w-vwJl > / i K ✓ i V #v t i ■: / CODICES A E TAT IS MEDIAE VIANU SCRIPTI QUI IN SLOVENIA REP E RIU N TUR FR. STELE 1UVANTE DESCRIPSiT M. KOS SREDNJEVEŠKI ROKOPISI V SLOVENIJI . S SODELOVANJEM FR. STELETA OPISAL MILKO KOS ZALOŽILO UMETNOSTNO-ZGODOVIVSKO DRUŠTVO V LJUBLJANI I 1 3 n>s rvm 335374 H no PRAEFATIO Sloveniae codicum raanu scriptorum aetatis mediae descrip- tiones, quae hoc libro proponuntur, iam annis MCMXXIV— MCMXXIX in Commentariis de' historia artium („Zbornik za umet¬ nostno zgodovino") publicatae sunt. Ad primam editionem com- paratae paucas tantum mutationes ostendunt, nam nisi descriptio codicis numero 159 notati, deinde aliquot tabulae, tum haec praefatio, postremo indices nihil additum est. Libro proposito co- dices, qui auctori noti erant vel in Sloveniae finibus (i. e. in Dravi banatu, quae Jugoslaviae regni pars est) ab eo adiri poterant, describuntur. Codices litteris glagolicis et cyrillicis scriptos, qui in Bibliotheca publica Labaeensi repositi sunt, consulto omisi spe- cialiter eos descripturus. Neque mihi fuit in animo codices in Slo¬ veniae finibus permanentes ex omnibus partibus tractare. Ratione instituta et inopia monumentorum litterarumque prohibitus sum, ne libros sine auctore scriptos et subditos constanter et accurate statuerem. Hic catalogus describens id praecipue spectat, ut copiam codicum in conspectu ponat; quae ad originem et fortunam co¬ dicum eorumque argumenta, iteinque ad apparatum palaeogra- phicum et illuminatorium pertinent, in disputationes sqjaratas reponenda sunt. Sed quibusdam tantum codicibus auctor, cuius nomen subscriptum est, adnotationes palaeographicas et historicas, Pr. Stele autem adnotationes ad artium historiam pertinentes adiunxit. III Quod ad codices ex monasteriis Stična, Kostanjevica, Bistra, Jur- klošter, Pleterje, Gornji grad oriundos attinet, auctor, cuius nomen subscriptum est, de eorum origine, tempore, litteris argumentisque agit. Longius tractat codices e monasterio Stična ortos. In hac re anno MCMXXIV, quo disputationem idem spectantem in „Zbornik za umetnostno zgodovino'* edidit, ad eundem pervenit exitum, ad quem postea anno MCMXXVI H. J. Hermann ex codicibus, qui ex monasterio Stična oriuntur quique nune in Bibliotheca Nationali Vindobonensi repositi sunt (BeschreLbendes Verzeichnis der illu- minierten Handschriften in Oesterreich, Neue Folge, II, 1926, 287 seqq.). Ordinem singularem, et quod ad tempus locumque, quo orti sunt, et quod apparatum universum attinet, septemdecim e monasterio Stična oriundi codices efficiunt. Quorum explicatio palaeographica demonstrare videtur eos postremis saeculi duodecimi deceniis, quin etiam nonnullos primis saeculi tertii decimi annis ortos esse. Codices in seriptorio monasterii Stičnae, quod cum seriptorio monasterii Runensis (Reun) apud Graz in Styria et cum monasteriis Germanicis et Francogallicis ordinis Cistertiensis con- iunctum erat, confectos esse argumenta eodieum manu seripto- rum ostendunt. — Summa quaestionum, quas auctor, cuius nomen subscriptum est, de singulis codicibus adhibuit, haec est: Codices iuridici 16—19 et 25 a Georgio Labacensi e familia Zaule, de qua pag. 36—37 agitur, hereditate relicti sunt. — Codices 20 et 24 ex Bohemia originem trahunt. Auctor orationum codicis 20 exhortator academicus universitatis Pragensis fuit. Hic itemque codex 24, qui traetatum de Husitis ex anno MCCCCXXVIII con- tinet, Stičnam a Bohemis, quos tumultu husitico patria expulsos esse verisimile est, translati sunt; codici 24 inseripta sunt non ignota argumenta Slovenica, in quibus linguae Bohemicae vis apparet (p. 46—47). — Codice 44 anno MCCCCI in monasterio Jurklošter seripto legenda maior S. Catherinae de Senis, una cum glossis Ste- phani Maconi Senensis amici sanctae dominae ipsius manu seriptis, qui eo tempore prior generalis oboedientiae Romanae ordinis IV Carthusiani sedem in Žiče habentis erat continetur (p. 80—81, Ma- coni glossarum argumentum et descriptio imagoque litterarum). — Itemque codex 46 e monasterio Jurklošter originem trahit et Sifridi Swevi opera medio saeculo XIII in monasterio Jurklošter scripta continet. De quibus Fr. Lukman (de carthusiani Sifridi libro, qui Commendaeio celle inscribitur, in Commentariis theolo- gicis »Bogoslovni Vestnik", a. MCMXXIX, p. 97—113) et M. Kos (de versibus extremis syllabis consonantibus ad honorem Leo¬ poldi VI. ducis Austriae et Styriae factis, „Časopis za slovenski jezik, književnost in zgodovino," VII, a. 1927, p. 230—241) scrip- serunt. — In codice 55 glossa Slovenica saeculi XVI ad Varias Cassiodori legitur (p. 96). — Codex 56 veterrimus omnium est, qui in Sloveniae finibus reperiuntur (ex prima parte dimidia saec. IX); codex ex meridiana parte Germaniae oriundus Lathceni eclogam de moralibus lob continet, id, quod non nisi in raris aetatis mediae codicibus invenimus (de codice tractavit M. Kos in disserta- tionibus »Razprave Znanstvenega društva za humanistične vede v Ljubljani", vol. II, p. 289—302). Descriptio codicum aetatis mediae, qui in Slovenia reperiun- fur, plus quam similes alibi propositae descriptiones iUuminationem eorum spectat simulque index codicum illuminatorum aetatis me¬ diae in Slovenia sit. Studia doctrinaeque de ornatu illuminatorio eodicum, itemque electio materiae illustrantis omnino opus est l'rancisci Stele, cui maximam gratiam habeo, quod permulta con- silia egregia mihi dedit opusque meum adiuvit. Fr. Stele de codi- eibus solum domesticis, qui ad artium historiam magni momenti SUn h disputavit. Quod ad codices attinet externos, imprimis de codd. 140 et 148 e saeculo XV. monemus, qui e Carinthia (St. Andra lm Lavanttal) translati nune in Bibliotheca episcopali Lavantina r epositi sunt. Quorum uterque numero miniatorum Alpinorum Saec - XV, ubi Salisburgum primas partes agebat, inseritur. Illumi- n atis domesticis codicibus exquisitis Fr. Stele in hac constitit sen- V tentia: Codices monasterii Stičnae illuminati, qui saec. XII exeunte orti et in Bibliotheca publica Labacensi repositi sunt, ordinem separatum conficiunt, qui praecipue codicibus ex monasterio Stična oriundis et in Bibliotheca nationali Vindobonensi repositis completur atque imagine Folcnandi abbatis (c. 1163—c. 1184), quae in cod. 650 Vindobonensi expressa est, significatur, quo tem- pore ortus sit. Origo generis illuminatorii e codicibus manu scriptis monasterii Reun et ex momento Salisburgi deducitur. Permagni momenti eodex est monasterii Bistrae ex anno MCCCXLVII, qui miniatorem domesticum vetustati propitium fuisse et tum etiam exemplis styli Romani usum esse in figuris pingendis declarat. Inter codices urbis Kranj in Moralibus B. Gregorii ex anno MCCCCX auctoritas miniaturae Bohemicae constituta est (cod. 95). Antiphonario urbis Kranj ex anno MCCCCXCI et graduali itemque antiphonario Conventus O. F. M. Labacensis auctoritas et vis Sa¬ lisburgi in miniatura probatur (codd. 86—88, 105). Cod. 42 mona¬ sterii Bistrae et codici 83 „Ein Schacz der Armen“, qui in Biblio¬ theca seminarii sacerdotalis Labacensis repositus est, novem picturae in lignum incisae totidemque per aeneam laminam expressae et una quae „Teigdruck“ dicitur saeculi XV exeuntis inglutinatae sunt. Quod descriptiones codicum aliqua parte lingua Slovenica expressae sunt, omnes huius linguae ignaros ordinem descriptio- num hunc esse moneo: 1) loco superiore sinistro numerus codi¬ cum, quo codices in indicibus commemorantur, 2) loco superiore medio notae codicum singulorum, quibus nune bibliotheca utitur, 3) notae prioris aetatis, ecquae servatae nec ignotae sint, 4) ma- teria, in qua codex seriptus est (membrana, charta), 5) ex quo tempore codex originem ducat, 6) altitudo et latitudo codicum, 7) numerus foliorum et quomodo quaterniones compositi sint, 8) genus litterarum, numerus columnarum manuumque, 9) liga- tura et frons libri, 10) proprietates, ecquae sint (velut neumata), 11) ornatus illuminans, tabulae inglutinatae etc., 12) filigranae in VI codicibus chartae inscriptis. Deinde argumentum ordine narratur. Postremo enumerantur noscenda, quae in codice ipso leguntur quaeque ad historiam codicis vel ad historiam litterarum, humani cultus civilisque pertinent (res chronologicae, glossemata lingua Slovenica dieta etc.). Officii duco dicere praefectos bibliothecarum thesaurorum- que benignissime et liberalissime aditum ad codices mihi dedisse. Omnibus, qui opera sua me adiuverunt, gratias maximas habeo, imprimis viris doctis: A. Žigonio et J. Šlebingero Bibliothecae publieae Labacensis reetoribus, praesertim autem J. Glonaro bi- bliotheeario, qui libro meo nascenti et erescenti perpetuo consilio aderat. Neque minorem ago gratiam atque habeo J. Malo Musei puhlici Labacensis reetori, C. Potočniko praefecto Bibliothecae Seminarii sacerdotalis Labacensis, P. Angelico Tomincio, qui Bi¬ bliothecae Conventus Labacensis 0. F. M. praeest. Kadem benigni- tate me adiuverunt viri reverendi A. Koblar decanus urbis Kranj, qui iam mortuus est, Alphonsus Furlan et Cyprianus Napast patres 0. F. M. conventus Novo Mesto. Bibliothecam antecessorum suorum commode instructam libris vir excellentissimus A. Karlin episcopus Lavantinus benignissime mihi aperuit effecitque, ut quam oppor- tunissime eodieum thesauros traetare possem. In bibliotheca episco- pali et musei Mariborensis adhibendis praelatus et professor Fr. Kovačič et parochus urbis Maribori mons. M. Umek mihi ade- i'ant. Praeterea viro optimo J. Jurko parocho pagi, qui Stari trg dicitur, gratiam debeo. Dabam L a b a c i, m. Januario a. MCMXXXI. M. Kos. VII LJUBLJANA DRŽAVNA (LICEJSKA) KNJIŽNICA I. STISKI ROKOPISI. Od srednjeveških rokopisov, katere hrani danes državna licejska knjižnica v Ljubljani, jih je bila okrogla tretjina last cister¬ cijanskega samostana v S t i č n i na Dolenjskem, katerega je z uka¬ zom, datiranim 6. oktobra 1784, razpustil cesar Jožef II. 1 Glede knjig in rokopisov razpuščenih samostanov je ta vladar z reskrip- tom, datiranim 23. septembra 1782. odredil, da se morajo predati javnim univerzitetnim, oziroma licejskim bibliotekam dotične de¬ žele, le dvorna biblioteka na Dunaju si sme izbrati po svoji volji poljubne knjige in rokopise. 2 3 Tako je prevzela tudi takratna na novo ustanovljena ljubljanska javna licejska knjižnica dne 22. ja¬ nuarja 1790. stiške rokopise in tiskane knjige. 2 Rokopisni katalog, katerega so ob tej priliki sestavili, hrani še danes drž. lic. knjiž¬ nica v dveh izvodih. Na podlagi tega kataloga je razvidno, kateri rokopisi so se ob času razpusta samostana v njem nahajali. 4 Omo¬ gočeno nam je pa s pomočjo tega kataloga tudi določiti, kateri od tam vpisanih rokopisov so shranjeni še danes v ljubljanski knjiž¬ nici, oziroma so prešli v drugo posest ali pa neznano kam izginili. Stare stiške signature, prejkone iz druge polovice 17. stoletja, ohranjene še deloma na hrbtu vezave nekaterih rokopisov, nam tako delo olajšujejo. Poleg rokopisov pa, katerim lahko s pomočjo kataloga, sestavljenega ob razpustu samostana, in starih signatur 1 Adam Wolf, Die Aufhebung der Kloster in Innerosterreieh. Wien 1871. 115. \Vladimir Milkotvicz, Die Kloster in Krain, Arehiv f. osterr. Geschichte, 74, 461. 2 Wolf, 1. c., 58; S. Laschitzer, Die Verordnungen iiber die Bibliotheken und Archive der aufgehobenen Kloster in Osterreich, Mittheilungen d. Instituts fiir osterr. Gescbichtsforsehung, II, 415—417. 3 K. Stefan, Geschichte der Entstehung und Yer\valtung der k. k. Stu- dien-Bibliothek in Laibach, Mitteil. des Musealvereins fur Krain, XX (1907), 16, 21. P. pl. Radics. Iz nekdanjih samostanskih knjižnic v Stičini, Kostanje¬ vici, Bistri in Pleterjah, Izvestja Muzejskega društva za Kranjsko, XIII (1903), —54. V tem sestavku opisuje R. sumarično samo nekatere rokopise in tiske iz nekdanje stiške knjižnice. 4 Nepopoln seznam rokopisov lega kataloga pri Rndicsu, 1. c.. 54—57. 2 1 prisodimo stisko provenienco, sta bila nekdaj stiska last nedvomno tudi današnja rokopisa 61 in 141; indicije za to trditev hočem na¬ vesti pri podrobnem opisu. Rokopis 33, ki je bil ob času razpusta v stiski posesti, hočem, ker je nastal in bil last kartuzije v Bistri in še-le odtod v razmeroma kasni dobi prišel v Stično, obravna¬ vati med bistrskimi rokopisi. V imenovanem stiškem katalogu so zabeleženi in s stiškimi signaturami opremljeni tudi sledeči rokopisi, kateri se pa danes ne nahajajo v ljubljanski knjižnici: B III 89 (Origenis in librum numerorum et Hieronimi in apoca- lipsim comentarii in volumine uno, na pergamentu); B \ 100 (Hieronymi commentarius in Danielem prophetam, na pergamentu); C \ I 166 (Eusebii super prophetias Joel, Amos, Zachariae, Jonae et Malachiae, na perg.); D V 57 (Bernardi de consideratione ad Eugenium papam ali- aque opera, cum quibusdam scriptis Odonis abbatis, na perg.); D \I 61 (Ambrosii opera diversa, na perg.); D VII 72 (Hieronymi epistola, na perg.); E II 99 (Lactantii opera, de falsa religione etc., na perg.); F VI 156 (Augustini adversus paganos, na perg.); E VI 157 (Hieronvmi epistolae ad Paulinum, na perg.); F VII 162 (Augustini explanatio psalmorum a ps. 1 usque ad ps. 51, na perg.); F VII 163 (Augustini de agone Christiana, na perg.); Z III 26 (Cassiodori opuscula diversa, na perg.). Ni izključeno, da so bili ti rokopisi z drugimi knjigami vred prodani na dražbi duplikatov licejske knjižnice, ki se je začela dne 1. maja 1794. Tiskan „Verzeichnis der in der offentlichen Bibli- othek des kaiserl. konigl. Lycaeums zu Eaibach vorhandenen Du¬ plikate” navaja med drugimi 15 rokopisov na pergamentu, proda¬ nih po 1 goldinar cent, med temi 12 rokopisov in folio. Baš 12 je pa tudi število rokopisov, katerih danes v licejski knjižnici ni več mogoče najti. Od 25 danes v ljubljanski knjižnici nahajajočih se srednje¬ veških rokopisov (v 31 zvezkih) stiške provenience jih tvori 17 z ozirom na dobo in kraj postanka ter celokupno opremo skupino 2 Sl. 1. Lic. bi bi. v Ljubljani, rok. 3, f. 1. Uvodni okras. zase. Z ozirom na njihov enoten značaj in pa ker spadajo ti roko¬ pisi v paleografskem oziru med najstarejše znane spomenike sred¬ njeveške pismenosti, nastale na slovenskih tleh, hočem o njih iz- pregovoriti nekoliko obširneje. To so rokopisi, signirani danes s številkami: 3, 5, 7, 8/1—IV, 9/1—II, 10, 11, 13, 14, 15, 16, 17, 18. Stiška provenienca teh rokopisov je nedvomna; na to kaže poleg citiranja v katalogu, sestavljenem ob času razpusta sa¬ mostana, tudi enotno signiranje in enotna vez iz druge polovice 17. stol. Le rokopisa 7 in 15 se po vezi razlikujeta od ostalih, toda kažeta med seboj isto vez v lepenko z vogali in hrbtom v belem 2 * 3 usnju. V rokopis 10 je 1.1657. vpisal stiski profes Gregorig razne notice kulturnohistoričnega značaja, v rokopisa 5 in 7 pa notice, ki kažejo, da so bili ti rokopisi takrat last stiškega samostana (glej podroben opis!). Slični vpisi se nahajajo tudi v drugih stiskih roko¬ pisih (32, 52—54, 62, 152) in so parkrat datirani z 1. 1641., oziroma 1. 1642. Mogoče je, da so dobili imenovani stiski rokopisi svojo se¬ danjo vez in staro signaturo za časa opata Maksimilijana Mottocha (1661—1680), o katerem vemo, da se je posebno trudil za ureditev in povečanje stiške biblioteke. 5 Od citiranih stiskih rokopisov ni določno datiran niti eden. Indirektno jih lahko datiramo po vsebini, tako rokopis 7, ki ome¬ nja še salzburškega nadškofa Konrada II. (1164—1168), ali pa roko¬ pisa 9 in 10, ki vsebujeta spise Hugona a S. Victore, ki je umrl 1. 1147. Glavno oporo za določitev dobe postanka nam more podati le nji¬ hova paleografska analiza. Tudi v paleografskem oziru tvorijo ti rokopisi tako enoto, da lahko rečemo: najstarejši in najmlajši ne moreta stati glede dobe postanka vsaksebi več kakor tri do štiri desetletja. Pisava naših rokopisov kaže v glavnem tip srednjeveške knjižne minuskule, katero moremo imenovati še okroglo, ki pa vendar kaže že preokret v špičenje in oglatost oblik, ki so pre¬ tvorile okroglo knjižno minuskulo polagoma v oglato ali gotsko minuskulo. Ta proces pretvarjanja se pričenja v zapadni in srednji Evropi ponekod že v 11. stoletju, se razvija v počasnem tempu v 12. stoletju, a konča v prvi polovici 13. stoletja. Preokret se je za¬ čel izoblikovati v Franciji istodobno s prodiranjem novega, tako- zvanega gotskega sloga v umetnosti in se širiti le polagoma proti vzhodu. Datiranje in lokalizacija kakega rokopisa recimo iz 12. stol. na podlagi novih „gotskih“ elementov, ki se v njem nahajajo ali pa ne nahajajo, je vedno težavna, kajti treba je upoštevati kraj po¬ stanka ter individualnost, starost in šolo piščevo in kulturne zveze 5 Puzel, Idiographia... monasterii Sitticensis, str. 203 (rokopis v de¬ želnem arhivu v Ljubljani), k 1. 1672.: „Multos libros hoc anno et sequentibus varii generis comparat et inserit Catalogo Bibliothecae Sitticensis Reveren- dissimus dominus Maximilianus in perpetuam sui memoriam, suorumque exemplum successorum, haud unquam oblitterandum, ut videre est eos ho- diedum usque per cubicula reverendorum patrum in conventu dispersos pri- mis frontispiciorum foliis adnotatos.'* 4 med krajem postanka in piscem z de¬ želami, kjer je vznikel novi način v pisavi. Baš naši rokopisi pa spadajo v tako prehodno dobo. Ako bi kazali znaki, da so nastali v Franciji ali ob Renu, prisodili bi jih lahko že prvi polovici 12. stoletja, ker pa vse kaže na postanek daleč na vzhodu proč od ognjišča novega pisnega sloga, da celo v Stično samo, treba jih je datirati v drugo polovico 12. stoletja, da, preje s koncem tega stoletja, oziroma pri nekaterih celo s prvimi leti 13. sto¬ letja. Podrobna paleografska analiza nam bo to pokazala (prim. sl. 1-8). Znaki oglatosti v oblikah se ne kažejo pri vseh naših rokopisih in ro¬ kah, ki so jih napisale, na enak način. Opraviti imamo s pisci različne staro¬ sti, šole in individualnosti, pri katerih se oglata manira pojavlja v različni meri. Posebno podučen zgled nam nu¬ dijo štirje zvezki rokopisa 8, kateri ob¬ sega eno samo delo, Gregorja Velikega knjige moralij. Nedvomno so nastali vsi štirje zvezki v razdobju kratkega časa, toda štiri roke, ki so pisale vsak posamezen zvezek, kažejo različen razvoj takratne knjižne minuskule. Lomljenje črk se po¬ javlja pri piscu tretjega zvezka v veliko večji meri, kakor pri piscu drugega. Pisavi prvega in četrtega zvezka si pa stojita zelo blizu in predstavljata prehodno pisavo od okrogle minuskule roke drugega zvezka k oglatejši tretjega zvezka. Rokopis 15, katerega je sodobno pisalo najmanje devet rok, kaže zanimivo mešanico oglatih in okroglih oblik posameznih črk knjižne minuskule. Vse kaže, da so nastali naši rokopisi v prehodni dobi od okrogle k oglati minuskuli (prim. sl. 3—6). Od paleografskih detajlov so za datiranje posebno značilne majhne črtice, s katerimi so pisci 12. stoletja začenjali oziroma skle- 5 pali potezo nekaterih črk, v prvi vrsti črk d, h, i, k, l, m, n, p, q, r, s, t, u. Večina piscev naših rokopisov stavi take črtice k črkam i, m, n, najdemo pa tudi roke, katere stavijo te črtice nedosledno ali pa sploh ne (rokopisa 8/1 in 8/II). To kaže na starejšo pisno maniro. Za isto tudi govori pomanjkanje teh črtic pri črkah p, r in s (rokopis 9); medtem ko kaže nahajanje takih črtic pri črkah p, r. q, t na pisca, kateri je bil vajen že mlajšega stila v pisavi (roko¬ pisi 11. 15, 16). Na viličast način razklana višinska debla črk b, d, h in l kažejo na kasnejša desetletja 12. stoletja, ko so bavarske pisne šole, — v območje teh spadajo naši rokopisi, — uvajale to posebnost v knjižno minuskulo. Pri nekaterih naših rokopisih se kažejo šele začetki ali pa nedoslednosti v viličanju debel (8/IV, 9, 11, 16), pri drugih je to že dosledno izvedeno (7, 8/II, 15 roka III, 17). Od ligatur je omeniti st, ct, et (&) in or. Nedosledna uporaba ligature ct, kjer je v nekaterih rokopisih po starejšem načinu c še popolnoma vezan s t (5, 7, 9, 11, 15, 18), pri drugih pa nekdanja vez vidna le še v ostankih (8/IV, 16, 17), kaže na drugo polovico 12. stoletja. Na isto dobo postanka kaže ligatura za et (&), katero začenja polagoma izpodrivati tironska kratica 1 (8/II, 14, 17, 18). Proti koncu 12. stoletja in v početku 13. stoletja je navadni e sko¬ raj popolnoma izpodrinil diftong e (e caudata) oziroma ae. Ker naši rokopisi pišejo še navadno § kaže to preje na 12. stoletje in starejšo dobo sploh (5, 7, 8/II, 8/IV, 9, 11, 15, 16). Počasno izpod¬ rivanje dolgega f z okroglim s in ravnega d z okroglim ri za nastanek na enem kraju in približno sodobnost. Edino ro! pis 15. ki kaže nekoliko drugačno opremo, je mogoče tuje delo. Ker je datirana ustanovna listina stRkega samostana z 1. 1136.. so nastali naši rokopisi v razmeroma E tki dobi po ustanovitvi . 1 Ustanovna listina pravi, da so prišli pr\ : redovniki v Stično iz sa¬ mostana Rune (Reun) pri Gradcu (us> novljenega 1. 1128?). Na stike med Runo in Stično kažejo nedvomno tudi naši rokopisi; sti- ška rokopisa 5 in 9/1 soglašata po teks ! s sodobnima runskima rokopisoma 46 in 25, a stiški rokopis 7 obsega v mnogem prav take tekste kakor runski rokopis 40, tako med drugim životopis salz¬ burškega škofa Thiemona (-j- 1102) v skrajšani obliki, a z dodat¬ kom posebnega uvoda in konca, katera sta nam znana le iz na¬ šega stiškega in citiranega rimskega rokopisa . 7 Runski samostan so naselili redovniki iz Ebracha pri Wurz- burgu, semkaj so pa zopet prišli iz Morimonda na Francoskem.' To kaže na pot in smer, po kateri je prihajalo samostansko življe¬ nje i v naše kraje. Literarna dela, nastala v naselbinah-hčerah, so se ravnala v vsebinskem in opremnem oziru po predlogah, pre¬ jetih iz matične ustanove. V vsebinskem oziru ne nudijo stiški rokopisi novih ali pa posebno redkih tekstov. Poleg tekstov in avtorjev, ki štejejo v latinski literaturi srednjega veka med naj¬ bolj razširjene (sv. pismo in njegove razlage, cerkveni očetje koi Avguštin, Reda, Gregor Veliki, Ciprijan, Hieronim, Izidor, Kaši jan;, najdemo za ono dobo „moderne“ avtorje kot Ruperta iz Deuiza (7 1135) ali Hugona a s. Victore (7 1147) ali pa življenjepis sv. Ber¬ narda, kar je v cistercijanski ustanovi nekaj razumljivega. Življe¬ njepis francoskega svetnika Mavricija in tovarišev Rokopis 7 ) kaže na zapadne vplive in predloge, prejete iz francoskih cisterc. Še bolj je v tem oziru pomembno „trpljenje" (jtassio; apostola Andreja (rokopis 7), katero je spisal Gregor, škof \ Toursu (7 549;. ® Milkowicz, 291 sl. ' P. Anton tVeis, Handsehriftenverzeichnifi der Stiftsbibliothek zu P.eur. Beitrage zur Kunde steiermark. Geschichtsquellen, XII (1875). 26, 39. 43. s Milkoivicz, 302; Pirchegger, Geschichte der Steiermark. I. 321. 8 s Sl. 4. Lic. bibl. v Ljubljani, rok. 8/1, f- 2'. črka R Popolni rokopisi tega spisa so posebno tostran Rena zelo redki: znana sta nam dva rokopisa biblioteke v "NVolfenbuttlu (\\ eissen- hurg, 48. Helmstad. 497) in šestero bavarske provenience v državni biblioteki v Monakovem (3788. 9564, 12641, 13074, 14775, 22245). Eden rokopis je shranjen v Vatikanu (cod. lat. 1274) in eden v Eernu (cod. lat. 48), ki pa je francoske provenience. Vsi ostali, sicer tudi maloštevilni, so francoske provenience in shranjeni večinoma v francoskih bibliotekah. Naš v literaturi doslej neopaženi stiski tekst stoji prejkone blizu imenovanim bavarskim; kakor ti ima več koruptnih mest.' 1 Primerjanje tekstov bi to moglo natančneje po¬ kazati. Niso pa izključene pri stiškem tekstu tudi direktne franco¬ ske predloge. Znano nam je, da je stal stiški samostan že v svojih 9 Bonnet v Man. Germ.. SS rer. Merov.. I. 823—824. 9 početkih v zvezi z zapadom. Neki „Michael homo latinus, arte vero cementarius... de longinquis provinciis adveniens," torej prej- kone francoskega rodu, je bil udeležen pri zidanju samostana kmalu po njegovi ustanovitvi. 10 Iluminatorni okras stiskih rokopisov. Dr. France Stele. Po dr. M. Kosu tu opisana in paleografski obdelana skupina stiskih rokopisov iz 2. pol. XII. stol. je zanimiva tudi kot najstarejši spomenik svojevrstne srednjeveške umetniške stroke na danes še sklenjenem slovenskem ozemlju, namreč iluminiranih (z risbami ali miniaturami okrašenih) rokopisov. Ugotovitev, da so ti roko¬ pisi nastali v Stični, daje temu še večji pomen, ker nas opravičuje, da v okrasu teh knjig gledamo spomenik kulturnega ognjišča na domačem ozemlju. Okrašeni so izmed opisanih rokopisi št. 3, 5, <> 8/1—IV, 9/1—II, 10, 11, 13, 14, 15, 16 in 18. Iluminatorni okras vseh teh rokopisov je popolnoma enotnega značaja, torej ne¬ dvomno produkt enotne šole in tako s svoje strani samo potrjuje paleografski izsledek. Velike razlike pa so v kvaliteti dela; najslabši je v tem oziru okras rokopisa št. 18. Priprost je tudi okras roko¬ pisa št. 14, ki tudi sicer nekoliko pada z strogega okvira ostale skupine. Glavni pa so po kvaliteti dela in po izrazitosti značilnih potez rokopisi št. 3, 7, 8/1, II, IV, in 16. Z izjemo naslovnega lista rokopisa št. 3 se omejuje okrasitev na iniciale, katerih telo je okra* šeno z rastlinskimi in pri posebno bogatih z živalskimi elementi. Telo črke obstoja iz navadno dvojnega, očividno rastlinsko miš¬ ljenega pasu. Ta dvojni pas je na gotovih mestih spet s štirioglatimi ali obročastimi sponkami, ki so opremljene z „glavicami žebljev", kakor da so ž njimi pritrjene (prim. sl. 3, 4 in 7) ali pa okrašene z rozetami, štirilisti itd. (prim. sl. 5). Navadno se na mestih takih sponk odcepljajo od telesa črke trte, ki se potem v obliki špiral ali podobnih zavojev zvijajo, prepletajo in izpolnjujejo po črki zavzet prostor (primerjaj sl. 4, 5 in 7). Te trte se cepijo dalje v 10 Cod. 688, f. 183, Narodne biblioteke na Dunaju (citat po Milko\viczu, 297). 10 Sl. 5. Lic. bibl. v Ljubljani, rok. 8/11» f. 3', črka Q. tanjše trte, ki se zopet zvijajo in se končujejo v zelo karakterističnih listih, katerih robovi so polkrožno nazobčani (sl. 3, 4 itd.), nekateri konci vsebujejo tudi stiliziran plod ali pa se končujejo v krogljici, okolu katere se zbirajo na vse strani razpoloženi listi (sl. 5). Listi so navadno s peresom nekoliko senčni ter se plastično podvijajo (sl. 3, 4). V bogatih primerih, posebno v rokopisu št. 8/1, II, IV, Pa gotove funkcije prevzamejo živalski elementi. Največkrat se Ponavlja zmaj kot rep črke q, v dveh slučajih ima gobec tudi na koncu repa (rok. 8/IV f. 17 in f. 141'), enkrat (rok. 14 f. 2) tvori levi del črke A, v rok. 8/1 f. 2' tvorita dva za vratove zvezana zmaja loke črke R (sl. 4), v rok. 8/IV f. 1' tvori zmaj lok črke P (sl. 6). Poleg zmaja se največkrat nahaja ptica in sicer vrhu črke I v rok. 7 f. 57 (sl. 2) in iniciale v rok. 8/1 f. 9'; v rok. 8/1 k 142 je pred navpičnim steblom črke P narisana gosi podobna Ptica, ki stopa proti levi, glavo pa obrača nazaj v ločno polje in ji iz kljuna raste ločno polje polneča listnata trta (sl. 3). V podobni II vlogi nahajamo enako ptico v rok. 8/IV f. 1' (sl. 6). Na ti iniciali se nahajata tudi dva psa. V enem slučaju (rok. 8/1 f. 43) se končuje navpično steblo črke B v zmajevih glavah, iz katerih gobca izha¬ jajo trte, tvoreče ločne dele črke; ti se shajajo v ustih človeške ma¬ ske, kateri iz senc poganjajo trte, polneče ločna polja. Poleg ome¬ njenih se nahaja še nekaj manj pomembnih coomorfnih elemen¬ tov. V vsakem slučaju tvorijo kljuni ali gobci živali izhodišče že opisane listne trte. Z redkimi izjemami je trta, ki tvori telo črke in polni njeno polje, podana samo v obrisu brez barve. Risana je po večini z rdečo barvo, semintje črno ali tudi kombinirano (pri rok. 3 f. 1' n. pr. so končni listi črno risani in rumeno barvani). Polje, na katerem se črka nahaja, pa je redoma (z malimi izje¬ mami, kjer se dekoracija omejuje na samo risbo kot rok. 14 f. 2), kolorirano v dveh ali treh barvah, največjo vlogo igrata jasno mo¬ dra in zelena, potem pa bledo (okrasto) rumena. Izjemno se na¬ haja v rok. 8/II vinskordeča. Kakor je omenjeno, je karakteristična rastlinska ornamentika v celi skupini enaka in se posamezni rokopisi le nebistveno raz¬ likujejo, tako da smemo opravičeno v tem okrasu gledati produkt enotne iluminatorske šole. Način in kvaliteta iluminacije se re¬ doma menja po rokopisih in je verjetno, da je vsaj navadnejši okras izvrševal pisar sam. 11 Le v enem slučaju je sorodnost tako velika in očividna, da si upamo trditi, da je iluminatorsko delo izvršila ena roka; to sta namreč rokopisa 8/1 in 8/IV. Ta skupnost je takoj jasna, če primerjamo risarsko bogate iniciale rok. 8/1 f. 2', f. 142 in rok. 8/IV f. 1'. Primerjajte risbo in obliko teles živali, posebno nog, dalje pa posebno oči zmajev na rok. 8/1 f. 2' z očmi zmaja in psov na rok. 8/IV f. 1' ter oči ptic na rok. 8/1 f. 142 in rok. 8/IV f. 1' (slike 3, 4 in 6). Važno je vprašanje provenience stiške inicialne ornamentike. Vsaj smer upamo, da lahko precej določno pokažemo. Listna trta, ki krasi te črke, je v bistvu značilna za poznoromansko dekorativno umetnost, saj jo najdemo n. pr. kot polnilo trilistnega vrha navi¬ deznih arkad z reliefi prerokov in apostolov v stolnici v Bam- 11 Isto trdi glede inicialne ornamentike salcburških rokopisov tudi G. Svvarzenski v knjigi Die Salzburger Malerei von den ersten Anfangen bis zur Blutezeit des romanischen Stiles, Leipzig 1913, Textband, str. 108, opazka 2 pod črto. 12 i i 'V- jS™ ' . • • * J ,. '■ . / » - - . -.V - v* m m M ■: + ( >: S. > ! -TLI f /yx+iv * a tcrum.pofe funna piiji«! poit milnem j corponi'. paft. iiertu nuldua.. dentrf urcrrrf polh contumdurta dicra JfhorriblnmiLpofk [ lufccpm/fbrattr id j cula tor doldrum. det & turna uirtutr corrftatt tic laiidandm aiudicc bcttus 1 w& fuenr/£ tam de pfcnn j iusL — ^riitn i^trt muv.inffuf. JiTi Ool^ SI. 6. Lic. bibl. v Ljubljani, rok. 8. IV. f. V, črka P. bergu 12 in tudi naši dekorativni skulpturi poznega romanskega sloga ni neznan karakteristični „brstni“ list, v katerem se končuje Ltna ornamentika naših inicial. Opozarjam na kapitele stranskega Portala v Špitaliču, 13 ali pa sicer restavrirane kapitele slavoloka 12 Prim. K. Woermann. Geschichte der Kunst aller Zeiten und Volker. B <1. III., sl. 243. 13 Gl. A. Stegenšek, Konjiška dekanija, Maribor 1909, tabl. 48. 13 zgornje kapele na Malem gradu v Kamniku. 14 Oba ta dva spo¬ menika datiramo v konec XII. stol. To samo že kaže na srednje¬ evropski umetniški milje. Gotove poteze ima naša inicialna orna¬ mentika skupne s takratno inic. ornamentiko v alpskih deželah, za katere izhodišče smatra Swarzenski (o. c.) Salzburg. V že citira¬ nem delu navaja on kot značilno za inicialno ornamentiko zrelega romanskega sloga v Salzburgu sponke z „žeblji“ (Nagel“), ki spa¬ jajo trtje tam, kjer se odcepijo novi izrastki. Trtje se končuje v lističih, ki so navadno zaokroženi, živalski elementi služijo pogosto za izhodišče trt. Pri antifonarju iz samostana sv. Petra, 15 ki ga označuje za posebno značilnega za salzburško rokopisno umetnost XII. stol., navaja, da so iniciale izvršene v perorisbi na sinji ali zeleni podlagi, iz katere so razprte (ausgesparrt). Pri rokopisu Erlanger Bibel zopet navaja zeleno ali modro podlago inicial; risba pa je običajno rdeča ali črna. Misal iz Millstatta na Koro¬ škem (Beschr. Verz. III. zv., Karnten, obdelal R. Eisler, št. 15) ima v inicialah modro in zeleno, izjemoma purpurno ozadje, ini¬ cialna ploskev pa je rumeno podložena. Prezreti ne smemo tudi ornamentike uvodne strani (sl. 1), ki nam predstavlja pravokoten okvir, ploskev v njem pa je razde¬ ljena na dve polovici po čisto v ploskovito linearno dekoracijo iz- premenjenem stebru. Ornamentika okvira ima listne, na desni akantove motive, ki spadajo popolnoma v okvir opisane rastlinske ornamentike, ki pa se nahajajo v raznih variacijah sestavov, v kakršnih so tu porabljeni, v okviru salzburške knjižne ornamen¬ tike XII. stol. Za primer navajam samo okvir miniature tablica III. v Beschr. Verz. III., Karnten, št. 15 (zakramentar iz Millstatta) ali istotam sl. 15 iz misala samostana Bernau v Schwarzwaldu. Kakor izvaja Svvarzenski koncem svojega dela (o. c. str. 152 sl.), je imela salzburška rokopisna šola v XII. stol. v vseh alpskih de¬ želah velik vpliv in navaja lokalne šole v samostanih Lambach, Gottweig, Sekkau in Admont, Koroško pa smatra sploh za umet¬ niško provinco Salzburga. Samostana Rune (Rein) na Štajerskem, odkoder so prišli v Stično prvi menihi, v ti zvezi ne omenja, vendar Slika 38, Fr. Stelč, Umetnostni spomeniki Slovenije I. Polit, okraj Kamnik. n* Prim. tudi Beschreibendes Verzeichnis der illuminierten Ilandschrif- ten in Osterreich hrgb. von F. \Vickhoff II. zv. H. Tietze, Salzburg, št. 30. 14 se ta gotovo tudi ni mo¬ gel odtegniti temu vplivu. Kakor domneva in doka¬ zuje dr. Kos v uvodu k svojemu opisu, je stiska rokopisna šola v zvezi z runsko. To potrjujejo tudi miniature. Ohranila se je namreč zbirka predlog za slikarje miniatur iz lega samostana in se nahaja danes v dunajski dvorni knjižnici cod. 50. Zbirka je iz zač. XIII. stol. Obja¬ vil jo je Jul. v. Schlosser v Kunsthistorisches Jahr- buch des allh. Kaiserhau- ses, zv. XXIII., str. 323 sl. Pod naslovom Musterbiicher fiir Miniaturmaler, Musterbuch aus Rein in Steiermark. Žal, mi je danes ta publikacija nedostopna v svrho podrobne primerjave. Iz svojih zapiskov posnemam, da vse¬ buje tablica XXVII. iniciale, ki odgovarjajo stiškim. Tako imamo en dokaz več za dr. Kosovo trditev. Kar pa se tiče razmerja do salzbur¬ ške rokopisne šole, moram kljub zgoraj omenjenim sorodnostim povdariti, da stiških inicial vsaj na podlagi materiala pri Sevarzen- skem (o. c.) in H. Tietzeju (Beschr. Verz. II. Salzburg) ni mogoče identificirati s salzburškimi in se razlikujejo posebno v obliki listov koncem trt. Ti listni konci so v stiški skupini mnogo bolj razviti kakor pri večini tam objavljenih salzburških primerov. Kot na ka¬ rakterističen salzburški primer, kjer so sorodnosti z našim pre¬ cejšnje, a tudi razlike prav očividne, bi opozoril na primer na Swarzenski o. c. tab. X., sl. 32 iz nonnberškega evangeliarija, ki je sedaj v Monakovem, večje sorodnosti najdemo tudi glede oblike in sistema porabe listov le v posameznih slučajih; opozarjam n. pr. na Luitpoldov evangeliar na Dunaju pri Swarzenskem o. c. tab. LXXIX.. s l- 263, črka L ali pa pri H. Tietze Beschr. Verz. II., Karnten, str. 7. slika 2, črka L iz Breviarium antiquum iz samostana sv. Petra v Salzburgu. Sl. 7. Lic. bibl. v Ljubljani, rok. 16, f. 37', črka M. 15 Vse kaže na to, da je stiska rokopisna šola, kar se iluminacij tiče, sicer v splošnem sorodna salzburški, da pa moramo vseeno računati z deloma samostojnim razvojem v krogu, iz katerega je svoje elemente prevzela stiška delavnica. Enotnost iluminatornega sloga opisane skupine rokopisov je prevelika da bi mogla biti samo slučajna. 3. 1 (Stiška sign. 17. st., deloma ohranjena na hrbtu vezave: B VI 113). Pergament; — 12. stoletje, druga polovica; — 42-5 X 30-3 cm; — 183 f. (= 23 kvaternijev, od prvega manjka prvi list pred glavnim tekstom, na koncu manjka z ozirom na tekst najmanje 6 f.); — knjižna minuskula, 2 stolpca (f. 1'—173), 3 stolpci (f.173'—183'), ena roka; — vez v polusnje iz 18. stol. Iniciale: f. 1, imena cerkvenih avtorjev \ unicialnih črkah so obrob¬ ljena z 2-5—3 cm širokim okvirjem (popis v uvodu, slika št. 1); — f. 1' (P), 2' (P), 48' (P), 173' (P), iniciali na f. 1' in f. 2' v rastlinski in deloma zoomorfni orna¬ mentiki na modrem, zelenem in okrastem ozadju, iniciali na f. 48' in f. 173' priprosti v zeleni, modri in rdeči barvi; — perorisbe: f. 162 (roka drži knjigo), f. 167' (v dveh krogih narisani doprsni podobi dveh roke dvigajočih moških oseb), f. 183' (doprsna oseba, katera kaže z desnico na knjigo, ki jo drži v levici (slika št. 8). f. 1. Imena cerkvenih očetov in pisateljev, ka¬ teri se pogosto citirajo v sledečem komentarju, razvrščena v dveh stolp¬ cih: „Origenes, Ambrosivs, Hvlarivs, Johannes Crisostomvs, Jeronimvs, Didimvs, Avgustinvs, Fulgentius, // Gregorius, Remigius, Boetivs, Cassio- dorus, Beda, Heimo, Lanfrancvs, Berengarivs, Petrus." f. 1'—173. Razlage (k a te ne) pisem apostola Pavla od raznih cerkvenih očetov in pisateljev [f. 1'— 2', predgovor, „Principia rervm requirenda“ X „premittit autem salutationem dicens“; — f. 2'—173, razlage, „Paulvs seruvs Jesu Christi“ X „cum omnibus uobis. Amen.“] f. 173'—183'. Pisma apostola Pavla (ker je kodeks na koncu pomanjkljiv, manjka od ekskluzivno besed „scientes fratres electi a deo" [I, 4] prvo pismo Solunčanom, drugo pismo Solunčanom, prvo in drugo pismo Timoteju, pismo Titu, pismo Filemonu in pismo He¬ brejcem). „Incipit epistola ad Romanos. Pavlus servus Jesu Christi X electi a deo.“ 5. 2 (Stiška signatura 17. stol., deloma ohranjena na hrbtu vezave: A VI 40). 16 Sl. 8. Licej, bibl., rok. 3 f. 183', risba s peresom. Perg.; — 12. stol., druga pol.; — 30-5 X 19 cm; — 180 f. (= 16 kvat., od katerih je odrezan prvi f. prvega + 1 sekst. [f. 128—133] + 6 kvat., od ka¬ terih je za f. 180 odrezan en f., tekst je popoln); — knjižna minuskula, 1 stolpec, ena roka; — vez v usnje iz 18. stol. Iniciale (priprosto in okorno delo v rdeči, modri in rumeni barvi: f- 1 (C), 2' (I), 24 (P), 42 (S), 54 (Q), 77' (S), 86 (G). f. 1—2'. „ Incipit proemium de ordine atque scriptoribus eanoni- °arum epistolarum. Quare dicantur canonice. Canonice dicuntur X re- pttare est. Finit proemium." f. 2'—84’. „Incipit expositio venerabilis Bede pres- " it eri super .VII. canonicas epistolas quarum prima est j*Ptstola beati Jacobi apostoli. Jacobvs dei et domini X ante omne secu- lu m et nune et in omnia secula seculorum. Amen. Explicit expositio Be de super canonicas epistolas." f. 84'—172. Beda Venerabilis. Alegorična razlaga ,re h knjig preroka Ezdre. — [f. 84'—85': vsebinsko kazalo, »Incipiunt capitula libri Esdre prophe (!)• I * — L 85'—86: „Expliciunt ° a pitula libri Esdre. Incipit prefacio super eundem. Eximivs sacre in- ter pres X facienda predixerant. Explicit prefatio." — f. 86—172: ,,Incipit ex positio allegorica Bede presbiteri in Esdram prophetam. Cvnctis legen- 3 17 libus X deus meus in bonum. Amen. Explicit tractalus venerabilis Bede presbiteri in Esdram prophetam."] f. 172—180'. Beda Venerabilis. Alegorična razlaga knjige preroka Tobije. „Ineipit expositio eiusdem (scil. Bedae) super Tobiam. Liber sancti patris Tobie X in terra uiuentium. Amen." Notice od roke stiškega profesa Gregoriga iz srede 17. stol.: f. 15 ..Catha- logo S. Mariae in Sittich inscriptus", f. 180' „Sittich“. Literatura: Radics v Izv. Muz. društva za Kranjsko, XIII (1903), 60. 7. 3 (Stiska sign. 17. stol.: D IV 49). Perg.; — 12. stol., po 1. 1164 (gl. f. 211); — 26-8X18-7 cm; — 247 f. (prvotno 252 f., to je 31 kvat. 4- 4 listi; danes manjkajo od 8. kvat. med ff. 58 / 59 , z izjemo nekaterih nepopolnih vrstic ohranjenih na delu f. 58, štirje listi s tekstom iz življenjepisa sv. Bernarda, od ekskl. „conpunctationis adtraxera[t]‘‘ do ekskluz. „causam beati Petri"; dobra polovica f. 59 in celi f. 76 manjkata; od 11. kvat. manjka 6. f. med ff. 81/82 s tekstom imenovanega življenjepisa od ekskl. ,,in Hvspanis" do „[di]dicimus tam obediens"); — knjižna minuskula, 1 stolpec, 1 roka; — vez v polusnje iz 17. stol.; od sprednjih platnic nekdanje starejše vezave odlepljen list je privezan prvemu kvaterniju današnjega ko¬ deksa, popisan je z molitvenim tekstom iz 12. stol., zgoraj ob robu pa stoji le deloma čitna notica 13—14. stol.: ..honorabili [vijro domino Galo (?) plebano in Saienueld." 1 I n i c i a 1 e : f. 1' (S), 3 (B), 30' (P), 31' (U), 32' (E), 57' (I, slika št. 2), 67' (S), 88' (C), 100 (G), 100' (P). 117 (D), rasti, ornamentika na zelenem, rumenem in modrem ozadju, zadnje tri iniciale niso kolorirane; — perorisbe: f. 49' = f. 56' (glava in vrat stilizirane zveri z odprtim žrelom, iz katerega moli jezik), f. 196 (ptičja glava). f. 1. Priprošnja k Bogu in sv. Bernardu iz 13. stol. ter razne notice in pisni poizkusi ter črčkarije iz 13.—15. stol., n. pr.: „non videat Chri- stum qui librum subtrahet istum, qui te furatur te reddat aut moriatur", „Otto tenet mappam, mappam tenet Otto." f. 1'—99'. Življenjepis sv. Bernarda, opata v Clair- vaux. — [f. 1'—2': „Ineipit prologvs Willelmi abbatis sancti Teoderici in vitam sancti Bernardi primi Clarevallensis abbatis. Scripturus vitam X propositum aggrediamur. Explicit prologvs." — f. 2'—30': ..Incipit liber primvs in vitam sancti Bernardi primi Clarevallensis abbatis. (f. 3) Bernardus Castellione Bvrgundie oppido X superbiam humilitate." — 1 Žalec — ,.Saxenueld“ je bil kot fara že od 1. 1256. inkorporiran sti- škemu samostanu. Notica predstavlja prejkone ime adresata, kateremu je bilo treba odposlati kako pismo ali listino. 18 f. 30'—31: „Subs iptio operiš precedentis quam domnus Burehardus abbas Balernen< : apposuit. Prescriptvm opus X sed preoccupato (f. 31'). Explicit liber primus domni Willelmi abbatis sancti Theoderici in uitam sancti Bernardi primi Clareuallensis abbatis." — f. 31'—32: „Incipit prefatio doinni Bernaldi Boneualis abbatis in uitam eiusdem. Uirorum illvstrivm X bonitas rondonabit. Explicit prefatio." — f. 32'—57: „Incipit liber seči dus. Ea tempestate X desiderata serenitas. Explicit liber secundus." f. 57—67: „Incipit liber tercius. (f. 57'). Innumeris quidem signis X p rpauca de multis. Explicil liber tertius." — f. 67'— 88': „Incipit liber quartvs Sicvt sermone X omnia comprehendi. Ex- plicit liber quartu-— f. 88'—99': „Incipit liber quintus. Cvm post tan- tos X super omm in tuo ibidem nomine congregatos quod est super omne nomen sicut et tu super omnia benedictus deus in secvla. Amen. Explicit vita beatbsimi patris nostri Bemhardi primi Clareuallensis ab¬ batis, edita a uen- rabili domno Bernaldo abbate Boneuallensi ex parte, partim etiam a domino Willehelmo sancti Theoderici abbate."]* f. 100—116'. Življenjepis sv. Nikolaja škofa v Miri. — [f. 100: „Incipit prefatio in uitam sancti Nvcolav episcopi. Gloriosa quidem X iuuente aggrediamur. Explicit prefatio." — f. 100—113': „In- cipit vita sancti Nycolay episcopi. (f. 100'). Placvit igitvr X valeamus servire domino Jesu Christo cui est... Amen."] Nekatera poglavja iz čudežev (mira c ul a) sv. Ni¬ kolaja. — [f. 113'—114: „Igitur beatus Nicolaus X quod dicitur Adriaticvm." — f. 114—115': „Sed si uestre caritati X euocares ex hoc seculo unde laudo...“ — f. 115'—116': „Cum de Affrice X glorificantes deum et sanctum Nicolavm." — f. 116': „Hec fuit prima occasio X per- frui mereamur in futuro in qua ... Amen. Explicil vita sancti Nvcolav episcopi."]* f. 116': „Hec mea Laurenti conpingas carmina menti, / Hic liber tališ, tam paruus, tam manualis, / Ponderis est miri, quo debes ipse poliri, / Ornatus uarios pandit permille meandros, / His eris ornatus si cesset mente reatus." f. 116'—152'. „Incipit encheridion sancti Augustini episcopi ad Laurentium primicerium. (f. 117). Dici non potest X caritate conscripsi. Explicit encheridion Augustini episcopi." 4 f. 152'—156. „Incipit liber Methodii episcopi et m a r - tiris e c c 1 e s i e Paterenis quem de hebreo et greco in latinum 1 Tekst našega kodeksa predstavlja takozvano prvo recenzijo življenje¬ pisa sv. Bernarda, manjka mu pa ,,prologus episcoporum et abbatum in libros III—V," ki je navadno vrinjen med tekst druge in tretje knjige (Bibliotheca hagiographica latina_ edid. Socii Bollandiani, n. 1211, 1212, 1214—1216). a Bibl. hag. lat., n. 6121—6124 . 6160. 6167, 6164, 6165. 4 Opera, VI, Antverpiae 1701. 143—178; izdaja Mavrincev (Pariš 1837). VI, 341 dalje. 3* 19 transferre curauit, idestde principio seculi et interregna gentivm et finem seculorum quem illustris uir Jeronimus in opusculis suis collavdavit. Sciendvm nobis X eripere dignetur qui... Amen. Explicit liber Methodii episcopi." f. 156—160'. „Incipit liber Sibille de die iudicii. Ge- neraliter omnes femine X regnabunt cum illo in seeula seculorum. Amen. Explicit liber Sibille." 5 * f. 160'—165'. Življenjepis sv. Ambroža škofa v Mi¬ lanu. — [f. 160'—161': „lncipit prologus in uitarn sancti Ambrosii epi¬ scopi. (f. 161). Hortaris venerabilis X fuerit agnoscatur. Explicit pro- logvs.“ — f. 161'—165': Incipit vita sancti Ambrosii episcopi. Igitur posito X ad germanam suam fecit."] 8 9 f. 165'—169. „Incipit passio sancti Gallicani et sancti Johannis et Pavli fratru m. Svb Constantino Augusto X se- pelierunt in Ostia.“ (f. 165'—167': življenje sv. Galikana); — „Preterea Julianus X passio ista sanctorum ad laudem ... Amen.“ (f. 167'—169: življenje sv. Janeza in Pavla). 7 f. 169—175'. „Incipit passio apostolorum Petri et Pavli. Cvm venisset Paulvs X per orationes eorum regnante... Amen." 8 f. 175'—178. ,.Incipit passio sancti Jacobi apostoli. Apostolus domini nostri X perrexit ad dominum cui est... Amen.“» f. 178—182. ..Incipit passio sancti Bartholomei apo¬ stoli. (f. 178'). Indie tres esse X migravit ad dominum. Huius autem apostoli corpus primo ad insulam Lipparis que Sicilie vidna est, deinde Beneuentum translatum pia fidelium veneratione celebratur. Amen.“ 10 f. 182'—188. ..Incipit passio sancti Mathei apostoli. Quoniam deo cura X medicine procurat (f. 182': prolog); — Erant ita- que duo magi X euangelium scripsit domini nostri... Amen." (f. 182' — 188: tekst); — ..Zaroes autem et Arfaxat X sequens libellus ostendet" (f. 188: epilog). 11 5 Venerabilis Bedae .. opera ..., Coloniae Agrippinae 1688. II. 236—238; apokrifno. 8 Življenjepis sv. Ambroža, katerega je napisal milanski presbiter Paulinus, obsega v našem kodeksu samo prvih 22 in večino 23. poglavja (Sancti Ambrosii opera..., Venetiis 1751, Appendix, I—VII; Bibl. hag. lat., n. 377). 7 Bibl. hag. lat., n. 3236. 3228. 8 Bibl. hag. lat., n. 6657. 9 Apostol Jakob starejši. Bibl. hag. lat., n. 4057. 19 Bibl. hag. lat., n. 1002. 11 Bibl. hag. lat., n. 5690. 20 f. 188—190'. „Incipit passio sanctorum Mauricii so- c i o r u m q u e e i u s. Passio sanctorum martirum qui hunc locum Xcanentes huic persoluimus cui est... Amen." 1 * f. 190'—196. „Incipit passio sanctorum apostoloruin S y m o n i s e t Jude- Simon Chananeus X meruerunt pervenire." — (f. 196, appendix): „Scripsit autem gesta X ultima de decimo ad gloriam ... Amen." 1 ’ f. 196—198. „Incipit passio sancti Andrej apostoli. Predicante et docente X martvrizatus est autem... sub Egea procon- sule regnante ... Amen." 14 f. 198—205'. „Incipit passio sancti Thome apostoli. Cvm apostolus Thomas X gaudia peruenire per eum qui... Amen." 15 f. 205'—208. „Incipit passio sanctorum Eustachii et sociorum eius. In diebus Traiani X basilica fabricata est. Quibus sacra deuotione mense novembri sollempnia celebramus ut ipsorum intercessionibus.. f. 208'—211. „Incipit passio sancti Tvemonis Juua- uensis archiepiscopi. Favente dei gratia X discutere curabi- mus“ (uvod, f. 208'); — „Fuit itaque uir X foris choruscant. Passus est autem ...“ (izvleček iz Thiemonove „passio“, f. 208'—211); — „Post hos fortissimos X et ecclesia sua" (dodatek o Thiemonovih naslednikih, f. 211). >* 15 Tekst spada v razred rokopisov, katerega označuje Krusch v svoji izdaji z D (MG., SS. rer. Merov., III, 32—39 in na str. 40 appendix I). — Bibl. hag. lat., n. 5737 in 5739. 15 Bibl. hag. lat., n. 7749—7751. 14 Bibl. hag. lat., n. 429. 15 Bibl. hag. lat., n. 8136. 14 Prim. Bibl. hag. lat., n. 2761. 17 Naš tekst predstavlja okrajšan življenjepis salzburškega nadškofa Thiemona (1088—1101) na podlagi teksta takozvane „Passio (tertia) s. Thiemo- nis archiepiscopi Juvaviensis", nastale sredi 12. stoletja (izdal Pertz v Mon. Germ., SS., XI., 52 d.), kateremu je dodan kratek uvod in na koncu dodatek. V uvodu govori avtor na kratko o’ namenu, ki ga ima s pričujočim spisom, to je poveličevanje salzburške cerkve, govori o nadškofu Rupertu in njegovih zaslugah za salzburško cerkev ter na splošno o njegovih naslednikih do nad¬ škofa Thiemona. S kratkim uvodom o pomenu in zaslugah tega cerkvenega kneza preide na tekst citirane „passio“ (f. 208'): „Fuit itaque uir uitq uenerabilis Tiemo idem prefatus Iuuauensis archiepiscopus ingenuus parentibus alto Ba- ’wariorum genere oriundus...“ (citirana izdaja, str. 53, vrsta 12). Na koncu (f. 211) so glavnemu tekstu dodane kratke notice o salzburških nadškofih Konradu I. (1106—1147), Eberhardu I. (1147—1164) in Konradu II. (1164 do 1168), katere govore v glavnem o težavah, ki so jih imeli ti nadškof je radi svoje zvestobe rimskemu papežu in o preganjanju od strani cesarske stranke. 21 f. 211': prazno. f. 212. „Incipit prologus in passionibus apostolo- r u m. Licet plurima X sumamus exordium.“ 18 f. 212—218'. „Incipit passio sancti Petri apostoli. Igi- tvr post corporeum X celebrat in pace. Explieit passio sancti Petri apo¬ stoli." 18 f. 218'—219. „Incipit passio sancti Pauli apostoli. Fvit vir quidam X acta sunt hec... sub die tercio kal. iulii reg- nanle .. f. 219: hvalospev na sv. Petra in Pavla, ..Prelata mundi culmina X sedent cum principe.“ f. 219—221. ..Incipit passio sancti Jacobi apostoli, (f. 219'). Tempore quo X et gentibus quia Jesus est filius dei uiui qui... Amen." 51 f. 221—221'. „De uita uel obitu sancti Philippi apo¬ stoli. Post ascensionem domini X beneficia dei orante Philippo apo- stolo ... Amen." 2 ’ f. 221'—235. (G r e g o r iz Toursa, „Liber de miracu- 1 i s“ apostola Andreja). ..Incipit passio sancti Andrej apostoli. Inclita sanctorum apostolorum X ueniam non negandam. Quod reli- quum est de textu passionis ipsius quere in suo loco." 28 f. 235—247. ..Incipit de vita vel obitu sancti J o h a n n i s apostoli et e u angeli s te- Tempore illo quo X qui coronis ... Amen. Explicit de miraculis et obitu sancti Johannis apostoli et euan- geliste." 2 « f. 247—247'. ..Incipit passio sancti T home apostoli. Beatum Thomam X ignorantes veritatem. Reliqua passionis ipsius re- quire in suo loco ubi plenarie perscripta est." 25 V detajle se avtor, ki je pristaš papežev, ne spušča. Isti tekst Thiemonove ..passio" z uvodom in dodatkom najdemo v runskem rokopisu 40, i. 157'—164' (prim.. \Veis, 1. c. 40—41). — Prim. Bibl. hag. lat.. 1179, n. 8133. 18 Uvod k sledeči ..passio" apostola Petra. 18 Bibl. hag. lat., n. 6663. 20 Naš tekst ima začetek kakor oni v Bibl. hag. lat. pod št. 6574 citirani, konec pa kakor oni citirani istotam pod št. 6575. 21 Apostol Jakob mlajši. Bibl. ha«. lat., n. 4089. 22 Bibl. hag. lat., n. 6814. 23 Bibl. hag. lat., n. 430. — Zadnji stavek našega teksta se nanaša na ..trpljenje" sv. Andreja na f. 196—198 našega kodeksa, ki je v rokopisih na¬ vadno združeno s pričujočimi „čudeži“ Gregorja iz Toursa (prim. Bibl. hag. lat., 72). 2 * Bibl. hag. lat., n. 4316. 25 Prim. Bibl. hag. lat., n. 8142. Zadnji stavek se nanaša na tekst To¬ maževe ..passio" na f. 198—205' našega kodeksa, ki je s pričujočim navadno združen. 22 f. 247': razne notice in pisni poizkusi iz 13.—15. stoletja, med dru¬ gim „non videat Christum qui subtrahat librum istum." Od roke stiškega profesa Gregoriga iz srede 17. stoletja: f. 1' in 16 ,Ca- thalogo Sitticensi inscriptus“, f. 247' „Sittich“. 8, I—IV. 4 Štirje zvezki (stiske signature iz 17. stoletja, deloma ohranjene na hrbtu vezave: F VII 160, D IV 38, F VII 158, F VII 159). Perg.; — 12. stol., druga polovica; — I. 34-5 X 25 cm, II: 25-4 X 17 cm. III: 33-7 X 22 cm. IV: 33-7 X 22-5 cm; — I: 214 f. (= 27 kvat., od prvega manj¬ kata danes med ff. 3(4 dva lista s tekstom), II: 223 f. (— 28 kvat. 4- 1 binij). III: 188 f. (prvotno 24 kvat.. pred f. 1 in med ff. 178)179. 179)180 in 187)188 izrezan od 1. oziroma 23. in 24. kvat. po en list, glavni tekst je popoln). IV: 175 f. (= 22 kvat.. od prvega je odrezan pred f. 1 en list, glavni tekst je popoln); — knjižna minuskula; dva stolpca: I, III. IV; en stolpec: II; v vsakem zvezku druga roka; — vez v usnje iz 17. stol. I niči a le (rastlinska in zoomorfna ornamentika na rumenem, okra¬ stem. zelenem, modrem in vinsko-rdečem ozadju): I, f. 2' (R, slika št. 4). 9' (U). 21' (S). 43 (B), 59 (Q). 81 (C), 106 (S). 124 (Q), 142 (P. slika št. 3). 170 (P), 198 (Q); II. f. 3' (Q, slika št. 5), 42 (M), 78' (E), 105 (S), 147 (Q), 188 (Q); III. f. 2 (Q), 14 (P), 37 (Q), 53' (Q), 75 (I), 85' (Q), 102 (P). 118 (H). 132' (I), 145' (I). 168 (Q); samo iniciale na ff. 2 in 118 sestavljene iz trakov i rastlinsko ornamentiko, ostale priproste v rdeči, rumeni in okrasti barvi; IV. f. 1 (R, slika št. 6), 1' (P), 17 (D). 39 (B), 64 (I), 96' (S). 115' (A), 141' (Q), 159' (Q). I. f. 1: „Primus quaternio prim? partis moralivm. Discipline libe- ralivm artium .VII. sunt. Prima gramatica X VID. astronomia qu? con- tinet legem astrorum .VIR“ Razlaga nekaterih latinskih besed in izrazov. „Septem sapientivm sententi? septenis versibus explicate in qui- bus aliquid ipsarum est observatum ut bini ultimi versus per anthe- thita finiantur" (obsega verze modrijanov: Bias Pertinervs, Pitacvs Mi- tillentvs, Fliobolvs, Periander Chorinthivs, Solon Atheniensis). f. P: prazno. f. 2—214. Gregor Veliki. „L i b r i m o r a 1 i u m“ (p r v i in drugi del, knjige 1 — 10, s spremljajočim tekstom Jobove knjige v nekoliko manjši minuskuli). — [f. 2—3': „Incipit epistola sancti Gre- gorii pap? ad Leandrvm episcopum. (f. 2'). Reuerentissimo et sanctissimo fratri Leandro coepiscopo Gregorius seruus seruorum dei. Dvrfum te fra- ler beatissime X nonnulla autem” (tu manjkata med ff. 3)4 dva lista z ostalim delom pisma in začetkom sledečega predgovora k prvemu delu moralij, prim. Sancti Gregorii... opera omnia, ed. Pariš., 1705, I, 4—8); — f. 4—9: (začetek manjka) „Moyses ait: Erat Moyses X fructu saciare. Explicit prefaeio;“ — f. 9; „Incipit hvstoria libri primi. Uir erat in terra Hus X eunctis diebvs. Explicit hystoria;“ — f. 9'—214: „Uir erat in terra Hus nomine Job. Idcirco sanctus uir X intercessione respirat. Explicit secunda pars moralivm beati Gregorii pape. Liber decimvs," nato sledi z roko 13. st.; „scribitur in portis meritrix est ianua mortis."] f. 214': prazno, nepopisan del tega f. je odrezan. II. f. 1: prazno, ta f. je bil nekdaj prilepljen na starejše platnice, f. 1': „ Librum boe seriptum sub honore sanete Marie. Qui lulerit pereat et [i]n eternum gemat.