C •o LETO 13 APRIL v Chveška teCa nauuma izdmuUenie. Pomlad je tu in narava ae prebuja k novemu življenju in obnavljanju. Baš v tem času je treba prav posebno paziti na zdravje, ker je človek izpostavljen vsem mogočim nevarnostim. Kakor priroda, tako je tudi naše telo onemoglo in se težko brani bolezni. Zaradi tega mu moramo pomagati in ga napraviti odporno in zdravo. Moramo ga očistiti nakopičenih in telesu škodljivih tvarin ter mu dovajati nove in oživljajoče soke. V ta namen se priporoča naravno zdravljenje s „Planinka"-čajem Bahovec, kije pripravljen večinoma iz najboljših planinskih zelišč in je njegovo koristno delovanje že priznano v znanstveni medicini. Dolgoletne izkušnje nam potrjujejo, da je „Planinka"'zdravilni čaj zelo dobro ljudsko zdravilo, ker izhajajo njegove sestavine iz znanstvene in deloma tudi iz ljudske medicine. „PLANINKA" zdravilni čaj je dober regulator za čiščenje in obnavljanje krvi. Radi tega učinkuje 6 -12 tedensko zdravljenje s „Planinka"-čajem Bahovec izredno dobro: pri slabi želodčni prebavi in zaprtja. pri slabem in nerednem delovanju črevesja, pri napetosti telesa, pri omotici, glavobolu, nespečnosti in zgagi, pri obolenjih sečne kisline in hemoroidih, pri obolenju jeter, pri nervozi in živčnih boleznih. „PLANINKA" zdravilni čaj pospešuje tek. — Zahtevajte v lekarnah izrecno „PLANINKA"-čaj Bahovec za Din 20 -paket, ki vsebuje samo tedaj pravi „PLANINKA"-čaj, kadar je paket zaprt in plombiran, ter nosi naslov: Lekarna Mr. BAHOVEC, Ljubljana. Ueg. S. br. 14212, 10. julija 1934. Zoprna barva zob se da hitro in temeljito odpraviti, Če denemo neitoliko Chloro-dont zobne poste na suho SČetko in z n|o snažimo zobe od vseh, tudt od gorn|e strani. Tedaj dobe' zoisje zopet naraven lesk slonove kosti, v ustih po ostane prijeten občutek svežosti In Čistosti. Tuba Din. 8.- Jugoslovanski proizvod. ŽENSKI SVET APRIL 1935 LJUBLJANA LETO Xm-4 Franiiška Plaminkova* PaTla Hočevarjeva /^BŠ'ka senatorica Františka Plainixitovä je meiseca februarja izpolnila šestdeseto leto. Danes se češkoslovaški narod ponaša z izredno naprednimi in delairoimi ženami, ki sodelujejo v socialni politiki, v narodni skupščini, v uimertnosti in literaturi, v podrolmem socialnem delu, v velikih or-gamzacijah in v ožjem, družinskem življenju z najglobljimi i^jmovamjem življenjske naloge. Ob jubileju Františke Plaminkove so češke žene pri-2inajle, da je njih visoka kulturna stopnja t prvi 'vrsti posledica in usipeh neumornega štiridesetletnega dela Plaminkove. S svečanimi proslavami in publikacijami so odprle zgodovino njene dobe in prehodile z njo vse težke in vse svetle postojanke v boju za njeaio idejo. Kako se je Framtižka Plaminkova pokaizala ob jutileju v svojem osnovnem liku? Po načelu: s pravičnostjo, resnico in nesebičnostjo služi domovini in človeštvu, je postala svećenica ženskega gibanja in poleg Masaryka najpomemb-nejšičeškičloveksvojed'obe. Splošnem ženskem društvu ob proslavi 60 letnice F. Pla- * Iz predavanja mlnkoye. 73 v knjigi „Führemde Fraueai Eumpas" piše sama, kako je že kot dva-Jiajstletna deklica kodila z očetoiia na politične škode, omu čitala časopise, poslušala debaite t dela-smici in se že v tistem času prepirala e strie&m o li-beralizanu. Že takrat je spoznala posledice pijanstva in mislila, kako bi bili ljudje potrelmi višjega pojma o življeinju. Mladostma leta Ft. Plaminfcove padejo v doibo, ko so bile v Avtriji d'ekletam zaprta domala vse šole in vsi duševni poklici razen, učiteljskega. Tako je tudi Plaminkolva — hčerka praškega obrtnika — doisegla najvišjo šoleko izobraizbo, katera je bila takrat sploh mogoča — bila je učiteljica. Dolbila je službo na deželi bliau Prage. Poleg najvestnejšega pedagoškega dela je še' našla čas, da je obislcovala v Pragi umieitno obrtno šolo in uni-veiao. Na češkem se je v 90, letih začeil nov politični, kulturni in zmaoistveni raamah. V vseh panogah so vstajali novi ljudje, ki 90 prinašali move misli in nove zahteve. Vstal je tudi Maearyk s svojo neissprosno zaitevo po resnici in pravičnosti, im tudi enakopravnosti obeh spolov. Ni čudno, da se je PlamimkoIvSi že v mladih letih navdušila za Masajryka, jxmaka resnice. Sama pravi: „Sledile smo Masarykovemu boju «a osebno poštenost, njegovemu neizprosnemu eoiislu za vsaikdanje življenje, za malo, ipriprosto delavsko ženo, predvsem pa njegovemu nazoru o ženi vobče in o zakonu po-sebe. Masaryk je rastel pred nami kot nravna osebnost prve vrste. Njegov nauik „Žema bodi 'kultuTno, pravno in politično miožu enakopravna", je postal življenjski credo mlade generacije. Te besede je govoril intelektualec. Govoril jih je tudi m,o -že m. Z njimi je Vlzgajal študente na univerzi, vzgajali čitatelje svojih knjig, svojih časopisov. Vzgajal je zato, ker je sam živel po' tem nauku, ga sam uveljavljal v družini, v privatnem in javmem življenju ... Tudi me žene smo živele s tem geslom. Iza-ažalo je naše istkanje, bilo je naš ščit za-pravico do lastne resničnosti, lastne osebnosti v ljubezni, zakonu, pridobitnem dölu, v boju za žensko volilno pravico. Toda' koliko gorja, koliko prečntih in prejokainih noči (po temperalmentu in sili osebnosti) nas je stalo, ker je bil to sanio postulat, ki je našel le boren procent mož, ki so ga hoteli priznati in vtelesiti v osebnem življenju. Koliko neummmega dela, časa, energije, žalosti je bilo treba, da smo javno življetaje šele pridobivale za to geslo." Prvi cilj, za katerega se je začela boriti Plamiiifcova kot, onilada učiteljica, je bil že izrazito feminističem. Učiteljice so bile sicer dosegle gospodarsko samostojnost, toda za ceno osebno svobode: odtrcči so se morale poroki ia materimsitvu. Kaj: je to pomenilo za ženo: ali biti gospodarsiko samostojna in slediti poklicu, za katerega je čutila veselje, ali se odreči najele-mentainejšim zahtevam prirode! Poleg tega še predsodek, da je samska žema v di-užabmem življeinju manj vredna! Zaito se je Plaminkova vsestrain-sko borila proti celibatu u/č-iteljic im povdarjala, kako je edino uspešno orožje le v močni stamovski oa-gamizaciji. Že takrat pa je Plamxnkova dojela svoj program v vsej širini in globini: da bo človeiška družba napredovala, morata sodelo- 74 Taiti oba, mož in žena. Ženi so'bile vse pravice prikrajšame, torej je Wo treba najfprej osvoboditi ženo predsodkov, daiti ji notranjo svobodo ter ji vzibluditi smisel za gosjwdarsko samostojnost. Potem bo šele sposöboia za e:knpno delo z možem. Tako je femmnistiem program Plaiminkove občečlovešiki kakor program Masairyikoiv. L. 1903. so zavedne Čebinje ufstanovile „Ženski klub češki". Pla-minkova jö bila taikrat stara 25 let, pa se je že popolnoma zavedala svojega p(rogram,a v vseh njegovih podrobnostih. Ta klub je bil zibelka vsega njenega dela, vseh njenih poznejših uspehov v javmosti: kultnnnih, femimiisitičinih in politični!. V kluibu je tatoj uveljavila svojo izredno inicijativno in organizacijsko sposobnost. Razdelila je delo v več odsekov, sestavila, cikle predavamj in našla predavatelje, ki so proučevali vsa pereča vprašanja tiste dobe ter vodili tudi debate. Tako je vzgajala naraiščaj, ki naj bi pomagal njej in nadaljeval delo po njenih smernica a h. V letih 1906., 07. in 08. je imela sama ciklus predavanj, v katerih je označila temeljne zaiteve feminizma, svobodo individnalnega razvoja, pcit do vsestranske izobrazit©, samoodločbo v poklicu, eeatopravaiost pred zakoni i. t. d. Umelvmo je, da ji je bila sociologija važna panoga. V predavanim „Socializem in feminizem" je rekla: „Žema mora pomati svet iz temelja in mora sodelovajti pri preoblikovanju sveta, da bo dobila move temelje za svoj svoibodni razvoj." Ta ciklus njenih predavanj.je izdal Ženski klub češki v posebni knjigi pod naslovom „Žena". Knjiga predstavlja zaokroženo orisamo zgodovino žemiskega gilbauja in povdarja idejne temelje feminizma kot posledico takratnega modernega miselnega raavoja, Jci je stremel po uveljavljanju osebnosti: Plaminkoiva se tu večkrat dotalkne medsebojnega odnosa socializma in feanimiBma ter ugovarja materijalistiönim nazorom, po katerih je tedanja družba žemo .oanlalovaževala in jo cenila le po njenem pridobitnem, pomenu, ne pa po njeni celotni človeški osebnosti. . Če.