i- tifi Iški tekstilec - IN ¥ 1i! v n v YTV bombažna predilnica in tkalnica fržič .11 TNT.T—SEPTEMBER 198.1 ŠTEVILKA 6-9 Iz zbora združenega dela _______Odgovori na delegatska vprašanja Pod to točko je predsednik zbora najprej prebral odgovore na vprašanja, ki smo jih prejeli potem, ko je bilo gradivo za seje zborov že poslano delegatom. Prvi je bil odgovor Komunalnega podjetja Tržič na vprašanje delegacije ZLIT, če je resnično komunalno podjetje sredstva, ki jih zbira industrija za cesto in odlagališče smeti vštelo v svoj dohodek in če ga je, kaj je bilo narejeno, da bodo sredstva uporabljena za namen, za katerega so bila zbrana. Komunalno podjetje Tržič je poslalo naslednji odgovor: Komunalno podjetje Tržič kot upravljalec deponije pri Kovorju je prevzelo od Samoupravne komunalne interesne skupnosti Tržič realizacijo projekta ureditve sanitarne deponije. Za realizacijo programiranih del je Komunalno podjetje zbiralo ob ceni odvoza industrijskih odpadkov tudi denarna sredstva za to ureditev. V skladu z zakonskimi predpisi (Zakon o celotnem prihodku, Uradni list SFRJ, št. 53/80) so bila ta sredstva všteta v celoten dohodek, nato pa prek čistega dohodka z vštetimi družbenimi obveznostmi v poslovni sklad. Črpanje sredstev iz poslovnega sklada poteka namensko za realizacijo del, predvidenih pri prvi fazi ureditve deponije- Iz teh sredstev je bila zgrajena že dovozna cesta na spodnji plato deponije, gradbena dela pri drugih gradbenih objektih pa so v teku. Nadzor nad gradnjo izvaja nadzorni organ samoupravne komunalne interesne skupnosti Tržič. Drugi odgovor je posredovala strokovna služba SIS gospodarskih dejavnosti občine Tržič na vprašanje delegacije ZLIT v zvezi z gradnjo stolpičev v spodnji Preski. Odgovor se glasi: Program izgradnje bloka v spodnji Preski je bil predčasno vsebovan v planih BPT Tržič, ki je bila lastnik zemljišča. V času priprav programa in oblikovanja samoupravnega sporazuma o temeljih plana za obdobje 1981 — 1985 je pristojni samoupravni organ BPT predlagal, da se izgradnjo stolpiča planira pri samoupravni stanovanjski skupnosti Tržič. S sprejetjem samoupravnega sporazuma med samoupravno stanovanjsko skupnostjo Tržič in skupnostjo pokojninskega invalidskega zavarovanja, katerega sta potrdili obe pristojni skupščini, je bilo dokončno izoblikovano in potrjeno, da iz sredstev SPIZ in dodatnim združevanju sredstev iz združenega dela pristopimo k izgradnji stolpiča. Menimo, da bi delegacija ZLIT morala svoje pomisleke posredovati v času razprav, ko smo oblikovali samoupravni sporazum, saj so prisotni tako v SPIZ kot v SSS. V razmislek delegaciji, da bo objekt ležal vzporedno z industrijsko cono in bo hote ali nehote deležen delnih nevšečnosti, ki lahko motijo starejše občane (ropot, dim, plin, itd) pa le to: 1. obstajajo tehnični predpisi, ki določajo ali je primerna lokacija za blok ali ne, 2. dolžnost industrije je prilagajanje okolju in sprotno izboljševanje onesnaževanja okolja, 3. delegacija, kot samoupravni organi ZLIT bi si morali postaviti enako vprašanje, v kakšnih pogojih živijo stanovalci stanovanjskih .objektov ceste na Loko 1, 3, 5, 7, 9 (Trajbah), ki so v središču industrijske cone in kako bomo načrtno pristopili k rešitvi, 4. nihče, pa naj bo to delavec združenega dela, upokojenec ali kdorkoli, ne sme biti izpostavljen onesnaženemu okolju, zato je dolžnost strokovnjakov, ki predlagajo področje zazidave in skupščine občine, ki sprejema zazidalni načrt, da to prouči in upošteva. Na 11. seji zbora združenega dela so delegacije ZLIT postavile tudi vprašanje pri obravnavi analize uresničevanja družbenega plana občine Tržič v letu 1982 v zvezi z nesorazmerno * višino sredstev, ki so bila v okviru kulturne skupnosti namenjene za