CELJSKI TEDNIK
GLA8ILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA CELJSKEGA OKRAJA
E L J E
0. DEC. 19 5 7
. VIII. ST. 50, 51
Tvr ^ 90 fifv
Ob zaključku irudapotnega leta
Z vedrim obrazom v novo leto
Hitro teče čas. Zatopljeni v delo in vsakdanje skrbi smo komajda opazili,
da so dnevi letošnjega leta na izmaku in da se bo treba posloviti od njega. Kar
naenkrat se je prikradlo leto 1958, od katerega si marsikaj obetano.
Ob takih trenutkih, ko utrujeni podajamo roko v slovo staremu in z ve-
drim čelom zremo v novo leto, se po navadi zamislimo, da ugotovimo, kakšne
plodove je naše delo rodilo, ali je bil naš trud poplačan in vse možnosti izkori-
ščene. Ob tem se nam vsiljujejo misli, kaj in kako bomo prihodnje leto ustvar-
jali in kakšne plodove nam bo piinešlo.
Veliko delo je bilo storjeno in ponosni smo na naše uspehe. Mimo nas so
se v preteklem letu zvrstili pomembni dogodki, ki nam vlivajo novih nad za še
uspešnejše delo v prihodnjem letu. Predvsem v izgradnji sistema socialistične
demokracije smo dosegli velike uspehe. Naš družbeni in gospodarski razvoj je
dosegel tako stopnjo, da nas s spoštovanjem občudujejo vsi dobromisleči ljudje
v svetu. Posebno v izgradnji našega komunalnega sistema so uspehi naravnost
zavidljivi, saj je postala občina podlaga našega dražbenega in državnega reda.
Vrsta novih pristojnosti z raznih področij družbene dejavnosti je prešla na ob-
činske ljudske odbore. Občina je s tem postala nosilec pravic države in pred-
stavnik splošne družbene skupnosti nasproti državljanom. V občinskih ljudskih
odborih obravnavamo čedalje važnejša vprašanja, pomembna za državljane.
Zato upravičeno lahko trdimo, da smo z zakonom o prenosu nadaljnjih
pristojnosti, ki ga je Zvezna skupščina izglasovala v letošnjem deccmbru, zaklju-
čili prvo fazo izgradnje našega komunalnega sistema, v kateri je le-ta dobil
svoje temeljne oblike. Z nedavno izvoljenimi občinskimi ljudskimi odbori pa
stopamo v novo obdobje, ko je treba ta sistem notranje izgrajevati, izpopolnje-
vati in vsebinsko razvijati. Prav zaradi tega nam ne more nihče očitati našega
ponosa, če na podlagi dosedanjih izkušenj in na podlagi tistega, kar lahko pri-
čakujemo v bodočem razvoju, rečemo, da je upostavitev našega komunalnega
sistema dejanje zgodovinskega pomena za izgradnjo socializma v naši deželL
To je eden osnovnih uspehov v lanskem letu. Razen tega pa smo dosegli
Se vrsto drugih, nič manj važnih uspehov. Skladno z razvojem socialistične de-
mokracije so rasli tudi sadovi na gospodarskem področju. Po uspehih v gospo-
darstvu se letošnje leto razlikuje od prejšnjih, saj je bilo v marsikaterem oziru
izjemno leto. Predvsem smo dosegli letos visoko stopnjo celotne proizvodnje in
narodnega dohodka. Narodni dohodek je narasel v primerjavi z lanskim letom
za kakih 20 Ce bi presojali letošnje leto samo po tem dejstvu, bi lahko rekli,
da je bilo eno najuspešnejših po vojni. Zlasti je važno, da je večji narodni do-
hodek ne samo sad velikega povečanja industrijske proizvodnje, mar\'eč v še
večji meri izrednega povečanja kmetijske proizvodnje.
Splošni napredek našega gospodarstva je nudil ugodne pogoje za razvoj
kmetijske proizvodnje, ker smo lahko dali kmetijstvu mnogo več strojev, orodja,
umetnih gnojil itd. kakor druga leta. K povečanju kmetijske proizvodnje so
znatno pripomogli tudi stabilnejši odnosi v gospodarstvu. Značilno je, da smo
prav letos zasejali kakih 450.000 ha polj več kakor lani in da je bilo mnogo manj
neobdelane zemlje kakor prejšnja leta. Zato pa je tudi bila vrednost kmetijske
proizvodnje v primerjavi z lanskim letom večja za 35%.
Vsi ti uspehi v gospodarstvu pa so omogočili, da je znatno narastla tudi
osebna potrošnja, in sicer za 12% v primerjavi z lanskim letom, kar pomeni, da
se je letos tudi izboljšala življenjska raven delovnih ljudi.
Ce.na kratko strnemo bilanco letošnjega leta, je kot na dlani, da smo
napravili veliko delo: Veliki uspehi v gospodarstvu, razmah in vsebinska oboga-
titev komunalnega sistema, zgodovinski kongres delavskih svetov je daJ novih
pobud za poglobitev ^delavskega in družbenega upravljanja, volitve v ljudske
odbore in izvolitev ob^iinskih zborov proizvajalcev, razvijanje boljših in na-
prednejših oblik kmetovanja skladno z resolucijo Zvezne skupšine o pospeše-
vanju kmetijske proizvodnje, uspehi na mednarodnem torišču, ki se odražajo
v doslednem izvajanju načelne politike — borbe za mir in aktivno mednarodno
sodelovanje in končno obsežno ter izredno važno delo Zvezne ljudske skupščine,
ki je pred dnevi uspešno zaključila svojo štiriletno mandatno dobo.
Na svojih zadnjih sejah v decembru je skupščina izglasovala več po-
membnih zakonov. Predvsem perspektivni plan gospodarskega razvoja do leta
1961, s katerim so formulirana načela naše gospodarske politike za naslednje
obdobje. Sprejet je bil tudi osnutek družbenega plana za prihodnje leto. Z za-
koni o razdelitvi dohodkov in dohodka gospodarskih organizacij smo uredili
odnose med skupnostjo in gospodarskimi organizacijami. Ti zakoni so pomem-
ben prispevek v izgradnji našega gospodarskega sistema, zlasti v nadaljnji kre-
pitvi in osamosvajanju organov delavskega samoupravljanja. Z zakoni o pokoj-
ninskem zavarovanju, delovnem razmerju in javnih uslužbencih smo uredili
zelo pomembna vprašanja za večino naših državljanov. Delovno razmerje je z
novim zakonom urejeno v skladu s spremembami, ki so nastale v družbenih in
gospodarskih odnosih pri nas, kjer delovni ljudje upravljajo proizvodnjo in
sodelujejo pri razdelitvi. Skupščina pa je izglasovala tudi vrsto drugih zakonov,
s katerimi smo uredUi vprašanja s področja socialističnih družbenih odnosov
v naših pogojih.
Vsa ta enoletna plodna bilanca pa je zahtevala naporno delo vseh nas.
Vsi delovni ljudje smo po svojih močeh zavestno prispevali svoj delež. Delavec
pri stroju, kmet na polju, izobraženec in vsak državljan na svojem delovnem
mestu. Socialistični odnosi so sprostili velike materialne in duhovne sile. In
v takem vzdušju, polni poleta uspešno zaključujemo z občutkom zadovoljstva
staro leto.
Kaj nam bo prineslo leto 1958? Odgovor je v našem dosedanjem delu,
v nas samih, v našem bodočem prizadevanju, v naši zavesti in hotenju.
Zato bomo delo, ki je bilo v letošnjem letu zaključeno z visoko aktivno
bilanco, nadaljevali drugo leto. Na svojem delovnem mestu bomo dali vse od
sebe, da bo storilnost še večja. Izboljšali bomo organizacijo dela v proizvodnji
in iskali racionalnejše oblike v industriji kot v kmetijstvu. Zlasti še v kmetij-
stvu, saj je še vedno cokla našega razvoja. Ne bo nam vseeno kako gospodarijo
po zadrugah, kako napreduje kmetijstvo, v kakšni smeri se razvijajo odnosi na
vasi. Utrjevali bomo komunalni sistem ter delavsko in družbeno upravljanje.
Skrbeli bomo, da bodo občine kot osnovne celice gospodarskega in družbenega
življenja, ki bodo imele tudi več pristojnosti in večja materialna sredstva,
usmerjale vse življenje na svojem področju v pravo smer. Ustvariti bodo morale
večji stik s delovnimi kolektivi, ustanovami, kmetijskimi zadrugami in volivci.
Upoštevati bodo morale želje volivcev in skrbeti tudi za navidez manj važne
probleme, ki so jih ponekod doslej podcenjevali. V občini mora čutiti vsak
državljan svojo organizacijo, ki skrbi za njega na vseh področjih javnega živ-
ljenja. Skrb za človeka bo morala priti bolj do izraza.
Kmetijske organizacije bodo morale skrbeti, da bodo pravočasno izdelale
svoje programe dela in jih tudi izvajale. Tudi na tem področju bodo morale
•bčine poglobiti svojo dejavnost. Njen program dela bo moral obsegati vse
gospodarske in družbene dejavnosti.
Delavski sveti bodo po novem zakonu o delitvi dohodkov sami odločali,
kako bodo razdeljevali sredstva iz dobička, sami bodo sprejemali v službo ljudi,
jih odpuščali. Zato bo njihova odgovornost veliko večja, kar bo zahtevalo tudi
večjo razgledanost in sposobnost pravilnega ocenjevanja. Skrbeti bomo morali
za pravilno kadrovsko politiko v podjejih, za pravilno nagrajevanje, izobraže-
vanje delavcev. Se in še bi lahko naštevali. Številne so naloge, ki jih je začrtal
naš razvoj in ki so uzakonjene z zakonskimi predpisi.
Sami zakoni ne bi dosti pomenili, če ne bi bilo zavestnih sil, ki zakone
sprovajajo v življenje. Zato bo potrebno nenehno delo subjektivnih sil. Od nji-
hovega delovanja bo odvisno, kako hitro in s kakšnim uspehom bo šel razvoj
naprej, od tega pa tudi slabši ali boljši življenjski pogoji nas vseh. Te sile,
zbrane v Zvezi komunistov. Socialistični zvezi in sindikalni organizaciji bodo
morale nenehno vzpodbujati razvoj v pravi smeri ter odklanjati napake, kjer-
koli bi se pojavile.
Ce bomo tako delali, bomo uresničili predvidevanja družbenega plana za
prihodnje leto in ga bomo celo presegli. Družbeni plan predvideva povečanje
narodnega dohodka za 3,8% v primerjavi z letošnjim letom, osebna potrošnja
pa se bo povečala za kakih 8%. Investicije v kmetijstvu bodo narasle od letoš-
njih 40 milijard na 60 milijard v prihodnjem letu.
Vsi gospodarski ukrepi, ki jih pripravljamo, pomenijo, da se bo prihodnje
leto nadaljevala politika stabilizacije in nadaljnjega zboljševanja življenjskega
standarda, pa tudi politika krepitve materialne podlage komunalnega sistema
v skladu z gibanjem materialnih možnosti. Nadaljnji razvoj delavskega samo-
upravljanja se bo pokazal tudi v gospodarskem učinku tako, da bo zagotovil
večjo proizvodnjo, večjo delovno storilnost in večjo odgovornost v uporabi druž-
benih sredstev.
Drugo leto, spomladi bodo tudi volitve zveznih ljudskih poslancev in VII.
kongres ZKJ. V pripravah na ta dva izredno pomembna dogodka bo naša aktiv-
nost zlasti na političnem polju še večja, kongres Zveze komunistov pa nam bo
dal novih smernic in pobud ter perspektivo za še uspešnejše delo.
Zato lahko z vedrim obrazom stopimo v novo leto 1958, saj se nam po
uspešnem in trudapolnem zaključku letošnjega leta odpirajo jasne perspektive.
Ce dodamo še to, da živimo že v času, ko je človek z umetnim satelitom
stopil na prag vesoljstva, ki časovno in prostorno nima meja, se nam vedno
bolj utrjuje prepričanje, da se bo vojna nevarnost končno za vselej poslovila
z našega planeta. V dobi tehničnega napredka prihaja človeštvo do spoznanja,
da je možno sožitje med narodi le v koristnem tekmovanju za blaginjo človeka.
Zato bomo stopili v novo leto še z večjim optimizmom.
Naj nas ta optimizem vedno spremlja pri našem delo, saj iua je zaveznik
naprednih idej, ki v svetn vedno bolj zmagujejo I	-nia-
VSEM NASIM NAROČNIKOM,
BRALCEM, SODELAVCEM IN
VSEM DELOVNIM LJUDEM
ZEU V LETU 1958 OBILO
USPEHOV, ZADOVOLJSTVA
IN OSEBNE SREČE
Uredništvo in uprava
»Celjskega tednika*
VSEM VOLIVCEM, ORGANOM
DELAVSKEGA IN
DRUŽBENEGA UPRAVLJANJA,
MNOŽIČNIM ORGANIZACIJAM
TER VSEM DELOVNIM
KOLEKTIVOM NA PODROČJU
CELJSKE OBCINE
ŽELIMO
V NOVEM LETU 1958
OBILO PLODNIH USPEHOV
PRI UTRJEVANJU
SOCIALISTIČNE DEMOKRA
CIJE, V GOSPODARSTVU IN
DRUŽBENEM ŽIVLJENJU.
NAJ BI TI USPEHI RODILI
BOGATE PLODOVE V
PROCVIT NASE
SOCIALISTIČNE DEMOKRA-
IN V KORIST BLAGINJE
NAŠIH DELOVNIH LJUDI!
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR
CELJE
OBČINSKI KOMITE ZKS
CELJE
OBČINSKI ODBOR SZDL
CELJE
STRAN 2	30. DECEMBRA — STEV 50—51
POGLED PO SVETU
Pravkar sem prebral odlomek iz zna-
menitega govora Arthurja Millerja, tu-
di pri nas znanega najboljšega sodob-
nega ameriškeja dramatika, v Zvezi
ameriških pisateljev. Zveza je z ra-
stočo zaskrbljenostjo ugotovila v vsem
umetniškem življenju po drugi svetovni
vojni nagibanje k cenzuri, to je k ob-
čutnim mejitvam toliko slavljene za-
padne umetniške svobode. »Vlada rav-
na po zelo votlem razumskem sklepu:
Vse miši imajo štiri noge, vsi levi ima-
jo štiri noge, zato je miš -t- lev. To
sklepanje sicer odkriva podobnost, za-
stira pa tudi razločke, ki v stvarnem
življenju ločijo to stran od one.*
Tale Millerjev pasus se mi je pri-
iegel, ko sem prebiral novice naših li-
stov z atlantske konference v nekdanji
prestolnici sveta, v Parizu. Dulles je
intoniral konferenco na »svež občutek
enotnosti in prijateljstva, ki naj bi nu-
dil odpor sovjetskemu vojaškemu in
gospodarskemu izzivanju in hromil raz-
bijaške sile, ki da so v atlantskem
taboru na delu.« Amerika naj bi po
vsej »svoji« Evropi razpostavila raket-
na in atomska oporišča, ki bi ostala
pod ameriškim poveljstvom.
Francozi bi na to kar pristali, vendar
pod pogojem, da jih nikdo ne zrine iz
kroga velesil. Francoski poveljnik naj
bi odločal o uporabi raket, ZDA pa naj
vendar že finansirajo bankrotno vojno
v Alžiru. Anglija je, kakor je dejal
Hruščev v intervjuvu londonskega ted-
nika »New Statesman«, že postala ame-
riška letalonosilka in oporišče za ra-
ketno orožje na srednje razdalje, z dru-
go besedo oporišče za operacije proti
SZ, vendar so tudi angleški konserva-
tivci zato, da se vojaško poenotenje ta-
bora »ogroženih Forsutova, to je, ogro-
ženega meščanskega razreda združi z
raznimi političnimi sporazumi glede
Cipra, Alžira in Srednjega vzhoda.
Zahodna Nemčija je šla v Pariz z
doslej najbolj samostojnim osnutkom
nove atlantske politike po vojni. Tudi
Nemčija ni zato, da bi na vrat na. nos
ubogali rogobornega rogovileža Dullesa
in pripeli, kakor pravi nek poročevalec,
svoj vagon kar na ameriško lokomo-
tivo, ki ne zna voziti proti vzhodu prav
nič drugega kot orožje, rakete in nu-
klearne pošasti. Previdni so tudi Itali-
jani, ki bi radi oboje: ubogali Ameriko,
da bi čim več dobili od nje, istočasno
pa slepili Evropo z nekim svojim sta-
liščem. Ameriško raketno orožje bi spre-
jeli, vendar pod določenimi pogoji. Kon-
ference se je udeležilo 38 držav in 1832
novinarjev. Znani belgijski prvak
Spaak je dejal, da bo analizirala po-
litični položaj, proučila vojaški položaj
in razpravljala o sodelovanju med čla-
nicami NATO v znanosti in gospodar-
stvu. Francoski predsednik Gaillard je
isto povedal s patetičnimi besedami, da
želi koriferenca odpraviti mržnjo, strah
in bedo.
Formalno žarišče je bil Eisenhovoer-
jev govor, ki pa zagovornike, poborni-
ke in prijatelje miru med narodi ni
ravno očaral. Prvi Amerikanec je sicer
izjavil, da bodo vsi ukrepi konference
ukrepi miru. V govoru pa se ni potru-
dil, da bi ustvarjal pogoje za mir, kajti
poveličeval je moč Zahoda, kakor kak
Ahil v trojanski vojni svojo »božansko«
nenadkriljivost. Cena za mir, j* dejal,
bo velika, vendar sredstva Zahoda so
ogromna, tako da lahko kljubujejo sle-
herni grožnji, da »razpršijo vse sence
pod svobodnim svetom in najdejo nova
pota v graditvi varnejšega doma«. To
se pravi, sredstva so tako velika, da
lahko upajo »Forsyti« na totalno zmago,
če ne bodo živeli kakor doslej se-
bično nacionalno življenje, marveč bo-
do koordinirali svoje sile, kajti čas ni
vedno na njihovi strani. Velikanske fi-
zične moH mečejo senco na ves svet,
vsi narodi (tu se je spomnil tudi SZ),
pa so dolžni, da te moči podvržejo kon-
troli v skupno korist človeštva.
Vodgovoru na Nehrujevo brzojavko,
naj ZDA in SZ prenehajo z nuklearnim
oboroževanjem, pa je dejal, da je to
potrebno za obrambo in da mora na-
sprotna stran izpričati iskrenost, to je,
ne samo prikrivati nevarnost atomske
vojne, marveč nehati s proizvodnjo
atomske energije, katere raziskavanje
pa je potrebno v vsakem primeru.
Tudi Bulganinovo pismo Nehruju go-
vori o miru, seveda je prav tako do-
kaz medsebojnega obtd&evanja, ki je
prišlo do izraza tudi v Parizu ob ob-
ravnavi znanega Bulganinovega pisma
članicam NATO.
To se pravi — vrata so odprta, nikdo
pa se ne gane, da bi stopil nasproti ne-
prijaznemu sosedu.
V Parizu pa so se pokazala tudi
znatna nesoglasja, o katerih se je do-
volj pisalo. Danska in Norveška ne ma-
rata raketnih oporišč, marveč razoro-
žitvena pogajanja. Drugi spet so terjali,
naj Zahod govori z Vzhodom samo z
roko na meču. Tretji pa bi radi vzpo-
stavili politično enotnost, ki bi pome-
nila moralno silo pri pogajanjih z
Vzhodom. Te enotnosti pa ni. Francozi
so bili zoper ameriško-angleški vojaški
program, Turki so za ožjo združitev
atlantskega in bagdadskega pakta, da
bi SZ ne obkolila zapadnega sveta v
Afriki in Aziji. Zato so terjali revizijo
izraelskih mej, čemur je nasprotovala
Francija. Turčija je proti francoski po-
litiki v Alžiru, Anglija svoje poli ike
na Srednjem vzhodu ne bi rada podre-
jala atlantskemu paktu, Nemci se drže
pri tem ob strani in govore za koordi-
nacijo, Italijani pa bi se radi prikupili
Arabcem.
Konec koncev: konferenca ni do-
segla tistega, zaradi česar je bila skli-
cana. Navzoči so bili za načelno, sploš-
no enotnost, praktično pa za stalno po-
svetovanje in pogojno sprejemanje važ-
nih sklepov, v zapisnik pa je prišlo
tudi mnenje, da se je treba pogovarjati
s SZ o razorožitvi. Mnenje angleške
»vlade v senci«, laburista Bevana in
Gaitskella, da je treba ustaviti tekmo
v oboroževanju, je bilo v določeni ob-
liki zastopano tudi na tem bojevitem
mednarodnem shodu.
Sicer pa so konferenco spremljala
tale dejstva: Poljska je dobila več voj-
nih ladij od SZ kot pomoč v okviru
Varšavskega pakta. — Zasedal je
Vrhovni sovjet SZ, na katerem je pred-
sednik Akademije znanosti Nasmejanov
(lepo ime, nomen omen?) dejal, da bo
treba mnogo naporov, če bodo hoteli v
SZ doseči Ameriko na vseh znanstvenih
popriščih, »s čimer je lepo odgovoril
na Eisenhowerjevo bahanje z »musku-
laturo«. V Kairu pa se bo vršila kmalu
azijsko-afriška konferenca, ki bo na
svoj način odgovorila »nenadkriljivemu
svobodnemu svetu« (najboljšemu od
najboljših svetov, bi se porogal Vol-
taire).	T. O.
Zimshe ppippoue na poletno turistično sezono
VAŽNO TURISTIČNO POSVETOVANJE V CELJU.-PREDLOŽEN
JE PETLETNI NACRT RAZVOJA TURIZMA V NASEM OKRAJU.
— DOSEČI JE TREBA VSAJ PREDVOJNE TURISTIČNE KAPA-
CITEIE. — LETOS NAJVEČ TURISTIČNIH NOCNIN V NASEM
OKRAJU. — GLAVNI CjLJ JE SOLIDNOST, LE-TO PA POME-
NI VZTRAJANJE NA NAPOVEDANIH CENAH. — TURISTIČNE
USLUGE NAJ BODO ZMERNE IN PRIMERNE TURISTOM. KI
NAS OBISKUJEJO.
Pred dnevi je bila v Celju važna kon-
ferenca, ki jo je na predlog sekretar-
jata za blagovni promet LRS sklical
OLO v Celju. Udeležili so se je pred-
stavniki iz Ljubljane, predstavniki turi-
stičnih društev okraja, olepševalnih
društev, turistične podzveze za celjski
okraj, predstavniki občin in drugi.
Na tej konferenci, ki jo je vodil tov.
Rado Jenko, so razpravljali o proble-
mih turizma pri nas in o načrtih, ki bi
jih za popolnejšo vlogo te zelo važne
gospodarske panoge bilo treba v bodo-
čih petih letih izvršiti. Petletni načrt
so predložili: Svet za turizem pri OLO,"
Gostinska zbornica in Turistična pod-
zveza. Ugotovili so, da je stanje turi-
stičnih kapacitet v našem okraju še
vedno pod tistim stanjem, ki ga bele-
žimo v zadnjih predvojnih letih. Zato
so na konferenci sklenili, da je treba
prvenstveno vrniti turizmu in s tem v
zvezi tudi gostinstvu ter zdraviliškemu
turizmu nekdanje objekte in hkrati
ustanavljati nove turistične postojanke
ter naprave.
Da je področje celjskega okraja izra-
zito turistično, da je privlačno tako v
pogledu zdravstvenega in navadnega
turizma, dokazuje dejstvo, da je v le-
tošnjem letu v Sloveniji največ nočnin
imelo ravno celjsko področje. Letos se
je že pokazalo občutno pomanjkanje
kapacitet, aa so posamezni turistični
obrati morali zavračati domače pa tudi
tuje goste. To je velika škoda, saj bodo
ti ljudje težko še poskusili priti k nam.
če ne bodo celo odsvetovali drugim, da
pridejo na naše področje. Na konferenci
je imel prav tisti govornik, ki je ome-
nil, da je vsa velika propaganda proč
vržen denar, če nimamo dovolj kapaci-
tet, ki bi reklamo tudi upravičile.
Na konferenci so se pogovorili o mno-
gih stvareh. Predstavniki občin, bili so
to po večini predsedniki občin, so vsi
po vrsti ugotavljali, da je turizem po-
vsod nelcako zapostavljen, da se stri-
njajo z razvojem turizma, da si od tega
veliko obetajo, toda postavljali so vpra-
šanje denarja. Od kod sredstva. Petlet-
ni načrt razvoja turizma zares vsebuje
ogromno investicijsko vsoto, nad dve
milijardi dinarjev, zato so skrbi vseh,
ki naj ta sredstva preskrbijo, zelo upra-
vičene. Eden izmed važnih sklepov je
vsekakor, da v bodoče nikjer in pod
nobenimi pogoji ne bi smeli uporabljati
sredstva, ki so ustvarjena na tem pod-
ročju, za druge namene.
Jasno je, da na konferenci še niso
mogli videti do kraja kje in kako bodo
potrebna sredstva dobili. Toda brez
dvoma bo treba precejšnji del predvi-
denih sredstev le vložiti v to gospodar-
sko panogo. Ce pomislimo, da mnoge
države svoje proračunske primanjkljaje
krijejo z dohodki iz turizma, ne bi sme-
li te vrste dejavnosti odrivati na stran,
kajti turizem nam sčasoma lahko od-
tehta veliko v naši devizni in notranje-
gospodarski bilanci.
Ta konferenca je bila res v pravem
času. Pozimi je treba načrtovati za po-
letno sezono, kajti do prihoda prvih tu-
ristov nas loči zelo malo časa. Navzoči
zastopniki gostinskih podjetij so resno
opozarjali, da nam prepogosto menja-
vanje cen mnogo škoduje na ugledu,
zlasti v tujini, kjer so cene za leto 1958
že znane. Podražitev nekaterih osnovnih
prehranbenih predmetov pa postavlja
gostinstvo pred problem, ali podražiti
storitve, ali pa jih kvalitetno oslabiti.
To pa ne gre, če hočemo našemu turiz-
mu dati trden renome in solidnost.
Tudi te pripombe, da Jugoslavija, kot
socialistična dežela ne more računati
na obisk denarnih mogotcev iz kapita-
lističnega sveta, so bile zelo na mestu.
Našo državo obiskujejo delovni ljudje
iz drugih držav. Le-ti pa ne razpola-
gajo z bajnimi vsotami, zato morajo biti,
naše turistične naprave sicer sodobne,
lepe, privlačne, toda take, da bo mo-
goče nuditi zmerne cene, tako našim do-
mačim, kot tujim gostom.
Petletni načrt razvoja turizma v na-
šem okraju predvideva postopno obnovi-
tev turističnih kapacitet in deloma tudi
novih. Tako predvideva, da bi z
novogradnjami pridobili 812 pos-telj,
z obnovo objektov, ki so že služili tu-
rizmu, nadaljnjih 570 postelj, v seda-
njih turističniE objektih pa bi sodobno
opremili še 533 p^telj. V obratih druž-
bene prehrane bi naj pridobili 460 se-
dežev, v restavracijah pa 3.600 sedežev.
Načrt predvideva še vrsto drugih tu-
rističnih naprav, ki naj poživijo turi-
stično dejavnost. Bilo bi preveč, če bi
pisali o vseh predvidenih novitetah, ki
jih načrt za posamezne kraje predvi-
deva, zato navajamo samo najvažnejše.
V	Celju na primer, računajo na nov
hotel, mlečno restavracijo in ureditev
gledališke kavarne. Razen tega predvi-
devajo še expres bife, dve veliki menzi,
obnovo Rebemikovega zavetišča in
vzpenjačo na Celjsko kočo.
V	Rogaški Slatini, kot v vseh drugih
krajih gre predvsem za povečanje šte-
vila postelj in sedežev v gostinskih
obratih. Tu predvidevajo še investicije
zdravstvenega značaja, bencinsko črpal-
ko, ureditev vodovoda in kanalizacije.
V Dobrni naj bi zgradili bazen na pro-
stem in bencinsko črpalko poleg več-
jega števila postelj in sedežev v go-
stinstvu. Laško naj bi poleg drugega
dobilo prostozračni bazen s termalno
vodo, nov hotel in zimsko-športne na-
prave. V Rimskih Toplicah bi obnovili
Zofijin dvorec, na Frankolovem bi po-
večali bazen s termalno vodo, v Šem-
petru bi rekonstruirali izkopane najdbe,
v Podčetrtku bi zgradili bazen »atom-
skega vrelca«, v Imenem novo restav-
racijo in prenočišča, v Šentjurju novo
gostišče, na Planini weekend naselje,
v Žalcu nov hotel, temeljita naj bi bila
tudi ureditev Logarske doline in vsega
turističnega področja Zgornje Savinjske
doline, v Šoštanju bi adaptirali »Ka-
juhov hotel«, v Velenju zgradili novega
ter poleg drugega tudi lepo weekend
naselje.
To. so sicer nujne potrebe, toda sred-
stva bodo premajhna, da bi z njimi na-
doknadili v tako kratkem času obdobje,
ko za turizem in njegov postopen raz-
voj nismo kaj dosti skrbela.
Konferenca je bila plodna, saj se je
zaključila s sprejemom mnogih dobrih
in, koristnih/ sklepo-v. Upeijmo, tJa je za-
četek večjega in boljšega razvoja turi-
stične dejavnosti v našem okraju.
Problemi - ali sploh sol
Menda ni treba posebej uteme-
ljevati, da je težnja; po vključitri
neurejenih tokov Savinje in pri-
tokov v urejeno vodno gospodar-
stvo ena osrednjih hotenj gospo-
darskega življenja v okraju. Zelje
in hotenja v zadnjem času že
postajajo stvarnost. Prizadevanja
za obvladanje stihijskih voda so
izraz resnične potrebe in temelj-
ni kamen za naprednejše kmetij-
stvo, čeprav tudi njegovega po-
mena za industrijo, promet in živ-
ljenje nasploh ne gre zametavati.
Med prvimi so se zagnali na
bregovih Ložnice. Ustanovili so
Vodno skupnost, ki je s svojo pri-
zadevnostjo in delom opravičila
svoj obstoj. Kmetijski in indu-
strijski proizvajalci na tem pod-
ročju so z združenimi močmi do-
slej dosegli že zavidanja vredne
uspehe. Seveda se težavam niso
mogli izogniti, bile pa so le pre-
hodnega značaja in so prešle, prav
tako, kot so prišle.
»Nevarnost« pa je prišla od
drugod, »9d zunaj« ali kakor bi
to rekli. Ustanovila se je Vodna
skupnost Savinja, ki je v svoj de-
lokrog vključila tudi področje
Ložnice, kot pritoka Savinje.
Koristnost Vodne skupnosti Sa-
vinje ni treba utemeljevati. Po-
stavlja. se vprašanje v kakšnem
odnosu je ta organizacija proti
vodni skupnosti Ložrflce. Je mor-
da ložniška skupnost nepotrebna?
Bo morala spremeniti svoj zna-
čaj ali kaj? Kje sq nasprotja t
težnjah? Sploh so? Ce so, kako jih
odpraviti in vskladiti delo?
Na zadnji seji vodne skupnosti
Savinje, je bilo veliko govora o
teh vprašanjih, ki jih je postavil
predstavnik ložniške vodne skup-
nosti. Diskusja je v veliki meri
razbistrila »kalne« vode. V na-
slednjem na kratko povzemamo
nekaj misli in odgovorov na gor-
nja vprašanja.
Vodna skupnost Ložnica je iz-
raz gospodarskih teženj proizva^^^
jalcev tega področja in je zrasla
iz resnične potrebe. Kmetijske za.-
druge, kmetje in industrija so z
delom in denarjem pomagali pri
uresničevanju svojega načrta.
Njegovo nadalnje izvajanje bo
prevzela v svoje roke vodna
skupnost Savinje. O tem pa je
treba povedati kaj več.
»Ložnica« je skupnost pro-izva-
jalcev in bodočih koristnikov ter
je lastnik vloženega denarja.
Vodna skupnost Savinje ni njen
naslednik ali dedič, ampak samo
izvrševalec regulacijskih del na
Ložnici. »Savinjčani« bodo mo-
rali investitorjem — vodni skup-
nosti Ložnice — po opravljenih
delih predložiti račun in opravi-
čiti vse stroške. Ce bo denarja
kal- ostalo, bo ostal last »Ložniča-
nov«.
Ce se po vsem tem spomnimo
na prej zastavljena vprašanja,
opazimo, da so sprva tako težki
in nerešljivi problemi samo na-
videzni, oziroma jih sploh ni.
Važni sta obe skupnosti, več, po-
trebni sta, samo da ena nastopa
kot investitor, druga pa izvrševa-
lec del. Njuni vlogi sta povsem
različni in ne moremo govoriti,
da bi »hodili ena drugi v zelje«.
tr.
Volitve zveznih IJudsRih
poslaineev bodo v marou
Ko se je pred dnevi razšla Zvezna
ljudska skupščina, je Zvezni izvršni
svet sprejel sklep e razpisu volitev za
Zvezni svet in Zbor proizvajalcev Zvez-
ne ljudske skupščine.
Volitve ljudskih poslancev, ki jih vor
lijo državljani neposredno v Zvezni svet
Zvezne ljudske skupščine, fctodo v vsej
državi v nedeljo, 23. marca 1958. Volit-
ve ljudskih poslancev za Zbor proizva-
jalcev Zvezne ljudske skupščine v Ql>eh
skupinah proizvajalcev bodo v vsej
državi dne 26. marca 195&. Priprave na
volitve se bodo pričele s 1. januarjem
prihodnje leto.
Na podlagi skupnega šlsevila psehival-
cev Jugoslavije in po ustavnem pravilu,
da volijo državljani neposredna v Zvez-
ni svet Zvezne ljudske skupščine enega
poslanca na 60.000 prefoiv., ho v Zvez-
ni svet Zvezne ljudske skupščine iz-
voljen 301 ljudski poslanec. Glede na
število prebivalstva bomo v Zvezni svefci
volili v Sloveniji 26 ljudskih poslancev,.
Po uradnih statističnih podatkih je biliir.
v Jugoslaviji dne 3«. junija 1957 letia^
18,06&937 prebivalcev, od tega v Slove-
niji 1,549.714 prebivalcev.
Pa statističnih podatkih je v Jugosla-
viji skupno 15 milijonov 161.500 ptoiz-
vajalcev. Na podlagi tega števila proiz-
vajalcev in po ustavnem pravilu, d» vo-
liio v Zvezni zbor proizvajalcev enega
poslanca na 70.000 proizvajalcev,., bo v
^or proizvajalcev Zvezne ljudsl$« skufi-
ščine izvoljenih 216 ljudskih po^ancev.
V skupini industrije, trgovine in obrti
bo 168, v skupini kmetijstva pa 48. ljud-
skih poslancev. V Sloveniji bodo proiz-
vajalci volili v skupini indus^je, trgo-
vine in obrti 23, t skupini kni«tijstv%
pa 2 poslanca.
Slovo od pokojnega umelnikci
VladimSrja Levstika
Pogrebne svečanosti za pokojnim pe-
Bnikom, pisateljeon, časnikarjem in pre-
vajalcem Vladimirjem Levstikom so bile
odraz njegove priljubljenosti, njegove
zaslužnos-ti in slovesa. V sredo popoldne
se je pred gledališčem, kjer je v avli
bila ves dan postavljena krsta s po-
smrtnimi ostanki pokojnika in so se
pravcati potoki ljudi zvrstili mimo nje,
zbralo okoli dva tisoč Celjanov in za-
stopnikov iz drugih krajev, predvsem
pa zastopniki kulturnih krogov, društev
in organizacij.
Pred gledališčem so se ob krsti od
zaslužnega pokojnika poslovili v imenu
okraja prof. Tine Orel, v imenu društva
prevajalcev Božidar Borko, v imenu
celjske občine pa prof. Anton Aškerc. V
trenutkih, ko se je Celje poslovilo od
svojega velikega občana, so izmaaoma
sodelovali Celjski moški komorni zbor,
mešani zbor in godba na pihala društva
»France Prešeren«.
E>olg sprevod se je nato razvil po celj-
skih ulicah na poti proti mestnemu po-
kopališču. Tudi tam se je zbralo ogrom-
no ljudi, ki so naredili sprevodu dolg
špalir. Tudi poprej v Celju so bile na
vseh križiščih zbrane množice ljudi, ki
so se tiho poslovili od velik'ega umet-
nika slovenske besede.
Na pokopališču se je ob odprtem gra-
du v imenu celjskih kulturnih delav-
cev poslovil pisatelj Fran Roš, za njim
celjski pionirji, ki so mu zapeli tudi
pesem v slovo. Zelo prisrčno pa je bilo
slovo Smihelčanov, ki so se od svojega
velikega rojaka poslovili s prisrčnimi
besedami in pesmijo. Pionirka iz Smi-
hela pa se je poslovila v imenu naj-
mlajših Smihelčanov in ob grobu spo-
ročila, da se bo pionirski odred v Smi-
helu odslej imenoval po imenu velikega
sina Savinjskih planin in naše sloven-
ske grude.
Ta skromni zapis ne more dati prave
slike žalostnih in pretresljivih trenut-
kov, ki se je Celje in z njim vsa Slo-
venija poslovila od svojega velikega
ustvarjalca in mojstra slovenske besede,
kateremu bo slovenski narod ostal več-
ni dolžnik.
Projektivni atelje
CELJE, MARIBORSKA CESTA
2ELI SVOJIM CENJENIM STRANKAM IN VSEMU DELAVNEMU
LJUDSTVU OBILO SRECE IN USPEHOV V NOVEM LETU 1958
Gostilna
TURIST
FRANKOLOVO
vas vabi na veliko SILVESTRO-
VANJE, ki bo v gostinskih
prostorih in v dvorani.
Zeli vsem cenjenim gostom za-
dovoljno NOVO LETO in se za
nadalje priporoča!
SVETOVNI TEATER
30. DECEMBRA - STEV. 50-51 3 STR^
V kratkem času že lepi uspehi
Naloge celjske Gospodarske poslovne zveze v letu 1958
Pred pičihn letom je bila v Celju
stanovi] en a Gospodarska poslovna zve-
ča kot združenje kmetijskih zadrug na-
iega okraja. Njen glavni namen je, da
kmetijskim zadrugam pomaga pri izpol-
njevanju delovnih programov, da jih
V ekorvomskem in organizacijskem po-
gledu utrjuje v cilju pospeševanja kme-
tijske proizvodnje, predvsem pa, da
oskrbuje potrošniška središča s kmetij-
•kimi pridelki. Njena osnovna naloga
|e nadalje, da KZ usposablja, da se
w proizvodnem procesu kot v blagov-
nem prometu strokovno tako utrdijo, da
postanejo samostojni organizator vse
proizvodnje in blagovnega prometa na
rvojem področju.