ška feministična pisateljica Vera Urbanova .pravi, da je dolbil ta nazor Plaminkove najboljše potrdilo baš v sedanji gospodarski krizi. Vse napade na ženo utemeljujejo pač z vidika gospodaijske konkurence, nihoel so ne oizira na njene človeške pravice po uveljavi]ain.tu njene notranje svobode. Kot poseben odselk kluba je Plamintova ustanolvila „odbor za žensko volilno pravico", v katerem je .bila najaktivnejša sodelavka Plalminkove šolska nadjzomica Marija Tumova. Proučevali sta avstrijski volihd zaJ^on za Češko in Plaminđ«>va je odikrila, da imajo žene, ki plačujejo davek, in javne uradnice volibio pravico za deželni zibor in občinske za-Btope že od 1,-1864. Polivala je žene k političnem« delu in ustanovila vo-Iilnx odbor, ki je postavil ob deželnozborstkiii volitvah na treh mestih ženske kandidatke. Volilni odbor je prirejal tudi volilne shode in Plamln-kova je nastopala kot prva politična govornica. Prav zanimivo je bilo prvo BboTOTamje v netean podeželskem mestecu. Občinstvo je skeptično priča-kovrt-niii deikliških sol v Pragi. Potkazala je veliko ratzuimevanje za posebne potrebe praških sol in se je trudila, da bi napredovale pred duhom časa. Pridobila sd je tudi velikih zaslug za podržavljenje mestnega nčiteljstva. Ker je že od nekdaj zasledorväla modeirne pedagoške s(m«ri, je kmalu dala v mestnem svetu poibmdo za ustanovitev sole za el^spenimentalno psihologijo. Njena prizadevanja za reformo šole, za socialno zaivarovanje občinskih siromakov, za vzgojo ljudstva in za organiziranje uradništva i&o v kratkem času pokazala vidne uöipehe. Plaiminkova je tudi po wjini z vso vnemo nadaljevala delo med učit^ Ijicami in je e svojim modernim progrtmrom stala med njimi toit idejna iu organizatoriena voditeljica. Ko so bili dami temelji pravičnemu (položaju učiteljic, se je PTamin-kova postavila na čelo mlajših delavk in se lotila šolske reforme; koeduka-cija na osnovnih in isrednjih šolah, delovna šola, sodelovanje šole in doma, pa tudi iiiboljšanje gmotnega položaja učiteljstva. Zalitevala je, da morajo pri vsakelm delu sodelovati tudi učiteljice. Kmalu so se zcpet pokazali praktični uisipehi: učiteljicam in profesoricam so sc odprla vsa raesta kakor moškim. Obenem pa se je razvijala organizacija učiteljic. „Združenju čeških učiteljic" se je pridružila „Jedmota moravskih učiteljic" in se je tako osnovala „Državna organizacija češkoslovaških učiteljic", napredna stanovska organizacija, kateri še danes predseduje Plaminkova. Po nasrvetu predsednice je organizacija pristopila v vseučiteljsko organizacijo „Čcskoelovenska obec učitelu", kjer je Plaiminkova podpredsednica in kjer tudi ženske delajo v vseh oddelkih. (Ijonec prili.) Františka Plaminkova in Slovenke' Minka Govekarjeva Spomladi 1. 1907. mi je pisal pisatelj Ivan Lah, ki je takrat študiral na praški univerzi, naj Splošno žensko društvo izreče Čehinjam željo, da bi se o Ysesokolskem zletu v Pragi koncem junija sestalo češko in slovensko žen-stvo. Preko Zve^e avstrijskih ženskih društev smo bile s Čehinjami že nekaj let v dopisni zvezi, Nekolikokrat smo namreč poslale skupno dunajskemu parlamentu resolucije iu peticije feministične smeri. Odbor za žensko volilno praivico pod vodstvom F. Plamiakove in pok. Marije Tumove je namreč naše društvo obveščal o svojih najvažnejših, vsega ženstva se tičočih podvzetjih in je pozival tudi nas, naj se jim pridružimo. Slovenke smo torej siprejemale pobudo za feministično delo iz Prage; zato je razumljivo, da smo želele poglobiti in okrepiti stike e Čehinjami, zlasti pa ee osebno seznaniti z njimi. * Iz predavanja v Splošnem ženskem društvu ob proslavi 60 letnice F. Pla-mlnliove. 77 Zbralo se uas je 56 Slovenk iz Ljubljane, Trsta im Gorice. Prišle smo v Prago in našie ondi odprta srca in odiprte roike. Brez priprav so se na prvotno našo inicijativo našle -na eknpnem sestanku na staroonestsiki radnici Čehinje, Rusinje, Poljakinje, Hrvatice, Srbkinje in Slovenke. Ženski klu,b češki nam je priredil Večer slovanskih žen. Najzanimiivejša točka pa je bilo predavanje Plaminkove z naslovom: „Slovanske žene, zedinimo se!" Kato nam je govorila! „Žensko vprašanje je nastalo iz poniževanja žene in bo rešeno, ko bo žena vstala in bo .priznana v polnem obsegu kot človek... Ogromen mii-tev kapital naroda je pokopan v rokah in glavah žen .. ..Urediti treba socialne razmere tako, da bo žena rešena svoje dosedanje brezpravnosti: Žena — mati bodi pred zakonom enakopravna z očetom, delavka 2 delavcem, državljanka z državljanom. Tega dela pa ne more izvršiti posameznik ... Gre nam za celoto, za žene vseh vrst. Gre nam za iapremembo zakona. K temu pa je potrebna velika organizacija ... Zdi-užiino se, žene slovanske! Naša narodna dolžnost, naš človeški ponos nam ukazuje, da v zvezi velikih eve-tovnih ženskih organizacij nastopimo kot mogočni» svetovna enota, da podpremo delo svojih mož, ki se bore za uveljavljenje praivic slovanskega življa v Avstriji..." ' ' 'I li^l'-P® Y tem smislu nam je govorila Planiinkova 1. 1907. Njenemu pozivu za skupno sodelovanje sem se takoj odzvala in dogovorili sva se za sestanek pri njej. Mnogo lepih načrtov sva skovali, ki so se delouna tudi uresničili. Da je imela Plaminkova že takrat resno voljo za delo s Slovenkami, priča dejstvo, da je prihajala med nas na jeizersko na počitnice in se ji ni zdelo premlalsnkostno učiti se slovenskega jezika. Do velike slovaiiske ženske zveze, žal, ni prišlo; premalo je bilo resnih delavk, da bi se bila uresničila ta lepa ideja. Ostale pa smo v stikih s Če-himjami do vojne. Ko sem bila. 1. 1908. zapet tedm dni v Pragi in sem se udeležila nekega shoda za žensko volilno pravico, mi je Plaminkova priporočala, da prirejajmo tudi me take propagandne sestanke. Sredi meseca februarja 1. 1911. je iaročila dunajska deputacija žen državnemu Kboni peticijo za izpremomibo zakona, ki je prepovedoval ženam vstop v politična-društva, in zakona, ki je kratil ženi volilno pravico. Na poziv Plaminkove in Tumove smo se tudi Slovenke iz Ljubljane, Trsta in Gorice ter dalmatinske Hrvatice pridružile istočasno zahtevam Čehinj, ki so poslale enako peticijo državni zbornici. L. 1918. m'ajnika meseca ob 50 letnici Nar. Divadla smo.se Slovenke zopet sešle s Čehinjami in občudovale njihovo veliko politično vzgojno delo. Jugoslavije Plaminkova ni pozabila. Prišla je k nam kot senatorka s Češkoslovajškimi senatorji in poslanci. V Ljubljani se je pri tej priliki sešla s Slovenkiuni na domu gospe Franje Taivčarjevc. L. 1924,. je prišla v Beograd na konferenco Male žensike antante. L. 1931. majnika meseca pa je prišla po sestanku delegatk Internac. femin. alijanse v Beogradu tudi k nami 78 -v Ljubljano. Na .povaibilo Jugioslovaiiske ženske zveze je predavala o strem-Ijenjili za večni mir in žetasko polnopjavinoet. Svoj temperaimentni govor je zaključila z beaedami: „Me Čehoelova-kinje delajmo v duhu našega ptrezidenia Masaryka, ki je dejal: žena mora §>ili aktivnia, imeti mora smisel za javno življanje iji ipogum za lastno pre-pričajije. Reoem vam: dotier ne stopite v javno življenje, ne iboste zares svobodne in enakopravne. In Masaryk je dejal: „Zmote je treba zatirati! Ne s silo, nogo s knlturnion, umtetvenim bojem." To je rekel mož svetovne veljave. Slovenke, pojdite