BrađoiStvo in uprauništuo: Maribor, Korošice ulice 5. V Barofinina listo: „STRAŽA“ izhaja T pondeljek, sredo io petek popoldne. Rokopisi se ne vračajo. I urednikovom se more govoriti mk dan od il.—12. ure dopold. Telefon M. 113. STRIZI Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo. Celo ieto Pol leta Četrt leta Mesečno 12 K 6 K 3 K 1 K Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K. Inserati ali oznanila se računi jo s 15 vin. od čredne petjtvrste ; pri večkratnik oznanilih velik popust St 13. Maribor, dne 31. januarja 1912. Letnik IV. Deželni zbor. F očka je padla! Od zadnjega četrtka do torka niso rodila pogajanja nobenega vspejba. V pondeljek na (večer je nemška večina pritrdila Waisltianu z malo večino, da se ne sme dati Slovencem nobenih — kompenzacij. Nemški na|cionaäci so se med seboj hudo sprli in se ločili v dva tabora. Was ti an je zgubil ves ugled med zmernejšimi svojimi tovariši, ker sedaj smatrajo tudi njegovi privrženci njega za onega krivca, ki je dovedel s svojim nestrpnimi stališčem deželni zbor do skrajnosti. Nemški nacionalci niso mislili, da poslanci S. K. Z. izjvef’tejo takoj potrebne konsekvence. V pondeljek na večer so vzeli zastopniki Slovenskega kluba odklonitev za Slovence viažnih predlogov le na znanje in 'so odklonili vsako odgovornost za vse, kar se dogodi v zbornici. Ko se je v torkovi seji pri otvoritvi pojasnil položaj, so se slišala marsikatera očitanja, ki so merdai zlasti na poslanca Wastiana, kateremu vsi pripisujejo krivdo, da dež. zbor ne pride do delaimožnosti- Dež. glavar grot Attems je otvoril sejo še-le ob 5412. uro. Zapisnikar dr. Verstovšek je citai najprvo interpelacije, ki so bile vložene. Tod'4 bila je le ena na vrsti, a ta je bila tako obširna, da jo je bral zapisnikar eno in pol ure. Kier je vloženih tajkih interpelacij velika množina, je dež. glavar ob 2. uri popoldne zaključil sejo, ne da bi bilo prišlo do ’dnevnega reda. Prihodnjo sejo naznani glavar pismenim potom. Prepričani smo pa, Ida do redne seje. niti prišlo ne bo, Če se ne -spremeni položaj docela. Poslanci S. K. Z. so do-grla siti teh pogajanj in jne upajo za sedaj na premirje, ker nemški poslanci nočejo vstreči niti' gospodarskim zahtevam Spodnjega; Sta-jerja. Nepričakovano sta bila kot zastopnika Slovenskega kluba poklicana dr, Korošec in dr, Jankovič že ob 4, uri pop. zopet k namesttpiku. Čudimo se tej otročji politiki nemških naclionaleev, ki še vedno znova začenjajo pogajanja;! ko bi moralo priti do resnih sklepov, pa zopet ubežijo. Toda Wastian in večina si naj zapomni, djatf tako lahko ne bo več v-gladiti pota, kakor je bila že dana možnost. SlovejasOd klub je imel včeraj dne 30. t. m. sejo, o kateri je izdal sledeči komunike : JSlovfenski klub štajerskega deželnega zbora konšitatira soglasno, da so bila pogajanja za đela'r možnost štajerskega deželnega zbora že tik pred u-godnim zaključkom, a jim (je hijpomia napraiyjla predčasni konec od Wastiainove skupine zažugana obstrukcija. Radi tega nepričajkpv]anega ohr^tta bo v bodoče treba Slov, klubu Še večje pozornosti,“ Poslanca Roškar ijn dr. Benkovič sta vložila predlog, s katerim zahtejvala od dež. odbora izvršitev pravopiočnega dklepa zbornice z dne 9. novembra 1908 zaradi olajšav pri pridobitvi, koncesij za zidarje, tesarje, kamnoseke in, studefničarje na deželi, krivično je, da se zahteva od stavbenikov na deželi ravno takih izkušenj, kakor so predpisale v mestih.; To je krivično tem bolj, ker ne obstoja na Štajerskem niti ena obrtna Šola te vrste, da bi se zamogli naši rokodelki v slovenskem jeziku teoretično izvežbati jp napraviti potrebne izjktušnje. Torej ven s potrebno olajšavo! i Dr. Alfred Dbenliecli. Zopet žalujejo avstrijski katoličani ob mrtvaškem odru enega svojih, najboljših voditeljev. Se ni 2 leti, ko je legel v grob dr. Lueger, in že mu sledi e-den naizvestejših sobojevnikov, dr. Ebenhoch, Včeraj, dne 30. t. m. opoldne je dahnil smrtni angel Azrael svoj mrzli poljub na, od dolge bolezni izmučeno lice nekdanjega poljedelskega ministra, kršČanskO-social-nega voditelja d‘r. Ebenhocha, in; oci so se zaprle v večnem snu. Bil je Nemec dr. Ebenhoch in udarec zar dene v prvi vrsti nemške katolike, toda bil je pošten in pravičen mož tudi napram Slovanom. Zato je povsem opravičeno, da se ga spominjamo na tem mestu in mu zapišemo nekaj vrst v slovo. Sel je, od koder ni vrnitve, a ostala so njegova 'dela. In njegova dela so velika, so v marsičem kamenrmejnik v zgodovini