorje so leta 1984 ustanovile zasavske občine Hrastnik, Trbovlje in Zagotje, bivališče pa so mu našle v stari stanovanjski hiši v Zagorju, kjer so skupaj z varovanci še danes. Pogoji v tej hiši, kije mnogim drugi dom, so postajali vse slabši, predvsem zato, ker je bilo iz leta v leto več varovancev in s tem tudi zaposlenih. Celo garažo so preuredili v delavnico. Da pa v majhni hiši ni garderob, jedilnice, skladišč in večnamenskega prostora niti ne govorimo. Zato si je osebje VDC skupaj z varovanci več let prizadevalo, da bi vendarle prišlo do graditve novega, sodobnega objekta. Letos seje dolgo pričakovana gradnja novega VDC končno začela. V njem bo dovolj prostora za vsaj 120 ljudi, hkrati pa dovolj možnosti za kakovostno življenje in delo. Mnogi se verjetno sprašujete, kaj sploh delajo v VDC Zagotje. Opravljajo naloge vodenja in varstva, organizirajo zaposlitev pod posebnimi pogoji za duševno in telesno prizadete odrasle osebe in še marsikaj drugega. Njihovo delo temelji na timski in multi disciplinirani obravnavi uporabnika, njegovi aktivni vlogi v timu in opolnomočenju. Pri delu se poslužujejo metode strokovne podpore- dodajanje pomoči svojim uporabnikom in njihovim družinam, na individualnih programih dela, spremljanju dela in rezultatov dela ter zadovoljstva uporabnikov, ki so vključeni v njihove programe storitev. Pravijo, da upoštevajo načelo, da uporabnik dobi to kar želi, vendar ne več kot je nujno. V VDC skrbijo tudi za zaposlene, saj dajejo velik poudarek različni vrsti izobraževanj. Verjetno je manj poznano, da VDC proizvodno sodeluje s številnimi podjetji, razvili so tudi privlačen lastni program. Tako si pridobijo večino sredstev za kritje materialnih stroškov, za nagrade, izlete in letovanja, kulturna in športna udejstvovanja. Manjši vir pa jim predstavljajo donacije dobrotnikov. Omenimo še njihov lastni program, ki ga sestavljata papirna galanterija in izdelki iz blaga ter volne. Sicer pa je v VDC zaposlenih 15 strokovno usposobljenih delavcev. Ti poskrbijo za nekaj več kot 80 uporabnikov ali varovancev iz Zagorja, Trbovelj, Hrastnika in Litije. V VDC so pripravili tudi Načrt za izvajanje usmeritev in nalog iz nacionalnega programa socialnega varstva do leta 2005. V njem lahko preberemo, kakšne cilje so si zadali za to obdobje. Želijo dograditi mrežo VDC v Zasavju s priključitvijo nove enote VDC Litija, torej poleg vseh obveznih upravnih postopkov vzpostaviti novo obliko organiziranja storitve VDC na dveh lokacijah. Ena od pomembnih nalog je tudi zagon VDC na novi lokaciji, na stari (sedanji) lokaciji pa pripraviti vse potrebno za zagon bivalne skupnosti. Ena od pomembnih nalog, ki so sijih zadali je tudi ozaveščanje ožjega in širšega okolja VDC o pomembnosti poslanstva zavoda, o potrebah invalidov in usmerjanje Športu dajejo v VDC velik poudarek (arhiv I.G.) pogojev za partnerstvo in večjo socialno vključenost. Želijo pa vpeljati tudi nove oblike izvajanja storitev, organizirati zaposlitvene možnosti tudi za tiste, ki niso vključeni v VDC,... To je le kratek povzetek tistega, kar so v VDC Zagorje pripravljeni (marsikaj od naštetega že izvajajo) storiti za boljši jutri telesno in duševno prizadetih oseb. Že sedaj pa so storili veliko. Žal to vedo le tisti, ki sojih kdaj obiskali. ____________________________________________________ Povzel Igor Gošte Obnova kanalizacije na Trgu Svobode "TNelavci IBT - PIN d.o.o., Trbovlje so -L/sredi januarja letos začeli z obnovo kanalizacije na območju Trga Svobode in sicer med starimi kolonijskimi hišami na Njivi ter stolpnicami. Težave okoli odvajanja vode vseh vrst od stare mestne ceste oz. Ulice 1. junija do nove glavne ceste ob potoku Trboveljščica, so povzročale nemalo dela in stroškov že vrsto let. Sedaj pa so se lotili temeljitejše obnove. V dolžini okoli 50 m so po izkopu kanalizacijskih jarkov položili cevi večjega premera. Z uresničitvijo projekta obnove na tem območju računajo, da bodo za dlje časa rešili problem odvajanja odpadnih vod. T.L. Rekonstrukcija Trga revolucije upočasnjena TJriprave na rekonstrukcijo Trga revolucije JT v Trbovljah trajajo že nekaj let. V središču je ureditev prometa in s tem povezanega krožišča, ki naj bi ga zgradili v okviru rekonstrukcijskih del. Tu pa se že dlje časa zatika, ker odkupi zemljišč ne potekajo po načrtu. Ker bo rekonstrukcija terjala kar dosti denarja, pri čemer naj bi poleg Občine Trbovlje sodelovala tudi država s svojim delom financiranja, je sedaj že jasno, da bodo dela potekala več let, saj za takšno investicijo v enem zamahu ni dovolj denarja. Kolikor je znano, bo država v letošnjem letu lahko prispevala za pripravljalna dela le 38,8 mio SIT, podobne zneske pa postopoma nadaljnja leta. Sicer pa je v teku izdelava lokacijskega načrta. T.L. Obnova vodnega omrežja JP Komunala Trbovlje nadaljuje z obnovo vodnega omrežja v Trbovljah. V načrtuje položitev novih vodovodnih cevi večjega remera na relaciji Trgovina Dežman -kratovina po stari glavni cesti - Ulici 1. junija in Rudarski cesti ter Loke, nadalje na Cesti T. Čeč do Vovkove Loke, na Golovcu ter na območju naselja Nasipi. Dela bodo financirali iz lastnega vira - amortizacije, deloma pa iz proračuna Občine Trbovlje ter iz državnih sredstev. Del načrta so pričeli že uresničevati. Delavci JP Komunala Trbovlje so konec januaija položili litoželezne cevi premera 18 cm s keramično notranjo oblogo na relaciji od Cimermana do elektrarniške stolpinice v dolžini 50 m. T.L. 7As4vr n&nvmv mA**} vitarnvnmmu^^ S__i__ft__*__I__V._!__S KSP HRASTNIK, d.d., Cesta 3. julija 7, Hrastnik po pooblastilu lastnika stanovanja Stanovanjskega sklada Republike Slovenije OBJAVLJA javno zbiranje ponudb za prodajo STANOVANJA št. 1 v stanovanjski stavbi Novi Log 19/b, Hrastnik v izmeri 24,29 m2- Izklicna cena za stanovanje znaša 3,020.000,00 SIT. Na razpisu lahko sodelujejo vse pravne osebe s sedežem v Republiki Sloveniji in fizične osebe, ki so državljani Republike Slovenije. Ponudbi mora biti predloženo dokazilo o vplačani varščini v višini 10% od izklicne cene na račun 26331-0017472104. Varščina bo uspelemu ponudniku vračunana v kupnino, ostalim pa vrnjena v roku 5 dni po izbiri ponudnika, vse brezobrestno. V primeru, da jš ponudnik fizična oseba, mora predložiti še potrdilo o državljanstvu. Ponudbe je potrebno poslati v zaprti kuverti z oznako »NE ODPIRAJ« PRODAJA STANOVANJA, na naslov: KSP HRASTNIK, d.d., Cesta 3. julija 7,1430 Hrastnik. Ponudbe morajo biti priporočeno poslane v roku 15 dni od dneva objave. Ponudbe se bodo odpirale 16-ti dan po objavi v prostorih prodajalca, soba štev. 8/1. nadstropje, ob 12. uri. O odpiranju ponudb in obravnavi bo sestavljen zapisnik. O izbiri najugodnejšega ponudnika bodo ponudniki obveščeni najkasneje v roku 5 dni po opravljeni izbiri. Vse stroške v zvezi s prodajo nepremičnine, davek, takse in vknjižbo etažne lastnine v zemljiško knjigo plača kupec. Stanovanje se prodaja po načelu videno - kupljeno. Vse morebitne dodatne informacije lahko ponudniki dobijo na KSP Hrastnik, d.d., telefon številka 03 56 42 320 ga. Železnik. KSP HRASTNIK,d.d. Direktorica: Štev.: 39/2003 Nives VEN KO Direktorica: Hrastnik, 5.2.2003 llm; 041 /395 s.p, / fetalco. 44^ 14 H Izlake AVTOPREVOZNIK Franc Ravnikar, NAROF 32,1411 Izlake Telefon: 03/56 73 615, GSM: 041/405 828 Tesarsko krovska in kleparska dela z električnimi in hidravličnimi dvigali. Dostava materiala ter odvoz odpadnega materiala. Montiramo: Tondach, Esal, Decra, Bramac, Trimo in ostale kritine. Svetovanje in izdelava predračunov. Za vsa dela v 1., 2., 3. in 4. mesecu nudimo 5% popust. Informacije na GSM: 041/626 - 197 ELKOPLAST d.o.o. Bovško 2, Trbovlje Tel.: 56 26 466 in 56 32 860 VSE VRSTE TALNIH IN STENSKIH OBLOG, PREPROGE, TEKAČI, UMETNE TRAVE - POLAGANJE IN ROBUENJE ELKOPLAST DEKOR Obrtniška 11, Trbovlje Tel.: 56 28 349 ODEJE, VZGLAVNIKI, VZMETNICE, POSTEUNINE, BRISAČE, ZAVESE, PRTI, DARILNI PROGRAM ART OPTIKA d.d. ‘Velika izbira okvirjev za očala ‘Vse vrste leč za očala domačih in tujih proizvajlcev ‘Etuiji za očala ‘Povečevalne lupe ‘Športna in sončna očala ‘Drobna in usnjena galanterija Poslovalnica 1420 Trbovlje Trg revolucije 28d Tel.:56 21 253 Poslovalnica: Zdravstveni dom Trbovlje Rudarska 21, tel.: 56 29 041 OBIŠČITE NAS IN SE PREPRIČAJTE FOTO WEISS ftmS ^ Trbovlje U996J i=w DIGITALNE FOTOGRAFIJE, FOTO TRGOVINA STORITVE... EXPRESS IZDELAVA FOTOGRAFIJ IZ FILMOV V POL URE! TRADICIJA IN KVALITETA! ODPRTO: NON-STOP 8-19h, SOBOTA 8-12h TEL: 03/56 34-115 egan trgovina Saša Pegan s.p. Kisovec, Rudarska c.3 Tel.: 03/56-71-303 Cvetje, darila... odpiralni čas: od pon. do petka 16 -18 soboto 9 -12 nedelja 10 -12 ROMANA MARTINČIČ, DIREKTORICA ZASAVSKE LJUDSKE UNIVERZE V TRBOVLJAH 'V 7si, ki smo se že izobraževali na Zasavski ljudski univerzi v Trbovljah (v nadaljevanju ZLUT) vemo, da tam V udeležencem omogočijo pridobiti formalno izobrazbo in se izpopolniti v številnih funkcionalnih znanjih. V tem času se mnogi sprašujejo o možnostih, ki jih bodo imeli v novem šolskem letu 2003/2004. Znanje je danes potreba, brez tega je nemogoče dobro delati. Napredek tehnike in nova spoznanja nikakor ne smejo mimo nikogar. Ob tem se mnogokrat spomnim stavka, ki sem ga slišala "Zaradi neznanja se marsikaj izgubi!" Decembra lani ste uradno odprli Svetovalni center namenjem vsem, ki so svoje šolanje že zaključili, a so si ponovno zaželeli, da ga nadaljujejo ali da svoje znanje dopolnijo. Kakšni so vaši vtisi po prvem mesecu delovanja? Svetovalno središče je bilo presenetljivo dobro obiskano že prvi mesec delovanja. Zainteresirani so se oglasili po telefonu 5631191 inv naši pisarni na Trgu svobode 11 a v Trbovljah. Prve obiskovalce je zanimalo, kako bi se lahko vključili v nadaljnje izobraževanje, oziroma kje bi si lahko pridobili nekatera specializirana znanja. Vse to kaže na pravilno odločitev, da imamo takšno središče tudi v Zasavju. Pri svojem vsakodnevnem delu opažamo, da ljudje rabijo kvalitetne informacije, dobre nasvete in poglobljeno svetovanje v vseh fazah izobraževalnega procesa: pred vključitvijo v izobraževanje, med samim izobraževanjem in po njegovem zaključku. Letošnji razpisi za vpis v srednje šole in študij na višjih, visokih šolah in univerzah so bili že objavljeni v publikacijah in na internetu. Ali boste v svetovalnem središču svetovali tudi za programe, kijih ZLUT sama ne izvaja? Svetovalno središče je namenjeno prebivalcem Zasavja. Njegova naloga je odzivati se na potrebe ljudi in jim pomagati skristalizirati pravilno odločitev za s-voje nadaljnje izobraževanje, ki je dostikrat odvisno od predhodne izobrazbe, možnostih šolanja v bližini domačega kraja in zaposlitvenih možnosti. Če bo za svetovanca, ki se bo oglasil v svetovalnem središču najprimernejša izbira izobraževalni program, ki ga ZLU ne izvaja, potem bo vsekakor dobil informacije o izvajalcih.-Vsakdo, ne glede na to kje se izobražuje, bo lahko brezplačno koristil svetovalne usluge. Kakšno in kolikšno je zanimanje za šolanje v prihajajočem šolskem letu 2003/2004? Prave slike še ne moremo imeti, saj se posamezniki običajno vtem času le informirajo o možnostih izobraževanja. Zanima jih cena, trajanje programa in pogoji za vpis. Prave podatke dobimo šele ob koncu šolskega leta in med počitnicami. Ker se je v izobraževalne programe za odrasle možno vpisati vse do pričetka pouka in predavanj, se mnogi vpišejo šel? zadnji trenutek. Vašo ponudbo v tem šolskem letu smo predstavili v jeseni Kaj načrtujete za šolsko leto 2003/2004? Kot organizacija smo zelo razvojno naravnani. Naš cilj je vsako leto vpeljati 2 do 3 nove izobraževalne oblike, ki bodisi nadomestijo stare in preživete ali pa se podamo v popolnoma nove dejavnosti, kot je prej omenjena svetovalna dejavnost. Za šolsko leto 2003/2004 bomo razpisali že obstoječe verificirane izobraževalne programe, ki jih je trenutno deset in vključujejo izobraževanje od osnovne šole do visokih strokovnih šol. Tem programom načrtujemo dodati še nekaj novih. V dogovoru s Fakulteto za organizacijske vede iz Kranja bomo pričeli s podiplomskim specialističnim študijem organizacije in managementa. Izvajali ga bomo že v naslednjem šolskem letu, če bo vsaj 30 vpisanih študentov. Načrtujemo tudi usposabljanje po programu za bolničarje saj menimo, da bi tovrstni kadri imeli možnosti zaposlitve v organizacijah, ki skrbijo predvsem za starejšo populacijo. Enako kot dosedaj bodo udeleženci lahko pridobivali različna funkcionalna znanja iz poslovnega komuniciranja, računalniškega opismenevanja in izpopolnevanja, jezikovnega izobraževanja tujih jezikov - nemščine, angleščine, španščine, italijanščine, ruščine, francoščine in hrvaščine. Organizirali bomb tudi različne strokovne tečaje za upravljalce gradbene mehanizacije, viličariste, računovodje, komercialiste, vodenje poslovnih knjig.... Središče za samostojno učenje deluje že tretje leto. Kaj bi lahko povedali o tem načinu učenja? Obiskovalci središča za samostojno učenje se učijo na svoj način, z lastnim tempom in po svojem umiku. Mnogim ne ustreza vnaprej predpisan umik, mogoče jim ne ustreza hitrost s katero skupina napreduje, zgodi se celo, da raje delajo sami kot v skupini. Udeležencem so na voljo gradiva iz priročne knjižnice, za učenje tujih jezikov imajo elektronska gradiva, lahko se računalniško izobražujejo. Obiskovalcem pomaga vodja središča, če pa se jim zatakne po vsebinski plati, jim ustrezen strokovnjak lahko razloži nerazumljive dele vsebine. V središču za samostojno učenje letno beležimo 1300 -1500 ur samostojnega učenja. Ustanoviteljice ZLUT so občine Trbovlje, Zagorje in Hrastnik, zato naj bi v prvi vrsti pokrivala izobraževanje na tem področju. Kot vemo pa se pri vas izobražujejo tudi od drugod. Res velja prepričanje, da je ZLUT namenjena občanom zasavskih občin, vendar smo veseli, da se naših izobraževalnih programov udeležujejo tudi od drugod - Litije, Radeč, Laškega, Sevnice, Celja in celo iz Ljubljane. To nam dokazuje, da so programi vredni obiska, da smo konkurenčni in pri izobraževanju zagotavljamo pričakovano kvaliteto znanja. Poleg že naštetega pripravljate tudi v okviru vseživljenskega učenja posebna predavanja, ki jih financira Ministrstvo za znanost, šolstvo in šport Bo kaj takih predavanj tudi v bodoče? Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport vsako leto objavljajavni razpis za sofinanciranje izobraževanja odraslih, ki se deli na splošno izobraževanje in infrastrukturne dejavnosti v izobraževanu odraslih. Programi po katerih me sprašujete so splošnoizobraževalni in jih pripravljamo vsako leto posebej: to so razna izobraževanja s področja demokracije in človekovih pravic, varstva potrošnikov, ekologije, študijskih krožkov... Tovrstne programe bomo razvijali in pripravljali ter z njimi kandidirali na razpisih tudi v prihodnje. Ne morem zagotovo trditi, da bomo uspeli z vsemi, toda prepričana sem, da z veliko večino. Odgovor na vaše vprašanje je jasen - še bodo takšna izobraževanja. Hvala vam za izčrpne odgovore, ki bodo morda porodili še komu željo, da obišče ZLUT in sc vpiše v katero od izobraževanj, ki jih izvajate. Irena Vozelj 7AS4vr OBVESTILO! VRTEC TRBOVLJE VPISUJE OTROKE V RAZLIČNE PREDŠOLSKE PROGRAME ZA LETO 2003/04, OD 10. DO 20. FEBRUARJA 2003, OD 9. DO 14. URE, OB SREDAH DO 16. NA UPRAVI VRTCA, NA RUDARSKI CESTI 10 A (NAD BOLNIŠNICO) DRAGI CICIBANI! V PRIJAZNEM VRTCU VAS Z VESELJEM PRIČAKUJEMO V PRIJETNI DRUŽBI VRSTNIKOV IN DOBRIH IGRAČI! VRTEC TRBOVLJE * * 2* * * * * Brisače m***** **590sit Kopalni plašči Svilanit tr7.990SU Set posteljnine, m* m 2.490 Sit Kuhinjski set 1.13..