“ Ob zgornjem desnem robu te notice stoji zapisano od iste roke: „Sitik". f. 2: „Lectori. Bernhardus monachorum Christi minimvs. Quo- cies boe coinmentum a me exaratum ad legendum sumes queso ut memineris laboris meque iuuare studeas tue bono orationis. 1 f. 2'—228. Gregor Veliki. „L i b r i mo r a 1 i u m“ (tretji del, knjige 11—16, s tekstom iz Jobove knjige kot v prvem delu). — [f. 2': ,,Incipit historia libri XI m >. Habundant tabernacula X qui solus es.“ — f. 3—228: „Incipit tertia pars moralivm beati Gregorii pupe. Liber vndecimvs. (f. 3'). Quamvis in prolixo X latius disserantvr. Ex- plicit liber sextus decimvs."] f. 288: citati moralne vsebine v kurzivi 13. stoletja. III. f. 1: zagovor proti zobobolu, prečrtan od poznejše roke: „b. a. e. n. c. d. e. 1. m. 1. n. n. u. n. s. i. i. i. +. In nomine patris et filii et spiritus sancti. Amen. Sanctus Petrus dum sederet X non ledas. Amen." Computus. V okviru kvadrata (ok. 137 cm) je narisan četvero- kot (7-5 X 6-5 cm), razdeljen še posebej v ploskev, ki obsega 81 malih četverokotov; vsak vogal notranjega četverokota obkrožajo po štirje kon¬ centrični tričetrtinski krogi (največji premer ok. 6 - 3 čm). V malih če- tverokotih vpisane lunarne (B. do .Q) in ferialne črke (A do G) omogo- čujejo s pomočjo pripisanih rimskih številk izračunanje števila tednov in dni od Božiča do prve nedelje v postu ter števila tednov in dni od Binkošti do Adventa za vsako možno Velikonočno dobo, to je od 22. marca do 25. aprila. V tričetrtinskih koncentričnih krogih kažeta no¬ tranja dva oziraje se na prestopna leta tedenski dan 28. marca (lunarna črka B.) tekom 28 letnega solnčnega cikla, zunanji pas pa ima napis razdeljen po štirih krogih: „Rex, Fvrit. Fiatvs. Ocvlvm. Clavdendo. 24 Ba//chatvs, Lvce. Kaos. Terret. Hilari. // Gentis, qvati. t. Edem. Damp- nans. Non//ne. Beat. Animas. Karon. Inelisos." Verzi za poduk v muziki. in peti del, knjige 17—27, s tekstom iz Jobove knjige kakor v prvem zvezku). — [f. 2: „Incipit hvstoria libri septimidecimi partis qvarte. Non sit in recordatione X eius intueri, Explicit hystoria;“ — f. 2—187: „Incipit qvarta pars moralivm. Liber septimus decimvs. Quo- tiens in sancti viri X non inuenerunt. Explicit quinta pars moralivm beati Gregorii pape. Liber vicesimvs septimvs." f. 187': „Clanculo sed proprias qui res habet est Ananias// in clau- stris domini quod vere non licet omni. // Leprosus Gvezi, sunt omnes delieiosi qui claustris querunt que mundo non habuerunt, // claustris querentes que non habuere parentes." — „Hec sunt que in seculo abu- siue fiunt. Senex sine religione X pauca sperantur bona" (polovica f. 187 je odrezana). f. 188—188': notice iz 14. st., med drugim: „o fili čare, noli nimis alte volare, si nimis alte volas pennas tibi conburas. W. M." IV. f. 1—175'. Gregor Veliki. „Libri mo rali um" (šesti del, knjige 28—35, s tekstom iz Jobove knjige kakor v prvem zvezku). — [f. 1: „Incipit hvstoria libri vicesimi octavi. Respondens autem X fluctus tvos. Explicit hvstoria." — f. 1—175': „Ineipit sexta pars mo¬ ralivm beati Gregorii pape. Liber vicesimvs octavus (f. 1'). Post dampna X lacrimas reddit. Explicit sexta pars moralivm. Liber tricesimvs qvintvs.“] Literatura. Radics v Izv. Muz. dr. za Kranjsko, XIII (1903), 57—59 (kratek opis rokopisa s tekstom zapisa meniha Bernarda II, f. 2; zagovora HI f. 1; verzov za poduk v muziki III f. 1 in tekstom „Hgc sunt qu^ in seculo abusiue fiunt" III f. 187'). — Joža Glonar v Čas. za zgod. in narodopisje, XVII (1922), 100 (tekst in razlaga zagovora III f. 1). 25 9 , 1 — 11 . 5 Dva zvezka (stiska signatura iz 17. st., deloma ohranjena na hrbtu vezave: E 11 97, E II 98). Perg.; — 12. st., druga polovica; — I: 29-7 X19‘7cm, II: 29-7 X 19-5 cm; — I: 131 f. (= prvotno 17 kvat., danes manjkata od prvega kvat. dva f. pred tekstom, od zadnjega pa na koncu trije f., tekst je popoln), II: 178 f. (= 22 kvaternijev, od prvega manjka prvi f. pred tekstom -f 1 binij, od katerega je zadnji list odrezan, tekst je popoln); — knjižna minuskula, 1 stolpec, ena roka; — vez v usnje iz 17. st. I niči a le. I, f. 1 (L) nekolorirana; II, f. 1 (M) nekolorirana zoomorfna. f. 4' (I). I. f. 1—131'. Hugo a Sane to Vic tore. Liber de s a c r a - m e n t i s. (prva knjiga.) — f. 1: „Incipit prologus libri de sacra- mentis ab inieio usque ad finem in unam seriem disposilus. Librvm de sacrainentis X formam exhiberet“; — f. 1—5: sumarieno kazalo ce-' lega dela in detajlirano kazalo prologa in prve knjige; — f. 5—6: „Cum igitur X direetione raperetur" (sledi vsebinsko kazalo prologa in prvega dela prve knjige); — f. 6—8': »Incipit liber de saeramentis ad erudi- tionem saeri eloquii quod fundamentum ecelesie est. Que sunt dicenda ante principivm. Qvisqvis ad diuinarum X traetando extendunt. Ex- plicit prologus;" — f. 8'—131': „Incipit liber Hvgonis. Prima pars exa- meron in opera conditionis. Arduum profeeto X precepta sacramenta promissa. Explicit vna pars sententiarum magistri Hvgonis." Na spod¬ njem delu f. 131' od roke 13. st.: „si quis ades qui morte cares, sta, perlege, plora; sum quod eris, quod es ipse fui, per me precor ora." II. f. 1—178'. Hugo a Sane to Vic tore. Liber de saera¬ mentis. (druga knjig a.) — f. 1: „Incipit prefaciuncula magistri Hvgonis in libro seeundo de saeramentis Christiane fidei. Magng svnt in seriptvris X ad diuina subleuaret. Explicit prologvs;" — f. 1'—4: vsebinsko kazalo druge knjige; — f. 4—4': vsebinsko kazalo prvega dela druge knjige; — f. 4'—178': „Ineipit liber secundus de incarnatione uerbi et impletione et exhibitione gratie dei et de saeramentis noui te¬ stamenti usque ad finem et eonsummationem omnium. Ineipit prima pars de incarnatione uerbi et tempore gratie. In svperiori parte X fine sine fine. Expliciunt sententie magistri Hugonis bone memorie uiri de nouo testamento." 26 10 . 6 (Stara stiška signatura, deloma ohranjena na hrbtu vezave: O VIII 202). Perg.; — 12. st., druga polovica; — 29-8 X 18-7 cm; — 233 f. (= 29 kvat. + 1 f. v 17. kvat.); — knjižna minuskula, en stolpec, ena roka; — vez v usnje iz 17. stol. I n i c i a 1 a : f. 138' (C). f. 1: prazno. f. 1'—34. Hugo a Sane to Vic tore. De forma clau- s t r a 1 i s d i s c i p 1 i n a e. — f. 1': „Hec continentur in subiecto libro domini Hvgonis prepositi Sancti Victoris martiris;" — f. 1'—34: „Lo- cvtvrvs karissime X grabattum tuum et ambula. Evplicit liber domini Hvgonis de forma claustralis discipline." 1 f. 34—73'. Hugo a Sancto Vic tor e. D i d a s c a 1 Lc o n. — f. 34—34': vsebinsko kazalo; — f. 34'—35': „Hvgo de tribus rerum sub- sistentiis per introductionem loquitur. Tribus modis res X pars finem accipit;" — f. 35'—73': ..Didascalicon Hvgonis de studio legendi. Incipit liber primus. De origine arcivm. I. Omnivm evpetendorum X sine ani- rnalibus cenam. Amen. Explicit liber didascalicon domni Hvgonis. 2 f. 73'—74. „H i e r o n i m u s in libro de u i r i s illustri- b v s. (f. 74). Cvprianus Afer primum X Cipriani reliquit.“ 3 * f. 74. „Item Jeronim us in epistola ad Magnum, o r a t o r e m. Cvprianus vir et eloquentie pollens X splendore per- strinxit.“* f. 74—137'. T h a s c u s Caeeilius Cvprianus. (deset različnih traktato v.) 5 — f. 74—78': Ad Donatum. „Bene ammo- 1 Odlomek Hugonovega dela ..De claustro animae" in sicer iz druge knjige (pogl. 1 do 23) ter tretje knjige (pogl. 1 do 9, deveto poglavje samo deloma, do besed ..grabatum tuum et ambula"). Gl. Hvgonis de S. Victore... opera omnia..., Mogvntiae 1617, II. 41—60 kol. 1. 2 V našem tekstu Hugonovega ..Didascalicon" manjkate prvi uvodni po¬ glavji („Tribus modis res...,“ ..Mvlti sunt quos ipsa ...") ter zadnji dve po¬ glavji zadnje, to je šeste knjige. Citirana izdaja, III, 1—29. 3 67. in 68. poglavje iz Hieronimove knjige ,.De viris inlustribus" (ed. Herding, Lipsiae 1879, 44—45). * Dva stavka iz Hieronimovega pisma ..Ad Magnum, oratorem urbis Romae“ (izd.: Sancti Evsebii Hieronvmi epistolae,- pars I. recensvit Isidorvs Hilberg, Corp. seript. eccl. latinorum. 54, Vindobonae-Lipsiae 1910, 793). 5 Izdaja teh traktatov: S. Thasci C.aecilii Cvpriani opera omnia, rec_ Gvilelmus Hartel, Corp. seript. eccl. lat.. III. pars 1. Vindobonae 1868. 3—16. 187—205, 237—264, 209—233, 267—294 , 297—314 , 373—394, 397—415, 419—432, 351—370. 27 nes Donate karissime X religiosa mulcedo;" — f. 78'—84: „Incipit trac- tatus de habitu virginum. Disciplina custos X uirginitas honorari. Ex- plicit..— f. 84—93: „Incipit tractatus de lapsis. Pax ecce X sed co- ronam. Explicit..— f. 93—100': „Incipit tractatus de vnitate catho- lice ecclesie. Cvm moneat dominus X Christo dominante regnahimus. Explicit..— f. 100'—109': „Incipit tractatus de dominiea oratione. Evangelica precepta X agere non desinamus. Explicit..— f. 109' — 115': ..Incipit tractatus de mortalitate. Etsi apud plurimos X desideria maiora. Explicit..— f. 115'—122: „Incipit tractatus de opere et ele- mosinis. Mvlta et magna sunt X pro passione geminabit. Explicit.. — f. 122—128: „Incipit tractatus de bono pacienti^. De pacientia locu- turus X timentibus honoremur. Explicit..— f. 128—132: „Incipit tractatus de zelo et liuore. Zelare quod bonum X ante placeamus. Ex- plicit..— f. 132—137': „Incipit tractatus adversus Demetrianum. Oblatrantem te X inmortalitate securus. Explicit.. f. 138: prazno. f. 138'—233': „Incipit liber gestorum Barlaam et J o s a - p h a t seruorum dei, greco sermone editus a Johanne Damasceno uiro sancto et ervdito. Cum cepissent monasteria X et maximis illos glori- ficat doniš et virtutibus. Huc usque finis presentis sermonis ... Con- versus ad te deum patrem ... Amen. Explicit liber gestorum Barlaam et Josaphat.“ < ’ Od roke stiškega profesa Gregoriga: f. 64 „septima martij 1657 rusti- car[um] lustrat[iones] factae [sunt] Sitticij"; f. 66 „Turca parauit saltum contra Venetos, per terras Caesarianas transire cupiens: 1657;“ f. 101': „aLeXanDer septIMVs foeLIX pontIfeX IesVItas Venetlas reposVIt. Chronograficon. Gre- gorig in Sittich professus inscripsit" [1657]. 11 . 7 (Stiška signatura iz 17. st., deloma vidna na hrbtu vezave: A VI 43). Perg.; — 12. st., druga polovica; — 30-5 X 19-5 cm; — 185 f. (= 22 kvat. + 1 kvint., od prvega kvat. manjka prvi list pred tekstom); — knjižna minus- kula, en stolpec, ena roka; — vez v usnje iz 17. stol. I n i c i a 1 a : f. 1 (P), rastlinska ornamentika na okrastem in zelenem ozadju; — risba s svincem: f. 185' (stoječa ženska postava v dolgi obleki, Mati Božja). f. 1—177'. Realen glosar h knjigam starega in no¬ vega t e s t a m e n t a in spadajočim predgovorom sv. Hieronima. — 6 Spis se po krivem pripisuje Ivanu iz Damaska (Johannes Damascenus). Izdaja v njegovih delih, n. pr. Joh. Damasceni opera, ed. Henricus Gravius. Coloniae 1546, 267—385. Prim. Bibl. hag. lat., 147, n. 979. 28 „Incipit liber utilis ualde, glosarius in novum et uetus testamentvm. Pro- logus grece, latine preloeutio vel prefatio. Proemium grece, latine bre- uiatio. Imen grece, latine via. De prologo beati Jheronimi in Genesim. Desiderii propriuin nomen X in gratia terminum poneret." f. 177': „De serpente eneo. Serpens tpieus X morte liberaret.“ f. 177'—178: „De .VII. miraculis que fuerunt olim in mundo. Pri- muni est Capitolimn X mirabilis operiš." f. 178—184': „Incipit prologus M o v s i in g r e c a s d i c t i o n e s q u e inueniuntur in prologis sancti Jeronim i. Pre- teriere iam plures X pecunie dalione. Evplicit prologus. (f. 178'). Incipit expositio. Constat apud Grecos X respondisse me arbitror." f. 185: slovniška in realna razlaga nekaterih besed, f. 185: pod risbo Matere Božje poleg nekaterih drugih brezpo¬ membnih beležk še sledeče iz 13. in sledečih stoletij: „fons indefiens pietalis misere, misere, misere", „virgo dulcis" in „aue domina celorum, aue domina angelorum, salue radix sancta est." Literatura. Badics v Izv. Muz. dr. za Kranjsko, XIII (1903), 59. 13 . S (Stiska signatura iz 17. stol., deloma vidna na hrbtu vezave: E II 100). Perg.; — 12. stol., druga polovica; — 30 X 19 cm; — 185 f. (= 22 kvat. — 1 kvint., od prvega kvat. manjka prvi list pred tekstom); — knjižna minus- kula, en stolpec, ena roka; — vez v usnje iz 17. stol. Iniciale: f 1 (P), 11 (N), 44 (N), 57' (D), 72 (I), 85' (U), 98 (P), 111 (M), 123' (Q), 137 (S), 149 (S), 162' (D), 176'), priproste črke s skrajno stilizirano rastlinsko ornamentiko v rdeči in črni barvi; 12 (U), rdeče risani trakovi z rastlinsko ornamentiko z delno uporabo rumene barve na nekolori- ranem dnu. f. 1 — 185'. Rupe rtu s a h ha s Tuitiensis. De vi c tori a v erbi d e i. — f. 1 —11: „Incipivnt capitvla libri primi X Expliciunt rapitula libri — f. 11—12: „Incipit prefatio Rodberti abbatis super librum de victoria verbi dei. Nvper cum tu hospes X uictoria verbi dei. Finit prefatio;" — f. 12—185': „Incipit liber domni Rodberti abbatis Tviciensis de victoria verbi dei. Uictoria m verbi dei X et in septimo requievit. Evplicit liber domni Rodberti abbatis Tviciensis de victoria verbi dei." 14 . 9 (Stiska signatura iz 17. stol., deloma vidna na hrbtu vezave: A VI 42). 29 Perg.; — 12. stol., druga polovica; — 31 X 22-5 cm; — 173 f. (= 21 kvat -f 1 ternij, od prvega kvaternija manjka prvi list pred tekstom); — knjižna minuskula v dveh stolpcih, ena roka; — vez v usnje iz 17. stol. I niči a le. f. 1' (U), 17' (A), 34' (B), 43' (E), 63 (E), 78 (D), 93' (E), 104 (E), 115 (E), 134 (D), 149 (G), 163' (M), priproste črke v rdeči, rumeni in črni barvi, deloma florirane; f. 2 (A), rdeče risane nebarvane ovijače. ki silijo iz zmajevega gobca, na nekoloriranem ozadju; — nedovršena perorisba, de¬ loma odrezana: f. 173' (ženska doprsna podoba z mladeničem v naročju, poleg tega roka z nožem). f. 1: prazno. f. 1'—173. Rupertus abbas Tuitiensis. Expositio super apocalipsin Johan n is apostoli. — f. 1'—2: „Inei- pit prologus venerabilis Rodberti abbatis super librum appokalipsin. Ut tv qvoque X in futuro recipiam mercedem meam. Explicit prologus"; — f. 2—173: „Incipit expositio super apocalipsin Johannis apostoli. Apo- calipsis Jesv Christi. Cum lota libri series X sumus redempti. Amen." 15 . 10 (Stiska signatura iz 17. stol.: P Vlil 192). Perg.; — 12. stol., druga polovica; — 29-3 X 20 cm; — 180 f. (= 23 kvat.. od 7. kvat. je med ff. 53/54 odrezan 1 list prvotno brez teksta, od zadnjega kva- ternija manjkajo na koncu 3 listi); — knjižna minuskula v enem stolpcu, najma- nje devet rok (I, f. 1'—8; II. f. 9—28, v. 7; III. f. 28. v. 7—f. 66', v. 9; IV. f. 66. v. 7—f. 78'; V. neenoten duktus, f. 78'—f. 92; VI, f. 92'—f. 127; VII. f. 128—f. 139, v. 3; VIII. f. 139, v. 4—f. 149', v. 16; IX, f. 149', v. 16—f. 180"): — vez v pol- usnje in lepenko, sledovi starih s kovinastimi gumbi okovanih platnic. I n i c i a 1 a. f. 20' (D), nekolorirana. f. 1: psalm 106, 1—24, od roke 13. stoletja. f. 1'—2: „Caesaris imperio tamuletur Romulus orbis X sermones Abrabg de carnis lege domande." (predgovor, v verzih, v katerem po¬ zdravlja cesarja ki mu je podložen „Romulus orbis", „cum fratribus Odilo nostris 1 ; kakor služita cesarju z orožjem „miles Teutonicus... atque Latinus", tako mu Odilo služi „de nostris spiritualibus armis" s pričujočim spisom. Sledi v heksametrih na kratko označena vsebina spisa „De institutis coenobiorum" in vseh 24 „conlationes.“) f. 2'—90'. Johannes Cassianus. De institutis coe¬ nobiorum et de o c t o principalium vitiorum r e m e - d i i s libri XII. — f. 2'—4: „Incipit liber de habitv monachi. Incipit prefatio. Ueteris instrumenti X impari facultate. Explicit prefatio;" — f. 4—90': „Incipivnt capitula libri primi." (vsebina). „Ineipit liber pri- mus de habitv monachi. De institvtis ac regulis X in ueritate credamvs. Explicit de špiritu superbie, liber .XIDs. beati Cassiani siue Johannis." 30 f. 90'—180'. Johan n es Cassianus. Conlationes XXIII!. f. 90'—103'« Abbas Movses. De monachi destinatione et fine. (f. 90'—91: „Ineipit prologus abbatis Movsi. Debitvm quod X et instituta prope- remvs. Explicit prologus;" f. 91—92: vsebinsko kazalo; f. 92—103': „In- cipit collatio prirna abbatis Movsi de monachi destinatione et fine. Cvm in heremo X expectatione suspensi. Explicit . . .“); — f. 103' —114: vsebina (f. 104), „Ineipit collatio .IR eiusdem senis (scil. abbatis Movsi) de discretione, Degustato itacjue X omnius non possit. Explicit . . .;“ — f. 114—124: „Incipiunt capitula abbatis Pafnuciia) de tribus abrenunciacionibus." (f. 114'). „Incipit collacio. In illo sanctorvm choro X percepisse nossemus. Explicit..— f. 124 do 132': vsebina (f. 124'), „Incipit collatio abbatis Danihelis de concu- piscentia carnis et spiritus. Inter ceteros X diuitis uoluntatem. Expli- cit..— f. 132'—144': vsebina (f. 133), „Incipit collatio abbatis Sara- pionisb) de octo uitiis pricipalibus.c) In illo coetu X in speculo uide- mur. Explicit...“; — f. 144'—153': vsebina (f. 145), „Incipit collatio abbatis Theodori de nece sanctorvm. In Palestine partibvs X interro- gatione cognouimus. Explicit..— f. 153'—168': vsebina (f. 154), „In- cipit collatio abbatis Sereni de anime mobilitate et spiritvalibus ne- quitiis. Sumine sanctitatis X gaudio conferemus. Explicit..— f. 168' —180': vsebina (f. 169'), ..Incipit collatio abbatis Serenis secunda de principalibus.d) Consummatis que diei X superfluum fieri stante" (od te „collatio“ opata Serena manjka del 24. poglavja in poglavje 25). Ostalih 16 „collationes“, omenjenih v rimanem predgovoru je tvo¬ rilo prejkone drugi posebni del rokopisa v posebnem zvezku, kateri se Je za časa profesa Gregoriga, to je okoli srede 17. stol., moral še na¬ gajati v Stični, kajti Gregorig je — pomotoma — napisal na pričujoči ohranjeni zvezek „Pars secunda", neohranjeni je pa verjetno tvoril zanj »Pars prima". Izdaja. Johannis Cassiani opera, rec. M. Petschenig,'Corpus seript. ecel. latinorum. 17. 1—231 (De institutis coenobiorum etc.); 13, 1—244 (con¬ lationes). — Predgovor v verzih n. pr. v baselski izdaji iz 1.1485. 16 . 11 (Stiska signatura iz 17. stol., deloma vidna na hrbtu vezave: E III 109). Perg.; — 12. stol., druga polovica; — 33-7 X 22-5 cm; — 163 f. (= 21 kva- ternijev, od prvega sta odrezana pred tekstom prva dva lista, od zadnjega a) n v P a f n u c i i popravljen iz f. b) prvi a v Sarapionis popr. iz e. c ) sic! d)p r i n c i p a 1 i b u s od kasnejše roke popr. v principatibus. 31 pa zadnji trije listi); — knjižna minuskula v dveh stolpcih, prva in glavna roka f. 1—1611, druga roka f. 163'; — vez v usnje iz 17. stol. Iniciale (rastlinska ornamentika na modrem, zelenem in okrastem ozadju, iniciali na f. IG' in f. 94' izpolnjeni z mrežastim tapetnim vzorcem, iniciala na f. 81 v geometrični ornamentiki), f. 1 (D), 3 (D), 16' (R), 26 (M), 34 (M), 37' (M, slika št. 7), 44' (U), 53' (B), 63' (E), 71' (L), 81 (O), 88 (N), 94' (O), 105 (M), 110' (T), 118 (D'), 125 (P'), 134 (R), 143 (P), 148' (A), 157 (P). f. 1—161'. Isidorus episcopus Hispalensis. Origi- nes sive e t y m o 1 o g i a e. — f. 1; „Incipit epistola Vsidori ad Bravlionem episcopum. Domino meo et dei servo Bravlioni episcopo Vsidorvs. Omni desiderio X domine et frater;" — f. 1—2': tri pisma škofa Izidorja škofu Bravlionu („Quia te incolvrnen X beatissime do¬ mine", „Tue sanctitatis epistole X beatissime domine et frater," „En tibi sicut pollicitus sum X stilo maiorum") ter dve pismi Bravliona Izidorju („0 pie domine X et non marcescens", „Solet repleri leticia < illustrari mereamur"); — f. 2'—3: vsebinsko kazalo celega dela in prve knjige; — f. 3—161': „De disciplina et arte. Disciplina a discendo X ignis ardore siccetvr. Evplicit liber ethvmologiarvm vicesimvs Vsidori episcopi." f. 161': „De sonitv avium. Aqvilas clangere X cicadas frutinnire." f. 161': „De sonitv bestiarvm. Leones fremere X ecjuos binnire." f. 162—162'. Spis o hebrejski in krščanski Veliki noči. „Ab octauo idus martias X pascha celebrare." f. 162'; „Cur gradiens pelagi fluctus conpressit amaros, / viuere qui prestat morientia semina terre, / soluere qui potuit letalia uincula mortis / post tenebras fratrem post tercia lumina solis / ad superos ilerum Marthe donare sorori, / post cineres Damasum faciet quia sur- gere čredo." f. 162': „Epitaphium Monice genilricis sancti Avguštini episcopi. Hic posilit cineres genitriv castissima proles X virtulum mater felicior sobolis." f. 162': „Epilaphivm sancti Gregorii pape. Suscipe terra tuo corpus de corpore sumptum X iam mereedein operum iam sine fine tenens." f. 162': „Item eiusdem sancti Gregorii pape. Hic uir despiciens mundum et terrena triumphans / diuicias celo condidit ore manv." f. 163: pesem na Jezusa in Marijo, „Fili pie stvrps Marie nos in die domini X patri proli et arnori, soli deo gloria." f. 163: pesem na Marijo, „Lvx celorum, spes lapsorum, uirgo mo- rum preuia X Dauid germen, Jacob semen, uiuens lumen Bethleem." f. 163: rimana kronika iz ogrske zgodovine; opisuje v glavnem dobo kralja Andreja II. (1205—1235) in kralja Bele IV. (1235—1270). ,,1’niversis domini X sermone gnarus" (konec manjka, od roke iz druge polovice 13. stoletja). 32 12 17 . (Sliška signatura iz 17. stol., deloma vidna na hrbtu vezave: D V 56). Perg.; — 12. stol., druga polovica; — 29'7X19cm; — 156 f. (= 9 kva- ternijev + 1 kvinternij [f. 72—81] + 7 kvaternijev + 1 binij [f. 138—141] + 2 kvaternija), od prvega kvat. manjka prvi list pred tekstom, od zadnjega manjka zadnji list s tekstom; kodeks je uvezan iz treh delov, prva dva ob¬ segajoča Izidorjeve „libri sententiarum' 1 (f. 1—81) in Defensorjev-Bedin ,.Liber scintillarum'' (f. 82—141) štejeta kuslode sicer posebej, toda spadata po pisavi in opremi skupaj; „passio" sv. Katarine Aleksandrijske na f. 142—156 pa tvori po pisavi in opremi delo zase, ki je le privezano prejšnjima spisoma; — knjižna minuskula; dve roki (f. 1—141, f. 142—156); f. 1 in f. 47 v dveh, ostali v enem stolpcu; — vez v usnje iz 17. stol.; — neume: f. 149. f. 1—81. „Incipiunt capitula libri primi sententiarum sancti Ysi- dori episcopi“ [vsebinsko kazalo]... „Expliciunt capitula. Incipiunt libri sententiarum sancti Ysvdori epi s čopi. Incipit liber primus. Quod deus summus et incommutabilis sit. Svmmvm bonvrn devs est X letificandos concludit. Explicit liber sententiarum Ysidori episcopi.“ f. 81': prazno. f. 82—138'. DefensorfBedaVenerabilis]. Liberscin- t i 11 a r u m. 1 — f. 82: „Incipit prologus in libri scintillarum. Lector quis- quis es X memoriam habeat. Explicit prologus;“ — f. 82—82': vsebinsko kazalo; — f. 82'—138': „Incipit liber scintillarum. De karitate. I. Dominus dicit in euangelio X nutritur et pascitur.“ f. 138'—141': razni citati in aforizmi, med drugimi „Gregorius dicit: Hqc sunt que in hoc seculo abusiua sunt...“ (prim. kod. 8/III, f. 187'); rubricirani so sledeči odstavki „De vitando malum“, „De custodia bominvm“, „De fine huius mundi“, „Quod tria martiria sint“. f. 142—156'. „Incipit prologus in passionem beatissime Katherine uirginis. Gesta ad memoriam X sumamus exordium. (f. 142). Incipit Passio sancte K a t h e r i n e uirginis. Tradvnt annales X ;»mplius dierum“ (nadaljevanje manjka). 2 (Stiska sign. iz 17. stol., deloma vidna na hrbtu vezave: C IV 150). Perg.; — 12. stol., druga polovica; — 25-5 X 16-5 cm; -— 164 f. (= 1 kvint., °d katerega manjka prvi list pred tekstom 4- 19 kvaternijev 4- 3 listi); — 1 Avtor tega spisa je Beda Venerabilis ne pa Defensor Locociagensis, kakor mislijo nekateri in kakor se s tem imenom sam imenuje v prologu (f- 82). 2 Bibl. hag. lat., n. 1663. 4 33 knjižna minuskula; f. 1'—9', 34'—57, 89—93', 124—127', 163'—164 v dveh, ostali v enem stolpcu, ena roka; — vez v usnje iz 17. stol. Iniciale (rastlinska ornamentika na rumenem ozadju, grobo delo): I. 10' (M), 22 (N), 57' (C), 94 (E), 128 (C), f. 1: prazno. f. 1'—6. „Incipiunt... Nomen libri euangelium X fuerat pro- missvs" (o evangelijih, evangelistih in svetem pismu sploh). f. 6'. „Incipit prologus in Mathevm. Mathevs sieut in ordine X tjuerentibus non tacere. Explieit prologus." f. ()'—7. „lncipiunt capitula euangelii secundum Mathevm." f. 7'—9'. „1 n i t i u m s a n e t i e v a n g e 1 i i seču n d u m M a - thevm. Liber generationis Jesu Christi dei filii Abraham. Abraham genu i t X el pharisei. Explicit hvstoria libri seqventis.“ f. 10: prazno. f. 10'—21'. „Incipil e x p 1 a n a t i o s a n c t i a c uenerabilis Bede p r e s b i t e r i s u p er ge n e a 1 o g i a m Christi. Movses sanctus vir X in reginim celorum.” f. 21'—103'. „Incipit e x p 1 a n a t i o libri primi v e n e ra¬ bi 1 i s Bede p r e s b i t e r i super M at h e v m. (f. 22). Mos etenim est scripturarum X erudiendo provehil. Explicit liber 111 Ius venerabilis Bede presbiteri super Mathevm" (pred vsako knjigo stoji tekst razlo¬ ženega evangelija po Matevžu). f. 163'—164. „Que differenlia sit inter legem et euangelium. Inter legem el euangelium X gentilem populum." f. 164. „Duo parad vsi sunt X benedicamus deo“ (spis o raju), f. 164': prazno. (Stiska signatura iz 17. stol., deloma vidna na hrbtu vezave: Y VII 141). Perg.; — 15. stol., prva roka po 1. 1433 (f. 12). druga roka iz druge polovice 15. stol.; — 20-5 X 119 cm; — naslovni list 4- 189 f. (= 23 kvat. + 1 ternij. od katerega pa manjkata zadnja dva lista); sočasna paginacija z la¬ tinskimi številkami; — knjižna minuskula v enem stolpcu, dve roki (f. 1—150'. f. 151'—166'); — lesene z usnjem prevlečene, deloma poškodovane, platnice iz 16.? slo!., z deloma odpadlima gotskima kocinastima sklepoma. Iniciale, po načinu severnofrancoskih šol; zlate črke v četvero- kotnem polju, čigar sredina je izpolnjena z rastlinsko ornamentiko v vijoličasti, modri in črni barvi, okvir pa s zlatimi črkami, številkami in okraski na mo¬ drem. vijoličastem oziroma zelenem dnu; od inicial se vije ob robu in nad tekstom rastlinska ornamentika v vijoličasti, zeleni, modri in rjavi barvi, pri vsaki iniciali sedi na teh ornamentalnih vejah po en ptič (in sicer taščica, lišček, sova in škrjanček). okoli njih so pa nasejane zlate pike: — f. 1 (N). 24 (E), 40 (C), 72 (V). 34 Ovojni list z napisom iz 17. stol.: „ Formvlare Cisterciense pro- cedendi in abbatvm electionibvs et visilationibvs peragendis." f. 1—23'. Teksti o izvolitvi novega opata v c i s ter¬ ci j a n s k i h s a m o s t a n i h. „In electione noni abbatis primo fiat breuis exhortatio lit infrascripta uel eonsimilis. Nemo assnmmit > gra- tiarnm actio laus et gloria in secula seculorum. Amen." f. 24—35'. „Secunlur sermones a d e 1 e e t i o n e m noni abbatis.” Dva govora z začetki „Aetus magne prudentie" in ,.Quem- a d mod um in Job". f. 36—39': prazno. f. 10—67': štiri pridige, prva o vizitaciji sair stanov: sledijo razni drugi teksti, ki se nanašajo na vizitacijo samostanov, f. 68—71': prazno. f. 72—150' (med temi so 1. 91—95' prazni). „Seeuntur sermones in uisitationibus monasteriorum" in razni drugi govori. f. 151—166'. „Incipit or do visi t audi. In prima die X sub- seripsit semper." f. 166'—170: vaje iz hebrejske pisave in slovnice (roka 17. stol.), f. 170'—189': prazno. Rokopis je bil 1. 1581. last stiškega opata Lavrenciia Rainerja] (f. 1 tiskano ..Sum ex libris Reuerendifi. in Cliristo patris ac Domini. Domini baurentij Abbatis Sithiceenfis. Anno 1581"). Vanj je sredi 17. stol vpisal stiski profes Gregorig: f. 15' „Cathulogo Sitticensi inscriptus". f. Idi . Sittich’. Literatura. Radics v Izvestjih Muz. dr. za Kranjsko. XIII (1903j. • 1 — 02 . 38. 15 (Stiska sign. iz 17. stol.: A II 18.) Perg.; — 14. stol. (glavni tekst); — 15-5 X 10 cm; — 543 f. (= 2 f. + 10 Pol po 24 f. — 6 {. — 10 pol po 24 f. -i- 1 seksternij + 1 pola po 24 f. -i- 1 okternij — 3 f.); — knjižna minuskula, glavni tekst v dveh stolpcih in od notne roke (f. 3—497' in 501—539); ostali listi popisani v kurzivi 14. in 15. stol.; vez v usnje z zlato obrezo iz 17. stol. f. 1. ..Invitatorium. Regem magnum dominum venite adoremus. Seruite d[omino?].“ Sledi tekst L. 2., 3. in od 4. psalma v. 1 do 5 (do •Jn eubilibus") od roke 14. stol. f. 2: od roke 15. stol.: „Clara dies Pauli desingnat fertilitatem si fuerint venti surgunt prelia genti, / si fuerint nebule pereunt a nimalia queque. Amen." f. 2': razporeditev knjig sv. pisma, od roke 15. stol. f. 3—497. Tekst sv. pisma stare in nove zaveze, de¬ loma s predgovori in glosami. f. 497': slavospev na Marijo, deloma obrezan (gl. spodaj pod f. 541'). 35 f. 497'—500': mesta iz sv. pisma kakor se čitajo ob posameznih dneh in prilikah cerkvenega leta. f. 501—539. „Hic incipiunt interpretaciones hebraicorum nominum“ (namreč v sv. pismu). f. 539'—540: arabski tekst. f. 540'. „Isla sunt capitula veteris et novi testamenti scripta nume- ratim secundum quod sunt in universis libris huius biblie per ordinem.“ f. 541: nadaljevanje teksta na f. 497'—500'. f. 541': slavospev na Marijo „Archa Maria fuit sanctum serualur in illa“; skoraj isti tekst kot na f. 497'. f. 542—543': kratka vsebina sv. pisma, urejena po knjigah in po¬ glavjih, konec manjka. 52 . 16 (Stiška signatura iz 17. stol.: G V 107.) Papir; — 1497, avg. 11. Florenca: — .‘47 8 X 27 cm; — 107 1 ( = 2 kvint, -t- 3 kvat. + 1 kvint. + 1 ternij + 2 kvint. -F 1 kvat. + 1 kvint. — 1 f. — 1 kvint.; od prvega kvint, manjkala prva dva lista); — italij. gotska minu- skula, dva stolpca, ena roka; — vez v lepenko in usnjat hrbet iz 17. stol. Iniciale (precej rokodelske, v zlati, modri, rdeči, zeleni, beli in lila barvi): f. 1', 24, 33, 35 (izrezana). 37'. 43. 52'. 53', 55, 58'. 59, 61', 00, 73, 74, 95, 97. 100', 106'. F i 1 i g r a n i v papirju: a) trovrhata gora s križem na najvišjem srednjem vrhu, b) sprednji del proti desni (od gledalca) korakajoče zveri z odprtim žrelom. f. 1—107'. Antoniu s de B u t r i o. Liber quartus de- c r e t a 1 i u m. — (Začetek manjka.) „... et humani X correctiones per canones. Hic sit finis. Laus et gloria sit Christo. In vigilia beate Marie virginis de augusto in Florencia 1 M.° CCCC. 0 XCYII in studio Florentino, quo anno legi secundum quartum et quintum evceptis tribus ultimis titulis. Evplicit liber cjuartus decretalium secundum dominum Antho- nium de Butrio.“ Ta rokopis in pa rokopisi signirani s št. 53, 54, 55 in 152 tvorijo skupino zase. Po svojem značaju so to učbeniki za slušatelje prava na italijanskih uni¬ verzah in datirajo iz zadnjih let 15. stoletja. Starejše letnice, pripisane posa¬ meznim traktatom, nas ne smejo motiti; nepazljivi prepisovalci so jih prepi¬ sovali brez pomisleka iz starejše predloge. Kakor povedo beležke od roke pro- fesa Gregoriga darovala je te rokopise stiškemu samostanu 1. 1642. Suzana Zaule (Zaulin, Zaulus, Tschauli. Tschauller) iz zapuščine svojega starega očeta Jurija Zaule (v kodeksu 52: f. 1 „[Post obitum nobilissimi et acutissimi viri domini Georgii Zaule iuris utriusque doctoris avi sui nobilissima et castis- 1 Za Florencia črtano M. 36 sima] 2 virgo Susanna Zaulin Abbatiali Bibliothecae Deiparae Virginis in Sittich dono dedit anno 1642"; f. 14 „Cathalogo Sitticensi inscriplus"). O tem Juriju Zaule in njegovi rodbini nam nudijo dobrodošle podatke beležke, katere je vpisal v knjigo ..Instilvtionum sev elementorvm D. Justiniani sacratissimi principis libri qvatuor, Norembergae 1529“ (izvod v licejski knjižnici, sign. 7504). Jurij Zaule, čigar last je bila ta knjiga, je študiral kakor vse kaže v Italiji pravo in je ob tej priliki prišel do omenjenih rokopisov. Po njegovi smrti (najpreje 1. 1559., ker se je oktobra 1559. rodila njegova najmlajša hčer Uršula) je dobil prejkone rokopise njegov najslarejši preživeli sin Jožef, ki je v omenjeno knjigo vpisal ..Sum Josephi Tschauli Lab. Carnioli. 1565. S. No- uembris." Prejkone je to tisti Joseph Tschaulle(r), kateri je bil 1. 1000. in 1. 1604. župan ljubljanski (Sehonleben, Aemona vindicata, Salisburgi 1674. dodatek; Valvasor. Die Ehre d. II. Crain, III. 702). Jožefova hčer pa je bila po mojem mnenju Suzana, katera je darovala juristične rokopise, nabavljene od svojega deda, stiski eisterci. Navesti hočem biografske podatke, kateri so razvidni iz vpisov Jurija Zaule v citirani knjigi licejske knjižnjice. 3 Georgius Zaulus C o r n e 1iu s Za ul us 1. oženjen z Brigido, + 1539 dec. 3. 2. oženjen z ? tl) Modestinus, * 1539 1'ebr. 21. + 1511 apr. 7. (2) Gebhardus (V a 1 e n t i n u s). * 1542 1'ebr. 13. + 1543 febr. 14. Magdalena, * 1544 jul. 6. + 1514 sept. 7. J o s e p h u s , * 1545 nov. 7. M a r g a r e t h a, s 1547 jul. 5. P e 1 i x , * 1550 jan. 7, + 1550 apr. 10. Virgilius, * 1551 sept. IV a r t h o 1 o m e u s , * 1554 avg. 20. t. ■Susanna, * 1558 mar. Uršula, * 1559 okt. 53 . 17 (Stiska signatura iz 17. stol.: G IV 164.) Papir; — 15. stol., konec; — 38 X 27 cm; — 408 f. (— 17 kvint. + 3 f. 1105—167] 4- 29 kvint. 4- 1 ternij); med ff. 395/396 je odrezan 1 list; — italij. gotska minuskula, dva stolpca, prva roka (f. 1—395'. 453'—468'), druga roka 1 1.396—453'); — vez v lepenko in usnjat hrbet iz 17. stol. 1 Tekst obrezan, toda izpopolnjen po sličnih beležkah v drugih Zaulovih rokopisih. ;l V knjigo je Jurij Zaule vpisal tudi prepise dež. privilegijev (Landhand- B‘ste) za Kranjsko, Slov. Marko in Metliko. Istro. ..Landfrieden" kralja Bu- 'lolfa I. iz 1. 1276., prestavo georgenberškega privilegija iz 1. 1186. in nekatere ( lruge pravne listine. 37 I niciale (rokodelsko delo v zlati, modri, rdeči, zeleni, beli, lila in rujavi barvi); f. 1'. 00'. 85, 91, 96'. 100. 109, 110. 121, 140'. 108. 172. 174. 177'. 200, 24!)'. 255, 274, 284', 322, 342'. 363; izrezane in iztrgane: f. 1. 35', 05'. 08, 70'. 402'. F i 1 igrani v papirju: a) rog. b) trovrhata gora s križem na naj¬ višjem srednjem vrhu, c) sfinga. f. 1—468'. „In Christi nomine. Amen. De iudieis. 1 [Cjontinuantur hec rubrica X vide eam partem ete. Laus omnipotenti deo. Explieit le c. tura egregii doctoris utriusque iuris domini P ros d očimi de C o m i t i b u s super 2° 1 i b r o d e c r e t a 1 i u m.“ Gl. opazke pri kodeksu št. 52. — F. 1 ..Cathalogo Sitticensi donavit nobt- lissima et eastissima Virgo Susanna Zaulin inscribendum anno 1042“. f. 15 ..Cathalogo Sitticensi inscriptus" (od roke profesa Gregoriga). 54, i—m. 18 (Stiske signature iz 17. stol.: G V 169, G N' 170, G V 171.) Papir: — 15. stol., konec; — 37 5 X 27 cm; — I: 259 f. (= 17 kvint, -i- 1 seksternij + 8 kvint.; od zadnjega kvinternija manjkajo zadnji trije listi); II: 447 f. ( = 43 kvint. + 2 okternija); III. 332 f. ( — 33 kvint. 4- 3 listi; od prvega kvint, manjka en list. istotako manjka konec; od odrezanih zgornjih polovic prvih dveh listov je ohranjena le polovica drugega, toda pozneje napačno pri¬ lepljena k f. 1; f. 330 je napačno uvezan); — italij. gotska minuskula. dva stolpca, ena roka; — vez v lepenko in usnje iz 17. stol. Filigran v papirju: trovrhata gora s križem na najvišjem sred¬ njem vrhu. I. f. 1—259 (začetek manjka, ker je zgornja polovica prvega lista izrezana); „... iudicia veniamus X secpiilur rubrica de testibus et attesta- tionibus. Explicit p rima p ar s le c ture super 2° dec reta- 1 i u m d o m i n i Francise! de Z a b r e 11 i s utriusque iuris doctoris cardinalis Florentini.“ f. 259': prazno. II. f. 1—146'. ,.Et de LXX.l.a in primo contrario X idem ipse deus onmipotens qui trinus et imus vivit in secula benedietus. Amen. Laus individue trinitati. Explicit 1 e c t u r a t e r t i i libri d e c r e t a 1 i u m excellentissimi utriusque iuris doctoris domini Franc isci de Za¬ it a r e 11 i s de Padna in orbe famosissimi monarche, miseratione divina sanetorum Cosme et Damiani sacrosancte ecclesie Romane dvaconi, car¬ dinalis Florentini dignissimi, concerpta et completa Constantie provintie Maguntine de M.CCCC.XYI.°, indictione IX.a, die vero XI.a mensis iulii, 1 De iudieis od druge kasnejše roke. 38 apostolica sede pastore vante. 1 Deo graeias." Nato sledi z drugo kasnejšo roko „Sigismundus Lombger. O paciencia.“ III. f. 1—332'. Franciscus de Z a h a r e 11 i s. Komentar k četrti in peti knjigi d e k r e t a 1 i j. „Huius libri continuatio X facerent custodiri“ (začetek in konec manjkata). Gl. opazke pri kodeksu 52. — F. 2 (I. del): ..Post obitum nobil[issimi et acutissimi viri domini Georgii Zaule iuris utriusque doctoris avi suij nobilis- suna "t castissima virgo Susanna Zaulin bibliothecae abbatioli Deiparae Vir- ginis in Sittieh dono dedit anno 1642“ (od roke profesa Gregoriga, skoraj z istimi besedami ponovljeno tudi v II. delu f. 1 in v III. delu f. 1). 55 . 19 (Stiska sign. iz 17. stol.: G IV 1(52.) Papir; — 15. stol., konec; — 377 X 27-5 cm; — 358 f. (= Hi kvint. + 1 ter- nij + 13 kvint. 4- 1 decenij + 2 kvint. + 1 sekst. + 1 okternij + 2 lista; zgornja polovica prvih dveh listov je odrezana); — italij. gotska minuskula. dva stolpca, prva roka f. 1—338. druga roka f. 339—358'; — vez v lepenko in usnjat hrbet iz 17. stol. Iniciala. izrezana, f. 1. F il igr a n v papirju: trovrhata gora s križem na najvišjem sred¬ njem vrhu. f. 1 —338. J a c o b u s de Z o c h i s de F' e r r a r i a. Komen¬ tar k četrti knjigi dekretalij. „Quam omnis ratio X de sepuilura etc. Laus deo. Finita anno domini M« etc. LI° XXVII die men- sis februarii." f. 338': prazno. f. 339—358': vsebinsko kazalo h komentarju, katero je sestavil ...Jacobus de Zochis de Ferraria minimus inter doctores utriusque iuris post opus huius quarti completum" (f. 339). Gl. opazke pri kodeksu 52. 61 . 20 Papir; — 15. stol., prva polovica; — 2!) X 215 cm; — 33.3 f. (= 1 i. ~ 13 sekst. 4- 1 kvint. + lt sekst.; od kvinternija sta med tf. 165—16(5 odtrgana dva lista); — lesene z usnjem prevlečene sočasne platnice, kovinasti gumbi iu sklepi so deloma odpadli, s platnicami skupaj je uvezan spredaj in zadaj Po en perg. list popisan v gotski minuskuli oziroma kurzivi 11. stol. s filozof- 1 Orig.l Tega dne je kardinal Zabarella dokončal svoj spis v Konstanzu, kjer je 26. sept. 1417 tudi umrl; pisec je letnico prepisal iz predloge. 39 skim tekstom; istotako so na notranji strani platnic prilepljeni listi pergamenta s teksti iz 14. stol.; kodeks je uvezan iz dveh delov (f. 1—165', f. 106—333'), ki pa spadata po vsebini skupaj; — gotska knjižna kurziva, dva stolpca, tri roke (2—61', 62—162, 166—333). Filigran v papirju; velika črka I’ s križem na vrhu. f. 1—1'; prazno. f. 2—155'. Pridige za nedelje in praznike cerkve¬ nega leta. — f. 2—2' (predgovor); „Postillam studencium sancte Pra- gensis vniuersitatis vt super evvangelia dominicalia que leguntur per annum per talem modum quo ipsam ad populum proprio proclamaui gutture conscribere vellem, et que uoce transeunte etiam ipsis coram positis predicando depromseram scripture manciparem remanenti, cre- berrimis ac instantiuis precibus rogitatus atque permittencium se plu- rimum per hanc ad predicandum uerbum dei cum effectu sue tempore animandos. Ipsorum piis votis refragari nequiens hoc ipsum sicut ro- gabar opus ad laudem dei ut potni perfeci omnibus eius dilectoribus humilime supplicans quod siquid in eodem minus sufficienter me di- xisse reperierint retribuant ignorancie mee, licet paucula sint que de me videar posuisse. Desidero autem et hoc ipsum opusculum postillam studencium nuncupari, tum quia ipsorum est precibus ut supra memini est compilatum, tum quia desidibus ad studendum pigris minus valete dinoscitur propter eius quemque longitudinem, eciam et quibusdam in locis propter auetoritates doctorum obscuras in ipso intellectas... X qui corda docet. Sequitur;“ — f. 2'—155': „Cum apropinquasset Jesus .Jherosolimis et venisset Bethphage. Math. 21°. Quia hodie sancta mater X eterna redempcione iuvante domino... ete. Tune sequitur 2“* liber;" — f. 156'—162: ..Egressus est Jesus cum discipulis suis trans torrenta Cedron vbi erat ortus etc. Jo. XVIII. Passio domini Jesu Christi X de quibus habes alibi. Explicit hvstoria et textus passionis Jesu Christi. Amen. Etc.“ (nemške glose f. 156—160'); — f. 162'—165: prazno; — f. 166 —332': „Maria Magdalena et Maria Jacobi et Salome. Sir seribitur Ma. sedecimo. Quia hodie est dies X ante natiuitatem domini. Et si c est finis. Etc. Deo gracias." f. 333. ,,Xota. Decies decetn faciunt centum X numerum angelo- rum.“ f. 333': prazno. Prim. opazke pri rokopisu 141. (Stiska sign. iz 17. stol., deloma vidna na hrbtu vezave: B I 55.) Papir; — 15. stol., začetek, pred 1. 1415. (f. 18' od sočasne roke beležka pri evangeljski lekciji „anno qntodecimo“); — 28'5 X 20-5 cm; — I + 189 f. (— 1 sekst. + 1 kvint. + 14 sekst.); — gotska knjižna kurziva, dva stolpca. 40 ona roka; — vez v lesene z belim usnjem prevlečene platnice iz 17. stol.; — filigrana v papirju: a) trovrhata gora s križem na najvišjem srednjem vrhu, h) peterolista cvetka. f. I. „Prophetarvm omnium liber quos in sacris litteris Romana ecelesia recipit. Anno 1641.“ f. I': prazno. f. 1 — 189'. Knjiga prerokov z uvodi sv. Hieronima in živi je¬ li jepisnimi podatki o posameznih prerokih. „Incipit prologus sancti Jero- nimi preshiteri in Vsaiam prophetam. Nemo cum X terram anathemate. Explicit Malachias propheta ceterorumcjue liber prophetarum.“ Stiski profes Gregorig je napisal 1. 1641. naslov na f. I in na f. 1 ter f. 15 ..Cathalogo Sitticensi inscriptus." — Slična pisava in oprema kot pri ro¬ kopisu 63. 63 . 22 (Stiska signatura iz 17. stol.: I) V 53.) Papir; — 15. stol., prva polovica; — 27-5 X 21 cm; — 190 f. (zaporedoma se menjaje vrsti 8 kvinternijev in 8 septernijev; od zadnjega septernija manj¬ kata zadnja dva lista); — gotska knjižna kurziva, dva stolpca, ena roka; — vez v polusnje iz 17. stol.; — filigran v papirju: trovrhata gora v krogu s križem na najvišjem srednjem vrhu. f. 1—190'. „Incipit prologus super flores beati Bernhardi primi a b b a t i s G1 a r e u a 11 i s. Cum non essem X positas desi- gnaui. Explicit (f. 2) prologus. Incipiunt capitula primi libri. Capitulum primum. De eo quid est deus X diligitur a deo. Incipit liber primus excepcionum collectarum de diuersis opusculis beati Berenbardi abbatis Clareuallis. Capitulum primum. De eo quid est deus et quid sit deus. In libro quinto de consideracione. Qvid est deus X seu beatitudinis sue. Jesus Christus filius tuus dominus noster qui est super omnia deus benedictus in secula seculorum. Amen. Explicit liber vndecimus. Librum istum cofntujlit 1 monachus Victoriensis 1 reuerendus pater et dominus Craciosus. Dominus Paulus ecelesie Frisingensis episcopus. Anno domini Mo tricentesimo LXXIIIo.“ Slična vez in oprema kot pri rokopisu 62. 106 . 23 (Stiška sign., deloma vidna na hrbtu vezave: D IV 42.) Papir; — prva roka: 1455 (kanonizacija svetega Vincenca Ferrera) — 1462 (gl. f. 202'): druga roka: 1. 1469. ali 1. 1471. ali kmalu potem; tretja in četrta r oka še v 15. stol.; — 22 X 14 5 cm; — gotska knjižna minuskula s kurzivnimi 1 na razuri. 41 elementi, en stolpec, štiri roke (f. 1—184; f. 183'. 184, 185, 186. 201; f. 186'—190', 192'—195', 201'—203'; f. 196—199); — lesene s pergamentom prevlečene sočasne platnice, sklepa skoraj popolnoma odpadla, hrbet usnjat iz 17. ali 18. stol., na notranji strani sprednjih platnic razlaga nekaterih latinskih besed z nem¬ škimi; — filigran v papirju: trovrhata gora v krogu s križem na najvišjem srednjem vrhu. f. 1—21'. Vincenc Ferrer. Pridige o trpljenju Kri¬ stusovem. ,,Passio domini nostri Jesu Christi prout sanctus Vincen- cius ordinis predicatorum predicavit. Expedit nobis ... Job. XI. Et in officio passionis ... X cum ipso gloriari per ... Amen. Explicit...“ f. 21'—184. Pridige Vince n c a F errera. „Sermo de matri- monio. Scriptum est... Ad Gallatos 4. Heri locutus sum ... X eternaliter vivemus. Amen. Ete. Esplicit sermo de vanitate mundi." f. 184. Notice o turških navalih v slovenske dežele. „Anno domini 147 primo 1 2 in die sancti Erasmi immanissimi Thurci devastaverunt provinciam Carniole penes Lavbacum, Pischolfflakg, Krainburgum et in toto districtu penes Ciliam. Eodem anno in profesto sancti Leonhardi invaserunt crudelissimi Thurci provinciam in Karsio et attingerunt prope Goriciam, Tergestum, Caput Hvstrie ac prope singula rastra, in quibus locis magnus dolor namque exterminatio et conbustio villarum ac eorum Christianorum captivatio exorta est. In recessu eorum mearunt per viam ad Grobnigk et ad partes Croacie.“ Notice o Turkih od iste roke tudi ob spodnjem robu f. 183': „Et hoc est primum regnum, secundum quod prius (?) obtinuit est regnum Trabisando, 3™ regnum de Seruia, 4<“™ regnum de Bosna. Item de Morea ducatum. Item ducatum Anetelin (?). Et prius circa annos domini 1169 die sancti Barnabe apostoli venit ad Metlikam et perambidavit Choce, Revffencz, Lasicz, Nadlischk, ad san- ctum Cancianum, ad plebem beate Virginis in Harlantt, qui magnam ... mulierum atque virorum et paruulorum secum transduxit.“ s f. 184': prazno. f. 185—186. ,,De saneta Katarina." f. 186'—187: vsebinsko kazalo za f. 1 —181. f. 187'—189': izvlečki in citati iz „Socunda sectindae suntmae theolo- giae“ Tomaža Akvinskega (quaestio 181 in 186). f. 190: prazno. f. 190': citati iz Rikarda (de Malumbra) o vprašanjih ..Utinam debuerunt cessare legalia", „Utinam religiose persone possit aliquid in testamento dimitti." f. 191—191': prazno. f. 192: ..Contra luxores in.. . sex oculi." 1 korig. iz secundo. 2 O turških navalih 1. 1469. in 1. 1171. gl. Levec v .lahresbericht d. k. k. Staats-Oberrealschule in Laibach 1890—1891. 12. 19. O Turkih pred Stično 1. 1171. poroča po Ruzelu tudi Milkov ič?., o. c., 329. 42 f. 192'—195': citati iz Avguština, Hieronima, sv. pisma, Tulija. Cicerona, Seneke, Salusta, Tomaža Akvinskega in drugih, f. 196: prazno. f. 196'—199: razni citati, na koncu podpisan „Georgius Sturm", f. 199'—200': prazno, f. 201: razne notice. f. 201'. „Epistola Jeronimi ad filiam Muuricii de commendatiom virginitatis. O virgo sena X pudorisque possideat." f. 202—203' in notranja stran zadnjih platnic: razne notice in citati iz Hieronima (f. 202' „Sermo ad Heliodorum monachum de contemptu mundi"), Avguština, Origena, Tomaža Akvinskega, sv. pisma itd. P. 202': ..Iste liber emptus est a patre Jeronimo de Ragusia pro 3bus du- catis boni ponderis anno 1"4° LX2“. f. 203': ..Iste liber emptus est pro 3in. ducatis a fratre Jeronimo de Ragusia." 141 . 24 Papir; — 1428 (— f. 1—84') in pozneje do srede 15. stol.; — 21-5 X 13 ' do 14-5 cm; — 247 f. (= 3 seksterniji + 1 kvinternij + 8 seksternijev 4- 1 terni; + 9 seksternijev; od tega manjka prvi list prvega seksternija, odrezani so: med ff. 179/180 štirje listi, med ff. 212/213 en list, med ff. 224/225 dva list < med ff. 242/243 en list; f. 210 je v zgornji polovici izrezan, med ff. 1181119. 149/150 in 172/173 je uvezan po eden nepaginiran list manjše oblike [14 7 X 145 cm, 14-7 X 14-5 cm, 11 X 12 cm]); kodeks obstoja iz treh še-le pozneje skupaj uvezanih delov (ff. 1—93'. 94—147', 148—247'); — gotska knjižna kur živa z elementi gotske minuskule; en stolpec; prva roka f. 1—44'; drug' roka f. 45—84'. 118—187, 190—194'. 200—224', 247' (slovenski tekst), slovenski glose na ff. 183'. 184. 217' in 220' ter tekst na listu vloženem med ff. 149/150; tretja roka f. 94—147' (...Martinus predicator in Sittich"); četrta roka f. 19; —199'; peta roka f. 85'—89. 187'—188, 225'—247 (med tem slovenski teksti n f- 245'—217); — lesene z usnjem prevlečene sočasne platnice, gumb na spred¬ njih platnicah in sklep sta odpadla; na sprednjih platnicah v gotski minu- skuli 15. stol. ..Tractatus de Ilusitis"; notranje strani platnic obložene s šti¬ rimi pergamentnimi listi, popisanimi v knjižni minuskuli 12. stol. s tekstom cerkvenega oficija (z neumami), tekstom slavečim Marijo in drugimi noti¬ cami. n. pr. ..Mare vxor Martini de Nidestoss"; posamezne pole so pritrjene in broširane z ozkimi pergamentnimi trakovi, tekst in pergament teh trakov sta istega izvora kot tekst in pergament imenovanih štirih listov. f. 1—84'. ..Tractatus de H u s i t i s“. Xa f. 1 najprej citat iz prvega pisma sv. Pavla Korinčanom 11, 28 „sie de pane illo edat ed de calice bihat." Začetek traktata manjka. „... preceplum Christi X ( {ui est via veritas et vita Jesus Christus in secula benedictus. Amen. Hec illo anno domini etc. vigesimo VIII\“ f. 85: prazno. 43 f. 85'—86. „1 n le Ihan ia ser m o. [LJetanie bis in anno X et custodiat etc.. Rogemus.” f. 86—86'. „1 n 1 e t h a n i a iterum. [L]ethania in anno X deus soe fortis etc.“ f. 86'—88. „Vsque modo non petistis quidquam etc. Petite et acci- pietis etc. X prestare dignetur. Rogemus." (pridig a). f. 88—89. „[M]vltum enim valet deprecacio iusti X possim per- venire etc." f. 89'—93': prazno. f. 94—101. ,,Incipit vita sanctorum martirum H e r m a - cliore e t F o r t u n a t i. Si quis vnanimitatem X martirizati sunt... quarto vdus julij regnante domino nostro ... Amen. Evplicit.. f. 102—105. „lncipit vita s a n c t i V d a 1 r i c i e p i s c o p i. Ecce sacerdos... Omuinoque beatus Vlricus X dic quis vis. Explicit sermo de sancto Vdalrico episcopo." f. 105—110'. „Incipit legenda s a n c t i Osvvaldi regi s A n g 1 i e. In laudem et gloriam X haberet effectum. Amen. Ex- plicit.. ,“ s f. 110'—114'. „Incipit sermo de d e d i c a c i o n e" (načrti za pridige „de dedicacione [scil. ecclesiae]"). f. 114'—118'. Pridige in načrti za pridige „d e alta- r i b u s“ in „d e novo s a c e r d o t e“. — Vložen list z zgledi „de sancto Nicolao exempla“, kateri se nahajajo tudi na f. 118' in 119 (druga roka) ter noticami, ki so v zvezi s tekstom na f. 119 (peta roka). f. 119—147'. Razni zgledi in citati za pridige, urejeni po materijah. „Incipiunt hvstoria de sanctis. Legitur quod in archa X innoxium ecclesie salvabit. Hic bene decemit sic et qui singula cernit. Expliciunt hec omnia scripta per Martinum predicato- rem in Sittich. O Maria bona pro nobis ora. Laus tihi sit Christe quia liber explicit iste." f. 148—224' (med temi prazni f. 169', 170, 188—189', 191', 222'. 223). Načrti in notice za pridige. „Dominica in adventu. Hora est iam X sermones meos retrorsum." f. 225: prazno. f. 225'—227'. „De sancto Martino sermo. Levemus corda X sine fine per infinita secula. Amen." f. 227': razloček med „peccatum originale" in „peccatum actuale." f. 228—229'. „De animabus sermo. [GJaudere cum gaudentibus X graciam agere etc." f. 229'—230. „Sermo de animabus. Tenuenda sunt X mundus non nocebit" 1 O tem življenjepisu prim. Hibi. hag. lat., n. 3840. a Prim. Bibl. hag. lat., n. 6370. 44 J fa aSclfici - >VJ« y— u' j<;^|>«>«n.t^^ ywu . ytwi. iU«, ' $-*7 £* W j J 52 u~r£~rj i ^fc?/?^~ fo^««. ,»Um4 «•* ""f* fj 4 '&rT"' %*' c - / S}* w~~ y ^?jrs c j?t'_ %szt' 4 £-r&T~~. v*irjr%:.rr>‘~ -*% OA_^?)C™v ^'»^(f~, f’^’”* 3 --rr-^^ar * S^? . P«Ff JW*S«3& |*M«!K A* - _ ■v^nrtfl’ S^y ^V T f^*^r L at f9* «*Jp jrij- f^^rrs? f~*< . br**~t** *$* +~w*- y*^ y> *f t * r y * ^r> t4u. Sl. 9. Ljubljana, Licej. bibl. Rokopis 141, fol. 245'. ti«y4**i£» h®*»«. f. 230—321'. „Sermo alius de animabus. [MJiseremini mei X el salvi erimus etc.“ 1. 231'—235. „Sermo de animabus. [MJemor esto X sine tutuore e te." (f. 233' in f. 234 sta prazna, ker po pomoti prelistana). f. 235'—237. „De sancta Elizabet. [0]ra pro nobis X Christus deus noster etc." f. 237'—240'. „De sancta Katherina. [Ojmnis gloria X rogemus i ergo dominum." f. 241—245: prazno. f. 245'—246. „Hoc est vna generalis eonfessio etc. Ya ze adpouem X bossyam mevstu est.“ f. 246'. „Hoe est falsum, verte folinm," nato prečrtano „Hec est vna generalis eonfessio materia 5">. Ya ze adpouem X \vill tv ga.“ f. 247. Poleg raznih notic v latinskem jeziku tudi začetek veliko¬ nočne himne ,, Krist ist herstonden. Nas gospod ve od sme rti st\val.. popis nedelj in praznikov od Velike noči do sv. Rešnjega telesa, opombe k nekaterim svetopisemskim citatom ter sedem poslovenjenih latinskih izrazov. f. 247'. lnvokacija sv. Duha („Mvlost vno gnada nasiga go¬ spode ...“) in „Salve regina" („Czestyena hodi kralevva mati te mvlo- sti .. .") ter nekatere beležke v latinskem jeziku od druge in četi te roke. Pričujoči kodeks 141 obstoja, kot sem že omenil, iz treh šele pozneje skupaj uvezanih delov; na stisko provenienco vsaj drugega dela kaže zapis Martina, pridigarja v Stični (f. 147'). toda brez skrbi lahko trdimo, da sta se tudi prvi in tretji del, uvezana skupaj z drugim, nahajala v Stični in od tam prišla v ljubljansko biblioteko. O našlo ju rokopisa, njegovih piscih in latinskih ter slovenskih tekstih je napisal Grafenauer študijo, v kateri je podal tudi za paleografsko stran in provenienco rokopisa nove in točne rezultate,' Pisec, kateri je 1. 1428 dokončal del traktata o Ilusitih (f. 45—84'). je napisal v rokopis tudi razne druge tekste, med drugim slovenske glose na ff. 183'. 184, 217' in 220', na listku uvezanem med ff. ! 