Direktor Gorenjevega rograma Pohištva v Nazarjah Konkurenca na pohištvenem trgu je nno huda. Z njo bo treba živeti, treba bo biti inovativen in izkoristiti vse prednosti sinergije, ki jo nudi sistem inja. Treba se bo skratka bojevati do kraja, kar pa ni samo naša naloga, pak naloga celotne slovenske lesne trije, ki ji tudi v bodoče ne bo lahko, vsem zaradi konkurence z Vzhoda. .ETO XXXVIII, 12. MAJ 2006, CENA 298 SIT, 1.25 EUR ISSN 0351-8140 KURILNO OLJE EL EURODIESEL MINI MARKETING, d.o.o. Stranice PE: Prečna 17, Oplotnica Krimovke v Nazarjah gladko do 12. naslova državnih prvakinj Informacije in naročila % l **:■ m -m* . «d ' ' . -1 : # - «* 4 * a 4 j 4P Želeinina Gornji Grad in PC Ljubija Ob usodni ponudbi keramičnih ploščic še akcijska cena keramičnesa lepila KEGRAL 25/1 (notranji in zunanji)« Cena 25 kg vreče je 1.099 SIT (4.58 EUR) KAJ ZAČUTILI POTREBO PO VEČJI vl KONTRASTU KO STE BRALI? z*»®®*'"'* Ik.* <| Zadruga iriozirje KJE KDAJ ZASKRBEL ZAMEGLJEN VID? V tehničnih poslovalnicah za okna in vrata proizvajalca r; GLIN ŽAGARSTVO d.o.o Zgornji-iavnjska kmet zaciniti* PpUE MORDA CAS, DA RAZMISLITE O NJAVI VAŠIH STEKEL, KAJTI VAŠE OČI ZAHTEVAJO PRECIZNOST. ki so na zalosi ALI VESTE, DA NAREDIJO VAŠE OČI 100.000 GIBOV DNEVNO? ŽejcaminaRad m ir j e 838-80-43 Žcleininž Luče 584-40-24 Železnina Gornji Grad'839-44-20 Želeinina Ljubno 584-12-41 PC Lj®j® lSfi07-a0, 837-07-71 KP Rečica 838-80-03 BSMaUSTVO JE ZAGOTOVLJENO LOMSEK-BORSIC NINA s.p. Plac 12, 3333 Ljubno ob Savinji Tel: 03/584-10-11 GORENJE GOSTINSTVO D.O.O RUDARSKA 1,3320 VELENJE, SLOVENIJA TEL.: 03/898 07 00, FAX: 03/898 08 10 E-POŠTA: info@hoteipaka.com Šest konferenčnih dvoran z vso tehnično opremo za izvedbo vseh vrst izobraževanj, posvetov in konferenc. Za vse dodatne informacije prosimo pokličite 03 898 07 00 ali 03 898 07 10, Metod Mulej Faks: 03 898 08 10,-03 898 08 00 E-pošta: metod.tnulej@hotelpaka.com OSREDNJA KNJIŽNICA Tretja stran Uporniki z razlogom »Bodi mlad - bodi proti!« se glasi eden od sloganov tednika Mladina. Omenjeni medij že dolgo ni zgolj mladinski časopis, kljub temu pa lahko v zadnjem času zaznamo med mladimi precej več uporniške miselnosti, kot smo ji bili priča v desetletju po osamosvojitvi. Kaj hočemo, vse se spreminja, in če na koga, potem se zagotovo na mlade najbolj hitro prenaša negativno razpoloženje njihovih vrstnikov iz tujine. Po svoje jih je treba razumeti, saj se pred njimi odpira nejasna in negotova perspektiva. Ni namreč junaka, ki bi si upal današnjim dijakom in študentom zagotoviti primerna delovna mesta, kaj šele primerno plačilo za opravljeno delo. Vse je pogojeno z napredkom globalizacije, pri tem pa sociala, žal tudi v Evropi, postaja vse bolj nepotrebno breme. To je za generacijo, katere starši so si zagotovili solidno življenjsko eksistenco v drugačnem družbenopolitičnem sistemu, stresno in zaskrbljujoče. Ne smemo se torej preveč čuditi padajočemu trendu rojstev in ostalim pojavom, ki nesporno dokazujejo, da mlada generacija zaskrbljeno zre v prihodnost. Ko opazuje dogajanje v našem parlamentu, je lahko zaskrbljena še bolj. Dobro je, da vsaj rezultati gospodarjenja v državnem merilu kažejo dokaj ugodno sliko, žal pa je le-ta v nekaterih lokalnih okoljih, na primer v Zgornji Savinjski dolini, bistveno drugačna. Spomnim se sarkastične ugotovitve enega izmed zgornjesavinjskih gospodarstvenikov izpred nekaj let, ko je dejal, da nam očitno še ne gre dovolj slabo, da bi se začeli ukvarjati s turizmom. Zdaj vse kaže na to, da se tudi na tem področju razmere spreminjajo. Turistična ponudba se počasi, a zanesljivo prebuja. Vse skupaj je še precej na začetku, toda važna je smer. Potrebni bodo še ogromni vložki, da bomo res atraktivni za turiste, vendar bomo s pravim pristopom zanesljivo uspeli. Le da nam ne bo zmanjkalo časa... Statistični podatki kažejo, da se v povprečju prebivalstvo Slovenije stara. To še posebej velja za našo dolino. Srečne so družine, kjer mladi ostanejo doma, ker vidijo svojo perspektivo okoli domačega dvorišča. Večina žal odhaja. Kandidati na bližnjih lokalnih volitvah bodo morali razmisliti tudi o tem problemu. IZ VSEBINE: Aktualno: Francoski študentje so uspeli, bodo tudi slovenski?....................4 19 v__ Atletika: Nastja Kramer na pripravah z Jolando Čeplak v Monte Carlu Na naslovnici: Preventivna akcija policistov za obvladovanje jeklenih konjičkov Intervju: -Pogovor z Janezom Špegljem, direktorjem Gorenjevega programa Pohištva v Nazarjah................6 Trnovec Klateški psi znova koljejo.........9 Mozirje: Preddiplomski koncert dirigentke Jerice Bukovec..........10 Florjanovo: Pomembna vloga gasilcev na številnih področjih ISSN 0351-8140, leto XXXVIII, št. 19,12. maj 2006. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 33000-0000571515. Glavni In odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnik glavnega in odgovornega urednika: Igor Solar. Stalni sodelavci: Aleksander Videčnik, Milena Kozole, Franjo Atelšek, Tatiana Golob, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Sukalo, Igor Pečnik, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Marija Lebar, Nastasja Kotnik, Barbara Fužir, Alenka Klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove, Edi Mavrič-Savinjčan. Tajnica uredništva: Cvetka Kadliček. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Vodja trženja: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednis1vo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 298 SIT, 1.25 EUR za naročnike: 268 SIT, 1.19 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Aktualno ŠTUDENTI ZAHTEVAJO SVOJE PRAVICE Francoski študentje so uspeli, bodo tudi slovenski? Protestni shod, ki so ga študentje malce grozeče poimenovali »črna sreda«, svojega epiloga še ni doživel. Okoli desettisočglava množica, ki je vlado opozarjala na slabšanje socialnega položaja šolajočih, se je takrat razšla z obljubo organizatorjev, da se bodo - če bo vlada tudi tokrat ignorirala zahteve Študentske organizacije Slovenije (ŠOS) - znova dobili v roku dveh mesecev. In kot kaže, ŠOS to obljubo misli izpolniti še ta mesec. Vnovični protestni shod se pripravlja za 24. maj, pričakovati je, da bo tokrat množica protestnikov še večja. BO VLADA ŠE ZDRŽALA TAK PRITISK? »Črna sreda« je bila zagotovo eden največjih, če ne celo največji, študentski protest, odkar Slovenija samostojno hodi svojo pot v boljši svet, a za vladajočo strujo očitno še ne dovolj velik oziroma prepričljiv. Trinajst precej smelih, pravzaprav optimističnih zahtev slovenske študentske organizacije - večinoma tudi upravičenih, da ne bo pomote - vlada očitno še vedno ignorira. Od reformistov obljubljena šolnina je bila vsekakor tista, ki je študente dvignila na noge in bo zagotovo še povzročila ogorčen študentski upor, a to ni edina zahteva bodočih izobražencev. Študentska organizacija med drugim zahteva v celoti brezplačen javni prevoz, izenačitev višine subvencije za prehrano z višino regresirane prehrane za delavce, 5.000 novih postelj v študentskih domovih, ohranitev možnosti študentskega dela v ne dodatno obdavčeni obliki, izboljšanje zdravstvene oskrbe ... in še bi lahko naštevali. Kar se tiče šolnin, vsi študentje in njihovi starši vedo, da šolanje že zdaj ni brezplačno. Pomanjkanje študentskih postelj je težava, ki našo državo bremeni že dolgo, a se ji nobena vlada ne posveča dovolj. Že prejšnja je obljubila, da bodo študentje do leta 2005 dobili 4.500 novih ležišč v študijskih središčih po celi Sloveniji. Pred dvema letoma je to številko znižala na 3.760 ležišč, ki bodo, če bodo, zgrajena do leta 2009. Polovica ob- ljubljenih ležišč bo v zasebnih domovih s koncesijo, kar pomeni, da jih tako ali tako ne bo gradila država -zasebniki jih pa tudi še ne gradijo zaradi pomanjkljive zakonodaje. Klub temu pa bo potem še vedno samo v Ljubljani premalo 6.000 študentskih postelj in 1.000 stanovanj za študente. Težave pri študiju bi lahko naštevali še naprej; premalo prostora za študente na predavanjih, tudi na fakultetah, ki so pred kratkim dobile nove prostore, slaba opremljenostfakultet, zelo slaba je štipendijska politika ...Že prvih nekaj zahtev je za državo tako obremenjujočih, česar si je sicer sama kriva, da bodo naši študentje za dober izkupiček morali izvesti zelo prepričljiva protestiranja. Seveda se mora tudi vlada zavedati, daje vzpostavitev dialoga s študenti edina pravilna pot do skupnih rešitev. Kajti, čeprav prvi shod, kije Že prejšnja vlada je obljubila, da bodo študentje do leta 2005 dobili 4.500 novih ležišč v študijskih središčih po celi Sloveniji. Pred dvema letoma je to številko znižala na 3.760ležišč, ki bodo, če bodo, zgrajena do leta 2009. Naša anketa Študent naj bo! Število študentov se v zadnjih letih neprestano povečuje. S tem posledično postajajo vedno večja, močnejša in tudi glasna družbena skupina, ki ima določene potrebe in zahteve. Ob njih se sprožajo različna mnenja in pogledi. So skupina, za katero gre po eni strani veliko davkoplačevalskega denarja. Po drugi strani pa je ravno študentska populacija tista, ki se aktivno pripravlja na sodelovanje in delovanje v naši družbi, skupina, ki s sabo nosi največje potencialne možnosti. V tokratni anketi smo raziskovali odnos do študentov, poznavanje njihove problematike in (ne)smiselnosti njihovih zahtev. Bojan Rop, Ljubno ob Savinji Z njihovimi zahtevami sem deloma seznanjen. Glede bistvenih zadev, na primer števila postelj, financiranja njihovega študija,jim dam deloma prav. Je pa res, daje zakonodaja na tem področju dokaj neurejena in nekateri študenti to izkoriščajo. Ampak ti predstavljajo manjši delež. Morda ne bi bilo slabo postaviti zgornje starostne meje, do kdaj lahko študirajo in tako bi se pojav »večnih študentov« nekoliko izkoreninil, pridobili pa bi podporo pri večini ljudi. Kajti študenti so naša perspektiva, naša prihodnost. Roman Čretnik, Mozirje To zadevo deloma poznam. Precej teh stvari, kar se tiče stanovanj, omejevanj študentskega dela, financiranja študija, je utemeljenih in v tej smeri bi država morala nekaj storiti in jim te temeljne stvari tudi omogočiti. Določeno razliko bi nemara morali uveljaviti pri cenzusu za štipendijo glede na oddaljenost od kraja študija. Na študente je treba računati, se pa pri vsaki generaciji pojavi par takih, ki zavlačujejo. Situacija ni najbolje urejena tudi s formalne plati, manjka na primer nadzor nad študentskimi servisi, saj nekateri to izredno izkoriščajo tudi v druge namene. Nad tem bi morala bdeti inšpekcija, ne pa da to prizadene tiste študente, ki resno študirajo. Anton Fric, Nazarje To tematiko dobro poznam, čeprav se sam teh demonstracij nisem udeležil. Se pa vsekakor strinjam zzahtevami in prav je, da sejeta akcija izvedla. Problem je v tistih »večnih« študentih, a verjetno prevladujejo tisti, ki redno in resno delajo. Eva Pečnik, Nazarje To zadevo kar dobro poznam, sajjetudi moj sin študent. Zdi se mi prav, da študenti znajo povedati svoje zahteve in se postavijo zase. Njihove pravice jim poskušajo kratiti in prav je, da se temu uprejo. Janez Bitenc, Šmartno ob Dreti Kolikor poznam situacijo, imajo študenti kar prav v svojih zahtevah. Poznajo situacijo in vedo, kaj so njihove pravice. Šolanje je treba ljudem omogočiti in to vsem enako. Irena Rak, Mozirje Nekaj že imajo prav, čisto vsega pa tudi ne. Nekatere zahteve so ie malce prehude, o njih bo še treba razmisliti. Za zdaj situacija še ni tako črna, če hoče človek študirati, ima sedaj to še kar v redu omogočeno. Je pa prav, da vztrajajo pri tistih zahtevah, ki so bish/ene. Tudi sami se morajo med študijem bolj posvečati študiju sam- Sali X emu, delo bo že počakalo nanje, ne smejim postati alternativa študiju. Pripravila Barbara Fužir, foto: Ciril M. Sem minil v veselem vzdušju, ni kazal tega, je tako velika koncentracija mladih lahko precej nevarna. Dovolj je, da eden prestopi mejo in verižna reakcija je tu. Že minister za šolstvo dr. Milan Zverje opozoril, da si vsekakor ne moremo privoščiti kakšne ponovne tragedije, kot je bila tista v diskoteki Lipa. ZA USPEH JE POMEMBNA DOBRA INFORMIRANOST Seveda pa je marsikdo ob prebiranju medijev, ki so študentski protestni shod spremljali od blizu, v dvomih, da naši študentje in dijaki premorejo v sebi dovolj strasti, tudi trme, da tako smele zahteve tudi uresničijo. Konec koncev se je že na prvem zborovanju izkazalo, da marsikateri študent, da dijakov niti ne omenjamo, pravzaprav sploh ne ve, katere so zahteve, ki naj bi jih tako strastno podpiral. Zagotovo se vsi strinjamo, da česar ne veš, te tudi ne boli. In manj kot mladi šolajoči vedo o problematiki izobraževanja, manj je možnosti, da se bodo resnično potrudili za njeno rešitev. Študentska organizacija naj bi se zato posvetila čim večji informiranosti svojih študentov, da bodo nato ti na vseh svojih bodočih shodih dejansko pokazali, da vedo, kaj se dogaja in za kaj se borijo. Tatiana Golob Podpredsednik Kluba zgornje-savinjskih študentov in svetnik v Svetu študentskih klubov Radenko Tešanović: »Veliko vprašanj smo študentje zastavili zadnje čase, dobili pa zelo malo odgovorov. Pravih odgovorov, ki bi nam razjasnili situacijo, očitno ni. Pravzaprav so, vendar nam niso posredovani. Vsi mediji poudarjajo, da študenti ne vedo, za kaj se borijo, toda to se dogaja izključno zato, ker smo taki po naravi. Ljudje se borimo za določeno stvar šele tedaj, ko jo izgubimo. Šele tedaj se zavemo, za kaj pravzaprav gre. Dandanes je res malo študentov, ki se zavedajo obljubljenih reform; na primer, da država želi uvesti časovne omejitve študentskega dela. Če boto naredila - srčno upam, da do tega ne bo prišlo-se bo vsak študent, ki si denar za študij služi prek študentskega servisa, hitro zavedel, kaj to zanj pomenil. Ali bo tedaj prepozno? Nadalje, uvedba šolnine. Študentje ne zahtevamo ničesar, kar ne bi bilo že obljubljeno. Minister Zupan jejavno obljubljal, da šolnine na prvi in drugi bolonjski stopnji ne bodo uvedene. Tak dogovor je zapisan tudi v koalicijski pogodbi. Zato si želimo, da se to zapiše v dogovor med vlado in Študentsko organizacijo Slovenije in se nato tudi uresniči. Veliko vode bo še preteklo, preden se bomo dogovorili z vlado. Moje osebno mnenje pa je, da se država ne more in ne sme obnašati tako enostransko - ščititi samo svoja stališča in se dobesedno požvižgati na naše zahteve. Naj povem le še to, da če bodo protesti, bomo protestirali!