List 17. Tečaj XXXVI. te Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za Četrt leta 1 gold.; poSilj po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr Ljubljani v sredo 24. aprila 1878. O b S e g : Skušnje z novim krompirjem. Jesen varuh polja pred vetrom. Gospodarske skušnje. Gospodarske novice. Vprašanje in odgovor. Sosed Zanikernik. njih namen. (Daije.) Naši dopisi. Novičar. Književstvo slovansko. Blaznice (norišnice) , kakoršne morajo biti in kaj je Ali bode iz te moke kaj kruha? Mnogovrstne novice. Gospodarske stvari Skušnje novim krompirjem. Krompir stoji med živeži za človeka in živino gotovo v prednji vrsti. Med krompirjem in krompirjem pa je velik razloček glede na njegov okus, njegovo re-divnost, na veči ali manjši pridelek in da je eden bolj , drugi manj gnjilini podvržen. Po vsem tem se ravnd višja ali nižja cena njegova. Med novejšimi v deželah srednje Evrope vpeljanimi sortami so največ hvale dozdaj dobili: rožni zgodnji in rožni pozni krompir,*) Vermontov, Beerov in Goodrihov krompir. Baron Ecker Eckhofen na Štajarskem se je potrudil, iz 21 različnih krajev večidel gornjega Stajarskega pozvedeti lanske skušnje s temi tami, katere je razglasil v časniku družbe kmetijske sor Stajarske. Veči del teh poročil ze!6 hvali vseh sort in daje jim prednost pred navadnim domačim, in da med njimi je rožni krompir (kamor tudi Vermontov spada) prvak zato, ker je jako zgoden, jako rodoviten, tudi po- jako okusen, jako rediven in ne gnjije rad zneji Goodrihov je in to cel6 v ložji in siabeji zemlji > rodoviten in hvale vreden, ker ne gnjije rad t Beerov pozno zori, daje pa največi pridelek, je stanoviten tudi v mokrih letinah, pa za živinsko krmo najtečnejši. Poročila o imenovanih šesterih sortah niso vsa eno- glasna ker zemlja ni povsod ista bila, kjer so krompir sadili. Zup nik Hofer iz Alt-Aussee-a poroča, da je zgodnji rožni krompir zazvonil po vsi okolici zarad izvrstnega okusa in debelosti, on ni nič gojil, in je njega pridelek na vrtu bil šestnajsterni, na polji osmerni. Iz Kindberga se je poročalo, da vseh šestero sort se je dobro sponeslo, kralj vsem pa je zgodnji rožni in pa Goodrihov. V nemški Bistrici pa je zgodnji rožni Tako gre skozi in skozi hvala vsem tem novim sortam , največa pa večidel zgodnjemu rožnemu. Le iz Ptuja po- krompir vse druge v pridelku prekosi!. roča Wibmer, da velika lanska suša ni bila ugodna krompirju; rodovitne so vse nove sorte— pravi poročilo po okusu pa smo boljših domačih pridelali; rožni krompir je dal posebno obilen pridelek in se ogercem (črvu) najbolj zoperstavil. Po pravici naposled opominja vredništvo navedenega časnika, naj danes še ne rečemo: „tako je in ne skušnje enega leta ne zadostujejo konečno-veljavni razsodbi. To pa se utegne že zdaj drugače 9 kajti reči, da kakor v drugih deželah srednje Evrope se bode tudi pri nas potrdilo, kar smo zgoraj na hvalo rožnemu krompirju rekli. Temu izreku dostavljamo mi to ) da rožni krompir, posebno rožni zgodnji, je na vrtu družbe kmetijske v Ljubljani in tudi že v nekaterih druzih krajih Kranjskih že večletno preskušnjo častno prestal. Jesen varuh polja pred vetrom. Lesene ograje in pa živi plotovi niso le zato dobri f da varujejo ograjeno polje pred škodo živine itd., ampak oni koristijo polju tudi s tem, da odvračajo silo vetrov, ki sušijo zemljo. Al lesene ograje in živi plotovi imajo svoje na- sprotnike, zato ne bi utegnilo odveč biti, ako naše go- spodarje opomnimo na neko drugo sredstvo, ki varuje polje škodljivih vetrov, in to sredstvo nam ponuja drevesna stena, ki si jo gospodar okoli polja lahko napravi s tistim jesenom, katerega veje s perjem vred se vsako leto oklestiti dadö. Perje tega jesena je izvrstna krma za ovce, zato so naši predniki jesene veliko bolj cenili, kakor jih cenimo mi dandanes. ki klajo Kako tedaj smeli zanemarjati zasadbo jesenov, s svojim perjem ovcam dajejo prijetno in tečno taka drevesa dobra stena za , zraven tega pa so odvračanje škode, ki jo vetrovi prizadevajo polju. Zato začnimo saditi več jesenov! Rožnega zgodnjega in poznega krompirja na vrtu družbe kmetijske v Ljubljani pridelanega je zadnja * Gospodarske skušnje. — —------ -----j— . —j—»j.— r--------j—Da si ovce volno pulijo in požirajo, temu je po leta mnogo šlo po deželi. Da so ga gospodarji tudi po višji nekaterih skušnjah večkrat vzrok to, da v hlevu držane ceni radi kupovali, je dokaz, da so bili ž njim zadovoljni, premalo klaje dobivajo in si zatega del želodec Nobeden nam pa ni poročal, kaj posebno hvale vrednega so skušajo napolniti z drugimi stvarmi. Največkrat se pri- bolj našli na tem krompirji, ker žalibog naši ljudje tako neradi meri ta napaka, dokler se ovce v hlevih držijo redko pa takrat, ko one na pašo hodijo. Se vč primejo za pero Vred. ) 130 premalo klaje pa ni zmirom vzrok } da ovce volno petami, ki jim goldinar za goldinarjem iz mošnje krade pukajo, ker večkrat je pokvarjen želodec in prevaga- ali prav za" prav zmirom za to skrbi, da jim goldinar joča kislina v njem vzrok navedene napake. Gospodar še v mošnjo ne pride; on je, ki mnogo naših kmeto- po vsem tem tedaj ne bode napak storil, ako skusi pu- valcev sčasoma na kant spravlja, kanje volne s tem pregnati da ovcam v hlevu več Kdo pa je ta naš sovražnik? bodo me nasi klaje daje, in če že druzega ne, da jasli naloži s slamo, bralci radovedno vprašali. po kateri nesite ovce segajo. Dobro pa tekne še po-/ifsebno takim ovcam sol. Gospodarske novice. * Anadolin se imenuje novo gnojivo, katero kmetijski časniki toplo priporočajo vrtnarjem in cvetličarjem, ki cvetlice izrejajo v loncih ali druzih posodah. Anadolin je zmes raztopljivih soli po sestavi današnjih prvih kulturnih kemikov, katera kakor • • silno pospešuje rast in razvitek rastlin ki Po naznanilu „Frauend. pravijo jih potem ni treba presajati Blätter" prodaja anadolin apotekar Brockman v Arn-stadtu na Nemškem, ki ni drag in poskušnje vreden. Vprašanje in odgovor. Iz Zag. na Notranjskem Je Novicam" došlo dvojno vprašanje Kako pomagati ali kaj narediti s kravo, katera se je od pusta lanskega leta do 10. sušca letošnjega leta 8krat pojala ter tudi vselej pripuščena bila? kakor sploh po Pivki in Krasu imamo, Pri ker nimamo nas h izvirkov, mnogo kap , al v njih nam s so je sveta hudo I^ÜH^^^I^^Hmm o pregnati, pa nič ne pomaga. Prosim torej vredništvu