10/130 ler slovensko invokacijo sv. Duha in slovenski Salve regina na f. 247'. Ta pisec kaže v svojih tekstih očividne pravopisne in jezikovne vplive češkega jezika. Oblak si je razlagal čehizme tako. da je bilo besedilo prevedeno s češkega (4. c.. 155). Grafenauer 1 Literatura in edicije slovenskih tekstov in glos na listu vloženem med ff. 149/150 ter fol. 183', 184. 217', 220'. 245—247': F. Miklosich, Denkmal der neuslovenischen Sprache. Aus einer flandschrilt des XV. Jahrbunderts in der k. k. Bibliothek zu Laibach. Slavische Bibliothek, II. Wien 1858. 170—172; — P. pl. Radics, Slovenščina v besedi in pismu po šolah in uradih. Letopis Ma¬ tice Slovenske za 1. 1879, 11—13; — Vatroslav Oblak, Starejši slovenski teksti, istotam za 1. 1889. 123—100; — L. Lenarti. Razvoj historieznv gramatvki slo- venskiev, Prače filologiezne. Vlil. 109—110. 130—141; — Ivan Grafenauer, Sti¬ ski (ljubljanski) rokopis. Dom in Svet. 29 (1910). 239—243. 311—316 (s faksimili fol. 245', 246. 246', 247 in 247'). 46 Pa domneva, — posebno zato ker je ista roka. ki je napisala del traktata o jI lisitih. napisala tudi omenjene slovenske tekste s čehizmi. — da je pisec moral biti Čeh. ki so ga husitske vojne pregnale iz domovine v Stično. O piscu slovenskega teksta na !'. 215'—217 in raznih latinskih tekstov, ki kažejo tudi čehizme. pa sodi, da je bil učenec pregnanega Čeha. Grafenauerjeva domneva zadobi svojo podlago, ako vzamemo v roke rokopis til državne licejske knjižnice, kateri obsega na ff. 2—232' pridige za nedelje in praznike cerkvenega leta. pisane s katoliškega stališča (gl. zgoraj št. 20). Glede avtorja, motiva in okoliščin, pod katerimi so nastale te pridige nas najbolje pouči začetek predgovora k zbirki (tekst zgoraj pod št. 20). ka¬ teri kaže. da je bil avtor pridigar dijakov praške univerze in je na njihovo prošnjo napisal pridige, katere je imel pred njimi in drugimi. Praška ali vsaj češka provenienca tega rokopisa je očividna. Prinesel ga pa je oziroma prinesli so ga v Stično skoraj gotovo oni pregnani Čehi. ki stoje v zvezi z rokopisom 111 in njegovimi slovenskimi teksti. Paleografsko spadata oba roko¬ pisa v isto dobo. Da so bile pridige rokopisa Gl govorjene v Pragi kaže tudi mesto v pridigi na dan vstajenja (f. 1G7) ...., ut omnis Iig\va(!) confiteatur l ]uod dominus noster Jesus Christus est in glorij dei patris. Theutonice et bo- hemice cantate sicut et nos cantamus latine Grist ist erstanden-,, item bohe- mice Swuczi mahuci . quia plures lingvvas in Praga nescimus.“ To mesto nam nudi zanimivo paralelo k slovenski intonaciji velikonočne pesmi v roko¬ pisu 141 (f. 247) ..Krvst ist herstonden. Nas gospud ve od smerti stvval..in potrjuje Grafenauerjevo mnenje glede splošne razširjenosti te stare velikonočne Pesmi in njenega petja na dan vstajenja poleg latinskega tudi na narodnem Jeziku, bodisi pri Nemcih. Čehih ali Slovencih. 152. 25 (Stiska signatura iz 17. stol.: G IV 163). Papir: — 15. stol., konec: — 38 X 27-5 cm; — 341 f. (= 1 f. + G kvint. + I sekst. — 6 kvint. + 1 sekst. 4- 4 kvint. 4- 1 sekst. -f 1 f. + 14 kvint. G f.: med ff. 295296 manjkajo trije listi); — italij. gotska min.: dva stolpca: "sem rok (ff. 2—73. 74—133'. 134'—172'. 173—197' in 199—245. 198—198'. 245 ~~295' in 337'—339'. 296—337'. 339—341'); — vez v lepenko in polusnje iz G. stol. 1 niči ali (priprosti v rdeči ozir. rdeči in modri barvi): f. 03 (S). 136 •G): izrezana inieiala na f. 2. Filigran v papirju: trovrhata gora s križem na najvišjem sred- "jein vrhu. f. 1: prazno. f. 1': vsebina f. 2—341'. „Tabula omnium trartatuum huius libri." f. 2—62'. „[Ilncipit traetatus de contractibus (e tj II s n r i s s e c u n d u m f r a t r e m Berna r d i [n] um de Seni s. - it prim« ponitur oedo dicendorum j in] materia dietorum contractuum 47 [.. .] a ) post terciam domi[nicam]. Ade et amplius X pietas salvatoris qui... Gxplicit.. f. 63—73. „Incipit tractatus de vita Christiana seču n- dum fr a trem Bernardinimi de Se n is. Sobrie et iuste X largiri dignetur...“ f. 73': prazno. f. 74—133'. „Incipit tractatus domini Johan n is de Anania iuris utriusque monarcha super tvtulo de u suri s feliciter. Quia exercens X et pena facto. Ete. Deo gracias. Explicit... Quintadecima die novembris idem venerabilis vir et dominus dominus Johannes de Anania faetus est archidiaconus ecclesie Bononiensis." f. 134: prazno. f. 134'—197'. „Omnis utriusque famosum X atque vomentando. Nam ex ipso... Completa jier me Jacobum de Zocchis de Ferraria utriusque iuris doetorem minimum, die XXVI aprilis, die sancti Gregorii, 1443. Ad laudem ...“ (v kazalu na f. 1' je ta spis zabele¬ žen pod naslovom »tractatus de penitencia et remissio"). f. 198. „An quilibet sub precepto teneatur missam audire in cap- pella sua. Reverende magister X a parrochiali suo.“ f. 198—198'. „An lavcus quocumque tempore possit accipere eu- karistie sacramentum... Lex nova X in capitulo in cena etc. Laus deo.“ f. 199—245. „Incipit tractatus de censura ecelesia- stica compositus per excellentissimum iuris utriusque doetorem do- minum Johann e m de L i gnano de Mediolano. Incipit feli¬ citer. In traetatu de censura X post hosti etc. Deo gracias. Explicit... Anno domini millesimo tricentesimo sexagesimo primo.“ f. 245—260'. „ ... Incipit tractatus domini Johan n is Caldarini de Bononia de materia interdietorum. Quamvis dubia X ipsi ecclesie a Christo... Explicit...“ f. 261—262'.Incipit tractatus compilatus contra hereticos et hereticam pravitatem per dominum C a n - chinum Vgolini de Porta sancti Petri de Ariminio et obmisso suo prohemio. Venio ad rubricas et materias et primo ponit. Unde dicatur hereticus rubrica. Quia prius X et ibi nota." f. 262'—266. .....Incipit tractatus de farna compositus per dominum Thomazium de Piperatis et seu de Piperato excellentissimum legum doetoram. Quoniam circa famam X manifesta argumenta. Deo gracias. .Amen. Explicit...“ f. 266—267'. „ ... Incipit tractatus commissariorum et seu fideicommissariorum a domino Jacobo de Arena compilatus. Quia commissariorum X predium. Et sic finitur...“ a) dve do tri besede izbrisane. 48 f. 267'—269'. „... Incipit tractatus domini Dini de M u g e 11 o legum doctoris quartarum etc. Quartarum alia est X pars debetur lex infra I.. f. 269'—272. „T ractatus successionum ab intestato s e c u n d u m D v n u m. In Christi nomine ... et beati Stephani glo- riosissimi militis et martiris ... in die natalitie cuius boe opus exemplari ineeptum fuit... Incipit tractatus successionum ab intestato per excel- lentissimum legum doctorem dominum D v n u m d e M u g e 11 o com- pilatus. Deo gracias. Amen. Quoniam ab intestato X aperte cavetur... Explicit...“ f. 272'—274'. „Item tractatum de ieiuniis quadrage- s i m a 1 i b u s compositum per dominum Antonium de Rosellis. Omnes homines X retributione nobiscum. Amen. Laus deo.“ f. 274'—275'. „T ractatus de alimentis quibus et a quibus, ubi et qualiter prestentur. Quia sepe X usque in finem. Amen. Explicit...“ f. 275'—277'. „T ractatus alimentom m compositus per dominum Bartolum de Saxoferato. Alimentorum materiam X imperator ad Trebellianum. Explicit...“ f. 277'—280. »Tractatus de fratribus et filiis compo¬ situs per dominum Bartolomeum cum quadam questione quam superaddit dominus Jacobus de Areno. Dividitur in duas partes X hec sufficiant. Deo gracias." f. 280'—28T. »Tractatus de mercatoribus. Quia cum aduocatus X de stipulatione pecunie. Explicit...“ f. 282—283'. »Incipit tractatus de consiliis habendis °ompositus per dominum Bartolum de Saxoferato. Circa practi- cam X agi posse. Explicit...“ f. 283'—284. »Tractatus de electione imperator is. Sciendum quod X rex Anglie. Explicit...“ f. 284'—286. »Tractatus de Gelfis et G e b e 11 i n i s com- Positus per dominum Bartolum de Saxoferato. Ista habet X Per totum. Et sic est finis... f. 286—287'. »Tractatus de carceribus compositus per f ilium domini Baldi. Quia legum X de episcopis audi etc. Et de est finis ...“ f. 287'—290. »Tractatus de insignis et armis per domi- JUim Bartolum [de Saxof erato]. Eorum gratia X rationabilem •nvenies. Hune tractatum de signis et armis editum a domino Bartolu Publicavit dominus Nicolaus Alexandri legum doetor eius gener post 'ttortem dieti domini Bartoli." c J f. 290—290'. »Item an lex civilis saltem ratione peccati succumbet a noni ipsum prohibentis. Queritur an X tomeamenta. Et sic est finis. 0 h a n n e s Genzelini.“ s 49 f. 290'—291'. »Thomas de Aquino in 3* parle sili operiš questione LXXX, arliculo X. Ad X. sic proceditur X passionis Christi" (vse)>ina jk> kazalu na f. 1' „quod non liceat sacramentum eukaristie cottidie suscipere"). „Hec Thomas .. f. 291— 29T. »Bonaventura libro 4", questione II, distinctione. Secundo queritur X in domum introduxit“ (vsebina po kazalu na f. T „de habente libertatem accedendi quid sit melius frequenter ant tarde accedere ad sacramentum"). f. 29 T—292. „R ichardus [de M a 1 u m b r a], distinctione XIII. cjuestione VI. principali. Primo ostendendo X scilicet in pasca. Hec Richardus ...“ (o prejemanju zakramenta evharistije). f. 292. »Ladulphus, distinctione X, 1111» questione. Nota 2° cjuod X distinctione LXXXIII presbiter. Hec Ladulphus..." (vsebina po kazalu na f. 1' „quod antiqua iura quater in anno precipiunt hominem communicare"). f. 292—293'. „Quare peccatum a deo permittitur. Queritur secun- dum X rationali creatura." f. 292—293'. „Incipit tractatus sive questio an estrahens cartam de libro et propter hoc condempnatus eo absente et inquisicione precedente sit infamis. Quidam Johannes X in dieta lege quociens. Hec dominus B a r t o 1 u s ...“ f. 294. „Incipit tractatus sive questio an uxor jrossit repetere ah heredibus mariti fructus perceptos a marito de bonis parafrenalibus. Ticius habens X ibi tenet glossa. B a r t h o 1 u s de S a x o f e r a t o legum doetor excellentissimus. Deo gracias. Amen." f. 294—294'. „... Incipit questio sive tractatus an dericus teneatur solvere colleclas de possessione alibrata que ad eum pervenit sicut sni auetores faciebant et an dacium per commune possit inponi. Punctus questionis X pro presenti sufficiunt. Bartolu s de Saxof erato legum doetor famosissimus de Perusio." f. 294'—295. ..Incipit questio que dicantur verba iniuriosa. In que- stione X de iniuriis. Bartolu s de S a x o f e r a t o. Deo gratias." f. 295—295'. „T r a c t a t u s de XII s i b i 1 1 i s que prophetarunt advent um Christi ex Maria virgine. Sibilla Delphica X lac proprium." f. 296—339'. »Tractatus c o n c i 1 i o r u m d o m i n i An¬ tonii de Rose 11 is. Altam materiam X aliter determinaret. Finitus est hic solemnissimus tractatus conciliorum 1443 die primo septembris, editus per utriusque iuris monarcham dominum Antonium Rosellis de Arecio." f. 339'—340'. »Derrelum c o n c i 1 i i B a s i 1 i e n s i s super electionibus prelatom m. Sacrosancta generalis sinodus X datum Basilee II kal. aug., anno a natiuitate domini M«CCCC<> quadra- gesimo quarto.“ f. 340'—341'. „Hec infaseripta menti teneas quia rarissime aliquid reperitur de anno iubileo seriptum et propter raritatem. J o h a n n e s 50 (le Anania iuris utriusque doctor kathedralis eeclesie Bononiensis archidvaconus pro singulari nmnere scolaribus suis ea tradidit in anno iubileo. Et primo scias X plene habetur. Deo graeias. Amen. Johannes de Anania (!) iuris utriusque monarcha meus preeeplor singularissimus m honorem anni inbilei eomposuit ac in scolis personaliter pronunctia- vit anno domini MoCCCOL'"«." Od roke stiškega profesa Gregoriga. f. 2 ..Post obitum nobilissimi et aeu- lissimi viri domini Georgij Zalile iuris utriusgue doctoris avi sui nobilissima et eastissima virgo Svsanna Zaulin abbatiali bibliothecae Deiparae Virginis in Sittieh dono dedit anno 1(542.“ Prim. opazke pri rokopisu št. 52. [I. KOSTANJEVIŠKI ROKOPISI. Drugo cisterco na Kranjskem je ustanovil 1. 1234. koroški ' ojvoda Bernard tik Kostanjevice pri kapeli sv. Lavrencija. O okopisih, kateri so bili nekdaj lastnina tega samostana, nismo zdaleka tako dobro poučeni, kakor o stiskih rokopisih. Seznam •^njig in rokopisov, katere je prevzela ljubljanska biblioteka od dne 5. decembra 1785 razpuščenega samostana pri Kostanjevici, je Y primeri s stiškim precej sumaričen in ne gre v detajle. Zato ■nio pri določitvi rokopisov kostanjeviške provenience navezani s amo na podatke, ki nam jih nudijo rokopisi sami. Rokopis 19 ima zapis kostanjeviškega opata Tomaža Jerneus-a (1593—1597). Rokopisa 30 in 31 vsebujeta statute in privilegije cistercijanskega reda, rokopis 39 pa cistercijanski koledar. To -ože na provenienco iz cistercijanskega samostana. Ker pa manj¬ kajo vse druge sicer dobro znane indicije, kakor vez ali bibli¬ otekarski zapisi, znani nam iz Stične, pride kot nekdanja lastnic i v poštev le druga kranjska cisterca, to je Kostanjevica. Rokopisa in 31 imata tudi glose zapisane v obeh od iste roke, kar kaže. da J dl je imel v rokah isti čitatelj. Kostanjeviški samostan je st''! v ozkih stikih s sosednjo Hrvat- s ko. Zagrebška dieceza in slavonski bani so imeli še okoli 1. 1300. posestva in pravice v dolini reke Krke v bližini Kostanjevice. Sla¬ vonski ban Štefan Rabonič je izdal 1. 1295. in I. 1300. listine na korist kostanjeviškega samostana (Schumi, Arehiv f ur Heimat- kunde, I, 47, 62, Smičiklas, ('od. dipl., VI, 685. VII, 198). Znani s ° nam ozki stiki med kostanjeviškim samostanom in cisterco 51 sv. Marije v Zagrebu (Milkovvicz, Die Kloster in Krain, Archiv fur osterr. Geschichte, 74, str. 349). Del rokopisa 28 je datiran v „šoli“ v Zagrebu; rokopis 29 omenja zagrebškega škofa Avguština (Ka- zotija), kateri je vladal od 1. 1303. do 1. 1322., in njegovega sodob¬ nika slavonskega bana Štefana; rokopis 36 omenja Ivana, kateri je bil v 1. 1321. do 1323. opat cistercijanskega samostana v Zagrebu (Smičiklas, Cod. dipl., IX, 39, 41, 156). Radi teh zapisov sem mne¬ nja, da so bili rokopisi 28, 29 in 36 nekdaj lastnina cistercijanskega samostana v Kostanjevici. 19 . 26 Papir (f. 1—15, 186—206); perg. (f. 16—185); — 11. stol. (perg. del), konec 16. stol. (papir, del); — 25 X 19-5 cm; — 206 fol. (= 15 pap. fol. + 170 perg. fol. [== 17 kvat. + 2 ternija + 2 kvint. 4- 1 binij, konec manjka] + 21 papir, fol.); — perg. del: gotska minuskula italijanskega tipa. dva stolpca, ena roka; papir, del: latinska kurziva, en stolpec; — renesančna vez 16. stol., lesene platnice, prevlečene z usnjem, kovinasti sklepi deloma odpadli, pri vezavi uporabljeni pergamenti lističi, popisani v 14. ali 15. stol. s tekstom v gotski minuskuli. I n i c i a 1 e v rdeči in modri barvi, z rdečimi, modrimi in vijoličastimi fioriturami. f. 1—2': prazno. f. 3—10. „Accessus altari sive preparatio episcopi seu abbatis pri- vilegiati ad miCam celebrandam in pontificalibus." f. 10'—15: prazno. f. 16—171. ..Pontificalis ordinis liber incipit...“ f. 171—171'. „Incipiunt benedictiones qvando pontifev induit se sacris uestibus pro missam celebrando." f. 171'—195. „Incipiunt benedictiones pontificales qua v ' soli pontifices dicunt in fine missarum post ite missa esta) per totum annum.“ f. 195'—204': prazno. f. 205. „In Afsumptione B. Virginis benedictio." f. 206: priprošnja k Bogu, podpisan je „Thomas Jerneus profefsus Victoriae et Abbas B. M. prope Landtrost manu propria.“ f. 206': prazno. Pontifikalna knjiga je bila napisana za rabo bolognskega nadškofa, kajti v odstavku o posvečevanju novo izbranega škofa vprašuje tega metropolit: „vis... sancte Bononiensis ecclesie mihique minislro et successoribus meis fidem ... exhibere“ ff. 38). Te besede so prečrtane, znak. da je prišel pozneje a) za e s.t črtano post. 52 rokopis v druge roke. Prejkone je bil tudi v rabi v kaki istrski ali mogoče tržaški škofiji. To kažejo na f. 25 v litanijah \seh svetnikov na razurah na¬ pisana imena svetnikov, češčenih posebno v Istri in Trstu (Justus, Servulus, Lazarus [tudi v Bologni!], Sergius, Apolinaris, Nazarus). V 16. stoletju je bil lastnik kodeksa, kakor kaže beležka na f. 206, Thomas Jerneus, od 1593—1597 opat v Kostanjevici. Na italijansko provenienco rokopisa kažejo tudi per¬ gament iz ovčje kože, karakteristična gotska minuskula okroglejših oblik in iniciale. 28. 27 Pergament; — 14. stol. (glavni tekst nastal pred 1. 1392.; f. 105—106: 1392 in 1395); — 22 5 X 13-2 cm; — 106 fol. (= 12 kvat. + 7 listov + 12 od¬ rezanih listov + 3 listi; prvotni sestav: 15 kvat.); — knjižna minuskula, prva roka ff. 1—105, druga roka ff. 105—106'; — sočasne lesene z usnjem pre¬ vlečene platnice, kovinasti gumbi in sklep manjkajo, na notranji strani spred¬ njih platnic je prilepljen koncept nekega spisa, napisanega v kurzivi 14. stol. f. 1—105. (H u g o A r g e n t o r a t e n s i s) C o m p e n d in m t h e o 1 o g i c a e v e r i t a t i s. (f. 1—3: vsebinsko kazalo: f. 3: „Incipit prologus in compendium theologice veritatis. Veritatis theologice X opusculum compilavi“; f. 3—105: „Quod deus est. Deum esse multis X recipiet sine line. Explicit compendium tocius theologice veritatis. Finito libro sit laus et gloria Cliristo. Xon videat Christum librum qui subtrahit istimi.“) f. 105: Formule za razne odveze, na koncu: „Hec scripta sunt Zagrabie in scolis in vigilia exaltacionis sancle crueis anno domini 1392»“ [= 13. sept.]. f. 105': število poglavij v posameznih knjigah sv. pisma. f. 106: litanije. f. 106' in notranja stran zadnjih platnic: molitev datirana „anno 1395° feria 5» post octavas pasche" [= 30. aprila]. Na notranji strani zadnjih platnic stoji zapisano: ..Ilič frater Andreas Velpacher anno domini 1462", na f. 106' pa ..Jodocus Macer 1583 Fallnacht." 29. 28 Pergament: — 12. stol., konec; — 22-3 X 15-5 cm; — 70 fol. (= 8 kvat. + 1 kvint.; med ff. 16/17 manjka 1 kvat. s tekstom „ut cum apud" [1. knjiga. 9 - poglavje] do „amabat sola secula est" [2. knjiga. 1. pogl.], od 6. kvat. manjka IT *ed ff. 32/33 prvi list s tekstom „ab eius monasterio" [2. knjiga, 32. pogl.] d° ..eodem die" 2. knjiga, 34. pogl.], od 8. kvat. dalje manjka 47 listov s tekstom od „ne forte hunc" [3. knjiga, 26. pogl.] do ,,quippe quia beate" k knjiga, 45. pogl]. med ff. 65/66 manjka od kvinternija peti list s tekstom ■Putamus" [4. knjiga, 50. pogl!] do ,.cunque extra ecclesiam" [4. knjiga, Pogl.]); — knjižna minuskula v enem stolpcu; — lesene z usnjem prevle- 53 cene platnice 13.—14. stol. s kovinastimi gumbi in deloma odpadlim sklepom, pri vezavi je uporabljen razrezan pergamentni list 15. pole rokopisa ..knjige moralij" papeža Gregorja Velikega iz 10. stol., pisan v karolinški minuskuli, z mestoma nepopolnim tekstom od 15. knjige 6. pogl. „[soIi]ditate virtutis" do 15. knjige 14. pogl. ..[aeternam] poss[idebit]“; na sprednje platnice je bil ta pergamentni list nekoč prilepljen, za zadnjo polo našega rokopisa je pa dotični list prosto uvezan; na zadnje platnice je prilepljen pergamentni list s tekstom 13. stol. (opis svete dežele). I niči a la: f. 1'. (Q. v rdeči in modri barvi, lok izpolnjen s stilizirano rastlinsko ornamentiko, rep črke visi levo ob tekstu navzdol in končuje v rast¬ linskih ovijačah). X e u m e : f. 1. 70'. f. 1: tekst z nadpisanimi neumami (na črtah). f. 1'—-70': Gregor Veliki, Dialogom m libri IV. Na f. 1' naslov iz konca 13. stol. ..Incipit dialogus beati Gregorii pape.“ — ,,Quadam die X ipsi fuerimus. Amen.“ — Na f. 70' od različnih rok: „Hic. liber est scricptus qni scripsit sit benedictus," „Finito libro reddatur gratia Christo, quis scripsit istud libram, ille benedicitur." Notice od roke iz začetka 14. stol: f. 07' ..venerabili in Christo patri et domino spirituali domino Augustino dei et apostolica gratia Zagrabiensi episcopo," f. 70' ..Stephanus banus Sdauonie". ..Stephanus banus“. 30. 29 I»erg. (f. 10—91. 107. 112—150), papir (f. 92—100, 108—111): — 1352 avg. 21 (f. 1'—45'), sredina 14. stol. (f. 46—107'), konec 14. stol. (po 1. 1398.) ali začetek 15. stol. (f. 108—111). kmalu po 1. 1334. (f. 112—127'), konec 13. stol. (f. 128—150'); — 20 X 14 cm; — 150 fol. (= 4 kvint. + 3 kvat.. od katerih pa manjka med ff. 40/41 eden popisan list. med ff. 15 46 pa dva lista + 1 ternij + 3 kvat. 4- 59 listov, med katerimi manjka eden ali več popisanih listov za f. 91. najmanj eden za f. 106 in po eden med ff. 127,128 in 137/138); ff. 101—106 bi morali biti uvezani med ff. 92/93; — knjižna minuskula, f. 1'—45 in 92—106 v dveh, f. 46—92' in 107—150' v enem stolpcu, 16 rok (ff. 1'—45', 46—91'. 92—106', 107_107', 108—111', 112—127'. 128—135'. 135—136', 136—137'. 137', 138—139', 140—146', 147—148'. 148'. 149—149'. 150—150'); — lesene z usnjem prevlečene platnice z deloma odpadlima kovinastima sklepoma iz 16. stol., pri vezavi so uporabljeni pergamentni drobci iz različnih dob, kodeks je uvezan iz štirih delov (f. 1—91', 92—111', 112—127'. 128—150'). f. 1: prazno. f. 1'—45'. „L i b e 11 u s s t a t u t o r u m o r d i n i s C y s t e r c i - e n s i s , illorum videlicet que ad regularem observantiam correpci- onem viteque disciplinam pertinere noscuntur." (f. 1'—3: vsebinsko kazalo; f. 3—3': „Ineipit prologus in cartam karitatis. Antequam ordo 54 X humanis exequatur“; f 3'—6': „Incipit carta karitatis de unifor- mitate ordinis in cantu. I.m Qvia unius X fuerit eelebrabitur. Explicit carta karitatis;" f. 0'—7: „Incipit prefatio in Clementinam. Supradictum itaque X qui sequitur terminata"; f. 7—45': „Incipit distinceio prinia. Ordinacio Clementis pape IIIb' de commendacione ordinis Cvsterciensis. Capitulum primum. Clemens episcopus [prvo „distinccio“ tvori privi¬ legij papeža Klementa IV. za cistercijanski red z dne 9. junija 1265, Perugia, „Parvus fons qui“, prim. Potthast, Reg. pont. Rom., n. 19185] X firmiter obseruari. Explicit. Explicit libellus diffinicionum compila- tus anno domini M°CC U CLII°, XII 0 kal. septembris completus") f. 46—91'. Statuti za cistercijanski red. (f. 46: „In- eipit prologus in cartam caritatis. Antequam abbacie X humanis ex- equitur. Explicit prologus"; f. 46—48': ..Incipit carta caritatis. Quia unius X fuerit celebretur. Explicit carta caritatis;" f. 48'—49: „Inci- piunt prenotationes sequencium distinctionum" [vsebinsko kazalo]; f. 49—89': „Incipiunt capitula in diffinitiones capituli generalis edita anno domini • M ■ 0 CC • 0 L • 0 VI •. Incipit prima [f. 49'] distinceio que agit de abbacia et ecdesia et utensilibus suis, ornamentis, grangiis et cetera. Primum capitulum. In ciuitatibus X a capitulo prefinitam:" f. 89'—91': „Anno domini • M • 0 CC • LV1II 0 • statuta sunt hec in capitulo generali. In priinis statuit X absoluatur;" f. 91: „Anno domini M 0 CC • L°IX° • statuta sunt hec apud Cvstercium tempore capituli ge¬ neralis. In primis X fuerit in hoc“ [ostalo manjka].) f. 92—106'. „Incipiunt n o u e 11 e diffinicione s.“ (f. 92—92': vsebinsko kazalo; f. 92'—106': ..Ineipit prologus. Ut statutorum X eciam leprobentur. Expliciunt nouelle diffiniciones" [konec na f. 100', ker bi morali ff. 101—106 stati med ff. 92/93]). f. 107. „Versus • XV • distinctionum" (na razuri, slični verzi tudi na f. 91'). f. 107'. O mašah in aniverzarijih za umrle, ki se imajo oprav¬ ljati v samostanu. „Generalis consuetudo X defunetorum officiis." f. 108—111. Sklepi generalnega kapitlja cistercijanskega reda v Heilbronnu (Fons salutis) 17. septembra 1398. f. 112—127'. „Hoe est transumptum quatuor litterarum aposto- liearum quarum tenores singulariter de verbo ad verbum infrasecuntur. Et primo tenor prime sequitur per omnia in hunc modum" (listine papeža Benedikta XII. z dne 10. julija 1334, Pont de Sorgue, „Fulgens sicut stella"; 17. junija 1334, Avignon, „Pastor bonus"; 2. julija 1334, A v ignon, „Regularem vitam", vse so izdane za cistercijanski red; od vdrte z začetkom „Qui personarum" je ohranjen le prvi del). f. 128—135. Privilegij papeža Klementa IV. za cistercijanski red z dne 9. junija 1265, Perugia, „Paruus fons qui“ (Potthast, Reg. pont. Pom., n. 19185), sklepne formule od „Nulli ergo" dalje manjkajo. 55 f. 135—150'. Sklepi generalnih kapiteljev cistercijanskega reda iz let 1266—1208, 1270, 1275—1278, 1283, 1286, 1287 in nekaterih drugih iz 13. stok, od katerih pa ni razvidna letnica. Prim.: Nomasticon Cisterciense... a R. P. D. Jvliano Pariš, nova editio (Parisiis 1670), strani 65, 274, 466, 484, 498, 586, 616 in dalje; Chrysost. Hepri- quez, Regula constitutiones et privilegia ordinis Cistertiensis (Antverpiae 1630), str. 92 in dalje. 31 . 30 Perg.; — 12. stol., druga polovica (pred 1. 1191., kajti o tega leta uve¬ deni dolžnosti čitati na praznik sv. Malahije škofa [o. nov.] dve maši Iprim. spodaj citirano delo Parisovo, 155] govori glosa pripisana na f. 58'); — 21 X 14 cm; — 101 fol. (= 13 kvat., med ff. 43/44 sta iztrgana dva lista s tekstom, med ff. 59 60 je izrezan en list brez teksta, konec manjka); — knjižna minuskula v enem stolpcu, ena roka; — lesene z usnjem prevlečene platnice iz konca 16. ali začetka 17. stoletja (na notranji strani sprednjih platnic letnica 1624), kovinasti vogali in deloma odpadla sklepa. f. 1—8'. Consuetudines Cisterciensium. (f. 1: „Inci- piunt consuetudines Cisterciensium super exordium Cisterciensis cenobii. Nos Cistercienses X pausent feliciter. Amen;" f. 1: vsebinsko kazalo prvega poglavja; f. 1'—8': „Exordium Cisterciensis cenobii. Capitulum primum. Anno ab incamatione X fuerint inuenta.“) f. 8'—13. Car ta c ari tat is. (f. 8': „Super cartam caritatis. Antecjuam abbatie X humanis exequitur“; f. 8'—9: vsebinsko kazalo prvega poglavja; f. 9—13: „Incipit carta caritatis. Quod nullus commodi corporalis exactionis mater ecclesia a filia recjuirat. Capitulum I. Qvia unius veri X ad habitandam suscipiat.") f. 13—23. Instituta capituli generalis ordinis Ci¬ sterciensis. (f. 13: „In carta caritatis X tenenda decreverunt"; f. 13—13': vsebinsko kazalo; f. 13'—23: „Quo in loco sint construenda eenobia. Capitulum I. In ciuitatibus X sieut in elaustro.") f. 23'—101'. „Incipiunt capitula ecclesiasticorum offi- ciorum" (vsebinsko kazalo: f. 25), „De aduentu domini capitulum primum. In aduentu domini X ad matutinos“ (končna poglavja 118 do 123 manjkajo). Prim.: Nomasticon Cisterciense... a R. P. D. Jvliano Pariš, nova editio (Parisiis 1670), nepaginiran uvod, strani 67, 83, 245. 482 in dalje. Perg.; — 14. stol., prva polovica; — 222 X 16 cm; — 111 fol. (= 6 kvint., od katerih manjka med ff. 36 37 petnajst listov + 5 listov [eden manjka med ff. 46/47] + 7 listov, od katerih so trije deloma odtrgani -f 1 kvinternij + 2 56 kvaternija + 1 okternij. od katerega manjka po 1 nepopisan list med ff. 82/83, 89 90, 90/91 in 91/92; f. 101 je napačno uvezan, moral bi biti med ff. 102/103; + 2 kvaternija, od katerih manjkajo med ff. 105/106 trije listi + 1 binij + - lista); — knjižna minuskula v dveh stolpcih, dve roki (ff. 1—54, 55—110); — sočasne lesene s pergamentom prevlečene platnice z železnimi gumbi in usnjatim sklepom; kot makulatura so uporabljeni pergamentni listi s tekstom (pridige?) 13. stol., eden je prilepljen na sprednje platnice, drugi tvori kot f- 111 zadnji list kodeksa; druga makulatura s tekstom 13/14. stol. je pri¬ lepljena na ff. 101, 102', 105'. f. 1—44'. Govori za postni čas. „Tabula operiš sub- scripti tališ est“ (vsebinsko kazalo na f. 1—1'), „Tu autem cum ieiunas vnge caput tuum, Mat. VI°. In hoc ieiunii capite X neque decorem" (govori na f. 2—44'). f. 44'—50. Govori: „Qualis deus fuerit in cruce“, „De gemitibus Christi in cruce", „De inclinacione", „De cruce caritaitis]“, „De medi- tandis horis diui[nis]“, „De missa“, „De passione", „De memoria do- niinice passionis", „De corpore domini", „Exposicio super cantica can- ticorum". f. 50': prazno. f. 51—54'. Odlomki nekaterih govorov (začetek manjka), eden (f. 52') ima nadpis „in parasceue". f 55—105. „Incipiunt sermones quadrige[simales]. Ad 111 Ior nobis valet ieiunium. Cum autem ieiunas vnge caput tuum. Alat. VI. In hoc ieiunii capite X neque decorem et cetera. Finito libro s it laus et gloria Cristo. Amen." (V glavnem isti tekst kot na f. 2—44'.) A ato stoji zapisano od sočasne ali nekoliko poznejše roke: „Istud qua- Oragesime est Chunradi Aufhabarii." f. 105': prazno z izjemo citata iz Mat., VIII, 8 („Domine non sum dingnus...“). f. 106—110. Izvlečki iz „z 1 a t e legende" (legenda a u r e a) Jakoba de V o r a g i n e , tekst je pomanjkljiv. ..Hvmiliauit seme- •ipsum X et lilium conualium et reliqua. Explicit Jacobinus de Uora- gine compilatus per dominum fratrem Jacobum cui est nomen sortitus nomine et cetera. Puntschuch." f. 110': razne beležke od različnih rok 14. stoletja, med drugimi ».frater Johannes abbas monasterii beate Virginis in Zagrabia." Pergament; — 14. stol., prva polovica; — 15-5 X ll - 5 cm; — 244 fol. I= = 1 seksternij, od katerega manjka prvi, nekdaj popisan list + 1 kvint. + 1 sekst. + 8 kvint. 4- 1 sekst., od katerega manjka med ff. 114/115 en list f* r ez teksta — 12 kvint.); — knjižna minuskula, en stolpec f. 1—11'. dva s 'olpca f. 12'—243', ena roka; — sočasne lesen e z usnjem prevlečene platnice, sklep je odpadel. 57 f. 1—11': koledar, prvi lisi za mesec januar manjka. f. 12: prazno. f. 12'—33': brevir (del psalterija). f. 34—43': del glavnih molitev iz m i s a 1 a in misalne molitve za gotove prilike in praznike. f. 44—243': brevir (proprium de tempore, proprium sanctorum. commune sanctorum). f. 244—244': prazno. III. BEST RS KI ROKOPISI. Knjige in rokopise dne 29. januarja 1782. razpuščenega kartuzi¬ janskega samostana v Bistri pri Vrhniki je dobila še istega leta ljub¬ ljanska (licejska) biblioteka. Ker inventarji nekdanje bistrske biblioteke, sestavljeni ob in kmalu po ukinjenju samostana ne navajajo rokopisnih del posebej, smo navezani pri določevanju bistrske provenience na dela sama. Današnji rokopisi 2, 20, 33, 50, 69 in 142 licejske biblioteke imajo zapise iz 14. in 15. stol., kateri kažejo, da so bili kodeksi nekdaj last bistrske kartuzije. Rokopisi 41, 44, 46, 69, 142 in 147 so pa opremljeni s štampilijo nekdanjega samostana. Rokopis 33 je prišel v licejsko knjiž¬ nico iz Stične, toda v Stično iz Bistre, kjer se je še 1. 1432. nahajal: zato ga obravnavam med bistrskimi rokopisi. Iluminatorni okras histrskih rokopisov. France Stele. Med rokopisi iz bistrskega samostana, ki jih opisuje paleografsko dr. M. Kos, se odlikujejo po svoji opremi štirje, in sicer cod. 2., cod. 33., cod. 44. in cod. 147. Cod. 2. ima razen bogatega miniaturnega okrasa tudi sočasne monumentalne usnjene platnice z bronastimi okraski, končujočimi se z gotsko stilizirano palmeto na oglih, na sredi strani in na mestih, kjer so pritrjene usnjate zaponke. Najbogatejši po svoji opremi in obenem najstarejši je cod. 2.. ki vsebuje dve uvodni, v celem obsegu okrašeni strani f. 2' in 3 ter 21 večjih inicial. Spisal in okrasil ga je 1. 1347. po nalogu priorja Hermana neki Nikolaj, ki je vpletel svoje ime med veje stiliziranih rastlin pod loki na f. 2'. F. 2' (sl. 10) nam predstavlja slavnostno v unciali spi¬ san uvodni tekst, razdeljen med 3 zgoraj polkrožno završene loke. Motiv je povzet po tradicionalnih kanonskih lokih v starejših srednje¬ veških rokopisih. Predstavlja nam štiri sloke stebre, katerih baze stoje na štirih figurah, od katerih sta dve in dve med seboj v borbi, in sicer lev s kentavrom z mečem in okroglim ščitom, repa obeh se prepletata, ter zmaj z enorogom. Motiv stanja stebrov na živalskih in človeških figurah je tipičen za romansko arhitekturo v Italiji in se najde pogosto 58 otjiLiftJt' «wa ftr iiw v.iiLtJh^T fr« M oM <*«<*"<■ ip«k •.wUU* l i« mi \iun* uti V«* »ftjpft *•« IM » il«»tf'fcr «•! j 4 iuc^w'‘ uuoaa^lv^tajmilhnuantijHii Rili fin fc' rcoi *nt ltj»s «i*nc fanti e-ta« fiaAi n-MrthmUte m Mt ffriuu u« uttrfl 'V* 4 *U $: IflMu* «fcn*>J«*iqi t i ta UiW hiri pit tncmsA uhllmr lupit* Vh f h-noa luuiflrtHtueol *»u>« a«rar-1K ** i raiU^v* 11 *rt«a{» fcVito taUi-fea i p«« Jii-,mi fifaio murf ta« fufrrjtii Mia*«!« ii> IflmlcUblUu-^ThVnlVfritoir ! iniiiin^Miifi«! 1 Hiu>» hAii&M i Vi nuuiu ' i <\mv ni i3& [ruryt3yi«tua mai*nuctj .oi fuA (mf Ytomi ’m*i ut !ti iilia ctatttf »rit mjbi Okrjuiij; lu*mMhsnetim po vera ie;:;i. Slika je obdana najprej od pravokotnega okvira iz dvojnih črt. potem pa je ostali rob v oglih in v sredi vsake stranice deljen z dvoj¬ nimi črtami in koloriran menjaje z zeleno, rumeno in rdečo barvo. Z istimi barvami je koloriran tudi lesorez. Na Veronikinem pokrivalu in na žarkih Jezusove glave so ostanki zlatenja. Na f. 51 se nahaja mesto iniciale v zeleno rdečem okviru na¬ lepljen bakrorez (sl. 18) v velikosti 30 X 33mm. Na kvadratnem kosu papirja je natisnjen bakrorez, obdan od kroga, v njem je pred¬ stavljena sedeča Marija, s krono na glavi, z žezlom v levi, z desno pa opira nago dete Jezusa, ki ji stoji v naročju. Jezus z levo blagoslavlja, v desni pa drži oblo. Obleka Marije je poznogotsko dekorativno raz¬ položena in gubana z ostrolomljenimi gubami. Bakrorez, katerega slog 62 ■m 12. Ljubljana, lic. knjižnica, rokopis 2, slika sv. Avguština, f. 56'. »tlgovarja nemškim bakrorezom druge pol. XV. stol., je nastal pred 1482., ker so ff. 1 —119 datirani s tem letom in je pisar pri pisanju '1‘ksta računal ž njim ter se mu umaknil. Pergament; — 1347 (na pergamentu, s katerim je prelepljena notranja '6'an sprednjih platnic stoji v zlatih in srebrnih, rdeče obrobljenih črkah kotske majuskule: ..anno domini . M."CCC"XL"YI1°. / conpletum est hoe opus iussit fieri donnus Hermannus prior Uallis Jocose una cum eeteris tera- t'" r e prioratus sui"); — 53-5 X 35-7 cm: — 172 fol. (= štirje listi zlepljeni sku- l' ;i j v dva + 13 kvinternijev 4- 1 kvaternij [f. 153—160] + 12 listov [f. 161—172] 2 odrezana lista); — gotska minuskula v dveh stolpcih (39 5 X 11'5 cm) 0° 54 vTstic. ena roka; — sočasne z usnjem prevlečene platnice, na vogalih 111 v sredi obite s kocinastimi okraski, od obeh usnjatih na koncu okovanih k klopov spodnji nima več kocinastega konca, hrbet pokvarjen. I I ii m i n a c i j e. 1*’. 2' (sl. 10); z dvema zlatima in dvema srebrnima steb- 1 l(, koina. od katerih končujeta srednja zgoraj v zlato odnosno srebrno živalsko ]" ; "o, vsi štirje pa v tri sklenjene polkroge, je razdeljen ta folij v tri verti- l ' a hia polja, v katera je vpisan naslov z zlatimi in srebrnimi majuskulnimi 63 črkami (besedilo glej spodaj pri vsebini); v srebrno in zlato rastlinsko orna¬ mentiko, katera izpolnjuje zgornje polkroge, je vpleteno ime pisca „N'i/cojlaus“; ob zgornji in obeh stranskih straneh so ornamentalno upodobljene rastline, cvetje in živali (zajec, opica, pes, veverica); ob spodnjem robu na levo od gledalca je naslikan v rdečo in zeleno podloženo suknjo oblečen plavolas mož z živalskimi (volovskimi?) nogami, v levici drži okrogel ščit v modrih barvah, z desnico vihti srebrn meč proti zlatemu levu, ki mu grozeče odpira žrelo; na desno od gledalca je naslikan boj med srebrnim enorožcem z zlatim rogom in rdečim zmajem z zelenim repom in zelenimi nogami. f. 3 (sl. 10); v zlatu, rdeči in modri barvi izdelana iniciala G z zlatimi in sre¬ brnimi majuskulnimi črkami „[G]loriosissima ciuitate dei"; tekst tega folija obroblja na zgornji, levi in desni strani pas z živalmi (zajci, psi, opica, veve¬ rica) ter rastlinska, cvetlična in druga ornamentika; ob spodnjem delu folija je naslikan v okroglem z dvojnatim modrim pasom obdanem medaljonu na zlatem polju sv. Auguštin, kako sedi v kartuzijanski redovni obleki na stolen brez naslonjača, obloženem z blazino, v desnici drži rdečo škofovsko palico, na kolenih pa odprto knjigo, v kateri je z rdečimi minuskulnimi črkami zapisano ..Misereatur / vestri / omnipotens / deus. / Amen“, pod svetnikom sedi v sključeni legi kartuzijanec (histrski prior Herman) in drži v rokah odprto knjigo s tekstom v rdečih minuskulnih črkah „Ob/secro / te / ora / pro me / ora / pro / tu/is“; na obeh straneh raste iz medaljona višnjevo obrobljen pas z rastlinsko ornamentiko, katerega konca na desni in levi medaljona držita dva le z nekakimi zlatimi kariranimi torbami opremljena, a drugače gola moža; med modrima pasovoma okoli medaljona je zapisano zgoraj ..Sanctus Augustinus", spodaj „Donnus Ilermannus prior hoc opus fieri iussit" (sl. 11); desno stran desnega stolpca (od gledalca) obroblja v vsej višini v beli, modri, rdeči in sivkasti barvi izdelan trak, kateri končuje na zgornji strani v koštrunovo glavo, na spodnji strani pa v troobrazno bradato glavo starca, od katere se na vsaki strani cepi zadnji del telesa neke živali. V zlatu, srebru, beli, rdeči, modri, rumeni, zeleni, rjavi, okrasti, oran- žasti, vijoličasti in drugih barvah izdelane iniciale z bogato rastlinsko in figuralno ornamentiko se nahajajo na f. 9' (S, ta iniciala se od vseh drugih razlikuje po priprosti izvedbi in majhnem obsegu). 16 (I, slično izdelan trak kot ob desnem robu teksta na f. 3, končuje v slično moško figuro, kot ste oni ob medaljonu na f. 3), 22' (D), 28' (Q. rep črke končuje v človeško glavo in zmajevo telo s peruti), 36 (C), 40 (D), 46 (S), 52' (E, v desnem loku črke srebrn zmaj), 56' (O, sl. 12, v ovalu črke sv. Avguštin proti gledalcu obrnjen z odprto knjigo v rokah), 65 (C), 71' (A), 77' (E), 83 (D), 90 (D), 98' (P, sl. 13). 108 (P, sl. 15, ob dolnjem delu črke se spenja bela psu podobna zver, rep črke končuje v slično moško figuro, kakor ste oni ob medaljonu na f. 3), 116 (D). 128 (O. v obojestranskih lokih črke srebrna zmaja, rep črke končuje slično kakor pri Q na f. 28^, 136 (D), 146' (C), 155 (S. črko tvori srebrn zmaj s peruti na zelenem dnu, iz zmajevega žrela gleda človeška bradata glava, med zmajem v lokih črke dve psom podobni rdeči zveri). 64 TOioonnfc ltaouurc wrawcu. tara# prfT fias-tmurj onc&ituu autentt&mdpQut Sl. 13. Ljubljana, lic. knjižnica, rokopis 2, f. 98'. f. 1: prazno. f. 1': vsebinsko kazalo. f. 2: prazno. f. 2': „In nomine domini. Amen. Ineipit liber de c i vi ta te ( le i s a n c t i A u g v s t i n i e p i s c o p i, mirifice disputatvs aduersus paganos et heretieos et demones eorundem, ab exordio mundi usque as t non michi sed deo mecum gracias eongratutanter agant. Iu autem tomine miserere nobis. Deo gracias"; — knjige 11—18, 20 in 22 imajo posebno vsebinsko kazalo. t> 65 f. 166—166': prazno, spodnji del tega folija odrezan, f. 167—172': alfabetičen seznam važnejših izrazov v delu „De ci- vitate dei." Kodeks je po naročilu bistrskega priorja Hermana spisal in iluminiral prejkone neki „Nicolaus“ (f. 2'), po P. pl. Radicsu (Mittheilungen des histo- rischen Vereins fiir Krain, 17, 1862, 7 in tekst k 32. listu osmega zvezka C. Grefejevega dela Alt-Krain — Stara Kranjska, 7) poznejši bistrski prior tega imena. Rokopis je bil last bistrske kartuzije (f. 160' beležka iz 14. stoletja ..Iste liber est Carthusiensium in Frenicz prope Lajbacum"). Literatura. Kukuljevič, Slovnik umjetnikah jugoslavenskih, 32; Fr. Kosmač, Rokopisi ljubljanske bukvarnice. Slovenski Glasnik, 9, 1863, 287; Radics 1. c. — Reprodukcijo naslovne strani ima citirana Grefejeva zbirka zvezek 8, list 32; naslovne strani in prvi strani teksta J. Gruden. Zgodovina slovenskega naroda 111 in J. Mal. Zgodovina umetnosti pri Slovencih, Hrvatih in Srbih, sl. 13. 20 . 34 Pergament; — 14. stol., sredina; — 28 X 19 5—20 cm; — 112 tol. (= 2 kvaternija, od katerih manjkajo trije listi med ff. 1)2, dva med ff. 9/10 in eden med ff. 10)11 + 9 kvinter. + 1 ternij + 1 kvinternij, od katerega manjkajo štirje listi), pergamentni lističi, popisani z noticami iz kasnejše dobe so vloženi med ff. 55)56, 61)62, 67)68, 79)80 in 99)100; — gotska minuskula v enem stolpcu, prvi kalendarij in nekrolog ter beležke, molitve in listine na ff. 1, 88, 105'. 106' itd. pisale so različne roke 11.—17. st., glavni tekst so napisale tri roke (I: f. 10—68'; II: 69—88, 89—104; III: 88—89, 104—105), kalendarij na koncu ff. 107 do 112'), tekst na f. 106—106' in paginacija po straneh ff. 88, 106) je od roke iz začetka 16. stoletja; — vez v lesene z belim usnjem prevlečene platnice, rdečo obrezo in dvema deloma odpadlima sklepoma je iz 16. stoletja. f. 1. „Anno domini M 364 combustum fuit monasterium hie in Franiez vna cum libris et ceteris bonis monasterii quasi in toto.“ Sledi deloma izradirana in korigirana beležka v nemškem jeziku, katera go¬ vori o preporni zadevi, ki jo je imel radi nameravane inkorporacije bistrske kartuzije v škofijo, katera bi se imela ustanoviti v Gorici, bi¬ strski prior Primož (Jobst) 1. 1586. z ljubljanskim škofom (Ivanom Tavčarjem). Beležka je napisana pred 1. 1588. (prim. Milkovvicz, Die Kloster in Krain, Arch. f. osterr. Gesch., 74, 48 in Jos. Gruden, Camiola, nova serija, 1, 1910, 91—3). Od iste roke je na f. F ob začetku kalen- darija izradirana beležka, datirana 4. januarja 1579. f. 1'—9'. Kalendarij in nekrolog, urejena tako, da so napisani na verso-strani folija kalendarični podatki (zlata števila, te¬ denske črke, rimski koledar, tekoča števila dni), svetniška imena, astro- nomični in liturgični podatki, na recto-strani sledečega folija pa v levi rubriki nekrološki znaki za obiit ter imena nekaterih umrlih, v desni 66 Sl. 1-1. Ljubljana, lic. knjižnica, rokopis 14~, koloriran lesorez iz 2. pol. XV. stol. r, >briki pa imena umrlih. Vpisovalci od srede 16. stol. dalje se niso več '/•'žali točno tega reda. Vse je vpisano v razdobju od začetka 15. do za¬ mika 17. stol. Manjka koledar za februar, marec in april, nekrološki 'Piši pa za januar, februar, marec in december. f. 10—10'. Obrednik za posvečevanji- soli in vode, tičete k in konec (2 folija) manjkata. f. 11—88. Brevir (f. 11—31': psalterij, f. 32—59: proprium de h'mpo r e, f. 59—81: „Incipiunt orationes sanctorum" — proprium sanc- | 0r um, f. 81—84: commune sanctorum, f. 84—88 razne brevirske mo¬ litve). f. 88. „I)e sancto Brunone oratio." H7 f. 88'—89. „Incipit forma induieionis nouiciorum. Secjuilur. Indutus igitur X ad horas dicendas etc. Sequitur.“ f. 89'—104. „[I]ncipit ordo ad uisitandum in firm o s. Cum frater egrotus X resuscitatus respiret per Christum dominum nostrum. Amen. Requiescat in pace. Amen" (obsega tudi mrtvaške in pogrebne obrede). f. 104. „Forma absolucionis generalis indulgende a peccata et a culpa ordinata in consistorio apostolico." f. 104—104'. „Sequitur alia absolucio.“ f. 104'—105. „Forma absolucionis excommunicatorum maiori ex- communieacione uel apostatarum reconciliandorum." f. 105'. Prepis listine, datirane 26. junija 1415 v Žičah, s katero sklenejo priorji „provincie huius Sdauonie" kartuzij v Žičah, Jur- kloštru. Bistri in Pleterjah bratovščinsko zvezo. Notica o podobnem ..pactuin fraternitatis", katerega so 1. 1481. sklenili „conuentus domo- rum Slauonie." f. 106—106'. Molitve „de s. Francisco confessori", „ss. Dionisv ac sociorum martyrum“, „de s. Ambrosio episcopo et confessori", „in festo s. Ludouici regis et confessoris“, „in festo s. Didaei confessoris“, „in festo s. Petri martvris", „in festo s. Bonauenturae", „in festo s. Antonij de Padua." f. 107—112'. Kalendarij (tedenske črke, rimski koledar, arab¬ ske številke tekočih dni) od januarja do decembra z vpisanimi „anni- uersaria perpetua ac priuata certis benefactoribus sacre huius domus concessa quorum donaria in fronte calendarii huius consignata haben- tur.“ F. 99' (notica 14. stol.): „Iste liber est Carthusiensium in Ffrenicz prope Lavbacum." Na f. 102 notica: „Reuerendifsimus episcopus Labacenfis Joannes Taulher en 1 hilauez cognomine ordinj plus quam benenotus est benefactor monasterij Vallis Jocofe in Frainz. Anno 86.“ Literatura. \Vlad. Milkovvicz, Die Nekrologe der Karthause Freu- denthal, Mittheilungen des Musealvereines f. Krain, II (1889), 41—68. Pergament; — 14. stol., druga polovica; — 20X14 3 cm; — 324 fol. (= 27 seksternijev); — knjižna minuskula v dveh stolpcih, ena roka; — lesene z usnjem prevlečene platnice z deloma odpadlima kocinastima sklepoma; na notranji strani sprednjega ovojnega lista prepis začetka listine Nikolaja škofa v Ostiji in Velletriju ter papeškega legata (j 1321) o. pristojbini, katero so morali plačevati morilci cerkvi. i Popravljeno iz an. 68 tfttlBSB tiai mngttnurt pip my Ijšiirim-mmai« o« b«m cmuiniDIaijii Al cituaN FflMunr-jattrflncfiSi ue«« tul n . . . .. • ir u ... a — . ~i I n i c i a 1 e na f. 1 in skoraj vsaki strani, razen tega na f. 1—312 na vsaki strani ob robu ena do šest koloriranih drolerij (fantastične človeške in žival¬ ske glave, deli človeškega in živalskega M*, " 1~' r ‘' It JCnutffimni trupla, orodje, fantastične kombinacije gg '*■ ' itd.). — Prim, sl. 1(3 in 17. f. 1 —322'. S u m ni a de iure J ■»*.munujift.riJ canonico tractans et expediens multas materias secundum ordinem alphabeticuin. Quoniam ignorans X perhenniter fulgeamus. Expiicil. Ex- plicit hec summa sit Christo gratia summa.“ f. 322—324: vsebinsko kazalo, f. 324' in sprednja stran zad¬ njega ovojnega lista: teksti o prenos¬ nih altarjih in pridigah redovnih bratov ter o plačevanju četrtine. Na zunanji strani sprednjega ovoja ..1132. Liber iste est domus Vallis Jocose in Vrenicz ordinis Carthusiensis“, nato od poznejše roke „iufsu prioris C. K. Phi- lippi Lustaller"; f. 78': ..Liber iste est mo- nasterii in Frenicz Vallisiocose ordinis Carthusiensis prope Laibacum in Scla- uonia“ (podobno na f. 167', 250', 316' in na zunanji strani zadnjega ovojnega lista), ima rokopis na hrbtu prilepljen listič s stiško signaturo „49“ in je ro¬ kopis iste vsebine uvrščen v zapisnik stiskih rokopisov iz konca 18. stol., sodim, da je pozneje prišel iz Bistre v Stično. Sl. 15. Ljubljana, lic. knjižn., rokopis 2. f. 108. Ke 41 . 36 Pergament; — 14. stol.; — 12 3 X 8 8 cm; — 179 fol. (= 4 listi 4- 12 kvin- ternijev 4- 1 kvaternij, od katerega manjka med ff. 124—5 eden nepopisan list 4- 1 kvinternij 4- 1 kvaternij + 3 kvinterniji); — knjižna minuskula v enem stolpcu, ena roka f. 5—179; — sočasni pergamentni ovoj z deloma usnjenim hrbtom, na sprednji strani od roke glavnega teksta ..Epistola Bernhardi ad Earthusienses. Tractatus de septem desertis. Tractatus de crinibus Samsonis." f. 1— V: z izjemo par citatov nepopisano. f. 5—128. Liber de vita solitaria ad fratres de M o n t e d e i. 1 — f. 5—7: „Incipit prologus beati Bernhardi abbatis 1 Ta spis se po krivici pripisuje sv. Bernardu, napisal ga je Guigo. prior Velike kartuzije. Naš tekst obsega le prvi dve knjigi spisa, tretja manjka. H9 in libro de vita solitaria vel in epistolas ad fratres de Monte dei. Do- minis in fratribus H(aimoni) priori et He W(igo) sabbatum delicatum. Pene impudenter X amore assuescant. Explicit prologus." — f. 7—128: ..Incipit liber de vita solitaria ad fratres de Monte dei. Fratribus de Monte dei X secretum meum michi. Amen. Expliciunt epistole beati Berenhardi ad fratres de Monte dei sive liber de vita solitaria. Amen." f. 128—131. „E pištola (a d Florianum) beati Am- brosii archiepiscopF de moribus et honesta vita. O dilecte fili X vivendo contempnas. Explieit. Deo gracias." f. 131'—151'. „Hic agitur de septem beatis desertis multiformi speciositate et preciositate refertis ... (f. 132). Quoniam in špiritu X secundum per ignem. Expliciunt Vilm. deserta pulchra. Amen". f. 151'—179. „De Sampsone et de septem crinibus. De Dalida et gremio eius. De rasone doloso radente cum dolo crines singulos singulis novaculis. De fabro et ferro et de singulis singulorum novaeulorum operaiis. De cote triplici et de corrigia ad exacerbandum novaculorum acumina. De mola et eolumpna. De septem columpnellis et cetera. (f. 152). [0]ccasum ignominiosum X regnat per... Amen. Expliciunt VII deserta. Tractatus de crinibus Sampsonis.“ F. 4: štampilija bistrske kartuzije. 44 . 37 Pergament; — 15. stol., druga polovica; — 10 3 X 7 8 cm; — 290 fol. (= 11 kvaternijev -F 1 ternij + 1 kvaternij + 1 ternij + 1 list + 17 kvat. + 1 nonij + 3 listi + 2 kvaternija + 1 kvinternij + 1 list, začetek in konec rokopisa manjkata, istotako manjka po eden ali več listov med ff. 101—2. 181—2 in 223—4); — knjižna minuskula, en stolpec, ena roka, le beležke na f. 247' in f. 289' so od druge roke; — lesene z rjavim usnjem prevlečene platnice in obreza iz 16. stol., sklepa odpadla. Iniciale in obrobni okraski: iz inicial v modri, rjavi, vijo¬ ličasti. zeleni, rdeči in zlati barvi na ff. 1, 20, 56', 77, 96, 102', 125, 135 in 164 se vije okoli teksta na dotični strani v istih barvah kolorirana obrobna rast¬ linska ornamentika, med katero so vpletene na f. 1 opice. lev. veverica in pav, na ostalih označenih listih pa razne ptice. Lista med ff. 181—2 in f. 223—4, ka¬ tera sta bila slično ornamentirana, sta iztrgana. Molitvenik. Obstoja iz: „cursus de proprio angelo qui di- cendus est dominica die“ (f. 1—19), „cursus de eterna sapiencia feria secunda dicendus" (f. 19—36'), „cursus de sancto špiritu tercia feria dicendus" (f. 37—55), „cursus de misericordia quarta feria dicendus" (f. 55—76'), „cursus de corpore Christi quinta feria dicendus" (f. 77—101), f. 101' radiran tekst od poznejše roke, „cursus“ za petek, od katerega s Zadnji i popravljen iz v. 70 v' *pcu (ratvfi>{nn quorum solempniis finitum hoc opus." f. 190'—191': prazno. 75 F. 1': bistrska štampilija; f. 183': ..Iste liber est donius beate Marie in Frevvdnicz"; roka, katera je napisala v 15. stol. to beležko, napisala je na f. 1' vsebino kodeksa; beležki je kasnejša roka pripisala ..ordinis C-artusiensis 1514.“ 147. 42 Papir; — 15. stoletje (f. 1—119' po 1.1182. bržkone še za vlade papeža Siksta IV. [1471 — f 12. avg. 1484, prim f. 118']; 1. 120—182 pred 13. dec. 1492, prim. f. 182; f. 182'—183: 1497 junij 24, prim. f. 183); — 13 5 X 10 cm; — 184 fol. (= 1 kvaternij, od katerega manjka prvi popisani list 4- 1 sek- sternij — 1 ternij + 2 lista 4- 1 ternij, od katerega manjka en list med f. 31—2 + 6 kvaternijev, od katerih manjkajo trije listi med f. 37—8, en list med f. 71—2, dva lista med f. 73—4 + 1 ternij. od katerega manjka en list med f. 119—120 + 1 seksternij 4- 4 kvinterniji -f- 1 seksternij); — gotska knjižna kurziva, en stolpec, prva roka (f. 1—29', 33—119'), druga roka (f. 30' —31, 32'), tretja roka (f. 74) iz 16.—17. stoletja; — lesene z rjavim usnjem prevlečene sočasne platnice z dvema deloma odpadlima kocinastima sklepoma; na notranjo stran zadnjih platnic je prilepljen pergamentni list z molitvenim tekstom v gotski knjižni minuskuli čok. 1300); kodeks je uvezan iz dveh delov čf. 1—119', 120—183'). Na notranjo stran sprednjih platnic je prilepljen barvan enostranski tisk iz 15. stol., predstavljajoč Kristusovo s trnjem kronano glavo na prtu. katerega drži od zgoraj Veronika (sl. 14); na f. 51 prilepljen sočasen okrogel bakrorez (premer o k. 20 cm), predstavljajoč kronano Mater božjo z detetom v desnici in žezlom v levici (sl. 18). Iniciale v rdeči. črni. zeleni, modri in zlati barvi: f. 121' (S), 123 (O). 129- (S). 139 (B), 148 (I), 152 (C), 155' (I), 157' (C), 103 (D). 108' (O). f. 1—5'. Koledar za kartuzijanski red (januar in februar manjkata). f. 6: tabela, katera predstavlja razmerje med 12 mesečnimi zna¬ menji, zlatimi črkami in človeškim značajem. f. 6'—7': „De duodecim signis" (mesečna znamenja), f. 8—8': načini, kako se najdeta „numerus aureus“ in „septuage- sima“. f. 9—29'. ,,In nomine sancte trinitatis ac individue vnitatis. Ineipit liber deuocionale... Excerpta est ex libello qui intitulatur Thesaurizacio in celiš hec orado.“ f. 30: očenaš v nemškem jeziku, katerega je napisal v kodeks ..Steffan \Veischakh im 1564 jar.“ f. 30'—31: vsebina teksta na f. 9—79' (nove paginacije), od poz¬ nejše roke. f. 31'—32: prazno. f. 32. ..Carmina per Peregrinum Vitalem de Pvrhono coposita (!) in laude virginis Marie. Has videas laudes ...“ (samo začetek). 76 f. 33—3o. „Ad laudem et ad honorem domini nostri Jesu Christi sequnlur hore breves de sanctissima passione eius.. f. 36'—37'. „Hore breues que secuntur sunt de conpassione glo- riose virginis Marie. A ve dei genitrix ...“ (konec manjka), f. 38—50: razne molitve. f. 50—73'. „Ineipiunt oraeiones per circulum anni de gloriosa et intemerata ac semper virgine Maria ...“ f. 74. „Absolutio a pena et a culpa.“ f. 74'—118: razne molitve in pobožne pesmi, f. 118—119. „Subscripte indulgencie sunt quas quilibet persona ordinis Charthusiensis omni die per totum annum eonsequi poterit... et has dominus noster sanctissimus Sixtus papa quartus sua grada eoncessit. Anno 1482.“ f. 119—119'. „Secuntur nune certi dies in quibus est stacio et ple- naria remissio omnium peccatorum." f. 120—183. „Liber suplicacionum Augustini. .96. (f. 120') Anno incamate deitatis M° CCCC 0 92° in commemoracionem omnium fidelium animarum inceptus est liber... (f. 121). In nomine sanete trinitatis... Summe feliciter incipit liber suplicacionum beati Augustini episcopi de divinis seripturis collatus... (f. 121'). Incipit prima pars. Surama trinitas X (f. 182) domine in nos. Per dominum ... Die Lucie gloriosissime virginis et martvris. Anno nonogesimo se- eundo. (f. 182'). Summe feliciter finit hic liber suplicacionum quo melius haberi non potest puto pro (f. 183) viris contemplalis et est ex conpilacione beatissimi Augustini Vponensis ecclesie episcopi dulcissimi. Maria virgo castissima ora pro nobis. Anno 1497 Johannis Baptiste." F. 1: bistrska štampilija. 25. 