Sicer se celjski gospodarski poslovni
avezd očita, ,da je imela preširoke kom-
petence in da je v marsikaterem pogle-
iu prekoračila svoj delokrog, zato bo
na predlog sveta za blagovni promet
Bvoja pravila nekoliko spremenila, do-
polnila ter prilagodila tako, da bodo
obraiti delati pretežno za kmetijstvo ter
ea interese ;potrošnika.
Nesporno pa je, da je celjska gospo-
darska poslovna zveza v kratkem času
svojega obstoja v kmetijsko pospeše-
valni službi že pokazala vidnejše uspe-
he. Za 1. 195& pa si je zadala obširen
delovni program.
Zveza bo preko svojih obratov v bo-
doče posvečala veliko skrb za čim šte-
vilnejša kontrahažni način zajemanja
tržnih viškov vseh kmetijskih pridel-
kov. Predvidoma bo v letu 1958 kontra-
hirala okrog 1000 komadov goveje ži-
vine, 2000 komadov prašičev v teži 90
do 100 kg, 300 ton semenskega krom-
pirja, na 300 ha pa bo odkupljala lan,
ki ga bodo kot zelo donosno kulturo za-
čeli načrtno gojiti predvsem na pod-
ročju šent j ur^e, občine.
Na Planini ttrejujejo na določenem
eemljišču (90 ha) sodobno kmetijsko po-
estvo za pitanje in vzgojo plemenske
livine.V ta namen bodo preuredili ob-
stoječa gospodareka poslopja za pred-
viden stalež 80 glav živine. Orne povr-
šine bodo i2±oristili za nasad črnega
ribeza, ostale pc«rršine pa bodo upo-
rabljali kot deteljišča, travnike in paš-
nike. Perspektivno nameravajo na tem
posestvu obnoviti tudi sadovnjak.
" V kratkem bo Gospodarska poslovna
eveza v Celju pffčeja tudi z gradnjo
I nove mlekarne z 20.000-litrsko kapaci-
' teto, ki bo zbirala mleko iz spodnje Sa-
vinjske doline ter delno iz celjskega,
nBetjurskega in obsoteljskega področja,
i Po drugih občinah pa bodo tržne viške
mleka zajeli mlekarski, obrati pri KZ.
.Poslovna zveza bo stremela za tem, da
Jjo z enotnimi odkupnimi pogoji stimu-
lirala čim večjo proizvodnjo mleka ter
iS tem zagotovila potrebne količine za
jedno oskrbo potrošnikov. V proizvod-
ni j i mlečnih izdelkov pa,hoče zveza do-
seči stalno standardno proizvodnjo do-
ločenih artiklov, ki Sf) iskani na doma-
čem in tujem trgu.
NOVI NASADI HMELJA
V	kmetijskih zadrugah Kalobje, Dram-
Ije, Celje, Rimske Toplice in Ljubečna
bodo na novo zasadili hmelj na površini
100 do 110 ha (pretežno žični nasadi).
Glede na razširitev hmeljskih površin
pa bodo pri raznih kmetijskih zadrugah
zgradili 10 novih hmeljskih sušilnic, ki
bodo pred in po hmelj ski sezoni služile
za vskladiščenje drugih kmetijskih pri-
delkov.
V	KZ Ponikva pri Grobelnem bodo
za potrebe po semenski pšenici organi-
zirali žitno skupnost na površini 8 ha.
Sadjarsko obnovitvenih skupnosti pa bo
v 11 KZ skupno 16 in bodo zavzemale
površino 100 ha. Nasadi bodo srednje-
debelni, delno pa pritlični. V kmetij-
skih zadrugah Slivnica, Loka pri 2u-
smu in Dobje bodo zasadili približno
1200 višenj v obliki strnjenih nasadov.
Plantažnih nasadov črnega ribeza bo
na 26 ha površine 50.600 sadik, in to
predvsem v KZ Planina, Slivnica, Pre-
vorje, Kalobje in Laško. Plan bo ome-
jen zaradi pomanjkanja sadik.
ZA POSPEŠEVANJE ŽIVINO-
REJE
bo v pogledu pasme zveza posredovala
le nakup sivorjave rodovniške živine.
Zveza bo po svojih strokovnjakih po-
magala pri planirani dobavi 105 telic,
potomcev dobrih rodovniških krav ter
pri nabavi 7 plemenskih bikov. Za oskr-
bo potrebnega rodovniškega materiala
v prašičereji planirajo dobavo 120 ple-
menskih svinj in 30 merjascev. V občini
Šentjur bodo organizarali 6 rejnih sre-
dišč. Skupno z obstoječimi vzrejnimi
središči (Ponikva pri Grobelnem in
Kmetijska šola Šentjur) ter 6 novimi
bomo v nadaljnjih letih v glavnem krili
potrebe našega okraja po plemenski ži-
vini. Za pospešitev kokošereje bodo
prav tako tudi nadalje ustanavljali rej-
ska središča štajerske kokoši na celot-
nem področju celjskega okraja. Plani-
ranih imajo 18.000 komadov piščancev.
MELIORACIJE, OBNOVE VINO-
GRADOV IN SADOVNJAKOV
V	kmetijskih zadrugah Dramlje, Ka-
lobje, Ljubečna in Slivnica bodo izvr-
šili manjše melioracije na približno
100 ha zamočvirjenih površin, poleg tega
pa tudi nekatere večje melioracije, ki
so sicer nujne, vendar so odvisne od
regulacije Vogla j ne in njenih pritokov.
Površina teh melioracij bi znašala pri-
bližno 600 ha.
Po naročilu zadrug bo GPZ obnavljala
za celotno področje vinograde, sadov-
njake in plantažne nasade.
UPORABO UMETNIH GNOJIL
BODO POVEČALI ZA PREKO
500 TON
Zveza ima namen povečati porabo re-
produkcijskega materiala — zlasti u-
metnih gnojil — od 1190 ton v lanskem
letu na 1700 ton v letu 1958. Naši na-
predni kmetovalci iz leta v leto porab-
ljajo večje količine umetnih gnojil. V
letu 1956 je bilo na našem terenu po-
rabljenih 560 ton umetnih gnojil, lansko
leto pa že 1190 ton. Povečane količine
umetnih gnojil v letu 1958 se predvide-
vajo na osnovi razširjenja intenzivnih
kultur, predvsem hmelja, strnjenih
plantažnih nasadov, industrijskega lanu
in italijanskih sort pšenice.
PRIHODNJE LETO BOdC-USTA-
NOVILI 28 STROji>m
PODODSEKOV
Pri Gospodarski poslovni zvezi Celje
bodo organizirali odbor za mehaniza-
cijo z referentom, ki bo nudil organi-
zacijsko in strokovno pomoč pri usta-
navljanju strojnih pododsekov pri KZ.
Odbor bo po svojih strokovnjakih pro-
učeval potrebe nabave prikladnih stro-
jev za posamezna področja, upoštevajoč
ekonomske pogoje in terenske prilike.
Tako predvidevajo formiranje 28 stroj-
nih pododsekov z dopolnitvijo potreb-
nih strojev in priključkov v že obsto-
ječi mehanizaciji.
Investicijska sredstva, s katerimi
GPZ razpolaga in katere bo ustvarila v
prihodnjem letu, se bodo uporabila
prvenstveno za realizacijo investicij-
skega programa in za lastno udeležbo
pri najemanju kreditov za investicije.
Ogabni zločinci so sprejeli zasluženo hazen
Žolger in^^^sodelavci obsojeni
v soboto zvečer je senat okrožnega
sodišča v Celju izrekel obsodbo Zolgerju
in njegovim sodelavcem.
AVTOPREVOZNIK STANKO
20LGER
je obsojen za sodelovanje pri uboju na
18	let strogega zapora, za naklepni po-
žig lastnega avtomobila na 4 leta za-
pora ter za tatvino 1 milijona dinarjev
na 1 leto zapora. Za ta dejanja in še
sedem drugih kaznivih dejanj mu je
prisojena enotna kazen 20 let strogega
zapora in omejitev državljanskih pravic
za dobo petih let.
DELAVEC IGNAC KAMPUŠ
je za sodelovanje pri uboju obsojen na
19	let strogega zapora, za tatvino de-
narja pokojnemu Vozlju na 3 leta za-
pora. Za ti dve dejanji in še štiri manj-
ša kazniva dejanja mu je izrečena enot-
na kazen 20 let strogega zapora in ome-
jitev državljanskih pravic za dobo petih
let.
POLJSKI DELAVEC ANTON
BOSNAR
je za sodelovanje pri uboju obsojen na
12 let strogega zapora, za tatvino de-
narja pokojnemu Vozlju na 1 leto in 6
mesecev zapora, za vlom v poslovalnico
kmetijske zadruge Podčetrtek na 3 leta
strogega zapora in omejitev državljan-
skih pravic za dobo štirih let.
DELAVKA MARTINA KAMPUS
je bila za pomoč pri uboju obsojena na
7 let strogega zapora in za prikrivanje
ukradenega denarja na 5 mesecev za-
pora. Senat ji je za obe kaznivi dej arij i
izrekel enotno kazen 7 let in 2 meseca
strogega zapora in omejitev državljan-
skih pravic za dobo dveh let.
Istočasno so bili obsojeni tudi ostali
štirje obtoženci. Rudolf Bosnar na 1
leto strogega zapora, Martin Pezdevšek
na 11 mesecev zapora, Milan Brundič
na 5 mesecev zapora in Srečko Lipnik
na 2 meseca in 10 dni zapora.
Po razglasu sodbe je predsednik se-
nata, okrožni sodnik Benjamin Marušič,
sodbo tudi obrazložil.
POBUDNIK UBOJA
Dokazano je, da je pobudnik uboja
bil Ignac Kampuš. On je bil Vozljev
najboljši prijatelj. Za denar je vedel
in zaradi tega denarja je tudi tako pod-
lo izdal svojega prijatelja. On je nosil
denar po uboju, on je lomil kruh in
delil plen. Vse to so momenti — na-
mero uboja v Piranu in v Šmarju je
sodišče pustilo ob strani —, ki potrju-
jejo, da je prav Kampuš bil pobudnik
uboja.
IDEJNI VODJA TOLPE
Stanko Zolger je iz nečloveškega po-
hlepa po denarju (kljub temu, da je
premožen in da zanj 300 tisoč dinarjev
ni pomenilo posebno veliko) takoj pri-
stal na uboj in je tudi ves čas bil idejni
vodja in organizator tega gnusnega zlo-
čina, kakršnega naša sodna kronika do-
slej še ni zabeležila. On je potegnil v
zločin tudi Bosnerja, in sicer samo zato,
da si sam, kot gospod med zložinci, ne
bi mazal rok. Njegovi taisti pohlep po
denarju je bil tako nenasiten, da je
po požigu lastnega avtomobila, pri č^
mer je prav tako uporabil kot orodje
Bosnerja, tega celo opeharil za njegov
delež pri izki^ičku zavarovalne vsote.
Pohlep in antisocialni značaj ga je vo-
dil od kaznivega do kaznivega dejanja
in ga končno privedel na zatožno klop.
TAJENJE SAMO ŠKODUJE
Dokazano je, da je delavka Martina
Kampuš aktivno sodelovala pri sestav-
ljanju načrta za uboj ter da je pri tem
dajala tudi svoje lastne pripombe. Prav
tako je tudi dokazano, da je ol)Sojene-
mu Antonu Bosnarju izročila usodni
konec vrvi. Po zločinu pa je za svoje
sodelovanje prejela tudi ustrezni del
plena. V tem primeru je prav lepo pri-
šlo do veljave načelo, da so dokazi moč-
nejši in da tajenje obtožencu samo ško-
duje.
ZLOČIN, KI JE PRESEGEL VSE
DOSEDANJE
Tako je zaključen teden dni trajajoči
finale zločina pri Sodni vasi. Razum-
ljivo je, da je za to razpravo bilo v
Celju veliko zanimanje, saj doslej naša
sodna kronika tako zahrbtnega uboja
iz koristoljubja storjenega z direktnim
naklepom še ni zabeležila. Ob tem pa
je še enkrat prišla do izraza
SPOSOBNOST IN PRIZADEV-
NOST TNZ
Ko je aprila letos prispelo na tajni-
štvo za notranje zadeve v Celju sporo-
čilo, da po Mestinji plava človeško
truplo, je tja takoj odhitela ustrezna
komisija. Toda podatki, ki so jih na
kraju zločina dobili, so bili borni. Po
prvih poizvedbah sodeč je celo kazalo,
da bo zločin ostal za vedno zakrit. Zna-
no je bilo namreč le, da je umorjenec
vržen v vodo, bil zadavljen, da torej
ne gre za samomor, temveč za uboj in
da so pri zločinu sodelovali najmanj
trije. Niso pa mogli ugotoviti, kdo je
žrtev in zakaj je uboj izvršen.
KDO JE UMORJENI?
Najlažje bi bilo, da bi v tistem tre-
nutku napisali na spis uboja v Sodni
vasi: »Nerešeno«! Pa niso. Dela so se
lotili še z večjo vnemo. Radiooddajniki
so pošiljali opis trupla, telefoni so ne-
nehno brneli in pregledali so tisoče
kartonov s prstnimi odtisi. Hkrati pa so
dnevniki objavljali fotografijo najdene-
ga trupla s pripombo: »Kdo ga pozna?«.
Odgovorov je bilo mnogo — po vseh
treh kanalih. Toda, le eden pravilen.
Kateri? Treba je bilo prehoditi in pre-
voziti tisoče kilometrov, da so se pri-
bližali resnici. Pravilno je bilo namreč
sporočilo iz postaje LM v Trojanah. Po-
tem pa primerjava prstnih odtisov —
pozitivna. Primerjava zobovja — pozi-
tivna. In še, in še... Tako, da ni bila
več možna pomota. Umorjeni je Albin
Vozel j.
ZAKAJ JE IZVRŠEN ZLOCEV?
Ugotovili so, da se je pred časom Al-
bin Vozelj preselil v Piran in da je 3
seboj odnesel preko 1 milijon dinarjev.
Denar je dobil za prodano hišo. To je
bil že motiv — »milijon« je mikaven.
V Piranu Vozlja več ni bilo. Zvedeli so,
da je pobegnil v Avstrijo, njegova žena
z otroci pa v Italijo. Pomagala je inter-
nacionalna policija, ki je zaslišala ženo.
Potrdila je, da je mož odnesel denar
s seboj. Motiv je torej potrjen! Zaradi
milijona so ubili Vozlja.
KDO GA JE UBIL?
Tudi to vprašanje ni bilo lahko. V
poštev je prišlo več oseb. Toda samo
sum ni dovolj, treba je dokazov; pa tudi
vsi osumljeni niso hkrati tudi storilci.
Zopet poizvedovanja, zopet naporno in
prizadevno delo. Krog osumljencev se
je vedno bolj krčil in končno je ostal
samo Ignac Kampuš. On je povezoval
vse tri kraje. V Piranu je bil svoj čas
v službi. V Celju, kamor je Vozelj ne-
kajkrat odpotoval, je Kampuš stanoval
in v Sodni vasi, kjer se je uboj izvršil,
je Kampuš doma.
MOC DOKAZOV JE TZSILILA
PRIZNANJE
Ko so Kampuša aretirali, je seveda
dejanje tajil. Kmalu pa je uvidel, da je
dokazov vse preveč in je popustil. Z
delnim priznanjem je sicer skušal opra-
ti svojo krivdo, toda dokazi, ki jih je
iz dneva v dan bilo več, so ga štrli.
Priznal je. Tudi ostale so prijeli. Hkrati
pa so ugotovili, da so jim imena Zol-
ger, Kampuš in Bosnar znana že po ne-
katerih prejšnjih prijavah. Temeljita
preiskava je razkrila tudi njihova osta-
la kaznjiva dejanja in spis »Uboj v
Sodni vasi« je dobil rdeč pripis »Re-
šeno!«.
PRIZNA^TJE KT SO GA RES
ZASLUZILI!
2e po teh skopih besedah je razvidno
kako delo so opravili uslužbenci TNZ.
To bi tudi znane kriminalistične službe
velikih držav ne rešile hitreje in bolje.
Zato je razumljiva pohvala javnega to-
žilca in predsednika senata, ki sta jo
Izrekla v imenu vseh med glavno ob-
ravnavo. K njim se pridružujemo še mi!
VA2NO SPOROČILO VSEM
Ker bodo v začetkn jannnrja 195S iz-
ročeni v promet novi poštni predali, je
tudi Celjsl(i tednik sprejel pri razde-
litvi predalov novo številko poštnega
predala. Prosimo vse naše dopisnike, na-
ročnike tn vse stranke, kli pošiljajio
kakšno poštpo pošiljko na naš naslov
»Celjski tednike, da brezpogojno napi-
šejo na vse poštne pošiljke številko na-
šega novega poštnega predala, in sicer
To je nnjno potrebno za nemoteno po-
slovanje poštnega nrada in za olajšanje
dela, ker bo p^ta vse pošiljke, na ka-
terih ne bo označena tudi številka pre-
dala, dostavljala z zakasnitvijo v ured-
ništvo.
Pr»simo tudi vse naročnike, da čimprej
poravnajo še zaostalo naročnino.
Vsem novim naročnikom, ki se naro-
čajo na naš list po naročilnici v časo-
pisu, smo poslali položnice In prosimo,
da naročnino nakažejo, nakar bomo za-
čeli z rednim pošiljanjem lista.
Obveščamo
cenjene stranke, da imamo poleg
pisarniških potrebščin na zalogi
tudi pisalne stroje vseh znamk.
Za nakup se priporoča
Papirnica in knjigarna
»NASA KNJIGA«
Celje, Stanetova ulica
ZALOŽBA
(Tjlladinslia Hnjiga
žedli vsem naročnikom
ČEBELICE, SINJEGA GALEBA,
KONDOP^A, CICIBANA,
PIONIRJA, PIONIRSKEGA LISTA
ter vsem ostalim našim odjemalcem
SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 1958
Priporočamo
cenjenim
odjemalcem
naše
prvovrstno
avtomehanskc
ročno in
spec'jalno
orodje,
rezervne
dele za
pluge ter
odkovke za
industrijo
in želimo
vsem
d ždvljanom
mnoso
uspeha
v novem
letu
TOVARNA KOVANEGA ORODJA ZREČE
Tovarna lesne galanterije
Rimske Toplice
želi vsem svojim poslovnim prijateljem
ter vsem delovnim kolektivom in delovnim ljudem
USPEHOV POLNO NOVO LETO 1958
STEKLARNA
»BORIS KIDRIČ«
Rogaška Slatina
želi v novem letu 1958
vsem delovnim kolektivom, vsem delovnim ljudem
našo socialistične domovine ter vsem
našim poslovnim prijateljem mnogo nadalnjih
uspehov v izgradnji sccializma.
KULTURNI OBZORNIK
OB SMRTI VLADIMIRJA LEVSTIKA
v rezko mrzlih zadnjih dneh poslav-
Ijajočega se leta 1957 se je v ix>nedeljek,
23. decembra dopoldne iztekla življenj-
ska pot slovenskega književnika Vladi-
mirja Levstika. Utrujen od napornega
dela v slovenski besedi kot prvobitnemu
umetniškemu izrazilu, se je pred dese-
timi leti spet naselil v Celju, središču
svoje rodne savinjske pokrajine, pono-
sen na njeno lepoto, na življenjsko prist-
nost in vztrajno, k napredku težečo de-
lavnost svojih rojakov. Tu je dočakal
lani svojo s^emdesetletnlco in iskreno
priznanje za svoje delo, s katerim je
dih in mik svoje rodne pokrajine pri-
nesel tudi v slovensko leposlovje in jo
tako čvrsteje vpletel v slovensko narod-
no rast. To priznanje je bUo eden od
redkih svetlih žarkov v verigi življenj-
skih udarcev in razočaranj, ki jih je
doživljal zaradi svoje neuklonljive zna-
čajnosti. Zdaj bo njegova rodna gruda
sprejela vase to krepko telo in posrkala
iz njega življenjsko energijo, ki mu jo
je dala.
Tmjeva pot, po kakršni je hodil že
njegov somenjak France I^vs1;'k, o^e
slovenskega realizma in mladosloven-
skega svobodoljublja, in za nj m mnogi
svobodorubni ustvarjalci, je prepletala
tudi življenjsko usodo Vladimirja Lev-
stika. 2e kot študent je okušal prega-
njanje, ker se je z vsem ognjem pri-
družil svobodoljubnim narodnjakom, ki
so v začetku našega stoletja z mlado-
stno vnemo izpodkopavali oblast av-
stroogrske monarh'je nad slovenskim
ljudstvom in si prizadevali po revolu-
cionarni poti doseči združenje jugoslo-
vansikih narodov v svobodni narodni
državi. Kot časnikar — to je bil njegov
kruh — in kot književn k — to je bil
njegov s srcem opravljani poklic — je
stav 1 vse svoje sile v službo rasti in
utrditvi pravega svobodoljubja in trdne
narodne samozavesti med Slovenci. » ...
kazalec življenja kaže kvišku, k luči; le
tam je bodočnost, le tam je svoboda ...
...nihče ne iztrebi naroda, ki >bo segal,
trdno zakoreninjen v svoji zemlji, z du-
hom do najvišjih zvezd!« Tako je za-
nosno izpovedal misli in program svoje
generacije.
Kot pristen izpovedovalec bogatega
notranjega življenja in tenkočuten obli-
kovalec nepotvorjene življenjske resnič-
jn-o^t- \r u.-^/afi-,	rr	ilM-li
Vladimir Levstik eden od značilnih
osebnosti našega fin de sišcla, naše mo-
deme. Tudi on je s to generacijo odvajal
.^d^aa uo^astva za najt.šje ču-
stvene in najtanjše miselne pregibe, a
vseeno ni šel n.kdar čez rob v jalov
larpurlartizem, ampak je vedno opozar-
jal v esejih in pripovednih tekstih, naj
slovenska besedna umetnost oblikuje
predvsem prekipevajoče življenje okrog
sebe. Ta zdravi umetniški program, ki
je ohranil svojo veljavo skozi vse me-
njave časa, utripa v Levstikovi reflek-
sivni liriki, v njegovih subt ln"h nove-
lah, zlasti pa v njegovih z elementarnim
uporniškim patosom nap'san'h romanih
in povestih, predvsem v Gadjem gnezdu,
tej silni epski izpovedi slovenske narod-
ne bolečine med prvo svetovno vojno,
temu ogorčenemu kriku zoper poostreno
nacionalno zatiranje Slovencev, polnem
trdne vere, da ti poslednji trzljaji raz-
padajoče monarhije ne morejo uničiti
zdravih sil slovenskega ljudstva.
V tej neomajni veri v življenisko moč
slovenstva ima svoje koren'ne tudi Lev-
stikova tenkoslušna skrb za žlahfcnenje
siovensikega knjvžnega jez.ka n neusah-
ljivega vira žive ljudske govorice. Ta
dejavna ljubezen mu je izredno izostri-
la čut za jezikovno pristnost in svežo
lepoto izražanja. Obogaten s š roko raz-
gledanostjo v svetovnih slovstvih in z
ustvarjalno požrtvovalnostjo se je s tem
svoj.im subtilnim čutom povzpel med
največje mojstre književnega prevaja-
nja pri Slovencih, ob Otona Zupančiča,
Antona Sovreta in druge. Obogatil je
sovensko slovstvo in mu razširil obzorja
z vrsto mojstrskih prevodov najpomeb-
nejših del francoske, angleške, ruske in
indijske literature. Prevajanje je bilo
temu tenkočutnemu jez kovnemu obli-
kovalcu pravo ustvarjalno delo, nese-
bična služba umetn škim glob nam naj-
večjih duhov slovenskega slovstva. Na-
vzlic bolezni, ki mu je zadnja leta iz-
podjedala življenjsko energijo, je še le-
tos popolnoma preč.st.l in požlahtnil
svoj prevod Bratov Karamazovih Do-
stojevskega, tako da bo treba šteti sad
tega njegovega poslednjega prevajal-
skega napora za novo jezikovno umet-
n.no.
Največja bolečina njegovih zadnjih
let je bila zavest, da izčrpan od intelek-
tualnega težaštva, ki ga je od njega za-
htevalo dolgoletno prevajalsko delo, ni
mogel več toliko in tako vztrajno delati
kot nekdaj. Neutrudna delavnost, fa-
natična ljubezen do dela kot ene naj-
večjih vrednot in sil človeškega napred-
ka, je bila os, okoli katere se je vilo
vse njegovo življenje. Zato je dediščina,
ki jo je zapustil bodoč m slovenskim ro-
dovom, tako dragocena, s trudom iz-
kopana ruda, prekaljena s kremenito
značajnostjo, ustvarjeno požlahtnjena
življenjska in umetniška vrednota.
iDANES GROFJE CELJSKI IN NIKDAR VEČ
ZGODOVINSKI ROMAN. NAPISALA ANA WAMBRECHTSAMER. PREVE-
DEL NIKO - KURET. S SLIKAMI OKRASIL JANEZ VIDIC. OPREMILA
NADJA FURLAN. IZDALA ZALOZBA »OBZORJA V MARIBORU. Strani 608.
Prav pred začetkom druge svetovne
vojne je izšel v Ljubljani ta roman o
Celjskih grofih, ki ga je napisala nem-
ška pisateljica Ana Wambrechtsamer.
Ob izidu v Gradcu (1933) je delo vzbu-
dilo veliko zanimanje in dosti prizna-
nja in je bilo zato razumljivo, da smo
to delo prevedli zato, ker obravnava
našo domačo zgodovinsko snov, katere
so se lotevali tudi domači pisatelji.
Najprej srečamo ta znameniti ple-
miški rod v narodni pesmi, Prešeren
omenja v Sonetnem vencu »boj Vi-
tovca«, Tumograjska napiše novelico
»Nedolžnost in pravica«, črensovski
kmet Iskrač-Frankolski zloži celo ep
o Veroniki Deseniški, Jurčič pa napiše
dramo o nesrečni Veroniki; iz življenja
zadnjih Celjanov sta dve povesti Fr.
Detela (Veliki grof in Pegam in Lam-
bergar) in v istem času (ok. 1890) zloži
Anton Funtek besedilo za spevoigro
»Teharski plemiči«, ki jo je uglasbil
Benjamin Ipavec. Podobno snov pozna-
mo iz Kočevarjeve ljudske povesti »Mli-
narjev Janez« in odlično Aškerčevo
»Celjsko romanco«; Aškerc se je prav
ob koncu življenja spet vrnil h grofu
Urhu z epom »Poslednji Celjan«. Od
leta 1925 do 1932 pa sledi troje lite-
rarno zelo pomembnih del: Zupančičeva
tragedija »Veronika Deseniška«, Nova-
čanova drama »Herman Celjski« (žal
je ostala nedokončana, ker je to prvi
del zasnovane »Celjske kronike«) in
Kreftova, veliko igrana drama »Celjski
grofje«. Nobena slovenska zgodovinska
snov ni pritegnila toliko leposlovnih
ustvarjalcev, kakor so jo Celjani, po-
sebej pa žalostna usoda Veronike z
Desenic.
I^leg navedenih domačih in neka-
terih nemških leposlovnih del iz živ-
ljenja Celjskih grofov, štejemo roman
Ane Wambrechtsamer, nemške pisate-
ljice, a naše rojakinje s Planine pri
Sevnici, ki je napisala tudi nekaj slo-
venskih del in prevedla v nemščino
Zupančičevo »Veroniko Deseniško«, med
najbolj uspela dela o tej mogločni fev-
dalni rodovini na naših tleh in tudi v
Srednji Evropi ob koncu srednjega ve-
ka. V ospredju dogajanja romana »Da-
nes celjski grofje...« stojijo trije zad-
nji celjski silaki: Herman, Friderik in
Urh — ded, oče in sin, ki so dosegli
najvišji vzpon svojega rodu in konec.
Ob njih so tedanji kralji in knezi, fev-
dalci avstrijske, češke in ogrske dežele,
njih žene, otroci in ljubice; ob vsej tej
pestrosti ljudi najvišjega sloja tedanje
družbe kopnaj nekoliko zadevamo ob
obtrnike in kasneje meščane mesta
Celja, še manj pa srečujemo kmečko
ljudstvo, ki tedaj še ni poseglo v tok
zgodovine.
Prizorišče romana je na prvem mestu
Celje s spodnjim in zgornjim gradom,
potem Zovnek, Gornji grad. Krško, Ko-
čevje s Fridrihštajnom (zakaj piše v
naši knjigi Friedrichstein?), Ljubljana,
Radovljica in dalje Praga, Dunaj, Pe-
čuh in Beli grad, kjer se z nasilno
smrtjo zadnjega Celjana, kneza Urha
(9. novembra 1456) poderejo sanje o ve-
liki državi, ki jo je snoval mogočni
Herman. Ob vernih slikah življenja in
nehanja gospode v navedenih mestih
in gradovih so ob strani prelepi opisi
lepot naše zemlje z droboi folklore tako:
celjske okolice. Savinjske doline, Pla-
nine nad Sevnico, Posavja in Desenic
itd.
Roman je pisan v obliki kronike,
ki naj bi jo pisal verni služabnik Celj-
skih, »vojvodine Štajerske nekdanji de-
setnik, Berthold Aprehar, v letu Go-
spodovem, ko se piše leto 1471, v belem
celjskem mestu«. Aprehar je zastavil
pero,, da ohrani svoje spomine in to,
kar mu je povedal Jošt Soteški, zvesti
vitez Hermana Celjana, o slavi in kon-
cu svojih gospodarjev. Z njima sprem-
ljamo ob napeti pozornosti dogodke iz
življenja, ki so vplivali na usodo Ce-
ljanov: ženitev Friderika z Elizabeto
Frankopanko, življenje na gradu v
Krškem, ko stopi Veronika v krog
Celjskih, ženitev lepe Barbare Celjske
s kraljem Sigismundom, kateremu je
rešil Herman življenje v bitki pri Niko-
polju (1396), sodelovanje Celjskih v
Kostnici, kjer so leta 1411 sežgali Jana
Husa, smrt Frankopanke, Veronika in
Friderik, njena sodba in konec, prihod
kralja Sigismimda v Celje in ženitev
z Barbaro, Friderik povzdigne Celje v
mesto (1451), spopadi s fevdalci v Pragi
in na Dunaju, življenje na dvoru v
Pečuhu, opis ko pride po Savi t Celje
mlada in cvetoča nevesta Katarina
Brankovičeva, da postane samevajoča
žena kneza Urha, ki ga »celjski sen«
žene po Dunaju, Pragi in v nesrečni
konec v Belem gradu.
Pisateljica, ki je morala za to delo
pregledati bogate arhive v Gradcu in
na Dunaju, kjer je govora o Celjskih
grofih, je dobro poznala tudi splošne
razmere te dobe in z vsem tem po-
živila svojo pripoved. Tako nas uvede
v življenje srednjega veka, ko so tudi
v naše kraje prihajali vplivi renesanč-
nega življenja Italije, do česar je kazal
posebno Friderik dosti nagnjenja. Za-
radi vsega tega je zaslužilo to delo, da
smo ga prevedli v slovenski jezik. Ker
pa je, kakor že uvodoma omenjeno,
izšla prva izdaja neposredno pred za-
četkom okupacije, je prišlo menda bolj
malo izvodov te knjige v Celje in oko-
lico, kjer so še posebej zainteresirani
na tej knjigi. Zato je storila založba
»Obzorja« tem bralcem lepo uslugo, da
je izdala knjigo v novi izdaji. Preva-
jalec, dr. Niko Kuret, je svoj dober
prevod še pregledal in popravil. Slike,
s katerimi se začenja vsako poglavj«
in ki v slogu srednjeveških lesorezov
pokažejo glavni prizor poglavja, je
uspelo narisal Janez Vidic.
Bogomil Gerlanc
Celjski zbornik 1958 na vidiku
Svet za prosveto in kulturo okraja
Celje je na svoji I. redni seji dne
10. t. m. sprejel sklep o izdaji Celjskega
zbornika 1958 ter za to delo s posebno
odločbo pooblastil dosedanje uredništvo
Celjskega zbornika.
Razen tega je svet osvojil predlog za
ustanovitev založniškega podjetja v
Celju, ker vidi v njem eno najmoč-
nejših kulturnih manifestacij celjskega
kulturnega področja.
Iniciativa za omenjeni sklep je izšla
iz vrst avtorjev dosedanjih zbornikov
— I. in II. — na sestanku, ki ga je v
tednu »Celje 1957« sklicalo uredništvo
zbornika.
Formalna utemeljitev III. Celjskega
zbornika je torej izvršena. Izid in nje-
gova vsebina pa sta konec koncev od-
visna od samih avtorjev, t. j. od njiho-
vega odziva in števila oz taki primer-
nosti prispevkov, da bi zaslužili izid
v samostojni, reprezentativni celjski
publikaciji.	G.
Apel ali čevljar
(Odgovor na članek »Umetnost ali kič«)
Na prošnjo po zadovoljivem pojasnilu
o umetnosti raznih nerazumljivih li-
nij, deformiranosti itd. v modemi umet-
nosti — pisec članka ne pove nič. Očita
čevljarju, prepotentnost, zaviranje.
Kakšna gorostastnost. Naj slika vsak
modernist kakor ga je volja Nikjer pa
ni zapisano, da si obiskovalec razstav
ne bi smel upati izraziti svojega mne-
nja ali staviti vprašanja o nekaterih
anomalijah. Prav nič mi ni nerodno,
če spadam med milijone ljudi pri nas
in dmgod, ki teh ne razumejo. Razu-
mejo jih mogoče samo avtorji. Kajti
takšna stvaritev je videti vendarle pra-
vo čudo, kljub podpisu umetnika in
odobritvi mednarodne žirije.
Zaželena so zadevna predavanja s
skioptičnimi slikami, da se bo vedelo,
zakaj so vsa moderna dela kvalitetna.
Ce je ta ultramoderna umetnost na-
menjena tudi ljudstvu, potem jo naj
razume.
V. Pristovšek
PLANINSEK ANTON
Strojno ključavničarstvo
CELJE, Mariborska 81
želi SRECNO novo LETO
vsem strankam in se priporoča
za nadaljnji obisk.
Vedno vseže špecerijsko in deli-
katesno blago nudi po ugodnih
cenah in se priporoča
KOLEKTIV TRGOVINE Z ZlVILI
»RIMSKI DVOR«
CELJE, ZIDANSKOVA ULICA 1
Cenjenim strankam želi srečno ia
uspehov polno novo leto
Velenšeli Hlihoel
ELEKTROINSTALATERSTVO
Celje, Mariborska cesta 8
Izvršujemo vsa instalacijska in r
stroko spadajoča dela ter popravila
jakega in šibkega toka, v mestu in
na deželi. Delo solidno, strokovno
in po zmemi ceni. Cenjenim stran-
kam želi uspeha po!no novo leto
KOLEKTIV
Splošnega stavbnega in mizarskega
podjetja
ŠMARTNO OB PAKI
želi vsem cenjenim odjemalcem in poslovnim prijateljem mnogo
uspehov pri njihovem delu v letu 1958.
„TRGOVSKI DOM"
Slovenske 9ionjice
Trgovsko podjetje z MANUFAKTURO,
GALANTERIJO, gPECERIJO,
ZELEZNINO, USNJEM in ČEVLJI
želi vsem svojim cenjenim strankam ter vsemu
delovnemu ljudstvu mnogo uspehov
V NOVEM LETU 1958
ter se še nadalje priporoča
SVET ZA PROSVETO IN KULTURO
OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA CELJE
SPOROČA ŽALOSTNO VEST, DA JE UMRL
VLADIMIR
LEVSTIK
SLOVENSKI KNJIŽEVNIK
MOJSTRA SLOVENSKE BESEDE IN SAVINJSKEGA
ROJAKA, KI JE V SVOJIH PRIPOVEDNIH DELIH
POSTAVIL SPOMENIK SVOJI OZJI LJUBLJENI
DOMOVINI, BOMO OHRANILI V TRAJNEM SPOMINU.
30. DECEMBRA — STEV 50—51 5 TRAN
Kmetlj&ko gospodarstvo Velenie-Saleh:
KMETIJSKI OBRAT BODOČNOSTI
Kmetijsko gospodarstvo Velenje—Sa-
lek je med največjimi državnimi po-
sestvi v našem okraju, je pa tudi med
najbolj razkosanimi. 285 ha kmetijskih
površin in 84 ha gozda je raztresenih
po 14 katastralnih občinah. Arondacija
posestva? Le-ta je nemogoča, saj ni
razpoložljivih površin niti za odskod-
;iiine ob dejstvu, da se Novo Velenje
'krepko zajeda v polja in travnike.
OBRAČUN OB KONCU LETA ...
Čeprav govorimo o kmetijskem obra-
tu bodočnosti, je tudi sedanje stanje
na posestvu v razmerah, ki mu dajejo
•kvir, zadovoljivo. Letos so dobro go-
spodarili. Pridelek pri pšenici je bil
povprečno 33 stoto v na ha, pri ječ-
menu 38 stotov, pri ovsu 21 stotov, pri
krompirju 29.000 kg na ha. Sadna le-
tina je bila slaba, toda kljub temu so
prodali okoli 32.000 kg drugovrstnega
sadja. Hmelja so imeli 15 in pol stota
na ha. V hlevih imajo 70 krav, po ve-
čini sivorjave pasme, ki so letos da-
jale povprečno 2300 litrov mleka. Pole^
teh molznic imajo še 37 glav mlade
živine.
Posestvo ima seveda mnogo vzrokov,
da bi gospodarstvo pokazalo slabše re-
zultate. Toda kljub temu bodo imeli
letos, tako predvidevajo, vsaj en milijon
čistega dobička.
KAR NEKOMU PRIJA,
DRUGEGA SKRBI...
Je že tako, da vsem ni mogoče ustre-
či. Vsak je vesel dejstva, da v Šaleški
dolini raste novo mesto — Novo Ve-
lenje. Prijetno je za oko, ko človek po-
gleda, kako čez noč rastejo iz tal po-
nosne stavbe. Se prijetneje je ljudem,
predvsem velenjskim rudarjem, ki sta-
nujejo v lepih, zdravih in sodobnih sta-
novanjih. Toda čez noč ima kmetijstvo
tudi manj obdelovalne zemlje. V tem
primeru je doslej bilo zazidano okoli
23 ha kmetijskih površin državnega po-
sestva in to najboljših površin. Na
kmetijskem posestvu si želijo, da bi
čim prej dokončno zvedeli, kako daleč
bo segala zazidava. V kratkem se bo-
do morali seliti z vrtnarijo v Salek,
ker bodo sedanji vrtovi pozidani. Ve-
lenje bo potrebovalo tudi v bodoče, in
to večno več, zelenjave in sočivja,
BLIŽNJI NAČRTI...
V prihodnjem letu je na vrsti raz-
širitev hmeljskih nasadov v Smartnem
ob Paki in gradnja tipske sušilnice.