financiranje amaterskih društev in sredstev, ki so bila namenjena za delovanje strokovne službe, davčne uprave, SDK in samoupravne organe ter nagrade. Kulturna skupnost je posredovala naslednjo razčlenitev teh sredstev: Za financiranje amaterske dejavnosti je bilo v letu 1982 namenjeno 1.835.000,— din, od tega 1.000.000,— din za obnovo zaodr-skih prostorov Cankarjevega doma po sklepu koordinacijskega odbora za nadzor realizacije dogovora o financiranju objektov družbenih dejavnosti. Iz poročila o realizaciji finančnega načrta občinske kulturne skupnosti Tržič za leto 1982 je razvidno, da je bilo za amatersko dejavnost planiranih 577.819,— din, dodeljenih pa 835.075,— din. V lanskem letu smo si prizadevali razdeliti čim-več sredstev tej dejavnosti, zato smo jih razdelili 157.000,— din oziroma 23,2 % več, kot smo načrtovali s finančnim planom. Ta sredstva smo razdelili 17 društvom glede na njihovo dejavnost, ki je točkovana po pravilniku zveze kulturnih, organizacij Tržič. Za delovanje strokovne službe SIS je bilo v letu 1982 porabljenih 498.000,— din, za davčno upravo 45.000,— din oziroma 5 % prispevkov od bruto OD, za delo samoupravnih^ organov 39.000,— din od tega za nagrade Nelogično bi bilo, če bi pričakovali, da se sindikat kot politična organizacija delavcev z lastnim programom in aktivnostjo ne bo vključil v stabilizacijska prizadevanja družbe oziroma vseh njenih naprednih sil. Pri tem seveda kot izhodišče jemljemo trditev, da je dolgoročni program gospodarske stabilizacije tudi temeljni delavsko-razredni interes večine delavcev in drugih občanov. Zato je sindikat tudi poklican (oziroma v imenu Zveze sindikatov Slovenije republiški svet), da na tej podlagi pripravi pregled temeljnih nalog za vse svoje organizacije in organe. Vemo, da brez najširše konkretne podpore v vsakem ozdu, interesnih skupnostih in drugod stabilizacijski cilji ne bodo uresničeni. Zato ima sindikalni program vključevanja v stabilizacijska prizadevanja na voljenim in imenovanim v bruto znesku 32.000,— din 7.937,— din pa za ostale stroške samoupravnim organom, za nemoteno delovanje občinske kulturne skupnosti. Vsi programi se sprejmejo na skupščinah občinske kulturne skupnosti in ker delegati ne prihajajo na seje, so bile zadnje čase skupščine nesklepčne, velikokrat ponovno sklicane, nazadnje rešene s pristopno izjavo. Poročilo o realizaciji finančnega programa te skupnosti za leto 1982 ter programa za leto 1983 se bosta obravnavala na seji skupščine. Delegati naj se te seje udeležijo. Tako bodo zagotovili normalno delovanje občinske kulturne skupnosti, hkrati pa tudi delegatsko odločili o planiranih in realiziranih sredstvih. eni strani namen opredeliti osnovna strateška področja in naloge zveze sindikatov pri tem, na drugi strani pa seznaniti s stabilizacijskimi prizadevanji kar najširši krog delavcev, jih mobilizirati in usposobiti za delo in odločanje v tem težavnem in odločilnem obdobju. To zadnje pa bo zahtevalo tudi spremenjene metode in oblike dela sindikalnih vodstev na vseh ravneh. Naloge, ki so sedaj pred sindikalnimi organizacijami in vodstvi, na prvi pogled niso nekaj novega, nekaj, o čemer v zadnjih letih ne bi govorili in pisali. Res gre tudi za stara vprašanja in probleme — toda še nerešena vprašanja in probleme. To so istočasno tudi tista strateška vprašanja družbenoekonomskega in političnega sitema, (nadalj. na 2. strani) Iz internih informacij RS ZSS Kako lahko sindikat prispeva k stabilizaciji kjer se najmočneje krešejo različni interesi — predvsem razredni. Osnovni cilj vseh stabilizacijskih prizadevanj, ki nikakor ne morejo pomeniti predvsem omejevanja in varčevanja (čeprav je to za prvo fazo najbolj značilno), je utrjevati socialistični samoupravni