Uhaja vsak dan razen sobot, nedelj r—- in praznikov Iaaued daily except Satardaya, Sundays and Holidays PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Urednlàki in upravnilki prostori: 2657 South Lawndale Ava. Office of Publication: 2657 South Lawndale Ave. Telephone. Rockwall 4904 j LETO-YEAR XL Cana lisia J« $8.00 at Chicago. £ S&T*»?!? ¿"^Tc^íüí" J CHICAGO 23. ILL« TOREK, S. JANUARJA (JANUARY I). 1948 Subscription $8.00 Yearly ÄTEV.-NUMBER 3 Acceptance for mailing at special rate of provided for in aacUon 1103, Act of Oct 3. 1817, authorised on June 4, 1818. ■f Jugoslavija bo zgradila "novo Gorico" v Sloveniji Stara Gorica ostala pod Italijo v smislu določb mirovne pogodbe. Rekonstrukcija v vojni opustošenih vasi-------------- t Belgrad, 5. jan.—Prihodnji veliki projekt v Jugoslaviji, ki bo morda privabil več deset tisoč mladih ljudi, kakor jih je gradnja 180 milj dolge mladinske proge v Bosni lansko leto, bo gradnja "nove Gorice" v Sloveniji. Progo so zgradili prostovoljci. Ta mesec bodo Jugoslovani začeli graditi industrijsko tržišče in rezidenčni center na drugi strani meje od sporne stare Go- Sovjetska vlada revidirala stališče Sedem držav naj bi dobilo posvetovalni glas Moalcva, 5. jan.—Vlada sovjetske unije je revidirala fvoje stališče glede mirovne pogodbe za Japonsko. Zdaj je predlagala, naj bi sedem držav, ki so Članice komisije za Daljni vzhod, dobilo posvetovalni glas v zvezi s pripravami, toda velika trojica in Kitajska naj izvrše delo in sestavijo pogodbo. Sovjetska nota. dostavljena kitajski vladi, delno ustreza želji Amerike, Velike Britanije in< Kitajske. Ta je, da reprezentan ti enajstih držav imajo besedo pri sestavljanju mirovne pogodbe za Japonsko. Ruski zunanji minister V. M. Molotov še vedno trdi, da komisija za Daljni vzhod ni bila ustanovljena z namenom, da ona sestavi mirovno pogodbo. To spada v področje zunanjih ministrov. Kitajska naj bi. zavzela pozicijo Francije in dobila potrebno oblast. Države, ki naj bi imele besedo, so Francija, Avstralija, Kanada, Nova Zelandija, Filipini in Indija, ki so bile udeležene v vojni proti Japonski. rlee, ki je ostala pod Italijo in Jugoslavijo. Središče in glavni del mesta sta pod Italijo, železniška postaja in nekaj predelov predmestja pa je dobila Jugoslavija. Železniška postaja bo postala centralna točka nove Gorice. Splošno se priznava, da je bil zadan težak udarec slovenskim kmetom okrog Gorice z začrta-njem nove meje med Italijo in Jugoslavijo. Izgubili so naravno tržišče za pridelke Pošiljati jih morajo v Ljubljano, glavno mesto Slovenije. Da se oškoduje za izgubo Gorice, se je Jugoslavija odločila za investiranje $70,000,000 za zgrad-njo novega mesta na podlagi petletnega načrta. Miha Marinko, predsednik vlade slpvenske republike, je naznanil potrošnjo te vsote za zgradnjo predvideva-nega projekta. Zgrajene bodo hiše za 10,000 ljudi. Vsota $20,000,000 bo potrošena za vgradnjo komunikacijskih zvez. Zgrajeni bosta cesta in železniška proga med novo Gorico in Ljubljano. Nadaljnja vsota $20,000,000 bo potrošena za rekonstrukcijo v vojni opustošenih vasi in naselbin. Ostala vsota bo krila financiranje razvoja poljedelstva, gozdarstva in turizma. m mm it mm Ja t»*Wr in mr /V * * otroci zgoreli Midland, Mich., 5. Jan.—Mati in njeni štirje otroci so zgoreli v ognju, ki je uničil njihovo hišo. Žrtve so bile mati Ethel Miller iij otroci James, Dorothy, Margaret in John. Ogenj je povzročila eksplozija olja v peči. kordst produkcije premoga na Poljskem j . Varšava, Poljska, 5. jan.— Uradno poročilo pravi, da je produkcija premoga lani znašala 59,130,335 ton. To je 1,625,675 ton več, kot je določala kvota za prvo leto triletke. KORPORACUE ZAKRIVAJO DOBIČKE Z Z AVAJALNIM KNJIGOVODSTVOM Waahlngfton. — (FP) — Economic Outlook, ki ga izdaja CIO mesečno, poroča v svojem pregledu za mesec december, da so profit! velikih korporacij zopet porasli. Članek zavrača trditev zveze tovarnarjev, ki skuša prikazati javnosti, da so se korpo racijski dobički znižali. Korporacije se igrajo s številkami o profitih s tem, da navajajo namišljene stroške obratovanja. Dalje korporacije omenjajo, kolike vsote so izdale za novo opremo in nove tovarne Številke sicer ne lažejo, lažejo pa tisti, ki se z njimi igrajo, da zakrijejo resničnost profitov. V zakrivanju resničnih profitov so velebizniški interesi moj-, stri. Od čiatih profitov, ki jih požanjejo, enostavno odštejejo namišljeno "potrošnjo" za razne nabave opreme in gradnje poslopij, vse skupaj pa objavijo v neverjetno pretiranih številkah. Te vrste knjigovodstva se poslu ■ žujejo domala vse "velike ribe," manjše pa jim sledijo. Mogočna mesarska družba Armour & Co. je lani naznanila. da to njeni čisti dobički leta 1 »46. znašali 30 milijonov dolarjev po odbitku davkov, nato pa dostavila, da ta vsota predstavlja komaj 2.6 odstotka celotnega »kupička .V resnici je v istem letu požela 192 milijonov dolar • jev dobička, kar predstavlja več kot 15 t)dstotkov profita. Mesečni buletin, ki ga izdaja CIO, ugotavlja, da vse korporacije v svojih finančnih poročilih navajajo številke, ki so zavajalne. Druga važna metoda korporacij pri objavljanju finančnih poročil ^a javnost, pravi omenjeni buletin, je v tem, da v resnici izdelajo dvoje vrst poročil. Eno finančno poročilo, ki vsebuje vse detajle, velja za lastnike in delničarje, drugo, v skrčeni obliki, pa velja za javnost. Družba General Electric je na primer objavila poročilo, ki ka že, da ao njeni profiti znašali 10.8 odstotka, v resnici ps so znašali 32.7 odstotka. Družba General Motors je navedla, da ao njeni dobički znašali 14.5 od stotka, v resnici pa so presegli 36 odstotkov. Velika nesreča na kri£Mu Archbold, O.. 5. jan.—Deset otrok v staroati od štirih do šestnajst let je bilo ubitih, ko je | vlak železnice New York Central treSčil V aani, na katerih so bili Dva otroka sta dobila tež ke poškodbe in bila sta odpelja na v bolnišnico. Nesreča se je pripetila na križišču v bližini ! Archbolda. Vlak je bil na poti j iz Chicaga v New York. Domače vesti Nov grob na aapadu Palisade, Colo.—Dne 26. dec. je tmrl Frank Bismark, član društva 162 SNPJ, doma iz Št. Vida pri Stični. (Koliko star? Koliko časa v Ameriki? Koga zapušča?—Čitatelje zanimajo vsi ti podatki in naše poročevalce za kolono Domačih vesti prosimo, naj jih ne pozabijo navesti. Ured.) Is Clav«landa Cleveland. — Naglo je umrl John Horvat« star 74 let, doma iz Hotice v Prekmurju, v Ameriki od 1911. Bil je samski in poznan kot godec in slikar. V Euclidu zapušča sestrično, v Chi-cagu pa bratranca Steva Kelen-ca.—V Collinwoodu je umrl Steve Mal^vasic, star 50 let, doma iz Horjula pri Vrhniki, Iv Ameriki 36 let, član WOW, upo-slen pri železnici NYC zadnjih 25 let. Zapušča ženo in štiri brate. Popravek West Mineral, Kans — Pokojni Vincenc Zalokar, predsednik društva 19 SNPJ, o čigar smrti je bilo poročano v Prosveti v dne 29. dec., je bil doma iz vasi JurkloŠter (ne Furjev Klošter). Od treh hčera, ki jih zapušča v Virginiji, sta dve poročeni. Dveeksploziji y v arabskem uradu Devet oseb ubitih in 71 ranjenih Jerusalem, Palestina, 5. jan.— Dve bombi sta eksplodirali v poslopju v Jafi, kjer je bil glavni stan arabskega narodnega odbora. Policija je naznanila, da je bilo devet Arabcev ubitih in 71 ranjenih. Jafa je arabsko mesto. Eksploziji sta poškodovali tudi policijsko postajo, banko in 15 trgovin. Mnenje prevladuje, da bombi položili v glavni stan arabskega odbora čl Ani Sternove gange, Židovske teroristične orgsnizacije. Danes zjutraj je nastala eksplozija v hotelu Semiramiau v Bivši rumunski kralj na Dunaju Pojasnil bo vzroke abdikacije Dunaj« 5. jan.—Novi begunci so dospeli na Dunaj, ki pa se ne morejo primerjati onim, ki so lačni in raztrgani fripeljali so se z vlakom, ki se ja ustavil na železniški postaji v Huetteldor-fru, predmestju, ki jt v francoski okupacijski coni. Med begunci so bivši rumunski kralj Mihael in hjegova skupina 22 oseb; vsi ao na poti v izgnanstvo. Odpeljali se bodo v Lausanne, Švica, kjer se bo Mihael sestal s svojo izvoljenko. Ta je princeza Anne Bourbon-Par-ma. Mihael se je z njo seznanil v Londonu, kjer se je udeležil poroke princeze Elizabete, hčere angleškega kralja, s poročnikom Mountbattenom. Ruski in ameriški vojaki so prišli na vlak in izvedli pre gled, preden je odrinil proti Švici. Mihael se ni hefel prikazati množici, ki se je zbrala pred postajo. Ostal je v avdjem privatnem vagonu z zastrtimi okni. Mirce Ionitziu, osebni tajnik bivšega kralja, je'dejal, da bo Mihael podal izjavo, 'v kateri bo pojasnil vzroke in okolnosti abdikacije. Ionitziu je zanikal poročila, da Anna Pauker, ki ima pozicijo zunanjega ministra v rumunski vladi, ni dovolila poroke Mihaelu. Zanikal je tudi trditve, da je Mihaelova ljubezenska afera povezana z abdikacijo. Vlak se je na poti iz Rumuni-je proti Dunaju ustavil v Budim-paStL glavnem masti.i Ogrske. Nihče ni pozdravil bivšega kralja. Na postaji je bjlo bilo le nekaj reporterjev in policajev. Jeruzalemij in ga porušila. Najmanj 20 oseb je pokopanih pod razvalinami. V hotelu- je bil glavni stan dveh arabskih mladinskih organizacij. Poalopja v bližini so bila poškodovana. Število žrtev nasilja in bitk med Židi in Arabci je narastlo na 555, odkar je generalna skupščina Združenih narodov odobrila načrt glede razdelitve Palestine na dve državi—židovsko in arabsko. Britske čete in policijske enote so bile ojačane v starem delu Jeruzalema, da preprečijo nove spopade med Židi in Arabci. Uradniki židovske agenture trdijo, ds so arabski gerilci dospeli v Jeruzalem iz Transjordanije, Sirije in Lebanona. GENERAL DE GAULLE ORISAL SVOJ PROGRAM Izrekal ae je za odpravo delavskih unij KOMUNISTI ZAHTE. VAJO PREISKAVO St. Etlenne. Francija. 5. jan.