*E »Ul .,•***,«» *,;** 1200sit Kuhinjske krpe. ***<* /w* »1*149 sit ELEKTROPROM d.o.o^ Loke 22, 1412 Kisovec Obiščite nas v EVJ centru v Kisovcu, v 1.nadstropju prenovljene trgovine Makro, kjer vam nudimo ugoden nakup: * PLOŠČICE TALNE 33.3x33.3 GRANIT 3D1.110,00 SIT/M2 * PENA PUHIN od 10 do 100mm (1 x2m) od 750,00 SIT/KOS * STIROPOR od 10 do 50 mm od 120 SIT/M2 * VOLNA KAMENA ROCKVVOOL (STREŠNA/TALNA) od 270,00 SIT/M2 * STENSKA OBLOGA (HRAST/JESEN) 860,00 SIT/M2 * LAMINAT (LEPLJENJE) 1.720,00 SIT/M2 * LAMINAT (BREZ LEPLJENJA-SISTEM LOC) 2.090,00 SIT/M2 ‘VRATA HARMONIKA (MOŽNOST NADGRADNJE) 80*200 8.690 SIT ‘BOGATA PONUDBA MIKROVALOVNIH PEČIC IN DRUGIH GOSPODINJSKIH APARATOV Seveda vas vabimo, da obiščete tudi druge naše prodajne oddelke. Telefon: 03/56-71-234, 03/56-71-155 03/56-71-489, 03/56-57-150 PODELJENA SO PRIZNANJA ZA LETO 2002 V prejšnjem tednu so bila na, sedaj že tradicionalni prireditvi "Naši dosežki" letos že petič podeljena "Jerebova priznanja" za dela opravljena na področju ljubiteljske kulture, poimenovana po skladatelju Petru Jerebu, ki je večji del svojega življenja preživel v Litiji in priznanja Zveze športnih društev Litija za športne dosežke v občini Litija za lansko leto. eden od ustanovnih članov in najstarejši pevec moškega pevskega zbora Polšnik. ADOLF ČEŠEK - za 40 let uspešnega pevskega poustvarjanja. FRANC ZUPANČIČ ml. -je član litijske godbe že od leta 1963, sodeloval v različnih odborih pihalnega orkestra, v zadnjem času pa je gospodar. AVGUST VERHOVEC - Podeljevanje Jerebovih priznanj "PRIZNANJA PETRA JEREBA" so prejeli: ZLATA PLAKETA PETRA JEREBA: SLAVKA ŽELEZNIK - je leta 1975 sodelovala pri ustanovitvi KUD Fran Levstik in pobudnica začetkov ženskega zborovskega petja in poznejšega ženskega pevskega zbora v Gabrovki, v katerem poje vse od ustanovitve (26 let). SREBRNA PLAKETA PETRA JEREBA: JOŽE MEGLIČ - je s svojim dolgoletnim umetniškim delom bogatil kulturno ustvarjanje in nepogrešljiv pedagoški vodja vsakoletnih otroških likovnih kolonij. BRONASTI PLAKETI PETRA JEREBA: JOŽE ERŽEN - leta 1986 prevzel vodenje jevniškega mešanega pevskega zbora, od leta 1992 pa vodi tudi ženski pevski zbor v Kresnicah. PAVEL KOKALJ - od leta 1990 godec Folklorne skupine Javorje in veliko prispeva k oblikovanju starih melodij, ki še živijo pri starejših ljudeh v litijski občini in tudi širši okolici. JUBILEJNA JEREBOVA PRIZNANJA: MARTIN VOJE - najprej 12 let sodeloval pri PZ "Lipa" Litija, nato pa istočasno prepeval v več zborih, nekaj časa tudi v šmarskem Zvonu. POSEBNO PRIZNANJE ZKD SLOVENIJE : BLAŽ GODEC - član Plesnega kluba Kazina iz Ljubljane je ponovno osvojil naslov državnega, evropskega in svetovnega prvaka v Show danceu Dobitniki PRIZNANJ ZA ŠPORTNE DOSEŽKE v občini Litija za leto 2002 so : PERSPEKTIVNI MLADI ŠPORTNIKI IN ŠPORTNICE : URŠKA BRENČIČ - v show plesu v formacijah naslov svetovnih prvakinj. TADEJ PREMK - v show plesu trikrat državni prvak, drugo mesto na evropskem in svetovnem prvenstvu. VERONIKA IVANČIČ - v kegljanju v svoji starostni kategoriji osvojila naslov državne prvakinje. VALERIJA KOKALJ - v kegljanju v svoji starostni kategoriji osvojila drugo mesto. MEDALJA ZŠD LITIJA V TEKMOVALNEM ŠPORTU: GORAN TURUDIČ - opravil 7AWr vrsto zahtevnih smeri v naših za odmevne športne prireditve : gorah, v ledeni in klasični tehniki. OŠ ŠMARTNO - tretjič JERNEJ MUZGA - drugi na uspešno organizirala državno državnem prvenstvu v vzponu za šolsko prvenstvo v krosu. Podeljevanje priznanj ZŠD Litija gorske kolesarje. PRIZNANJE ZŠD LITIJA V ŠPORTU INVALIDOV: ANA MOHAR - za športne dosežke v streljanju z zračno puško in dolgoletno uspešno mentorsko delo z mladino. PRIZNANJE ZŠD LITIJA ZA STROKOVNO DELO: TOMAŽ ROZINA, JOŽE NEJEDLV in FRANC KOS -nogomet ter VINKO UDOVIČ -lokostrelstvo. PRIZNANJE ZŠD LITIJA V EKIPNEM ŠPORTU: K MN SVEA LESNA LITIJA - državni prvak v mladinski in članski kategoriji. PRIZNANJE ZŠD LITIJA JUBILEJNO ŠPORTNO PRIZNANJE: KMN SVEA LESNA LITIJA - 20 let uspešnega dela, ŠD REKREATIVCI 77 - 25 let uspešnega dela in AERO KLUB MILAN BORIŠEK - 55 let uspešnega dela. ŠPORTNIK IN ŠPORTNICA LETA 2002: BRIGITA PLEMENITAŠ - kot stalna članica reprezentance Slovenije v kickboksu osvojila 2. mesto na evropskem prvenstvu. ROK MOHAR - v taekwondoju 1. mesto na tehničnem državnem prvenstvu v kategoriji čmi pasovi - člani 17 do 27 let in 1. mesto na mednarodnem prvenstvu v Koreji. OSREDNJA SLOVENSKA PROSLAVA NA GEOSS-u ZBRANI V SRCU SLOVENIJE S PREŠERNOM V MISLIH Vse od leta 1985 sc vsako prvo nedeljo v mesecu februarju, ne glede na vremenske pogoje zbirajo množice ljudi na osrednji slovenski proslavi kulturnega praznika in tudi letos je bilo tako. Točno ob 14. uri so se oglasili rogovi "Zasavskih rogistov" in za njimi, kot že vsa leta doslej, MPZ "Lipa" z Vač s Prešernovo Zdravljico - slovensko himno, katere verze lahko preberemo tudi na pomniku GEOSS . Osrednji govornik na prireditvi je bil letos predsednik Zveze kulturnih društev Slovenije FRANCI PIVEC, ki je v svojem kratkem nagovoru ugotovil, da smo Slovenci še tukaj na tem koščku Evrope in nadaljeval: "Koliko ljudstev in kultur, ki je naseljevalo ta del sveta, je preživelo ? Slovenci zagotovo nismo obstajali, ker bi bili bolj bojeviti od drugih. Odločala je moč identitete, naša kulturna prepričljivost. Za uspešno prepričevanje o slovenski samobitnosti pa je še pomembnejši tisti delež, ki ga mora prispevati vsak od nas. Skrb za skupno slovensko stvar zna biti odločilno jamstvo za prihodnost, ko se podajamo v novo nadnacionalno skupnost, da se bomo tudi v njej - kot v tistih, ki so že razpadle - obdržali in okrepili."__________ FUNŠTERC f[a V Zagorju otvorili galerijo in podelili Grumove plakete /^Xb 8. februarju - slovenskem kulturnem VVprazniku - vsako leto v Zagorju podeljujejo Grumova priznanja in plakete za dosežke na kulturnem in umetniškem področju. Letos so se v okviru Občine Zagorje ob Savi odločili, da podelijo pet Grumovih plaket. Ob tej priliki so v prostorih nove zagorske pošte otvorili galerijo “Medija”, ki naj bi v prihodnje služila za slikarske razstave in s tem v zvezi bi bil možen tudi nakup slik. V novi galeriji “Medija” je potekal tudi kulturni program z glasbenimi točkami in baletni nastop Ane Hrastelj, zatem pa je sledila otvoritev slikarske razstave, v kateri razstavljajo pokojni in še živeči zasavski slikarji: Stojan Batič, Nikolaj Beer, Vesna Drnovšek, Leopold Hočevar, Branko Klančar, Janez Knez, Janez Mišo Knez, Franc Kopitar, Tone Leskovšek, Jože Meglič, Polde Mihelič, Milan Razboršek, Milan Rijavec, Samo Šiles, Sašo Šiles in Severina Šprogar Trošt. Zagorski župan Matjaž Švagan pa je po slavnostni otvoritvi nove galerije “Medija” v petek, 7. februarja, podelil še Grumove plakete, katere so letos dobili (sledijo odlomki iz obrazložitev): MARJANA MLINARIČ PIKELJ, kateri se je kulturno delo priljubilo že v osnovni šoli, ko je kot recitatorka nastopala na različnih prireditvah in prepevala v mladinskih zborih. S sošolci so na šoli Ivana Skvarča izdali priložnostni in literarni časopis, ki so ga po Vodniku poimenovali Cajtenge za pokušino. V srednji šoli in na pravni fakulteti, ki ju je nato končala, je bilo manj časa za aktivno kulturno delo, vanj pa Marjana Mlinarič - Pikelj se je vključila, ko je bila pri nekdanjem centru interesnih dejavnosti zadolžena za kulturo v Zagorju. Podobno zadolžitev pa ima kot podpredsednica zdaj tudi pri občinski Zvezi kutlumih društev. Po preselitvi na Izlake so jo tamkajšnji gledališčniki povabili v svojo sredo in ji takoj zaupali pomembne vloge. Odigrala je več baročnih dam na Valvasorjevih dnevih, nastopila je v drami Gamberška kronika in v igrah Dve nevesti. Krapi, Nasvidenje nad zvezdami, letos pa z izlaškimi gledališčniki pripravlja komedijo Hotel svobodnih menjav. Marjana Mlinarič Pikelj kot pravnica v SVEI skrbi za dobre odnose med podjetjem in Pihalnim orkestrom istega imena, katerega pokrovitelj je SVEA. Kot podpredsednica godbe usklajuje nastope orkestra, po potrebi pa tudi napoveduje orkestrov koncertni program. Marjana Mlinarič Pikelj dela pri kulturnih skupinah in kot organizatorka z veliko resnostjo, dobro voljo in ljubeznijo, kar se hitro opazi, zato ji komisija podeljuje Grumovo plaketo za dolgo naklonjenost kulturnemu delu. PETRA RADOVIČ se je vključila med zagorske kulturnike konec 70-ih let, ko je bila pri takratni ZSMS zadolžena za kulturno delo med mladimi. Pripravljala je pesniške in prozne recitale, literarna srečanja, skrbela je za različne Petra Radovič koncerte in plesne prireditve. Kot srednješolka je sodelovala pri študentski Tribuni, ko pa je začel v Zagorju izhajati lokalni časopis ZASAVC, je hitro postala njegova stalna sodelavka. V njem je pisala in piše o različnih stvareh, najbolj pa so bili opazni nekateri njeni daljši intervju z vidnimi Zasavčani in njihovimi potomci. Izpraševala je Katjo Levstik, Matjaža Vipotnika, Luca Menašeja, skupino Laibach, dr. Andrej a Brena, Menči Klančar in druge. Nekaj časa je sodelovala tudi z revijo Viva. Pripravljala je predstavitve knjig, literarne večere svojih pesmi in pesmi drugih, kot napovedovalka je občasno vodila koncerte, sodelovala pri otvoritvah razstav in podobno. Petra Radovič sodi med tiste Zagorjane, ki sorazmerno redno spremljajo kulturni utrip Zagorja in o njem tudi kaj spodbudnega napišejo. Za njen prispevek k popularizaciji kulture v Zagorju jo je komisija letos izbrala za nagrajenko in ji podeljuje Grumovo plaketo. Ivan Vozelj FRANC REŽUN je bil rojen leta 1926 v Znojilah. Končal je učiteljišče, nato pa Višjo pedagoško akademijo, smer zgodovina in zemljepis. Najdlje je poučeval na osnovni šoli v Trebnjem, kjer je bil tudi pedagoški vodja šole. Že zgodaj je začel pisati pesmi, novele, črtice, eseje, potopise in drugo. Za svoje kulturno in pedagoško delo je bil večkrat nagrajen. Izdal je več knjig, prva med njimi pa je bila zbirka pesmi Drobci sonca. Sledila ji je zbirka Občutja in videnja in likovno bogato opremljena knjiga Med lučjo in temo. Izdal je dve knjigi črtic Na mejah z neznanim in Letni časi. Svoje filozofske eseje je naslovil Neukročena vprašanja. Ker je gospod Franc Režun lani jeseni, žal, nepričakovano za vedno zaključil svoje delo, mu komisija podeljuje Grumovo plaketo posmrtno, zato naj njegovi svojci prevzamejo plaketo. FRANCKA ŠMID je doma na Vrheh pod Čemšeniško planino. Kot najmlajša od petih Gunetovih otrok, je po končani osnovni šoli ostala na kmetiji, se poročila in tudi sama postala mati petim otrokom. Zaradi obilice drugega delaje sprva svojo zgodnjo željo po pesnjenju potisnila v drugi plan, ko pa so otroci nekoliko odrasli, je začela bolj intenzivno pisati. Pesmi j e objavljala v Mladih potih. Ognjišču, Kmečkem glasu in na radiu Trbovlje, nekaj več pa jih je prispevala za zbirko Pesniki pod planino Čemšeniško. Njena nova zbirka Poti življenja obsega sedemdeset pesmi, ki so polne ljubezni do domačega kraja, družine in družinskih članov, do prijateljev, preprostih ljudi in vsega, kar jo obdaja in miselno ter čustveno vznemirja. Za njene verze je značilen več ali manj stalni ritem, iskanje preprostih rim. enostavne prispodobe in vsebinska iskrenost, zato jo je komisija izbrala za letošnjo dobitnico Grumove plakete. IVAN VOZELJ, katerega je za Grumovo plaketo predlagal Rudarski pevski zbor Loški glas, je začel peti v MPZ Vesna, Loškemu glasu pa je zvest že 39 let. Med pevci je zaradi predanosti petju zelo cenjen in priljubljen. Več let je bil član Upravnega odbora zbora. S svojo prisotnostjo v zboru pevce bolj povezuje kot razdvaja, na svoje pevske kolege deluje trezno in pomirjujoče. Predano sledi roki pevovodkinje, ki vidi v njem zanesljivega pevca, ki poje z ljubeznijo. Komisija za Grumova odlikovanja podeljuje pevcu Ivanu Vozlju Grumovo plaketo iz več razlogov: zaradi pevskega prispevka, ki ga je dal zboru Loški glas in naši dolini, zaradi zvestobe zboru in kot dokaz, da ceni poustvarjalno vztrajnost. Čestitamo! Besedic: P.R. Slike: Tomo Brezovar »...S SEBOJ POVABIM DRUGE VAS , JUNAKE.„« X Ta predvečer kulturnega praznika je bila JL N v Delavskem domu Trbovlje proslava s podelitvijo nagrade Tončke Čeč. Večerje bil glasbeno obarvan, saj je letošnje priznanje pripadlo Delavski godbi Trbovlje. Na odru so se zvrstili glasbeniki, ki so, ali pa še bodo, tesno povezani s trboveljskimi godbeniki. Nastopili so najmlajši, ki s svojim muziciranjem zaenkrat še parajo živce bližnji okolici, pa tisti, ki delajo že prve resne korake v svetu muzike in izkušeni, uveljavljeni glasbeniki, ki so na svojem instrumentu že cenjeni mojstri, kar je bila posebna poslastica za vse sladokusce te zvrsti. Vsi pa so tesno povezani z letošnjim nagrajencem, ki se zdaj ponaša z že z drugič prejeto nagrado za delovanje na kulturnem področju, nagrado in priznanjem Tončke Čeč. Obrazložitev predlagatelja je bila tehtna in obširna, dovolj pa je že dejstvo, da letos Delavska godba Trbovlje praznuje sto letnico zelo uspešnega delovanja in je ime svojega kraja ponesla daleč po svetu ter za svoje muziciranje dobila številna priznanja in nagrade. Godbo danes sestavlja štiriinosemdeset godbenikov, katerih povprečna starost je triintrideset let. Umetniški vodja Delavske godbe Trbovlje je že štirinajst let redni profesor za klarinet in komorno igro na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani, Alojz Zupan - Vuj. »Umetniška izpovednost Delavske godbe, ki izvira iz njej lastne neposrednosti izvajanja skladb, notranjega navdušenja in temperamenta, je tako bogata, da se ji je na področju orkestrskega muziciranja uspelo povzpeti na sam vrh glasbene poustvarjalnosti.« Posebno doživetje večera je bila Prešernova Zdravljica, katere verzi so zveneli drugače, tako domače in blizu, in segli globoko, v najbolj skrit kotiček srca, ko jih je recitiral Polde Bibič, igralec, ki ne potrebuje posebne predstavitve. saj ga vsi ljubitelji filma in gledališča dobro poznajo. Pred kratkim je praznoval svojo sedemdeset letnico in dejal je, da bo tudi že petdeset let od takrat, ko je prvič stal na odrskih deskah gledališke dvorane v Delavskem domu Trbovlje. Trboveljski župan Bogdan Barovič mu je zaželel dobrodošlico, čestital za jubilej in ga prijazno povabil, da še mnogokrat obišče Trbovlje in ob svoji osemdeset letnici spet stoji pred trboveljsko publiko, ki ga vedno rada vidi in sprejme, kakor tokrat, z navdušenjem in simpatijami. Tudi obiskovalcem je župan Trbovelj voščil za praznik in z verzi iz Prešernovega Uvoda h Krstu pri Savici povedal vse, česar naj bi se - in tudi se - v tem trenutku Trboveljčani zavedali. Večer je minil v druženju in pogovoru »...vseh, kar nas dobrih je ljudi...« v avli Delavskega doma Trbovlje. MaH V HRASTNIKU PODELILI PRIZNANJA 8. FEBRUAR A /Ted glavnimi prireditvami v mesecu kulture je vsekakor proslava IVAob slovenskem kulturnem prazniku, kije bila v Hrastniku v petek, 7. februarja v dvorani delavskega doma. Uvodni pozdrav in govor je imel novi predsednik ZKD Hrastnik Jurc Bantan, v kulturnem programu pa sta obiskovalce navdušila igralca Alenka Vidrih in Vojko Zidar. Vmes so podelili priznanja 8. febmar, kijih dobijo zaslužni člani različnih kulturnih organizacij ob kulturnem prazniku. Po proslavi so se v galeriji delavskega doma srečali prejemniki priznanj 8. februar z ljudmi, ki delajo na področju kulture in z nekaterimi predstavniki občine Hrastnik, med katerimi je bil tudi župan in poslanec Miran Jerič. PREJEMNIKI NAGRAD 8. FEBRUAR: DRAGICA STOPINŠEK - ŽPZ KUD Svoboda Dol - za prizadevnost in aktivno delo v upravnem odboru zbora, za vodenje arhiva in organizacijo ob nastopih. Članica zbora je že vse od ustanovitve. ALBERT KAPELARI - MOPZ Svoboda Hrastnik - je prav tako med prvimi člani zbora - basist, ki seje izkazal tudi kot solist. Cenijo ga kot 7ASAvr pevca in prijatelja, sicer pa se je kulturno udejstvoval tudi v mladih letih. BOŽO CIGELNJAK - MOPZ Steklar Hrastnik - se s petjem ukvarja že od mladih let. Zaradi službe je nekaj let prenehal s pevskimi vajami, pred leti pa seje spet vključil in leta 2001 postal predsednik zbora. EDO GERMADNIK - Steklarska godba Hrastnik - je aktiven član godbe že dobrih 46 let. Opravljal je tudi različne funkcije - bil je predsednik godbe, član sveta GŠ,..„ neprecenljivo pa je njegovo delo arhiviranja. DRAGO KOPUŠAR je bil vse od leta 1987 do 2002 predsednik ZKO - v času, ko seje postavljal nov način financiranja, ko seje vse manj ljudi ukvarjalo z ljubiteljsko kulturo. S svojim delom je kljub težavam uspel obdržati kulturno dejavnost v hrastniški občini na visokem nivoju. Fanči Moljk Zmagova slovenski avto leto Zimske gume GoodVear in Kumho po ugodnih cenah. DEJAVNOSTI HIŠE: Pooblaščena prodaja in servis vozil Mazda, avtokleparstvo, avtoličarstvo, avtovleka, rent-a-car, nadomestna vozila, montaža in polnjenje klimatskih naprav, popravilo izpušnih sistemov, brezplačna kontrola zavor za vsa vozila in novost “NAJEM" AVTODOMA tudi pozimi. MMS KREDIT .