družbenoekonomski položaj delavcev. To pa je mogoče le s pridobivanjem dohodka in uveljavljanjem dohodkovnih odnosov. Pri tem pa dohodek seveda ne more temeljiti na zidanju stroškov in cen ali pa na pretežno posojilnih odnosih. Za sindikat bo zato pri razpravi o delitvi dohodka (najprej pa ga bo treba ustvariti z dobrimi proizvodnimi programi, boljšo organizacijo dela in spodbujevalnim sistemom nagrajevanja) za investicijsko, splošno in skupno porabo glavno merilo reprodukcijska sposobnost gospodarstva, oziroma koliko vse te dejavnosti prispevajo k boljšemu delu in proizvodnji v gospodarstvu in povečevanju dohodka. Zahteve za nove prispevke in davke pa bodo morale skozi zelo gosta rešeta tudi glede zaščite življenjskega standarda. Notranji sistem organizacije poslovnih, delovnih in delitvenih odnosov mora biti v funkciji spodbujanja boljšega dela in večje proizvodnje, pri tem pa ima sistem delitve po delu glavno vlogo. Osebni dohodek bi zato moral biti neposredno odvisen od dohodka in čistega dohodka. Velike notranje rezerve pa se skrivajo še v združevanju dela in sredstev ter neoviranem pretoku akumulacije tja, kjer bo dala največje družbenoekonomske učinke. Sindikat se bo zavzemal za povečanje realnih osebnih dohodkov, in to predvsem z opredeljevanjem za take proizvodne programe, poslovne in organizacijske povezave ter delitvena razmerja, ki bodo povečevali dohodek in čisti dohodek. Da bi večini delavcev (ob drugih pogojih) dejansko omogočili čimbolj aktivno vključevanje v vsa ta prizadevanja, morajo biti tudi sproti in stalno seznanjeni s celoto problemov družbene reprodukcije in stvarno informirani o problematiki lastnega okolja (o odvisnosti lastnega materialnega in življenjskega položaja od produktivnosti lastnega dela in drugih delavcev, od gospodarjenja ter združevanja dela in sredstev). Hkrati pa si bodo sindikalni aktivisti prizadevali, da bodo delavci v široki in demokratični razpravi tudi povedali svoja mnenja in dali predloge za izboljšanje stanja. S tem v zvezi mora biti sindikat bolj kot doslej tudi opora samoupravnim organom in delavski kontroli v ozdih. Na področju socialne politike si sindikat ne bo prizadeval za nove instrumente, ampak za dosledno uresničevanje sedanjih. Hkrati pa bo treba preprečevati in odpravljati razlike v družbenoekonomskem položaju ljudi, ki niso posledica dela. Za vse te opredelitve in usmeritve pa v organizacijah združenega dela po mnenju sindikata ne potrebujejo nekih posebnih formalnih stabilizacijskih načrtov. Ukrepi za boljše, bolj racionalno gospodarjenje, zmanjševanje neproduktivne režije, večji dohodek in večji osebni dohodek naj postanejo sestavni del planskih dokumentov vsakega tozda. novanj, da stanovanja vse manj ustrezajo potrebam delavcev in da so ob tako visokih cenah za kvadratni meter stanovanjske površine stanovanja delavcev vse teže dosegljiva — zahteva podrobnejšo razčlembo in odločnejšo akcijo tudi sindikata. Dosedanje izkušnje kažejo, da ni treba iskati novih stališč ni bistveno spreminjati politiko stanovanjske izgradnje, ampak ugotoviti zakaj prihaja do zastojev in težav ter so dogovoriti, za kaj se bomo s tem v zvezi v sindikatih zavzemali. Čeprav je jasno, da stanovanjske problematike ni mogoče reševati samo v organizacijah združenega dela, pa velja, da v tozdih še vse premalo združujejo sredstva za stanovanjsko izgradnjo. Enako velja za manjše delovne organizacije. Bolj zapleten pa je položaj na občinski ravni. Enotni plani stanovanjskega in komunalnega gospodarstva ter stavbno-zemljiške politike so prej izjema kot pravilo. Stanovanjske skupnosti, kjer naj bi prihajalo do usklajevanja teh interesov, pa te vloge ne opravljajo dovolj uspešno. Gradnja za trg in družbeno usmerjena stanovanjska