— General Charles de Gaulle, vodja nove stranke, ki je dobila veliko število glasov pri občinskih volitvah pred nekaj meseci, je pozval francosko ljudstvo, naj odpravi sedanji sistem delavskih unij in vzpostavi svobodno podjetništvo, obenem pa je orisal program glede rekonstrukcije Francije od nog do glave. Izrekel se je za slične odnošaje med delavci ^n delodajalci, kot so bili v Italiji pod fašističnim režimom diktatorja Mussolinija pod imenom "korporacij." General je govoril pred množico 50,000 ljudi. Poudarjal je važnost novih splošnih volitev, ki naj bi preskrbele Franciji "legitimne" voditelje. De Gaulle je privabil polovico manj poslušalcev, kot se je pričakovalo. Etlenne je rudarsko mesto, ki je bilo poleg drugih prizadeto v nedavni stavki. Shod, na kate rem je De Gaulle govoril, je bil povezan s spominskimo svečanostjo v počast v vojni padlim vojakom. ■i Med množico j« bilo več da-lavakih delegacij Iz vselTkrajev* Francije. Navzoči so le dvakrat aplavdirall generalu, ko j a pojasnjeval svoj program. vDe Gaulle je predlagat med drugim: Formiranje nepolitičnih pod-vzetoih grup lastnikov, upraviteljev in delavcev v vseh glavnih* industrijah, ki naj bi nadomestile delavske unije. Odpravo vseh ekonomskih kontrol z izjemo onih, ki se nanašajo na distribucijo pičlih' do* brin, zlasti kruha, mleka, maščob, sladkorja in premoga. * Podelitev nove in dalekosež ne oblasti vladi. j Težko obdavčenje onih, ki so ae . izpgniii plačevanju davkov. V tej grupi so bogati postopači. Zvišanje produkcije na najvišjo točko kot prispevek Francije k Marshallovemu načrtu. Rusko bojkotiranje "male skupščine" Izjav« besednik» Sovjetike unije i Lake SuccHa. N. Y„ 5. Jan.— Besednik Sovjetske unije je naznanil, da bo Rusija izpolnila svojo izrečeno grožnjo glede bojkotirarija "male skupščine" Združenih narodov, ki ae je danes sestsla na zasedanju. Pričakuje se, da se bodo Rusiji pridružile v bojkotiranju skupščine ostale slovanske ve v sovjetskem bloku. To so Poljska, Jugoslavija, Cehoalova-kija, Bela Rusija in Ukrajina. Vse so podprle sovjetsko stališče, da "mala skupščina" ni ustavna ln da je Amerika izsilila ustanovitev s namenom, da zmanjša oblast in delokrog varnostnega sveta Združenih narodov. Pričakuje se, da bo več držav reprezen ti ranih, ko se bo pričelo zasedanje "male skupščine." Doslej je le 40 izmed 57 držav imenovalo reprezentante. "Mala skupščins" je bila ustanovljena kot eksperiment. Njeno življenje je omejeno na eno leto. Rezultat je 22 ruskih ve-tiranj zaključkov, ki so bili sprejeti na sejah varnostnega sveta. Nekateri delegati so trdili, da je rusko vetirsnje za ključkov onemogočilo učinkovite akcije varnostnega aveta. Naložitev težkih kazni komunistični stranki. De Gaulle je zaključil svoj govor s obsodbo v pojma statične Francije, katere cilj naj bi bil le doaega predvojne točke v industrijski produkciji. Dejsl je, da mora iti Francija naprej. Če ne bo šla, bo utonilp. Komunistični list Franc Tireur je zahteval, naj francoski fipsn< čni minister odredi preiskavo, ki naj bi dognala, kako more general De Gaulle, ki prejema mesečno penzijo 50,000 frankov (okrog $400) potrošiti 25,000,000 frankov mesečno za organiziranje svoje politične stranke. Ako bogati Francozi ali zunanji interesi podpirajo to stranko, naj vlada objavi njihovega Imena in jim naloži težke davke. A1TLEE PODPRL AMERIKO V BORBI PROTI RUSIJI De/6/ je, da komunizem ogroia Evropo BLAGINJA LJUD-STEV V NEVARNOSTI London. 5, jan,—Premier Att-lee se je postavil na stran Ame-(ki^. rike v njeni "mrzli vojni" proti Po m r» usijl in izjavil, da komunizem ogroža Evropo s novo obliko imperializma. V svoji obsodbi ruskega komunizma Je Attlee poudaril, da so komunistične stranke v vzhodni Evropi strmoglavile ekonomsko tiranstvo fevdalizma in kapitalizma, zaeno pa so zavrgle doktrine-svobode posameznika, politične demokracijo in duhovne dedščine zapadne Evrope. Attlee je govoril po radiu kot reprezentant delavske stranke na svoj rojstni dan. On je star 65 let. "Zgodovina Sovjetska unije je nam v svarilo," je dejal. "To je, da brez politične svobode lahko kolektivizem hitro zabrede na stranpota in vodi v nove oblike zatiranja in krivic. Kjer ni politične svobode, privilegiji in krivice prilezejo na dan. V komunistični Rusiji so privilegiji za nekaj ljudi pojav. Prepad med visokimi in nitki-mi dohodki se stalno širi. Sovjetski komunizem isvaja smernice, ki gladijo pot novim oblikam imperlalisma—Ideološkega, ekonomskega in strataš-JtegjL Ta oblika ogrožajo blagi njoTn način življenja drugih ljudstev v Evropi." Attlee Je v svojem govoru poveličeval Ameriko, kar brani in zagovarja svobodo In človeške pravice. Kritiziral je njeno kapitalistično ekonomijo, Meno pa je naglašal, da so olajševalne okolnosti. — Granata ubila italijanske otroke t Kim, 6 jan.—Trije otroci so bili ubiti, sedem pa ranjenih v Palerml, Sicilija, ko je eksplodirala ročna granata. Eden izmed otrok je brcnil v granato, nakar je sledila eksplozija. TRETJA STRANKA NUDI DELAVSTVU PRILIKO, DA PORAZI NAZADNJAKE New York. - (FP) — Nazna nllo Henry A. Wallace, da bo kandidat za predsednika Združenih držav na listi tretje stran-ke, je pretrgalo molk organiziranih delavcev in liberalcev, ki ao doslej posvečali pozornost fcampanjl za poraz nazadnjaških kongreanikov. Wallace Je s svojim naznani lom namah spremenil politično ugibanje. Glavno vprašanje sedaj je, kako ae bo organizirano delavstvo opredelilo glede letoš njih predsedniških volitev. I)o aedaj Je bila večina organiziranega delavr va na strani demo- > kretske stranke. Položaj- se Je naenkrst spremenil Ameriško delavstvo, zlasti pa ' ono v delavskih unijah, ae bo moralo odločiti v bližnji bodoč nf/sti in zavzeti odločno ter jas | no stališč* v letoinjf volilni kampanji. Wallace le v svojem govoru podal jasno Izjavo glede smernic tretje politične stranke To velja tudi sanj aamega, kajti Tak le program valebtsnlea. orgaaltiranega v NAM (National Aaaedatioe of Manufacturers-Narodna pod)etnUka sveta.) Kitajski komunisti > oblegajo Cangčun ftanghaj, Kitajska, 5. Jan.— Poročilo pravi, da komuniatIČnu sila okrog 30.000 mol oblega Cangčun, glavno mesto Mandžu* rije v predvojni dobi. Knote te armade ao prodrle akozi noti a-I nji obrambni obroč mesta. on je njen predstavnik In kandidat za predsednika Združenih držav na listi nove stranke. Desničarski voditelj! CIO In AI)F bodo sicer nasprotovali Wallacu, ne pa člani—njihovih unij, Znano je, da unljski vod!» teljl često ne morejo vplivati na člane svojih unij glede politi*-1 nih zadev. Pričakuje se, da bo* do reakcionarni unljski vodita-Iji podpirali Trumana. . Na drugf strani pa bodo val levičarski unljski voditelji dali podporo Wallaeu, tako tudi ve liku večina unijakih članov. Wallare bo dobil glavno oporo med člani vseh delavskih unij, dalje med /umore!, progresivnimi ln liberalnimi elementi. Po leg tega pa gu bo podpirala pro-greaivne stranka, ki Irna svoje r«llce v ra/nih državah. Poznavalci političnega trenja so mnenja, da bo Wallaoeva kandidatura pripomogla k porazu Trumana, To bo pripomoglo kandidatu lepubltkaneke stranke do zmage Republikanci ae veselijo pojava tretje politične stranke, ker vidijo v tem svojo zmago. j; '„■ • Zgodovina tretjih političnih strank v Združenih državah si rer ne ka*e uspehov, ampak ae-danji |xilo?aj se zelo la/likuje xl položaja v prejšnjih Časih. Amerika aedaj odprto pomaga reakciji po vsem svetu, kar vodi v možnoat nove vojna. PROS VET A TOREK, 6. JANUARJA 1948 PR'OSVETA THE ENLIGHTENMENT GLASILO IM LASTNIMA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Oif«a of MU publlahod by SIotmm Maiftonal Boaoiii Socloty Suhlii m ZiruUna driav* (iam Cfaieaga) te Kanada NN M lata. $¿00 aa pol lata. 02.00 t« čotrt laU; sa Cklcago ia okolico Cook Co~ M.50 m calo lato. 04.7» sa pol lata; sa laosemstvo 111.00 SakaaripHaa raloa« tor tka Uaitad Otaftos (eacept Ckiaago) smd Caaada M.00 par yaar, ChJeafa and Cook Couaty 00 M por yoer, toroifa ooantries 011.00 por year. Caaa aflaaov po dogovor»-—Roknptat dopisov la noaaročo at h ¿tankov ao aa *aJo. Rokopial literarno raoblne (¿rtiča. porasti, pasmi Itd ) »o vraajo pošiljatelj« 1« v siotaju, ¿a Je prtlošU Advortlaiag rataa on agreement.- Maauacrlpts of commualcaiioas aad aaaalfcrttad arttalaa will aet ba raturaad. Othar maauaaripta. aa »torlos, plays, poem*, etc« will ba returned to sonder only accompaalad by solf-addressed aad Nadav aa vso. kar Ima stik s Mat ami PROIVETA 2017.59 So. L*wndale Ara.. Chicago 21. iUlnaie Delavstvo in nova stranka ~ Včeraj smo postavili vprašanje, kaj stori organizirano delavstvo, predvsem unljski voditelji v novi politični situaciji, ki bo nastala z ustanovitvijo nove progresivna, toda najbrže ne soda iistično usmerjen je stranke, katere predsedniški kandidat bo Henry A. Wallace. Na to vprašanje bi sicer lahko odgovorili na kratko: da bo razdvojeno, toda s tem ni dosti povedano., Vpra Šanje zahteva boljše analize. Znamenja so, da se bodo .desničarsko usmerjeni in reakcionarni unijski voditelji na vkej črti postavili proti novemu poli Učnemu gibanju. To velja posebno za vodstvo CIO, ADF in že-lezničsrskih bratovščin. V resnici smo čitali že teden pred Wal lačevim govorom, da namerava Philip Murray odprto nastopiti proti njemu (Wallaceu) in gibanju za ustanovitev nove stranke —enako kot je storil Walter Reuther, od katerega tega nismo pričskovali, kakor tudi oportunisticni voditelji nekdaj radikalne krojaške unije Amalgamated Clothing Workers. S tem v zvezi naj omenimo, da je po prvotnem načrtu Wallace nameraval naznaniti svojo kandidaturo na čikaški konvenciji organizacije Progresivnih Amerikancev, ki se bo vršila 17. in 18. januarja in položila temelje novi politični stranki. Ker pa so se desničarski liberalci, med katere spada tudi Walter