Tudi gospodarsko poslopje v Smartnem
bodo morali adaptirati. Predvidevajo,
da bodo prihodnje leto posadili 3 ha no-
vega hmeljišča pod žičnico. Poleg teh
večjih načrtov za prihodnje leto imajo
še vrsto manjših.
NAČRTI ZA BODOČA LETA ...
Vsako zlo ima svoje dobro. Ce je za
kmetijstvo rast Novega Velenja in raz-
mah rudarske proizvodnje po eni strani
trenutno škodljivo, si od tega dejstva
v bodočih letih obetajo lep napredek.
Na področjih, kjer so rudarji odkopali
premog, se sedaj na površini zemlja
ugreza. Te površine so rudniška last.
Ko bo gibanje zemlje prenehajo, v Ska-
lah in okolici bo to že čez dve ali tri
leta, bodo te površine spet lahko ob-
navljali. V prihodnjih treh letih, tako
upajo, bo posestvo pridobilo okoli 60 ha
obdelovalne zemlje. Te površine bodo
morali z buldožerji znova izorati. Pred-
videvajo, da bodo na teh zemljiščih
uredili sodobne sadovnjake. Samo po-
mislimo, kako lep pridelek lahko da
tak 50 hektarski sadovnjak?
Torej ob skromnih uspehih in pri
naporih, ki jih vlagajo, daje veliko
upanje bodočnost. Prav tako, kot nam
vsem.
Poslopje jKZeLenje—SaLeK, obrat Šoštanj
VSEM DELOVNIM LJUDEM. PREDVSEM PA VELENJSKIM RU-
DARJEM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM 2ELT KMETIJSKO GO-
SPODARSTVO VELENJE—ŠALEK V LETU 1958 OB.LO USPEHOV
Žalska občina za pomnožilev
o brin d dejavnosti
Te dni je bil v Žalcu ustanovni občni
zbor občinskega odbora obrtnih in ko-
munalnih delavcev. Ustanovitev takega
odbora so nujno narekovale potrebe, da
bi se v bodoče uspešnejše reševali mno-
gi problemi obrti in komimale v žalski
občini. Dolžnost tega odbora bo, da bo
preko zbora proizvajalcev skušal v ob-
čani uspešno reševati te probleme, saj
prav v tej občini obstojajo vsi pogoji,
da bi se obrtništvo lahko prav lepo
razvijalo. Zastopniki manjših obrtnih
delavnic so na tem zboru ugotavljali,
da oblastni organi za njihove probleme
ne kažejo dovolj razumevanja in se v
g^iavnem bolj zanimajo za tista večja
podjetja, ki več ustvarjajo. Zato bo ta
odbor delal v tesni povezavi z občino in
zborom proizvajalcev za nadaljnjo raz-
širitev in poživitev obrtne dejavnosti
na področju občine.
Tak odbor bodo v kratkem formirali
tudi v Rogaški Slatini in Šoštanju, kjer
tudi obstojajo vsa pogoji, da se komu-
nalna in obrtniška dejavnost razširi in
poživi.
ŽENA DOM DRUŽIN ŽENA DOM
Goste bomo imeli
»Zenka, za Silvestrov© se pa le iz-
kazi — imeli bomo goste«! S tako izjavo
je v teh dneh gotovo marsikateri mož
presenetil svojo življenjsko družico. Ce
v naTX)vedanem obisku sliši eospKKiinja
imena bolj znan h domačih prijateljev,
ne bo v i>rever.ki zadregi in bodo pra-
znovali pač bolj »po domače«. Zgodi pa
se, da prii>elje mož tudi tuje, ald vsaj
manj znane ljudi k praznovanju Silve-
strovega večera — in takrat, predvsem
mlada in neizkušena gospodinja rada
-zgubi glavo <.
Našim bralkam bomo zato posredovali
članek iz zadnje številke mesečnika
»Maneken«, kjOT avtorica piše, kaj mo-
ramo pripraviti, če pričakujemo obisk.
Sprejemanje gostov je neredko trd
oreh, posebno za mlajšo, neizkušeno go-
spodinjo. 2e teden dni prej je polna
skrbi, kako naj postreže, da se bodo
gostje čim bolje in udobneje počutili m
da bo imela tudi sama nekaj od takega
večera in ne bo vsa izmučena kot go-
stiteljica.
Koga in koliko gostov povabimo, je
odvisno od tega, za kaj prirejamo po-
gostitev. Za družinske praznike vabimo
predvsem moževe in ženine sorodnike,
v kolikor pa nam prostor (in seveda tudi
denarnica) dopušča, pa še ožje prijatelje
in znance. Vedno pa se moramo ravnati
pvo prostoru, ki ga imamo' na razpolago.
Za take priložnosti, ko imamo več go-
stov v hiši, je zelo priporočljivo, da pri-
pravimo jedila in pijače v obl ki bifeja.
Tako lahko gospod.nja v miru opremi
bife že pred pr.hodom gostov, nato pa
si vsak gost sam postreže z jedili in pi-
jačo, ki mu najbolj prija. Tak bife je
posebno pr ki a H en za popoldanske m ve-
černe pogostitve.
Kako ga pr.pravimo? V ta namen je
najpr.kladnejša večja podolgovata miza
ali pa dve manjši skupaj. Postavimo ju
ob steni, ker nam tako zavzemata naj-
manj prostora. Ce pa imamo.dovolj pro-
stora na razpolago, ju lahko postavimo
tako, da sta dostopn. z obeh strani. Po-
krijemo jo z lep.m belim prtom, na sre-
dino mize postavimo vazo s cvetlicami,
okoli pa razpostavimo jedila, ki morajo
b.ti okusno razdeljena v skledah, krož-
n.kih ali na podnos:jh. Poleg jedi mora
biti zadostno štev.lo razn.h jediln h
krožnikov, ki jih po vel.kosti zložimo
drugega na drugega, da zavzemajo
manj prostora. ZLice, vilice in nože zlo-
žimo drugega poleg drugega, in sicer
skupaj žl.ce, skupaj vilice in skupaj
nože. Rez.ne kruha naložimo v kopico
v lično košarico ali na krožmik. Ne po-
zabimo na večje število prtičev. Za to
so najprlkladnejšd papirnati, ki jih zlo-
žimo v posebno stojalce.
Na skrajnem koncu mize naložimo za-
dostno število kozarcev in pijače. Pri-
pravimo vino ali pivo, razne sadne so-
kove, ne smemo pa pozabiti tudi na
kislo vodo. Pijače naj bodo primemo
hladne. Na primernem mestu — naj-
bolje na majhno mizico — pa postavimo
pladenj, na katerega gostje odlagaj®
umazano posodo in katero s podnosom
vred odnašamo v kuhinjo.
Glavno jed moramo tako posrečen«
izbrati, da si jo gostje lahko vzamejo
tudi dvakrat, je pa lahko mrzla ali
topla. V primeru, če jo serviramo toploi
jo prinesemo na mizo šele takrat, ko so
že vsi gostje zibrani in jih takoj opozo-
rimo nanjo. K tej glavni jedi vzamem«
še nekaj za predjed, bodisi narezek, ri-
be, francosko solato in podobno ter ne-
kaj za poslastico (pecivo in kompote).
Na koncu postrežemo še s črno kavo,
ki jo lahko skuhamo na električnem ku-
halniku kar v sobi.
In še nekaj ne smemo pozabiti — da
je dovolj udobn.h stolov in miz aLi mi-
zic, ne glede na velikost in obliko, dm.
gost s krožn kom v roki ne hodi po sobi,
ampak lahko udobno sede in odloži
krožnik z izbranimi jedili. Ce pa takih
mizic nimamo, pa lahko vsi skupaj se-
demo za večjo jedilno mizo v sredini
sobe. V tem, slednjem pr.meru lahka
postavimo tudi pijače in kozarec na
mizo.
Gostov nikdar ne slimo k jedi in ni-
kar ne bodite užaljene, če ne jedo toli-
ko, kot bi ve želele. Vsak gost ima i>ač
svojo mero. Gosta povabimo samo en-
krat, naj še vzame potem pa ga pustimi
pri miru, saj vsak ve, da mu prisrčna
ponujamo.
Gostom skušajmo napraviti bivanje
pri nas čim prijetnejše, da bodo prišli
še radi k nam in ohranili lep spomin na
prijeten večer.
S kakšno Igračo boste napravili otroku
največ veselja?
Pomena praktičnih daril otrok še ne
razume in je zato prav, da starši poleg
teh pripravijo svojemu malčku za novo-
letno jelko tudi kakšno igračo. Vendar
pa matere dostikrat ne zadenejo, s čim
bi otroka najbolj razvesel le. Dedek
mraz in novoletna jelka sta prav za
prav najbolj otroška prazn ka, zato bo-
sta skrbna starša — pa naj bo še taka
stiska v hiši — znala za ta prazn k ku-
piti otroku nekaj zgolj za veselje in igro.
Veliko je otrok, dečkov in deklic, ki
se v teh dneh gnetejo ob izložbah in
pritiskajo svoje male nosove na mrzla
okenska stekla, da bi videli to, kar je
za njimi. Različnih starosti so in raz-
ličn h značajev, zato so različne tudi
njihove želje. Popeljimo te dni otroke
po mestu in opazujmo jih, kam se bodo
njihove svetle oči najbolj zapčile! Glej
ga malega petletnega Drejčka. Njegov
oče je precej premožen in bi mu lahko
kupil marsikaj dragocenejšega. Toda ali
je opazil, da so se Drejčkove oči s po-
sebnim hrepenenjem ustavile ob polici,
kjer so velike, živobarvne kocke naj-
različnejših oblik. 2g jih ima v mislih
pred seboj in sestavlja najbolj čudovite
stvari: železnico, tunele, mostove, stol-
pe, obzidje itd. S takim darilom bo pred-
šolski fantič najbolj zadovoljen. Zapo-
slen bo in kock se ne bo nikoli naveli-
čal, ker mu bodo nudile vedno nove
možnos^ti kombiniranja in njegova buj-
na fantazija se bo čudovito razž vela.
Kaj pa predšolsko dekletce? Ali se ni
naravnost zastrmelo v čudovito leseno
hišico, ki je opremljena s kuhinjskim
pohištvom? O, kako rada bo punika
»kuhala za družino:< in povabila svoje
pr.jateljice k »dobri zakuski«. Dož.vlja-
nje otrok ob takšni igri je zelo inten-
ziivno. In te igrače se vaša punčka go-
tovo ne bo naveličala.
Prakfčno občutje in smisel za potre-
be vsakdanjega živlienja izpr čuje
otrok, ki si je izbral nekakšno omarico
z mnogo predalčki in policami, kot j h
tudi vidimo v trgovinah. Zdaj j h polni
in zdaj spet premešča »robo< v njih.
Doma bo pri tej igrački posnemal od-
rasle pri njih delu, zraven pa tudi uril
svojo spretnost. S to gračo bodo imele
izr^no veselje predvsem dekl ce (vse
do 10 let), za katere ne smemo misliti,
da je edino punčka nj.hova najlepSa
igračka.
Nekateri dečki — pa tudi deklice so
vmes — se ustavljalo ob tehničn h igra-
čah. Saj pa so z nešteto mooiost za
sprem'njanje 'n s številn m' preseneče-
nji tudi v tesn ci zan m ve. Kr tičn' duh
devet ali desetletnega otroka ob njih
takoj išče pot, kako bi »skrivnostim«
igrače pr.šel do dana. Pa ne mislimo^
da so otroci, ki teže najibolj za tehnič-
nimi igračami suhoparni in neromantič-
ni. Ni res, da recimo deklica, ki jo m»iče
tehn čna igrača ne bi rada imela punč-
ke. Morda ji obojega res ne boste mogli
kupiti, potem se pač odločite za nek
vrsten red — saj je morda v bližini
njen rojstni dan. In če že kupujete svoji
hčerki punčko, n.kar ne kupite preve-
like in predragocene, saj se z njo ne bo
mogla (odnosno smela) po mili volji igra-
ti. Otrok nima rad prekrasne punčke,
ki jo rabi le mama za okras kavča, am-
pak ho5e imeti igračo res zase. Sama ji
rada šiva oblekce, jo preoblači, umiva,
polaga k poč tku itd. Zelo prikladne so
zato tiste punčke, pri katerih dobim«
zraven tudi posteljico, saj se vaša hčer-
kica tako rada izkaže kot »skrbna ma-
mica ;<, ki tudi v bolezni neguje svoj«
punčko.
Nad 10 let stard otroci sii tudi še radi
igrajo, vendar so njihove želje tako raz-
lične, da vam ne bi znala svetovati pra-
vega. Res pa je, da ti otroci že bolj ra-
zumejo praktična darila in bodo prar
veseli lepega puloverja, copatk, šport-
nih rekvizitov itd. Mnogo dečkov in de-
klic v tej starosti pa bo prav posebn«
razveselila primerna knjiga n se morda
poleg nekaj sladk h pr.boljškov odločite
kar zanjo V vsaki knj garni boste našli
bogat izbor in če se ne motim, se bod«
tudi letos po vseh knjigarnah prodajale
mladinske knj ge za novoletno jelko p«
globoko znižanih cenah.
Avtomehanična delavnica
Gajlek Anton
Celje, Mariborska cesta 5, telefon 24-2t
Poprav.la osebn h "n tovornih
avtomobilov
Cenjenim strankam želi srečno novo let«
Elektro mehanična delavnica
Jože DoVmcr
Celje, M'kiošičeT» Z
Telefon 22-27
Previjanje elektr'čn'h strojev, ma^jneti-
z ranje vž galnih naprav. Avtoe'ektr čar
Cenjenim strankam želi srečno novo let«
NOVOLETNO VOSCiLO
OD VOJAKOV POŠILJAJO
Fantje, ki smo na odsluženju kadrov-
skega roka v Titogradu, želimo vsem
domačim in znancem srečno in uspehov
polno novo leto 1958.
Gaber Franc
Podgoršek Viktor
Mravle Franc
Ignac Šimenc
CELJE, LEVSTIKOVA 2
želi svojim strankam srečo v 1. 1958
Specialno izdelovanje ščetk in čopičev
za industrijo, obrt, trgovino ter hišno
uporabo
Kupujemo žimo in ščetine!
Gostilna (ulk na Lavi
je obnovljena in zopet obratuje od
15. 12. dalje. Priporoča se za
obisk in želi svojim cenjenim go-
stom srečno novo leto!
FRANJO DOLŽAN
CELJE
Kleparstvo, vodovodne instalacije
želi svojim cen j. strankam obilo
sreče in uspehov v novem letu
MILOŠ KLINAR
Ključavničarstvo Celje
Drapšinova ulica 16
želi svojim cenjenim strankam
uspehov polno novo leto 1958
Vsem cenjenim gostom želimo SRECNO IN USPEHOV POLNO
NOVO LETO 1958.
Vabimo vas na prijetno SILVESTROVANJE. Rezervacije za
»Silvestrov menu« sprejemamo do 30. 12. 1957.
Poleg stalne glasbe vas bo zabaval v vrtni dvorani orkester MA-KO.
KOLEKTIV
Hotela Evropa
Kolektiv
RUDNIKA
LIGNITA
VELENJE
se ob zaključku leta zahvaljuje vsem potrošnikom in odjemalcem
za sodelovanje v preteklem letu z željo, da bi v prihodnjem letu
uspehi pri graditvi socializma bili še večji v korist naše sociali-
stične družbe. Ob prestopu v leto 1958, kliče kolektiv vsem delovnim
ljudem: SREČNO!
IZ CELJA IN ZALEDJA
Počastitev spomina Planinčevih
Na Dan JLA, v nedeljo, se je v Cin-
karniški ulici v Gaberju zbrala množica
naših zavednih ljudi pred hišo, v kateri
je do leta 1941 živela zvesta proletarska
družina Planinčevih. Uvodoma je spre-
govoril predsednik KO ZB NOV Gaber-
Je, tov. Sotošek, nato pa je tov. Ljubo
Tomažič orisal življenje in delo Pla-
ninčevih ter veličino njihovega žrtvo-
vanja.
Okupator je najstarejšega sina te
družine po strahotnem mučenju kot
talca ustrelil avgusta 1941 v Mariboru.
Potem je odpeljal starše in dve hčeri
v Auschwitz. Le mlajši sin, izprva še
v vojnem ujetništvu, je ušel podobni
usodi, a je kot borec padel leta 1944
pri Gornjem gradu. Po vojni se je iz
taborišča smrti vrnil le še oče, nekoč
delavski zaupnik v Plinarni in Cin-
karni ter zaveden marksist, a je na
posledicah prestanega trpljenja umrl
leta 1955. Izmed članov družine, nekoč
nelo aktivne pri »Svobodi«, živi le še
hčerka Marija, ki jo je rešil le novi
priimek, ki ga je s poroko privzela že
pred vojno.
ZB NOV Gaberje je storila le svojo
dolžnost, ko je vzgledno poskrbela za
spominsko ploščo na nekdanjem domu
junaške družine. To ploščo je odkril v
imenu SZDL tov. Stane Kokalj, nakar
je častna četa JLA oddala salve. Pri
ganljivi slovesnosti sta sodelovala pev-
ski zbor »Svobode« z učiteljišča in god-
ba TEP.
Po Zgornji Savinjski dolini
Na nedavnem občnem zboru organi-
zacije Zveze borcev v Mozirju, ki je z
svojimi 230 člani najmočnejša v ob-
čini, so ugotovili, da so lahko z delom
v tem letu zadovoljni. Vključili so 70
novih članov, skrbijo za otroke padlih
borcev, izdelali so življenjepise vseh
žrtev in se posvečajo izvenarmadni
vzgoji članstva. V prihodnjem letu bo-
do odkrili dve spominski plošči in še
nadalje skrbeli za politično pomemi>nost
organizacije v življenju kraja,
*
Elektrifikacija Luč in okoliških vasd
hitro napreduje. Nad 350 gospodarstev
bo v 7 naseljih imelo luč. Elekričnega
omrežja bo skupaj 70 km. Prebivalci so
zbrali doslej 30 milijonov dinarjev, pri-
spevali les in okoli 5.000 prostovoljnih
delovnih ur, pri čemer se je najbolj iz-
kazala vas Krnica. K izvedbi del, ki
bodo stala okoli 80 milijonov, so ve-
liko prispevali tudi drugi, med temi
občina in kmetijska Mdruga. Celotno
omrežje bo dokončano do konca dru-
gega leta.
*
Pred dnevi ustanovljena vodovodna
zadruga v Mozirju šteje zdaj šele 61
Članov. Predvideno omrežje bo zajelo
dve vasi z 500 gospodinjstvi okoli 2000
prebivalcev. Z gradnjo so že začeli. Prva
sredstva je dala občina.
*
Delo pri gradnji zdravstvenega doma
v Mozirju, ki bo eden najsodobnej-
ših v okraju, se približuje h koncu.
Verjetno bo za Novo leto zdravstveni
dom odprt. Sredstva za gradnjo so pri-
spevala občina in Zavod za socialno
zavarovanje v Celju.
Na nedavni občinski mladinski kon-
f^nci v Mozirju so se mladi državlja-
ni dosti pomenili o svojem delu, uspe-
hih in načrtih. Na konferenci je bil
navzoč tudi predsednik CK LMS, tov.
Tona Kropušek.
»POSLEDICE TUBERKULOZE«
V GOSPODARSTVU
SLOVENIJE
Pred dnevi je izšla iz tiska brošura
»Posledice tuberkuloze v gospodarstvu
Slovenije«. S to brošuro je pri nas prvič
obravnavana bolezen kot gospodarski in
družbeni problem na podlagi konkret-
nih izračunov o gospodarstvu. Brošura
je namenjena predvsem gospodarstveni-
kom in zdravstvenim delavcem, ki naj
bi iskali učinkovitejše metode za pre-
prečevanje bolezni.
Brošuro lahko naročite pri Glavnem
odboru Rdečega križa Slovenije, Ljub-
ljana, Resljeva c. 14 a in stane 400 din.
IZ KOZJANSKE OBCINE
Zbori Volivcev —
krajevne skupščine
Mali odbori SZDL so se spojili, da so
postali močnejši. V Lesičnem so pri iz-
biri odbornikov spoznali, da bo uspeh
večji, kolikor boljše bo nadzorovanje
dela in kolikor večje zanimanje za se-
stanke. SZDL mora skrbeti, da bodo
zbori volivcev spet krajevna skupščina,
ki bo zajela vsa domača vprašanja, de-
lo društev in organizacij in volivcev od
časa do časa seznanjala z delom občine
ter okraja. Povsod mora biti pomoč
SZDL otipljiva.
Volitve so bile v obeh volilnih eno-
tah, v Lešdčnem in na Pilštanju, prav
dobre. Odborniki in njihovi svojci so
bili pri izpolnjevanju državljanskih dol-
žnosti za vzgled svojim sodržavljanonv.
Najvažnejši činitelj na vasi je za-
družništvo, za to si mora novi odbor
na moč prizadevati, da bo lahko zadru-
ga tekmovala v napredovanju z drugimi
kmetijskimi zadrugami.
Gradnja nove šole v Lesičnem je po-
stala stvarnost. Sedaj bodo zajeli zbi-
ralnik vode za napeljavo vodovoda.
Zgradili bodo tudi cesto do stavbišča.
COKLE NA VITANJSKI CESTI
Morda bi kdo mislil, češ, pomanjkanje
in revščina. Toda ni res tako. V Vitanju
in vaseh pod Pohorjem je to neke vrste
kos narodne noše. Je že mogoče, da so
cokle cenejše kot čevlji, toda nič manj
tople niso. Seveda je potrebna spretnost
pri hoji, kajti kdor je navajen čevljev,
bi zelo nerodno prestopal v tem negiblji-
vem obuvalu. Za na njivo, travnike, po
hlevu in gnojiščih so cokli res pripravna
reč. Ko je delo opravljeno in hoče človek
v hišo, enostavno stopi iz cokel pred hiš-
nimi vrati, da ne nosi blata v izbo.
Pismo Zagrajčanov
Turisticno-olepševalnemu društvu
v zadnji številki Celjskega tednika
smo čitali o uspehih in o nadaljnjem
delu celjskega Turistično olepševalnega
društva. Med drugim je v programu
gradnja nove pešpoti ob levi strani
Domovega kamnoloma na Stari grad.
Priznavamo velika uspehe Turistično
olepševalnega društva, ki je s svojim
požrtvovalnim delom v veliki nieri pri-
pomoglo, da je Celje eno najlepših meSt
naše ožje in širše domovine in smo mu
zato tudi zelo hvaležni. Boli nas pa
gradnja nove pešpoti ob levi strani
Dornovega kamnoloma na Stari grad.
Zakaj? Na Stari grad imamo že avto-
mobilsko cesto in kar 3 ali 4 pešpoti
iz raznih smeri. Nimamo nič proti peti,
novi pešpoti, ki jo gradijo po gozdu ob
levi strani Dornovega kamnoloma, ki
bi služila edino izletnikom, če so fi-
nančna sredstva na razpolago. Vseka-
kor pa bi bilo umestno, da se stara,
že obstoječa pešpot, ki vodi ob desni
strani Dornovega kamnoloma tudi na
Stari grad, uredi, da bi bila ob vsakem
vremenu prehodna. Od te poti se na
vrhu klanca odcepi pot proti razvali-
nam, pot sama pa vodi naprej v Za-
grad in dalje proti Osenci. V vasi Za-
grad seka cesto, ki vodi na Stari grad
z južne strani, in po kateri se vršijo
vsakoletne motorne dirke. To pot upo-
rabljajo v lepih pomladnih in poletnih
dneh številni izletniki. Dnevno pa upo-
rablja to pot čez 100 prebivalcev Za-
grada, posebno odkar ni več Grenadir-
jeve brvi, uporabljajo to pot delavci,
šolarji in gospodinje, ki hodijo v me-
sto nakupovat. Ta pot pa je v deževnih
dneh in v snegu neprehodna. To ni več
pot, to je »drča«. Ob vznožju poti pa je
Betonov drobilec kamenja, ki daje gra-
moz za posipanje cest in poti.
Ta pot je tudi od Betonovega dro-
bilca do vrha klanca razsvetljena, na-
prej nam pa sveti samo odsev močnih
električnih žarnic, ki osvetljujejo raz-
valine Starega gradu, mi pa gazimo na-
prej po temi in blatu.
Tudi vodovod na Stari grad je na
vrsti. To je za pozdraviti. Ob tej pri-
liki pa upamo, da bomo prebivalci Za-
grada, ki zajemamo sedaj vodo za ljudi
in živali iz raznih mlak in potočkov,
tudi prišli do dobre in zdrave pitne
vode,
Zagrajčani
IZ SLOVENSKIH KONJIC
V	»Konusu« so spet pričeli s priljub-
ljeno in uspešno obliko izobraževanja
razpravljati o raznih stvareh. V obliki
diskusijskega večera so pred dnevi raz-
pravljali o zaključnem računu podjetja.
Udeležilo se ga je precej članov delav-
skega sveta, sindikalnega odbora in pa
drugih organizacij v podjetju. V istem
podjetju so nedavno organizirali stro-
kovni tečaj, na katerem bodo delavci
pridobili potrebne kvalifikacije. Zani-
manja je precej in število udeležencev
kar lepo, čeprav je še precej takih, ki
bi se lahko .bolj zavzeli za lastno izobra-
ževanje in da bi dosegli kvalifikacije.
Konjiška knjižnica bo končno le pri-
šla do boljših, sodobnejših prostorov. V
gornjem nadstropju kulturnega doma
bo imela knjižnica tudi čitalnico, med-
tem ko bodo v kletnih prostorih uredili
delavnice za ročno delo učencev višjih
razredov sedemletke.
Pred dnevi je upravni odbor kredit-
nega s!klada za gradnjo stanovanjskih
hiš razpravljal o izkoriščanju kreditov
v letošnjem letu. Ugotovili so, da so ko-
ristniki sproti izrabljali razpoložljiva
sredstva. Za bodoče leto je upravni od-
bor zaprosil za posojilo iz republiškega
sklada, kar bo gradnjo stanovanj v Slov.
Konjicah pospešilo.
V	tem času pa so zgradbe za prosvet-
ne delavce v Stranicah hitro rastle. Te
dni jih bodo pokrili in začeli z notra-
njimi deli. Tako bodo razbremenili učil-
nico, ki je bila sedaj zasedena kot sta-
novanje,
PSICA NEGUJE MLADO MUCO
Pred kratkim je lovec Franc Zapušek
iz Litije kupil pri lovcu Alojzu Koc-
murju v Šentjurju pri Celju psico pa-
sme jazbečar. Kupec je psico odpeljal
v Litijo, kjer se je kmalu privadila no-
vemu okolju in je postala gospodarju
zvesti spremljevalec zlasti na lovu. Pri-
šel je čas, ko bi se psica morala oplo-
diti, toda tega niso napravili.
Nekega dne pa se je zgodil zanimiv
primer, kakršnega lovci in ljudje, ki
poznajo to pasmo psov, ne pomnijo.
Psica je na nekem travniku ujela mla-
dega mačka in ga v gobcu prinesla na
gospodarjev dom, ga spravila v pasjo
hišico in ga pričela negovati kot svo-
jega mladiča. Psica vedno spi z njim
v hišici. Za svojega mladiča se strašno
boji in ga skrbno čuva. Ta matermska
ljubezen traja že več kot mesec dni.
Kakor pravi pejšnji lastnik psice, te
vrste psi sploh ne morejo trpeti mačk
in jih na grd način pokončajo, če le
pridejo do njih. To je zares redek in
2:animiv primer!
TROJČKI V CELJSKI PORODNIŠNICI
Minulo soboto, 21, decembra Je na
porodniškem oddelku celjske bolnišnice
Marija Jezemik rodila trojčke: Majdo,
Ivana in Branka. Mati je stara 34 let
in je doma iz Strmca 22 pri Vojnlku.
Porodnica in vsi trije otročički se dobro
počutioj.
V celjski porodnišnici je rojtvo troj-
čkov redek dogodek, saj so se tu troj-
čki zadnjikrat rodili leta 1952.
Jezemikova družina je z rojstvom
trojčkov narasla na 6 družinskih članov.
Zakonca bosta imela nemalo skrbi, zla-
sti še v začetku, ko bo treba hkrati ne-
govati in hraniti tri novorojenčke. Zato
bo trenutno vsakršna pomoč tej družini
lelo dobrodošla.
tJENE NA CELJSKEM TRGU V TEM
TEDNU
Cene v oklepajih pomenijo za privatni
sektor.
Krompir 12—14 (14—18), krompir novi
60 (—), čebula 40—70 (60—100), česen
160 (180—250), fižol v. 80 (70—90), fižol
n. 56 (50—70), solata 50—64 (50—80),
cvetača 70 (—), špinača — (100—200),
motovileč 100 (100—200), radič 146 (150
—250, zelje gl. 12—14 (14—40), zelje rib.
40 (35—45), repa sv. 8 (12—20), repa rib.
—	(25—35), pesa 30 (30—40), ohrovt 34
(30—40), peteršilj 40 (40—100), zelena 40
(60—100), korenjček 40—50 (20—70), ko-
leraba - (30-40), hren - (120-200),
kis — (30-^0), sadje suho — (80—150),
orašidi 380 (—), slive suhe 270 (120—
150), fige suhe 160—200 (—), gobe suhe
—	(1500), orehi celi 220 (200—240), orehi
lušč. 740—750 (700—750), rozine 400 (—),
med v steklenicah 100—250 (—), limo-
ne 300 (—), mleko — (36), skuta — (160),
smetana — (240), maslo — (500—560),
l^ure — (420—650), piščanci — (220—
320), piščanci na kg — (320), jajca 22—
24 (20—25), koruza — (40—50), pšenica
—	(50—55), oves — (40—50), ječmen —
(40—45), zajci — (200—600), jabolka 50
do 80 (50—90), grozdje — (100), ribe —
(160), buče jedilne — (10—20), nešpli —
(50—70 ješprenj — (80), pomaranče 220
(0), prosena kaša — (100), redkev 18
(20—30), pori 40 (40—60).
V čas« od 14. do 21. decembra IfS? je bilo
rojendh 18 dečkov in 25 deklic.
Poročili so se:	'
Avgust Vohar, poSlni islužbenec in Terezija
Slrnfc. delavka, oba iz Celja. Ivan Bricl. elektro-
Mehanik iz Trbovelj in Marija Mrslavič, nata-
karica iz Mosteca. Janez Smajdek, ključavničar
in Štefanija Rečaik, uslužbenka, oba iz Celja.
Stanislav Verdev, delavec in Ljudmila K^mpol-
iek. poljska delavka, oba z Zadobrove. Janez
Jazbinšek, stroj, ključavničar iz Stor in Vida
Gradišnik, vrtnarka iz Celja. Stanislav Petauer,
•troj. ključavničar in Gizela Vode»ik, namescen-
ka. oba iz Celja. Aaton Hrastnik, radar iz Recice
ia Marija Sikar, koUižka atrežnica iz Celja.
Umrli so:
Jožica Brandjč, »trok iz Sutljanske Poljane,
stara I leto. Josip Leon. vzdrževana oseba iz
Celja, stara 85 let. Staako Pogelšek, otrok iz
Vodenove^a, star 1 leto. Jožefa Podgoršek, g«-
»pjHlinja n Celja, stara let. Marija Zorko,
tedpiranka sbc. nkrbktva iz Celja, stara 82 let.
jurij Pavič, delavec iz Lukovščaka, star 5? let.
i>aačiika Ramšak, gospodinja iz Štor, stara W
let. Martin Vidali, posestnik iz kamne gore.
Z razbeljeno mastjo se je opekel po
telesu Dušan Hiršberger iz Kasaz pri
Petrovčah,
Na Ljubljanski cesti je osebni avto
podrl Filipa Stefančiča iz Založ pri
Polzeli. Stefančič je dobil poškodbe po
glavi in nogah.
Pri kroženju betonskega železa si je
iztaknil levo oko Vinko Podhraški iz
Brezna pri Humu ob Sotli.
Pri padcu si je zlomil nogo Jakob
Zupane iz Zabukovce.
Pri delu si je poškodoval nogo Vinko
Srnec iz Sp. Hudinje.
S kolesom je padel Franc Grudnik
iz Poljane pri Radmirju. Poškodoval si
je glavo in dobil pretres možganov.
Kari Bobik iz Boharine pri Vitanju
je padel z avtomobila. Zlomil si je roko,
Leopold Piki iz Cepelj pri Vranskem
se je peljal s kolesom. Povozil ga je
osebni avto. Dobil je težke poškodbe na
glavi in zlom noge. Nezavestnega so
prepeljali v bolnišnico.
Pri obešanju na avtobus je padel in
si poškodoval glavo Ivan Starovašnik
iz Liboj,
.Z glaževino si je prerezal roko v za-
pestju Jože Seme iz Vojnika.
Le mojhno nepozljiuost zodostuje
Zima je tu. Ceste so postale spolzke, zlasti še asfaltne. Šoferji bodo morali pove-
čati svojo opreznost, kajti na tako gladkem cestišču je dovolj samo majhna ne-
pazljivost in nesreča, ki nikoli ne počiva, je še hitreje tu. Zato: vozi počasi, da
prideš, kamor si namenjen. Kajti če boš divjal, se lahko vožnja konča v bolniš-
nici, če ne še huje...
KOMISIJA ZA IMENOVANJE DIREKTORJEV PRI OBC. LO CELJE
razpisuje
mesto POSLOVODJE za samostojno trgovino »Ložnica« Celje
Pogoj: visokokvalificiran trgovski delavec, — Ponudbe z življenjepisom
in opisom dosedanjih zaposlitev ter potrdilom o nekaznovanju je poslati
na tajništvo ObLO Celje, do 10. 1. 1958.
KOMISIJA ZA IMENOVANJE DIREKTORJEV PRI OBC. LO CELJE
razpisuje
mesto UPRAVNIKA za Obrtno podjetje
»Kolarstvo, mizarstvo in strugarstvo« Celje, Stanetova ul, 22
Pogoji: obrtni mojster ali visokokvalificiran delavec iz kolarske ali
mizarske stroke z najmanj 10-letno prakso na vodilnem mestu. —
Ponudbe z življenjepisom, opisom dosedanjih zaposlitev in potrdilom
o nekaznovanju je poslati na tajništvo obč. LO Celje do 10, 1. 1958.
Podielje »UMETNI KAMEN«
V ROGAŠKI SLATINI
ZELI VSEM SVOJIM NAROČNIKOM, POSLOVNIM PRIJATELJEM
IN DRUGIM DELOVNIM LJUDEM
SRECNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 1958
Obenem se zahvaljuje za dosedanje zaupanje in pomoč ter se priporoča.
TOVARNA VOLNENIH ODEJ
Škofja vas pri Celju
želi T novem letu 1958 vsem svojim poslovnim prijateljem
mnogo zadovoljstva in še večjih uspehov.
Izdelujemo vse vrste volnenih odej v vseh pastelnih barvah.
Izdelava kvalitetna — cene solidne. — Za nakup se še nadalje
priporočamo.
30. DECEMBRA — STEV. 50—51 4 STRAN
ŠPORT
Stanko Lorger - najboljši športnik
leta v celjskem okraju in v Sloveniji
Naš list je že drugič izredel ankelo o izbiri
ajboljšega športnika leta v celjskem okraj«.
Tudi leto« smo prepustili izbiro naši srednje-
š«Uki in delavski mladini. Anketiranih je bilo
14M mladincev in mladink iz 1. in II. gimnazije,
čiteljišča, ESŠ, IKS in MIS Štore. PoglejMO
^ rezultatih:
1.	Lorger Stanko	14.4?»
2.	Lešek Koman	H.rsi
9. Važič Simo ll.ftlft
4.	Vipotnik Andrej	8.778
5.	Brodnik Jože	7.501
6.	Šikovec Olga	5.J85
7.	Slamnik Ančka	5.«54
8.	Naraks Franc	5.»)5
9.	Verk Emil	i.97i
li. Kopitar Jože	2.581
11.	Belaj Amalija	1.78«
12.	2upunčič Igor	1.711
13.	Marinček Slavko	1.377
14.	Uršič Domink«	l.lli
L«Tger Stanko je letos povsem zasluženo ost«-
iil ta naslov, ki so mu ga izglasovali tudi
slovenski Soortni novinarji, obenem pa tudi
delavci Celja v anketi rodia Celie.
Kp je naš športni uonisnik obvestil tov, Lor-
ferja o izidu ankete je le-ta dejal: »Zahvalju-
em se celjski srednješolski in delavski mladini
na priznanju. Preseneča me velika športna raz-
gledanost mladine, ki jo je pokazala pri tej
anketi saj srečam med najboljšiimi vse tiste
moje tovariše, ki so si s trdim treningom pri-
borili vstop med najboljše v državi, do vključ-
no osmega mesta pa smo tudi vsi letos nasto-
pali v državni atletski reprezentanci. Zame je
bilo letošnje leto uspešnejše od	pa če-
prav sen na zadniih olimpijskih igrah bil peti
na visokih ovirah. Zakaj? Za seboj imam 7
nednarodnih zmag, ki sem jih izbojeval v Mo«.
kvi, Pragi, Parizu, Beogradu, Rimu in dvakrat
v Atenah. Postal sem svetovni študentski prvak,
že petič zapovrstjo balkanski prvak in zmagal
sem tudi na dvoboju Balkan : Skandnavija
8i;stkrat sem letos izenačil državni rekord na
visokih ovirah, dvakrat pa na lOOIt Pa še načrti
Za leto 1958? In odgovor: »Moj prvi start t
1958 let« bom inel februarja na univerzi na
prirodoslovno-natematični fakulteti, kjer me še
čaka nekaj izpitov. Sicer sem pa že pričel 8
pripravami za evropsko prvenstvo, ki bo t
Stockholm«. Upan, da se bom uvrstil na tem
prvenstvu na visokih ovdrah v finale, tam
pa ... C Tu je Lorger prekinil z govorjenjem
m se nasmejal. Pa je ponovno povzel besedo:
>Vsake prognoze so tako nehvaležne. Tu bo
Nemec Lauer. Počakajmo raje na finalni tekle
OLIMP : GARNIZIJA CELJE - 7:2
t počastitev Dneva JLA sta se srečali na igri-
šču Olimpa enajstorici domačega Olimpa in mo-
štvo JLA iz celjske garniz,ije. Nogometaši Olimpa
so bili mnogo boljši in so zasluženo zmagali z vi-
sokim rezultatom 7:2.
KEGLJANJE
Zaključeno je podzvezno prvenstvo posamez-
nikov za celjski okraj. Tudi na kegljišču so
možna presenečenja, kar je tokrat dokazal na-
darjeni kegljač Lubej, ki je premagal favorita
Vanovška in Marinčka. Rezultati prvih tekmo-
valcev na lestvici so prav dobri in kažejo, da se
kvaliteta tega športa pri nas vidno izDoljšuje.