& LEASING mazma Kržišnik Roman s.p. MIO Zagorje, Selo 65 AVTOHlSA KRŽIŠNIK Tel.: (03)56 64-729 Fax: (03)56 68-359 odprto: od 8. do 18. sobota: od 9. do 13. m32®3 Podjetje za svetovanje,inženiring in trgovinsko posredovanje Cesta 20. julija 2c,1410 Zagorje Tel.:03 56 64611,Fax:03 56 64660 http://www.tref.si, E-mail: info@tref.si Računovodsko-finančna programska oprema za podjetja in obrt - Glavna knjiga s saldakonti. Material no poslovanje,Falduriranje, Osebni dohodki,Osnovna sredstva Računovodstvo in finančno svetovanje Za nase sisteme nudimo 24 mesečno garancijo, svetovanj e ob nakupu, tehnično pomoč. Lahko nadgradimo vaš sistem, ali pa se dogovorimo za vzdrževanje vaših računalnikov. Servis računalniške opreme: - pri obsežnejših popravilih in posegih dobite nadomestni računalnik ali monitor Cena računalniškega kompleta brez DDV: 174.000.00 SIT Garancijski rok 24 mesecev SISTEM PRILAGODIMO VAŠIM POTREBAM OSEBNI RAČUNALNIK PENTIUM 4 Procesor P4 1.7GHz osnovna plošča MS9107C,V1A266A GeForce 4 MX440SE 64MB + TV OUt 256MB DDR RAM 333MHz WD 40GB ATA/100 7200 obr. SONVDVD 16x48 speed FDD 1.44MB aktivni zvočniki 2x200W tipkovnica PS/2 miška Genius NETSCROLL + PS/2 ATX ohišje 300W modem MOTOROLA 56,6iwA/oice Monitor Samsung 755DFX fiat TC099 + Mešani pevski zbor “Ladko Korošec” Zagorje ob Savi T)isalo seje leto 1996, ko je nekaj ljubiteljev zborovskega petja _L ustanovilo mešani pevski zbor v Kotredežu. Ta zbor, ki danes nosi ime sokrajana, slavnega opernega pevca Ladka Korošca, trenutno šteje triindvajset pevcev in pevk, ves čas pa ga s potrpežljivostjo, vztrajnostjo in svojimi bogatimi izkušnjami vodi Tomo Brezovar. V zgodnji jeseni lanskega leta je zbor “zakorakal” v sedmo leto svojega delovanja. Zbor je zelo delaven in je poleg ostalih sodelovanj na raznih kulturnih prireditvah nadaljeval s tradicijo obiskovanja domov za starejše občane. Obiskali smo kar štiri takšne ustanove. Najprej smo v drugi polovici meseca novembra 2002 obiskali Dom starejših občanov Polde Eberl Jamski in, vsaj upamo, razveselili navzoče. Peli smo o ljubezni ter opevali lepoto narave in trenutke nostalgije. Zapeli smo deset pesmi. V tednu od 23. do 30. januarja letos pa smo se trudili oskrbovancem treh domov s petjem polepšati dan. Obiskali smo Dom Tišje v Črnem potoku. Dom starejših v Hrastniku in Dom upokojencev Franc Salamon v Trbovljah. V vsakem od njih smo zapeli petnajst pesmi z raznimi vsebinami. Prepevali smo božične pesmi, pesmi o ljubezni do domovine in narave ter o ljubezni med ljudmi, pa tudi pesmi o otožnih trenutkih slovesa. Naše obiske pa vedno popestrijo tudi harmonikaši, ki zaigrajo na svoje harmonike. V našem zboru imamo namreč kar štiri pevce, ki igrajo tudi harmoniko. Navzoče povabimo, da skupaj z nami tudi kaj zapojejo, nekateri pa ob zvokih harmonike tudi zaplešejo. Vedno smo hvaležni vodstvom domov starejših, da nam omogočijo srečanje s starejšimi, saj odhajamo domov zadovoljni, če te ljudi osrečimo in smo veseli, če nas še kdaj povabijo. ___________________Besedilo: J.S, foto: Tomo Brezovar 100 let Delavske godbe Trbovlje "TXelavska godba Trbovlje, ki jo zadnja _L/ leta vodi priznani dirigent, Alojz Zupan - Vuj, bo letos slavila 100 letnico ustanovitve leta 1903. Dolga desetletja je bila to najboljša slovenska pihalna godba, znana doma in v svetu po osvojenih zlatih medaljah. Na praznovanje se pripravljajo že dlje časa. Trenutno obnavljajo svoj godbeni dom na Trgu Svobode. Na državni ravni pa je dogovorjeno, da bo 11. maja letos v Trbovljah potekalo državno prvenstvo pihalnih godb iz najvišjega razreda - koncertne skupine. Obeleževanje jubileja se bo nadaljevalo še vse leto. T.L. 40 LET HORTIKULTURNE DEJAVNOSTI V TRBOVLJAH T etos poteka 40 leto odkar so zasavski -L/hortikulturni zanesenjaki ustanovili Hortikulturno društvo zasavskih revirjev s sedežem v Trbovljah. Kasneje seje to društvo reorganiziralo tako, da so v zasavskih občinah Hrastnik, Trbovlje in Zagorje nastala samostojna društva. Tako HD Trbovlje letos slavi svoj jubilej - 40-letnico delovanja. Tej obletnici so prilagodili program dela za letos. Program vsebuje predavanja, strokovne izlete, sodelovanje z OŠ, vrtci ter KS, zaključek pa bo 14. novembra s podelitvijo Zlate sončnice za najboljše oz. najlepše urejene hiše oz. domačije z okolico. V času jubilejnih prireditev se bodo spomnili prvih hortikulturnih zagnancev kot npr. Toneta Malavašiča, ki je takrat deloval v okviru TD, pa tudi ustanoviteljev HD zasavskih revirjev Toneta Bantana, Milan Kovača, Irene Ivančič, Lojzke Dolanc in še koga. T.L. ^ , MSgpal rtAite vidri|_ 1 Valvasorjev trg 3 1270 Litija tel./fax: 01/8983-029,8984 209, 8980-390 GSM: 041 681-584 041 765-113 • produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih filmov, glasbenih spotov in video strani • snemanje prireditev za interno uporabo in javno prikazovanje, z možnostjo sponzoriranja • trženje in produkcija za gospodarsko interesno združenje lokalnih TV Slovenije • VHS, S-VHS, BETA SR E-mail: atv.signal@siol.net NAJBOLJ GLEDANA LOKALNA TELEVIZIJA V SLOVENIJI OBJAVA NA ATVSIGNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH! 7AS4ar ZDRAV DUH ----------h VI UGOTOVITE AVTORJA LITERARNEGA DELA- MI VAS NAGRADIMO T) ravilni odgovor na štiriinšestdeseto _L uganko je bil Ivan Malavašič. Tako je odgovorila tudi Tina Kovač, Gladež 22, Izlake, ki bo prejela knjižno nagrado. Pred vami je nova, petinšestdeseta literarna uganka. Sprašujemo vas po imenu mladinske pisateljice, kije Slovence nekaj let zabavala tudi ob nedeljskih večerih, med drugim tudi kot hišna pomočnica. Tisti malo starejši “otroci” se je verjetno spomnite tudi iz mladinske TV oddaje Periskop, kjer je skupaj z Josom, Gojmirjem in Blažko znala poskrbeti za naše dobro počutje. Odigrala je tudi nekaj epizodnih vlog v filmih. Predvsem pa jo veijetno poznate kot mladinsko pisateljico. Napisala je take uspešnice kot so knjige iz serije Blazno resno o: drogi, seksu, bontonu, blazno slavni. Zelo dobro gredo v branje tudi njene knjige o Anici. Za knjigo Lažniva Suzije dobila nagrado Večernica. Odgovore izpisane v kuponček pošljite na naše uredništvo. Uganko sestavil Igor Gošte SREČANJE PRED KULTURNIM PRAZNIKOM T jubitelji lepe besede se srečujemo na J—/študijskih krožkih Beremo z Manco Košir. Vsak od mentorjev organizira in vodi srečanja, zato so tovrstna druženja prijetna, svojevrstna, saj ni nikjer vnaprej opredeljeno kaj bo tema srečanj. Tako kot so različni člani teh krožkov po Sloveniji, tako različno potekajo tudi tovrstna redna srečanja. Letošnje prvo februarsko srečanje v Trbovljah, dva dni pred praznovanjem slovenskega kulturnega praznika, je bilo drugačno od običajnih. Mentorica študijskega krožka Ivana Laharnar in direktorica Knjižnice Toneta Seliškarja Aleksandra Nagode sta se dogovorili, da bo predpraznično srečanje namenjeno tudi izmenjavi mnenj med člani knjižnice, ki obiskujejo študijski krožek in knjižničarkami, kakšne knjige so zanimive za bralce. Ker študijski krožek sodeluje na natečaju Društva slovenskih pisateljev in Andragoškega centra Slovenije, ki poteka pod naslovom 8. Krog Leta dolgo se loviva, v krogu v isto smer hitiva, ni še videti mu kraja ožji pa vse bolj postaja; la og en sam je in konča se, preden kaj iztržiš zase... slovenski dnevi knjige - literarno srečanje študijskih krožkov, so člani prebrali Predmestje Vinka Mddermdorferja in pesmi Balta Milana Vincetiča. Udeleženci naj bi se prepustili ustvarjalni domišljiji in kritični presoji na temo razpisanih knjig. Člani študijskega krožka so prebrane knjige komentirali tako, da je nazadnje izvenela negativna kritika k napisanemu. Med ostalim so povedali, da se ob takem pisanju človek vpraša ali še ostane knjiga učiteljica bralcu? Koliko sploh puste sledi bralcu, kijih prebere? Nekateri si sploh ne morejo zamisliti, da so to resnične zgodbe, polne takih vsakodnevnih izrazov, ki so žalitev za sočloveka, polne dejanj, ki so zaskrbljujoča, saj ni nikomur več nič svetega. Moti jih način pisanja, saj so že nekdaj pisali o ljudeh z dna, a na boljši in lepši način, čeprav je bilo opisano skoraj enako bedno življenje. Knjižničarke so se na koncu debate vprašale komu bi lahko te knjige ponudile, saj bi si bralci lahko ustvaijali napačno mnenje zakaj so jim bile ponujene. Morda bi bil še najmanjši očitek, da so zato, ker jim je bila ponujena katera od teh knjig, užaljeni. Vsi so soglašali, daje Vinko Moderndorfer mojster pisane besede, kar so spoznali ob branju njegovih knjig. Mladi pa bi jih morda jemali kot vzpodbudo za svoja vandalska ravnanja. Zaključek razprave je bil, kaj vodi slovenske pisce, da uporabljajo besedišče tako nizkega nivoja in pišejo pesmi, ki nimajo duše. Pa kljub temu so se nekako strinjali, da v različnih obdobjih so različni načini pisanja, ki so včasih bolj, včasih manj razumljivi večini bralcev. Irena Vozelj Igra Oba igrava • ti in jaz. a vloge dodeljuje čas; Če svojo prej bom odigral, ves oder zate bo ostal... Franci Lakovič Razsodnik Lahko je biti razsodnik, na jajcu dlačice iskati, če razen graje, črnih pik ničesar drugim nimaš dati. ..........:"*% . . ■ i | moje ime:................. j • ..................... • ■ « • naslov:................... • ■ • I l 1 ................ j * w w m m m "m ' m m m "m 'm': m' m m m'm'* KULTURNI KOLEDAR 3.2.1758 se je v Šiški rodil Valentin Vodnik. 8.2.1849 je v Kranju umrl dr.France Prešeren. 9.2.1871 seje rodil Fran Seliški Finžgar. Pripravil Igor Gošte Mnogim v življenju je zelo hudo, a ko sneg pobeli nam naravo vso, je belo, čisto in lepo. Zima Zima, zima bela, samo vrhove si odela, daj, zbudi se, daj, čas je že, ne dovoli, da Valentin prehitro ne odsije ključ do korenin... Daj potegni se do morja in do dolin, tvoj čar je v tem, da presenečaš, ko iz temnih noči se prebudiš v en sam biserno bel kristalen dan. Ne dovoli, da veter te odpihne, da soncu se prešerno nasmeješ, saj vendar veš, da Matije nikakor razočarati ne smeš. Mira Rožaj NOČ V MESTU Opravljena je tlaka dneva, poniknem v mesto na potep. Spijo hiše, bloki, spijo hišni ljubljenči, na toplem, v varnem zavetju nežne rože, od dnevnih sanj utrujeni ljudje V žametni mračini parka otrpla dremajo drevesa. Le vedno budni vetrc z mano vandra po cestah snema streham bele kučme, lenobna ziblje vivčke in jih poredno kotali v nebo. Iz ozadja ostri laser vrta v temo, daleč čez obzorja vali ognjeno zlate vale morja, Vlado Garantini »ODPRTA DLAN« \z /^lani Društva X-/invalidov Trbovlje in njihov predsednik Rudi Janežič se predobro zavedajo, da je življenje posameznika v njegovi drugačnosti pogosto (preveč) odvisno od pomoči »odprtih dlani«. Prav zaradi tega zavedanja so se že pred leti lotili večje akcije zbiranja sredstev, ki so jo poimenovali »Odprta dlan«. Glavni razlog je bila ugotovitev, da na vrata društva trka več ljudi s prošnjami za pomoč, kot sojih s svojimi skromnimi sredstvi zmogli rešiti. Prve akcije so bile speljane s pomočjo TV Centra Trbovlje in Markom Planincem ter gosti. Ti so sodelovali v programu, med katerim so se zbirali prostovoljni prispevki. Denar je bil namenjen nakupu ortopedskih pripomočkov in to ne samo članom društva. Tako so poskrbeli za nabavo naprav za srčne bolnike, za prenosni aparat za kisik, za invalidske vozičke, za mize in stole, prilagojene za invalidne osnovnošolce v šoli in doma, za kopalniško opremo oziroma ureditev kopalnic, ureditev klančin v stanovanjskih blokih in financirali zdraviliško zdravljenje invalidov. Edina naloga uporabnikov teh pripomočkov je, da jih čuvajo. So pa na društvu izredno veseli vsake besede zahvale in priznanja. V lanskem letu so se zaradi objektivnih razlogov odločili, da akcijo »odprta dlan« preselijo izven Trbovelj. Potrebe po finančnih sredstvih so bile, za realizacijo zadanih si nalog, kar precejšnje. Najpomembnejše je bilo reševanje problema družine Kušar iz Hrastnika. Marko Kušar, zelo uspešen in prizadeven dijak litijske gimnazije, je težak invalid. S starši živi v stanovanju v bloku, ki pod nobenim pogojem ne ustreza zahtevam in potrebam invalida. Starša je bilo nujno potrebno razbremeniti nošenja sina v tretje nadstropje, dvigovanja v in iz invalidskega vozička, skratka preprečiti, da bi ob invalidnem sinu postala še starša invalida. V znamenju akcije Odprta dlan so se zbirala sredstva od Hrastnika preko Litije do Ljubljane in v ta namen je bil, s pomočjo Markove razredne skupnosti, organiziran še dobrodelni koncert Adija Smolarja v gimnazijski telovadnici v Litiji. Na veselje vseh se je zbralo več sredstev, kot so upali pričakovati in se je investicija za Marka finančno izšla in še nekaj je ostalo za pomoč slepi deklici. Pogosto društvu zmanjka sredstev, ki so namenjena za programe delovanja društva. Zato pišejo prošnje in se lotevajo akcij. »Fehtarimo,« pravi predsednik Rudi Janežič in dodaja:«Mi pomagamo človeku zaradi hibe. Zato, ker je prizadet in potrebuje določene pripomočke. Dajmo mu! Brez cenzusa! Če hočeš pomagati, pomagaj zdaj, kajti kdor hitro da, dvakrat da in ne sprašuj po bogastvu, po viru, sprašuj po pomoči, če hočeš pomagati. Pričakujemo le pošten odnos tistega, ki mu pomagamo, da se še kdaj oglasi in da za ceniti našo pomoč. Drugega plačila ne dobimo. Pri nas potrkajo ljudje, ko so že v totalni stiski in ni nikogar več, na katerega bi se še lahko obrnili po pomoč. Groza je povedati, kaj se dogaja z ljudmi v tej dolini. In iz leta v leto bolj opažamo, da so ljudje že zelo, zelo lačni...Težko bi našel prave besede, ki bi lahko opisale, kaj doživljamo v pisarni našega društva...« Po dogovoru s predstavniki Zveze in z njeno pravno svetovalno službo so iz fundacije Odprta dlan pomagali tistim, ki so bili pomoči zares zelo nujno potrebni, druge službe v občini pa bi se, po besedah predsednika, morale zavedati, da ta denar ne morejo dajati za kos kruha... »Občina tudi nima sredstev. Vemo, zakaj ne in nimamo za kaj jokati. TVeba pa se je zavedati, da smo v 1>bovljah že bili izigrani in torej naj ne pričakujemo pomoči od drugih. Če ne bomo sami stopili skupaj in pozabili na nevoščljivost, se zavedli, da je ljudem potrebno pomagati, potem...mar moramo čakati še hujše gorje, da bomo spoznali, da v stiski človek potrebuje Človeka. Več spoštovanja in bolj odprte oči bi potrebovali, kajti ljudje še vedno vidijo preveč sami sebe in preveč so nevoščljivi drug drugemu in celo naslajajo se nad nesrečo drugega...« Letošnje leto je mednarodno leto invalidov. Dela je dovolj in preveč, še posebej, ker se pripravlja sprememba Zakona o invalidskih organizacijah. Zakona o delovnih razmerij in Zakona o socialnem varstvu. Predsednik Društva invalidov Trbovlje, Rudi Janežič, je tudi novi član Upravnega odbora Zveze delovnih invalidov in koordinator za Zasavje in Posavje. Sam pravi, da je to kar malce velika odgovornost, vendar bo storil vse, da se statuti in registracija prilagodi novim predpisom. Huduje pa se nad Centri za socialno delo, ki so v reorganizaciji, brez posveta z društvi, imenovali nove nosilce regij socialnega varstva in Zasavje nenadoma spada v obljubljansko regijo I, to so Domžale. Težko si predstavlja, da bodo v tako »močni« občini (vsaj kar se privatnega sektorja tiče), razumeli stisko socialno ogroženih zasavskih prebivalcev. Glas se mu dvigne tudi, ko ne more razumeti, da se stroka, ki je poklicana in usposobljena za to področje, zapira v pisarne z izgovorom, da ni uradnih ur in ne naredi svojega dela, medtem ko:«...mi vemo, kaj hočemo!