nemških katolikov, so se dostikrat tikala vseh avstrijskih katoličanov. Takih mož, kakor je bil dr. Eben-hoch, nam je nujno treba. Svobodomiselstvo dela na vse kriplje in sistematično na razkristjanjenje narodov, in 'čeprav je sedaj pri nas v Avstriji potisnjeno nekoliko v ozadje, smatramo lahko za gotovo, da bo pri prvi ugodni priliki stopilo še s tem večjo silo na plan'. Zato pomen j a izguba takih odličnih in odločnih katoliških mož, kakor je bil dr. Ebenhoch, za nas vse udarec. * * * Dr. Allred Ebenhoch se je porodil leta 1856- v Bregeneu na Predarlskem, Vzgojen je bil v penziona-tu jezuitov v Feldkirchnu, Po kopčanih gimnazijskih študijah se je podal na vseučilišče v Inomost, kjer je bil promoviran leta 1881 doktorjem prava. Leta 1878 se je tudi udeležil okupacije v Hercegovini, Po končanih Študijah si je izbral odvetniški poklic in je sto-_ pil leta 1887 ko! koncipìjént v odvetniško pisarno dr. . Našchbergerja v Linču, Od tistega časa naprej se je začel udeleževati gibanja kat. konservativne stranke na Gornjem Avstrijskem, Leta 1889 je bil prvič izvoljen v državni zbor. Leta 1896 je bil izvoljen predsednikom Katoliške ljudske stranke na Gornjem Avstrijskem.! Imenovanega leta je bil tudi z rajnim dr, Luegerjem soustanovitelj katoliške ljudske stranke v državnem zboru. Leta 1897 je bil odlikovan s papeževim redom sv. Gregorija. L. 1898 je bil imenovan deželnim glavarjem na Gornjem Avstrijskem, in leta 1901 je bil odlikovan s komtur- n.im križcem Franc Jožefovega reda, . Ko je po prvih volitvah na podlagi splošne in enake volilne pravice leta 1907 dr, Luegerjeva kršč, soc. stranka-dosegla velike uspehe, je bil dr. Eben-hoch, ki se je največ trudil, da so se združile katoliške konservativne stranke s krš,Ganskimi socialci v enotno, nemško krščansko-socialno stranko. Kot zastopnik k ršča i ts ko-soc i al nega kluba, je potem stopil kot poljedelski minister v rekonstruiran kabinet Beck. Kot poljedelski minister se je vneto potegoval za kmečke koristi, in še pred kratkim smo imeli priliko, slišati iz ust nektega poslanca, da je bil dr. Ebenhoch najboljši poljedelski minister. Po svoji demisiji dr, Eibenhoch ni več stopil posebno v ospredje; bolehal je in se je vedno bolj odtegoval javnemu življenju. Pri lanskih volitvah je bil sicer zopet izvoljen v državni zbor, toda že v jeseni je radi vedno hujše bolehnosti odložil mandat. Se pred'no se je izvršila nadomestna volitev v njegovem volilnem okraju, je u-mrl, " Dr, Ebenhoch se je odlikoval tudi kot pesnik in pisatelj. Izdal je več liričnih pesmi in tudi v drami se je poskušal. Priboril si je prav častno mesto v nemški literaturi. PODLISTEK. Preskrbi j ena. (Konec.) „;P,ai kako ti zna biti varčen ! Vsak novčič ti ume dobro obrniti.Z eno besedo: Janez bo najboljši gospodar. Oh, pa tako lepo posestvo! Pia njegova živina! Tisoče je vrednai. No, pa saj to je tvojemu o-četu 'dobro znano, da je Janez bogat človek. Le šie ene stvari mu je manjkalo. Gospodinje namreč! Dobil bi seveda, k(a,tero bi le hotel ! Dvajset na en sam prst, če bi bilo treba. Toda Janez noče Vsake, Če je tildi bogata, — Oh, Franila,, tebe hoče, ravno tebe in nobene druge. Jianez ve, da si) pridno dekle in da boš dobra gospodinja. Pa kaj bi drugega, to se pravi: všeč si mu, všeč! i pa| ,lahko takoj naredimo. Očetu in materi je vse po volji. Kaj boš pa ti rekla, Franica, a?“ Franica je molčala in ŠO-Ie sedaj sta se pogledala z ženinom iz oči v oči, „jNo, no“, je odgovoril oče namesto nje ves v zadregi, „.dekleta je sram. Mesto nje/ kar lahko jag povem. Saj moja volja je tudi Franičina. Naredili pa bomo, pa je!“ „Tako Ue govori!“ je hitel Zadovoljen Klemen. „Sedaj se pa še pomenimo zaradi dote, Gče, koliko -jej boste odšteli?“ Oče je nekoliko pomislil. „I no, tri .tisoč bom 'dal 'in za dva voga L'ale.“ „■Qföka, ne. skoparite preveč. Dovolj je trpela, dovolj vam delala, dovolj pridobila. Dajte ji Štiri tisoč in tri vozove bale ! “ „Niti 'novčiča več! (Obljubil sem dovolj. Kaj misliš, da denar na cesti pobiram ?“ „jOče, saj imate pa tudi dati na kaj. (Posestvo, kakor je Janeževo, se tudi ne pobira' kar tako na cesti.“ „No, oče, le dajte ji, le, Čim v(pč bo imela, a tem lažje bova gospodarila“, se je oglafsil vendar že enkrat ženin Janez ter v zadregi mencia! s prsti namizni prt. „No, jker sta že tako sitna, pa <3(am tri tisoč in tri sto. To pa je moja zadnja beseda. Obljubil sem že tako preveč.