« SPLETNA ANKETA NA www.savinja.com Kaj vam pomenil, maj? Praznik dela očitno izgublja svojo veljavo, saj večini anketirancev pomeni samo dela prost dan oziroma nič posebnega, le slabi peščici pa ta dan pomeni nekaj več - simbol boja za pravice delavcev. Tokrat vas sprašujemo, ali podpirate študente v njihovih zahtevah? Svoje odgovore nam lahko zaupate v anketi, ki jo objavljamo na spletni strani www.savinja.com. Glasovanje bo potekalo do vključno torka, 16. maja 2006. Rezultate glasovanja bomo objavili v prihodnji številki Savinjskih novic. 10. MAJ - SVETOVNI DAN GIBANJA Vsakodnevno gibanje za razvedrilo in veselje Šport in telesna vadba sta ključna za zdravo in dolgo življenje, poudarjajo zdravstveni strokovnjaki po vsem svetu. Na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje opozarjajo, da je delež telesno nedejavnih ljudi znatno previsok v vseh starostnih skupinah. Premalo ljudi pri vsakdanjih opravilih pešači in kolesari. Čas, ki ga otroci, mladostniki in odrasli presedijo pred televizijskimi in računalniškimi ekrani, se občutno povečuje. Pomembno je, da smo telesno dejavni v vseh obdobjih življenja, kar nam omogoča, da ohranjamo telesno, duševno in socialno zdravje od otroštva do starosti. Na ta način povečujemo možnosti aktivnega staranja. »Iz nacionalne raziskave o stanju gibanja pri prebivalcih, starejših od 25 let, je razvidno, da je zadostno telesno dejavna komaj dobra tretjina prebivalcev, ostale prebivalce pa uvrščamo med tiste, ki so minimalno telesno dejavni, in tiste, ki so telesno nedejavni. Za ohranjanje in krepitev zdravja ni potrebna intenzivna vadba. Za pozitivne učinke telesne dejavnosti na zdravje posameznika zadostuje najmanj pol ure zmerno intenzivnega gibanja vsaj petkrat tedensko,« je povedala Nuša Konec Juričič, dr. med., predstojnica oddelka za socialno medicino na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje. Zmerno intenzivna je tista vadba, pri kateri se nekoliko ogrejemo in rahlo zadihamo. Glede na posamezne športne dejavnosti v Sloveniji največ hodimo, plavamo, kolesarimo, smučamo, planinarimo in tečemo. »Gibanje in telesna vadba sta odlični metodi za krepitev in ohranjanje zdravja, delujeta pa tudi terapevtsko pri mnogih telesnih in duševnih težavah. Ni človeka, ki mu telesna dejavnost ne bi koristila, moramo pa jo znati prilagoditi svojim zmožnostim in morebitnim omejitvam. Vse preveč rado nas zanese v izgovarjanje na pomanjkanje časa, na delo, ki ga še moramo opraviti, na oddajo, ki jo še moramo pogledati. Izgovori pa se porazgubijo že po nekaj poskusih telesne vadbe, ko uvidimo, s koliko nove telesne in psihične moči smo kljub izgubljeni uri uspeli opraviti vso načrtovano delo in še kakšno dodatno zraven. Večino telesne vadbe lahko opravimo na prostem in brez dodatnih stroškov, za bolj zahtevne pa je na Celjskem na voljo pestra ponudba športnih aktivnosti,« je še povedala Nuša Konec Juričič. Vadba mora biti čimbolj raznolika, poteka lahko v različnih okoljih, mora biti varna, uravnotežena in posamezniku v razvedrilo in veselje. »Telesna aktivnost je premišljena naložba za obdobje starosti. Ravno tako kot poravnamo račun s položnico, z vsakim pretečenim kilometrom, z vsakim dvignjenim kilogramom, z vsako kapljo znoja ustvarjamo naložbo, ki predstavlja možnost za polno, aktivno izkoriščen čas vjeseni življenja. In prav tako kot se navadimo na vožnjo z novim avtomobilom ali se naše noge navadijo novih čevljev, se je telo sposobno privaditi tudi določeni vrsti napora, če ga izvajamo dovolj pogosto. Če se bomo povzpeli na bližnji hrib in na koncu zadihani ugotovili, da smo popolnoma brez kondicije, to še ni razlog za obup. Že naslednjič se bomo prepričali, da napor premagamo veliko lažje in še lažje bo-z vsakim naslednjim poskusom. S postopnim povečevanjem telesne dejavnosti bomo spoznali, da zmoremo vedno več. In če nas je na začetku v telesno dejavnost gnala trma, nas bo vsakič znova nazaj privabil občutek ugodja, zmage in prijetne utrujenosti,« pojasnjuje Mito Šinkovec, profesor športne vzgoje in svetovalec na mladinski spletni strani www.tosemjaz.net. Gibanje pa ni le šport. Ko se sprehajamo, igramo, pospravljamo, vrtnarimo, plešemo, hodimo po stopnicah, tudi tedaj se gibamo za zdravje. Franci Kotnik Janez Špegel (foto: Franci Kotnik) Kot je znano, bivša Glinova tovarna pohištva iz ivernih plošč od 1. januarja letos ne posluje več kot samostojno podjetje, ampak je del podjetja Gorenje Notranja oprema, ki je bilo že pred tem stoodstotni lastnik omenjene tovarne. Na direktorskem mestu je v začetku februarja Sandija Vasleta, ki je odšel v Radeče papir, nasledil Janez Špegel, ki je medtem že dodobra spoznal proizvodni program, kaj pa specifiko lokalnega okolja? Tudi lokalno okolje postopoma spoznavam in ugotavljam določene podobnosti s tovarno Marles v Mariboru, kjer je pred leti na podoben način kot v Nazarjah razpadel sistem lesne predelave. Na nek način skušamo sodelovati s sosedi in se z njimi dogovarjati, saj je to dolgoročno edini način za urejanje odprtih zadev. Vesel sem, da sem pred nedavnim spoznal tudi nazorskega župana, in se zavedam, da bo treba pri določenih razvojnih vprašanjih sodelovati tudi z lokalno skupnostjo. - Kako je potekala vaša dosedanja poslovna kariera, ki vas je pripeljala v Nazarje? Ta potježe kar dolga, imam 35 let delovne dobe, sem pa vseskozi član kolektiva Gorenje. Prag Gorenja sem, to rad poudarim, prestopil že leta 1966, takrat kot vajenec, nato pa sem se izobraževal ob delu in bil leta 1975 premeščen JANEZ ŠPEGEL, DIREKTOR GORENJEVEGA PROGRAMA POHIŠTVO V NAZARJAH »Treba bo biti inovativen in izkoristiti vse prednosti sinergije« iz tovarne gospodinjske opreme v sedanji program Kuhinje. Leta 1981 sem kot vršilec dolžnosti prevzel vodenje takratnega TOZD-a Pohištvo, na tej funkciji oziroma funkciji direktorja programa Kuhinje pa sem ostal vse do leta 2000, ko sem bil prestavljen na funkcijo direktorja podjetja Gorenje Interieri, sedanji program Marles. Leto dni prej je namreč Gorenje kupilo Marles Pohištvo in tam sem bil do letošnjega prihoda v Nazarje. Zagotovo nekaj izkušenj imam, je pa jasno, da se je treba venomer učiti in da venomer prideš do nekih novih spoznanj. - Kako pa je sicer organizirana družba Gorenje Notranja oprema, pod katere okrilje sodi program Pohištvo? Če pogledamo še nekoliko širše, je pohištvena divizija Gorenja precej široka in smo pohištveniki v slovenskem merilu sorazmerno veliki. Poleg Notranje opreme ima Gorenje še dve tovarni kuhinj vtujini, in sicer v Avstriji in na Češkem, sama Notranja oprema pa združuje pet programov: poleg programa Pohištvo v Nazarjah, je tu še program kuhinj v Velenju, program Marles v Mariboru, program kopalnic v Šoštanju in program keramike v Gorenju. - V kakšnem razmerju je Gorenje Notranja oprema z delniško družbo Gorenje? Gorenje d.d. je stoodstotni lastnik Gorenja Notranja oprema. - Kaj je bil temeljni razlog za ukinitev samostojnega podjetja Gorenje Glin v Nazarjah? Osnovni cilj pohištvene divizije je najti sinergi-jske učinke znotraj vseh naštetih tovarn. Teh sin-ergijskih učinkov pričakujemo'kar precej, še posebej na račun enotne nabavne in prodajne politike, pa tudi razvojno skušamo usklajevati naše korake in usmeritve. -Kakšni so vaši letošnji cilji in kako ocenjujete njihovo uresničevanje po prvem četrtletju? Cilji za leto 2006 so bili postavljeni ambiciozno. Letna realizacija naj bi dosegla 2,8 milijarde tolarjev. Po prvem kvartalu ugotavljamo, da cilji niso v celoti doseženi, so pa doseženi nekateri pozitivni premiki, predvsem na slovenskem trgu in trgih Jugovzhodne Evrope, kjer so trendi bistveni ugodnejši kot v enakem lanskem obdobju. S prevzemom blagovne znamke Gorenje postaja Pohištvo bolj prepoznaven igralec na teh trgih. Na razvojnem področju smo si zadali cilj, da uspešno pokrivamo pohištvene programe dnevnih sob, spalnic in predsob, naša želja pa je, da s kvalitetnimi produkti popestrimo že sedaj močno konkurenco na tem področju. Naš cilj je priti v srednji oziroma višji kakovostni razred, kar pa brez dvoma ne bo lahko. Ta tovarna je v preteklem obdobju pretežno proizvajala izdelke za svoje lastnike, zato se ni toliko pojavljala na trgu s končnimi produkti. Toje zagotovo naša priložnost v prihodnje. - Načrtujete kakšne posodobitve v proizvodnem procesu? Tovarna v Nazarjah je, kar se tehnologije tiče, precej sodobna, zato kratkoročno ne predvidevamo večjih investicij. Predvidevamo dograditev skladiščnega prostora, predvsem za gotove izdelke, vzačetku leta pa izpeljali investicijo v novo kompresorsko postajo. Med prvomajskimi prazniki je bila realizirana investicija v ogrevanje tehnologije za oplemenitenje ivernih plošč. - Še pogled dlje v prihodnost? Konkurenca na pohištvenem trgu je izjemno huda. Z njo bo treba živeti, treba bo biti inovativen in izkoristiti vse prednosti sinergije, ki jo nudi sistem Gorenja. Treba se bo skratka bojevati do kraja, kar pa ni samo naša naloga, ampak naloga celotne slovenske lesne industrije, kiji tudi v bodoče ne bo lahko, predvsem zaradi konkurence z Vzhoda. Pogovarjal se je Franci Kotnik ZAPOSLIM voznika za prevoze po Sloveniji. Informacije dobite na naslovu Remic Janko s.p., Prihova 45, Nazarje ali na tel. št. 03/583 18 25. ( PREVENTIVNA AKCIJ» POLICISTOV Praktične vaje za obvladovanje jeklenih konjičkov Policisti Policijske postaje Mozirje so v sodelovanju s celjsko prometno policijo in moto kluboma Zmaji in Rdeča armada prvo majsko soboto na parkirišču podjetja Elkroj na Prihovi izvedli preventivno akcijo, katere namen je bil seznanitev voznikov motornih koles in koles z motorjem s pravili varne vožnje, V času, ko je v prometu prisotnih vse več voznikov enos-lednih vozil, v njihovih vrstah pa je iz leta v leto več mrtvih, je dobrodošel vsak koristen nasvet. Tega se očitno zavedajo tudi lastniki koles z motorjem in motornih koles, ki so se v velikem številu udeležili preventivne akcije. Vozniki motorjev so z zanimanjem prisluhnili varuhom reda, ki sojim na praktičnih vajah pokazali vaje, kijih enote policistov na motorjih opravijo vsako sezono, preden se podajo na cesto. Policist je motoristom pri- kazal slalomsko vožnjo, osmico, vožnjo v krogu, zaviranje, izogib oviri ... Vaje so namenjene predvsem obvladovanju motorja, pravilnem Policist je motoristom prikazal slalomsko vožnjo, osmico, vožnjo v krogu, zaviranje, izogib oviri... (foto: Marija Šukalo) speljevanju in drži na jeklenem konjičku. Na pripravljenem poligonu so svoje znanje in spretnost v vožnji pokazali tudi zgornjesavinjski ljubitelji jeklenih konjičkov. V drugem delu druženja pa so si obiskovalci lahko ogledali osebni avtomobil z vgrajenim video nadzornim sistemom ProVida 2000 in se seznanili z njegovim sistemom delovanja. Številni med njimi so se popeljali tudi na vožnjo in si na praktičen način ogledali delo in sledenje s tem avtomobilom. Marija Šukalo navadno sploh ne zazna KLOPI PRENAŠALCI POVZROČITELJEV BOLEZNI W Človek klopovega ugriza Pomlad je čas, ko se začne prebujati narava. Prebujajo pa se tudi klopi. Ti spadajo med največje pripadnike reda pršic. Najdemo jih do nadmorske višine 1.600 metrov v visoki travi z grmovjem, robovih jas in gozdni podrasti. Na našem območju pred njimi nismo varni nikjer, saj ga lahko dobimo tudi na domačem vrtu. Njegova aktivnost je odvisna od zunanje temperature in kadar je ta nižja kot sedem stopinj, klop miruje. Gostitelji klopa so najpogosteje mali gozdni sesalci in ptiči, lahko pa tudi večje živali. Človek je le naključni gostitelj, ki klopovega ugriza navadno ne zazna. Njegov ugriz preprečimo tako, da se pred odhodom v gozd ustrezno zaščit- imo. Najbolje storimo, če se oblečemo v oblačila iz gladkih materialov, hkrati pa poskrbimo, daje čim več kože pokrite. Za zaščito odkritih delov telesa so v lekarnah in drogerijah na voljo pripravki, ki odganjajo mrčes. Če pri telesnem pregledu opazimo klopa, ga čim prej previdno odstranimo, saj stem zmanjšamo možnost okužbe. To storimo tako, da najprej nanesemo nekaj kreme ali olja. Ko klop po nekaj minutah popusti, ga s pinceto odstranimo. Nikoli pa ga ne odstranjujmo na silo. Klopi prenašajo najmanj dva povzročitelja bolezni in sicer povzročitelja klopnega meningitisa in lymske borelioze. Borelioza pri človeku je bolezen, ki prizadene več organov. Rdečina je prva faza bolezni in je tako rekoč edina takojšnja značilna bolezenska sprememba, ki pa se izrazi samo pri približno 60 odstotkih okuženih. Drugi bolezenski znaki, ki se lahko pojavijo, so: vročina, močno potenje - zlasti ponoči, vrtoglavica, glavobol, bolečine v mišicah in izrazita utrujenost. Rdečina se pojavi že po nekaj dneh po klopovem ugrizu, običajno na mestu ugriza. Zgodnje odkrivanje in zdravljenje bolezni je ključnega pomena, sajjeto najbolj uspešno v začetni fazi. Zdravljenje z antibiotiki je priporočljivo v vseh fazah bolezni. Klopni meningitis je virusno obolenje možganske ovojnice in osrednjega živčevja. V celjski bolnišnici se zaradi te bolezni letno zdravi v povprečju več kot trideset ljudi, vSIoveniji pa več kot tristo. Najučinkovitejši način zavarovanja pred to boleznijo je cepljenje. Na mestu ugriza praviloma ni opaznih sprememb na koži, bolezen pa običajno poteka v dveh fazah. Prvo fazo, ki se začne približno teden dni po ugrizu, navadno spremljajo slabo počutje, bolečine v mišicah in glavobol. Bolezenski znaki za nekaj dni do treh tednov ponehajo, nakar sledi druga faza obolenja s povišano telesno temperaturo in hudim glavobolom, možna je celo nezavest. Obolenje lahko pusti trajne posledice, kot so glavobol, zmanjšana delovna sposobnost in zbranost, tudi ohromelost. Obolevajo ljudje vseh starosti. Najbolj so ogroženi otroci, odraščajoči, ljudje v srednjih letih ter ljudje, ki se zaradi svojega dela ali konjička pogosto zadržujejo v naravi in so zato bolj izpostavljeni. Marija Šukalo BORZA PONUDB IN POVPRAŠEVANJA Borzoje oblika mednarodnih poslovnih priložnosti malih in srednje velikih podjetij na trgu Evropske unije, centralne in vzhodne OHQHPgggg Evrope ter mediteranskih držav. Omogoča vam, da preko široke Wmatm mreže Euro Info Centrov (EIC) sklenete finančno, tehnično ali pro-1NFO CENTRE dajno mednarodno poslovno sodelovanje. EIC Maribor (Dijana Bestijanić), tel: 02 / 333 13 07, faks: 02 / 333 13 09, e-pošta: diiana.bestiianic@mra.si, http://eic.mra.si EIC-apr-114: Madžarsko podjetje, ki nudi storitve carinskih pregledov, skladiščenja in grosistične distribucije stavbnega lesa in drugih proizvodov iz lesa, išče komercialne partnerje. EIC-apr-123: Belgijsko podjetje želi vzpostaviti poslovno sodelovanje s tujimi podjetji, ki bi želela vstopiti na belgijski B2B trg. EIC-apr-124: Dansko podjetje, ki prodaja in servisira protipožarna sredstva in opremo, išče dobavitelje oziroma proizvajalce gasilne pene za gašenje na morju, protipožarnih kabin iz stekla in zaščitnih oblačil. EIC-apr-126: Dansko podjetje, specidlizirano v razvoju tehnoloških rešitev za predelavo odpadne vode in odpadnih proizvodov v prehrambeni industriji, išče poslovne partnerje za tehnično, proizvodno in komercialno sodelovanje. EIC-apr-129: Podjetje iz Velike Britanije, ki proizvaja svetlobne diode (LED), nudi proizvodno licenco. POBUDA ZA SKUPNO TRŽENJE TURIZMA »Naša dolina lahko še veliko ponudi!