« Pri društvu delajo volonterji in to je njihov neplačan poklic. Ekipa je delovna in uspešna, kolikor je v danih okoliščinah pač lahko. Deluje v prostorih nekdanjega Zdravstvenega doma na ulici 1. junija v Trbovljah, ki so jih pridobili s pomočjo fundacije in uredili, da so primerni za delovanje društva in druženje njihovih članov. S tem so pridobili dobro popotnico za uspešno delo. Povedati je treba tudi to, da njihova dejavnost ni omejena le zbiranje sredstev in pomoč članom, pač pa organizirajo tudi izlete, kopanja, rehabilitacijske poti in pa delo na terenu, poizvedovanja in odzivanja na klice - tudi na pomoč. V okviru društva deluje Komisija za socialno problematiko, ki odloča samostojno in je Upravni odbor njen predlog dolžan potrditi, deluje tudi Komisija za šport, imajo Sekcijo ročnih del...o njihovem uspešnem delu pričajo medalje in priznanja. Sodelujejo z Društvom upokojencev in tudi z Domom upokojencev Franc Salamon. Njihovo delovanje je usmerjeno navzven in vrata društva so odprta od ponedeljka do sobote, v glavnem ves dan, za njihovih devetsto članov, ali še kakšen več, kolikor jih je trenutno v društvu. Članarina znaša en tisoč tolarjev za člana na leto in entisočpetsto za podpornega člana, s tem, da:«...smo dali res odprto možnost. Vsi, ki imajo zdravstvene težave, predvsem naše ženske, za katere vemo, da niso vse delale v pisarni, da so delale kot moški, na Ciglani, Cementarni, Elektrarni, Mehaniki, Peku, Ipozu... za vsemi temi »kvazi« gospodarji so ostali ljudje, ki so zaznamovani s posledicami nezdravega in napornega dela. Postali so težki bolniki, ki jim dandanašnji tudi zdravstvo nič več ne pomaga, država se jih izogiba, saj jih je že izkoristila...in danes imamo člane, ki se zdravijo za psihološke bolezni. Od tu je samo en korak do samomora...Ob tem pa trpi partner in otroci in okolica. Sleherno življenje pa je več vredno od vsakega birokrata.« In vendar nekje mora biti izhod iz tega. Tudi Rudi Janežič ga sluti, vendar o tem še ne govori bolj določno. Čaka na rezultate dela v letošnjem letu in na sredstva, za katera upa, da bodo našla pot v zasavsko dolino, v trboveljsko društvo invalidov. MaH 7ASAvr ZDRUŽENJE ŠOFERJEV IN AVTOMEHANIKOV TRBOVLJE ŽE NAČRTUJE LETOŠNJE DELO T)ri ZŠAM Trbovlje so T takoj po novoletnih praznikih pričeli s svojim delom. Veseli so bili, da se jim je pridružilo pet novih članov, a žalostni, ker jim je smrt iztrgala iz njihovih vrst dva aktivna člana. Vsakdan se srečujejo s problematiko prometa, zato so občini dali nekaj pobud povezanih z mirujočim prometom (parkiranjem op.a.), izdajanjem licenc za kamione (ob upoštevanju zakonskih določil za urejeno parkiranje op.a.), o možnih rešitvah problemov nelojalne konkurence med prevozniki. Najbolj jih motijo razmere pri prevozih cementa iz trboveljske Cementarne. Menijo, da bi moral biti vključen vsaj eden od njihovih članov v Svet za preventivo in varnost občine Trbovlje. Župana so opozorili, da naj bi upoštevali njihove pristojnosti in vključevali njihovo dejavnost v širši občinski prostor, kjer bi lahko dobro sodelovali z drugimi društvi in organizacijami. Pogostoma si izmenjujejo izkušnje in informacije z ZŠAM iz Hrastnika in Radeč. Pri prireditvah, ki jih organizira Društvo prijateljev mladine, so člani združenja opravljali brezplačno funkcijo varnostnikov. Želijo si, da bi lahko učencem osnovnih šol predstavili poklica šofer in avtomehanik. Za predstavitev pripravljajo kaseto, ki bo prikazovala delo šoferja na vsakdanjih vožnjah in avtomehanika, ki dela v servisu. Na šolskih dvoriščih bi želeli pokazati kamion in avtobus. Ob zaključku predstavitve bodo učence popeljali na krajšo vožnjo po Trbovljah. Ker tudi njihova finančna simacija ni najbolj rožnata, se radi pohvalijo že s tem, da jim je uspelo zbrati sredstva in kupiti dve slavnostni uniformi. To še ni vse. Njihov občni zbor bo 15. marca v Gasilskem zavodu Trbolje. ZŠAM so organizator dirke 25. junija, ko se bodo pomerili motoristi s klasičnimi starodobnimi motoiji, s startom na istem mestu kot v sredini prejšnjega stoletja. Kje je bo to, lahko ugibate ali ugotovite iz starih fotografij tistega časa. Irena Vozelj SVEČANA PRIREDITEV V SPOMIN NA FRANCETA PREŠERNA X J Domu upokojencev Franc Salamon Trbovlje imajo kulturne V prireditve na katerih so v nekaj letih predstavili številne pesnike, slikarje, kipaije in drage umetnike. Tudi letošnja prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku je predstavila novinko, domačo slikarko Marjano Holešek, ki je prvič razstavljala v domu svoje slike. Koliko v domu cenijo dela in ohranjanje rudarske kulture pove dejstvo, da so tokrat prejeli posebna priznanja Vokalno instrumentalna skupina VIS Društva upokojencev Trbovlje, ki s svojim igranjem in petjem nastopa kjer koli jih povabijo že dvajset let, in tisti, ki skrbe za ohranjanje radarske kulture - Marija Kužnik, Tine Lenarčič in Florjan Plevnik. Tako pestro predstavitev različnih avtorjev in povabila gostom je vodstvu doma vselej pomagal organizirati literat - rojak Janez Krajnc. Tudi zadnja prireditev je imela posebno rdečo nit, sestavljeno iz številnih zapetih pesmi VIS DUT, izrečenih misli o našem največjem pesniku, kulturnem prazniku in današnjemu času, ki jih je povedala direktorica doma Danica Hren. Janez Krajnc je pripravil razmišljanje o pomenu praznovaja in današnjemu trenutku, ki ga jc prebral Sergej Bočko. Prešernovi verzi so bili vpleteni skozi vse dogajanje, kot opomin, da je pesnik videl naprej, saj je vedno treba misliti in načrtovati za bodočnost. Sedanjost je precej drugačna od preteklosti. Sedanji čas, njegove tegobe se odražajo tudi v novo nastalih delih. Za to prireditev je Janez Kranjc pripravil petnajst pesmi, ki jih je recitiral Sergej Bočko. Pesmi nimajo naslova, kot večkrat ni v današnjem času na vratovih glav, ki bi Številni obiskovalci so prisluhnili pesmim Janeza Kranjca, ki jih je prebral Sergej Bočko (foto: Irena Vozelj) jasno mislile in videle v prihodnost. Življenje in delo Matjane Holešek je predstavil Janez Krajnc tako slikovito, da sama slikarka ni imela kaj dodati. Več od besed povedo njene razstavljene slike z motivi in barvami, ki odražajo njeno notranje razpoloženje in odkrivajo njen svet, ki ga pozna le peščica ljudi. Želje, sposobnosti so dostikrat kar preveč oddaljene od vsakdanjega dela, ker ni vsem dano, da bi v življenju lahko počeli le tisto kar jih najbolj veseli. Irena Vozelj ZAGORSKI PLANINCI SKRBIJO ZA PODMLADEK T J idiličnem okolju Zasavske Svete gore V je bila od petka 31. januatja do nedelje 2. februarja planinska šola. Za 19 otrok od 4. do 8. razreda iz vseh osnovnih šol v zagorski občini jo je organiziral Mladinski odsek (MO) Planinskega društva (PD) Zagorje. Njen vodja je bil Ferdinand Drnovšek, k njeni izvedbi pa so prispevali še Tomaž Kralj, Katja Kos, Špela Starc in Ani Rozman, vsi planinski vodniki A kategorije, pripravnica za vodnico Mojca Amon in član Gorske reševalne službe Jože Repina. Planinska šola, ki je večinoma potekala v depandansi ob tamkajšnjem planinskem domu, je temeljno izobraževanje za varno gibanje v gorah. Udeleženci, ki so tudi člani šolskih planinskih krožkov, so v njej spoznali tehnično opremo in sejo naučili uporabljati. Naučili so se gibanja po različnih vrstah terena in načrtovanja ture. Dobili so osnovno znanje iz orientacije, ki vključuje uporabo kompasa in planinskih kart. Bolj jasno jim je postalo, kakšne so nevarnosti v gorah in kakšna je prva pomoč ob nesrečah. Izvedeli so glavna dejstva iz zgodovine planinstva in si razširili obzorje na področju planinskega izrazoslovja. Spoznali so ključne stvari o gorstvih ter gorski naravi in pomenu njenega varovanja. Seznanili so se z ustrezno obutvijo in s tem, kaj sodi v nahrbtoik oziroma kako ga čimbolj ekonomično napolniti s hrano, pijačo in oblačili. Za lahke kopne ture, s katerih imajo udeleženci že izkušnje, so dovolj planinski čevlji z narebričenim podplatom, trenirka, malica in nekaj za preobleči. So pa otroci dobili tudi napotke za izbiro prtljage in opreme za gibanje v visokogorju. Izobraževanje je bilo prilagojeno starosti udeležencev. Veliko je bilo učenja skozi igro. Kot je dejal Drnovšek, otroci “nekaj prakse že imajo. Naučiti jih je treba še teorijo in jim dati podlago za morebitno nadaljnje usposabljanje”. Udeleženci planinske šole so namreč tudi potencialni kandidati za bodoče planinske vodnike. Je pa res, da se po končani osnovni šoli večina mladih odmakne od te poti. Tako MO PD Zagorje izgublja kadre, ki bi lahko v kratkem okrepili njegove strokovne vrste. “Z dopolnjenim 18. letom je človek že lahko planinski vodnik, zato je tako pomembno ‘poloviti’ članice in člane planinskih krožkov, ko končajo osnovno šolo,” je še dodal Drnovšek. MO PD Zagorje sicer ima dijaško-študentsko skupino, ki jo vodi Tomaž Kralj. Njeni člani pa imajo drugačne želje kot osnovnošolci. Zanimata jih alpinizem in turna smuka, vendar vodnikom A kategorije ni dovoljeno, da bi jih vodili na tovrstne ture. “Prvi korak, da se ta skupina lahko začne razvijati in uresničevati svoje cilje, je zato usposabljanje kadrov za planinske vodnike B kategorije,” je sklenil Drnovšek. Pogoj, da udeleženci izobraževanja na Zasavski Sveti gori opravijo planinsko šolo v celoti, je po Kraljevih besedah še udeležba na vsaj dveh planinskih izletih in na vseslovenskem mladinskem planinskem taboru. Slednji bo letos od 9. do 16. avgusta v Kamniški Bistrici. (Namenjen je ne le udeležencem tokratnega prvega dela planinske šole, ampak vsem otrokom od 4. do 8. razreda osnovne šole, ki so člani planinskih društev.) Določeno število izletov in v celoti 7Anovo, 5. sušca 1834 Ljuba gospodična! TT' o ste mi pisali tisto pismo, ki ga vsak JN^večer preberem, ne morem dojeti, da se boste poročili z njim. Z mojim življenjskim sovražnikom. Zakaj to počnete, ljuba gospodična? Nikoli Vas nisem prosil, da me ljubite, čeprav vas iskreno ljubim. V znamenju večne ljubezni sem Vam napisal pesem in Vas v njej poimenoval Laura. Zakaj mislite, da ljubim Vaš denar? Zanj mi ni mar. Če se boste poročili z njim, bom umrl zaradi žalosti. Še je čas, da preprečite to hudo tragedijo, ljuba gospodična. Z večno ljubeznijo! France Prešeren NN Lublana, 12. 5.1835 Draga Julija! T)išem vam, da bi vedeli, da ste mi všeč. -U Ste zelo pametni, lepi, pa tudi zapeljivi. Upam, da mi boste na pismo odgovorili. Če pa Vam ne dovolijo starši, vse prepustite meni. Lahko tudi pobegneva, ako želite. Mogoče me ne boste hoteli, ker sem reven. Vi pa ste bogati, toda moje srce Vam je naklonjeno. Vam zaupam, prosim, uslišite mojo željo. Za Vas bi dal vse, celo pesmi pišem za Vas. Vem, da Vam mati ne dovolijo, da bi bili z menoj, toda če boste želeli, jih bom prepričal. Prosim, odpišite mi! S spoštovanjem, ljuba moja! Samo Vaš France (Maja Kovačevič) Vrba, 12. gruden 1823 Dragi France! ' I 1o pismo ti pišem, ker se nam že dolgo X nisi oglasil in nas zanima, kako je s teboj. Pišem ti tudi zato, da ti povem, da bova z očetom prepisala hišo na Mino. Misliva, da je že čas, da Mina dobi svoje. Lepo te prosim, da se vrneš v Vrbo in pojdeš v bogoslužje. S škofom sva se že dogovorila, da boš lahko delal v domači fari, tako boš bliže domu in ne boš imel toliko stroškov, kot jih imaš na Dunaju. Sestre in bratje te pozdravljajo. In ne pozabi nam odpisati. Lep pozdrav! Dragi brat! TV'' ot veš, smo vsi živi in zdravi! Naj te ne JX^krbi za Jurija, imel je le majhno vročino. Veliko razmišljam o tebi, mama te zelo pogreša. Oče jo želi prepričati, da ti postaneš soldat, sicer pa tvoje mnenje največ velja. Naj bo tako, kot si se odločil. Vsi te pogrešamo. Veš, da mi Mina zavida, da si dopisujem s tabo, pa saj jo poznaš. Pridno glej v bukve, da boš kmalu doma! Te lepo pozdravljam. tvoja Lenka (Domen Pušenjak) Intervju s Prešernom Tvoja mati Mina (Ana Palčič) Dunaj, 24. vinotoka 1824 Ljuba mati! X 7 prejšnjem pismu, ki gaje poslala sestra V Jera, ste me prosili, naj pridem domov, da bi šel v bogoslovje. Mati, vem, da bi radi, da bi postal duhovnik. Vem, če me sedaj duhovniški poklic ne veseli, se lahko tega kasneje navadim. Hvala, ker ste mojemu stricu Jožefu rekli, naj gre vprašat ljubljanskega škofa, če bi me sprejel v semenišče. Hvaležen sem Vam, ljuba mati, in stricu Jožefu, da sta to storila zame, ampak to žal odločno zavračam. Priznam, da so bila moja začetna razočaranja na Dunaju tako bridka, da se ne bi nikdar odločil za ta študij, ko bi bil slutil, kaj me čaka. Toda zdaj sem sklenil iti po začrtani poti do konca. Če bi me bogoslovje veselilo, bi že prišel domov, ker pa me to ne veseli, bom tukaj ostal do konca šolanja. Upam, da spoštujete mojo odločitev in cilje, ki sem sijih zadal. Z vsem spoštovanjem! Vaš vdani sin France (Eva Dobravec) "prišel je 25. 11. V Ljubljani je bil ples ST vseh najbolj znanih pesnikov. Z mojo novinarsko ekipo smo se odpravili na prizorišče. Tamo smo srečali gospoda Franceta Prešerna. Oblečen je bil v dolg čm plašč, okrog vratu je imel bel šal, na glavi pa klobuk. Elegantno se je vrtel po plesišču s čudovito damo. Drznili smo si ga zmotiti in povprašati o njegovem življenju. Odgovarjal je zelo prepričljivo. Vprašali smo ga ga po Primičevi Juliji. Primičeva Julija je bila moja velika ljubezen. Zelo mi je všeč njen obraz, karakter in pravzaprav vse. Ali ste nocoj prišli s svojo veliko ljubeznijo? Da. Odzvala seje na moje povabilo, kar me je zelo presenetilo. Zakaj? Nikoli se ni zanimala zame. Nikoli ni sprejela mojega povabila. Ne vem, kaj ji je danes odgo valjalo. Katera pesem Vam je najbolj pri srcu? Najbolj mi je pri srcu Sonetni venec. Zakaj? Ker sem ga posvetil prav njej. Ali mislite, da bi se vaša hčerka Ernestina Jelovšek strinjala s tem razmerjem? Verjetno ne. Nikoli ni marala Primičeve Julije. Francetu smo se komaj uspeli zahvaliti in že seje ponovno vrtel s svojo izvoljenko. FUNŠTERC ‘tL.,.............. predduvljalo L ,, *» ^ VCL», _ ,4 V „ P*e8|azi Škodoželjnost, ne mara pa tudi zahrbtnosti m jih jv uumvi |.uuvv,v */vtui iv sa| ima vedno KaKsnc K!C|C o tem. enoii MiamnskC Knjige Zagorje, KI ljudje zehiv biti vsakomur kot vzgojitelj v Dijaškem domu kaj doprinesti k poslu, da je deluje pod okriljem ljubljanske dostopni, nikakor pa se ne znajo ftii/ftiroVonta 2 a1 etroma IH u> ...«^ \/n * Ih.** U/ ' .< *^ ^* * *, » 9 » f ir J 9.9 * 9 — t '.9 9*9999**9 9 9 9 9J * gj 9* J 9 9 9*9 * 99* %9 9,9 i 9 9 ) 9.9\9 1,-.» 9 9 S S* 9.1 % 1 IX JZ » lJ V V* 1» • bil sp™ v Kisovcu, potlej p. , pogrunlali, n, kolta način posodabljajo asonim.n iaddkov. Zato si n, podlagi prvega vtisa Hrastniku, kjer je po vzgojni soustvarjati dobre medčloveške zato imajo pestro ponudbo, saj je nikoli ne ustvarja mnenja, čeprav plati spremljal in sodeloval z odnose v kolektivu. Četudi se je konkurenčnost na področju pri ženskah občuduje. Če so generacijo v “najtežavnejšem’' skoraj utrdila govorica, da bi ljudje papirništva zelo velika in jih urejene. Tudi potuje rad, v obdobju kot radi rečejo vse naredili za to, da bi dobili neka' ' ’ ' ' > - - ■ - najstnikom oziroma puberte- službo, pa zagotavlja, da so izdelke vključijo še kaj, kar bo kakšnenogometnSikošarkarske tnikom. Toda znanja iz področja najpomembnejši medčloveški privabilo potencialnega kupca. tekme. O priljubljenosti pa pravi, Zagorje, Zatem pa je poln idej prišel za terenskega icomerci« ...._ alista v Mladinsko knjigo to medsebojno pripadnost tudi nakup drugih zadevščin. Kot je Besedilo in slika: Petra Radovič UTRINKI IZ KNJIŽNICE ANTONA SOVRETA HRASTNIK S.januarja je v Knjižnici Antona Sovreta Hrastnik potekalo žrebanje uganke meseca decembra. Srečni nagrajenci so bili : Medina Mešič, Elvisa Mejremič in Sara Jakupovič. V četrtek, 09.01.2003, smo poslušali pravljico o Sneženem možu. Knjižničarka Tanja jo je tako lepo pripovedovala, da se nam je pridružila tudi mati narava, saj je zunaj lepo padal sneg. Verjetno je bil to tudi vzrok, da sta se ure pravljic udeležila samo Tjaša in Jernej. Vseeno smo se imeli lepo, saj smo ob poslušanju zabavne glasbe pravljico prenesli tudi na papir. Januarska ustvarjalna delavnica je bila namenjena japonski umetnosti origami. Zgibanje papirja lahko postane prijetna zabava in tako kot vedno, tudi tokrat ni bilo dolgčas. Posamezne izdelke, ki so jih otroci z malo domišljije ustvarili z zgibanjem papirja, so nalepili na kos papirja in nastale so čudovite slike, ki so tako otrokom kot nam pričarale veliko veselja. Čudoviti izdelek je naredila tudi naša najmlajša udeleženka ustvarjalne delavnice Anja, ki ima komaj štiri leta. Pravljične prizore, ki so nastali na listu papirja, si lahko obiskovalci Knjižnice Antona Sovreta ogledate na naši mini razstavici. Mesec januar smo zaključili z računalniško delavnico, na kateri so se otroci pomerili s svojimi kolegi v igranju računalniške igrice. To najraje počnejo, zato so te delavnice vedno zelo dobro obiskane. V začetku februarja smo proslavili kulturni praznik z nastopom učencev litijske osnovne šole pod mentorstvom Jane Štojs. Pripravili so prisrčno predstavo, ki so jo poimenovali Ko učenci podobe na ogled postavijo. Poslušali smo lahko recitacije izvirnih pesmi, katere so učenci sestavili kar sami, nekatere celo v angleškem jeziku. Recitacije je spremljala učenka s kitaro. Njihova ustvarjalnost in pesniška sposobnost je navdušila številne obiskovalce. Mateja Vodep SMODE NA TURNEJO TV /f arijan Smode se ob svoji 20 JLVJLobletnici nastopanja odpravlja na obsežno slovensko turnejo. Na koncertih bo predstavil svojo novo Cd ploščo z naslovom Zarek sonca. Koncerti bodo v vseh večjih slovenskih krajih in na njih je povabil tudi nekaj gostov, kar obljublja dobro zabavo in pestrost koncertov. Tako bo nastopli dne 8.2.2003 v dvorani kulturnega društva Sp. Duplek,dne 9.2.2003 v športni dvorani na Muti,dnel5.2.2003 v dvorani Kulturnega društva v Lenartu in dne 16.2.2003 v dvorani Kulturnega društva v Podvelki. V tem času je Marijanova izdaja 30 Najlepših na kateri so zbrane njegove najuspešnejše pesmi že presegla zlato naklado,nov projekt Žarek sonca pa je tudi že na poti proti zlati nakladi. Korodisc v v M Al L NOGOMET ZIMSKA LIGA MALEGA NOGOMETA HRASTNIK 2003 Ekipa Montezuma bar je bila iz lige izključena zaradi trikratnega neopravičenega izostanka s tekem. Vsi nadaljnji rezultati se bodo do konca beležili s 5:0 za nasprotno ekipo. Sicer pa seje, tako kot smo že zadnjič omenili, oblikovala skupina štirih ekip, ki bo krojila vrh prvenstvene lestvice tudi ob koncu prvenstva. Vprašanje za vse ljubitelje malega nogometa pa je, koliko časa lahko ekipa Rudnika vztraja brez izgubljene točke. Vse druge ekipe so izgubile vsaj eno točko oziroma so doživele poraz. Med njimi tudi ekipa Jožeta Hočevarja KMN Juventus, ki nam na uredništvo pošilja rezultate. Zaostale tekme 7. in 8.kroga: FORSTEK-TORPEDO MOSKVA 2:7, OPAL-ŠDD ŠPICA PIZZA 3:11, KMN XXL-ZLATOROGI 3:6, LE BO TAXI- P.KUKUCA TRGOTRANS 1:1, MONTEZUMA BAR-YOUNG BOYS 0:5, ŠD TROJANE-KMN JUVENTUS 0:3. Rezultati 9.kroga: P.LENIČI-TET 4:3, ŠD ČOLNIŠČE-TOP ŠPORT 9:1, KMN JUVENTUS-RUDNIK 0:1, D.SAVA-ŠD TROJANE 3:5, YOUNG BOYS-TRG.