Reuther, očividno organizirali, da že vnaprej napravijo čim več škode in oklevetajo Wallacca ter novo stranko pred njenim porodom, Je bil prvotni načrt zavržen. Waliac» jim je prepre&l to nakano s tem, da je naznanil svojo kandidaturo po radiu pred določenim časom. Tsko je demokratom zmešal njih štreno ter jih s svojo ofenzivo in s svojim briljantnim govo om postavil v zmedo in defenzivo.. * Vse to seveda ne pomeni, da proti Wallaceu in novi stranki ne bodo dvignili največje kampanje obrekovanja, strašenja in smešenja. V tem se bodo, kakor so se že, najbolj odlikovali "free-lancerski" lažiliberalci in desničarji, ki bodo lomili kopju za Trumana in njegovo wallstrectsko-militaristično zunanjo politiko. Koliko daleč se bodo v to kampanjo podali unijski voditelji, bo odvisno od članstva, katerega politično ne kontrolirajo. To se Je pokazalo pri vsakih, volitvah, še bolj pa se bo pokazalo pri prihodnjih. Sigurno je, da bo Wallace z novo stranko vred dobil mnogo priatašev med "rank and filerji"~-po našem mišljenju več nego Truman. Ti člani bodo svojim unijskim voditeljem tudi lahko povedali v obraz,; da ne dajo centa, nikar še dolarja za boj proti Wallaceu in novi stranki. Z drugo besedo: ako se med delavstvom, organiziranim kot neorganiziranim, pokaže močan sentiment za Wallacea in novo stranko, se tudi unijski voditelji ne bodo drznili metati polen pod noge in blatiti novo politično gibanje in hjene kandidate. Marsikdo bo y tem primeru tudi skušal skočiti na "bandwagon" —morda tudi Walter Reuther, če bo videl močan sentiment med avtnimi delavci za Walldcea in novo stranko. In aigurno je, da bo ta sentiment med avtnimi delavci velik, kajti njih unija je na splošno progresivna. Ne verjamemo, da je veliko avtnih delavcev, ki bi bili pripravljeni lomiti kopja za Trumana in druge rcakcionarje. To velja v večji ali manjši meri tudi za mnoge druge delavske organizacije. Vse to je znano tudi organizatorjem novega političnega gibanja. Prav tako je znano tudi Wallaceu. V resnici bi ae Wallace sploh ne bil spustil na to pot, ako bi se ne bil prej prepričal, da lahko računa na precejšnjo podporo tudi s strani unij—sicer ne od strani glavnih untjsklh voditeljev, marveč od strani članstva in nižjih voditeljev. Wallacea je v resnici urgirajo mnogo lokalnih unijskih voditeljev in agresivnih "rank and filerjev", naj naznani svojo kandidaturo, in to posebno od tsko zvsnih "levičarskih**, v resnici progresivnih unij. * Po našem mnenju se novo politično gtbanje zdravo razvija— lahko bi rekli idealno. Mi smo povsem zadovoljni, da niso v ospredju tega gibanja birokratični unijski voditelji a la Murray, Green. Woll, Lewis, Potofsky, etc etc. Ako bi namreč ti m g podobni unijski moguli sodelovali pri. ustanavljanju nove stranke, bi v njej ne bilo nobenega sluha o kakšni demokraciji in članstvo bi ne »melo nič več besede kakor jo ima na primer pri političnem odboru CIO ali pa v drugih podobnih odborih in ligah, ki so Jih zadnje čase ustanovile razne mednarodne unije kot tudi ADF. Ti odbori so bili ustanovljeni od vrlia in so tudi kontrolirani izključno od vrhs—po glavnih voditeljih. Članstvo nima v njih nobene besede, kakšne urnemu ■ naj zastopajo in koga podpirajo pn volitvah v m ti «*!Im,ii m> organizirani po kopitu obeli starih kapitalističnih strank v katerih imajo besedo h- politični boast Mi upamo da nova stranka ne bo zgrajena po tem kopitu, marveč po vzorcu pravih delavskih sli socialističnih strank, v katerih leži oblast v članstvu. Ako ne bo zgrajeno po tem vsor-cu, to je na članarini posameznih članov in na široki notranji demokraciji, tedaj se bo razvila v nič drugega kakor v politično maštno, * katero se bodo poljubno Igrali novi politični boaai. To pomeni, da mora biti zgrajena na klubih, ki morajo biti podlaga za vao strankino strukturo- mratno. dtstrikUuv državno in na-rodno—pristop pa Imeti vsaka /načajna «rfeba ki se strinja s programom In načeli stranke Da II imajo organizatorji tega gibanja tako i stranko v mislih ali nr nam še nI znano. Končno še tole; Ako ae U«4o glavni unijikt voditelji izrekli . proti Wallaceu in novi stranki, tedaj na) oni člahl ki so drugačnega mnenja, ne prispevajo niti cents v kampanjski skled političnega odbora CIO, Delavske politične In izobraževalne lige ADF in podobnih urujskih odborov, ki imajo v načrtu, da od v takega člana doba vsaj dolar. Ta asesment je po zakonu in tudi po unijskih sklepih popolnoma prostovoljen. Rečemp tudi to, ako M organizirano delavstvo potrošilo toliko milijonov dolarjev za zgraditev nove stranke kolikor Jih mislijo unijski voditelji zbrati in potrošiti za "kaznovanje sovražnttfov Po norem letu Cfclsbolm, Mino—Leto 1947 je zatoiHlo, kakor je pred njim že milijone. Zaposlenost je velika, kakor ni bila še nikdar prej v mirnem času. Delavske mezde so sicer precej velike, vendar pa se delavstvo vsled velike draginje le težko preživlja. Imamo pa tudi revne delavske sloje, kateri živijo v revščini. V letu 1947 so bile spremembe tudi pri našem društvu 110 SNPJ. Smrt nsm je pobrala pet članov, med njimi tudi tajnika. Umrli so, kot so pred njimi tisoči drugi. Sicer pa smo zamašili vrzel z novimi člani, seveda s tem pa ne moremo dati življenja umrlim članom. Dokončali so svoje delo. Sreča za njih je bila, da so bili zavarovani v dobri jednoti in njih dediči so prejeli lepo zavarovalnino. Priporočam vsem onim, ki Še niso včlanjeni v naši jednoti, da takoj pristopijo, dokler Še ni prepozno. Za vsa pojasnila v zvezi z zavarovanjem se obrnite na društvenega tajnika ali pa na ravnatelja mladine. To mesto imam sedaj jaz in sem vam vsak čas na razpolago. Če se boste ravnali po mojem nasvetu, vam ne bo žal. Minuli so božični prazniki. Vsaka veroizpoved si lasti božič. Božični prazniki pa so tudi vir profita za trgovce. Nekateri dajajo darila, drugi pa jih prodajajo. Pravilno bi bilo, da bi bil ta praznik samo spomin na Kristuaa, ki sC j* rodil pred malo manj kot dva tisoč leti v Betlehemu. Kakor nam priča zgodovina, so si izposodile ta 'praznik od paganov razne religije. Ko so veliki duhovniki u-morill Kristusa, so mislili, da so v umorom uničili tudi njegove ideje, pa so se zmotili. Ljudstvo ni hotelo pozabiti Kristusovih naukov. • Nekateri duhovniki se držijo Kristusovih naukov, mnogi pa le gledajo, kako bi obogateli na račun ljudskih žuljev. Eden teh bi rad obogatel na račun naših naprednih delavskih listov, katere toži za $1,200,000. Ne vem, če bo kaj kruha iz te moke. Naša vlada je bila tudi zelo radodarna za božične praznike. Izdala je več kot pol milijarde za zapadno Evropo in nekaj drobtin je padio tudi Kitajski. Predsednik Truman je imel svoj božični govor pred božičnim drevescem pred Belo hišo. Omenil Je, da je danes ^ Evropi in Aziji veliko brezdomcev, ki potrebujejo naše pomoči. Imenoval ni nobenega naroda, vsekakor pa je imel v mislih Anglijo, Francijo, Italijo, Nemčijo, Avstrijo in Kajšekovo Kitajsko. Seveda, vzhodna Evropa, izvzemši Grčije in Turčije, pa ne potrebuje od nas nobene pomoči. Ne, za te narode nimamo pomoči, dasiravno so bili na ši dobri zavezniki v skupni borbi proti nacifašizmu. Naš predsednik Truman je zelo dobrega srca, zato bi moral dati pomoč vsem narodom, ne oziraje se na narodnost ali polt. Vsi smo enaki: črni, beli ali rmeni, vsi moramo živeti! Amerika kar naenkrat obljub- Znan1 bors?I špekulant Edwia Pauley, asi stani armadnag* tajnika Ksnnetha Royala, y rasgovarje s senatorjem Fergusonom ls Michfgaaa. Pred senatnim odsekom Je Psuley prlsnel, d- Je s svojfml Špekulacijami s pšenice, bombažnim oljem, mastjo in ko-laml selo "dobro napravil." Sodi se. da Je med visokimi vladnimi uradniki, kongresnlld In senatorji več takih Pauleyjev. Kvečjemu bode rssgaljeni. toda oatall bodo na svojih mestih. V Angliji, da o državah v sovjetski sferi sploh ne govorimo, bi kaj takega ne bilo mogoče.. preprečiti, da se v bodoče na razmetava naš denar na vse vetrove. Bivši podpredsednik Združenih držav Henry Wallace Je pred meseci izjavil» da je treba-pomagatl vsem narodom in ne samo nekaterim, pa čeprav nas stane 50 milijard. Ako bi upoštevali njegove ideje, ne bi bil danes svet razdeljen na dva sovražna tabora. Če bom imel priložnost» bom še pisal o tem. Na koncu pa voščim vsem srečno novo leto! Frank Kluno. Glas starega dopisnika Irwin, Fa.—Leto 1947 je za tonilo. Te Vrstice pišem iz mojega noveg4 doma, v katerega sem se preselil 13. julija 1947 lz Hermlnieja. Stanujem v Ir-winu, R. D. 4 ob cesti US 30, katera vodi križem naše obljubljene dežele, če pa imaš dovolj "novaca," še dalje v tujino, tja, kjer rastejo dišeče rožice . . . Ljudje neprenehoma iščemo srečo tega sveta, toda bolj ko jo iščemo bolj se nas izogiba. Leto z osmico na koncu bo nastopilo še pred no bodo natiskane te vrstice. Upajmo, da ne bo to leto tako napeto kot je bilo lansko. Nobenega pravega miru nimamo, ampak samo stra-šenje še s hujšo vojno. Walter Winchell se dere neprenehoma po radiu kot obseden in brizga ogenj in žveplo na Rusijo ln druge slovanske države. Oh, kje je razum, kje je človeška pamet? Svet potrebuje boljše voditelje, drugače se bo res znašel v novi vojni. Namesto da bi ljudje Živeli v miru in zadovoljstvu, mOsto da bi narodi sodelovali med seboj, pa si groze drug drugemu. Zakaj ne živimo tako kot se spodobi za poštene kristjane? Zemlja je bogata, ljudstvo ustvarja donrlne, a vendar vse se preselil v svojo "kučo" in tako imam dela. na koše. Če pa bom imel kaj več časa v tem letu, se bom pa večkrat oglasil, tako bom enega in drugega o-pomnil, da še vedno živim. Če pa sO utrne moja zvezda, potem pa seveda ne bo mojih dopisov na svetlo, kajti mrtveci ne odgovarjajo živim bitjem, pač pa se pogovarjajo 6ami med seboj. Sicer smo že nastopili novo leto, vendar pa želim vsem mno- go sreče 1948! in zadovoljstva v F. Fink. Pismo iz Poljan nad Skofjo Loko i II. Poljane, Slovenija.