Pa poglejmo knko »o pod!r-»li Voi»lfe na 2X''0I
lučajev: 1. Lnbej liM, 2. Marinček 1471, 5. V«-
novšek 1444, 4. Augorc (vsi lieiou) lk61, 5. kraujc
(DES Šempeter) 1439 itd.
NOVA ATLETSKA INŠTRUKTORJA
Pred dnevi sta v Ljubljani na Višji šoli ««
telesno vzgojo polagala izpite za atletska inštruk-
torja tov. Peterka Andrej in Kovač Vili. Oba st«
se tndi pred takšno preizkušnjo odlično odre-
zala kot sicer na tekmovanjih. Peterka je polo-
žil izpit z odliko. Kovač pa s prav dobrini aspe-
hom. Čestitamo! 2eleli bi le, da bi se tudi ostali
starejši atleti, ki so prenehali s tekmovanjem in
imajo »žilico« za instrnktorsko-trener^ko drlo,
posvetili temn del« in aii pridobili ustrezno kva-
litikacj«. T«di v atletiki občutno primanjkuj«
8po«oJ)«ib i«Btraktorjev in trenerjev . ..
NOGOMET
NOGOMETAŠI CELJA - NAJBOLJŠI IZ CELJ-
SKEGA OKRAJAl
T« »gotovitev drži seveda za razporeditev mo-
itev ob zaključku jesenskega dela prvenstva v
enotni nod^vezni 'iei. No — o.b zaključku prven-
tval Nekolik« laži je t prejšnjem stavku, kajti
zaradi protestov je cas picuiiei nogometaše, da
o morali odložiti srečanja Olimp : Celje in
Celje : Usnjar na prihodnje leto . . . 2e drugič
odigran« prvenstvena tekma med Celjem in
Olimpom je bila ponovno razveljavljena, tako
da bodo spomladi igrali kar tretjo za nesrečne
točke! Ne gre tu za komentiranje o pravilnosti
oz. nentemeljenosti posameznih protestov, ki jih
je bilo na kupe v tej ligi. Vsekakor bi se naj
naši nogometni funkcionarji sprijaznili z dej-
stvom, da se naj nogometna srečanja odločijo na
zelenem polju, ne pa po vseh mogočih in nemo-
gočih paragrafih. V medsebojnih borbah med
športniki se naj pokaže kdo je boljši!
Do spomladi pa izgleda lestvica tako-le, nič
kaj spodbudno za udeležence iz celjskega okraja.
Nogometaši ZSD Celja so v nedeljo Igrali t
Rogatca proti Bratstvu in so zmagali s tesnim
izidom 4:3 (2:0)! Tako so se pomaknili pred vse
udeležence iz celjskega okraja v tem tekmova-
nju. Celjani še imajo možnost, da v zaostalih
dveh tekmah spomladi pred pričetkom drugega
dela tekmovanja dosežejo udeležence tudi iz
trboveljskega okraja, ki so sedaj v tako strnje-
ni skupini pred vsemi _ nogometaši iz celjskega
okraja. Sicer smo razočarani nad marsikaterimi
adeleženci v tem tekmovanja, ker smo pričako-
vali res nekoliko več znanja in višjo uvrstitev
v tabeli. To velja zlasti Za izkušene nogometaše
Celja, Rudarja, Usnjarja in Kovinarja, ki imajo
dovolj rutine iz tekmovanja v prejšnji maribor-
k*-celjski ligi. Zadovoljni smo lahko le z novin-
cem Olimpom, ki se kar uspešno prebija v tej
ligi, pa tudi nogometaši iz Rogatca kljub zad-
njemu mestu vedno kažejo zobe svojim na-
sprotnikom. Počakajmo do pomladil Morda bodo
v zimskem času le mislili na vadbo in priprave
za drugi del tekmovanja, ki bo odločal o končni
razvrstitvi. i^Iorda pa bodo udeleženci iz našega
Akraja tokrat uspesnejšll
DEVET NOVIH NOGOMETNIH SODNIKOVI
Pred dnevi so bili v Celju izpiti za nogometne
sodnike. Od 9 kandidatov je izpite položilo 7,
med njimi tov. Lapajne in Blekač s celjskega
okraja. Tako so se vrste nogometnih sodnikov po-
množile. Dne 12. I. 1958 bodo ob 8. uri v pro-
storih CNP zborovali sodniki iz podzveze nogo-
m«tmLh sodnikov Celje.
22M MLADINE IN PIONIR IFT NA ORIENTA-
CIJSKIH POHODIH
Dijaki in dijakinje I. in H. celjske gimnazije
•o nenosredno pred Dnevom JLA v počastitev
'lega dneva izvedli tekmovanja v orientacijskih
pohodih. Na tekmovanju je nastopilo rekordno
Število 321 ekip z 220« udeleženci. Ulire Celja in
bližnja celjska okolica »ta oživeli od številnih
tekmovalcev. Tu »i videl skupine s kartami,
drugje zopet ljudi, ki so merili razdalje, tretji
so se ukvarjali s skiciranjem terena, nove sku-
pine so naravnavale kompase itd. Ni kar tako
Boditi po določenih azimutih in z označbami n«
kartah. In v sami naravi — kako je bilo treba
iskati nesrečne oznake po drevjn, ugotavljati v
tem letnem času razne kulture, zgodovinske zna-
menitosti, spoznavati celjsko industrijo, knltnrne
spomenike, poznati p^robno zemljepisje in zgo-
dovino celjske kotline itd. Zapletena^ so bila
Tprašanja in so posegala domala v vse učne pred-
mete na gimnaziji. Mladinci so morali pokazati
svoje sposobnosti še v streljanju. Skratka šlo je
C« res in treba je bilo složnega dela vsake sku-
pine, da so bili kos postavljenim nalogam. Pro-
ge so bile dolge od 4 do 14 km pač po starosti
in zmogljivosti nastopajočih. In rezultati, ^a
agrade? Nagrad prav nič, kot je to že običaj
na šolskih tekmovanjih! Morda je bila mladim
ljudem najlepša nagrada, da so preživeli zopet
4an v prirodi, da so doživeli zopet marsikaj le-
pega in koristnega in da so se navdušili za to
novo športno panogo.
NA PRVEM MESTU STRELSKI DRUŽINI TEMPO
IN IVO LOLA RIBAR
Okrajni strelski odbor je n« Da« JLA org««':
«iral tradiconalni patrolni tek s streljanjem, ki
se ga je udeležiilo 18 moških in 2 ženski ekipi.
Letos je bil start i« cilj pri Domu JLA, proga
pa je vodila do Skalne kleti, od tu pa preko
mostiča čez Voglajno, ob železniškem nasipu m
po Ulioi XIV. divizije na Titov tr| in po Tenor-
ski oesti do doma JLA. Poleg ekip iz strelskih
družin smo letos srečali med tekmovalci tudi
lastopnike šol lin tabornike! Pri moških je zma-
fala SD TEMPO, ki ie potrebovala za progo
•,14, imela pa je 12« krogov pri streljanju, da
je po odbitkih njen uraden čas 4:14. V ekipi so
nastopili Jager Tonček, Tržan Ciril in Gmajner,
Vrstni red ostalih: 2. SD I. celjska četa 4:44.5,
3. U. gimnazija - VII. a 5:11.4, 4. SD Kovinar
Store 5:21.9, 5. Rod gorskih borov II. skupina
7:87 itd. Prd ženskah je zmagala ekipa SD Iv®
Lole Ribarja (sestre Leban) s 5:04.2. ^
Ob zaključku tekmovanja je tov. major Fi*l
zmagovalnim ekipam izročil v imenu prireditelja
prehodna nokala, darili Okrajnega odbor« lU
NOV in Okrajnega sindikalnega sveta.
Ob zaključku starega leta
Običaj je, da ob zaključku leta polagamo obračune svojega dela in
usmerjamo obenem pogled naprej v novo obdobje, ki je pred nami. Tudi
v športu ni drugače. Zato smo se obrnili s prošnjo za kratek prispevek
najodgovornejšim telesno vzgojnim in športnim delavcem, predvsem tistim,
ki predsedujejo okrajnim organom v telesni vzgoji in športu, ki so najpo-
membnejše za našo družbo in imajo na naših tleh določeno tradicijo in
priljubljenost. Ne moremo hkrati kar v Novoletni številki objaviti vsega.
Zato ga bomo porazdelili še na prihodnje številke! Pa prepustimo besedo
tistim, ki usmerjajo našo telesno kulturo.
Tot. ABČik Janko, predsednik Okrajne zveze
Partizan
NA POTI NAPREDKA
Orientacij« »aše uprave, ki jo je sprovajala
T življenje, je bila, da je osnova naše organiza-
cije društvo, ki mora samostojno zaživeti in
rrfevati v glavnem vse probeme v okviru ob-
čine, v okviru našega komunalnega sistema v
tesnem sodelovanj« z vsemi ostalimi organiza-
cjarai.
Uspehu nis« izostali. Napredek je tu. Število
članstva se nam je dvignilo, sistem vadbe je
postal pestrejši, uspešno se rešuje problem vod-
nikov in materialni problemi. Nismo uredili še
vseh problemov aiti rešili vseh vprašanj. Manj-
ka nam organ, ki bi v okvir« komune povezoval
društva mM seboj, ki bi skrbel skupno s SZDL
Ea ustanavljanje novih društev Partizan na na-
šem podeželju in industrijskih krajih. To funk-
eijo oi aaj vršile občinske zveze Partizana, ki
ji.U bu treua v prihodnjem letu ustanoviti v vseh
občinah. S športnimi organizacijami v našem
okraju smo našli skupen jezik, pri delu si po-
magamo, č«titi je sproščeno sodelovanje. Treba
pa bo v novem letu to sodelovanje še razširiti,
saj je vrsta vprašanja ki jih lahko skupno bolje
rešimo in dosežemo pri delu še boljše usuehe.
To sodelovanje bi naj dobilo konkretne oblike
pri propagandi, vzgoji vodnikov in inštruktorjev,
v skupni organizaciji tekmovanj in v skupni upo-
rabi objektov za telesno kulturo. Pomanjkanje
vodnikov v naših društvih je še vedno eden naj-
težjih problemov, pa čeprav smo organizirali
tečaj, ki se ga je udeležilo 32 vodnikov in vodnic.
Strokovno izobrazbo vodniškega kadra bo treba
spopolniti i« omogočiti amaterskim delavcem, da
bodo prišli tudi do ustreznega zvanj« preko iz-
pitov. Pri rešev&njn tega problema računamo
na pomoč Društva profesorjev in učiteljev te-
lesne vzgoje v Celjn, obenem pa na sodelovanje
z Višjo šolo za telesno vzgojo v Ljubljani. Treba
bo še rešiti vprašanje lastništva telesno-vzgojnih
objektov v sistemu družbenega upravljanja. Vse
objekte bo treba dati na razpolago vsem ljubi-
teljem telesne kulture ne glede na njihovo dru-
štveno pripadnost. Pri bodočih gradnjah pa bo
treba skupne akcije s šolami in športnimi orga-
Nastop mladine Partizana Mozirje
nizacijami, da bomo postopoma v vseh krajih
prišli do potrebnih igrišč in telovadnic. Od tega
bomo imeli vsi koristi. V okviru oboin so mož-
nosti, da nam pomagajo urejati in reševati vse
te probleme, saj smo že v letošnjem letu čutiU
veliko razumevanje za vse naše probleme in smo
dobili tudi že izdatno pomoč.
In želje za leto 1958? V gornjih vrstah sem
nanizal dovolj probemov. In če jih bomo uspešno
reševali tudi v prihodnjem letn, bomo zopet lah-
ko ugotovili nadaljnji napredek partizanske or-
ganizacije. Nobenih ovir ni več Za sproščeno
delo v Partizanu. Zmagala so zdrava načela, na-
predna smer, sedaj pa je ves uspeh odvisen od
ljudii T društvih kako bodo prijeli za delo!
Nadaljevanje na 8. strani
Obveščamo vse živinorejce iz Celja in
bližnje okolice, da osemenjujemo v
Veterinarskem zavodu na Lavi dnevno
ob 11. in 16. uri, ob nedeljah In praz-
nikih samo ob 11. uri. Prosimo, da se
umika zaradi nemotenega dela točno
držite.
Uprava Veterinarskega zavoda
Celje
OBJAVE IN OGLASI
POZIV
Na podlagi čl. 54 in 40 Zakona o narodni
obrambi Ob. LO Celje pozivamo vse mladince,
rojene v leta 1940, ki stanujejo na območju
občine Celje, da se vpišejo v seznam obvezni-
kov — nabornikov.
Vpis bo pri krajevnih uradih Skofja vas, Store
in Šmartno v Rožni dolini za obveznike — na-
bornike, ki stanujejo na njihovem območju.
Za obveznike — nabornike mesta Celja na
odseku za Narodno obrambo pri Občinskem
LO Celje, Gregorčičeva 5, soba 1 po naslednjem
dnevnem in abecednem redu:
14.	L od črke A-C
15.	I. od črke C-F
14. I. od črke G-J
17.	L črka K
18.	I. od črke M-L
28. I. od črke N-P
21.	1. od črke R-S
22.	L od črke Š-T
23.	I. od črke U—Z
Vpisovanje bo dnevno od 7. do 12. ure.
Opozarjamo mladince letnika 1940 kakor tndi
starše, vsa podjetja, urade in druge ustanove,
kjer so ti mladinci zaposleni, da bomo uvedli
proti njim kazenski postopek na podlagi Zakona
o narodni obrambi, če se ne bodo odzvali po-
zivu za vpis v seznam nabornikov.
Vsak mladinec mora imeti s seboj pri vpisu
osebno izkaznico.	Predsednik obč, LO
Andrej Svetek
AVTOBUSNI PROMET CELJE
obvešča
Ob novoletnih praznikih obratujejo avtobusne
proge po naslednjem redu:
Dne 1. in 2. januarja 1958 obratujejo avto-
busne proge po nedeljskem voznem redu.
Dne 2. januarja vozijo avtobusi po izrednem
voznem redu iz končnih postaj v Celje na na-
slednjih progah:
iz Planine	ob 13,00 uri
iz Bistrice ob Sotli ob 12,45 uri
iz Loke pri 2asmu ob 12,00 uri
Vsa ta vozila se bodo 2. januarja vračala
nazaj na končne postaje iz Celja po normalnem
voznem redu.
Avtobusna proga Šmartno ob Paki—Solčava
obratuje od 27. 12. 1957 do vključno 3. janu-
arja 1958 vsak dan do Logarske doline.
AVTO-MOTO DRUŠTVO »SLAVKO ŠLANDER«
CELJE
priredi za svoje člane
SILVESTROVANJE
v prostorih restavracije AD Kladivar. Pričetek
ob 20,30. Rezervacije sprejema Trglavčnik Ivo,
urar, Stanetova 20, Celje. — Istočasno želimo
vsem članom in simpatizerjem društva srečno
in uspehov polno leto 1958.
Amaterji, ne pozabite podaljšati vozniških
legitimacij!	Odbor
PLANINSKO DRUŠTVO CELJE bo imelo občni
zbor 8. 1. 1958 ob 19.30 v stekleni dvorani
hotela Evropa.
OBVESTILO
Obveščamo vse komitente, da dne 3. januarja
1958 zaradi internega dela ne bomo poslovali z«
stranke.
Komunalna banka Celje
LJUDSKA TEHNIKA - FOTO-KINO AMATER.
SKI KLUB, CELJE
obvešča fotoamaterje da bo fotoamaterski te-
čaj enkrat tednsko po 2 uri, in sicer vsak če-
trtek ob 14,45 v klubski dvorani, Šlandrov trg
(Sindikalni dom). Resni interesenti se lahko
prijavijo in vpišejo ob navedenih dnevih in na-
vedeni uri v klubski dvorani. Tečaj brezplačen.
VODOINSTALATERJE IN KLEPARJE
po možnosti s prakso takoj sprejme Komunalno
gospodarstvo Hrastnik. Plača in ostalo po do-
govoru.
LJUDSKA RESTAVRACIJA Celje sprejme mlaj-
šo moč za pomoč v knjigovodstvu. Plača po
tarifnem pravilniku podjetja 11.000 din. Proš-
vložiti do 8. I. 1958 na upravo podjetja.
PRODAM ugo.dno novo dvostanovanjsko hišo a
malim, lepim posestvom ob glavni cesti Šent-
jur—Dramlje. Naslov v upravi lista.
PRODAM orehovo spalnico ali zamenjam za
»Dieselc bencinski motor (od 7 do 10 KS).
Naslov v upravi lista.
PRODAM dobro ohranjen - štedilnik (nemšk«
znamke). Naslov upravi lista.
PRODAM dobro ohranjeno kuhinjsko pohištvo
za 17.000 din. Meško, Celje, Aškerčeva 1/IIL
PRODAM krzneno jopico (bizam) in prvovrsten
zidan štedilnik. Naslov v upravi lista.
PRODAMO ugodno avto >STAJER«. Gasilsio
društvo Trbovlje-mesto.
PRODAM PAR srednje težkih konjev. Naslov
v upravi lista.
ZAMENJAM lepo enosobno stanovanje s poseb-
nim vhodom blizu centra. Naslov v upravi
lista.
ISCEM opremljeno sobo po možnosti t centru
mesta. Naslov v upravi lista.
OBRTNIK išče primeren lokal ald večjo sobo
v Celju. Lahko tudi v nadstropju. Pismene
ponudbe na upravo lista pod šifro »Plačam
po dogovoru<.
PROSIM NAJDITELJA zapestne ure znamke
»HEMAc, izgubljeno na pota od trgovine »Met-
ka«, po Stritarjevi ulici do Tovarne pohištva
v Kersnikovi ulici, da jo vrne proti nagradi
na naslov: Ozebei Albin, Miško Kranjčeva 5.
V SVRHO ŽENITVE žeUm spoznati priletno vdo-
vo. Naslov v upravi li>»ta.
SAMSKA z lepim posestvom želi spoznati sta-
rejšega samskega upokojenca. Ponudbe po-
šljite na upravo lista pod »Upokojenca«
NA TEHNIČNI FAKULTETI v Ljubljani je di-
plomirala za gradbenega inženirja Marta 21aj-
pah — Franci. Čestitamo!
ZAHVALJUJEM se Specialistu dr. Rojcu za
uspešno zdravljenje in operacijo ter mu želim
v novem letu še nadalje mnogo uspehov.
Goričan Marija
SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE
Ponedeljek. 36. dec. ob 10 in ob 14 — Pavel
Golia : Jurček — gostovanje v Laškem.
Petek, 3. jan. 1958 ob 19 — Dnevnik Ane Fran-
kove — Gostovanje v Šentjurju.
Sobota 4. jan. ob 9.45 — Pavel Golia: Jnrček —
Zaključena predstav« za šolo iz Šentjurja.
Nedelja, 5. jan. ob 10 — Pavel Golia: Jurček —
Izven po znižanih cenah.
ob 15,30 — Dnevnik Ane Frankove — Izven.
Sreda, 8. jan. ob 29 — Alejandro Casona: Dre-
vesa umirajo stoje — premiera — premierskJ
abonma in izven.
Četrtek, 9. jan. ob 28 — Alejandro Casona:
Drevesa umirajo stoje — četrtkov abonma in
izven.
Petek, 10. jan. ob 10.38 — Pavel Golia: Jurček
— zaključena predstava za šolo iz Šempetra,
ob 15,30 — Alejandro Casona: Drevesa umi-
rajo stoje — I. srednješolski abonma.
Sobota, 11. jan. ob 20 — Alejandro Casona:
Dreveso umirajo stoje — sobotni abonma in
izven.
Nedelja 12. jan. ob 10 — Alejandro Casona«
Drevesa umirajo stoje — nedeljski dopoldan-
ski abonma in izven.
ob 15,30 — Alejandro Casona: Drevesa umi-
rajo stoje — nedeljski popoldanski abonm«
in izven.
KINO UNION, CELJE
Od 29. do 31. 12. »JULIETTA«, francoski film.
1. do 4. I. 1958 »SMRT NA CESTI«, angleški
barvni film Wistavlsiion.
KINO METROPOL, CELJE
Od 31. 12. 1957 do 4. I. 1958 »POP CIRA IN POP
ŠPIRA«, jugoslovanski barvni film.
Od 5. L do 8. I. 1958 »VRNITEV V 2IVLJENJE«,
italijanski film.
NEDELJA, 29. decembra 1957
12,10 Pogovor z državljani
12,20 Za naše podeželje
13,00—14,00 Prenos sporeda RL
14,00 2eleli ste — poslušajte!
15,00—23,00 Prenos sporeda RL
PONEDELJEK, 30. decembra 195?
14,35 2eleli ste — poslušajte!
14,50 Zabavna glasba, vmes objave
15,00—17,00 Prenos sporeda RL
17,00 Domača kronika
17,15 Dedek Mraz prihaja
17,35 Športniki o športu
17,45 Zabavna glasba, vmes reklame is objave
TOREK, 31. decembra 1957
17,00 Domača kronika
17,10—17,45 Prenos sporeda RL
17,45 Novoletne čestitke delovnih koIektivoiT
18,30—02,00 Prenos sporeda RL
SREDA, 1. januarja 1958
4,00—23,00 Prenos sporeda RL
ČETRTEK, 2. januarja 1958
4,00—23,00 Prenos sporeda RL
PETEK, 3. januarja 1958
14,35 2eleli ste — poslušajte!
14,50 Zabavna glasba, vmes objave
15,00—17,08 Prenos sporeda RL
17,00 Domača kronika
17,15 Polke in valčke igrajo »Veseli Celjani«
17,35 To bo zanimalo tudi vas . . .
17,45 Zabavna glasba, vmes reklame in objave
SOBOTA, 4. januarja 1958
14,35 2eleli ste — poslušajte!
14,50 Zabavna glasba, vmes obj«ve
154>0—17,00 Prenos sporeda RL
17,00 Domača kronika
17,15 Zabavna glasba, vmes objave
17,25 Za vsakogar nekaj
18,00—24,00 Prenos sporeda RL
^	OBVESTILO
Cenjene stranke obveščamo, da bo letni popis blaga od
3. do 11. januarja 1958, zato prosimo, da se pravočasno oskrbite
z blagom!
Trgovsko podjetje
»ZELEZNINAR«
CELJE — Stanetova ulica
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi naše
drage mame, sestre, tete in babice
ZORKO MARIJE
se vsem sorodnikom, organizaciji
ZB Gaberje, podjetjem in znan-
cem, ki so jo spremili na njeni
zadnji poti in ji poklonili vence,
cvetje dn izrazili sožalje, najlepše
zahvaljujemo.
Celje, 23. 12. 1957
Žalujoči družini:
Zorko, Sivko in
ostalo sorodstvo
PRASICJEREJCI POZOR!
Ce zaklanih prašičev ne boste odirali,
bo to škodilo Vašemu žepu. Zato pra-
šiče oderite in odnesite kožo zbiralnici
KOTEKSA, ki Vam bo plačal lepe
denarce
CELJSKI TEDNIK — IZDAJA
OKRAJNI ODBOR SZDL V CE-
LJU — UREJUJE UREDNIŠKI
ODBOR — ODGOVORNI URED-
NIK TONE MASLO — URED-
NIŠTVO IN UPRAVA: CELJE,
TITOV TRG 3 — POSTNI PRE-
DAL 123 — TEL. UREDNIŠTVA
24-23, UPRAVE IN OGLASNEGA
ODDELKA 26-23 — TEKOCI RA-
ČUN 620-305-T-1-266 PRI MEST-
NI HRANILNICI V CELJU —
IZHAJA VSAK PETEK — LET-
NA NAROČNINA 500 DIN, POL-
LETNA 250 DIN, ČETRTLETNA
125 DIN — ROKOPISOV NE
VRAČAMO — TISK CELJSKA
TISKARNA V CKLJU

ZANIMIVOSTI
FILM
POP CIRA in POP SPIRA
PREDSTAVLJAMO VAM:
Končno tudi v Celju. Filmsko klasič-
no deio srbskega humorja!
»Pop Cira in pop Spira« — prvi ju-
goslovanski barvni biim in eno najbolj-
ših del jugoslovanske kinematografije
sploh. Najbolje ocenjen film na letoš-
njem Pu\iskem festivalu!
»Pop cira in pop Spira« je zanimiva
in duhovita filmska satira, ki jo je pod-
jetje AVALA FILM posnelo po slovi-
tem romanu pisatelja STEV AN A SREM-
CA.
Režio je prevzela SOJA JOVANO-
VIC, ki je že s filmom »Sumljiva ose-
ba« pokazala, da ima smisel za filmske
komedije. Tudi Sremčev roman ji je
nudil obilo priložnosti za duhovito ko-
medijo, ki je zajeta iz sredine življenja
vojvodinskih ljudi na prelomu našega
stoletja.
Zasedba vlog v filmu je zelo zanimi-
va, saj nastopajo v filmu nekateri naj-
boljši jugoslovanski karakterni igralci.
Tal«> i^ra popa Spiro JOVAN GEC,
popa Ciro MILAN AJVAJZ, v vlofjah
popadij nastopata LJUBINKA BOBIC
in NEVENKA MIKULUC, hčerki igrata
RENATA ULMANSKA in DUBRAVKA
PERIC, Olujo je upodobil LJUBISA
JOVANOVIC, učitelja SLOBODAN PE-
ROVTC, a brivca V. STOJILKOVIC.
Naš prvi celovečerni barvni film je
posnel NENAD JOVICIC, ki je doslej
že posnel osem dokumentarnih filmov v
barvah in dokazal, da obvlada barvno
fotografijo, tako da bo lahko zadostil
vsem zahtevam barvnega igranega fil-
ma.
»Pop C=(ra in pop Spira« je film, ki
bo s svojo vedro komiko in jedko sa-
tiro prijetno osvežil naš filnaski reper-
toar in upamo, da se bo uspešno spo-
prijel s tovrstnimi tujimi filmi, ki smo
jih v zadnjem času videli v Celju kar
precej.
filmski barometer
ZGODBA O GLEN MILLERJU:
Prvovrsten užitek za prijatelje jazza.
James Stewart je s soigralko ustva-
ril originalna in simpatična lika.
KITAJSKO — SOVJETSKA
koprodukcija »Sen male Mei« in »Si-
vi razbojnik« je izredno dobro uspe-
la. Takih filmov si želi vsako mlado
srce. Skoda, da ga niso videli vsi
otroci. Sicer pa lahko rečemo: na-
menjen je bil mladini, ki ga pa ni
imela priliko videti tako, kot bi si
želeli, starine pa so si mislile: živela
mladost, toda hvala lepa za »mlade
filme«. Hm, tudi to je kos mladosti.
Kitajci so se pokazali pravi mojstri
lutkovne umetnosti, Rusi pa so uspe-
li posneti naravnost neverjetne pri-
zore iz življenja volkov in lisic.
NANA:
Priznati moramo, da je to eno red-
kih del, kii je še vedno ostalo užitno,
več, dobro, ko so ga posneli na film-
ski trak. Zolajev roman je dobil do-
stojne interpretatorje v režiserju
Cristianu Jaquesu in glavnih igral-
cih Martini Carol in Charlesu Boyer-
ju. Pariz polpretekle dobe je prika-
zan v vsej svoji goloti s pristno in
prisrčno francosko odkritosrčnostjo.
TIG
I^iovoietna r^^zml ^ IJ&nJa
Svet: Cvetoč vrt ali padioolitivna puščavo...
Severna polobla naše matere zemlje
se zavija v snežen in leden oklep. Južno
od ekvatorja se kuhajo v vročini ob
času, ko stopamo v novo leto. Nič več
1957. Nikoli več. Novo leto je pred na-
mi. Spet bomo za leto dni starejši in
z nami vred tudi starka zemlja, ki mili-
jarde let potuje svojo, z zakoni vsemir-
skega »prometa« določeno pot.
In mi, velika družina človeštva, kaj
Bi mi obetamo od prihodnjega leta, ki
je kot člen verige naše bodočnosti kot
delček vsega tistega česar se veselimo,
česar se tudi bojimo.
Pravzaprav je svet pred alternativa-
mi. Ena je sončna, druga je senčna.
Želimo si vsi tisto svetlejšo, toda trepe-
čemo, ker je ona temna tudi zelo gro-
zeča.
Poglejmo zadnje leto:
Medcelinske rakete, zemeljski sateliti
z živim potnikom, ladje na atomski po-
gon, atomske elektrarne, zračne ladje,
elektronski možgani, tovarne, kjer »de-
lavci« delajo lahko v večernih oblekah,
saj pritiskajo samo na gumbe, vidimo
se na daljave, slišimo se še dlje, toplota
in moč pritekata k nam po žicah. Kaj
vse nam je prineslo leto 1957 kot no-
vost ali izpolnitev izumov.
Ce si danes zamišljamo veliko stavbo
sredi New Yorka, ki ima 200 nadstropij,
in jo primerjamo s starostjo naše zem-
lje, potem je čas dobe, odkar se je člo-
vek na njej pojavil, kot srednje debela
knjiga na vrhu te stavbe. Dobo civili-
zacije bi primerjali lahko s platnicami
te knjige in to od začetkov civilizacije
v Mezopotamiji pred 5 do 6 tisoč leti.
Kaj je potem primerjava za dobo teh-
ničnih dosežkov v zadnjih dve sto le-
tih. Niti za debelino cigaretnega papir-
čka. In vendar nam vsako leto prinaša
revolucijo človeškega izumiteljstva.
Do prehoda v novo tisočletje nas raz-
dvaja samo še obdobje ene generacije.
Mnogi med nami bodo ta čas morda
tudi doživeli. Se 42 let. Kako bo takrat?
Ce imamo pred očmi vso to ogromno
moč človeškega duha, ki je sposoben
podrediti si vse naravne sile, potem
lahko mislimo na dvoje. Bo zemlja
cvetoč vrt in domovina srečnih ljudi,
ali pa bo puščava radioaktivnih vihar-
jev. Eno aii drugo. Vmes ni ničesar.
Znanost nam obeta veliko. Obeta nam
v kratkem času elektronske cest^. Na-
poveduje namakanje Sahare ir drugih
puščav v plodne žitnice. Obljublja nam
kultiviranje mrzlega polarnega pasu.
Morje nam ponuja obilo snovi za živ-
ljenje, daljave v vsemirju nas vabijo.
Smo že na pragu vesolja. Človeku bo
življenie lahko, nam obetalo. Človeko-
vo življenje se bo podaljšalo čez 100
življenjskih let. Bolezni bodo do skraj-
nosti zmanjšane. Ne vrt, raj nam ob-
ljublja znanost in tehnika če.,,
Tu je ta če. Ko bi ga le ne bilo.,.
Tak raj je na zemlji popolnoma mo-
goč, če bo mir, če bodo ljudje svoje
sposobnosti lahko obrnili zgolj v dobro,
v cilje blaginje človeštva. V pičlih de-
setletjih bi ob sedanjih tehničndh in
znanstvenih dosežkih lahko izbrisali
razlike v svetu. Le-te so globoke. V
Avstraliji živijo ljudje v kameni dobi^
v civiliziranih deželah se pripravljajo
na polete na luno in še dlje. Socialno>
in tehnično izenačen svet bi predstav-
ljal novo pogonsko silo k nezadržnemu
in izredno hitremu napredku. Ce bi iz-
koristili vse možnosti, če bi se ne obo-
roževali, če bi ne bilo vojn, bi lahko
na svetu živelo tudi desetkrat toliko
ljudi, ki bi se ne bali za življenjski ob-
stoj, To bi bila desetmilijardna mno-^
žica, ki bi ne poznala besede »pomanj-
kanje«.
Toda najprej je treba izbrisati iz be-
sednjaka ta kratki in tako usodni če.. -
V nasprotnem primeru pa, da bi svet
ne našel skupnega jezika, da bi prišlo
do nove totalitarne vojne, do oboro-
žene tekme med dvema Ideologijama,
potem ne potrebuje človeštvo niti deset-
letij, potrebuje samo še kakšno leto
kopičenja orožja in razdiralnih sredstev
in v nekaj dneh je lahko zemlja pu-
ščava, po kateri bi divjali radioaktivni
viharji, pod njimi pa ne bi bilo pirostora:
za življenje.
Kaj bo prineslo leto 1958? Kaj na-
slednja leta? Kaj leto 2000? Cvetoči vrt,
ali radioaktivrip piiščavo.
Kako bo, bo? Nikar tako. Kjer so
doma omahljivci, tam so tudi slabi pa-
stirji. Ce se vsak zase odloči za cvetoč^
vrt, ga ni cinika, ki bi nam vsilil pro-
past civilizacije.
Porecimo torej od srca in z globok«-
zavestjo: Srečno novo leto 1958!
S sodobnimi sredstvi bi lahko džungle in puščave spremenili v rodovitna tla
Ob zaMjučku starega leta
Nadaljevanje s 7. strani
Tot. jug KAREL, predsednik Celjske atletske
podzveze
ATLETOM IN ATLETINJAM KLADIVARJA VSE
PRIZNANJE!
Kaj naj napišem o prvih korakih Celjske
atletske podzveze, ki je bila nstanovliena šele
pred meseci. Malo je bilo slišati o deln tejfa
organa, več pa o atletski dejavnosti v športnih
društvih. Partizanu in šolah. Ali naj naštevam
registrirane atlete in atletinje? Prav odveč bi
bilo to delo! Kar prisluhnimo poročilom v par-
tizanski organizaciji, ki je letos na atletskih
tekmovanjih zbrala okrog 3000 mladine, ali pa
poročilom našah profesorjev in nčiteliev telesne
vzgoje, ki so na tekmovanja postavili po 5000
šolske mladine. Iz take šinne se poraja kvali-
teta in obraino — iz visoke kvalitete atletike v
mestu Celju se poraja množičnost in ljubezen
mladih ljudi do tega zdravega športa. Prav od-
več bi bilo misliti danes na ustanavljanje po-
sebnih atletskih klubov in društev na podeželju,
na registracije, delitev posebnih atletskih legi-
timacij in pc^obno. Ce je zmagalo prepričanje,
da smo našli skupen jezik med telesno vzgojo
in športom, med Partizanom in športnimi dru-
štvi, kar vsekakor za celjski okraj drža, potem
atleiii^a ne potrebuje posebnih osnovnih organi-
zacij na terenu. To delo naj v okviru splošne
vadbe prevzame nase vseljudska organ izacija
Partizan!
Ce hočemo govoriti o uspehih atletike v celj-
skem okraju, predvsem o kvaliteti, moramo dati
vse priznanje atletom in atletinjam Kladivarja,
pa čeprav so zbrani iz vseh vetrov — Žalec, Go-
tovlje, Vojnik, Radeče, Šentjur, Buče, Ljubečna,
Teharje, Rogatec, Celje itd. V letu 195? je AD
Kladivar pokazal na ekipnih tekmovanjih FLRJ
največ od vseh društev v Jugoslaviji, ki imajo
mnogo boljše materialne pogoje za svoje delo.
Mladinci do 18 let so ekipni državni prvaki, mla-
dinci do 20 let in članice druge v državi, člani
tret|i in mladinke na petem mestu. Kladivar je
dal v letu 195? kar 13 svojih atletov in atletinj
za državno reprezentanco, posamezniki pa so na
velikih mednarodnih tekmovanjih po vsej Evro-
pi s svojimi kvalitetnimi storitvami močno dvig-
nili ugled športa v naši državi!
Zelje za leto 1958? Razširiti zanimanje za at-
letski šport med mladino v celotnem okraju,
obdržati kvaliteto v jugoslovanskem merilu,
vzgojiti nov kader organizatorjev in sodnikov
ter nuditi prebivalstvu celjskega okraja kvali-
tetne prireditve v mednarodnem in državnem
merila
Tov. Wagner Janko, predsednik Celjske nogo-
metne podzveze
TEKME SE NAJ ODLOČAJO NA IGRIŠČIH!
Med največje uspehe v letu 195? štejem de-
centralizacijo sistema našega tekmovanja. Bo-
riti smo se morali za ukinitev neživljenjske ma-
riborsko-celjske lige. Tekmovanja smo prilago-
dili željam naših klubov in društev, njihovim
finančnim zmogljivostim in smernicam naše
Snorfne zveze Slovenje. Naša enotna podzvezna
liga šteje 12 klubov, drugorazredna pa 8. Rudar
in Kladivar sta se v jesenskem delu VMC lige
odtično odrezala, saj sta na vrhu tabele! Ne
smemo pozabiti na tekmovanja naše mladine in
pionirjev, ki zajemajo okrog 400 mladih udele-
žencev. Ne bojimo se za priliv svežih ljudi. No-
gometna igra navdušeje še vedno naše ljudi,
zlasti mladino! Registriranih imamo nekaj nad
1500 nogometašev, kar pa še zdaleč ne pokaže
realne številke o aktivnih nogometaših. Tu niso
všteti mladinski aktivi po naših šolah, ki imajo
vsaj v Celju že svoj tekmovalni sistem, telovadce
iz partizanskih društev, ki se tudi ukvarjajo z
nogometom, naše tovarniške aktive in podobno.
Ce govorimo o kvaliteti, moram priznati, da smo
nazadovali. Zgovoren dokaz o tem imamo v raz-
vrstitvi klabov iz celjskega okraja v podzvezni
ligi. Disciplina na tekmah se ni vzorna, čeprav se
je stanje mnogo izboljšalo v primerjavi s prejš-
njimi leti. Izredno negativen pojav so protesti
društev in klabov na odigrane tekme. Vsako mo-
štvo bi želelo zmage za zeleno mizo. . . Tekme
Ea se naj odločajo na igriščih v nedsebojnih
orbah nasprotnikov!
Zelje za leto 1958: funkcionarji društev in CNP
bi Daj v bodoče bolj složno delali za napredek
ogoueta, za isboJljšujc kvalitete, dtseiplijie ia
podobno. Takšno sodelovanje bi moralo biti tudi
med sodniki in trenerji. Od trenerjev in sodni-
kov v mnogočem zavisi naš nadaljnji razvoj.
Zelo vesel sem, da smo pred dnevi dobili 7 no-
vih sodnikov, ki so s podeželja in bodo v pri-
hodnjem letu lahko v izdatni meri znižali našim
osnovnim organizacijam stroške za tekmovanja.
In navsezadnje še želja, ki nas spremlja že vsa
leta — pomnožiti število našiih osnovnih or^^ani-
zacij, predvsem na podeželju in v industrijskih
krajih ali približati to borbeno igro kmečki in
delavski mladini.