ČOP 3:2, P.KUKUCA TRGOTRANS-MONTEZUMA BAR 5:0, FORSTEK-LE BO TAXI 1:16, MDNS CELJE-MEXICO ASIST 1:4, ZLATOROGI-TORPEDO MOSKVA 5:1, ŠDD ŠPICA PIZZA-KMN XXL 8:0, GD HRASTNIK- OPAL 5:0, SINET-STEKLARNA 3:5. Rezultati 10.kroga: TET-STEKLARNA 1:3, OPAL-SINET 4:2, KMN XXL-GD HRASTNIK 1:3, TORPEDO M.-ŠDD ŠPICA PIZZA 2:3, MEXICO ASIST-ZLATOROGI 3:2, LE BO TAXI-MDNS CELJE 2:2, MONTEZUMA BAR- FORSTEK 0:5, TRGOVINA ČOP-P.KUKUCA TRGOTRANS 1:3, ŠD TROJANE-YOUNG BOYS 4:1, RUDNIK-D. SAVA 5:1, TOP SPORT-KMN JUVENTUS 0:3, P.LENIČI-ŠD ČOLNIŠČE 2:0. Rezultati nepopolnega 11.kroga: FORSTEK- TRGOVINA ČOP 0:5, YOUNG BOYS-RUDNIK 0:7, D.SAVA-TOP ŠPORT 7:3, ZLATOROGI-LE BO TAXI 1:3, ŠDD ŠPICA PIZZA-MEXICO ASIST 2:2, STEKLARNA-OPAL 6:1. Rezultati vnaprej odigranega 22.kroga:TET-MONTEZUMA BAR 5:0, TRG.ČOP-LE BO TAX1 1:2, ŠD TROJANE-MEXICO ASIST 4:10, RUDNIK- TORPEDO MOSKVA 5:2, TOP SPORT-OPAL 8:2, ŠD ČOLNIŠČE-STEKLARNA 2:1, KMN JUVENTUS-SINET 2:0, D.SAVA-GD HRASTNIK 1:4, YOUNG BOYS-ŠD ŠPICA PIZZA 0:5, P.KUKUCA TRGOTRANS- ZLATOROGI 7:1, FORSTEK-MDNS CELJE 0:7. Rezultat vnaprej odigranega 15.kroga: MDNS CELJE-TOP ŠPORT 3:1. Trenutna lestvica (v oklepaju število tekem): 1.Rudnik 36 (12), 2.ŠD Špica pizza 34 (12), 3.Mexico Asist 31 (12), 4.KMN Juventus 30 (11), S.P.Leniči 25 (11), 6.Steklama 23 (12), 7.MDNS Celje 23 (12),... Lista strelcev: Slavko Brečko (Mexico) 27, David Goluf (Špica pizza) 26, Jure Travner (Špica pizza) 19,... SMUČARSKI SKOKI IN ALPSKO SMUČANJE ŠE ENA ZMAGA PRIMOŽA ROGLIČA T)rimož Roglič, ki uspešno nastopa tudi v JU pokalu Alpe Adria, je na domači skakalnici z zmago znova navdušil ljubitelje skokov. Presenetljivo dobro pa na 50 metrski napravi skače tudi Luka Grobljar, kije bil tretji. Tudi ostali kisovški skakalci, ki so nastopili na nočni tekmi za pokal Cockte za dečke do 15 let so, kar pričajo rezultati, nastopili dobro. Rezultati: 1 .Primož Roglič, 49,5 in 50 m, 228,6 točke, 3.Luka Grobljar, 47,5 in 50 m, 222, o točke, 9.Andraž Pograjc, 46,5 in 47,5 m, 211,2 točke, 12.Miran Zupančič, 46,5 in 47 m, 208, 3 točke, 19.Janez Močnik Guna, 46,5 in 43,5 m. Tudi deklice bi rade nekoč tako dobro skakale kot Primož Peterka (I.G.) 195,5 točke. Na tekmi v Logatcu za pokal Cockte za dečke do 11 let, so na skakalnici K 22 m dosegli naslednje uvrstitve: 5.Leon Grobljar, 21,5 in 23 m, 204,2 točke, 19.Dejan Zujič, 18,5 in 20,5 m, 172,3 točke, 21 .Jaka Prašnikar, 19 in 19 m, 167,5 točke, 23.Urban Jvoršek, 18,5 in 20 m, 166,9 točke. V Mostecu pa je potekala tekma za pokal Cockta za dečke do 9 let in deklice do 11 let na skakalnici K 12. Med dečki do 9 let je bil s 4.metsom najboljša Manja Pograjc, 18.je bila Anja Javoršek, 29.Žiga Hrovat in 40.Jakob Smolič. Med deklicami do 11 let je zmagala Katja Požun, tretja je bila Manja Pograjc in sedma Anja Javoršek. Igor Gošte ZASAVSKI SMUČARJI SPET NA STOPNIČKAH X 7 nedeljo, 26.1.2003, je bila v Kranjski V gori druga tekma za POKAL BARCAFFE SKI OPEN in POKAL SLADKOSNED LJUBLJANSKIH MLEKARN 2003. Tekmovalci iz Zasavja so ponovno prismučali do medalj. V kategoriji A -nerangirane cicibanke 10 let in mlajše je Katja Murne osvojila drugo mesto in Pia Zupan šestnajsto mesto (obe SK Zagorje), v kategoriji 7AS4Vf' C - rangirane cicibanke 10 let in mlljše pa$je Nina Žnidar, KBM Racing, osvojila tretje mesto. V kategorij i W - rangirane deklice je Sara Juvančič, SD Kum Dobovec, osvojila šestindvajseto mesto, v kategoriji H - dečki od 11 do 14 let pa je bil Tadej Ocepek, SK Zagorje sedemnajsti. Med ženskami jev kategorij i I - ženske 51 let in starejše Hedvika Kotar osvojila prvo mesto, med moškimi pa je v kategoriji N - moški od 51 do 60 let Srečko Forte osvojil tretje mesto. V kategoriji O - moški od 41 do 50 let je bil Oto Juvan petnajsti, v kategoriji P - moški od 31 do 40 let pa je bil Igor Špajzer deveti. ROKOMET IZ TABORA RD ŠMARTNO 99 "X Ta dragem turnirju v mini rokometu, ki IN se je odvijal v Šmartnem, so najmlajši Šmarčani obe tekmi izgubili. Nasprotniki iz Dola pri Hrastniku, ki so nastopili z dvema ekipama, so bili v obeh tekmah boljši. B ekipa RK Dol TKI Hrastnik je zmagala z rezultatom 21:15, C ekipa RK Dol TKI Hrastnik pa 23:13. Za Šmarčane so v obeh tekmah največ zadetkov dali: Gregorič 13, Berdajs 6, Bučar in Zečiri po 4 in Medvešek 1. Mlajši dečki B, letnik 1991 so v 9.krogu v Krškem visoko premagali domačo ekipo RK Atom Krško. Dali so kar 30 zadetkov, prejeli pa sojih le 5. Strelci za Šmartno 99: Berglez 12, Poglajen in Kračan 5, Žurga in Gregorič 3, Berdajs 2. Poraz pa so doživeli kadeti, ki so v 3.krogu polfinalne lige na domačem terenu z rezultatom 25:28 izgubili proti ekipi RK Dobova. Gostje so bili favoriti že pred tekmo,saj so v polfinalni ligi B vodilni. Ko so gostje po začetnem vodstvu Šmarčanov tesneje pokrili Gregoriča, se je rezultat začel nagibati v njihovo korist. V polčasu je bilo že + 8 za Dobovo. Vseeno so domači rokometaši še zbrali toliko moči, da so se gostom približali na le dva zadetka, za preobrat pa jim je zmanjkalo moči. Strelci za RD Šmartno 99: Gregorič 6, Poglajen 5, Izlakar 4, Derenčini 4, Kahne 3, Gradišek 2 in Vidmar 1. V prijateljski tekmi članskih ekip RD Šmartno 99 in DK Radeče so bili domači uspešnejši in zmagali z rezultatom 32:24. Za Šmartno so v polno zadeli: Simončič 11, Pihler 5, J.Peterlin 5, Trotovšek 3, L.Peterlin, Kahne in Vidmar po 2, Izlakar in P.Zupan po 1. Člani so prav tako v prijateljski tekmi premagali še ekipo RK Črnomelj z rezultatom 35:34. Strelci za RD Šmartno 99: Simončič 9, Vidmar 7, J.Peterlin 5, P.Zupan 4, Kahne 3, L.Peterlin in Pihler 2, Podkrajšek, J.Peterlin in T.Zupan 1. Sicer pa sta se konec januarja in v začetku februarja članska in kadetska ekipa mudili na pripravah v Izoli. Umik treningov je bil zelo zgoščen, odigrali pa so tudi dve tekmi in obe tudi dobili. Trener Šinkovec in pomočnik Šuštar sta imela na razpolago 20 igralcev. Igor Gošte ROKOMET IZ TABORA RK ZAGORJE TVr ot nam je poročal Danilo Lipovšek, so JX.v 12.krogu tekmovanja mladih, Zagoijanke gostile vrstnice iz Celja. V prvi tekmi mlajših deklic letnik 1991 se Zagorjanke niso uspele resneje upirati prvouvrščeni ekipi v tej skupini. Fizično močnejše in tehnično boljše Celjanke niso dovolile presenečenja in zasluženo premagale domačinke. Rezultat ob končuje bil 8:21. strelki za ŠR Zagotje sta bili Fon z sedmimi in Golob z enim zadetkom. V tekmi mlajših deklic letnik 1990 so igralke iz Celja v izenačeni temi znova slavile. Gostje so imele razpoloženo vratarko Tanjo Razgor, kije obranila kar 15 strelov proti golu. Prav slaba realizacija je bila vzrok za nekoliko nepričakovan poraz na domačem terenu. Ob koncu srečanja je bil rezultat 16:0 za ekipo iz Celja. Strelke za domače: Jeglič 6, Mimič 5, Golob in Borštnar 2 in Fon 1. Starejše deklice pa presenečenja niso dovolile. S kar 21 goli razlike so premagale gostujoče Celjanke. Ob končuje bil rezultat 28:7. V prvem polčasu gostjam iz Celje niso dovolile doseči niti gola, kar je zgovoren podatek o premoči Zagoijank. V polno so za Zagoije zadele: Peterlin 6, Roksandič in Fazlič 5, Avdič 3, Bola, Češek, Jeglič in Mulev 2, Ključevšek in Hribar 1. V 13.krogu so Zagoijanke igrale pri vrstnicah iz Žalca. Mlajše deklice B, letnik 1991 so zmagale z rezultatom 22:12. Predvsem so dobro igrale v obrambi. S to zmago so se že uvrstile v polfinale tega tekmovanja. Še strelke: Golob 9, Fon 6, Burkeljc 4, Klopčič 2, Hribar-Kovač 1. Mlajše deklice A, letnik 90 pa so zmagale z rezultatom 19:13. V izenačeni tekmi so bile v zadnjih minutah Zagorjanke boljše in zasluženo zmagale. Strelke za Zagorje: Mimič 12, Jeglič, Fon, Borštnar 2, Bantan 1. Mlajše deklice sponzorira Naš hram iz Kisovca. Starejše deklice pa so na gostovanju pri ŽRK Millenium zmagale z rezultatom 13:19. Strelke: Fazlič 4, Bola, Češek in Roksandič 3, Avdič in Mervar 2, Mimič in Jeglič 1. V 7.krogu državnega prvenstva so na domačem igrišču mladinke premagale ekipo ŽRK Velenje z rezultatom 27:23. Za to zmago je potrebno pohvaliti vse, še posebej pa Tjašo Klukej, Špelo Peterlin, Matejo Jevševar, Ino Poglajen in vratarko Amando Husičič. Strelke za RK Zagorje: Peterlin 10, Klukej in Jelševar 6, I.Poglajen 4, A.Poglajen 1. V S.krogu pa so v Žalcu proti državnim prvakinjam izgubile z rezultatom 30:17. Strelke za Zagorje: Klukej 7, Jelševar 6, I.Poglajen 3, A.Poglajen 2 in Marinovič 1. Igor Gošte l.B LIGA ŽENSKE-VZHOD, 13.KROG PRAVIČNA RAZDELITEV TOČK RK Zagorje- ŽRK Velenje 26 : 26 Športna dvorana Zagorje, 115 gledalcev, sodnika Klančar, Parezanovič (oba Ribnica). SANKANJE NA UMETNIH PROGAH Strelke za RK Zagorje: Peterlin 9, Klukej 6, Zajec 4, I.Poglajen in Jelševar 3, Skočir 1. V derbiju 13. kroga v l.B državni ligi za ženske - vzhod pravična razdelitev točk. V prvih dvajsetih minutah so si domače igralke priigrale prednost petih zadetkov 11:6. Nato so gostje strnile svojo obrambo in v 38. minuti vodile s šestimi zadetki prednosti (14: 20). Po minuti odmora domačega trenerja Grbca so domače igralke naredile preobrat. Z delnim rezultatom 6: 0 so v 46.minuti rezultat izenačile na 20:20. Do konca tekme so igralke na vsaki strani dosegle še po šest golov .Več priložnosti za končno zmago so imele sicer domače igralke vendar te priložnosti niso izkoristile. Izjava domačega predstavnika Danila Lipovška, nekoč odličnega vratarja: “Poleg vseh igralk, ki so nocoj igrale v domači vrsti, velja posebej pohvaliti vratarko Janjo Peško, ki je nanizala kar 15 obramb in najboljšo strelko Peterlinovo. Pri gostjah bi pohvalil vratarko Avberškovo z llobrambami in njihovo najboljšo strelko Jukičevo. Z tem remijem smo si priigrali težko pričakovano razigravanje za napredovanje v 1. A državno rokometno ligo.” Igor Gošte 13.MESTO ŽANA KOVAČIČA v lani slovenske reprezentance v V-/ sankanju na umetnih progah, ki jo sestavljajo člani Sankaškega društva Kum Trbovlje, so se v nemškem Oberhofu udeležili 4.tekme za mladinski svetovni pokal. Še najboljšo uvrstitev je v kategoriji mlajših mladincev dosegel Žan Kovačič, ki je bil 13., Barbara Pilih je med starejšimi mladinkami osvojila 18.mesto, Domen Pociecha pa je v kategoriji starejših mladincev osvojil 27.mesto. Maša Topole je bila po težavah na startu diskvalificirana. Osvojena mesta so po mnenju predsednika strokovnega sveta za umetne proge pri SZS Bernarda Kovačiča lep uspeh, ki je našim tekmovalcem prinesel tudi nekaj točk v skupni razvrstitvi za svetovni pokal. Po tekmi so naši tekmovalci odpotovali v Altenberg na naslednje prizorišče svetovnega pokala. Igor Gošte JADRALNO PADALSTVO LETNA SKUPŠČINA KJP KAVKA KISOVEC TV- onec januarja so imeli člani kluba lX-jadralnih padalcev Kavka Kisovec letno skupščino. Pregledali so delovanje kluba v preteklem letu in dosežene rezultate na tekmah. V klubu je 32 članov in 12 podpornih članov. Štirje člani so začetniki in imajo licenco L, 16 članov pa ima samostojno licenco A, od tega je tudi 10 sodnikov za tekme v Sloveniji in trije mednarodni sodniki za tekmovanja v točnosti pristajanja. Stalno tekmovalno ekipo KJP KAVKA sestavlja sedem tekmovalcev, ki imajo mednarodno tekmovalno licenco FAI in tekmujejo tudi v tujini, občasno pa se jim v Sloveniji pridružijo tudi dragi člani z A licenco. V zadnjih treh letih dosegajo njihovi člani vse boljše rezultate na domačih in tujih tekmovanjih. V skupnem seštevku klubskih tekem KJP KAVKA je bil za leto 2002 zmagovalec Miran Kokole, dragi Peter Pušnik in tretji Andrej Pušnik. V letu 2002 so člani KJP KAVKA dosegli ekipno uvrstitev na 10 mesto (od 19 sodelujočih ekip) v Pokalu Slovenije, najbolj pa so se z ekipno uvrstitvijo izkazali na odprtem prvenstvu Zagorje 2002, kjer so osvojili ekipno 1 mesto. Poleg glavne aktivnosti letenja z jadralnimi padali, namenjajo člani veliko časa tudi v urejanje vzletišč (Marela in Vrh) in pristajališča (Štirc) ter vzgoji in usposabljanju novih članov. V letu 2003 bo ta klub organiziral 8 klubskih tekmovanj, tekmovanje za državno prvenstvo Slovenije in Odprto mednarodno prvenstvo v okviru praznika Občine Zagorje. Državno prvenstvo Slovenije, ki bo potekalo od 11. do 13. 4. v Kisovcu, je za klub zahtevna naloga, zato že sedaj pozivajo vse, ki bi jim bili pripravljeni pomagati. I.G. Smučarski skoki za pokal SOPOTE 2003 ODLIČNO USPELI X 7cč kot 30 pogumnih skakalcev, med njimi tudi 2 predstavnice V nežnejšega spola, so se pomerili na 40-metrski skakalnici. V skupnem seštevku seje s skakalnimi smučmi najbolje odrezal Primož Martinčič, član ŠD Sopota, alpske smuči pa so najdlje ponesle Francija Ostrožnika iz Čolnišč. Za smeh in dobro razpoloženje predvsem med navijači pa sta poskrbela Tončkov Janez ter “Sopotka” v vlogi mlinarja in kovača. Tatjana Potrbin ^mBOVELJČANOM TRI MEDALJE NA KOBE OSAKA SLOVENIJA X 7 nedeljo 2. februarja so trboveljski V karateisti nastopili v Limbušu pri Mariboru na 2. turnirju Kobe Osaka Slovenija. Ta tekmovanja so v okviru vsestilske svetovne organizacije Kobe Osaka International, ki ima sedež v Glasgovvu na Škotskem, katere predsednik je Škot Tommy Morris, predstavnik Šito ____stila - stopnje 7. DAN. Morris je predsednik Svetovne sodniške organizacije. Karate klub Limbuš je s svojim predsednikom Primožem DEBENAKOM, karate sodnikom svetovnega ranga, predstavnik te zveze za Slovenijo. Na turnirju je nastopilo preko dvesto tekmovalcev iz 23 slovenskih klubov. Na lanskem, prvem turnirju jih je nastopilo pol manj. Domačini so v prijetnem vzdušju solidno izvedli ta turnir. Za Karate klub TIKA Trbovlje so nastopili Nina POŠEBAL, Nastja BEVC, Katja SIMERL, Borut KORPES, Žiga TRBOVC, Nik ŽLAK, Anis ZUKANOVIČ in Kristijan OSTOJIČ. Vodila sta jih trenerja Uroš VOZEL in Franc PO VŠE. Najprej so nastopili v katah, kjer v posamezni konkurenci nikomur ni uspelo doseči vidnejše uvrstitve. Ekipa deklic v sestavi Nina, Nastja in Katja ter mlajših dečkov v sestavi Borut, Žiga in Nik sta osvojili bronasto medaljo. Dečki so nastopili tudi v kumiteju in športnih borbah. Kumite je idealna oblika treniranja in tekmovanja borbenih karate tehnik, kjer praktično ne pride do poškodb. In to je naj večja odlika kumiteja, saj se v tej obliki dogovorjene borbe bazične tehnike čistijo, postajajo bolj dodelane in s tem kontrolirane. V kumiteju je bil najuspešnejši Nik ŽLAK, ki je osvojil srebrno medaljo. V športnih borbah je poleg Nika nastopil tudi Kristijan, vendar jima ni uspelo ponoviti uspeha iz nastopa v kumiteju. Kljub temu, da Trboveljčani letos niso bili tako uspešni kot na 1. turnirju Kobe Osaka Slovenija so tri osvojene medalje vzpodbuden uspeh v nadaljevanju letošnje tekmovalne sezone. Franjo GLAVICA KARATE PIGACU BRON NA POKALU BOHINJA 2003 X J soboto 8. februarja so trboveljski V karateisti nastopili na »Pokalu Bohinja 2003« v Bohinjski Bistrici. Na turnirju je nastopilo 106 tekmovalcev iz 10 slovenskih klubov. Za karate klub TIKA Trbovlje so nastopili: Vasja PIGAC, Jernej HUDOMALJ, Slaviša JOVANOVIČ in Sanja NARAGLAV. Vodil jih je trener Igor NARAGLAV. Najprej so nastopili v katah. Tekmovanje so krojili neizkušeni sodniki, ki niti niso poznali vseh kat iz seznama. To so občutili tudi mladi Trboveljčani. Po protestu našega trenerja so se spomnili, da mogoče pa obstajajo tudi te kate. Podobni zapleti pa mečejo slabo luč na celotno organizacijo tekmovanja. Kljub temu sta Sanja in Slaviša na koncu osvojila solidni peti mesti. Fantje so nastopili tudi v Kihon kumiteju. Največ uspeha je tokrat imel Vasja PIGAC, kije osvojil svojo prvo medaljo na tekmovanjih izven Trbovelj - bronasto. Ta medalja mu bo gotovo velika vzpodbuda za naprej. Trboveljski karateisti se bodo začeli pospešeno pripravljati na Mednarodni karate turnir v Tuzli, ki se bo odvijal čez slabe tri tedne. Lanska bera 5 osvojenih medalj je vzpodbuda in odgovornost, da se dobro pripravijo tudi za to leto. Franjo GLAVICA KOŠARKA ČLANI LB SKL (14.krog) UNION OLIMPIJA MLADI : GD HRASTNIK 93 : 75 (IS.krog) GD HRASTNIK : RUDAR 118 : 117 (dva podaljška). Strelci za GD Hrastnik: Majkič 6, Brečko 1, Čop 18, Tomažin 24, Golotič 3, Tušek 4, Čeko 25, Godicelj 32, Mijatovič 5. Strelci za Rudar: Košalin 8, Zagorc 32, Džombič 6, Tilinger 30, Brečko 6, Radovič 7, R.