kak drug pripomoček znan, dobreg nagajajo živalice (uši), da-si tudi jih skušamo > ako Odgovor vrednistva Na vprašanj Vam moremo koj odgovoriti sledeče: Krava, ki se blizo v enem letu in to brez peha ) 8krat katero so prejšnji čas poja, boleha za poj at imenovali „francoze" 7 zato 7 ker se j nekako enako človeškim sifilitičnim kondilomom pri tej bolezni sčasoma na prsni in trebušni mrenici > tk i, veliki kakor prosč ) ) napravijo bradovičniizras grah ali lešnik in še veči, različne barve in oblike ki ali posamno stojč ali se pa na navedenih organih kakor jagode na grozdu vkupej držijo. Dokler te bra- jeter dovice ne motijo opravil pljuč, srca, želodca itd., je živina še zdrava videti in je tudi dob > r e- j e n bel Taki ff francozi se menujejo ) tolst sli i francozi". Ko pa čedalje več tacih bradovic narašča na mrenici pljuč, srca itd., začne živina očividno hirati, težje sopsti, pokašljevati itd., „suhi" ali „k ume r ni" francozi. — 7 ni in to so potem - Zdravila zoper to nikakoršnega. ako jo brez o zakolje, kajti zdaj je mesč njeno za vžitek še dobro. Ko je živina hirati in sušiti se začela, postane mesö malovredno in bolezen, ki več let trpeti more Lastnik take živine najbolj stori lašanja, dokler je še dobro rej se voljo tega v mesnici cel6 prodajati ne m in še za dom porabiti le pod tem pogojem, da se tisti deli t na katerih so bradovice Da na f vržejo dati narejene kap prašanje moremo temeljit odg ) prosimo nekoliko obsirnejega popisa ) so jih napaja ali dobivaj vode deževj pod pod kap b > kapnic ) ali živina o napajanji v nje sto p kako so a napel-kakošna itd« morebiti kern i k Pa Sosed Z a n i k e r n i k je. Ta sosed je še huji kakor davkar. Davkar pride vsake kvatre in tirja plačila, sosed Za ni pa jim je zmirom za petami mi bo rekel ta in uni dim i ki tako z mano počenja. jaz nikoga ne vi Ravno to pa je žalostno in velika nesreča, da ne vidiš svojega sovražnika. Ker sem od nekdaj srčen prijatelj kmetijskega stanu, od katerega ves svet vč, da je steber človeštva t ki bi ga radi poznali. Po- pa tudi velika bremena nosi, zato hočem poskusiti, vam narisati sovražnega soseda, slušajte tedaj ! Sosed Žanikernik ni iz mesd in krvi, z očmi ga tedaj ne morete videti, spoznati pa ga morete iz delo- vanja^ njegovega e vidite, na primer, gnojni kup tako položen, da ga solnce prepeka, veter suši, dež izpira pod kapom, da se „zlata voda" gospodarstva gnojnica izteka po dvorišči ali ulicah f ali če v več majhnih kupičih gnoj celo zimo na polji leži tako, da spomladi ni druzega nič videti, kakor suha stelja no, vidite, , , , tu gospodari sosed Žanikernik. Če vidite prav sloke krave, ki jih ni druzega kakor kost in koža, umazane po stegnih in po vampu z blatom t > —o---r _ ■ ~ glejte! to je delo soseda Zanikernika. e vidite suho pokveko, ki mu junec pravijo, pa je bolj kozlu kakor biku podobna, in je to revše za pleme velikemu številu krav, misliti si smete, da tu je sosed Žanikernik župan e gres memo polja j prerašenega s plevelom 7 pravo boš zadel, če rečeš, da to polje je lastnina soseda Zanikernika. e spomladi greš memo sadnih vrtov in vidiš drevje , ako rečeš, da polno gosenic, ne boš napačno sodil je vrt soseda Zanikernika in pod nadzorstvom župana, ki jejz žlahte Zanikernikove. Ce potuješ na planino, pa ne najdeš ondi no benega zavetja ki bi molžno živino pozimi varovalo mraza 7 a V , EV i VI IUWIHUW uniuv j/v/aiuji ~ i poleti pa solnčnega pripeka, dežja itd. 7 reči smes, da tu je sosed Žanikernik planinsk varuh. Tako bi Vam, dragi lahko našteval Žanikernik f pa bralci, še brez konca in kraja znamenj, po katerih se spoznava sosed mislim, da vam to zadostuje, tega so- vražnika kmetijstva natanko poznati Gotovo pa ste se iz tega popisa prepričali 7 da so- seda Zanikernika ie nemudoma treba pognati iz vsake hiše, da si s tem preženete mnogo gospodarskih skrbi, ki Vas zdaj tarejo, in da se namesti nadlog b i a go s tan povrne v vase gospodarstvo! Podučne stvari B laz nice (norišnice) 9 kakoršne morajo biti, in kaj je njih namen. Spisal dr. Karol Bleiweis, primarij deželne blaznice Kranjske. Sosed Žanikernik. Podučna kratkočasnica. Danes v isli (Dalje.) kako naj so vredjene blaznice ali imajo UlIOll , LiCkj OU Y l GUJCšUtš Wlftü UIVjV/j Ctll ILUcI ; V v njih ločeni biti ozdravljivi od neozdravljivih blaz soseda 7 dragi moji, Vam hočem predstaviti nekega nih itd., spremenile so se sčasoma zelč. Norišnice 7 ki 7 ki je mnogim našim gospodarjem zmirom za so bile zidane prejšnja leta, se zelo razločujejo 131 od današnjih, vendar bile so o svojem času zgledni zavodi in so še zdaj dobre za rabo. Dandanes se blaznice tako vredujejo, da so prostori za oskrbništvo in gospodarstvo popolnem ločeni od bolniških oddelkov, a vendar se lahko pride iz teh do unih, — tudi morajo biti možki oddelki od ženskih kolikor mogoče oddaljeni, — za vsak spol morajo biti posebna sprehajališča, — prostori za raznovrstna dela blaznih se nahajajo na moški in ženski strani. Vsaka dobro vredjena blaznica ima za vsak spol po več razredov, ki so po bolj ali manj prostornih mostovžih ali pa po nadstropjih ločeni; v nekaterih norišnicah so celö posebne hiše za posamezne razrede bolnih. Na tak način je mogoče, popolnem ločiti mirne od nemirnih, snažne od nesnažnih, prebolele od onih, ki imajo kronične telesne bolezni in pa le nekatera znamenja blaznosti, neprenehoma nemirne in divjajoče od onih, ki postajajo včasi razburjeni; tudi za mirne blazne izobraženih stanov se nahajajo posebni oddelki; ako so pa izobraženi blazni vedno nemirni, divji ali nesnažni, potem se ve da je taka ločitev nepotrebna, ki ne koristi bolnim, pa napravlja deželi nepotrebnih velikih stroškov. V bolje vredjenih norišnicah se nahajajo prostori, v katerih prebivajo blazni podnevi; tudi se skrbi za to, da so prostori po številu v njih bivajočih blaznih dostojno veliki, da so zračni, svitii in dovolj gorki. V ta namen so spalni in dnevni prostori v raznih nadstropjih, ali pa eden zraven druzega; tudi se široki mostovži v nekaterih bolnišnicah porabijo za bivališče blaznih podnevi. Nove blaznice se večidel in najbolje razsvetljujejo s plinom (gazom); kurjava pozimi je v kleti, od kodar se gorki zrak po cevih razširja po vseh nadstropjih. Taka naprava je zelö koristna, prvič zarad tega, ker blazni ne pridejo do ognja in se tako