43 Pergament: — 14. stol.; — 19 X 13-3 cm; — 103 fol. (= 11 kvat. — 1 sept. — 3 listi, od desetega kvaternija manjkata med ff. 77—78 dva lista); — gotska knjižna minuskula, dva stolpca, ena roka; — vez iz lepenke z usnjenim hrbtom in vogali iz 18. stoletja. f. 1—92. Knjige prerokov Izaije, Jeremije, Ezekiela, Da¬ niela, Ozeje, Joela, Amosa, Abdije, Jone, Miheje, Nauma, Habakuka, Zofonije, Hageja, Caharije in Malahije, s predgovori sv. Hieronima in biografskimi podatki o posameznih prerokih. f. 92—103. Knjiga J o h (f. 92: „In terra quidem X eius Ce- • heauith" [podatki o Jobu]; — f. 92'—93: „Cogor per singulos X ex alio- tum negotio" [dva predgovora sv. Hieronima k Jobovi knjigi]; — f- 93 ~-103: „Vir erat X plenus dierum. Etc.“ Sledi od druge nekoliko poznejše r oke „Hic finitur liber Job"), f. 103—103': prazno. 77 Vez tega rokopisa je prav taka kakor mnogih knjig licejske biblioteke, katerih bistrsko provenienco se da prav lahko dokazati, prim. na pr. knjigo pod sign. 13031. IV. JURKLOŠTRSKI ROKOPISI. V ljubljanski licejski knjižnici, v katero so po razpustu samo¬ stanov dospele knjige in rokopisi iz nekdanjih redovnih naselbin na Kranjskem, hi pravzaprav ne pričakovali rokopisov iz štajerske kar¬ tuzije v Jurki oš tru (samostan ustanovljen 1167—1174, obnovljen 1209, predan 1596 jezuitom v Gradcu). Jurklošter je spadal med „sIo- venske kartuzije (Žiče, Bistra, Jurklošter, Pleterje), katere so stale v najožjih stikih in tvorile od 1. 1415. medsebojno duhovno zvezo; zato so bili med njimi tudi kulturni stiki dokaj živahni. Samostani so si med- seboj izposojevali in zamenjavali rokopise. Tako sta dospela, kakor kažejo beležke v kodeksih samih, rokopisa 12 in 27 iz Jurkloštra v Bistro, in isto pot je verjetno napravil rokopis 40, kateri je spisan v Jurkloštru. Iz Bistre so dospeli rokopisi v Ljubljano. Sicer nam o jurkloštrskih rokopisih in tamošnji biblioteki ni dosti znanega, akoravno nam baš naši kodeksi kažejo, da je v gotovih dobah moralo tamkaj biti dovolj kulturnega življenja in literarnega dela, celo z originalnim značajem. Jurkloštrski rokopis 27 obsega spise Sifrida iz Švabskega, spisane v sredini 13. stol. v Jurkloštru samem. Rokopis 12 obsega istotam 1. 1401. napisani tekst večje legende sv. Katarine iz Siene z lastnoročnimi opazkami svetničinega prijatelja Štefana M a coni j a iz Siene, takratnega generalnega priorja kartuzijanskega reda s sedežem v Žičah (več o tem pri opisu rokopisa samega). Mihael iz Prage, katerega imenuje rokopis 40 (f. 104') „vir in scripluris divinis valde expertus“ je bil jurkloštrski prior in je kot tak umrl 27. sept. 1101 (Pusch-Frolich, Dipl. sacra Stvriae II, 163; Orožen, Das Bisthum und die Diozese Lavant IV, 305; Stegenšek v Voditelju v bogoslov. vedah 1910, 213). Spisal je deli De custodia vir- ginitatis in Remediarium abiecti prioris, kateri je izdal Pez, Bibliotheca ascetica, II, 95—170, 229-469. Jurkloštrska priorja blaženega O d o n a iz N o v a r e (f 15. jan. 1200) in Nikolaja Kempha iz Strasbourga (1447—1451 in 1467—1490 prior v Jurkloštru, 1462—1467 prior v Pleterjih, f 20. nov. 1497), ki sta bila oba literarno delavna, ljubljanski jurkloštrski rokopisi ne omenjajo in ne prinašajo njihovih spisov. O obeh je zbral nekatere podatke Stegenšek v Voditelju v bogoslovn. vedah 1910, 210—214. 78 Sl. 19. Ljubljana, licej, knjižnica, rokopis 12, f. 6'. 12 . 44 Pergament, italijanski; — 1401, maj 20, petek (gl. f. 100); — 33-5 X 24— 25 cm; — 100 fol. (= 10 k vin ter ni jev); — knjižna minuskula v dveh stolpcih, ena roka; — sočasne s pergamentom prevlečene lesene platnice, prelepljene na notranjih straneh s štirimi pergamentnimi stranmi liturgičnega teksta v knjižni minuskuli 14. stoletja (tekst od iste roke na platnicah kod. 27); pri vezavi so uporabljeni tudi pergamentni fragmenti s tekstom iz 14. stol.; na zunanji strani zadnjih platnic je zapisano v danes deloma zabrisanih gotskih niajuskulah 15. stoletja: „Le[gend]a be[a]te Katherine de Senis“; sklepa pri Platnicah sta odpadla. 1 n i c i a 1 e ; f. 6' (F, črka v rdeči barvi, med horizontalnima krakoma črke je na modrem polju upodobljena sv. Katarina v rjavem plašču, z gloriolo 79 in povzdignjenimi rokami, v katerih drži rožni venec, gl. sl. ID), 26' (U, v loku črke na zelenem ozadju sv. Katarina v plašču s kapuco, v rokah drži rdeče ve¬ zano knjigo), 77' (U, v loku črke na zelenem ozadju upodobljena mrtva sv. Ka¬ tarina. zavita v rjav plašč s kapuco, nad inicialo v sočasni kurzivi' .,quia mortua"). f. 1—100 (Rajmund de V i n e i s) Legenda sv. Kata¬ rine iz Siene. — f. 1—1': vsebinsko kazalo; — f. 1'—6: „[I]ncipit prologus in legenda beate Ivatherine admirabilis virginis de Senis sororis de penitencia beati Dominici fundatoris ordinis fratrum predicatorum. Vox spiritualis est aquile X sacre virginis procedamus“; — f. 6—6': ,-Incipit secundus prologus in legenda sancte Katherine virginis. Dixit 1’ilius Ysay X terminatur totum opus ad laudem... Amen. Explicit prologus etc.“; — f. 6'—100: „Incipit prima pars legende supradicte virginis beate Katherine de Senis sororis de penitencia beati Dominici fundatoris ordinis fratrum predicatorum, in qua tractatur de eius pro- genie et de hiis que erga ipsain contigerunt antequam exiret in publi- cum. Et primo de parentibus eius el ipsorum condicione. Capitulum primum. Fvit vir vnus X cathalogo annotandum per militantem eccle- siam. Quod etema lx>nitas eius michi et ceteris filiis ac filiabus ipsius dignetur concedere que vna in trinitate ac trina in vnitate viuit et regnat in secula seculorum. Amen. Explicit legenda sancte Katherine virginis de Senis, per manus fratris Bernhardi ordinis Carthusiensis 1 Vallis sancti Mauricii in Gvrio. Et sic est finis. Orate pro me. Anno domini M°COCC 0 I°, feria sexta, XIII 0 kal. iunii, bora septima. Deo gratias.“ f. 100': prazno. Pričujoči rokopis ima znamenito historično ozadje. V času, ko je dokončal v Jurkloštru tamošnji kartuzijanski brat Bernard naš tekst življe¬ njepisa sv. Katarine iz Siene (v petek 20. maja 1401. ob 7. uri), bil je že od 1. 1398 (do 1. 1410.) v sosednji žički kartuziji za priorja Štefan Maconi. Ta, rojen istega leta (1347) in istotako v Sieni kakor sv. Katarina, je bil do svet- ničine smrti (30.(4. 1380) njen velik prijatelj in spremljevalec. Po njeni smrti je 1.1381. stopil v kartuzijanski red in postal 1.1398. generalni prior rimske frakcije tega reda s sedežem v Žičah. Štefan je pa bil tudi velik prijatelj Rajmunda de Vineis iz Capue (f 1399), generala rimske dominikanske obedi- ence, nekdanjega izpovednika sv. Katarine in avtorja njene večje legende, katere tekst prinaša tudi naš kodeks. Štefan Maconi se je v Žičah zelo trudil in prizadeval, da bi Katarino iz Siene prišteli med svetnice. Radi te zadeve je iz Žič dopisoval s takratnimi evropskimi vladarji, škofi in velikaši in je. kakor poroča njegov sodobnik Tommaso Caffarini v svojem suplementu k večji legendi sv. Katarine, dal prepisovati legendo sv. Katarine od Rajmunda de Vineis ter en prepis poslal angleškemu kralju Henriku IV. Iz vsega tega je razumeti postanek našega kodeksa v Žičam sosednji kartuziji, v Jurkloštru 1 ordinis Carthusiensis na razuri. 80 (prim. Avg. Stegenšek, Konjiška dekanija, 228—234; po Le Couteulx, Annales ordinis Carlhusiensis, II). Najvažnejše pa je, da je Štefan Maconi sam glosiral tekst našega kodeksa z opazkami k dogodkom iz Katarininega življenju, pri katerih je bil soudeležen. Poleg našega so znani še štirje rokopisi, v katerih se nahajajo slične glose k življenju sv. Katarine, koncipirane od Štefana Maconija, in sicer v treh roko¬ pisih v Bihlioteca Nazionale di Brera v Milanu, signiranih AD IX 38 (legenda Rajmunda de Vineis), AD IX 11 (manjša legenda Katarine iz Siene). AD IX 35 (beneški Processus o Katarini), ter v lat. rokopisu 10151 v Vatikanu (legenda Rajmunda de Vineis). Kakor mi na ljubezniv način poroča g. Robert Fawtier, bibliotekar na John Rvlands Librarv v Manchestru in avtor monografije o hagiografskih virih za sv. Katarino iz Siene, podajajo beležke našega kodeksa nekatere doslej neznan« podatke za svetničin življenjepis (Sainte Catherine de Sienne. Essai de critiaue des sources, Pariš 1921, 112—113, 115—117). Študij teh glos in njihovega razmerja do drugih podatkov o sv. Katarini ni naloga opisa našega rokopisa. Priobčiti hočem na tem mestu samo njihovo besedilo: f. 75 (k tekstu legende v izdaji AA. SS, apr. III, 933. pars II, cap. XVII) »Prior predictus Beriguardi tune erat dominus Christoforus qui postea fuit dominus Karthusiensis. Et tune ab eius ore eciam audiui supraseripta ego frater Stephanus prior Karthusiensis licet indignus." f. 95 (k tekstu v citirani izdaji, 954, pars III, cap. VI) »Ego quoque frater Stephanus etc. noui hominem et predictis interfui de uirtute quidem sacre virginis esultans in domino, de miserabilibus hominis vero defectibus cordia- liter dolui.“ (Gl. sl. 20.) f. 99 (k tekstu v citirani izdaji, 958. pars III, cap. VIII) »Ego frater Stephanus nune 1 indignus prior Carthusiensis hoc tempore fui Florencie cum predicta sacra virgine Katherina et inter ceteros imposuit michi ut adnun- ciarem futurum scandalum quod preuidebat, nisi remedium imponeretur absque mora. Super quo sollicite quidem et fideliter sed frustra laboraui quoniam etc. Et cum postmodum a multitudine tumultuancium impiorum euaginatis ensibus ad mortem impeteretur ab oracione surgens et illos alacriter obuians erat ipsa virgo media inter dominam AIexiam et me, et tantam vir- tutem et constanciam fuit a domino consecuta, ut miro modo de sua pleni- ludine redundaret in nos. Taliter enim uerbo et exemplo suo nos in domino roborauit ut paupertas mea non solum intrepida sed eciam auida reperiretur ad martirium. quod quidem apertissime noui non fuisse meum. Et ideo totum referatur ad honorem et laudem dei et huius fidelissime sponse sue etc.“ Rokopisno gradivo o sv. Katarini se je nahajalo v Žičah še v drugi polovici 17. stoletja, kajti ko je kranjski historiograf J. L. Schoenleben sestav¬ ljal svoj spis o Brezmadežni Devici Mariji dobil je od takratnega priorja iz Žič nianuskripte Štefana Maconija o sv. Katarini (Schoenleben. Palma Virginea R>71. 69, 71; Fr. Ušeničnik v Katoliškem obzorniku, VIII, 1904, 421). ' za nune črtano p r i o. 81 *mi h miantvS iitifrebtVČ' Oiiniis |smcbtU> litimvut:tqi flftfftflcuc q me pVe/ZTr z 16. stol., dva kovinasta sklepa; — iniciale skoraj na vsaki strani; — muzi¬ kalične note od f. 16' dalje. f. 1—14. Antifonarij za dneve od pondeljka do sobote. f. 14': prazno. f. 15—45': Antifonarij za posamezne tedenske dni. 85 f. 45'—57: „Incipiunt y m p n i per totum annum...“ f. 57': prazno. f. 14: „Is liber datus commodato a venerabili patre domino Cvpriano priore domus Pletriach domui Franicz, repetitus restituatur domui Pletria- censi die et festo diui Jacobi anuo 1539.“ 146 . 48 Papir; — 15. stol., prva polovica (f. 35—75': 1449; f. 89—100: 1438; f. 106' — 110: po 1. 1433.); — 14-3 X 10-5cm; — 111 fol. (= 10 seksternijev, od prvega seksternija manjka prvi list, od tretjega med f. 32—33 eden list, med f. 75—76 je odrezanih 6 listov, od zadnjega seksternija manjka zadnji list); — gotska knjižna minuskula; eden stolpec; prva roka f. 1—75', 77—88, 100'—110; druga roka f. 76, 88', 110'—111'; tretja roka f. 89—100; — lesene z usnjem prevlečene platnice, na notranjih straneh obložene s pergamentnimi listi in prelepljenim tekstom v gotski minuskuli 14.—15. stoletja; sklep odpadel; kodeks uvezan iz dveh delov (f. 1—88, 89—111). F i 1 i g r a n : trovrhata gora v krogu s križem na najvišjem srednjem vrhu. f. 1—15: (začetek molitve o Jezusu manjka) „... morbos verum X vnica corona et gloria per...“ f.16—17': „Oracio de sancta Maria. Ave Maria X et regnas deus. Per omnia etc.“ f. 18—22. „Prologus super oracionem secpientem. Incipit o raci o de sacramento corporis et sagu inis (!) domini nostri Jhesu Christi... habens IX partes ... ex primis 1 litteris dictarum parcium trahens nomen quod est Carthusia... Incipit prirna pars ora- cionis que vocatur Carthusia. Oracio ad patrem. Creator omnium rerum ...“ f. 22. „0 Maria piissima...“ (molitev). f. 22'—23. „Ave mundi spes Maria...‘ (pesem). f. 23'. „Omnipotens et misericors deus ...“ (molitev). f. 24—26'. „Oracio bona ante missam. Secundum ordinem Mel- chisedech...“ f. 26'—27'. „Oracio bona de sanctu špiritu ante missam. Adesto nune michi...“ f. 28—34': razne molitve. f. 34'. „De sacramento Eucaristie versus. Constat in altari.. f. 35—75'. (J o h a n n e s N v d e r). „A lphabetarium diuini a m o r i s. Ad honorem omnipotentis dei X et pro dono huius libelli sit nune et... Et sic est finis alphabetarii diuini amoris, seriptum anno 1 za primis črtano 1 r a r u m. 86 domini M°CCCC°XLIX 0 in Pletriach per fratrem Conradum de Spira pro tune ibidem professum.“ f. 76. „De sancta Barbara orado." (Od kasnejše roke.) f. 76': prazno. f. 77—87'. „Peregrinaciones terre san e te que a mo- dernis peregrinis visitantur... Peregrinaciones Joppen id est Affa usque ad Jherusalim. Primo in eiuitate Joppen X gaudia consequamur qui... f. 88. „De quinque \vlneribus Christi." f. 88. „[D]omine Jhesu Christe filius dei...“ (molitev), f. 89—100. „Domine labia mea aperies X pervenire concede qui... Explicit cursus de passione. 1438.“ f. 100'. „Omnia que fecisti nobis domine ..(molitev), f. 101—104. „Nota quod senciendum sit de prede- stinaeione et tenendum. Vbi sciendum est secundum doetores X neque ad dexteram neque ad sinistram etc. Et tantum de illo. Collecta per m a g i s t r u m Heynricum de Hassia qui obiit anno do¬ mini M°CCG°XCVI 0 , 1396°.“ f. 104'—105. „Leo papa. In octava epiphaniae in V* lectione. Qui e.vperiri cupit...“ f. 105—105'. „Ex sermone beati Gregorii papae quod sequitur in sexagesiina. Omelya de semine. Si ergo fratres ...“ f. 106: prazno. f. 106'—110. „D i c t a m e n magistri Nicolai de Din- ckelspiihel qui obiit anno domini 1433° in quadragesima. Christus nobis tradidit formam bane viuendi X et a malo liberet in eternum. Amen. Scriptum in Pletriach 14. f. 110'—111': razne molitve od roke II. Na pletersko provenienco kodeksa kažejo sledeče beležke: a) „Alpha- betarium divini amoris“ (f. 35—75') je začel pisati 20. aprila (to je prvi dan po nedelji quasimodogeniti) 1449. in ga ta dan spisal do f. 41 pleterski profes brat Konrad iz Speiera (zapisan na f. 41 in f. 759; b) zapis na notranji strani sprednjih platnic od I. roke: ..Anno 1434" tercio ydus oetobris videlicet in die sancti Colomanni obiit illustris princeps ac generosus dominus dominus Iler- mannus comes Cilie ffundator domus sanete et indiuidue trinitatis in Pletriach, ibidem ante summum altare sepultus. cuius anima requiescat in pace. Amen. '— Iste libellus est domus throni sanete et individue trinitatis in Pletriach" ordinis Carthusiensis“; 3 c) na notranji strani zadnjih platnic ..graue Herman v on Čili obiit 1434° Colomani;“ d) na f. 74' „iste liber est domus throni sanete trinitatis in Pletriach ordinis Carthusiensis"; e) zapis na f. 110 „scriptum in 1’letriach 14..“ 1 Dve številki letnice izradirani. 5 Tekst od throni do Pletriach na razuri od poznejše roke. "Za Carthusiensis razura. 87 VI. Gornjegrajski rokopisi. O biblioteki gornjegrajskega benediktinskega samostana, kateri je bil ustanovljen pred 1. 1140., 1.1463. vtelešen novi ljubljanski škofiji, a 1. 1473. zatrt, nam ni znanega skoraj ničesar. Zdi se pa, da ni bilo šte¬ vilo rokopisov v nekdanji opatiji neznatno. Sklepam to iz ohranjenega zapisnika kodeksov', katere je 1. 1439. benediktinski samostan v Melku na Avstrijskem poslal gornjegrajskemu samostanu (prim. Th. Gottlieb, Mittelalterliche Bibliothekskataloge Osterreichs, I, 142). Prejkone so ve¬ čino teh rokopisov uničili in raznesli ob priliki velike plenitve samostan¬ skega imetja 1.1463., za časa predaje samostana ljubljanski škofiji (Orožen, Das Benediktiner-Stift Oberburg, 200). Gornji Grad je bil od takrat dalje pogosta rezidenca ljubljanskih škofov. Tjakaj so prenesli za časa škofa Tomaža Hrena tudi biblioteko ljubljanskih stanov, kateri so po vsej priliki pridružili biblioteke ne¬ katerih umrlih ljubljanskih škofov. Ko je 1. 1784. ljubljanski škof Her¬ berstein privolil, da se biblioteka kranjskih stanov preda javni biblio¬ teki, katera se je imela ustanoviti v Ljubljani, dobila je ta z nekdanjimi stanovskimi tudi knjige in rokopise iz bibliotek nekaterih ljubljanskih škofov (Stefan v Mitteil. d. Musealvereines f. Krain, 1907, 15). Tako se nahajajo danes v rokopisnem oddelku licejske knjižnice kodeksi z ex librisi škofa Ivana Krstnika pl. Seebacha (1558—1568), škofa Tomaža Hrena (1599—1630) in njegovega brata Andreja, ljubljanskih škofov in gorenjegrajske biblioteke sploh (kod. 23, 49, 51, 65, 78). Kod. 75 ima na hrbtu vezave prav take signature in naslovne lističe kakor kod. 49 in 78, v katerih so zapisi škofa Seebacha in gornjegrajske biblioteke. Pergament; — 14. stol., druga polovica; — 21 X 155 cm; — 73 fol. (= 1 kvinterriij + 8 kvaternijev, med ff. 10)11 manjka ena pola, od zadnjega kvaternija je odrezan zadnji list); — gotska knjižna minuskula; dva stolpca (f. 2—35, 43'—73) in eden stolpec (f. 35'—13); prva roka f. 2 —35, druga do šesta roka (f. 35'—13); sedma roka f. 43'—73; — sočasne lesene z usnjem pre¬ vlečene platnice, sklep in kovinasti gumbi deloma odpadli. f. 1 — 1': prazno. f. 2—14. (Pseudo -Aristoteles). „Incipit liber secreti secretorum Aristotilis ad Alexandrum regem Magnum. Domino suo excellentissimo et in cultu Christiane religionis serenissimo Gvidoni de Valencia ciuitatis Tripolis glorioso pontifici Philippus suorum minimus clericorum. ..“ (posvetilo prevajalca iz arabskega v latinski jezik); f. 2'—3: vsebinsko kazalo; — f. 3—3': „Prologus de vita Aristotilis. Deus omnipotens X sub hac forma;" — f. 3': „Epistola Alexandri regis ad Aristotilem. Doctor egregie X alie nationes;“ — f. 3': erba Jo- hannis translatoris libri. Johannes qui transtulit X sub hac forma; 88 f. 3'—4': „Epistola ad Alexandrum regem. O fili karissime X quesitas pecunias;“ — f. 4'—14: „Primum capitulum de IIII° r diuersitatibus re- gum et modus eorum circa largitatem et auaritiam. Reges sunt X pro- babiliorem partem. Completus est tractatus de signis et moribus natura- libus hominum ad regem magnificum Alexandrum qui... Explicit liber Aristotilis... (tekst od ekskl. poglavja ,,De horis dormiendi vel am- bulandi“ do poglavja „De nunciis" manjka). f. 14—16'. Traktat iz astronomije. „Circulus excentricus X in suo deferente." f. 16'—23. „Liber recapitulatonis (!) astronomie et nigromantie conpositus a fratre Alberto episcopo Ra- tisponense. Occasione quorundam librorum X interrogatio de ne- gotiatione." f. 23—35'. „Incipit tractatus fratris Alberti de arti- bus et operacionibus in naturalibus. Phvlosophus Arv- stotiles X ineuitabilem iniquitatem.“ f. 35'—43. Trije traktati o seksualnih stvareh. f. 43'—73. „De naturis animalium..." (predgovor). — f. 43'—45': „De mulieribus et conceptu earum et de hominibus et naturis et multis regvlis generalibus eorvndem. Sicut Democritus ...“ F. 2: „Sum Thomae et Andreae Chronn fratrum.“ ..Bibliothecae Ober- burgensis." (stara signatura na lističu prilepljenem na hrbtu vezave: „24“ in zabrisan naslov dela). Papir; — 15. stol., druga polovica; — 29 3 X 21 5 cm; — 254 fol. (= 20 sek- sternijev + 1 septernij); — gotska kurziva, dva stolpca, ena roka; — sočasna v ez v lesene z belim usnjem prevlečene platnice s kovinastimi gumbi in dvema sklepoma; pred in za glavnim tekstom je uvezanih in deloma odrezanih več pergamentnih in papirnatih listov; od treh pergamentnih in osmerih papir¬ natih listov spredaj je ostal deloma cel samo eden pergamentni list z molitve¬ nim tekstom v knjižni minuskuli prve polovice 11. stol.; zadaj imamo osem Papirnatih in štiri pergamentne liste, od zadnjih sta ostanka dveh popisana z istim tekstom in od iste roke kakor oni spredaj, na ostalih je pa prepisana listina, katero je naslovil Marko, škof v Urbinu. škofu, vikarju in proštu \ Eiehstattu, dekanu pri sv. Mavriciju v Augsburški škofiji in drugim osebam, ier vanjo vpletel dve listini papeža Pija II. z dne 26. nov. 1459. I n i c i a I i: f. 1 (C, v loku rdeče barvane črke kleči kronana Mati Božja z gloriolo, perorisba), 45 (S). Filigrana: trovrhata gora v krogu s križem na najvišjem Arhu. iehtnica. Neume na spredaj uvezanem pergamentnem listu. 89 f. 1—254. Komentar k tretji knjigi sentenc Petra Lombarda. — „Cvm venit igitur X filiorum dei. Iste est tercius liber sentenciarum Petri Lombardi. In quo magister specialiter X qui legem dedit Jesus Christus deus ....“ f. 254': prazno. f. 254: ,.Ex Bibliotheca Ioannis Baptistae a Seepach" (roka 17. stol.). 51 . 51 Papir; samo prvi list je iz pergamenta; — 15. stol., prva polovica; — 29 3 X 22 cm; — 229 fol. (= 1 list + 19 seksternijev); — gotska minusknla, en stolpec; — lesene z rjavim usnjem prevlečene nekoliko kasnejše platnice, ko- vinasti gumbi, vogali in sklepi deloma odpadli; notranji deli platnic prevlečeni s pergamentnima listoma, popisanima z jurističnim tekstom v gotski kurzivi 15. stol. I n i c i a 1 e. Naslov na f. 1' v rdečih, zelenih, rožnatih in modrih kapi¬ talnih črkah. Iniciale v modri, zeleni, rožnati, rdeči, vijoličasti in okrasti barvi z rastlinsko ornamentiko na f. 1' (C), 14 (P), 29 (T). 47' (N), 64 (D), 77' (U), 110' (C), 126 (P), 143 (I), 165 (H), 183 (D), 194' (U). F i 1 i g r a n : trovrhata gora v krogu s križem na najvišjem srednjem vrhu. F. 1: „Ex libris illustrissimi principis episcopi Labacensis eiusque bibliothecae Oberburgensis" (od roke 17. stol.). f. 1'—77. „Anicii Manlii Seuerini B o e t i i exconsvlis ordinarii pa- tricii philosophiae consolacionis liber primvs incipit. Car- mina qui quondam X cimeta cernentis" (skoraj vsakemu poglavju sledi komentar). f. 77'—107. Pseudo-Boetius, Tractatus de disci¬ plina s c h o 1 a r i u m. „Uestra nouit intencio X inquinamenta per- manebunt. Amen“ (skoraj vsakemu poglavju sledi komentar), f. 107'—109': prazno. f. 110—192'. Komentar k Boeci jevemu spisu „D e c onsolatione philosophiae. „In nomine domini. Amen. Circa huius libri X aperta sunt oculis quoniam est deus benedictus . .“ f. 193—193': prazno. f. 194—226. Komentar k spisu „D e disciplina s ebo¬ la r i u m.“ ,.Studia te clarum X largire dignetur inmensa trinitas...“ f. 226'—227': alfabetičen imenik k spisoma „De consolatione phi¬ losophiae" in „De disciplina scholarium." f. 228—229': prazno. 52 (= 65. Papir; — 15 stol., druga polovica; — 28-5 X 21,3 cm; — I + 214 fol. 1 seksternij -f- 1 list + 17 sekst., od zadnjega seksternija manjkata dva 90 lista); — gotska minuskula, dva stolpca, tri roke (1—202, 202'—204, 205—207); — lesena z usnjem prevlečena sočasna vez, kovinasti gumbi in deloma odpadla sklepa; na notranji strani sprednjih platnic beležke v latinskem in nemškem jeziku o načinu razlage sv. pisma. F il igr a na: trovrhata gora v krogu, trovrhata gora s sedmerolisto cvetlico na najvišjem srednjem vrhu. f. I—I: prazno. f. 1—6 (začetek manjka): vsebina posameznih „distinkcij“ četrte knjige sentenc Petra Lombarda z opazkami o „dubia circa textum“ pri vsaki distinkciji. f. 6': prazno. f. 7—202. Komentar k četrti knjigi sentenc Petra Lombarda. „In nomine patris... Cum desiderarer X ecclesie trium- phanti etc. Et sic est finis personis sit gloria trinis et cetera." f. 202'—204'. „Secuntur nune canones penitencionales quos sacer- dos scire tenetur...“ f. 205—207. „Hic signantur epiedam dubia circa deffectus sacra- menti altaris contingencia. Si contingit X tenet priuatum. Hoc Grego- rius. Etc.“ f. 207'—214': prazno. F. 1: notici iz 16./17. stol. .,Ex Bibliotheca Ioannis Baptistae š Seepach", ..Ex Bibliotheca Oberburgensi Illustrissimi Principis Labacensis." (stari signaturi na hrbtu vezave: „Sanctus Isidorus de summo bono k’ 30“, „51 Sanctus Isidorus De summo bono manuseriptus".) Papir, samo f. 1 in 246 perg.; — 15. stol., druga polovica; — 29 X 22 cm; — 216 fol., prvotno je kodeks obsegal samo f. 6—245. f. 2—5 in f. 1 ter f. 246 kot ovoj so privezani še-le pozneje; — gotska kurziva, dve roki (f. 1'—4', '—244'); — sočasne, oziroma ne dosti kasnejše lesene z rjavim usnjem prevle¬ čene platnice s kovinastimi sklepi. Filigrani: tehtnica, trovrhata gora s križem na najvišjem srednjem vr hu, glava konja-enorožca, troperesni rastlinski list. nakovalo s križem. f. 1'—4': citati in razne notice o cerkvenih vprašanjih, pravicah laikov v cerkvenih stvareh, desetinah (f. 2), cerkveni lastnini (f. 2'), r °pu cerkvenega imetja (f. 4'), pokopališčih in pokopih (f. 3'—4) itd. f. 5—5': prazno. f. 6: vaje v pisavi gotske kurzive 15. stol., od raznih rok. f. 7—14: spis o skrbi za dušni blagor, „Qveso te anima X vitam *’heam places etc.“ f. 14 — 69. Izidor iz Seville, Libri sentenliarum. 1- 14: vsebinsko kazalo; — f. 14 — 69: ..Incipit liber primus quod deus 91 suinmus et 1 incoinmutabilis sit. Svmmum bonum X letificandos con- cludit. Expliciunt sentencic Ysidori egregij doctoris etc. etc.“ f. 69—115'. Augustinus, Stimulus amoris Jesu Christi. — f. 69—70: vsebina; — f. 70—70': „Hec Augustinus. Ineipit prologus... [A]d te leuaui X gracia irrigante. Amen." — f. 70'—115': „Incipit liber qui stimulus Jesu Gristi vocatur. [T]ransfige dulcissime domine X nobis concedat qui.. f. 115'—125. „Ineipit tractatus reuerendi doctoris magistri Heinrici de Hasia super exposicionem misse. Expo- sicio misse. Qvam breuis X ideo sufficiunt que dieta sunt. Deo gracias. Amen solamen." f. 125—125'. „De misericordia domini. [Njvllus de misericordia...“ f. 126—190'. Guido de M on te Rotherii, Manipulus curatorum. — f. 126—126': „Incipit liber qui dicitur manipvlus euratorum editus a magistro G\vidone de Monte Rotherj in ciuitate Thuroli" (sledi vsebina); — f. 126': „Reuerendo in Christo patri ac domino domino Raymundo diuina prouidencia sanete Valentine sedis episcopo.,.“ (avtorjevo posvetilo); — f. 126'—127: „Incipit prologus... Qvoniam ut ait Malchias X ad popidi informacionem. Tractatus vel traetus"; — f. 127'—190': „Capitulum primum. Qvantum ad sacramenta X de confessione. Et hec sufficiant etc. Deo gracias." f. 190'—200. (Procopius notarius Novae civitatis P r a g e n s i s.) „[C]vm de presentis exilii X mori discat. Finis huius opusculi de arte moriendi etc." (Prim. A. Podlaha, Soupis ruko- pisu knihovnv metropolitni kapitolv Pražske, II, 553, n. 1658.) f. 200—200'. „[S]equitur alius modus disponendi se ad mortem quem pertraetat quidam monachus cellica ordinis Chartusiensis X in futuro iudicio. Amen. Explicit ars moriendi." f. 200'—205'. „Incipit libellus de puritate, quomodo doleat bomo ut purgetur a peccato. [Vjolens purgari X fidelibus viuis et defunctis qui te rogant. Et sic est finis huius operiš." f. 205'—211. ,.Ineipit tractatus magistri Heinrici de Hassia reuerendi doctoris de miseria mundi. [VJenerando domino ac genere preclaro Johanni de Eberstain camerario Maguntino X ad elherna vadunt. Sit laus deo omnipotenti. Et sic est finis huius opusculi, h. k." f. 211—222. „Incipit formula honeste vite sancti Bernhardi. Dilectissimis in Christo Jhesu fratribus X a purgatorio et absolvo, qui... Explicit...“ f. 222—228'. „Sepcies in die laudem dixi X eam possidebit.. . Hec magister J o h a n n e s Bero s.“ 1 Korig. iz est. 92 f. 228'—230'. ..Incipit preparatorium ad graciam siue c o m m u n i o n e m. Et sequitur capitulum primum de dignitate hospitis. Rex regum dominus X mecum nune et per... Collecta de glosa super cantica et extracta de conflictu racionis et conscientie. Sit laus deo.“ f. 230'—233'. „Secuntur questiones de extrema vne- c i o n e magistri N i c o 1 a i j de Dinklspuhell super partum setenciarum (!). Prima que sit forma extreme vnccio- nis. [N]otandum quidam dixerunt X per episcopum consecrato etc. Hec Magister Nicolaus de Dinklspuhell." f. 234—237. „Omelia beati Augustini episcopi ad heremitas de contemptu mundi et fallaciis huius s e c u 1 i. [VJerbum dei X in vnitate spiritus sancti deus benedictus Per ... Hec Augustinus in omelia ad ...“ f. 237'—242'. „Exhortatio sancti Jeronimi de t i - hiore domini. Hortor vos karissimi X que Christus est. Aduerte karissime supraseripta nam hec Jeronimus circa obitum suum loque- katur discipulis suis.“ f. 243. „[H]oc opus frater Bonauentura cardinalis dicitur c °npilasse in quo informat et ammonet quosdam sacerdotes minus caute e t incircumspecte celebrantes ...“ f. 243—243'. „Jhesum Christum in salute populi missum X caritas ^ei nos conseruet et dirigat nune et semper. Finitur epistola magi¬ stri Johannis Marienvverder sacre theologie professoris missa 0 u c i Austrie Alberto per modum exhortacionis etc.“ f. 244—244'. „Modus examinis faciendi de qualitate persone vi- ^ e ntis visiones et de modo habendi eas et de qualitate materie visio- nu m et reuelacionum. Dicunt sancti patres X maturi examinis. E x - * r a c t a sunt de libro beate Brigitte virgine Swecie. et est capitulum secundum libri tercii voluminis eius prophecie." f. 245—246': prazno. 54 78. (na hrbtu stara signatura: F...) Papir; — 14.—15. stol. (i. 1—124': konec 14. stol., po 1. 1387.; f. 124'—186': | >rva Polovica 15. stol.); — 29-5 X 20 5 cm; — 186 fol. (= 1 kvat. + 9 sekst. + list + l sekst. + 1 kvint. + 5 sekst.; manjka prvih pet listov, trije listi med ' 4 7/48, štirje listi med f. 104/105, en list med f. 126/127 in zadnji listi za f. 186); kodeks je uvezan iz treh delov (1-105'. 106-126', 127-186'); - gotska m n« >«uia in kurziva; dva stolpca f. 1'—104' in 127-186; eden stolpec f- 106-126, štiri roke (l'_104'. 106-124', 124'-126, 127-186'); - lesene z usnjem prevle '' L ‘'ie platnice z dvema skoraj popolnoma odpadlima s • epoma, n ^ strar »i sprednjih platnic je prilepljen papirnati list z < < om a ^ ^ ^ Var ja od besede ..profeeto" do besede ..prorogo". kateri je. kakor P na f- 175'. pomotoma izostal istotam v glavnem tekstu. 93 F i 1 i g r a n i: volovska glava z zvezdo med rogovi, v treh različnih oblikah; poluniesec z zvezdo. f. 1: „Ex Bibliotheca Ioannis Baptistae a Seepach", od roke 17. stol. dodano „inde Bibliotheee Oberburgensis." f. 1'—30. „Hoc opusculum in tres partes diuiditur. In prima agit de deciinis et voto et redempcione voti et huiusmodi, in secunda parte agit de VII sacramentis ecdesie cum suis attinenciis, in tercia parte agit de symonia et vsuris et rapinis et reslitucione earum et aliis tytulis impositis. Primo autem de decimis videamus. De decimis capitulum primum. Decime ut ait decretum X (f. 29') ignoranciam presumatur. Super operiš imperfeccionem veniam postulo a lectore et oret pro me misero Wernhardo ad dominum Jesum Christum. Amen.“ (Sledi vse¬ binsko kazalo do f. 30.) „Explicit hoc totum in funde da michi potum etc.“ f. 30—46'. „Ineipit tractatus beati Bernhardi quo- modo quisque cognoscat se ipsum et deum. Mvlti mita (!) sciunt X psalmorum affectus indueris etc. Explicit...“ f. 47—47': „Esse quid est ex se deus est per quem datur esse ...“ f. 48—48': prazno. f. 49—73'. „Incipit epistola beati Eusebii ad beatum Damasium episcopum Portuensem et ad christianissimim (!) Theodo- nium Romanorum senatorem de morte gloriosissimi Jero- nimi doctoris e x i m i i. Patri reuerendissimo Damaso X possides adipisci. Explicit...“ f. 73'—78'. „Incipit epistola venerabilis doctoris Augustini episcopiad beatum (f. 74) Cyrillum secundum Jero- solimitanum pontificem de magnificencia eximii doctoris Jeronimi rubrica etc. Gloriosissime Christiane fidei X defraudatur desiderio. Explicit...“ f. 78'—104'. „Incipit epistola sancti Cvrilli Jerosoli- m i t a n i ad beatum Augustinum doctorem eximium de m i r a c u 1 i s beati Jeronimi (f. 79) doctoris magnifici rubrica. Vene- rabili viro X memor mei esto. Deo gracias etc. Explicit.. f. 105—105': prazno. f. 106—123. „Assit principio sancta Maria meo. Quomodo sola sedet probitas flet ingemit alleph X finis adest mente vobis iam dico valete." f. 123'—124'. „Coronica modemorum" (kronikalične beležke iz avstrijske, ogrske itd. zgodovine, od I. 1143 [recte 1243] do konca 14. stol.). f. 124'—125'. „Rueger von Pechlam. Anno domini M™ Levvpold ist gewesen...“ (kratke notice iz zgodovine Babenberžanov in Habsbur¬ žanov, od Leopolda I. do kralja Albrehta I. in njegovih sinov, v latin¬ skem in nemškem jeziku). f. 126: notice o razcepitvi praške univerze, Husu, Husitih in kon- stanškem koncilu. 94 f. 126': prazno. f- 127—186'. Latinski slovar imenovan „Lucianu s“. „Cvm iuxta sapientis ... Abba ...“ (konec manjka, zadnja razložena beseda je „tartarus“). VIL Rokopisi različne provenience. 4 . 55 Pergament; — 14. stol.; — 35-5 X 23-5 cm; — 206 fol. (= 2 seksternija ,f- 1—21] + 17 kvaternijev + 4 listi [en lernij z dvema odrezanima listoma] 4 kvaterniji [f. 165—196] + 1 binij + 6 listov); — gotska knjižna minuskula dalij, tipa, dva stolpca, ena roka; — renesančna vez v lesene z belim usnjem prevlečene platnice iz 1. 1564. (na notranji strani sprednjih platnic zapis „illi- gatus Labaci per Christophorum \V16s, anno 64to); kovinasta sklepa deloma odpadla; notranja stran zadnjih platnic je prelepljena s pergamentnim listom, katerega je roka 15. stol. popisala z brevirskim tekstom. \ rdeči, modri, beli, črni, rjavi, lilasti in zlati barvi ornamentirane ‘ni cia le na f. 1 (P, A), 14 (B), 16' (C), 31 (D), 37' (E), 44' (F), 51' (G), 55' (H). 58 ' (L- 67' (K), 68 (L), 76 (M), 87' (N), 93 (O), 99 (P), 119 (Q), 121' (R), 127' (S), 146 (T), 154' (U), 162 (X), 162' (Y), 164 (Z), 165 (C), 165' (O), 172' (C), 177' (Q), 18 3' (D), 188' (C), 193' (P), 198 (Q), 203' (C). L. 1—164'. Papias, latinski realni slovar. — f. 1: predgovor, „Potui si mee uoluntati X Aimo, Plato, Fulgentius"; — f. 1 <4 ° 164: alfabetično urejeno slovarsko gradivo; — f. 164': sklepne avtor¬ jeve besede, „Infinitas benedictionis gratias X perfluam sapientia cum Patre ... Amen. Ergo fratres mente pia pro me rogitate, Papia.“ f. 165—203. Cassiodorus Senator, Variae. — f. 165—165': "lure senator amans offere hec dona magistro cui plus eloquio nulla ‘hetalla placent. Incipit prologus in libro numero .XII. magistri Aurelii Cassiodori Senatoris, viri clarissimi et qui uariarum dicuntur. Cvm hniltorum X iuditia sustinemus. Explicit prologus;" — f. 165'—203: >■ 1 heodoricus rev imperatori. Oportet nos clementissime imperator X diunificentia principalis" (vsaka knjiga ima posebno vsebinsko kazalo; Prvotno je rokopis obsegal vseh 12 knjig, danes je med f. 200/201 iz¬ trganih okoli 32 folijev s tekstom od 21. pisma 7. knjige [leges per- 1‘here] do 15. pisma 12. knjige [arearum pinguis tritura conspicitur]). f. 203—206'. Cassiodorus Senator, De a n i m a. — f. 203: ' sebina spisa; — f. 203'—20(3': „Cvm iam suscepti operiš X hominibus hi[tantur abstergere]". — Ker je pergament iztrgan manjka konec spisa. Za zgodovino tega nedvomno v Italiji nastalega kodeksa so važne notice ““pisane na notranji strani sprednjih platnic. Mogoče je bil kodeks last samo¬ tna v Bistri, a sedanjo vez je dobil 1. 1564. v Ljubljani (ki n q>vipi[i filetrpng totco S ’ illigatus Labaci per Christophorum \V16s anno 64to“). Dne - 4 - julija 1794. ga je bivši cistercijanec Bernard de Schlutterbach. takrat ka- 95 plan ljubljanskega nadškofa, daroval Abrahamu Jakobu Penzelu, profesorju ljubljanskega liceja („Rarae antiquitatis et eximiae raritatis codicem hunc manuscriptum dono mihi obtulit Vigilia Sancti Jacobi, quam Patronum meum pia mente veneror, anni MDCC. XC. I1II. Vir Reuerendissimus simul atque doctissimus Schlutterbachivs, serenissimi archiepiscopi Aemoniensis Capellanus. Meytm] oig avtco! Ita vouet Abrahatnus Jacobus Penzelius, Professor Poe- seos Publicus in Aemoniensi Gymnasio, qui hunc codicem grafa mente accepn eumque in sempiternam donatoris memoriam sedulo semperque seruabit. Faxit Deus vt adhuc diu co vti liceat!“). Ni izključeno, da je stiski ekscistercijanec Schlutterbach pridobil kodeks iz biblioteke 1. 1.784. razpuščenega samostana v Stični. Rokopisni katalog stiskih knjig iz 1. 1790. v licejski biblioteki navaja tudi „Cassiodori opuscula diversa in fol. opus manuscriptum in membra. a script. ano.“ — Toda že 1. 1796. je pridobil kodeks za svojo biblioteko ver¬ jetno baron Jožef Kalasanc Erberg („Bibliothecae Erbergianae adscriptus anno MDCCXC\7“). Končno je 1. 1798. prišel rokopis potom zamenjave v ljub¬ ljansko licejsko biblioteko („Commutatione inita codex praesens Bibliothecae publicae Lycei Labacensis anno 1798 adscriptus fuit. Quod testatur F[ran- ciscusj \V[ilde) Bjibliotheearius Pfublicus"]). Roka, katera je 1. 1564. napisala na platnice beležko o vezavi, glosirala je na mnogih mestih tekst Cassiodorovih Varij v latinskem in nemškem je¬ ziku, a na f. 174' enkrat tudi v slovenskem jeziku: „tiga nima a vvech platit, khai sem nemu dole pustil, ta we ain druge, mu permekhlilu se.“ Slovenske besede stoje ob tekstu iz pisma kralja Teoderika ..possessoribus, defensoribus et curialibus Tridentinae civitatis", kateri glasi: „... nec inferri a quoquam volumus, quod alteri nostra humanitate remisimus, ne quod dictu nefas est, bene meriti munus innocentis contingat esse dispendium" (izd. Mommsen, Mon. Germ. hist., Auct. antiq., XII, 56). 6. 56 Pergament; — 9. stol., prva polovica; — 30 X 22-5 cm; — 126 fol. (te¬ meljni sestav tvorijo kvaterniji, vendar se niso ohranili vsi v svojem pr¬ votnem obsegu, od prvega manjka danes prvi list, medtem ko je drugi te pole prilepljen kot naslovni list na notranjo stran sprednjih platnic; med ff. 21/22 manjka zadnji list tretjega in prvi list četrtega kvaternija, od petega kvaternija sta odrezana med ff. 28/29 in 30/31 dva lista, 13. kvaternij ima na koncu privezana dva folija (99 in 100), od zadnjih kvaternijev sta ostala še dva lista, manjka nekako 8—10 nekdaj popisanih listov); — karolinška knjižna minuskula s kurzivnimi elementi pisma predkarolinške dobe; — več menjajočih se rok, 1. roka (f. 1, prvih 7 vrstic in f. 35 do 67 passim), 2. r. (f. 1. 8. vrsta — f. 34'), 3. r. (f. 35 — f. 67, passim), 4. r. (f. 36, v. 14—25), 5. r. (f. 31, v. 9—15), 0. r. (f. 59, v. 11—25, f. 59'), 7. r. (f. 67, v. 9—f. 100'). 8. r. (f. 76', v. 17—20. f. 101—126'); — lesene z usnjem prevlečene platnice, okovane spredaj in zadaj s peterimi okroglimi železnimi gumbi, od katerih je eden na zadnjih platnicah odpadel; sklep je iz usnja; vez je mo- 96 ' tlftv t(ai^n^wr. ^ -Ji to^Kn^nirocaUu lun ][>- f ] NTLRMVLI^ SAEPECpfej l ^..r-^u./t.bniokfcnp®’* U>a*ur'r Mumorfe-a^^^ t. ncuntur'; ^efnlj[ 3 A.crxpr-opL 5 aJ'rcnpTDwn(iu»urjp«nrft'i^^ f p ^ Qm.xtfnm.ok - CuneL^uil nflneiteC^uoJiT/Iiptf-torib; f.ilf G L 4 -; kreiram Lin^r po 4 riiib^]i* uI.iIia (itbn(>u r nunimru!^.. t>n)f>tfmrp- ( . Vieč!*- V1U.1-' f-lufcjU-vm 'ntv-t eprTrrt-rrr- t’- , .MTtf’ntfmorrtrut~ n ert^-o-vrre-ltf^tfm cj" t *t*n kfbritaCtirrS tiiA:£um Trmpore- f-ttf fr f. jivtrui*- Q.«utl Jum<^mrl.vm c-utrt^ minuf,confubmirr 'rn.oy (VnjTfVi-iim tli, ’ ufnel que~m Ltk^ ^>r»pl'.Altnxm .\npe- pofjn tcnprovem » p«ranr;. Vrt trn n •urrpmu < rrutf' počjfuiruif*: jUaJtfdemh&rrafot ;y;rt «m«ir.v ry ,.^ , < « ^n>n.v^“ P %#T t ? F* T Vv? \' l/ ^ Y u~ erxr~ tnrrrra. kuf~nov>’jn e-tot ldctrt-af^J^uf'utr uLi .j ' umr cUcsur-. tatrtHfniPt-mirri tm-nmPfffptntivtnif;. 51 iier * T1,m ^ jrouvttttf lu ^*' 'rtrr-r-kcm*^ tstiutn n*n. . t-Cv mtninfi ^»tctatu/. tom«r, irrjmaU tfMtnffim ’ 1»*«^, fcf inrrv^TT* mlturuffe- Je^tniinin-■ ut} nrp-rfytn u'LLum ttrutffe- t ^'-fhr\t-e U a~ HVt ijsil' % :u\ i A I J r T71JV tywyc SEct ;yb' * ’ ff \ - er^runTTT^ Wn.*nmtfJ> u>f> , - 4 - •^Cnf1 /tuj' t*, CottfjLa. rtufmrt-rpmar^r-,- Imf .1 »Jta*«- u 4 Jfc{iJf& 1 ^.. ifuipronolif juffiaruf fufRmitr-. u»*-i v urar- A;- :,w. 4E- ,. fi.l \Ii Sl. 21. Ljubljana, lic. knjižnica, rokopis 6, fol. 1. Roče iz 13. stol., v katerem je napisan naslov na perg. lističu prilepljenem na zunanjo stran sprednjih platnic: „Excerpla de libro [moraliumj beati Gregorij Pape]“; na notranjo stran zadnjih platnic sta prilepljena dva pergamentna **sta iz nekega kodeksa z opisom svetopisemskih krajev pri Jeruzalemu (od r °ke 13. stol.). 97 Neume z liturgičnimi teksti od roke 10. stol. na ff. 44', 45, 45', 75', 70, 118, Naslovni list je prilepljen na notranjo stran sprednjih platnic in glasi: „In nomine domini patris et filii et spiritus sancti. Incipit e g 1 o g a q u a m s c rip s i t L a t h e n f i 1 i u s B eit h de m o - ralih u s Job quae Grego ri us papa feci t.“ f. 1: notica od roke 13. stol. ,,Incipit liber de e.vcerptis moralium beati Gregorii pape.“ f. 1 — 126': „Inter mvltos saepe qveritur X Leuiathan iste beati- tudinem" (ker so listi na koncu iztrgani manjka ekloga za dele 32. in 33. knjige ter za 34. in 35. knjigo „moralij“). — Gl. si. 21. Literatura: M. Kos, Ljubljanski rokopis Lathcenove „Ecloga de moralibus Job“, Razprave znanstv. društva za humanist, vede, II, 289—302. 24. Pergament; — 12. stol., sredina; — 23-5 X 10 cm; — 148 fol. (— 1 fol. 18 kvat. + 3 fol., prvotno je kodeks obsegal najmanj 20 kvaternijev, danes manjka od prvega 6 listov, od zadnjega pa 5 li¬ stov); — knjižna minuskula, en stolpec, ena roka ( z izjemo pisave na f. 1 in 4—7); — le¬ sene z usnjem prevlečene platnice iz 13.)14. stol., sklep in gumbi iz kovine so deloma odpadli, prvi list prvega in zadnji list zadnjega kvater- nija sta prilepljena na platnice, na zunanji strani sprednjih platnic je v nadpisu razbrati ,.|Ex]pIanatio gdujalium?] S. Augustini". amtpGn? s r*riv. Sl. 22. Ljubljana, lic. knjiž., kod. 26, f. 45. f. 1—147. Avguštin: razlaga gradu al n ih psalmov (ps. 119—133). — . amphiteatri qualis fraudator X verba nostra sunt signifi[cati]...“ (ker je kodeks ob začetku in koncu pomanjkljiv, manjka začetek razlage psalma 119, konec razlage psalma 132 in celolna razlaga psalma 133). f. 148: majhen ostanek folija, popisan v kurzivni minuskuli 13. stoletja. 26. 58 Pergament; _ 12. stol., druga polovica; — 19 X 12 cm; — 250 fol. (= 1 ternij + 12 kvat. + 1 kvint. + 18 kvat.; od prve pole manjkajo med ff. 1)2 štirje listi s tekstom evangelija po Mateju od besed „ubi Christus 98 nas[ceretur]“, II, 4 do „reddet tibi“, VI, 6; med ff. 26/27 manjka 1 kvat. s koncem Matejevega in začetkom Markovega evangelija od „tempus meum", XXVI, 18 do „in parabolis“, IV, 11; med ff. 107/108 manjka en list s koncem evangelija po Janezu od „prehendiderunt“, XXI, 4, dalje; med ff. 226/227 manjka en kvaternij s koncem Pavlovega pisma Hebrejcem in začetkom apokalipse, od „habentes itaque“ X. 18, do „dei et propter", VI, 9); — knjižna minuskula, dva stolpca, dve roki (1—242', 243—250'); — lesene z usnjem pre¬ vlečene platnice iz 14./15. stol., hrbet manjka, devet kovinastih gumbov, sklep odpadel, na notranji strani zadnjih platnic beležke o krvi in druge notice od roke 15. stol. Iniciale v romanskem slogu z živalsko in rastlinsko ornamentiko, risane s črnilom in kolorirane v glavnem z modro in rdečo barvo: f. 1 (L), 45 (Q, rep črke tvori ptica, ki drži v kljunu črkin oval, gl. sl. 22), 108 (P, v loku črke psu podobna žival), 116' (P), 157 (P), 170' (P), 183 (P, lok črke tvori sklju¬ čena psu podobna žival), 204 (P); ostale iniciale priprosto izvedene z rdečo in modro barvo. f. 1—239. Sveto pismo novega zakona. f. 239—242': homilija na besede „vanitas vanitatum et omnia vana“, Eccles. I, 2 („Scire debemus fratres X (ličit in epistola..konec manjka). f. 243—250: direktorij za nedelje in praznike cerkvenega leta. 34. 59 Pergament; — 14. stol., sredina; — 22 X 16 cm; — 144 fol. (= 1 kvint. + 1 ternij + 1 kvat. -f 3 kvint. + 1 kvat. 4- 1 list + 3 kvint, -r 2 kvat. + 3 kvint. + 1 sekst. + 1 kvat., od tega manjka po en list med ff. 25/6, 34/5, 54/5, 59/60, 62/3, 65/6, 70/1, 89/90, 96/7, 101/2 in 126/7, dva med ff. 21/2; prvi list prve in zadnji list zadnje pole sta prilepljena na platnice; kodeks je urezan iz treh delov: ff. 1—15', 16—21', 22—144'); — gotska minuskula oziroma kurziva, ff. 17—21' en stolpec, ostalo dva stolpca; štiri glavne roke (1—15, 47—21', 22—47, 50—144); — sočasne lesene z usnjem prevlečene platnice z železnimi gumbi in deloma odpadlim sklepom. f. 1—15: ,,Tractatus de c o n s c i 1 i i s", sledi vsebinsko ka¬ zalo, nato: „Peccata que pertinent ad episcopum. Nota sex easus X dictuni est supra. Expliciunt tractatus introdutorii ad s u m - mam Raymundi et per consequens ad decretales." f. 15': prazno. f. 16: radirati tekst. f. 16'—21: lieležke „de aduentu“, o sv. Ambrožu iz Milana, o sv - Nikolaju, o ,,etates hoininis", o sv. Agnezi, sv. Ani, sv. iomažu iz Canterburva, sv. Pavlu pušeavniku. 99 f. 21: „Frater Petrus prior prouincialis ordinis fratrum heremi- tarum l)eati Augustini per Hungariam" piše „domino Petro preposito sancti Georgij de Strigonio" izjavljajoč, da sprejema njega in njegovo cerkev v bratovščinsko zvezo. „Datum Strigonio in festo etc. Anno do¬ mini M.°CCC. quartodecimo“ (prepis listine). f. 21—21': o sv. Juriju vojščaku. f- 22—49: pridige za nedelje in praznike cerkvenega leta, na f. 38—38' od druge roke načrt pridige na besede „[M]edici suscitabunt et confitebuntur tibi“ (ps. 87, 11); nato od f. 47—49 pridiga „de deci- mis“, načrt pridige o temi „Missus est Gabriel angelus...“ (Luk. 1, 26), „sermo de asscensione“ in različno gradivo ter notice od raznih rok. f. 49': prazno. f. 50—58'. „Incipiunt expositiones e w a n g e 1 i o r u m. Ecce uenio X in quadragesima. Expliciunt." f. 58'—59. „De corpore Christi. Nota de corpore Christi.“ f. 59: beležke o grehih od roke teksta na f. 50—59 in zagovora proti hudi uri in mrzlici od poznejših rok. f. 59'—142. „Sunt hec collecta libro \vlgalia multa, ex alphabeto distincta scripta teneto et positu titulo quilibet est proprio. De absti- nencia primum capitulum. Dvplex est abstinencia X perducere dig- netur.“ f. 142'—144': začetki brevirskih molitev za nedelje in godove cer¬ kvenega leta. f. 144' in ovoj zadnjih platnic: vsebinsko kazalo za spis na f. 59—142. Pergament; — 12. stol., druga polovica; — 22 X 14-5 cm; — 195 fol. (= 1 kvat. + 1 binij + 23 kvat., od prvega kvat. manjka en list, med f. 106 in f. 108 je vložen f. 107 v velikosti 11-3 X 14 cm, med ff. 144/5 manjka en list); — knjižna minuskula, f. 1—11' v dveh, f. 12—195 v enem stolpcu, tri roke (1—11', 12'—106' in 108—195. 107); — približno sočasne lesene z usnjem prevlečene platnice z odpadlim sklepom; — neume: f. 194. f. 1—11'. P s a 11 e r i j, od ps. 30, 3 („inclina ad me aurem tuam“) dalje, začetek manjka. f. 11': „Hic notanlur collecte sanctorum qui proprias non habent.“ f. 12—195'. B r e v i a r i j (konec manjka). 37. 61 Pergament; — 15. stoletje, med 21. februarjem 1422 in 1. marcem 1442 (primerjaj koledarske beležke na f. 2' in f. 3); — 155 X 11’5 cm; 100 ffOmnreonnhn mronui mame inimTfftnflicH ccttf mattn t>ru& iriitgniit unc f. 2 manjka več listov, trije listi manjkajo med ff. 5/6, po eden med ff. 211/2 ‘a v drugem seksterniju, dva med ff. 353/4, od zadnjega seksternija manjka druga polovica in za njo več listov, kodeks je uvezan iz dveh delov (1 353, 103 354—397'); — lesene z usnjem prevlečene platnice iz 15. stol., sklepa deloma odpadla; na notranjih straneh platnic sta nalepljena papirnata lista s tekstom in notami od roke 16. stol. F i 1 i g r a n i: meča navskriž položena, šesterožarna zvezda v krogu z dvema križema, trovrhata gora s križem na srednjem najvišjem vrhu, nako¬ valo v krogu s križem. f. 1—208'. „Incipit sanctuarium siue cursus sanctu- a r i i a kalendis decembris vsque ad kalendas iunii. In die sancte Barbare ad vesperas psalmi feriales. Capitulum. Qvi gloriatur X pridie kalendarum iuniarum. Regnante domino nostro Jesu Christo cui.. f.209—211. Himne „de sancto Benedicto, de saneto Christoforo, in decollacione Johannis \Vaptiste, de sancto Johanne apostolo, de sancto Hermochora et Fortunato, in festo omnium sanctorum, de sancto Martino, de sancta Maria Magdalena, de sancto Francisco, de sancta Katherina, de sancta Eufemia Dorothea, de concepcione Virginis Marie, de sancto Anthonio, de sancta Martha, de sancto Hvlaro et Taciano." f. 211': prazno. f. 212—223': brevirske molitve (začetek in konec manjkata). f. 224—397'. (Hugo de Prato Florido, Sermones su¬ per evangelia et epistolas). „[E]cce dabit... X fructum alla- turi“ (uvod). — Konec manjka. Na f. 300' kol. 1 je med črtami nad latinsko besedo „vepres“ zapisana od roke iz prve polovice 15. stol. slovenska beseda „hostrosintze“, prav tam ob robu pa od iste roke „ostrosintze vepres pramper". Po Pleteršniku je ostrožnica isto kot robida ozir. robidnica (Brombeere). 72. 65 Papir; — 16. stol., sredina; — 28 X 21-5 cm; — 312 fol. (= 26 sekst.), od zadnje pole je ohranjen v glavnem samo en prazen list; — gotska knjižna minuskula; f. 14—227' dva stolpca, ostalo en stolpec; dve roki (1—227', 229—3120; — od lesenih z usnjem prevlečenih platnic manjka skoraj polovica, na ostanku vtisnen „super ex libris“, in sicer salzburški grb (ščit razdeljen v vertikalni smeri v dve polovici, v desni proti desni korakajoč lev, v levi s horizontalnim pasom podeljeno rdeče polje) in grb gospodov iz Hodiš (? Keutschach) na Koroškem (repa z listi). f. 1—227'. Bertold iz reda dominikancev: nemška pre¬ delava dela Summa confessorum Johannesa iz F r e i - b u r g a v Breisgavu. — f. 1—12, „Hye hebt sich an das register der summen Johanns nach dem ABC etc.“; — f. 12'—13': prazno; — f. 14 — 14', „[U]nusquisque sicut X seiner sel saliehait" (Bertoldov uvod); — f. 14'—227', „Woven ain pabst gemainkhlich den menschen muge 104 ablosen. [AJblosen mag ain pabst X oder sy ali miteinannder. Hec Thomas etc. Finito libro sit laus et gloria Christo". f. 228-228': prazno. f. 229—312': posvetilo prevajalca sledečih pisem, olomuškega škofa Joh. Dubraviusa (ali Jan Skala z Doubravkv a Hradište, t 9. sept. 1553), moravski mejni grofici Elizabeti (f 15. jun. 1545, po¬ ročeni 21. apr. 1543. s poljskim kraljem Sigmundom II. Avgustom), »Der durichlevvtigisten fiirstin X vnd zu dichten"; — f. 229'—266': „Die epistel sand Eusebii der etwann ge\vesen ist sand Jeronimus junger zu dem heiligisten bischouen sand Damasum vnd zu Theodosio dem se- natoren der Romer. Von dem leben desselben sand Jeronimus etc. Dem envirdign vater X vernemen wellest“; — f. 266'—274': „Hie hebt sich an die epistel sand Augustin des heiligen bischoues zu dem heiligen bischouen sand Cirillen von der erschevnung die im himelischen ge- offenvvart vnd erczaigt ist vvorden. Von dem tod vnd sterben sand Je¬ ronimus etc. (f. 267). Ervvirdiger vater X ein warhafftiger got pist ewik- chlichen. Amen. Etc.“; — f. 274'—312': „Hie hebt sich an die epistel sand Cirillen des heiligen bischoues ze Jherusalem zu dem heiligen bischof sand Augustin. Von den wunderczaichen sand Jeronimi die n ach seinem tod geschechen sind etc. Dem envirdigen mann X vnd "arhait mein [irdisch leben verloren]“. — Konec je radi deloma od¬ trganih folijev pomanjkljiv. Papir; — 15. stok, druga polovica, koledar je datiran 1. 1467; 22 X 14-5 cm; — 224 fol. (= 1 kvat. + 18 seksternijev, konec manjka); — gotska kurziva, en stolpec, dve roki (1—208, 208'—224'); — sočasna vez v lesene z rjavim usnjem prevlečene platnice, kovinasto-usnjata sklepa deloma odpadla. f. 1—6': koledar z dnevnimi črkami in svetniškimi imeni, ka¬ tera kažejo na rabo v salzburški diecezi, mogoče v kakem avguštinskem samostanu, na koncu (f. 6') notica „1467 Martinvs Kohveis*. f. 7—9': prazno. f. 10—111': „Sandt Johannis evvangeli in dem ersten capitel, das schol man alle morgen peten vor ander gepet“ in razne druge molitve, Psalmi, litanije itd. v nemškem jeziku. f. 111'—150: „Hie hebet sich an der cursus vnser lieben fravven. f. 150': prazno. f. 151—176': „Hie hebt sic an der chors von vnsers hern leiden. f. 177—208: „Hie hebt siech an die vigilv." f. 208'—224': molitve, psalmi in slično v nemškem jeziku. 105 108 . 67 Papir; — 15. stol.; — 2P5 X ±4.5 cm; — ovojni list + 141 fol. (= 9 sekst. + 1 kvint. + 2 sekst.); — gotska minuskula v enem stolpcu, ena roka; — brez platnic. F i 1 i g r a n : krogla (sphere). f. 1—95: dvogovor med „der junger" in „der inaister" o raznih svetih stvareh, „Audi filia... Also spridit der ed.ell chunig Dauid X irs chindes vvirdichaitt. Amen. Hie hat das puech ein end, got vvend vns vnser ellend." f. 95': prazno. f. 96—98: „Wie der rosenkrancz ist auffkomen." f. 98—99': „Ain vorred in den rosenkrancz Marie," f. 99'—103: „Hye hebt sich an der rosenkrancz Marie." f. 103—104: „Hernach ist geschriben der lobsankch Marie vnser lieben fravven. Dich hymelkunigin wir eren.. f-104—105': „Ain guete maynung von dem siinder. Uns engel wurdert allgeleich .,(pesem). f. 106—107': „Von vnsern lieben fravven gepett". f. 108—108': prazno. f. 109—141': mašne in druge molitve. (na notranji strani sprednjih platnic signatura od roke 17. stoletja: 835 No 217 b). Pergament; — 14. stol., pred 1. 1352.; — 16 X 125 cm; — 174 fol. (= 1 kvint + 13 listov + 12 kvint. + 2 lista + 1 kvint. + 3 kvat., po en list manjka med ff. 9/10, 16/7, 173/4 in za f. 174, dva med ff. 106/7, trije med ff. 22)3); — gotska minuskula, en stolpec, tri roke (1—173, 171 in 173', 174—174'); — sočasna vez v lesene s pergamentom prevlečene platnice, sklep in gumbi odpadli skoraj popolnoma, listi lahko obrezani. f. 1—9': „0 r do m i s s e incipit ad humerale" (uvodne in splošne mašne molitve, konec manjka). f. 10—14': „In epvphania domini prefacio" in druge prefacije za razne praznike in prilike. f. 15—16': „Communicantes. De nativitate", isto „de epyphania, in cena domini, in die pasche, in ascensione domini". f. 17—22': „Te igitur clementissime pater...