za njimi!" Pod dalmalinskim solncem Maša Slavčeva Nadaljevanje vino pribežališče črez dan je zaliv, kamor se hodi kopal. Tu je sama in se E _j lahko nemoteno predaja svojim mislim. Vedno zjiova se vprašuje, kaj jo je navezalo na Njega, Y svojem življenju je srečala dovolj mož, ki so bili po svojih vrlinah gotovo nad njim in so ji ix>nujali poleg iskrenih čuvstev zakon in udoibno življenje. Zakaj ji nihče od onih ni mogel razen prijateljske naklonjenosti in simpatije vzbuditi drugega čuvstva? In tu, tu naleti slučajno na človeka, ki je lep, oblasten in trmoglav, ponosen, v dobrem in slabem emißlu besede, samosvoj in vase zaprt. Mlad je še, najbrže od žensk razvajen krasotee, nekoliko domišljav, čeprav to «kriva. Ali je pameten? Z njim še ni mogla navezati pogovora, ki bi ji dal možnost, da ga spozna. Izmika se takim pogovorom, ali pa jih odpravi s kako kratko in šaljivo opazko. Seveda, morda se mu zdi smešno, govoriti, z dekletom o stvareh, ki so predpravica moških, stari predsodek vseh Dal-matincev. Zid, neviden kitajski zid je med njima. Morda ker ljubi drugo iii se ji daje ves brez pridržka, noče in ne more dati Evi tega, kar bi želela: odprta, razkrita dobra in zla čuvetva, ki so v njem: človeka. Tisto njegovo dekle, kakšno je? Kaj bi dejala, če bi vedela, da jo Njego vara? Gotovo jo vara, saj je njegovo ponašanje oni večer dokaz, da je vajen sličnih prizorov. Ali se to dekle zadovoljuje z njegovimi čuv-stvi in ji ni mar njegovih flirtov? Ali Ijuibi Njego to dekle resnično ali pomeni zanj samo udobje, da mu ni treba trositi besed z drugimi, kadar mu vzkipi kri? Ali čuvstveno sploh ni zmložen dati ničesar? Ali je še premlad? Morda pa ni slab in je kriv samo njegov molk, da gk oua slabo sodi? Strupeno se nasmehne sama sebi, ko se skuša otresti te ljubezni z vprašanjem: ali ni kratkomalo neumen in plehak krasotee? Lep in neumen, ali 6e to ponajvečkrat ne sklada? In ker nima sam ničesar povedati in ismore vendarle še nekoliko avtokritike, skriva svojo omejenost za mol- 79 kom? Kdo bi vedel? Ah, že zopet ta Tomova beseda: kdo bi vedel! S to besedo se umakne kateremukoli premišljevanju. Pa kaj, vsa ta razglabljanja ne morejo rešiti vprašanja, ki si ga vedno z nova zadaja: zakaj se je morala zaljubiti baš vanj, v Njega? Šala „usode"? Okrutna šala bi to bila! Zanjo Njego ni samo mož, temveč simbol te dežele, ki jo Eva tako ljubi. Zanjo je on siva skala in rdeča prst, trta in vino, solnce, veter in. morje: oživotvorjena, včlovečena narava. Adam, stvorjen od božje roke iz dalmatinske prsti. Ali so njena čuvstva namenjena ibaš njemu ali komurkoli, možu sploh? Je bila volja narave, da dozori njena ženkost baš sedaj? . Ali bi ne mogla ljubiti vsakega ribarja, rojenega pod tem žgočim, opojnim solncem? Tomo? Ali ga ni poljubila z istim občutkom kot Njega? Ne — ne! Kam je zašla? Čuti, da odpada z nje vsa vzgoja, predsodki, morala, — vse, kar je ograja okrog človeka, ki ga ščiti in kdajpakdaj upropasti... Solnce je raztalilo s svojim žarom vse zapreke v nji in morje jih je odplavilo bogvekam... Ostal je le človek, kakor ga je ustvarila narava, z vsemi svojimi nagoni. Edino, kar jo še veže, je majhen del razuma, ki si ga skuša krčevito ohraniti, kajti čuti se neizprosno predano naravi, ki tir ja svoje. .. Vse je daleč od Eve, nič več nima pomislekov, samo nagon, da mora slediti klicu narave, je v njej. Zbudil jo je kakor dozorel cvet, ki mora vršiti svojo nalogo, katero mu je od pravekov določila narava. Zdaj ni več cvet iz mestnega cvetličnjaka, umetno vzgojen, vajen toplega zraka in vrtnarjeve roke, zdaj je v naravo presajen cvet, ki je ■ zaživel svoje pra,vo življenje. Pozabljen je cvetličnjak in življenje v njem, zdaj zori iu pod solncem v svoje jKjslanstvo... Okrog nje je morje in strupeni nenaravni dih sveta ne more do nje. Morje ga razkuži in razblini v svoje zlato in vse je le bitje in žitje pravečne narave... # * « Vsak večer, ko gre Eva v kaštel, se ji pridruži bela senca; Njego. Včasih pride ponjo v družbo, največkrat pa se izlušči na pol pota izza temr nih skal ob morju. Hodita in molčita. In ko postaja molk globlji in globlji, -tedaj sproži Eva lahke besede, ki se tko kot mavrica preko prepadnega molka, zakaj iz njega je čuti utrip njenega srca... Eva teče in pleza po skalah, samo da ne čuti Njego, kako ji drhti glas in kako se vsa trese... Zopet pričenja staro igro, tu se čuti sigurno, v igračkanju s pogledi. Ne da, da bd videl Njego njeno trepetajoče dekli-štvo, ki se ko^ od vetra gnan plamen nagiblje k njemu... Ćuti, da je ne ljubi, in vendar si je je zaželel... Da, samo za bežen trenutek... Zdaj tega ne bo več storil. Iz YinogradoT pojo črički. V visokih, drhtečih pmltonih zveni njihovu pesem in Evi se zdi, da jo tira njihov svileni glas v neznano. Bela božajoča roka se prikrade skozi neheeoio temino; V srebrno meglo je zavita pokrajina, neresnična kakor privid. . Eva leži na skali in čuti roko, ki polzi nezavedno božajoče preko nje. Ali je to njegova roka ali mersečina? Vzpne se, da bi ga poljubila, a on se ji izmakne. Da, da, saj je pozabila, da so te ustne last dekleta v mestu, Njego ne da, da bi se jih dotaknila tujka. Toda zakaj jo je potem poljubljal oni večer? Pač samo v nadi, da jo pridobi, razdraži, omami? „Zajkaj se upiraš in nečeš biti moja? Zakaj lažeš?" jo vpraša. „Čemu ee upiram? Kaj lažem?" vpraša ona nezavedno in strmi v mesec. ■ „Meni!" de Njego in jo stisne za laket z vso močjo. Hoče, da se dekle prebudi iz zamaknjenosti, s katero strmi v mesec, ko da njega ni poleg nje. A ona si ga ne upa /pogledati, ker ve, da jo bo njegov pogled zmedel in ji vzel ves odpor. „Da, čemu?" vpraša Eva znova, negibno zroč v nebo. „Ti mi ne daš svojih usten, ker so last druge, zakaj zahtevaš potem mene vso, ki sem last drugega?" Nihče bi ne verjel temu naglasu, da laže. Njego se nasrmehne: „Vedel sem ,da zadnjič nisi govorila resnice. Le kdo naj vas ženske razume? Kaj uživate v laži?" „Uživamo, posebno kadar nam nasedajo moški, ki se smatrajo za pa-metnjake." Evin nasmeh je tajinstven in Njego ©e zasmeje, ko ugleda ta nasmeh: „Veš, da si v "tej luči nekoliko slična sfingi? Samo, žal, uganke, ki jih stavljaš ti, je lahko rešiti. To pot si naletela na norca, ki ti ne verjame in ne nasede tvojim lažem!" Eva skomigne z rameni in se dalje smehlja. „Eva, zakaj se mučiva?" Prijel jo je za roko. „Kdo pa ti pravi, da se mučim?" de narejeno začudeno dekle. „Glej, glej, ti se mučiš? O, kdo bi si mislil?!" Njene besede zvene prezirno in ironično. Pod njegovim pogledom umolkne. Nepremično vise nad njenimi očmi njegove. Vprašujoče. Vedno bolj vroče luči se vžigajo v njih in njih soj omamlja Evo. Rada bi mu ovila roke okrog vratu in se mu vsa predala, prevzeta od narave in svoje mladosti. Ko jo uklenejo njegove roke v svoj objem, se jim umakne v notranjem strahu pred tistim^ neizbežnim, ki mora slediti. Upira se. „Kdo naj te pozna?" vprašuje Njego po brezuspešnemj boju. „Le zakaj se še upiraš, ko veš, da je vse zaman. Braniš se, ko da je prvič." Prestrašen blesk ji sine iz očesa in utone za krčevitim smehom. „Menda res še veruješ v ono laž?" A on presliši prizvok strahu in negotovosti. „To je vaša večno ženska igra: braniti se..." „Da, branimo se, prvič iz strahu in kasneje iz igrivosti, koketerije, če hočeš..." „Dovolj je igre, vem, da hočeš!" 