odvrača vsaka nesreča, — drugič zato, ker se po taki kurjavi da razgreti več prostorov. Navadne naše peči se nahajajo v nekaterih blaznicah le v oddelkih, kjer bivajo mirni, a tudi tam morajo mesteje imeti kijučalnico, katero more le strežaj odpreti. Kurjava s tolikimi pečmi veliko stane in je bolj nevarna, kakor kurjava z vročim soparom. — Prostori pa se ogrevajo ali z vročim vodnim soparom ali pa z vročim zrakom; v novejšem času se združujeta oba načina tako, da je v pripravnem kotlu voda, katera se po vročem soparu bolj ali manj razgreva in po vseh nadstropjih razširja. V vsakem oddelku so kopališča, katera so za ozdravljevanje blaznih neobhodno potrebna. Kopališče z dvema ali tremi banjami in slapom (douche) mora biti blizo stanovališč, da se bolni ne prehladijo in ne vtrudijo po kopelih. Na vsakem oddelku mora biti po eno ali dvoje sobic, da se morejo osamotiti včasih razburjeni blazni za nekoliko ur; ondi ostanejo tudi ponoči v družbi stre-žaja, dokler se ne pomirijo, kajti dobro ni, če se prestavijo zavoljo začasne razburjenosti takoj na kak drug oddelek. Oddelek za neprestano besne (divjajoče) mora imeti več sobic za osamotenje, ki imajo posebno napravo. Okna njihova so ali visoka nad tlami ali pa v navadni višini, šipe pa iz tako močnega in debelega stekla, da se lahko po njih skače, pa se ne starejo; tudi morajo trdno omrežena biti in tako narejena, da se po potrebi otemniti dadö. Vrata teh sobic so debela in močna, se odpirajo in zapirajo samo od zunaj, in imajo majhno ljuknico, skoz katero se opazuje blazni tako, da on tega ne čuti. Sobice za osamotenje na tem oddelku se imenujejo celice, ves oddelek pa se zove oddelek besnih. V nekaterih Še novejših blaznicah se pa nahajajo v tem oddelku vsakovrstne čudne naprave, ki so le ostanki onih starejih časov, ko so blazne le kakor hu-dodelnike zatvorili in se ni poskušalo, jih ozdraviti. Dandanes so te celice enake navadnim sobicam, le okna so trdno izdelana, steklo je močno, zatvornice pri oknih so iz trdega in močnega lesa, se trdno zaprö 5 vrata so močna, se morajo posebno dobro zaklepati, zid in tla so z oljnato barvo prevlečena, da se dobro in lahko snažiti dadö ; vsi vogli v sobici so oglajeni, da se besnik nikjer poškodovati ne more; tudi za kurjavo in zračenje je dobro skrbljeno. S tako napravo je celica podobna navadni sobi, kamor se postavlja vsakovrstno hišno orodje. Take celice vtisek na bolnika ni neprijeten; ves ta oddelek blaznice je potem zelö podoben dobro vredjeni bolnišnici, in zgublja nekdanjo strahovitost pri občinstvu. Vrti morajo biti v bližini oddelkov. Senčnata drevesa, cvetlice, prijetne vrtne naprave, klopi in vrtne hišice so potrebščine, ki se dandanes nahajajo na vrtih vsake dobre norišnice. Tudi na vrtu morajo biti ločeni spoli in blazni po različnosti bolezni; mirni morajo biti oddaljeni od nemirnih , da se brez motenja sprehajajo in okrevajo v dobrem zraku. Taka razdelitev tudi strežajem olajša nadzorstvo. Pomanjkanje takih pregrajenih vrtov bil bi velik pogrešek, katerega odpraviti mora biti skrb vsacemu dobremu vodstvu. V vsaki dobro vredjeni blaznici so delalnice za bolnike: mizarnice, šivarnice, čevljarnice, pa tudi prostori za pletenje slamnic, za pripravljanje sočivja , kuhinja, perilnica, sušilnica. Povsod tu vspešno pomagajo blazne ženske. Prav koristno je, če ima blaznica kaj polja in živine. Tam najdejo blazni kmetje sebi primerno delo, pa se tudi gnoj in marsikaj druzega dobro porabi na korist zavoda. Poskusilo se je v novejšem času, in to z dobrim vspehom, nastanovati mirne blazne v navadnih hišah, se ve, da pod dobrim varstvom in v bližini blaznice. Take naselbe blaznih imenujejo se „kolonije", ki so pod nadzorstvom vodje norišničnega; blazni se tu pečajo s poljedelstvom in živinorejo, zato morajo imeti take kolonije dovolj svetd. Skušnje so učile, da precej veliko število blaznih ne potrebuje drazega bivanja v norišnici, in da se brez nevarnosti morejo nastaniti v navadnih hišah, le skrbeti je treba, da se pazljivo čuje nad njimi in da se brž prestavijo v blaznico, ako postanejo bolj nemirni. Ker so norišnice sedanji čas povsod prenapolnene, dobile bodo kolonije še vedno večo veljavo zato, ker se dadö z manjšimi stroški vrediti in se tako prihrani stroškov deželi in davke plačeva-jočim deželanom. — Največa taka kolonija (naselbina) je Belgijska vas G eel, v kateri že čez sto let vaščani oskrbljujejo blazne različnega stanu. Blizo tisoč blaznih biva v tej vasi, katera šteje 9000 prebivalcev. Blazni seljaki vživajo tu precej prostosti; oni opravljajo vsa dela v družbi zdravih, a tudi vživajo ž njimi primernih veselic in zabav. Ravnä. se tam lepo z blaznimi; brez dovoljenja zdravnikov nikakoršna sila ni dopuščena. Samoumori so redki in telesno zdravje je sploh tam takö dobro , da so se našli leta 1838. čez sto let stari blazni. Pobegnilo jih do zdaj ni mnogo, ker je vas Geel s tako goščavo obdana, da nihče ne more lahko pobegniti. Vendar ima tudi ta kolonija mnogo napak, kar se pa zboljšati trudijo ondotni zdravniki. Kolonije so živ dokaz, da morejo mnogi blazni bivati v veliki prostosti - in brez posebnega nadzorstva, kar zavodu vsakako manj stroškov prizadene. Tudi sedanjo našo blaznico na Studencu smemo vvrstiti kolonijam, kajti tudi tu stanujejo blazni v raznovrstnih poslopjih brez 132 omreženih oken in posebnih priprav; delajo na vrtu in ga najdejo vsega trdega, vendar oživil se je še, a prsti polju tudi zunaj ozidja; hodijo v bližnjo cerkev, u«- uug ou um ^uüuuu. a^*«.