“ (konec manjka), f. 23—173': „Officium de sancta trinitate" in drugi oficiji za razne praznike. f. 173': „Oracio bona de sancto Sebastiano contra pestilenciam. f. 174: „Epistola de sancto Laurencio." f. 174': „EwangeIium de eodem." 106 Kodeks je bil last jezuitske rezidencije v Millstattu na Koroškem (f. 1 „Re- sidentiae Societatis Jesv Millestadij inscriptus" od roke 17. stol., f. 90' „Colle- gium societatis Jesu Muhlstadii anno MDCCXXXV“). Prejkone z ozirom na pa¬ peža Klementa VI., kateri je vladal od 1. 1342. do 1. 1352. in je v rokopisu omenjen na f. 171, je datirana notica na notranji strani sprednjih platnic »Missale Muhlstad. a Lavant recognitus anni c. 1342. Excedit anticpiitas ultra 4 ‘I2 annos“ (1342 + 442 = 1784). Na notranji strani sprednjih platnic je prilepljen listič z zgodovinskimi noticami o millstattskem samostanu, podpisan je „Jos. Repeschitz“ (zbiratelj starin v Ljubljani, r. 1755, u. 1842, prim. Mitth. d. hist. Ver. f. Krain, 1851, 55). Literatura. R. Eisler, Beschreibendes Verzeichnis der illum. Hand- schriften in Osterreich, III, Karaten, 9; H. Menhardt, Die Millstatter Hand- schriften, Zentralbl. f. Bibliotheksvvesen, XL (1923), 130—142. Papir; — 15. stol., po 1. 1431 (gl. f. 2); — 15 X 10 cm; — 225 fol. (= 9 sekst. + 1 kvint. + 9 sekst., en list med ff. 38/9 odtrgan); — gotska knjižna kurziva, e n stolpec, tri roke (2—213', 214—223', 224—225'); — približno sodobna vez v lesene z usnjem prevlečene platnice, sklep iz usnja, obreza kasnejša. Filigrana: zgornji del volovske glave s cvetlico med rogovi, gora z grškim križem (?). f. 1: pisni poizkusi od raznih rok. f. 1': prazno. f.2—64. „In dem puchlein sind geschriben herczog Wil- halms gepet... Dy nachgeschriben gepett sind gemacht nach Crist 8 e piirtt vierczehen hiindert jar vnd in dem ainsvndreissigisten jar dem hochgeporren fursten herczog Wilhalm zii Payren. Man sol (f. 2') zii de m ersten anruffen gott den heiligen geyst...“ f. 64': prazno. f. 65—213': razne molitve v vezani in nevezani besedi, f. 214—223'. „Von der peicht. Ich gib mich X in meinem hnus. Si tris ponatur et tan simul associatur et nus addatur, scriptor huius s ic uocatur. Deo gracias. Et est sic finis“ (Tristannus). f. 224—225': molitev h Kristusu. „ 145 . 7 0 Papir; — 15. stol., druga polovica; — 13-3 X 9-5 cm; — 10 pozneje uve¬ lih folijev + 130 fol. (= 1 sekst. + 1 sept. + 1 kvint. + 1 sept. + 1 kvat. + 3 listi + 1 kvint + 1 sept. 4- 1 kvint + 1 sept. + 1 kvint + 2 kvat.); rrie d ff. 113/4 so izrezani trije listi, od zadnjega kvaternija manjkata na koncu r * v a lista, med ff. 70/1 je vlepljen en list; — gotska knjižna kurziva, en stolpec. 107 glavna roka f. 1—112, ostalo od raznih rok 15.—17. stol.; — vez v sodobne lesene z usnjem prevlečene platnice, sklep iz kovine, na koncu rokopisa sta ob zadnjih platnicah uvezana dva pergamentna lista s tekstom v gotski mi- nuskuli 14. stol. Pred glavni tekst je uvezanih 10 listov z napisano vsebino glav¬ nega teksta (f. 1—4) in raznimi molitvami od rok 15. stol. (f. 9'—10) in 17. stol. (f. 4—9); ff. 4', 8—8' in 10' so nepopisani. f. 1—1': molitev na čast sv. Neže in beležke o eitanju brevirja, f. 2—112: brevirske molitve. f- 112'—118: načrti in beležke za čitanje brevirja, češčena Marija v nemškem in latinskem jeziku in drage molitve. f. 118'—121: „Sermo beati Augustini episcopi de charitate. Diui- narum scripturarum X sed eciam breuis. Amen.“ f. 121'—129: načrti za pridige. f. 129'—130': „forma absolulionis“ in razne molitve. 149. 71 Papir; — 15. stol., sredina; — 14X10'5cm; — 233 fol. (= 8 sekst. + 1. sept. + 11 sekst.; manjka prvi list prvega seksternija, f. 114, šest listov med ff. 185/6 in zadnji list; f. 109 je štet dvakrat; kodeks je uvezan iz štirih delov (1—186', 187—197', 198—210' 211—233'); — gotska knjižna kurziva, en stolpec, glavna roka f. 1—186', razne roke f. 187—233'; — lesene z rdečim usnjem prevlečene sočasne platnice, sklep odpadel, na notranji strani sprednjih platnic perg. list s tekstom iz začetka 12. stoletja. Filigrani: trovrhata gora v krogu s križem na srednjem vrhu, tehtnica, peterolista cvetka. F. 1—19: „Sermo in electione prelati domini Johannis visitatoris“; — f. 19'—21': „Quid sit coniuraeio et quid sit conspiracio et que sit differencia"; — f. 21'—23: „Qualiter electio fieri debeat“; — f. 23—23': ,.Que requirantur ad eligendum"; — f. 23'—24': „Ad quid teneatur [pre]latus“; — f. 24'—26': „Secuntur casus in quibus electio facla irrita est ipso iure“; — f. 26'—32': „Item qualis debeat esse episcopus ordi- nandus"; — f. 32'—35': „[D]e corretione [v]crberali“; — f. 35'—36: „Quid bonus prelatus intendere debet ut laudabiliter vtatur dignitate’; — f. 36—36': ,,Idem de abusione ecclesiasticorum beneficiorum ; f. 36'—37': „Bernardus. Idem quid persecucio discernit mercenarios a pastoribus“; — f. 37'—38': „De vsurpantibus šibi prelacionem"; — f. 38'—39': „Quis sit dignus prelacone (!). Bernardus"; — f. 39—40: „Quid sit prelato necessarium ut digne possit preesse“. f. 40'—41: „De satisfaclione"; — f. 41'—42: ,,De donacione“; — f. 42—43: „De permutacione"; — f. 43—43': „De vendicione et empcione \ — f. 43'—44': „De mutuo“; — f. 44'—46: „De negociacione"; — f. 46—47': ,,De restitucione"; — f. 47'—49: „De sacrile[g]io“. 108 f. 49—52: „Henricus de Hassia. Quod prncipes non debent aggra- uare homines"; — f. 52—54': „De adulatoribus principum qui inique svvadent"; — f. 54'—59': „De potestate regimina". f. GO—71': „Item quod sacerdotes debent a laboribus ciuium ser- uitorum liberi esse“; — f. 71'—73: „De ornatu exteriori“; — f. 73—74: »De ornatu mulierum"; — f. 74—74': „De ablacione farne";— f. 74'—75: »De contricione per totarn vitam habenda". f. 75'—80': „De diuersitate sodomitaruin"; — f. 80'—84: „Exhor- tacio ne lapsus in hunc peccato (scil. sodomitarum) desperet". f. 84—85': „Qualiter scriptor alicuius libri se pulchre debeat ex- eusare..na koncu „Hec Petrus Damiani in suo Gomorriano"; — f. 85'—87: „Petrus Damiani in de perfectione monachorum"; — f. 87'—88': »Necessarie est terram nostricolere si de possessione ampla volumus gaudere"; — f. 88'—90: „De hiis qui exemplum gabaonitorum imitantur." f. 90—91: „Exliortacio ad presidentem"; — f. 91'—92: „De inense lectore"; — f. 92—92': „De cellerario"; — f. 92'—93': „Exhortacio iuue- auin"; —f. 93'—94: „Amonicio adolescentum“; — f. 94—94': »Amonicio Houiciorum"; — f. 94'—95: „Exhortacio senum"; — f. 95'—9G: „\ ita cuius- dam senis“. f. 9G—98: „Hic omnes in communi ad caritatis studium prouo- cantur... Hec Petrus Damiani in libro de perfectione monachorum etc"; — f. 98—99: „Hic scribit ad Leonem papam pro consilio" (Petrus Damiani, Liber Gomorrhianus); — f. 99—101: ,,Ex apologetico Petri Damiani de proprietariis“. f. 101—102: „De sobrietate que propter vpoerisim vitatur"; — f. 102—102': „Que anima patitur dum ad es intus revert[it]“; — f. 102' ~-103: „De periculo vagandi“. f. 103—106: „Petrus Damiani in libello que dicitur dominus vo- biscum. Quare dicatur iube domine benedicere..— f. 106—107: »Petrus Damiani de vita heremitica de pugna novicorum"; — f. 107' 108': ,,De exercicio monachorum"; — f. 108'—109: ,,De contemptu niundi... Hec Petrus Damianus in dominus vobiscum etc.“ f. 109—109': „De silencio in cella"; — f. 109'—109a': „De gula superanda". f. 109a'—110: „De pugna contra cogitaciones"; — f- HO 111: »De discernendis cogitacionibus"; — f. 111—IIP: „Petrus Damiani contra Co gitaciones immunendas"; — f. IIP—112: „In de pugna cogitacionum a d sepulchrum reddeundum". . . f. 112—113: „De simplicitate confessionis... Hec ut supra scilicet a d Marinum Petrus Damiani etc.“; — f. 113—113': „De electione prioris , ~~ f. 113'—115: „De vicio lingvve... Hec Petrus Damiani in sermone de vicio ling\ve etc.“; — f. 115—119': „De spirituali certamine... Hec ^etrus Damiani in sermone de spirituali pugna etc. Finit bona mateiia . " f. 120—121: „Idem. Ad sorores... Hec Petrus Damiani ut supra ; p f. 121—122: ,.Quod deus potest post lapsum virginem reparare... Dec Petrus Damiani etc.“; — f. 122-123' „Quod deus in se omnia con- 109 cludat loca et tempora"; — f. 123'—125: „Quod deus cui omnia posse nosse coetemum est regnet in eternum et vltra“; — f. 125—126: „Quod deo non est hieri uel cras sed semper hodie... Hec Petrus Damiani“; — f. 126: „De detractatione, Petrus Damiani..— f. 126' „De dilec- tione mutua que non obsistit correctioni. Idem“; — f. 126': „Contra proprietarios. Idem“; — f. 127—127': „Idem. Contra libidinem quod faeietur... Hec Petrus Damiani"; — f. 127'—128: „Contra festinantes"; — f. 128—129: „Petrus Damiani contragratulatur cuidam qui resignavit abbaciam. Domino B. reiigiosissimo abbati Petrus Damiani..— f- 129—130: „Gontra nouellos superiores ambiciosos"; — f. 130—132': „De imperfectionibus monachorum"; — f. 132'—134: „Prelati post re- signacionem quas sustinent temptaeiones... Hec Petrus Damiani"; — f. 134—136': „De correpcione... Hec Petrus Damiani"; — f. 136'—138': „De commendacione monasterii"; — f. 138'—139: ,,De pluuia spirituali"; — f. 139—140: „De presentia dominici loricati. Petrus Damiani"; — f. 140—142: „De modo orandi predicti dominici... Hec Petrus Damiani". f. 142: „De alio fratre"; — f. 142': „Quare potentes non diu viuunt"; — f. 142'—143': „De feruore seruando"; — f. 143'—144': „De medicis animalium spiritualiter"; — f. 144'—147: „Quomodo monasterium para- disus sit"; — f. 147—149: „De humilitate predicancium"; — f. 149'—151': „Quare Paulus in picturis ad dexteram, Petrus vero ad sinistram po- natur"; — f. 151'—153: ,,De nobilitate hominis propter quod facta sunt omnia". f. 153—168: ..Traclatus de decem preceptis qualiter confitandum in eisdem". f. 168': prazno. f. 169—169': „Magister Heinrieus de Hasia que valeat contra malas cogitaciones"; — f. 169'—170: „Quis habeat in causis finalein senten- ciam ferre"; — f. 170—170': „De occulta superbia hominis". f. 170'—171: „Bernardus de propria voluntate in sermone ...“; — f. 171—172: „In sermone Bernardi super causam de voluntate propria"; — f. 172—172': „De tepiditate. Bernardus in sermone de asscensione domini"; — f. 172'—173': „De pusillanimitate. Bernardus"; — f. 173'—174: ,,De correpcione in sermone de Johanni Baptista. Bernardus"; — f. 174: „Idem. De adulacione". f. 174'—181': ,,Cedula memorialis charte que ipsis in testimonium spiritualiter prouectus relinquitur“. f. 182—185': stvarno kazalo za tekst na f. 1—181'. f. 186—186': prazno. f. 187—188': „Deus in adiutorium meuin intende, domine ad etc. Psauo super...“; — f. 188': „De vigiliis"; — f. 188'—189: „De officio divino"; — f. 189—190: „De capitulo"; — f. 190—191: .,De mensa"; — f. 191-192: „De dormitorio"; - f. 192-193: „De laboribus"; — f._193— 193': „De confessione"; — f. 193'—195: „De cella"; — f. 195—197: „In 110 Sl. 24. Ljubljana, licej, bibl., rokopis 160, kvadrat 3. c onuentu“; — f. 197: „Verba tua"; — f. 197—197': „Loquere et audire ( le deo“; — f. 197': „Ocium quid faeit“. f. 197'—198': „Xota. Gvvido de preparacione cordis. Crisoslonius Jicit...“ f. 199—204: „Quedam deuota meditacio dominice passionis ante (, elebracionem misse pertinanda“; — f. 204'—206: „Item quedam excitacio 'levocionis in dominicam passionem cum graciarum accione post finem »leditacionis dicenda. Item Bernhardus". f. 206—210': citati in izvlečki iz Anzelma, Gregorja, Janeza Krizo- dtmia, Nikolaja de Dinckelspuhel in Mateja de Cracouia; — f. 211—218': •Hic secuntur aliqua notabilia bona collecta ex tractatu sancti Bern- hardi super sermones ante diem festuin etc.“, slede citati iz Gregorja, Avguština, Krizostoma, Bernarda, Henrika de Hassia, Hugona de Sando ^ ictore in drugih; — f. 219—220': »Notabilia de peticione Symonis de ^ass[ia]“; — f. 221: „Augustinus de adventu domini"; — f. 221—221'; »kleni. De disciplina sic ait sanctus doctor. Disciplina sic diffinitur se- ^undum Augustinum"; — f. 221'—222: „De oracione. Nicolaus Dink- 'hellspuchel"; — f. 222: „ldein. De penitencia nota"; — f. 222'—223': ,.Ex kactatu reverendi magistri Havnrici de Hallia de proprietatibus mo- Hachorum"; — f. 223'—22.')': citati iz Evzebija („de morte beati Jero- 111 nimi“), Tomaža de Aquino, Gregorja, Krizostoma, apostola Pavla in drugih;" — f. 225'—229': razni citati in beležke. f. 229'—233': „Pater noster" (spis o Očenašu, konec manjka). 150 . 72 Papir; — 15. stol.; — 13 X 10 cm; — 242 fol. (= 20 seksternijev + 2 lista); — gotska knjižna kurziva, en stolpec, ena roka; — vez v usnje iz začetka 19. stoletja. F. 1—232: Psalmi (začetki v latinskem jeziku, nato celoten tekst v nemškem jeziku, manjkata psalma 134 in 142). „Beatus vir... Er ist ein salich man ...“ f. 232—233': „Benedicite omnia opera domini. Lobt got alle gotes sverch..." f. 233'—235': „Benedictus dominus deus Israel quia. Gesengt sei vnser herre gott Israel...“ f. 235'—236: „Te deum laudamus te dominum. Dich got lob ich dich herre..." f. 236—240: „Quicumque \vlt saluus esse ante. Wer pehalten \vill \verenn ...“ f.240—241: „Magnificat. Mein sel lobt hoch...“ f. 241: „Nunc dimittis seruum tuum domine. Du las varen deinen knecht herr ...“ f. 241: „Veni sancte spiritus reple tuorum corda. Chum herr hey- liger geist vnd erfuhl die gelaubigen hertz ..." f. 241'—242': prazno. Papir; — 15. stol., kmalu do dogadu Michiela Stena (1400—1413); — 28 5 X 20 cm; — 108 fol. (= 4 deloma odtrgani listi + 9 seksternijev. od drugega seksternija manjka po en list med ff. 16/17 in 26/27, od petega pa dva lista med ff. 60 61); — italijanska kurziva, dva stolpca, ena roka: — vez v usnje iz prve polovice 19. stol., na hrbtu vtisneno „Manuscrit eraldico ve- neziano". Filigran: kardinalski klobuk. Ob tekst kronike je sočasna roka zrisala in po večini kolorirala grbe beneških dožev v obliki kroga z doževo kapo nad njim. V seznamu plemičev se nahajajo prav taki grbi okrogle oblike, katere je pa roka 18. stol. prerisala, deloma prenarejala in jam dala sodobno baročno obliko. f. 1: ,,Questi primi dozi [che] 1 e qui šoto notadi sono fati nela cita Eracliana...“; — „Nela cita de Malamocho uechio sono fati questi li 1 Papir je na tem mestu odtrgan oziroma zamazan. 112 Sl. 25. Ljubljana, licej, bibl., rokopis 160, kvadrata 7' in 8'. quali se chiamaua maistri de chaualieri..— „Nela cita de Mala- mocho uechio sono dati questi dozi che šara qui šoto... „Ques 1 šoto notado sono fati dozi dela nobel cita de Leniezia... f. 1': prazno. f. 2: „Qui šoto šara notadi tuti li chasteli che son šoto lo chomun de Ueniezia nela parte dela Schiauonia e del Albania e dela Grecia. f. 2': „Qui šoto šara notadi tuti li dacii de \eniezia. f. 3: prazno. f. 3': „[Queste] chazade sono de alguni che [...] le soe nome ; — ••Queste chazade che sera qui šoto notade schanpo da Chonstmitino- [pojli siando bailo a Chonstantinopoli..— „Queste sono XXX cha¬ zade de Veniciani li quali erano de puouolo et sono fati del chonscgio in tenpo de miser Antonio Venier doze nel M°CCC°LXXXII, li qua i se Portono ben chon le lor persone a la guera de Genoezi... f. 4. „Questi che e qui notadi sono nel MCCCLXXX s pzs f. 4. „Questi che e qui notadi sono balotadi nel M°LLL Laaau al tenpo dela guera granda de Genoezi per auersti fadigadi per a gueia de Ueniciani et non romazo del chonscgio." 9 113 f. 4: „Cheste qui šoto notade sono [le ci]ta che sono šoto el dominio d[e Veni]ezia.“ f. 4'. „[...] ehasteli che son qui šoto [notajdi nel Italia.“ f.5—59' „[S]chomencia la cronich dela nobel cita de U e n i e x i a coe la eronicha X de questa opera" (predgovor), „[L]e- gendo chome a dito X da duchati C°XX 1 '' in suzo" (kronika neha z dogadom Mlchiela Stena, 1400—1413). f. 60—60': prazno. f. 61—108'. Alfabetičen seznani benečanskih plemičev z njihovimi grbi, za uvod kratko pojasnilo o imenu in postanku benečanskega mesta. „La nobel cita de Uenecia X sono questi.“ 160 . 74 Perg.; — 1415; — 101 cm dolg in 10 cm širok iz dveh deLov. zlepljen pergamenten list. kateri je enkrat po dolgem in osemnajstkrat po širokem prepognjen ter tako razdeljen v 36 kvadratov; na spodnjem robu se nahaja kot ovojni list še en tak kvadrat; od 36 kvadratov tvorijo po štirje eno skupino in so, ako jih štejemo od zgoraj navzdol, izpolnjeni s sledečo kole¬ darsko vsebino: Kvadrat 1 je razdeljen na pet paralelnih pasov s sledečo vse¬ bino: a) nedeljske črke prestopnih let; b) nedeljske črke za dobo 23 let [1415—1437]; c) število polnih tednov od prvega januarja do nedelje invocavit v letih 1415—1437, (vse izraženo v vertikalnem ob črto pri¬ slonjenem rimskem številčnem sistemu), in število preostalih posa¬ meznih dni za isto dobo; zadnje velja z nekaterimi napakami za dobo 1054—1076; d) velikonočni datumi za 1. 1415—1437, označeni s prav takimi številkami kot pod a—c; rdeče število pomenja dan v mesecu marcu, črno v mesecu aprilu; e) zlata števila (nuineri aurei) za leta 1415—1437. Kvadrat 1': prazno. Kvadrat 2: dolžina dneva in noči v dvanajsterih mesecih leta, ki so označeni z dvanajstimi koncentričnimi krogi; med dvema krogoma se nahajajo rimska števila od 1—24 (ure), rdeča števila kažejo dolžino dneva, črna dolžino noči v vsakem posameznem mesecu; v sredi krogov Kristusova glava en face z nimbusom v obliki rdečega križa na zlatem ozadju; vogali so izpolnjeni s simboli štirih evangelistov, kateri drže v rokah napisni trak z rdeče zapisanim imenom evangelista. Kvadrat 2': prazno. Kvadrati 3—8: na recto strani vsakega kvadrata se nahajajo za dva meseca skupaj a) imena glavnih praznikov in svetnikov, napi¬ sana v gotski minuskuli, b) doprsne figure ali simboli označenih praz¬ nikov ali svetnikov, izdelani v barvah, a) tedenske črke, zvezane s figurami z rdečimi (prazniškimi) in črnimi črtami, d) zlata števila iz¬ delana z rdečilom za leta 1054—1076, e) zlata števila izdelana s črnilom 114 Sl. 26. Ljubljana, licej, bibl., rokopis 160, kvadrat 9. za leta 1415—1437; dnevi nesreče (dies egvptiaci) so označeni z rdečimi kroglami, vigilije z ribami; na verso- strani latinska imena mesecev in nebesnih znamenj, meseci so karakterizrani s posebnimi sličicami v barvah, nebesna znamenja so zarisana v malih okroglih sličicah, dolžina dneva in noči pa v obliki 24 rdečih in črnih črt, katere v obliki žarkov potekajo v malem krogu od središča-solnca. Prim. sl. 24 in 25. Kvadrat 9 je razdeljen v 6 paralelnih pasov, ti pa zopet v tri oddelke: a) prvi pas, število let „ab origini mundi izraženo \ na¬ vadnih rimskih številkah in s pomočjo rimskih enojk (I), črt, zarez in krogov (od začetka sveta 6563 let), zraven v vsemirju plavajoča ze meljska obla; b) drugi pas, število let za „etas Ade kot zgoraj (o Adama 932 let), zraven sličica Adamove glave z dolgimi lasmi “rado; c ) tretji pas, število let za „etas Eue“ kot zgoraj (od Eve t o e ), zraven doprsna slika Eve z dolgo ruto na glavi; d) četrti P a s - se vilo let „Adam fuit in inferno“ kot zgoraj (Adam je bil v peklu e a, zraven glava peklenskega žrela (zmaja) en face; e) peti pas, s evi o let „a diluuio Noe“ kot zgoraj (od vesoljnega potopa 4795 'et), zraven barka na valovih; f) š e s t i pas, število let „ab incarnatione domini bot zgoraj (od Kristusovega včlovečenja 1415 let), zraven dete ezus v povojih, z aureolo. — Prim. sl. 26. Kvadrat 9': prazno. 115 Literatura. F. Kosmač, Rokopisi ljubljanske bukvarnice, Slov. Glas¬ nik, IX, 1863, 287; \Vladimir Milkowicz, Ein Taschenkalender aus dem Jahrel415 respective 1054 (Mittheilungen der k. k. Central-Commission, XVI, 1890, 53—61, s slikami kvadratov 8, 8' in 9). — Milkowicz dokazuje, da je kronološki del koledarja delan po predlogi iz 1. 1054—1076, ki je bila prejkone še začrtana v les, svetniški koledar pa kaže na postanek v krajih ob spodnjem teku reke Rena. 224. 75 Papir; — 15. stol.; — 145 X 10-5 cm; — 80 lol. (= 5 seksternijev + 1 sep- ternij + 1 kvintemij, od prve pole manjkata prva dva lista, po en list manjka med ff. 40/41 in 50/51; — gotska knjižna kurziva, en stolpec, dve roki (1—50', 51—8CP); — lesene z usnjem prevlečene sodobne platnice, kovinasti vogali, gumba in sklep deloma odpadli; pred in za tekstom po en pergamenten list. f. 1—80'. Molitve na čast Bogu, Jezusu Kristusu, raznim svet¬ nikom in svetnicam za razne prilke in potrebe, večinoma na nemškem jeziku, le nekaj je latinskih. 230. 76 Papir; — 14. stol., druga polovica; — 22X15 cm; — 91 fol. (= 2 lista + 5 sekspternijev + 1 list + 2 septernija); — gotska knjižna minuskula, f. 2—38' dva stolpca, f. 39—91' en stolpec, štiri roke (2—38', 39—62', 64—76', 79—91); — kot ovoj pergamenten list, popisan s tekstom v hebrejskih črkah, na ovoju od roke 15. stol.: „Didascolicon Hugonis, Regimen principum Aristo- telis, Methodius de fine mundi [v kodeksu manjka!], De veneratione imperii, Vita philosophorum". F i 1 i g r a n : tehtnica v krogu, f. 1—1':: prazno. f. 2—2'. „Registrum svper Didascolicon Hvgonis". f. 3—38'. „Didascolicon Hvgonis de Sancto Victore primus. Tribus mod is X animalibus cenam. Deo gratias." f.39—62'. „Epištola Alexandri ad Aristotilem de regiminis interrogacione ex qua est occasio liber supra- scripta. Doctor egregie X precipue cum...“ (nadaljevanje manjka), f. 63—63': prazno. f.64—76'. Jordanes Osnabrugensis. Tractatus de Romano i m p e r i o. — f. 64—65': [Mjentes homini volentes diuinis X delectabor in domino etc.“ (predgovor); f. 65'—76': „[M]vltipharie mul- tisque modis X ad laudem et gloriam nominis sui qui... Amen." f. 77—78': prazno. f. 79—91'. ,,[D]e vita et moribus philosophorum tra- ctaturus multa ab antiquis doctoribus in diuersis libris de ipsorum 116 gestis spersim scripta reperii in vnum colligere laboram, plura quoque eorum responsa notabilia et dieta elegancia huic libello inserui que ad legencium consolacionem et morum informacionem conferre valebunt. Tales philosophus. Thales philosophus Asianus X acerba sed blanda etc. Deo gracias.“ 334. 77 Papir; — 15. stol., sredina; — 20 X 13 5 cm; — 342 fol. (= 4 listi + 7 sekst. + 1 okt + 1 sekst. + 1 okt. + 1 sekst. + 1 sept. + 1 sekst. + 1 kvat 4- 1 sekst 4- 1 sept. + 1 sekst. + 1 okt + 1 sekst. 4- 3 listi, po en list je odrezan med ff. 125/6, 146/7, 193/4 in 217/8); — humanistična kurziva, več rok, en in dva stolpca; — sočasna vez v pergament, sprednje platnice deloma manjkajo. f. 1—3': prazno. f. 4—4': seznam na f. 8 in dalje sledečih pridig, razne beležke, f. 5—5': abecedna molitev v verzih na italijanskem jeziku („A1 nome sia de dio il nostro comenzare“) in razne beležke. f. 6—7': „auctoritates de inmortalitate anime“ iz antičnih avtor¬ jev, citati iz Avguština, Cicerona, Laktancija, Anzelma, Bernarda, Hu- gona de Sancto Victore, razne beležke, verzi v italijanskem jeziku (f. 7'). f.8— 311. Pridige in gradivo za pridige v latinskem jeziku; nekateri teksti so tudi v italijanskem jeziku, posebno v vezani besedi, pa tudi kot deli pridig in pridigarsko gradivo v prozi (na ff. 37', 42, 45 [Dante], 47', 51', 52' 71, 81, 82, 104', 108'-109, 121—122', 132', 182, 183', 184', 185—186, 198—206, 226', 256, 275', 297', 298, 300 -301', 303); pri nekaterih pridigah so označeni avtorji ali pridigarji? (f. 77: „Sermones aurei ordinati et seripti a pauperculo predicatore fratre Laurentio de Villamagna“, f. 144'—145: „Sermo fratris Laurentii de Villamagna“, f. 154': „Sermo de charitate Francisci Lecchetti“, f. 218: „Sermo de immortalitate anirne fratris Benedicti de Marchia"). f. 311'—312': citati iz raznih antičnih in cerkvenih avtorjev (Chrv- sostomus, Augustinus, Juvenal, Valerius Maximus). f. 313—314: „Discursus qualiter cito venturum est flagellum in ecclesiam Christi" (v italijanskem jeziku). f. 314': načrt za pridigo „de paupertate liberi arbitrii“ in druge beležke. f. 315—326': gradivo iz rimske zgodovine, literature in mitologije, f. 326': „Augustinus libro V de civitate dei“ (citat), f. 327: „laude de Maria", molitev v italijanskem jeziku, f. 327': italijanska pesem o ljubezni do Jezusa („L amor ad me uenendo"). f. 328—338': latinske pridige o Mariji, citati v italijanskem jeziku, f. 339—339': nabožne pesmi v čast Mariji, v italijanskem jeziku, f. 340—342': prazno. 117 78 22 . Pergament; — 12. stol., konec, ali začetek 13. stol.; — 23'3 X 16'5cm; — 179 fol. (= 21 kvat. + 1 binij + 1 kvat., med ff. 129/9 in 172/3 manjka po en list, med ff. 40/2 je vložen od kasnejše roke popisan f. 41); — knjižna minuskula, ena glavna roka, štiri rdeče notne črte s štirioglatimi notnimi glavicami; — lesene z rdeče pobarvanim pergamentom prevlečene sodobne ali ne dosti kasnejše platnice, kovinasti okovi na vogalih in sklepi odpadli; na notranjo stran sprednjih platnic je prilepljen pergamenten list z gradualnim tekstom „in epiphania", „in purificatione" in „in omnibus festivitatibus sanctorum". I n i c i a 1 a : f. 1 (A, grobo delo v rdeči, rumeni, modri, črni in zlati barvi). G r a d u a 1. f. 1—145: oficiji za nedelje, praznike, glavne vigilije, postne dni itd. tekom cerkvenega leta; vmes svetniški oficirji na ff. 22'—28 (na praznike sv. Vincencija, sv. Agate in sv. Benedikta) in ff. 103'—105' (na praznika sv. Marka in sv. Filipa in Jakoba). f. 145—168': oficij „in dedicatione ecclesie", nato svetniški oficiji od vigilije sv. Janeza Krstnika (23. jun.) do sv. Andreja (30. nov.). f. 169—172: oficiji o Materi Božji, „pro defunctis“, na praznik sv. Agneze in oficija za sredo in petek v septemberskem postu, ki sta v glavnem tekstu na f. 136 označena kot izpuščena. f. 176—177': himne z notami od poznejše roke 13. stol. „Salue regina ...“, „Intret in conspectu tuo ...“, „Salue regina ...“ f. 178—179: prazno. f. 179': tekst iz pisma apostola Pavla Galatom, I, 16—21. Svetniški in prazniški oficiji kažejo, da je bil ta gradual v rabi v nekem kartuzijanskem samostanu oglejske dieceze (prim. f. 151 sv. Mohor in Fortunat, f. 160 sv. Mavricij, f. 166' festum reliquiarum po kartuzijanskem običaju 8. nov. itd.). Misliti nam je v prvi vrsti na kartuzijo v Bistri. — Gospodu ravnatelju Mantuaniju za nekatere dragocene podatke o tem kodeksu moja iskrena hvala. 118 LJUBLJANA / NARODNI MUZEJ 79 Pergament; — 14. stol., prva polovica; — 21 5 X 16 7 cm; — 176 fol. — Rokopis obstoja iz dveh delov ( 1—lOO 7 , 101—176). V prvem delu manjka 35 fol. od prvih štirih pol, po dva lista pred f. 1 in med ff. 2/3 od petega kvinternija, 6. kvinternij je ohranjen, dalje manjka 8 listov od 7. kvint, med ff. 17/18, en list od 8. kvint, med ff. 19/20, en list od 9. pole med ff. 32/33, 10. in 11. kvint, sta popolna, od 12. kvat. manjka en list med ff. 62/63, od 13. kvat manjkata dva lista med ff. 65/66 in eden med ff. 66/67, 14. kvat. je popoln, od 15. kvat. manjkata dva lista med ff. 78/79, popolna sta 16. kvint, in 17. kvat., od 18. kvat. je ohranjen samo prvi list (t. j. f. 100). — V drugem delu manjka pred f. 101 18 listov (prve dve poli), od 3. pole (kvinternij) manjkata 2 folija med ff. 104/5, od 4. pole (kvaternij) manjkajo 4 listi med ff. 110/111, popolne so pole 5—8 (kvinterniji), od 9. pole (kvinternij) manjka en list med ff. 161/2, popolna je 10. pola (kvinternij), od 11. pole (zadnje, prvotno kvinternij) manjkata dva lista med ff. 175/6 in konec po f. 176. — Gotska knjižna minuskula, dva stolpca, dve roke (f. 1—100', 101—176*); — vez iz 17 stol., na hrbtu „Uhralte Predigen". f. 1—100'. Pridige za nedelje in praznike cerkvenega leta, ve¬ činoma v zvezi s prazniškimi epistolami in evangeliji. f. 101—162'. Pridige za praznike svetnikov, od deloma ohra¬ njene pridige na dan sv. Benedikta (21. marca) do konca cerkvenega leta. f. 162'—172'. Pridige „de dedicacione", „de dedicacione altaris", ,.sermo synodalis“. f. 172'—176'. „Exempla“ za pridige. Na zadnji strani sprednjih platnic „E. L. Barth. Urschitsch Car. Idri- ensis“ (Idrijčan Jernej Uršič, kooperator, nazadnje v Kamni gorici, živel 1/84—1860; prim. Glaser, Zgod. slov. slovstva, III, 72). 80 Papir; — 15. stol., prva polovica; — 215 X 14 5 cm; — 299 fol. (= 1 sept., od katerega manjka med ff. 13/14 en list 4- 23 sekst. + 1 kvint.); kodeks je uvezan iz treh delov (1—121', 122—157', 158—299'); — gotska knjižna kurziva, en stolpec, tri roke (2—120', 123—154', 158 —299'); — lesene z usnjem pre¬ vlečene platnice iz 15. stol., dva kovinasta sklepa. Filigrana: tehtnica, gora s križem na najvišjem srednjem vrhu. f. 1—1': prazno: f. 2—120'. „Incipit tractatus Petri de Dolvaco quo- tttodo te preparare d e b„e a s a d celebrandam missam. 121 Ante omma X fuit salutarie etc.“ (predgovor do f. 6); — f. 6'—120': „Qvasi stella matutina X laudemus eum qui... Amen." f. 121—122': pisni poizkusi in prazne strani. f. 123—154'. Traktat o štirih poslednjih stvareh. „[M]emorare nouissima tua... Sicut dicit beatus Augustinus X nouis- sima prouiderent. Amen." f. 155—158: prazno. f. 158'—191'. (Johan n e s Ge r s on), Ammonitiones ad spiritualem vitam. — f. 158': „Capitula sequentis libri etc.“ (ka¬ zalo za prvo knjigo); — f. 159—191': „Secuntur ammonitiones ad spi¬ ritualem vitam valde vtiles etc. Cancellarius Parysyensis. Qvi sequitur me X regnum dei etc. et finis etc. Deo gracias etc.“ f. 191'—207: „Tractatus de arte moriendi etc.“; — f. 207—210: „Sermo sancti Effrem de die iudicii"; — f. 210—210': „Capitulum optimum de paciencia"; — f. 210'—217: traktat o grehu „de rapina"; — f. 217—219: „De promocione puerorum ad sacros ordines"; — f. 219—221: „Contra illos qui credunt se habere beneficia per vicarios"; — f. 221—222': „De hiis que pertinent ad obseruacionem solepnitatum"; — f. 222'—225: „De peruersitate illorum qui conuiuia agunt in diebus quibus festa sunt instituta etc."; — f. 225—227': „Notandum bene de appetitu magisterii capitulum optimum"; — f. 227'—235': „Notandum bene de vicio vsure"; — f. 235'—267': traktati o raznih grehih, spovedi, obhajilu, desetinah, ekskomunikaciji itd.; — f. 267'—288': „Nota aliqua excepta de VII mor- talibus peccatis ex somnia viciorum et primo de gula"; — f. 288'—289: „De sciencie decretorum et similium"; — f. 289'—290: „De via salutis"; — f. 290—29T: „Notandum ergo de peccato uel uicio"; — f. 291'—299': „De septem viciis capitalibus" (konec manjka). F. 2: „Ecclesiae Collegiatae Rudolfsberti Catalogo inscriptus Anno 606. die 21 decembris." 122 LJUBLJANA SEMENIŠKA KNJIŽNICA 81 Pergament; — 14. stol.; — 14 3 X 9 5 cm; — 473 fol. (pravilno 472 fol., ker je eden med ff. 126/8 preskočen, vsega skupaj 19 pol po 22 fol. + 1 sekst + dve pole po 20 fol. + 2 lista; poleg tega so spredaj uvezani trije, zadaj en perg. folij); — gotska minuskula, ena roka, dva stolpca. Vez iz 16. stol., lesene z vijoličastim žametom prevlečne platnice, deloma poškodovane, žamet na hrbtu manjka, prav tako vogelniki in sklepi. Na hrbtu so kot makulatura uporabljeni pergamentni drobci z latinskim tekstom 14. stol. Na notranji strani sprednjih platnic v ovalu koloriran grb grofov Auerspergov-Turjaških (ščit podeljen v štiri dele; v sredini na križišču štirih delov še mal ščit s proti desni korakajočim rdečim panterjem na belem polju; v zgornjem levem in spodnjem desnem delu glavnega ščita, proti levi zgoraj, proti desni spodaj korakajoč rumen tur na rdečem polju; v zgornjem desnem in spodnjem levem delu zlat na drogu stoječ orel na črnem polju; kot šlemski nakit turova glava, lev in orel z razpetimi krili; nad grbom „M.DC.XIV. prid. Cal. Febr. I.M.D.S.M.“, pod grbom „Verbum tuum lucerna pedum et lumen semitarum nostrarum. Psal. 119.“ Pogoste iniciale v modri, rdeči, rumeni in vijoličasti barvi z živalsko in rastlinsko ornamentiko. (Gl. sl. 27.). 3 perg. foliji kot ovoj (I—III). Na f. I: „Dno. D. Thomae, D. g. Principi / et Episcopo Labacensi re/uerendifsimo / haecce Biblia ma- nufscripta, / Tali Episcopo digna. / D. D. / Horvvardus Auerfspergius et / Schonbergjus Baro et dominus, / Labaci.“ Nato od druge roke: »W. E. Com. ab Auer/sperg s. s.“ f. I': signatura B. I. 1. f. II—II': prazno. f. III: „Donavit Biblioth. / Seminarii Episcopalis / Excellentifsimus Peuerendifs. I Dominus Dominus / Antonius Aloysius / Episcopus Labac. / Princeps / die 25. Octobris / 1847.“ f. III': od roke 19. stol. „13. Jahrhimdert." f. 1—431. Sveto pismo starega in novega zakona s predgovori in uvodi. f. 431': prazno. f. 432—473: alfabetično urejen seznam in razlaga hebrejskih ter drugih tujih besed v sv. pismu, f. 473': prazno. Literatura. J. Smrekar, Iz zapuščine škofa Tomaža Chron-a, Zgo¬ dovinski zbornik, 1891, 225—230. 125 82 Papir; — 1425 (gl. fol. 117); — 117 fol. (= 11 seksternijev; od 6. seksL manjkata med ff. 65/6 dva folija, od 10. sekst. sta ohranjena samo dva lista, od 11. sekst. pa devet); — 41X29 cm; — gotska minuskula, dva stolpca, tri roke (1—25', 26—108', 109—117); — sodobna vez v perg. ovoj. F i 1 i g r a n : konjska glava. f. 1—37. „Incipiunt capitula libri primi sancti Ysidori e p i - s c. o p i de summo bono... Expliciunt capitula. Incipit liber pri- mus sentenciarum sancti Ysidori episcopi. Quod deus summus et incommutabilis sit. Capilulum Im. [SJvmmum bonum deus est X Ieti- ficandos concludit. Explicit liber sentenciarum sancti Ysidori episcopi." f. 37': prazno. f. 38—65'. „Incipit prologus in libro scintillarum. [LJector quisquis es X mei inemoriam habeat. Explicit prologus. Incipiunt capi¬ tula ... Finiunt capitula. Incipit liber scintillarum. De caritate capitulum primum. (f. 38'). Dominus dicit in ewangelio X homo nutritur et pascitur". f. 66—108'. Pridige za nedelje in praznike cerkvenega leta. „Dommica tercia in aduentum domini ...“ f. 109—112'. Johannes Anania. „[C]irca arboris le- duram diuersis olim diuersum modum X continuo perseuerent per graciam eius qui... Amen." f. 113—117. „Cristi nomen inuocans ad honorem ipsius et reue- renciam... Bononiensis archiepiscopi... ego Johannes Anania paruus decretorum doctor... de sponsalibus et matrimo- niis..." Na koncu „anno etc. XXVto Leonhardus". f. 117': prazno. Pri vezavi so uporabljeni kot makulatura odrezki najmanj štirih perga¬ mentnih listin. Na odrezkih listine med ff. 6/7, 18/19, 42/43, 65/66, 88/89, 108/109 in 114/115, katera je datirana 26. nov. 1426, se omenjajo opat Georgius iz Gornjega Grada, ..Andreas perpetuus vicarius in Ryetz“, ..Stephanus Salcz- burgensis monachus", „Bernhardus de Sulczbaco monachus monasterii Obern- burgensis", „Leonardus de Voytsberg vicarius perpetuus ecclesie sancti.. notar „Fridericus de Greyfenberg“, „Colomannus plebanus Krainburge“ (več¬ krat), oglejski patriarh Ludovik (II.), papež Martin (V.), cerkev sv. Janeza Krstnika v Podsredi (Herberg), „altare sancti Johannis in Stain Acpiilegiensis diocesis". Na odrezkih listine med ff. 30/31, 54/55, 100/101 in 114/115, katera je (odrezek med ff. 30/31) datirana „in sacristia ecclesie parrochialis sancti Ni- colai Crapinne ante altare sancte Vrsule Zagrabiensis diocesis", stoji izjava, ki jo je pred notarjem v Krapini podal „Petrus Grek plebanus ecclesie parro¬ chialis sancti Stephani prothomartiris in Wyppaco“. Poleg tega so še ome¬ njeni: ,,Conradus plebanus in Pregrada", ..Johannes Grades de....Marti- 126 ■'£$3šr f, i 5 Bm m oip •ute* fijmmtitMftunritv «cgjn gK&Sftbl Aefrtmti* torte, Cm rt mhrf; mater Iibrf Jf«e4 RgaBSiBKIi 0> »fltotf hwwC %nx>i |^S3^Hh| 4*tdfam uf* .ntif «*»**T' bJnrum6wjf)«»i*^ pfrtrluirWl-twB4n«rflrtHtoe«: ,tfH gitransiapllBi-«i»ii>eijolm)f na fiati ilurri' mi acprff' n* futauiti p)lpjiiC.]>cLni 0 (it nmof (rtnmusfaTpomim OnWJ ,xiiw* lapmufm timmb} bvtfntuCfnoaj »ure rofid*. u «rfej v primeru s slikami Rojstva imenovanega mojstra, objavljenimi v Lehrs, o. c., zv. IV., slike, list III., sl. 332, kjer je sorodna vokviritev, v steni zadaj odgovarja omari s knjigami okno, sorodni so lasje angelja. njegovo žezlo, zna¬ čilni napisni trakovi, držanje angelovih in Marijinih rok in dr. Na listu 112, sl. 333 se nahaja v zadnji steni omara s knjigami. 2. Bakrorez, iniciala G, 2. pol. XV. stol., nemški izdelek, pozneje koloriran; prilepljen na f 8'; 8'G X 10-3 cm. Po konturi izrezan iz prvotnega lista. (Sl. 29). V lok črke je komponiran brezbrad mož s sulico v desni, z levo pa, ki jo steguje v loku naprej, drži za lase bradato glavo Goliatovo. Z nogami stoji na glavi zmaja, ki tvori spodnji lok črke. Desni spodnji pokončni del črke pa tvori naprej sklonjen brezbrad mladenič, oblečen 132 v prepasano suknjico, ki sega do kolen, na glavi ima kapuco; z rokami pripravlja pračo, torej David. Po svojem stilu in motivu spada v nasledstvo mojstra E. S. 3 3. Lesorez, Stigmatizacija sv. Frančiška As., 2. pol. XV. stol., bržkone nemški, mogoče tudi severno italijanski izdelek; pozneje koloriran; prilepljen na f. 34; 6 - 3 X 10-6 cm. Izrezan iz prvot¬ nega lista. Fragment. Kristus kot Seraf na križu; od rok, nog ter rane na prsih gredo žarki proti desni, kjer si moramo prvotno misliti klečečo postavo sv. Frančiška, ki prejema rane. 4. „Testeninski odtis“ (Teigdruck), Kristus v vrtu G e c e m a n i, sreda, event. 2. pol XV. stol., nemški izdelek; prilepljen na f. 39'; 7-4 X 10-7 cm. Na robu deloma preveč obrezan; razmeroma dobro ohranjen, največje poškodbe v ornamentiki spodnjega roba. Podloga papir. (Sl. 30). Sliko obdaja pravokoten okvir z rastlinskim ornamentom. Stranice so okrašene z listno trto, ki se previja okrog palice, ogli so okrašeni s štirilistnimi cvetovi. Ozadje ornamenta je posejano s pikicami. Slika v sredi predstavlja vrt Gecemani, ki je v dvetretjinski višini zaprt s pleteno, z valovitimi črtami označeno ograjo, ob levem robu so visoka vrata. V ospredju kleči proti desni obrnjen Kristus, ki drži moleče nesklenjene roke pred se. Plašč je dvignjen, da se vidijo naga kolena. Spodaj na levi so označena tla s stiliziranimi šopi trave. V desnem kotu leži sključen speč apostel, nad njim se vidi punktirano ozadje, ki predstavlja bržkone skalo, na vrhu nad robom ograje je velik kelih. Za Kristusom na levi spi sključen drugi apostel. Ozadje slike v tretji tretjini zgoraj je pokrito z neskončnim vzorcem diagonalno križajočih se črt s štirilističnimi rozetami v poljih. Barva površine lahek relief tvoreče plasti je črna, le goli deli telesa (obrazi in roke Jezusa in obeh apostolov ter Jezusova kolena) so pokriti s sinjkasto belo barvo. Bela barva se nahaja samo na reliefnih vzvišenostih plasti in sledi vedno strukturi osnovne plasti. Bela barva leži na osnovni črni. Črna barva pokriva samo površje plasti, ki je rjavkasto rdečo barvana; kjer je plast od¬ padla in se vidi papir ali pa kjer je odtis dosegel papir (sem spadajo obrisi vseh oblik), ima papir oranžnorumeno barvo, ki jo je dobil od testeninaste plasti, položene nanj. Papir sam je prvotno bel. Struk¬ tura površine plasti je večinoma na gosto paralelno črtkana, le Kristu¬ sova suknja je drobno križasto črtkana. Kakor že omenjeno, so ozadje obrobne ornamentike, hrib, na katerem je kelih, obleka levega apo¬ stola, rob Jezusovega plašča in podšivka plašča desnega apostola, gosto 3 Prim. Max Geisberg: Die Ivupferstiche des Meisters E. S., Berlin 1924 in I.ehrs o. c. 133 Sl. 31. Sv. Sebastijan, bakrorez, 2. pol. XV. stol. Sl. 32. Korenina Jese, „Mojster igralskih kart“, okr. 1450. črno punktirana na beli (oranžni) osnovi, tako da ti deli delajo vtis .,zrničastega tiska" (Schrottblatt), seve v nasprotnem smislu. Naš tisk je zelo pomemben prvič, ker je testeninski odtisk sploh redkost, 4 drugič ker je sorazmerno dobro ohranjen in ker se nam zdi, 4 P. Kristeller, Ivupferstich u. Holzschnitt in 4 Jahrhunderten, Berlin 1921, str. 3 pravi, da je samo okrog 100 takih listov znanih. 135 da ravno on precej jasno osvetljuje tehniko testeninskega odtisa, ki je še vedno enigmatična, razen tega se ne sme prezreti očividne kombi¬ nacije med navadnim testeninskim odtisom in „zrničastim tiskom". Tehniko si moremo predstavljati po našem primeru takole: Bel papir je bil prevlečen z rjavordečo testeninasto maso, ki je bila po vrhu, bržkone v obliki potresanja s prahom, črno barvana. Plošča za odtisk je bila kovinasta, v njo je bila vrezana slika tako, da so bile par¬ tije, ki so v odtisku svetle, reliefne, ostalo pa poglobljeno, tako da je plošča izgledala, kot lesorez. Ploščo so verjetno ogreli in jo odtisnili v maso, pri čemer so reliefni obrisi prodrli do papirja, ostalo pa je do¬ bilo relief poglobljenih delov plošče. Poglobljena polja plošče so bila gosto črtkana, od koder izvira značilna črtkana struktura površine od- tiska. Kako je bila nanešena sinjkasto bela barva golih delov telesa, ni čisto jasno, zdi se mi pa mogoče, da je bila odtisnjena s ploščo vred na površino, ker bi si sicer ne mogli razlagati, da tako določno sledi vsem potezam strukture površine. O kaki pozlatitvi, ki jo vsi poroče¬ valci omenjajo kot navadno, na našem primeru ni niti najmanjše sledi in je gotovo izključena. 5 5. Bakrorez, neznana svetnica, 2. pol. XV. stol., nemški izdelek; nalepljen na f. 43; 5 X 6-50 cm. Pozneje koloriran. Fragment večjega lista. Svetnica do prsi, na glavi krona in nimb, lasje razpuščeni na rame, v desnici drži meč. Suknja je rdeče barvana. 6. Bakrorez, sv. Sebastijan, 2. pol. XV. stol., italijan¬ ski izdelek; nalepljen na f. 82; 9-8 X 13-6 cm. Tisk v zelenkasti band; desni spodnji ogel odtrgan. (Sl. 31). Renesanski arhitekturni okvir s pogledom v primitivno perspek- tivično zasnovan prostor s kasetiranim stropom. V sredi stoji steber, h kateremu je privezan z rokami na hrbtu, goli sv. Boštjan. Okrog glave ima nimb z žarki, čez ledja je pokrit s tkanino. V telo je zabodenih od vsake strani po šest sulic. Na spodnjem robu napis: • SANTVS • SABISTIANV(s). 7. Bakrorez, iniciala H, 2. pol. XV. stol., nemški izdelek istega umetnika, kot št. 2; pozneje koloriran; nalepljen na f. 99'; 8'6 X 10-5 cm. Po konturi izrezan iz prvotnega lista. Levo pokončno deblo črke tvori v dolgo kuto oblečen, brezbrad mož, ki drži premaganega zmaja za gobec. Zmajevo zavito telo tvori levi del črke H. 8. Bakrorez, Korenina Jese, okr. 1450, nemški izdelek, „Mojster igralskih kart" (Der Meister der Spielkarten) ali 6 Prim. o tem in tehniki: Th. Kutschmann, Geschichte der deutschen Illustration, Goslar u. Berlin 1899, str. 17—20; P. Ivristeller, o. c., str. 3. 136 vsaj njemu zelo soroden mojster; nalepljen na notranji strani zadnje platnice; 16 X 22-3 cm. Robovi poškodovani, oba desna ogla odtrgana. (Sl. 32). Na sredi spodaj na gotskem, plastično okrašenem tronu z naslo¬ njalom in luskinastim kupolastim baldahinom sedi speči Jese. Ob njem na levi stojita z napisnimi trakovi Izajija in Jeremija, na desni pa Aron (v škofovskem ornatu) in Joel. Izza Jeseja raste vejasta trta, v katere cvetovih se nahajajo dopasne podobe rodovnih prednikov Je¬ zusovih. V sredi zgoraj se nahaja na luni stoječa Marija z nagim De¬ tetom na desni. Dete drži z levico odprto knjigo in se obrača na levo. Glava Marije ima krono in nimb; zgornji del telesa obdajajo žarki. Na desni in levi od Marijine glave, na nekoliko preveč porezanem robu, se nahajata dva kroga žarkov in stiliziranih oblakov. Za neoporečno sorodstvo z Mojstrom igralskih kart primeri po¬ sebno tablo 3, levo sliko (vrt Gecemani) v Max Geisberg, Die Anfange des deutschen Kupferstiches und der Meister E. S., in istotam tablo 5. Prim. tudi Max Lehrs: Geschichte u. kritischer Katalog des deutschen, niederl. u. franz. Kupferstiches im XV. Jhrh., zv. I. 137 LJUBLJANA V V' 84 Sign.: 3858, 9. b. 6. Papir; — 15. stol., prva polovica; — 28 X 195 cm; — 328 fol. (== 13 sekst. + 1 ternij + 3 sekst. + 1 sept, od katerega je odrezan en list med ff. 266/7 X 5 sekst, od katerih manjka en list med ff. 289/290 + 3 listi); — gotska knjižna kurziva in minuskula, dva stolpca, pet rok (1—138' in 163—211', 138'—159, 212—265', 267—325', 326—328), dva dela (1—266', 267-328); — vez iz 17. stol. v lepenko prevlečeno z belim usnjem, rdeča obreza, na hrbtu „Vetvs manvscriptvm". F i 1 i g r a n i: volovska glava s šesteroperesno cvetlico med rogovi, črka M, tehtnica. \ f. 1—54. Pridige o spovedi in pokori. „Sequitur de confessione contricione.“ f. 54—159. „Boni sermones de passione domini etc“, slede pridige o drugih tematih. f. 159—162': prazno. f. 163—265'. Pridige o „decem precepta.“ f. 266—266': prazno. f. 267—328. Pridige za nedelje od binkošti do adventa. f. 328': prazno. Na f. 1 od roke 18. stol. „Conventus Labacensis". 85 Sign.: 3859, 9. b. 7. Papir; — 15. stol., prva polovica in sredina; tekst na ff. 97—99' je kasnejši in datiran na f. 99' z letom (14)70; — 28X195 cm; — 235 fol. (= 8 seksternijev, od katerih je odrezan prvi list 4- 6 listov + 1 sekst. + 1 kvint. + 8 sekst. + 1 sept. + 2 lista); — gotska knjižna minuskula in kurziva, dva stolpca, pet rok (1—SO 7 , 60—71', 72—96', 97—99', 102—235'), dva dela (1—101', 102—197); — vez iz 17. stoletja v lepenko prevlečeno z belim usnjem, rdeča obreza, na hrbtu „Vetvs manvscriptvm". Filigrana: tehtnica v krogu, šesterokraka zvezda v krogu. f. 1—96'. Pisma apostola Pavla, dejanja aposto¬ lov, kanonična pisma, apokalipsa. f.97—99'. „Nota expulsio Adam et Eue de paradiso. Cvm expulsi fuerunt X nos possumus sequi eum. Anno etc. LXX<>.“ f. 100—101': prazno. 141 f. 102—235'. „Liber de prelatis et s u b d i t i s“ s posve¬ tilom v predgovoru „reuerendo in Christo patri fratri Himberto magistro ordinis predicatorum frater humilimus, cuius nomen ad presens non vrgel necessitas nominare." F. 1: „Conventus Labacensis 1711.“ 86 Sign.: 6771, 14. A. 1. Perg.; — 16. stol., začetek; — 59 X38 5 cm; — 169 paginiranih fol. (ohra¬ njeni so foliji 16—28, 40—193, 195, 196; temeljni sestav tvorijo kvaterniji); — psalterialis, štiri rdeče notne vrste s štirioglatimi črnimi notnimi glavicami; glavni tekst od ene roke; — vez v lesene platnice prevlečene z belim usnjem, precej poškodovana; na vogalih in v sredi platnic okraski iz kovine, od ka¬ terih manjka po eden spredaj in zadaj. I niči a le. F. 79 / : črka S izdelana v zlatu, rdeči, modri in beli barvi, v štirioglatem okvirju zelene barve. Od črke se vije ob robu rastlinska orna¬ mentika v istih barvah. V njo je vrisan lovec (rumene hlače in jopič, modro pokrivalo), ki meri z napetim lokom; pred njim orel v vzletu in ptica smrdo- kavra. F. 128'. V zeleno-rdečkastem okvirju na modrem dnu črka U. V njenem loku stoji na bregu vode v vijoličasto haljo odet Kristus z zlato gloriolo. blagoslavljajoč z desnico. Na vodi čoln, v njem sv. Peter, z desnico držeč veslo, z levico vleče skupaj s tovarišem mrežo iz vode. Sv. Peter je v beli obleki z rujavim plaščem, njegov tovariš v rdeči obleki z modrim plaščem. Od iniciale se vije ob robu teksta ornamentalen pas. (Gl. sl. 33). Antifonarij (za frančiškanski red). f, 1(3—128'. Začetek antifon za nedelje in praznike manjka. Tekst začenja z antifonami za Božič in sega do antifon v nedeljo po epifaniji. Manjka zopet tekst do tedna pred nedeljo sexagesima. f. 128'—178. Antifone za svetniške praznike. f. 178—188. Antifone za commune sanctorum. f. 188—196'. Antifone o Materi Božji, imenu Jezusovem,- sv. Didaku, za praznika „translatio“ in ..festum S. Petri de Alcantara“, za praznik „Nominis Jesu“ (vse kasnejši dodatki). 87 Sign: 6772, 14. a. 2. Perg.; — 1518 (gl. letnico v iniciali na f. SO'); — 55 X 38 cm; — 151 fol. (= dva nepaginirana -f 149 paginiranih folijev, od teh manjkata danes folija 9 in 16 in od zadnje pole trije zadnji foliji, nepaginirana sta folija med ff. 104/5 in 115/6; temeljni sestav tvorijo kvaterniji); — psalterialis, štiri rdeče notne vrste s štirioglatimi črnimi notnimi glavicami, glavni tekst od ene roke, dodatne roke na nepaginiranih folijih pred glavnim tekstom in na ff. 147'—149'. 142 Sl. 33. Ljubljana, franc, samostan, antifonar sign. 6771, iniciala U, f. 128 Sl. 34. Ljubljana, frančiškanski samostan, gradual 6773, iniciala A, f. 1. Vez v lesene platnice, prevlečene z usnjem, v katerega so vtisneni renesančni ornamenti. V prvem obrobnem pasu prizori: oznanenje, krst v Jordanu, križanje, vstajenje; v sledečem portreti, grbi in vitice. Okovi iz ko¬ vine v sredi platnic in na vogalih; oni na vogalih predstavljajo pokonci ko¬ rakajoče kronane panterje; v sredi šesterokraka rozeta z gumbom. Sklepa in dva vogalna okova zadaj odpadla. I n i c i a 1 e v modri, rdeči, zeleni, vijoličasti, beli in zlati barvi, vrisane v štirioglata polja v raznobarvnih okvirjih. Glavne: ff. 2 (D), 30 (G), 31' (S), 39 (G), 41' (M). f. I—II' (nepaginirani listi pred glavnim tekstom). I prazen, na f. I'—II' gradual „de s. Francisco" od kasnejše roke 16. stol. Na f. II' od roke glavnega teksta „graduale de sanctis incipit feliciter", na f. 1' „In uigilia sancti Andree apostoli introitus". Gradual (za frančiškanski red). f. 1—41. De sanctis. f. 41—95'. „Incipit commune sanctorum." f. 95'—98. „In dedicatione ecclesie." 144 f. 98—100'. „In commemoratione beate virginis Marie." f. 100'—104' „De sancto Gabriele archangelo officium misse." f. 104'—121. „In festibus maioribus duplicibus kirieleyson sequi- tur.“ Sledi „kirieleyson“ tudi za manjše praznike. f. 121—147'. „Sequuntur prose de sanctis", nato „prosa pro de- funclis." f. 147'—149'. „In festo ss. Trinitatis" (od kasnejše roke). 88 Sign.: 6773, 14. a. 3. Perg.; — 16. stol., začetek; — 54 X 37 cm; — 157 fol. (= 2 nepaginirana folija s tekstom, kateri je datiran z 1.1648 + en kvinternij, od katerega so štirje foliji nepaginirani, a en folij je izrezan; za tem začenja tekoče štetje folijev; od teh je izrezan f. 96, dalje manjkajo ff. 106—116; — sedem folijev med ff. 118/9, devet med ff. 121/2, pet med ff. 125/6 in dvajset na koncu od f. 137 dalje je nepaginiranih); — psalterialis, štiri rdeče notne črte s štirioglatimi črnimi glavicami, glavni tekst od ene roke, dodatni tekst na ff. I—II. Vez v lesene platnice, prevlečene z usnjem, v katerega so vtisneni renesančni ornamenti. Okovi iz kovine v sredi platnic in na vogalih predstav¬ ljajo korakajoče kronane panterje. Vsi okovi in sklepa ohranjena. Iniciala. Na f, 1 črka A, v vijoličasti barvi, na zlatem polju, v ze¬ lenem okvirju. V loku črke bradat kralj David s krono na glavi in v rdečem, modro podloženem plašču. Okoli teksta čez celo stran ornamentalen rastlinski in cvetlični pas, v katerega so vrisane raznovrstne ptice. (Gl. sl. 34). Gradual. f. I—II': „Patrem omnipotentem ...“ f. III—V: „Ista rubrica ponatur in prima gradualium singulo- rum...“ (o pisanju gradualov in petju po njih ter misalih). f. V—VI'. „Asperges me ..„Credo in unum deum ...“ (konec manjka). f. 1—186'. „Ad te leuaui...“ (graduali za nedelje in praznike). f. 186'—150'. „In maioribus duplicibus", „in minoribus duplicibus", „in maioribus semiduplicibus", „in diebus dominicis", „in ferialibus die- bus“, „in festiuitatibus beate Uirginis", „spiritus et alme orphanorum", >,de sancto špiritu". f. 150'—153. „Lauda Syon" in druge himne. f. 153'—157'. „In minoribus seu duplicibus et per octavas commu- hiter cantatur," „in simplicibus solemnioribus", „in simplicioribus", „in aduentu et quadragesima“. n 145 KRANJ / ŽUPNIŠČE ILUMINATORNI OKRAS ROKOPISOV V KRANJU. F. Stele. Izmed rokopisov v farnem arhivu v Kranju vzbujajo trije po¬ sebno pozornost pri umetnostnem zgodovinarju in sicer 1. Morali a sv. papeža Gregorja, ki jih je glasom zapiska na koncu knjige dovršil Jakob s priimkom Chaczpek 1.1410., 2. nedatiran misal iz prvih desetletij XV. stol. in 3. a n t i f o n a r v dveh zvezkih, katerega 1. zvezek je dovršil Joannes von \Verd de Augusta 1. 1491. Važnost teh treh knjig obstoja v tem, da so bile nedvomno spisane za Kranj in so tam tudi služile svojemu namenu. Jakob Chaczpek izrecno povdarja, da je bil stalen gost pri mizi Kolomana de Mansvcerd, žup¬ nika v Kranju, kar je dokaz za to, da je rokopis pisal v Kranju. No¬ benega razloga nimamo za domnevo, da bi ga ne bil tudi on iluminiral. Joannes von \Verd, pisec in iluminator antifonarja iz 1. 1491. je bil, kakor kaže pridevek njegovega imena, iz Augsburga. Ali je rokopis pisal v svoji domovini ali v Kranju, iz zapiska o njegovem avtorju ni razvidno, verjetneje pa je vseeno, da ga je pisal v Kranju, ker bi sicer ne potreboval posebej povdarjati svoje provenience in pa ker je po vsebini gotovo, da je bila knjiga naročena izrecno za Kranj. Tretji rokopis, misal, pa kaže toliko sorodnosti z ornamentiko Moralij, da so njegove iniciale gotovo proizvod iste iluminatorske šole in če je oni nastal v Kranju, je gotovo tudi la. Z umetnostno-zgodovinske strani ni nobene ovire, da ga ne bi identificirali z onim misalom, ki ga je z Moralijami in rokopisom sv. pisma vred daroval župni cerkvi v Kranju 1. 1412. Koloman de Mansvcerd, tako da bi bil postanek tega misala datiran pred 1. 1412. Koloman je bil naročnik teh dveh rokopisov in bi proti njihovemu postanku v Kranju lahko dvignili edino ugovor, da Koloman kot kranjski župnik in kanonik v Strassburgu na Koroškem ni živel v Kranju, ampak na Koroškem, kjer bi bil v njegovi bližini Jakob Chaczpek izvršil naročilo. Zato bi mogoče govorita tudi slovesna po¬ daritev 1. 1412., o kateri se je ohranila listina. 1 Vendar govori proti temu naziranju dejstvo, da je Koloman pokopan v Kranju, 2 kar priča o tem, da je tu tudi bival. Umetniško najpomembnejši med vsemi je rokopis Moralij sv. Gre¬ gorja. Posebno odlikovanih je prvih 15 listov, katerih iniciale niso samo bogato z listnimi trtami, ki se vijo od njih po robovih listov, okrašene, ampak so polja, ki jih oklepajo iniciale, izpolnjena tudi z umetniško visokostoječimi miniaturami, predstavljajočimi zgodbo o 1 Fr. Ivomatar v Jahresbericht gimnazije v Kranju 1. 1912/13. 19. 2 ZUZ. VI., 210. 