« Tako je dejala Irena Cimmermann iz hotela Benda iz Lok pri Mozirju, ko je predstavila aktivnosti, ki sojih nedavno začeli z namenom, da bi združili vse zainteresirane ponudnike turističnih storitev v Zgornji Savinjski dolini. »Gost, ki pride k nam v hotel, želi svoj prosti čas zapolniti z raznimi dejavnostmi in se zabavati. Menimo, da ima Zgornja Savinjska dolina še veliko neizkoriščenih potencialov na tem področju. Treba jih je predstaviti možnim kupcem. Vendar pa je tukaj vsak posameznik premajhen. Za razpoznavnost je treba ciljni publiki predstaviti dolino kot celoto in združiti ponudbo.« Zato so zbrali informacije in na prvi sestanek, ki je bil 13. aprila, povabili lastnike kmečkih turizmov in predstavnike turističnega centra Golte, Vinogradništva Steyer vina, Smučarskega društva Beli zajec, Apart hotela Natura, Brinečevega mlina, Logarske doline in Mozirskega gaja. Začuda odziv ni bil najboljši, odzvalo seje devet povabljenih. Vendar ne bodo odnehali, pravi Cim-mermannova. Poiskali so kontakte na Hrvaškem, ki je bila svoj čas že velik trg za naš turizem. S hrvaško turistično agencijo Tours bodo tako 25. maja na Reki organizirali predstavitev ponudbe naše doline in sicertako letne kot zimske. Omenjena agencija proda 80 odstotkov vseh smučarJ skih zmogljivosti, kijih kupijo prebivalci hrvaške- Irena Cimmermann meni, da le združena turistična ponudba vodi do uspeha (foto: Marija Lebar) ga obalnega območja. S predstavniki Toursa se pravkar dogovarjajo, da bi zgornjesavinjskim ponudnikom odstopili dve strani v svojem letnem, pa tudi dve strani v zimskem katalogu. Sedmega junija bodo s svojo predstavitvijo gostovali v Zagrebu. Predstavniki turističnega centra Golte bodo prispevali filmski material in polurno govorno predstavitev v hrvaščini. Ker želijo prikazati naše pristno ljudsko blago, bodo sodelovale ljudske pevke Pušeljc, predstavili pa bodo tudi zgornjesavinjske dobrote in kulinariko. »V stikih smo tudi s pristojnim ministrstvom in Slovensko turistično organizacijo, ki bosta prispevala nekaj propagandnega materiala, O ponudbi naše in Šaleške doline je pred kratkim izšel podroben katalog, ki pa je preveden v nemški in angleški jezik, ne pa v hrvaškega. Prav na tem jezikovnem področju vidimo možnost za našo dolino v družinskem turizmu. Mlajši otroci se namreč ne počutijo dobro nekje, kjer jezika ne razumejo, med slovenščino in hrvaščino pa ni tako velike razlike in pri nas hrvaški jezikše kar dobro obvladamo. Tudi ponudba doline je zelo primerna za družine z majhnimi otroki in upokojence, čeprav ne manjka niti adrenalinskih doživetij.« Cimmermannova pravi, da so še vedno dobrodošli vsi, ki bi se želeli predstaviti vzdruženi ponudbi, ker bodo le tako prepoznavni na zahtevnih turističnih trgih v situaciji globalne konkurence. V hotelu Bendatudi menijo, da je turizem panoga, ki bi lahko v bodočnosti nadomestila delovna mesta v industriji, ki jih je vZgornji Savinjski dolini vse manj. Marija Lebar NAZARJE Najboljšo naložba je naložba v zdravje Zadnji aprilski torek so v nazorskem Domu kulture pripravili predavanje pod naslovom Srčno-žilna obolenja. Nazorsko društvo bolnikov za osteoporozo Celje je v goste povabilo zdravnika Janeza Tasiča, primarija in znanega kardiologa iz Celja. Ta je na zanimiv način v svojem poldrugo uro trajajočem predavanju spregovoril o številnih dejavnikih, ki povzročajo bolezni srca in ožilja. »Dobro zdravo srce je organ, ki dela štiriindvajset ur na dan vse dni v letu. Skoraj sto let nas oskrbuje brez kakršnega koli počitka. Vendar pa ni neuničljivo. Naša naloga pa je, da ga čuvamo in ohranjamo« pravi primarij Tasič. »Kljub temu pa so številni dejavniki, ki ga lahko prizadenejo. Mednje sodijo zvišan krvni pritisk, holesterol, kajenje, sladkorna bolezen, fizična neaktivnost, stres ...« In če ne spremenimo nezdrav način življenja, lahko ti dejavniki, ki se po besedah kardiologa seštevajo, privedejo do srčnih okvar, prizadene nas infarkt. Tako je stres in nenehno hitenje za materialnimi dobrinami lahko za človeka usodno. Vendar za vse bolezni raste rož'ca in za vsako bolezen obstaja tudi zdravilo, prav tako za pre- Dr. Janez Tasič: »Zdravje je dragoceno in neprecenljivo, saj je to naša največja vrednota.« (foto: Marija Šukalo) ventivo, zaščito ter zdravljenje bolezni srca in ožilja. Za tovrstne bolezni so zdravila draga, vendar niso dražja od našega zdravja. »Zdravje je dragoceno ter neprecenljivo in najboljša naložba je naložba v zdravje, saj je to naša največja vrednota. Sami ga moramo ohranjati in krepiti,«je med drugim poudaril dr. Janez Tasič. Po besedah predstavnice organizatorja Majde Krajner je nazorsko društvo bolnikov za osteoporozo Celje želelo javnost seznaniti o problemih, ki tarejo številne ljudi. In prav predavanje je ena od preventivnih ukrepov, s katerimi poskušajo opozoriti, da je potrebno skrbeti za zdravje. Marija Šukalo Upanje je drobno zrnce, iz katerega lahko zrastejo čudovite stvari - pogum in dobrota, potrpežljivost, vzdržljivost, ljubezen. Charlotte Gray TRNOVEC Klateški psi znova koljejo MIZARSTVO N1SAVBN0 P0®°p0 OPNIK IN rèlÒNT^Jp aW N ALU STAVBNO POHIŠTVO Letuš 6a, Šmartno ob Paki Tel.: 03/89-15-146 Faks: 03/89-15-147 GSM: 041/628-528 051/628-528 $.p. VABLJENI V NAS RAZSTAVNI SALON so pokol zagrešili psi znanih lastnikov; kar pa se ni zgodilo prvič. Iz tega razloga je bila o zadevi obveščena veterinarska inšpekcija, ki bo ukrepaia v skladu s svojimi pristojnostmi; Lastnika ovac za dejanje ne krivita psov, ki očitno ne zmorejo zatajiti svojega prvinskega lovskega nagona,pač pa njihove lastnike, ki kljub opozorilom puščajo pse brez nadzora. Ker se približuje čas, ko srnjad dobiva svoj letošnji naraščaj, lovci apelirajo na lastnike psov, naj ne dovolijo svojim.štirinožcem nenadzorovanega prostega gibanja, saj je dovolj že manj kot ura, da spuščena žival s poreklom volka naredi veliko škodo. Nebogljeni mladiči so namreč še lažji plen kottokraf ovce v zapdi ogradi, KF Psi neodgovornih lastnikov so pred dnevi na Trnovcu poklali večje število ovac (foto: UB) Pred dobrim mesecem dni smo v Savinjskih novicah precej obširno pisali o problematiki nadzora lastnikov psov nad njihovimi štirinožnimi prijatelji. V spletni anketi je kar tri četrtine sodelujočih izrazilo prepričanje, da lastniki psov ne skrbijo dovolj za svoje ljubijence, kar seje na zelo krut način potrdilo pred dnevi na Trnovcu, kjer so psi z okoliških domačij dobesedno poklali večje število ovac in jagenjčkov. Pri tem niti ni pomembno, čigava je bila drobnica, pomembno je, da mm n m Tokratna bodica bi lahko bila celo motilo okoliške prebivalcev. Če je vzpodbuda tedna, če se »pogumni bil namen nočnih sekhčev opo-drvarji« ne bi domislili in začeli podi- zoriti pristojne, daje potrebno rati drevje v parku pred gornjegra- gozd, ki se bohoti pred cerkvijo in jsko katedralo v zavetju noči, po- ostankom graščine odstraniti in tem koje v bližnjem zvoniku ura že odpreti pogled na mogočno krepko odbila polnoč. Ni nam uspe- pročelje katedrale, potem je nji-lo izvedeti, v kakšne namene je bil hovo dejanje razumljivo, ne pa žrtvovan mladi macesen, smo pa tudi opravičljivo, izvedeli, daje nočno početje precej Savinjčan NARODNOZABAVNA SKUPINA PETI AS Glasba za vse okuse Daniela Fužir in Andrej Pečnik sta glasbeni Peti As, katerim se po potrebi pridruži še tretji član. Prihajata iz Zgornje Savinjske doline, natančneje iz Mozirja. Daniela in Andrej sta prekaljena glasbenika z dolgoletnimi izkušnjami, zato ni čudno, da sta že našla svoj prostor pod soncem na slovenski glasbeni sceni. Ljudje ju poznajo po izvajanju plesne glasbe vseh zvrsti. V pester program vključujeta večino največjih uspešnic od šestdesetih let naprej pa vse do današnjih dni slovenske in tuje glasbene scene. An- drej zagotavlja, da so z Danielo in občasnim tretjim članom temperamentna skupina, ki je polna pozitivne energije. V tem času so pripravili nekaj lastnih skladb in k sodelovanju povabili Vero Kumprej, kije napisala tekste za narodnozabavne melodije, glasbo pa je prispeval Brane Klavžar. Pri delu jim stoji ob strani njihov dober prijatelj Branko Jovanovič - Brendi, ki z njimi občasno tudi nastopa. V tem času pričakujejo izid prvega glasbenega albuma, s katerim želijo tudi medijsko prodreti v širši slovenski prostor. Tudi zato, pravi Andrej, se bo narodno zabavnaskupina Peti As v prihodnje udeležila nekaj festivalov. Savinjčan Daniela Fužir in Andrej Pečnik sta prekaljena glasbenika z dolgoletnimi izkušnjami (foto: Justina Ugovšek) PREDDIPLOMSKI KONCERT DIRIGENTKE JERICE BUKOVEC Nepozabni praznik glasbe v Mozirju Martinu za 80 let! čustva, ki so prevevala vse. Pomladni koncert, kot ga je imenovala Bukovčeva, je bil preddiplom-ski, torej nekaka generalka za njen diplomski nastop v Frančiškanski cerkvi v Ljubljani v četrtek, 11. maja. V soboto pa se s svojimi pevci vrača na Švedsko, kjer jo čaka nadaljnji študij zborovodstva. Marija Lebar Polna cerkev navdušenih poslušalcev je doživela glasbo, kot jo lahko le malokdaj. »Kaj takega v Mozirju še ni bilo!« se je strinjala večina prisotnih. Že sam izbor glasbe je bil pester in zanimiv. Na programu so bila sakralna dela avtorjev Jakoba Gallusa, Ambroža Čopija, Heinricha Schütza, Svena-Davida Sandströma in Wolfganga Amadeusa Mozarta. Dirigentka pa je dogajanje popestrila še s tem, da je postavitev zbora domiselno in skladbam primerno postavljala v različne skupine. Tako je vsaka polovica zbora stala pri stranskih oltarjih, pa se spet združila. Posebej zanimivo je bilo videti, kako Bukovčeva obvlada dogajanje, koje bil zbor postavljen pred glavnim oltarjem, trije solisti pa na koru, torej jim je dirigentka kazala hrbet. Občinstvo v cerkvi, kamor so morali namestiti še dodatne sedeže, je program spremljalo z izrednim zanimanjem in navdušenjem, ki ga je izražalo s pravimi ovacijami in zdi se, daje program minil kar prehitro. Druženje seje potem ob prigrizku in kakšnem požirku nadaljevalo na dvorišču pred Slomškovo dvorano. Vsakdo je želel dirigentki Jerici Bukovec stisniti roko in ji čestitati k nadvse uspešnemu koncertu. Marsikdo pa je želel švedske goste vi- H V nedeljo zvečer je bil v cerkvi sv. Jurija v Mozirju koncert švedskega komornega zbora Täby Kammarkör iz Stockholma, ki mu je dirigirala Jerica Bukovec. Svoj preddiplomski koncert je popestrila z mednarodno udeležbo solistov in instrumentalisti Akademije za glasbo v Ljubljani. deti bolj od blizu. In bilo je kaj videti, ali bolje, bilo je kaj slišati. Najprej so začeli pevci domače skupine Koleda, nato pa so člani švedskega zbora zapeli pesem v slovenščini, ki jim je šla odlično. Ko so nato skupaj zapeli znano slovensko pesem Dekle na vrtu zelenem stoji, so se pridružili tudi vsi gostje in dvorišče je bilo kar premajhno za pesem in Ob tvojem prazniku, ti želimo še veliko zdravja in da bi se še dolgo veselil med nami. Dirigentka Jerica Bukovec je postavitev zbora domiselno in skladbam primerno postavljala v različne skupine (foto: Ciril M. Sem) To ti želijo: žena, hči Martina, sin Karel z ženo in vnuki Lucija, Matej in David s Špelo. PLIN EVROPSKE KAKOVOSTI 080 22 86 Petrolovi pogoji postavitve plinohrama ter nakupa in dobave plina so še posebej ugodni. Več informacij na telefonski številki 080 22 66 in na spletni strani www.petrol.si MOZIRJANI IMAJO RADI SVOJEGA »VRTNARSKEGA« JOŽETA Spektakularno praznovanje ob sedemdesetem Zgodilo seje minulo soboto popoldne v Mozirskem gaju, dogajalo pa se je vse do nedelje. Jože Skomšek, Mozirjan z veliko začetnico, je želel svoj jubilej obeležiti bolj Intimno. To mu ni uspelo, ker ga imajo številni prijatelji, sodelavci, sorodniki in sokrajani veliko bolj radi; kot si je slavljenec predstavljal. Jožeta so povabljenci prijetno presenetili še z več kot sto nenapovedanimi gosti (foto: Jože Miklavc) Koje povabil na slovesno srečanje in pogostitev tiste »svoje« ljudi, ki so mu stali ob strani mnogo desetletij, se je na prizorišče zgrnilo poleg povabljenih več kot sto gostov, še veliko izrednih gostov, glasbenikov in ljudi dobre volje. Mozirje zanesljivo ne pomni takšne »fešte«, kot so jo uprizorili Jožetu Skornšku in njegovi družini. Hočeš-nočeš, zabava seje stopnjevala iz ure v uro in se zaključevala po zrcalnem ognjemetu ob mozirskem ribniku, ko so se prvi krapi pričeli prebujati. Izvedeli smo, da je bil največji mozirski mlaj vseh časov, postavljen ob prvomajskem praznovanju, odprtju Gaja in drugih dogodkih, namenjen tudi Skornškovemu jubileju, saj so imeli pri tem poleg župana Iva Suhoveršnika svojo besedo tudi mlajevci. Darila so presenetila jubilanta, saj do zadnjega ni vedel, kaj se dogaja okrog njega. Obdarili so ga sorodniki, sodelavke in sodelavci iz Mozirskega Plesali in rajali so do zgodnjih gaja, velika skupina prijateljev, znancev in znanih Mozirjanov, »podarili« so se mu imenitni pevski in estradni gostje, njegovi prijatelji, posneli so mu dokumentarni film o letošnjem razcvetelem Mozirskem gaju in njegovi praznični zabavi. Zanimivo je bilo tudi