81 v njenih očeh so solze strahu, usta ji drhte: „Razumi vendar, da si ti —" tako rada bi mu po-^edala resnico, svoj strah, a molči, ker se boji, da se bo razklenil njegov objem... „Ne, ne morem biti tvoja, ne še zdaj ...!" Obuiren klic je to, tako resničen, da iznenadi tudi Njega. In kakor da bi ga prosila odpuščanja, ee od strahu jezi sama nase: „Saj je smešno, da se te bojim. Morda ker te premalo poznam... Toda tako mi je, kakor da se hočem vreči v nekako temo, v neznano ... „Tn to naj bom jaz? Prav dobro veš, kakšna tema je ljubezen. Ali te je bilo tudi prvič strah „temle"?" „Prav kako'r zdaj..'" pravi ona in okrene glavo od njega, da bi je ne izdal njen pogled. Njegove roke jo izpuste. Molči. Skoro vidno teče mesečina. Srebrn dež pada na skale in pesem čričkov ga spremlja. „Zakaj vse to?" izbruhne nenadno iz Eve. „Saj me ne ljubiš!" „Ker hočem jaz in hočeš ti. Izzivljaš me, kljub temu, da me tudi ti ne ljubiš. Vse je le trenutna želja, ki se porodi v nas, nas zveze za nekaj časa in ugasne." „In če te ljubim?" V njenih odprtih očeh gori želja po odgovoru. Njego ee samo prizanesljivo nasmehne in jo pogleda. „Zakaj morate ve ženske vedno najti opravičilo, in ga imenujete „ljubezen", 'ki mora biti krinka za trenutna poželenja. Zakaj nočete iskreno priznati, da i vas vodi česito le sla?" „Ker je pri vas moških skoro vedno tako, sklepate po sebi na nas. Ne rečem, da ni meolezaiimi. K njemu se zaiteka ljudstvo in prosi pomoči. Nedelja je. Solnce žge. Iz cerkve klenka zvon. Skoro vse eelo je zbrano v cerkivi. Dolge vroče molitve vstajajo in se dvigajo k lesenemu kipu svetnika, grobo izrezljanemu od neveščih rok. Smrt naj odvrne od nedolžnih otrok.... Vse je zatopljeno v istreme in vroče molitve. Potem se pomika procesija iz hiše 'božje. V taktu slovesnega zvonjenja gredo počasi, sklonjeni pod težo žalosti in strahu. Začetek procesije tvorijo pred župnikom idoči gologlavi anožje v parih po dva in dva, daleč vsaksebi hodijo. Sledi jim župnik v oblalku kadila. Za njim gre gruča gologlavih bosih mož, ki nosijo lik svetega Roka. Vsi so ee mu zaoHjuBili za to aH ono stvar; v nevarnosti, v strahu pred smrtjo ali za rešitev iz; smrti. Mnogo mož se gnete okrog svetega Roka. Vsak bi ee ga rad vsaj s prstom dotaknil in pomagal nositi svetnikov lik, ki je poslikam s kričečimi barvami. Neurejena truma žena, deklet in otrok pregiblje ustne v glasnih in šepetajočih molitvah. Molki jim polze med prsti; prebirajo jih z gorečo vnemo. V jarikem solncu žare rute na glavah žema in deklet kot nebrzdam, vesel smeh. A pod rutami je obup. Rdeče, oranžaste, rožnate itn rumene se prelivajo nad temnorjavimi ia črnimi oblekami. Zelenih, modrih in vijoličastih ni. Zato pa so se oknice po hišah «aprle kot trudne zelene, modre in vijoličaste oči, ki nočejo odpreti pogleda, in globoko spe y zadušni vročini. Nad zvonikom letajo lastavice in i>eli galebi. Zvon je utihnil. Iz vrst otočanov in otočank se dvigne petje. Grla jim stiska bridkost in vročina in njihovo petje, ki se dviga in pada, ni lepo. Stoku umirajočih je podobno... Iz zvonika se sliši krik in tei>ež. Med dvanajst- in štirinajstletnimi paglavci se je vnel boj, kdo bo zvonil. Bijejo se po glavi, po ramah in plečih — kamoT pač pade, in najbolj robate kleitve jim uhajajo iz ust. Doli pod njimi na obali pa koraka sklonjeno ljudstvo in moli za zdravje svojih otrok, ki se (pretepajo in koliaejo ikako^r stari mormarji. Nič hudega ne mislijo pri tem, ko v eni sapi, kar se če&to dogaja, molijo im kolnejo Boga. Kleitev je prd njih tako prirođen način izražanja veselja ali nejevolje in tako v navadi, da se nedorasli otroci med prvimi besedatmi nauče kletev. Procesija gre mimo glavnega vhoda stare cerkve. Vsak, ki gre mimo, po klekne na eno koleno, skloni glavo in se prekriža. In dalje se vije kača ljudi v breg k novi cerkvi. Tja neso svetnikov lik in ga hodo na njegov god čez teden dmi prenesli zopet nazaj. Trg je zaipuščen. Petje se izgublja ^ dalji in avon je utihnil. Kot t polsnu še brni bron od udarcev... Deokii, ki so zvonili, se usiujejo iz zvonika; razmTŠene lase imajo, opraskam so in polni bnšk. „Za njimi!" zakriče in vsa truma se z vrlščem zapodi za procesijo. V Inki ni nikogar. Ko da je selo izumrlo, se zdi... Saanto zjutraj, opoldne in zvečer prihaja Eva v Kolumbov dom, potem pa 'Se poslovi in hodi svoja pota. Letoviščarji so nekoliko odtujeni od njenega samotarjenja, a sitric Koluimb jim je razložil, da je bila že od nekdaj ta'ka samioitarka. Le redkokdaj se da Eva pregovoriti, da gre z družbo na izlet. Boji se, da bi se ne izdala e svojo brezbrižnostjo napram visem. Najraje hodi sama po otoku, breiz cilja, dökler me obsedi na kakem kraju in se popolnoma ne potopi v svoje misli. Iz dne(va v dam. ji postaja neznosmeje. Zgrozi se, kadar premišlja o tem, kar se mora zgoditi in čemur ee izmika kakor obsojenec, ki si želi podaljšati poslednji čas čakanja kljub temu, da se mu zdi neznosen in si želi odločitve... Še so ibtranii, a vse je zaman. SkiUša si priklicati v spomin svoje prejšnje življenje, slika si v najtemnejših barvah kes, ki jo bo obšel, in vendar ve, da vse to ni res--Im tudi če bi bilo vse' še^ bolj črno, kakor si slika, ve, da bo vendarle storila to, česar ne more opiisititi. Ko se je zmračilo, je prišel Njego v Kolumlbov dom. Zdaj je zabava v polnem teku. Igrajo klavir, pojo in plešejo. Od ivseh je najbolj vesela Eva. Razigrana je, razposajena. Niti trenutek me miruje, kot živo srebro je memirna, polna dovtipov in blestečih domislic. Smeje se neprestano in nihče ne opazi, da je to veselje mrzlično, da nekaj prikriva... Ali je strah, ali je iblaženoet za njimf V čašah se iskri vino, ki podžiga dobro voljo in sproščeno veselost. Njego me pleše. Ob mizi sedi in gleda. Smeje se, a njegov smeh zveni drugače kakor smeh ostalih. Ali gleda na njihovo veselje z očmi otočama in se mu zdi smešno, otročje, nevredno odraslih, pametnih ljudi? Ne, dostojanstva, ki domačina nikoli ne zapusti, ni videti na teh gostih v urah veselja. Kakor otroci so in veseli, da so taki, da to še zmorejo. Otroški čas je zainje ona doba, v katero se povračajo kot v deveito deželo pravljic. Tam, je vse lepo in brez 'brig, tam ure ne bijejo in ne merijo časa... (Dalje prih.) 84 Položaj žene v družini in javnem življenju* T. G. Masaryk — P. Hoče-varje-va Masaryk, ki je letos dopolnil 85. leto življenja, se je kot filozof in državnik vedno zavzemal tudi za ženo. Nazori, katere je razvijal v predavanjih davno pred vojno, ko je bil gospodarski in politični položaj čisto drugačen, so se izkazali kot življenjsko upravičeni in so v marsičem še danes aktualni. — P. II. V družini ima žena navadno najvažnejše miesto; pravijo celo, da pcxlpira hiši tri vogle. Mož, oče, nima tafcega poanena. Ko čdtaimo vsemogoče znanstvene m celo filozofske raapravei naletimo tudi na besede o ženi in otrocih. Da iii pa kdo pisal o soprogu, možu in očetu, se pripeti redkokdaj. Zato govori svet o ženskem vprašanju. To besedo jaz nerad izgovarjam, ker žensikega vprašanja ni. Je samo kulturno vipTašaiije; ako pa imamo žensko vprašanje, imamo tudi imlcrako, otro.