149 Jobu. Na prvem listu sta razen tega naslikana klečeča pred trpečim Jezusom duhovnik (nedvomno naročnik župnik Koloman) in neznana žena, ki je bila na kak koli način z naročilom v zvezi (sl. 44). Razen teh je na poznejših listih cela serija fino izvršenih inicial, katerih debla so pokrita z značilno listno ornamentiko, notranja polja pa pokrita z zlatim filigranom. Posebno pozornost vzbuja iniciala I, ki se dvakrat ponovi (f. 148' in 154), in sestoji iz modrc tračne pletenine. Izredno fina v tonu pa je iniciala Q na f. 20'. Poleg teh odličnih inicial, ki so večinoma v zvezi z listno trto, pa je v knjigi veliko preprostih rdečih inicial, iz¬ polnjenih in obdanih s filigransko s peresom izvršeno ornamentiko. Še bolj priproste so črno risane, s filigranom okrašene črke in opremljene s preprostimi risbami, ki predstavljajo obraze; nekateri izmed njih se pačijo, v čemer se kaže še nek odsev nekdanjih drolerij. Cel sistem te ornamentike in način, kako se porablja s previja¬ jočo se listno trto na robu lista, z listno okrasitvijo debel črk, filigra- nastimi ozadji in s porabo figuralnih miniatur kot polnil črk nas spominja čeških miniatur druge pol. 14. in zač. 15. stol., posebej važnih skupin kakor n. pr. miniatorjev Janeza z Neumarkta in dobe kralja Venceslava I. Kakor je ugotovil Dvorak v svoji temeljni študiji Die Illuminatoren des Johann von Neumarkt, 3 se je ta slog razvil sredi 11. in v 2. pol. 14. stol. pod vplivom umetniškega centra v Avignonu. Ilu- minatoriji dobe kralja Venceslava 4 so nadaljevali v smeri, ki so jo utemeljili iluminatorji Janeza z Neumarkta. Ta šola je dobila zgodaj vpliv na umetnost na dvoru avstrijskih vojvod Rudolfa in Albrehta, za katere so prvotno delali češki iluminatorji. Odtod se je vpliv te šole razširil na alpske dežele in na Bavarsko in je bil merodajen v mi¬ niaturnem slikarstvu teh okrožij do srede XV. stol.; še iluminatorji, ki so delali za cesarja Friderika, temelje na tem slogu. 5 Primerjanje Moralij s katerim koli delom te smeri nas pouči, da predstavlja njih okrasitev takorekoč neposredni odsev češkega ilu- 3 Jahrbuch der. k. k. Sammlungen des atih. Kaiserhauses, XXII. zv. (”1901, Dunaj). 4 J. v. Schlosser: Die Bilderhandschriften Ivonigs \Yenzel I. v Jahrbuch der k. k. Sammlungen des atih. Kaiserhauses. Wien 1893, zv. XIV. 3 Za dolgo življenje češke šole te smeri in njeno konservativno za¬ držanje nam je lahko dokaz n. pr. rokopis Hvmni et preees etc. v cisterci¬ janskem samostanu v Stamsu na Tirolskem, ki je nastat 1. 1459. v Zurzachu ob Renu. Prim. opis in slike v Besehreibendes Verzeichnis der Illuminierten Handschriften in Oesterreieh. zv. I. Tirot. Kot primer pod češkim vplivom koncem 14. stol. nastale avstrijske smeri pa primeri miniature rokopisa Gregor Hagen, Chronik in funf Piieher. ki je bil spisan koncem XIV. stol. za avstrijskega vojvodo Albrehta III. Gl. sliko G9 v Besehr. Verz., zv. I. Tirol. str. 239 sl. 150 :qmnom tmmutgftnutptnoatrai&niitimB tBtt&uattmnnratflp&OJ mmttpti jjgpt«W|Bdita»iflBWia«*aniu#«» JI? OMpuananUHitiim TBKjto* upi Irmami m op: itff-fii Ir 4 ram»j)I«aljv?np»a:« Jslgiitnoumditri(lutuanr«A I «un»Cctmn*aiiB stfflštfltoDSTOisaOflftnnflijhifai ®L«rilma»oaBiaijfli 6 twnm»-|n(jttoi]unikutmi5ttu«tB MF rtatomoaftutftuoi ibuj crterp&mama tjartrte tinB, J^Ttrnv lui-p Vas n» biluattflfliflfitiBnjDtinfUJinnaniJ' 'iRfvSiiiauMCTaaniu-tti JttgfiaasnsmiotaiBGtufcipfftffit '*jSPS£SSB I OBamwjm tfttfltimifi aostunoa p, (UfeB^EOi-umOaitamhUflmMrra atmwmtaacaanamiauanOT!Ui iJUJspltt' •Sitmr.ararfr/ rauattjMf BJtKtttamn- Ulm* BrasimtaittoiUla aUiJJttS ffia!W Sptfousitaflmmfrpiuottiflm« -y^\m6aan««(flmma£u(treob Aj^nottongaarattttflinatftfij luflma ^ftma amotia femtlttra^ /mcoa operne (fmtqttfW»mptmg:i tmtmiouanpnffloW 9 Jjite#aiimtt- [•ante- ^drt£ba«r qtttffqma um ot»mfeKtn«Tu&-ammtiuitu pmttHsjg Sl. 35. Iluminirana stran iz rokopisa češke iluminatorske šole iz % pol. 14. stol. minaturnega sloga. Ako primerjamo kranjske miniature s tu objavljeno češko (sl. 35, 38, 40), nam ne bo težko ugotoviti sorodnosti: Po svoji rizbi je črka U na nji in na f. 4. Moralij skoro identična; od nje izhaja zgoraj na levo list, ki se ovija pletenega stebla, ki stoji navpično v presledku kolon podobno kakor na f. 4 Moralij. Na spodnjem in zgornjem robu tvorijo iz trte izhajajoči listi ovalno polje, v katero je tam vrisan obraz, v Kranju pa grb. Četudi je trla v kranjskem rokopisu s svojimi listi bolj plastično pojmovana kakor starejša češka, je vseeno popolnoma jasno, da je njen direktni potomec. 0 Primerjajmo dalje način, kako je figuralna scena komponirana v polje, ki ga obdaja črka; posebno v danem primeru se nam zdi, ko da sta obe kompoziciji napravljeni naravnost po eni in isti shemi. Sorodstvo je tudi v obdelavi figur in njih draperije. Tudi umetniško manj pomembni okras odseva v obeh slučajih istega duha. Jakob Chaczpek je pripadal ne¬ dvomno češki miniaturni šoli. Že uvodoma smo izjavili, da smatramo Misal za proizvod iste šole kakor Moralije. Izvedba pa je skozi in skozi bolj preprosta kakor v Moralijah. Poleg sorodnosti v podrejeni ornamentiki enobarvnih s filigransko rizbo okrašenih inicial v plavi ali rdeči barvi imamo več finejših inicial, katerih debla so okrašena podobno onim v Moralijah z listno ornamentiko, katerih notranja polja so pozlačena ali vsaj na barvastem ozadju preprežena z drobno zlato trtno mrežo; na f. 21 je notranje polje črke P okrašeno s pravokotno mrežo, motiv, ki se nahaja tudi tam ali n. pr. na f. 162 v notranjem polju črke B fin zlat filigran: ta črka spominja s svojim odličnim bledim tonom na črko Q na 1. 20' v Moralijah. Temu pa se pridruži še značilna, po robu lista se od črke vijoča listna trta, ki je po svojem motivu, vporabi in vporabi zlata na stikih listov s trto skoro popolnoma identična z ono v Moralijah. Primer s f. 128', ki ga priobčujemo na sl. 36, nas nazorno prepriča o tem. — Edina velika figuralna miniatura, kanonska slika križanja z Marijo in Janezom na f. 197' pa se ne sklada s tim slogom (sl. 39). Značaj trte, ki se vije od miniature po robu slike, je drug, manj plastičen kakor pri inicialah vse ostale knjige, bolj ploskovit je in bolj soroden trti, ki označuje avstrijsko miniaturno smer srede in 2. pol. XV. stol. Prim. n. pr. ornamentalno trto, ki obdaja okvir kanonske slike v briksenskem misalu v duhovskem semenišču v Briksnu (gl. sliko na pril. IV. v Beschr. Verz., I. Tirol). Miniature tega rokopisa so izvršene po brik- senski miniaturni šoli sr. XV. stol., ki je sorodna oni avstrijske smeri. 6 Trti v Antifonarju in Misalu v Kranju popolnoma sorodna se nahaja n. pr. v rokopisu v duhovskem semenišču v Briksnu Dionvsii de Borgo Sancti Sepulcri Expositio et declaratio super Valerium Maximum, ki ga je izvršil češko šolan miniator 1. 1399. Glej sl. 4 v Besch. Verz., I. Tirol. Ta iniciala izredno spominja na inicialo t. 128' v kranjskem Misalu. ki jo priobčujemo pod sl. 36. 152 ncGmiMti pnmbMfimpittttu ►trm ti ntmfwm$i pimnettt&mtfa m ttirstfiGUrihCcffamui -ttr{mvv6tičtu&.0:i Sl. 36. Kranj, misal iz pred 1. 1412., f. 128', iniciala R. ki je ustvarila kranjski Antifonar. Mogoče, da je to razložljivo z drugačnim vzorom, verjetnejši pa je poznejši postanek te kanonske slike. Miniatura sama ni toliko izrazita, da bi jo bilo mogoče prav natančno datirati, a vender bi si ž njo, če bi bila sama, skoro ne upali čez dvaj- Se ta leta 15. stol. Omenjena trta pa nas sili v drugo četrtletje ali celo Proti sredi 15. stol. Gotovo je, da je kanonska slika plod zgodnje dobe 153 avstrijske smeri miniaturnega slikarstva srede XV. stol., dočim pripada ornamentika inieial češki smeri začetka XV. stol. Nemogoča bi la or¬ namentika sicer ne bila v drugem četrtstoletju XV. stoletja, vendar velika sorodnost z ornamentiko Moralij iz 1. 1410. ter ornamentiko že omenjenega rokopisa iz 1. 1399. iz knjižnice briksenskega duhovskega semenišča (Beschr. Verz., I. Tirol, sl. 4) govori za postanek na začetku 15. stol., verjetno skupno z Moralijami, s katerih vezavo je sorodna tudi vezava Misala, tako da vsi momenti govore za identifikacijo le knjige z onim misalom, ki ga je 1. 1412. poklonil župnik Koloman cerkvi v Kranju. 7 Drugi odlični rokopis kranjskega arhiva, antifonar iz 1. 1491. v dveh zvezkih, nam predstavlja popolnoma drugo fazo srednjeevropskega književnega okrasa. Pri tem je pravzaprav postranskega pomena ali je nastal rokopis v Kranju ali v Avstriji ali v Južni Nemčiji kje. Okras obsega tudi v tem slučaju iniciale, figuralne miniature, vključene v iniciale ter obrobno ornamentiko listov. Prvi list je v obeh zvezkih po¬ sebno odlikovan s lem, da je iniciala okrašena s figuralno miniaturo in je cel rob pokrit z rastlinsko trto, v katero so vpletene razne živali, realistični cvetovi in na spodnjem robu vselej po en, dva grba držeč angelj. Trta je sicer stilizirana, vseeno pa je vpletenih vanjo polno realističnih opazovanj. Večkrat se ponavlja list (n. pr. I. zv. f. 1', f. 51, f. 81 in II. zv. f. 2, f. 49, f. 192, f. 206), katerega hrbet je oblikovan v pcHlobi maske 8 (prim. sl. 43, levi spodnji ogel). Ostali okras tvorijo miniaturne iniciale, katerih debla so z listnimi motivi ornamentirana; v poljih, ki jih črke oklepajo, so figuralne miniature, po robovih listov se od njih previja trta z listi in cvetovi. Kompozicije miniatur, lipi oseb in linearno lomljeni sistem gubanja oblek odgovarja stadiju gotskega slikarstva konca XV. stol. Razlika napram zgoraj opisanim rokopisom je popolna in odgo¬ varja splošnemu razvoju miniaturnega slikarstva v XV. stol. v srednji Evropi posebej v Avstriji. Trta je dobila drugačno obliko z uvajanjem naturalističnih motivov, v deloma še tradicionalno stilizirane zavoje trte se vpletajo sedaj cvetovi domačih rastlin in realistične slike živali. Poprej bolj sočna, plastična oblika listov in njih zavojev postane v tem sistemu zopet bolj ploskovita, list dobi za celo to skupino značilno obliko z ostrimi zobci in globoko zarezanimi robovi. Prehodno obliko med ono češke šole in novo srede XV. stol. nam predstavlja n. pr. trta v Misalu iz 1. 1432. v samostanu sv. Petra v Salzburgu (gl. pril. III. 7 Gl. Fr. Komatar, o. c. 8 Ta motiv je zanimiv ker se najde že 1. 1459. v freskah Janeza iz Ljubljane na svodu prezbiterija na Kamnem vrhu. Prim. tudi isti motiv maske na dveh listih na sl. 13. v Beschr. Verz. II. zv., Salzburg, iz rokopisa v knjižnici samostana sv. Petra v Salzburgu S. Bernhardi opus in canticis canticorum, ki je proizvod salzburške šole 1. pol. XV. stol. 154 Itlftptf ( itOoirt C am orni Cmto ft*i Ufitifimi tef&ttfl me t cofh ftict fttitfc utlm 'čmm» mC a-ctuTJctn uriti« mn cnr.-ftCtttco ift na {bmcGq&t«i GunintiA * e*i rtu uo cč: tw lutdCt fiamij-totti gfcttfft- i>mrctf- ndtfaiu btui tgftgtur Merč- fr fi« entronii •- f tTmt fcttnff mttgtne btfi toitdi l»tW flif' »tl Hftttf duet« i fflillž HIlTfrniMH fluinifa iiiii I tUt"- «f ca tirnim tiica mr rhtmm fctpftgg fot uinta finim rtimpfci • 39. Kranj, misal iz pred 1. 1412, f. 197' (kanonska slika). — Sl. 40—12. ‘ vr anj, rokopis Moralia sv. Gregorija iz 1.1410., iniciale na f. 4 (U), 8' (S) t in 15' (B). — f. 17—40: „Incipit liber Anshelmi episcopi de cur deus homo. Sepe et studiosissime X attribuere debemus qui.. f.40—59': „Incipit epistola Albini magistri ad S i n ^ gulfum prespiteruin. Dilectissimo in Christo fratri X suspensi sirnus ad solum Jesum Christum qui.. Pergament; — 14. stol, prva polovica; — 17X12 cm; — 259 fol. ( = 2 lista + 21 seksternijev, od katerih manjka med ff. 242/3 en folij -f- 1 ter- nij); — gotska knjižna minuskula, en stolpec, glavna roka ff. 3—253'; — vez v lesene z usnjem prevlečene platnice, sklepi odpadli. f. 1—2: prazno. f. 2': razlaga nekaterih latinskih in grških besed. f. 3—253'. „Incipit summa magistri [Revjmfunjdi 1 de Peniafort. Qvoniam ut ait X et emendes. (f. 3'). Incipiunt eapitula primo libro... De symonia. I .m Quoniam inter crimina X sicut ibi dicitur. Explicit summa de matrimonio." f. 254—258. „Hic continentur sub tvtulo sunmie fratris Reymundi“ (vsebina po poglavjih). f. 258'—259': latinsko - nemške besede različnih rastlin, orodja, opreme, živali, latinska števila in slično. 92 Papir; — 1384; — 29-5 X 20-5 cm; — 252 fol. (= 21 seksternijev); — gotska knjižna minuskula, dva stolpca, ena roka; — sodobna vez v lesene z modro barvanim usnjem prevlečene platnice, kovinasti sklepi deloma odpadli, na notranji strani platnic prilepljen pergamenten list z liturgičnim tekstom iz konca 11. ali zač. 12. stol., na zunanji strani sprednjih platnic pergamenten listič t. napisom v gotski majuskuli „tractatus de summa trinitate et fide katholica." F i 1 i g r a n : konjska glava. f. 1: prazno. f. 1'. Veroizpoved (..Firmiter eredimus et simpliciter...“), pri vsaki besedi veroizpovedi na kratko označeno stališče proti heretikom glede na dotično točko simbola. f.9—249'. Tractatus fidei contra diversos errores super titulum de summa trinitate et fide catholica. — f. 9—10: uvod, v katerem so označene teze treh vrst heretikov s črkami a, b, c („per. a. signatur secta Albigencium. per . b. illorum de Bagnolo, per . c. illorum de Cocoregio; heretici vero de Cocoregio, qui habent heresim suam de Schlauonia et quidam alii de Bulgaria cre- dunt tamen vnurn deum...“); — 10'—249': „Incipit tractatus fidei con- 1 Deloma izbrisano. 160 - f * *-*-* vr € m rr Ithrr.t nos brus tir. i tfc:x:lOor f 'ftJrrns Cip; pfjriirros J. Aiottortiiui'T\ nr Dirsur iramroinrfDttitnuB tr filma !foT«tv A r tf fft» *N t tf*fv —— Imbuio . pmmnm fhimrrcrjj m birmrtria 411 tntUfdn jt motrunn iinnr •. nt.^t bor tft up mm gri poa rabtirt- ih fl1 mt> nusui (bistro nmdmHftu om faludbtturiiiia tr iftalid fiabradm* otnfiaa i /riiorig-. Iona {Mtjrtftii. 0 rrljntt uti afm(armb«pIiuiinirfhi.3oMrA:’ n ga tnmTfJhm«tfpontn5 r^arlmulis Mrftti in nitji« .m:mnnrtiisnumu6)W«m(tlh»«ži tir t mm fanmm or mr iHonjiimjuorr datiraš nn *\ ■■■■■ » — .. ■ ■■ t f » . *f t — 'riQiiim|rim;:umtirram«. fotiiraiK j .itmrfiimun.^.f raairapniBnrKaol. luramrttiT. K-piFafiniiiJmotfSItrljTOi rrfiUr atbrtirr.inT .firotijjrnt.< 11410.0 (inr$|unmw' Sl. 43. Kranj, antifonar iz 1. 1491, f. 2, iniciala U in obrobna ornamentika lista. tra diuersos errores super tvtulum de summa trinilate et fide katholica in decretalibus. Qvoniam fides X in secta sua. Explicit traclatus de... inceptus et reportatus per J o h a n n e m Romanu m anno domini M 0 .CCC 0 LXXXIIII, in uigilia sancti Bartholomei apostoli et finitus in die Cholomanni hora quasi XXIIE etc.“ f. 250 — 252': prazno. 93 Pergament; — 14. stol.; — 255X19 cm; — 151 tol. ( = 18 kvaternijev 1 ternij, od katerega manjkajo trije prvotno nepopisani listi + 4 listi); — gotska knjižna minuskula, f. 1—149' ena roka, en stolpec; — vez iz 15. stol. v lesene platnice, prevlečene z usnjem, sklep usnjat z železnim koncem. f. 1 — 113. Evangelistarij (branja in evangeliji). ..Assit principio sanrta Maria meo etc. In uigilia nativitatis domini. Lectio Vsaie prophete. Hec dicit dominus.. f. 113—148. „Incipit breuiarium de sanctis per circulum anni.“ f. 148—149. „In dedicacione ecclesie." f. 149. „In dedicacione altaris." f. 149—149. „In agedis (!) mortis“ (konec manjka), f. 150—151' in nolranji strani platnic: beležke od različnih rok 15. stol. Beležke na platnicah in folijih 150—151' je le deloma mogoče čitati. Iz ene je razbrati med drugim „Hic f uit Ambrossius Clompfer... spolliatus de Krjaijnburga ..od druge zopet „Anno domini etc. XLYIII° pasce llema Hannse 1 vxor Thome Drenek et Hannse filius eius manifeste confessa est qualiter vir eius Thomas pie memorie ecclesie Virginis Marie in... emere vnum mansum, emerunt pro marcis 1 XL sol. marcarum sed pro vero... diei et noctis, ita tamen quod ipse filius suus iunior nomine Nicolaus vna cum vxore sua sint liberi in eodem... vite eorum. In presencia Petri Zidilnik et Mike frater Czidilnik et Miklaw Buezc.“ Na f. 150 je zapisan slovenski tekst, katerega po pisavi datiram okoli 1450: ..Kave nam preti seny sastopitv, kvr ve sa našega gospudv tekla: tu ve sy eden // sakoterv tslovvek, kvr nveh grvehe geriy\vayo, tv istv sa našega gospody teka // ynuga prose ob nveh tschvr, kvr ve objeta stem chuditschem tu ve nega // dusieza, taye objeta vstim nagla\vnich grichem. Taku ve nam prositi ynu // sa nasemo gospodi iz vlvssem ny ynu iz prawo andochlo moliti ob nassa II tschir, tu ye naša dusieza, ta ve an lediga od nveh gricho vnu ge pellav II posem slabim lebnu tu vetsno gnado, kyr nikolv ganeza vma. Amen." (priobčil A[nton] Kjoblarj v Ljublj. Zvonu, III, 606). 1 Ta beseda črtana. 162 n Pergament; — 14. stol., konec; — Gl fol. (= 3 kval. + 1 ternij + 3 kvat. -f 3 listov, en nepopisan list izrezan med 1'. 47/48); — 31 X 22-5 cm; — gotska polkurziva, dva stolpca, tri roke (1—33', 34—57, 57'—GO); — sodobna vez v lesene z usnjem prevlečene platnice; sklep iz usnja in železa; na spred¬ njih platnicah listič z napisom v gotski minuskuli „Glosa super libros de anima“, notranji strani platnic prelepljeni s pergam. listi, na katerih so na¬ pisane note s tekstom za poduk v muziki (14. stol.). f. 1 —53'. „Onmes homines natura scire desiderant X et šibi so- čietur el... Et in hoc terminatur sententia libri de anima udita 1 a N y c o 1 a o Pr agensi P a r y s i u s. Amen." f. 54—54'. „Qvestio fuit disputata vtruin sit dare conmiunem uere mediani inler primas qualitates siue equaleni ad pondus X et in hoc terminal q u e s t i o magistri B e r t h u c i i in M.°CCC 38, in quo studium fuit destruclum et reconciliatum etc.“ f. 54'—50. „Sequitur de quomodolibet secunduni eodeni. In di- s pulacione de quoxnodolibet in medicina X est sermo hic. Et hic f i n i - hntur questiones disputate a magistro B e r l h u c i o B o n o n i e n s i, mino domini . M°.CCC.XXX°VIII.‘‘ f. 56—57. „Sequentes questiones disputate suni in anno domini ■ M.°CCC.XXXIX. Qvesitum fuit X propter eandem causam etc. Et in hoc terminatur questio magistri Martini de M e d i o 1 a n o , et l ‘ s t questio practicalis disputata in anno domini M°.CCC. 79.'* f. 57. „Item secundum eodem. Qvestio fuit proposita X non in- ‘hgent solutione etc.“ f. 57'—58. „Xvlla secundum hosti X sententiam transferri. Co- ■•lentum domini Pauli d o c t o r i s d e c r e t o r u m B o n o n i e.“ f. 58'—60. „[C]irca lecturam arboris X gratiam eius qui... Ex- Plicit aparatus domini Johann is Andree super ar bor e m s o n g u i n i t a t i s e t a f f i n i t a t i s.“ f. 60'—61': prazno. 95 1’erg.; — 1410, avg. 22 (gl. fol. 223); — 51 X 35 cm; _ 224 fol. (= prvotni ^‘stav 28 kvaternijev, danes manjka od 15. kvaternija en list jf. 117], zadnji 0 i j zadnjega kvaternija je prilepljen na notranjo stran zadnjih platnic); — spiska knjižna minuskula, dva stolpca, ena roka; — sodobna vez v lesene Usnjem prevlečene platnice, katere so v sredini in na vogalih obite s koci¬ nastimi okraski v gotskem slogu, od dveh usnjenih sklepov s kovinastimi l,k °vi je eden odpadel. Iniciale na fol. 1' (R), 4 (U), 8' (S). 15' (B). 20 (Q), 28 (C), 36 (S), ' (Q). 47 (P), 56 (P), 64' (Q), 70 (()). 75 (M). 79 (E). 82' (S), 88' (Q), 94 (Q), 99 (Q), 1 Popravljeno iz ededita. is* 163 104 (P), 113 (Q), 119 (Q), 127 (I), 130' (Q), 137 (P), 143 (H), 148' (1), 153' (I), 162 (Q), 169 (P), 174' (D), 181' (B), 189 (1), 198' (S), 204' (A), 2VZ (Q). 218 (L), 223 (E). Posebno bogato so okrašene iniciale na f. 1' (R), 4 (U), 8' (S), 15' (B). f. 1', R. V gornjem loku črke stoji Mati Božja z detetom, oblečena v vinsko-rdečo dolgo spodnjo obleko in moder, zeleno podšit plašč. Na desni (od gledalca) stoji sv. Katarina, s kolesom v desnici in mečem v levici, oble¬ čena v modro spodnjo in sivo, zeleno podšito zgornjo obleko. Na levi stoji sv. Barbara s stolpom v desnici, oblečena v rdečo spodnjo in zeleno zgornjo obleko. — V spodnjem loku črke R sedi na levi na rumenem prestolu sv. papež Gregor v rdeči spodnji in sivi, zeleno podšiti zgornji obleki, z rdečo tiaro na glavi. Pred papežem na mizici rumene barve odprta knjiga moralij. Na desni pred papežem sedi popolnoma gol Job, v levici drži trak z napisom „nudus egressus sum de utero matris mee.“ Od črke R, ki je naslikana v modri barvi na zlatem ozadju z zelenim okvirjem, se vije ob robeh teksta v zlati, modri, rdeči, zeleni in vijoličasti barvi ornamentalna rastlinska ovijača, katera se spleta spodaj pod tekstom v tri okrogla polja. V srednjem polju stoji en fa?e Kristus, odet z belo tančico okoli ledij, s krvavečimi ranami, bičem v naročju in trnjevo krono na glavi; v levem polju (od gledalca) kleči s povzdignjenima rokama obrit mož z veliko tonzuro na glavi, oblečen v vijoličasto spodnjo, belo zgornjo obleko in moder plašček; v desnem polju kleči prav tako s povzdignjenima rokama žena z dolgimi plavimi spuščenimi lasmi, oblečena v rdečo spodnjo obleko in dolg, na prsih z zlato spono zapet moder zeleno podšit plašč. Osebe v lokih črke in okroglih poljih pod tekstom so slikane na barvanih in z zlatom izvršenih ozadjih. — Gl. sl. 37 in 44. Iluminacije pri inicialah U (f. 4) S (f. 8') in B (f. 15') se nanašajo na tekst v dotični knjigi razloženega mesta iz Joba. f. 4, U. Črka je horizontalno razdeljena v dve polovici. V zgornji sedi za belo pogrnjeno mizo sedem Jobovih sinov in tri hčere, v spodnji stoji Job kot kronan kralj, oblečen v modro obleko z modrim rdeče podšitim plaščem in trakom v desnici, na katerem so zapisane besede ,.ne forte peccauerint filii mei et benediserint deo in cordibus suis." — Gl. sl. 38 in 40. f. 8', S. V gornjem loku črke goli satan med štirimi angelji; na sceno gleda od zgoraj božja glava, vslikana v zgornji zavoj črke. V spodnjem loku sedi goli Job, ob njem stoji na levi satan z biči, na desni se roga Jobova žena, katera je oblečena v modro obleko in havbo srednjeveškega kroja. — Gl. sl. 41. f. 15', B. V gornjem loku črke sedi goli Job s turi na telesu in trakom z napisom ,.quasi vna de stultis mulieribus locuta es“ v levici. Ob njem stoji in kaže s prstom desnice na Joba njegova žena, katera je oblečena v zeleno spodnjo obleko, moder zeleno podšit plašč in belo ruto na glavi. Ob levi stoji goli satan s plavkami namestu nog. V spodnjem delu črke goli Job. čepeč med štirimi tolažečimi prijatelji. — Gl. sl. 42. Človeška figura je razen v omenjenih naslikana samo še v ovalu črke 0 na f. 99: dopasni portret malega otroka, oblečenega v dolgo belo srajco. 164 Podobno kakor iniciale na f. 1', 4, 8' in 15', samo brez človeških figur, so izdelane one na f. 28, 36, 47, 56, 82', 104, 127, 137, 143, 148', 153', 160, 174', 181', 189 in 204. Črke so pogostokrat izpoljnjene s figuralno ornamentiko ah zlatim dnom. Ob robu teksta se vije od črk rastlinska ornamentika. Vse je izdelano v zlati, rdeči, modri, zeleni, sivkasti in vijoličasti barvi. Bolj skromno, večinoma samo v zlati in še eni barvi, brez koloriranih rastlinskih ovijač ob robu, so izdelane iniciale na f. 20', 41', 64', 70, 75, 79, 88', 94, 113, 119, 130', 162, 198', 212', 218, 223. V spodnji del rastlinske ornamentike pri iniciali na f. 4 je vpleten grb: na modrem polju belopernato ptičje bedro z zlato proti levi obrnjeno nogo in zlatim križem ob njej. Isti grb, v bolj skromni izvedbi, ponovljen kot risba v tekstu na f. 221 in 221'. f. 1. „Primus quaternio prime partis moralium. Discipline libe- ralium arcium septem sunt. Prima gramatica .. f. 1: razlaga nekaterih latinskih hesed in izrazov (girulgus, excol- lectus, post liminium, Bisancium, Popmas, satiri, labi, meritis, trica, tuucus, exacirunt, silenda). f. 1. (Decius Ausonius.) „Septein sapiencium sentencie septenis uersibus explicate...“. Slede verzi o Bias Pertinerus, Pitacus Mitiilen- l Us, Fliobolus, Periandes (!) Chorintheus, Solon Atheniensis. f. 1'—223. Grego rius papa, Liber moralium. — f. 1'—2: •dncipit epistola sancti Gregorii pape ad Leandrum episcopum. Reueren- 'hssimo et sanctissimo fratri Leandro X exutiaque fulciatur. Explicit ^pištola." — f. 2—4: „Incipiunt in exposicione beati Job moralia Gregorii Pape per contemplacionem suinpta. Libri quinque, pars prima. Incipit Prefacio etc. Inter multos sepe queritur X fructu saciare. Explicit pre- *acio“. — f. 4—223: „Ineipit historia libri primi. Uir erat in terra Hus X cunctis diebus. E.vplicit historia. Incipit liber primus. Uir erat in let 'ra Hus X lacrimas reddit. Deo gracias. Explicit sexta pars moralium ^eati Gregorii pape, liber tricesimus quintus. Anno domini (!) mil- lesimo quadringentessmo (!) decimo, procurante honorabili viro do¬ lino Cholomanno de Mansvverd, plebano in Krainburga, presens liber hioralium beati Gregorii pape, de quorum numero distincte sunt libri 'Gtginta 1 quinque. Qui scripti et finiti sunt 2 per me Jacobum dictum Miaczpek, tune prefati domini Colomanni familiarem continuumque c oinmensalem, feria sexta ante festum beati Bartholomei apostoli." f. 223': prazno. f. 224 je prilepljen na notranjo stran zadnjih platnic. Literatura. Ifitzinger v Mittheilungen des historischen Vereines '■ Krain, 1856, 24 (= Dimitz, Geschichte Krains, I, 1, 257); E. Strahi, Die 1 Ginta v tritginta na razuri. 2 Popr. iz seriptum et finitum est. 165 Kunstzustande Krains, 1884, 5; Jos. Smrekar v Zgodov. zborniku 10, 20 "P - 13, 106, op. 89, 131—138; Jos. Gruden. Cerkvene razmere med Slovet** * v ’ petnajstem stoletju, 113; Fr. Stele v Zborniku za umetnostno zgodovit*" ' (1925), 148 (opis portretov na f. 1'); VI (1926), 240 (opis nagrobnega spotu'-*''*' 11 in grba župnika Kolomana de Mansvverd, + 1434). Slike: Grele, Alt-Krain — Stara Kranjska, zv. 13, št. 52, (f. 4 z inirH*" in grbom); Gruden, 1. c., (f. 1'); Stele. 1. c., ZUZ, V, 1925. 147 (samo “ n ~ stičnim tekstom v gotski minuskuli iz dobe ok. 1400. F i 1 i g r a n : razpeta odrta živalska koža. f. 1—10'. Pridige, f. 11: prazno. f. 11'—12. „Conflictus virtutum et viciorum. Vos qui sub ( l** isto mundo certatis in isto, discite virtutum conflictus et viciorum. Sup er * bia dicit: quis michi laude ...“ f. 12': „Anna solet dici tres concepisse Marias ...“ f. 13—33'. Pridige, med temi na f.23'—33' „1410. Doto*" 113 VIII. post penthecosten ser m o in concilio Constanci'-" 5 * 1 per fratre m Berchtoldum de Ratispona ordinis G*- 1 e * mitarum sancti Auguslini. Clamamus abba pater. Ro. VIII". Et in ' P 1 ' stola dominice hodierne ...“ f. 34—36': prazno. f.37—45': pridige, med temi dve papeža Gregorja Veli**-6 a ’ z glosami (f. 37—40). f. 46—47'; prazno. f. 48—82': pridige, med temi od f. 74 dalje „doininica '*** d sermo in concilio Cpnstanciensi per eximium *•"' *°~ rem fratrem Gregorium ordinis heremitarum sancti Augii* , * i11 - f. 83—93: vsebina sv. pisma, urejena po značilnih besedal* 113 koncu „explicit biblia pauperum per Johannem." f. 93'—95': prazno. f.96—155': spis o spovedi (de confessione), „[L]ingii'> ' Jiea calamus scribere X scilicet remissionem etc. Hic modus legendi i" ,llje utroque etc.“ Na ff. 153—155' vsebinsko kazalo. 166 97 Papir; — 1-124, nov. 11 (f. 142' „Explicit in die sancti Mariini episcopi, anno domini ete. XXIIII°.“); — 21-5 X 14o cm; — 146 fol. (— 11 sekst. + 1 scpternij); — gotska kurziva, en stolpec, ena roka; — sodobna vez v lesene z usnjem prevlečene platnice, okovane spredaj in zadaj z gumbi iz medenine; sklepi. Filigrana: nakovalo s križem, tehtnica. f. 1—146' in list, kateri je prilepljen na notranjo stran zadnjih platnic: navodilo za opravljanje cerkvenih oficijev. Obsega oficije za proprium de tempore (f. 1—83'), proprium de sanctis in commune sanctoruni (f. 83' dalje) ter druge prilike cerkvenega leta. Svetniški oficiji kažejo, da je spis sestavljen za župnijsko cerkev v Kranju, podrejeno oglejskemu patriarhatu: f. 91' ,.in festo beatorum Hylary et Canciani“, f. 94 „in festo inuencionis corporum beatorum Cancianorum, Gri- sogoni, Anastasie et Prothi". f. 100 ..in festo beatorum Cancv et Canciani et Cancianille martirum", f. 107 ..in festo beatorum Ilermachore et Fortunah" (praznik štet na f. 114 kot maior dupplex). f. 107' „in die dedicationis ecclesie \quilegensis“ (f. 144 maior dupplex), f. 121 ..in festo translationis beatorum Ilermachore et Fortunah." 98 Perg.; — pred letom 1412; — 34-5 X 27 cm; — 313 fol. (prvotni sestav: 24 kvaternijev + 1 sekst. 4- 16 kvat., danes manjka po en list med f. 7/8 in 188/9. po dva med f. 33/4, 185/6, en kvat. in trije foliji med f. 254/5 in dva folija od zadnjega kvaternija); — gotska knjižna minuskula. ena roka. misalni tekst v dveh stolpcih; — vez v lesene z usnjem prevlečene platnice iz konca 15. stol.; od kovinasthi vogalov je eden na sprednjih, dva sta pa na zadnjih platnicah odpadla; štiri listine gospodov Gallov iz 1. 1457. in 1 1472.. katere so bile na platnice prilepljene, ko je Smrekar proučaval kodeks (Zgodovinski zbornik, 27), danes manjkajo. I n i c i a 1 e v beli, modri, zeleni, rdečkash, vijoličasti in zlati barvi; od nekaterih inicial se vijejo ob robu teksta ovijače: f. 8 (A), 21 (P). 30 (E), 128' (It), 147 (U). 152' (S). 162 (B). 163 (C), 191' (T), 198 (T). 201 (D). 264' (E). — Na f. 197' kanonska slika: V zlatem in zelenem okvirju na ozadju vijoličaste barve je naslikan na križu viseč Kristus, pod njim na levi (od gledalca) stoji Mati Božja v modri, zeleno podšiti obleki z belo ruto okoli glave, na desni je sv. Janez v vijoličasti spodnji obleki in zelenem plašču. M vogalih okvirja simboli štirih evangelistov. Okoli slike se vije rastlinsko ornamentiran pas, kateri raste iz okvirja in njegovih vogalov. Pod sliko dva modra ščita z grbi in obema skupnim šlemskim nakitom, na tem stoji drog 7 - belo vihrajočo zastavo in rdečim križem na njej. Na enem grbu gotska majuskulna črka M. — Na f. 199' pod tekstom Kristusova glava na belem Veronikinem prtu, kateri visi na rdečem drogu. — Gl. sl. 36 (f. 128') in 40 (f. 197'). 167 M i s a l. f. 1—1': prazno. f. 2—7': koledar. f. 8—191': oficiji od prve adventne do zadnje nedelje po Binkoštih; — f. 191'—193: „officium de dedicatione"; — f. 193—193': „de dedieacione altaris - *; — f. 194—200':: Ordinarium missae; — f. 201—264': „Incipi- untur offieia de sanctis“; — f. 264'—294: „Hic incipitur- commune sanctorum“; — f. 294—299: „0fficium pro defunctis"; — f. 299—313': Offieia votiva in orationes ad diversa. Literatura. Hitzinger v Mitth. d. histor. Vereins £. Krain, 1856, 24; (= Dimitz, Geschichte Krains, 1/1, 257); Jos. Smrekar, Zgodov. zbornik, 7—14, 25—30, 37—16, 53—62, 71—78, 87—94, 97—100 (listine gospodov Gallov), 101—108. Slika: Jos. Gruden, Cerkvene razmere med Slovenci v petnajstem stoletju, 113 (iniciala A na f. 8). 99 Papir; — 1424 (f. 37—87'), 1425 (f. 88—97), 1123 (f. 131—190), po kon- stanškem koncilu (f. 266—289'), estalo okoli 1. 1425.; — 295 X215 cm; — 324 fol. (= 8 sekst., od katerih manjka prvi list prvega seksternija 4- 3 listi + 1 seksternij + 2 kvinternija + 8 seksternijev (en list izrezan med f. 209/210] + 1 okternij + 7 seksternijev, od katerih manjka zadnji folij); — kodeks je uvezan iz sedmih delov (1—35', 36—98', 99—110', 111—130', 131—190', 191—213', 214—324'); — gotska minuskula in kurziva. pet glavnih rok (1—34'; — 37—97, 131—208; — 99—105; — 112—130; — 211—323'), en stolpec (98—130), dva stolpca (1—97, 131—323'); — sodobna vez v lesene, deloma s pergamentom prevlečene platnice. V zapisu na f. 87' je skrito ime pisca: per Jacobum Crisvitsch de Krayn- burga. Filigrani: trovrhata gora s križem na srednjem, najvišjem vrhu, enaka gora z zvezdo na vrhu; petelinja glava s krono na glavi; sprednji del enorožca v naskoku; uncialna črka M s krono; nakovalo s križem. f. 1—23. Breviarium (za splošne praznike svetnikov in „in festo sancti Virgilii“). f. 33—34'. „Nota diligenter. Tria sunt ommis religionis funda- menta...“ (razpravlja o oboedientia, voluntaria paupertas, castitas). f. 35—36': prazno. f. 37—87'. ..Incipit prologus in martirologium. Domino re- gum piissimo Karolo. Usuardus indignus sacerdos et monachus X custodire potencia“ (predgovor). „Item de eodem. Festiuitates saneto- rum X caritate non seruitute. Kalendas ianuarii. Circumcisio domini X sancti Hermetis exorciste. Explicit martirologium per Janavacono- 168 vobumivm Crinivisninivitsch deneve Kraynavanbumivrganava, anno domini millesimo quadringentesimo vigesimo quarto, in vigilia purifi- eacionis." f. 88—97: podatki in citati o svetnikih in svetnicah iz Maksima, Avguština, Hrabana, Origena, Hieronima, Hrizostoma, Ciprijana, Gre¬ gorja papeža, Riharda de S. Victore in drugih; deli brevirja, na koncu „Explicit questio de sanctis, anno 1425“. f. 97': prazno. f. 98—98': „Umdar so scheinundes furst guter dez liechtes ...“ (pe¬ sem z notami). f. 99—105: spis o zakramentu evharistije, konec manjka, ..Cristus panis est X ideo ne ab“ (ostalo manjka). f. 105'—106: spis o žilah („vene“), nedokončan; s sliko človeškega telesa, risano s peresom, f. 106'—111': prazno. f. 112—126'. „Iste sunt lecciones legende in sabbato quando fit officium de beata virgine (f. 113')... [Cjastissimum Marie virginis..." f. 127—130. „Hvnc autem tractatum testualiter nos ad componen- dum redigimus, ut possint spiritualia sapientibus per modum hystorie recitari. Procedit ergo quasi sub simili modo. [NJatura humana X effectualiter consumata.“ f. 130': prazno. f. 131—190. „Genesis. In principio creauit X famulum tuum per- ducas. Amen. Explicit biblia beate Marie v irginis. Anno 1423.“ f. 190': prazno. f. 191—208. „[D]ilectissimo fratri Marino e p i s c o p o Gre- gorius episcopus seruus seruorum dei. Omelias que in beato est Ezechiel propheta X amdnis recurratur" (predgovor).” „[D]e omni- potentis aspiracione de Ezechiele propheta locuturus X impetus duca- tur“ (ostalo manjka). f. 208'—213': prazno. f. 214—263: register za tri knjige nekega dela. f. 263'—265: prazno. f. 265': citat iz Gregorija „in moralibus Job“. f. 266—289'. „Incipit tractatulus de potestate e c c le¬ si a s t i c a domini doctoris Petri cancellarii studii P a - risiensis, editus in sacro concilio Constaciensi. Prohemium quod expedit X epilogus premissorum. Finilo prohemio, sequitur prosecucio materie principalis. Potestas ecclesiastica X ita velle debet." f.290—323': alfabetičen realen glosar k civilnemu in kanonskemu pravu, f. 324-324': prazno. 169 ioo Papir; — 1428; — 30X21 cm; — 265 fol. (= 2 lista + 22 sekstermjev. od zadnjega manjka en list); — gotska knjižna minuskula in kurziva, dva stolpca, štiri roke (3—98', 99—134', 135—194', 195—262'); — sodobna vez v lesene platnice in rdeče barvano usnje; sklepa in kovinasti gumbi deloma odpadli. F i 1 i g r a n : volovska glava s cvetlico med rogovi. Iniciale v rdečkasti, modri, zeleni, vijoličasti, črni, beli in zlati barvi; od inicial se vijejo ob tekstu rastlinske ornamentalne ovijače; ff. 3 (P). 8 (B), 10 (Q), 55' (D), 79" (D). f. 1—2': prazno. f. 3—262'. „Propheta magnus X vt infra dicetur etc“ (predgovor na f. 3—7'); — f. 8—262'; „Beatus vir... Quamuis beatus Augustinus X ad quain laudem nos perducat qui... Amen. Explicit p o s t i 11 a super libro psalmom in, edita a fratre N i c o 1 a o de L v r a de ordine fralrum minorum, sacre theologie doctore, sub anno 1428.“ f. 263—265': prazno. 101 Papir; — 15. stol., prva polovica; — 83 fol. (= 2 lista + 1 binij + 1 kvat. + 2 lista + 3 seksterniji + 1 list + 1 kvint. + 2 lista + 1 kvat. + 1 Ust + 1 kvint; en list manjka med ff. 51/2); — 28-X 20-5 cm; — gotska knjižna kurziva, dva -stolpca, več rok; — vez v pergament, pri vezavi so uporabljeni kot makulatura pergamentni listi s teksti iz druge polovice 14. stol. Filigrani: zvon; volovska glava; dva kroga s križi; riba (?); dva zvezana in navskriž položena ključa. f. 1—1'. Razne notice, pisni poizkusi, muzikalne note, vse od raz¬ ličnih rok 15. stol.; med drugimi besede „in nomine domini nostri Jesu Gristi amen“ v gotski in glagolski minuskuli. Na spodnjem robu f. 1 notica, od katere je citati „N T ota in Prassivva Vaczlavv II g, item Yano- wycz crux I g, item de Bvella Jessek..., item Bvella Budak, item de Vlehl Vlricus etc.“ f. 2—3: dva načrta za pridige. f. 3: nedeljske črke za leta 1372—1436, pri vsakem letu pripisana po ena beseda (n. pr. 1372 „multis“, 1373 „fidelibus“); število črk v posameznih besedah pomenja število tednov od Božiča do nedelje In- vocavit (takozvani intervallum). f. 3—4. načrt za pridigo. f. 4—5: „Nota tabulam de liltera dominirali et aureo numero ac interuallo et incensione ad punctum" (nedeljske črke, zlata števila, šte¬ vilo tednov in dni od Božiča do nedelje Invocavit; dnevi in ure kdaj začenjajo lunarni meseci v 1. 1374—1377, z navodilom za ostalo izra- čunanje). 170 f. 5: vremenska pravila, izračunana z ozirom na tedenski dan, ki pade na dan 1. januarja. f. 5—70. Pridige za nedelje od velikonočne do cvetne nedelje (v latinskem jeziku). f. 71—73. Pogovor med Malero Božjo in sv. Anzelmom o Kristuso¬ vem trpljenju. Na koncu: „virgini gloriose etc. Puntsuch Habdiras cui fustuch etc. A Jacobus M Nicolaus E Dizsco N. Non deportabis nisi michi VIII paruos dabis." f. 73: prazno, z izjemo beležke „Andreas Christi famulus hilff aus aus (!) notten.“ f. 74—78': načrti in gradivo za pridige, na koncu „non fuit domi Manka, tune venit Anka, Kanka, Wanka.“ f. 79—82: „Confiteor deo... Explicit confessio cum suis circum- stanciis per totum scilicet in omnibus speciebus etc. etc.“ f. 82'. „Oratio de saneto Christoforo bona", „oratio de saneto An- drea“, vprašanja pri spovedi, „oratio de omnibus sanctis", „oratio de proprio angelo." f. 82'—83': razne beležke, med drugim na f. 82'—83 seznam „re- media" „pro anima" z imeni raznih oseb iz raznih krajev, od katerih navajam „Clement suppan von Trafert, Mathe iz Goricza prope sancti Ruperti de parrochia de Tvuer, Nicolai de Chuem, Crisan de Rogacza, Marina yz Tramcze Pot lipa, Sinnenstain Michel, vz Woia Margareta, Stranicza Os\valt, yz Mosiria Napetloawicza, de Ganawizse parrochia ab dem Pacher, Gorna grade Janes, de sancta Maria nagesorvin (?) Lube." 102 Pergament f. 1—6, ostalo papir; — 15. stol., sredina; — 340 fol. (= 1 ternij + 28 kvint. 4- 1 kvat. + 1 f. + 1 kvint. + 1 kvat + 3 kvint, en list manjka med f. 284/5, od zadnjega kvinternija manjkata zadnja dva lista); — 11 X 28-5 cm; — gotska knjižna minuskula na f. 1—2, ostalo kurziva, dve roki (1—2. 2—340'), dva stolpca; — sodobna vez v lesene z usnjem prevlečene platnice, kovinasti okraski in sklepa odpadla; na notranji strani sprednjih platnic so prilepljeni prepisi treh listin na papirju: 1) 1423, marc 25, Herman Kossyakher in njegova žena Agnefi prodasta „\Venndlen“ ženi Hansa des Werenburger osem kmetij v Dešeči vasi (Tschendorff), tri v Vrhovem (Frev- tha\v), tri v Križu (zum Kreucz), tri v Zaliscu (Saleyssicz), mlin in travnik nad Žužemberkom ob Krki (Sewsenberg an der Gurkjen], dvor istotam, eno kmetijo v Vrbovcu (Teuffental), eno v šalki vasi (Schalkendorff) in štiri v Lipovcu (Lyppouecz); — 2) 1438, apr. 3, Hans Berenburger podeli po smrti svojega kaplana Jakoba Hannsu iz Krškega (von Gurkfeld) službo s pri¬ padajočim užitkom od posestev v žužemberški sodniji (zu Sewsenberg), ka¬ tero je kupila njegova ranjka žena \Vendel, hči Hermana Turnerja, od Iler- 171 mana Koss[yakherja]; — 3) cesar Friderik sprejme svojega kaplana in župnika v Svibnem (zu Scherffenberg) v svoje posebno varstvo [konec listine manjka]. Iniciala F v rdeči in zeleni barvi na f. 1. Filigrani: trovrhata gora s križem na srednjem najvišjem vrhu; ista v.krogu; napeti lok s puščico; dvoglavi orel v poletu; pokoncu stoječ konj. f. 1—340'. Sveto pismo starega in novega zakona, s predgo¬ vori sv. Hieronima. Konec manjka, tekst neha pri besedah „pro peccata noluisti nec pla(cita)“ (ad Hebr., X, 8). 103 Papir; — 15. stol.; — 305 X 21 cm; — 119 f. (= 10 seksternijev; manjka prvi list prvega seksternija in konec); — gotska kurziva, dva stolpca, ena roka; — sodobna vez v lesene z rdeče barvanim usnjem prevlečene platnice, sklepa odpadla, na notranji strani sprednjih platnic „Incipit planctus beati Bernhardi de saluatore. Primo ad pedes" (30 verzov, začetek „[S]alue mundi salutare"). F i 1 i g r a n : razpeta odrta živalska koža. f. 1—119'. Evangeliji in pridige sv. Gregorja papeža za posamezne nedelje, praznike in prilike cerkvenega leta. 104 Pergament, samo ff. 122—125 papir; — 15. stol.; — 34 X 25 cm; — 125 fol. (= 3 seksterniji + 1 lcvinternij 4- 1 septernij + 1 binij + 4 sekst. + 1 kvat. + 5 listov); — gotska kurziva, 2 stolpca, glavna roka f. 1—119; — sodobna vez v lesene z usnjem prevlečene platnice, na zunanjih straneh platnic po pet gumbov iz kovine, sklepa skoraj popolnoma odpadla. F i 1 i g r a n : krog, skozi katerega gre črta z zvezdama na konceh. f. 1—119. Spis o zakramentih (50 poglavij). „[Q]uoniam ante noticiam X ad quam perducat etc. EKplicit". 1 f. 119'—121'. Razlaga izrazov in besed v posameznih knjigah in prologih sv. pisma. Od iste roke na notranji strani sprednjih platnic spis o atmosferičnih pojavih in „nota signa humorum superhabundan- rium.“ f. 122—125': prazno. 105 I. Perg.; — 1491, avg. 17; — 57-5 X 39-5 cm; — prvotno 248 fol. (= 31 kvat., od teh manjkata danes f. 8 in f. 9); — gotska psalteriala s štiri¬ oglatimi notnimi glavicami na štirih rdečih vrstah, ena roka; — sodobna 1 Za ,.explicit“ nekoliko izradiranih črk. 172 vez v lesene z usnjem prevlečene platnice, hrbet pokvarjen; od vogalov iz kovine, kateri predstavljajo pokoncu korakajoče kronane leve, sta ohra¬ njena samo dva spredaj in eden zadaj, okras sredi platnic manjka. I n i c i a 1 e z obrobno ornamentiko na ff. 2 (U), 23 (I), 24 (H}f*4t3 (D), 49 (H), 67' (A), atK (C), 112 (Z), 121' (U), 136' (S), 141' (izrezana), 154 (G). 170' (S), 192 (M), 195' (F), 206 (C), 210' (E), 234' (M), 237 (N), 239' (G). Iniciale so izdelane v modri, rdeči, zeleni, vijoličasti, sivkasti, zlati in drugih barvah na zlatem ozadju z raznobarvnim okvirjem. Od črk se vije ob robu teksta raznobarvna rastlinska ornamentika. S scenami iz sv. pisma in figurami svetnikov so okrašene sledeče iniciale: U (f. 2). V loku črke sedi na mavrici, odet v rdečo haljo in blago¬ slavljajoč, Kristus; pod njim vstajata iz groba v zeleni pokrajini po en gol mož in ženska. Od iniciale se vije okoli celega teksta širok ornamentalen pas z rastlinami in cvetjem. Med ornamente so vrisane razne živali (pav, jelen, srna). V obeh zunanjih vogalih ob tekstu vidimo po eno doprsno sliko Žida v značilni židovski srednjeveški nošnji, vsak od njiju drži v rokah po en nepopisan zvitek. Pod tekstom stoji v ornamentalnem pasu v rumeno haljo oblečen angelj z modrimi razprtimi perutmi; v desnici drži grb z modrim dvoglavim orlom na rumenem polju, v levici grb z enoglavim rdečim orlom v poletu na belem polju. Obrobni ornament je nekoliko obrezan. (Gl. sliko 43.) II (f. 24). V loku črke molita kleče Mati Božja in sv. Jožef na tleh ležeče dete. Ob strani hlev z volom in oslom. H (f. 49). V Jordanu, kateri teče skozi zeleno pokrajino, stoji goli Kri¬ stus s sklenjenima rokama. Krščuje ga na bregu vode klečeč in v rumeno haljo oblečen sv. Janez. Na sceno gleda iz oblakov Bog, pod njim plava golob — sv. Duh. U (f. 121'). Iz kamnitega groba vstaja v rdeč plašč ogrnjen Kristus, z desnico blagoslavljajoč, z levico držeč belo banderce z rdečim križem na njem. Izza groba je vidna glava vojščaka. S (f. 136'). Mati Božja (v rdeči obleki in modrem plašču) in sv. Peter (v rumeni obleki z rdečim plaščem) klečita s povzdignjenima rokama na zeleni trati ob gori, na kateri ste vidni vtisneni stopali. Nad sceno spodnji rob obleke in noge v nebo plavajočega Kristusa. S (f. 170'). Nad kamnito štirioglato krstilnico držita sv. Simeon (v zeleni in vijoličasti obleki) in sv. Ana (v modri obleki) golo dete Jezusa. M (f. 192). Angelj v rumeni halji in s plavimi perutmi ter napisnim trakom v levici oznanja Mariji, katera, oblečena v rjavkasto obleko z mo¬ drim plaščem, kleči ob klečalniku s knjigo na njem. Nad sceno golob — sv. Duh. C (f. 206). Sv. Kancij s sivo brado in enakimi lasmi stoji na zeleni trati. Oblečen je v zeleno obleko z vijoličastim plaščem. V levici drži rdeče vezano knjigo, v desnici palmovo vejo. E (f. 210'). Sv. Peter, v modri obleki z rdečim plaščem, v desnici velik ključ, v levici v zeleno vezano odprto knjigo. 173 A n t i f o n a r. f. 1—1'. „Gaude dei genitrix uirgo immaculata.“ f. 2—141. Antifone od adventne sobote do nedelje po Vnebohodu, f. 141'—234'. Antifone „de sanctis“, od vigilije sv. Andreja do konca maja; splošne antifone za svetniške praznike. f. 234'—237. „Sequitur officium quotidianum beatissime virginis.“ f. 237—239. „Sequilur historia venerationis nostre domine infra natiuitatem el purificationem." 1.239—244'. „Ad omnes lioras diei antiphone, laudum, respon- soria de natiuitate et reliqua vt supra de natiuitate. Sequitur hvstoria de beata virgine infra pascha et penthecostes." f. 244'—248'. „Sequuntur suffragia que habentur ad vesperas et ad matutinas rka S v zeleni barvi v obliki zmaja, ki prehaja v zgornjem desnem koncu v človeško glavo z brado in živalskimi ušesi. Od črke se vijo rdeče- zelene vitice. f. 93. Črka B v zeleni barvi in želodovim ornamentom v vertikal¬ nem deblu. V lokih črke sv. Trojica: Bog Oče en fare na kapitelu po¬ dobnem tronu, v rdečkasti spodnji in modri zgornji obleki, drži v rokah na križu razpetega Kristusa; nad tem sv. Duh v obliki goloba. (Gl. s liko 46.) f. 110'. Na rdeče ornamentiranem polju črka T v zeleni, rdeči, ru¬ meni in beli barvi. V zgornjem delu črke vrisani človeški maski z žival- s kimi ušesi. 181 f. 112. Črka S v modri barvi. V črko vrisana gotska arhitektura, pod njo scena Jezusovega darovanja v templu: golo dete Jezusa držita od desne Simeon, ki je oblečen v rdečo obleko z belo ruto preko ramen, od leve pa Marija, ki ima rdečo spodnjo in modro zgornjo obleko; pole Marije na levi še ena oseba (sv. Ana?), ki je oblečena v rdečo spodnj in modro zgornjo obleko, v rokah drži košarico z goloboma. Od črke se vijejo rdeče-zelene vitice. f. 116'. Zelena črka D z vdelanimi pošastmi s človeškimi glavami. V črko vslikan Janez Krstnik, oblečen v raševinasto spodnjo obleko in zeleno podšit plašč modre barve, v rokah Jagnje Božje. Od črke se vijo rdeče-zelene vitice. f. 120. Na rdeče ornamentiranem polju črka M v modri barvi, okra¬ šena z zeleno. V črko vrisane na treh mestih člov. maske. f. 125'. Zeleno-rdeča I; v deblu stilizirana hrastova peresa in želodi, f. 126. Na rdeče omamentiranem polju črka S v modri barvi. Preko črke naslikan nadškof en face, v polnem mašnem ornatu, z desnico bla¬ goslavlja, v levici ima škofovsko palico. Mašni plašč je zelen, preko njega palij. f. 127. Na rdeče-modrem polju črka O z loki rdeče barve, v te so vdelani trije beli nestvori; v sredi bradata Kristusova glava ne face. f. 129. Neizdelana črka G v obliki zmaja, ki končuje zgoraj v žrelo, spodaj pa s prislonjeno človeško figuro. f. 132'. Na rdeče ornamentiranem polju rdeče-modra črka N; iz¬ polnjena je s poljem zelene barve, v tem Križani, nad njim napisni Irak INRI. f. 133'. Črka B v rdeči, modri, zeleni in rožnati barvi, f. 135. Črka S v modri barvi na rožnato okrašenem polju. G r a d u a 1. f. 1—111': za nedelje in praznike cerkvenega leta (začetek manjka), f. 111'—112': „In die dedicacionis.“ f. 112'—121: „Incipit de sanctis.“ f. 121—129: commune sanctorum. f. 129—132: „In vigilia assumpcionis Marie", „in assumpcione glo- riose Virginis", „in natiuitate beate Virginis". f. 132—133': „De sancta Agatha". f. 133—134': „In exaltacione sancte crucis". f. 134'—141': ..Officium de angelis", „officium defunctorum" in nekateri drugi oficiji, na koncu ,.Explicit liber anno domini . M°.CCCC.XVIII.“ f. 141'—142: ..Registrirni de sanctis a festo sancti Bartholomei usque ad finem arrni." f. 142': dva kasnejša dodatna gradualna teksta, drugi datiran z 1.1577. Literatura. P. Alfonz Furlan v časopisu za zgod. in narodop., XXI (1920), s tr. 30. 182 50 o MARIBOR ŠKOFIJSKA KNJIŽNICA 108 Perg.; — 14. stol., kmalu po 1.1316 (posvetitev salzburškega nadškofa Fride¬ rika, gl. f. 2); — 35 X 26 cm; — 134 fol. (= 1 ovojni list + 17 kvaternijev; od zadnjega kvat. odrezani zadnji trije listi); — gotska knjižna minuskula, ena roka, dva stolpca; — sodobna vez v lesene platnice, prevlečene z belim usnjem; sklepa deloma odpadla; ob zgornji rob zadnjih platnic je pritrjena železna ve¬ riga; na sprednje platnice je prilepljen perg*. listič (16 X 3 cm), v ozkem kovi- naslem okvirju, s sodobnim zapisom „Kathalogus summorum pontificum. Item cronica et cetera que hic interius circa principium sunt descripta"; nad tem naslovom prilepljen listič z rdečo arabsko številko „290“. Notranja stran sprednjih platnic in f. 1—1': jurističen tekst z glo¬ sami iz začetka 14. stol. F. 2—3'. „Kathalogus summorum pontificum et Domina o m n i u m episcopatuum u n i v e r s a 1 i s e c c 1 e s i e. Numerus summorum pontificum. “Zadnji papež na f. 3': „Johannes XXII«*. Sub quo est confirmatus dominus Fridericus archiepiscopus Saltzburgensis;" nato od kasnejše roke dodano; „qui multa bona fecit, et obiit feria secunda ante diem palmarum, anno domini M°.CCC.XXXVIII°, regiminis sui XXIII 0 anno.“ f. 3'—15': „T i t u 1 i cardinalium et nomina episco¬ patuum tocius m u n d i.“ f. 15': „Duodecim autem sunt abusiones mundi...“ f. 15'—16'. „Staciones que per ecclesias Rome fiunt.“ f. 16'—19'. „Si quis de Joppe in Jerusalim ire uoluerit...“ (opis sv. krajev v Palestini). f. 19'—28'. Kronika od začetka sveta do cesarja Ka¬ ligule. „De origine mundi. Non arbitror infructuosum X Marcus evangelium scripsit." f. 29—52. „Incipit regimen sanitatisad inclitum dominum r egem Aragonie, ab ordinacione dictum,«) de aeris et mansionis con- gruitate. Priinum capitulum, de electione aeris." Dodano od druge roke: »Compilatum a magistro Aruando C a t e 1 a n o nato zopet od glavne roke: „Prima pars uel consideracio X uel nunquam utatur." f. 52—62'. „Incipit prologus in pharetram fidei contra 1 u d e o s. (f. 52'). In disputacione contra Iudeos X studeat inuenire. Incipit pharetra fidei contra Iudeos. Tolle arina tua... De aduentu ^hristi. De aduentu Christi prophetauit Movses X commendacio gen- vium. a > popr. iz d i r t u m. 185 f.62'—70'. „Ista sunt e x c e p t a de erroribus Iudeorum in t a 1 m u t, quos transtulit frater Theobaldus (de Saxonia), supprior ordinis predicatorum vilie Parysiensis, sicut scribunt in sub- sequentibus. Talmut id est doctrina X submerserat. XII. exploratores.“ f. 70'—78. „Q u e s t i o n e s con t ra I u d e o s.“ (f. 71). „P a - schalis de Roma hoc opusculum disputacionis Iudeorum contra sanctum Anastasium ad honorem uenerabilis patriarche Gradenensis fideliter ac deuote transtulit, anno domini .M°.C°.LXIII. Interrogauit Iudeus X hominem confitentes cui gloria... Amen.“ f.78—89'. „Libellus de articulis fidei et ecclesie sacramentis, secundum fratrein Thomarn de Aquino, de ordine fratrum predicatorum. Postulat a me X corpus spirituale, ad quam gloriam nos perducat qui... Amen.“ f.89'—94'. „Incipit exposicio oracionis dominice, se¬ cundum fratrem Thomarn de A q u i n o. Pater noster X de affectu dicenda.“ f. 95—116'. Razlaga simbola. „Credo in vnum deum etc, Primum quod X venturus est ad iudicium." f. 117—134. „Incipiunt meditacionesbeatiBernhardi... Multi multa sciunt X eundemque dominum glorie qui... Amen." f. 134': prazno. 109 Papir; — 14. stol., prva polovica; — 20 X 14-5 cm; — 302 fol. (= 13 sekst. + 2 lista + 12 sekst.); — gotska knjižna minuskula, ena roka, en stolpec; — sodobna vez v lesene platnice, prevlečene z rdečim usnjem; sklep odpadel; na notranje strani platnic prilepljeni perg. listi z brevirskim tekstom 13—14, stol. Filigrani: polumesec; volovska glava; trovrhata gora; tehtnica v krogu. Ovojni list: prazen. f. 1—167': 23 govorov o desetih zapovedih, „Sermo primus. Scribitur Matiheo XXII 0 . Quicumquid,legis doctor...“; — f. 167' do 170'. „Registrum super X precepta;“ — f. 171—290'. 17 govorov, „No- tandum quod superbia ...“; — f. 291—292': register k predstoječim go¬ vorom; — f. 293—302': prazno. 110 Perg.; — 14. stol., prva polovica; — 22 X 16 cm; — 72 fol. (= 9 kvat.); — gotska knjižna minuskula, dva stolpca, ena roka; — sodobna vez v lesene z usnjem prevlečene platnice; sklep odpadel; za ovoj služi perg. list z juristič- nim tekstom 14. stol. F. 1—39. „Hic incipiunt capitula“ (do f. 1'), nato „Incipiunt ex- c e p t i o n e s super s u m m a m R e m u n d i capitulando. Hoc opu¬ sculum in tres partes diuiditur... Ilič incipit primum capitulum. De 186 Ijututt’ tmliftut trt mn ctctpcctaba ttamr mu in concilio Lugdunensi." f. 177—178. „Constitutionem. Duo dictis primo staluit Vnnocen- cius IlIIus in sua decretali que incipit: Statuimus quod nullus...“ f. 178': prazno. 112 Perg.; — 14. stol., prva polovica; — 20-5 X 15 cm; — 236 fol. (= 1 list + 1 sept., od katerega manjka en folij -f- 17 sekst. — 1 kvint. + 1 sekst., od katerega manjka 5 listov + 1 list); — gotska knjižna minuskula, ena roka. dva stolpca; — sodobna vez v lesene z rdečim usnjem prevlečene platnice; sklepi manjkajo; na hrbtu od roke 16/17. stol. ..Ravmundi Summa". 188 F. 1—2': prazno. f. 3—3': stvarni indeks. f. 4—14'. „C o n t i n e n c i a sumrne de casibus parti- c u 1 o s u o s.“ Na koncu od druge in kasnejše roke: „Explicit suinina Iralris Reimund (!), qui fuit magister ordinis predicatorum," — „Ex- plicit apparatus fratris Willelmi Redonensis, quondam iectoris Aurelia- nensis in theologia, qui fuerat magister in decretis et peritus in legibus, officialis Senonensis et Remensis et Turonensis, cuius dieta per totam Franciam fuerant autentica et famesa (!).