darilo, polet z balonom, s katerim se bo Jože dvignil visoko nad Mozirski gaj in poletel z vetrom po naši lepi dolini, in tudi različnih drugih presenečenj ni manjkalo. Glavno glasbeno besedo večera so imele Navihanke, zapel mu je direktor podjetja Svea Zagorje Miroslav Štrajhar, svojo pesem mu je recitiral tv voditelj Mito Trefalt, mali koncert je uprizoril Aiti Nipič, iz Zadra so posebej za to priložnost »pri- jutranjih ur (foto: Jože Miklavc) pluli« člani dalmatinske klape Lanterna, o Savinjski, Logarski in Mozirskem gaju je igral in pei Karli Gradišnik, peli in muzicirali so »Mozartovi glasbeniki z Dunaja«, v zgodnjih jutranjih urah pa so nastopile barske plesalke s kan-kanom. Glavno besedo pri komunalnih zadevah pa je imela tudi darilna »šajtr-ga«, s katero so prevažali imenitne goste, z zabave pa so odpeljali tudi razpoloženega Jožeta Skornška. Vsi prisotni so mu iz srca čestitali ob prazniku in mu zaželeli lepa doživetja in veliko veselje z rožami, vrtnarstvom, družino in prijatelji. Vsekakor se takšnim željam pridružujemo tudi iz uredništva Savinjskih novic. Jože Miklavc POGOVOR S ŠVEDSKIMI GOSTI V MOZIRJU Čeprav je hladno, nas greje topel sprejem » Po končanem nastopu, ki so ga imeli vcerkvi sv. Jurija v Mozirju v nedeljo, se nam je ponudila priložnost, da se pogovorimo s člani komornega zbora Täby Kammarkör iz Stockholma. Ker govorijo tudi angleško, s sporazumevanjem ni bilo težav. Povedali so nam, da o Sloveniji niso veliko slišali, dokler niso srečali Jerice Bukovec. Čeprav jim je o naših krajih povedala marsikaj, pa jih je lepota pomladne Slovenije čisto prevzela. Do odhoda v Ljubljano na četrtkov diplomski koncert svoje dirigentke, stanujejo v Šmihelu. Domov se vračajo v soboto, 13. maja, z letalom. Pravijo, da že sedaj razmišljajo, da bi se vrnili k nam na počitnice. Zlasti jim je po godu, daje Slovenija članica Evropske unije in s formalnostmi za potovanje ni problemov. So pa pričakovali, da bo pri nas malo to- « pleje. Veliko lepih besed so namenili tudi svoji dirigentki. »Nad Slovenijo smo navdušeni! Krasna pokrajina, zelena in cvetoča. Všeč so nam vaši hribi in prijazni ljudje. Res da je malo bolj hladno, a nas pogreje toplota v vaših srcih!« ni mogla skriti navdušenja članica zbora Jessica Johannesson. Marija Lebar Jessica Johannesson (levo) je povedala, da so člani komornega zbora iz Stockholma nad Slovenijo navdušeni (foto: Marija Lebar) © 3. MEDNARODNI TURISTIČNI FESTIVAL VEČ ZNANJA ZA VEČ TURIZMA Predstavitev dijakov Živilske šole iz Maribora s solčavskimi žlinkrofi Na Titovem trgu v Velenju je bilo prejšnji petek nenavadno živahno. Srednješolci iz vse Slovenije, pridružili pa so se jim tudi dijaki iz Avstrije in Italije, so na turistični tržnici predstavili turistične projekte, ki so jih pripravili v okviru 3. mednarodnega festivala Več znanja za več turizma. NovostjetakoimenovaniTUK, turistične učne kuhinje, ki bi ponujale možnost, da turisti sodelujejo pri pripravi jedi in se naučijo pripravlja- Solčavski žlinkrofi za degustacijo so šli kot za med (foto: Jože Miklavc) Tema letošnjega festivala, ki ga skupaj pripravljajo Turistična zveza Slovenije, Turistično-informacijski center Mestne občine Velenje, Šolski center Velenje, Muzej Velenje in Turistično društvo Velenje, je kultura bivanja in naravna dediščina vturiz-mu. Osnovni namen projekta, namenjenega srednjim šolam je nadgradnja projekta osnovnih šol Turizmu pomaga lastna glava. S predstavitvami v obliki delavnic želijo med srednješolsko mladino razširiti in poglobiti delo na turističnem področju, kar bi predstavljalo povezovanje formalnega izobraževanja v srednji šoli z delom v neformalnih oblikah kot prispevek kturističnemu razvoju kraja in lokalne skupnosti. Na turistični tržnici v Velenju je svoje ideje predstavilo 28 skupin dijakov in dijakinj, večina je nastopila v tekmovalnem delu. Odmevna je bila tudi predstavitevskupine dijakov Živilske šole iz Maribora, v kateri je najbolj aktivno sodelovala Bojana Slapnik, ki je predlagala, da bi njihova naloga predstavila idejo o turističnih možnostih samotnih kmetij na Solčavskem. ti stare avtohtone jedi. V skupini so sodelovali avtorji Bojana Slapnik, Miran Šuen, Boštjan Sever in Petra Janežič, na tržnici pa so sodelovali še Uroš Raner, Gregor Lipovšek ter mentorja Alenka Hmelak Gorenjak in Davorin Urih. LUTKOVNA SKUPINA ECI PECI Lučke muce navdušile v Celju Lutkovna skupina Osnovne šole Blaža Arniča iz Luč je z igrico Danila Vranca Muca in tri muce s suverenim nastopom na medob-močnem srečanju lutkovnih skupin v Celju prepričala selektorico o svoji kvaliteti. Tako seje uvrstila na državno srečanje lutkovnih skupin, ki bo 12. maja v Kranju. »Že tri desetletja sem vzgojiteljica in lutka je bila vedno moja spremljevalka,« pravi mentorica Jožica Pod-krajnik, kije že pred leti imeld otroško lutkovno skupino v lučki osnovni šoli, sodelovala pajetudi vodrasli lutkovni skupini domačega kulturnega drušlva. Lansko leto je z zaposlitvijo v domačem kraju zbrala prizadevne članice lutkovne skupine Eci peci in pričela z delom. Skupina šteje deset članic v starosti od 12 do 14 let. Do sedaj so pripravile že štiri predstave, dve daljši in dve krajši. Njihova lutkovna predstava Muca Lutkovna skupina Eci peci je razveseljevala otroke v Lučah, Solčavi, Mozirju, na Rečici in na Ljubnem (foto: arhiv OŠ Blaža Arniča Luče) in tri mucke je po besedah Podkra-jnikove nastajala kar precej časa, saj je vse, od oblikovanja lutk, priprave scene, izbora glasbe, svetlobnih efektov in druge tehnične zadeve, delo celotne skupine. Pri oblikovanju lutk jim je bila v veliko pomoč tudi Marta Orešnik. Ljubitelje lutk so lučki lutkarji razves- eljevali najprej v Lučah in Solčavi, nato pa še v Mozirju, na Rečici in na Ljubnem. Otroci so z navdušenjem spremljali igrico. Upamo, da bo tudi njihov nastop v Kranju tako prepričljiv, da bodo s svojo razigranostjo in nagajivimi lutkami navdušile gorenjsko občinstvo in ocenjevalca. Marija Sukalo Vsekakor je TUK na stojnici privabil veliko število obiskovalcev, saj so solčavski žlinkrofi dišali daleč naokoli. S pokušnjo sirneka, zgornjesavinjskega želodca, sirov, domače slanine in drugih dobrot,je bila predstavitev zares prepričljiva, okrog »šporherta« pa so se spretno vrtele tudi »mlade gospodinje in kuharski mojstri«. Bojana Slapnikje menila, daje takšen način predstavitve kulinarike, turizma in nove ideje priložnost, da se ljudje začnejo živo zanimati za zdravo hrano, navade ljudi in njihovo bližnjo zgodovino. Na stojnici so predstavili tudi prospekte in zloženke Solčavskega. Pri izvedbi projekta Turistične možnosti samotnih kmetij na Solčavskem so mladim turističnim zanesenjakom pomagali Občina Solčava in tamkajšnje turistično društvo, Aktiv kmečkih žena iz Solčave, podjetje Eitras d.o.o., Logarska dolina d.o.o. ter nekatere turistične kmetije iz Solčavskega. Jože Miklavc pj j |g N Darilo za Vršnakove Pred časom je Vršnakove s Homca prizadel požar, ki jim je uničil marsikaj, kar so potrebovali za svoje življenje in delo. Da bi vsaj malce omilili najhujše gorje, bodo člani Kulturno-umet-niškega društva Utrip z Rečice, ki se v zadnjem času uspešno predstavljajo s predstavo Marka Kurata Darilo za rojstni dan, pripravili tudi dobrodelno predstavo. Komedijo bodo na domačem odru, torej v Kulturnem domu Rečica ob Savinji, odigrali v soboto, 13. maja, ob 20. uri, ves izkupiček pa namenili Vršnakovim. Vljudno vabljeni! JS Piše: Aleksander Videčnik SLOVENSKA KOČA NA OKREŠUU Želja Savinjske podružnice Slovenskega planinskega društva je bila postavitev svoje koče na Okrešlju. Vse površine so bile last ljubljanske nadškofije, zato je podružnica zaprosila pri upravi škofijskega veleposestva za dovoljenje in naklonjenost glede lesa za kočo. Upravitelj Hoftrauer je bil seveda bolj naklonjen Nemcem in Alpen-vereinu kot pa slovenskim planincem. Kocbeku je sporočil naj se pogovorijo z nemškimi planinci - sicer pa je ena koča na Okrešlju dovolj, je še dodal. Celjski načelnik nemških planincev dr. Mraulaggje tesno sodeloval z Hofbauerjem, zato je bilo pričakovati negativen odgovor. Vendar Slovenci niso odnehali, leta 1899 so postavili na Okrešlju bajto za delavce, potem ko so uspeli preko Ljubljane dobiti ustrezno zemljišče v najem. Vse je ostalo tako do leta 1907, koje velik snežni plaz odnesel tako nemško, kot delavsko kočo. To je bil pravi trenutek, daje osrednji odbor SPD v Ljubljani pri škofiji posredoval za dovoljenje in pomoči v lesu. Kocbek, ki je okolje Okrešlja dobro poznal, je poiskal varno zemljišče, ki ni bilo ogroženo s plazovi. Franc Podbrežnikje v imenu Savinjske podružnice sklenil dogovor z Francem Piskernikom, sinom Janeza Piskernika, za gradnjo koče. To gradnjo so v veliki meri podprli slovenski podjetniki in slovenske hranilnice. Delo je hitro napredovalo kljub težavam z dovozom določenih gradbenih materialov. OTVORITEV KOČE NA OKREŠUU Koča je bila gotova koncem julija 1908. Na olvoritev so se temeljito pripravili, ta je bila 2. avgusta 1908. Zbralo seje ogromno planincev iz vseh krajev tedanjega slovenskega območja. Šlo je za neke vrste zmago slovenskega planinstva. Otvoritveni govor je imel Fran Kocbek, kije med množico odličnikov pozdravil tudi predsednika SPD dr. Frana Tominška. Podaril je zasluge dr. Jo-hannesa Frischaufa za naše planine in slavnostno razglasil, da se bo koča imenovala po Frischau-fu. Slovesnost je kljub dežju potekala v prisrčnem planinskem vzdušju, je napisal Branko Zemljič. Omenil je tudi, da bi moral mašo ob otvoritvi brati pisatelj Janko Mlakar, pa je to preprečil hud dež. KOČA NA RADUHI Na Raduhi so imeli slovenski planinci pogodbo z nadškofijo, da so lahko uporabljali tam stoječo kočo veleposestva. Toda upravitelj Hofbauer je leta 1902 to pogodbo preklical in zato so slovenski planinci pristopili k pripravam za gradnjo planin- Začetki slovenskega planinstva v naši dolini ske koče na Raduhi. Trajaloje nekaj let, da so kočo postavili in jo leta 1910 slavnostno odprli. LOGARSKA DOLINA Ta dolina je bila vseskozi velika skrb slovenskih planincev, torej še prav posebej Savinjske podružnice. Vsi so se zavedali pomena te prelepe doline, posebno jih je skrbelo, da bo dolina ostala slovenska. Planinci, ki so prihajali na Solčavsko, so največ prenočevali pri solčavskem župniku Jancu, pozneje pa vskromni gostilni "Pri Andreju". To pa bila le zasilna rešitev. V tistem času je postajala Logarska dolina vse bolj znana in obiskana. Poleg tega je bila izhodišče za številne planinske ture. DRUGI UKREPI SAVINJSKE PODRUŽNICE V planinskih kočah in krajih so uvajali spominske knjige. Zelo so si prizadevali, da bi s pisanjem v razne časopise in revije privabljali obiskovalce. Izdajali so Planinski koledar, kije prinašal dobre napotke za hribolazce. V Gornjem Gradu so uredili planinsko knjižnico, ki jo je Savinjski podružnici podaril Mozirjan inž. Vladimir Lipoid. Na veliko so izdajali razglednicesslovenskimi napisi. Veliko zanimivih predmetov so predali Muzeju v Mariboru. Posebno skrb so posvečali cestam. Že dr. Frischauf je tu veliko postoril. Koje leta 1896 velika povodenj močno poškodovala cesto z Ljubnega do Solčave, so za popravila veliko prispevali in poskrbeli, daje oblast storila, karje bila dolžna storiti. Na pobudo Savinjske podružnice so leta 1904 cesto temeljito popravili. Še prav posebno so si prizadevali za cestno povezavo Podvolovljek-Kamnik. Nenehno so opozarjali na nujnost povezave Logarska dolina-Železna Kapla. Dr. Frischauf je opravil vse potrebne izmere za to cesto. Vendar seje zataknilo, ker je dr. Frischauf trasirai cesto preko Pavličevega sedla, Korošci pa so si jo želeli preko Pastirkovega sedla. Kot je zapisal Branko Zemljič, bi cesta res stekla, pa so prišli hudi časi in z njimi I. svetovna vojna. Vendar pa seje končno cesta uredila in tako je davna želja povezati Logarsko dolino z Železno Kaplo uresničena. Šmihelske zgodbe Znano je, da je, sedaj upokojena učiteljica v Šmihelu, Naraločnikova zbrala kar precej ljudskega izročila in ga zapisala. Vemo, daje bila med Šmihelčani zelo priljubljena, pa tudi otroci sojo imeli radi. Spominjam se, kako je bila požrtvovalna, ko je šlo za kulturno delovanje. Večkrat smo imeli seje kakšnega odbora v Mozirju in ni nikdar manjkala, čeprav smo vsi vedeli, da je prišla iz svoje vasice v Mozirje kar peš. V tistem času je že bilo malo takih učiteljev, ki bi se toliko žrtvovali. Pa preberite njeno pripoved o roparjih v Zaloki: Pred davnimi časi so strahovali roparji okolico Zalok pod Smrekovcem. Res so jemali le tistim, ki so bili bogati, pa kljub temu so vzbujali med ljudmi strah. Nekega soparnega dne je v te kraje prispel potnik s težkim tovorom na plečih preko Kra-marce, ves utrujen. Hodil je mimo Reberšaka, Plešnika in Encna, kjer je nameraval malo počiti. Pod debelo smreko je sanjaril o svojih doživetjih in razglabljal od kod ime Kramariča. Bomo nadaljevali. Sščemo stare fotografije Kocbekov dom na Korošici, zgrajen leta 1930. Izvirnik hrani Muzejska zbirka v Gornjem Gradu. KAKO POSKRBIMO ZA SVOJO VARNO PRIHODNOST Globalni delniški skladi Globalni delniški skladi naj bi predstavljali osrednji varnejši del delniškega portfelja posameznika, ki želi že z razpršenim delniškim premoženjem dosegati višje donose, kotjih ponujajo bančni depoziti. Glavnino portfelja globalnih delniških skladov praviloma predstavljajo naložbe na razvitih kapitalskih trgih Amerike, Evrope in Japonske, praviloma pa vključujejo tudi naložbe v nove hitro rastoče trge, vendar v manjšem obsegu. Kot je razvidno iz grafa indeksa MSCI World, ki odseva povprečno gibanje vrednosti delnic, vidimo, da vrednosti delnic rastejo že četrto leto zapored od leta 2003, pred tem pa smo bili priča dvoletnemu upadanju. V Sloveniji imamo na voljo več kot deset vzajemnih skladov, ki vsaj po imenu sodeč vlagajo v delnice s celega sveta. Ker domači vzajemni skladi v preteklosti niso smeli vlagati na tuje trge več kot deset odstotkov premoženja, imamo podatke o donosih globalnih skladov leza zadnji dve leti. Najhitreje so se naložb na tujih trgih lotili pri Medvešek Pušniku in najbrž tudi zaradi tega njihov sklad MP-Global trenutno vodi po donosnosti v zadnjih dveh letih, in sicer z 42,63 odstotki, kar je bolje