ško itd. Povedal M rad, da je v vseh teh vprašanjih ali nejasnost ali neodkrito-srönost. Neodkritosrčmost — ne bom rekel, da je saimio pri moških, tudi pri ženskah je je precej. Pod pritiskom nazorov starejših ljudi se svet ne upa govoriti taiko, kakor čuiti; pa je tudi težko povedati kaj novega o tem predmetu. Kakor jaz gtedaim to stvar in opazujem družine, moram reči, da ne gre za mater, ampak za očeta. In to, kar miajijka naši češki družini doma, je oče. Mi možje imamo VBe mogoče vratike in jih ogriujamlo v filozofsko modrost, da se laže oddaljimo pravemn družinskemu življenju. Mož se navdušuje za dom, toda v večina primerih je njemu samemu malo mar zanj. Ko gledam izobražene sloje — o delavskih ne govorimi ker ne živim med njimi — vidim, kako je pri njih prav pravilo, da mož beži iz družine. Takoj, ko se naje, gre že v družbo k tovarišem; pravi, da se mora oddahniti, da potrebuje razvedrila, osvežen ja, pa bo vendar neprestano golvoril o dru-žinekem življenju. Komaj pride k di-užini, pa že gre v nedružinsko življenje — povejmlo kar naravnost; v gostilno. Na ta način je moško življenje pravzaprav gostilniško življenje. To je resnica in zato trdim, da potrebuje družina moža in da potrebujejo otroci očeta. Vedno povdarjajo, da je žena že po prirodi določena za mater, in proglašajo materinstvo za svetost. Ne reičem, da ni, a t«idi očetovstvo je sveto in ne vem, zakaj naj bi bdla žema po prirodi bolj določena za mater kakor mož za očeta — obema pripada v dmžini enak del. Mož pa, ker je mišično močnejši, se temu izmika in išče vzvišene vzroke, da bi mju ne bilo treba biti v družini to, kar bi moral biti. Res, pri nas na Češkem — pa ne samo na Češkem, tudi na Nemškem in drugod — imajo o tem, kaj je pravi dom, zastarelo nazore. Posebno v srednjih slojih mislijo, da mora človek imati dom zato, da se ni treba možu po gostilnah hrajiiti in da je njegova žena kuharica in služkitija. Če to očitno grajaš, začne mož v mnogih pi-imerih dokazovati te lastnosti doma. • Natisnjeno prvič v knjigi: Z americkych pfednääek, Chicago 1907. 85 Dom mu je ćieto gospodarska špekulacija, o kakem višjetm; pojmo'vanju Iii g-olTOra. Smoter doma vendar ni T tem, da bi žena ikiuhala. Nekaltera to rada dela — požaiam študirane žene, ki rade kuhajo, ŠLTajo in so posvečajo gospodarski strani doma. Ako žena rada opravlja taka dela, ji jo to prirojeno. Da bi pa dom tipel, če bi žena delala izven doma, in da bi raeimerje med možem in ženo ne bilo lepo, če bi žena ne kubala doma, tega ne verujem. To je denarno viprašanje. To so stari predeodiki. Kjer se žena ukvarja z dieloml izven doma, pomeni, da je duhovnio samostojna, in mož mora biti drugačen do nje. Ker m^u je 'bolj enaka, jo mora spoštovati. Žena ]>i se morda mai-sitje odlikofvala, toda mi možje aiismo še talko daleč, da bi pripozaiali enakost in možnost, da bi se mogla žena v čem izkaizati. Mož ne posveča rad časa ženi in nima ž njo kaj govoriti. Pa ne zato, da bd ona ne bila zm^ožna, aimpak ker on me zmiore. Tako ratamerje mora nebati. Bamositojue žene zavračajo to goöpodai-siko suženjstvo. Res se pripeti, da žena, ki je bila vajena hoditi po ötaxi poti in je stopila na novo, vlčaisili malo dalj zavije, kaikor bi smela. Pa govore o eanaiucipiraniki. A tato emancipirana žena ni všeč ne mostim ne ženskam. Po mojem razumevaai.ju je ta emancipacija nepravilna. Toda tami, kijer je pot nova, kjer je trelba šele iskati nove poti, je umevno, da se pripetijo zailode. Tato je marsiika-tera emancipirana žena res kaj zagrešila in še greši, toda v tettu nitalcor ni doikaaa, da bi žena ne smela hoditi po novih potih, in tudi ne smemo radi tega odklanjati gibanja, ki ne sitr&mi samo po oevobojenju žene am-pat tudi po osvoibojenju moža in družine. Mislimi, da 'bo prav, kadar ibo STet pripo'znal, da sta si mož in žena v vsem enaka. Morda je med njima res nökaj razlike: razlika, ki je dana v spolu ia v njegovih prirojenih in praivilnih funkcijah, pa razlita v mišicah. Mož je danes telesmo tmločnejši im je zato umevmo', da nekatero delo sploli ni !za ženo; žcme, na primer, niso bile nikoli vojati. Trdim: ajko se ne oziramo na spolne razlike, je žena po raznmu in ouv-stvovamjn možu enaka. Pri natančnem opazovanju življenja ne vidim razlike med uanisko nadarjenim moškim in žensko ter mislim, da je žena sposiolbna za vsako delo in vsato učeno mlesto, tatozvano intelettualno, im je lahko profesorica, zdravnica itd. Pravijo sicer, da je žema mnsko šibtejša, nikjer pa ni tega videti. Vidimo samo, da ima vse te slu3bte mož, a jih je zavzel zato, ker je bil močnejši. Da bi pa bil v tem dokaz za njegovo večjo umsko moč, tega ne verujem. Pomisliti je treba, v čem je merilo ttmskc energije. Zdi se mi', da mora preprosta delavka, katera imla več otrok, ki jih mora vzgajajti, skrbeti zanje in paziti na vsak trajcar, več misliti kakor mož, ki hodi zgodaj v urad. Njegovo delo ni umsko tako "težko. Če si je človek 10—12 let vtepal v glavo, da' bi se nečesa naučil, ni pi-av nič poeeibnega, če rtisto zmore. Na univerzi in povsod drugod vidim, da se ženiste tako iztazujejo kakor moški, marsikatera celo bolje. Ne morda zato, ker je bolj nadarjena, 86 ne, ampak iz gospodaitskih razlogov. V Evropi je dijak primoran, da pije in zahaja v gostilne in ikavame — šiudeiiika ne more tega delati in tudi ne dela, zato ima več čatsa in ga bolje izkorišča ter je gotovo, enaka tem.u možu. Po imiojih mdslih je vsaj skrbnejga in rednejša'.. V nmiogih oibratili zaposlujejo raje ženske kakor moške, p««eibno na takih miestih, kjer mora biiti točen red. Tako uravnavajo gospodamski in socialni položaji odnos moža in žene ter njuno zaposlenost. Zaito ne smemo trditi, da je žena unmgko šibkejša. O tej razliki pišejo sicer cele knjige, toda rezultat je vedno tak, da razlike pravzaprav ni. Žena se niti po čuvstvovamju me razlikuje od mioža. Pravijo, da živi zena bolj s čuvstvom kaik^oir z razumom. Jaiz tega ne TCrjaimem, to. so bajke, čeprav jjh ponavljajo ananstvene knjige. Prej bi mtarali celo reči, da žena nima občutja, če pomislimo, kako ž njo postopamo. Aiko bi žena fctolj čutila, bi moral mož lepše ravnati z njo in jo varovati prenapornega dela. Pa kdo ee za to zmeni! Družba, ki trdi, da je žena čuvstveno bitje, trpi iztoriščanje in preobre-menjevanae žene. Poglejte po trgovinaih, tam iakoriščajo ženo, koliko.r le miorejo. V čem naj bi se razodevalo močnejše čuvstvovanje žene? So žene z globljim qaivstvoWasnjem in so. žene, ki so brezčutne, prav tako pa je tudi pri miöskili. Da bi imela žena potem še drugo svojo občutljivost — ne. Trdijo, da je ženska zlasti versko bolj čuteča, da je bolj pobožna kakor moški, da je moški bolj razumsko bitje. Res je samo: — po cerkvah je več otrok in žensk kakor moških: toda to še ne pomeni, da je žena bolj pobožna, amnipak da j.e v splošnem ustvarjena za družbo tako kakoi- mož. Iz družalbnega življenja je izločena, mož sedi v gostilni — kaj naj pa reva počne sama. Če bi bili ljudje bolj odkritosirčni, bi tudi zenfäiko pobožnosrt drugače razumeli. Žena je baje ustvarjena za molitev in cerkev. Zakaj pa niso pasrtocji in žuipniki te pobožne, žene, ampak brezfbožni mloški! Kako je to mogoče? In toliko boja je treba, da bo tudi v cerkvi prodrlo dmigačuo gledanje na družinsko žilvljemje in na razmerje med možemi in ženo. Cerkev postavlja moža nad ženo, ko smatra zakon za nekaj nižjega kakor samistvo. Ta nazor o celibatu je podlaga nazoru, da je žena nekaj nižjega. Vse to temelji v dejstvu, da je nastaja cerkev v barbarski dobi; ko je bila žena še sužnja. Zato se ti nazori sp.reminjaijo v tati meri, v takoršni si ljudje dvigajo po.Tme o veri. Kdor hoče pojmovati vero bolj vzvišeno, si mtora prizadeva«, da bo tudi razmerje med .možem in ženo bk)lj vzvišeno, da ga bo svet pojmoval bolj motralno in bo razumel, da ni razlike med vrednostjo zakona in samstva. To je pač .po razme'rah. Nekdo lahko živi v zakonu, drugi ne; glavno je le, kako mož in žena v splošnem živita. Kar se tiče javmega življenja, mislim, da je žena upravičena udeleževati se ga v celoti, v gospodarstvu, v politiki, v vsem. V gospodarstvu je enakost že priznana: med delavstvom morata miož in žena oba enako delati. Koliko si prizadevajo učene glave in filozofi, teologi, da se družina ne sme 87 razbiti. Fred njihovimi očmi pa morajo milijoni žeoa Razbijati družino, a jiiD vendar o2inanjajo, da spada žena t dwm. Čemu jo potem puete v tovarne! Ali ni v temi dokaza, da mora tudi žena gospodarsko delati kakor mož. Mož pozna delitev dela, zato tudi ni enako težko fizično delo primerno vsaki žeini. Ko gledam -telefonistke in telegrafistke, si mislim, kako grozen posel je to, kako strašno mora vplivati na živce, kako res težka je njihova služba. Mi pa enodušno smatiraimo žensko delo