“ f. 15—16'. „Tituli decretalium", „Rubrica de digestis", „Rubrice de codice“, „Rubrice de institutis", „Rubrice de autenticis“. f. 16'—235'. „Incipit summa Reimundi et apparatus super summam, a fratre G w i 1 e 1 m o Rodonense contpo- situs. Incipit summa Remundi. Quoniam ut ait Jeronimus X in litteris faete sunt. Explicit correctio super summam." f. 236—236': prazno. 113 Perg.; — 14. stol., prva polovica; — 18-5 X 13 cm; — VI + 160 fol. (— 1 ter- nij + 1 kvat. + 6 kvint. + 1 ternij + 6 kvat [od zadnjega odrezan med ff. 122/3 en list] 4- 1 kvint. + 1 sekst. [odrezan en list med ff. 143/144] + 6 listov ~ 1 kvint.); — gotska knjižna minuskula, dva stolpca, šest glavnih rok (I'—74', '5— 77. 78 — 120, 120' — 121, 123 — 148, 151 — 160'); — vez 15. stol. v lesene platnice, prevlečene z belim usnjem; vogali, sklepa in okraski sredi platnic manjkajo s koraj popolnoma; pri vezavi sprednjih platnic je uporabljen pergamenten list s kanonističnim tekstom 15. stol.; kodeks je uvezan iz treh delov (I — 122', 123—150', 151—160'). F. I—VI'. Koledar. f. 1—7. „Incipiunt q u e s t i o n e s de sep tem sacramen- 1 i s satis utiles. Septem sunt sacramenta X alienus fit deo.“ f. 7—8': beležke od poznejše roke, nanašajoče se na pridigarsko gradivo na f. 78 in dalje in na f. 129' in dalje. f. 9—74' „Hoc o p u s c u 1 u m tam de summa magistri Reimundi quam de apparatu, causa breuitatis exceptum, diuiditur. ..“ Vsebina prve knjige, nato sledi tekst: „De svmonia quid s it. Svmonia est studiosa cupiditas X mulieris uoluptate. Explicit." f. 75—77. O simboliki številk 1 do 12. Eden je Bog, dva sta zakona ‘Id., šest je vrčev (ydrie), ki predstavljajo: cordis contricio, confessio, •'astigatio, elemosina, oracio, sermonis audicio. f. 77': beležke od poznejše roke (iste kot zgoraj na f. 7—8'), na- dašajoče se na koledar in pridige. f. 78—120: gradivo za pridige, za praznike in različne prilike od adventa dalje; zadnja celotna pridiga je za praznik sv. Jurija; nadalje- v anje manjka. f. 120'—121. „De qualitatibus anime." 189 f. 122': beležke kot na f. 77'. f. 123—129. „Incipit summa Remundi" (izvleček), f. 129'—148: pridige za nedelje in praznike od adventa dalje, f. 148'—149': prazno, f. 150: beležke kot na f. 77'. f. 151—160: odlomek nekega spisa, kateri obsega pridige od 20. ne¬ delje po Binkoštih do konca cerkvenega leta; odlomek je posebej pa- giniran s fol. 91—100. Vsaj del kodeksa je bil v rabi ali je pa celo nastal v \Yurzburški diecezi na Bavarskem. Zato govore nekateri svetniški prazniki v koledarju (na pr. 8. jul. „Kyliani et soc.“) in beležke pri nekaterih koledarskih dneh (15/6: „de- dicacio in Symavsdorf“, 12/7 „dedicacio in \Verne superiori“, 28/7 „dedicacio in \Verne inferiori“, 15/8 „missa in \Yerne superiori“, 18/8 „dedicacio in Hilte- bolsdorf*, 8/9 „missa in Gelthersheim"). Ober '\Yern, Nieder \Yern, Gelders- heim, so vasi pri Schcveinfurtu sev. od \Yurzburga na Bavarskem. Pri 27. marcu je v koledarju zabeleženo ..resurrectio domini"; v 14. stol. je bila Velika noč 27. marca 1. 1323., 1334. in 1345. 114 Papir; — 1358—1365 (gl. f. 1); — 41 X 29-5 cm; _ 196 fol. (= 11 sekst. + 1 sept. + 4 sekst. 4- 2 lista); — gotska knjižna minuskula, dva stolpca, ena roka; — sodobna vezava, lesene z usnjeni prevlečene platnice, hrbet pokvarjen; gumbi in sklepa odpadla; notranji strani platnic prelepljeni s perg. listi, na ka¬ terih jurističen tekst 14. stol. Filigran: sprednja polovica kozla (?) v profilu. F. 1—99'. „Als des puchs regel štet zu erst voti der d r i u a 1 - t i c h a i t. Also wil ich churczleichen sagen von der Iieyligen driualti- chait, nach dem gelauben Anastasii, den do belit die gancz christenhait, in lob dem hymlischen got, darnach in lob dem hochgelobten fiirsten Ruodolfen dem vierden, herczogen in Ostereieh, von \vort ze \vort als den gelauben Anastasius hal gemacht. Der do \vil liail...“ (enciklope¬ dičen spis o celokupnem stvarstvu, urejen po predmetih). f. 100—101'. „Incipiunt medi c in ali a equorum probata. Wer rozz ercznev lern \vell, der schol daz puch lesen, daz bat gemacht mavster A 1 b r a n t, chayser Fridreichs frnd (!) vnd marstaler von Napels...“ f. 102—133'. „Hye hebt sich an der e p i s 11 e r des gancze iar. Dominiea D. Paulus ad Romanos. Fratres scientes quia hora... Nu \vizzet pruder...“ (začetek na latinskem, nadaljevanje na nemškem jeziku). f. 134—166'. Evangeliji za dneve in praznike cerkvenega leta (na nemškem jeziku, samo začetki so na latinskem). „In aduentu do¬ mini. Secundum Matheum. In illo tempore cum appropinquasset Je- sus ... Jhesus der da nachet...“ 190 Sl. 48. Maribor, Škof. bibl., kod. 145, f. 45', kanonska slika. f. 167—194'. „Beatus uir... Er salig man ...(psalmi na nem¬ škem jeziku, z latinskimi začetki; konec manjka). f. 195—196'; fragment traktata, kateri govori o Kristusovem daro¬ vanju in vnebohodu. 115 Perg.; — 14. stol., druga polovica; glavni tekst mogoče 1. 1362 (gl. f. 7); — 23 X 16-5 cm; — 89 fot. (= 1 sekst., od katerega je prvi list prilepljen na sprednje platnice, zadnja dva sta pa odrezana + 8 kvint, [od zadnjega kvint, je odrezan en list] + 1 list), na koncu je izrezanih več listov; — gotska knjižna minuskula, en stolpec, glavna roka fol. 1—7 in 10—88; — vezava sodobna, lesene z rdečim usnjem prevlečene platnice, kovinasti gumbi in sklepa deloma od¬ padla; ob zgornji rob zadnjih platnic je pritrjena železna sedemčlenska veriga; na sprednje platnice je prilepljen perg. listič s sodobnim zapisom v gotski mi- nuskuli „Scutum canonicorum. Q. 18.“ F. 1—6'. Koledar (svetniški prazniki bi govorili za postanek in uporabo v salzburški diecezi). f. 7: tabela, ki kaže po številu „septimane a natiuitate domini usque ad quadragesimam“; pripisano je „pro quo anno domini M.o CCC.o LXII° habebantur. XIIII.or.“ f. 7': prazno. f.8—9'. „Gracioso et felici militi Raymundo, domino Castri Ambrosii, Bernhardus in soinpnium deductus salu- tem. Doceri petisti a nobis de cura et modo rei familiaris utilius guber- nande, qualiter patres familias debeant se liabere X dampnabilis se- nectus. Amen." f. 10—29'. „Svbsequens opuseulum, quod s c u t u m canoni¬ corum dicitur, occasione cuiusdam contencionis confeci ego frater Arno, canonici ordinis exile mancipium X in domo domini. Amen." f. 30—32. „Incipiunt constituciones a s a netiš patri- bus, ordinis sancti Augustini per Salczburgensem prouinciam constitutis, edite in capitulis Salczburge cano- nice celebratis. Qvia regularis ordinis nostri X in regula notentur. - ' f. 32—88. „Incipit liber consuetudinum in regula m et ordinem sancti Augustini e p v s c o p i. Nocturnis itaque horis X pluribus monasteriis presidere." f. 88'. »Incipit vita W ilbirgis incluse et sororis do - mus sancti Floriani, quam seripsit E i n \v i c u s frater eius- dem monasterii et prepositus." (bamo naslov, tekst manjka.) f. 89: prazno. f. 89': citat iz Bernarda („Wernhardus. Quisquis professus ...“). 116 Perg.; — 14. stol., druga polovica; — 33 X 24 cm; — 41 fol. (— 4 kvint. -I- 1 L); — gotska knjižna minuskula, ena roka. en stolpec; — sodobna vez v 192 lesene platnice; sklep odpadel; hrbet in del platnic prevlečena z usnjem, v katerega so vtisnjene rozete; na hrbtu od roke 16/17. stol. „S. Aug. Sermones"; kot ovoj služita dva perg. lista, na katerih tekst (razlaga biblije) od roke 12. stl.; na platnice je znotraj prilepljen perg. list s tekstom od roke 14. stol. (psalmi). F. 1—37'. Govori (od teh so označeni kot Avguštinovi oni na ff. 1', 1', 7, 35', 3G). „Accingimini filii potentes et estote parati..." f.37'—41'. „lncipit speculus peccatoris beati Augu- slini episcopi. Quoniam karissime in uia X dampnacionem euadas et cum domino ... Amen." 117 Pergament; — 14. stol., druga polovica; — 15-5 X 10-5 cm; — 117 fol. (= 9 sekst. + 1 kvint., med ff. 74/75 je izrezan en list); — gotska knjižna mi- nuskula, dva stolpca, ena roka; — vez iz 15. stol., lesene z rdečim usnjem pre¬ pečene platnice; sklep odpadel; na sprednji strani platnic: ..Liber primus de s ymonia“ (roka 15. stol.), na hrbtu: ..De Svmonia" (roka 16_17. stol.). F. 1—117. R a i m u n d u s de P e n n a f o r t. S u m m a de ča¬ si b u s. „Incipit liber .I.us de svmonia . Svmonia dicitur heresis X su- pra de matrimoniis." f. 117—117': seznam knjig sv. pisma od roke 15. stol. 118 Papir; — 1390; — 30 X 21 cm; — 241 fol. (= 1 list + 4 okterniji + 1 sept. 4- 1 okt. + 11 sekst. -f- 1 sept.); — gotska knjižna kurziva, dva stolpca, ena roka; — sodobna vez v lesene platnice, prevlečene z usnjem; sklepa in gumbi odpadli; notranji strani platnic prelepljeni s perg. listi, na katerih spre¬ daj tekst 12. stol., zadaj antifonar 12. stol. Fi lig ra ni: losova, proti desni obrnjena glava; črka P s križem; de- šek. ki drži z vsako roko po eno ribo (delfina?). F. 1—1': prazno. f. 2—238'. S u m m a Pisana. „Qvoniam ut ait Gregorius super Fzechielem X postulo correctorem" (uvod). — ..Primum eapitulum de •V. Abbas in suo monasterio... Finito libro sit laus et gloria Christo. Fxplicit hoc totum in funde, da mihi potum. Anno domini M°. CCC«. LXXXX>ii». cornpletus est iste liber, in octaua sanctorum Innocentum (!), Per manus etc." Nato od druge roke „Johannes Stockeravver vvaccalau- r eus arcium Wyennensis 1422." f. 238'—239. „Iste suni declaraciones de breuiaturis siue de nomi- hibus doctorum, qui in bec summa. videlicet Bvsana, 1 nominanlur siue ponuntur etc. Ac. Accursius .. f. 239'—241': prazno. 1 videlicet Bvsana dodano na robu od druge roke. u 193 119 Papir; — 14. stol., konec; 15. stol., prva polovica; — 29 X 22 cm; — 280 foi. (= 1 list + 8 kvint. + 1 sekst., od katerega manjka med ff. 91/2 en list -F 1 kvint., od katerega manjka med ff. 100/100 [napačno šteto!] en list + 4 kvint. 4- 1 kval. + 11 sekst., med katerimi manjka med ff. 230/1 en list); — gotska knjižna kurziva, en stolpec, štiri roke (2 — 144; 144'—150; 150—164 in 233 — 278; 173—230'); kodeks je uvezan iz treh delov (1—172', 173—232', 233 — 280'); — sodobna vez lesene platnice, prevlečene z zelenkasto pobarvanim usnjem; sklepa odpadla; na sprednje platnice prilepljen listič s sodobnim zapisom „Decisiones rote“; pri vezavi so uporabljeni perg. listi s hebrejskim tekstom. F i 1 i g r a n a : pecelj s trema češnjami; trovrhata gora s križem na sred¬ njem vrhu. Na f. 2 spodaj pod tekstom dva kolorirana grba v obliki ščita. Levi grb je podeljen po sredi od zgoraj navzdol v levo belo in desno rdeče polje; v belem rdeča, v rdečem bela peter olista cvetka; obe rasteta iz hriba črne barve v spodnjem delu grba. V desnem grbu je polje modre barve podeljeno po¬ ševno od levega vogala zgoraj k desnemu spodaj z belo progo, v kateri stoje črke ONOYS. F. 1—1'. Vsebina teksta na f. 2 dalje. f. 2—144. „In nomine domini. Amen. Anno natiuitatis eiusdem millesimo tricesimo septuagesimo, sexto die marcurii (!), tricesimo men- sis ianuarii, pontificatus domini Gregorii pape XI anno sexto, inde mandato, voluntate et vnanimi consensu omnium dominorum meorum coauditorum sacrl palacii, pro tune in rota existencium, videlicet... ego W i 1 h e 1 m u s Horborch, decretorum doctor... certas con- ciusiones quorundam dubioruin continue occurrencium... incepi colli- gere et scripsi... Ne appellacionibus ... Et sic finiuntur d e c i s i o - n e s r o t e per ... magistrum Wilhelmum Horborch Alamanum, de¬ cretorum doctorem ac sacri palacii apostolici cardinalis auditorem com- pilate..." f. 144'—164: zbirka nadaljnih „deeisiones rote“. f. 164'—172': prazno. f. 173—230'. D e c i s i o n e s rote. „Assit beatissima virgo Maria inicio presentis operiš. De auditoribus. Auditor cause...“ Na koncu ..Laudetur sancta trinitas, deo dicamus gratias.“ f. 231—232': prazno. f.233—278. ..Incipit libellus fugitiuus pro reis ad i u d i c i a. Cvm plures libelli X hec in fine. Ete. Ecce finem. Lau¬ detur sancta trinitas. Deo dicamus gratias.“ f. 278'—280': prazno. 120 Papir; — 1404—1438; — 29 X 21 cm; — 160 fol. (3 seksterniji -F 1 kva- ternij -F 1 seksternij + 2 kvinternija -F 1 septernij -F 5 seksternijev -F 1 kvin- 194 ternij); _gotska knjižna kurziva, šest glavnih rok (fol. 1—56', 57—66', 67—76', 77—102', 103—152' 153—159'); — broširano v pergamenten ovoj z usnjem na hrbtu, povezano iz 6 delov (fol. 1—56', 57—66', 67—76', 77—102', 103—160'), F i 1 i g r a n i: krogla z zvezdama; polumesec s križem; kraljevska krona; razpeta živalska koža. F. 1—21'. „Incipit opusculum (a magistro Johanne) 3 Cesare in Vienna pronunciatum. In tractatulo isto X tempore longeuo. Amen. 3 tium de toto tractatu, qui editus est a magistro Johanne Cesare Vngaro, finitus feria V‘» post festum beati Gregorii, anno domini 1404. Explicit opusculum ... Et sunt bona puncta rethoricalia." f. 21'—24'. Prepisi nekaterih listin in pisem, katera se nanašajo na lavantinsko škofijo in proštijo (zadnje datirano 1438). Med listinami na f. 23'—24' „Copia des landbriefs ze Karnde n“, deželni privi¬ legij za Koroško, izdan v Št. Vidu 27. marca 1414. od vojvode Ernsta. Za prepisom zapis: „Da vvart herczog Ernst auf den stul ze Karnpurg bey Zol geseczt vnd lech seine lehen, vnd die prelaten miisten die zeze- rung beczallen, die in Karnden sind, da miisst wir brobst Thomas vier- czig phunt pheninng beczallen." f. 25—32 „Secuntur descriptiones omnium coloru m. Color secundum Tulium sic diffinitur; Color est pulcher modus loqu- endi..(o pisemskem formularju). f. 32'—41'. Primeri pisemskih formularjev (dopisi in odgovori) za različne prilike in stanove. f. 41'—44'. Prepisi listin in aktov, od katerih se večina nanaša na lavantinsko cerkev. Datirani dokumenti so iz 1.1402.—1416. f. 45—76'. Formularji listin in pisem na lat. jeziku, nekateri s prevodi „in wlgari“ (t. j. na nemškem jeziku). f. 77—102'. Prepisi in formularji listin, katere se nanašajo po ve¬ čini na lavantinsko cerkev. Datirani dokumenti so iz dobe 1362—1434. f. 103—106'. Traktat o odpustkih (indulgentiae). f. 107—132'. „R e g u 1 a e“ papežev Johannesa XXII, Benedikta XII, Klemensa VI, Inocenca VI, Urbana V, Gregorija XI, Urbana VI in Bo¬ nifacija IX (torej iz dobe 1316—1404). f. 132'—135. „Nota quod collacio beneficii facta per ordinarium ante purificacionem graciarum non tenet...“ f. 135'. „Anno domini etc. XXVIII die 12 ianuarii practica bona pro beneficia etc_“ f. 136 — 148 . „Processus iudiciarii secundum stilum curie Romane in hunc modum ...“ f. 148—152'. „Secuntur forme" (formularji za listine), f. 153. Prepisa dveh listin: salzburškega nadškofa Eberharda (6. jul. 1414) in arhidiakona Spodnje Koroške Erbarda Widmarja (24. jul. 1414). 3 odtrgano. u* 195 f. 153'—159'. Traktat o odpustkih. „Indulgencia sic diffi- nitur...“ Na koncu: „finitum anno etc. XVI° etc., feria quinta anle do- minicam palmarum." f. 160—160' in notranja stran ovoja: prepisi listin; datirani so iz dobe 1420—1437. 121 Papir; — 15. stol., prva polovica; — 29 X 22 cm; — 168 fol. (= 1 list + 14 sekst.); — gotska knjižna kurziva, dva stolpca, tri roke (f. 2—52' in 55—77, 78—80, 86—157'); — broširano v perg. in usnjat hrbet; na sprednji strani sprednjega ovoja od sodobne roke „\Yentzeslaus Nevvmaier"; na notr. strani zapis „Nota XII sunt species ebrietatis"; kodeks je uvezan iz dveh delov (1—85', 86—168'). Filigrani: volovska glava en fage v krogu; volovska glava sama; odprte škarje; očala (?). f. 1—1': prazno. f. 2—52'. „Beatus qui intelligit... In verbo proposito ... ego frater Johan n e s, lector sacre theologie, ordinis sancti Benedicti, mona- chus monasterii sancti Lamberti licet minimus, a d reuerentiani passionis dominice v n u m tractatulum eiusque exposi- cionem in nomine Christi sum aggressus...“ (uvod do f. 4'). „Dicit ergo Johannes: Egressus Jhesum... conferre dignetur qui... Amen. Explicit exposicio Iractatuli cuiusdam, materia cuius est passio Christi com- patus. Per manus J o h a n n i s Milane z." f. 53—54: spis o „indulgentiae festiuitatis corporis Christi." f. 54': prazno. f. 55—80. „Sermo bonus de VHII alienis peccatis" in drugi govori. f. 80'—85': prazno. f. 86—157: „Incipit dictio menbrorum (!) prime diete. que est de viciis, scilicet de peccato in communi et de peccato in speciali. Capitu- lum primum. Peccatum est deformitas X virginis filius qui... Amen. Expliciunt d i e te salutis e terne." f. 158—168': prazno. 122 Papir; — 15. stol., prva polovica; — 21 X 14-5 cm; — 278 fol. (=. i list F 12 seksternijev + 1 septernij + 10 sekst.. med fol. 122,123 odrezan en list); — gotska knjižna kurziva, en stolpec, ena roka (f. 2—270); — sodobna vezava, lesene platnice, prevlečene z rdečim usnjem; v usnje vtisnjeni ornamentalni pasovi, rozete in napisni trakovi z besedo ..Maria". F i 1 i g r a n : rog. f. 1—P: ekscerpti iz Lombardovih sentenc. f. 2—132. Komentar k ,.libri s e n t en t i aru m“ Petra Lombarda. ..Cvpientes aliquid de penuria. Sic incipit liber magistri Petri Lombardi in quo X videlicet vindictam etc. Expliciunt conclu- 196 Sl. 49. Maribor, Škof. bibl., kod. 148, f. 85', iniciala I. siones quotuor (!) librorum sententiarum, quorum primus liber habet distinctiones 48, 2»* 44»% 3“* 40» et quartus 50." f. 132': prazno. f. 133—270. „Liber igilur ethicorum Aristotelis continet decem particulares libros“ (vsebina teh do f. 139, f. 139' nepopisan, od f. 140 dalje komentar) X „integra et perfecta. Amen. Deo gracias. Explicit summa de virtutibus seču n dum Aristotelis s e n t e n - c i a m. Amen. Benedictus deus et pia mater eius." f. 270'—278': prazno. 123 Papir; — 15. stol., prva polovica; — 22 X 14-5 cm; — 494 fot. (= 41 sekst. + 2 lista); — gotska knjižna kurziva, en stolpec, ena roka; — sodobna vez, lesene platnice, prevlečene z belim usnjem; sklepa manjkata; na sprednjih platnicah prilepljen naslovni listič; na hrbtu od roke 16/17. stol. „D. Th. Pars III. ‘ Filigrana: tehtnica; trovrhata gora s križem na srednjem vrhu. f. 1—1': prazno. f. 2—484'. „Sancti spiritus assit nobis grada. Terci a pars s a n c t i T h o m e. Qvia saluator noster X in fine eiusdem partis;“ — f. 485—486'. „Tabula huius 3« partis;“ — f. 486'—494'. „Sequitur alia tabula 2 m alphabetum.“ 124 Papir; — 15. stol., ok. 1430—1450; f. 1—51': 1. 1431; f. 54—94: 1. 1433; — 29-5 X 21 cm; — 290 fol. (= 6 seksternijev + 1 kvint. + 4 sekst + 1 kvint. + 1 sekst. + 1 ternij + 1 okternij [od katerega odrezani trije listi] + 10 sekst. [od zadnjega odrezan zadnji list); — gotska knjižna kurziva in minu- skula, eden in dva stolpca, šest rok (tol. 1—94; 95—140' in 184—289'; 141—169: 169'—171; 172—182"; 290'); — sodobna vez v lesene, z usnjem prevlečene plat¬ nice; gumbi in sklepa na platnicah odpadla; na hrbtu od roke 16/17. stol. ,.Tab. Sententiaru Bibl.“; — kodeks je uvezan iz 5 delov (1—94', 95—140', 141—171'. J 72—183', 184—290'). F i 1 i g r a n i: moška glava v profilu s trakom okoli čela; — glavi dveh kozlov, obrnjeni ena vstran od druge; — trovrhata gora s križem na sred¬ njem vrhu; — čutara; — nakovalo. F. 1—53'. „Seriem huius tabele continentur auctoritates et sentencias byblie, prout in conpilacionibus decretorum et de- cretalium inducuntur... Ego Johannes Callendrini, minimus decretorum doctor, huius opusculi fabricator, supplere precor ordine pre- libato requirire loqui etc. Aaron... Explicit tabela... Scriptum anno domini M°CCCC°XXXI in Asehaffenburg et completum ipso die beati Barlholomei apostoli." 198 Sl. 50. Maribor, Škof. hibi., kod. 148, f. 54, irticiala O. f. 54—94. „[H]ac tibi archain ... Gen. Vica«. Karissrmi quam fe- lix X consequi faciat Jesus Christus A men. Amen. Amen. Exph- nt tractatus de archa Noe et finilus suh anno domin« M°CCCC°XXXIII, proxima feria quinta post Vrbani pape.“ f. 94': prazno. f.95—102'. Jractatus de aqua benedieta. Prologus. Iniunxit michi nuper reuerendissima paternitas vestra, pater colen- di ssime, probleuma reuerendissimo magistro Johanni de Ragu - sio primo Bohemorum articulo respondenti per magistrum Petru m A n g 1 i c u m propositum notare X Hec sunt reuerendissime pater et domine que ego uir humilis eapellanus magister Johannes de Turrecremata ad probleuma per magistrum Petrum Anglicum Propositum vestre dominacionis ... presento etc. Amen." 199 f. 103—116. „Incipit sp ec ul um e cele sie compositum a do¬ mino Hugone de saneto Victore, doetore excellentissimo. Dicit apostolus ad Ephesios ca 0 VI 0 . Induite vos... Hec armatura est...“ (Traktati „de vestimentis sacerdotalibus“, o maši, „de horis di- urnis et noeturnis", „incipit quoddam capitulum de disposicione ad celebrandam missam.") f. 116—140'. „Lvmen confessorum vocatur hec doctrina, omnibus penitenciariis et confessoribus ad sciendum materia, per me pauperem episcopum A n d r e a m H i s p a n u m minorem peniten- ciarium et Megarensem episcopum et pontificem... completa et faeta Rome dum ad partes Hispanie vellem ire... anno domini M°.GCCC°XXIX, oblata per me... domino Jordano de Vrsinis, cardinalis et episcopus Albanensis... Lvmen penitenciariorum X in casibus supraseriptis etc. Et sic est finis.“ f. 141—158'. „Incipiunt casus super quarto libro decretalium etc." Na koncu: „Expliciunt casus Bernhardi quarti libri de¬ cretalium. Sit laus deo Christo. Amen. Etc. f. 159—165. „Arbor c o n s a g \v i n i t a t i s. luxta modum el ordinem ...“ f. 165—169. „Sequitur arbor affinitati s“. f. 169'—171. „Amicorum sincerissimo .. domino M. de Welcz šibi precipuo Hermannus de Trevsa suorum minimus. Felici prosperitate X eterna bona concedere. Amen.“ f. 171': prazno. f. 172—181'. „Hoc est corpus meum. Hec quatuor verba X Explicit traetatus J e r o n i m i de Praga, decretorum doetoris, reclu- sus herenrita sacri heremi Camaldulensis, contra 4°r articulos peruersorum Bohemorum, editus anno domini etc. in sacro concilio Basiliensi etc. 1438.“ f. 182—182'. Prepisi treh pisem obitki pri Lipanu 30. maja 1434: 1.) pisma Sigismunda papeškemu legatu in kardinalu Julianu „sancti Angeli“, dat. v Nordlingenu 3. jun. 1434; 2.) pisma cesarja Si¬ gismunda baselskemu koncilu, dat. v Ulmu 4. jun. 1434: 3.) poročila, ki ga pošilja 1. jun. 1434 svetovalstvo praškega Novega mesta cesarju Sigismundu o zmagi nad Taboriti ..inlra monasterium Sealice et oppi- dum Cursim.“ f. 183—183': prazno. f. 184—286'. „Sequitur de abstinenci a. Capitulum primum. Abstinencia est duplex...“ (133 poglavij o grehih, čednostih itd., na f. 286—286' register), f. 286—289: „Incipiunt adoptaciones omnium ser- monum in hoc libro contentorum prout competunt sabbatis, dominicis et feriis tocius anni.“ f. 289—289': „Incipiunt adoptaciones prout com¬ petunt de sanctis, apostolis ...“ f. 290: prazno. f. 290': „Qiiid. Igitur accedat...“ 200 Papir, le fol. 1, 2 in 13 so iz perg.; — 1435; — 29-5 X 21-5 cm; — 254 fol. (= 1 list + 21 seksternijev -P 1 list); — gotska knjižna kurziva, dva stolpca, ena roka; — sodobna vezava v lesene z rjavim usnjem prevlečene platnice; sklepa odpadla; na hrbtu od roke 16/17. stol.: „Tractatus Iurisciuilis & Canonici". F i 1 i g r a n : četverolista cvetka. Iniciala Una fol. 2 v zlati, vinsko - rdeči, zeleni, roza, modri in ru¬ meni barvi, z ovijačami. f. 1: signatura iz 19. stol.: „B. IV. 73. Manuscriptum." f. 1': prazno. f. 2—-244': „Ut sacre veritatis X virtute multa“ (predgovor). „Ab- bas non potest X in quo finitur tractatus iuris ciuilis et c a n oni c i fratris Philippi de B r o w i d e, ordinis fratrum predicatorum. (R)ogo nos ledores orale pro collectore et scriptore." f. 245—254': indeksi, na koncu „Anno domini 1435“. 126 Papir; — 15. stol., sredina; _ 29X21 cm; — 274 fol. (= 6 seksternijev - 1 kvaternij + 2 lista + 16 seksternijev); — gotska knjižna kurziva, dva stolpca, dve roke (ff. 1—175', 227—259); — sodobna vez v lesene, z rjavim Usnjem prevlečene platnice; dva sklepa odpadla; na hrbtu od roke 16/17. stol.. He vicijs & peccatis“; pri vezavi so uporabljeni pergamentni listi s tekstom pridig iz 14. stol. F i lig rani: tehtnica; trovrhata gora s križem na srednjem vrhu; tehtnica v kombiniranem krogu — kvadratu. F. 1—175'. „Dicturi de singulis viciis cum oportunitas Sl> offereat...“ f. 176—226': prazno. f. 227—240. „In nomine patris ... (Q)veriitur vtrum ex scripturis ‘uceptis a Iudeis possit probare saluatorem notrum fuisse hominem et ^um X explicit... dictitata a fratre Nycolao de Lira deor- ( 'ine fratrum minorum et doctore sacre pagine ciusdem ordinis etc.“ f. 240—259: pet pridig z začetki „(P)otens sis exhortare ..„Li ^ H ‘ r generacionis Jesu Christi ..Liber generacionis Jesu Christl.. •>Bixit dominus ad Movsen ..„(R)efulsit sol in clippeos ...“ f. 259'—274': prazno. 127 Papir; — 15. stoletje, sredina; — 28-5 X 21-5 cm; — 233 fol. (= 13 seks- krnijev + 2 lista + 1 seksternij + 1 septernij + 1 ternij, od katerega je od- ll} h'n en list 4- 1 seksternij 4- 1 sekst., od katerega manjkata dva lista 4- 2 ^kst. -f 1 binij + 1 ternij); — gotska knjižna kurziva, dva in eden stolpec 201 tri roke (1—158 in 212—227; 159—185'; 190—211'); kodeks je uvezan iz treh delov (1—189'; 190—211'; 212—233'); — sodobna vez, lesene z usnjem prevle¬ čene platnice; gumbi in sklepa odpadla; pri vezavi uporabljeni pergamentni listi s tekstom iz 4. stoletja. Filigran: razpeta živalska koža. F. 1—158. Postila. „Receperunt mercedem suam. Mt. VI 0 . Oinnes qui nune in carnisbriuio X glorificare patrem et... Amen“. f. 158': prazno. f. 159—185': pregled vsebine sv. pisina starega in novega zakona, f. 186—189': prazno. f. 190—211': razlaga Markovega evangelija, pogl. 1 —16. f. 212—227: nadaljevanje teksta s fol. 1—158. f. 227'—233': prazno. 128 Papir; — 15. stol., sredina; — 29 X 21 cm; — 330 fol. (= 14 seksternijev + 1 kvat. -4- 4 sekst. + 1 kvint. + 5 sekst. + 1 sept. + okternij + 1 ternij); — gotska knjižna kur živa, 2 stolpca, ena roka; — sodobna vez v lesene z rja¬ vim usnjem prevlečene platnice; v platnice vtisnjene rozete, ornamentalni pa¬ sovi, kvadrati s korakajočim jelenom itd.; na hrbtu listič z beležko iz 16./17. stol.: „Lombardus"; sklepa odpadla. Filigrani: križ; volovska glava z rozeto med rogovi; mestno ob¬ zidje s tremi stolpi; tehtnica v krogu. F. 1—2': prazno. f. 3—328. Petrus Lo m bar d us: Libri sententia- r u m. „Cvpientes aliquid dc penuria X usque uia duce peruenit etc.“ f. 328'—330': prazno. 129 Papir; — 15. stol., sredina; — 28-5 X 21 cm; — 413 fol. (= 31 sekster¬ nijev -F 3 sept.); — gotska knjižna kurziva, dva stolpca, ena roka; — sodobna vez v lesene z rjavim usnjeni prevlečene platnice, v te vtisnjeni ornamentalni okraski; dva sklepa in gumbi odpadli; na hrbtu listič z zapisom 16./17. stol.: ..D. Thom. Pars III“. Filigrana: volovska glava z rozeto med rogovi; tehtnica v krogu. F. 1—1': prazno. f.2—399'. Thomas. Super tertio sententiarum. „In nomine patris et... Amen. Cum desiderarem vestris caritatibus X do¬ mino largiente“ (uvod). „In prima distinccione X virtus et fortitudo per... Amen.“ f. 400—400': prazno. f. 401—413: vsebinsko kazalo. f. 413': prazno. 202 Sl. 51. Maribor, Škof. hibi., kod. 148, f. 39, iniciala 0. 130 Papir; — 15. stol., sredina; — 30 X 21-5 cm; — V + 141 fol. (= 1 ternij + 8 seksternijev + 1 ternij + 1 okternij + 1 kvat. + 1 sekst. + 1 kvat + 3 'isti; od tega manjka po 1 list od 1. sekst., 2. ternija [med f. 101/2], 1. okternija imed f. 113/4] in l.kvat. [med f. 120/1] ter trije listi od zadnjega kvaternija); — 203 gotska knjižna kurziva; en stolpec na f. 49—101' in 103'—112, ostalo dva stolpca; dve glavne roke (1, roka: f. 1—48', 102—120, 122—138'; 2. roka: f. 49—1010; — sodobna vez v lesene, deloma z belim usnjem prevlečene platnice; na hrbtu od roke 16/17. stol.: „Beraldi de Šoto super Almaiorem Commentaria", „De Cephalea et Emigranea"; sklep odpadel. Filigrani: tehtnica v krogu; nakovalo; zvon; pokoncu stoječ kozo¬ rog; črka R. F. I—V'. „Tabula super comento 9 Almansoris kasus, continens •c- 92“. Dodano od druge poznejše roke „Autor Geraldus de SoloV Na istih folijiih beležke o zdravilih in boleznih, recepti in podobno. f. 1—122. „Dolor capitis. Cephalea. Super *9*Almansoris commentum Geraldi de Solo. De cephalea et emigranea. Notat circa rubricam X creatorum omnium cui... Amen." f. 112'—115'. „Incipit tractulus magistri Johannis de cirurgia et flebotomia. Medelam morborum X vicam carnis. Et sic est finis. Deo gracias." f. 115'—121': spis o garjah („scabies“), slede recepti in beležke me¬ dicinske vsebine. f. 122—138': dodatki in nadaljevanje teksta na f. 1—112. f. 139—141': deloma prazno, deloma razni recepti medicinske vse¬ bine in podobno, od različnih rok. Na notranji strani sprednjih platnic: „Is(te) liber est Heinrici Rugeris de Pegnitz, emptus ab b. G. Svvenbenbrueg 48“. (Pegnitz juž, od Beyrutha na Bavarskem). 131 Pergament; — 15. stol., sredina; — 33 X 22 cm; — 126 fol. (= 1 kvint., od katerega je prvi list prilepljen na sprednje platnice -1- 1 seksternij + 10 kvinternijev + 1 ternij, od katerega je zadnji list prilepljen na zadnje plat¬ nice); — gotska knjižna minuskula, dva stolpca, ena roka; — sodobna vez v lesene, z belim usnjem prevlečene platnice, dva sklepa odpadla, na platnicah od sodobne roke: ..Magister Nvcolaus de Gorra super Matheum". F. 1—1': prazno. f. 2—125': „Egredimini et videte filie Syon X non tacerem" (pred¬ govor f. 2—4'). „Incipit capitulum primum. Liber generacionis Jesu Christi. Sicut fluuius X de forma baptismi. Evpliciunt dieta magi¬ stri Nycolai de Gor ra super Matheum. Deo gracias." f. 126—126': prazno. Na notranji strani sprednjih platnic: „Istum librum emit magister Jo- hannes Spiess de Rotenburga. Anno 1468." Na notranji strani zadnjih platnic: ..Istum librum emi a quodam fratre ordinis minorum pro 7 anticpiis saxagenis, et fuit cuiusdam fratris de ordine eodem, nominato Peterman, pro tune con- fessore in Weissenfels“. 204 132 Papir; — 15. stol., sredina; — 30-5 X 21-3 cm; — 331 fol. (= 2 lista + 5 kvint. 4- 3 listi -t- 1 sekst. + 19 kvint. + 2 sekst. + 5 kvint.); — gotska in humanistična minuskula, dva in eden stolpec, 12 rok (fol. 3 — 141'; 144 — 147' in 256—257; 148—160'; 161—164; 164'—167; 168—230'; 230—255'; 258—286'; 287 — 289'; 292 — 313; 314 — 321'; 322—331); kodeks je uvezan iz štirih delov (1 — 147', 148 — 167', 168 — 257', 258—331'); — sodobna vez v lesene platnice, ka¬ tere so na hrbtu prevlečene z rdečim usnjem; na ostankih kovinastih okovov je v reliefu upodobljen „Agnus Dei“; na zadnjih platnicah od sodobne roke: ■■Lectura quarti decretalium", isto s signaturo Q XV na prav tam prilepljenem lističu; na hrbtu od roke 16/17. stol.: „Lectura quarti Decretal.“ Filigrana: trovrhata gora s križem na srednjem vrhu; razpeta živalska koža. F. 1—2': prazno. f. 3—141'. „lncipit mat eri a de sponsalibus siue rubrica de sponsalibus. In nomine sanete... die XXVIIII decembris, antistite domini nostri Jesu Christi 1441. Sequitur rubrica de sponsalibus X non sint correcte... Paduc primi iulii 1441, hora XII cum dimidia, in sco- lis meis consuetis.“ f. 142—143': prazno. f. 144—147': citati iz 1. do 4. knjige dekretalij. f. 148—160'. „(I)n nomine domini. Amen. Quia circa arbo- r um consangvvinitatis et affinitatis declaracionum...“ f. 161—164. „(C)irca lecturam arboris diuersis olym diuersum mo- dum tenentibus Johannes de Deo Hispanos post illos lecture ipsius ar¬ boris nouuni modum assumens .. f. 164'—167': traktat o „arbor consanguinitatis" (z rodovniki), f. 168—255'. „(T)rinus utriusque. Famosum est altum deuotum ac s Pirituale...“ (traktat o grehih, pokori, spovedi, odpustkih itd.), f. 256—257': citati iz 4. in 5. knjige dekretalij. f. 258—286'. „T r a c t a t u s consciencie et diuersorum r a s u u m f o r i c o n s c i e n c i o s i. Qvia plericjue prelati X perfrui beatorum in secula .. f. 286'—289': juristični citati in beležke, f. 290—291': prazno. f. 292—313. „(A)b excommunicato. Ista est famosa decretalis X a, tribuere me existimetis.“ f. 313': prazno. f.314—318. „(C)irca secundum dubium...“ f. 318'—321'. ..(O)vidam modus in. Ut dominus Anto de Butrio ...“ f. 322—331: pregled cerkvenega prava v izvlečku. Na notranji strani zadnjih platnic: „Iste liber spectat monasterio beate tarie Virginis in VValderbach Ratisponensis diocesis, mihi mutuatus 93. Vlricus 205 Tenofelder intunc manasterio prepositus subscripsit." (\Valderbach severo¬ vzhodno od Regensburga.) 133 Papir; — 15. stol., sredina in druga polovica (f. 2—84: leta 14G4, f. 84' —119: leta 14561; — 29-5 X 21 cm; — 213 tol. (= 1 list + 4 sekst. + 1 sept. + 10 sekst. + 1 kvint. + 1 sekst. + 1 kvat.); — gotska knjižna kurziva, šest glavnih rok (2—38, 38—174, 184—188', 189—192', 206—208', 209—211); kodeks je uvezan iz štirih delov (1—123', 124 — 183', 184—205', 206—211); — sodobna vez v lesene, z rjavim usnjem prevlečene platnice; v sprednje platnice je vtis¬ njen ornamentalen okvir, izpolnjen s paralelogrami z upodobljenim dvoglavim orlom v poletu in stiliziranim lilijnim cvetom; v zadnje platnice so vtisnjene rozete in napisni trakovi z imenom „Mara“; gumbi in sklepa odpadla. Filigrani: nakovalo v krogu; tehtnica v krogu; križ v krogu; glava v profilu s trakom preko čela; tehtnica v kombiniranem krogu — kvadratu. F. 1—1': prazno. f. 2—84; „Auctores operiš: Dyonisius, Hvlarius, Crisostomus, Beda, Ysedorus (!) Augustinus, Simachus, Cassiodorus, Haymo, Rabanus, Ra- bimoysses, Damascenus. Ambrosius, Odrienes (!), Gregorius, Bernhardus, Jeronimus, Anshelmus, Esicius, Adamancius. Et post hoc sequitur do¬ minira prima advenlus etc. Dominica prima adventus. Quecumque scripta sunt. Rom. XV. Vt sufficienciam...“ (uvod). Slede odlomki iz del omenjenih avtorjev, za uporabo pri pridigah ob nedeljah in praz¬ nikih cerkvenega leta, kakor to kaže kazalo na fol.81'—84. Na koncu: „-j- 64 + 4 5‘7'9'8. Wart recht.“ f.84'—119. Liber scintillarum. „Iste libellus maxime in primis...“ Uvod, nato citati iz evangelijev in cerkvenih avtorjev. Na koncu: „Est finis huius libri in die Maximiliani, anno domini 1465° etc.“ f. 119'—122: „Sequitur hvstoria de corpore Christi“. f. 122'—123': razlaga raznih latinskih izrazov, na koncu: ,,Hec ma¬ gister Bartholomeus Parisie in libro sapiencie astrologus." f. 124—174: evangeliji in razlage posameznih evangelijev, f. 174'—182: prazno, f. 182': „Nomina prophetarum etc.“ f. 183—183': prazno. f. 184—188': latinski in odgovarjajoči nemški prevodi izrekov iz Sv. pisma, razdeljeni v osem poglavij. f. 189—192': „Pro salutacione in Jesu Christo ...“ f. 193—205': prazno, f. 206—208': gradivo za tri pridige, f. 209: prazno. f. 209'—211: „Sacra sinodus que conuenit in Salzburga anno domini millesimo quadringcntesimo quinquagcsimo primo ... (poročilo o salz- 206 Inirški sinodi iz leta 1451). Na koncu „Collacionatum per me Leonardum Dietterstarffer notarium in premissum". f. 211: beležke o „dolor“. 134 (Stara sign.: A. I. 34.) Papir; — 1458 (gl. f. 473'); — 29 X 21-5 cm; — 475 fol. (= 39 seksi. + 1 kvat., od katerega manjka en list); — gotska knjižna kurziva, dva stolpca, ena roka (f. 1 —473'); — sodobna vez v lesene, z rjavim usnjem prevlečene platnice; sklepa in gumbi odpadli; na notr. strani sprednjih platnic perg. list s hebrej¬ skim tekstom. F i 1 i g r a n : nakovalo v krogu. F. 1 —473': Sveto pismo starega zakona, s predgovori sv. Hie¬ ronima. Na koncu (f. 473'): „Deo gracias 1458“; — f. 474—475: prazno; — f- 475': „Disposicio veteris ac noui testamenti infra ordinem et nume- nun librorum;“ — notr. stran zadnjih platnic: „Hic signantur libri ve¬ teris et noui testamenti infra ordinem." Na notr. strani sprednjih platnic: „Ego Symon Goliss de Furstenveld e mi hunc presentem librum a fratre Hainrico ordine predicatorum pro V libris l ’t lil solidis, sub anno domini 1466, sexta die kalendis februarii". 135 Papir; — 15. stol., sredina in druga polovica; f. 160—243': 1458; f. 22—44’, —53: 1462; f. 10—21. 61'—63': 1463; f. 64—111: 1467; — 29 X 21-5 cm; — - 1 ' fol. (= 1 sekst., od katerega je prilepljen prvi list na platnice, zadnja dva sta pa odrezana + 3 sekst. -F 1 kvint. + 1 kvat. + 11 sekst. + 1 okternij 4- 3 Se kst.); — gotska knjižna kurziva, eden (f. 22—44') in dva stolpca (ostalo), tri r °ke (1. r.: 1—159'; 2. r.: 160—204' in 212—216'; 3. r.: 204—211' in 216—247'); — sodobna vez v lesene, z rjavim usnjem prevlečene platnice; sklep odpadel; ko¬ deks je uvezan iz treh delov (1—111', 112—159', 160—247'). F i 1 i g r a n i: tehtnica v krogu s šesterokrako zvezdo na vrhu, tehtnica v kombiniranem krogu — kvadratu; tehtnica sama; črka A; navskriž položena ‘tleča; nakovalo v krogu. F. 1—6'. „Incipit k a 1 e n d a r i u m , in quo reperitur, in quo anno, Jdense, die et indicione quodlibet ewangeiium tam de sanctis quam de tonipore sit factum." f. 7—7'. „Item secundum Remigium, Bernhardum et Augustinum. ',. esus Christus natus...“ (na kronološki način razporejeno Kristusovo Oljenje). f. 8—9': prazno. f. 10—21. „Simpliciores et minus expertos confessores de modo ‘ l 11 d i e n d i confessiones informare cupiens aliqua in hoc trac- alu X ammonicionibus inpulsabis etc. Deo gracias. Et sic est finis. *mno domini etc. 63. S. G." 207 f. 21': prazno. f. 22—44'. „Ecee nune tempus ... Duo sunt tempora hominis X in quo nos cuslodiat qui... Amen. Ete. Finis conceptorum reuerendi ma¬ gistri Nieolai Tinchkelspuchel de tribus partibus penitencie, sed sunt seripta per me Symonem Goliss de Fursten- feld, sub anno domini etc. '62’ etc. Deo gracias.“ f. 45—45': prazno. f. 46—53.„(Q)vodeumque solueris... Hec verba Christus X indul- gencias facere ete. Simon Goliš. (H)ee est finis traetatus indul- genciarum magistri J o h a n n i s G e w s s, seriptum per me Symonem etc. Anno 62. Ete. Deo gracias." f. 53—55': prazno. f. 56—61. „Vtrum caro et sag\vis (!) Christi visibiliter in sua pro- pria forma totaliter et secundum aliquam sui partem habeatur hic in terra. Quia sic caro X humane vtilitati etc. Deo gracias." f. 61'—63'. „Notanduin quod beata virgo X qui solus es. Etc. Deo gracias. S. G. 63. Determinacio Pauli de Veneciis super o p i - n ione m concepcionis Virgin is gloriose etc." f. 64—111. „Misit verbum suum X diuine iusticie cui sit honor ... Expliciunt q u e s t i o n e s q narti s e n t e n c i a r u in numero .d. et XLI. Amen. Symon Goliss de Furstenfeld seripsit sub anno 1467. Si¬ mon. Anna. 1467." f. 111': prazno. f. 112—159'. „T i t u 1 u s super c o m p e n d i u m t h e o 1 o g i c e v e r i t a t i s" (do fol. 112'). „Primus liber est de natura diuinitatis. Quod deus est. Capitulum I. Deum esseX de terminalibus. Amen" (6. in 7. knjiga manjkata.). f. 160—243'. „Prologus. Uenite ambulemus... Ysaias 20. Qui uolu- mus prout..." „Diuino primitus inuocato auxilio X dominum nostrum saluatorem qui... Expliciunt 12 articuli fidei anno etc. 58. Pro tabula exposicionis simboli apostolorum...“ (Kazalo na fol. 237—243'.) f. 243'—247'. „Inhibiciones tempore pascalis. In concilio generali a papa Innocencio 3° ...“ 136 Papir; — 15. stol. sredina in druga polovica (f. 1—180': 1. 1460); — 28-5 X 21-5 cm; — 240 fol. (= 20 seksternijev); — gotska knjižna kurziva. dva in en stolpec, dve glavne roke (1—192 7 , 193—226); — sodobna vez v le¬ sene, z rdečim usnjem prevlečene platnice; sklepa manjkata; na sprednjih plat¬ nicah listek s sodobnim zapisom ,,Traetatus multi et boni in theologia et de peste, ars memorie"; istotam spodaj „Consiliator Petrus de Abano"; na hrbtu od roke 16./17. stol. „D. Th. Traetatus super Pr. nr.“; na notranji strani spred¬ njih platnic seznam vsebine, sestavljen od kasnejše roke; kodeks je uvezan iz treh delov (1—180', 181—192', 193—210'). 208 Sl. 52. Maribor, Muzej, kcxl. 150, f. 121, inieiala C. F Uigrani: trovrhata gora s križem na srednjem vrhu; tehtnica v krogu; tehtnica v kombiniranem krogu — kvadratu; tehtnica sama; v profilu upodobljen korakajoč krilati pol konj — pol orel; volovska glava z rožo med rogovi. F. 1—10'. „Tractatus sancti Thome de Aquino su¬ per pater n o s t e r. Pater noster. Inter alias oraeiones X nos a malo. Amen. Sequitur.“ f. 10'—38. „Tractatus Alberti Magni de virtutibus" (f. 10'—11: vsebina, f. 11—38: tekst, „Sunt quedam vicia X virtutes enar- r are etc. Et sic est finis. 1460.. f. 38—41. »Incipit t r a c t a t u s memoratiue artis. De arte memoraliua. Circa artem memoratiuam X ad dei laudem qui...“ f.41'—56. „Incipit traetatus sancti Thome super svm- bolum apostoloru m. Čredo in in (!) vnum deum X perducere dignetur. Explicit...“ f. 56'—62. „T ractatus de confessionibus audiendis, continens cautelas bonas cuiusdam deuoti doetoris Parisiensis. Et si y irtus X mora scientia etas etc. Finis... anno domini 1460.“ f. 62': prazno. f. 63—68'. „T ractatus de corpore Christi, quomodo hoino se preparare debet ad huiusmodi sacramentum. Ad honorem gloriose X prestare dignetur. Amen.“ f. 68'—84'. „Incipit traetatus doetoris venerabilis fratris T h o - 111 e de Aquino de regimine principum, ad regem Cipri. ^°gitanti mihi X quia vero etc. Et sic est finis." 15 209 f. 85—89. »Incipit r e s p o n s i o fratris T h o m e ad magi¬ stram ordinis, super q u i b u s d a m articulis etc. Reuerendo in Christo patri fratri Johanni X nullatenus requirebat etc. Explicit." f. 89—93'. „Incipit responsio fratris Thome super q u i b u s d a m a r t i c u 1 i s, ad lectorem Venetum etc. Litteris uestris X suffragia rependatis etc. Amen. Explicit.“ f. 93'—97. „Incipit tractatus de sortibus fratris T home de A q u i n o ,* ordinis predicatorum, ad magistrum Jaco- bum de Thouengo... Postulauit a me X aliquid bonum etc. Explicit.“ f. 97—97'. „Incipit tractatus fratris Thome de A q u i n o, ordinis predicatorum, de iudiciis astrorum, ad quendam mi- litem etc. Qvia quesiuisti X iudiciis astrorum etc. Explicit.“ f. 97'—100. „Incipit tractatus doctoris venerabilis fratris Thome de Aquino, ordinis fratrum predicatorum, de motu cordis, ad magistrum Jacobum de Castro celi etc. Sic seribitur in libro X dieta sufficiant etc. Explicit.“ f. 100—104. „Incipit tractatus fratris Thome de A q u i n o, ordinis predicatorum, de principiis n at ure, ad fratrem Si- luestrum. Qvoniam antequam X omniuin aliorum. Explicit.“ f. 104—111. „Incipit tractatus fratris Thome de sacra- mentis ecclesie et de articulis fidei. Prologus ad ar- chiepiscopum Panormicarum" (f. 104'). ..Postulat a me X eorum vi- tandi“ (prolog). „De 1° articulo. In primis igitur X ad quam gloriam. Amen. Explicit.“ f. 111—113'. „Incipit tractatus fratris Thome de occul- tis operacionibus nature. Qvoniam in quibusdam X dieta sufficiant. Amen. Explieit.“ f. 114—136'. „De arte memoratiua tractatus. Meino- ria fecunda .. f. 137—143. „Sermo in cena domini ad clerum. Thema. Cepit lauare ... Explicit sermo ..., anno domini MCCCC60, Salczburge." f. 144—144': prazno. f. 145—174. „T ractatus de perfeccione vite špiri¬ tu a 1 i s s a n c t i Thome. Quoniam quidam X faciem ainici sui etc. Ex sic est finis... anno domini MCCCC60, regnantibus Pio papa secundo et Friderieo tercio 1 2 Romanorum imperatore, duce Austrie." f. 175—180: prazno. f. 180: „Optima recepta contra pestem" (od kasnejše roke), f. 181—192'. „T ractatus de m e d i c i s et medicina, collectus a fratre Johanne de Capistrano, et presertim de clericis volentibus medicari. Qveritur an tempore pestis X tangit rne- 1 kor. iz a 1 i q u i n o. 2 tercio dodano od poznejše roke. 210 dicos. Explicit tractatus... collectus \Vralislauie, 1 anno domini MCCCCLI. regnantibus Friderico tercio imperatore et Nicolao papa quinto. El Friderici tempore incepit persecucio deri fere per totum mundum vnde antiquitus..." — Slede historične notice o kolnskem nadškofu, nato iz 1.1460. o nadškofu iz Mainza, škofih iz Eichstatta, Bamberga in Wiirz- burga, bavarskem vojvodu Ludoviku, ogrskem kralju, kralju Juriju Podebradu, utrakvistih itd. f. 193—226. Humbertus O. Pr., De potestate terrena. ,,(C)vm pars illustris ecclesie X clamare ad deum 12°" (f. 194). „Incipit liber primus fratris Hvmberti 5‘‘ magistri ordinis predicatorum. Quod potestas terrena pocius timenda quam appetenda. Cvm inordinatus...“ f. 226'—240': prazno. 137 Papir; — 15. stol, sredina in druga polovica; f. 142 — 165': 1. 1466 ; — 29-5 X 22 cm; _ 170 tol. (= 4 sekst. + 1 kvat. 4- 4 kvint. + 1 sekst., od kate¬ rega manjka zadnji list + 2 sekst. + 1 kvat., od katerega sta odrezana dva lista + 1 ternij, od katerega sta odrezana dva lista + 17 listov + 1 sekst.); — gotska knjižna kurziva, osem glavnih rok (1.: 2—56'; 2.: 57—76'; 3.: 77 — 107; 4.: 108—117 in 121—132'; 5.: 117—120'. 132'—136', 138—141'; 6.: U7 '—118 in 137 — 137'; 7.: 142 — 157; 8.: 157 — 165' in 167 — 169'); — kodeks je uvezan iz štirih delov (1—56', 57—107', 108—141', 142—170'); — sodobna vez v lesene, z belim usnjem prevlečene platnice; kovinasti gumbi in sklepi manjkajo; na zunanji •strani sprednjih platnic je zabeležena od roke 15. stol. vsebina kodeksa. Filigrani : volovska glava z rozeto med rogovi; glava enorožca; krog z zvezdama. F. 1: radi vlage je tekst deloma zabrisan, deloma manjka. f. 1': prazno. f. 2—48'. Speculum humanae s a 1 v a t i o n i s. Tekst v začetku deloma nečitljiv, deloma pomanjkljiv. Od naslova je mogoče še čitati: „. ..cuiusdam noue conpi... speculum humane sal.. f. 2—3': vsebina, f. 4—4': uvod, f. 4'—48' tekst. „Primum capitulum. De času Luciferi et de creacione hominis. Incipit speculum humane sal- hacionis.. f. 48'—56'. ..Molitve, govori in drugo. Na koncu „Finito libro sit laus et gloria Christo. Benedicat me Marcus, Matheus, Lucas, Johannes. Einpmzamus Sennahoi, Sucram, Ssvetham, Sacul em tacideneb." f. 57—107. Vita beatae Virginis Mariae. „Cum (• •.) sorum sanclorum gesta X vita beate Virginis appellaretur" (uvod). ■•Incipit prologus in vitam ... Virginis Marie ... Sanctus Epvphanius doetor veritatis X Jesuin collaudare. Explicit prologus. Incipit vita ... In ciuitate Nazareth X Explicit liber... Virginis Marie que ...“ 1 pred \V r a t i s 1 a u i e črtano F r f o r. 211 f. 107': prazno. f. 108—117: „Te igitur clementissime pater. Primo sciendum quod...“ (traktat o mašnih molitvah in obredih), f. 117'—120': pridige (z nemškimi glosami), f. 121—132': nadaljevanje teksta s f. 108—117. f. 132'—137': pridige in gradivo za pridige (z nemškimi glosami); na f. 137' med drugim recept ..Regonem (!) eontra pestilenciam magistri Wilhelmi de Walis.“ f. 138—141'. Precepta svnodalia. f. 142—165'. „0 p u s super s u m m a m R e m u n d i.“ Na koncu: „Finitus est anno LKVI 0 , sabbalo ante Letare, per manus Chri¬ stiani. Explicit opus super summam Remundi.“ f. 166: prazno. f. 166': načrt za pridigo „dominicam (!) 4° r temporum." f. 167—169'. „De sancto Anshelmo curiale et de beata virgine Maria. Beatus beatus (!) Anshelmus longo tem- pore X ex corde conpaciebantur. Et sic patet finis. Explieit expliciunt per manus cuiusdam socii.“ f. 170—170': razne beležke. 138 Papir; — 1470 (gl. f. 386); — 28-5 X 21 cm; — 390 fol. (= 1 sekst., od ka¬ terega so trije listi odrezani + 16 sekst. + 1 kvint. + 2 sekst. + 1 kvint. + 2 sekst. + 1 kvint. + 1 sekst. + 1 kvint. + 3 sekst. + 1 kvint. + 6 sekst. 4- 4 listi); — gotska knjižna kurziva, dva stolpca, ena roka; _ sodobna vez v lesene, z rdečim usnjem prevlečene platnice; v usnje vtisnjeni ornamentalni pasovi, rozete itd.; sklepi odpadli; fol. 236—240 bi morali pravilno biti uvezani za se¬ danjim fol. 245. Filigrana: tehtnica v krogu; uncialna črka M s križem na vrhu. Iniciale, s peresom risane, nekatere kolorirane z rdečo barvo. F. 1—9': prazno. f. 10—386. „De ordine predicatoru m“. „Quia saluator noster ...“ Na f. 379—386 vsebinsko kazalo. Na koncu „Anno domini millesimo . CCCC.°LXX.° Laudetur deus et sancta mater eius. Jesus.“ f. 386'—390': prazno. 139 Papir; — 15. stol., sredina in druga polovica (f. 1—161 pred 1. 1472); — 28-7 X 21-5 cm; — 246 fol. (= 12 sekst. + 1 okternij + 1 list + 7 sekst. + 1 list); — gotska knjižna kurziva, dva stolpca, dve roke (ff. 1—161, 162—245') in dva dela (ff. 1—161', 162—246'); — sodobna vez v lesene, z rdečim usnjem pre¬ vlečene platnice; na hrbtu od roke 16. stol. (?) „Sermones“; za ovoj in pri vezavi uporabljeni fragmenti antifonarija na perg., od roke 14. stol. 212 F. 1—101. Pridige za dobo od Velike noči do adventa. Na komu: „Et sic est finis huius operiš, deus laudetur." Nato od druge roke: „Orate pro anima Vdalrici sacerdotis et huius libri scriptoris, cuius anima requieseat in pace. Amen. Obiit autem anno domini 1472, sequenti die post Gerdrudis.“ f. 161': prazno. f. 162—245': „De sanctis sermones" (f. 162—185' pridige za Marijine praznike, f. 186—245' za svetniške praznike in druge prilike). f. 246: prazno. f. 246': beležke za pridigo na besede „Gaudete et exultate...“ 140 (Stara signatura: C. IX. 50.) Perg.; — 15. stol., druga polovica, pred 1. 1484; — 37 X 28 cm; — VIII fol. + f. 1—127 + V fol. + f. 128—253 (od teh manjkajo foliji 11, 51, 73, 74, 76, 77, 84, 85, 97, 98, 127, 240—247, dva nenumerirana folija za 1. 127 in najmanj dva folija za 1.253); — prvotno je kodeks obsegal 12 kvat. + 2 lista + 3 kvat. ~ 2 ter ni ja + 7 kvat. + 1 ternij + 1 kvint. + 7 kvat.); — psalteriala, ista roka je napisala tekst na fol. III—VIII' in 1—252'; — sodobna vez, lesene z rjavim usnjem prevlečene platnice; v usnje vtisnjene rozete, ornamentalni pasovi in Podobno; v sredi zunanje strani obeh platnic rozeta iz kovine; od vogalnih okovov sta dva zadaj odpadla, ob robu okovov napis A VE * MARIA * GRACIA * PLENA * DOMIN; dva sklepa skoraj popolnoma odpadla, na ostanku enega napis AVE * MARIA * GRACIA. I niči a le. F. 1, črka A, v modri barvi; v loku črke sedi Kristus, ogr¬ njen v rdeč plašč, z desnico blagoslavlja; proti Kristusovi glavi sta nastavljena zelena puščica in rdeč meč; okoli teksta vitice s cvetlicami in pticami. F. 112, črka S, zelena, na zlatem dnu v rdeče - modrem okvirju. V črko 'risana zidana hišica z rdečo streho in zapahnjenimi vrati. Skozi okno gledata Mati Božja in sv. Peter. Nad streho golob — sv. Duh. Na listu, ki sledi fol. 127, črka T, modra, na zlatem dnu v zeleno - rdečem okvirju. Okoli teksta rastlinsko - cvetlični ornament z vrisanim pavom. F. 128, črka D, modra, na zlatem dnu v zeleno - rdečem okvirju. V loku rI 'ke Kristus, do ledij gol, z ranami in trnjevo krono, naslikan kako vstaja iz k' r oba. Ornamentalne vitice. F. 226, črka E, modra, na zlatem dnu, v zeleno - vijoličastem okvirju. ^ loku črke sv. Peter, oblečen v modro obleko in rdeč plašč, v desnici ključ. Ornamentalne vilice. (Gl. sl. 17.) F. I: signatura C. IX. 50 in zapis ..Friderici ab Hollenegg“ od no- Ve jše roke. f. I'. Sodobni zapisi: „Ain mespuech. Das puech bat kaufft her olfgang von Trautnianstarff, ritler vmb XXX’ gulden, an sand Florians- ' a §. anno domini etc. LXXXIIII jar.“ — „Anno Crvssty P5 - 10 jar hat 1 Popravljeno v XXXI. 213 dieses puech khaufft herr Frydrych vonn Hollnegkh, aus dem Muer khlaster zu Gratz, von den minor pruedernn der zeytt darinen wa- nundt, vmb viervirdzvvaintzig reinisch gullden, vnd zu Sanndt Gillgn pfarrkhirch zu Graetz gegebenn.“ Slede imena datirana z letnico 15(30 „Killiann Wuerhret“ (?), „Xber von Hollnegkh" in „E... Rostenberger." f. II—II': podatki za zgodovino rodbine Hollnegkh, napisani v 16. stol. f. III—VIII: koledar (svetniki kažejo na salzburško diecezo). f. 1—253'. M i s a 1. — (f. 1—165' „Dominica prima in aduentu do¬ mini: Ad te leuaui..."; — f. 165'—226 „Sequitur de sanetis"; — f. 226 do 253' „Incipit commune sanctorum"; konec manjka). 141 Papir; — 15. stol., druga polovica; — 28-7 X 22 cm; — 260 fol. (= 8 scksternijev + 1 kvat. + 13 sekst.); — gotska knjižna kurziva, dva stolpca, ena roka; — sodobna vez v lesene, z rdečini usnjem prevlečene platnice; vo¬ galni okovi in sklepa odpadla; v usnje vtisnjeno: kvadrati s ptico z razprtimi krili; napisni trakovi z besedo .,Maria"; rozete, lilijini cvetovi itd.; kot ovoj služi pred in za tekstom samega kodeksa po en perg. list, popisan z antifo- narnim tekstom v okrogli minuskuli iz druge polovice 11. stol.; na hrbtu ve¬ zave od roke 16. stol. (?): ..Hugonis Sermones". Filigrani: tehtnica v krogu; navskriž položeni puščici; tehtnica z zvezdo. F. 1—251'. „Incipiunt sermones d o m i n i c a 1 e s super evvan- geliis de tempere, editi per venerabilem virum H u g o n e m de P r a t o, ordinis fratrum predieatorum. (E)cce dabit... Ps. 67. Quamuis a multis X fructum allaturi" (predgovor). — „Dominica H aduentus domini sermo de ewangelio X in regno dei etc. Et sic est finis.“ f. 252—255'. „Sermo ad clerum." f. 256—260': prazno. 142 Pergament; — 15. sto!., druga polovica; — 36-5 X 27 cm; — 57 fol. (= 1 list + 7 kvaternijev + 1 list; od šestega kvaternija manjka med fol. -14/45 en list [kanonska slikaj); — psalterialis, ena roka, en stolpec; — so¬ dobna vez v lesene, z rjavim usnjem prevlečene platnice; v platnice vtis¬ njena gotska ornamentika; dva sklepa odpadla; na sprednje platnice je pri¬ lepljen listek s sodobnim zapisom: „Ordines habite adoremus .7. bris"; na hrbtu listek z zapisom od roke 16/17. stoletja: „Ord(ines) Clericorum gene- rales in Septemb." Iniciala T na fol. 45, izdelana v zlati, rdeči, modri in zeleni barvi, z ovijačami. 214 F. 1—1' (ovojni): prazno. f.2—7'. „Incipiunt ordines generales de mense s e p - t e m b r i s. Sabbato quatuor temporum eiusdem .. f. 7—57. „0 r d o a d c 1 e r i c u m f a c i e n d u m", f. 57': prazno. 143 Papir; — 15. stol., druga polovica; — 21-5 X 14 cm; — VIII + 112 fol. (.