gradnja se ne izključujeta, čeprav v zadnjem času ponovno oživljajo razmišljanja o pretežni gradnji za trg. Uveljavitev tega pa bi najbrž še bolj omogočila stroškovno zidanje cen stanovanj. Gotovo je, da pri družbeno usmerjeni stanovanjski gradnji potrebujemo strokovne predloge za dograditev sistema oblikovanja cen, oziroma se moramo dogovoriti za obseg, kakovost in ceno stanovanj ter jasno razmejiti investitorsko in izvajalsko funkcijo. Kar zadeva lastno udeležbo in solidarnostna stanovanja pa se je pokazalo, da je oboje potrebno. Vendarle bo treba razčleniti ali je dogovorjena stopnja lastne udeležbe ustrezna, saj v številnih organizacijah opozarjajo, da POJASNILO BRALCEM Mnogi med nami so verjetno opazili, da glasilo ni izšlo že dalj časa. Običajno v poletnih mesecih združimo po dve številki, tokrat pa to ni bilo mogoče, saj gradiva enostavno ni bilo in tako tudi glasilo ni moglo iziti tako kot je bilo načrtovano. No, dopusti so mimo in lahko upamo, da bo do naslednje dopustniške sezone glasilo redno izhajalo. Urednik delavci z najnižjimi OD zaradi visoke lastne udeležbe ne morejo priti do družbenih stanovanj. Podobno velja tudi za solidarnostna stanovanja — preveriti bo treba vsa merila in kriterije za dodeljevanje teh stanovanj. S srednjeročnim načrtom je predvideno, da bomo 60 % stanovanjskih sredstev namenjali za družbeno usmerjeno stanovanjsko gradnjo, to pa trenutno ne drži. Če želimo to doseči, potem bodo tej usmeritvi morali slediti tudi politika pridobivanja zemljišč, sredstva za komunalno opremljanje zemljišč, predvsem pa cena kvadratnega metra stanovanjske površine. To pa seveda pomeni, da ni treba stimulirati zadružne gradnje in poenostaviti postopkov za pridobivanje lokalizacij skih in gradbenih dovoljenj pri individualni gradnji. Sedanje stanarine zagotavljajo zgolj enostavno reprodukcijo, dolgoročno pa bi morale ekonomske stanarine omogočiti tudi razširjeno reprodukcijo. Res pa je, da bo začrtan prehod na ekonomske stanarine treba časovno nekoliko spremeniti in se ob tem dogovoriti za trdna merila pri subvencioniranju stanarin. Oživitev stanovanjske gradnje (načrtovanega srednjeročnega števila novih stanovanj ne dosegamo) bi bila večstransko koristna tudi za samo gradbeništvo in spremljajoče dejavnosti. Res pa je, da bi morali v prihodnje bolj stvarno načrtovati stanovanjske potrebe; zdaj namreč števila pričakovalcev stanovanj ne poznamo. Seveda pa glede na razpložljiva družbena sredstva za te namene, nižja cena kvadratnega metra stanovanja pomeni tudi več stanovanj. To pa zahteva tudi razčlembo odnosov v gradbeništvu in komunalni dejavnosti, produktivnosti in povezanosti, kar bodo morale najprej razčistiti te dejavnosti same. Uresničevanje stanovanjske politike in naloge sindikata Stanovanje je ena temeljnih dobrin trajne vrednosti, (ne)re-šeno stanovanjsko vprašanje pa pomembno vpliva na socialni položaj človeka, motivacijo pri delu in siceršnjo družbeno angažiranost. Zato je zastoj pri gradnji stanovanj tudi za sindikat pomembno socialno in politično-ekonomsko vprašanje. V organizacijah združenega dela bi morali stanovanjsko problematiko obravnavati v sklopu zagotavljanja delovnih in življenjskih pogojev delavcev. To pa pomeni, da bodo morale sindikalne organizacije oziroma izvršni odbori v tozdih in delovnih organizacijah ob planiranju razširitve materialne podlage dela bolj kot doslej zahtevati, da se v plane vključijo tudi plani reševanja stanovanj skih vprašanj. Da je stanje na področju izgradnje stanovanj, gospodarjenja z družbenim stanovanjskim fondom in samoupravne organiziranosti stanovalcev precej resno, govori tudi dejstvo, da bo to problematiko jeseni obravnavala slovenska skupščina, še prej pa republiški svet zveze