za nekaj, kar se razume samo po sebi. Tudi kmetje ne mislijo drugače. Naš kmet na Češkem in Moi-avskem dela tako kalkor žena in žena tako kakor on. Skupaj delata po polju, a žena mora še kuhati, in to delo je prav tako težko. Kmet in delarvec sta si tedaj to vprašanje že rešila. Gre torej le za gospodarstvo višjega razreda. V srednjih slojih, tam, kjer se razvija luksus, je problem, kaj naj žena dela. Zato se razvijajo napačni naeori. Kar se tiče političnega življenja, se ga mora žema udeleževati prav talko kakor mož. Žene so že z dejanji dokazale, da lahko tudi politično delajo. Do sedaj tega re« m tiilo; vzrok moramo iskati v dejstvTi, da je bila doslej politika preoetainek starega vojevanja, nečesa nasilnega, in kakor so bile žene izločene iz vojevanja, tafco eo bile izločemie tudi iz politike. Cesarji, kralji, vsi taki odličini ljudje so bili vojaki. Naš cesar je še sedaj najvišji vojaški gospod v Avstriji. Ta spoj politike z vojaštvom je bil vzrok, da je bila žena iz politike izločena. Kjer je pa politika veda, urejevanje družabnega življenja, kjer je politi-ka nravstvena, tam se tudi že za-čeaijajo žeine udejstvovati v politiki. Kaikor pričajo vesti, so se žene v politiki obinasle. Fa če ibi se pri tem! zgodile kje napake, ibi ne bilo nič takega, saj je to nekaj novega. Alko bi se pokazalo v političnem udejstvovamju žene kaj nepopolnega, bi to še ne mogel 'biti dokaz, da se žene ne smejo udeleževati politike. Splot pa ima žetua, katera hoče napredovati z duhom časa in z razvojem dobe, v tem pogledu težji položaj kakor mi, ker jo visak vidi. Ako govorim z žeino, ki dela v javnosti, mi vsaka pripozna, da mora vse bolje delati kakor moški, kerr jo veak oipaKuje. Kar svet možu odpuisti, ne odpusti ženi. Ta položaj — da mora biti vedno na straži — pa vpliva na živce in zahteva veliko potrošnjo živčne moči. V boljših družabnih razmerah bo žena javno in politično delala. S tem, da bo imela svobodo do politioneiga udejstvovajnja, pa še ni rečeno, da se bo vsaka žema bavila s politiko. Pravijo, da bo naže naTodno življenje uničeno, če bodo žeoie pripuščene v politiko. V Avstriji je 516 poslancev; recimo, da bi bila pri tem polovica žensk; ali bi to jxt-menilo uničenje naroda? Frav tako je napačen tudi 'gospodaroskd argument, da ne smeano siliti žen v politiko. Mož je vajem konkurenčnega bbja, žena da ni zmožna konkuriranja z njimi, kot šibkejša podleže in možem da je radi tega hudo. Ta nazOT je popolmoma zgrežen. Pravijo tndi, da se s tem lumičuje trg, saj je možu že itak težko. Zdravnik trdi: Mi sami nimamo kaj jesti, sedaj naj nam pride pa še žena kon- kurirat. Čisto napačno. Če mož živi ženo, katera si ne more ničeeatr zaslužiti, mora pač ikonJturirati; aJco si bo žena sama zaslužila, se ne bo treba možu toliko gnati. Če ni treba možu skrbeti za ženo, ker si saana zasluži, ima lažji položaj. Žema bi lahko povsod delala, tudi premoženje bi večala, bila bi eanuostojuejša in bi s tem možu marsikaj olajšaia. Tu sprejemajo priseljence. Čemu bi se bali koinkurence žetnsk, ko sprejemajo ia Evrope moške in ženske. Za vsem tem se namreč skriva tisti stari nazor, da mora žema živeti za mioža. Tod^ žena mora živeti sebi ikaikor mož in če &e admižita mož in žena, da živita skupaj, in je ta združitev prava, tedaj živita dmg za drugega in se zavedata, kako je trdba urediti ne samo lastno dmižinsko, nego tudi javno življenje. ' Tako bi rad djoipovedal rvBem, da današnja civilizacija in naša razvojna stofpnja zahtevata v vseobčo korist, naj bo žena možu eoiaka v vseh panogah razen v omh, katere določa spol. Preipričan &©m, da zahteva tako enakost družinsko življenje in da jo zabteva tudi javno življenje. Mi možje imamo pri tem, da živimo javno, prenmogo virov radosti, katerih žene ne poznajo. Mož lahko ußtreze svojemu hrepetnenju po ča^sti, ker ima časten položaj; ali žena, ki nima javmega ipoložaja, ne sme imeti takih in podobnih nagomoiV? Ako ji odrekamo to, ji okmjujemo poselben del duševnih sposohnofiti. Izkljucevajije iz javnega življenja jemlje ženi mnogotera in najvišja čuvstva, pa vendar neprestano povdarjamo, kako je žena čuvMveno bitje. Javno življenje vzbuja tudi energijo, silo volje. Yseh teh dobrih lastnosti javnega življenja bodo deležne tudi žene. Vsekakor ima javnio žiivljeaije tudi slabe strani. Ne smemo pa trditi, da se ga žene radi tega ne smejo udeleževati. Naša beseda naj bo: javno življenje mora biti boljše, moramo ga i2Jbolj5ati — ne pa odrivati žeu od javnega življenja. Sv. Ana Stana Yinskova Pod goro grič, na griču cerkev mala — in božja njiva, ki jo je obdala, cveti,^ da komaj ločiš križ in kamen. Zeleno smrečje vzipenja se čez zid — vse vabi te in kliče kot privid, da v nič odgoivoriš: „Na veke Amen". Tn veš: nihče se tukaj več ne vzdrami, ne vabi ga, ne draži boj ljudi, kdor v tej rjavi zemlji sladko spi. Vonj cvetja, pesem ptičkov te omami, da čutiš člen minulih se rodov, ki tukaj spe — in si želiš domov. 89 Položaj srbske žene v srednjem veku Olga G r a li o r j e v a Nadaljevanje Pravoslavna cerkev stoji sicer načeloma prav lako' kakor katoliška na stališču, neločljivosti zakona, vendai- \ posebnih slučajih dovoljuje razvezo zakona. Sinta^a podrobno navaja razloge za razvod, in sicer za moža in ženo različne. kar je značilno. Zakon se loči z ločilnim pismom, ki ga nedolžna stranka pošlje krivcu. Ob razvezi pripada dota, predzakonski darovi in ena tretjina kriv-čevega imetja nedolžni stranki, ki jo naj upravlja za otroke, ako pa otrok ni, obdrži zase. Zakon se lahko razveže iz petih oz. šestih razlogov, od katerih sta dva za moža in ženo enaka. To sta: 1. veleizdaja in 2. ako streže mož ženi ali žena možu. po življenju. Drugi razlogi pa so različni. Vse te podrobnosti glede ločitve oz. razveze spadajo posvetni del nomoka-nona. Cerkev pa, čeprav razvad časih dovoli, "ga vendar vedno zelo nerada vidi. Posebno ženi priporoča neizmerno potrpežljivost. Ločitev žene od moža je prav za prav vedno nepravilna, čeprav ima zanjo zakonite razloge. O tem govorita nonio-kanon in sintaksa enako: Žene morajo sprejeti može, ki so kršili zakon, nazaj k sebi; tudi ako mož žali svojo žono ali jo rani, se ji spodobi potrpeti; tudi ako jo oškoduje pri imetju in ji zapravlja doto ali hodi z vlačugami, ni dovoljeno ženi, da se zaradi tega loči od moža. To je ideal cerkve. Iz vseh teli zakonov vidimo, koliko strože je "tedanja družba s cerkvijo vred zahtevala čistost v zakonu in izven zakona od žene kakor od moža. Zanimivo je, da sicer ženo pogosto imenujejo slabo, nravno šibkejšo, bolj podvrženo hudičevemu vplivu, a je vendar mož tisti, ki mu „naravne slabosti" toliko raje spregledajo. Cerkev ščiti zakonolomno ženo, ki se svojega greha izpove, v toliko, da je no kaznuje z javno pokoro, da bi mož na ta način ne zvedel za njen greli in da bi je kratkomalo ne ubil. S takim maščevanjem so pač takrat računali. Saj tudi posvetni zakon sicer prepove.dnjc ubiti nezvesto ženo, ne kaznuje pa uboja ljubimca, ki bi ga mož našel pri ženi. Moža, ki ve, da žena občuje z drugimi, in ji.tega ne preprečuje, kaznujejo kot „bljudnicopasca" — najbrž, ker je sprejemal zato kaka darila ali druge ugodnosti od ljubavnika svoje žene. V zvezi s položajem žene v zakonu je vedno tudi položaj nezakönske matere in njenega otroka. Bizantinci so ločili tri vrste nezakonskih otrok: t. otroci žene, ki sicer z otrokovim očetom ni poročena, a živi z njim v skupnem gospodinjstvu (posadnica). Ako je bila prej devica, jo cerkev smatra za ženo dotičnega moža. njeni otroci se imenujejo „jcstestveni" — naravni. Ako se mož pozneje ne i)0T0Či in ne zapusti vdove in zakonskih otrok, deduje „naravni" otrok po očetu tudi brez testamenta; 2. otroci, katerih matere sicer nimajo nobenega