«* muia» uvm« »^^ i^auu», pravljajo izlete v Ljubljano in okolico, vživajo tedaj in začel takrat pijančevati. Dalje časa trajajoči navali na- nog so mu pozebli. Ležati je moral domd več tednov, tudi tu obilne prostosti. krvi v možgane rodili so pri njem blaznost. Imel Je Dalje naj še omenim to, da se v vseh blaznicah strašne halucinacije in vizije; slišal je glasove in videl so ga vedno vznemirjale in razburjale zato skrbi za to, da imajo blazni primerno zabavo ke- podobe, ki vorano ljišča itd., za bolj premožne bolnike tudi biljard in ker so izbudile misel o nezvestobi svoje že precej stare kjer pojo, igrajo in plešejo. sopruge. Za njenega ljubčeka si je domišljeval soseda, norišnici mora pa tudi biti kapeliea za službo že čez 60 let starega in pobožnega moža, ki se za take mladostne stvari še zmenil ni. Oddej začelo se je pravo Božjo, potem majhna lekarnica in knjižnica. Skusil sem v tem popisu razložiti na kratko vse, peklo v hiši ? trdil Je> da Je prvi otrok njegov f vsi kar se vidi in najde, ko se pride v dobro vre d j eno drugi pa sosedovi; preganjal, žugal in tepel je ženo blaznico. Prepričal seje lahko vsak, da se malo razloči od dobro vredjene bolnišnice > da celö se pa otroke in soseda iz hiše. ljubimca, vsi so morali večkrat bežati Postal je tako nevaren svoji rodovini, katera da so ga pri- > tudi v njej ne najde posebnih in skrivnostnih naprav, se je konečno vendar smilila vaščanom ki jih opisujejo včasih pisatelji v svojih povestih zato, peljali v blaznico, čeravno je marsikateri bil popolnem da je pripovedka čitateljem bolj mikavna. prepričan, da mož ni blazen. In res moram konstatirati tem sem dovršil prvi del svoje naloge. da dolgo nisem ne najmanjšega znamenja blaznosti na drugem delu govorim o tem, kaj ima do- njem našel: govoril je v vseh stvarčh tako pametno, "po njegovi kon- seči dobra norišnica. vedel se tako dobro da L UUUlčl IlUUOUlUčl. vouci okj taau uvuiu , kxoi SGQ1 S Ö Se ic uu u j c^u»i auu- Ozdravljivi bolniki morajo se v norišnici ozdra v- frontaciji s ženo mogel prepričati, da mu fiksna ideja ljati, neozdravljivi pa naj najdejo svoji bolni oseb- po glavi roji in da more ta domišljija po bolnem nje- t/ A A m ^ i # * "1 m % a ^ m 1 # nosti primerno domačijo čeno, cilj in konec dobre , — to je, na norišnice. kratko re- govern umu ognjeno izslikana postati za rodovino zelo nevarna a da jo on zatajiti skuša. Ker se je v Nekatere telesne bolezni se lahko v prvem hipu blaznici mirno in pametno vedel, vžival je v njej precej spoznajo za neozdravljive, tako bolni hirajo in kmalu prostosti; delal je kmečke mošnjice za denar in večkrat umr6. Ravno tako je tudi pri nekaterih boleznih uma. je šel s strežajem v mesto kupovat usnja in druge za Mnogo blaznih se takoj more razglasiti za neozdrav- tak fabrikat potrebne tvarine. Eno nedeljo napravlja Ijive; drugi se izprva boljšajo, a kmalu tudi pri naj- strežaja, da gresta v bližnjo krčmo; tu strežaja prav I j 1 V u ^ Ul U^l KJ V if jyi V C« ^ J li ) ^ tako njegove na njegov bolni um in se bodo morebiti spremenila njegova bolna čutila da se izprva podučuje žlahta o stanu bolnikovem se prestrižejo neopravičene zahteve in nade. Res je, da Utegnil bi potem živeti v prostosti, posebno, ker je bila se v prvem hipu ne d& konečno določiti, ali je blazni glavna osoba njegove domišljije se preselila v boljšo ozdravljiv ali ne; zato treba zdravniku daljšega odloga, deželo. In res! nisem se motil; bil je nekaj doi osoren v katerem opazuje bolnika, in iz tega opazovanja potem in zamišljen, postal je bolj mehkega srca in videl sem dobi podlago za svojo prognozo nico ga večkrat jokati. Pozval sem otroke njegove v blaz ; on jih sprejme dobro in se lepo z njimi pogovarja. Kmalu potem prosi žlahta in vašČani, naj ga izpustim domu, ker so otroci sirote in kmetija brez Tudi pri bolnikih, ki se ne morejo popolnem ozdraviti, se posreči večkrat odstraniti sčasoma nekatere za bolnika in žlahto posebno nestrpljive prikazni, da je potem bolniku mogoče bivati zunaj blaznice. Včasih je spoznanje bolnega uma pri nekaterih blaznih jako težko zato, ker skoraj vsa opravila mož- nisem se motil. Postal je zopet d ober gospodar in dober oče vsem peterim otrokom, ne vpi- spodarja. Udal gosem se prošnjam, ker sem bil prepri- pri svojih. In zopet čan, da bode živel brez nevarnosti ganov vršijo se popolnoma redno in se blaznost vrti v zel6 ozki meji tako, da občinstvo dostikrat trdi da V «VIV V^IVI UJüJl LCV1VV7 , Ki.CH UWU1UOITV UV/OVlIVlftk U U1 , V4« jam S6 Več , IC UU UUCg» DUaCClC* UUW 1110 V G U. <31/1. je človek zdrav, zdravnik ga pa vendar pripoznava za najmanjše znamenje blaznosti se ne vidi na njem, ven- zel6 nevarnega bolnika. Tak interesanten slučaj bil je dar ni zdravega uma, a blaznost njegova je postala nek posestnik v okolici Ljubljanski, katerega nepre- od onega soseda noče nič vedeti. Ne mična ideja se je koncentrirala na dve osobi, m je blaznost v tistem trenutku, ko glavne osobe ni več vmes bilo, skoro popolnem prešla. Bil je ta mož oženjen več kot 16 let s prav pridno in pametno gospodinjo; tako slabotna, skrita , opazovalec. da jo more zaslediti le izveden Književstvo slovansko. na majhni svoji kmetiji živela sta dobro in zadovoljno, imela sta 12 otrok, a samo 5 ostalo je živih. On je bil zmirom varčen, trezen gospodar in zdravega uma. Nekega večera bil je v bližnji vasi v veseli družbi, ondi se je vpijanil, in domu grede obleži v snegu. Zjutraj * „Hrvatski dom", akademičko-literarno društvo v Zagrebu, bode letos izdal „Almanak", ki bode obsegal najmanj 20 pol različnega gradiva: pesem, pripove-dek in raznoterih poučnih stvari. Koncem julija meseca pride na svitlo. Naročna cena mu je gold. ) ki se po 133 šilja na Hrvatski dom v Zagreb. Da pa društvo vč, v kolikih iztiskov ima „Almanak" tiskati dati, se sprejema naročnina le do konca tega meseca. — Želeti je, da „Almanak" cenjenega društva „kao cvietak mladjih srdaca Hrvatskih" najde mnogo naročnikov tudi med slovenskim svetom; zato sprejema tudi vredništvo„Novic" rado naročnino. Mnogovrstne novice. * Velikost mesta Londona. London obsega danes 700 Angleških štirjaških milj; šteje čez 4 milijone prebivalcev, med katerimi je 100.000 tujcev iz vseh kotov «vetä. London ima med svojimi prebivalci več katoličanov kakor Rim, več j udov kakor Palestina in več Škotov kakor Edinburg. Vsacih 5 minut se rodi en človek, vsacih 8 minut pa eden umrje. V ulicah te ga mesta, katere skupaj so 7000 Angleških milj dolge, £e vsak dan poprek primeri po 7 nesreč. Vsak dan se pomnoži število prebivalcev za 123 oseb, vsako leto pa za 45.000. Policijsko kazalo izkazuje poprek vsako leto 117.000 gla90vitih hudodelcev; v mestu biva do 23.000 razglašenih vlačug, pijancev pa vsako leto pride pred sodnijo 38.000. — V tem mestu živijo dandanes najbolj zagrizeni sovražniki Rusije, pa precar-lani prijatelji Magjarov. * V severni Kini lakota se zmirom mori ljudi tako, da jih vsak dan na tisoče umrje glada. Možje prodajajo na sejmih svoje žene, stariši otroke, katerim nimajo nič jesti dati. Mlada dekleta se po 15 frankov (6 gold.) prodajajo Mohamedancem. Kakor pri nas živino gonijo na