sindikatov. Razprave v osnovnih organizacijah zveze sindikatov pa naj prispevajo k bolj učinkovitemu reševanju stanovanjske problematike v delovnih organizacijah in občinah ter pripomorejo bolj utemeljenim razpravam ter boljšim sklepom in zaključkom tako na seji republiškega sveta kot na zasedanju skupčinskih zborov. Osnovna ugotovitev — da je ob vse večjih vlaganjih v stanovanjsko izgradnjo vse manj sta- ( . \ Dopisujte v svoje glasilo Pregled uspeha gospodarstva občine Tržič v II. četrtletju 30/6-1983 Leto Indeks Celotni prihodek Porablj. sredstva Skupni dohodek Družbeni proizvod Del. doh. za OD Skladi skupaj Dohodek na del. Čisti mes. OD na del. Izguba 1. TOKOS 1982 107.349 40.841 66.508 71.063 25.196 30.731 283 13.151 — 1983 125.809 52.134 73.675 79.717 29.975 30.791 319 15.824 — indeks 117,2 127,7 110,8 112,2 119,0 100,2 112,7 120,3 — 2. Metalka 1982 57.531 36.062 21.469 25.741 10.676 3.593 219 12.446 — TOZD Triglav 1983 81.955 50.750 31.205 38.353 13.927 5.044 303 14.472 — indeks 142,5 140,7 145,3 149,0 130,5 140,4 138,4 116,3 — 3. ZLIT — Skupaj 1982 264.647 174.177 90.470 96.610 29.185 24.090 306 12.217 — 1983 310.935 200.140 110.795 122.183 35.662 28.098 369 14.392 — indeks 117,5 114,9 122,5 126,5 122,2 116,6 120,6 117,8 — TOZD Žaga 1982 58.364 46.772 11.592 13.135 4.082 — 263 11.527 — 1983 83.623 61.790 21.833 24.811 5.059 3.497 508 14.291 — TOZD Lesna predelava indeks 143,3 132,1 188,3 188,9 123,9 — 193,2 124,0 — 1982 92.667 60.798 31.869 33.012 6.426 14.443 431 10.782 — 1983 95.179 62.131 33.048 36.099 8.393 12.464 435 13.404 — indeks 102,7 102,2 103,7 109,4 130,6 86,3 100,9 124,3 — TOZD Pohištvo 1982 97.222 62.013 35.209 37.321 11.006 9.027 314 12.173 — tapetništvo 1983 111.503 69.688 41.815 45.305 12.803 11.229 364 13.502 — indeks 114,7 112,4 118,8 121,4 116,3 124,4 115,9 110,9 — DSSS 1982 16.394 4.594 11.800 13.142 7.671 620 179 14.364 — 1983 20.630 6.530 14.100 15.970 9.407 908 214 17.147 — indeks 125,8 142,1 119,5 121,5 122,6 146,5 119,6 119,4 — 4. BPT — Skupaj 1982 539.954 251.417 288.537 324.719 104.018 60.890 243 11.332 — 1983 748.023 359.218 388.805 444.288 143.351 81.109 332 14.995 — indeks 138,5 142,9 134,8 136,8 137,8 133,2 136,6 132,3 — 'TOZD Predilnica 1982 202.245 133.942 68.303 76.106 16.055 21.886 310 10.383 — 1983 285.979 193.176 92.803 105.246 22.995 30.142 418 13.589 — indeks 141,4 144,2 135,9 138,3 143,2 137,7 134,8 130,9 — TOZD Tkalnica 1982 130.786 36.366 94.420 108.903 29.414 19.701 263 10.699 — 1983 182.646 52.589 130.057 152.449 41.040 26.401 365 14.143 — indeks 139,7 144,6 137,7 140,0 139,5 134,0 138,8 132,2 — TOZD Oplemenitilnica 1982 68.481 29.877 38.604 42.488 7.790 8.790 424 11.821 — 1983 indeks 91.107 39.708 51.399 57.918 12.261 11.438 605 142,7 16.539 — 133,0 132,9 loo,l lob,o 10/,4 TOZD Konfekcija 1982 53.901 14.879 39.022 40.958 15.857 7.468 196 9.792 — 1983 77.050 22.964 54.086 57.082 22.624 9.458 269 13.542 — indeks 142,9 154,3 138,6 139,4 142,7 126,6 137,2 138,3 — DSSS 1982 84.541 36.353 48.188 56.264 34.902 2.865 151 13.514 — 1983 111.241 50.781 60.460 71.593 44.431 3.670 197 17.525 — indeks 131,6 139,7 125,5 127,2 127,3 128,1 130,5 129,7 — 5. TRIO Tržič 1982 191.636 147.081 44.555 47.830 21.030 13.974 213 12.778 — 1983 251.802 195.383 56.419 60.484 26.418 17.701 289 16.611 — indeks 131,4 132,8 126,6 126,5 125,7 126,7 135,7 130,0 — 6. KTL 1982 89.163 43.191 45.972 49.497 15.731 18.321 365 15.438 — TOZD Lepenka 1983 88.814 40.465 48.349 52.227 18.277 12.957 378 17.240 — indeks 99,6 93,7 105,2 105,5 116,2 70,7 103,6 111,7 — 7. PEKO - Skupaj 1982 3.346.505 2.745.480 601.025 648.745 277.895 114.383 234 12.816 — 1983 5.242.032 4.159.857 1.082.175 1.163.464 411.162 300.448 414 18.546 — indeks 156,6 151,5 180,1 179,3 