“ „/Oče, dajte tri tisoč in sedemi sto, pa kakor, je rečeno: , hajlel za tri voze. Primaknite Še (toliko! Saj ste mož, ki ima nekaj pod palcem!1“ je vpil Klemen, že nekoliko vinjen, ,/Prav. nič ne primaknem, — pa vidva malo od-jenjajta!!“ „Oče, ravno tako, kakor danes, mešetarila sta pred tednom z mesarjem v hlevu, ko ste mu prodajali^ kravo lisko“, je viknfila Franica z neizmerno zaničljivim in bolestnim glasom ter hitro vstala in zbežala iz sobe. Vsa družba je umolknila in pogledovali so tiho drug drugega. Bili so nekako neprijetno iznenađeni. Kmalu pa se je oglasila mati, ki je do sedaj molčala: „Franica je že ves dan precej Smerna. Pal zato, ker mislim, da ni prav zdrava. Jutri bo že boljše volje. Nič si ne storite od tega!“ „No, da bo že enkrat konec in pa 'da ne bosta mislila, da nimam, odštel bom Franici tri tisoč in pa pet sto,, in baje, kolikor se le more spraviti na dva velika voza. Sicer pa to rše ni mojjps zadnja beseda. Ako mi bosta po volji gospodarila, primaknem tudi še pozneje laihko.“ Klemen je pomežiknil Janezu, potem pa jel dejal dostojanstveno: „No, dobro, to je že tudi res lep denalr. Bale se pa tudi precej spravi nat dv|a voza, ako se na Široko vklada: No, pa udarimo ! “ Segli so si v roke. Bilo je sklenjeno. ,/Čakajte, grem po Franico! Kaj bi uganjala neumnosti in kuhala trmo“, je dejal nato oče in odšel za hčerjo. Franica pa je slonela v svoji Čumnati ter zrla solznih oči pred-se. Zdrznila 'se je„ ko je -stopil oče pred njo. . , „Glej jo, trmo, kdo te jo lako uČil?“L je jezno zakričal ter jo surovo stresel za ramo. „(Ti si upaš uiti iz sobe. To je sramota! Mar misliš, da so ljudje,'in Ito se reče bogati Iju/dje, osli, ali kaj? 'Ziad-njič ti rečem: Pojdi notri in udaj se! iTo hočem jaz, to hoče tvoja mati'. Ako ne, gorje tebi! Jzdedinil te bo/m, Čuješ, in vrgel te kot psa na cesto!“1 -To rekši, jo je nerahlo prijel ter rinil pred seboj. JOČe, pustite me vendar, saj grem“, ge pm la hči ter šla z očetom v hišo. „Ker je očetu in inaiteli tako prav, naj bo tu meni. Naredite, kedar in kakor hočete! Jaz sem i pripravljena“, je rekla visa zlomljena. „Da, da, tako je prav!“1 je kričal Klemen, „Ä saj sem vedel, da je Franica 'dobro 'dekle in rajdla u-boga svoje sitariše, ko ve, da ji le dobro hočejo. No, pa sedaj enkrat trčimo skup,ajj na zdravje mladega para!“ Kozarci so zažvenketali. Ko so Še vse potrebno dogovorili zaradi sva-tovŠČine, stai snubača odšla. Se tisti večer, je počilo po (vasi : LoŠirjevta Franica se je udala! Tia novica jim je dala povod govorjenju za ves teden. Dekleta so se Čudila! ter si šepetala: „Lejte si, lejte, tako trdovratno je trdila, ta o-šabnica, da kar ostane „tako.“ Tfolikhn je že dosedaj odrekla. Mnogo se je tudi bavil s političnimi in socialnopolitičnimi vprašanji in je napisal nebroj člankov za krščapsko-socialna glasila,. Bil je v vsem vzor-mož in si je pridobil neizbrisen gpomin. Gojimo čebeiorejo! Napisal Franc Cokan, Lahovna pri Celju. Na delo, naj mraz, je naj vroče, truditi se 'vsak je dolžan; kdor delati more, pa noče, zanj krop je predober neslan. >— J, Stritar, ■Bh Pravijo, da je čebeloreja poezija 'kmetijstva, da je najprijetnejša, najcenejša in najnedolžnejšai zabar k a. Pravijo, da ponuja čebelarstvo umnemu čebelarju prav dober vir dohodkov. Ali je vse to res? Da res je! Torej poprimimo se te prekoristne živalice. Cina zasluži boljšega, bolj Častnega mesta,, nego se ji ©dkazuje sedaj. Pomen čebeloreje v narodnem gospodarstvu zasluži tudi pri nas več pozornosti. Ali ne veš, dragi kmetovalec, da ti Čebela jako koristi s tem, da prenaša obnožni, to je cvetni prah iz cvetja v cvet, oploja ona nevedoma rastline, d)a postanejo rodovitnejše, da dobiš več sadja in semena. Ona pa tudi izkorišča ogromne zaklade sladkega nektarja, ki bi bil brez njihovega truda za Človeka brez njenega truda popolnoma izgubljen. Sladka strd* ti gotovo tudi pi neznana, ki jo čebelica s tolikim trudom nanese, in vosek, ki ga izpoti. Najdeš ii Človeka, k bi znal oboje zadostno oceniti, Slovenci že od nekdaj radi gojijo čebele. Je pa tudi1 naša slovenska zemlja ugodna za IČebelorejo — kakor malo katera. Mnogi gozdi, aajdonosniki, travniki in polja, mogočni hrasti in veličastne lipe dajejo čebeli obilno pašo, Dasiravno nam je Čebelica tako velika dobrotnica, se vendar ne razvija čebeloreja taiko, kakor bi bilo želeti. .