sejme, tako se že več mesecev godi zdaj v Kini z ženskami in otroci. — Da taka poročila niso laž, kaže to, da so vzeta iz pisem ondi bivajočih katoliških misijonarjev, kakor „poslano" priča v 107. listu „Vaterlanda". * Velika fabrika za 5 gold. prodana. V Taboru na Češkem je prišla slddnica (fabrika, ki dela slad, Malz), na kant, ki je bila 15. dne t. m. po javni dražbi prodana. S stroški iöO.OOO gold, je bila leta 1872. narejena in leta 1877. z dotičnimi zemljišči na 110.700 gold, sodniško cenjena, pri 3. dražbi gori imenovani dan pa za pet goldinarjev prodana. Kupila jo je Taborska hranilnica, ki se je edina za kupca oglasila. Še isti dan se jej je od druge strani za njo ponudilo 36.000 gold. (Misliti se sme, da je fabrika bila zel6 zadolžena pri hranilnici). Politične stvari. Ali bode iz te moke kaj kruha? Pogajanje z Ogersko ni imelo do sedaj še nobenega vspeba; vse je še tam, kjer je bilo, da! razpoka med Avstrijo in Ogersko se je celö še bolj razširila. Brezvspešna obravnava se je vršila dozdaj posebno o dveb zadevah: o donesku svote Avstrije in Ogerske k skupnim državnim stroškom in pa o 80 milijonih državnega dolg d. O prvem gre za to, da bi se na novo za 10 let ^pogodili zarad doneska k skupnim državnim stroškom, iki so znašali dozdaj za Avstrijo 70, za Ogersko pa 30 odstotkov. Ta razmera očividno obtežuje našo polovico (Avstrijo) že preveč, a vendar se zdaj Magjari branijo, še celih 30°/0 za prihodnje vzeti na svoje rame. Bes čudni svetniki so Magjari! Oni hočejo biti in „de facto" so res tudi komandanti Avstrijske politike, plačevali pa naj bi mi Avstrijanci. Pri tem pride — kakor „Obzor" dobro omenja — ^človeku na misel ona ljudska pravljica o mlinarji in njegovem kumu. Mlinar je namreč videl iti svojega kuma (botra) z žakljem proti mlinu. Brž si je mislil: „dobro, da pride kum, temu bom vzel dvojno mlevščino." Kum pa je zopet modroval tako-le: „dobro, da imam za kuma mlinarja; ta mi bo smlel žito brez mlevščine." Prav taka kuma sta si zdaj Avstrijec in Oger. Avstrijec misli: „jaz bom plačeval še dalje po 70 odstotkov za skupne državne potrebe, če Oger prevzame 30 odstotkov od 80 milijonov skupnega državnega dolgd." Ogerski kum pa misli ravno nasprotno: „jaz sem pripravljen k skupnim državnim potrebščinam plačevati po 30 odstotkov se dalje, Če me Avstrija odveže doneska k plačilu 80 milijonskega bankinega dolgd." Po takem ni torej čuda,, da se ne pride do nobenega sporazumka. Mi bi lagali, ako bi rekli, da smo prijatelji Ogrov, tedaj se ne poganjamo za-nje, a pripoznati moramo, da imajo prav iz svojega stališča. Kakor Žid Shylok v „Trgovcu Benečanskem" imajo Ogri svoje „pismo" v rokah, po katerem se ne morejo smatrati za sodolž-nike onih 80 milijonov, ki jih je Avstrija dolžna Dunajski banki. Leta 1867. so namreč odločno izrekli, da ne vzamejo nič Avstrijskih dolgov na-se, češ, da ti dolgovi niso bili narejeni na ustavnem potu. Ta njih izjava je bila sprejeta v državne temeljne postave in zato se morejo Ogri naslanjati nä njo ter upirati se temu, da je Ogerska tudi vzajemni porok za dolg narodni banki ali za druge državne dolgove Avstrijske. Tu ne veljd, če se fabrikanti prve pogodbe: Beu9t, Herbst, Giskra, Bresti in drugi iz tako imenovanega „purgarskega ministerstva" sklicujejo na to, da je dolg bil narejen v obojnem skupnem gospodarstvu, da toraj morajo biti porok zd nj tudi Ogri. Ogerska je nasproti vsemu temu odločno rekla, da teh dolgov ne pripoznd za svoje, ker jih državni zbor Ogerski ni nikoli odobril. Zdaj je prepozno drugače sukati, kar se je grešilo takrat, ko se je na vrat na nos stvaril dualize m, ki je Avstrijo razcepil na dvoje. Kakor so razprave med Avstrijsko in Ogersko deputacijo kazale, se Ogerska trdovratno drži svojega „scbeina", in Ogerski zbor tudi ne bo druge pesmi pel, kakor jo je pela Ogerska deputacija. Ce bi pa tudi Ogri popustili nekoliko svojo trdo-vratnost, vendar s tem vse to vprašanje nikakor ni še rešeno, kajti Dunajski banki gre najbolj za to, ali je dolžnik zmožen plačati svoj dolg. Upnik je Dunajska „Nationalbank", dolžnica pa bi deloma bila Avstrija, deloma pa Ogerska. Pri sedanjem stanji Ogerskih financ ni nikakoršnega izgleda, če tudi bi Ogerska vlada podpisala dolžno pismo, da bi dolg plačala. Banki mora biti ležeče na tem, da je dolžnik sploh zmožen plačati. Ona ima še zdaj v rokah dolžno pismo nekdanje vlade Avstrijske; to pismo jej je s kup no poroštvo Avs rije in Ogerske. Ce se pa dolg 80 milijonov razdeli tako, da vsaka je porok le za svoj del, potem ne stoji več ena za drugo, ampak vsaka le za-se. Avstrija je porok le za svoj del in če bi prišla na kant, bi banka zgubila; isto tako bi se jej godilo, ako bi Ogerska prišla v konkurs, predno bi plačala svoj del dolgä. To ravno, da ima Dunajska banka zadnjo in odločno besedo o tej zadevi, bode odločilo osodo 80 milijonskega dolgä, Ona bo, če se razdere sedanje razmerje med njo in državo, zahtevala skupno poroštvo obeh dolžnikov ali pa kako drugačno varnost. Sme pa li prevzeti Avstrija tako ali enako poroštvo zä-se in za Ogre? Nikakor ne! Sedaj so Ogerske finance tako na slabem, da bi prej ali slej morala banki plačati tudi za Ogre; zato bi bila morala vlada na Danaji in v Bu- 134 0 dapeštu, predno je spravila to reč v obravnavo, prepričati se o tem, je li banka z razdeljenjem dolga in s tem zadovoljna, da jej je vsak dolžnik za svoj del porok? Ker se je pa to opustilo, utegne biti še veliko bomatij z Dunajsko banko. Ce ona namesti prejšnjega enega dolžnega pisma ne bo hotela sprejeti dveh novih dolžnih pisem, ki bi jej si zdela manj varna, se štrena dolgd 80 milijonov ne bo razmotala. Ce pa banka tudi za novi dolžni pismi zahteva obojnega (skupnega) poroštva, pride Avstrija v gori omenjeno nevarnost, da bo morala slednjič ves dolg sama plačati. Nasi dopisi. Iz Trsta 20. aprila. — Čitateljem „Novic" nadejam se jako vrlo vstreči, ako njih zadnji dopis o žrtvoval-nem bogo- in domoljubji milostljivega našega biskupa dr. Do brile dopolnim s tem, kar je priobčila „Naša Sloga" o tej zadevi. — Za osnutek konvikta, v katerem bi se učenci od prvih gimnazijskih šol vzdrževali, dokler ne stopijo v bogoslovske šole, se je — po poročilu gori imenovanega časnika — zbralo 24 gospodov v odbor pod predsedstvom biskupovim, ki bode nabiral doneske v navedeni namen. Ob enem pa