TINE OREL, PREDSEDNIK PD CELJE
Kaj bi imel povedati o naši planinski orga-
nizaciji ob novem letu 1958. V organizacijskem
pogledu bomo v okviru SZDL skušali doseči
večjo povezanost in sodelovanje z vsemi pla-
ninskimi društvi v okraju in okrepiti delova-
nje mladinskih odsekov ali pa jih ustanoviti
tam, kjer jih še ni. Planinstvo v našem okraju
je močan, soodločujoč činitelj turističnega pro-
meta, ne samo zaradi 500 ležišč, s katerimi
razpolaga, ne samo zaradi M.OOO obiskovalcev,
ki jih izkazujejo danes koče PD Celje, marveč
zato ker if dolžno, da navaja l.iudi na siste-
matično hojo v gore, gore pa spadajo v osnov-
ni kapital turizma, vsaj tak o gledajo na gore
turistični strokovnjaki po svetu, kjer so v tej
stvari že daleč spredaj pred nami. Zato se
planinstvo mora obravnavati ne samo kot kul-
turno in športno udejstvovanje delovnega člo-
veka, marveč tudi kot važen činitelj turistič-
nega gospodarstva, kot zdravstveno-preventiv-
no sredstvo, kot kiimatično zdraviliško pod-
ročje, poiscbej pri nu» pa se koi uu /.godo*!!!-
sko spomeniško področje iz dobe NOB.
Imamo velike načrte v propagandi, vzgoji
mladinskih vodnikov, v sodelovanju s turi-
stičnimi društvi, v gospodarstvu, posebej v po-
polni obnovi Logarske doline in obnovi klasič-
nih koč na Okrešlju in Korošici, in še v tem
in onem, kar spada k bistveni vsebini planin-
skih organizacij po vsem svetu. Manjka nam
dobrih sodelavcev, manjka nam seveda tudi
sredstev. Vendar gremo v novo leto z naj-
boljšo voljo in s trdnim upanjem, da to po
vsem svetu in pri vseh narodih zelo upoštevano
športno pi»nnffo pfi-di-^o in razvijemo, saj v
našem okraja ne manjka zanjo objektivnih pri-
rodnih in p»iliui<nKiti pogojev. Tehnične pogoje,
ki omogočajo pristopnost gora najširšim »ro-
žicam, pa h^mo gradili tndi v prihodnosti. Pr»-
sixu> 3« pomoč ia razumevanje.
STRELI v PARKU
Ob Savinji park še mrtev ni,
ko že davno cvetja nič več nima
in po snegu v zraku že diši,
ki že jutri ga nasiplje zima.
Toda tudi zdaj še ne molče
parka golega stez^ in gaji,
ko po njih otroci se pode
s puškicami in pa s fičafaji.
Kar na jug Tii odletelo ptic,
v strahu begajo v drevo z drevesm^
hrupno goni jih za klicem klic
mestne otročadi, polne besa.
Ptič ubit na tla omahne vznak,
tukaj vrabec, tamkaj pa senica,
malim strelcem pa zadetek vsdk
v zmagoslavju razžareva lica.
Ko na kraju park zagrne noč,
strelec nov se tiho v njem pojavi.
To je Amor, deček mil na moč,
znan po svoji neminljivi slavi.
Tam na klopi, glej, pod plaščem sanf
parček mlad še v hladu se razvnema,.
Amor že s puščico meri vanj.
Poln zadetek! Plamen par objemiaf
V OSNOVNI SOLI
V šoli učitelj me danes je vprašal,
kdliko mesecev leto ima.
Roko sem dvignil in urno odvrnil:
»Dvanajst! Ze stara navada je tal«
»Osemnajst!« mi ugovarjal je Mihea,
»nova navada drugačna je pač!
Očka moj rekel že večkrat je mami:
Mesecev tčliko, kolikor plač!
Veste, moj očka je mož imeniten,
čsemnajst plač si na leto dobi,
avto si kupil je, kmalu še hišk*
s plačami si in dobički zgradi!«
Tu še učitelj priščl je v zadrego,
kajti po starem računa še rad
mesece v letu. Ker nima dobičkov,
pač n« poznd I« teh novih navad/«
HUMOR
Izkušnja iz vojnih dnd.
Prva pomoč.
— Kaj pa delaš na oblaku?
— Defekt na motorju.
30. DECEMBRA — STEV. 50 11 STRAN
SREČKO POArMEMEA:	DIVJEGA MOŽA
»Svežina, mir in lepota prevzamejo in
•zdravijo duha,« je zapisala sikupina pla-
nincev v vpisno knjigo Partizanskega
dloma na Pohorju. Tako in podobno meni
rečina izletnikov. Nad šestdeset kilome-
Irov dolgo položno hrbtišče Pohorja s
mrekovimi in bukovimi gozdovi, veli-
kimi jasami, jezeri in potočki privlačuje
poleti in pozimi ljubitelje narave in
fporta. Na vsakem koraku je drugačno.
Na vzhodu je prepreženo s cestami, do
TTha je speljana tudi žična vzpenjača,
ledtem ko so na zahodu najvišji vrhovi.
Mir teh vrhov — poraslih z mehko pla-
minsko travo in mahom, pisano floro ter
« smrekami in nizkim bukovjem — moti
le veter.
Pod Malo kopo ponosno kljubuje vetru
velik in lepo urejen Partizanski dom.
Pravzaprav je to planinski hotel, zgradili
pa so ga borci z območja bivšega slovenj-
graškega okraja.
V svobodi naših gor
čuj
partizanskih let
spomin«
•o vklesali v spominsko ploščo na Do-
faiu. Datum 22. 7. 1955 pove, kdaj so Dom
odprli. Pod datumom so zapisali: »Po-
horskim junakom«.
Ta spomenik p>ohorskim borcem v vi-
ilni 1500 m je obrnjen proti Mislinj. do-
lini, Urši j i gori in Peci, v temnih globelih
pod njim pa so znane Pavčkove parti-
zanske bolnišnice in zemljanke. Tri ba-
rake, skrite v smrečju, so tudi obnovili.
Se danes jih je težko najti. Globok mir
prevzame obiskovalca ob vhodu v smre-
kovo goščavo. Se preden z ozke stezice
zagleda obnovljene bolnišnice, ga pre-
vzame občutek, da ta temni kotiček še
danes živo pripoveduje o naporih borcev
In trpljenju slovenskega življa. Skoda,
da pot do bolnišnic ni bolje zaznamovana
In da marsikateri izletniki hodijo mimo,
ne da bi vedeli, da hodijo mimo znanih
partizanskih bolnišnic. Tudi ne bi bilo
odveč, če bi obnovili zemljanke in zazna-
movali pot do njih.
Tako zahodno Pohorje mimo lepot in
lepega razgleda na Savinjske Alpe, Urš-
Ijo goro, Peco in tja čez na Koroško hra-
ni tudi spomine na krvave boje z^ osvo-
boditev.
Izletniki menijo, da so zahodni hrbtovi
najlepši planinski predeli Pohorja. Ka-
kor biser leži v višini 1500 m Ribniško je-
zero. O njem vedo domačini več zgodb.
Ena od teh pripoveduje o divjem možu
v tem jezeru. Baje se strašno, razjezi in
vznemiri ob jjogledu na črnega mačka.
In Pohorčani ne bi bili Pohorčani, če se
o tem ne bi hoteli prepričati. Torej, zbra-
li so se najbolj pogumni Bolfenčani, stla-
čili v vrečo črnega mačka in z njim odšli
k jezeru. Previdno so se približali do ro-
ba jezera, se prepričali, da je nebo jasno;
zavihteli mačka na sredino jezera in jo
kar se da naglo odkurili proti domu. To-
da še preden so prišli do prve strehe, je
nastala nevihta, kakršna že dolgo ne.
Čeprav vedo, da v planinah nastanejo
nevihte mimogrede, je pravljica o div-
jem možu dobila svoj čar. Bolj kot prav-
ljica pa so za planince pomembne lepote
in gostoljubnost v kočah. Kateri planinec
ne pozna skrbne Julčke na Ribniški koči,
prijazne oskrbnice Ančke in njene po-
močnice Minke v planinskem domu na
Pungartu pod Veliko kopo ter Britovška
in Načeta v Partizanskem domu. Skoraj
bi lahko rekli, da je vesela ubranost v
kočah tesno povezana z njihovimi imeni.
Medtem ko sta Ribniška koča in Parti-
zanski dom bolj planinska hotela, je ko-
ča na Pungartu ohranila značilnosti pra-
ve planinske koče. V njej dobite celo
navadno in kislo mleko. Skoda, da te
brezalkoholne pijače nimajo v ostalih
planinskih postojankah na Pohorju, saj
so za to vsi pogoji. Seveda je toliko več
alkohoMih pijač. Nič čudnega, če neka-
teri planinci zapišejo v vpisne knjige:
»Na planincah lušno biti, tam je dosti
vinca piti.«
Trg. podjetje
»Postrežba"
Celje, Mariborska cesta
s svojimi poslovalnicami
želi svojim cenjenim odjemalcem
srečno in uspehov polno novo leto
1958
ELEKTROTEHNIČNO PODJETJE
FRANJO BELAK
J Celje, Jetniška ulica štev. 2
Specialna delavnica za previjanje
motorjev, električne instalacije in
strokovna popravila
Novoletna nagradna križanka
Križanka se rešnje kot običajno, razen Sttrih
kvadratov v gornji polovici križanke, ki so ma-
gični, to je, vsaka beseda je tn vpisana po dva
krat« enkrat vodoravno, enkrat navpično. Nava-
jamo najprej pojasnila za besede v teh kvadratih:
prva številka pomeni vodoiravno, druga navpično.
I.	kvadrat:
?7 — 92, osamljen, brez drnžbe; 92 — 77, amet-
niški priimek leta 1948 v Zalcu umrlega slov.
skladatelja; 104 — 65, važna reka v Celjski kot-
lini; 111 — 78, žensko ime (množ.); 124 — 93,
oblika osebnega zaimka.
II.	kvadrat:	4
80 — 94, brez obnvala; 94 — 80, vrsta angleške
pijače; 105 — 67, splošno znan ruski izraz za
odbore (mnnž.); 113 — 81, ne vidi (žen. sp.);
127 - 95, o«*.
III.	kvadrat:
83 — 97, neodločen izid pri šaha; 97 — 83,
potopitev (tudi naslov v slovenščino prevedene-
ga romana); 106 — 71, dogodek svetovnega po-
mena od 4. akt. 1957; 116 — 84, naziv za star
srebrn novec; 130 — 98, gostija, svatovanje.
IV.	kvadrat:
86—99, naša tovarna avtomobilov; 99— 86, in-
dustrijska rastlina (tudi trgovsko podjetje v
Celju); 107 — 73, delavsko industrijski center
v Celju; 118 — 87, žensko ime (množ.); 133 — 100,
vprašaini prislov.
Ostali podatki:
Vodoravno:
1. kulturno prosvetna nstanova v Celjn (4 be>
sede); 26 naselje (vas) v okolici Celja; 33 malik;
34 čutilo; 35 glavno mesto naše sosede; 36 ženski
glas; 37 to (srbo-hrv.); 38 soglasnik in dva enaka
samoglasnika; 39 tuje moško ime; 40 kakor 36
vodoravno; 41 primorski izraz za: ta je, tn imaš;
42 zabavišča; 43 nedoločni zaimek (žen. spo4a);
44 bojeviti; 45 del telesa; 46 uslužnostno p^jet-
jc v Celju — šivalnica; 49 kraj na Notranjskem;
50 odpadnik; 51 polet, zanos; 52 barvilo za lase;
53 slovansko drevo; 54 prilaščati; 56 pivo starih
Slovanov; 57 predlog; 58 začetnici imena in pri-
imka starega slov. političnega delavca in člana
CKZKS; 59 motrena, opazovana; 61 oče (ljubko-
valno); 63 podzemlje (mitološko); 64 dragi; 66 pre-
mi; 68 svobodno posestvo, imetje; 72 pozitivna
elektroda; 74 ribja jajčeca; 76 prva črka grške
abecede; 79 egipčansko božanstvo (daljša oblika);
82 od sonca ogorel; 85 ime naše prve filmske
igralke; 88 igra, poje som; 90 tepen; 96 samo-
glasnik in soglasnik; 101 mlečni izdelek; 103 pri-
stanišče v Arabiji; 108 nemočen; 109 ves; 114 za-
četni črki imena in priimka slov. pesnika (Ili-
rija oživljena); 120 ljubkovalno moško ime; 121
glavni števnik; 122 član germanskega plemena;
125 glas zvona; 128 nadležna rastlina na njivah;
131 okorel, trd; 134 kmetijsko poljsko orodje;
136 znak za prvino; 137 hribovita; 139 ga je mo-
goče kupiti; 141 trg. pod j., ki se bavi s prodajo
proizv. nafte; 143 cestno promet, pravilo vož-
nje; 145 zapeta s spono; 147 primorska jed; 149
ljubkovalno moško ime; 151 voznik (ž = š); 153
začetni črki imena in priimka slov. pesnika
(Kronanje v Zagrebu); 154 samoglasnik in so-
glasnik; 155 začetni črki imena in priimka slov.
komponista (1877—1936); 157 trgovsko podjetje v
Celju, ki se bavi s prcnlajo pohištva; 159 ni ra-
dodaren; 160 glasbeni izraz; 162 dragocen les;
163 krajevni prislov; 164, 313, 395 NOVOLETNA
ZELJA UPRAVE IN UREDINSTVA NAŠEGA LI-
STA; 167 čutilo (množ.); 168 makedonski ples;
169 raztelesevalec; 172 kakor 155 vodoravno! 173
oblika osebnega zaimka; 174 začetni črki imena
in priimka nemškega filozofa; 175 začetni črki
priimka in imena sodobnega srbskega pisatelja
(Most na Drini); 176 uravnati (delati) no enako;
178 pesnitve; 180 veznik; 181 tak; 184 kakor 168
vodorovno! 187 napaden od nalezljive bolezni;
190 kratica za največjo upravno enoto v okraju;
. 193 izbrana družba; 194 vrsta žita; 196 primorski
vzklik; 198 napad; 200 jugoslovanski otok; 201
črka s prizvokom 202 dva soglasnika; 203 pri-
ganja živino; 204 izdelki čebel; 205 pritrdilnica;
206 odmera, zakoličen je, n. pr proge (dvoj.); 209
veznik; 210 osebni zaimek; 211 ploskovna mera;
212 tuje žensko ime; 213 vprašalni zaimek; 215
merilec časa (dvoj.); 216 predlog; 217 prostaški;
219 masten od olja; 221 medmet (izraz bolečine);
223 kakor 178 vodoravno! 224 predlog; 225 enako-
vredni; 226 kradljivec; 227 znamka italijanskih
avtomobilov; 228 naprave za pridobivanje soli;
229 bodica; 231 začetek abecede; 232 prislov časa;
234 veznik; 235 najvišja karta; 236 odprt prostor
za prodajo in naknp raznega blaga, zlasti ž.ivil;
237 zgodnji; 238 ljubkovalno moško ime; 240 rim-
ski uradnik (dvoj.); 244 trgovsko podjetje za
naknp starih kovin; 249 oblika pomožnega gla-
gola; 252 veznik; 253 iz debla izte«an čoln; 256
srbečično; 258 oMan z ledom; 259 prostor pred
vhodom v hišo (dvoj.); 260 rojstno ime umrlega
pesnika Grudna; 261 del imena indonezijskega
državnika; 263 določene barve (množ.) 266 o^-
dan (pokrit) z iglami; 267 duša pri starih E^p-
čanih; 268 kakor 155 vodoravno! 269 vas na juž-
nem robu Ljubljanskega barja; 270 mestna vred-
nost pri računstvu; 271 rastlina zajedavka; 272
posoda za tekočine; 273 Ljudska prosveta Slo-
venije; 275 ni zdrav; 276 dva soglasnika; 277
glavna oseba Jurčičeve povesti; 279 vprašalni
zaimek; 280 ves; 281 nem. pisatelj (Thomas...);
282 neke; 283 skupine (ptic); 285 začetni črki
imena in priimka slov. pisatelja (Jurij Kozjak);
286 turški plemič (mnoz.) 288 predlog; 289 plo-
skovna mera; 290 glasben, izraz; 291 arabski
konj (množ); 292 žnželka; 293 odžagan kos debla;
294 borilnica; 296 samoglasnik in dva soglasnika;
Ljud. prosv.; 359 veznik; 36« pre^i^na, ki pov«
visoko starost; 362 turški plemič; 36i vprasalnica,
3A4 trife so«lasi»iki; 366 veznik; 367 oba priimka
Sčet^id^mrlega'komponista iz Žalca! 369 so-
sed- 371 kakor 153 vodoravno! 372 ograja, lovski
okr'«i (n.nož.i: 374 prodlo*;. 375 kakor 30t vod^
ravno! 377 prislov 378 voj*ško pokrivalo; 37f
kuKor 153 vodoravno! 381 kazolni zoimek; 385
kakor 229 vodoravno! 384 del obraza; 386 eden
in drugi; 387 konica; 389 grška črka; 391 repub-
lika Slovenija; 393 se vžigom; 394 veznik v na.
rečju (zlasti tržaškem); 401 pridevek predsMlni^a
ZDA; 402 bogat rU); 404 glavni stevnik; 405
osebni zaimek; 406 skala; 407 grška črka; 408
apetit; 409 bat; 410 zrahljan, tudi umit; 412
obrat; 414 posedovati; 417 zapredki sviloprejke;
421 kraj ob nekdanji jngosl.-italijanski me^
na progi Ljubljana—Trst; 424 glasbeno delo; 4»
kazalra zaimek; 427 pritok Visle; 428 latinski
predlog (za); 43« veznik; 431 vrtnina; 433 hisacaj
434 suženj; 436 gosenica; 437 tuje moško ime; 43»
kakor 85 vodoravno! 440 pivo starih Slovanov;
441 kazalni zaimek; 443 slov. žensko ime, tudi
ime tovarne v Celju; 445 tovarna perila v Celjn;
447 prislov; 448 naziv tovarne v Cdiu (bižute-
rlja); 450 le ta, nihče drugi; 452 žuželka (dvoj.)
45j> trgovsko podjetje konfekcije v Celju; 454
naziv podjetja za pndoMvanje apna v neposredni
bližiini Celja; 455 rudnik premoga v neposredni
bližini Celja; 456 zgodovinska stavba v Celja
(muzej); 4^7 trgovsko podjetje v Gaberjn pri
Celju;
NAVPIČNO:
1 naziv najstarejše tovarne v Celjn (dve be-
sedi); 2 glavni števnik; 3 močvirnat travnik v
ravnini; 4 naša oborožena sila (kratica); 5 za-
stopnica kopitarjev (zoolo^ja); 6 ena najstarej-
ših ulic v Celjn; 7 pritok Save; 8 ptica roparica;
9 nekdnnja denarna vrednost v naših krajih: 16
oglednik (poslanec); 11 žensko ime; 12 vrsta tek.
suLnega biaga (mn.); 13 oiikoč pri plugu (dv.); 14
srbohrvaško moško ime; 15 uvenela; 16 naša za-
varovalna ustanova (kratica); 17 osebni zaimekj
18 velenm; 19 oseba Shakespearove dram«; 20
neplačan znesek; 21 koralni otok (dvoj.); 22 po-
loženi; 23 nganka zlogovnica; 24 del verige (dv,)j
25 evropski ognjenik; 26 mera za papir; 27 so
oni, ki imajo velike oči; 28 trgovsko podjetje
s kožami; 29 ena in druga; 30 Ijuokovalno moško
ime; 31 drž. blagajna; 32 produkt tovarne pod
1 navpično (dve besedi); 47 enotna; 48 ara, ažio;
53 dvigalo; 55 snov; 60 odmerjeni znesek (zlasti
za neveste); 62 kovina; 64 priprava za drobljenje
žita; 69 ljudska repablika; 70 Ivan (okrajšano);
75 oborožena sala EAM v Grčiji za časa borbe
proti okupatorju 1941—1944; 76 Žid. moško ime;
89 zaničevana žival med kopiitarji (množ.); 91
mesto v Arabi/i; 102 vzorna ekonomija v Celju;
110 oziiralni zaimek; 112 nataknjen; 114 vhod
(množ.); 115 konfekcija v Celju, kino v Celju
in naselje v nep^edni bližini Ceija, skozi ka-
tero teče voda istega imena (tari besede); 117
last nosa (sr. gp.); 119 ki je preveč pila; 123
žensko ime; 123 se naredi na mleku; U5 iz se-
mena stikamo olje (množ.); 126 je ob meji (žen.
sp.); 128 dva samoglasnika; 129 kozalni zaimek;
1j1 ozki; li2 pokvafjen; 134 oddahniti; 135 polno
naslovljeni (lat. kratica); 137 oblika pomožnega
glagola; 138 orodje (srbobrv.); 139 iz Koroške
(m. sp.); 140 soglasnik in dva samoglasnika; 14i
ptica z lepim perjem (v = u); 142 moško ljub-
kovalno ime; 143 tvorijo delavci istega podjetja
(dve Besedi); 144 osebni zaimek; 145 v skoku se
dvigniti; 146 semkaj (srbohrv.); 148 krožnaco;
150 navita; 151 konjska sila (kratica); 152 naj-
večji industrijski obrat celjskega okraja (dve
besedi); 153 kakor 289 vodoravno! 156 samo-
glasnik; 157 ljudski odbor; 158 oče; 161 ptica
ro-arica (množ.); 165 glavni števnik; 166 sabo-
tu-ah, napravljati nesposobno; 170 nikalna oblika
pom. glagola; 1^1 izraz pri šahu; 177 preplah,
khc k orožju; 178 naravnavanje udov, tudi pod-
jetje, ki se ga poslužujeio invalidi; 179 brzo-
javni naslov celjske tovorne posode (dve besedi);
182 pritok Volge; 183 kakor 155 vodoravno! 184
mesto v Alžiru; 185 slov. žen. ime; 186 nadležna
žuželka; 187 vode; 188 žid. moško ime; 189 po-
krajina v Grčiji; 190 s čevlji na nogah; 191 glas-
bilo; 192 viden; 194 celjski oddajnik (dve be-
sedi); 195 veliko trg. podjetje z železnino v
Celju; 197 kakor 221 vodoravno! 199 kategorič-
nost, neizbežnost (množ.); 215 dolina; 207 dva
soglasnika; 208 prebivalec Istre; 221 latinski
predlog; 214 glasbeni izraz; 217 pokop; 218 kakor
121 vodoravno! 220 trakec; 222 siva; 223 krogla;
228 nekdanja označba za upravno enoto; 230 oz-
načba za neznanca; 231 v leta drugi posevek
(pisano m brano nazaj!); 233 bivSi angleški mi-
 istrski predsednik; 236 poštna kratica; 239 hiter,
nagel; 241 ljubkovalno žensko ime; 242 posebna
vrste pecivo (izdelek medičarjev); 213 letopis;
245 domačija; Uh ravno; 247 zemljevidna knjiga;
248 grška boginja; 249 dragoceno zrno nekaterih
školjk; 250 leha, del njive (množ.); 251 kalup,
vzorec; 254 avtomobilsko oznoka Grčije; 255 pri-
slov kroja; 256 grška črka; ifZ kakor 50s v, ilo-
ravna! 2»2 naprave, stroji; 264 goveja maščoba;
265 predlog; 26? veznik; 274 oblika pom. glagola:
27? prepričam; 278 tuje žensko ime (množ.); 279
šolska miza; 284 kakor 121 vodoravno! 2«? poj-
dem; 288 krotica za društvo inž. in tehn. 295
žensko ime (množ.); 297 najnižji prostor v hiši;
298 ne (svarilno); 299 koštrun; 301 reka v i^ah.
Nemčiji; 303 potegnem za lase; 305 osebni za-
imek; 3*6 skuhana; 3»? osebni zaimek
308 cela; 309 domačija (pomanjševalno);
310 srbohrr. izraz za učitelja (v narečju); 313
znamka toaletnega mila; 313 priimek in ime umr-
lega slov. pesnika (1877—1949); 314 nodelaven;
315 spcdnji (kratica); 316 mL knjigo (krat.): 317
Italijan; 318 tišina, zatišje; 319 veznik; 320 vpre-
ga; 321 bajeslovni grški letalec; 322 oče; 323
domače žensko ime; 324 dva soglasnika in samo-
glasnik; 325 dva proizvoda tovarne pod 1 navpič-
no (dve besedi!); 336 glodalec; 337 osebni zaimek;
339 vprašalni zaimek; 341 egipčansko božanstvo;
342 kakor 153 vodoravno! 343 hudo; 345 ploskovna
mera; 347 okr. gas. zveza; 349 j oklic; 351 pred-
log; 352 del kolesa; 354 mogoče (prislov); 355 nič
vredno (prislov); 357 obrežje; 358 svoboden; 36«
predlog; 361 kakor 289 vodoravno! 363 svetni člo-
vek, nestrokovnjak; 365 skoraj (prislov); 366
mera zo žlahtne kovine; 368 glavni števnik; 369
vrsta ribe (dvoj.); 370 koš (pomanjševalno); 372
obljube; 373 ognjevit; 374 dotikalisče, stik; 376
pletena obleka; 377 ustno tekočina; 379 od opno;
380 štiri (po rimsko); 382 oblika kozalnego za-
imka; 383 samci med čebelomi; 385 vrsto ploda;
386 kritiko; 388 vrsta preproge; 389 krsta; 390 tisoč
pet sto po rimsko; 392 nedarežljiv (mn.); 395 na-
brani, pobrani; 396 arabski konj; 39.' kokor 396
navpično! 398 medmet; 399 medmet; 400 tek; 403
tujo črko; 411 predpločilo; 413 podzemno žival;
415 tuje žensko ime (množ.) 416 javna krojo;
418 ples, kolesce; 419 očetov; 420 zbor; 422 ocvr-
tek; 423 oče (ljubkovolno); 426 žensko ime; 42S
primitivna mera; 429 vzhodna mera; 431 glas
ob streljanju; 432 podaljšek hrbtenice pri živa-
lih; 434 jelenje rukanje; 435 bezanje; 437 pesni-
tev; 438 kazolni zaimek; 440 kratica za sindikalno
organizacijo; 442 pesnitev; 443 osebni zaimek; 444
kratico zo avtonomno pokrojino; 445 osebni zo-
imek; 446 izraz pri kartah; 448 kakor 175 vodo-
ravno! 449 ploskovna mera; 45« kakor 398 nav-
pično; 451 veznik; 452 enaka samoclasnika.
Letos smo pripravili našim bralcem
in naročnikom za Novo leto dokaj večjo
nagradno križanko, ki pa ne bo delala
pri reševanju velikih preglavic. Zato so
pa tudi nagrade letos večje in številnej-
še kot prejšnja leta. Izžrebani reševalci
bodo prejeli 16 nagrad v znesku 15.000
din, seveda, če bodo križanko tudi pra-
vilno rešili. Nagrade so naslednje:
1	nagrada po	3.000 din
2	nagradi po	2.000 din
3	nagrade po	1.000 din
10 nagrad po	500 din
Dostop do vseh nagrad bodo imeli le
naši stalni naročniki, ostali pa bodo lah-
ko prišli v poštev pri 10 nagradah po
50 din. Zato prosimo, da na rešitvi, ki
jo boste izrezali iz časopisa, označite
poleg točnega naslova še pripombo, če
ste naročnik ali ne.
Rešitve pošljite uredništvu lista naj-
kasneje do ponedeljka, 6. januarja 1958.
Na kuverti označite »Novoletna nagrad-
na križanka«.
Izid žrebanja bomo objavili v nasled-
nji številki lista, dne 10. januarja 1958.
Uredništvo vam želi pri reševanju ve-
liko uspehov, pri žrebanju pa obilo
sreče.
PES PIK
Sredi dneva sta dva mlada esesovca
z dolgimi koraki stopila v sobo in se
kakor oba z enim samim trdim pogle-
dom razgledala po jetnikih.
Stali so pred njima, vseh skoraj šest-
deset, ki so v tej bridki pomladi ena-
kištirideset polnili sobo številka 84 v
stari mariborski kasarni.
»Kdo od vas ima doma psa?« je ostro
zveneče vprašal prvi Nemec. »Einen
Hund, verstanden? Kako se temu pravi
 tistem vašem jeziku?«
»Pes,« je uslužno pohitel neki brivski
pomočnik.
Dva jetnika sta stopila naprej. Prvi,
bil je to neki trgovec, je prijavil jaz-
bečarja, ki ga je rabil za lov. Drugi je
bil kmet, ta je navedel podatke o psu,
ki mu je čuval hišo. Poleg vsega o sta-
rosti psa in o pasmi je bilo važno še
njegovo ime.
Potem se je iz zadnje vrste oglasil
novinar Vlado Bernik, še mlad, plečat
človek s pristriženimi črnimi brkami.
Bilo je videti, kakor da je izprva okle-
val. Odgovarjal je kratko, z nevoljo.
Psu, ki ga je imel doma pri ženi, je bilo
ime Pik. Bil je šest let star volčjak.
»Ein grosser Wolfshund also,« je s po-
sebnim zanimanjem ugotovil prvi es-
esovec in njegov spremljevalec si je to
zapisal z vso pozornostjo. Nato sta kre-
nila še v ostale sobe.
Vladu Bemiku se je zdaj oglasilo ne-
kaj kakor slaba vest. Ali ni bilo vse to
tako, kakor da je sovražniku izdal do-
brega, zvestega prijatelja? Tega psa je
bil kupil še majhnega, ko ga je k temu
pregovorila žena. Bila sta brez otrok
in Pik jima je dosti pomenil. V njem
je bilo mnogo razuma in vdanosti. Svo-
jega gospodarja bi bil branil v vsakem
primeru tudi za ceno lastnega življenja.
Človek pa je strahopetno izigral tudi
takšno utrjeno prijateljstvo ...
Kaj le Nemci nameravajo s psi? Ne-
dvomno si jih bodo vzeli. Morda jih
bodo na kakšen način uporabili v vojski
ali pa kar pobili? Pika bo treba rešiti!
Toda kako?
Napisal je dopisnico ženi Marti do-
mov, iz previdnosti pred cenzuro teh-
tajoč vsako besedo. Naj ne bo v pre-
velikih skrbeh zanj, čeprav je še dosti
neurejenega okoli njega in ostalih. Po-
tem ko se je pozanimal za nekatere so-
rodnike, je vrinil še stavek: — Pik bo
ffotovo zadovoljen pri stricu Fajfarju,
tako je tokrat nazval ženinega strica
Martina, ki je kme^oval v samotnem
zaselku pod Gozdnikom in rad kadil
pipo. Tam bo takoj dovolj svežega zra-
ka zanj ... Marta bo nedvomno razumela
kaj mora nemudoma storiti s Pikom!
Nemci naj ga ne najdejo doma!
Toda kako naj dopisnico spravi do
pošte, ko je bilo jetnikom vsako do-
pisovanje prepovedano?
*
Prihodnje popoldne so trije jetniki
tUčali po Meljski cesti majhen voz z
visokimi stranicami, da kakor vsak dan
v pekami prevzamejo kruh za areti-
runce v kasarni. Za njimi, po pločniku
sta skopala, dva stražarja, eden s puško,
drugi s pi5to'o. Med jetniki je bil tudi
Vlado Bernik. ki se je bil za ta posel
prijavil sam. V žepu je skrival dopisni-
em, namenjeno ženi v Celje.
Zavili so k pekami v glavni ulici.
Ob njej, tri hiše dalje, je bil na zid
pritrjen modro prebarvan poštni nabi-
ralnik. Tu se bo morala ponuditi pri-
ložnost ...
Na dvorišču je pekova žena prešteva-
la hlebe črnega kruha, ki so jih jetniki
polagali na voz. Končno so opravili in
prvi stražar je s pekarico stopil v hišo,
kamor ga je bila povabila na požirek
slivovke. Drugi stražar je moral med-
tem še počakati pri vozu in je s ciga-
reto v ustih sčdel na neki lesen zaboj.
Jetniki so se naslonili na skladovnico
drv.
Zdaj! se je odločil Bernik in potem
ko je nekajkrat mirno prekoračil dvo-
rišče, smuknil skozi njegova vrata na
ulico. Krenil je! hitro in niti ozrl se ni,
ko je dopisnico pognal v nabiralnik.
Dobro je opravil! Okrenil se je spet —
nikogar ni bilo za njim ...
Toda pač! Bil je skoraj nazaj in že
tik pri vratih, ko je skozenj treščil
stražar s puško.
*Vi... Ustreliti bi vas moral pri pri-
či!« je kričal nad njim in ga s puškinim
kopitom krepko sunil v kolk. »Marš!«
»Saj vidite, da nisem nikamor šel!
Pogledal sem za neko žensko, ki je bila
šla mimo. Bila je podobna moji ženi.
Siv žemper in modro krilo ...«
»Kuš, pes!«
Vlada Bemika so pognali v kasami-
ško klet, ki so jo imenovali bunker.
»Kaj ste iskali na ulici? S kom ste
dobili zvezo? Hoteli ste pobegniti! No-
vinar ste? Po časopisih ste hujskali
proti firerju in rajhu!«
Gestapovci in esesovci so prihajali (
nadenj. Tolkli so po njem s pasovi, gu
metali ob okrogle kamne, ki so z njimi
bila tlakovana gola. tla. S škornji so
butali obenj m pljuvali nanj. Ležišča
ni imel, živel je ob samem kruhu in
vodi. Ni si mogel umiti krvavih ran po
glavi in trupu.
Štiri dni je trpel. Toda trpel je tudi
za Pika, za to ljubo žival. Medtem je
Marta bržkone bila že prebrala njegove
vrstice in spravila psa na varno. Ne-
mara se mu je posrečilo ...
Ob kraju četrtega dne so ga iz kleti
poslali v sobo, med tovariše. Ostrmeli
so nad njim, polnim podplutb in krvi.
Pomagali so mu, da se je očedil. Ponu-
dili so mu iz svojih priboljškov k hrani.
Skrili so ga na slamo v kotu sobe, da
si odpočije.
Tisti večer so jih poklicali iz sob, iz
vsake po dvajset in tudi več. Pognali
so jih v klet in stlačili vse v en bun-
ker. In tedaj je med jetniki zakrožila
vest: Nocoj nam privedejo žene in otro-
ke! Jutri nas z vlakom odpeljejo v ne-
znano! V neka taborišča ... Izselijo nas
v Srbijo ... Sledili bodo še novi trans-
porti ...
Sredi noči so okoli kasarne zahrumeli
kamioni. Z dvorišča je bilo slišati jok
otrok.
V	prvem jutranjem svitu so Vlada
Bernika pozvali pred gestapovce. Ob
njih je zagledal svojo ženo Marto, vso
temno in ponosno. Moral je oditi z njo
v klet na drugi strani poslopja. Objela
sta se in poljubila.
»Ubožec, kakšen si! Tepli so te!«
»Vse ti povem. Kaj, ali si prejela do-
pisnico?«
»Da, predvčerajšnjim. Drugi dan sem
Pika odpravila k stricu Martinu. Radi
so ga sprejeli. Pozno sinoči pa so pri-
šli nacisti. Veš, da so najprej vpraiiali
po Piku, celo njegovo ime so poznali.
Nekakšen strah so imeli pred njim.
Rekla sem jim, da mi je pobegnil in je
morda šel tebe iskat, ki te je ves čas
pogrešal. Potem se zanj niso več zani-
mali.«
»Zdaj vem,« ji je pritrdil. »Podatke
so hoteli imeti o pseh, da bi se ob svo-
jih nočnih pohodih po hišah vedeli va-
rovati njihovih zob. Strahopetci!«
»Pik jih ne bi pustil blizu in ustrelili
hi ga bili.«
»Rešila sva mu življenje.«
*
Minila so štiri leta trpljenja in borbe,
veHke borbe za stjobodo.
V	juniju petinštirideset se je iz Srbije
vrnila tudi Marta, sama. Vlado, njen
mož, je bil še v partizanski vojski v
Primorju. V starem stanovanju ni našla
ničesar svojega več. Takoj se je odpra-
vila dalje, k stricu Martinu.
Hiša tam pod Gozdnikom je še stala,
a kozolec kraj nje je bil pogorel do tal
in okrog je stalo ožgano, suho drevje.
Teta, Martinova žena, je ležala v hi5i
bolna. Nedavno se je bila vmila iz nem-
škega taborišča. Spremenila se je bila
v slabotno starko.
O, je pripovedovala, kaj vse so dO'
živeli! Ze pred tremi leti so Nemci
ustrelili Martina v celjskem Starem pi-
skru kot talca. Dosti je pomagal parti-
zanom. Starejši sin je padel, mlajši je
še v vojski in se skoro vrne. OlSe hčeri
sta preživeli taborišče. Na polju sta
zdaj...
»Oh, Pik! Veš, bilo je tisto noč. Na
našem kozolcu so spali trije partizani.
Pod kozolcem je bedel Pik, ki je moral
biti priklenjen. Približali so se Nemci,
vsaj deset jih je bilo, tedaj pa je Pik
zalajal na vso moč. Prebudil je parti-
zane na kozolcu in lahko so še pravo-
časno pohiteli v gozd. Zaman so strelja-
li za njimi. Nad Pikom, ki je rešil tri
partizane, pa so se maščevali. Kar tam
So ga ustrelili in nato so zažgali kozo-
lec. In Martina so odpeljali. Pet dni po-
zneje so prišli še po nas druge.«
»Pik!« je vzdihnila Marta.
»Da, Pik!« je dodala teta. »Se mrtvega
ga je s Škornjem brcnil neki zelenec i'
je zavpil nad njim — banditenluder!
Sama sem to videla in slišala skozi
okno. Drugi dan smo ga zagrebli na ro-
bu gozda. Na grob smo mu zavalili kos
bele skale. Bil je zvest do kraja...«
Fran Roš
Obisk iz HoIlywooda ...
Oni dan je pred kavarno stal lep dolg
Cadilac v treh živahnih pastelnih bar-
vah. Trojanski klanec mu je svetlejšo
površino pokril s prahom. No, otroci že
vedo kako pripraven je tak prah za
risanje in pisanje, toda tokrat je ru-
mena tablica USA — Califomia-Holly-
loood — zamikala veliko starejše, toda
ravno tako nežne prste. Na šipi ob vo-
začevem sedežu je pisalo:
— I lotce You. —
*
V kavami so kmalu odkrili, kdo je
lastnik tega začaranega Cadilaca. —
Skupinica deklet je sramežljivo po-
iskala sedeže prav blizu njega. Polom-
ljena angleščina je bila tako glasna, da
jo je moral čuti tudi debeli princ iz
tovarne sanj. Kdo neki je? Režiser?
Producent? Igralec? Morda agent za
nove filmske lepotičke? Oh, ah, oh.
Ko bi. Ce bi. Očke so pomenljivo švi-
gale, namigovale, lovile njegove kratke
poglede... Poglej, ojej, smehlja se ...
Opazil jih je.
Srca v prsih, ki so se bolj kot po na-
vadi dvigala, kot da bi vedela kakšno
vlogo odigravajo, so močno utripala.