—Z obnova gre pri nas bolj počasi, a gotovo. Letino smo imeli za silo. Obnesel pa se je nam dobro krompir, istotako korenje in repa. Ker je bilo vse leto suho vreme, nam je pričela primanjkovati voda. Iz hribovskih krajev morajo hoditi po vodo uro hoda v dolino. To je v Bukovem vrhu in Lučnah. Hribovci ne morejo kuhati niti žganja, ker nimajo vode, da bi zalivali ka di. Tako leži sadje vse križem, kajti letos je obilo obrodilo, in za majhen »denar ga dobiš kolikor hočeš. a Po priključitvi Primorske k Sloveniji je pri nas zavladalo veliko veselje in ob nedeljah se vozijo ljudje tja na obisk.'elasti v Cirkno, Idrijo, Vipavo, Reko in tudi Trst ter Gorico. V Trstu in Gorici lahko naši ljudje vidijo Angleže in Amerikance, o katerih pravijo, da imajo vsega v izobilju. Sicer pa tudi mi ne trpimo prevelikega pomanjkanja, prišel pa bo čas, ko bomo imeli vsega doVolj. Pozdravljam vse naše Poljan ce, posebno ps Matta Tuška v Power Pointu, O., Id ima pošto v svoji naselbini. On je tudi naš človek iz Smoldnega doma, a je že 47 let v Ameriki. V njegovih pismih pravi, da ni iz- ga primanjkuje Za revne ljudi. Ija velikanske vsote denarja ta-1 Vse tiste .milijarde, ki jih prepad nt Evropi, zato mnogi v teh morejo Wallstreeterji in drugi! "jf*?v,n .pi .. .. . . . državah nočejo prijeti za nobe- špekulanti, so ustvsrill vsi Iju- kl^učno' da ne bi Priiel na ohak no delo, ker se zsnašajo na na-! dje in ne samo majhna peščica!, še dolarje ln ne samo to. Mno-| fce večkrat sem slišal, da se gi že delajo načrte, kako bodo čagl »preniihjajo. Od leta 1909 izkoristili te naše dajatve. Spe- do danes m Je marsikaj spre-kulantje bodo dobro živeli, na- menilo. TiAege leta sem prišel vadni delavci »»a trpeli le dalje v to obljubljeno deželo iskat pomanjkanje. To Je že dokazal; x|at*ga teleU. toda tega so po-La Guardija, ko je bil načelnik hrustali že drugi pred mojim pomožne organizacije UNRRA-c prihodom v to deželo. Sicer pa La Guardija je bil tedai tudi vseeno živim, ne v izobilju, am-v Jugoslaviji In jovno povedal, P*k skromno. Seveda, zlatega Časovni komentarji MILAN MfDVCtEf Našega predsednika so dršl a smoja Našega predsednika Trumana se res c^rči smola. Drži ae ga, odkar je po naključje zavladal v Beli hiši. Ni si še dobro ogledal Bele hiše, pa se je že vs? podiralo za njim, in ko so republikanci dobili večino v senatni in kongresni zbornici, so pričeli nekateri celo apelirati nanj, naj re-Oignjica kot predsednik Združenih držav. Tedaj je bil mož precej poparjen, ko pa se je republikanska večina izkazala, da ni nič bolj kompetentna kot demokrati, se Je pričel po malem dvigati predsednikov prertiž. Kot poročajo iz Washingtona, se Je predsednik zadnje mesece že kar dobro počutil in politični veščaki so napovedovali, da ima precej prilike za ponovno izvolitev. Toda draginja, draginja! Mnogi se ne zmenijo za Trumanovo doktrino, ker ta pač spada v politični teritorij, ter ti s ponosom povedo, da se za politiko sploh ne zanimajo. Ampak draginja je nekaj nepolitičnega, čisto domačega, tako da se vsakdo razume nar^jo in jo pošteno občuti. No, predsednik je našel krivce draginje in udaril po njih. Povedal je, da mnogi špekulirajo z žitom in s tem navijajo cene. Ljudstvo je sprejelo predsednikov nastop proti špekulantom z odobravanjem na znanje. Toda v predsednikovo veliko smolo je njegov udarec po špekulantih z letalom in se prepriča, kako je danes pri nas. John Homec, ki ima mesarijo v Auburnu, 111., bi tudi rad ve del, koliko je pri nas napredka, odkar je odšel pred 40 leti v Ameriko. .Vprašuje, če imamer elektriko. Elektriko že imajo na Dobravi, na Šiškah in Petelin v Žabji vasi. Prav sedaj pa se posvetujejo, kako jo bi napeljali v uro oddaljene Vinharje. Stara stvar pa je elektrika v Poljanah, ki ima centralo v Hoto-veljši grapi in Gornji vasi, ki jo imajo napeljano iz Žirov. . Avtobus vozi po večkrat dne vno iz Škofje Loke in Ljublja ne. Za majhen denar lahko prideš kamor hočeš, kajti voznina se ni toliko podražila v primeri z drugimi stvarmi. Da imajo vsi večji posestniki mlatilnice, tudi ni nič novega. V Dobju in Bačnah že imajo mlatilnice, ki omlatijo, preseje-jo in spravijo žito v vreče. Da ima že skoraj vsakdo radio, tudi ni novost. Tudi vodovode i« mamo, ki pa so letos po večini suhi. Radi tega se pripravljajo Poljanci, da bi speljali vodo iz Hotoveljske grape po Hotovljah ln Dobju in še drugam. Seveda pri tem bodo pomagale oblasti. Pozdravljam' tudi Johna Prostorja, slovenskega urarja. na Waterloo rd. v Clevelandu. Tudi on me je prosil, naj bi poročal kaj novic iz našega kraja. Ob priliki bom poročal o "La Passionariji" Poljanske doline. (Dalje na 3. atrani.) ■ da so blago, ki je bilo namenjeno za jugoslovansko ljudstvo, v tržaški luki odpeljavali drugam Da se to dogaja, ao izpričali tudi razni ameriški kongrrsniki in senatorji, ko so potovali po Ev- teleta fte vedno iščem, toda ne pričakujem, da ga bom našel, to se pravi, da danes več ne sa njam, ia bom obogatel. Mnogi moji prijatelji ao me vprašali, zakaj več ne pišem v ropi in Kitajski Naša vlada bi Prosveto Glavni vtrok je. ker morala Upoštevati ta poročila in I nimam časa. Saj veste, ds sem in nagradenje prijateljev" v okviru starih strank, predvsem v demokratski, tedaj bi ai lahko še do prihodnjih volitev zgradilo močno stranko In tudi izvolila marsikaterega poslanca ali javnega uradnika—morda tudi predsednika. Sigurno Je. da ima delovno ljudštvo po tovarnah In farmah In v uradih.In pod zemljo dovolj glasov, da lahko zmaga. Edino, kar je potrebno Je to, da obe sUri stranki prepusti kapitalistom in millUristom. delovno ljudstvo pa se oklene svoje stranke in koraka do zmage. Slika kale skupine republika aaklk senatorjev s T altom na ¿ein. kl ae sestavil! republikanski program sa "pobijanje" Inflacije. Osnovna točka tega "programa" Je peoatovoijno radonIraaje ko modltet. ki so v pomanjkanju ln "prostovoljno kontroliranja" cen po "free enterpriser^." odjeknil notri v Belo hišo; prišlo je tia dan, da je eden izmed velikih špekulantov sam Truma-nov osebni zdravnik, poleg njega pa na stotine drugih vplivnih oseb, ki imajo visoke službe v raznih vladnih departments. Torej zopet smola za predsednika, za njegove politične nasprotnike pa imenitna politična municija. Toda kadar se človeka drži smola, se ga pošteno drži! Po vrhu vsega tega pa je padla še večja bomba, ko je Henry Wallace naznanil kandidaturo za predsednika Združenih držav, kar pomeni, da je le malo možnosti za Trumanovo ponovno izvolitev. Sicer pa se ne more poslabšati položaj v Združenih državah in ne po ostalem svetu, če pride v Belo hišo sam simbol reakcije Taft. O sreči in smotru življenja Človek živi za srečo na tem svetu, toda koliko ljudi je v resnici srečnih, je pa drugo vprašanje. Tisti, ki so v resnici srečni, so največji umetniki. Prvi pogoj sreče je, da imaš smdter, da veš kaj hočeš, da si v soglasju s samim seboj. O sreči in smotru človeka piše H. S. Canby sledeče: "Milijoni ameriških mož in žena razkosa-vajo svoja življenja s tisoč podrobnostmi, od katerih jih devetsto ne dovede nikamor — prav gotovo ne bliže sreči. Živijo hitro, toda ne težko ln ne smiselno. Oni živijo zato prehitro, ker ne vedo kam jih vodi pot, radi lega morajo hiteti, da pridejo tja. Živeti ne znajo zato pi-eprosto, ker ne znajo preprosto misliti. Ti milijoni se niso Še nikdar dovolj časa ustavili, da bi si za-, črtali smoter, za katerega je" vredno živeti. Faktično ne vedo, kaj prav za prav hočejo. Henry Thoreau, naš največji naturalistični filozof, je imel svojo razrešitev za ta problem. Hotel je napisati knjigo, zato je odšel za dve leti v gozdove, kjer je živel kot puščavnik in obdela-val koruzo in fižol za preživljanje. Tako se mu je posrečilo pobegniti \z vznemirjajočega in nerednega vaškega življenja Ur v miru premišljati o knjigi, katero je napisal, nakar se je vrnil domov. Na kratko: naj prvo je našel pravi smoter, nato pa se je otresel vseh podrobnosti in trivialnosti, ki so mu tratile čas in energijo. Seveda to ne pomeni, da moramo mi vsi v podrobhosti posnemati Thoreaua, zlasti ni ta rešitev za one, ki sovražijo fižol in obdelovanje zemlje. Vendar pa lahko v bistvu vsakdo vpora-bi njegov princip. Mi živimo v sredini podrobnosti,Tči nas naredijo, da tekamo okrog v krogih, pridemo pa nikamor. Posledica tega so utrujenost, živčna onemoglost in krvni pritisk. S tem ni rečeno, da se moramo jxxlati v puščavo, potrebno pa je utemeljiti, kaj prav za prav hočemo, potem pa je treba zavreči vse podrobnosti, katere uničujejo tistOi kar je najdražje v življenju. Žit* smiselno, mesto hitro!" Med svojimi somišljeniki s-de-neš ob kamen Nemalokrat se zgodi, da najdeš sovražnike med svojimi somišljeniki. To je pač del boja v življenju, skozi katerega mora iti vsakdo, ki se udejstvuje v Javnem življenju. Tudi naš veliki pisatelj Lojze Adamič Je že doživel marsikatero razočaranje v svojih vrstah in v oktober-de-cembrski številki njegovegs T «i T Je zapisal; "My own recent experience led me to the conclusion that the worst bastards' are those who happen to be on your side in a cause. They are apt to grind you down woise than those who openly opposing you.H A4amič je moral biti selo razburjen, ko je zapiaal te bese* o nekaterih svojih somišljenikih, vendar pa |e resnica, da včasih naletiš na bolj brezobzirne in krivične ljudi med svojimi somišljeniki kot ps nasprotniki. TOREK, 6. JANUARJA 1948 PBOSVETA SLOVENSKO LJUDSKO SODSTVO V 16. M 17. STOLETJU Današnje ljudsko sodstvo, ki je uvedeno v Jugoslaviji it» drugih naprednih državah in ki j* nadomestilo staro okorelo, formalno in kapitalističnim interesom služeče sodstvo, smatrajo mnogi kot popolnoma nevo pravno ustanovo, Res sicer