dela blagi biskup še na to, da se po njegovi škofiji ustanovi bogoljubno društvo „Sveta obitelj" (sveta familija), katera bi podpirala siromašne dijake v latinskih šolah in pa u temeljenje škofijskega konvikta; udje tega društva po mestih plačajo 1 gold., po vasčh pa 50 kr. leto in dan. Biskup D o brila sam, ki jako varčno živi in ne mara za noben svetoven lišp, daruje vse, kar ima, temu krasnemu namenu. Prihranil se je po pohlevnem svojem živenji iz Časa svojega biskupovanja 60 000 gold.; od teh je 20.000 gold., ko je bil preme-sten iz Poreča v Trst, daroval biskupiji Po reški za ustanovitev 8 dijaških štipendij, in zdaj se je znebil vsega imetja ter podaril ostalih 40.000 gold, za konvikt. Neka pobožna gospd je posnela škofovo plemenito dejanje in je za konvikt darovala 15.000 gold., dve drugi osebi darovale ste po 1000 gold., in neka bogoljubna Francozinja iz Odese, ko je izvedila škofa namen, poslala mu je 50 zlatih napoleondorov. — Tako veselo na- Ereduje početje, katernmu temelj je položil preblagi iskup, ki je sprevidel, da treba krepke podpore siromašni mladini, ki ima veselje do duhovnega stanu, pa nima pripomočkov, doseči svoj cilj. Škofija Tržaško-ko- perska ima letos samo 7 bogoslovcev, pa potrebuje 50 vsako leto, ker skoro polovica je še starčekov duhovnov. — Mi temu poročilu dodajamo le srčno željo: Bog poživi prevzvišenega biskupa D o bril a, ljubljenca našega naroda! 1 ■ - . '{1 " 1 Iz Idrije 18. apr. (O umetni Idrijski ribji reji) kaj slišati utegne zanimati marsikaterega bralca „Novic"; zato jim podam po poročilu gosp. Ad. Salaška, c. kr. gozdnega oskrbnika, iz „Wien, landw. Zeitg." nekoliko vrstic. — Okoli Idrije je velik cesarsk gozd, skozi katerega teče Idriji ca, v kateri ima država pravico ribštva. Ker tista družba (konsorcij), ki je od leta 1871. ribštvo v Idrijci v najemu imela, ni ga hotela še dalje v najemu imeti z zavezo, da vsako leto najmanj 2000 postrv zaplodi v Idrijici, je c. kr. ministerstvo kmetijstva dovolilo c. kr. gozdnemu oskrbniku, da obdrži ribštvo v državni režiji proti temu, da prične umetno ribjo rejo (künstliche Fischzucht) v Idrijci. Gosp. Šalasek jo je novembra meseca leta 1876. začel s tem, da je napravil ribjo valivnico v gozdu blizo Idrije, ki se zove „Fiirštov rovt", za katero si je iz centralne ribarnice v Salcburgu naročil 3000 postrvjih iker (Forelleneier) in ž njimi začel umetno ribjo rejo» Čeravno še novinec v tem ribštvu, mu je, kakor pravi, nova stvar vendar tako po sreči šla, da je v prvi dobi svojega podvzetja naredil 5370 postrv (k am niši c, Bachforellen) in po Idrijici izpustil. Stroški, katere je imel z napravo valivnice, z nakupom ribje zalege iz Salcburga, s plačo ribjega lova za umetno oplodbo, so znesli 130 gold. Ker se g. Salasek nadja, da od onih 5370 v Idrijico izpuščenih postrv jih vsaj polovica, tedaj 2685, do 4. leta ostane vsako leto Čvr-stejib, bi potem vse te skupaj vagale 658 kilogramov; če se vrednost 1 kilograma postrv ceni na 50 kraje., bi vrglo to 329 gold. Ako se od tega zneska odtegne za lov prodajanih rib 131 gold, ostane 198 gold, čistega dohodka. Po takem bi na ribštvo naloženi kapital 130 gold, v 4 letih čez 11 od sto obresti donesek Po tem Salaškovem pročilu donaša umetna ribja reja precej dobička, pa tudi ribču veselja in zabave, kedar opazuje, kako se iz iker valijo ribice, ki v poprej mrtvo vodo prineso žjvahnega življenja. — Jaz nisem prilike imel videti Salaskovega podvzetja, zato gotovo mnogim našim bralcem, ki se zanimajo za umetno ribjo rejo, vstreže kdo drug naših ljudi, ki v6 kaj več o njej. V Iz Krope na Gorenjskem. (Čitalnica nasa) napravi na belo nedeljo, 28. dne t. m. veselico s sledečim programom: 1. „Ilirija oživljena", napev Benj. Ipavca po besedah Vodnikovih. 2) „Naglo bratje!" od dr. Lovro Tomana. 3) Potem „Vdova in vdovec", vesela igra v enem dejanji, poslovenil dr. Jan. Bleiweis. 4) „ O tihi noči", čveterospev Ant. Hajdrihov po besedah Jenkovih» 5) „Mili kraj" Nedvedov. 6) „SI. Glösa" J. Koseskega, deklamacija. 7) „Sabljenka", mazurka od Knitta; dvo- spev. 8) ,,Pod oknom", napev Hajdrihov po besedah Prešernovih. ^9) Tombola. 10) Ples. — Začetek ob 7» uri zvečer. Častite ude uljudno vabi odbor. Iz Ljubljane. — Iz PHbora (Freiberg) na Moravskem nam je iz častitih rok došel poziv , katerega bistvo se glasi tako, kakor je zdolej natisnen, in katerega tudi mi toplo priporočamo našim rodoljubom in domo-rodkinjam. Novce in darove blagemu namenu bo rado sprejemalo vredništvo „Novic" in njih sprejem naznanjalo v listu. Ker pa gre prošnja Moravskih nam bratov na adreso vsem Slovencem, so si. vredništva vseh slovenskih časnikov naprošena, da v svojih listih blagovolijo priobčiti sledeči dopis: Predragi nam Slovenci, mile nam Slovenke! „O Velehrad! iz groba vstani 7 Sovražnikom hrabro se brani!" Fr. Sušil. Bliža- se tisočletnica smrti sv. Metoda, velicega aposteljna slovanskega. Z veliko navdušenostjo smo obhajali leta 1863. ti- sočletnico prihoda sv. aposteljnov Cirila in Metoda v našo domovino. Ta svečanost je bila z enakim veseljem tudi pri Vas, dragi Slovenci, obhajana. Leta 1869. smo slavno praznovali tudi tisočletnico smrti sv* Cirila; ne dvomimo tedaj, da 1. 1885. enako veličastno bodemo praznovali tisočletnico smrti sv. Metoda na blagor vesoljnega naroda slovanskega. Treba je pa, da se že zdaj pripravljamo na to svečanost. Velehrad je bil in bode vselej središče katoliškega življenja slovanskih narodov. Dostojno je tedaj te velike ideje, da bi bazilika Velehradska v svoji stari slavi zopet zaslovela, k čemur pa je potreba pomoči in podpiranja vseh zvestih slovanskih sinovanskih sinov, ker so stroški za olep- Sanje in prezidanje te zgodovinske cerkve izračunani prošnji priložiti: krstni list, ubožni list in spričalo cepila 80.000 gold. Veliko denarja! ijenih koz, šolska spričala iz zadnjih dveh šolskih se- Matice meatrov in pa postavno izdelani rodopis, ako so v žlahti Imamo sicer društva ,}Koruna Solunskd", Velehradskd' < in „Jednota Velehrad' < na korist temu z ustanovnikom. Prošnj za gori imenovano p šti podvzetju. Vrh vsega tega pa ima se letos v ta namen pendijo se ima do 15. maja, prošnje za druge tri pa napraviti „loterija", za katero je treba naprositi do 10. maja po dotičnem ------j------ • kem d s t vlo 4arov. Mnogi gospodje in gospč dajejo