Dvignil se je, prišel bliže, sedel, ker
mu od razburjenja niso niti ponudile,
da prisede... Kakor so precej čeb-
ljale, tako jim je zdaj vzelo sapo. Be-
sedo za besedo je moral izvabljati iz
njih.
Dekleta so se spogledala. Zdaj je bil
čas... Katera se bo ojunačila?
—	Prosim, je iz jecljala ena, rea mi-
slite, da bi nas lahko... —
—	Seveda, seveda, je pohitel debe-
Ivih. — Ce pridete, se oglasite pri me-
ni. Veste v Hollywoodu je sveže meso
vedno dobrodošlo... Ah, j a. Seveda
moj naslov. — Tipal je po žepdh in
vstajal... — No ravno tu, tu je moja
vizitka. Položil jo je na mizo In odšel.
Se pri vratih jim je pomahal... De-
kleta so sramežljivo povesila oči in ko
je bil že zunaj, so planila po vizitki.
Na njej je bilo razločno napisano.
I. B. Roof
Butcher — Holl3rwood —
—	Butcher, butcher, kaj ta beseda
pomeni. Pa saj, saj to je vendar me-
sar ... —
S TORBO SREČE NAOKROG
v naleta vaj očem snegu se je Cirilek podal na pot,
ki jo je prehodil vsako leto tolikokrat, kolikor šteje leto
dni. Le danes s težjim tovorom čez ramo in s prazničnim
razpoloženjem. Njegovo vedno vedro lice si je nadelo sve-
čane poteze in hodil je, kolikor mu je breme dopuščalo,
pokonci pa z držo za posebne prilike. In podvizal se je,
zakaj torba je polna in ljudje če kdaj so polni nestrpnega
pričakovanja danes, ko jim prinaša ...
Z dopadenjapolnim pogledom je pobožal trebušasto
torbo: kaj vse krije v sebi! Od vljudnostnih čestitk in vo-
ščil, preko pozdravov, lepih želja in nežnih izpovedi do
vročih izlivov najintinmejših čustev. Da, koliko človekove
notranjosti je skrite v takile torbi!
Cirilek že ve. On pozna svoje ljudi. Z leti jih je
spoznal. Za vsakega bi vedel, kaj mu nosi, čeprav v za-
lepljeni kuverti. Ko pa se ljudje na toliko načinov izdajajo.
Mnogi ga prestrežejo že spotoma, drugi čakajo pred hišo,
tretji mu hite odpirati vrata, potem... Oh, potem se jim
občutki in čustva razlijejo po licu ko sonce po pobočju.
Kakor Anka.
Ob istem času in istem mestu ga je pričakovala: »Ci-
rilek, zame kaj?« — »I kajpak! Pa še nekaj prisrčnega!«
— Hlastnila je po p'smu, odprla in naglo preletela: drhteče
ustnice ji je obkroževal blažen smehljaj. »Hvala, Cirilek
in na svidenje«, se je nasmejala še njemu. — »Pojutri-
šnjem,« ji je pomežiknil z zadovoljnim pogledom.
Komu vse je že posredoval nešteto različnih pošiljk.
Sam še ni prejel nobene. Se danes ne, ko je nasul ponekod
šope novoletnih voščil in čestitk. Nikogar ni imel in ni-
Komur pripadal, njegovi so bili vsi ti ljudje in on njihov,
njihov dobrodušni Cirilek, kakor ga je klicalo staro in
mlado. Ob sreči drugih je bil še sam srečen. Bil je kar
najboljši prenašalec človekovih čustev, ki so se prelivala
od srca do srca nenehno drseč skozi njegove roke, ne da
bi stekla po njem. O, pač! Mar ni veljala vsa ta množica
želja, čustev, kopmenj tudi njemu, zobcu v kolesu, ki je
poganjalo nedoumljivi vrtiljak življenja? Ves je bil prevzet
od množice, živel z njo in zanjo, da se je izgubljal v njej,
ne da bi iskal in našel sebe.
Torba se je praznila in lajšala. Sijal je od zadovolj-
stva, da je razdelil toliko sreče med ljudi. Tako lahko mu
je bilo pri duši, kakor da bi razdajal samega sebe, dokler
ni zagledal Anke. Zanjo tudi danes ne prinaša niti po-
zdrava. Huje mu je postalo ko onkrat, ko je prvič izostalo
pismo. Neznansko težko mu je bilo se praznih rok srečati
z njo. Najraje bi se izognil. Potlej pa je imel občutek, da
je šlo njej manj do srca ko njemu. Rekla je, da nič ne de
in ga pogledala s takim pogledom, da se je zmedel.
»Zdaj je kakor jaz,« ga je nenadoma prešinilo. Sam
bi ji poslal voščilce, če bi ji bilo kaj do tega. Korak mu jt
zaostajal. Ona pa mu je s smehom na rdečih licih, ki s® jih
ko bele mušice obletavale drobne snežinke, stopala naproti,
kakor v opravičilo ali pa, da bi razpršila njegovo zadrego,
je rekla: »Saj ne pričakujem. — Ce sva se srečavala .. .€
Pretrgala je misel. »Kaj sem hotela reči...« se je ob«-
tavPa^a in povesila oči.
Začudeno jo je gledal, jezik pa se je tudi njemu za-
vozliai. Potem pa je še on uprl oči v nieno nogo, ki j«
trepljala po mehkem snegu. Cez trenutek dva je zatem
nenadoma, kakor da bi našla izhod vprašala: »Kam bost«
Sli nocoj?«
».Taaz?« je neverno zategnil. Nekaj novega mu je bilo,
da se nekdo zanima zanj osebno. In v tem hipu, ko da bi
ga obsijala nevidna luč, se je zavedel samega sebe in ob-
čutil svojo osamljenost v vsej njeni veličini.
»Povabila bi vas rada, če bi skupaj pričakala Nov«
leto.« je naposled dejala zbrano, ko da bi odvrgla poslednji
pomislek.
Cirileku so se širile oči: kaj, vabi ga? To dekle, Anka
ga vabi, njega? Njega! Kako se pa to suče svet? Anka mu
je bila zelo ljuba, toda vsako nadaljnjo misel je v kali
zatiral v sebi. Zdai pa ... Beseda mu je zastaja v zoženem
grlu, dokler se naposled ni sprostila šiloma zadržana na-
petost: »Pridem! Pridem!«
Razšla sta se. Kaj bi še z besedami, ko pa bi vsaka
izrečena v tem trenutku zvodene^a ko snežink^na soncu.
Anka je hitela kot to delajo skrbne gospodinje, Cirilek
pa se je ozrl po prazničnem vrvežu, ki je zajemal me«to
in bi najraj« vanj razkričal svojo srečo. I. HORVAT
Rešimo izgubljene milijone
Zakaj se v Juteksu v Žalcu zavzemajo za predilnico Jute?
NAMESTO UVODA
Kvaliteta in cena savinjskega gol-
dinga na inozemskem tržišču je dedoma
odvisna tudi od tekstilne tovarne Ju-
teks v Zalcu. Marsikdo se bo vprašal,
kakšno zvezo ima hmelj s to tovarno.
Marsikomu bo to na prvi pogled ne-
razumljivo? In vendar je res. Zakaj?
Preden pride hmelj na inozemska trži-
šča in preko velike luže v Ameriko,
ki je glavni odjemalec našega hmelja,
mora biti dobro pripravljen za odpre-
mo. Za tako dolgo pot mora biti od-
premljen tako, da se pri prevozu ne
pokvari, embalaža pa mora odgovar-
jati vedno večjim zahtevam kupcev.
Vreče za odpremo hmelja pa izdeluje
tekstilna tovarna Juteks v Zalcu. Zato
je ta tovarna tesno povezana z izvozom
hmelja ter od kvalitete vreč, v katerih
se odpremlja hmelj na inozemski trg,
je v mnogočem tudi odvisen sloves in
končno tudi cena našega renomiranega
hmelja.
ZAKAJ GRE IN KJE JE STVAR
OBTIČALA?
Tekstilna tovarna Juteks v Zalcu se
trudi, da bi čim bolj zadovoljila za-
htevam inozemskih kupcev hmelja.
Vendar v današnjem stanju, ko tovar-
na nima svoje predilnice, ne more po-
vsem zadovoljiti pogojem in željam
inozemskega hmeljskega trga. In prav
zaradi tega, ker embalaža ne odgovarja
predpisom inozemskega standarda, se
večkrat zgodi, da sicer priznani sa-
vinjski golding ne doseže take cene kot
bi jo, če bi embalaža odgovarjala že-
ljam in zahtevam inozemskih kupcev.
To pa seveda prinaša občutno gospo-
darsko škodo vsej naši skupnosti.
Tovarna Juteks v Zalcu si skupno s
Hmezadom prizadeva, da bi to občutno
, pomanjkljivost odpravila. To pa bo ko-
lektiv lahko storil le tedaj, če bo to-
varna dobila stroje za novo predilnico.
Za njo se vodilni ljudje v tovarni za-
vzemajo od letošnje spomladi. Uredili
so že prostor za predilnico, prav tako
pa tudi skladišče za 70 vagonov preje.
Elaborat za tako rekonstrukcijo tovar-
ne je že 15. februarja letos odobril
Izvršni svet LRS. Z njim se je strinjala
tudi Republiška investicijska banka v
Ljubljani, Zvezna zunanjetrgovinska
zbornica, Zvezna kmetijska zbornica in
Komite za zunanjo trgovino. Vsi ti fo-
rumi so uvideli rentabilnost in ko-
ristnost teh investicij, saj bi se pre-
dilnica za juto poplačala že v enem
letu. Od tega pa bi imela naša skupnost
vedno večje koristi. Proizvodnja hme-
lja iz leta v leto vedno bolj raste in s
tem tudi dobiček, posebno, če emba-
laža odgovarja inozemskim kupcem. V
nasprotnem primeru pa je zaradi tega
pri hmelju skupnost prikrajšana za le-
pe denarce. Zaradi tega je tudi Zvezna
industrijska zbornica predlagala Jugo-
slovanski investicijski banki korist-
nost in nujnost te rekonstrukcije. Ven-
dar je pri Zvezni investicijski banki ta
koristen predlog začasno obtičal. Kljub
temu v kolektivu niso izgubili upanja
in vrgli puške v koruzo ter si po svojih
močeh in ob podpori okrajnih forumov
prizadevajo, da bo končno le prišlo do
rešitve. V Juteksu menijo, da v kolikor
ne bo to ugodno rešeno da nove sezo-
ne hmelja, bo Hmezad prisiljen kupo-
vati jutine vreče v inozemstvu, za kar
bo moral žrtvovati letno 250.000 nem-
ških mark. To pa je precejšnja izguba
deviznih sredstev, ki bi se iz leta v
leto večala. -
PREDILNICA BI SE V ENEM
LETU POPLAČALA
Poglejmo nekoliko podrobneje, kakšne
korist! bd skupnost imela od rekon-
strukcije tekstilne tovarne Juteks. Ze
od maja letos je vložen pri Zvezni in-
vesticijski banki v Beogradu predlog
za posojilo. Stroški za nabavo predil-
nice znašajo po predloženem elaboratu
124,715.000 din. Podjetje bi prispevalo
37,415.000 din lastnih sredstev, od ban-
ke pa bi potrebovali 87,300 000 din po-
sojila. Pogoji nabave predilnih strojev
so dokaj ugodni, saj bi lahko stroje od-
plačevali tri leta, medtem ko bi stroji
ustvarjali normalno proizvodnjo že pro-
ti koncu prihodnjega leta. Predilnica
v Angliji bi stala 183.139 dolarjev, v
Nemčiji pa 937.844 mark. Ce pomislimo,
da pri hmelju znaša izguba zaradi s^a-
be embalaže letno okoli 230.000 dolar-
jev, je ta investicija več kot rentabilna.
To pa še ni vse. Nabava ustreznih ju-
tinih vreč v Nemčiji bi Hmezad letno
obremenila za 250.000 mark, predilnica
pa bi v Nemčjii stala 937.844 mark. V
štirih letih bi predilnico izplačali tudi
po tem izračunu.
PROIZVODNJA BI ZNATNO
NARASLA
Poleg teh Izrednih prednosti pa bi
kolektiv te tovarne sam tudi ogromno
pridobil in z njim vsa skupnost, saj bi
po rekonstrukciji proizvodnja narasla
od sedanjih 762,792.000 din bruto pro-
dukta na 1 milijardo 59 milijonov din.
Dobiček, ki znaša sedaj letno okoli
72,067.000 din, pa bi se povečal na 198
milijonov 398.000 din, kar pomeni za
2 milijona več kot bi stala predilnica
(124 milijonov din). Ta dobiček je pla-
niran realno, saj so pri tem upoštevali
celo za 12% nižjo ceno tkanani od se-
danjih povprečnih prodajnih cen na
tržišču.
Kljub temu, da tovarna Juteks pro-
izvaja le 25% izdelkov za Hmezad, bi
se ta investicija večkrat izplačala, saj
bi tako že v enem letu prihranili veliko
več denarja skupnosti, kot bi stala pre-
dilnica. Zato kolektiv, kljub temu, da
se je stvar trenutno zataknila, upa in
upravičeno pričakuje, da bo končno le
prišlo do ugodne rešitve tega važnega
vprašanja, ki je tesno povezan s slo-
vesom in kvaliteto savinjskega »zele-
nega zlata« v inozemstvu.
ZA PREDILNICO SO VSI
POGOJI
V ilustracijo še to. Ta tovarna je že
pred vojno v Nemčiji naročila predil-
nico, toda vojna, ki je 1941. leta iz-
bruhnila, je to preprečila. V tovarni
so namreč vsi pogoji za izdelavo kva-
litetne embalaže za hmelj. Imajo tkal-
nico, apreturo, impregnacijo ter kon-
fekcijo. Vsi stroji so skoraj novi, saj
so bili nabavljeni tik pred vojno ter
so zaradi pomanjkanja jutinega pre-
diva izkoriščeni komaj 10%. Da bi to
vrzel vsaj nekoliko zamašili in da ne
bi prišlo do odpustov delovne sile, pre-
delujejo na teh strojih konopljino pre-
jo in bombaž, vendar je proizvodnja
bombažnih tkanin na strojih za juto
neekonomična.
Tudi vsi tovarniški prostori so več
ali manj novi, saj so bili dograjeni in
preurejeni do 1955. leta. Lani pa so še
zgradili stavbo za predilnico in skla-
dišče za 700 ton jutinega vlakna. Stroji
in zgradbe predstavljajo veliko vred-
nost, ki je neizkoriščena, hkrati pa po-
vzročajo podjetju izgubo zaradi pla-
čevanja amortizacije na osnovna sred-
stva.
KAKO ZADOSTITI POTREBAM
HMEZADA
Brez predilnice je tovarna kot mrtvo-
rojen otrok, saj ne more zadovoljiti
potreb napram Hmezadu, za kar je bila
pred vojno pravzaprav tudi zgrajena.
Tkanine za izvoz hmelja morajo biti iz-
delane izključno iz najkvalitetnejšega
jutinega vlakna, s predpisano jakostjo,
impregnacijo, barvo in zunanjim iz-
gledom, ki odgovarja zahtevam inozem-
skih kupcev. Dogaja se n. pr., da v
enem letu Hmezad naroči več raz-
ličnih tkanin po barvi, dimenziji in
zunanjem izgledu. Takšne po pač
želje kupcev hmelja v inozemstvu in
konkurenca bo iz leta v leto večja.
Vsem tem zahtevam pa bi Juteks v
Zalcu lahko v celoti zadostil, če bi imel
predilnico, kajti ta tovarna je edina
v državi, ki ima tudi naprave za im-
pregnacijo in barvanje embalažnih
tkanin.
Brez predilnice pa tega ne zmore, ker
je tovarna odvisna od dobave jutine
preje. Ta dobava pa je nezadostna, več-
krat prepozna in nekvalitetna. Vodstvo
kolektiva vlaga velike napore, da dobi
na leto vsaj 10 do 15% prediva od
predvidenih 1440 ton, da tako vsaj
deloma zadovolji potrebe Hmezada.
REKLAMACIJE VSAKO LETO
NA DNEVNEM REDU
Najslabše pri tem pa je to, da je kva-
liteta prediva zelo slaba, ker dobavi-
telji nimajo strojev, na katerih bi iz-
delali predivo, ki bi odgovarjalo zahte-
vam kupcev hmelja. Zaradi tega Hme-
zad vsako leto sprejema reklamacije in
mora zato priznati kupcem večkrat tudi
precejšnjo odškodnino, kar predstavlja
občutno gospodarsko škodo in škodi
ugledu našega hmelja. Zaradi tega je
tudi cena savinjskega hmelja pri kilo-
gramu za 0,10 dolarja meuijša, kar pred-
stavlja izgubo 230.000 dolarjev letno.
IZGUBA BO IZ LETA V LETO
VECJA
Znano je, da je hmelj borzni artikel
in vsaka zakasnitev v dobavi lahko po-
vzroči velike izgube našemu gospodar-
stvu. Ta nevarnost je pretila zlasti le-
tos, ker tovarna Juteks ni mogla pravo-
časno izdelati vreč za hmelj in bi se
skoraj zgodilo, da bi zaradi tega Hme-
zad izgubil pri izvozu 1,5 do 2 milijona
dolarjev. Ta nevarnost bo vsako leto
večja, vse dotlej dokler v Juteksu ne
bodo imeli predilnice. To pomeni, da
je izguba zaradi slabe embalaže in za-
zaradi zamude v dobavi vreč samo
v enem letu večja kot bi znašali stroški
za predilnico. Ce še upoštevamo, da bo
sedanja proizvodnja 2,300 000 kg hmelja
letno narasla ob koncu petletnega per-
spektivnega plana (1962 leta) na 3 mi-
lijone 800.000 kg ali za 65%, pomeni, da
bodo te izgube sorazmerno z narašča-
jočo proizvodnjo hmelja vedno večje.
Očitno in več kot na dlani je, da bo
problem solidnega izvoza hmelja rešen
le z uvozom predilnih strojev za to-
varno Juteks. Tega se dobro zavedajo
vsi pametni gospodarstveniki, hmeljar-
ski strokovnjaki in vodilni ljudje v tem
delovnem kolektivu.
KLJUB USPEHOM JE KOLEK-
TIV SKROMEN
Za zaključek še nekaj besed o tem
skromnem in marljivem kolektivu. Di-
rektor Juteksa, tov. Jože Rozman meni,
da bodo letošnji proizvodni plan, ki
znaša 780 milijonov din bruto produkta
presegli za 4%, saj bodo do konca leta
ost varili 810 milijonov din bruto pro-
dukta. Te uspehe je pripisati povečani
storilnnosti, ki je sledila zlasti takrat,
ko so prestavili navij alnico in s tem iz-
boljšali organizacijo dela. Na uspehe je
razen tega vplivalo varčevanje in
skromnost kolektiva, saj je najvišja
mesečna premija komaj 6743 din, ko-
lektiv pa je letos iz dobička dobil le
0,70% mesečne plače, ostalih 0,30% pa
odpade na izplačane premije. Z drugimi
besedami povedano so letos v tem ko-
lektivu razdelili iz dobička s premi-
jami vred komaj eno mesečno plačo.
POMOČ DELAVSKEMU SVETU
Tem uspehom je nedvomno mnogo
pripomoglo dobro vodstvo podjetja. De-
lavski svet redno spremlja vse pro-
bleme v podjetju ter sprejema ustrez-
ne sklepe v korist boljšega poslovanja
tovarne. Čeprav delavski svet ni šc
takšen kot bi si ga idealno zamišljali
— predvsem zaradi prema j ne razgleda-
nosti delavcev, ki večkrat niso kos vsem
problemom, ki jih praksa poraja — se
redno sestaja in člani sveta dajejo na
sejah pametne predloge. Pri tem jim
pomaga tn lajša delo vodstvo tovarne,
ki jim nekaj dni pred sejo pošlje dnev-
ni red s podrobno obrazložitvijo in po-
jasnili, tako da lahko vse probleme, ki
jih vsebuje dnfevrii red seje, pravočasno
proučijo. Tako so seje plodne, žive in
kronane s preudarnimi zaključki. Ker
je kolektiv sorazmerno maloštevilen in
je razumljivo, da izbira članov delav-
skega sveta ni tako bogata kot v ne-
kem večjem kolektivu, kjer je večje
število razgledanih delavcev, se je ta
način dela najbolj obnesel, saj se de-
lavci hkrati izobražujejo in seznanjajo
z zapletenimi problemi pKxljetja.
SKRB ZA ČLOVEKA NI
PRAZNA FRAZA
Vodstvo podjetja skrbi za izobrazbo
delavcev, saj je od tega odvisna tudi
boljša proizvodnja. Pred dnevi so za-
ključili tečaj, na katerem so proučevali
PIV metodo. Ta tečaj so obiskovali vo-
dilni uslužbenci, razen njih pa vsi, ki
imajo kot nadrejeni posla z ljudmi. S
tem računajo, da se bodo dobri odnosi
med delavci v tovarni še izboljšali-
Razen tega obiskuje 44 delavcev trikrat
na teden tečaj, kjer proučujejo splošne
in strokovne predmete. Po končanem
tečaju bodo v marcu polagali izpite za
kvalificirane delavce. Ta skrb za iz-
obraževanje delavcev bo vsekakor ro-
dila dober sad. Delo delavskega sveta
se bo vsebinsko izboljšalo in uspehi v
tovarni bodo še večji.
ZA ZAKLJUČEK: NAJ BI SE
JIM ZELJA ČIMPREJ IZPOL-
NILA
V zadnjem času so tovarno precej
modernizirali in pogoji dela so zado-
voljivi. Svetle in zračne hale dajejo
vtis sodobnega podjetja. Letos so ure-
dili tudi sanitarne naprave za moške in
ženske. Skupno z žalsko občino pa gra-
dijo šeststanovanjsko hišo. Sedaj ure-
jajo tudi kletne prostore in shranje-
valnico za kolesa.
To so na kratko uspehi tega priza-
devnega kolektiva in prav bi bilo, da
bi se jim čimprej izpolnila njihova
želja — rekonstrukcija tovarne.
Tovarniško poslopje tekstilne tovarne Juteks v Zalcu
Delavsko opravljanje daje pečat podjetju
Tovarna nogavic Polzela 3,650.000 parov nogavic v letu 1918
v polzelski tovarni nogavic že dolgo
vedo: kakršen DS, takšni uspehi oziro-
ma neuspehi podjetja. In če kje, lahko
prav v tej tovarni govorimo o zavid-
ljivih uspehih podjetja in lahko s tem
ugotovimo, da je delavsko samouprav-
ljanje doseglo svoj namen. Pravilno in
uspešno delo DS je v zadnjem času na-
šlo odraz predvsem v treh vejah: pro-
izvodnji, skrbi za človeka ter v splo-
šnem, pozitivnem odrazu na širšo oko-
lico izven podjetja.
Ko pišemo te vrstice, še nimamo po-
datkov o izpolnitvi letnega plana; glede
na 10-mesečno obdobje letošnjega leta
pa vse kaže, da bo letošnji proizvodni
plan po količini izpolnjen s 101,5 %, po
vrednosti pa 107 %. Podjetje te dni pri-
čakuje iz inozemstva 32 novih strojev,
ki bodo letno dali 550.000 parov noga-
vic več. Nov asortiment na novih strojih
bo popolnoma enakovreden uvoženemtu
S tem se bo izdatno povečal tudi
brutoprodukt. Predlog plana proizvod-
nje za leto 1958 je podjetje že izdelalo
in bo v tem letu proizvedlo skupno 3
milijone 650.000 parov nogavic. V od-
nosu na leto 1957 bo plan po količini
za 17,5 % višji od letošnjega, po vred-
nosti pa za 43%. Od skupne proizvod-
nje nogavic je bilo v letu 1956 samo
iz sintetičnih vlaken izdelanih 14 %,
letošnje leto 22%, za leto 1958 pa je
predvidenih od skupne proizvodnje že
32 % samo sintetike.
Na uspehe v proizvodnji brez dvoma
nmogo vpliva tudi premijsko nagraje-
vanje, v katerega je zajeto 38 % vseh
zaposlenih. Kriteriji premijskega nagra-
jevanja so različni. Tako so člani kolek-
tiva nagrajeni za zboljšanje kvalitete
proizvodov, za prihranek utenzilij, za
zmanjšanje škarta, premije za prihra-
nek na barvah in kemikalijah, premija
za znižanje strojnega čakalnega časa
itd. Premij ski pravilnik je pri njih po-
stavljen na takšni podlagi, da se da
vsak čas knjigovodsko ugotoviti. (Naj-
višja premija, ki so jo letos izplačali,
je znašala nekaj nad 11.000 din!)
Zvezni družbeni plan je predvidel za
leto 1957 povišanje plač skupini Visoko-
kvalificiranih in kvalificiranih delav-
cev za 10 %, za polkvalificirane in ne-
kvalificirane pa 5 %. Ker to zvišanje
ni bilo linearno, ampak individualno v
okviru posameznih skupin, je imela
tarifna komisija v podjetju zelo odgo-
vorno nalogo, kako to kvoto pravilno
razdeliti. Na račun visokokvalificiranih
ter kvalificiranih delavcev in name-
ščencev so kočljivo vprašanje rešili ta-
ko, da so z razumevanjem prizadetih
ter z odobritvijo nadrejenega foruma
visokokvalificirani dobili nekoliko manj,
nekvalificirani in polkvalificirani (pred-
vsem na težjih delovnih mestih) pa ne-
koliko več kot je predvidevala uredba.
Povprečno povišanje tarifnih postavk
za celo podjetje je znašalo 8,16 %.
Kolektiv ima normirano delo. Norme
so precej ostre in so jih lani zvišali še
za 25 %. Letos so se že pokazali rezul-
tati teh korektur — povprečje 108 %.
Nekateri delavci, oziroma delavke pre-
segajo normo tudi za 25 %.
ODLIČNO OCENO ZASLUZI
POSTAVKA »SKRB ZA
ČLOVEKA«
Primemo izobrazbo, primemo stano-
vanje, izdatno hrano in primerno raz-
vedrilo. To so njihovi pogojniki, od ka-
terih zavisi razpoloženje kolektiva ter
uspehi posameznika in podjetja. Zato
pa v tej smeri skoraj da ne znajo »var-
čevati«. Ze dalj časa imajo organiziran
center za izobraževanje, ki ga vodi
strokovnjak po priznani PIV metodi.
Poleg teorije so letos formirali tudi
praktično delo po oddelkih, oziroma de-
lavnicah. V te tečaje vključujejo tudi
vse tiste, ki imajo težave pri doseganju
norm. Mimo tega skrbijo tudi za kul-
turno Izobraževanje svojih delavcev,
saj v občini skoraj ni društva, kjer ne
bi sodeloval kolektiv tovarne nogavic.
Se posebej je treba poudariti delo to-
varniških ljudi v dmštvu Svoboda. Da
bo lahko kulturno prosvetna dejavnost
v podjetju še bolj zaživela, je DS z ve-
likim razumevanjem odobril sredstva
za dozidavo knjižnice in čitalnice v
Domu Svobode 300.000 din. Za gradnjo
stadiona pa je tovarna prispevala 1 mi-
lijon.
Delavski svet je na svojih sejah ob-
ravnaval tudi stanovanjsko vprašanje,
saj ima mnogo članov njihovega kolek-
tiva neprimerna stanovanja. Da se temu
pomaga, je dalo podjetje izdelati idej-
ni zazidalni načrt, po katerem bo v bli-
žini tovarne gradilo stanovanjsko na-
selje za približno 700 ljudi. Na tem
zemljišču bodo gradili tudi zasebniki
enodmžinske hišice. Podjetje jim bo
plačalo načrte in nudilo še nekatere
ugodnosti. Tovarna je že začela z grad-
njo 5-stanovanjskega bloka.
Nedavno je podjetje odprlo tovarni-
ško menzo, ki ima preko 50 stalnih abo-
nentov. Se v večjem številu pa se ko-
lektiv poslužuje toplih malic v polur-
nem odmoru. V ceno vseh obrokov je
vračunan samo material, vse ostale
stroške in režijo pa nosi podjetje. Kosi-
lo z bogato vitaminsko hrano stane 60
dineirjev, topla malica, kjer je pestra
izbira (vampi, kisla juha, hrenovke,
kranjske) pa s kruhom 45 din. Podjetje
tudi razmišlja, da bi menza v bodoče
za toplo malico nudili enolončnico za
ceno 20 do 25 din, da bi bila pristopna
vsem zaposlenim. Da bi hrano v menzi
še izboljšali ter istočasno dosegli kul-
turne j šo postrežbo, organizirajo od časa
do časa sestanke z abonenti in upošte-
vajo predloge.
Podjetje je preteklo leto uresničilo
tudi dolgoletno željo, da bi članom svo-
jega kolektiva omogočilo udobno in ce-
neno letovanje. V počitniškem domu v
Piranu so člani poceni preživeli letošnji
letni dopust, saj je znašala osnovna
preskrba s 5 obroki dnevno za odrasle-
ga 300 din, za otroke do 10 let 150 din,
od 10 do 16 let pa 200 din. V zvezi z
dopusti je bil zelo tunesten sklep DS,
da je potrebno letni dopust izkoristiti
vsaj 10 dni skupaj, kar doslej delavci
niso upoštevali. (Starim tovarniškim
veteranom je letovanje plačalo podjet-
je).
Tudi za upokojence podjetje dobro
skrbi. Ko se poslavljajo od tovame,
prejmejo diplomo, nagrado 10.000 din
ter ducat nogavic. Ob vseh proslavah
pa jih spet povabijo v svojo sredino,
da obdržijo z njimi hvaležen stik.
POVEZAVA Z OBČINO IN
TERENOM
V	zadnjem času je podjetje mnogo
storilo za notranjo in zimanjo ureditev
svojih prostorov in lahko danes služi
za zgled vsem podjetjem v tehnično
higienski zaščiti. Ko so v podjetju naj-
prej vse potrebno uredili, so svojo ko-
ristno dejavnost razširili tudi nazven.
Za vse ljudi Polzele (ne samo za nji-
hov kolektiv), bo izredne važnosti nov
zdravstveni dom, ki so ga začeli na
Polzeli graditi že pred 3 leti. Nenehno
nakazovanje problema na raznih fom-
mih in iskanje sredstev za dograditev,
je bila važna naloga kolektiva v pre-
teklem letu. In po zaslugi kolektiva
tovame nogavic je gradbišče to jesen
ponovno zaživelo.
Zadnje čase razmišlja podjetje tudi
o tem, da bi organiziralo sodobno pral-
nico in izkoristilo domačo paro. Pral-
nica ne bi služila samo tovarniškim že-
nam, ampak ženam vsega terena.
Odnosi podjetja do občine in obratna
se v zadnjem času zelo zboljšujejo.
Predvsem čutijo silno razumevanje, ki
ga je pokazala občina pri dajanju kre-
ditov za gradnjo zdravstvenega doma.
V	raznih svetih in komisijah, po-
sebno v političnih organizacijah in
društvih aktivno sodeluje več članov
kolektiva tovarne nogavic, čeprav v
LO doslej niso imeli svojega zastopni-
ka. Pri zadnjih volitvah pa so bili
kot ljudski odbomiki izvoljeni 3 člani
njihovega kolektiva, zato upajo, da bo
odslej povezava med podjetjem in ob-
čino Je tesnejša.
POGOVOR ZA PEČJO
Kadar zima pokrije breg in dol z
debelo snežno odejo, se kmetom
začnejo dnevi dopusta. Sicer pa
njihov »dopust« ni tiste vrste, da bi v
brezdelju posedali v toplo zakurjeni iz-
ki. Vedno je kaj, kar jim preganja dolg-
čas ob dolgih zimskih večerih, kajti
čez dan je treba to in ono opraviti pri
Uvini, otresati sneg z vej sadnega drev-
ja, tisti pa, ki imajo kaj več hoste, si
najdejo delo v zasanjanem lesovju. Zve-
čer pa, ko so lepo zbrani v hiši, najdejo
vsak svoje delo. Košem so se čez leto
obglodali robovi, grablje kažejo »brez-
zobe čeljusti«, treba je popraviti po-
lomljeno kolo pri vozu. Medtem ko mo-
ški opravljajo taka polobrtniška dela,
ienske pletejo ali pozašijejo marsikaj,
zakar med letom ni bilo časa, otroci pa
radi ali neradi, luščijo fižol in koruzo.
To so ure, ob katerih kmečka družina
res živi skupaj. Ob takih prilikah je
čas za pogovore, takrat načrtujejo, se
pomenijo kaj je bilo in kaj ni bilo prav
med letom.
Ce pa pride sosed k hiši ali pa kak
znanec, potem je navadno še živahnej-
še. Malokatera hiša je brez šnliivca. ki
bi ne znal razodeti kakšne vesele in obr-
niti marsikatero minulo nevšečnost v
ipas.
Dajmo, prisluhnimo. Obesimo vetru,
ki vije ob teh zimskih večerih okoli do-
mačij, svoja ušesa. Ujeli bomo marsi-
kaj. Marsikatero resno, pa tudi veselo.
Vse kar boste brali v našem pogovoru
za pečjo, se je res zgodilo in kar sta-
viti bi šel, da ob teh dolgih zimskih
večerih ne bo pogovor nanesel tudi te
dogodke...
— No kar sedite! Tjale za peč. Tleče
klade vam preženejo mraz iz kosti. Kar
po domače, prijatelji. Bomo katero rek-
li, vmes pa poizkusili kakšno kapljico
smo izcedili letošnjo jesen ...«
Takole za pečjo ^ se o marsičem pomenili člani vinogradniške obnovitvene
skupnosti v gorci pri Košaku ...
Če pišče več od pute ve...
Ne bom povedal pri kom se je oni
večer zasedel član upravnega od-
bora vitanjske zadruge. Nekaj šile
Žganja je razvnelo jezike odraslim, saj
otroci so jih itak morali držati za zob-
mi, kot se spodobi.
—	No, gospodar, je vprašal prišlec,
ki mu je zdaj bilo že vseeno če bo šel
kako uro pozneje domov, noč je že itak
bila. Povej gospodar, ti sin kaj piše od
vojakov?
—	Piše, pa bolj poredko. Najbrž nima
časa, zdaj ko bi ga mi imeli več za bra-
nje.
—	Pa si še kaj jezen nanj?
—	Jezen. Zakaj pa?... Ej, ej, ti pa
res vedno drezaš v tisto reč... — se
je otepal gruntar.
—	Je že tako. Se danes se mi niso
ohladila ušesa, kakršno reč si peljal v
jeseni pri nas na zadrugi. Nisi imel
prav, gospodar, nisi imel...
— Vi tudi ne. Se vedno sem jaz go-
spodar. Vi pa tako po svoje...
— Pa reci če nismo prav naredili. Vi,
gruntarji, ste trde buče, da boš vedel.
Naši strokovnjaki so prisegli, da bo
krompir letos tak, da že dolgo ne. Sa-
mo malo umetnega gnoja mu je bilo
treba dati, pridno kot vsako leto ob-
delati ... No, saj si videl. Nisi ga mogel
niti prodati in prašiče rediš z njim. Vi-
diš, pa smo vas vabili: Dajte, prijavite
se k tekmovanju... Vi pa, bognasvari.
Kakšne nagrade. Davke bodo navili...
Kaj nam moreš zameriti, če smo potem
rekli ta mladim... Boš že moral pri-
znati, da se v aktivu mladih zadružni-
kov ne učijo bedarij. Fantje so zagra-
bili in podpisali. Zgubiti niso imeli kaj.
Res so se bolj zagnali v njive, nekateri
so celo od svojega kupili umetni gnoj.
Vi ste pa začeli rogoviliti. Ti pa najbolj.
Jaz sem mislil, da nas boš s hlač stre-
sel, ko si zvedel, da je tvoj sin podpi-
sal... Kaj pa zdaj praviš? Se ti kolca
za tistim šopom jurjev, ki jih je fant
dobil k soldatom?
— Tisto pa že ne. Nisem mu jih
»fauŠ« ... Saj nič ne rečem ... Na, pij
raje pa pusti tisto, čeprav še vednm
rečem, da mi ni všeč, da je kar po svoj^
glavi delal, — je pristavil gospodar, M
se le ni hotel dati kar tako potlačiti,
toda njegov glas ni bil trd. Nekaj rm-
bato mehkega je bilo v njem ...
Pa sem se obrisal pod nosom...
Nič ne rečem, da ni res, mi je pra-
vil kmet iz zreške zadruge, napol
v šali, da gospodar podpira en
vogal pri hiši, žena pri tri. Toda moja
boljša polovica ga je letos pošteno po-
lomila ...
— Poleti, ko so razpisali tekmovanje
za večji donos pšenice, sem se hitro od-
ločil. Kmetje itak tekmujemo med se-
boj. Ta ima lepši par volov, drugi se
pohvali z lepim žitom, oni spet s prvo-
vrstnim sadjem. Je že tako, pri nas nih-
če ne gleda gruntarjev obraz, temveč
njegov grunt... No in jaz sem mislil,
da je tudi žena mojih misli, pa -ji ni-
sem posebej »držal predavanja«. Nekaj
nas je stopilo skupaj, prijavili smo po-
vršine, da je zadostovalo. Ne rečem,
da se nismo zagnali bolj kot prejšnja
leta. Tisto ne. Seme smo k sreči izbrali
dobro, potem pa smo dobro pognojili in
ko je med žitom pognala plevel, smo
poskusili tudi z zatiralnimi sredstvi.
Res se je obneslo... Mene pa je le ra-
dovednost gnala, kakšna je razlika. Pu-
stil sem manjšo njivo obdelano tako
kot prejšnja leta. Pa me je proti koncu
že kar jezilo, da sem tako storil. Mar
bi bil vse enako obdeloval... Koliko
škafov žita bi bilo več? No, po toči je
prepozno zvoniti. To leto sem zelo po-
gosto hodil na njive. Pšenica je rasla,
da je bilo veselje. Tisti strup za plevel
je opravil svoje, da bi dal dinar za
vsak plevel, ki bi mu kdo prinesel
z njive. No, kakor veš, tudi vreme nam
je streglo. In kakšno klasje... Človek
je bil kar nor od veselja, ko se je bli-
žala žetev ...
Par dni pred žetvijo, sam vrag ve
kam me je tisti dan neslo, je nadaljeval
moj sobesednik, ko je žalil grlo, par
dni pred tem pa so hodili po vaseh
člani komisije... Mene ni bilo doma.