predstavlja danes ljudsko sodstvo, kot vsa ljudska oblast, velik napredek v razvoju človeške družbe, vendar nam | pove naša zgodovina, da smo Slovenci neke vrste ljudsko sodstvo imeli že v 16. in nadaljnjih stoletjih. To ljudsko sodstvo so predstavljali zbori (danes bi rekli masovni sestanki) vsegi» prebivalstva določenega okoliša, na katerih so se ob sodelovanju vseh navzočih po nezapisanih ali po zapisanih običajih ter po prirodnem pravnem čutu ljudstva reševali manjši spori in kaznovali storilci lažjih deliktov. O tem je na splošno danes še malo znanega in tudi noben slovenski pisatelj- ni v kaki zgodovinski povesti prikazal ljudskega sodstva. Ko se seznanjamo z današnjim delovanjem te ustanove ljudske oblasti, ne bo odveč, da spoznamo tudi oblike poslovanja sodišč v tistih časih, ko so se nekateri spori reševali po sodnikih iz ljudstva in ob aktivnem sodelovanju vsega naroda. Take ustanove ljudskega sodstva so bili predvsem zbori vinogradnikov, na katerih so katerih so opravljali "gorske pravde". Vinsko trto so v Sloveniji začeli gojiti zlasti v srednjem veku. Vendar pa vinogradi niso bili last kmetov, temveč plemstva in duhovščine. Ti seveda vinogradov niso obdelovali sami, temveč so kmetom zemljo oddajali v najem, ki je bil pogosto tudi podedljiv, tako da so posamezni vinogradi ostali v trajnem obdelovanju neke družine. Kljub temu pa obdelovalci zemlje rfiso bili lastniki; to so še nadalje bili graščaki ali cerkveni velikaši, katerim1! so kmetje morali plačevati, navadno v delu pridelka, poseben davek. Nad vinogradniki pa je zelmji-ški lastnik imel veliko oblast, kajti ti so mu bili navadno osebno podložni. Tako je poteg pravice do deleža na pridelku, do dovoljevanja šolanja, preselitve in poroke, imel tuil pravico sodstva nad svojimi podložniki. Toda posebne razmere v vinorodnih krajih so sčasoma omilile to absolutno oblast zemljiškega lastnika nad vinogradniki in tako se je razvilo posebne vrste sodstvo, pri katerem so pričeli sodelovati tudi vinogradniki sami. Seveda se je to sodstvo, pri katerem so sodelovali poleg zemljiškega lastnika ali gorskega gospoda, kakor se je imenoval, tudi sodniki, izbrani od vinogradnikov oz. celo vsi vinogradniki zbrani na zboru, tikalo le manjših sporov, oz. lažjih deliktov glede vinogradnikov ali takih zborih zlasti Gorske bukve. To je zakonik, ki je izšel leta 1543 v nemškem jeziku in ki obravnava prav vse zadeve, ki se tičejo vinogradnikov in vinogradništva. Vsebuje številne pravne predpise upravnega/ civilnopravnega in tudi kazenskega značaja in urejuje tako pravice in dolžnosti vinogradnikov, o obdelovanju vinogradov, o reševanju mejnih sporov, o povračilu storjene škode, razen tega pa tudi kazni za posamezne prestopke koi n. pr. tatvino, obrekovanje in podobno ter določbe o delovanju ljudskih sodišč—vi-nogorskih zborov. Za uporabo na slovenskem ozemlju so bile Gorske bukve prevedene iz nemščine na domač jezik in danes poznamo deset prevodov, ki so bili namenjeni za posamezne kraje in se v podrobnostih seveda razlikujejo med seboj, so pa v bistvu vsi enaki. Zlasti so. povsod vsebovane določbe o delovanju vinogorskih zborov, na katerih rešujejo pravde ljudski sodniki, izbrani od ljudstva. Vinogorski zbori so se opravljali nekako od leta 1550 pa do francoske revolucije koncem 18. stoletja, verjetno pa tudi že prej. V življenju ljudstva so ves čas predstavljali posebno slovesen dan, na katerem so obravnavali vse pravne zadeve. Zbori so se vršili enkrat ali dvakrat na leto in to vedno na dan, ki je bil vsem dobro znan; tudi kraj je bil vedno istiš bodisi vrh gorice ali v vasi pod lipo, ob dežju pa v kaki večji stavbi. Udeležili so se ga prav vsi prebivalci iz soseske, tudi ženske in sam zemljiški gospod s pisarjem. Njega so sprejeli slovesno in vinogorski zbor se je vedno pričenjal po slovesnem nagovoru gornika. Gornik/ ali tudi goršek imenovan, je bil neke vrste posredovalec med gorskim gospodom fh vinogradniki, hkrati pa tudi njihov zaupnik, saj so ga sami izvolili iz svoje srede. Poleg gornika, pisarja in gorskega gospoda pa so bili najvažnejši organ na zboru ljudski sodniki, ki jih je ljudstvo imenovalo "srenja", kar pomeni sredina, saj so predstavljali osrednji organ vsega ljudskega zbora. Rekali so Jim tudi cvelbar-ji, (kar prihaja od nemške besede za 12), ker jih je bilo navadno toliko. Njim na čelu je stal starešina, ki je bil najuglednejši med njimi in je tudi izrekal sodbe. Vse ostalo ljudstvo je to srrtijo obkrožalo. Po po- vinogradov. Težji dejikti so bili. travnem nagovoru so se naj-pridržani plemiškim sodiščem. P1*^ Pitale Oorske bukve in Kljub temu pa je to sodstvo bilo "htevo tudi tolmačile, da je le velikega pomena, kajti pre- bil vsak udeleženec poučen o prosti ljudski sodniki so sodili in reševali spore po naravnam pravnem čutu ljudstva in seveda tudi po posebnih zakonih, v katerih se je tudi zrcalilo domače pravo. Na teh zborih se je tako razvijalo, ohranjalo in uveljavljalo domače ljudsko pravo in se uspešno zoperstav-ljalo tujemu germanskemu, rimskemu in cerkvenemu pravu. Zato lahko smatramo *te zbore vinogradnikov, oz. gorske pravde za izredno pomembne ustanove v zgodovini slovenskega ljudskega sodstva, saj se iz njih najlepše razvidi* staro domače pravo, razen tega pa kažejo, kako lepo si je ljudstvo znalo samo urejati svoja sporna vprašanja, brez vmešavanja tujih oblastnikov. Razen teh gorskih pravd so bila ljudska sodišča tudi tako imenovana kvaterna sodišča (nšziv prihaja odtod, ker so se sestajala vsake kvatre. t. j štirikrat na leto) in polšja sodišča, za spore o polšjem lovu Tako prva kot druga so imela enako vlogo kot zbori vinogradnikov, le da niso bila v vinorodnih krajih in so urejala sporne zadeve kmetov drugod. Vendar pa bistvenih posebnosti pri njih ni in tudi zanje je veljalo akoro vse tisto kot za vinogorak* zbo- rt _, Vir. iz katerega lahko danes proučujemo in spoznavamo ste-ro slovensko ljudsko sodstvo, ao poleg še ohranjenih zapiskov o določbah zakona. Nato so se kot prve reševale upravne zadeve, o katerih je najprej spregovoril gorski gospod, za njim pa dva izbrana ugledna moža, ki sta vse primere poznala in pregledala in kot zastopnika vinogradnikov na zboru poročala. O njih predlogih pa Je sklepala vsa skupščina in sklep je bil obvezen za vse. Sledil je drugi, sodni del, ki* je bil tudi slovesen, vendar za nekatere bolj kočljiv. Prvo besedo je seveda imel gorski gospod, ki je posamezne vinogradnike obtožil raznih prestopkov, kolikor so jih ti zagrenili. Najobičajnejši taki deliktl so bile poljske tatvine, poškodovanje nasadov, neplačilo davščin in podobni. Gorski gospod p* je samo obtoževal, pravice soditi ni imel; to je imelo ljudstvo samo po svojih izvoljenih ljudskih sodnikih, ki ao sklepali, ali je ob toženi grešnik res kriv ali ne in ki ao' Izrekali tudi kazen. Obto >eni se je seveda lahko zagovarjal ln si najel celo zastopnika, ki se je zanj potegoval in šele po njunem zagovoru so sodniki šUtptiL Naložena kazen |e bila prav različna: grešnik je dobil nekaj bat in po podplatih, navadno pe je moral kazen plačati v denar ju ali Ae pogosteje v vinu ali ceio kruhu To Je bilo namreč mla praktično glede na '11-kof" ,pn končanem zborovanju Za obtožbami gorskega gospoda so prišli na vrsto spon med posameznimi vinogradniki, bo diei zaradi popašnje, upravljive ga jezikanja, spora o meji ali podobnem. Ker so bili vinogorski zbori le enkrat ali dvakrat na leto, «t je seveda nabralo dovolj sporov in drugih neprilik in tako so vsi navzoči stremeli za tem, da bi se sprte stranke čimprej pobotale in bi se uradni del sbo-ra čimprej zaključil. Tožnik je moral toženca še pred zborom obokati, pa tudi na zboru samem so sodniki vftdno poskuša» li a poravnavo. Šele če ta ni uspela io je obtoženi le trdo-> vratno zanikal obtožbo, tožitelj pa je pri njej vztrajal, so sod-niki poslušali izvajanja obeh in nato razsojali. Zanimivo je bilo, da je smel vsakdo obtožiti tudi sodnike, gornika ali celo gorskega gospoda. Ko je bilo zasebnih tožba konec, se je vinogorski zbor zaključil s splošno ljudsko zabavo. PobotflLni spori so ustvarjali splošno zadovoljstvo, tako da so vsi navzoči z gorskim gospodom in aodniki vred pri čaši vina in prigrizku (ki so ga prispevali obsojeni) zaključili vinogorski zbor. Iz zgoraj navedenega vidimo, da so bili v življenju slovenskega ljudstva vinogorski zbori velikega pomena. Najbolj pomembno pa je*bilo to, da je ljudstvo samo. reševalo svoje spore po sodnikih, ki so uživali splošno zaupanje. Vprav ti sodniki iz ljudstva, ki so najbolj poznali vse lepote in težave vinograd niškega življenja, so najlaže in najbolj pravično razsojali spore in sodili po splošnem pravnem čutu ljudstva. Zato je bilo prav-danje skoraj brez stroškov in se je navadno končalo s poravnavo v splošno zadovoljstvo. Tako se je torej ljudsko sodstvo izkazalo v slovenski zgodovini kot res dobra ustanova.—It S. ZNANSTVENA OVANJA V NOVI vm Llttbllana. — Koliko skrbi posveča nova Jugoslavija razvoju znanosti, je razvidno še iz številnih znanstvenih ustanov, ki jih predvojna Jugoslavija ni imela, V naši novi skupnosti pa pomenijo odločilen faktor pri nadaljnem gospodarskem in kulturnem razvoju. V mnogih večjih mestih naše dpmovlne so bili v razme rorr a kratkem povojnem .