Čop 2, Ambrož 11, Tomašič 4, Vajdič 11. (16.krog) ŽKK MARIBOR : GD HRASTNIK 94 : 73 RUDAR : UNION OLIMPIJA MLADI 94 : 77. Strelci za Rudar: Košalin 7, Zagorc 16, Kazaferovič 15, Tilinger 9, Radovič 20, Tomašič 8, Vajdič 19. Trenutna lestvica: l.Unika TTI Postojna 31 točk 2.ŽKK Maribor 29 3.Banex 28 6.Rudar 26 točk.8.GD Hrastnik 23 Naslednji krog: RudarUnika TTI Postojna v soboto 15.02.03 ob 19.30 v dvorani Polaj. GD Hrastnik:Radenska Creativ v soboto 15.02.03 Ob 18.00 uri v dvorani na Logu. ČLANI II.SKL(14.krog) RUŠE : LITIJA 84 : 66. Strelci za Litijo: Japič 28, Ristič 15, D.Pušič 10, G.Pušič 7, Blaževič 4. (IS.krog) LITIJA : LENART 80 : 66. Strelci za Litijo: G.Pušič 29, Japič 23, Bonjak 20, D.Pušič 8. Trenutna lestvica: 1. Ruše 25 točk 2.Litija 25 3.Lenart 24 4.Janče STZ 24. Naslednji krog: Prebold:Litija v soboto 15.02.03 ob 16.00 uri v dvorani OŠ Šempeter. MLADINCI II.SKL - BI CENTER (8.krog) LITIJA : RUDAR 77 : 73. Strelci za Litijo: Ristič 25, D.Pušič 17, Blaževič 17. Strelci za Rudar: Zagorc 24, Markovič 16. (9.krog) ERA VELENJE : LITIJA 77 : 50. Strelci za Litijo: Cerar 19, Čučič 12. RUDAR : LASTOVKA DOMŽALE 106 : 89. Strelci za Rudar: Markovič 33, Zagorc 27, Kovačič 20.. Naslednji krog: Bežigrad:Rudar v nedeljo 16.02.03 ob 18.00 uri v telovadnici OŠ Bežigrad Litija:Elektra v nedeljo 16.02.03 ob 16.30 v litijski dvorani. Četrtfinalni turnir v Šentjurju OŠ FRANJA MALGAJA (Šentjur) : OŠLITIJA 61:71 OŠ LITIJA : OŠ ARTIČE 78 : 20.' Strelci za OŠ Litijo: Zupan 43, Kolenc 39, Cirar 34. Litijska OŠ seje uvrstila v polfinale. MLADINCI II.SKL - B2 CENTER (S.krog) ZAGORJE BANKA ZASAVJE : GD HRASTNIK 72 : 100. Strelci za Zagorje BZ: Jere 19, Jesenčič 16, Šišič 13. Strelci za GD Hrastnik: Sotošek 38. (9.krog) PREBOLD : ZAGORJE BZ 86 : 79. Strelci za Zagorje BZ: Fejzič 19, Šišič 19, Prašnikar 11. Naslednji krog: Zagorje BZ:Pivovarna Laško "A" v nedeljo 16.02.03 ob 18.00 uri v dvorani. Krško:GD Hrastnik v nedeljo 16.02.03 ob 18.00 uri v dvorani srednje šole Krško. KADETI A2.SKL - VZHOD (S.krog) ROGLA ZREČE : ZAGORJE BZ -preloženo (9.krog) RADENSKA CREATIV : ZAGORJE BZ 95 : 63. Strelci za Zagorje BZ: Krofi 14, Fejzič 11, Šišič 10. Naslednji krog: Zagorje BZ:ŽKK Maribor "A" v soboto 15.02.03 ob 10.00 uri v zagorski dvorani. KADETI II.SKL - VZHOD C2 (S.krog) RUDAR: ERA VELENJE 84 :45. Strelci za Rudar: Potrpin 18, Dečman 17, Mujič 17. (9.krog) KELEJA : RUDAR 76 : 69. Strelci za Rudar: Božjak 22, Guzej 17, Gojič 11. Naslednji krog: RudanRefleks Nazarje v soboto 15.02.03 v telovadnici OŠ Trbovlje. 37.PIONIRSKI FESTIVAL -STAREJŠI PIONIRJI PIONIRKE - Furnir v IVbovljah ŽKD STUDIO JIN-JANG : ŽKK PANTER ŠENTVID 59 : 49. Strelke za ŽKD S.Jin-Jang: Poboljšaj 16, Klavžar 11, Kerin 11. ŽKK PANTER ŠENTVID : ŽKD JEŽICA 35 : 57 ŽKD STUDIO JIN-JANG : ŽKD JEŽICA 72 : 75. Strelke za ŽKD S.Jin-Jang: Poboljšaj 26, Hatič 14, Kerin 13. Lestvica: 1. ŽKD Ježica, 2. ŽKD Studio Jin-Jang, 3. ŽKK Panter Šentvid __________________________Aljoša Pišek Paraski Logarska dolina 2003 V nedeljo, 8. februarja, na slovenski kulturni praznik seje v zimski idili Logarske doline odvijal že tradicionalni 8. paraski Logarska dolina. Naj omenim, da je “paraski” kombinacija veleslaloma in točnega pristajanja z jadralnimi padali, katerega smo se tudi letos udeležili tudi člani DJP Luftrajder iz Trbovelj. Na tekmovanju, katerega organizatorje klub jadralnih padalcev Finesa iz Gornjega grada, smo se v konkurenci 50-tekmovalcev Trboveljčani odlično uvrstili in sicer Alen Cizej na 5. mesto, Robi Zupan na 7., Slavko Škoda in Jure Eberlinc pa sta zasedla 34. oziroma 35 mesto. Namen tekmovanja, kot pravi organizator, je druženje in zabava in prav v tem je čar, da tekmovanje v tem atraktivnem športu privablja vedno več udeležencev, predvsem pa je zelo razveseljivo, da se tekmovanja udeležujejo tudi mladi tekmovalci DJP Luftrajder iz Trbovelj, tako da bo v letošnjem letu nad Trbovljami tudi kakšno novo padalo. R0bi Zupan NAJ ŠPORTNIKI ZASAVJA V LETU 2002! T)o novoletnih praznikih je že običaj, da _L so prenekatere trgovine zaprte zaradi inventur. No, nekoliko drugačnejše inventure se že več let lotevamo tudi v športnem uredništvu časopisa Zasavc. In z vašo pomočjo bomo izbrali najboljše v letu 2002. Izbirali bomo med: 1. Naj športnik Zasavja 2. Naj športnica Zasavja 3. Naj trener Zasavja 4. Naj ekipa Zasavja 5. Naj športni delavec Zasavja Nadaljujemo z drugim krogom glasovanja za naj športnike Zasavja v letu 2002. V vsaki kategoriji smo dodali po dva kandidata in kandidatki ter ekipi, ki so v prvem kroku poleg nominirancev prejeli največ vaših glasov. PRAVILA GLASOVANJA! 1. Glasuje se izključno na podlagi glasovnic, objavljenih v časopisu Zasavc. Ob tem pa fotokopij ne upoštevamo! 2. Na glasovnici izpišite v vsaki kategoriji po tri športnike, športnice, trenerje, ekipe ali športne delavce. Če bo glasovnica pomanjkljivo izpolnjena (v vseh kategorijah le prvo mesto ali če bo katera od kategorij neizpolnjena), bo glasovnica neveljavna. 3. Vsak lahko pošlje več glasovnic. 4. Glasujete lahko le za nominirance, ki so objavljeni 5. Glasovnice bomo sprejemali do petka, 7. marca 2003 do 12. ure, predvidoma pa bomo končne rezultate akcije objavili v časopisu Zasavc, ki bo izšel 13. marca 2003. NOMINIRANCI ZA NAJ ŠPORTNIKE ZASAVJA V LETU 2002: 1. Naj Športnik Zasavja 2002 - Igor Kalšek (KBV Pon Do Kwan Zagorje) - Gregor Ocepek (KK Pon Do Kvvan Izlake) - Uroš Stoklas (KK Iskra emeco Kranj) - Elvis Selimovič (KK Tika Trbovlje) -Dejan Simič (KMU Svea-Lesna Litija) - Milan Adrinjek (KMN GIP Beton MTO) - Valdi Lakoseljac (KMN KIP Beton MTO) NAJ športnica Zasavja 2002: - Brigita Plemenitaš (KK Pon Do Kwan Izlake) - Urška Dolinšek (KK Pon Do Kwan Izlake) - Brigita Rozina (Kegljaški klub Rudar Trbovlje) - Katja Kurent (Krim Etakote*) - Anja poglajen (TK AS Litija) - Mateja Kaliope (ŽNK Domžale) - Mojca Kamnik (ŽNK Domžale) NAJ trener Zasavja 2002: - Bogdan Simerl (Karate klub Trbovlje) - Zvone Pograjc (SK Zagorje, skakalna sekcija Ytong) - Miloš Rozman (KK Pon Do Kvvan Izlake) - Alojz Miklavčič (selektor Kick boxing reprezentance B) - Peter Kauzer (BD Steklarna Hrastnik) -Tomaž Barbek (KMN GIP Beton MTO) - Andrej Vrhovec (KMN SVEA - Lesna Litija) NAJ ekipa Zasavja 2002: - KMN Svea Lesna Litija - RK Rudar Trbovlje - KK Pon Do Kvvan Izlake - KK Tika Trbovlje - SK Zagorje, sekcija za skoke Ytong - KMN GIP Beton MTO - KBV Pon-do-kvvan Zagorje NAJ Športni delavec Zasavja 2002: - Jože Hočevar (KMN Juventus) - Igor Grčar (ŠD Trimček) - Alojz Pavlovič (LK Valvasor) - Franjo Glavica (Karate klub TIKA Trbovlje) - Franc Stenko (SK Zagorje, sekcija za skoke YTONG) - Giinter Kržišnik - Franc Stošicki r 3/03 GLASOVNICA 1. NAJ športnik Zasavja 1. mesto: _____________■ 2. mcsto: _______ - 3. mesto: 2. NAJ Športnica Zasavja 1. mesto: __________ - 2. mesto: _______________ 3. mesto: za naj športnika/športnico/ekipo/trenerja/športnega delavca Zasavja za lelo 2002: 3. NAJ trener Zasavja 1. mesto:___________________ 2. mesto: ______________________ 3. mesto: ______________________ Glasoval - a sem: 4. NAJ ekipa Zasavja 1. mesto:. 2. mesto:, 3. mesto:. 5. NAJ športni delavec Zasavja 1. mesto:____________;__________ 2. mesto:_______________________ 3. mesto: ________________________ Priimek in ime: Naslov: Telefon: I Glasovnico pošljite na naslov: Zasavc Zasavski frker Trbovlje, 27.1.. Š.O. je obvestil policiste, da mu je neznani storilec odtujil smuči znamke SLX zelene barve, velike 170 cm, z okovjem Marker 1900MBS. Tako je neznanec lastnika oškodoval za cca 320.000,00 sit. KRONIČNO* IVbovlje, 29.1. ob 00.20 uri. Pri ogledu objektov so policisti ugotovili, daje bilo vlomljeno v kiosk na ulici 1. Junija. Neznani vlomilec odnesel cigarete in razne srečke v vrednosti 300.000,00 sit. Vlomil je tako, daje na vzvod nasilno odtrgal zadnja vrata in prišel v notranjost kioska. Litija, 27.1. ob 07.00 uri. Nekdo je vlomil v pesko-kopu »Kmetov pruh« v bližini Male Kostrevnice in si iz delovnega stroja postregel s približno 3001 nafte in nekaj orodja. Litija, 30.1. ob 18.45 uri. Dva mlajša zamaskirana moška sta opravila rop v frizerskem salonu Elsner Majde v Litiji. Moška sta vstopila v frizerski salon. Obraza sta imela pokrita s črnima kapama z izrezom za oči. Bdenje imel v roki pištolo. Prisotni uslužbenki je ukazal naj leže na tla. Drugi je iz predala vzel denar. S plenom sta neznana in očitno nevarna roparja za drobiž, odšla neznano kam. Litija, 27. 1. ob 15.15 uri. Po Hotiču je neznani moški zbiral prostovoljne prispevke. Policisti so ugotovili, daje RA. iz Trbovelj zbiral prispevke z izgovorom, da rabi denar za šolanje. Naprošeni denar so mu zasegli ter napisali prijavo sodniku za prekrške, ker za zbiranje denarja ni imel dovoljenja. Najveijetneje gre tudi za goljufijo. Vse, ki so mu morebiti izročili denar policisti prosijo, da pokličejo na PP Litija. Litija, 04. 2. ob 06.00 uri. Na policijo je prispelo obvestilo, da je neznani storilec preko noči vlomil v o.a., ki je bil parkiran v Pogoniku. Neznanec je ukradel akumulator in dva zvočnika znamke pioner ovalne oblike. Storilca še iščejo. Zagorje, 29. 1. ob 1945 uri. Prišlo je do vloma v novogradnjo v Zagoiju, pravzaprav j e prišlo do vloma v delavnico v novogradnji. Neznani storilec je iz nje odtujil več električnega in drugega orodja. Neznanega »mojstra« še iščejo. Zagorje, 31.1. ob 17.15 uri. N. A. je varuhe reda in miru obvestil, da so mu iz nezavarovane novogradnje v okolici Čemšenika odnesli 67 m/2 keramičnih ploščic in ga tako oškodovali za 110.000,00 sit. Zagorje, 03. 2. Ob 19.55 uri. Neznanec je na parkirišču na Cesti 9. Avgusta odpeljal osebni avtomobil. O tatvini je policiste obvestila K.N. iz Zagorja. Ob 21.20 uri sta policista v Kisovcu ustavila voznika, ki je vozil ukradeno vozilo. Identificirani voznik je D.B. iz Zagorja. Vozilo so policisti vrnili lasmici, D.B.-ja pa so kazensko ovadili na tožilstvo ter mu izdali še nalog sodniku za prekrške zaradi več zagrešenih kaznivih dejanj. Zagorje, 07.2. ob 18.00 uri. Neznanec je ženski D. J., v Gasilski ulici iz rok iztrgal torbico z dokumenti in denarjem. Policisti so takoj pričeli zbirati informacije o neznanem storilcu ter ugotovili, daje drzno za drzno kaznivo dejanje osumljen J. A., ki stanuje na območju Litije. Torbico so policisti našli, denar pa je osumljenec zapravil preden so ga policisti našli. Sledi kazenska ovadba. Hrastnik, 26. 1. Ob 11.00 uri. Policiste so obvestili, daje Č,F, v garderobi športne dvorane Dolanka, na Dolu brez vzroka udaril H.E.. Č.F.-ju so napisali predlog SP. Hrastnik, 28. 1. Ob 08.05 uri. Zgodil se je vlom v OŠ Narodnega heroja Rajka. Ugotovljeno je bilo, da je neznanec vlomil skozi okno v notranjost učilnice, kjer je ukradel grafoskop. Policisti neidentificirano osebo še iščejo. Hrastnik, 31.1. ob 21.00 uri. Policisti so prejeli sporočilo o štirih vlomih v o.a. na območju Hrastnika. Z zbiranjem obvestil in ogledom vozil je bilo ugotovljeno, da so vloma v avte osumljeni trije storilci iz območja Trbovelj. Trojica je iz vozil istočila gorivo. Iz enega vozila pa so odnesli tudi avtoradio. Policisti so proti tatovom napisali kazensko ovadbo na ODT. Kradejo kot srake IZSILJEVANJE V PROMETU Trbovlje, 27. 1. ob 15.20 uri. Na savskem mostu v Trbovljah seje zgodila prometna nesreča. Nesrečo je povzročil voznik P.N., kije izsilil prednost. Na kraj nesreče je moralo tudi reševalno vozilo, kije odpeljalo voznico v nesreči udeleženega vozila, kije bila v šoku. M) KRONIČNO | -I-------------------------- PIL BI ŠE VSAK TIČ, PIHAL PA NIČ Trbovlje, 01.2. ob 14.23 uri. Na Opekami 14, je prišlo do prometne nesreče. Voznik o.a. Ž.M.je zaradi hitrosti ter vožnje pod vplivom alkohola trčil v obcestno ograjo ter kraj nesreče zapustil. Policisti so morali uporabiti prisilna sredstva, ko so našli Ž.M-ja saj ta ni hotel zapustiti lokala v katerem seje ob srečanju s policisti nahajal. Za svoje ravnanje se bo moral Ž.M. zagovarjati pri sodniku za prekrške. OB SNEŽENJU POLICISTI PRIPOROČAJO PREVIDNOST Trbovlje, 4. 2.. Ta dan je tudi v Trbovljah močno snežilo. Policisti so zaradi razmer na cestah obravnavali 5 prometnih nesreč. Največkrat je bil vzrok, neprilagojena hitrost ali premika v prometu. V vseh nesrečah je šlo za materialno škodo. MORDA SE BO DOMA POGLEDAL V OGLEDALO Litija, 30. 1. ob 20.45 uri. Naglavni cesti Litija - Ljubljana je prišlo do prometne nesreče. Neznani voznik osebnega avtomobila je vozil v smeri Ljubljane z neprilagojeno hitrostjo. Njegovo vozilo je začelo v blagem levem ovinku, med Senožeti in Ribčami, zanašati. Med zanašanjem je vozilo zdrsnilo na levo stran cestišča, kjer je trčil v vzvratno ogledalo in prednja, leva vrata nasproti vozečega vozila, ki ga je vozil K.S.. Po dogodku j e neznani voznik, povzročitelj prometne nesreče, brez ustavljanja odpeljal v smeri Ljubljane. K sreči se je nesreča končala brez telesnih poškodb. RAZBIL STEBRIČKA IN ŽALIL LASTNIKA Litija, 01.2. ob 18.00 uri. Na nekategorizirani cesti, v Mihelci, seje zgodila prometna nesreča. Policisti so ugotovili, daje voznik osebnega avtomobila zaradi neprilagojene hitrosti trčil v dva betonska stebrička. Po dogodku je še žalil lastnika. Telesnih poškodb voznik ni utrpel, je pa odklonil preizkus alkoholiziranosti. Policisti so mu vročili prijavo sodniku za prekrške. LETALEC V AVTOMOBILU Litija, 01.2. ob 21.00 uri. V Zagorici seje zgodila prometna nesreča. Voznik o.a. je vozil po regionalni cesti v smeri Brega z neprilagojeno hitrostjo. Vozilo je začelo zanašati. Prišlo je do trčenja v desni obcestni robnik. Avto je zaneslo v levo, kjer je trčil še v levi robnik. Tokrat je vozilo dvignilo v zrak ter poletelo 25 m. Po pristanku je začelo vozilo prevračati. Prišlo je do lažjih telesnih poškodb voznika letečega avtomobila. Po prijavi sodniku za prekrške bo sledila še kazen. PIJAN IN NEREGISTRIRAN V AVTOBUS Litija, 29. 1. ob 13.00 uri. Na lokalni cesti. Gradišče - Dole, seje zgodila prometna nesreča. Policisti so ugotovili, daje prometno nesrečo povzročil vinjeni voznik neregistriranega o.a., R.F., kije v desnem ovinku, v bližini stanovanjske hiše Zagozd št. 1 zaradi prevelike hitrosti izgubil kontrolo nad vozilom. Vozilo je zaneslo na levo smer cestišča, kjer je trčilo v, iz nasprotne strani prihajajoči avtobus. V njem seje peljalo 12 otrok. Nihče ni bil telesno poškodovan. Povzročitelj bo moral obiskati sodnika za prekrške. PREGLJEVA IMA PREDNOST PRED LEVSTIKOVO Litija, 06. 