„Čebelarstvo je le za gospo):b, ki ima čas, jaz pa se ne utegnem baviti s takimi igračami“- — tako se ponosno odreže ta in oni posestnik-kmfetova-lec. Ne, dragi kmet, ravno tako je vstvaril Vsemogočni Čebelico za tebe, kakor za gospoda; za Čebelarska opravila boš pa gotovo tudi našel nekoliko časa, če ne drugače, pa ob nedeljah gotovo. Saj ti vendar ravno Čebelarska opravila nudijo toliko Nabave in pa razvedrila. Kako lahko pozabi čebelajr pri pogledu na te marljive živalice, ki nam služijo za vzgled delavnosti in vstrajnosti, vsakdanjih jtežav in neprijetnosti! — Ko si premišljeval to občudovanja vredno žuželko, se ti je gotovo vzbudila želja, imeti to koristno živalico. Svetujem ti pa, Jda si nabaviš le samo krepke Čebelne družine z rodovitno, mlado m'atico, Od začetka ti zadostujejo 2—3 kranjski panjiči. A panje a premagljivim satovjem ti od začetka odsvetujem; pri teh je treba čebelarjiu precej Čebelarskega znanja in ročnosti;, zato ti svetujem, da se teh' po-primeš Še-le tedaj, ko si dva ajli tri leta vspešno Če-belaril v kranjskih panjicih in si pridobil ono Čebelarsko znanje in ročnost, ki ti jo je pri -.umetnih panjih potreba. C e pa hočeš z duhom Časa njapredovati v čebe-loreji, moraš s pošebno marljivostjo opazovati to Čudežno živalico. Naroči se vsaj na eden Čebelarski list, od katerih je najprimernejši Slovenski Čebelar“, Id stane 2 K na leto. Nadalje se pridno udeležuj čebelarskih shodov in predavanj ter natanko se rajvnaj po naukih' Čebelarjev-jstrokoVnjakov. Ce se boš zvesto ravnal po pravilih1, boš gotovo žel stotera sad. Nikdar ti ne bode žal, da si se oprijel te prekoristne panoge kmetijstva. Politični pregled. Aehrenthal. Zdrarvisltveno stanje grofa AehrentKala si je R zadnjih dneh nekoliko zboljšalo; mrzlica je odnehala, vendar pa Še ni toliko čvrst, 'da bi zamogel nastopiti vožnjo na jug. „Uh, taka je kot vsaka 'druga, pravi je prišel in vzela ga bo.“ „Teje, jej, kdo bi si to mislil!“ Tri tedne pozneje zadostila je Franica usodi kmečkega dekleta. Poročila se je z Janezom. Po poroki je pa bila na ženinovem domu sva-tovščina ves dan in Še pozno v noč* .Godci so igrali skoraj neprestano, svatje se pa v parih Ivrtili in poskakovali, da jim je lil pot s čela. Proti večeru poročnega dne se je pripeljal še tudi oče Košir s svojo ženo. Svatje so ji veselo sprejeli in starešina ju je posadil nasproti ženinu in nevesti. Kmalu sta bilajz drugimi vred dobre volje. Kar naenkrat pa dregne Košfirka moža pod rebra : ,„Ti stari, poglej, vse je veselo z ženinom vred. Le Franica je tako bleda in otožna. (Pa tako obupa-na se mi zdi, meni se smili!“ „Beži, beži“;, je odvrnil mož ter se obrisal z višnjevo ruto okrog ust. »/To so le njene mu(he, ki pa kmalu minejo. Fr.ajnica ima pa le zalega moža, ima lepo domovanje in — eh, kaj bi onegavil, Franic^ je za vse življenje preskrbljena.“ — —> Zdravstveno stanje zunanjega ministra grofa Aehrenthalai se je v toliko zboljšalo, da se ne izdajajo več posebni buletini. Državni zbor. „(Montagairevue“ poroča, da bo avstrijski parlament sklican prvi teden meseca marca ter bo zasedal do cvetpe nedelje. Nižjeavstrijski deželni zbor. V seji dne 80, t. m. je zopet prišlo do ostrih spopadov med krščanskimi socialci in opozicijo, osobito med poslancema Schuhmiei'erjem in Bielohlafwe-kom. Končno se je konflikt poravnal. Gališki deželni zbor. Pri kompromisnih pogajanjih v zadevi volilne reiorme Še niso podali Rusini nobenih obveznih izjav. Načelnik rusinskega kluba, dr. ,Lewjck!y, se je, kakor se govori v krogih poslancev, v tej zadevi podal na Dunaj, kjer se bodo pogajanja še nadaljevala, Solnograški deželni Izbor. V solnograškem deželnem zboru se je dne 80. t. m. po daljši debati sprejel zakonski načrt, zadevajoč podaljšanje veljavo o volilni' obveznosti afa, državnozborske volitve. Istrski dež. zbor. Pogajanja med hrvaškimi in laškimi poslanci pod predsedstvom namestnika princa Hohenlohe niso imela nobenega pozitivnega vspeha; istrski deželni zbor bo težko sklican do zopetnega zasedanja državnega zbora. Za nadaljevanje pogajanj Še ni določen noben rok. Iz Hrvaškega. Hrvaški pravaški listi razpravljajo le zgolj te-jretično o razpustu hrvaškega sabota), brez posebnih napadov na bana. Pišejo, da sploh sabora še ni bilo, ampak le 85 izvoljenih poslancev, ki bi Še-le po otvoritvi tvorili sabor. Razpust ne pomenja nič drugega, kakor anuliran j e 85 mandatov, To anuliranje pa nima v zgodovini hrvaškega parlamenta nobenega enakega slučaja, je torej brezprimerao nasilna sprememba državne vlade, za katero je ban odgovoren. Tudi časopisje hryaško-srbske. koalicije označuje razpust kot nepostaven in poziva ljudstvo, da