tudi od donosov tujih upravljalcev, npr. RCM Global Aktien, ki je v enakem obdobju dosegel polovico nižji donos 20,94 odstotkov, SGAM Equity Global pa tretjino nižji donos 30,tl odstotkov. Še boljše razmer- je v korist MP-Global pa opazimo na ravni drugih obdobij (enega leta, pol leta, letošnji donos). Zanimiv je tudi pogled na donose na petletni ravni. V letih 2001 in 2002 so delniški tečaji po daljšem obdobju rasti krepko upadli, vlagatelji v RCM Global Aktien imajo komaj 3 odstotke več premoženja kot pred petimi leti, SGAM Equity Global pa se še vedno ni izkopal iz rdečih številk. Skladi, ki vlagajo zgolj v delniško premoženje, se ne morejo izogniti občasnim upadom vrednosti, kljub temu pa v povprečju prinašajo višji donos kot bančni depoziti. V enem izmed prihodnjih prispevkov bomo pogledali, kako uspešni so na daljši rok mešani vzajemni skladi. Borut Repše Datum Letos Polletna 1-Letna 2-Letna 3-Letna 5-Letna čvs Vzajemni sklad VEP Valuta obračun CVo) Ow>) C/o) (W) (%) () (mio SIT) Delniški Svet 99,34 SIT 4.5.2006 0,25 -0,61 NP NP NP NP 126,31 MP-GLOBAL. Sl 1.485,84 srr 5.5.2006 9,23 20,29 45,55 42,63 NP NP 7.935,32 MP-PLUS.SI 131.544,12 SIT 5.5.2006 8,11 12,97 26,61 29,05 NP NP 2.574,14 NFD Delniški 1.228,11 SIT 4.5.2006 1,61 4,64 17,24 NP NP NP 2.641,63 Primus International 131,38 srr 5.5.2006 4,49 9,68 20,90 NP NP NP 1.268,50 Beta - delniški 1.635,77 SIT 4.5.2006 14,94 19,06 42,98 NP NP NP 9.425,75 RCM Global Aktien 203,49 EUR 5.5.2006 2,2*7 7,81 25,08 20,94 56,03 3,08 196.268,97 KD DeLux- Global Equities 115,82 *EUR 5.5.2006 5,84 9,70 24,56 NP NP NP 295,05 NLB Dinamični sklad dein. 1.243,55 SIT 4.5.2006 4,53 8,78 NP NP NP NP 3.594,43 NLB Skladi Svet. dein. 1.272,22 SIT 4.5.2006 3,42 9,12 24,95 NP NP NP 9.459,38 SGAM Equities Global 33,81 USD 4.5.2006 2,06 8,08 23,98 30,11 61,18 -14,34 7.359,60 Vrednost indeksa MSCI World od leta 2001 do 2006 Med - sladek pridelek iz čebeljega panja ANDREJA KANDOLF, Svetovalka za zagotavljanje varne hrane, Čebelarska svetovalna služba pri Čebelarski zvezi Slovenije Med se uporablja že od nekdaj, tisočletja dolgo je bil edino sladilo, hkrati pa je veljal za vsestranski in čudežni lek za najrazličnejše bolezni in težave. To je edino živilo, ki ohrani svoje lastnosti brez dodatkov konzervansov. Med je gosto tekoče ali kristalizirano živilo živalskega izvora. Medonosne čebele ga proizvajajo iz različnih virov. Vir cvetličnega medu je cvetlični nektar ali drugi izločki živih rastlinskih delov, vir maninega (gozdnega) medu pa je mana. Listne uši, kaparji in škržati izločajo mano kot neporabljeni del rastlinskega soka. Nektarje raztopina predvsem sladkorja v vodi. Poleg tega pa v majhnih količinah vsebuje tudi rudninske snovi, eterična olja, organske kisline in zrnca cvetnega prahu. Poglavitna sestavina mane so različni sladkorji, vsebuje pa tudi nekaj aminokislin, vitaminov in za razliko od nektarja precej več rudninskih snovi, zaradi česar so manini medovi temnejše barve. Tako nektar kot mana vsebujeta sestavljene sladkorje, čebele pa iz svojih žlez dodajo encime, ki te slad- korje razcepijo na enostavne. Glavna sladkorja medu sta glukoza in fruktoza, ki preideta direktno v kri in s tem poskrbita za hiter vir energije, zato je tudi med boljši vir energije kot navadni sladkor in velja za splošno poživilo. Ker sta osnovni surovini precej tekoči, saj vsebujeta od 28 do 97% vode, in kot takšni neprimerni za skladiščenje, čebele osnovno surovino zgostijo, tako da zrel med vsebuje največ 20% vode, bolj kak- ovosten pa še nekaj odstotkov manj. Zrel med čebele shranjujejo v pokritih celicah satja. Zrel med je razmeroma koncentrirana vodna raztopina predvsem treh vrst sladkorja: grozdnega (tj. glukoze), sadnega (tj. fruktoze) in Glavna sladkorja medu sta glukoza in fruktoza, ki preideta direktno v kri in s tem poskrbita za hiter vir energije, zato je tudi med boljši vir energije kot navadni sladkor in velja za splošno poživilo. trstnega ali pesnega (tj. saharoze), kijih lahko spremljajo še drugi sladkorji, poleg njih pa tudi številne druge sestavine, npr. beljakovine, aminokisline, encimi, vitamini, rudninske in aromatične snovi. Ravno prava količina in kombinacija teh snovi v njem odmerjata dragocenost medu. Sladkorji so od vseh sestavin najmočneje zastopani in dajejo medu njegove najznačilnejše lastnosti, ki so skupne vsem vrstam tega sladkega proizvoda. Druge sestavine, kijih vsebuje med v precej manjših količinah, pa povzročajo individualne razlike med posameznimi vrstami. Že majhne spremembe v količini različnih or- ganskih in rudninskih snovi spremenijo barvo, vonj in okus. Od tod potem toliko različnih vrst medu, od svetlega do temnega, z vsemi njihovimi značilnostmi. Vrste medu so dobile imena po rastlinah, na katerih čebele nabirajo medičino oz. sladke sokove. Te so pri nas akacija, lipa, smreka, hrast, kostanj, hoja, oljna ogrščica, žajbelj in ajda. In od tod tudi toliko različnih vrst medu: akacijev, lipov, smrekov, kostanjev, hojev, ajdov... Akacijev med pomiija in blaži utrujenost; je milega okusa in ga zato nekateri imenujejo tudi damski med. Hojev in smrekov med sta oba zelo temne barve in vsebujeta veliko VRTEC NAZARJE Kaj nam je pravljica dala Daje delo, ki ga sooblikujejo in usmerjajo otroci veliko bolj zanimivo, bolj uspešno in nikoli dolgočasno, je res! To dokazuje projekt Zrcalce, zrcalce na steni povej!, ki so ga izpeljali otroci skupine Mavrice iz vrtca Nazarje. Pod vodstvom vzgojiteljice Majde in njene pomočnice Anje Čretnik so se otroci preko spoznavanja pravljice in njenega vzgojnega pomena naučili veliko novega. TEHNIČNI PREGLEDI D.O.O. Vzgojiteljica in pomočnica pa poudarjata, da je pri vsem tem najbolj pomembno to, da so otroci povsem spontano pridobivali na samozavesti oziroma na pozitivni samopodobi. Poudariti pa je potrebno, da vse skupaj ne bi bilo tako uspešno, če ne bi pri tem pomagali od hišnika do vseh družinskih članov vzgojiteljice in pomočnice. VN E-naslov: a.m.miklavc@email.si BREZPLAČNO PRANJE Dobro poglejte, mogoče je to res vaše vozilo. Če prepoznate registracijo svojega avtomobila, se do petka, 19. maja, osebno oglasite s prometnim dovoljenjem in izvodom Savinjskih novic v AVTOPRALNICI AM MIKLAVC v Nizki, kjer vam bodo brezplačno oprali vaš avtomobil. /M.MIKIAVC Nizka 21, 3332 Rečica ob Savinji Telefon: 03/838 80 90, Telefaks: 03/838 80 91, 041 643 538 ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom in družinskim prijateljem, ki so se udeležili povelikonočnega srečanja. Posebno se zahvaljujemo predsedniku Krajevne skupnosti Rečica ob Savinji in predstavnikom Društva upokojencev Rečica ob Savinji, ki so s svojim obiskom počastili visok jubilej naše mame, babice in prababice in praprababice. Obenem lepa zahvala osebju gostilne Čuješ za odlično postrežbo. Hvala še enkrat vsem skupaj. Vratanarjevi iz Nizke rudninskih snovi, kijih človeško telo potrebuje za svoj normalen obstoj, predvsem smrekov med slovi kot odlično zdravilo proti kašlju. Lipov med prijetno diši po lipovem cvetju; krepi organizem in pomaga pri premagovanju prehladov. Ajdovega medu pa pri nas zaradi opuščanja selve ajde praktično ni več. Med določene vrste ima senzorične in fizikalno kemijske lastnosti značilne za to vrsto, vsebuje pa tudi zadostno količino cvetnega prahu vrste, za katero ga označimo. Manin med (hojev, smrekov...) pa vsebuje tudi elemente mane, to so hife gliv, alge... S cvetnim prahom izredno bogat med je kostanjev med, v katerem je kar v več kot 86% zastopan cvetni prah kostanja, iz česar izvira tudi grenčina tega medu. Akacijev in lipov med pa poleg drugih vrst cvetnega prahu vsebujeta okrog 20% cvetnega prahu akacije oziroma lipe. Zanimivoje, da je v maninem medu velikokrat zastopan cvetni prah spominčice, kije eden izmed najmanjših. Največkrat pa čebele nabirajo nektar ali mano na več rastlinah hkrati, takrat med nima tipičnih značilnosti določene sorte, zato ga lahko označimo kot cvetlični ali manin med. Cvetlični med krepi žile in srce, manin pa krepi odpornost organizma in pomaga pri vnetju žrela. Napovednik • Petek (12. maj), ob 17.30. Ljubno - Foršt Nogometna tekma - Ljubno : Mons Claudius (mladinci) • Petek (12. maj), ob 18.30. Galerija Nazarje Odprtje razstave slik akademskega slikarja Klavdija Tutte • Petek (12. maj), ob 19.00. OŠ Rečica ob Savinji Okrogla miza: Kulturna prireditev je tudi družabno srečanje • Sobota (13. maj), ob 10.00. OŠ Franceta Bevka Ljubljana Košarkarska tekma ■ Ježica : Nazarje (kadeti - kvalifikacije) • Sobota (13. maj), ob 12.15. OŠ Franceta Bevka Ljubljana Košarkarska tekma ■ Sekira B : Nazarje (kadeti ■ kvalifikacije) • Sobota (13. maj), ob 15.00. Ljubno - Foršt Nogometna tekma - Ljubno : Vransko (starejši dečki) • Sobota (13. maj), ob 17.30. Ljubno - Foršt Nogometna tekma - Ljubno : Šmartno (člani)_________________ • Sobota (13. maj), ob 19.00. Kulturni dom Bočna 11. pesem pomladi - tradicionalno srečanje pevskih zborov in skupin____________________________________ • Sobota (13. maj), ob 20.00. Kulturni dom Rečica ob Savinji Gledališka igra Darilo za rojstni dan______________________ • Nedelja (14. maj), ob 10.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma ■ Nazarje B : Rudar (pionirji)___________ • Nedelja (14. maj), ob 10.00. OŠ Preserje pri Radomljah Košarkarska tekma - Lastovka A : Nazarje A (pionirji) • Nedelja (14. maj), ob 14.00. Stara šola na Rečici ob Savinji Podelitev plaket najboljšim izdelovalcem zgornjesavinjskega želodca__________________________________ • Nedelja (14. maj), ob 16.00. Kulturni dom Ljubno Nastop harmonikarjev Primoža Zvera_________________________ • Torek (16. moj), ob 17.00. Knjižnica Mozirje Pravljična ura: Prav zares lahko paziva na tvojega psa • Sreda (17. maj), ob 17.30. Knjižnica Ljubno Pravljična ura: Prav zares lahko paziva na tvojega psa OPOZARJAMO: Pozor! Motoristi so no cesti! »Levi pas, to je špas, nič razmišljat - samo gasi« Lepa pesmica slovenske skupine Slonji sadež. Kdor si jo zavrti, bo takoj vedel, za kaj gre. In resnica ni prav daleč. Motoristi so bili, so in bodo hitri, kajti kdor si kupi motorno kolo, se ne vozi le s 50 kilometri na uro. Vemo, kakšno je razmerje med močjo in težo motocikla, zaradi katerega so pospeški in posledično hitrosti večje. Vse to pa je »skrito« za relativno majhno silhueto, kar moramo avtomobilisti, traktoristi in ostali udeleženci v prometu upoštevati. Za motoriste je ključnega pomena, da so v prometu pravočasno opaženi, zato je zanje najbolje, da uporabljajo dolge luči. Letos sem sam prevozil že kar nekaj tisoč kil- ometrov z motornim kolesom in pri tem opazil, da se nekateri udeleženci v prometu obnašajo kot »kek-ci«. Navedel bom le nekaj tipičnih primerov. V devetih od desetih primerov bo avtomobilist s stranske ceste zapeljal pred motorista, še prej pa ga bo par sekund opazoval. Ko vidim, da prihaja avto s stranske ceste, se seveda »obesim« na zavoro in če kdo vozi za mano, si morda misli: »Naj gre tale raje na bicikel...« Ampak povem vam, to je sistem za preživetje, kajti avtomobilisti čakajo do zadnjega, potem pa »hop« na cesto! Policija bi v primeru trčenja kot razlog zapisala neprilagojeno hitrost, vendar motocikla ni mogoče ustaviti v desetih metrih, četudi se pelješ le 60 km/h. Naslednji primerje prehitevanje, pri katerem večina avtomobilistov doda plin. Prej »mečkajo« in se nikamor ne »zmigajo«, ko pa začneš prehitevati, pohodijo »gas« v stilu: »No, da vidimo, kaj zmoreta moj avto in tvoj motorček!« To se običajno zgodi pred ovinkom in tako mora motorist malce bolj »potegniti« in zaradi tega nekoliko bolj nagniti motocikel. Načeloma nič zastrašujočega, le za novopečene motoriste zna biti nevarno. V tujini je nekaj povsem običajnega, da avtomobilist opazi motorista v vzvratnem ogledalu in mu prepusti nekaj dodatnega prostora na levi strani voznega pasu, da ga slednji lažje prehiti. Še posebej nerodni znajo biti traktoristi. Primer: v petek se peljem iz Prebolda proti Šentrupertu. Pred mano pelje ogromen traktor, vreden dobrega mercedesa, z visoko prikolico. »Drvi kot krogla«, zagotovo hitreje kot Tomosov moped APN 6, kakršne uporabljajo poštarji. Koga dohitim, se nekaj časa peljem za njim. V glavi mi kljuva opozorilo, da previdnost ne bo odveč. Postavim se malo bolj levo, da bi me voznik opazil v ogledalu, nato začnem prehitevati. In glej ga, vraga! Meni nič, tebi nič traktor zavije levo! Še dobro, da sem to možnost predvideval. Resje imel vključen smerokaz na traktorju, toda velika prikolica gaje zakrila. Malce pomaham vozniku, on mi pokaže sredinec, vrnem mu ljubeznivo gesto in odpeljeva se vsak v svojo smer. Tokrat se je končalo srečno, črna kronika v časopisju pa dokazuje, da marsikdaj žal ni tako... Igor Pečnik Ö Občina Ljubno objavlja na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. I. RS, št. 72/93, 6/94, 45/94, 57/94, 14/95, 20/95, 63/ 95, 73/95, 9/96, 39/95, 44/96, 26/97, 70/97, 10/98, 68/98, 74/98, 12/99, 16/99, 59/99, 70/00, 100/00, 28/01) in 7. člena Statuta Občine ljubno (Ur. glasilo zgornjesavinjskih občin št 2/99) ter 57. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Ur. I. RS št. 96 02) in v skladu s sprejetim proračunom za leto 2006 javni razpis za zbiranje predlogov za sofinanciranje programov kulture v letu 2006 I. Naročnik: Občina Ljubno, Cesta v Rastke 12,3333 Ljubno ob Savinji II. Predmet javnega razpisa: Predmet javnega razpisa je sofinanciranje sledečih programov: - redna dejavnost registriranih kulturnih društev oziroma njihovih sekcij, oziroma kulturna dejavnostv drugih društvih, ki imajo vsvoji dejavnosti registrirano tudi kulturno dejavnost; - kulturna dejavnost predšolske, osnovnošolske, srednješolske in študentske populacije v delu, ki presega šolske vzgojno izobraževalne programe; - izobraževanje strokovnih kadrov za vodenje ljubiteljskih kulturnih dejavnosti; - kulturne prireditve in projekti, ki so v interesu občine; -založništvo. III. Razpisni pogoji: Pravico do sofinanciranja kulturnih programov imajo nosilci in izvajalci kulturne dejavnosti, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: - da imajo sedež v Občini Ljubno; - da so registrirani za opravljanje programov na področju kulture; - da imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske pogoje za izvajanje določene kulturne dejavnosti; - da imajo urejeno evidenco p članstvu in ostalo dokumentacijo, ki jo določa Zakon o društvih (velja za društva); - da vodijo evidenco o opravljenih vajah in nastopih; - da aktivno delujejo najmanj eno leto; -posamezni kulturni ustvarjalci morajo imeti stalno prebivališče vObčini Ljubno. IV. Orientacijska vrednost: Predvidena vrednost za sofinanciranje izvajalcev letnega programa kulture v letu 2006 znaša 7.598.842,00 SIT. V. Rok in način prijave: Rok za prijavo na razpis je 30 dni od objave. Prijava na razpis mora biti dostavljena na razpisnih obrazcih naročnika, z vsemi zahtevanimi prilogami. Razpisni obrazci so na voljo pri občinski upravi Občine Ljubno, vsak delovni dan med 8. in 13. uro. Prijava mora biti podana v zapečateni kuverti in jo je potrebno poslati na naslov: Občina Ljubno, Cesta v Rastke 12,3333 Ljubno ob Savinji, s pripisom "Javni razpis - Kultura 2006". Kontaktna oseba: Branka Voler, tel. 03/839-17-70. VI. Postopek obravnave prijav: Prejete vloge bo ovrednotila strokovna komisija na podlagi Pravilnika za vrednotenje programov na področju kulturne dejavnosti v Občini Ljubno. Izbrani izvajalci bodo o izbiri obveščeni v roku 30 dni po izteku roka za prijavo na javni razpis. Z izbranimi izvajalci bo Občina Ljubno sklenila pogodbo o sofinanciranju kulturnih programov za leto 2006. Občina Ljubno FLORJANOVO Pomembna vloga gasilcev na številnih področjih Člani Prostovoljnega gasilskega društva Ljubno ob Savinji so florjanovo proslavili na Rosuljah (foto: Franjo Atelšek) PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO LJUBNO OB SAVINJI Gasilci praznovali Florjanovo, tradicionalni gasilski praznikso ljubenski gasilci tudi letos proslavili na Rosuljah, kjer so prisostvovali pri maši. V tamkajšnji cerkvi, kjer je eden od stranskih oltarjev posvečen prav zavetniku gasilcev, seje poleg gasilcev zbralo tudi veliko vernikov, saj je sv. Flor- jan kot zavetnik pred ognjem pri ljudeh zelo čaščen svetnik. Tudi naši predniki so se zatekali k njemu s prošnjami za dobro letino in hkrati skupaj z gasilci vzahvalo za uspešno opravljeno humano poslanstvo, ki ga le-ti opravljajo. Franjo Atelšek Gasilci PGD Rečica, Grušovlje in Pobrežje so prisostvovali maši v cerkvi svetega Janeza Krstnika v Šentjanžu (foto: Marija Šukalo) V četrtek, 4. maja, je godoval sveti Florjan. Po legendi naj bi bil častnik v rimski legiji, ki je bila zadolžena za gašenje požarov in varovanje premoženja. Ker se je kot gasilec zavzemal za svoje bližnje, je hrabro umrl, da bi rešil druge. Prav zaradi slednjega so ga za svojega zaščitnika vzačetku 19. stoletja izbrali gasilci Evrope ter seveda tudi Slovenije. mrtvim kot živečim gasilcem. Župniki so izrekli zahvalo za vsa prizadevanja pri reševanju tako življenj kot imetja in poudarjali odgovornost, ki jo imajo gasilci pri svojem delu. V Šmartnem ob Dreti je na god svetega Florjana v cerkvi svetega Martina za gasilce nazorske občine maševal župnik Peter Marčun. Gasilci PGD Nazarje, Gorica ob Dreti in Šmartno so se po maši zadržali v družabnem srečanju, ki so ga letos pripravili Šmarčani. Ob tej priložnosti jim je pozdravne besede namenil tudi župan občine Nazarje Ivan Purnat. Gasilci PGD Rečica, Grušovlje in Pobrežje so prisostvovali maši v cerkvi svetega Janeza Krstnika v Šentjanžu preteklo nedeljo. Mašo je daroval župnik Ferdinand Luknar. Pozdravne besede je gasilcem namenil tudi mozirski župan Ivan Suhoveršnik, kije poudaril, da imajo gasilci pomembno vlogo tudi na drugih področjih in ne samo pri gašenju požarov ter odpravljanju posledic elementarnih nesreč. Po maši je sledilo druženje, za katerega so letos poskrbeli grušoveljski gasilci. Marija Šukalo Zato so se ti pretekli teden, predvsem pa to nedeljo, po slovenskih cerkvah množično udeleževali procesij v čast temu svetniku. Na priprošnjika zoper požar so se s svetimi mašami spomnili tudi gasilci iz gasilskih društev Zgornje Savinjske doline. Maše so bile posvečene tako Na »nikogaršnji zemlji«, med tablama, ki označujeta občini Ljubno in Luče ob glavni cesti na avtobusni postaji, ki v sedanjem času bolj slabo služi svojemu namenu, je bilo do nedavnega pravo odlagališče reklamnega gradiva, ki ga občani vsakodnevno prejemamo v poštnih nabiralnikih. Še sreča, da so ljubenski ribiči z vsakoletno pomladansko očiščevalno akcijo vso papirnato nesnago pospravili in zopet naredili prostor za odlaganje tistim, ki jim ni mar onesnažena narava pred domačim pragom. Franjo Atelšek ____________________________________________________________________________ Gasilci PGD Nazarje, Gorica ob Dreti in Šmartno pri maši v cerkvi svetega Martina v Šmartnem ob Dreti (foto: Marija Šukalo) NOGOMETNI KLUB LJUBNO Ljubenci dobro, a poraženi Da so domači res prišli težko do zmage, govori podatek, da so prvi polčas izgubljali z 0:1. Ljubenci so od prve minute pokazali, da se niso prišli v Rogaško branit, ampak so poskušali pripraviti še eno presenečenje, kot v prejšnjem krogu, ko so Slatinčanom doma odščipnili dve točki. Domači so v drugi polčas krenili silovito, hitro dosegli dva zadetka in povezali konce svoje igre, gostje pa so pretili iz protinapadov. Žal ob šte- vilčni premoči domačih več od nezasluženega poraza Ljubencem ni uspelo doseči. V soboto čaka Ljubence lokalni obračun s Šmartnim, ki nujno potrebuje zmago za ohranitev možnosti za napredovanje v višjo ligo. Tudi mladinci so bili v tem krogu poraženi. Izgubili so v Šmartnem z domačimi vrstniki s 3:0, v petek pa se bodo pomerili doma z Mons Claudiusom iz Rogatca. Jože Grčar Rogaška Crystal : Ljubno 4:1 (0:1) Rogaška Slatina, gledalcev 100, sodnik: Dražen Jurič (Velenje), Strelci: 0:1 Jernej Retko (26), 1:1 Stanko Jovanovič (46), 2:1 Rok Prgin (61), 3:1 Aleš Poredski (80), 4:1 Marijo Droždan (90). Izključitve: Mario Vidiček (Rogaška), Zoran Keršič, Andrej Kos (Ljubno). Ljubno: Apšner, Skale, Brinjovc, Pisanec, Keršič, Retko, Marko Hriber- šek, Plesnik, Ermenc, Boris Hriberšek, Kos, Lomšek, Zvir, Vajngerl. ' Portal Savinjske doline LIGA MALEGA NOGOMETA MOZIRJE Trg ne popušča Začetek spomladanskih nogometnih obračunov v Mozirju ni prinesel nič kaj presenetljivega. Trg še naprej suvereno obvladuje situacijo in sije priigral že kar izdatno prednost, vse tri zmage pa so zabeležile še Žabe Pfeiferz novim sponzorjem ter se po spodrsljaju ekipe Elektro Dolman z njimi izenačile na drugem mestu. Rezultati 10. kroga: ŠD Loke : Lepa Njiva 2:3, Poldas : Žabe 0:3, Ljubija : Dolman 2:5, Drzni : Trg 2:8, ŠD Modras : Hmeljar 3:2. Rezultati 11. kroga: Žabe : ŠD Modras 3:2, Trg : ŠD Loke 2:0, Poldas : Ljubija 2:4, Hmeljar : Lepa Njiva 1:0, Drzni : Dolman 6:3. Rezultati 12. kroga: Žabe : Hmeljar 2:1, Dolman : ŠD Loke 5:2, Trg : Lepa Njiva 5:4, Drzni : Poldas 2:4, ŠD Modras : Ljubija 1:5. Lestvica po 12. krogih: l.Trg 32, 2. Elektro Dolman 26, 3. Žabe Pfeifer 26, 4. Hmeljar 18, 5. ŠD Modras 16, 6. Ljubija 14, 7. Loke Kamp Menina 11, 8. Drzni 10, 9. Lepa Njiva 8, 10. Poldas Gams&Rož. 5. Franjo Pukart OPRAVIČILO V naročenem prispevku o turistični kmetiji Dobrovc v prejšnji številki Savinjskih novic sem napačno zapisal naslov spletne strani. Pravilno je www.turisticna-kmetija-dobrovc.com. Za napako se opravičujem. Jože Miklavc _________________________________________________________________ OBČINA GORNJI GRAD Attemsov trg 3, 3342 Gornji Grad Na podlagi 24. člena Odloka o grbu, zastavi, občinskem prazniku in priznanjih Občine Gornji Grad (Ur. glasilo občin št. 3/98), objavlja Odbor za priznanja Občine Gornji Grad RAZPIS ZA ZBIRANJE PREDLOGOV ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE GORNJI GRAD za leto 2006 1. Razpisuje se zbiranje predlogov za podelitev naslednjih priznanj Občine Gornji Gard za leto 2006: -ČASTNI OBČAN Občine Gornji Grad -ZLATI GRB Občine Gornji Grad -GRB Občine Gornji Grad 2. Predlogi za podelitev posameznih priznanj se zbirajo: - za naziv ČASTNEGA OBČANA Občine Gornji Grad se predlaga posameznik, kije izredno pomembnim delovanjem ali slvarilvami prispeval k ugledu in napredku občine, širše družbene skupnosti ali vsega človeštva. - za ZLATI GRB Občine Gornii Grad se predlagajo posamezniki, podjetja, zavodi, organizacije, skupnosti ter društva za izjemne uspehe in dosežke, ki so pomembni za ugled in razvoj Občine Gornji Grad. - za GRB Občine Gornii Grad se predlagajo posamezniki in institucije za pomembne dosežke, ki so prispevali k ugledu in razvoju Občine Gornji Grad. V enem letu se podelijo največ tri enaka priznanja. Enako priznanje se posamezniku lahko podeli samo enkrat. 3. Predloge za podelitev priznanj Občine Gornji Grad lahko podajo podjetja, zavodi, politične in druge organizacije, župan, občinski svetniki ter krajevne skupnosti. 4. Pisni predlog mora vsebovati: - osnovne podatke o predlagatelju -podatke o predlaganem kandidatu za priznanje -vrsto priznanja, ki se predlaga za kandidata - utemeljitev predloga in predlaganega priznanja -podpis predlagatelja 5. Predloge za podelitev priznanj pošljite vzaprtih kuvertah komisiji za priznanja Občine Gornji Grad najkasneje do 19.5.2006. Na kuverti označite «za razpis za priznanja-ne odpiraj«. Odbor bo proučil prispele predloge in obrazložene predloge posredoval v obravnavo in sprejem občinskemu svetu. Priznanja bodo podeljena ob praznovanju občinskega praznika vjuniju 2006. Predlogov, ki bodo prispeli po razpisanem roku, komisija ne bo obravnavala in upoštevala. ODBOR ZA PRIZNANJA NAZARJE Krimovke gladko do 12. naslova državnih prvakinj (Od leve:) Tanja Oder, Tanja Dajčman in Nataliya Derepasko so odlično opravile svojo nalogo (foto: Boštjan Poprask) V soboto je bila v športni dvorani Nazarje povratna tekma finala 1 .A ženske rokometne lige Telekom Slovenije med RK Krim Mercator in RK Celeia Žalec. Prvo tekmo sredi tedna v Žalcu so branilke naslova dobile z rezultatom 31:24, v Nazarjah pa so zmagale še bolj prepričljivo - 44:30 in si s tem še dvanajstič priborile krono v slovenskem državnem prvenstvu. Krimovke so že na začetku povedle z dvema goloma prednosti, nato pa z učinkovito igro v napadu prednost samo še povečevale in dobile prvi polčas z 21:14. V drugem polčasu so Ljubljančanke s številnimi protinapadi kaznovale nezbranost Žalčank v napadu, medtem ko na drugi strani Špela Cerar kot najboljša strelka Celeie s soigralkami ni zmogla držati koraka z objektivno precej močnejšo ekipo Krima. Končni izid 44:30 je bil realen odraz stanja na igrišču, ne glede na to pa so Žalčanke že z uvrstitvijo v finale državnega prvenstva po odličnih predstavah v končnici (po rednem delu prvenstva so s petim mestom komajda ujele nastop v playy-offu) dosegle enega največjih uspehov vzgodovini kluba. V ta namen jim je žalski župan Lojze Posedel ob asistenci nazorskega župana Ivana Purnata pred tekmo v Nazarjah, ki stajo suvereno vodila mednarodna rokometna sodnika Darko Repenšek in Janko Požežnik, podelil spominska darila. Purnat se je ob tej priložnosti zahvalil Rokometnemu klubu Krim Mercator za zaupanje pri organizaciji finalne tekme državnega prvenstva, predsednik Rokometnega kluba Nazarje Adi Govek pa je predstavnicama obeh ekip vspomin na tekmo v Nazarjah izročil likovni deli umetnika Jožeta Horvata - Jakija. Po podelitvi pokala in medalj so bili zadovoljni vsi: RK Krim Mercaforzara-di osvojitve pričakovane lovorike in dobre spodbude pred finalnim obračunom z danskim Viborgom v finalu lige prvakinj, RK Celeia Žalec zaradi osvojitve drugega mesta v državnem prvenstvu, karje vsekakor bistveno več, kot je bilo pričakovati po rednem delu prvenstva, RK Nazarje pa seje znova izkazal s profesionalno organizacijo in upravičil zaupanje Rokometne zveze Slovenije. Trener Krimovk Tone Tiselj, ki se z iztekom sezone poslavlja od Galjevice, je tako kot v Žalcu tudi v Nazarjah tekmo spremlja! s tribun. Kljub temu na koncu ni skrival zadovoljstva nad osvojenim pokalom, na vprašanje, kam odhaja, pa se je le skrivnostno nasmehnil. Kamorkoli že, po šestih naslovih državnih prvakinj in enakem številu naslovov slovenskih pokalnih zmagovalk mu s Kri-movkami privoščimo še tretji naslov zmagovalk evropske lige prvakinj. Franci Kotnik Bisnade d.a.a., infa@bDnjtetE.si Finančni podatki 2DD5 ze no voljo! Bonitete, si Vse, kar morate vedeti □ 140.000 slovenskih družbah in samostojnih podjetnikih. OJ +J 'E □ m NOVO /-☆☆☆ Bonitetna ocena Prihranite čas s hitrim pregledom likvidnosti in uspešnosti poslovanja podjetij z novim modulom na Bonitete, si. Za naročila pokličite □ 1 30 94 485. CESTNO KOLESARSTVO Blaž Boršnak v Radenski Po opravljenem testnem preizkusu je nadarjeni mladinec Blaž Boršnak iz Nazarij zadovoljil potrebe enega najboljših slovenskih kolesarskih klubov in iz velenjske Energije prestopil v rogaško Radensko. Ta mu vsekakor ponuja boljše pogoje za trening in sodelovanje na tekmah tako na državnem kot mednarodnem nivoju. Kolesar Blaž Boršnak je prestopil v moštvo Radenska Power Bar Priprave na novo sezono so se začele že meseca januarja na skupnih pripravah ob morju, obmorske trase pa so dodobra spoznali tudi vsak vikend v februarju. Ostale treninge opravlja v glavnem individualno po programu trenerja Mira Miškulina, veliko pa mu s svojimi bogatimi izkušnjami pomaga alfa in omega zgomje-savinjskega kolesarstva Andrej Helešič - Heli. V konkurenci starejših mladincev bo v tej sezoni doma sodeloval na državnem prvenstvu in pokalu Slovenije, za njim pa sta že dve večji mednarodni preizkušnji in sicer po Hrvaški in Franciji. Prijužnih sosedih seje uvrstil vzlato sredino, dirko od Pariza do Roubauxa pa si bo prav gotovo še posebej zapomnil, saj je bilo to njegovo prvo sodelovanje na tekmi svetovnega pokala. Kljub odstopu in rahli poškodbi zapestja ne more biti nezadovoljen, saj je nastopil neposredno pred člansko tekmo Pro-Toura, na 114 kilometrov dolgi progi s 26 kilometrskim odsekom tlakovanih kock, pa še zdaleč ni bil edini, ki je predčasno končal dirko. V nadaljevanju mednarodne sezone sta najprej pred njim dve tekmi v Italiji, ki pa bosta le predhodnici naslednje dirke za svetovni pokal na Poljskem. Ta bo potekala v štirih etapah, kako pa se bo Blaž odrezal v tej etapni dirki, pa bomo zagotovo še poročali. Franjo Pukart ATLETINJA NASTJA KRAMER IZ VARPOLJ NA PRIPRAVAH Z JOLANDO ČEPLAK V MONTE CARLU »Za uspehe se je potrebno veliko odrekati« Jolanda Čeplak je Nastjo Kramer povabila na treninge v Monte Carlo (foto: arhiv Nastje Kramer) Gimnazijka Nastja Kramer iz Var-polj še kako dobro ve, kaj sta trdo delo in vztrajnost, saj že četrto leto svoj prosti čas preživlja na atletski stezi. Njene dosežkevvelenjskem atletskem klubu, kjer je varovanka Toma Popetra, je opazila tudi svetovno znana atletinja Jolanda Čeplak in jo povabila na priprave v Monte Carlo v Monako. Treningi ob boku znane športnice so bili za mlado atletinjo velik užitek in spoznavanje novega. »Z Jolando prijateljujeva že kar nekaj časa. Je prijetna oseba in kljub svojim dosežkom ostaja preprosta in dostopna. Zna prisluhniti in je pripravljena pomagati na različnih področjih. Pogovori z njo so prav prijetni,« pravi o svoji vzornici Nastja. »S prijateljico Katjo iz Šmartnega ob Paki sva štirinajst dni bivali v majhnem stanovanju, ki gaje za naju najela Jolanda in skupaj z njo tudi trenirali. Pri tem nama je pomagala z dragocenimi izkušnjami, ki si jih je nabrala na številnih treningih in tekmovanjih. Zaradi obilice treningov in priprav pa nisva imeli veliko časa za spoznavanje mesta.