1. Ob 11.15 uri. Na križišču ulice Mire Pregljeve in Levstikove ulice v Litiji seje zgodila prometna nesreča. Povzročil jo je voznik o.a., kije vozil po neprednostni Levstikovi ulici in izsilil prednost vozniku o.a., ki je pripeljal po prednostni cesti ter s prednjim delom svojega vozila trčil v levi bočni del oškodovančevega vozila. Nastala je materialna škoda. IZOGIB PRVEMU, ZADETEK DRUGEGA Zagorje, 25. 1. ob 13.15 uri. Policisti so morali v Potoško vas, kjer je prišlo do prometne nesreče. Voznik o.a. G. J. je vozil iz smeri Zagorja proti Slačniku. V križišču je zaradi prevelike hitrosti zavil na levo stran vozišča, ker seje tako želel izogniti trčenju s pred seboj stoječim vozilom. V tem trenutku je iz nasprotne strani pravilno pripeljal drugi voznik o.a. v katerega je G. J. trčil. Policisti so povzročitelju nesreče predali predlog SP. Z NEPRILAGOJENO HIJROSTJO PRIDELAL 1,5 MIO ŠKODE Zagorje, 04. 2. ob 06.15 uri. Na cesti G 108, Litija - Zagorje so policisti obravnavali prometno nesrečo. Voznik o.a. K.M. je vozil proti Litiji in v desnem ovinku zaradi neprilagojene hitrosti (sneg na vozišču) zapeljal na levo stran ter trčil v nasproti vozeče vozilo. Povzročena je bila materialna škoda na obeh vozilih za okoli 1,5 mio sit. PRVI V MEHKO, DRUGI V TRDO Hrastnik, 24. 1. ob 06.00 uri. Na Novem Logu seje zgodila prometna nesreča. LA. je zaradi neprilagojene hitrosti s svojim o.a. zapeljal v kup snega. Za njim je pripeljal voznik B.F., kije zaradi prekratke varnostne razdalje trčil v stoječe vozilo. Voznik LA. je predlagan v postopek SP, vozniku B.F. pa je bil izdan plačilni nalog. NEPRILAGOJENO V OGRADO Hrastnik, 27. 1. ob 09.20 uri. Voznica o.a. K.G. je vozila iz smeri Mamega proti Breznem. Zaradi neprilagojene hitrosti se je zaletela v odbojno ograjo in povzročila prometno nesrečo. Naredila je za 150.000,00 sit materialne škode. Njeno početje bo obravnaval SP. TRKIN POBEG Hrastnik, 28. 1. ob 11.20 uri. Policiste je J.S. obvestil, daje neznani voznik z vozilom na parkirnem prostoru na Logu poškodoval njegovo vozilo. Na vozilu je nastala materialna škoda v višini 40.000,00 sit. Policisti pobeglega voznika še iščejo. PROMETNI ZNAKI IMAJO SVOJ NAMEN Hrastnik, 31. 1. ob 08.30 uri. Zgodila seje prometna nesreča na Cesti 1. Maja. Ugotovljeno je bilo, daje voznik o.a. V.M. zaradi neupoštevanja prometnega znaka trčil v vozilo O.E.. Materialna škoda je cca 350.000,00 sit. Povzročitelju so napisali plačilni nalog. VOZNIKOVO NESODELOVANJE Hrastnik, 02. 2. Ob 06.40 uri. Pri TKI seje zgodila prometna nesreča. Voznik Š.l.je vozil z neprilagojeno hitrostjo. Z vozilom je trčil v obcestno ograjo. Na vozilu je nastala materialna škoda za 800.000,00 sit. Voznik je odklonil sodelovanje s policijo, ko je bilo treba opraviti test alkoholiziranosti. Policisti so mu napisali ustrezno vabilo za SP. POLJUB Z OGLEDALI IN POBEG Hrastnik, 02.2. ob 14.10 uri. Prometna nesreča v Bobnu. Voznik K.S. je vozil o.a. Od Čeč proti Hrastniku. Voznik M.M. pa iz nasprotne smeri. Pri srečanju sta vozili trčili z vzvratnima ogledaloma. Voznik M.M. je s kraja nesreč odpeljal. Za storjeno sije zaslužil plačilni nalog in vročitev predloga SP. VELIKI STROŠKI ZARADI ROBA Hrastnik, 09.2. ob 20.55 uri. Na savskem mostu j c prišlo do prometne nesreče. Voznica B.J. je vozila iz smeri Trbovelj proti Hrastniku. Zaradi vožnje preblizu desnega roba vozišča je z desnim delom vozila trčila v odbojno ograjo. Nastala je velika materialna škoda na vozilu v višini 500.000,00 sit. Voznici je bil izdan plačilni nalog. M.A.Š. SALAMUADA rT'udi letos nameravamo prirediti praznik salam narejenih na J. ožjem in širšem področju Zasavja. Zadnji hladni dnevi so precej pripomogli, da so se salame še dodatno osušile in tako počasi dosegajo želeno kvaliteto. Zatorej vabimo vse, ki se poizkušate v izdelovanju teh dobrot, da svoje izdelke ponudite na ogled in sodelujete na Zasavčevem festivalu salam. Salamijado bomo priredili, kot tradicija veleva, na 1. aprila, verjetno spet pri Vidrgarju na Vidrgi. Še enkrat, vsi izdelovalci salam, ojunačite se in nam pošljite prijavnico za sodelovanje na Zasavčevi že tradicionalni, četrti po vrsti, salamijadi! PRIJAVNICA 1 Prijavljam se na 4. Zasavčevo SALAMIJADO V ocenjevanje prijavljam naslednje število salam: Ime in priimek: Naslov in telefon: i . ■ integrala Avtobusni promet in turizem Zagorje d.o.o. TURISTIČNA AGENCIJA Cesta zmage 4, 1410 Zagorje Telefon: 03/ 56 55 108, 56 55 112 Fax.: 03/ 56 55 104 E-mail: integral.zagorje@siol.net internet: http:// www.integral-zagorje.si POLETNA KRIŽARJENJA ŽE VABIJO! VABIMO VAS NA MAŠKARADE ! LETALNICA V PLANICI 19.-23.3. - peljimo se z avtobusom! Tudi VSTOPNICE za individualne obiske! SMUČARSKI PROGRAMI TUDI V "ZADNJEM HIPU" VAM NAJDEMO KAKŠNO SMUČIŠČE -OGLASITE SE K NAM! Vas pozimi zebe? Tudi vam ponujamo zimske počitnice, vendar na toplem, v Dubrovniku, z letalom! Zelo ugodna letovanja na kaštelanski rivieri, posebno ugodno za seniorje! POVPRAŠAJTE PRI NAS ZA POTOVANJA IN IZLETE: KENIJA, MAUR1CIUS, KUBA, PERU, BOLIVIJA, SLAPOVI IGUACU... PRVOMAJSKI PROGRAMI NA KORČULI ŽE NA VOLJO LETALSKE VOZOVNICE VAM NAJDEMO NAJCENEJE V ZASAVJU! PODJETJA, DRUŽBE, SKUPINE KAR TAKO: Izkoristite naše pestre kapacitete prevoznih sredstev za popoldanske, večerne in nočne prevoze za vaša praznovanja! Imamo avtobuse in minibuse od 6 do 32 potnikov! ZA POČITNICE UREDITE VSE PRI NAS, MI ZA RAZLIKO VEMO, KAM VAS POŠILJAMO! POTOVALNI BON INTEGRALOVI DARILNI boni NAJLEPŠE DARILO OB RAZLIČNIH PRILOŽNOSTIH! ODPIRALNI ČAS: Agencija Zagorje: PON. - PE. 06:00 - 16:00 SO. 09:00 - 12:00, Agencija Trbovlje: PON. - PE. 07:30 - 12:30 in 16.00 -18:00, SO. 08:00 - 12:00 So potovanja in so potovanja z Integralom. .* *. W‘ REGIONALNI CENTER ZA RAZVOJ „<,» P I Regionalni center za razvoj vabi k sodelovanju podjetnike oziroma potencijalne podjetnike za vstop v podjetniški inkubator Nudimo vam poceni poslovne prostore Pomoč pri pridobivanju ugodnih finančnih sredstev Podjetniško izobraževanje Pravno svetovanje Računovodske storitve Pomoč pri raziskavah trga in mednarodnem povezovanju Pomoč pri promociji podjetja, izdelka ali storitve Pisne prijave pošljite na naslov: Regionalni center za razvoj, d.o.o. Cesta Zmage 35 b, 1410 Zagorje Kandidati bodo povabljeni na razgovor! ______Dodatne informacije dobite na tel.; 03/56-60-530 O MALI OGLASI l--------------- mali oglasi DELO-NUDI ZAMINIVA možnost dodatnega zaslužka. GSM: 040/586-262 j Oglase za Zasavca, ki izide 27. februarja, sprejemamo 7 do petka, 20. fegruarja 2003. Oglase, ki so identični, ne objavljamo dvakrat. 1’rav tako ni možna objava oglasov do preklica. Za pravne osebe in samostojne podjetnike je oglas L plačljiv. A AEPRdnidiuiM Ulica 1 junija 7,1420 Trbovlje Tel./fax: 03/56 26 242 in 56 35 140 GSM: 031/359 725 in 031/359 726 Prodaja, odkup stanovanj in poslovnih prostorov, vikendov in parcel. PRODAM ali MENJAM drsalke, št, 39, za pancerje. GSM: 040-28-79-38 MENJAM sličice kraljestvo živali, Tamara Hohkraut, Pot Vitka Pavliča 6, 1430 Hrastnik PRODAM kavč in dva fotelja -črno usnje, cena 100.000,00 ali po dogovoru. GSM: 031-22-94-19 STANOVANJA - PARCELE STORITVE ZAPOSLIMO zidarja, ključavničarja, mizarja, prodajalca-ko, zaželjen vozniški izpit. GSM: 031/83-38-98 DELO-IŠČE IŠČEM prevoze za tovorni avto -Cady - do 750 kg. Tel.: 01-898-38-63 IŠČEM poslovnega partnerja, imam prostor in prevoz, delo je dolgoročno. GSM.: 031/83-38-98 IMAM s.p., iščem kakršnokoli delo, grem tudi v partnerstvo. GSM: 031/83-38-98 IMAM s.p., iščem kratkoročno posojilo 1,000.000,00 SIT, nudim tudi partnerstvo. GSM: 031/83-38-98 ZAPOSLIMO redno ali pogodbeno trgovskega potnika na področju ZASAVJA za prodajo tehničnega blaga, prijave na naslov Vafra Commerce, d.o.o., Griže 125, 3302 Griže. Tel.: 03/ 57-15-735 S C E M kakršnokoli delo v Zasavju, imam s.p., prostor in prevoz. GSM: 031/83-38-98 OSEBNI STIKI 33 letni očka, razočaran, želi spoznati resno, iskreno in samsko dekle, brez obveznosti, za skupno življenje. GSM: 031/50-54-95 MOŠKI, 46 let, išče žensko za skupno življenje, s svojo hišo ali kmetijo, otroci niso ovira, šifra: “ZASAVJE” PRODAMO večjo kmetijo, skupaj z objekti in živino ter mehanizacijo, kmetija primerna za turizem, konjerejo,... ugodno, cena 37,000.000,00 SIT. GSM: 031/83-63-78 V LITIJI oddajamo stanovanje, 70m2. GSM: 041/370-258 AVTOMOBILI-DELI PRODAM Citroen AX 1,1, '98, cena 600.000,00 SIT. GSM: 070-44-43-44 RAZNO SEM INVALID z majhnimi dohodki, prosim, če mi kdo podari audio kasete stare rock glasbe ali CD, moj naslov: Mihael Slavec, Groharjeva 18, 1241 Kamnik PRODAM AMD ATHLON XP + 1.500 PRO, 1300 MHz, 40 GB HD, 256 MB RAM, DVD, CR-RVV, ATI radeon 8.500 PRO, FDD, zvočniki 200W in monitor, cena 150.000,00 SIT. GSM: 040-60-04-75 PRODAM P300 MMX, grafična kartica ATI Rage pro, ram 64 MB, disk 6 GB, CD ROM, miška, mini tovver, cena 39.000 SIT. GSM: 031/464-118 NUDIM INŠTRUKCIJE angleščine in slovenščine za OŠ. GSM: 041-42-84-08 INŠTRUIRAM matematiko za OŠ in srednje šole, 1.000 SIT/uro. GSM: 031/53-12-51, Nina SMiei©A«NA Pjyi( >kiosk nasprutiZD Zagorje< ® I Odprto: pon.-pet 8h-19h E sob. 8h-13h iT? ČIV OP02 Naročila in inf. na GSM: F ...................... 041/866-902 E ižJascscarna z na/stare/so ' , tradicija v Zasavju "____>dOStOVItT\Q tUO! tlO NAROČILNICA za brezplačni mali oglas Tekst: l x Moj naslov (ni za objavo): I y ( NAROČILNICA I za časopis ZASAVC ■ Zasavc, Cesta 20 julija 2.c, 1410 Zagorje o/S | Tel.: 03/56 64 166 in 56 64 250 | Faf: 03/56 64 494 Nepreklicno in takoj naročam časopis ZASAVC naročnimo bom | plačeval/a (obkrožite ustrezno): X 3 mesečno, polletno, letno Podpis: Telefon: m« Program prireditev v občini Trbovlje: petek, 14. februar ob 18. uri v gledališki dvorani DD Večer narodnih pesmi in plesov sobota, 15. februar ob 19. uri FILMSKI VEČER -PREŠEREN NA FILMU v Mladinskem centru v prostorih ŠD RUDAR ponedeljek, 17. februar do 1. marec RAZSTAVA OŠ Alojza Hohkrauta v Knjižnici Toneta Seliškarja sreda, 19. februar v predavalnici DD Lutkovna predstava ZVEZDICA, Lutkovna skupina Lučka sreda, 26. februar ob 17. uri - Pravljična ura za otroke od 5-10 let ZLATI ROG v Knjižnici Toneta Seliškarja Do 15. marca je na Cesti Zmage 28 v Zagorju v novih prostorih galerije Medija nad novo pošto odprta razstava slikarjev Slikarske kolonije Zagorje-Izlake. V soboto, 1. marca ob 10.30 uri vas KS Podkum v sodelovanju z domačimi društvi in trgovino Čop vabi na veselo pustovanje pod šotorom. Prisrčno dobrodošle vse pustne šeme, pa tudi gledalci. Presenečenje - obisk ptujskih kurentov. Prosvetno društvo Vodice organizira tradicionalni rock festival, sedmi po vrsti - ROCKJADA 2003, in sicer v soboto, 8. marca 2003 v dvorani KD Vodice. Vabljeni profesionalni in amaterski fotografi - le-ti naj pošljejo 6 fotografij s festivala do 11. aprila 2003 na naslov: Prosvetno društvo Vodice, Kopitarjev trg 1, 1217 Vodice. Najboljša fotografija bo nagrajena, ostale pa bodo razstavljene v Galeriji Barabara. GSM: 041-95-80-85 - Janez, 031-35-38-80 - Marko, 031-62-55-81 - Žaklina. KC Delavski dom Zagorje vabi na razstavo akademskega slikarja JOŽETA SLAKA. Razstava bo odprta do 20. februarja 2003 v času drugih prireditev, za skupine pa po naročilu. Moški pevski zbor Zarja in Folklorna skupina Svobode Center Trbovlje prirejata v petek, 14. februarja ob 18. uri v gledališki dvorani DD Trbovlje v okviru meseca kulture večer ljudskih pesmi in plesov na temo “Kulturna dediščina” ŠD Izlake vabi v soboto, 22. februarja na Ttornir v malem nogometu. Prijave sprejemajo do četrtka, 20. februarja. Prijavnina je 5.000,00 SIT. GSM: 031-348-623 Aleš, 041-840-440 Matjaž. Vabljeni tekmovalci in gledalci. OBVESTILA Društvo za mlade Ptica v Hrastniku organizira razne kreativne delavnice za mlade, nudi svetovanje in pomoč pri zasvojenosti,... Svetovanje je osebno ali po telefonu. Uradne ure: vsak delavnik od 8.-14. ure, njihov naslov je Novi dom, Hrastnik-bivši vrtec. E-mail: drustvo.za.mlade.ptica@siol.net, tel.: 03/56 46 971. KNJIŽNICA ANTONA SOVRETA HRASTNIK MtoGKAM mramiv ZA MESEC FSBRUARZOOS 13.02. OB 17.30 URI USTVARJALNA DELAVNICA 20.02. OB 18.00 URI W "■ši POTOPI SNO W*^m PREDAVANJE : % A BERLIN 27.02. OB 17.30 URI pravic KNJIŽNICA TONETA SELIŠKARJA TRBOVLJE MLADINSKI ODDELEK SHf V FEIW<$i) OB 17. uri ! SREDA 19.2.2003 Kreativna delavnica za otroke,stare 5-11 let PUSTNE MASKE (Predhodne prijave v knjižnici ali po telefonu.) SREDA 26.2.2003 Pravljična ura za otroke, stare 5-10 let ZLATI ROG LEPO VABLJENI! 7ASAvr NAŠA BODOČNOST H-------------- Če osredinimo vse svoje misli, domišljijo in predstave v sončno stran, začno kmalu plahneti tudi najbolj mračna čustva. Brez mračnih čustev v srcih je v dneh od 25. januarja do 2. februarja štirinajst novorojenčkov, deset dečkov in štiri deklice, prijokalo na ta svet. 25.01.2003 Andreja Perc, Vreskovo 94, Trbovlje - sin Matej Behija Smajlovič, Podvine 34, Zagorje - hči Lejla 26.01.2003 Tatjana Bičanič, Naselje a. Kaple 12, Hrastnik - hči Rebeka 28.01.2003 Gordana Tomc, Velika Preska 8, Polšnik, Litija - sin Zoran 29.01.2003 Maja Vranič, Ribnik 28, Kisovec - sin Rudi-Maj Janja Kovač, Log 9, Boštanj, Sevnica - sin Žan Andreja Obran Milinovič, Titova ul. 6, Radeče - sin Luka 30.01.2003 Mojca Hrovat, Trg pogorskega bataljona 10, Kisovec - sin Anže Bernarda Božnar, Vaše 29 b, Medvode - sin Dominik Nataša Predanič Smrkolj, C. OF 42, Trbovlje - sin Miha Smrkolj Ksenija Diaci, Obrtniška ul. 7, Trbovlje - sin Aleksej Diaci Prašnikar 31.01.2003 Brigita Gorišek, Ul. Talcev 34, Zagorje - hči Sara Alešnik Martina Bola, Golovec 1, Trbovlje - hči Ivana-Julijana Duplišak 02.02.2003 Ocepek Sabrina, Jarše 2, Zagorje - sin Žiga ISKRENE ČESTITKE ! 7A* »» i (JMt*.* ..........n« ,mm. ........................ rM>nfiraann Podpis:__________________________________ tipi* im« MUM (Otjujiu «tiar. Zasavc d.o.o., c.20. julija 2.C., 1410Zagorje ob Savi r sum-m I N T E R MARKETING www.rumenestrani.com razvedrilo NAGRADNA KRIŽANKA t!> NAGRADNA KRIŽANKA SLOVARČEK- COMBO: plesno-glasbena skupina DONNER: avstrijski kipar VEATS: irsko-angleški književnik ESTANCIA: južnoameriško posestvo MCOTEKA PET LR Policaj se vrne z dopusta in pripoveduje kolegom, da je bil na morju na Rogli. "Kako na Rogli? Ali si bil na morju ali na Rogli?" "Ja, na Rogli na morju." "Poglej na avtokarto. Tu je Rogla, morje je pa skoraj 200 km proti jugu." "Pa res. Sedaj vem, zakaj smo se vsak dan vozili pet ur na plažo." NAJBOLJŠI VIC "Kateri vic je najboljši?" "Slivovic." NASVET "Francka, kako si odvadila moža kajenja?" "Nekoč sem mu v sveti jezi rekla, naj raje kaj seksa, namesto da prižiga cigareto za cigareto." "In je nehal?" "Seveda." "Se je potem vajino seksualno življenje močno spremenilo?" "Moje ne. Samo moj ljubi ima sedaj že štiri ljubice." OGLED "Ali vas lahko prosim za pomoč?" "Seveda. Za kaj pa gre?" "Ali bi hoteli moji hčerki pomagati pospraviti premog?" "Ali si lahko prej ogledam?" "Kaj pa? Premog?" "Ne, hčerko." TAKSNI E ■NJ DRUtiACNiE ZGODBE Pri številnih starodavnih ljudstvih je bila čebela simbol življenja, ki se po smrti in razkroju znova rodi. Tako so na primer Špartanci v med shranili trupla vseh svojih kraljev. OOOOO Veliko ljudje najbrž meni, da je angleški jezik najbolj razširjen na svetu. V resnici je s 350 milijoni ljudi, ki jim je angleščina materin jezik, šele na drugem mestu. Zanesljivo pa je to jezik, ki ga pozna največ tujih govorcev (po nekaterih ocenah celo poldruga milijarda človeštva). Najbolj razširjen jezik je tako imenovana puton-ghua, pogovorni kitajski jezik, ki ga govori kar milijarda ljudi. 00000 Tat, ki se je vtihotapil v prazno vilo v ameriškem Miamiju, sije najprej privoščil razkošno večerjo, nato toplo kopel, sc obril in svoja ponošena oblačila zamenjal z elegantnim smokingom. Potem je prelistal lastnikov adrcsar in povabil njegove prijatelje, naj sc v večernih oblekah udeležijo veličastne zabave presenečenja. Domiselni tat je nato pobral šila in kopita, še prej pa je pustil vilo razsvetljeno in na stežaj odprto. Nagradna križanka REŠITEV, OZIROMA GESLO, nagradne križanke pošljite do 27. 2. 