148,0 262,7 176,9 144,7 — TOZD Obutev 1982 837.048 653.249 183.799 195.330 96.797 22.280 196 12.103 — 1983 1.359.487 1.024.625 334.862 359.668 133.553 96.547 54 16.390 — indeks 162,4 156,9 182,2 183,6 138,0 433,3 180,6 135,4 — TOZD Poliuretan 1982 143.193 108.128 35.065 39.985 10.856 11.107 358 12.772 — 1983 207.090 156.650 50.440 59.101 14.412 17.818 504 16.872 — indeks 145,3 144,9 143,8 147,8 132,8 160,4 140,8 132,1 — TOZD Gumoplast 1982 124.126 85.664 38.462 44.049 17.174 5.405 246 12.865 — 1983 174.906 117.430 57.476 67.756 21.800 12.179 413 18.259 — indeks 140,9 137,1 149,4 153,8 126,9 225,3 167,9 141,9 — TOZD Mreža 1982 1.070.972 860.307 210.665 225.277 79.561 71.495 287 13.097 — 1983 1.824.746 1.456.825 367.921 388.980 138.840 111.484 470 21.324 indeks 170,4 169,3 174,6 172,7 174,5 155,9 163,8 162,8 — TOZD Komerciala 1982 1.034.061 982.108 51.953 54.056 16.329 253 374 13.821 — 1983 1.444.519 1.320.158 124.361 127.906 22.962 28.548 852 18.564 — indeks 139,7 134,4 239,4 236,6 140,6 — 227,8 134,3 — TOZD Orodjarna 1982 48.018 19.620 28.398 30.925 16.858 1.756 200 14.162 — 1983 82.813 33.111 49.702 54.391 24.331 6.895 345 19.836 — indeks 172,5 168,8 175,0 175,9 144,3 392,7 172,5 140,1 — DSSS 1982 89.087 36.404 52.683 59.123 40.320 2.087 147 13.175 — 1983 148.471 51.058 97.413 106.662 55.264 26.977 274 18.230 — indeks 166,7 140,3 184,9 180,4 137,1 1292,6 186,4 139,1 — 8. TIKO Tržič 1982 52.294 24.481 27.813 29.340 10.027 13.519 316 14.108 — 1983 69.043 32.440 36.603 39.013 12.466 17.362 411 16.983 — indeks 132,0 132,5 131,6 133,0 124,3 128,4 130,1 120,4 — 30/6-1983 Leto Celotni Porablj. Skupni Družbeni Del. doh. Skladi Dohodek Čisti mes. Indeks prihodek sredstva dohodek proizvod za OD skupaj na del. OD na del. 9. Oblačila »Novost« 1982 36.804 21.154 15.650 16.473 6.987 5.988 190 10.545 — 1983 49.594 27.066 22.528 23.863 10.078 8.439 262 12.783 — indeks 134,8 127,9 143,9 144,9 144,2 140,9 137,9 121,2 — 10. GKZTZE Tržič 1982 45.835 42.682 3.153 3.320 1.656 542 197 13.031 — 1983 56.386 52.907 3.479 3.717 1.602 710 248 14.893 — indeks 123,0 124,0 110,3 112,0 96,7 131,0 125,9 114,3 — 11. GG — Skupaj 1982 79.088 41.807 37.281 39.675 11.734 7.101 376 15.315 — 1983 89.770 44.314 45.456 48.994 13.650 10.854 468 18.184 — indeks 113,5 106,0 121,9 123,5 116,3 152,9 124,5 118,7 — TOZD Gozdarstvo 1982 50.269 20.446 29.823 32.049 10.156 6.046 343 15.192 — 1983 54.990 19.448 35.542 38.851 11.718 8.943 418 18.012 — indeks 109,4 95,1 119,2 121,2 115,4 147,9 121,9 118,6 — TO Kooperantov 1982 28.819 21.361 7.458 7.626 1.578 1.055 621 16.208 — 1983 34.780 24.866 9.914 10.143 1.932 1.911 826 19.403 — indeks 120,7 116,4 132,9 133,0 122,4 181,1 133,0 119,7 — 12. SGP Tržič 1982 115.034 69.838 45.196 50.429 25.520 7.133 188 13.301 — 1983 167.123 101.152 65.971 73.028 33.817 15.675 277 17.255 — indeks 145,3 144,8 146,0 144,8 132,5 219,8 147,3 129,7 — 13. Obrtno podjetje 1982 17.452 11.336 6.116 6.518 4.259 475 130 11.234 — 1983 16.752 8.069 8.683 9.309 5.805 771 211 17.065 — indeks 96,0 71,2 142,0 142,8 136,3 162,3 162,3 151,9 — 14. Komunalno podjetje 1982 21.227 10.986 10.241 12.113 7.119 822 148 12.841 — 1983 30.316 12.772 17.544 20.366 9.669 4.383 270 16.982 — indeks 142,8 116,3 171,3 168,1 135,8 533,2 182,4 132,2 — 15. Mercator 1982 196.803 175.256 21.547 23.372 13.020 1.327 145 10.792 — TOZD Preskrba 1983 251.905 222.199 29.706 30.842 17.720 34 199 14.347 — indeks 128,0 126,8 137,9 132,0 136,1 2,6 137,2 132,9 — 16. Kompas 1982 19.290 11.617 7.673 9.329 3.498 1.775 192 10.700 — TOZD TGO Ljubelj 1983 31.538 18.872 12.666 15.159 4.473 5.098 342 14.595 — indeks 163,5 162,5 165,1 162,5 127,9 287,2 178,1 136,4 — 17. Gradbinec 1982 80.559 61.325 19.234 19.606 9.249 3.723 205 12.273 — GO Tržič 1983 77.232 54.956 22.276 22.593 7.965 6.915 289 12.738 — indeks 95,9 89,6 115,8 115,2 86,1 185,7 141,0 103,8 — 18. ROG 1982 64.336 48.923 15.413 17.243 7.609 2.086 214 13.391 — TOZD Cevarna Retnje 1983 55.396 41.168 14.228 16.695 8.324 78 215 15.548 — indeks 86,1 84,1 92,3 96,8 109,4 3,7 100,5 116,1 — 19. SAP 1982 21.464 13.036 8.428 10.502 4.776 468 78 13.007 — TOZD Gorenjska 1983 29.116 19.199 9.917 13.953 7.185 — 112 18.714 1.260 indeks 135,7 147,3 117,7 132,9 150,4 — 143,6 143,9 — VSE SKUPAJ: 1982 5.346.971 3.970.690 1.376.281 1.502.125 589.185 310.941 239 12.514 — 1983 7.773.541 5.693.061 2.080.480 2.278.248 811.526 546.467 352 16.876 1.260 indeks 145,4 143,4 151,2 151,7 137,7 175,7 151,5 134,9 — KRATEK PREGLED POSLOVNEGA USPEHA V NEGOSPODARSTVU OBČINE TRŽIČ V II. ČETRTLETJU 1982 IN 1983 30/6-1983 Leto Indeks Celotni prihodek Porablj. sredstva Skupni dohodek Družbeni proizvod Del doh. za OD Skladi skupaj Dohodek na del. Čisti mes. OD na del. Izguba 1. Zavod za kulturo in izobraževanje 1982 1983 indeks 2.854 3.782 132,5 932 1.306 140,1 1.922 2.476 128,8 2.068 2.620 126,7 1.105 1.377 124,6 512 718 140,2 192 225 117,2 13.783 15.046 109,2 — 2. Radio Tržič 1982 1.240 398 842 919 659 26 168 16.067 1983 1.410 441 969 1.063 727 67 194 17.267 — indeks 113,7 110,8 115,1 115,7 110,3 246,2 115,5 107,5 — 3. WO Tržič 1982 12.648 4.015 8.633 9.351 5.891 1.269 139 11.734 1983 16.066 5.255 10.841 11.835 7.433 1.606 181 14.861 — indeks 127,0 130,1 125,6 126,6 126,2 126,6 130,2 126,6 — 4. OŠ Kokrškega odreda 1982 8.595 3.077 5.518 6.094 4.455 4 158 15.657 — Križe 1983 11.255 3.627 7.628 48.402 5.502 888 224 19.392 — indeks 130,9 117,9 138,2 794,3 123,5 — 141,8 123,9 — 5. OŠ heroja Grajzerja 1982 8.800 2.026 6.774 7.089 5.388 92 150 14.726 — 1983 11.539 2.909 8.630 9.249 6.346 842 192 16.882 — indeks 131,1 143,6 127,4 130.5 117,8 915,2 128,0 114,6 — 6. OŠ heroja Bračiča 1982 11.910 3.210 8.700 9.561 6.441 639 161 14.654 1983 14.770 3.773 10.997 11.770 7.999 1.210 204 17.796 — indeks 124,0 117,5 126,4 123,1 124,2 189,4 126,7 121,4 — 7. Zdravstveni dom 1982 18.919 5.018 13.901 15.061 8.016 1.182 196 13.808 Tržič 1983 20.484 6.297 14.187 15.509 10.158 213 197 16.896 — indeks 108,3 125,5 102,1 103,0 126,7 18,0 100,5 122,4 — 8. Dom Petra Uzarja 1982 10.229 4.420 5.809 6.545 4.157 417 132 13.754 1983 13.928 7.256 6.672 7.817 5.396 — 152 14.898 — indeks 136,2 164,2 114,9 119,4 129,8 — 115,2 108,3 — VSE SKUPAJ: 1982 75.195 23.096 52.099 56.688 36.112 4.141 160 13.906 1983 93.234 30.834 62.400 68.265 44.938 5.544 192 16.602 — indeks 124,0 133,5 119,8 120,4 124,4 133,9 120,0 119,4 — Izobraževanje tekstilnih kadrov Srednja tekstilna in obutvena šola Kranj nam je poslala dopis z vsebino o izobraževanju v predilski in tkalski stroki. Predstavniki kranjskih tekstilnih podjetij so nas na razgovoru dne 30. 6. 1983 seznanili z dokaj kritičnim stanjem na področju strokovnih kadrov za vodstvena dela v tkalnicah in predilnicah (podmojstri, mojstri ipd.). Ker je vpis mladine v te smeri izobraževanja pod pričakovanjem in nikakor ne bo mogel pokrivati kadrovskih potreb v prihodnjih letih, naj bi zainteresirana podjetja primarne tekstilne industrije na Gorenjskem usmerila svoje perspektivne delavce v izobraževanje ob delu ali iz dela po programu tekstilnomehanske tehnologije, smer tekstilni tehnik mehanik II — predilstvo oz. tkalstvo. Redno izobraževanje v tej smeri traja 3 leta in usposablja kandidate za poklice 4. stopnje zahtevnosti (predilec, tkalec — glej nomenklaturo poklicev za dejavnost tekstilne industrije SR Slovenije, marec 1981). V skupnem razpisu za vpis v 1. letnik srednjih šol (delo, 23. 2. 