« Dan, ki seje začel okrog sedmih, so športnice začele z zajtrkom, gimnazijka Nastja ga je potem nadaljevala z učenjem. Dopoldne so tekačice zaključile s treningom na stadionu v Monte Carlu ali v naravi in kosilom. Tako za kuhanje kot pospravljanje in masažo je skrbel Miha Pohar. Po kosilu je sledil počitek ali priprave na šolo, saj je Nastja morala biti na tekočem z vso snovjo, ki sojo sošolci predelovali v času njenih priprav. Sledil je še popoldanski trening in večerja. Dan so pogosto zaključile s počitkom po napornem dnevu, nekajkrat pa so si privoščile tudi pohajkovanje po mestu. Uživale so na plaži, ogledale oceanografski muzej, se podale v Canes in Nico... Opazovale so tudi mimoidoče, saj je bilo med njimi veliko svetovno znanih obrazov, ki so si Monako izbrali za svoje drugo domovanje prav zaradi plačevanja nižjih davkov, kot so v njihovih državah. »Cene vtrgovinah zživili so skoraj primerljive z našimi, le cene v restavracijah so zelo visoke,« ob listanju foto albuma in obujanju spominov razlaga Nastja, kije prepričana, da so bile priprave z Jolando zelo kvalitetne in bodo pripomogle k izboljšanju rezultatov in osebnih rekordov. Ti pa bodo po Nastjinem mnenju prinesli tudi uvrstitve na pomembnejša tekmovanja. »Vendar seje za uspehe potrebno potruditi, trdo delati, veliko odrekati in biti potrpežljiv. Da vse to zmorem, sem že dokazala. Če človek dela s srcem, je vse še precej lažje,« je ob zaključku pogovora dejala mlada obetavna atletinja Nastja Kramer. Marija Sukalo SMUČARSKI KLUB LUČE Slovo od trenerja Tomaža Robnika Prvo majsko soboto so se na Logu pri Lučah zbrali člani lučkega smučarskega kluba in njihovi simpatizerji na zaključnem pikniku ob koncu sezone. Ob tej priložnosti so se poslovili tudi od dolgoletnega trenerja Tomaža Robnika, ki bo svoj čas sedaj posvečal družini in kmetovanju. Zahvala za trud in delo je bila s strani njegovih varovancev prisrčna, saj so v Tomažu imeli varuha in tolažnika v težavnih trenutkih med tekmami pa tudi na treningih. Letošnja sezona je za Smučarski klub Luče po besedah predstavnice kluba Cvetke Robnik neponovljiva, saj so mladi smučarji na državnih tekmovanjih osvojili skupno 27 medalj, na mednarodnih tek- movanjih pa 10. Vendar teh ne bi bilo, če ne bi zaupali dobrim treningom in delu Tomaža Robnika, ki je vedel, koliko njegovi varovanci zmorejo in znajo. Letošnjo sezono so zaključili na Voglu s podelitvijo skupnih pokalov, kjer so se pomerili z najboljšimi smučarji v državi. Na mednarodnem tekmovanju Pinocio v Italiji je med 35 državami bila tudi Slovenija. Več kot odlično sta njene barve branila Andraž Pogladič z osvojenim prvim mestom v slalomu in Tina Robnik s tretjim v veleslalomu. Na mednarodnem tekmovanju v kanadskem Wistler cupu je Andraž Pogladič osvojil dve zlati medalji, in sicer v veleslalomu in kombinaciji, Urška Ahac pa bronasti v slalomu in veleslalomu. Marija Sukalo Tomaž Robnik s svojimi varovanci, ki so v njem imeli varuha in tolažnika v težavnih trenutkih (foto: Marija Šukalo) Zahvala Kako malo je potrebno, da se življenje obrne na bolje, smo dokazali z dobrodelnim koncertom. Tem otrokom s posebnimi potrebami in njihovim staršem smo pokazale, da niso sami. Najprej se moram zahvaliti Marjani Rihter in pevkam Pušeljc. Nato našemu kulturnemu društvu Bočna, gasilcem Bočna za skrb, da je lepo potekal red. Posebno pa se zahvaljujem vsem tistim kmečkim ženam, ki so na kateri koli način pomagale. Pohvala tudi moji desni roki Darinki Bider in Marjani Suhovršnik. Ena- ko vsem našim sponzorjem, skritim dobrotnikom in še tistim, ki ste še dodatno prispevali za društvo Sožitje Mozirje. In tudi naši publiki iz naše prelepe doline, kajti mi ne poznamo meje občin. Zato tudi prosim vse župane naše doline, da prisluhnejo njihovim staršem in jim tudi omogočite bivalne prostore. Upam, da ste uživali ob dobrodelnem koncertu, tako kot varovanci Sožitja Mozirje. Še enkrat najlepša hvala za vse. Silva Mlinar, predsednica Aktiva kmečkih žena Bočna (Tudi) volitve zavirajo dvig (en Zelo sem bil razočaran, ko sem poslušal po radiu, nato pa še prebral članek v Savinjskih novicah z naslovom »(Tudi) volitve zavirajo dvig cen«. Žal, politika je pač politika, ki stroko ne upošteva. Takšen članek meče slabo luč na celotno delo podjetja PUP-Saubermacher d.o.o. v Zgornji Savinjski dolini in zato ne morem ostati ravnodušen. Smo resno podjetje, ki je v letu 2005 certifici-ralo ISO 9001 ter ISO 14001. Ker ima medalja dve plati, je prav, da osvetlim še drugo plat: podjetje PUP-Saubermacher d.o.o. je izdelalo Program o izvajanju gospodarske javne službe ravnanja z odpadki v občini Luče v letu 2006, ki gaje vročila občini v mesecu novembru leta 2005. Na potrditev smo čakali do meseca aprila. Žal sem za sejo sveta zvedel šele v petek, 14.04.2006, ko sem prejel Vabilo na sejo, kije bila v sredo, 19.04.2006. Kljub temu, da je obravnavanje programa za podjetje PUP-Saubermacher d.o.o. izrednega pomena, se seje sveta žal nisem mogel udeležiti zaradi drugih obveznosti, ki so bile bistveno prej že planirane. Razloge za povišanje cen ste v Vašem članku že našteli, obrazložil ter dodal bi le še dva: - podražitev goriva ste že omenili, vendarste pozabili dopisati, daje bila le-ta 42,1 % od zadnjega dviga cen ravnanja z odpadki. Lahko pomislite, kaj predstavlja to za naše podjetje, ki izvaja storitve s tovornimi vozili, ki v povprečju porabijo med 30 ter 401 goriva na 100 km. Strošek goriva v letu 2005 za občino Luče znaša 966.499,00 SIT oziroma 11,49% celotne letne realizacije koncesionarja v občini Luče; - v letu 2005 smo v občini Luče zbrali 49.275 kg odpadkov več kot v letu 2004 (povečanje količin odpadkov za 39,36%) in imeli ob nespremenjeni ceni višji strošek odlaganja za 629.470,80SIT (kar znaša 7,48% celotne letne realizacije koncesionarja v občini Luče). Omeniti velja, da za odlaganje plačujemo (plačujete) Javnemu komunalnemu podjetju Gornji Grad, kije upravljavec odlagališča. Povišanja stroškov odlaganja občani seveda niso občutili. Delovni čas: 8™ - 19". sobota: S'“' - 12” NOVO: Velika izbira ročnih ur za vse generacije! V mesecu maju vam nudimo 5% popust! 'Dobrodošli v Zlatarstvu Kožic! čudovit nakit ali ura je darilo, ki nikoli ne izgubi vrednosti. Poleg ostalega zlatega nakita vam po novem nudimo tudi veliko izbiro srebra, perl in nakita iz oplemenitenega jekla. Ker ste omenjali zadnjo podražitev iz leta 2004, kijeznašala 36% je potrebno še omeniti, daje leta nastala zaradi več razlogov. V skladu z metodologijo oblikovanja cen komunalnih storitev seje prvič izvedla delitev cene na zbiranje in odvoz odpadkov, ki ga izvaja koncesionar PUP-Saubermacher d.o.o. ter odlaganje odpadkov, ki ga izvaja upravljavec odlagališča Javno komunalno podjetje Gornji Grad. Programe zbiranja, odvoza ter odlaganja odpadkovje bilo potrebno prilagoditi novi zakonodaji, ki jo je Republika Slovenija ob pridruževanju EU sprejela. Ta zakonodaja pa je opredelila nove standarde ravnanja z odpadki, zahtevnejše (dražje) ločeno zbiranje odpadkov ter zahtevnejši (dražji) monitoring odlagališča, ki je botroval 50% podražitvi odlaganja. To niso bile modne muhe izvajalcev, pač pa zakonske obveze! Koncesionarje celo predlagal racionalizacijo standarda vtistem delu, ki bistveno odstopa od zahtevanega (tedenski odvoz odpadkov od oddaljenih gospodinjstev bi izvajali na 14 dni, povečali pa bi jim volumne posod, kosovni odpadki 1 krat letno namesto 2 x letno, znižanje ali opustitev koncesijske dajatve kon-cendentu itd.), vendar so bili svetniki soglasno proti. Definirani standard ostaja nespremenjen! Akcijsko zbi- ranje kosovnih odpadkov se izvaja po sistemu »od vrat do vrat«, z dvema samonakladalcema (2 voznika ter 4 pobiralci). Povzročitelji po urniku, ki ga prejmejo, postavijo kosovne odpadke ob posodo za preos-tanekkomunalnih odpadkov. Izjema je 52 gospodinjstev do katerih z našimi vozili žal varno ne moremo pripeljati (ozka in slaba cestišča za vozila, ki tehtajo 201). Ta gospodinjslva imajo tipiziranje vrečke in jih odlagajo na predvidena »centralna mesta« zbiranja odpadkov. Takšnih mestjev občini Luče pet. Korektno ste ugotovili, da se kosovni odpadki kopičijo še nekaj časa po akciji, vendarte odpadke pozneje vedno tudi odstranimo, ko opravimo generalni ogled zaključka akcije zbiranja kosovnih odpadkov v Zgornji Savinjski dolini. Tudi nam sistem zbiranja pri gospodinjstvih, ki imajo tipizirane vrečke ne ustreza, vendar je v tem trenutku edini možni sistem, ki deluje (videz neurejenosti je le dvakrat na leto v skupnem trajanju 14 dni) in je racionalen. Seveda je koncesionar zmožen zagotoviti drugačen sistem za ta gospodinjstva, vendarje potem spet vprašljiva cena storitve. In nazadnje še komentar k ugotovitvam g. Zamernika: -sistem zbiranja kosovnih odpadkov seje oblikoval v času njegovega mandata županovanja, ČRNA KRONIKA • NEZNANCI POŠKODOVALI SEMAFOR Luče: 3. maja so na regionalni cesti Luče-Solčava neznanci poškodovali semafor na delovišču izven naselja Luče. S tem vandalskim dejanjem so celjsko cestno podjetje oškodovali za 300 tisoč tolarjev. • KLATEŽKI PES POKONČAL OVCE Trnovec: 5. maja so bili policisti Policijske postaje Mozirje obveščeni, daje potepuški pes na Trnovcu pokončal štiri ovce in pet mladičev. Za lastnikom psa policisti še poizvedujejo. • VOZNICA ZBILA PEŠCA Radmirje: 61-letni voznik kolesa z motorjem je 6. maja vozil iz smeri Okonine proti Ljubnem, pri tem pa je zaradi neprimerne hitrosti izgubil oblast nad vozilom in padel po vozišču. Mimo vozeči voznik osebnega avtomobila je padlemu pomagal z vozišča, nato pa je poskrbel še za njegovo kolo z motorjem. Medtem je voznik kolesa z motorjem odšel proti sredini vozišča, po katerem je ravno v tistem trenutku iz smeri Okonine pripeljala 57-letna voznica osebnega avtomobila. Voznica je 61-letnika zadela s sredino prednjega dela vozila, pri čemer gaje vrglo na pokrov motorja, nato pa je z glavo, na kateri je na srečo še vedno imel varnostno čelado, udaril v vetrobransko steklo osebnega avtomobila. V nesreči se je tako hudo poškodoval, da je bil z reševalnim vozilom odpeljan v celjsko bolnišnico, kjerje ostal na zdravljenju. - če se standard ravnanja z odpadki zaradi novo sprejete zakonodaje nebi spremenit bi bila cena ravnanja z odpadki nižja v primerjavi s ceno RTV naročnine. Sedanja cena za tedenski prevzem odpadkov v posodi volumna 1201, ločenega zbiranja papirja, plastike, stekla in kovin, dvakrat letnega zbiranja kosovnih odpadkov, enkrat letnega zbiranja nevarnih odpadkov, dvakrat letnega pranja posode ter servisa in vzdrževanja posod za odpadke, odlaganja odpadkov ter republiške takse za odlaganje odpadkov v občini Luče znaša 2.842,71 SIT (za štiričlansko družino v bloku 2.460,48 SIT), za 14 dnevni prevzem odpadkov v posodi volumna 1201 znaša 1.421,36 SIT ter mesečni prevzem 710,67 SIT. Vsakdo se sam opredeli glede velikosti posode ter števila mesečnih prevzemov. Trenutna RTV naročnina pa znaša 2.637,00 SIT, - koncendent (občina Luče) ima vedno pravico in dolžnost preveriti, ali je njihov koncesionar upravičen zaupanja ter dviga cen ter opraviti primerjavo z drugimi izvajalci. Lahko vam postrežem s cenami najbližje konkurence: Mozirje -Komunalno podjetje, štiri članska družina s tedenskim prevzemom odpadkov: 2.681,03 SIT; Braslovče - Javne naprave Celje: 2.795,35 SIT. Standardi ravnanja z odpadki so nižji v primerjavi z našim, prav tako pa izvajalci ne plačujejo koncesijske dajatve. Torej lahko rečem le srečno, pri novi izbiri. Ne glede na navedeno bomo še vedno poskušali ustreči vsem zahtevam naših koncendentov ter biti zaupanja vreden partner, Vas drage občanke in občani pa pozivam k ločenem zbiranju odpadkov. Odpadke ločujmo, naravo varujmo! S spoštljivimi pozdravi! Zoran Rodič, dipl. inž. str. Direktor podjetja PUP-Saubermacher d.o.o. V življenju skrbi in delo sipoznala, ljubezni in dobrote mnogo si nam dala. Zdaj od vseh bolečin in truda si zaspala, a v naših srcih za vedno boš ostala. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice Fanike PUKART (8.2.1926 - 2.5.2006) Zahvaljujemo se vsem, ki ste na kakršenkoli način lajšali bolečine naši dragi mami ob hudi bolezni in jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Še enkrat iskrena hvala vsem skupaj in vsakemu posebej. Njeni domači Mnogoprehitro si odšla. Pogrešamo te vsi mi, rože, vrt in ptice. V SPOMIN Kristini POČIVAVŠEK 10. maja je minilo eno leto, odkar te je kruta bolezen iztrgala iz naše sredine. Hvala vsem, ki postojite na njenem grobu. Vsinjeni stor/t% Tel.: 03/700-14-85, Gsm: 041/613-269 ROPOTAR Ivan s.p. ___________ŠEMPETER, Starovaška ul. 12_y MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 Tistega, ki si ljubil, na grobu ne moreš najti, ker ga ni tam. Vprostoruga ni nikjer, pa vendar je-pri tebi. (E. S. Lukas) Ob nenadni in boleči izgubi naše drage žene, mame, ome, sestre in tete Ivanke TRATNIK (25.6.1930-2.5.2006) se zahvaljujemo sosedom, prijateljem, sorodnikom in znancem, ki ste nam ob teh težkih trenutkih stali ob strani. Hvala za tolažilne besede, podarjeno cvetje, sveče ter darove za maše. Še posebej zahvala g. župniku Belaku za opravljen obred, pevcem, gasilcem, pogrebcem, praporščakom, sosedi Francki in ge. Vikici za poslovilne besede. Vsinjeni yanpprifp Tesni odnosi Mozirjanka sreča Letušanko s čudnim tipom. Potegne jo stran od njegovih ušes in ji reče: 'Tega tipa sem jaz zavrnila, ti pa si zdaj z njim. Mu je res tako zelo za prijateljstvo, kot ves čas trdi?" "Da. Vse bi si delil. Predvsem spodnje perilo si rad izmenjuje z mano." Znajdi se "Draga, kako ti je uspelo napolniti rezervoar z bencinom, ko pa je bencinska postaja pet kilometrov daleč?" "Kaj sem pa mogla. Šla sem z avtobusom. Ali boš zdaj znal sam nazaj vmontirati tank z bencinom v avto, dragi?" Menjava letnih časov Mama pokliče v šolo: "Prosim, da danes po pouku mojega sina za kazen spustite pravočasno domov." "Bomo. Niste prva, ki je klicala. Marsikje imajo spomladansko čiščenje." Predpotlej nazajšnje "Moj mož misli, da se nikoli ne moti," pove Bočanka. "Moj je tudi tak," ugotavlja Gornjegrajčanka. "Trdi, da je pameten, ker se strinja z mano, ko trdim, da želi vedno imeti prav." Vedno znova srečna Novopečeni mož vpraša ženo mesec dni po poroki: "Si srečna v zakonu?" "Zelo! Če bo šlo tako naprej, se bom še večkrat poročila." Tekma z enim tekmecem "Moja ljubezen do tebe je brez konkurence!" zatrdi Rad-mirčan. "Kako si upaš to trditi?" je začudeno njegovo dekle. "Imam črni pas v karateju, obvladam boks pa še v lovsko družino se bom včlanil." Hugo Mušnik Delno načelni sporazum Lučan ponosno izjavi: "Z ženo se vedno v vsem sporazumeva." Solčavan se mu pridruži: "Tudi najin zakon je en sam kompromis. Že začel se je tako." "Kako?" "Kompromisno. Ona je bila za, jaz pa sem bil pa proti." Čudna so pota čudakov "Kako si prišel sem?" vpraša Celjan Ljubenčana. "Oče mi je dal na razpolago - ali grem v vojsko ali se takoj poročim. Ne eno in ne drugo mi ni dišalo po svobodi in sem zašel na kriva pota ter pristal tu v zaporu." Edino pri tem športu se zares spočije od svojega poklica urarja... IZKUŠNJE STARIH MAČKOV Alfi Nipič, ki je prišel zapet Jožetu Skornšku na njegovo »fešto« v Mozirski gaj, je malce na skrivaj zaupal prijatelju na uho, kako ostaneš s sedmimi križi vitalen in ženskam privlačen: »Veš, Jože, šarm-er se moraš roditi, potem se te to drži celo stoletje. Poglej mene!« (ŠARMERJA PRESS) POČEN GROŠ Predsednik Podjunskega ribiškega kluba Milan Wutte (levo): »Vaš osnovni problem v Zgornji Savinjski dolini je, da ne znate skupaj stopiti in pobrati denar, ki ga prinašajo tuji gosti.« Predsednik Ribiške družine Ljubno Nikolaj Zagožen: »Skupaj že znamo stopiti, vendar ugotavljamo, da se najbolje razumemo, kadar smo vsi skupaj brez denarja.« (DENAR KVARI LJUDI PRESS) ROKOMETNA PABERKOVANJA Predsednik RK Nazarje Adi Govek (levo): »Veš, Tone, ko sva skupaj gulila šolske klopi, si nisem mislil, da boš nekoč tako slavna osebnost, kot si sedaj...« Trener RKKrim Mercator Tone Tiselj: »Ja, Adi,tudijazsi nisem nikoli mislil, da bom v Nazaijah deležen bolj prisrčnega aplavza kot v Ljubljani.« (SLOVO JE VEDNO TEŽKO PRESS) Križanka, Oglasi SESTAVIL PEPS GOSPA, FRANCOSKI NAGOVOR KAR JE MALO POMEMBNO, NEPOMEMB- NO NEKDANJI FRANCOSKI DIRKAČ F-1- JEAN DEL SKELETA MESTO V KONGU GLAVNO MESTO SIRIJE BRITANSKA PEVKA, NIGERIJS. RODU- SADE NIELS ABELL TOVARNA SANIT. MATER. V DOMŽALAH STANJE, LASTNOST MIRNEGA SLOVENSKI RAPER-ALI .. SLAPU PODOBNA IZSTOPAJO- ČA STENA ŠPORTNE TEKMOVAL- SANI SLOVENSKA TISKOVNA AGENCIJA CIMA, KUCA, POGANJEK BOJEVNICA ZA ŽENSKO ENAKOPRAVNOST JAPONSKA UMETNOST ARANŽIRAN- JA CVETJA GOSTINSKI DELAVEC, STREŽE GOSTE NEMŠKI FILOZOF- ADOLF (1806-1877) VITAMIN B1 GORA V SLOVENIJI, NAD VELIKO PLANINO KOTANJA S STOJEČO VODO VISOK GORSKI VRH ANTON AŠKERC SPORNA ZADEVA, ŠKANDAL DOMAČA ŽIVAL LOČEN PROSTOR V GLEDALIŠ- i^i i VZDEVEK BALONARJA ŠORNA NIKOLAJ OGAREV REKA NA ČEŠKEM OREL V GERMANSKIH GRBIH DEL KROŽNICE ReČ, PREDMET ILOVICA (NAR., BELOKRANJ.) JED IZ TESTA IN NADEVA, PIZZA SLOVNIČNO ŠTEVILO, ZAZNAMUJE VeČ STVARI GLAVNO MESTO PROVINCE ADRAR V MAVRETANIJI GROB, GROBNICA (ZAST.) POVRŠINS- KA MERA Portal Savinjska dolina MINI SLOVARČEK: AETI- pritlikavo ljudstvo na Filipinih ATAR- glavno mesto province Adrar EMME- reka v Švici, pritok reke Aare RZENIK- gora v Sloveniji, nad Veliko planino NTIMA- mesto v Kongu VEZILJE IZ VARPOLJA prirejajo 3. razstavo vezenin, letos s poudarkom na čipkastih (rišelje) vezeninah na oblačilih in ob veliki noči Pridružili so se tudi moški z razstavo nekaterih starih kmečkih orodij. OTVORITEV obeh RAZSTAV s kulturnim S / programom bo v ČETRTEK, RÄnaja 2006, ob 18. uri pri KOSU, Varpoljept.’ liazsuUjj^bo odprta še do nedelje, vsak dan, od 9. do 19. ure. fPrisrčno vabljeni! J MORDA STE ISKALI PRAV TO ZAPOSLIMO PRODAJALCA Ste prodajalec tehnične stroke z izpitom viličarista? Iščete zaposlitev? Pokličite na tel. 837-07-34. ZKZ Mozirje Z.O.O., Cesta na Lepo Njivo 2,3330 Mozirje RTV SERVIS PURNAT Hitro in kvalitetno popravilo vseh znamk televizorjev in radio aparatov. Purnat Zdenko, tel. 83-83-000. RTV in knjigovodski servis, Zdenko Purnat s.p., Novo Naselje 43, 3342 Gornji Grad. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376. Brlee Jakob s.p. - Avtoprevoznlšivo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela. Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje. TV SERVIS IN PRODAJA TELEVIZORJEV Nudimo vam popravilo BTV Evelux in Gorenje ter prodajo BTV Eve-lux in SAT anten ter servis anten. Prašnikar s.p., 03/584-51-94. Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje eiektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30,3341 Šmartno ob Dreti. STEKLARSTVO BENDA Izdelava termoban stekla, velika izbira stekla, brušenje, vrtanje, fazatiranje, ogledala, uokvirjanje slik, montaža itd. Tel. 03/839-45-10, Gsm 031/302-121. BENGLAS, d.o.o.. Loke 33,3330 Mozirje. POSEK IN SPRAVILO LESA Opravljamo posek in spravilo lesa do kamionske ceste po ugodni ceni. Gsm 051/427-350, tel. 03/584-51-84. Jani Trans, d.o.o., Spodnje Kraše 11,3341 Šmartno ob Dreti. ŠKRŽAT d.o.o. Obnova in klesanje črk na pokopališču, obnova starih obstoječih nagrobnih spomenikov. Gsm 031/814-157 in 041/841-561. Škržat d.o.o., Dobrovlje 31,3314 Braslovče. KERAMIČARSTVO Iščete ustrezno rešitev in kvalitetnega izvajalca? Pokličite 041/ 483-692, tel. 03/838-81-33. A. Artus, Alojz Fužir s.p., Varpolje 14,3332 Rečica ob Savinji. VSE VRSTE IZKOPOV za novogradnje, ceste, dvorišča, rušenje objektov in odvoz ruševin, izgradnja greznih jam, izposoja kompresorja. Gsm 041/631-395. TGM Janžovnik Aleš s.p., Zavodice 1, 3331 Nazarje. STEKLARSTVO TAMŠE, MOZIRJE Uokvirjanje slik, vitražna stekla, peskanje stekla, suho cvetje v steklu, vse vrste zasteklitev, fuzija taljenja stekla. Gsm 031/305-532, faks: 03/839-54-64. Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p., Savinjska cesta 12,3330 Mozirje. HIDRAVLIČNE GIBLJIVE CEVI Izdelujemo hidravlične gibljive cevi s priključki za uporabo v kmetijstvu, gozdarstvu, industriji, za tovorna vozila... Gsm 041/354-505. SVIP, Ivan Potočnik, Poljane 6,3332 Rečica ob Savinji. GRATING - GRADNJA PO VAŠI ŽELJI Gradnja, rekonstrukcije, adaptacije, fasade - toplotno izolacijske, ureditev okolice... Gsm 041/573-971 Grating Muhič Fahrudin s.p, Ter 69,3333 Ljubno ob Savinji POTREBUJETE PESEK, GRAMOZ ALI MORDA ZEMLJO? Nudimo vam pesek za zidavo, omet in beton, drobljenec za drenaže ter gramoz za ceste, zemolja za ureditev okolice; gsm 041/651-196. Terezija Burja s.p, Ter 69,3333 Ljubno ob Savinji. Napovednik dogodkov je objavljen na 15. strani. OBNAVLJATE HIŠO, VIKEND ... Nudimo vam vse vrste suhega smrekovega in borovega opaža. Za naše proizvode nudimo strokovno svetovanje in dostavo! Žaganje, skobljanje ter impregnacija lesa, Štiglic Ivan, Radmirje 115,3333 Ljubno ob Savinji; gsm 041/710-873. GO ING D.O.O. Fasaderstvo (fervo!, stiropor), keramičarstvo in slikopleskarstvo. Tel. št. 041/337-789. Go ing d.o.o. projektiranje, izvajanje, inženiring d.o.o., Opekarniška cesta 8 b, 3000 Celje. RIBIŠKA IN LOVSKA OPREMA Nudimo vam veliko izbiro ribiške opreme (palice, role, laks, vabe, trnke,...), lovsko opremo, pokale, zračne puške, NOVO!!!... pasti za voluharje. Tel. 03/583-36-26. Proizvodno trgovsko podjetje DIANA d.o.o. Obrtniška ulica 8,3331 Nazarje. MORDA STE ISKALI PRAV TO ŽIVALI - PRODAM Prodam teličko sivko, 120 kg; tel. 583-51 -15 Prodam teličko sivko, težko 120 kg, od krave molznice; gsm 041/867-406. Prodam čistokrvno psičko pasme aljaški malamut, stara 2 meseca; foto na http:// gitil3.moj-album.com; gsm 041/220-303. Teličko sivko, težko cca 120 kg - prodam; tel. 583-51-15. Prodam bika sivca, težkega 120 kg; tel. 584-16-53. Prodam burske kozličeza nadaljnjo rejo ali za zakol - ugodno; gsm 031/560066. Prodam 2 bikca, težka cca. 130 kg, simen-talec in sr ter telico sr, 8 mesecev brejo; gsm 041/912-735. Prodam brejo telico - sivko; gsm 041/ 354-550. ŽIVALI - KUPIM Kupim kravo, bika, telico, teličko za zakol in bikce za nadaljnjo rejo; gsm 031 /533-745. Kupim teden dni stare bikce mesnate pasme po 1000 sit/kg in 300 - 400 kg. bika; gsm 031/676-833. Kupim kravo čb, dobro molznico; gsm 041/466-720. DRUGO - PRODAM Prodam hlevski gnoj; tel. 583-51-15. Jelšava drva - odlična za kurjenje odprtih kaminov - prodam; gsm 031/451-930. Prodam kov. cisterno 20001, kombiniran bojler 80 I, termoakumulacijsko peč i, 5 kW s termostatom; gsm 031/557-996 po 19. uri. Prodam silažne bale; tel. 583-12-13. Prodam krompir beli - jedilni - bright in dam seno (zastonj); gsm 041/825-896. Zelo ugodno prodam brako prikolico z a-testom in veliko dodatne opreme; gsm 041/868-553. Prodam cepljena meterska drva; gsm 031/698-055. Prodam rabljeno kritino kikinda, model 272 - po simbolični ceni; 041/515-219. Prodam bale in seno; gsm 041/783-585. Boks za teličke, stojišče za krave in eiektro agregat prodam; gsm 051/355-787. Prodam bale in golf karavan, letnik 2000, tdi; tel. 031/638-377. Prodam otroško klavirsko harmoniko - delL eia - ugodno; tel. 838-30-32 - popoldan. Okrogle silažne bale prodam; tel. 041/ 371-976. Prodam šiklne - 650 kom, dolžine 80 cm.; gsm 051/250-313. Prodam moško vrh. gorsko kolo TREK 4500 alu., še zapak, z garancijo, 24 prestav, vzmeteno, cena 110.000 sit, cena v trg. 146.000 sit; gsm 041/361-307. V Teru oddam 3 ha košnje ali paše; gsm 041/651-196. Oddam košnjo v Lučah; gsm 031/737-091. V Solčavi oddamo košnjo v najem; tel. 584-61-73. VOZILA - PRODAM Opel vectra 1,8 I, let. 91, servo vol, central. zakl, registr, ohr, zelo ugodno prodam; gsm 041/468-550. Prodam starodobno limuzino VW, kuplj. 1960, redno vzdrž, dobro ohr, in reg. do 15.4.2007; tel. 584-32-07. Prodam golf II diesel 1987, 120.000 sit; tel. 584-14-81. Prodam fiat punto, let. 95, 125.000 km, zelo lepo ohranjen; gsm 031/425-667. Prodam citroen zx 1,6 i aura, 1.92, reg. do avg. 06, veliko opreme, 142.000 prev. km, 2. last. dobro ohr.; gsm 031/375-014. Prodam fiat brava 1,6 sx, let. 99, klima, 4 X air bag; gsm 051/413-535. NEPREMIČNINE Najamem enosobno stanovanje ali garsonjero v Zg. Savinjski d.; gsm 031/301-646. V Gornjem Gradu kupim hišo; gsm 041/ 281-368. Naša Manja Božič prejema zakrament svete birme. točilnice v: f/ Manja, ti srečna si duša, ■ 1 r da blagor in sreča B pripeljala te v božji je * hram, da sprejela bi blagoslov svete birme. Družini Tajnšek in Božič ti želita vse dobro! mi Ivanki Bevc W za 70. rojstni dan M Hitro dnevi Hitijo, S drug za drugim se vrstijo f f ji in v petek je bil tvoj dan, m V saj praznovala si rojstni dan. ■ Zato najlepše voščilo ti naj velja, n ni veliko, je pa iz srca, naj zdravje, sreča m smeh, spremljajo te na vseh poteh. To ti iz srca želi vnukinja Mirjana z Mihom. Prijateljev pomezik-so ^ La “Ir- JURčEK%i /"J sob: od 8. do 12. ure . r^Ék IsćJ f Ob gotovinskem T il ___________________ nakupu vas m, bomo nagradili! u n. TRGOVINA Z OBUTVIJO ZA VSE GENERACIJE v prodajnem centru IZOLES Nazarje, tel. št. 839 02 55 in prodajalna JURČEK*. v Parižljah, tel. 705 09 33 VABUENI TUDI V PICERIJO IZOLES 031 892 685 FordFocus FordFocusC-MAX AC Mlakar Cesta Simona Blatnika 18 Velenje Tel.: 03/898 56 70 Faks: 03/898 56 72 E-pošta: acmlakar@mins-no1 si 00"., NAJ UGODNEJŠI PLAČILNI POGOJI Z Rclaxovim posojilom do izpita Slika je simbolna. Ponudba velja do 30. junija 2006. EOM: 1.5%. Poraba - kombiniran način vožnje: 4.7 - 9,3 1/100 km. Emisije C02:125 - 224 g/km. V sedmih letih je z vašo pomočjo brezplačno etovalo več kot 5.000 socialno ogroženih otrok Vabimo vas, da jim tudi letos skupaj omogočimo nepozabne počitniške dni. Prispevke lahko nakažete na račun št. 02222 0010224921, sklic: 0001202006010. SFocusominFocusC-MAXom boste vzljubili pomladanska potepanja, saj oba lahko odpeljete le z 1/3 pologa, 1/3 plačate čez eno leto in 1/3 čez dve leti. Brez obresti! Focus C-MAX je opremljen tudi z dodatnim popustom. Pri obeh vozilih pa se lahko namesto za brezobrestno financiranje odločite za nakup z večjim popustom. Obožujem to ponudbo! 03/ 837 0890 Prodaja vozil 03/425-45-14 Rabljena vozila 03/425-45-24 Servis 03/425-45-52 www.rsl.si NOVI NEGANE CLIO STORIA Tiirm za 1.850.000 SIT DOSEŽEN DONOS •■ i 'mA!m§ìk!«Ì3 OHO IO 70 Novo Porti. Fiesto z modo©; napravo, sistemom ABS. daljinskim contralniiii, in ceno a.aou.uoo an oapeijem z va-.. • pologa-1/3 pintom 6éz eno feto In 1/3 čez dve teti Br&z obresti! Obozu)em to ponudbo! , .'WpET : SI-Ì» C NO IN 1500. A IO NOVO 11 IO 70 K. AC Mlakar Tel : 03/898 56 70 Cesta Simona Blatnika 18 Faks: 03/898 56 72 Velenje E-pošta: acmlakar@mins-no1.si RENAULT RENAULT ZMAGUJE. «N VAS NAGRAJUJE* rì'tn amer okna in vrata MODRA ŠTEVILKA (((•08010 27) www.simer.si Okna s prezračevalnim sistemom AirMatic! (za zdravo in prijetno bivanje) Novo - PVC okna v barvi RAL9006 - (okna v barvi ALU oken!) GARANTIRAMO GLAVNICO in žo \A/ww./ IVI pri/ m ■ ""m Ä A Ä naložbeno življenjsko EJ ft# I J zavarovanje I »I Mamm * «Jrjjjk s kapitalsko garancijo FlexPension(pmSj Mnoit v«e Celje - skladišče D-Per 7/2006 1 89 5000018337,19 C0BISS ® Poslušajte nas vsak dan od 5.30 do 10.00 in 14.00 do 19.00 Radio Goldi Savinjski val d.o.o., Dolenja vas 83, 3312 Prebold OSREDNJA KNJ. CELJE