ostane hladnokrvno ter ne stori' nobenega nepremišljenega koraka. Vsi listi komentirajo razp|ust sabora tako, da nastopi na Hrvaškem doba — absolutizma. Začetek je že storjen, kajti državno pravdništvo je dne 29'. t, m. zaplenilo vse liste, izvzemši oba vladina. Ban Čuvaj se je izrazil nalpram korespondentu dunajske judinje „(Neue Freie Presse“, da, obžaluje, da je bil koj v pričetku banovanja potisnjen v parlamentarno in financijelno ex lex stanje; 1 njego via želja je, da bi vse stranke zvedele, kako daleč je še do novih saborskih volitev. Kranjsko. Ker je prejšnji deželni glavar kranjski plem. ßuklje odložil svoj deželnozborski mandat, je razpisana za njegov volilni' okraj Črnomelj—Metlika nova dopolnilna volitev na dan 11. sušca 1912. Vseslovenska ljudska stranka še ni postavila svojega kandidata. Nemčija. Dne 28. t. m. je došel avstrijski prestolonaslednik nadvojvfoda Franc Ferdinand v/ Berolin, da se udeleži slovesnih krstnih obredov novorojenega sina nemškega prestolonaslednika. Po končanih krstnih obredih se je podal prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand v cesarsko palačo, kjer je imel dlajlje čajsa razgovor z nemškim cesarjem Viljemom, državnim kanclerjem Bettb-mann-Hollwegom in državnim tajnikom Kiderlen-Wä-chterjfem.' O teh razgovorih m je izrazil zelo povoljno;, dobro poučeni krogi zatrjujejo, da so zaidnje vesti o kakšni vzlovoljenosti med obema državama popolnoma neutemeljene. Turčija. Veliki vezir je razposlal vsem1 vilajetom okrožnico, ki odloča, da se prično nove volitve za parlar ment tekom 14 dni. Vlada je sklenila uvesti v Albaniji razne' reforme. Preiskava ima dognati1, kateri civilni in sodni uradniki so nesposobni, da bodo nadomeščeni z drugimi. To se ima zgoditi tudi pri žandarmeriji in policiji. Zboljšati se imajo zapori, za jetnike se (vpelje rokodelsko delo, zgradi se vladno poslopje, 250.000 funtov se dovoli na leto za občinske ceste v J^acedo-niji in Albaniji, zgrade se potrebne železnice, Bojana se regulira, od Prizrena v Skadar se izgradi velika cesta. Med ljudstvom. Vransko. Dne 28. januarja 1912 sta se ustanovili na Vranskem mladeniška in dekliška zveza. Ustanovni shod je bil zelo dobro obilsklan, društvena soba je bila lepo ozaljšana. Se celo iz sosednih kranjskih župnij 'je prišlo mnogo mladinle na ta usthnovni shod. Na shodu je govoril znani organizator mladine, dr. Hohn jec iz Maribora. Mladina je z vso pazljivostjo sledila govornikovim izvijanjem in zelo mnogoštevilno pristopila no* vim zvezam. Raznoterosti. Spremembe pri državni, železnici. Prestavljen je stajvbni adjunkt Anton Perzei > iz Beljaka v Ino-most; Viktor Mayler, postajni mojster bd železniškega obratnega urada Sv. Vid ob Glini pridle na mestno železniško postajo Sv. Vid na Glini* Od južne železnice. Prestavljeni so: nadzornik in sekcijski načelnik Karol Naschitz iz Beljaka v Ino-most, Janez Finke, stavbni nadkomisar iz Brunecka v Beljak, Ljudevit Navratil, nadrevident, iz Ceija v Bruck na Muri, Artur Müller, nadreyident, iz Maribora v Bol dan, R. Martinc, nadkomisar, iz Ljubljane v Gorico, Ivtan Rumpf, stavbni komisar, iz (Trsta v Inomost, Ivo Hava, stavbni komisar, iz Zadanoga Mosta v Gloggnitz, Henrik Payr, stavbni komisar, iz Celovca v Zidan Most, Fr(anc Kment, stavbni komisar, iz Trsta v Gorico, Josip Chowanetz, resident, iz Brucka ob Muri v Celje, Jernej ž&mave, revidenf, iz Bolcana v Zidan Most, Franc Kocburekj, stavbni pristav, iz Granda v Maribor, Leopold Wolkenstein, pristav, iz Trsta v Gorico, Ivan Uldvarik, 'aspirant, iz Zidanega Mosta na D|unaj, Miroslav Rajh, pristav, iz 'Maribora na Dunaj, Oton Drögsler, provizorični pristav, iz Dunaja v Maribor, r— Reaktiviran je Alojzij Comper, revident v Trstu. Iz justičnega ministrstva. Cesar je podelil mi-nisterijalnemu sivetniku v justičnemu ministrstvu dr«. Jankotu Babniku vitežki križec Leopoldovega recita. Deželna banka. Dne 291. t. m. se je otvorila v Ljubljani deželna banka za Kranjsko, Tla denarni zavod bo velike važnosti za Kranjsko, bo nekak regulator javnega kredita v deželi, Želimo mu mnogo vspekov. Dela gta Čaka obilno. Iz šolske službe. Na ištirirazredni, v drugem plačilnem razredu stoječi ljudski šoli pri Sv. Križu tik Slatine se stalno namesti učiteljska moč, Dokazati je usposobljenost v obeh deželnih jezikih. Krajni Šolski svet dovoli prosto stanovanje. Prošnje je vložiti do 29. svečana. Glavni vojaški nabor. Deželno-brambovski minister je sporazumno s svojim ministrstvom odredil, cfa bo stalna naborna komisija v Gradcu uradojvajla v sledečih dneh meseca sušca 'in sicer dne S., 12., 20, in 27. sušca, v aprilu dne 3., 12., 20, in 27, .Uradovala bo glavna naborna komisija do pričetka glavnih naborov, ki pa bodo letos preloženi na poznejši Čas, kakor je bilo do sedaj. Novi nuncij na Dunaju.. Naslednik umrlega nuncija Bavjpna je' že imenovan. 