Zeno so našli na polju in jo vprašali,
kje imamo žito, da bi pogledali kako je
obrodilo... Kaj vem, kaj je preljub*
boljšo polovico prijelo? Menda je misli-
la, da so ti možje prišli naravnost e
davkarije, ali kaj? No, pa je šla in jim
pokazala tisto njivo kjer je bilo slab««
žito. Vzeli so vzorec, zračunali donos
in odšli. Lahko si mislite kakšno ve-
selje mi je naredila, ko mi je zvečer
povedala, kako je komisijo »okol pri-
nesla«? Cela skupina je dosegla kmr
lepo nagrado, jaz pa sem svoj delež kai
lahko zložil v mali žep... No, pa se
ne bom iz kože deval. Lepša nagraČM
mi je sicer ušla, pšenica je bila pa le
dobra in veliko jo je bilo... To je tudi
nekaj ...
Kdo ve, če takole ob večerih »ne-
srečna« gospodinja ne vzdihne kdaj^
kako zelo bi se prileglo malo pravegm
»kofeta«, pa ji mož takole dobrohotna
reče, češ, kar kupi ga od tistega denar-
ja, ki smo ga dobili za nagrado?
Obnovo vinogradov v Virštanju in Imenski gorci
bi bila drugaiCe nemogro23a —
Na sončnih pobočjih Virštanja in
Imenske gorice je za približno 290 hek-
tarjev vinogradov. Vinogradništvo je v
teh krajih vir dohodkov, toda le-ti v da-
našnjem času niso več takšni kot bi pri-
čakovali. Kakor je ponekod razdrobljena
proizvodnja vzrok težkih gmotnih prilik
prebivalstva, so tu takemu stanju krivi
izčrpani vinogradi, ki ne vračajo več ni-
ti stroškov vloženega dela. Skoraj vsi
vinogradi so potrebni obnove. Vojna je
zavrla obnovitveno dejavnost, po njej pa
se ni dosti spremenilo. Zakaj?
Kdor je kdaj moral obnoviti še tako
majhen vinograd, bo priznal, da tega ni
lahko storiti. Delovna sila je dandanes
tako draga, da bi posameznik težko zbral
sredstva za postopno obnovitev, kaj šele
za kompleksno obnovo. Po vsem svetu je
vinogradništvo mehanizirano, sodobno
urejeno in če so hoteli naši vinogradniki
obdržati svojo dejavnost, so morali osita-
ti konkurenčni tem modernim proizva-
jalcem.
REŠITEV TAKOREKOC V ZADNJEM
ČASU...
Nič čudnega ni, če je akcija za usta-
navljanje proizvodnih skupnosti v pove-
zavi z zadrugo našla največji odmev v
imenski zadrugi. Tu res niso več vedeli,
kako naj bi zlezli iz težav. Posestniki
vinogradov pri najboljši volji niso imeli
sredstev, zadruga pa tudi ne, saj je za-
druga vendar tako močna, kolikoršna je
moč njenega članstva. No in če je vsako
gospodarstvo tičalo v težavah, potem je
220 včlanjenih gospodarstev prineslo te
svoje nadloge s seboj v zadrugo. Res je,
da so marsikateri nevšečnosti tudi ta le-
ta sem stopili za vrat, toda da bi mogli
težave odstraniti v takšni širini, kakor
na široko so se te težave pojavljale, to ni
bilo mogoče. Kjer nič ni, ni kaj vzeti.
Tako tudi tu.
Virštanjski vinogradniki in tisti na
imenski gorici so zato ostro prisluhnili
kmetijskim strokovnjakom, ki so prišli
mednje z odrešilno idejo. Kmetijski stro-
kovnjaki šmarsko-rogaške poslovne zve-
ze so bili od poletja stalno na terenu. Če-
prav je bila huda sila, pa so kljub temu
morali prepričevati ljudi. Nezaupljivost
je še vedno senčna plat naših podežel-
skih ljudi. Toda obeti so bili mikavni,
pogoji ugodna in v imenski zadrugi je v
kratkem času bilo ustanovljenih pet vi-
nogradniških obnovitvenih skupnosti in
ena sadjarska. Pravzaprav spet skromen
začetek v primerjavi s ix)trebami, V
skupnosti se je vključilo čez dvajset vi-
nogradnikov s približno 17 ha vinogra-
dov, ki so potrebni obnovitve.
»LETOS. PRAVIJO, SO PREPOZNO
ZACELI«...
Vinogradniki, ki so se prvi oklenili
»rešilnega pasu«, so posekali izčrpane vi-
nograde in pripravili vse potrebno za ob-
novo. Toda stroji, ki jih imamo v okraju
na razpolago, so bili dolgo časa v upora-
bi v drugih krajih, tako da so v Virštanj
in Imensko gorico prišli šele pozno v
jeseni. Dokler je bilo suho vreme, je še
šlo. Za obnovo predvidene površine so
bile hitro zrigolane. Cim pa je začelo
vreme nagajati, je postalo delo vedno
bolj težavno. Ilovnata zemlja na lapor-
nati podlagi je za taka dela v deževnih
dneh izredno težka. Stroji se ne morejo
obdržati v strminah tako dobro kot ob
suhih dneh. Toda kljub temu vstrajajo.
Traktoristi »Obnove« iz 2alca se ne dajo
kar tako ugnati. Treba je storiti čim več,
dokler zima popolnoma ne zavre del.
Toda led je vendarle prebit. Ljudje so
videli, da je mehanizacija le čisto nekaj
drugega kot rovnica. S pomočjo mehani-
zacije bodo vinograde precej več kot za
p)olovico ceneje obnovili. Zadruga jim bo
prihodnje leto preskrbela trsje, žico in
les za žičnice, umetna gnojila in vse osta-
lo. Stroške obnove bodo vinogradniki za-
čeli odplačevati šele nekje leta 1963, od-
plačati pa jih bodo morali v desetih le-
tih. Ce bodo vmes slabe letine, bodo rofk
odplačevanja celo podaljšali.
KAJ PRAVUO LJUDJE...
Na virštanjskem Vrhu, kjer te dni ri-
golajo na vitle, je skiipnost sedmih čla-
nov. Bevc, otba Košaka, Bah, Plevnik,
Lupše in Tajnikarjeva so z deli zadovolj-
ni. Tudi s pogoji. Stanko Košak meni, da
so pogoji takšni, da ni niti trenutek
okleval, da bi se ne vključil. Nima ravno
velikega vinograda, toda bil je že tako
izčrpan, da bi ga drugače moral verjetno
tudi opustiti. Ce pa bi hotel obnavljati
sam, bi moral neprestano krožiti, kajti
ko bi na enem koncu vinograda končal,
bi moral na drugem že začeti. Pravi, da
ne bo težav, potem ko bo treba vračati
usluge. V desetih letih mora vinograd
vrniti vložena sredstva, pravi Košak, če
ne, potem ga ni vredno imeti.
Tako Košak, pa tudi ostali niso dru-
gačnega mnenja. Člani skupnosti si med
seboj pomagajo. Ko je rigolanje pri
enem končano, gredo k drugemu.
Ljudje so hvaležmi tistim, ki so jih
pripravili, da so se odločili. Aleksander
Videčnik in drugi strokovnjaki, pa naj-
naprednejši domačini, med njimi Vili
Plevnik ter funkcionarji zadruge imajo
veliko zaslug za to. Ko sem jim povedal,
da je tov. Videčnik bil odlikovan, so mu
vsd od srca privoščili.
Plevnikov Vili je doživel intervju i
nami kar na cesti pred hišo. O cebi ni
Plevnikovega Vilija smo »ujeli« kar na
cesti...
hotel nič povedati, toda ko smo govoriM
o obnovitvi vinogradov in obnovi sadov-
njak v, se je razživel. To je možak, ki
zna pametno presoditi vsako reč in če se
tak človek za nekaj odloči, gre cela »raj-
da« za njim.
IN KAJ V UPRAVI ZADRUGE...
Upravnik zadruge je bil nevoljen, da
vreme tako nagaja. Pravi pa, da je vesel,
da so vsaj v začetku lahko ljudem po-
kazali, kaj se res izplača. Prihodnje leto,
je dejal, bomo morali začeti kar sredi
poletja, ko bo suho. Zaveda se, da so šele
pri začetku. 17 ha proti 290 ha obnove
potrebnih vinogradov je res šele začetek.
Veliko bo še dela, zelo veliko.
Ko smo le silili vanj, je povedal, da
rigolanje vinogradov in posaditev trsj«
ter ureditev žičnic ni zadnja skrb. Misli-
ti bo treba na graditev velike kleti. Vsai
za 120 vagonov vina mora imeti prostora.
Potem elektrika, boljše poti do vinogra-
dov, strojii za obdelavo. Vse to jih še
čaka.
Sadjarska skupnost ne sme ostati
osamljena. Sadje naj bi bilo ob vinu dru-
ga glavna panoga na območju zadruge.
Težko čakajo tudi, da bo pravkar usta-
novljena ot^telska vodna skupnost za-
čela z regulacijo. Ce bo Sotla regulirana,
bodo v dolini lahko razvili tudi polje-
delstvo. To je mikavna reč spričo dej-
stva, da je obsoteljska železnica pribli-
žala tem ikrajem Zagreb. Koliko zele-
njave, povrtnine in podobnih pridelkov
bi lahko pošiljali tja.
IN SE ODGOVOR GODRNJAVEMU
DEDCU...
Naletel pa sem na človeka, ki je rekel;
češ, kaj neki vidim lepega v tej akciji.
Celo to je kvasil, da bi v bivši Jugosla-
viji bili vinogradi že zdavnaj obnovljeni,
če bi je ne vzel vrag. Toda če pomislimo,
da bi morali kmetje z lastnimi stroški
storiti to, kar bodo sedaj s pomočjo za-
druge, bi jih ravno tako vzel vrag. N«
kar razmislimo, kaj bi bilo. Kmetje bi ne
mogli obnavljati. Tuja konkurenca bi
naglo rastla. Gospodarji bi obubožali. Po
Virštanju in Imenski gorici bi šli vino-
gradi na boben in bogatini bi pokupili
zemljo in jo obnavljali. Takrat bi nastali
drugačni odnosi, drugačne skupnosti.
Skupnost peščice velikih veleposestnikov
in moTožica obubožanih viničarjev. Sicer
pa ena lastovka ne naredi pomladi...
C. k.
POL STOLETJA JE GOSPODARILA NA REBCI
Kdo bi prisodil Stmadovi mami —
Reberšci, ko drobi z dekliško prožnim
korakom po trdi novoštiftovski cesti,
da bo kmalu nadela osmi križ na zga-
rana kmečka ramena! In kdo bi ver-
jel, da je ta prijazna kmečka ženica, ki
Jo je starost zaznamovala s komaj rah-
lo naglušenostjo, skoraj pol stoletja,
složno s svojim rajnkim možem gospo-
darila v tako težkih pogojih hribovi-
tega terena.
Stmadova mama je vedela, da ji je
usoda že k zibeli položila rekvizite
kmečke žene: koš, motiko in prelco.
Brezskrbna otroška leta so bila kratka.
Na rifeljskih livadah so cvetele mar-
jetice. Trgala jih je in presajala v
sroje gredice ob domačiji. (Ljubezen do
cvetlic ji je ostala Se do danes, saj na
vseh oknih njene hiše pozimi in poleti
cveto lončnice.) Večje otroške zabave
pa si že skoro ni mogla privoščiti, ker
se je kar kmalu začela pomikati s prel-
co v šibkih rokah po ozarah grudastih,
skopih gorskih njiv. Samo nedelja je
bila vsa njena — in takrat sta se s
»cunjasto pužo« kratkočasili v nedo-
gled.
Poten\ pa je kaj kmalu prišla doba,
ko so dnevne delovne dolžnosti vse
Igrice trdosrčno izpodrinile. Paša, ži-
vina — in prav zadaj seveda tudi šola.
Pošiljati otroka redno v šolo se je ne-
koč zdel kmečkim staršem pravi luk-
sus. Kmetija je rabila tudi drobne o-
Iroške roke. Z osmimi leti je pasla po
20 ovac na retorih. Kolilčokrat je v dol-
gočasju pastirske osamljenosti zaklica-
la proti domu, če že sme prignati drob-
nico domov. Toda kmetje niso poznali
sentimentalnosti. Navadno jo je šele
mrak rešil samotnega pastirjevanja.
Iz pastirice se je kar čez noč pre-
levila v »malo«, kmalu pa tudi v »ve-
liko« deklo. Imela je na skrbi mnogo-
glavo govedo. Vso zeleno košnjo je bilo
treha v koših znositi dMnov. Cestokrat
3e po dvajsetin košu še kcMnaj sopi-
hala v hrib. Tako se je pravzaprav še
kot otrok vedno sukala okoli živine
in SI z leti nabrala dovolj prakse v ži-
vinoreji. Kar po očeh je znala ločiti
bolno goved od zdrave, pri prašičkih
pa je po repih spoznala, ali je ščetinec
zdrav ali ne. Vso živino je znala sama
uspešno zdraviti hi so le redko iskali
domačega živinskega padarja. Tako se
lahko v skoro polstoletnem gospodar-
jenju Stmadova mama pohvali, da ni
pri hiši poginila nobena živina.
Danes je Stmadova mama pri hiši
ie na zapeČku. Pred nekaj leti jo je
nadomestila snaha — prav tako žilava,
umna in gospodarska gospodinja. Tra-
dicija se nadaljuje in sosedje se te-
pejo za Stmad6v naraščaj v hlevih. To-
da stara mati Reberšca noče poležavati
na zapečku. Vsa drobna dela pri hiši
še opravi. Sin, ki je prevzel gospo-
darstvo, jo sili k i>očitku, toda, če le
more, ga »goljufa« skoro še s težaškimi
deli. Ce ni mladih gospodarjev v bli-
Tmi, si takoj najde »primernejše« delo.
Koplje kanale pri domačiji, zasipava
pota, poklada konjem, govedu itd. Na
njivah pa še vedno žanje in okopava.
Zdrava se še čuti in trdna, pa jo lažje
delo skoro kar ponižuje. Mati Reberšca
doslej še ni poznala resnejše bolezni.
Spominja se, da jo je leta 1914 zadnji-
krat bolela.glava in pravi, da je ta
bolezen menda kar takrat opravjla svo-
je za vse čase. Nekajkrat se ji je tudi
hotela približati pljučnica, pa jo je
»utrucala« z mokrimi obkladki.
Razni popotniki in berači so v Stma-
dovi hiši imeli vedno toplo zavetišče.
Prenočevali so jih v izbi, ne po štalah,
kot je bila na deželi navada. Med na-
rodnoosvobodilno vojno pa je njeno
dobro srce nahranilo marsikaterega
partizana.
iTRGOVINA
Z 2ELEZNINO
Jerkur"
CELJE
Telefon 22-91 in 22-88
Solidna postrežba — Nizke cene
Cenjenim strankam želimo srečno
novo leto
SODAVICARSTVO IVAN NARAKS
Celje
želi vsem svojim cenjenim odjemalcem
srečno novo leto in se nadalje priporoča
30. DECEMBRA — STEV. M A STRAM
V SENCI POHORSKIH GOZDOV
Oče Tomaž je zamišljeno stopal in se
iMgibal koreninam.
Vse življenje se je ubadal s ifcrpo zem-
lje in 6 trdim delom od jutra do večera
preživljal družino in sebe. Zdaj je sta-
rejši sin kmetijsiki tehnik pri kmetijsiki
zadnigi, hčere so se omožile z delavci v
dolini, le najmlajši Tone je ostal doma.
K j emu bo izročil posestvo, če le ne bi bil
tako svojeglav.
»Kar so delali moji starši, starši mojih
staršev in jaz,« je jjolglasno premišljeval
»hoče predrugačiti«.
Pomladanski veter je podil meglo in jo
l^tisikal proti pobočjem Pohorja. V do-
lini pod njim je žuborel potok.
Pohorje! Kaj vse je doživel v njego-
vem zavetju. Ze kot otrok se je rad za-
tekal v senco njegovih gozdov in se po-
tikal po skoraj neprehodnih goščavah.
I>a, še zdaj prav dobro pomni, kako so
Sa zapeljale in zmešale »copemice«. Vso
noč je blodil ix) grapah in globelih, zju-
traj pa se je znašel blizu domačije. Novi
ias je sicer pregnal čarovnice, škrate in
•duhove, toda spomin je ostal.
Takrat ni bilo elektrike, marsikdaj si
5e petroleja niso mogli kupiti. Z njim so
avetili le ob večjih praznikih. Samo e>o-
horskim gozdovom se lahko zahvali, da
je lahko plačeval davke in si popravil to
ali ono, si kupil ščepec tobaka in oblačil
<iružino. Pohorje je brlo tudi takrat do-
brodušno in od njega so se tega naučili
tudi njegovi prebivalci. Navzlic temu pa
je večkrat stiskal i^ti in preklinjal gra-
ičake in grofe in tiste veleposestnike, ki
eo manj delali in imeli vsega v izobilju.
Toda, to je bilo in minilo.
Zdaj, ko je taiko gledal proti vrhovom
Pohorja, se mu je zazdelo, da brez njega
ne bi mogel in znal živeti. In potem se je
spomnil, da so pohorski gozdovi in glo-
beli bili varno zavetje vsem, ki so se v
zadnji vojni borili za svobodo in boljše
življenje. Takrat je v pogovorih s parti-
zani ,prvič spoznal, da ni bila usoda kriva
aijegove revščine, temveč takratni druž-
beni red.
V dolini so se oglasili zvonovi. Tomaž
«e je odkril in obstal. Pod njim v dolini
«0 se belile nove hiše in tovarna.
j^Kako je vse drugače,« je mrmral.
:>Pa ne samo tu, povsod po dolini in ob
njenih obronkih rastejo hiše in tovar-
ne... In ljudje drugače živijo kot pred
pol stoletja. Nič več brezposelnih. Vsaj
jtakšnih ne, ki ho-čejo delati. In berači? ...
Kako dolgo že nobenega nisem videl,« je
modroval Tomaž.
»Jebeštrga, še v cerkev bom zamudil!«
je polglasno vzkliknil, poveznil klobuk
na glavo in začel krepko stopati navzdoL
Nekje daleč pred njim so peli fantje
iB dekleta. Obstal je in prisluhnU. Rad
je pel in marsikatero grenko uro je pre-
gnal s pesmijo. Poltlho je pritegnil in se
vpraševal, kdo neki so in kam gredo.
»K maši prav gotovo ne,« se je do-
mislil.
»Saj rečem, tej današnji mladini je to-
liko za cerkev in njenega boga kot meni
za lanski sneg. Mi, mi smo bili drugačni
v njihovih letih ...«
»Ja, hm, sicer pa ...«
Stara kmečka grča je premišljevala.
»Ko sem bil mlad, kot ti-le, sem prav-
zaprav hodil k maši* le zaradi deklet. Pred
cerkvijo smo jih oipazovali, in v cerkvi
seveda tudi. To že moram priznati. No ...
pozneje sem zahajal v cerkev bolj iz na-
vade. Poslušal sem, kako pojo in orglja-
jo, včasih pa tudi fajmoštrovo pridigo.
Hm, če tako-le razmišljam, smo mi bili
slabši od te mladine. Pretvarjali smo se
m hlinili pobožnost. In če sem odkrit,
današnja mladina je bolj odločna, in kar
]e glavno, ve kaj hoče.«
Tomaž se je zamislil.
»Mojemu Tonetu nisem hotel dati de-
narja za ureditev novega sadovnjaka, on
pa meni nič tebi nič je začel nabirati go-
be in zdravilna zelišča, vse lepo posušil,
prodal zadrugi, za denar pa kupil sadike
m jih na mojo jezo posadil in gnojil bolj
kot jaz njivo. Hud sem bil, ampak daleč
naokoli je njegov sadovnjak najlepši. Ce
me zdaj ne bi bilo sram, bi star sadov-
njak posekal — saj tako nič ne rodi — in
si napravil takšnega.«
»Dober dan, očka Tomaž!« so ga raz-
igrano pozdravili mladi fantje in dekle-
ta in dodali: »K vam gremo.«
»K meni?« se je začudil kmet.
»Kaj nič ne veste?« so se smejali fant-
je, za njimi pa so se skrivala dekleta.
»Kaj naj bi vedel?« je mrmral.
»Vaš Tone nas je povabil. Veste, na
sestanku aktiva mladih zadružnikov smo
se zmenili, da bomo temeljito očistili vaš
stari sadovnjak, nekatera drevesa pa tu-
di zamenjali z novimi sadikami. Sadike
je Tone že spravil domov.«
»Saj, saj,« je mencal oče Tomaž.
»Kdo pa bo plačal?« je nato dodal.
»Saj nismo zato prišli, očka. To je naša
akcija, veste. No, pa na svidenje pri vas
doma!«
Odšli so po strmem pobočju, Tomaž pa
je gledal za njimi in majal z glavo. Se
zdaj ni vsega razumel. In vse je tako
hitro prišlo, da niti ugovarjati ni utegnil.
Sicer pa, kaj bi ugovarjal, saj je prav o
tem razmišljal in njegov sin Tone je naj-
brž že slutil, da se oče tokrat ne .bo
upiral.
Počasi je nadaljeval pot navzdol in se
skoraj ealetel v električni drog.
»Elektrika! Kdo bi si mislil, da bomo
na Pohorju kdaj svetili z elektriko? Le
kako so zadruge zbrale toliko sredstev,
posamezniki tega ne bi zmogli,« je pre-
mišljeval Tomaž.
Spet je pozabil, da mora pohiteti v cer-
kev. Mislil je na seje zadruge in na vse
tisto, kar so sklepali in doslej napravili.
Ce bi tako bilo takrat, ko je bil še mlad.
Danes težko sledi vsemu, kar se dogaja
okrog njega.
»Tone drugače živi, še lepše bo živel,«
je dognal. »Minili so časi, ko so nam za-
pirali oči in nam celo s prižnice govorili,
da se nam brez božje volje še las na glavi
ne more skriviti.«
S pogledom je objel Pohorje. Ne, to se
ni spremenilo, spremenilo se je le živ-
ljenje.
»Čudno,« je dejal »zdi se mi, da tudi
cerkev sodi v preteklost. Človek, ki ve,
kaj dela in hoče, ne potrebuje tolažbe in
obljub za posmrtno življenje. V tem nas
je mladi rod prehitel. Življenje je stvar-
nost in bo takšno, kakršno si bomo ljud-
je sami z delom ustvarili.«
Obrnil se je in urno, kot že dolgo ne,
pohitel za fanti in dekleti. Se jih je slišal,
kako pojo. Pri delu jim bo pomagal, skrb
za posestvo pa bo izročil sinu.
S. P.
Enaindvajset »otrok je rodna
Ze od svojega očeta sem čestokrat
slišala, da so v hribih doma najbolj
zdravi in najbolj dobri ljudje. Med na-
rodnoosvobodilno borbo se je o tem
prepričal marsikateri partizan.
Mater Jožefo Suhovršnik pozna vsa
Gornja Savinjska in Zadrečka dolina.
Poznajo pa jo tudi premnogi naši borci,
ki so med vojno našli v njenem domu
najvarnejše pribežališče. »Suhovršnica«
—	kot jo domačini navadno imenujejo
—	pa uživa sloves tudi kot mati naj-
številnejše družine v Zgornji Savinjski
dolini, saj je do 44. leta starosti rodila
nič manj ko 21 otrok. Od teh jih danes
živi še 14. Ker so mi domačini o Su-
hovTšnici vedeli povedati toliko lepega
in zanimivega, sem se, kljub oddalje-
nosti od prometne ceste, odločila, da
jo obiščem. Mala, 6-letna Marija mi je
kazala pot. Po vijugastih vzpetinah
gozdne poti sva v dobrih dveh iirah
prišli na odprto jaso. Gorsko sonce poz-
ne jeseni je osvetljevalo lepo domačijo
nadstropne kmečke hiše. V gorici je
tekala mnogoštevilna goved, pastirček
jo je priganjal k vodnjaku. Na pragu
pred hišo je zalajal čuvaj-ovčar in na-
znanil prišleca. Mlado dekletce se je
prikazalo pri dverih. »Mama je doma«,
sem zvedela od hčerkice.
Jožefo Suhovršnik bi gotovo našla
pri živini ali v kuhinji, toda jo je rav-
no ta dan gripa zvabila na kmečko
peč in je tako v lepem dopoldnevu
nekoliko podremala. Predstavljala sem
si, da bom našla zgarano, od številnih
porodov in težkega dela izčrpano kmeč-
ko ženico. Toda ko sem ugledala mla-
dostno napet, živahen, nekoliko od vro-
čice rdečkast obraz s temno mežikaj o-
čimi očmi, sem se sp)omnila umestne
opazke dolincev: »Saj je skoro ne boste
ločili od starejših hčera.«
Povabila me je kar na peč in sva
začeli pogovor. Menda si je že mislila,
kaj me je pripeljalo na obisk, ko sem
se najprej pozanimala o njenih otrokih.
Da — enaindvajsetim je dala življenje.
Zdrava kot je bila vedno, je vse porode
opravila kar brez zdravnika in babice.
Danes ima 49 let in pravi, da še nikoli
v življenju ni bila bolna. Prav tako so
zdravi in trdni vsi njeni otroci. Zdrav-
nik in zobozdravnik pri tej družini ni-
mata kaj iskati.
Kaka se le zvrsti ta mnogoštevilna
družina pri kosilu in večerji, sem si
mislila, ko sem pogledala na sicer ve-
liko javorovo mizo v kotu sobe. Menda
je uganila mojo misel, ko je pripom-
nila, da se otroci drug drugemu sproti
umikajo — fantje odhajajo k vojakom,
dekleta k poroki. Tako številna družina
lahko tudi vzorno opravlja veliko po-
sestvo, da ji ni treba najemati tuje
delovne sile. Mati Suhovršnica je tudi
v pravem pomenu besede gospodinja,
ki tri vogale hiše podpira. V letnih me-
secih je na nogah, »ko sine svit«, saj
mine precej časa, prej ko s hčerkami
nakrmi preko 30 prašičev. Na polju pa
je tiidi pri nobenem delu ne manjka.
Njen dom je izredno čist in bi se po
njej lahko zgledovala marsikatera
mestna gospodinja. Tudi otroci so vsi
lepo oblečeni in vidno negovani.
Od domačih, gospodinjskih in gospo-
darskih pogovorov sva prešli na dobo
okupacije. Tu je mati Suhovršnica glo-
boko zdihnila, ko se je spomnila ne-
štetih bridkih doživljajev. »Da, vedno
je bilo živahno v naši hiši, saj skoro
noben dan in noč nismo bili sami. Vča-
sih se je ustavila pri nas kar cela
brigada, mesa je bilo dovolj, kruha tu-
di. Kot svoje otroke sem jih hranila
in negovala, trpela zanje in se bala
dne, ko bodo fašisti zvedeli za »Bandi-
tenhaus«, kot so imenovali mojo hišo.«
Nisem si vipala vprašati po življenj-
skih žrtvah, kajti njen obraz je posta-
jal vse otožnejši in že je iskala pod
vzglavjem robec, da bi si obrisala vlaž-
ne oči.
»Tisti dan pa je bil najstrašnejši«,
je izdavila in za čas obmolknila. V
pretrganih stavkih je nadaljevala. »Zve-
deli so za moža, ki je bil pravi do-
brotnik partizanov. 22. decembra leta
1944 so prišli ponj in ga še isti dan
ustrelili nedaleč od hiše, v Tiroseku,
Potem so prišli ropat in pobrali so vso
obleko, blago, živež in vso živino (14
govedi, 20 ovac, 6 prašičev in 5 konj).
Ko sem razbojnike vprašala, kje imajo
moža, so se zaničljivo muzali. Ko so
odšli, sem vzela 4 mlajše otroke in šla
z njimi iskat očeta. Mislila sem, da
bodo nemara otroci ganili zverine, da
bodo povedali, kje je mož. Vse poiz-
vedbe v dolini so bUe zaman. Jaz pa
sem z otroki blodila dalje in ves čas
skrivala porodne bolečine, saj sem
prav ta dan pričakovala devetnajstega
otroka. Starejšim hčerkam o tem sploh
nisem ničesar povedala, ker me si-
cer ne bi pustile na pot. Ko sem se po
brezuspešnem iskanju zvečer vrnila
domov, sem takoj legla in čez dve uri
je privekal na svet otrok, ki mu je ta
dan skrvavel oče.
Naslednji dan se je napotil iskat oče-
ta starejši sin. Ko se je vračal proti
domu, sem kar vedela, kakšno novico
prinaša, saj se je njegov glasni jok sll-
lal od gospodarskega poslopja do moje
porodne postelje. Tiste dni sem bila
povsem obupana in samo mati mi je
končno dopovedala, da moram spet
stopiti na noge in živeti zaradi otrok.
Tak dober mož je bil — 16 let sva bila
poročena in ves ta čas ne pomnim, da
bi si bila eno uro na hudem.«
Cas celi rane — pravijo — in men-
da bo zacelili tudi rano Suhovršnici.
Čeprav jo ti težki spomini še vedno
živo bole, izgleda, da se je kljub vse-
mu spet mogočno postavila na noge.
Nekaj let po moževi smrti je vzela za
moža moževega brata, ki složno gospo-
darita in na katerega so otroci sila na-
vezani.
Trinajstletni Tonček, ki nikoli ni po-
znal svojega očeta, je z iskrenim na-
smehom obrisal materino solzo.
Papirnica in knjigama
>Naša knjigac
C^je — Stanetova ulica
sprejme trgovskega pomočnika.
Ponudna na ui>ravo podjetja.
»ŽIČNA«
TOVARNA 2ICNIH IZDELKOV CELJE
*
vam priporoča vse vrste žičnega pletiva i* platna,
kovinsko pohištvo ter šlarafijo za kavče in avtomohUe.
Vsem našim poslovnim prijateljem belimo mnogo tispehov v
NOVEM LETU 1958.
Delavski svet v Cinkarni
rešuje socialne probleme zaposlenih
Delavsko samoupravljanje v celjski
Cinkami je zlasti v zadnjih dveh letih
doseglo izredno lepe uspehe, kar se od-
raža prvenstv«QO na proizvodnji sami,
posebej pa še v zadovoljstvu in slogi
delovnega kolektiva, ki mu tovarna po-
staja drugi dom. Petdesetčlanski DS,
kateremu predseduje tov. Lojze Potoč-
nik, uspešno rešuje vsa vprašanja, ki
izvirajo iz zakonskih predpisov samih,
obenem pa tudi ostala vprašanja, ki z
zakoni niso regulirana. Sicer je bil ko-
lektiv tudi s starimi člani DS zadovo-
ljen, toda ob letošnjih volitvah so se
vseeno odločili pomladiti DS z novimi
člani. Uspeli so poiskati ljudi, ki znajo
gledati in obravnavati probleme iz sta-
lišča podjetja. Teh pa pravijo, da je še
vseeno premalo. Sposobnost za ažurno
obravnavanje perečih spomih proble-
mov še le ni dosegla zadovoljive višine,
zato iščejo vedno novih oblik, da se
člani DS izobražujejo in vzgajajo na-
prej. (Najrazličnejše publikacije, ki jih
podjetje naroča v te namene, jim dobro
služijo.) Poleg lepega števila »mladih«
je v delavskem svetu ostalo tudi nekaj
starih veteranov, ki v vsakem pogledu
posredujejo svoje bogate izkušnje manj
izkušenim.
Delavski svet v Cinkami ima vrsto
komisij, ki vsaka zase pred zasedanjem
obdela in prediskutira svoje probleme.
Te komisije sicer delajo uspešno, ven-
dar še ve^o iščejo novih, uspešnejših
oblik dela. V ta namen podjetje organi-
zira obiske v druga sorodna podjetja.
Pri njih predsednik DS ali komisije
prouči organizacijo delavskega samo-
upravljanja. Dobre izsledke prilagodijo
svojemu podjetju.
Pravo in a^edno sliko je v Cinkami
našla
KOMISIJA ZA SOCIALNA
VPRAŠANJA
Problemi te komisije so sorodni s
problemi HTZ komisije, samo s to raz-
liko, da komisija HTZ obravnava živ-
ljenje delavca v tovami, socialna komi-
sija pa življenje družine. Socialno ko-
misijo sestavljajo zdravnik, patronažna
sestra, administrator in stanovanjski re-
ferent. Komisija se bori za zboljšanje
odnosov, ki naj bi jih imel delavec do
tovame in tovama do delavca. Delavski
svet Cinkarne se zadnje čase izredno
zavz«na za človeka. Sistematični ambu-
lantni pregledi so pokazali, da se to-
vamiški človek kvalitetno in kvantitet-
no slabo hrani. Na najtežjih delovnih
mestih (v topilnici) »o zato letos uvedli
topel obrok, ki ga delavec dobi po mi-
nimalni ceni. Za vse delavce svojega
kolektiva pa so preskrbeli, da dobijo
brezplačno poseben zdravilni čaj z do-
datkom C vitamina. S tem so v Cin-
karni rešili vprašanje pitja mrzle vode,
ki je razgretemu delavcu samo škodo-
vala. Visokovltaminoz«! čaj jim zdaj
teši iejo, obenem pa utrjuje odpornost.
. Nadalje ta komisija rešuje tudi vpra-
šanje zdravstvene rehabilitacije, skupno
z ambulanto pa bo komisija skrbela
tudi za preventivno zdravljenje ljudi v
klimatskih krajih. Bolezen dihal zavze-
ma med cinkamiškimi delavci najvišji
odstotek obolenj. Ker je dosti njihovih
delavcev iz vrst proletariata in polpro-
letariata, ki stanujejo na deželi, navad-
no ti ljudje svoj letni dopust (pa tudi
bolezenski) preživijo pri raznih delih
doma, kjer se jim zdravstveno stanje
prej poslabša kot izboljša. Teh ljudi ne
bodo silili v počitniške domove, ker so
zanje našli boljšo rešitev. V letošnjem
letu so v Puli začeli adaptirati primer-
no zgradbo, ki bo kot klimatski dom
služil cinkarniškim delavcem v zdrav-
stvene svrhe. Ze v letu 1958 bo podjetje
poslalo vse zdravljenja potrebne delav-
ce v ta dom, kjer bo bolnik imel vso
ambulantno oskrbo za določeno dobo.
Tako bo cinkamiški delavec čutil, da
tudi takrat ko zboli, nosi nekdo odgo-
vomost zanj. Dom bodo verjetno gradili
v laistni režiji, pri tem pa jim je tudi
Socialno zavarovanje zelo naklonjeno.
V bližini tega klimatskega doma v Puli
je tudi zdravstveni dom, ki bo imel
zdravstveno kontrola nad klimatskim
domom.
Cinkama se zaveda, da je obolelost
dihal pravzaprav poklicna bolezen cin-
kamiških delavcev, ki pa po zakonu
ni priznana kot »poklicnš«, zato njihov
delavec ni deležen raznih bonitet s stra-
ni socialnega zavarovanja zato je prav,
da bo podjetje poskrbelo, v kolikor se
bo dalo preprečiti, da tak delavec ne
bo šel predčasnd v pokoj, ker bi bil s
tem prikrajšan pri pokojnini, t
STANOVANJSKA ZADRUGA
V OKVIRU PODJETJA?
Znano je, da še veliko število clnkar-
niSkih delavcev stanuje v skrajno ne-
primernih prostorih, finančne možnosti
podjetja pa so minimalne. Iz sklada za
prosto razpolaganje so letos začeli gra-
diti 28-stanovanjski blok — kaplja v
morje! Delavski svet je ves zaskrbljen,
kako bi uspešnejše rešil stanovanjsko
vprašanje tolikim prizadetim delavcan.
Podjetje resno razmišlja o tem, da bi
formiralo lastno stanovanjsko zadrugo,
ki bi morda nekje na periferiji gradila
svojim delavcem enodružinske hišice.
Cinkama bi preskrbela zemljišče, na-
črte in dala tudi del prvega deleža (ka-
kih 300.000 din), ostanek pa bi Intere-
senti po lastni izjavi že nekako dobili
(posojilo). Ostali delež za hišo bi last-
nik kot stanarino odplačeval na dolgo-
ročni kredit (50 let). Delavci Cinkarne
se sila navdušujejo za to idejo In Ima
podjetje že zdaj preko 100 prijav.
Zamisel podjetja je vsekakor hvale-
vredna, ker s«mo z gradnjo blokov, ki
predstavljajo drago investicijo, stano-
vanjskega vprašanja v CMnkaml Se dol-
go ne bodo r^Ui.
ŽELEZNIKAR
MARJAN
J6LEKTROINSTALATERSTVO
CELJE, STANETOVA 19
želi svojim cenjenim strankam
srečno noro leto 1S>58
JANUAR
To novo leto ne prihaja v miru,
snega in mraza nič premalo ni.
Sodišča nagla ubijajo v Alžiru.
Madžarska briše si z obraza kri.
Prepušča Macmillanu stolček Eden,
a Speidel bo »atlantski« general,
saj bil je vselej vendar dosti priden...
No, blizu je evropski karneval.
Poslanico pošilja Ike svetu,
odmevov nanjo je različnih sto.
Poljaki v složnem, pametnem poletu
okrog Gomulke v Sejmu se zberd.
Zaradi Sueza se svet prereka,
ko si Mollet z budžetom glavo tre,
a vse manj nafte v Anglijo priteka.
Kašmirska kaša pa čez noč zavre.
FEBRUAR
O Izraelu OZN razpravlja,
na dnevnem redu tudi je Alžir,
tam giljotina nič se ne ustavlja.
Vešala vrnejo naj Cipru mir?
Bulganinovo pismo Adenauer
molče si vtakne v črne suknje žep.
Na Srednji vzhod se ozira Eisenhower,
tam dolg je zdaj interesentov rep.
Zaman Sepilov dlako v jajcu išče,
da bi pograjal nas, in že ga ni.
Atomsko skupnost, z njo pa še tržišče
v Evrdpi Mali si zapad želi.
V puščavi Sinajski gradijo cesto
miru enote naše JLA,
opravljajoč človeštvu službo zvesto.
Ben Gurion pa Gaze še ne dd.
MAREC
Bermudi spet sprejemajo obiske,
Mollet Francozom mleko poceni,
da z njim omili jim grenčino stiske,
ko v Afriki je vsak dan dražja kri.
Kdo v Sueškem prekopu naj kasira?
Iz Gaze izraelska vojska gre.
V	Planici stari se rekord podira.
Aresti v Budimpešti se polni.
V	Parizu, Londonu na zadnji poti
s poslanci Moša Pijade se mudi.
Tiranski Enver v svoji bedni zmoti
nam lekcije »zaslužene« deli.
Preveč besed je o razorožitvi,
dovolj intrig, protestov in izjav.
Ves svet sedi kakor na goli britvi.
Kaj ne bi svojih lastnih bomb se bal?
APRIL
S Sejšelov prost Makarios odhaja,
a prost ni Ciper, kamor še ne sme.
Madžare ostra žica spet obdaja,
ustavlja se beguncev val prek nje.
Japonska proti bombam protestira,
imel pa Adenauer bi jih rad.
Razorožitveni odbor se zbira
že k stoti seji — kje je rezultat?
Znanstveniki se dvigajo, svareči
ta nori svet, ki sam si koplje grob.