času ustanovljeni številni znanetvenl zavodi (kmetijski, zdravstveni itd.). Samo v Ljubljani sta blii na novo otvorjeni 2 fakulteti, agronomska in ekonomska, is popolni le ao ae pa tudi medicin aka, tehniška, in filozofska. Med pomembne znanstvene u-stanove, ki jih je univerza v Ljubljani pridobila v novi Jugoslaviji, moramo uvrstiti tudi Institut za proučevanje prazgodovine človeka, S to panogo znanosti ao se dqalej bavili ma- loštevilni slovenski znanstveniki, v bodoče pa bomo razpolagali s številnim ln dobro izšolanim kadrom. Delo', ki ga je Institut opravil v razmeroma kratkem času, je izredno plodovi to. Tudi naše arheološke najdbe so v uoj nem času pretrpele občutno škodo. Marsikatere pomembne najdbe iz prazt!"dovinakega življenja človeka, so "nosilci kulture" — odnesli v Nemčijo. . Vodja instituta, tov. dr. {koder, je že v lanskem letu izvršil PRIMORSKE VESTI i • , I Se peta »vobotčina Posvetovanje slovanskih filmskih delavcev V novembru so se v Pragi posvetovali slovanski filmski delavci. Posvetovanja so se udeležili predstavniki Sovjetske zveze, Jugoslavije, Poljske, Bol- cali konferenco slovanskih film-garije in Češkoslovaške. Udele- skih delavcev 2. februarja leta ženci so sklenili, da bodo skll- 1048 v Češkoslovaški. Dne 21. nov. Je sklicalo prosvetno društvo "France Preše-renH na Kolonkovcu sestanek. Na sjaoredu je bilo kulturno predavanje. Pred pričetkom predavanja sta se pojavila v dvorani, dva policaja, ki sta opozorila društvenega predsednika, da je potrebno, za vsak sestanek predhodno dovoljenje. Predsed nik jima je pojasnil, da ni bilo doslej treba teh dovoljenj. Policaja sta odšla, ne da sesta nek odpovedala. Čez kakšno uro sta si vrnila v spremstvu drugih, ki-ao ae pripeljali s polir cijskim kamiončkom. Policaji so navajali, da je sestanek v nasprotju z določbami proglasa št. 11, ker niso zanj zaprosili predhodnega dovoljenja. Sledila je aretacija društvenega pfadsed nika ln predavatelja, nakar so po zaslišanju oba izpustili z naroČilom, nanj se zopet Javita na policiji. Predavateljevo gradivo so pridržali. Ta primer iznova PREMIERA NOVEGA TUGOMERA Začetna predstava tretje sezone po osvoboditvi Je bila premiera novega TuKomera—največja, prav za prav edina tragedija slovenskega dramskega slovstva. Levstikov "Tugomer" je v dramaturški prepesnitvi dr. Bratka Krefta našel svojo polno podobo s tem, da je postal čistejši v svojem bistvu, kajti prej bodisi sploh ni prišel na oder— Ceear Jane« In Če«sik Stan«. kot Oeroa In Radulf. Marija Vara kol Vrs^v Tugomer u. po "zaslugi" avstrijske cenzure ln staro-jugoslovanske kulturne politike"—ali pa je bil občinstvu predstavljen v okrnjeni, izpače nI obliki. Tugomer je izrazito heroična tragedija, ki Je dobila jasneje izraženo svojo snovno misrl: potrebo brezkompromisne borbe z nacionalnim sovražni-| kom. brez oklevanja ln brez dvo- mečlh pomislekov. Prav to jo (poleg sicer poštene, vendar zgrešene misli na krono) Tugo-merova tragična napaka, iz katere se rodi zlo zanj in za njegovo ljudstvo. Vendar je v Tugomeru tudi jasno izražena misel: usodna na paka posameznika ljudstvo sicer lahko pripravi v nesrečo, ugonobiti ga pa ne «nore; del Slovencev se pod Batogovim vodstvom reši, Vrza Franke prekolne—in mi vemo, da ae bo nje-n¿ kletev uresničila. To Je tisto, kar daje Tugomeru tudi danes—in prav danes— njegovo veliko aktualnost, njegov veliki ne le gledališki in 11 terarni, ampak celo-polltlčni pomen. Jan Slavko kot Tugomor, Uprizoritev Tugomera je režijsko pripravil dr Kitfr sam, nosilci glavnih vlog pa ao vodilni igralci narodnega gledališča; zaposlen je skoraj ves ansambel. V prvi vrsti Slavko Jan, (Tugomet) Ivan I^evar (HUde bert). Marija Vera (Vrza). Dalje Mira Danilova (Zorislava). Vida Jan Juvanova (Grozdana). Pavle Kovfč (Mctislav), Lujo Dremovec (Hatog). hdvard Gre-gorln (Gripo). Janez Osar (Ge-ron), Elvlra Kraljeva (Kajaznl-ca). Sodetjuje tudi vrata najmlajših Igralcev in slušateljev Akademije za igralsko umetnost, med njimi predvsem Mitja Bitem- (Bojan). Branko . Mlklavc (Zovolj) In Btene ^eenlk (Ra-4*10. dokazuje, kako pojmuje ZVU svoje rtaloge na področju STO ja. Zapadna demokracija bi rada poleg štirih svoboščin priključila še peto, ki naj tržaške Slovence oropa še tiatih drobtinic kulturne svobode, ki ao jo doalej lahko uživali. Vsa ta po litika ae odraža tudi v oviranju izvedbe gospodarske enotnosti STO-j a in v doslednem odreka nju predatavnikom večine prebivalstva pravice po sodelovanju v javnih organizmih, kakor n. pr. v conskem in občinskem svetu, kjer le zmerom sedijo ljudje, ki slepo izvršujejo ukaze svojih gospodarjev z onstran oceana. Demokratično prebivalstvo na področju STO ja pa se bo vztrajno bprllo proti vsem tem ln podobnim metodam 1n naklepom anglo-amerlšklh Im-perlallstov in njihovih krajevnih hlapcev. Ali... ali... Tržaški trgovski krogi zatrjujejo, da ni mošna zamenjava blaga med cono A Tržaškega o zemlja, ki je zasedena pe angio- ameriških četah, in med cono B, ki je v upravi Jugoslovanake armade. Trgovci morajo proaiti za vsako, tudi neznatno količino blaga posebno dovoljenje, An-glo ameriške okupacijske oblasti se namreč strojto držijo spo razuma med obema vojaškima upravama, ki Je veljal do ustanovitve Tržaškega ozemlja, pa b| moral, kar je povaem jšsno, prenehati, čim Je stopila v veljavo mirovna pogodba z Italijo. AH je Tržaško ozemlje državna enota ali ni? Ali je Tržaško o-zemlje enotna država, ali pa sta to dvt državi? Mirovna pogodba pravi, da je Tržaško svobod no ozemlje enotna država. Po vsem tem, kar se dogaja, pa sme mo sklepati, da bi radi gospodje pri snglo-smeriških oblaste!» u-veljavljali načelo dveh držav, kjer je zamenjava blaga med obema conama onemogočena. Razne novice Delavci, ki so zaposleni v novem pristanišču, so odkrili skril bunker, napolnjen z eksplozivom. Verjetno gre sa material, ki so ga zapustili Nemci ob umi ku. — Razvpiti major Richard so n, ki je bil obtožen zaradi važnih kriminalnih zločinov, je bil obsojen samo na pet let prisilnega dela. — Del ozldja se je porušil v okolišu ulloe Glullanl pri Sv. Jakobu. — Drzni zlikov-ci so Izropsll trgovino z živili, ki je last 56-letnega Adoifa Busa nija. — Odpeljali so 100 kg sa lame, 50 kg sira, 8 zabojev likerjev, 120 kg masla In la/en tega iz blagajne še 70,000 lit Dne 22 novembra Je zajel požar jeklarski oddelek ILVE. V bil žkii Martinove peči št 2 se je vnelo skladišče z nafto. Ogenj ae je razširil z bliskovito nagli eo. ftkodo cenijo na več milijonov t\in*rl9V — Polili siri min ao našli ob obrežju dve orjaški mini Italijanskega Izvora. V bil žlrri so poetavill posebno stražo, da se ne bi pripetila neerečs — Pri preiskavi v čevljarski de lavnki v ulici Maehiavelll št 71 |e odkrila policija 71 zabojev cigaret ameriške znamke Dognali so, da gre sa kupčije črnoborsl ancev, ki m poskrbeli ra to, da so dobil* cigarete ameriško znamko da bi Ml Izkuplčeč čim izdatnejši ... važna izkopavanja, letos ps je bilo težišče vsega dela fhstituta, v Batalovem Spodmolu pri Postojni. V tej jami so raziskovali že Italijani pred vojno. Najdbe, ki so bile shranjene v postojnskem mu sej u. ao Nemci od peljali ob koncu vojne. Letošnja raziskovanja našega znanstveni ka so bila izredno uspešna Med številnimi najdbami so najznačilnejše živalski ostanki jamskega medveda, mrmotice, prago-veda, divjega prešiča ter ognjišča in kameno orodje pračlove-ka. Odkopavanja pa se bodo še nadaljevala in je pričakovati, da bodo najdbe še bogatejše. Naša študentska mladina ima pri tem delu velike zasluge, saj je z veseljem sodelovala pri tem delu, ki je zek) naporno. Samo pet študentov je opravilo nič manj kot 2540 prostovoljnih delovnih ur. Izkopavanja so se v lanskem letu vršila tudi v Stični. Vodstvo .izkopavanj je bilo poverjeno ravnatelju Narodnega muzeja v Ljubljani, tovarišu dr. Kastell-cu, ki je ob sodelovanju študent ske mladina raziskal prazgodovinske gomile ter razne oblike zidanih ter votlih grobov. Prpvo"bogatstvo za naše muzeje pa predstavljajo rezultati obsežnih izkopavanj, ki jih je lani ln letos vfršll tovariš Korošec v Ptuju, S pomočjo petdesetih sodelavcev se mu je puti«-čtio na starem gradu odkopati staroslovansko svetišča in okoli 350 grobov z najrazličnejšimi predmeti: posodo, orožjem ter nakitom, med katerim je posebno znamenita najdba zlatih prstanov, Izredne lepote in dragocenosti. Razen teh glavnih najdb so odkrili tudi prazgodovinska ognjišča in oatrnke utrdb starega rimskega mesta. 8 temi povojnimi najdbami se bodo naši muzeji še bolj obogatili ter bodo poleg znamenitosti, ki Jih že posedujejo, Še bolj pridobili na svojim pomenu. Najlepši muzeji se nahajajo pri nas v večjih mestih naše republika. Narodni musej v Ljubljani se ponaša s svojimi bogatimi zbirkami, med katerimi najdemo nekatera važne redkoatl. Ogledovale! imajo v tem muzeju priliko videti bro nasto vitulo lz Vač pri Litiji, katere stsrost ja ocenjena iz dobe 500 let pr. Kr. r., veliko zbirko keramik iz kolišč na ljub-Ijanakem barju, ki izhaja 1* dobe 2000 let pr. Kr, r., bronasto glavo lc časov rlmskegs cesarja Avgusta, bronast kip rimskega uradnika J* dobe 200 let pr. Kr. i , tar veliko zbirko gotskega in longobardskega orožja. Tukaj vidimo tudi zbirko nakita, ki je bila najdena ^Kranju ter Izhaja ii dobe 800 let pr, Kr. r. Znamenite so slovenske nsjdbe, ki izhajajo lz dob|> IX ali X. sto letjs. Med kulturno zgodovin skimi znamenitostmi je važna zbirka orožja, pohištva in umetne obrti ter velika zbirka novcev, ki jih je okoli 11,000 lz rimske dobe ter 20,000 iz novejše dobe. Muzejska knjižnica hrani nekatere znamenitosti, med katere štejcifto kot nsjvsžnejšo rokopise poezij nsšega največjega pesnika Franceta Prešerna, rokopis poesmi "Krst pri Ssvl-ciM, pesnikovo pohištvo in plsms, V mestnem muzeju v Ljublja ril vzbuja veliko pozornoat zbirka orožja, ki so ga nsšl prvi borci uporabljali v času narodno-oslobodilne borbe. Prlrodoalov-ni muzej v LJubljani ima Še posebno redkost; okostje ogromnega mamula lz ledene dobe ter razne redke metulje ln bogate herbarije s področja našega rastlinstva, Ogromne zgodovinske važnosti pa so dokumenti, ki Jih čuvs držsvnl arhiv LR8, med katerimi najdemo akte deželnih stanov Iz dobe kmečkih u (Mirov In turških upadov ter starejše zemljiške knjige ln urba.je, kjer je zapisana "stara pravda", ki so jO nsšl predniki, takrst še tlača nI, uporno ln z orožjem v roki zahtevali od nemške grajske gospode Tudi Maribor lina krasne muzejske zbirke, med katerimi vzbuja posebno pozornost znamenita zbirka keramike iz zgodnje "ilirske dol*", ki j« bila najdena v okolici Maribora, največ v Poštell. Občudovanja vredni so tudi Izdelki starih pohorskih steklarn ln mariborskih obrtnikov Ptujski muzej ima rsren bogatih najnovejših najdb tudi posebno znan bogat rlmakl lapldarlj, muzej v Celju pa hrani bogato narodopisno zbirko Glasovi iz naselbin (Nsdsljavnnja s I. slaaai.) o preprosti ženski lz Žabje vasi. Ona se je od začetka vojna z vso vnemo udejstvovala za partizane in. Izgubila dva sinova. Oba sta padla za osvoboditev domovine. Pa tudi njo so pogostoma nadlegovali Nemci in "ta beli". Je res čudno, da je še ostala med nami. Ona Ima sestro in BO-letnega očeta v Avelli, Pa. Radi njenih zaslug je zelo spoštovana. Ona ve tudi za grobove vseh partizanov, ki so padli v borbo z Nemci v naši dolini. Spremljala je tudi partizanske brigade in jim bila kažipot. Bila je v neprestani ne varnosti, res prav tako kot slavna špansko La Passionaria. S traktorji pri nas še ne orje-mo, ker je le tnalo njiv, ki bi prišle v poštev. Z agrarno reformo nismo dosti pridobili. Nekaterim, ki so prvotno zemljo vzeli, " so jo nazaj vrnili, to pa za to, ker so jo sami obdelovali, kajti pri nas velja pra vilo: zemljo tistemu, ki jo obdeluje!' Visoškim so odvzeli nekaj zemlje, toda oni niso nikdar delali i posestvom dobička, kajti so dati več ljudem kot je njim ostalo. Toliko za danes, drugl£ pn ka i več Pozdrsvljeni! Ivan Batlš. Vse lo pestro boga tat vo v naših muzejih predstavlja za nas tudi neprecenljiv dokument dela, borbe ter materljalnega ln kulturnega življenja naših krajev in ljudi, od najstarejše dobe du novejših dni. Razumljivi) je, da naša oblast lz teh vzrokov te vrste bogatstva skrbno čuva, zbira ter podpira vse napore na ših znanstvenikov, da bi te važne dokumente čim bolj Izpopolnili ter jih stavili v korist in last najširšim ljudskim množicam. Bodi pridno dekle HRANI 0DRABUENE MASC0BE Bedi umno dekle ODDAJAJ JIH PROTI LEPI GOTOVINI Naša vlada eravl. v svatu Aa vadne k«n|a maUob in oi|a talla p*l»fta} ata|šali , , . lm k or tali le seM. Odda|ta sleliev-•o kapi)» -o«bitnih asaššs» < . . pe današnji* ta- aahl i¡ ODDAJAJTE ODVtABLJEN K M A I C O B E A m* rt«« M f«l Salv»«« C*a»oUtlM. to NAROČNIKOM Datum v oklepal«, bi Man. 31. l«4f), pele« Imena aa nasJev» veas le a lees 4 naročnina. Peaovtée It '■»no da aa anas Mal m aaanaaas »»»Miaanauaaaawasi ■to P»OSVET A TOREK, 6. JANUARJA 1948 = TOVARIŠI rovm r, Z TESTOM TONE SELlSKAR (Nadaljevan)«) Počasi sta jo dvignila z blazino vred. Spodaj na ravnini pa je hrup borbe vedno bolj naraščal. Videla je odstrele minometov in eksplozije min ter odsvit topovskih strelov. Gledala je na poljano poželjivo, hrepeneče, nekak plamen vseobsegajočega jo je zgrabil, toda ne^ Crt ne Pavlek nista opazila, kako se ji oči po-" časi zapirajo in kako gleda samo ie nekam v silno prostranstvo, kakor da ga ni moči pregledati. - Eg "Naše brigade napadajo . . je šepetala.» "Očka, očka, zdaj gredo po tebe ... Vse ječe bodo odprli . . . Svoboda . . . Mama, ali nas vidiš, kako gremo naprej . . . Črt, Pavlek . . . Dimež, Blaž . . . at . . "Sonja, Sonja!" je klical Črt in se je v hipu zavedel, da mu uhaja. "Črt . . .H je še- vzdihnila hropeče. Potem je zdrknila na blazino in umrla. • • • Otroci iz vasi so jo zasuli s cvetjem. Ležala je med rožami nemo in spokojno s pol nasmeškom na ustnicah. Tovariša sta sedela vsak na eni strani vzglavja in sta jo čuvala. Črt je srepo gledal nekam v daljavo in je razmišljal. . . . Pavlek je nemo gledal po poljani in je razmišljal . . . Ženske pa, Gorjanke, ki so prihajale se poslavljat od junakinje, so šepetale: - 'Tako je še mlada In. lepa!" "Pa ni matere poleg nje ne očeta , . r' In so se sklanjale k nji in jo poljubovale. "Naj te, sirota, jaz poljubim, namesto matere ,.r In ko so jo dali naslednjega dne v belo krsto, ki «o jo stesali tovariši bolničarji, so ji ženske pbstlale dno krste z rožami, stara ženica pa je odhitela na svoj dom in se vrnila z majhno, vezano blazinico, ter jo ji dala pod glavo. < "Saj si za nas umrla . .. Za nas vse si umrla, ljubljena . , ." je ihtela starka. "Za nas uboge ... Za nas poteptane . Joj, da si mi hčerka, kako bi bila ponosna!" Tovarišice iz čete, ki so taborile v vasi, so nosile trnjev venec. Partizanska zastava je vihrala v pomladnem vetru, četa borcev je nemo stopala za krsto, ki so jo nosili bolničarji. Črt in Pavlek sta hodila poleg krste. Pavlek je spet nosil na rami strojnico. Sonce je sijalo. Na majhnem revnem pokopališču je zevala odprta zemlja. Tovariši so se poslavljali. V srcih so ji obljubljali večno zvestobo na življenje in smrt. Črt je stal ob grobu nem in visok. Srce mu je gorelo. Glava mu ni klonila. Ko je donela čez grobove Pesem žrtvam, je stiskal svojo puško, da so se mu nohti zajedli v les—in je pel. Pavlek je mislil na Marič-Ico, na očeta, na Sonjo—in je pel. Zagrebll so jamo. Otroci so jo posuli z rožami, ženske so zaihtele, tovariši so zasadili v grob lesen križ s trnjevlm vencem. Pavlek je na grob položil svojo strojnico, s solzami v očeh je zazrl cvetje, ki je pokrivalo zemljo, položil je trce prav na grob in dahnil: "Za našo Sonjo— poalednjI rafal!" In zapela Je mašlnca preko vse poljane, krik-nila je svojo bojno pesem v pomlad, da je odmevalo od gore do gore, od srca do srca. 'Tovariša sta šla ■ pokopališča močnu in smela. Tovariša sta hodila nazaj v svojo četo drzna in trdna. Tovariša sta se vračala v četo ka- kor z velikega potovanja. Duha Sonje sta nosila s seboj. Psst z njenega groba jima je grela srca. • 29. SOVRAŽNIKA JE TREBA POVSOD POISKATI Med Krko in Savo se razprostira prelepo Krško polj«. Na to stran se dvigajo Gorjanci z vinogradi in prosiulo Gadovo pečjo, kjer rodi najboljši dolenjski cviček, onstran pa se dvigajo griči z vinogradi in sadovnjaki vse do Sotle. Med obema rekama leže bogate slovenske vasi Poljancev: Cerklje, Bušeča vas, Mraševo, Pi-rošica, Krška vas, Skopica ... vse do Krškega in Brežic ob Savi. Tod Je svet rav*n, tod raste pšenica ter rž in ajda, tod so rodovitna polja, vasi so lepe in prostrane, domovi široki in zidani, tod je blagostanje doma. Tod je naš kmet oral in sejal, trto okopaval in obrezoval ■ grozdje obiral, sadje stiskal, kosil in ribaril. Tod se je razlegala slovenska pesem ob žetvi in trgatvi, odkar pomni slovenski rod. Toda prlhrumel je sovražnik. Izrtgal je bogate vasi naši domovini in jih vklenil nase. Potegnil je mejo sredi slovanske zemlje, prerezal je naše ljudstvo na dvoje, pa še mu ni bilo do* volj. Ljudstvo vseh teh vasi je moralo zapu-• stiti svoje domove, nasilno so ga odvlekli tisoč kilometrov proč v tujino. Zapustiti je moralo svoja poslopja, vinograde in sadovnjake ter živino. Sovražnik je natrpal vse naše ljudi na kamione In jih odgnal v Nemčijo kot aužr nje. V Slezijo, še onkraj Berlina, na Poljsko . . . kdo ve kam še vse! V naše vasi pa so naselili Nemcf iz Kočevskega, kajti nemška meja mora biti varovana le po Nemcih! Zdaj živi 'v teh vaših tuje ljudstvo, tuji ljudje, ki so se polastili njihovega premoženja. Na Cerkljanskem polju pa, ki je ravno kakor miza, je sovražnik zgradil letaiišče. Velike lope stoje tam, avijoni se dvigajo in pristajajo kakor grabežljive ptice ter nosijo smrt nad ozemlja premagancev. Pavlek se plazi ob meji. Ob grmu tik Krke, blizu Bušeče vasi, se ogleduje, kje in kako bi najlažje in najmanj opasno reko prebrodil. In kaj le počne naš Pavlek ob nemški meji? Mar je iz čete pobegnil? Ah ne! Na ono stran mora priti tako ali tako! Ogledati si mora sovražnikovo postojanko, približati se mora letališču, dognati položaje bunkerjev, število sovražnika, ogledati si mora telefonsko napeljavo . . . Težka naloga! Toda Pavlek je mlad kmečki fante, bos, njegov podrapan klobuček ga je na mah spet spremenil v pastirja. Njega ne bo nihče pobaraj za potne listine,, da Pavlek je kakor ustvarjen za oglednika. Že doma v četi mu je komandant narisal natančno vse poti in vse vasi, kjer bo moral hoditi, opozoril ga je na opas-nosti, ki ga čakajo tamkaj ter na velik pomen te njegove naloge. Od njega zavisi ves uspeh -tega pohoda, na katerega se je četa že dalj časa pripravljala. "Vidiš, tebi zaupam to nalogo, čeprav si najmlajši v četi!" mu je dejal komandant. "Napadli bomo letališče, uničiti moramo avijone In zapleniti živino Kočevarjem, da bo imela naša vojska dovolj hrane. Pojdi, sinko, zanesem se nate!" (Dalja prihodnjič.) Ob napadu na Šoštanj leta 1941 šestega oktobra leta 1941, o-krog U. ponoči je nad železniško progo v Penku, kjer se Šaleška dolina zoži, čudno zateglo sko vikala sova. Nad eno uro se je' oglašala. Kakih petsto metrov nad železniškim tirom v bregu, kakor da nekoga kliče . . . Kdo naj bi se zmenil za njo, saj se oglaša tudi tam na drugem vrhu, na lokoviškem hribu, pa tudi tam v smeri Sv. Klorijana. Pravijo, da (»omeni, če ae sova dolgo časa oglaša na enem mestu, posebno pa v bližini, hiše, izreden nepričakovan dogodek, da bo nekdo kmalu umrl ali kaj drugetia. Vw je kazalo, d« ti glasovi nekaj pomenijo, da ne kaj ni v redu Noč je bila temna Skozi predor je kakor vaak večer leno prisopihal zadnji redni večerni vlak. ki je Tasaipal ti ■oče drobnih t»k< •r. Po eeatl m» ae druga za drugo premikale luči in druga za diugo tudi ugajale. Delavci iz velenjskega rudnika in šoštanjske tovarne bo m vračali i dela domov. Drug za drugim so iacinjali v svoje ob breg pri »Ion jene hišice in z vsa kim vred j« izginila po ena luč V temo je plašno šumela umazana Pa ka. Počasi in previdno ae pomik.