'Sjv. oče je imenoval za nuncija na Dunaju msgr. grofa Seapinelli. — Novi nuncij je bil do sedaj tajnik} ,„iizvanrednih duhovnih zadev“1 v Rimu, Prišteva se ga med najbolj zmožne cerkvene diplomate in je na glasu kot dober socialni politik. Grof Seapinelli je član stare aristokratske 'družine in V sorodstvu z mjnogimi avstrijskimi visokimi iplemenitaškimi družinami. Zahteve .državnih uradnikov, Z ozirom na to, da se pojavljajo vt državnem uradništvu čimdalje tem večje zahteve jpo definitivnem zboljšanju 'uradniškega gmotnega položaja, je osrednje društvo državnih u-radnikov, na sestanku, katerega so se udeležili delegati vseh lavstrijskih uradniških društev, po svojem predsedniku Grabseheidu formuliralo svoje zahteve taTko-le: Uradniška predloga, ki je bila predložena parlamentu, se mora rešiti takoj, ko se zopet sestane parlamfent. Ob enem z vprašanjem člasovnega napredovanja se mor,ai izvršiti tudi regulacija aktivitet-nih doklad. Časovno napredovanje ne zadostuje kore-lativu draginjskih zahtev. Iz Časovnega napredovanja naj se izločijo višji plačilni razredu. Nižje stopnje napredovalnega načrta naj se splofh opuste. Najpre-dovalni .roki naj se v splošnem skrajšajo. Ves po-boljšek naj se dovoli z vzratno (vpeljavo od dne 1, januarja 1912. To in ono. Iz Friburga nam pišejo: Kaikor je „Straža“ že poročala, je princ Maks sakonski, profesor liturgije in cerkvenega ppava na tukajšnji univerzi, imenovan za profesorja/ 'liturgije na kolinsko bogpslovnico. Poletni semester bo že začel predajati v Kolinu. Ko je bila lani znana princ Maikjs-afera, se je Že govorilo, da je postal tukaj nemogoč, O kakem avancementu se sedaj menda ne more gpvoriti. In vendar ga je škoda v vsakem oziru, — Dne 20. januarja ie 'dospel sem v Friburg v spremstvu nekaterih oseb Don Jaime, infant 'Španski, sin sedanjega* Španskega kralja Alfonza XIII. Infant je v kirurgi-čni kliniki dr. meji Raymonda, slavnega doktorja, da bi se zdravil. iTo kliniko 'in bolnišnico skupaj pa imajo sestre neke kongregacije iz Francije in Raiyr mond je tukaj zdravnik. V kliniki so trije oddelki: za bolezni v ušesih, za oči fin v vrattu. 1 Kajkor znar no, ima infant defekt na lokveli. Frančiškani našega konvikta hodijo tja maševat. — Kmalu bo minila polovica zimske sezone, in vendar še 'ni snega. Kdaj neki jpride ? ^ V lepem ma ju ? Mrzlo tudi ni ; n elateri dnevi so bili precej topli. Toda danes (dne 27. jaguarja) se nekaj pripravlja; mogoče pride kmalu. — T. H. K. Zmaga na Koroškem. V občini Vernberg, ležeči na slcrajni slovenski meji, šOj Slovenci pri zopetni volitvi v III. volilnem razredu sijajno zmagali. Naših 183, nasprotnih le 88 glasov. Živeli! Nov plačilni pravilnik je izdalo c. kr. ministrstvo javnih del za delavce državnih rudnikov in žgaJnie v Idriji, Pribramu. Joaehimsthalu, Rabelnu, Celju, Kjirchbiehlu, Brixleggp. in Klausnu. 'Temeljne plače znašajo po pravilniku I. od K 2,60 do K 3.60, jpo pravilniku II. za prof esinaniste in kvalificirane de* lavce K 2.90 üo K 4.70. V vsaki vrsti je po 9 stop* Pomikajo se v višjo stopnjo avtomatično po preteku vsakih treh let, ‘Mladoletni delatvoi db 18, leta imajo »temeljno plače K 1.50 do 2.40. Pogodbeno delo se glede 'cene določi na podlagi temeljnih plač in sicer že naprej. Ako delajo skupaj delavci različnih temeljnih plač, se pogodba izvede in določi po temeljni plači na naj višji stopnji stoječega delavca istega oddelka. Zla nedeljska dela se doklade dovolijo In s&cer se izmerijo s 50% normalne dnine. S fl, januarjem 1912 so stopile nove določbe v veljavo. Ob enem so razveljavljena vsa do sedaj (veljavna pravila in vse doklade k normalnim dninam in pogodbenim zaslužkom. Brezplačna dajatev žita in drv bi torej prenehala. Pri sprejemu delavcev se bo v prvi vrsti oziralo na domače delavce in posebno sinove rudniških delajvcev pod pogojem, da imajo polno telesno zmpžnost za rudniško službo in tudi drugim predpisanim zahtevam ustrežejo. Nemški nacioualci proti Wasiti'anu. Včeraj na večer so imeli nemško-nacionalni zaupniki volilnega okraja: mestna skupina okolice .Gradec v Gradcu zborovanje, na katerem je govoril nemško-nacionalni poslanec Franc. Sprejela sé je resolucija, iv kateri se najprvo nekoliko zabavlja Čez Slovence, na koncu se pa najostreje obsoja IWasti ano vo nestrpno politiko. 