- 25 kvaternijev); — gotska knjižna minuskula, en stolpec, ena roka; — sodobna vez v platnice iz lepenke, prevlečene z rjavim usnjem; sklepi od¬ padli; na hrbtu listič z zapisom: „Liber de Con(se)cratione ecclesiae, altaris, coemiterii“. F i 1 i g r a n : sidro v krogu z zvezdo nad samim krogom. F. I—I': prazno. f. II—II': „Ad consecrationem ecclesie hec sunt necessaria“; — f. III—IV': „Ordo ad pueros consignandos"; — f. V—VIII': prazno; — f. 1 —33: „Ordo in consecracione altaris"; — f. 33—43': „Ordo in consecra¬ cione cimiterii"; — f. 43' —50': „Ordo benedictione campane"; — f. 50 do 62: „Ordo in consecracione ecclesie"; — f. 62'—66: „Ordo in reconci- liacione ecclesie"; — f. 66'—71: „De reconciliacione ecclesie officium"; — f. 71'—76: „Ordo in reconciliacione cimiterii"; — f. 76'—92': „Ordo qualiter ordines celebrentur". — f. 93—112': prazno. 144 (Stara signatura: C. IX. 10. a.) Perg.; — 15. stol., konec, ali začetek 16. stol.; — 37 X 27 cm; — 56 fol. (= 7 kvat.); — gotska psalteriala, ena roka, en stolpec; — sodobna vez v lesene, z usnjem prevlečene platnice. I n i c i a 1 e v modri, zeleni, rumeni, vijoličasti in zlati barvi, z viticami ob tekstu, večje na f. 1 (O) in 46 (T). F. 1—56'. „0 r d i n e s sabbato sancto pasce diete per dominum episcopum." Konec na zadnjem listu manjka. 145 (Stara signatura: C. IX. 10. b.) Perg.; — 15. stol., konec, ali začetek 16. stol. — 37 X 26 cm; — 57 fol. (= 1 kvint., od katerega manjka en list med f. 9/10 + 4 kvat. + 1 okternij); — pismo, roka, stolpec in vezava kot v kodeksu pod št. 144. I n i c i a 1 e kot v kodeksu pod št. 144, večji in bolj bogato ste izdelani iniciali na f. 1 (O) in f. 46 (T). F. 45'. Celostranska kanonska slika v okviru modre, rdeče, vijo- Učaste in zlate barve (26 X 18 cm). Kristus visi razpet na križu, katerega s Podaj čepeč objema sv. Magdalena, oblečena v modro obleko. Na levi (od gledalca) stoji Mati Božja v zlati obleki z modro ornamentiko in modrem 215 plašču, ki ga ima potegnjenega preko glave. Na desni stoji sv. Janez v halji vijoličaste barve in rdečem, modro podšitem plaščem. Ob njem na tleh mrtvaška glava. Ozadje je izpolnjeno z zlatimi štirioglatimi polji, ornamen- tiranimi z belo, modro in vijoličasto barvo. (Gl. sliko 48.) F. 1—1': prazno. f.2—57'. „0 r d i n e s clericorum generales sabbato quatuor lemporum post festum penthecostes." 146 (Stara signatura: C. 10. IX. c.) Perg.; — 15. stol., konec, ali začetek 16. stol.; — 37 X 27 cm; — 61 fol. (= 1 kvint., od katerega manjka en list med f. 9/10 + 6 kvat. + 1 binij); — pisava, roka, stolpec in vezava kot v rokopisu pod št. 144. I n i c i a 1 e kot v rokopisu pod št 144, večje na f. 2 (O), 48' (P) in 50 (T). Na f. 2 pod tekstom narisana škofovska mitra, palica, grba kot v ro¬ kopisu pod št. 151 in iniciali E P, kar se nanaša na lavantinskega škofa Erharda Paumgartnerja (1487—1508). F. 1—1': prazno. f.2—61'. „Ordines clericorum generales sabbato quatuor temporum in quadragesima.“ 147 (Stara sign.: C. IX. 11.) Pergament; — 15. stol., konec, ali začetek 16. stol.; — 36 X 26 cm; — 139 fol. (= 1 list + 14 kvat.; od zadnjega kvaternija odrezana dva lista); — psalterialis, en stolpec, ena roka; — sodobna vez v lesene, z rjavim usnjem prevlečene platnice; sklepa odpadla; na sprednjih platnicah zapis „Ecclesie Laventinensis“. F. 1—1': prazno; — f. 2—11': „Incipit ordo qualiter pontifex pre- parare se debeat quando missam est celebraturus"; — f. 12—38': „Ordo ad benedicendam ecclesiam"; — f. 38'—55: „Incipit ordo ad consecra- cione altaris"; — f. 55—61': „De cimiterii benedictione“; — f. 61'—68': „Sequitur de reconciliacione cimiterii"; — f. 68'—69': „De reconcilia- cione cimiterii per se seu ecclesie reconciliacione"; — f. 69'—72: „Con- signando pueros"; — f. 72—96: ..Ordines"; — f. 96—105: ..Ordinacio presbiterorum"; — f. 105—131: „l)e examinaeione, ordinacione et con- secracione episcopi rubrica"; — f. 131—133: „Benedictio arrarum"; — f. 133'—139: „Ad ornamenta pontificalia uel sacerdotalia benediccio"; — f. 139': prazno. 148 (Stara signatura C. IX. 12.) Perg.; — 15. stol., konec, ali začetek 16. stol.; — 34-5 X 26 cm; — III + 156 fol. (= 7 kvinternijev + 1 kvat. + 7 kvint., od zadnjega kvinter- nija manjka en list); — psalterialis; en stolpec; glavna roka f. 1—150', do- 216 datna roka ff. I—II', 151—155'; — sodobna vez v lesene platnice, prevlečene z rdečim usnjem; sklepa odpadla; na hrbtu od roke 16/17. stol. „Ponti(f)ic(a)le.“ I n i c i a 1 e. F. 1. Črka U, zlata, v zelenem okvirju. V loku črke na mo¬ drem dnu dopasna slika svetnice, ki ima okoli glave ovito belo ruto in drži v rokah cilindrasto rumeno posodo. Od črke se vijo okoli teksta vitice v zlati, modri, rdečkasti, zeleni, vijoličasti in drugih barvah. V vitice je spodaj vslikan zmaj rjavo-modre barve. F. 39. Črka O, modra, v vijoličastem okvirju. V loku črke kleči škof, s kapo na glavi, s povzdignjenimi, k molitvi sklenjenimi rokami pred ne¬ pogrnjeno altarsko menzo. Poleg njega ob desni diakon v belem oblačilu, v rokah zlato škofovsko palico. Vitice kot na f. 1. (Gl. sliko 51.) F. 54. Črka O, zelena, v vijoličastem okvirju. V loku črke naslikan na zlatem dnu sivolas in bradat star mož, v halji modre barve, s prenosno al¬ tarsko ploščo v rokah. V vitice, istih barv kot one na f. 1, sta vslikana orel in psu podoben nestvor. (Gl. sliko 50.) F. 63. Črka O, modra, v zlatem četverokotu. V loku črke svetnica v mo¬ dri spodnji obleki in zelenem plašču, na glavi zlato krono, v desnici palmovo vejico, v levici belo jagnje. Vitice kot na f. 1. F. 79'. črka I, modra, na zlatem dnu. Vitice kot na f. 1. F. 83. Črka O, rjava, na ultramarin ozadju. V loku gologlav škof z me¬ niško lonzuro, oblečen v zeleno spodnjo in belo zgornjo obleko. Pred ško¬ fom, ki blagoslavlja, kleči deček v vijoličasto-rjavi obleki. Vitice kot na f. 1. F. 85'. črka I. Predstavlja zidan stolp z oknom, skozi katerega gleda mladeniški obraz. Na vrhu stolpa, za cinami, stoji v zeleno obleko in rumen pas opravljen mladenič in udriha z vihtečim cepcem, ki ga drži v obeh rokah, po mladeniču, kateri, plavolas in v modro tesno prilagajočo se obleko oblečen, drži od spodaj stolp z rokama. Vitice kot na f. 1, v katere je vslikan lev. (Gl. sliko 49.) F. 91'. Črka O, modra, na zlatem dnu. V loku črke na zelenem dnu je naslikan sv. Peter, v beli mašniški obleki, v desnici velik ključ, v levici za¬ prto knjigo. Vitice kot na f. 1. F. 137'. Črka O, zlata, na modrem dnu. F. I—II'. „In dedicacione ecclesie item.“ f. III—III': prazno. f. 1— 38': ,,Ordo qualiter ecclesie et altaria dedicentur"; — f. 39 do 53': „Ordo ad dedieandum altare“; — f. 54 —62': „Ordo ad conseeran- dum altare portatile"; — f. 63—69: „Ordo in reconciliacione violate ecclesie"; — f. 69'—79: „[0]rdo in consecracione cimiterii"; — f. 79'—82': »In reconciliacione cvmiterii"; — f. 83—85: „Ordo ad pueros consignan- dos“; — f. 85'—91: „In nomine patris et filii et spiritus sancti. Incipit °rdo qualiter sacri ordines celebrentur mense marcio prima sabbati hora VI, sabbato . sieientes., sabbato in vigilia pasce hora VI., mense 'Unio secunda sabbati hora tercia, mense septembri tercia sabbati hora 'hatutina, mense decembre cpiarta sabbati hora matutina sacri ordines 217 celebrentur;“ — f. 91'—116: „Ad clericum faciendum sequitur ordo“; — f. 116'—137: „Ordo qualiter electus in episcopum consecretur“; — f. 137—137': „Benediccio super abbatem“; — f. 137'—138': „Ordo ad consecrandam abbatissam 44 ; — f. 138'—147': „Sanctimoniales cum ad consecracionem suo episcopo offeruntur..— f. 147'—150': „Ordo ad consecrandam laicam virginem. 44 f. 151—155': „(T)egitur (!) clementissime pater.. 149 (Stara sign.: C. IX. 12/2.) Pergament; — 15. stol., konec, ali začetek 16. stol.; — 24 X 17-5 cin; V + 241 fol. (= 1 kvat., od katerega so odrezani štiri listi + 3 kvint. + 2 kvat. + 1 kvint. + 1 ternij, od katerega manjka med ff. 58/59 en list + 1 kvint. + 1 kvat. + 12 kvint. + 1 binij + 1 kvint. + 1 kvat. 4- 1 ternij, od katerega manjka en list med ff. 234/235 + 1 kvat.); — gotska knjižna minu- skula, dva stolpca, starejša roka in dve mlajši (1. r.: 205'—206 in 208—211'; 2. r.: 212—241'); — sodobna vez v lesene, z rjavim usnjem prevlečene plat¬ nice; sklepa odpadla; na hrbtu listič z zapisom 16/17. stol. „Pontificale“, na platnicah urezano „Laven“. F. I—IV': „Episcopus exuens se dicat..(škofova priprava k slo¬ vesni maši); — f. V—205: „In nomine sancte trinitatis... Incipit liber epistolaris (!). Capitula libri sequenlis.“ Sledi vsebina, nato od f. 1 dalje: pontifikalna obredna knjiga. f. 205'—206 in 208—211': „(I)n ordinacione abbatisse ...“ Vmes na f. 206'—207: „Audi iudex mortuorum...“ (tekst in note od poznejše roke); — f. 207': prazno. f. 212—234': „Sabbato quatuor temporum in aduentu domini, 44 „... in quadragesima“, „... in ebdomada penthecosten 44 , „... mense septimi 44 . f. 235—236': „Officium diaconates". f. 236'—241': oficij „in uigilia pasche 44 . 150 (Stara signatura: C. IX. 15.) Perg.; — 15. stol., konec, ali začetek 16. stol.; — 32 X 25 cm; — 32 fol. (= 4 kvat.); — gotska psalteriala, ena roka, en stolpec; — sodobna vez v le¬ sene z usnjem prevlečene platnice, kovinasti sklep odpadel. I n i c i a 1 a na f. 6 (T), podobna onim v kodeksu pod št. 144. F. 1—32. „In cena domini 44 . (Obrednik za veliki četrtek.) f. 32'. „Benedictio“ za veliko soboto, veliko noč, vnebohod, bin- koštno soboto in binkošti. 151 (Stara signatura: C. IX. 16.) Perg.; — 15. stol., konec, ali začetek 16. stol.; — 23-5X18 cm; — I + 124 fol. (= 1 list + 7 kvat. + 1 list + 7 kvat. + 3 listi + 1 kvat.); 218 manjka f. 46, na katerem bi morala biti naslikana kanonska slika; — gotska knjižna minuskula in psalteriala, en stolpec, tri glavne roke (1—97, 98—116. 116' —125'); — sodobna vez v lepenko, prevlečeno z rjavim usnjem, na spred¬ njih platnicah vtisnjena črka E (= začetna črka imena lavantinskega škofa Erharda Paumgartnerja, 1487—1508), poleg škofovska kapa; na hrbtu listič z zapisom od roke 16./17. stol. „Liber de Consecratione Ecclesiae, altaris. eemiterii"; kodeks je uvezan iz dveh delov (1—97', 98—125'). I n i c i a 1 e z viticami v zlati, vinsko-rdeči, modri, zeleni in vijoličasti barvi na fol. 1 (A), 41 (T) in 47 (T). Na f. 1 pod tekstom dva grba v obliku ščita. Levi je grb zgoraj omenjenega škofa Erharda Paumgartnerja (zeleno drevo na rumenem polju); desni je koroški deželni grb (ščit podeljen poševno od zgornjega levega vo¬ gala k spodnjemu desnemu, v zgornji polovici korakajoč črn panter na ru¬ menem ozadju; v spodnji polovici tri proge v rdeči, beli in zopet rdeči barvi). F. I—I'. „Ordo ad pueros consignandos" (dodano od poznejše roke). f. 1—57: „Ad consecracionein ecclesie hec sunt necessaria ...“; — f. 57': prazno; — f. 58—69': „Ad consecrandum altare fixum siue ecde- sia ...“; — f. 70—75: „Reconciliacio ecclesie violate et cimiterii..— f. 75—80: „Ad consecrandum cimiterium ..— f. 80'—82: „Ordo ad reconciliacionem cimiterii..."; — f.82—88': ,,Ad benedicendum signum ecclesie scilicet campanam ..— f. 88'—89': „Indumentum sacerdo- lalium benediccio generalis"; — f. 89'—92: „Vestimentorum sacerdota- lium beiiediccio specialis"; — f. 92—97: „Benediccio ad omnia vaša. lintheamina et instrumenta in vsum ecclesie"; — f. 97' (od poznejših r °k): „Benedictio generalis", „Benedictio in festo concepcionis Marie." f. 98—112': razne cerkvene „benedictiones“; — f. 113—116: „Epi- s copus exuens se vestibus suis dicat: Exue me domine...": — f. 116': •■Ad aperiendum altare consecratum uel frangendum..— f. 116'—118: razne „benedictiones“; — f. 118—119: „Ordo in dedicacione baptiste- ' ii ..— f. 119': formularji za listine, z začetkom „Leonhardus dei ofacia episcopus Lauentinus". Na f. 122 od kasnejše roke koncept za Prisego „Ego iuro... quod volo me abstinere ab iniquo dogmate Martini I-uteris ..— f. 122'—123': „Sequitur absolucio ..." (škofova); — i-121—125': razne „benedictiones“. 152 (Stara signatura C. IX. 16/2.) Perg.; — 15. stol., konec, ali začetek 16. stol.; — 23-5 X 17-5 cm: — ' () 0 fol. ( = 1 ternij, od katerega je prilepljen prvi list na platnice + 8 kva- te rnijev + 1 okternij -f 2 kvaternija; od zadnje pole je zadnji list pri- le Pljen na platnice); — gotska knjižna minuskula in psalteriala, ena roka, ( Va stolpca; — sodobna vez v lepenko, prevlečeno z usnjem; sklepa odpadla; J 111 hrbtu listič z zapisom 16—17. stol. ..Liber de Consecratione ecclesiae. al- a (ri)s, eemiterii." 219 F. 1—5': „Episcopus exuens se uestibus 'suis dicat: Exue me do¬ mine..."; — f. 6—13': „Benedictiones“ cerkvenih predmetov, oblek itd.; — f. 14—60': „Ordo qualiter ecclesie et altaria dedicentur"; — f. 61—73: „Ordo ad dedicandum altare“; — f. 73': prazno; — f. 74—81: „Ordo ad consecrandum altare portatile"; — f. 81': prazno; — f. 82—88': „Ordo in reconciliacione uiolate ecclesie"; — f. 88'—96: „Ordo in consecracione cimiterii"; — f. 96—99: „In reconciliacione cymiterii“; — f. 99—100': „Ordo ad pueros consignandos". 153 (Stara signatura: C. IX. 20.) Perg.; — 15. stol., konec, ali začetek 16. stol.; — 37 X 27 cm; — 44 tol. (= 1 kvint + 4 kvat. + 2 lista); — pismo, roka, stolpec in vezava kot v kodeksu pod št. 144. I niči a le kot v kodeksu pod št. 144, večji na f. 2 (O) in f. 11 (T). F. 1—1': prazno. f. 2—44. „0 r d o in cena domini" (obrednik za posvečeva¬ nje krizme). f. 44': prazno. 154 (Stara signatura: C. IX. 24.) Perg.; — 15. stol., konec, ali začetek 16. stol.; — 23-5 X 17-5 cm; 81 fol. (= 10 kvat. + 2 lista, en list manjka med ff. 22/23); — gotska knjižna minuskula in psalteriala, dva stolpca, dve roke (1—79. 80—81'); — sodobna vez, platnice iz lepenke prevlečene z zelenkastim usnjem; sklepa odpadla; na hrbtu prilepljen križ z zapisom iz 16./17. stol. „(D)e Confer(e)ndis sacris ord(in)ibus“; notranji strani platnic prevlečeni s pergamentom, na katerem je zapisan molitveni tekst 13. stol. Pontifikalna knjiga. f. 1—4: „In nomine patris et filii et spiritus sancti. Incipit ordo qualiter sacri ordines celebrentur. Mense marcio ..— f. 4 —5': „Ordo ad pueros consigndos (!)“; — f. 5'— 31': „Ordo ad clericum faciendum"; f. 32 — 46': „Ordo qualiter clericus in episcopum consecretur"; — f. 47— 55: „Ordo ad benedicendum abbatem"; — f. 55': prazno; — f. 56—69: „Ordo ad consecrandum uirgines sanetimoniales"; — f. 69—70: „Ordo ad mo- nialem faciendam"; — f. 70'—71': prazno; — f. 72 — 79: „Ordo ad con- secrandam abbatissam"; — f. 79': prazno. f. 80—81'. Formular za prisego (iuramentum) in poklonitev (ho- magium) salzbuških sufraganov metropolitu. Na koncu: „Isti sunt ca- sus episcopis reseruati." 155 Papir; — 15. stol., konec (t. 63—66: 1. 1498) in začetek 16. stol.; — 21 X 15 cm; — 81 fol. (= 1 list 4- 5 seksternijev -f 1 kvint. + 1 seksternij; 220 od drugega sekst. manjka med ff. 13/14 en list, od zadnjega sekst. manjka tudi en list); — gotska knjižna minuskula, dva stolpca, glavna roka 1 . 2 —67'; — sodobna vez v platnice iz lepenke, prevlečene z rjavim usnjem; na spred¬ njih platnicah vtisnjena škofovska mitra, spodaj črka E (kar se nanaša na lavantinskega škofa Erharda Paumgartnerja, 1187—1508). Filigran: volovska glava z rozeto med rogovi. F. 1: razne notice. f. 1': prazno. f. 2—41. „Omnes qui aliquid ... Incipit clarum compendium ad introductionem iuuenum in facultate logyce, per humilem et eximiuin artium doctorem magistrum P a u 1 u m de I P e r g u 1 a , nuperime compilatum anno domini millesimo CCCC 0 XXX 0 . Transcendencia sunt sex X dieta sufficiant ad laudem ... Opus feliciter finit.“ f. 41': prazno. f. 42—62'. „0 p u s consequentiarum magistri Strot preciosissimum feliciter incipit. Conseqventia est illacio X plura dicant. Et sic est finis ...“ f. 63—66. ,,Cum sepenumero cogitarem X traetatus recolleetus ac declaratus per insignitum ac excelsum dogmate magistrum P a u 1 u m de Pergula, philosophum famosissimum. Explicit. Amen. .1.4.9.8, d oktobri s.“ f. 66'—67'. „(V)olo probare nouem 1 argumentis quantum es asi- nu s .. f. 68—69. „Dialetica (!) est ars arcium .. f. 69'—81': prazno. 1 za nouem črtano m o d i s. 221 MARIBOR / MUZEJ 156 Pergament (italijanski); — 14. stol., druga polovica; — 29-5 X 19-5 cm; — 210 fol. (= 15 kvat. + 1 ternij + 2 kvat. + 1 kvint. + 2 lista + 3 kvat. + .1 list -P 2 kvat. + 1 kvint. + 1 kvat. = 1 binij; od 3 kvaternija manjka med ff. 21/22 en folij, od ternija manjka med ff. 122/123 en folij, od 1. kvint, manjka pet listov); — gotska knjižna minuskula italijanskega tipa, dva stolpca, ena roka; — sodobna vez v lesene, z belim usnjem prevlečene plat¬ nice; vezava zelo obrabljena; kovinasti vogali, od katerih je eden spredaj, za¬ daja pa dva odpadla; od sklepov je eden ohranjen, drugi deloma odpadel; v sredi platnic gumb; v usnje platnic vtisnjene rozete, ptice in podobno. I n i c i a 1 e. F. 1', iniciala C, risana s prepleteno ornamentiko na rdeč¬ kastem ozadju, nekolorirana; f. 3', iniciala U, risana s prepleteno ornamentiko v zlati, beli, rdeči, modri in zeleni barvi; v ornamentiko vpletene živalske figure (ptice, na pr. čaplja, pes); f. 68', iniciala C (kot na f. 3', toda brez živali); f. 121, iniciala C, zlata črka na rdečem ozadju, v loku črke mož (pisec?) v zeleni spodnji obleki in plašču roza barve, levo roko ima pod plaščem, z desnico kaže; ob figuri bela proga (zavitek ali komad pergamenta?); glej sliko št. 52. f. 150, iniciala S (kot na f. 3', toda brez živali). F. 1: stara signatura „N° 143“. f. 1'—210'. Petrus Lombardu s. Libri sententiarum. ..Cupientes aliquid de penuria X capitula distinguntur premisimus" (uvod na f. 1'). „Incipiunt capitula .1. libri" (f. 2—3). „Ueteris ac nove legis X uia duce pervenit. Explicit. Iste liber est mei domus Cister- ciensis" 1 (f. 3'—210'). 157 Papir; — 15. stol., druga polovica; — 28 X 20-5 cm; — 176 fol. (= 1 seksternij, od katerega manjkata prva dva lista + 2 sekst. + 1 sept. 4- 11 sekst. [od zadnjega seksternija manjkajo zadnji štirje listi, za tem en kvin- ternij in najmanj trije listi]); — gotska minuskula, en stolpec, ena roka; — sodobna vez v lesene, z rjavim usnjem prevlečene platnice; od zadnjih plat¬ nic je usnje skoraj popolnoma odtrgano; kovinasti vogali in gumba sredi plat¬ nic; sklepa deloma odpadla; — na notr. stran zadnjih platnic prilepljen pa¬ pir. list s fragmentom urbarja, omenjajo se vasi: Fernik, Cz\v der Ilulben. 1 zadnji stavek zabrisan. 225 An sand Vireichsperg, \Valchowicz, Stueb, Sauttach, Sottesska, Iludin, Raw, Sagorycz, Klain Kolenperg, Sand Marczs, Rakvtauecz, Svsska, Gayssmanstorff.’ F i 1 i g r a n : tehtnica v krogu. F. 1—176'. M i s a 1 (za cerkev oglejske dieceze). — f. 1—102: za dobo od Vseh svetnikov do torka po Vnebohodu; — f. 102'—109': „In- cipiunt collecte secrete et complende dominieales per estatem“; — f. 109'—111': „In dedicacione templi“; — f. 111'—161: „Incipit de sanctis"; — f. 161'—176': „Incipit commune de sanctis" (ostalo manjka). Xa notr. strani sprednjih platnic: „Navzočno knjigo je našel g. kaplan Vid Janžekovič v podružnici sv. Mohorja v Čadramski župniji, in mi jo je izročil po osmošolcu Leskovarju, čadramskem rojaku 9. aprila 1896. Dr. Jo¬ žef Pajek, kanonik v Mariboru. — 1. 10. 1896 je dovolil v. č. župnik Jurij Bezenšek, da knjigo lavt. škof. muzeju izročim. Dr. J. P.“ 1 Lokaliziral sem vasi Brnik, Voklo, šenturska gora, Lahovče, Stob. Studa?, Soteska, Hudej, Rova, Zagorica, Homec, Šmartno v Tuhinjski dolini, Rakitovec, šiška, Kozarje, vse v kamniškem, brdskem, kranjskem in ljubljan¬ skem okraju. 226 STARI TRG PRI SLOV. GRADCU ŽUPNIŠČE 158 Papir; — 15. stol., sredina; — 225 X 15 cm; — 16 fol. (= pola 10 fol. • pola 6 fol., od katerih pa manjkata dva fol., ostalo manjka); — sodobne lesene platnice, prevlečene z belim usnjem, katero na sprednjih platnicah de¬ loma manjka; sklep iz usnja; na notr. stran platnic je prilepljen papir, list z nemškim tekstom 15. stol.; — poleg platnic služi kot ovoj še fragment li¬ stine na pergamentu (od notarja overovljen prepis latinske listine papeža Bonifacija (IX.), naslovljene na Johannesa „episcopus Adiiensis" (!, pač Adria) v zadevi Henrika \Veystinn, duhovnika „de \Vindischgracz“; — prepis listine škofa Johannesa v isti zadevi). Filigrana: trovrhata gora v krogu, s križem nad krogom; — tehtnica (?). S peresom risana kanonska slika, rdeče in rumeno kolorirana, na f. 2': Križani, Mati Božja, sv. Janez in angelj na desni, kateri lovi Kri¬ stusovo kri. F. 1—11'. M i s a 1. f. 11'—16: razne molitve („de aduentu B. M.“, „de beata Virgine". ..pro fratribus“, itd.). f. 15'—16: oficij „De visitacione beate Marie virginis“. f. 16': prazno. Na ovojni listini: ..Ecelesie sanetoruin apostolorum Philipi et Jacobi in Vatle \Vindischgrecz 1184. M. .S.“ (Podružna cerkev sv. Filipa v Gola’abuki.) Na f. 1: ..Augustinus Prygel, pastor in \Vindischgracz, reuidit et con- suluit vicariis (?) diutius apud filialem S. Philippi seruari et eustodiri. Actum in festo S. Hermagore et Fortunati. Anno salutis M. D. XXXIII." Dodatek: Frančiškanski samostan v Novem mestu. 159 Pergament; — 15. stol.; — 209 sočasno paginiranih folijev, od katerih manjkajo danes fol. 12, 65, 66, 97. 98 in 112; tudi ovojna lista spredaj in zadaj manjkata; temeljni sestav tvorijo kvinterniji. katerih je bilo prvotno vsega sku¬ paj 21; tol. 171 je kasneje vlepljen in popisan; — psalterialis, glavni tekst od ene roke; — renesančna vez 16. stol. v lesene z belim usnjem prevlečene plat¬ nice. dva kovinasta sklepa, kovinasti vogali, na sprednjih platnicah kovinast gnrnb (gumb na zadnjih platnicah je odpadel). Večje i niči a le na fol. 1 (A). 13 (P), 104 (B). 121 a - ), 124 (S). 130 (B). l'>0 (T), 182 (G). Zadnje štiri so delo kasnejše dobe. G r a d u a 1. F. 1 — 155: De lempore (za nedelje in praznike cerkvenega leta). f. 155—157': „In dedicacione ecelesie". f. 157'—193: „Incipit de sanctis". f. 193—209': ..pro benefactoribus", „officiuin defunctorum". 229 INDEX PERSONARUM LOCORUM RERUM (Numerus non paginam, sed manuse riplorum omnium seriem indicat) Abano, v. Petrus de A. Absolutio, a poena et a culpa 42, a. cx- communicatorum 34, a. generalis 34, forma a. — onis 70. Abstinentia, De a., 59, 124. Abusiones mundi, 108. Adamantius, 133. Adiiensis, v. Johannes episeopus Adi- iensis. Adventus, 59. Aemonia, v. Ljubljana. Aetates bominis, 59. Affa, v. Joppen. Agnes s., 59. Agness uxor Hermanni Kossvakher, 102. Alamanus. v. NVilhelmus llorboreli A. Alanus, Sumnia de poenitentia, 110. Alba, v. Jordanes de Ursinis. Albania, 73. Alberlus dux Auslriae, 53. Albertus Magnus Ratisbonensis, Liber recapitulationis astronomiae et ni- gromantiae, 49; De artibus et opera- tionibus in naluralibus, 19; De vir- tutibus, 130. Albigencii, 92. Albinus magister. Epistola ad Singul- fum presbvterum, 90. Aibrant mavster. Medicinalia eguorum. 111 . Alexander papa VII. 0. Alexander rex Magnus, 19; Epistola ad Arislotilem de regiminis interro- gatione, 70. Alexandri, v. Nicolaus A. Alexia domina, 44. Alimenta. Tractatus de a-is, 25. Anibrosius episeopus Mediolanensis s.. 1, 34 . 59, 133. — Epistola (ad Elo-, rianum) de moribus et honesta vita. 30; Vita, 3. Ambrossius C.lompfer, 93. Anania, v. Johannes de A. Anastasius s.. 108, 114. Anatolia, v. Anetelin dueatus. Andreae, v. Jobannes A. Andreas apostolus. Passio, 3. Andreas Chronn, 49. Andreas Ilispanus, Lumen confesso- rum, 124. Andreas perpetuus vicarius in Rvetz, 82. Andreas Velpacher, 27. Anetelin dueatus (Anatolia), 23. Anglia, Osvvaldus rex, 24. Anglicus. v. Petrus A. Animalia, De naturis a - ium, 49. Anna s., 59. Anselmus Cantuariensis, 77, 133. — Pro- sologion. 90; Cur deus homo, 90; Dialogus inter Mariam Virginem et Anselmum de passione Christi, 101; De saneto Anshelmo curiale et de beata Virgine Maria, 137; 71 (ex- eerpta). Antiehristus, De a-to, 38. Antiphonae, 02. Antiphonarium, 47, 80, 105. Antonio Venier dux Venetiarum, 73. Antonius s.. 01, 01. Antonius Alovsius (Wolf) episeopus La- bacensis, 81. Antonius, Anto, de Hutrio. 132. — Liber (juartus decretalium. 10. Antonius de Padua s., 34. Antonius de Rosellis de Areeio. Traetn- tus de ieiuniis quadragesimalibus 25; Tractatus eoneiliorum. 25. 231 Apollonia s., 62. Apostoli, Passiones, 3. Acfuileia, Aquilegia, dioecesis, 82; eccle- sia 97; Ludovicus patriarcha. Aquino, v. Thomas de A. Aqui(n)tani, 110. Aragoniae rex, 108. Arbor consanguinitatis et affinitatis, 124, 132. Archa Noe, Tractatus de a. N'., 124. Arecium, v. Antonius de Rosellis. Arelate, v. Caesarius A-ensis. Arena, Areno, v. Jacobus de A. Argentoratum, v. Hugo A - tensis. Ariminium, v. Canchinus Ugolini. Aristoteles, Liber secreti secretorum. 49; Summa de virtutibus secundum Aristotelis sententiam, 122. Arma Christi, 63. Arno frater. Seutum eanonicorum, 113. Artes liberales, Disciplinae 1-lium ar- tium, 11. 95. .Articuli fidei, 135. Aruandus Catelanus. Hegimen sanitn- tis, 108. Aschaffenburg, 124. Athenae, v. Solon A-niensis. Auersperg, comes \V. E., 81; Auerssper- gius et Schonbergius, baro Hdr\var- dus, 81. Aufhabarius, v. Chunradus A. Augusta, 105; episcopatus, 50; v. David de A. Augustinus episcopus s., 1, 11, 23, 77. 99, 135. — Encheridion ad Lauren- tium primicerium, 3; De civitate dei, 33; Liber supplicationum. 42; Liber exhortatorius ad quendam comitem, 45; Omelia ad heremitas, 53; Stimu- lus amoris Jesu Christi. 53; Epistola de magnificentia eximii doctoris Je- ronimi, 54; Explanatio psalmonun gradualium, 57; Epistola ad Cvril- lum. 65 (germanice); Sermo de cha- ritale, 70; Sermones, 116; Speculum peceatorum, 116; 71 (excerpla). — Ordo fratruin heremitarum beati A-ni, 59; Liber consuetudinum in regulam et ordinem sancti A-i, 115; Constitutiones ordinis sancti A-i per Salczburgensem provintiam consti- tuti, 115. Augustinus Prvgel pastor in \Yindisch- gracz, 158. Augustinus (Gazottus) episcopus Zagra- biensis, 28. Ausonius, v. Decius A. Austria, v. Albertus dux, Friderieus dux. Bagnolo, 92. Baldi, 1'ilius domini B., Tractatus de carceribus, 25. Balernensis, v. Burchardus abbas B-nensis. Bamberg, episcopus, 136. Barbara s., 48. Bartholomaeus apostolus, Passio, 3. Bartholomaeus magister, Liber sapien- tiae (escerpta), 133. Bartholomaeus, Bartholus, de Saxofer- rato, Tractatus de fratribus et fi- liis, 25; Tractatus alimentorum, 25; Tractatus de consiliis habendis, 25; Tractatus de Gelfis et Gebellinis, 25; Tractatus de insignis et armds, 25; Quaestiones, 25. Basilea, Basilia, Decretum concilii super electionibus prelatorum, 25; conci- liums, 124. Bavaria. v. Ludovicus dux, \Yilhalm herczog. Beda Yenerabilis, L 133. — Expositio super VII canonicas epistolas, 2; Expositio allegorica in Esdram pro- phetam, 2; Expositio super Tobiam. 2; (Delensor), Liber scintillarum, 12; Explanatio super genealogiam Chri¬ sti, 13; Explanatio super Mathaeum. 13. Beith, v. Lathen filius B. Benedictiones, ferri, 90; ponlificales, 26. Benedictus de Marchia. Sermo de im- mortalitate animae. 77. Benedictus papa XII. 120. Benedictus s.. 64. Berenburger. v. Hans B. Berengarius, L Beriguardum, prior Christoforus, 44. Bernaldus abbas Bonae Vallis, 3. Bernardinus de Senis. Tractatus de con- tractibus et usuris. 25; Tractatus de vita Christiana, 25. Bernardus Claraevallensis abbas s., 3. 22. 36, 41. 77. 115. 133. 135. — De communibus exercitiis spiritualibus. 38; Formula honestae vitae, 46, 53; Liber novicorum, 46; Quomodo quis- que cognoscat se ipsum et rieum, 54; Planctus de salvatore. 103; Medita- tiones, 108; De cura et modo rei fa- miliaris utiiius gubernandae, 115. — 232 Flores beati B-i, 22; 71 (excerpta). — Vita, 3. Bernardus, Casus quarti libri decreta- lium, 124. Bernhardus monachus, scriba cod, 4. Bernhardus frater, scriba cod. 44. Bernhardus, scriba cod. 54. Bernhardus de Sulczbaco monachus monasterii Obernburgensis, 82. Beros, v. Johannes B. Berthucius Bononiensis, Questio utrum sit dare communem etc., 94. Bertoldus de Ratisbona ordicds heremi- tarum sancti Augustini, Sermo in concilio Constantiensi, 90. Bertoldus, epitome german. operiš Sum- ma confessorum auctore Job. Fri- burgensi, 05. Bezenšek Jurij, 157. Bias Pertinerus, 41. Biblia, 13, 23. — Excerpta. 38, 133; ex- positio evangelij secundum Marc., 1—10, 127; b. beatae Mariae Virg.. 99; numerus cap. 27; ordo librorum, 117. 127; b. pauperum, 90; summa- rium, 127. — Vetus et nov. test., 15, 81, 102; vetus test., 134; nov. test.. 58; liber Job, 43; prophetae 21, 43; epistolae Pauli apostoli, 85; epistolae canonicae, 85; actus a postolorum. 85; apocalypsis, 85. Bistra (Ffrenicz, Fraenicz, Franicz, Fre- nicz, Frevvdnicz, Vallis Jocosa. Vrac- nicz, monasterium ord. Carth.), 33, 34, 35, 39, 40, 41, 47, 55. Boetfcius Anitius Manlius, 1. — Phi- losopRtae consolationis liber, 51; (Pseudo — B.) De discip lina-schala- rium. 51; commentarius, 51. Bohernorum articuli. 121. Bona Vallis. v. Bernaldus. Bonaventura s., 34, 53. — De stimulo »moriš in dulcissimum et piissimum Jesum, 40; excerpta, 25. Bonifatius papa IX, 120. 158. Bononia, ecclesia, archiepiscopus. 25, 20. — V. Berthucius, Johannes Cal- darini, Paulus doctor decretorum. Bosna, regnum, 23. Breviarium, 32, 34 . 59, 00 . 01 , 02, 63, 04. 70, 93, 99. Brixia, v. Johannes Radmansdorffer. Bfo\vide, v. Philippus de B. Brnik (Fernik), 157. Bruno s. — De sancto B-one oratio. 34. Bucze. v. Miklavv B. Bulgaria, 92. Burchardus abbas Balernensis, 3. Burgos, v. Paulus de Sancta Maria Bur- gensis. Butrio, v. Antonius de B. Byturiensis, v. Ilenricus patriarcha. Caesarius Arelatensis, A mmonitiones, 38. Caldarini, v. Johannes C. Calendarium, 32, 34. 42, 01. 62, 06, 74, 83,-98, 106, 113, 115, 135, 140. Callendrini, v. Johannes C. Canchinus Ugolini de Porta sancti Petri de Ariminio, Tractatus contra here- ticos et hereticam pravitatem, 25. Cancianus, Sanctus, v. Škocjan. Canones poenitentiales, 52. Capistrano, v. Johannes de C. Caput IIystriae, 23. Cardinales, tituli c-ium, 108. Carmina, hymni, 11, 15, 24, 47, 48, 02, 04, 07, 72, 77, 78, 99. Carniola, Carniolensis, 16. 23. Carthusia. Carthusiani, 46. — De com- mendatione ordinis Carthusiensis et cellae, 46; De origine ordinis Car¬ thusiensis, 46. Cassia, v. Simon de C. Cassianus Johannes, De institutis coeno- biorum et octo principalium vitiorum remediis libri XII, 10; Collationes XXIIII, 10. Cassiodorus Aurelius Senator, 1, 133. — Variae, 55; De anima, 55. Castrum Ambrosii 115. Catherina (Katarina, Katherina, Katt- reina) virgo s., 24, 02, 04. — Passio, 12; De sancta Katarina, 23. Catherina (Katherina) de Senis, Legen¬ da (auctore Raimundo de Vineis), 44. Celje (Cilia. Cilli), 23; v. Ilermannus comes, graue Herman. C.ella. — Laudes verae vitae solitariae et praerogativae cellae, 40; De com- mendatione ordinis Carthusiensis et cellae, 46; Versiculi de commenda- tione cellae, 46. Cesar, v. Johannes C. Chaczpek, v. Jacobus Ch. Choce, v. Kočevje. Chonstantinopoli, 73. Chorinthus, v. Periander Ch-tius. Christianus, scriba cod. 137. Chrislophorus prior Beriguardi, 44. 233 Christophorus s., 64. Christophorus \V16s, 55. Chronn, v. Andreas, Thomas. Chronica. Ch. Hungarica (fragmentum), 11; Ch. mundi, 108; Coronica mo- dernorum, 54. Chrysostomus, v. Johannes Ch. Chunradus Aufhabarius, 31. Cicero (Tullius), 23, 77. Cilia, Cilli, v. Celje. Cistertiensis ordo. — Libellus statuto- rum, 29; Carta caritatis, 29, 30; Cle- menlina, 29; Diffiniliones (statuta) capituli generalis, 29; Litterae apo- stolicae, 29; Consuetudines C-tium, 30; Instituta capituli generalis, 30; Capitula ecclesiasticorum officiorum, 30. Clara Vallis, 3, 22. — V. Bernardus. Clemens papa VI. 68, 120. Clompfer, v. Ambrossius C. Codices catenati, 108, 115. Cocoregio, 92. Colomannus s., 48. Colomannus de Mansvverd. plebanus Krainburge, 82, 95. Colores. — Deseriptiones omnium c- rum, 120. Comitibus, v. Prosdocimus de C. Computus, 4 III, 42, 83, 101, 115. Concilium. — Traetatus de consciliis, 59. Conditiones humanae, 61. Confessio, 92, 101. — De c-one (traeta¬ tus), 46, 96. — De modo audiendi c-ones, 135; De c-onibus audiendis. 136; c. (juotidiana cellitae, 41; c. ge¬ neralis, 24. 41. Conradus plebanus in Pregrada. 82. Conradus de Spira professus, 18. Conscientia. — Traetatus e-iae et diver- sorum casuum lori conscientiosi, 132. Constantia, 18 III; C-iense concilium. 96, 99. Coronica modernorum, v. Chronica. Corpus Christi. — De C-ore Ch., 59. 136; Historia de C-ore Ch., 133. Cracovia, v. Matthaeus de C. Crapinna, v. Krapina. Čredo, 108. Crisvitsch, v. Jacobus C. Croatia, 23. Cursim, oppidum, 124. Cursus, 60. — C. de passione, 48. Cjprianus, 99. Cyprianus prior in Pleterje, 47. Cvprianus Thascus Caecilius, Ad Dona- tum, De habitu virginum, De lapsis. De unitate catholicae ecclesiae. De dominica oratione. De mortalitate. De opere et elemosdnis, De bono pa- tientiae. De zelo et livore, Adversus Demetrianum, 6. Cyrillus Jerosolimitanus s., Epistola de miraculis beati Jeronimi, 54; episto- lae ad Augustinum, 65. Czidilnik, v. Mike frater C. Čadram, parochia, ecclesia filialis s. Herniagorae, 157. Damascenus, v. Johannes D. Damiani, v. Petrus D. Dante, 77. David de Augusta, Formula honestae vitae beati Bernhardi abbatis, 46; Liber novicorum beati Bernhardi, 46. Decem praecepta. — Traetatus de d. p-tis, 71. Decimae. — De d-is et voto, 54. Decisiones rotae, 119. Decius Ausonius, Septem sapientium sententiae, 4 I, 95. Decretales. — Excepta d-ium, 111; Lec- tura quarti d-ium, 132; quaestiones quarti d-ium, 135. Defensor, v. Beda Venerabilis. Deserta. — De septem beatis d-tis, 36. Deseta Vas (Tschendorff), 102. Devotionale. liber. 42. Diaetae salutis aeternae, 121. Didaeus confessor s., 34. Didimus, 1. Dietterstarffer, v. Leonardus D. Differentia inter legem et evangelium. 13. Dinckelspuhel, Dinkchellspuchel, Din- kelspuhel, Dinklspuhell, v. Nicolaus de I). Dinus. Dynus, de Mugello, Traetatus quartarum. 25: Traetatus successio- num ab intestato. 25. Dionvsius, 133. Dionysius ac socii martyres. 34. Direetorium divini officii, 58. Dizsko, v. Jacobus Nicolaus D. Dolvaco. v. Petrus de D. Dominicus s.. 44. Drenek. v. Thomas D. Driualtichait. von der d., 114. Dubravius. v. Johannes D. Dvnus, v. Dinus 234 kberhardus archiepiscopus Salisburgen- .. sis, 120. kichstatt, episcopus, vicarius, preposi- tus, 50, 136. kinvvicus, Vita NVllbirgis inclusae et so- roris sancti Floriani, 115 (textus deest). Electio novi abbatis, 14 Cin monasteriis Cistertiensium). fc-leetio imperatoris, tractatus de e-ons i., 25. Elizabeth s., 24. klizabeth marchionissa Moraviae, 65. kpiscopatus totius mundd, 108. kpistolae canonicae, 2. Epistler das gancze iar, 114. kracliana, 73. pberg, Josephus Calasanz, baro, 55. krhard Paumgartner (episcopus Lavan- tinus). 146, 151, 155. krhard \Vidxnar, archidiaconus Carin- thiae Inferioris, 120. krnst, arcbidus Austriae et Carin thiae. kspenueld, v. Johannes E. kucharistia, de e., 90. kuphemia Dorothea s., 64. kusebius. Epistola de morte gloriosissi- oii Jeronimi doctoris eximii, 54 (la¬ hne), 65 (germanice). kastachius et soeii ss„ Passio, 3. kvangelia, expositiones e-iorum, 59, 110. 133. kvangeliarium, 93, 114. kxhortationes, 46; dictamen e-torium, 46. kxpositiones verborum. 11, 7, 38. kemik, v. Brnik. ‘.erraria. v. .lacobus de Zoehis de F. eerrer, v. Vincentius F. |'e\ver, v. Friderieus F. ejrenicz, v. Bistra. "hobolus, 11 . ‘ lorenlia. Florentinus, 16, 18, 44; stu- . 6ium Florentinuni. Iti. elorianus, Sanctus (monasterium), 115. urinae epistolarum, 120. p°rtunatus s., v. Hermachoras et F. r anciscus Lecchetti, Sermo de chari- p late, 77. p r anciscus s., ikl. eranciscus de Zabarellis (Zabrellis), Lectura super 2" decretalium, 181; keclura tertii libri decretalium. 18 1); Lectura quarti et quinti libri decre- talium, 1811. Fraenicz, Franicz, Frenicz, v. Bistra. Freiburg i. Breisgau. v. Johannes Fri- burgensis. Frewdnicz, v. Bistra. Freythaw, v. Vrhovo. Friderieus dux Austriae, 136. Friderieus Fewer, 83. Friderieus de Grevfenberg, 82. Friderieus ab Hollenegg (Frydrych von Ilollnegkh), 140. Friderieus Romanorum imperator (III). 102, 136. Friderieus archiepiscopus Salisburgen- sis, 108. Fridreich chavser (II), 114. Frisinga. v. Paulus episcopus. Frydrych. v. Friderieus. Fulgentius, 1. Furstenfeld, Furstenveld, 134, 135. G. Swenbenbrueg, 130. Gali. domini de, 98. Gallicanus et Johannes et Paulus frat- res, Passio, 3. Galus (?) plebanus in Saxenueld, 3. Gavssmanstorff, v. Kozarje. Genoezi, 73. Genzelini, v. Johannes G. Georgius de Gornji grad, 82. Georgius de Podebrad, 136. Georgius s., 59. Georgius Sturm, 23. Georius abbas in Gornji grad, 82. Georius quondam Nicolai de Revchen- stain notarius, 82. Geraldus de Solo. Super • 9 • Almansoris commentum, 130. Gerson, v. Johannes G. Gewss, v. Johannes G. Girium, v. Jurklošter. Glagolitica, seriptura, 101. Glossarius, v. vocabularius. Graciosus monachus Victoriensis, 22. Grades, v. Johannes G. Gradenensis patriarcha, 108. Graduale, 78. 87, 88, 107, 159. Graetz, Gratz, 140; Muerkhlaster, 140; Sanndt Gillgn pfarrkhirch. 140. Gregia, 73. Greczh, v. Nieolaus de G. Gregorig, professus in Stična, 2. 3. 6. 10, 14, 16, 17, 18, 21, 25. Gregorius frater, seriba cod. 41. 235 Gregorius ordinis heremitarum sancti Augustini, Sermo in concilio Con- stantiensi, 96. Gregorius papa I, 99, 133. — Dialogo- rutu libri IV, 28; Moralia, 4 I—IV. 28 (fragmenta), 56, 95. 99 (excerpta); Epitaphia s. Gregorii papae. 11; Quq in hoc saeculo abusiva sunt, 12; Sermo de commendatione vitae soli- tariae, 46 (false); Ilomilia de semine, 48; Marino episcopo, 99; evangelia et sermones, 103; 71 (excerpta). Gregorius papa IX, 111; papa XI, 120. Grek, v. Petrus G. Greyfenberg, 82. Grobnigk, 23. Golavabuka, ecclesia ss. Philippi et Ja- cobi, 158. Goliš, Goliss, v. Simon G. Goricia, 24. 34; v. Henricus comes. Gornji grad (Oberburg, Obernburg), 49, 51, 52, 54, 82. Gorra, v. Nicolaus de G. Guido, De preparatione cordis, 71 (ex- cerpta). Guido de Monte Rotherii, Manipulus cu- ratorum, 53. Guido de Valencia, 19. Guigo, Liber de vita solitaria ad fratres de Monte Dei, 36. Gurk, v. Krka. Gurkfeld, v. Krško. Gyrium, v. Jurklošter. Haimo, 1 , 133. H(aimo) prior, 36. Hallia, v. Henricus de Hassia. Hannse filius Hemae, 93; v. Hema II. uxor. Hans Berenburger, der \Verenburger, 102 . Harlantt, v. Lanišfe. Hasia, Ilassia, v. Henricus de II. Hebraica fragmenta, 14, 119. Hema Hannse uxor, 93. Henricus frater ordinis predicatorum, 134. Henricus patriarcha Bvturiensis, 110. Henricus comes Goriciae, 61. Henricus de Hassiia (Hasia, Hallia), Quod sentiendum sit de praedestina- tione et tenendum, 48; Super exposi- tionem missae, 53; De miseria raun- di, 53; 71 (excerpta). Henricus Rugeris de Pegnitz. 130. Henricus Sušo, Horologium sapientiae. 45. Henricus Weystinn, sacerdos „de 'VVin- dischgracz' 1 , 158. Herbae, nomina quaedam h-arum, 38. Herberg, v. Podsreda. Ilermachoras et Fortunatus ss., 64; Vita, 24. Herman Kossyakher, 102. Herman Turner, 102. Hermannus comes Ciliae (II), graue Herman, 48. Hermannus de Trevsa, 124. Hermannus prior Vallis Jocosae, 33. Hieronymus s., 1, 23, 54, 62, 65, 99, 133. — Ad Magnum oratorem. 6 (fragm.); De viris inlustribus, 6 (c. 67, 68); pro¬ logi in libros biblicos, 7, 21, 43; S erf no ad Heliodorum monachum de con- temptu mundi, 23; Epistola ad filiam Mauritii de commendatione virgini- tatis, 23: Liber psalterii cum trac- tatu, 40 (false); Exhortatio de timore domini, 53; prologus et oratio ad Rusticum monachum. 63. Hieronjmus de Praga, Tractatus contra quatuor articulos perversorum Bo- hemorum, 124. Hieronvmus de Ragusia, 23. Hilarius s.. 1, 133. Hilarius et Tatianus ss., 64. (H)ilarius Biinensis, 83. Himbertus, v. Ilumbertus. Hispania, 121. Ilispanus, 132; v. Andreas II. Historia de sanctis, 24. Hollenegg, Hollnegkh, v. Fridericus, Frydrych, Xber. ab (von, vonn) H. Homec (Klain Kolcnperg). 157. Horborch, v. \VilheImus II. Horae, 42. Ilostia Christi, 61. Hrabanus, 99, 133. Hudej (Hudin). 157. Hugo, Soliloquium, 90. Hugo Argentoratensis, Compendiura theologicae veritatis, 27. Hugo de Prato Florido, Sermones su¬ per evangelia et epistolas, 64; Ser¬ mones dominicales. 141. Hugo de Sancto Victore, 77; Liber de "šacramentls, 5 I—II; De forma clau- stralis disciplinae, 6; Didascalicon, 6, 76; Speculum ecclesiae, 124; 7l (excerpta). Ilulben. cz\v der II.. v. Voklo. 236 Humbertus, magister ordinis predieato- rum, 85. — De potestate terrena, 136. Hungaria, 59; rex, 136. Husitae, Tractatus de IIusitis. 24. Hymni, v. earmina. Incantantio contra dolorem dentium, 4 III. Induitio noviciorum. forma i-onis n., 34. Indulgentiae, 42; tractatus de i., 120; i. festivitatis Corporis Christi, 121. Infirmitatum vocabula, 38. Innocentius papa III, 111, 135; papa VI, 120. Intervallum (chronologicum), 101. invocatio S. Spiritus, 24. Isidorus Hispalensis, 133. — Origines sive etvmologiae, 11; Libri sententi- arum (De summo bono), 12. 53, 82. •lacobus, V. Philippus osdtio super apocalipsin Johannis apostoli, 9. Rodonensis, v. \Vilhelmus. Roma, 61, 124; ecclesia, 18; curia, 61; septem ecclesiae capitales, 61; stati- ones per ecclesias Romae, 108; im¬ perator, 136; v. Johannes, Paschalis. Rosellis, v. Antonius de R. Rosenkrancz, 67. Rostenberger E..., 140. Rota, decisiones rotae, 119. Rotenburga, 131. Rotenman, 82. Rova (Ra\v), 157. Rudolfsbert, v. Novo mesto. Rueger von Pechlarn. 54. Rugeris, v. Henricus R. Ruedolf der vierd herczog in Oestereich, 114. Sacramenta, Dubia circa defectus s-ti altaris, 52; De septem s-tis ecclesiae. 54; tractatus de s-tis, 104; Quaesti- ones de septem sacramentis, 113. Sagoritz, Sagorycz, v. Zagorica. Sallustius, 23. Salve regina, 24. Salzburg (Juvavum, Salczburg, Salcz- burga, Saltzburg, Salzburg, Salz¬ burga), 82, 108, 115, 120, 136, 154; dioecesis, 82; synodus a. 1451, 133; v. Tyemo archiepiscopus. Salevssicz, v. Zalisec. i? 241 Sampso, De S-one et de septem crini- bus, 36. Sanetuarium sive cursus sanctuarii, 64. Sand Marczs, v. Šmartno. Sapientes, sententiae septem s-tium 4 I. !)5. V. Decius Angonius. Sauttach, 157. Saxenueld v. Žalec. Saxoferrato, v. Bartholomaeus de S. Saxonia, v. Theobaldus de S. Scalice monasterium, 124. Schacz der armen (liber medicinae), 83. Schalkendorff, v. šalka vas. Scherffenberg, v. Svibno. Schiauonia, Schlauonia, 73, 92. Schlutterbach(ius) Bernardus capellanus archiepiscopi Aemoniensis, 55. Scintillae, Liber s-arum. 82, 133. Sclavonia, Sclavonica tellus, Slauonia 34, 35, 46; v. Stephanus banus. Scribae codicum nominati, 4II, 10, 24. 33, 41, 44, 54, 69, 82, 95, 99, 105, 121. 135, 137, 139. Sebastianus s., 68. Seepach Joannes Baptista a, 50, 52. 54. Seneca, 23. Senis, v. Bernardinus, Catherina. Septem sapientes, v. Sapientes. Serbia (Seruia) regnum, 23. Sermones, bomiliae, 20, 24, 31, 38, 48. 58. 59. 71. 77, 79, 82. 84, 89, 96, 101. 116, 121, 126, 136. 137. 139. 141; Ma- teriae, exempla, 24. 38, 70, 77, 79, 101, 113, 133, 137, 139; ad electionem novi abbatis, 14; in visitationibus mona- steriorum, 14; quadragesimales. 31; de lethania, 24; de. dedicatione, 24; de altaribus, 24; de novo sacerdote, 21; de animabus, 24; super decem prae- cepta, 109. Serpens aeneus. De s-te aeneo. 7. Sevvsenberg, v. Žužemberk. Sevcz, v. Žiče. Sibilla, Liber de die iudicii, 3. Sibillae, Tractatus de septem s-llis, 25. Sifridus (Svferidus) Svvevus, Commen- datio cellae, 46; Versus exhortationis ad Petrum novicium, 46; Gesta sive religiosa preconia incliti ducis Leu- poldi, 46. Sigismundus imperator, 124. Sigismiundus Lombger, 18. Signa, de duodecim s-nis, 42. Simachus, 133. Simon et Juda apostoli. Passio, 3. Simon de Cassia, 71. Simon, Symon Golis(s), S. G., de Fur- stenueld, 134, 135. Simonia, De s. et usuris, 54. Sithicium, Sitik, Sittich, Sitticium, v. Stična. Sixtus papa IV, 42. Slavonia, v. Sclauonia. Slovenici textus, glossae, 24,34, 55, 6-4, 93. Slovenj Gradec (AVindischgraecz), 158. Solčava (Sulzbacum), Bernhardus de S.. 82. Solo, v. Geraldus de S. Solon Atheniensis, 4 I. Sonitus, De s-tu avium. bestiarum, 11. Soteska (Sotteska), 157. Speculum humanae salvationis, 137. Spiess, v. Johannes S. Spira, v. Conradus de S. Sponsalia, Materia de s-ibus, 132. Starman, v. Johannes S. Stain, altare sancti Johannis, 82. Steffan \Veischakh, 42. Steno, v. Michiele S. Stephanus banus Sclavoniae, 28. Stephanus Salczburgensis monachus, 82. Stephanus (Maconi) prior in Žiče, 44. Stična (Sithicium, Sitik, Sittich, Sitti¬ cium, S. Maria in Sittich). 2, 3, 4 II, 6, 14, 16, 17, 18, 21, 24, 25. 35, 55; bibliotheca, 16, 18, 25; v. Gregorig professus, Laurentius Rainer abbas, Martinus praedicator. Stob (Steub), 157. Stockeravver. v. Johannes S. Strigonium, 59, praepositus S. Georgii de S„ 59. Strot magister, Opus consequentiarum. 155. Steub. v. Stob. Sturm. v. Georgius S. Sulczbacum, v. Solčava. Summa de iure canonico, 35. Summa Pisana, 118. Sušo, v. Henricus S. Svibno (Scherffenberg), 102. Swenbenbrueg, v. G. S. Svvevus, v. Sifridus S. Svferidus, v. Sifridus. Synodus, Salzburgensis de a. 1451. 133; praecepta svnodalia, 137. Sysska v. šiška. šalka vas (Schalkendorff), 102. šenturška gora (Sand Vlreichsperg),157. šiška (Sysska), 157. 242 Škocjan (Sanctus Cancianus), 23. Škofja Loka (Pischolfflagk), 23. Šmartno (Sand Marczs), 157. Taboritae, 124. Tatianus s., v. Hilarius et T. Tausher, v. Johannes T. Tergestum, 23. Terra Sancta, descriptio, 28. 56, lft8; peregrinationes terrae sanctae, 48. Teuffental, v. Vrbovec. Theobaldus de Saxonia, Excepta de erroribus Judaeorum in talmut. 108. Theodericus s., v. \Yilhelmus abbas sancti Theoderici. Theologia, Compendium theologicae veritatis, 135. Thesaurizatio in coelis. 42. Thomas apostolus. Passio, 3. Thomas de Aquino. 23; Secunda se- cundae sununae theologiae. 23 (ex- cerpta); Oratio ante studium . 106; Libellus (fe artičulis fl"del et eccle- siae sacramentds, 108: Expositio ora- lionis dominicae, 108; Tertia pars. 123; Super tertio sententiarum. 129; De motu cordis, 1.36; De principiis naturae, 136; De sacramentis eccle- siae et de articulis fidei, 136; De perfectione vitae spiritualis. 136; Super pater noster. 136; Super svm- bolum apostolorum, 136; De regi- mine principum, 136; Responsio super ([uibusdam articulis (ad fra- trem Johannem), 136; (ad lectorem Venetum), 136; De sortibus (ad ma- gistrum Jacobum de Thouengoj. 136; De iudiciis astrorum, 136; 25. 71 (ex- cerpta). Thomas de Canterburv s., 59. Thomas Drenek, 93. Thomas Jerneus professus Victoriae et abbas B. M. prope Landtrost. 26. Thomas Chronn episcopus Labacensis, 19. 81. Thomas praepositus La''entinus ?. 120. Thomazius de Piperatis seu de Pipe- rato, Tractatus de farna, 25. Thurci, v. Turcae. Thuroli civitas. 5.3. Tinchkelspuchel, v. Nicolaus de Diin- kelspuhl. Trahisando regnum, 23. Trautmannstarff, v. \Volfgang von T. Trevsa v. Hermannus de T. Tri])olis, 49. Tristanus scriba cod. 69. Trebnje (Treffen). 61. Tschauli, Tschauller, v. Zaule. Tschendorff v. Dešeča vas. Tuitiensis, v. Roberhis Tuitiensis. Tullius v. Cicero. Turcae, 6, 23. Turner, v. Herman T. Turrecremata, v. Johannes de T. Tvemo archiepiscopus Juvavensis, Pas¬ sio, 3. Udalricus episcopus, Vita, 24. Udalricus sacerdos scriba cod. 139. Udine (\Veiden), 83. Ugolini, v. Canchinus U. Ulm. 124. Ulreich s., 62. Ulreichsperg, v. šenturška Gora. Ulricus Tenofelder praepositus in mo- nasterio NValderbach. 132. Ungarus, v. Johannes Cesar U. Urbanus papa s., 124; papa V, 120; papa VI, 120. Urbanus \Vengkho, 37. Urbarium. fragmentum u-rii, 157. Urbino, v. Marcus episcopus. Urschitsch Barth. Car. Idriensis, 79. Ursinis, v. Jordanus de U. Usuardus sacerdos et monachus, 99. Usurae. De simonia et u-ris, 54. Utraquistae, 136. Valencia v. Guido de V. Valerius Maximus, 77. Vallis Jocosa, v. Bistra. Vallis Sancti Mauritii v. Jurklošter. Velletri, v. Nicolaus episcopus. Velpacher, v. Andreas V. Venae, tractatus de v., 99. Venecia, Venegia, Veneciae. Venetiae. Veniecia, Veniezia, Ueniexia, Veni- ciani, Veneti, 6. 73; La Cronich dela nobel (,’ita de Veniexia, 73; v. Paulus de V. Venier, v. Antonio V. Vesperae mortuorum. 37, 61. Vetrinj, v. Victoria. Victor s.. Passio, 83. Victoria (Vetrinj, Viktring), 46; v. Gra- ciosus monachus, Thomas Jerneus professus. Vienna, Wyenna, 118. 120; v. Johannes Stockeravver. Vigiliae mortuorum. 37. 61. Viktring v. Victoria. Villamagna, v. Laurentius d. V. 17 * 243 Vincentius Ferrer, Sermones, 23. Vineis, v. Raimundus de V. Vipava (\Yippach, Wyppaco), Retrus Poltz presbiter, Gl; Petrus Grek p!e- banus, ecclesia parochialis saneti Stephani prothomartiris, 82. Visitationes monasteriorum, 14. Vitae, passiones, legendae sanctorum, v. Ambrosius Mediol., Andreas ap., Apostoli, Bartholomaeus ap., Ber- nardus Claraevall., Catherina virgo, Catherina de Senis, Eustachius et soeii, Gallicanus et Johannes et Pau- lus fratres, Hermachoras et Fortu- natus, Jacobus ap., Johannes et Pau- lus, Juda ap., Maria Virgo, Matthae- us ap., Mauritius et soeii, Nicolaus Mirensis, Osvvaldus rex Angliae, Paulus ap., Petrus ap., Petrus et Paulus ap., Simon et Juda apostoli. Thomas ap.. Tvemo archiep. Salis- burgensis, Udalricus ep., Victor. \Yil- birgis. Vitalis, v. Peregrinus V. Vitia.de singulis vitiis, 12(5. Vocabularius, 38 (lat.), 54 (lat. Lucia- nus), 55 (lat. Papias), 91 (lat.-germ.), 95 (lat.). Vocabularius biblicus, expositio voca- bulorum bibl., 7, 15, 81, 104. Vocabularius iuris, 99. Voklo (czw der Hulben), 157. Voragine v. Jacobus de V. Voytsberg, 82. Vraenicz, v. Bistra. Vrbovec (Teuffental), 102. Vrhovo (Freytha\v), 102. Vulnera Christi. De quinque v-ribus Ch.. 48. Walchowicz, v. Lahovče. Walderbach, monasterium B. M. V., 132 (in Bavaria). Walis, v. Wilhelmus de \V. Weiden, v. Udine, Weischakh, v. Steffan W. NVeissenfels, 131. Welcz, v. M. de \V. Wendel filia Hermanni Turner, 102. \Yengkho, v. Urbanus \V. \Venndl uxor Hans der \Verenburger. 102. NVentzeslaus Nevvmaier, 121. \Verd, v. Joannes von \V. \Yerenburger, v. Hans der V. \Yeystinn, v. Henricus \Y. \Vidmar, v. Erhard \V. Vilde Franciscus, bibliothecarius, 55. \Vilhalb Raschpp, 83. \Vilhalm herczog czu Payren, 69. \Vilhelmus Ilorborch Alamanus, Ded- siones rotae, 119. \Vilhelmus prior in Jurklošter, 46. \Vilhelmus Rodonensis (Redonensis), Apparatus ad sunimam Raimundi de Penafort, 111, 112. \Vilhelmus saneti Theoderici abbas, Vita saneti Bernardi Claraevallen- sis abbatis, 3. NVilhelmus de Walis, 137. NVindischgraeez, v. Slovenj Gradec. NVippach. v. Vipava. \Vlos Christophorus, 55. NVolfgang von Trautmanstarff, 140. AVratislauia. 136. Wuerhret, v. Killian W. \Viirzburg, episcopus, 136; dioecesis, 113. Wyenna, v. Vienna. Wyppaco, v. Vipava. Nber von Hollnegkh, 140. Zabarellis, Zabrellis, v. Franciscus de Z. Zagorica (Sagoritz, Sagorycz). 61, 157. Zagreb (Zagrabia), 27; dioecesis, 82; v. Augustinus episcopus, Johannes ab¬ bas monasterii beatae Virginis. Zalisec (Salevssicz), 102. Zaule (Zaulus, Zaulin, Tschauli. Tschaul- ler), Cornelius, Gebhardus (Valen- tinus), Georgius, Felix. Jose])hus, Modestinus. Margaretha, Magdalena. Susanna, Uršula, Virgilius, SVartho- lomeus, 16, 17, 18, 25. Zidilnik, v. Petrus Z. Zocchis, Zochis, v. Jacobus de Z. Zol, 120. Žalec (Saxenueld), Galus (?) plebanus, 3. Žiče (Seycz), 34, 44, 46. Žužemberk (Sewsenberg), 102. 244 Codices litteris initialibus pictis vel imaginibus exornati. 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8. 9, 10, 11, 13, 14. 16, 17, 25, 20. 28, 33, 35, 37, 38, 39, 40, *‘2 (imagines ligno et a eri incisae), 41, 45. 50, 51, 55, 58, 61, 62 (imagin.es ligno incisae), 73, 74, 81, 83 (imagines ligno et aeri incisae, „Teigdruck“), 86, 87, 88. 98, 100, 102, 105, 106, 107, 111, 119, 125, 138, 140, 142, 144, 145, 146, 148, 150. 151, 153, 156, 158, 159. 245 VSEBINA HOC VOLUMINE CONTINENTUR Predgovor — Praefatio. Opisi rokopisov — C o d i e e s m a n u s c r i p t i describuntur Ljubljana, Državna (licejska^ knjižnica — B i - bliotheca puhlica: ' 1. Stiski rokopisi — Codices manu scripti ex monasterio Stična (Sitticium, Sittich) oriundi (nuni. 1—25) .... 2. Kostanjeviški rokopisi — Codices manu scripti ex mona¬ sterio Kostanjevica (Landeslrost, Landstrass) oriund (nuni. 26—32). 3. B is trski rokopisi — Codices manu scripti ex monasterio Bistra (Vallis iocosa, Freudnitz) oriundi (num. 33—43) . 4. Jurkloštrski rokopisi — Codices manu scripti ex mona¬ sterio Jurklošter (Girium, Geirach) oriundi (num. 44—46) 5. Pleterski rokopisi — Codices manu scripti ex monasterio Pleterje (Pletriach) oriundi (num. 47—48). 6. Gornjegrajski rokopisi — Codices manu scripti ex mona¬ sterio Gornji grad (Oberburg) oriundi (num. 49—54) . . 7. Rokopisi različne provenience — Codices manu script variae originis (num. 55—78). Ljubljana, Narodni muzej — M u s e u m public um (num. 79—80). Ljubljana, S e m e n i š k a knjižnica — B i b 1 i o t h e e S e m i n a r i i sacerdotalis (num. 81—83) .... Ljubljana, Frančiškanski samostan — C o n v e n t u s O. F. M. (num. 84—88). Kranj, Župnišče — Paroehiaedes (num. 89—105) . Novo mesto. Frančiškanski samostan — Con ven t us O. F. M. (num 106—107). Maribor, Škofijska knjižnica — B i b 1 i o t h e c a episcopalis (num. 108—155). Maribor, Muzej — Mu se um (num. 156—157) .... Stari trg pri Slovenjem gradcu, Župnišče — Parochi aedes (num. 158). Dodatek — A p p e n d ii x , Novo mesto. Frančiškan s k i samostan — C on-v-em t u s O. F. M. (num. 159) . P*PS III 1 51 58 78 85 88 95 119 123 139 147 175 181 221 225 228 247 ■ ' . / ' I < i v r. / , \ A ! r / / NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA RF PK-INF-07