trajnega razmerja z očetom, a ki jih oče prizna za svojo. Tak otrok — „tajmičist" — se smatra, da je v sorodu z očetom, no pa z njegovimi sorodniki, in lahko deduje po očetu, ne pa po njegovih sorodnikih. Pač pa deduje po materi in po njenih sorodnikih; 3. .,t'niniki" — „T'mnika žc rodi mati, o njem že nam slovo nijedno." To so otroci brez očeta in brez sorodnikov, brez pravice do življenja. Ekonomski položaj žene jc bil precej različen od ekonomskega položaja moža. Predvsem je bil že izvor ženinega premoženja različen od moževeg^a. Pridobitno delo lahko pri ženi kar izključimo. Kmetica je seveda delala na polju, ali to je bilo ali neplačano tlačansko delo, ali pa delo doma za hrano, obleko in stanovanje, toda gospodar jo bil vedno oče, mož ali brat. Obrt je bila sploh še prav malo razvita. Po večini je bil vsak kmet svoj lastni zidar, mizar, kolar, čevljar itd., in žene so obleko same predle, tkale in šivale — za domačo potrebo. Tudi to ni bilo delo za denar. Vojni plen pri ženi ne pride v poštev. Glavni izvor moževega bogastva je bila zemljiška posest. Gospodarji zemlje so bili visoko plemstvo iJO in škofje tor yeliki samostani, pa tudi mali plemiči. Deloma so imeli to zemljo kot ievd, to se pravi, podelil jim jo je kralj proti določenim dajatvam, navadno zato, da so ran služili v vojski, deloma je bila pa to tudi prav njihova lastnina, po očetu podedovana zemlja (očevina ali baština, medtem ko se fevdna zemlja imenuje pronija). Žene so bile le redko zemljiške posestndce. Fevdne zemlje menda sploh niso mogle dobiti. Dobile so jo lahko tako kakor drugo imetje: z doto ali z dediščino. V Srbiji je vsaj formalno veljalo po uvedln uomokanona menda bizantinsko dotalno pravo. Mož se dote ne sme dotakniti in ne sme brez ženinega pristanka ničesar iz dotaljie imovine prodati ali zamenjati. Ako iz dote kaj porabi, se smatra za ženinega doilžnika, in sicer ima ona prednost pred vsemi drugimi njegovimi upniki. Toda tudi žena ne razpolaga s svojo dotalno imovino, niti sama niti z moževim pristankom. Dota je nekakšna železna rezerva družine, ki se sme načeti le v skrajni potrebi. Ako se žena loči ali ji mož umre in tako ona izgubi preliranjevalca, sme porabiti doto.'Ako mož na kakršenkuli način izgubi svoje premoženje, mora žena njega in otroke vztlrževati s svojo doto. Dota se ne sme zapleniti za moževe dolgove. Niti ako se je žena obvezala, da bo možev dolg iz dote poplačala, 'je nihče ne more pravno prisiliti, da to obljubo izpolni. Samo ako je bilo posojilo najeto prav za njeno osebno %'poTabo, sme tudi iz dote vračati. Ako se dota ne porabi, pripade po ženini smrti njenim otrokom, ako teh ni, možu, časih pa tudi spet očetu, ki je doto dal. Dogovorjeno doto mora mož ženi izplačati v dveh letih, drugače ga lahko izterja. Žena izgubi doto, ako Se zakon loči po njeni krivdi. Po bizantinskem pravu je hči prav tako dedinja po očetu kakor sin, in sicer tudi, ako je že dobila doto. Pač pa se dota všteje v skupno zapuščino in ženi se izplača po enaki razdelitvi le presežek nad doto, alco ga je kaj. Ni pa rečeno, da bi morala kaj iz dote vrniti, ako je bila dota večja kakor delež, ki bi ji po smrti očeta pripadel. Nekako doto dobi dekle tudi, ako se ne poroči, temveč gre v simiostan. Bi-ez denarja .samostani niso radi sprejemali novih članic. Vdove, ki so odšle v samostan, so morale vedno del svojega premoženja, kolikor ga niso zapustile otrokom, prinesti v samostan. Sicer pa dekleta kot nune ne izgube pravice do dedovanja. Njihova dediščina pripade samostanu. Vobče so upravičeni dedovati: najprej otroci in vnuki, potem starši, potem bratje in sestre ter njih potomstvo. Po bratu dedujejo predvsem bratje in njiho> i otroci, moški in ženski. Sestre tu niso omenjene. Ako ni otrok, deduje mož po ženi in žena po možu. S svojo imovino, kolikor ni dotalna, razpolaga žena svobodno iu torej lahko deda oporoko. Ne more pa biti priča pri oporoki. Za razdedinjenje so morali imeti starši {pa tudi otroci) posebne, j)o zakonu določene vzroke. Starši šinejo razdediniti otroka: 1. ako otrok udari starše; 2. ako jih kako hudo razžali; 5. ako po nepotrebnem opravlja pred tujci njihove napake; 4. ako se brati s čarovniki (čarovnicami); 5. ako streže staršem po življenju; 6. ako Siin občuje z mačeho oz. z očetovo posadnico; 7. ako otrok obrekuje starše in jim s tem prizadene težko škodo; 8. ako onemoglim ali Ijolnim staršem niti na njihovo prošnjo noče pomagati; 9. ako sin noče jamčiti za starše; 10. aku je več dedičev in enemu d'okažejo, da je branil staršem napraviti oporoko, ga lahko drugi dediči razdedinijo, II. ako sin ali hči postane brez dovoljenja staršev igralec aili igralka; 12. ako zblazni oče ali mati in se otrok zanje ne briga, pač pa jih sprejme pod streho in skrbi zanje tujec, deduje po njem, oz. njej oni tujec, ne otroci; 13. ako je bil oče ujet in otroci niso poskrbeli «za njegovo osvoboditev, jih je smel po svoji vrnitvi razdediniti. Ako je po njihovi brezbrižnosti umrl v ujetništvu, otroci ]irav tako izgube dediščino. V tem slučaju dobi vse premoženje cerkev, ki ga mora porabiti izključno v odkup ujetnikov; 14. ako bi otrok odpadel od prave Vere. 91 Otrok lahko razdedini starše: 1. ako starši otroka v smrtni nevarnosti niso branili (razen ako je otrok odpadel od prave vere); 2. ako bi stregli otroku po življenju; 3. ako občuje oče s sinaho ali s sinovo posadnico; 4. ako bi starši braniđi otroku napraviti oporoko — kakor zgoraj; 5. za obrekovanje, blaznost in ujetništvo velja isto kakor zgoraj. Tak je torej lekonomski položaj žene po bizantinskih zakonih, ki so veljali na splošno tudi v Srbiji. Toda to. da je zakonik bil v veljavi, še ni doka'z, da so vse te zakone dejansko izvrševali; saj so imeli posebno kmetje svoje stare običaje, ki so se jiii gotovo držali posebno glede dedovanja. Prave srbske običaje bomo bolje spoznali iz zakonikov samostojnih kmetskih občin. Pa tudi Dušanov zakonik ima nekatera posebna določila; prav tako samostanske listine. Žene, ki so že dobile doto, ne dedujejo navadno ničesar več. Tudi običajno samo bratje podedujejo zemljo in sestre izplačajo. Poseben položaj imajo seveda vladarice, ki so časih upravljale cele pokrajine. Najvažnejši tak primer je pač Jelena, žena Uroša L, mati Dragutina in Milutina, ki je samostojno upravljaJa pokrajino, v kateri jc določala tudi carine, dajala trgovske privilegije tujim trgovcem — torej je samostojno vladala. Po Dušano^iem zakoniku je dckle-sirota oproščena vseh davkov. Osvoboditi sužnja sme gospodar, gospodarica in gospodarjev sin. Očetovo praznično obleko podeduje sin, ako ni sina, hči, ki jo sme prodati ali podariti, komur hoče. Da so imele žene (pač plenikinje) tudi zemljiško posest, razvidimo iz mnogih listin, v katerih je govor o vaseh, ki so lastnina žene ali v katerih nastopa žena kot daro-valka- Pri poročenih ženali gre lahko za doto, pa tudi pri neporočenih je lahko kaka vas pomenila nekako dosmrtno rento. Tako poudarja n. pr. bos. kralj Štefan Dabiša 1395. 1. svoji ličej-i Stani neko selo v dosmrtno nporabo itd. Ženske so lahko tudi upravljale fe\ dno zemljo za nialoletne sinove. Izjemen je bil položaj kne-ginje Milice, ki je po kosovski bitki upravljala za maloletnega sina kar vso državo. Po tedanjem običaju je kot vdova postala nuna, a prav tako po običaju je še nadalje živela na dvoru in kot „monahinja Jevgenija" vodila vladarske posle. O položaju srbske žene v javnosti ne vemo dosti, paČ zato, ker ni v javnosti igrala nobene vloge, kakor tudi v drugih državah ne. Le vladarice se pogosto in z velikim spoštovanjem omenjajo, posebno za časa Milutina in Dušana, ko imajo vladarice vse slavne naslove po vzoru bizantinskih vdadaric. Vemo tudi, da se je kraljica oz. carica kot edina žena udeležila državnih zborov. A vse to je le radi moževe, oz. državne slave in časti. O življenju preinostib srbskih kmetic dobimo dosti pravilnejšo sliko iz statutov (zakonikov) samostojnih kmetskih občin. Ti statuti veljajo seveda samo za dotične občine. Ohranjena sta nam iz srbskega ozieudja dva: grbaljski in du-kadjinski. Grbalj se imenuje kraj okrog Beile in Ledenico v okolici Kotora. Bil je pod srbsko oblastjo od kralja Radoslava, nekako od 1. 