darove, mnoge žiti c. k. deželni vladi Kranjski gospč in gospice delajo v ta namen različne reči z last nimi rokami ali pa podpirajo loterijo z denarjem. Anastazij -Grünovih (Auerspergovih) d Znano je, y wo, v«* , podvzetje z iskrenim domoljubjem podpirate; podajte šolski dragi Slovenci, o Vas, da vse narodno jaških štipendij po 360 gold, na leto ske Kra nj oddaj pa za Stajarske študente, brez omejitve na kak d) se bode po poročilu „Tagesp." kmalo za k tedaj tudi Vi nam svoje roke na pomoč in drage volje podpirajte naše podvzetje o dobrodejni loteriji z darovi ali z denarjem, posebno Vi, biagegospčingo a" u ^^"»'J^) j/vov^uv j " * " & ^ «« V «Vi, v^ j Xß V uui Uiujaioi , »aaui g. nuiuu s p ice, blagovolite nam pomagati s ženskimi ročnimi v stolni naši cerkvi, to so pričale produkcij vati razpisalo. Kako more prava godb predo če jo vodi mojster, kakor je g. Anton Forst rečmi 9 čemur imate še tednov časa. ma u Pri nas je priljubljena pesem „Slovan povsod brate s velikega tedna in velikonočnih praznikov v tej cerkvi, se ve da 5 bodite nam tedaj pa tudi takih izvrševalnih moči treba 9 Slovenke, tudi v tej zadevi bratje! dragi nam Slovenci in mile izbrati vč gosp. Förster 9 kakor si jih kakem enakem podvzetji Vašem obetamo tudi mi Vam svojo pomoč! Anton Cyr. Stoj an, Dr. Jan Schneider kaplan v Priboru. 9 kooperator v Priboru. Gosp. dr. Tancer, dobroznani zobni zdravnik iz Gradca, podaljša svoje bivanje v Ljubljani („pri . do Včeraj popoludne je že večkrat napovedani pa zopet odpovedani c. kr. deželni predsednik vitez Kd- lina došel v Ljubljano. eželni odbor je v seji 20. aprila t. pritrdil Slo nu"), kjer ima mnogo zobobolnih ozdravljati prihodnje nedelje. Naš Častiti rodoljub gosp. Valentin Kris per je kupil papirnico v Njivicah pri Radečah, ki se zove: c. k. privilegirana mehanična papirnica v Njivicah pri } Radečah." da se na Jesenicah pri Krškem napravi enorazredna ljudska šola s 450 gold, učiteljske letne plače. Ker je iz vseh krajev čedalje več tožeb se glasilo proti sedanji učni osnovi Avstrijskih gimnazij in realk, katera je vzrok, da se mladež prehudo v šolah trpinči, pa vendar ne doseže oni vspeh Za notarja v Vipavo je prišel dr. Frane bivši notdr Hoch ti v Ljutomeru in prejšnji Vok, čas v Idriji, pa zarad prestopkov zgubil službo. Dunaji ben 27 9 Faesy & F rick, knjigotržec na > začel Je izdajati mesečni katalog 9 Gra- vseh ki se je zato literaričnih novosti, ki so izšle zadnji čas v vsakovrst- pričakoval od novodobne prestrojbe srednjih šol, ministerstvo nauka ni moglo več gluho ostati nasproti takim tožbam, ki so izvirale celč iz krogov liberalne stranke, in je o velikonočnih praznikih na Dunaj pozvalo c. kr. nadzornike srednjih šol iz vseh dežel v posvet, kako naj bi se napake sedanje šolske sisteme odstranile in kaj bolj eg a dejalo na mesto današnjega piškavega, ki mori duh preobložene mladine in jej vkljub telovadnim burkam — podkopuje zdravje brez nih jezicib. Tako naznanja nam došli zanimivi katalog 40 novih knjig, ki so pisane o poljedelstvu in gospodarstvu, 14 knjig o gozdnarstvu , lovu in ribštvu 29 knjig o vrtnarstvu, sadje in vinoreji t kletarstvu itd. j 9 nadalje mnogo o živinoreji, živinozdravništvu, o rudarstvu itd. itd. — Imenovani knjigotržec pošilja katalog brezplačno vsakemu, kdor se oglasi za-nf ozira na starodavno priznanje, da more biti „mens sana „in corpore sano". Dandanes hoče se povsod delati „Turki pri Sisku" niso velikonočni pon-deljek privabili toliko očinstva v gledališče, kolikor ga bi bil gosp. Schmidt zaslužil, ki je eden glavnih fak- torjev slovenskega gledališča. To namreč, da so deloma n 99 in prezira se zato starodavna prislovica Nadejamo se, da se gospodje oad- mit dampf festina lente!" zorniki, na Dunaj poklicani niso servilno obnašali 99 Turki pri Sisku" že stari nam znanci, deloma pa so sodelovale nekatere prav slabe moči 9 in je gledališka 9 am- pak odkritosrčno razložili napake sedanjega šolstva in zdrave nasvete dali ministerstvu , to pa da tudi si ni ušes zatisnilo pred tem, kar so mu skušeni možje razložili na korist pravi prosvčti. za dijake na Kranjskih 88. listu „Laib. Zeitg." sledeče štiri: 1) Jožef D ul 1 er j e v a štipendija v znesku 94 gld. (Izpraznene Šolah) so po razglasu v saisona že pri kraji, je odvrnilo mnogo občinstva oni večer od gledališča. Pevski del se je dobro vršil. Kakor slišimo, imata benefico še gospd Odi jeva in gosp. Stoki, kateremu na pomoč neki pride gosp. Nolli iz Zagreba, ki bode pač najkrepkejši magnet onemu večeru. 50 kr.; to štipendijo morejo dobiti dijaki 9 ki 80 V nedeljo 28. dne t. m. ima učiteljica io pevka dramatičnega društva, gospa Odijeva, svojo benefico. Marljiva kot učiteljica, pevka in igralka od žlahti ustanovnikovi šoli , sicer na) so v kakoršni koli ki Je tudi štipendija Andreja Weisch elna s 60 gld. 22 kr.; do te štipendije imajo pravico dijaki, ki so v žlahti z Weischeinom in Gorjancem, če pa tacih priČetka slovenskih javnih predstav do zdaj vsakikrat pri čitalničoih besedah radovoljno kot izurjena pevka sodelovala, zasluži da slovensko občinstvo ta večer z obilnim obiskom gledališča izkaže priznanje m i dijaki iz Gornjega Bitinja, morajo pa šti- biti že v gimnazijskih ali bogoslovskih šolah pendija Tomaža Er lach a s 126 gold.; tudi do te štipendije , katera ni izrečno omejena na kako posebno Novicar iz domačih tujih dežel. Dunaja. Cerkveni tihi teden je bil tih teden šolo , imajo pravico žlahtniki ustanovnikovi j štipendija škofa Antona Alojza Wolf a s 70 gold, zborovanje, ni še znano. v Avstrijsko ogerskih zborih. Kedaj se začne zopet tihem tednu smo imeli pri- 86 kr.; do te Štipendije, katera tudi ni omejena na kako liko premišljevati zborovanje Dunajskega državnega posebno izrečeno šolo, imajo pravico dijaki Idrijske zbora« To premišljevanje nam je kazalo, da zbornica _ .....