'Ta del se glasli dobeisedno {glej „Grazer Tag-blatt“ od dne 31, t. m.): „(Zborovalci (vzamejo z naj-globokejšimi obžalovanjem in ogorčenjem na znanje, da se podajajo posamezni Člani večine (Wjastian, Or-nig bt consortes) v popolnem ne.umevanju svojih dolžnosti, ki jim nalagajo, da vpoštevajo vse interese našega naroda, na enake stranpoti, kakor najši nasprotniki.“ S to resolucijo so ti nemški nacionale! brez ovinkov povedali, da Wastialo ovci Ovirajo delovanje dež. zbora, da so Vjastianovci oni, ki tirajo deželo v propast. Strokovno nadzorovanje telovadbe na srednjih šolah. Minister za uk in bogočastje je določil strokovno nadzorovanje telovadnega pouka in negovanja telesnega razvoja učencev na raznih gimnazijah, realkah in učiteljiščih. Za nadzornike za dobo od lj. svečana t. 1, do konca meseca julija 1914 je za Štajersko, Koroško, Predarlsko in nemško Tirolsko imenovan profesor na realki v Knittelfeldu, Rob. Litšch-iauer; za Kranjsko, Primorsko, Dalmacijo in za laški del Tirolskega pa ravnatelj na mariborski gimnat-ziji, dr. Josip Tominšek. Proti trializmu. Deželna vlada bosanska je obvestila načelnika obeh hrvaških! strank, dr, Mandiča in V.ančasa, da sta s tem, ker sta se udeležila posvetovanj hrvaške stranke prava v Zagrebu, prekoračila delokrog nepolitičnih društev, katerim näöelju-jeta, V slučaju, da se to ponovi, bi vlada društvi razpustila, Obenem je menda vlada omenjenima poslancema naznanila, da ne bo pod nobenim pogojem trpela slična trialistična posvetovanja v Sarajevu, kakorš-na so bila v Zagrebu, „Zarja.“ Slovensko katoliško ajkafdemično tehnično društvo „(Zarja“ v Gradcu priredi v četrtek 1. lebruarja 1912 v društvenih prostorih svoj IV, redni občni zbor s sledečim vsporedom: 1. Čitanje, zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Čitanje zapisnikov bratskih društev. 3. Poročilo odborovo. 4. Slučajnosti. Začetek ob 548. uri zvečer, kepa slovenska zmaga. Iz Slotv, Bistrice nam pišejo: Naša obrtna zadruga (Kollektivgenossensch.) je imela volitve novega zadružnega odbora dne 28. januarja, pri kateri so prvokrat Slovenci popolnoma zmagali, (Odbor je sedaj popolnoma slovenski:! nar čelnik je Gumzej Janez, ključavničar v Siov. Bistri, ci; njegov namestnik Gril Henrikj; odborniki: Dvoršak Zenon, Cvaihte Franc, Stupan Karol, Sloser Leopold, Prevolnik Franc in Führer Martin. Ta volitev je še posebne važnosti za Slovence ral'M tega, — ker so doslej na obrtni šoli poučevali učitelji nemške šole ter sploh sami strogi germamzatorji, sedaj si pa bo novi odbor, kakor upamo, poiskal učiteljske moči, ki bodo za izključno slovenske učence imeli Še (tudi vsaj nekoliko — slovenskega srca. Vojvoda Fife umrl. V Kahiri je umrl dne 29. L m. vojvoda Fife, svak angleškega kralja Jurija. Podlegel je mrzlični bolezni malariji. S. K. S. iZ, je podaril gospod' Janko Sirec, kafplan na Vranskem, 10 K. Hvala lepa. Za „Slov. Stražo“ so darovali Mohorjani na Vranskem 6 K. Štajersko. Maribor. V pondeljek dne 29. t. m. je prijella tukajšnja policija nekega komaj 171etnega Rudolfa Gsodama iz Celovc'a, ki j|e ‘ukrajiel svoji teti 12.000 kron. Prijeli so ga v zloglasni 'hiši f na vojašlčinem trgu. ,Od ukradenega denarja je bil zapravil že precejšnjo svoto, Pač žalosten vzgled propadlega mlar -deniča! , > i I ! 'i j I Maribor. Društvo krščanskih žena priredi v nedeljo, dne 11, svečana t. 1, ob 8, uri zvečer v Gam-prinovi dvorani v Mariboru pustni družinski večer z obširnim programom. Maribor. Slovensko gledališče. V nedeljo dne 4. svečana 1912 „Nioba“, angleška gluma (V treh dejanjih, Spisala Harry in E. A. Vaulton. Sodeluje orkester Glasbenega društva. Blagajne se odpre ob pol 7. uri. Začetek točno ob 548,' uri. Vstopnina: Meljski sedeži : K 2.20, sedeži I,—IV, vrste 2 K, ! V,— VIII. vrste K 1.50, IX.-XII. yrclte 1 K, stojišča 80 vin. Dijaške in vojaške vstopnice 40 (vin. Sedež na galeriji 80 v, stojišče 40 vin. Predprodaja vstopnic pri gospodu V. Weixlu, Zgornja Gosposka ulica 38, Prihodnja predstava dne 18, svečana 1912 zvečer: „Lumpacij Vagabund.