1230., pa do Dušana. Pozneje jo prišel Grbalj pod turško vlado, a je tudi pod Turki obdržal svoj samostojni zakonik. Občina je bila razdeljena na štiri knežine. katerih vsaka je imela svojega dednega kneza. Zakonik je bil zapisan menda okoli 1427. leta, a v veijavi je bil gotovo že mnogo prej. Dukadjin je ozemlje na levem bregu Drima in sega do Peči in Djakovice. Najvišja oblast je „komun", skupščina, h kateri pošlje vsaka hiša svojega zastopnika. Razen tega obstoji še senat iz najstarejših članov najimenitnejših hiš. Na čelu je dedni vojvoda ali bajraktar. O postanku zakonika pravi tradicija, da je dal te zakone neki Leka Dukadjin, ki je živel menda okoli 1387. leta. Zapisan ni bil do najnovejšega časa. Dukadjinci pomnijo svoj „Leka-kanun" na pamet. Šele v najnovejšem času jih je zabeležil Rade Kosmajac. Prebivalstvo Dukadjina je mešano srbsko-albansko. Ti zakoni so zanimivi, ker še odražajo staro plemensko ureditev s krvno osveto in gostinskim pravom. Kakor bomo videli, se v mišljenju precej razilikuje od grbaljskega. (Konec prih.) 92 Književnost in umetnost Dr. Ivo Sorii: Blodni ognjL Dramsko gledališče v Ljubljani je vprizoiilo izvirno dramo, ki predstavlja „nesen poskus resne meščanske drame", (J. Vidmar v Gledališkem listu.) Ta drama je delo znanega slovenskega pisatelja Iva Šorlija in je bila viprizor-jena pod simboličnim naslovom malomeščanskega formata „Blodni ognji". Drama je zgrajena na tejle vsebini: Sodni nadsvetnik Brezovnik je miren, skromen človek, nepremagljiv optimist, ki ga ni mogooe zlepa spraviti iz ravnotežja. Njegova temperamentna žena Melanija ima večje zahteve: hotela bi še „živeti". Oeividno ji zakon ni uresničil predstav, ki se jih nasrka mailomeščansko dekle iz romanov. Vendar je po vsem videzu ostalo njeno hotenje skozi ves zakon v mejah meščanske dostojnosti, to se pravi: samo pri željah. To v,notranjosti rahlo zakonsko vez jačita otroka, hčerka Vida in sin Dušan, bolehen, zagrenjen študent prava, ki težko prenaša materino nečimernost. Ko dobi Vida učiteljsko službo, sg oče zadolži za njeno opremo za 20.000 dinarjev, katere mu oskrbita njegova brata trgovca pri bogatem znancu veletrgovcu Kastelicu proti podpisu menice. Ta menica, oziroma teh borih 20.000 dinarjev izzove usodne dogodke. Ko zapade plačilni rok, sodni svetnik nima denarja, brata tudi ne, kajti tudi trgovca je prizadela kriza. Kästelte pa, ki je zaljubljen v Melanijo, noče popustiti, ker hoče svojo denarno moč izrabiti kot sredstvo za dosego svojega smotra. Melanija privoli, toda ne radi denarja, temveč ker čuti obojestransko simpatijo. Sin Dušan je priča vseh razgovorov o menici in pozneje nehote tudi materinega pristanka na Kasteličevo ponudbo. Sklene se žrtvovati: ker je zavarovan za 10Ö.OOO dinarjev za primer smrti, se ustreli. S tem reši svojce „sramotnega dolga", zlasti pa osvobodi svojo mater. Mati spozna iz opazke v sinovem poslovilnem pismu, da je bil priča njenega razgovora s Kastelicem ter njenega pristanka na njegovo ljubezensko ponudbo. To jo strezni in zresni. Po strašnih samoobtožbah in očitkih vesti se odpove svojim željam po uživanju življenja: „blodni ogenj" v nji je ugasnil. Po naslovu drame sodeč, bi človek sklepal, da je vzmet, ki stopnjuje dogodke do tragičnih zapletljajev in vodi v katastrofo, v notranji, duSerai tragiki današnje družinske skupnosti, v tragiki, ki jo pa vendarle potencirajo do katastrofe zunanji vzroki. Toda to pisateljevo hotenje prihaja samo delno do izraiza, kajti zunanji dogodek,.ki povzroči katastrofo, in vse druge okolnosti niso v zadostni logični zvezi z notranjim, subjektivnim konfliktom, da bi vzbudile v gledallcu zavest o nujnosti vsega, kar je sledilo. Že sama odtujitev žene Melanije od moža ni zadosti utemeljena, kajti pravega vzroka ni ne v nji, ne v njem. Da po več kot dvajsetletni zakonski skupnosti posebno v meščanskem zakonu, ki se običajno sklene iz zunanjih materialnih motivov, preneha notranja vez, to je verjetno in je bilo v teh zakonih že vedno običajno. Vendar na tem dejstvu ne propadajo malomeščanski zakoni, če ni drugih vzrokov. In prav teh prepričevalnih vzrokov, ki bi nujno morali izzvati katastrofo, v drami ni. Mož je dober človek, ki je nosil vse življenje svoje družinske skrbi sam. čeprav je nekoliko čudaški, bi bila večina malomeščanskih zakonskih žen zadovoljna s takim možem. Zakonsko katastrofo bi izzvala kvečjemu lahkoživka, toda že davno prej, a tudi ko bi bil mož drugačen. Toda Melanija ni lahkoživka, vsaj prikazana ni tako, a tudi ni ona presita frivolna meščanka višje plasti, ki se neprestano lovi za novimi ljubavnimi doživetji. Nihče ji ne more očitati resne napake. Je prava malomeščanka, ki se izživlja äe v željah ter se strežne pred zadnjo konsekvenco. Tudi strogi sodnik, njen sin, ji ne more očitati drugega, kot da stoji pred ogledalom in da zahaja v kavarno. Ali je to taka zabloda? Gotovo je v vsakem zakoncu, v katerem je že pojenjala doba zaljubljenosti, razpoloženje za novo vez, vendar v ženski veliko redkeje kot v moškem. Zlasti v 93 življenju zrele zakonske žene morajo biti zdlo tehtni razlogi, ki pa v našem primeru niso tako podani, da bi prepričali. Pristna meščanska gesta je „očiščenje" vsled sinovega samoumora. Ne spoznanje zablode same na sebi, temveč šele sinova obsodba strežne mater, da se odpove. Torej ne dejanje, temveč posledica! Namenoma ali ne, se je avtorju s tem zaključkom izvrstno posrečilo prikazati malomeščansko moralo, ki ne presoja dejanja po njegovi vsebini in tehtnosti, temveč po posledicah, če so tudi samo slučajne. ' ' \")i Gotovo jie v tem primeru posledica za materin prestopek mnogo prehuda, zato pa. pisatelj sam vsaj posredno odvzume del krivde s tem, da prikaže sina kot skrajno črnogledega pesimista, kar ga — mimo grede povedano,— nikakor ne označuje za predstavnika današnje iidadine, tudi malomeščanske ne — temveč je vzrok predvsem v njegovi bolehnosti. V njegovih besedah se od vsega začeika razodeva ncgacija življenja in razpoloženje za samoumor. Tudi je pisatelj poskrbel za videz samomorilnega razpoloženja s teorijo o dednosti, s katero postane sin Dušan nekako predestiniran za samomorilca, materi pa je s tem pravzaprav odvtzeta tragična krivda. Toda tudi zunanji v/rok, vsled katerega pride do tragičnih zapletov v drami, je tako nes'orazmeren z učinkom, da jemlje videz resnične možnosti. Da bi tako malenkosten dolg — 20.000! — povzročil tako tragične dogodke, a to celo v družini višjega sodnega svetnika, ki ima od dveh otrok enega že pri kruhu, to j-e res ])recej neverjetno. — Pomanjkunjc gilobine v problemu samem pa spretno zakriva živahnost dialogov ter pestrost doniisleikov, ki dajejo drami kolorit sodobnosti. Povsem pa se je pisatelju posrečilo podati milje, moralo in vobče miselnost malomeščanske družine, kjer je poglavitno zunanji videz: Kastelic hi ljubil mater, a se hoče zaročiti s hčerko, da se ohranT videz; hčerka ljubi svojega ženina, a ne dovolj, da bi šla ž njim na deželo: rnafi l)i hotela „živeti", a obenem ostati čednostna. Osebe so dobro karakteriziraaie, a najboljša je Melanija, ki v igri Medvedove stopa izrazito v ospredje. Umetnica se živo poglobi v svojo vlogo, tako ustvarja izredno posrečen lik meščanske žene. Vsaka njena kretnja je v slogu, a ve