„ " j® novembra leta 1873. in je od onega časa v Od 4. novembra 1873. do 13. dne mestne fare in pa dijaki kmetijskih starišev spadajočih poslancev, po direktnih volitvah sestavljena se pod škofijsko grajščino v Ljubljani in na Go ribana h. — Prošnjiki za vse te štipendije morajo svoji odprla eni in isti sesiji 136 t. m. «63. plača je v 750 dnevih imela 367 Ce 9 grom poslancev, tiskovina troške, ki jih državi prizadeva in vse drugo, v primero vza- praznikov pa naredč.pogodbe Parižkega miru v posebnem kongres Rus i j je temu pritrdila, Angleška ne. Vendar Evrop diplomacija ne m memo s tem ) v katerem gospoduj kaj so ljudstva dobila od tega zborovanja, liberalno-nemška stranka, izpadel m IU prede. DO io , ua ui mcu JAU31 IU niigiezi UI Carigradu ne prišlo do kake bitke, ker potem bi mo Boj se ampak vedno le prede da bi med Rusi in Angleži ob bode račun grozno čuden. Edino to dobroto ima, da je rala diplomacija brž ustaviti svoje delovanje. Zato se dualizem po njem prišel na kant prizadeva, da bi Ruske čete popustile svoja mesta okoli Da so razprave med Avstrijsko in Ogersko Carigrada, Angleško brodovje pa se umaknilo iz Dar vtisek danel. Ali vprašanje je, kam? Umaknili pa se dozdaj kvotno deputacijo brez naredilo na cesarja. Oficij ta izid „sramotno speha ostale, je žalosten 99 Fremdenblatt imenuje niso ne ti ne um. dogodbo". Magj so se tu zopet pokazali trdovratnike; ministerstvo Ogersko zdaj o V80 Obe državi, Angleška in Rusija, se pa v tem s& tej nadi živi, da bode Ogerski zbor mečjih src. ne bode motilo? glostjo pripravljate za Ali se poročilih spravlja Angleška v A jsk Po vse skup 9 •»•I j sin kar Dualizem je zopet zaušnico dobil; razprave Iz Carigrad more, vsi polki se imajo dopolniti do vojnega števila poroča, daje Angleški pooblaščenec med Avstrijo in Ogersko kvotno deputacijo o 80 mili- Lay ar d pripravil se, da stavi Angleške podložnike jonskem dolgu so ostale brez vspeha Presv. cesar in presv. cesarica sta po staro na Turškem pod varstvo Amerikanskega konzula. Kopne °J (voj na suhem) je Angleška do zdaj vzdignila davni navadi v dvorni cerkvi veliki četrtek noge umi- okoli 60.000 mož. To proti Rusiji, se ve da, ni nič, vala 12 ubogim starčekom in 12 ubogim starkam; mlajši možki je bil 87, najstareji pa 91 let star, med ženskami najmlajša 88 let, najstareja pa 93 let naj glavna moč Angl je pa v brodovj in bogastvu : s tem se posebno baha. Temu Mravlj lazij ustavovercem po hrbtu* grof Ribard Belkredi in njega sodelovavci grof Mavricij denarnem nasproti tudi Rusija oborožuje se na vso moč, admiral brodovja 3 in veliki knez Konstant piše „Reform" kakor so tudi „Sistirungsmmister mornarje do 9 adnjega moža zbira vse vojne ladij Esterhazy in Jurij Mailath odlikovani z naj imenitnejšim Avstrijskim redom — redom zlateg že tavlj ohaj 99 o zopet Reform* kcij To odlikovanj runa do 3 more tolažba biti grofu Belkredij za toliko za8ramovanje, ki ga je strpel in ga trpi od ustavovercev Iz HrvaŠke g zmirom Pri vsem tem se Rusija na pomoč Nemčije, Če tudi le pasivno, nič kaj trdno ne zanaša, kar je razvidno iz Ruskih listov. Res da ima Prusija poplačati Rusiji dolg od leta 1870., al Rusija je tudi že skusija, kako daleč sega hvaležnost držav gledč politike. Češe Mesec april gre h koncu 9 s katerim ima nehati denarna podpora Bošnjakom, ki so pribežali na Avstrijsko zemljo. Al ni duha ne sluha doslej, da bi se ti siromaki, katerih še čedalje več le- ravno je leta 1870. Rusija varovala Nemčiji hrbet vendar ne sme za trdno zanašati na to, zdaj branila stran. 9 da JeJ bo ona Avstrija bo tudi o tej vojski ostala t vsaj njena politika do zdaj ni se prav nič odločna t e bi sem prihaja, vrnili domu VlUlil UÜ111U, kajti xmoai MWUI j« öllJOUi*. XliUDIJ*» JI» JCJ JC UUHU^itlU , Utt U BCUaOJin Z i nje, kakor za lanski sneg. Dunajsko mi- dregah Angleška ne dela v imenu Evrope, zato Avstrij Turški vladi je tako u topila v kako Rusij kcijo, bi morala biti temu Pa JeJ dokazala pri da o sedanjih za- m mar nisterstvo je zarad tega Turško vlado že resno opom- BVoj meč pač lahko še pusti v nožnicah nila, naj stori, kar je treba, da se begu morejo vrniti mara zasesti Bosne in Herceg 9 Če že ne Tudi to jej v svojo domačijo in tu lotiti pomladanskih poljskih del. dobro znano, da enkrat mora priti do računa med Ru Po prevdarku v Carigradski konferenci bi komaj 2 mi gold zadostovalo za kup semen 9 poijskeg 01J ne 9 in Angleško. Kedar boste računili, bo ropot silen orodja, jeti kmetij tudi živine itd., da bi beguni mogli zopet se popri v Evropi, ampak tud v Azij in celo v Afriki tem pa Turek nič noče slišati, se ve da morda ga pride tudi iz Amerike kaj. Do kongr * prav malo upanja, in tudi, Je če bi bil, težko da bi se novcev nima. Ker se v takih okoliščinah skor nagi kaj druzega opravilo, kakor in lačni beguni ne morejo s silo pognati naših dežel 9 da pridejo Angleške 9 ne ostajalo bo druzega, kakor to da se jim še dalj namere na dan : odločil pa bo gotovo zopet le meč daj podpora iz Avstrijske državne blag 9 pa se Iz Bukuresta poroča telegram 9 da Jö voj mi potem povračilo teh stroškov zahteva od Turčij naj bolj s tem, da Bosna postane zemlja naše monarhij nister izrekel, da Rumunska vojna se Rusom ne bo dala razorožiti, ampak se rajši umaknila v Karpatske gore Rum so pač nehvaležni Iz Ogerskeg Vladi nasprotne stranke vrst so se združile veno stranko pod imenom i9 dinj K opozicije m ini s t ers t z grozovitim sklepom: prekucniti Tiszino Ce ni že zadosti zmešnjav dozdaj bilo, Popravki tiskovnih pomot zadnjega lista Na str. 123. v 19. vrsti od spodej namesti „videant consules", bode jih odslej še več in posled se res utegne začeti kaka silna prekucija, podobna oni iz leta 1848. Kolo- skrajne levice se že priprivljajo, pri volitvah boj da v se še viša bremena se naložb beri: „videant consules^, da viša bremena se n e naložd Na strani 128. v 14. vr začeti na smrt in življenje sti od spodaj namesti „plačuje skupno" beri: „plačuje aH pa oba skupno." Rusko-TurŠkih zadevali se je zadnji čas stvar za sukala tako, da ne bo brez vojske med Rusijo in An gleško. Po najnovejših poročilih stoji stvar Bismar k steni „mešetar" posredovanje ostalo b tako, da je Žitna cena p e h Po je skušal med Rusijo in Angleško na- rediti spravo na podlagi pogodeb od 1856 in 1871 v Ljubljani 21. aprila 1878. Hektoliter v nov. denarji: pšenice domače 9 fl. 26. banašk* To se mu ni posrečilo zahtevala, naj Rusij upora Angležke Ta 8V. Št efans k Je 11 fl. 18. tursice 6 fl. 60. sorsice 6 fl. 80. rži 6 fl. 34. m predloži ječmena 5 fl. 63. prosa 7 fl. 3. aide 6 fl. 34. ovsa 3 fl kritiki ali razsodbi vse Evrope. Bismark pa je iznašel 6 7. Kro • « pir 3 fl. 5 kr. 100 kilogramov. srednj pot 9 namreč da naj se pregledajo, oziroma pre Odgovorni vrednik: Alojzi Majer. — Tiskin založba: Jožef Blaznikovih dedičev v Ljubljani.