“ Burka, Studenci pri Mariboru. Že dolgo nismo nič poročali, ! kako se nam godi tv tem blaženem gnezdu. Mogoče si je kjeto že mislil, da smo raspali, ali pa da šo nas požrli nemškutarji. Slednje se bo pa težko zgodilo, kajti prej se bodo Sami pohrustali. Kjakor smo menda že poročali, so postavili naši' petični odpadniki sredi (Studencev neko kolibo, ki so jo nedavno „posvetili“ v „Betthaus“, a jim 'služi ob enem tudi za telovadnico novoustanovljenega telovadnega društva „Körner,“ V odboru imenovanega đruštva'so seveda sami „(čistokrvni“ Nemci ja la Juritsch, Puk-šič (Pugschütz! !) e tutti guanti. V tej dičpi vrsti se sveti tuđi ime Kos. Ali ni morda to tisti Kos, ki g,a je rodila slovenska mati? No, take ljudi že privoščimo studenški posilinemški (družbi, Studenčani pa, ki poznajo take ljudi iz nedavne preteklosti, se obračajo od njih in kaj mislijo o njih ni težko uganiti. Tudi protestantov se je že nekaj nalovilo. Vsakemu se obeča srajčke in čeveljčke in to in ono. Bogve iz kakih ozirov je postal tudi Jurič, sin slovenskih sta-rišev — protestant. Menda mu ni predla taka sila! ? Morda pa je storil ta korak le v gorečem hrepenenju po raznih' titulajturah. Narodni in \ferski odpadnik, erster Gemeinderat, to je že ntekaj. 'Slednji naslov se bo pai najbrže v kratkem malo spremenil, kajti studenška občina, kjer kraljuje dr. Jurič, se tapija vedno bolj v dolgove in sicer že jako opasne dolgove. Radovedni smo samo, kaj bodo gospod „I. Gemeinderat“ iz teh1 konfuznih razmer napravili. Tiste celonočne godbene licence pač ne bodo rešile občine iz njenih dolgov. Ker smo ravno pri teh godbenih licencah, bodi javnosti povedano, da najbrže občina sama dovoljuje celonočne plese po zaduhlih krčmah!. Ljudje pijejo in vpijejo po cestah pelo noč, zjutraj pa ležijo po jarkih, občini gotovo v čast. In kdo je kriv take sramote? Kdo dovoljuje godbene celonočne licence? In ako motrimo te vsako- in celonočne plese iz zdravstvenega stališča;, smo zopet zadeli na človekoljubno žilico raznih Gemein’deratov, Povsod se stavijo najrazličnejše naprave za obrajmbo tuberkuloze, (država razpošilja tozadevno tudi neke srečke, občino a la, Studenci pa poznajo drugo moralo. Tisti viharji pač ne bodo rešili falitnega občinskega gospodarstva. Na svidenje drugič! Leskovec pri Ptuju. V zadhji Številki smo poročali, da 5mai naše izobraževalno društvo v nedeljo dne 4. t. m. svoj redni občni zbor. zbor. Poročilo je bilo krivo. Občni zbor društvfa se vrši v nedeljo dne 11. februarja, in sicer takoj po ranem svetem opravilu. Govorit pride gospod Vladimir Pušenjak iz Maribora. Vsi prijatelji izobrazbe in napredka prfrMte ta dan v obilnem številu v kaplanijo, kjer se vrši ta shod! p Sv. Urban pri Ptuju. Dne 4, februarja ima tukajšnje Bralno društvo poučno predavanje po večernicah v bralni sobi. Vabljeni so vsi udje in neud-,e. Predavanje bo poučno in zanimivo, tikalo se bo naših političnih razmer^ Društvo bo sprejemalo nove ude. Sv. Lenart v Slov. goricah. Vabimo na veselico, katero priredi katoliško bralno in gospodarsko društvo pri Sv. Lenartu v Slov. goricah v nedeljo dne 4. svečana 1912 V velila dvorani A. 'Arnušove gostilne. 'Začetek po večernicah. Vspored: 1, Godba, 2. B. Ipavic: „Hodi zdrava domovina.“ Pesem. 3. F. S. Finžgair: „Divji lovec.“ Narodni igrokaz s petjem v Štirih dejanjih. 4. a) V. Vodopivec: /„Mi smo 'Slovani!“ Pesem, b) J. Aljaž: „Triglav.“ 5. Srečolov na nov način, tako dai (vsakdo 'dobi toliko dobitkov, kolikor Številk kupi), iß. Prosta zabava: Nastop židja iz Trip'olisa; gospod „Ha-ha-ha“ z gospodično „Hi-hi-hi“ ; kometje; panoptikum itd. Pevske točke bo izvajal šeptjiurski pevski zbor. Med posameznimi točkami svirai gddba na lok. Vstopnina: sedeži pri mizah 2 K, pri strianskih mizah 1 K, navadni f70 vin., stojišče 50 vin. Igya „Divji lovec“ bo vprizorjena v pristnih kranjskih narodnih nošah. Porabite priliko, da zopet vidite res nekaj lepega. Šoštanj. Nekateri ljudje pravijo, da nadučitelj tukajšnje nemške šole baje ni kristjan, ker pri pouku nikoli ne moli s šolarji. V njegovem razredu tudi križa ni. Take in enake reči pač ne morejo dobro vplivati na versko mišljenje otrok. Ali je dotičnomu katehetu kaj zn,alno o tem? Opozarjamo poklicane oblasti, da napravijo red. Celje. Okrožnemu sodišču je došlo obvestilo, ‘da je policija v, Zagrebu aretirala znanega železniškega roparja Dušana SvetanoviČa v trenutku, ko je hotel zapustiti zagrebški kolodvor, Dušan Hvfetanovič se bo moral najpoprej zagovarjati pred zagrebškim sodiščem radi raznih roparskih napadov^ 3d jih je izvršil na potnikih na hrvaških železnicah, potem ga bodo pa izročili avstrijskim oblastim. Globoko. Pri občinskih volitvah dn|e 22. in 23. jan.