Egipt z izjavo skuša vsem ustreči,
ki jih zanima Sueški prekop.
Lacoste v Alžir ne mara komisije.
Svet bere pisma iz sueških dni.
Zločinski Pavelič se znova skrije.
V Jordanu vroča juha prekipi.
MAJ
Atomski maj nas v snegu preseneti
vse bolj kot polomija mno^h sej
z mirovnimi predlogi in obeti,
ko svet orožje kuje si naprej.
Naš žogobrc nažanje spet si slavo,
na Poljskem drama in z »Dolino« John.
Dobila Avstrija je s Schdrfom glavo.
Ne v MUnchen, Macmillan gre raje v Bon n.
Z atomskimi eksplozijami Rusi
pripravljeni so nehati že kar.
Mollet ne uspe s finančnimi poskusi.
Za Segnijem je Zoli zdaj krmar.
Dva -auerja sta whisky skupaj pila,
probleme rešetala in skrbi.
Na vzhodu zbira se arabska sila.
Poroma v Rim na božjo pot Coty.
JUNIJ
Vsa Makedonija pozdravlja Tita,
bogastva njena se odpirajo.
Obeta letina nam dosti žita.
Poskusne bombe eksplodirajo.
Denarja v Bonnu iščejo Francozi,
a v Tunis vdirajo — na tujo last.
Predstavi se jim v mahedravi pozi
Bourgesa — Maunouryja vladna oblast.
Zahtevo naša skupščina postavlja:
Atomskemu vznemirjanju — zapikl
Hruščev pred svetom predloge ponavlja:
Razorožitev, tujih čet umik!
Britancem služba Speidlu se upira.
Z Avstrijci Konrad išče boljših zvez.
Svečano sredi Beograda odpira
delavskih svetov prvi se kongres.
JULIJ
Limone drage so v vročini hudi,
zato si žejo v v6do greš gasit.
V Ženevi ECOSOC se v potu trudi,
da koza cela bo in volk bo sit.
CK razkrinka v Moskvi spet tri ase.
Hruščev, Bulganin sta med Cehe šla.
Z alžirskim ognjem Francija igrd se,
ko Širi stavkovni se val doma.
Iz Bonna Nemci se pogajat z Rusi
hiti čez »bližnjo« Skandinavijo.
Oblast se beju v Tunisu obrusi.
Angleške bombe Oman davijo.
Ob kalni Temzi Dulles pomešetari,
izjava »štirih« všeč se Nemcem zdi.
Marširajo esesovci spet stari.
Lollobrigidi pa se »princ« rodi.
AVGUST
Francozi ubogi so bankrotu blizu,
medtem rezerve zlate Bonn tišče.
Po tisoč frankov je meso v Parizu,
v Alžiru je cenejše — to se ve.
Državniki pošiljajo si note,
ki peti pa se nič ne dd po njih,
V razorožitev upi so le zmote!
Zboji se Sirija naklepov zlih.
Kongres postavke Ikeju radira,
ki bi pomoč tujini dale naj.
Ameriških študentov ne ženira
zavesa bambusna ne »rdeči zmaj«.
Za Ho Si Mirihom Cedenbal prihaja
podajat nam prijateljsko roko.
Dosegla neodvisnost je Malaja.
Razstava celjska nam je v čast lahkč!
SEPTEMBER
Francoski kmetje puntajo se vladi,
ki cene jim pritisnila je dol.
Rasisti v Little Rocku kakor gadi
zbesneli so zaprli pot do šol
otrokom črnim. Nič kaj dobro tudi
slovenski šoli na Koroškem ni.
Na Srednjem vzhodu intrigant se trudi,
da štrene meša in vodo kali.
Gomulka k nam v obisk Poljake vodi
v prijateljstvu, ki daje sad bogat.
Spet OZN v madžarski juhi brodi,
Kitajcem pa odpreti noče vrat.
V debati grizeta se Dulles, Gromiko,
a v Bonnu še bo Konrad gospodar.
Poglejmo še miniaturno sliko:
Kaj? V San Marinu tam — državni udar?
OKTOBER
Okoli zemlje kroži »rdeča luna« —
v vsemirju ni še blokovskih pregrad.
Kdor ni o Rusih vodil še računa,
zboji za svoj se ultimo — pagat.
Na Dunaju atomsko zborovanje.
UNESCO v Dubrovniku rešetd
kultur vrednote kot svetd vprašanje.
A gripa azijska naprej divja.
Poskuša v Franciji pet kandidatov
zasesti trdi premierski stol.
Po volji slepih bonnskih diplomatov
v odnosih z nami zareži razkol.
Od^orp liuriske smo si izvolili,
za nove naloge — nove ljudi.
Poscanci so se z vzhoda k nam vrnili.
Kardelj v Atenah skupno stvar krepi.
NOVEMBER
Obletnico Oktobra svet obhaja^
na Moskvo lije zmage, slave soj.
Za prvim »sputnikom« že drugi lajo,
a Zukov .še ostane le heroj.
Gaillard se lastnim pobratimom kuja^.
ker so Burgibi dali novih pušk.
Na mejah Sirije blaži se nuja
še pred delitvijo krvavih bušk.
Koliko članov za razorožitev
naj komisija šteje — v tem je spori
Za našo gospodarsko okrepitev
enakomernejši naj bo napor!
V Sahari nafto kapital zavoha
ob strahu, da ne speče si nosu^
Ob tm maroški Franco se počoha.
Iz Moskve čujmo manifest miru!
DECEMBER
Kredite svetu tekmeca delita
— Sovjetska zveza in pa ZDA.
Dua šefa NATO v isti čas zbolita,
ko Hammarskjold se z vzhoda prism^ja.
Pri Ifniju pohaja sapa Spancem,
v Ameriki se spunta satelit,
a~mlada Indonezija Holandcem
v slovo obraz pokaže razborit.
Z Alžirom, Ciprom brige so velike,.
ob njih se OZN razpolovi.
Zleti čez lužo do Pariza Ike,
da skrpa pisker, ki se počen zdi.
Bulganin s pismi tu je gost nejavni,
a nekaterim niti mhlo ljub.
Se V^o znašli na najvišji ravni
možje, da v mir nam okrepijo up?	i
Zahaja staro leto. Svetu dalo
dobrot je dosti, mnogo tudi zla.
A kar za njim dolgov bo še ostalo,
naj noro leto nam jih poravna!
F. R., letopiseo
Sele ko je zakašljal in se ni nihče ozrl, se je zavedel, da
je hrumenje in petje množice tako glasno, da ga nihče
ne more slišati. Tudi nikogar ni bilo, ki bi ga hotel po
slušati. Morda jih je bilo dve sto ali tri sto... ljudi, ki so
se gnetli med mizami, peli, plesali... Rad bi govoril. Ne na
glas; tiho, da bi ga morda slišalo eno dvoje src. Tako pa
— zdelo se mu je, da bi lahko vpil, pa se še ozrl ne bi nihče.
Morda bi se mu kdo zasmejal v obraz: »Kaj misliš, da si
samo ti pijan!*
O, to pa ne! Pijan ni bil.
Dvorana je bila velika. Okrašena je bila z zelenjem in
pisanimi venci, ki so v šopih, ki sa bili kakor muhasti sla-
povi, padali s stropa in šelesteli in trepetali v vetriču. Lam-
piončki in raznobarvne luči in vsa ta pisana menažerija
so ustvarjali videz, kakor da je dvorana košček nenavad-
nega, goljufivega in malo prismojenega sveta, ki ga ni
nikjer, pa bi ljudje vedno radi živeli v njem. No, za dan
ali dva se jim to posreči. Daru ali dva so lahko nenavadni,
prijetni goljufi in malo prismojeni — vse je odvisno pač od
tega, koliko imajo denarja in fantazije in...
Je to vse? Zdelo se mu je, da mora biti še nekaj. Imel
je denar in fantazije na pretek pa vseeno ni mogel ži-
veti kakor ti ljudje, ki ko imeli morda obojega premalo.
Gledal jih je, pravzaprav njihove rdeče in zelene obraze,
odvisno od tega, kolikor je že kdo spil žganja in vina in
najraznovrstnejših mešanic alkohola, ki so imele ponavadi
tuja in težko izgovorljiva imena; morda zato, da so opravi-
čevala visoko ceno. To ni važno, glavno je, da so jih ljudje
pili in prišli »v formo« za šale, duhovičenja in neuničljivost
pri hitrih plesih (imela so tuja mena; morda zato...).
Natakarji so urno tekali sem in tja. Za njih ni bilo
praznika. Bil je dan, ko se lahko zasluži več kot običajno.
Na plesišču je bilo najbolj bučno. Plesalce je pijača in opoj-
nost vrtenja ravno toliko prevzela, da so začeli pozabljati
nase in se predajali vrtincu veselja. Toge in dušeče »obleke«
spodobnosti in lepega vedenja so postale pretesne. Odlagali
so jih kot plašče, ko prinese veter pomlad.
Odstopil je za korak pred vihrajočim krilom in mimo-
grede ujel pridušeno prošnjo:
»Ne tako hitro! Meni se vrti.«
»Vrti se ti? V glavi?«
»Kaj bo rekel oče? Zdi se mi, da naju gleda.«
»Pusti ga. Oče je pijan.«
Gledal je za dekletom in njenim plesalcem, ki sta uto-
nila v vrtincu plešočih teles. Kateri je njen pijani oče?
Pijanih očetov je bilo veliko.
Mož se je majavo vstavil.
»Kaj pa krakaš v noč, a?«
Vrtel je pijane oči in gledal nekam v daljavo, mimo
njega.
Ni mu odgovoril. Prepustil ga je pijanim razmišljanjem.
Kakor daleč je segal pogled, se je lesketala zaledenela
cesta. Za ovinkom je bil doma. Ni bilo daleč, pa tudi dru-
gače se mu ni mudilo, zato je stopal počasi, kakor bi se zdaj
zdaj hotel obrniti.
Novoletna noč! Saj ne bi bilo tako težko biti sam, če
ne bi bila ravno novoletna noč. Saj m sovražil ljudi, ne rad
jih je imel, tudi pijane, in ... toda hudo je, če gre ljubezen
mimo njih, če je nihče ne opazi, ne vrača. Tudi on bi se
tako rad segrel, okušal opoj veselega razgovora in, vrag
vzemi vse skupaj, še napil bi se, če bi kaj koristilo.
Prehitel ga je kolesar. Vozil je počasi in neenakomerno,
sunkovito vrtel. Noga mu je veclcrai zdrsnila s pea. is i
bilo težko uganiti, da je preveč pil. Dobro, da ni padel na
zaledeneli cesti ali zavozil v jarek, kjer hi verjecnu aspal.
Ob tej misli se je smeje spomnil na znanca, ki se v pijanosti
vedno vleže na kolo, da mu ga ne bi kdo ukradel in potrpež-
ljivo čaka na streznjenje.
Izza hrbta so mu zablisnile avtomobilske luči. Zaslutil
je nevarnost in odskočil na rob ceste. Avto je v hitri vožnji
žvižgajoč zdrsnil mimo.
Vrag pobesneli! — Kaj? Pazi!
Kolesar je po vsem videzu izgubil oblast nad volanom.
Kakor bi bil brez glave ali bi se igral, je zavil na sredo
ceste. Avtomobilske zavore so oglušujoče zacvilile... Potem
je vse utihnilo. Nastala je čudno moreča in presunljiva ti-
šina.
Stekel je. Ko se je začel približevati stoječemu avto-
mobilu, se mu je korak začel negotovo ustavljati. Nazadnje
je že šel počasi in tiho. Hodil je skoraj samo po prstih, kakor
bi se bal motiti tišino.
Avtomobil je bilo lepo, dolgo in udobno vozilo. Po vsem
videzu je bilo ameriški izdelek. Studebaker ali kaj. V temi
je bilo težko razločiti napis firme. Izpred sprednjega kolesa
je molela negibna človeška noga ... povaljana hlačnica ...
zmečkan klobuk... Malo dlje je ležalo kolo. Pravzaprav to
ni bilo več kolo, ampak kačasto zvit kup železa, pločevine
in gumija. Se enkrat je s pogledom ošvrknil čevelj, ki je
ležal pri prvem kolesu. Pod drugega se ni upal pogledati.
Izza avtomobila je počasi pristopil šofer. Bil je prazni-
čno oblečen.
»Tako, tako! Stopili bi do prve postaje ali vsaj do
kakšnega telefona ali kaj. Vraga! Ne morem presedeti tu
vso noč!«
Molčala sta.
»Pustite pri miru! Kaj pa delate?« je zavpil šofer.
»Neee. Nič nisem rekel. Zmotili ste se.«
Spet sta molčala.
»Kaj pa ...?«
»Kako? j& rekel šofer.
»Kaj pa s tem, no ...«
Pokazal je na kolesarja, ki je negibno ležal na trebuhu
pred avtomobilom.
Pustite pri miru! Kaj pa delate?« je zavpil šofer.
»Menda vendar... Kaj pa, če je še živ?«
»Ne premikajte ga!«
»Se ne bom. Samo pogledal bom, če je še živ.«
Šofer je priskočil in ga odrinil.
»Ne delajte mi še večje zmešnjave, kot je že.« je zavpil.
»Pa ga menda vendar ne boste pustili kar tako ležati?«
»Najprej je treba narediti zapisnik in skico nesreče.
Glava mu je postajala težka. Kakor bi postajal pijan od
trepetajočih okrasnih trakov, zadimljenega ozračja in les-
ketajočih se oči. Onkraj težkih škrlatnih zaves je bila igral-
nica — »plesišče« za samce in ostarele može. Igralci so bili
večinoma pijani, ne preveč, toda ravno toliko, da so lahko
hrupno dobivali in smeje izgubljali.
Ustavil se je pri mizi, kjer je bil hrup največji. Igrali
so za velike voste. Rdečeličen debeluh se je smejal in ne
preveč nežno stlačil kup tisočakov v žep.
»Kaj pa igrate z mano?« je vpil. »Saj vidite,, da izgub-
ljate! Nehajte! BoSte še igrali? Se? Seee?«
Spet je dobil.
Kaj pa gledaš? Nisi še nikoli videl, kako se igra s kar-
tarm, a? — Na, vzemi nekaj tega papirja! Petsto... tisoč.
Vzemi in pij in bodi dobre volje!«
Izmotal se je iz igralnice in bežal med plešočimi pari.
Za hip je pomislil, da je morda po krivici obsodil dobrovolj-
nega kvartopirca, ker ni hotel vzeti denarja. Morda ga je
užalil. Vseeno!
Odleglo mu je, ko je obstal med vrati. Poskočni plesni
ritem je le še pridušeno prihajal iz daljave. Spominjal ga
je na pijane ljudi, ki s široko razprtimi rokami slave Novo
leto. Ni jim zavidal pijanosti, ampak... Pravzaprav sam ni
vedel kaj. Veselje? Prijetni opoj zaljubljenega pogovora?
Občutek sproščenosti? Zavidal jim je, da niso bili sami.
Noč je bila hladna. Zvezde so mrzlo migotale na jas-
nem nebu. Vedel je, da ne mežikajo njemu. Bile so pre-
daleč, da bi ga videle.
Sam! Sam » novoletni noči!
Spomnil se je na svoja pričakovanja. Veselo vznemirjen
je odšel zdoma. Sel je iskat — kako je že rekel? — smehljaj
novoletne noči. Resda ni vedel, kjer naj bi ga našel, toda...
V plesnih dvoranah ga ni bilo in noč je bila prav tako hlad-
na in nedostopna kot vedno. Jezil se je na ljudi, čeprav je
vedel, da niso prav nič krivi. Sovražil jih je. Tudi sovraštvo
ga ni ogrelo.
Po cesti se je prizibal dobrovoljen možiček z odpeto
suknjo in srajco. Videti je bil dobrega srca. Morda bi po-
skusil n^Cn. je pomislil.
»Srečno novo leto in dober večer!«
»Prokleta smola!« je zaklel. »Pa ravno za Novo leto se
mi pripeti kaj takega. Vozil sem prav. Skoraj po sredi ceste.
Bog in hudič sta priči, da nisem zakrivil ničesar.«
»Dobro je, da ste prav vozili. Drugače vam ne bi ne
prvi ne drugi nič pomagala.«
»Prav imate. Pogrešil nisem tudi za las ne. Zavrl sem,
da bi prej skoraj ne mogel. Prav res, kakor hitro sem opazil.
Poglejte! Sledovi so še dobro vidni. Hudiča, pa ravno za
Novo leto. Pomislite! Vozim skoraj po sredi ceste. Prometa
skoraj nobenega — kdo pa se bo vozaril v tem času —
in kje, karambol mi še na misel ni prišel. In zdaj ta prekleti
kolesar! Vrag ga vzemi, kako se mi je pripeljal ravno pred
nos! Ne razumem.«
»Vem. Videl sem. Pijan je bil.«
»Videli ste?« je planil šofer.
»Seveda. Bil sem kakih sto metrov od tukaj stran. Malo-
prej ste me prehiteli.«
»A tako? Videli ste?« je rekel šofer tiho; bolj zase kot
njemu.
»To je dobro, da ste videli. Kaj vem, kaj vse bi mi
lahko ti bedasti miličniki še slepili nad glavo. Tako pa — no,
kaj bi govoril. Saj veste, da nisem kriv.«
»Vem. Kaj ne bi?«
Šoferju je vidno odleglo. Nervoze se pa ni mogel otresti.
Prestopal je sem in tja in radovedno pogledoval po cesti,
kakor mu ena priča ne bi bila dovolj.
»Nikogar ni.« je rekel.
»Noč je. Novoletna noč.«
»Na vsak način bi moral čimprej obvestiti prometno
milico. Ko bi vsaj kakšen avtomobil privozil tod mimo. Vra-
ga, še ganiti ne morem nikamor.
Ni vedel, kako bi našel izhod iz zadrege. Spet je gledal
po cesti in prisluškoval.
»Treba je obvestiti prometno milico.«
»Morate?«
»Seveda moram. Drugače ne smem nikamor. Avtomo-
bila še premakniti ne smem. — Veste kaj? — Bi mi naredili
uslugo? Saj vidite, v kakšnem »zosu« sem.«
»Mislite, da bi jaz ...«
nato pa... potem zaradi mene lahko odnesete moža kamor
hočete.«
»Morda je še živ?«
»Pustite ga pri miru, vam rečem!«
Ni vedel, ali ne bi bilo najbolje, če bi vse skupaj pustil
in šel. Šofer ni po vsem videzu pokazal nobenega nagnjenja,
da bi se hotel premisliti. Bil je nervozen, res, toda kdo ne
bi bil. Več, bil je zelo nervozen. Toda nervoznost je vse
prej kot dobra lastnost. Morda je jezen name. Pravzaprav
je vse skupaj njegova stvar. Sicer je pa sam hotel, da bi
mu bil za pričo. Nisem se hotel vtikati. Grem! Najbolje je
da grem. Saj me v resnici vse skupaj nič ne briga. Kaj vem,
kaj vse imajo šoferji s temi svojimi pravilniki.
Ni odšel.
»Ravno danes. Vrag! V Ljubljani me čaka vesela družba.
Kaj neki si mislijo?« se je pridušal šofer.
»Slišite? Pogledal bom, če je ta človek še živ.«
Šofer ga je pogledal, kakor bi se ravnokar prebudil.
Sklonil se je k ponesrečencu.
»Stran!«
Stala sta si nasproti kakor sovražnika.
»Kolesar je še živ. Slišite... slišite — vi!« je rekel s
prezirom.
Šofer se je zganil:
»Kaj ne razumete, da ne morem nikamor? Ne razumete
prav ničesar?«
Mišice so mu začele drgetati. Da bi mu to... to šofer-
sko one očitalo, da ne razume ničesar? Kaj! Kaj naj razume?
Da bo umrl človek zaradi trmastega čepenja na pravilniku?
Sicer pa, kakšen je sploh ta pravilnik? Če res zahteva vse
to — vrag z njim! Človek bo umrl. To — to pa prekleto
dobro zaume.
Kolesar je tiho zavzdihnil.
Nenadoma ga je postalo sram, da je tako dolgo odlašal.
Kako je le mogel pomisliti na to, da bi odšel. To bi bil beg.
Podlost. Kako malo je treba, da umre človek. Eden od
tisočev ... milijonov. Pa vendar živi srce samo enkrat.
»Pomagajte mi.«
»Kaj hočete?« je zrastel šofer in stopil tesno ob ležečega
ponesrečenca.
»Treba ga je spraviti v bolnico. Saj vidite, da lahko vsak
čas umre. Hudiča, kaj boste pustili človeka umreti!«
Šofer se je zmedel. Za trenutek je okleval.
»Seveda ga bom takoj odpeljal. Samo... samo najprej
mora priti miličnik in... zdaj bi bil že lahko tukaj, če bi me
vi prej poslušali.«
»Ne izgovarjajte se. Pomagajte mi dvigniti tega moža.
— Prej boste pri svoji... veseli družbi, kjer vam ne bo
treba misliti na smrt in preklete kolesarje, ki ne pazijo na
promet. Naj umro, kolesarji, boste lahko rekli.«
Sklonil se je k ponesrečencu in ga poskušal dvigniti.
Šofer je priskočil in ga sunil v ramo, da je omahnil proti
sredini ceste.
G^nho'-n sta dihala in se spogledovala kakor dva borilca.
»Morilec!«
Šofer se ni premaknil. Cbstal je sredi kretnje. Nato se
je po'aFr ohrvil. Z rokami je stikal po žepih, kakor bi ne-
kaj iskal. Morda cigarete? Nesramnost! Kdo bi zdaj kadil!
I očasi se je SK.lonil, kakor bi hotel prijeti kolesarja za roke,
pa se je premislil in odstopil za korak.
»Ste videli vso nesrečo?«
Ni odgovoril.
»Boste povedali, da nisem kriv?«
Se vedno je molčal.
»Povejte! Govorite, za hudiča!«
Stopil je k avtomobilu in nežno objel ponesrečenčeva
kolena.
»Dvinnite ga za ramena!«
Položila sta ga na zadnji sedež, tako, da je napol sedel,
napol ležal.
»Mi boste za pričo?« je vprašal šofer.
»Tako, zdaj pa hitro obrnite to vaše vozilo in odpeljite
že enkrat!«
»Kaj ne mislite iti z mano?«
»Ne. Čakajte, dal vam bom svoj naslov.«
Napisal je ime in priimek na košček papirja.
»Tako, številka ni važna. Tam, kjer stanujem, je samo
nekai hiš.«
Šofer je počasi obrnil vozilo.
»Hej, vi, pa oprosHte za tistega morilca!«
Avtomobil je hitro odpeljal. Na vzhodu se je začelo
svitati. Rahla rožnata zazja je ločila črne gore od neha.
na katerem so ugajale zvezde. Vse je bilo kakor sme^^i^aj.
Smehljaj novoletne noči.	TRATNIK
NAJMLAJŠIM ZA NOVO LETO
Dve družini
Priredil F. R.
Na hriibčku je stala hišica. V njej je
prebivala koklja s štirimi piškami.
Nekoč je koklja zgodaj vstala in je
vprašala piške: »Katera mi .pojde po
vodo?«
Piške pa so še spale. Nobena ni hotela
vstati in prinesti vode.
Koklja je sama šla po vodo. Ko se je
vrnila, je \^rašala: »Katera mi hoče po-
mesti po hiši?«
Piške so še spale. Nobena se metle ni
dotaknila.
Koklja je sama pometla po hiši. Potem
je vprašala: »Katera mi prinese drv iz
drvarnice?«
Piške so skakale po hiši. Nobena ni ho-
tela prinesti drv.
Koklja je sama prinesla drva k štedil-
niku. Potem je vpreišala: »Katera mi bo
pomagala skuhati zajtrk?«
Piške i)a so tekale po dvorišču. Nobena
ni hotela mamici pomagati.
Koklja je tedaj sama zakurila in sku-
hala zajtrk. Opoldne je pripravila kosilo,
zvečer pa večerjo. Nazadnje je bila utru-
jena od dela, da jo je vse bolelo. Se vrata
je pozabila zakleniti. In kokošja dnižina
je zaspala.
2
Tudi na drugem hribčku je stala hiši-
ca. V njej je prebivala stara lisica s šti-
rimi lisičkami.
Nekega večera so te štiri lisičke tožile:
»Lačne smo, kako smo lačne! Od lakote
nam je slabo, da še zaspati ne moremo!«
»Pojdem in vam kaj prinesem,« je de-
jala stara lisica. »Tam na drugem
hribčku je hišica. V njej stanuje koklja
8 štirimi piškami. Tja pojdem in jih vse
polovim v vrečo, pa jih prinesem vam,
da boste site. Medtem pa bodite mirne in
pridne!«
Mlade lisičke so poskočile od veselja.
Stara lisica pa je vzela vrečo in se napo-
tila k hišici na drugem hribčku.
3
Bila je tema. Koklja in piške so spale
v hišici.
Tedaj se je priplazila stara lisica. Vra-
ta niso bila zaklenjena in tiho jih je od-
prla. Za seboj jih je zaprla in zaklenila.
Zakadila se je po hiši. Prebudila se je
vsa kokošja družina. S krikom in vikom
so koklja in piške begale po hiši, a nič
jim ni pomagalo. Vse po vrsti jih je lisica
polovila in pobasala v vrečo. Spet je od-
klenila vrata in z vrečo na rami odhitela
domov. Veselo je zapela:
»Moje ljube, lačne lisičke,
v vreči vam nosim takšne ptičke,
ki pojo čivčiv, kokodak,
rad jih posluša želodček vsak!«
Ko pa je lisica dospela domov, jo je
veselje minilo. Male lisičke niso bile pri-
dne. Prevrnile so mizo, stole in postelje.
Ubile so lončeno skledo.
Stara lisica se je razjezila: »Niste me
ubogale! Teple ste se in škodo ste delale!
Ne dam vam večerje! Lačne pojdite
spat!«
Položila je polno vrečo k vratom, li-
sičke pa so morale takoj zaspati.
Ponoči je koklja s kljunom in kremplji
razparala vrečo in skočila iz nje. Za njo
so poskakale še piške. Vrata niso imela
ključavnice in so se dala odpreti.
Koklja je s piškami tiho pobegnila
domov. Vse so se srečno rešile.
4
Koklja je zjutraj vstala, zbudila je
piške in jih vprašala: »Katera mi hoče
danes pomagati pri delu?«
»Jaz, jaz, jaz, jaz!« so vpile piške.
Prva piška je šla po drva. Druga piška
je prinesla vode. Tretja piška je pometa-
la po hiši. Četrta piška je kuhala zajtrk.
Vse piške so delale. Rade so pomagale
mamici. Bile so pridne. Pri delu so pele:
»Rade gremo po vodo,
hišico pometamo,
rade drva nosimo,
kuhati pomagamo,
ker imamo mamico
rade prav zelo.«
Zvečer je lisica spet prišla pred hiSico,
toda njena vrata so bila trdno zakle-
njena.
Izidor Horvat:
Deček in sinička
s kljunčkom je potrkala na okno. Pr-
vič in drugič rahlo, boječe, potem fcrep-
keje kakor v stiski.
Dahnil je v šipo toplo sapo in z dla-
njo brisal ledene rože: »Kdo je?*
»Jaz. Sinička.«
»In kaj bi rada ti, sinička?*
»Nekaj bi te rada vprašala.*
»Pa vprašaj!« se je deček pretegnil
in zazehal.
»Si se dobro naspal v topli postelji?*
»Sem.«
»Si se do sitega najedel belega kruha,
potic-medic, slastnih slaščic, dišečih
klobasic in sočnih sadežev?«
»O, to pa, to!«
»So se ti oči navžile in srce narado-
valo lepot in dobrot novoletne jelke?*
»Pa še kako!«
»In si v izobilju in zadovoljstvu mi-
slil le nase, ali pa si se spomnil tudi
drugih?«
»Kako? Ne razumem.«
»Vso pomlad sem ti s petjem in žvr-
golenjem razveseljevala srce in ne-
umorno čistila sadovnjake mrčesa, da
ti zdaj lahko prigrizuješ sočne sadeže
in si tešiš žejo s sladkimi sadnimi so-
kovi. Jaz pa prezebam v kruti zimi in
lačna medlim pod tvojim oknom. O de-
ček, da bi padla vsaj drobtinica s tvoje
obložene mize!«
Deček se je udaril po čelu: »Pa sem
sredi dobrot res pozabil na ptičke!«
Urno je pogrnil drobtine. Povsod jih
je bilo dosti. Se semen in zrnja je pri-
sul in napolnil ptičjo hišico v rogovili
stare jablane.
Ptičke so oživljeno zaprhutale. se do
grla nazobale in nato z živahnim čiv-
kanjem praznovale Novo leto.
Če veš, povej T
1.
Povej ime slovenskega mesta, ki ima
ribo v sebi!
2.
Kako je ime kraju pri Celju, fci mu
niii pozimi ne zmanjka rož?
3.
Poznaš ime slovenskega vrha, ki v
njem tiči igla?
4.
Polovici medveda dodaj tri četrtine
zloga, da dobiš ime vasi tik Celja, zgo-
dovinsko znane po svojem mlinu!
5.
Na katerem vrhu Savinjskih Alp noč
in dan sedi stric?
6.
V katerih grajtkih razvalinah pod
Dobrovljami najdeš ovne?
7.
Sredi katerega visokega gorovja na
naši severni meji se ti prikaže ravan?
8.
Kateri izmed treh največjih krajev
Slovenije ni raztrgan, ampak je cel?
9.
Ob našem morju leži slavno mesto,
v njegovi sredi pa je rov. Katero mesto
je to?
10.
Poznaš grajske razvaline blizu Šent-
jurja? Imenu nekdanjega gradu odbij
prvo in zadnjo črko, pa dobiš ime kraja
v Španski Afriki, ki ga hočejo Maročani
najprej osvoboditi?
REŠITVE:
1. Ma-ribo-r; 2. Ost-rož-no; 3. Tr-igla-
v; 4. Med-log; 5. Oj-stric-a; 6. Z-ovne-
k; 7. Ka-ravan-ke; 8. Cel-je; 9. Dub-
rov-nik; 10. Rifnik — Ifni.
Zakaj je bil Dedek Mrazjžalosten?
Lidija Grilec:
Očka Triglav ni imel samo bele kape.
Ves se je zavil v belino. Zato je tistega
dne, ko je sonce posulo bisere po drčah
namežiknil Dedku Mrazu. Dedek Mraz
je bil že ves zdolgočasen od brezdelja.
Zato ni utegnil niti vprašati za sani in
vprego, ker včasih se je vozil po obron-
kih z Zlatorogom, temveč je urno na-
prtil koš in oddrčal v dolino. Tokrat je
pot bila dolga, kajti moral je prav do
belega Zagreba...
Začudili se boste kako to, pa očka Tri-
glav že ve.
V	velikem, belem Zagrebu na Hrvaš-
kem so tačas v mali dvorani Slovenske-
ga doma sedeli Cicibani. Očki in mamice
so se naselili v Zagrebu že tedaj, ko teh
Cicibanov še nikjer ni bilo. Zdaj so bili
tu in so v napetem pričakovanju strmeli
na oder, kjer je stala ponosna jelka, vsa
zlata in v lučkah in polna svetlih rdečih
srčkov in zvezd.
V	tišino je odjeknilo: tap, tap...
To je dedkova palica, ki odmeva po
hodniku.
Neslišno so se odprla vrata — na pra-
gu je stal Dedek Mraz. Bil je tako velik,
da je moral upogniti hrbet, ko je stopil
v dvorano. Imel je doLgo belo brado, ki
mu je padala vse do pasu.
Rekel je z globokim glasom:
»Dober večer, Cicibani!«
Takrat se je otrokom s src odvalila te-
žina svečanega trenutka. Ko so pa še vi-
deli dedkov koš do vrha poln dobrot, so
se v ijoričakovanju kar zrahljali na stolč-
kih. Dedek Mraz je vsakega Cicibančka
posebej poklical k sebi, mu dal darilo in
ga vprašal:
»Ali znaš slovensko govoriti?«
»ALi znaš vsaj kako slovensko pesem?«
CicLbančki so v zadregi obračali glave
in prestrašenih oČi po dvorani iskali mar-
min obraz ter hrvaško odgovarjali:
»Neznam.«
»Oh, oh« je rekel dedek Mraz in žar-
lostno sklonil glavo...
Cicibančkom je bilo hudo, da je Dedek
Mraz žalosten, ko je napravil tžiko dolgjc^
pot. Obljubili so mu, da bodo ob letu val
znali vsaj po eno slovensko pesem.
Dedek Mraz
Hej, na saneh srebrnih
Dedek Mraz že sedi,
po zledeneli cesti
burja za njim se podi.
Topel kožuh ga greje,
sneg se mu v bradi iskri,
a na glavi kosmata
siva mu kučma čepi.
Ze je sani ustavil,
polne prelepih reči,
k sebi otroke vabi
in jim darove deli.
Zdravo, veselo in srečno
novo nam leto želi.
Mir po svetu naj druži
dobre in zveste ljudi!
Hvala za tvoja darila!
Radi imamo te vsi!
V zimo zvenijo kraguljčki,
dalje hitijo sani...
r. R.
Ni vse igrača
Ojoj-prejoj! Naš Vlado joka,
da srce človeku poka.
Le kaj se je zgodilo?
Kaj se mu je pripetilo?
Z vsem, kar za igračo ni
se zmeraj rad igra;
lotil zdaj se je peči,
kako se z njo ravna.
Ojoj! to peče in boli!
Lijo mu solze iz oči.
Poslej igral se več ne bo,
seve, z zakurjeno pečjo.
H. I.
Mladinska nagradna križanka
Tudi letos smo za vas, mladi bralci
pripravili prijetno presenečenje za No-
vo leto. Križanka ni težka in upamo,
da ne bo pretrd oreh za vaše mlade
glavice. Prepričani smo, da boste imeli
veselje z njo. Da pa ves trud le ne bi
bil samo v razvedrilo, smo vam pri-
pravili pet knjižnih nagrad. Le potru-
dite se! Rešitve pošljite na naslov:
>»Celjski tednik«, Celje, Titova 1, na
kuverto pa ne pozabite pripisati »Mla-
dinska nagradna križanka. Se to! Glej-
te, da bomo vaše rešitve prejeli do po-
nedeljka, 6. januarja. Rešitev bomo ob-
javili v petek, 10. januarja.
Želimo vam veliko uspeha pri reše-
vanju in srečno mladost v letu 1958!
VODORAVNO:
2 čutilo; 5 član družine; 7 orožje starih na-
rodov; 9 ploščinska mera; 11 v teh dnevih naj-
bolj priljubljena oseba; 12 obrtnik; 13 osebni
zaimek; U nakazilo; 16 moško ime (skrajšano).
NAVPIČNO:
1 črna ptica z rumenim kljunom; 3 povratno-
osebni zaimek; 4 pikajoč; 6 ljudstvo 7 nasprotea
od grdega; 8 naš prvi celovečerni mladinski
film; 19 zgoden; 15 začimba.
Nove pesmi za naše male
Pri Mladinski knjigi je izšla knjižica
z naslovom »Cez loke in potoke«. V
njej je zbranih 40 pesmi za slovenske
otroke. Napisal jih je književnik Cvetko
Golar, ki živi v Ljutomeru, pred več
kakor 50 leti pa je bil urednik »Domo-
vine« in tudi gledališki igralec v Celju.
Tudi te nove pesmi pričajo, kako glad-
ko še teče Golarjevo pesniško pero. Po
otroško se zna pogovarjati z malčki, ker
jih ima zelo rad. Spremlja jih v šolo,
jim odkriva lepote v naravi in se z nji-
mi rad poveseli. No* poslušaj mo nekaj
njegovih kitic! Ce vam bodo všeč, pa
naprosite Dedka Mraza, da vam pri-
nese to lepo knjigo!
Najprej pesmico o Titu!
Ne Matjaž, zaspani kralj,
vstal je Tito, naš maršal,
in v gozdove, na poljane
sklical svoje partizane.
In njegove čete mlade
zbile nemške so brigade.
Čakala zaman Matjaža
naša je junaška straža.
Trdno spi že tisoč let
in ne vzdrami ga ves svet.
Tito, oj tovariš naš.
Ti sedaj si kralj Matjaž!
Pa še ena o šoli:
Zgodaj vstati — res ni Sala»
črke brati —stvar ni mala,
in računati in peti,
v šoli kot pribit sedeti.
Kaj je stavek in pridevnik^
kaj je glagol in velelnik
in kako se hruške klati,
Micika, to moraš znati!
Zdaj pa samo še prvo kitico pesmi, fcč.
nam opisuje zimo:
Burja čez poljane brije,
s snegom mete, veje vije,
a čebelica sred panja
tiho, tiho spi in sanja...
Potem je tu še mnogo daljših pesmi,
ki jih raje preberite v knjigi! Med naj-
vesele j šimi je gotovo tista o ^hrabrih
škratih. Ti gredo v gozd iskat si hrano
za večerjo, a ne najdejo več ne jagod
ne lešnikov. Tedaj pa zagledajo gobo
— velikega jurčka. S kiji ga hočejo po-
dreti na tla, toda že se jih loti strah!
Zakaj pa? Poleg ponosnega jurčka stoji
na straži junak! Ves je v oklepu in kvi-
šku moli strašne roge. Škratje tako|
zbeže, za njimi pa se smejeta jurček
in — polž!
Kolikor je v knjigi pesmi, toliko je
tudi slik, ki jih je narisal Maksim Ga-
spari.
PUST PRIHAJA
Kmalu pride čas ...
Skozi našo vas
masten okrog ust
pojde nori pust.
Brenka na kitaro,
nosi jopo staro,
hlače žolte — rdeče,
psa za sabo vleče.
Zdaj se posolzi,
zdaj se po sme ji,
pa tako postavi,
da stoji na glavi.
Se zapleše malo,
zvrne se za šalo,
z nosom v blato sune,
si razbije strune
na kitari, oj,
pa udari, joj,
s tanko šibo psa!
Hlače pa na dva
kosa mu počez
počijo zares.
Pust se bridko joče,
dvigniti se hoče,
pa ne more prav.
Toda že je vstal!
Zdaj poglejte pusta,
spet odprl je usta,
o, kako široka.
o, kako globoka!
Ze je poln objesti,
krofe hoče jesti
in še svinjsko gnjat,
ki ima jo rad.
Ena, dve in tri!
Vrzi krof mu ti!
Ce ga pa ne ujame,
pes naj krof si vzame
in se z njim masti!
Naj se pust jezi!
Kmalu pride čas ...
Skozi našo vas
masten okrog ust
pojde nori pust.
Fran RoS
FINA IN PRECIZNA
MEHANIKA
Ignac Javoriek
CELJE, IPAVCEVA 26
želi svojim cenjenim strankam
uspehov polno novo leto