• ta ob železniški prfffei od šoštan • nost, saj je v bližini železniški predor, a ob nJem straža. Nič ne govorita, niti ne šepečeta. Ob vsakem najmanjšem zadetku čevlja obstojita in prisluhneta v temno, tiho noč, Zavila sta v breg. Med njima je razmaha deset do dvanajst metrov. V rokah držita za strel pripravljeni puški. Stopetdesct do dvesto metrov od ceste ae u-stavita, prisluhneta, ali je vae tiho in mirno, nato pa nastavi «len roko na usta in . . . uuhu huhu. fce enkrat . . . uuhuhu-liuuuu. Neuglajen, nekam nu rov glas ae je zaletel preko »mrek In grmovja na vse strani v temo. Vajeno uho je moglo takoj ugotoviti, da je ta glas le posnemanje aovjega. Sicer pa kdo izmeti tistih, ki ao živeli vsaj nekaj čas« na vasi, še ni oponašal ob hladnih jesensekih večerih sove. To ni navkezadnje prav nič posebnega , . , Nekoliko više od njiju ae je zdaj od zvala sova s akoraj enakim glasom. Oglasila se je tista sova, ki se javlja na tem mestu že nad eno uiti, neprestano v časovnem razmahu petiK minut, Ti glasovi pomenijo vae kaj drugega kakor navadni Klasovi aove GU» *irfhe „acl vsemi, ki so zaa«Mtli naša mesta in vasi. ¡Odmev onih so ki ao se prvi za *ke strani dve postavi. Bolj k" vedli nujnosti upora: Ti glaaovi se približujeta križišču ceate Injm bes ljudi, ki lomijo verige In železnice, počasneje so koraki okove, v katrre so vkovani, p« Tu je potrebna posebna prevld-jae zavedajo svojih silnih moči, svojega poguma in volje do svobodnega življenja. Zveza je vzpostavljena. Postavi se hitreje pomakneta v smeri proti robu gozda, odkoder je prišel odziv. Iz gozda se je skozi visoko praprot prerinil komandant. Sledil Je znak spoznavanja in v krepek objem sta se stisnili des nicl. Srečala sta se v popolnoma spremenjenih okoliščinah komandant 25 mož "Kmet", s pravim imenom Letonjev Jože, In "Mlo", eden Izmed onih dveh, ki sta prišla. Poznala sta se že iz predvojnih časov, z raznih partijskih konferenc In akcij. Pozdravila sta se z znanim pozdravom iz prvih časov partizanskih borb "V boj — za svo bodo". Ni bilo časa, da bi se kaj več razgovarjala Treba je bilo takoj kienlti od tod, kajti pot do cilja, kamor morajo d<»apetl še pred svitom, je precej dolga. Treba se bo premikati v ne po sredni bližini Šoštanja in je bila moJnost, da zadenejo ob ne-prilike, zaradi katerih bi morali iZpremenitl smer. Zašumelo je po pr sproti, fantje ao si zategnili pasove, popravili klobuke In čepice. In že se Je potegnila na vzdol po bregu kača. Drug ia drugim v razdalji par metrov ao stopali počasi in previdno ,ru-dayi, kmečki fantje, splavarjl in Študentje, najprej ob železnici, nato "preko železniškega mosta na travnik, proti beli cesti Stla mli ao se ob grmovje ob potoku in prisluškovali, kaj se dogaja na, cesti. Vodiča se splazita na samo cesto. Nikjer ni slišati niti topotanja po cesti, niti glasov. Psi so se zbudili in obveščajo drug drugega, da smrdi po puškah, smodniku in tujih ljudeh. Vodiča sta dala znak za premik. Dva tovariša se postavita na cesto in straži ta, ostali pa drug za drugim prečkajo cesto. Vsi so preko in nihče jih ni opazil. Se daj se izgubljajo v temo in meglo . .. Proti jutru šele jo bilo konec poti za to noč. Dosegli so cilj Grmado nad Plcšivcem v neposredni bližini Graške gore, Um, kjer je pozneje slavna XIV. di-viziia zaključevala svoj pohod na Štajersko. Na Grmadi sta se združili četa Pohorcev in ona, ki je prišla nocoj mimo Šoštanja, sestoječa iz Savinjčanov in revircev. Prve in druge je pozvala v borbo stranka. Znaki spoznavanja, kraj, kjer bosta dobili obe skupini zvezo, čas sestanka, vse je bilo določeno in izvedeno z največjo točnostjo in vestnostjo. V teh razmerah vzpostavljati zvezo ni bila lahko stvar, pomanjkanje odgovornosti pri tem poslu bi moglo imeti hude posledice. - Vestnost vzpostavljanja zveze je bila dokaz, da je vsa organizacija v močnih rokah, v rokah partije. Vseh borcev je bilo šestinšii-rideset. Vsi so bili oboroženi s puškami in bombami, največje veselje vsem pa so bili trije pu-škomitraljezi, ki jih je prinesla s seboj skupina s Pohorja. Mnogi so se nocoj pirvič^ življenju srečali. Vsi imajo za seboj že mnogo zanimivih dogodkov iz zadnjih mesecev. Čeprav so bili utrujeni od dolge nočne poti, se vendar nikomur ni ljubilo #patl In počivati. Izmenjavali so si misli, pripovedovali o napadih na avtomobile, o borbah na Pohorju. Najlolj zgovoren je čokati Robin, rudar iz Zagorja, ki mu ne zmanjka besed niti smeha, vse ve in vse zna. Nekoliko vstran od glavnega taborišča se Je nastanil štab, sestavljen iz vojaških in političnih funkcionarje^: Tu je Miloš Zi danšek, sekretar pokrajinskega komiteja KPS, Kmet, komandant Savinjčanov in revircev, Toledo, španski borec in sedaj komandant Pohorcev, Mravlja-kov Božo-Bombi iz Šoštanja in še nekateri. Nihče ne počiva. Nekaj razmišljajo. Sklanjajo se nad papir in rišejo neke skice, pa zopet vzamejo beležnice in nekaj pišejo. Vsi partizani vedo, dfL se pripravlja nekaj posebnega. Vsak sam pri sebi ugotavlja, da se bo zgodilo nekaj velikega, nekaj, o čemer bodo govorili daleč okrog. Nad 40 ljudi1, do zob oboroženih, — kdo ne bi čutil v sebi moči,' da naskočiš, kjer koli je treba. Vsi so bili oboroženi s puškami, bombami ln pištolami, še več pa je bilo vredno to, da so bili med njimi po večini komunisti — stari borci, za katere si vedel, da se lahko zaneses nanje v vsakem položaju. Kolikšno je bilo veselje v edinlci, kadar se je posameznik utrgal iz švabskih pesti in se priključil partizanom, če pa je prišel poleg . vsega še oborožen, koliko je pomenilo, če je kdo izdrl hitlerjevcu pištole in • tem povečal kapital borcev! Danes pa se je število povečalo skoro na petdeset, zšto je bilo navdušenje tem večje. Proti poldnevu se je taborišče nekoliko pomirilo. Pod vplivom toplega opoldanskega sonca je sedaj eden sedaj drugi potisnil glavo pod pokrivačo in zadremal. Le štab je še vedno delal načrt za napad . . . V Proti večeru so bile vae sile na papirju razporejene. Razvr ščene ao bile zasede, patrole so imele določene* naloge, skratka, ve« načrt je bil v podrobnostih pripravljen Potrebno je bilo le še poročilo it doline, ali ae je položaj kaj izpremenil, ali so morda prispele kakšne nove nemške enote. Potem bi lahko takoj krenili na pot. Nič ne de, če še ni povsem temno, saj od to lahko potuješ nekaj časa po gozdnih porobkih in le težko bi te kdo opazil Poročila ni bilo od nikoder Morda so ojeli obveščevalca? Morda jih je kdo opazil tu jia Grmadi ali p« sinoči na potu sam' gor"* Morda zaradi tega ivabake patrole nit spuščajo ni kogar v le hribe! Kaj lahko Je, Na šiinib borsah je igral tudi oeebni Trumanov zdravnik Wallace H. Graham^ po činu bri-gadni g+neral. Po objavi njegovega imena je Bela hiša naznanila, da zato na bo lsgubll službe. marveč še naprej skrbel s« predsednikovo sdravje. V Angliji J« bil nedavno priailjen na odstop član kabineta sa veliko manjši prestopek. DELITEV PALESTINE VELIKEGA POMENA Ko je generalna skupščina Zdr. narodov dne 29. nov. 1947 sklenila, da se vzpostavita v Palestini dve državni enoti, arabsko in židovsko, je predsednik skupščine dr. Oswaldo#Aranha dejal, da je to "zgodovinski zaključek" in "znamenit doprinos k mirni in konstruktivni ureditvi svetovnih problemov." S tem je odlični braziljski državnik prilič- da so postavljene ob vznožju hriba zasede. "Lejga, fant, naj le pride Šva-ba po temle bregu, veš, da ga vržem na Plešivški turn, da se bo kar stri," je godrnjal v odejo zaviti Robin. "Sedajle sem ravno razpoložen, da se stepe-mo, ker me nekoliko zebe." Tam na drugem koncu je sicer ne vedno razpoloženi Volga, drvar s Pohorja, s prstom drezal v svojega "psa" in mu prigovarjal: "Boš zalajal, če bo treba. Tak-ak-ak, saj veš, tako kakor si takrat na Klopnem vrhu." Vsi mitraljezci so imeli radi svoje mitraljeze in jih negovali Icakor gospodar svojega psa Čuvaja. Mitraljeze so kratkomalo vsi imenovali "psf'V~ <*. "Ali ste znoreli, kaj vam je, da toliko hrumite. Saj va£ bodo v dolino slišali," se je hudoval Toledo. "Saj bo še obilo prilike za borbo, pa bomo takrat videli, komu bo šla na smeh." Tako je med dovtipi in šalami pa tudi v resnih razgovorih potekala ura za uro. Nazadnje so morali z nevoljo ugotoviti, da je nocoj prepozno za kakršno koli akcijo večjega, obsega. Štab je na svoji* seji*preko dneva določil, da prevzame vodstvo edinice tovariš Jože Leto-nja-Kmet. Zaradi nastalih prilik je Kmet določil, da ostanejo na mestu še preko jutrišnjega dne. "Pojdimo nocoj spat, pa se dobro spočijmo." Kljub vsej radovednosti nekaterih tudi nocoj niso zvedeli, kakšna akcija je na vidiku, le to, da je do mesta akcije daleč in da se bo treba tudi potem še daleč umakniti, zaradi česar se je treba za vse dobro pripraviti.-. Na vsako nadaljnje vprašanje so prišli približni odgovori; "Vse boste zvedeli o pra vem času! Partizan, posebno pa še komunist, ne sme biti tako ra doveden! Če bomo jutri napa deni, pa bi koga ujeli, ne bo mogel izdati, česar ne bo vedel!" 'Tišina, zaspimo tovariši!!" se oglaša nekdo polglasno izpod o-deje. Utihnili so glasovi. Grmada je umrla. Le stražarji so se vsake dve uri umikali skozi le skovje na stražarska mesta. Drugega dne je vsakdo že na vse zgodaj pospravil suho hrano, kolikor jo je kdo imel, — zadnje kose kruha in zaseke. Dva dneva in danes že tretji niso užili tople hrane. V tem kraju je težko iskati hrano pri kmetih, ker ne veš, kakšni so, ali te bodo «izdali Nemcem, ki bi tudi po količini hrane mogli ugotoviti, da je večje število upornikov skupaj. Za dva ali tri ljudi dobiti hrano ni težko, toda za štirideset, petdeset je vsekakor tvegano, predvsem zato, ker ljudje niso poučeni, za kaj prav za prav gre. ker še niso spoznali "novega reda" na svojih plečih. Mislili ao, kadar sta se bližala hiši po dva možakarja, da gre za "zeleni kader" kakor med prvo svetovno vojno. Bili s