2003 na naslov UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi, s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA ŠT.: 3/2003. Fotokopij ne Nagrajenci nagradne križanke l/*03 upoštevamo. Torej morate ob pripisu dodati še (čakajo vas praktične nagrade časopisa Zasavc) številko križanke (ki je ista, kot številka Izžrebanci nagradne križanke 1/2003: časopisa) zaradi tega, da potem lažje razvrščamo rešitve križank. Opozaijamo vas, da , Marko p0dkoritnik, Novi log 11, 1430 rešitve gesla, ki jih boste napisali na dopisnico Hrastnik ne bomo upoštevali. V poštev bodo prišle le v 2.Janja Serša, Vodenska 39, 1420 Trbovlje primeru, da bo na njih izrezek gesla Zasavca in 3 Filip šmid Ribnik 3> ,420 Trbovlje zraven pripišite svojo davčno številko. INTEGRALOV KOTIČEK SPET NOVA PRIDOBITEV V DRUŽBI T J družbi Integral Zagorje so v začetku letošnjega leta zamenjali V taksi vozilo. Legendami renault 19 je odšel v zasluženi pokoj, zamenjal gaje hyundai elantra. Sodobno vozilo je to, za potnika udobno in varno, nenazadnje tudi prijazno okolju, saj ga žene napreden dizelski motor z minimalno emisijo škodljivih plinov. Nabor taksi vozil je sedaj pri Integralu nekako poeneoten, na voljo sta namreč dve vozili znamke hyundai, to je enoprostorec trajet za šest potnikov in limuzina elantra za štiri potnike. Seveda pa ne bi bilo taksi službe brez izkušenih in preudarnih voznikov, dejstvo, ki se pri Integralu že logično vleče iz njihove najbolj znane dejavnosti, to je avtobusnih prevozov z več kot dva milijona varno prevoženih kilometrov lemo. Tako smo spet pri ljudeh, ki vso to napredno tehniko obvladujejo. Tokrat poglejmo, kdo so ljudje, ki takorekoč noč in dan bedijo pri telefonskih aparatih in s taksiji vozijo potnike širom po Zasavju pa tudi po Sloveniji in tujini. Žal jih zaradi narave službe nismo uspeli ujeti vseh štirih skupaj v objektiv našega fotoaparata. Seveda je potrebno poudariti, da Integralovi taksi vozniki opravljajo tudi druge zadolžitve v podjetju. Tako je pač nastal kolaž, vendar pa, pomembno je, da vam jih predstavimo. Začnimo torej z večinoma »nočnim« voznikom, to je Janezom Vrtačnikom. Kadar pokličete Integralovo taxi številko 041 633 107 v zelo zgodnjih jutranjih urah, je velika verjetnost, da vas bo peljal ravno on, saj ravno takrat opravlja dolžnost dežurnega prometnika. Podobno zadolžitev ima tudi Franc Ločar, ki večinoma vozi enoprostorca, le da njega vedno prikličete na številko 041 616 348. V dopoldanskih urah vas večinoma vozi Ivan Arh, ki sicer odpravlja manjše napake na avtobusih in jih tudi vzdržuje. Če boste poklicali njihovo taksi službo po štirinajsti uri, vas bo najverjetneje peljal Štefan Ferk, popoldanski dežurni, sicer tudi vzdrževalec vozil. r mmuD vpRAS/Mti N | Napišite mobilni številki in stacionarno, kjer | I boste prav gotovo lahko naročili taksi prevoz! | ! C _) | | i/V\£:________________________________________ 1 I PMmCK:_____________________________| I NASLOV:___________________________ I | metov___________________________] ____ Kupone pošljite do 24.2.2003 y TANAl/r Q AKCIJA FEBRUARSKI SKRITI ZASAVC Q krivna oseba tega meseca je O moškega spola, rojena na Štajerskem. S starši seje v petdesetih letih preselil najprej v Trbovlje, nato pa v Zagorje, zaredi očetove službe seveda. Srednjo šolo je obiskoval v Mariboru, univerzo pa je končal v Ljubljani. Tehnika je njegovo področje. Evidentna sta vsaj dva konjička; šport, drugi pa je glasba, klarinet. Službovanje gaje zaneslo v Zagorje in Trbovlje. Eden od konjičkov ga še danes zaznamuje. Imate dovolj podatkov? Prav, potem izpolnite kupon in nam ga pošljite. Če pa še dvomite, ali pa morda še niste gotovi, počakajte do naslednje številke, kupite jo v najbližjem prodajnem mestu, ali še bolje, več, preberite še nove informacije in nam pošljite izpolnjene kupone! Avtobusni promet in turizem, Zagorje d.o.o. TURISTIČNA AGENCIJA Informacije in rezervacije: 03/56 55 108, 56 55 112, fax: 03/56 55 104 E-mai: integal.zagaje@siol.net Internet htip/Awvwjntegralzagoijes “TAXI SLUŽBA NON-STOP” TEL.: 03/56 55 109, 03/56 55 110 GSM: 041/616 348, 041/633 107 “ MANA” Hotel Trojane, Trojane 27, 1222 TROJANE ... ko ob okusni hrani, žlahtnemu vincu, izbrane glasbe zvenu, v dobri družbi vam srce vzdrhti. Jagnečja pečenka, Babičina kuhinja, Mešano na žaru, Noj, Divjačina, Morske jedi, Trojanski konjiček, Biftek s tartufi,... Odlična ponudba namiznih in vrhunskih vin in še mnogo drugih dobrot. Poslovna kosila, Rojstnodnevne zabave, Poročna slavja, Nedeljska kosila,... Komplet kosila od juhe, glavne jedi in sladice že od 1.500 SIT TEL.: 01/72-33-610 f KUPON 1 Oseba na sliki je: .......... v Ime in priimek:......... Naslov:............ Telefon:......... M H t M I |'| l M M M i t V NAGRADA! . * Hladna predjed TATARSKI BIFTEK Glavna jed - NOJEV ZREZEK Z GOBICAMI Priloga: - PRAŽEN KROMPIRČEK PRAŽENE BUČKE (peteršilj, kisla smetana) Solata: - MEŠANA SOLATA Sladica: - RUMOV KOLAČEK Pijača pri topli predjedi in glavni jedi: MODRI PINOT, Vipava 1894, Vipavska dolina, I. 2000, suho Pijača pri sladici: ZELENI SILVANEC, Vehovar, Haloze, l. 2000, polsladko HOTEL TROJANE 7ASAvr AKCIJA “NAJ GOSTILNA V ZASAVJU” PO IZBORU BRALCEV ZASAVCA Na lestvici boste našli gostilne, ki imajo vsaj 10 ali več glasov! TRENUTNI VRSTNI RED: 1. Point 21. Hrastnik 2. Gosiilna Vrtačnik. Čotnišče 3. Kmečki turizem Pšcnk, Mlinšc 4. Gostišče Kum. Zagorje 5. Kmečki turizem Zorce, Izlake 6. Gostišče Ašič, Zagorje 7. Gostišče Pri Martinu, Trbovlje 8. Naš hram. Kisovec 9. Gostišče Brin. Trbovlje 10. Gostilna Senica, Hrastnik 11. Gostišče pri Vidrgarju, Vtdrga 12. Restavracija L, Trbovlje 13. Gostilna Zaloka, Jesenovo 14. Kmečki turizem Arbi, Mlinšc 14. Gostišče Jež, Radeče 16. Zlati fenix, Trbovlje Poleg teh ste glasovali še za: Vrtinec - Trbovlje, Gostišče - Klek, Gostišče Maks Celestina - Sopota, Kmečki turizem Trojka - Jesenovo, gostilna Juvan Majcen Jože - Polšnik, Picerija Ašič - Zagorje, Gostilna Račič - Trbovlje, Kmečki turizem Ocepek - Izlake, Picerija Kukuca -Trbovlje in picerija Dimnik - Trbovlje. Zasavc d.o.o. zagotavlja prvi gostilni, ki bo prejela 1000 glasov, oglasni prostor v časopisu Zasavc, v vrednosti 100.000 SIT. X, Kupon Naj gostilna Zasavja Glasujem za gostilno: Glasoval sem: N- “NAJ FRIZERKA EN NAJ FRIZER” ZASAVJA PO IZBORU BRALCEV Na lestvici so upoštevani le frizerji/ke, ki imajo najmanj 15 glasov! TRENUTNI VRSTNI RED: 1. Renata Lakner, Frizerski salon Kamel Hrastnik 506 2. Simona Flere, Salon Cveta Zagode 381 3. Mateja Borišek, Frizerski salon Narof Izlake 302 4. Nika Krauskopf, Frizerski salon Krauskopf Zagorje 252 5. Monika Volaj, Frizerstvo Sivko Trbovlje 21 f 6. Mateja Hribar, Frizerski salon Mateja Izlake 202 7. Mojca Klinc, Frizerski salon Cveta Zagoijc 186 8. Darja Knez, Frizerski salon Darja 156 9. Erika Vozelj, Frizerski salon Štefka Zapotnik Zagorje 148 10. Saša Kirbiš, Frizerski salon Ana Hrastnik 143 11. Marta Sivko, Frizerski salon Sivko Trbovlje 118 12. Mira Žibret. Frizerski salon Mira Trbovlje 86 13. Luka HoleŠek. Salon ML Trbovlje 76 14. Ema Guna, Frizerski salon Rajka Zagotje 71 15. Sonja Lindič, Frizerstvo Koni Zagotje 59 16. Petra Juvan, Frizerski salon Rajka Zagorje 58 17. Sonja Zupan, Frizerstvo Zupan Zagotje 50 18. Koni Uran, Frizerski salon Koni Zagorje 46 19. Alis Pufler, Salon Metka Hrastnik 43 19. Milena Lovše, Frizerski salon Milena Trbovlje 43 21. Klara Plahuta. Frizerski salon Klara Hrasmik 40 21. Fani Pohar, Frizerski salon PaŽ 40 23. Nina Kajič, Frizerski salon Kamel Hrastnik 39 23. Nataša Leskovec, Frizerski salon Nataša Zagotje 39 25, Janja Bantan, Frizerski salon Jana Hrasmik 30 26. Brigita Klarič, Studio Las Zagotje 26 26. Marjana Majhenič 26 .Tina Krauskopf, Frizerski salon Krauskopf Zagotje 25 . Irena Jere, Studio Las, Zagotje 20 Poleg teh ste in lahko še glasujete za naslednje frizerje oziroma frizerke: Saša Kem, Marta Bartol, Matjaž krauskopf, Ana Gomboc, Maja Smeje, Mateja Laznik, Romana Tabor, Rajka Lebar, Marjana Majhenič, Marta Novak, Branka Lamovšek, Andreja Brcmcc, Jožica Fijačko, Nadi Perpar, Žara Ljubič, Sara Umaut in Lcpoldina Lindič. Zasavc d.o.o. bo tistemu frizerskemu salonu, katere frizerke ali frizer bo prvi dobil 1000 glasov, zagotavlja za 100.000 SIT oglasnega prostora v našem časopisu. Kupon - Naj frizer Zasavja Ime in priimek frizerja/ke in frizerskega salona Ime in priimek glasovalca/ke MEFISTOVA RAZMIŠLJANJA KULTURA Pa smo še enkrat podelili priznanja ob slovenskem kulturnem prazniku. Posvečen je, ta praznik, smrti poeta vseh slovenskih poetov, Francetu Prešernu. Njegova »Zdravljica« je naša himna postala in tisti del te pesmi, ki pravi; »Ne vrag, le sosed bo mejak...«, naj bi nakazoval sledi našega trpljenja skozi čas, patriotizem in zgodovinsko rdečo nit, tudi politično, v prihodnosti. Kadar koli se odpravim ven iz mesta, na podeželje, se z ljudmi srečujem, ki spontano se s kulturo ukvarjajo. Moj znanec Joco je sposoben na en mah opraviti več kulturnih dejanj hkrati. S plugom obdeluje njivo, pazi in ob enem vzgaja vnuka, mlajša hči pa študira. Vse to počne, moj znanec Joco pa se niti ne zaveda, da ima opravka s kulturo. On to imenuje življenjska nuja ali boj za preživetje. O Prešernovi nagradi, na dan slovenske kulture ne razmišlja. Saj to, kar on počne, počne še na tisoče ljudi, ki se jim to čisto navadna in vsakdanja obveznost zdi. Moj drugi znanec Fredi, v mestu ždi in ob vdihavanju smogastega zraka, v tovarni, s pomočjo stroja izdelke ustvaija in tako, za kultiviranost sveta skrbi. Tudi on to počne, ker se mu za preživetje gre. Največja sreča in navdih kulture in lepote se mu zdi, kadar na krožnik »šnic« svinjine dobi. In muza umetnosti preskoči vse meje, če po »šnicu«, še pivo sledi. Poznamo na svetu tudi ljudi, ki svojo ustvarjalnost z umetnim gojenjem bakterij in ustvarjanjem drugih umetnin, za množično pobijanje skrbijo. In spet druge, ki z vojnami bi svet po svoje, celostno radi preoblikovali in tako, za veke vekomaj svetu, svojo umetnino dali. Bog ne daj, da bi omikanost Joče in Fredija v isti koš, z omiko ustvarjalcev, pobijalskih kultur metal. Med tem, ko prva dva le za svojo rit skrbita in s tem lepo po božjih zapovedih živita, se drugi, veliko bolj kvalificirani »frajelji«, z življenjem množic poigravajo in igrajo boga, ter tako na silo, naravne zakonitosti spreminjajo. Zverinska je njihova omika in za besedo kultura, se njihova dejanja hinavsko skrivajo. Kultura je zgolj življenje in iz življenja izvira. Tako se nekateri vojne gredo in drugi, mirovniki, na proti vojne shode hodijo. Kako lepa so literarna dela, ki ljubezen opisujejo ali slike z ženskimi akti prikazujejo. Pokrajine, so umetniki znali lepo naslikati ali v pesmih opisati. In čustva; žalost, srečo, ljubezen, rojstvo, smrt.., so opisovali in slikati znali, skozi stoletja in tisočletja ljudje. Manj, ko bilo je tehnologije, bolj so besede, v prozi in pesmi, ter poteze s čopičem nežne bile. Vse bolj, ko se človek od svojega bistva obstoja, zaradi prevlade modeme elektronike in industrije odmika, bolj umetnost postaja groba in manj slikovita. Tako, kot življenje je vse manj prizanesljivo, tudi umetnost vse bolj lepoto izkrivlja. Romantičnost, je že zdavnaj postala odvečna beseda, nepotreben balast. Če don Juan, bi se v današnjem svetu pojavil, ostal bi brez bab. Kaj bab, niti ene več, s svojo osvajalsko umetnostjo, si ne bi pridobil. Ni časa za romantične izlive. Bodi konkreten in hiter. To je današnja parola. Daj, dam pa načelo, ki tudi v ljubezni se, kot umetnost obnese. Kakor koli že; kultura bila je in bo. Tudi če bo morala vznikniti iz pepela, kakor škrlatno, ognjeno rdeč, bajeslovni ptič feniks, simbol večne mladosti in nesmrtnosti, tudi kultura nikdar ne umre. Mefisto 7AS4vr ISKRICE IGORJA GOŠTETA SMETANA IN BALAST Na sejah trboveljskega občinskega sveta, v sredstvih javnega obveščanja se še vedno bolj kot s čim koristnejšim, ukvarjajo s tem, kaj je kdo rekel ali napisal. Več kot očitno je, da se LDS s prvopodpisanim občinskim svetnikom in poslancem Zoranom Gračnerjem ne more sprijazniti s porazom, ki so ga doživeli na zadnjih lokalnih volitvah. Smetano pobira oblast, opoziciji ostane balast. In s tem se bodo morali vsemogočni slej ko prej sprijazniti. Kar pa niti ne bo težko, saj so si v LDS, ZLSD in DeSUS v zameno za podporo Metoda Kurenta (SNS) za podžupana zlobirali toliko pomembnih predsedniških mest v komisijah in odborih ter še pomembne nadzorne funkcije, da se človek nehote vpraša, kdo v Trbovljah vlada. No, kdo bo za vse slabo, kar se bo v prihodnje zgodilo kriv, tako vemo. SLAVKO KMETIČ JE OPOZARJAL GLUHE Da bodo združenoslistniki nadzorovali kar sami sebe, ali drugače, predsednica trboveljske ZLSD Tatjana Jevševar bo, če bo v občinskem svetu dobila podporo, ena od članic Nadzornega sveta JP Komunala Trbovlje, kjer je direktor Milan Žnidaršič, svetnik in podpredsednik ZLSD Trbovlje, je opozarjal ne pozicijski ne opozicijski poslanec Slavko Kmetič iz SDS. No, opozarjal je pred glasovanjem o imenovanju, ni pa bil uslišan. UREDNIKI ALI ŠEFI UKAZUJEJO IN POLITIČNO USMERJAJO Zdaj, ko je Tone Anderlič javnosti razkril, kakšne SMS sporočila mu pošiljajo novinarke (za tiste, ki ne veste, kaj mu je ena iz nacionalne TV poslala, navajamo:”Šef je obljubil pomoč Ropu. Povej, kaj naj storim.”) je povsem jasno, da proti Tonetu Ropu ni imel nikakršne možnosti za zmago v boju za predsedniško mesto LDS. No menije tako vseeno, kdo izmed njiju bo predsednik LDS, saj sta doslej oba pokazala zelo malo takega, kar bi koristilo državljanom Slovenije. Ob tem pa bi se osredotočil na zaenkrat še skrivno, zgoraj omenjeno SMS sporočilce (v Demokraciji menijo, da naj bi bil omenjeni “šef’ Rudi Medved), ki kaže na to, kaj se v naših enostranskih (kar vse bolj ugotavljajo tudi mednarodne institucije) medijih dogaja in na kar sem opozoril tudi v komentarju, ki je bil objavljen v prejšnji številki. TUDI ZASAVSKA OPOZICIJA OPOZARJA Če to v prejšnjem mandatu ni bil običaj, v tem mandatu opozicija v občinskih svetih v Zasavju več kot očitno ne bo več molčala, kaj si misli o poročanju določenih novinarjev s sej občinskih svetov, in bo na to tudi opozarjala. Predvsem je opozicija kritična do nacionalnih medijev in tistih, ki prejemajo občinska proračunska sredstva in za katere sredstva prispevajo vsi državljani, občani in ne le tisti na oblasti. ŠE POMNITE... ...da sta 6.2.1991 tik pred osamosvojitvijo (in vojaški grožnjo JLA) LDS in SDP (sedanja ZLSD) predstavili Deklaracijo za mir, kjer so zahtevali hitro enostransko razorožitev Slovenije? Na srečo sta bili takrat ti dve stranki v opoziciji. Danes, ko sta na oblasti, o razorožitvi ne razmišljata več. Paket premoženjskih zavarovanj Zavarovalnice Triglav vam omogoča, da celovito zavarujete premoženje svoje družine. Oblikujete ga po svojih željah in potrebah, v njem pa lahko združujete tako nova kot tudi že sklenjena zavarovanja. Odločitev za sklenitev premoženjskih zavarovanj v paketu je razumna predvsem iz treh razlogov: • s paketom pridobite paketni popust, • vsa zavarovanja sklenete hkrati, • izkoristite zelo ugodne plačilne pogoje. Tako boste prihranili denar, čas in odvečne skrbi. Najbolj dragocen pa je četrti razlog. S paketom premoženjskih zavarovanj Zavarovalnice Triglav boste pripravljeni na vse. Pripravljeni na vse. triglav premoženje zavarovalnica triglav,d.d. Celje - skladišče D-Per 6/2003 Imobo? COBISS o informacije o stanju na vašem računu plačilo položnic, plačilnih nalogov in prenos sredstev med računi prijava/odjava delovnega računa, povišanje limita, vezava depozita sprememba bančnega PIN-a, sprememba naziva računa STAIUE PROmET PLAČILA ALARA1I AAROCILA P0A10C AASTAVITVE n«z«j Izberi ti. _ pregled zadnjih štirih transakcij SMS opozorila o stanju vašega računa pod/nad določenim zneskom . telefonska številka Klicnega centra NLB Moba je nov način bančnega poslovanja, poslovalnici Klik NLB, v mobilnem telefonu pa zamenjajte ki omogoča opravljanje osnovnih bančnih storitev prek svojo SIM kartico z novo, ki jo kupite v Mobitelovih centrih, mobilnega telefona. S pomočjo Mobe NLB lahko z banko poslujete kjerkoli in Poslujte z banko v hitrem ritmu sodobnega življenja, kadarkoli - 24 ur na dan. Da bi postali uporabnik Mobe NLB, izpolnite vlogo v vaši matični poslovalnici ali spletni Samo za uporabnike Mobitel GSM. Z® ) banka zasavje ^-----' Banka Zasavje d.d.. Trbovlje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke Trg revolucije 25 c, Trbovlje