1983) je naša šola razpisala 30 mest za VIP tekstilni mehanik, vendar smo doslej prejeli tako malo prijav, da oddelka z njimi ne bo mogoče oblikovati. Zato je bilo na omenjenem razgovoru dogovorjeno, da šola pripravi predlog za organiziranje tovrstnega izobraževanja in ga pošlje prizadetim podjetjem v proučitev, ta pa naj bi-se s perspektivnimi delavci dogovorila za vključitev vanj. Program izobraževanja naj bi prilagodili tako, da bi čimbolj omejili splošno izobraževalne ter poudarili strokovne predmete, obenem pa naj bi vsaj del izobraževanja prenesli v tovarne. Predlog prilagojenega izobraževanja ob delu (iz dela) za tekstilnega mehanika II 1. Izhodišča Osnova za verificirano izobraževanje je veljavni predmetnik, v katerem smemo skrčiti število ur predavanj za posamezen predmet na ca. 60 %. S tem se snov podaja bolj zgoščeno, kandidat pa mora pri predmetnih izpitih obvladati vso snov po učnem načrtu. Predavatelji za posamezne predmete morajo izpolnjevati pogoje, predpisane z vzgojnoizobraževalnim programom. Za nekatere predmete (fizika, kemija, biologija, OTP, obramba in zaščita, tehnologije, praktični pouk) mora biti na razpolago s programom predpisana učna oprema. Del predavanj se lahko izvaja v prostorih tovarne le v primeru, če to ustreza večini vpisanih kandidatov, sicer bodo vsa predavanja v šolskih učilnicah. Kandidati za vključitev v to izobraževanje morajo imeti uspešno zaključeno osnovno šolo. 2. Predmetnik Prilagamo prilagojeni predmetnik za tekstilnega mehanika II, ki so ga sestavili vodje predmetnih skupin v šoli. Kandidatom, ki so že pridobili določeno strokovno izobrazbo v rednem izobraževanju (strojni ključavničarji ipd.), bodo priznani predmeti, ki so jih imeli v tem izobraževanju v približno enakem obsegu in vsebini, kot se zahteva po tem programu. To bo določeno za vsakega kandidata na podlagi njegovih šolskih spričeval. Praktičnega pouka ne bo treba opravljati kandidatom, ki že določen čas delajo na predvidenem strokovnem področju (predilnica, tkalnica) in ta dela tudi obvladajo, kar bodo morali dokazati s seminarsko nalogo. Drugi kandidati bodo opravljali praktični pouk v tovarni ali šoli (oziroma kombinirano) po dogovoru. 3. Organizacija izobraževanja Predavanja bodo potekala seminarsko po manjših skupinah predmetov. Kandidati bi lahko opravljali predmetne izpite takoj po zaključku predavanj določenega predmeta ali pozneje po dogovoru s predavateljem. Predavanja bodo za vse kandidate skupna razen pri tekstilnomehanski tehnologiji, ki bodo ločeno za predil-ce in tkalce. OZD, v katerih so kandidati zaposleni, naj bi le-te razporedile po možnosti le na dopoldansko ali vsaj na isto izmeno. Če to ne bo mogoče, bodo predavanja možna le ob koncu tedna, kar podaljšuje čas izobraževanja. Praktični pouk naj bi praviloma izvajali inštruktorji v OZD pod mentorstvom naše- ga učitelja praktičnega pouka v ustrezni stroki. Podrobnosti o organizaciji in izvajanju izobraževanja bi določili na skupnem sestanku kandidatov ter predstavnikov OZD in šole. 4. Financiranje izobraževanja Stroški izobraževanja ob delu se izračunajo po metodologiji izobraževalne skupnosti Slovenije za določitev prispevkov za udeležence izobraževanja ob delu (šolnina), ki sta jo odobrila IS za tekstilno usmeritev dne 30. 6. 1982. Približno ocenjena višina teh stroškov za oddelek z 20 slušatelji bo v 1. letniku znašala 640.000 din. Znesek, ki odpade na slušatelja, bo tem manjši, čim več slušateljev bo vpisanih na oddelek, in obratno. Dogovorjene podrobnosti o organizaciji oddelka izobraževanja ob delu za smer tekstilni mehanik II. (predilec, tkalec) ter izvajanju in financiranju tega izobraževanja bodo vnešene v pogodbo, ki jo bo šola sklenila z OZD, katerih delavci se bodo vključili v ta oddelek. SKEDNJA TEKSTILNA IN OBUTVENA ŠOLA KRANJ PRILAGOJENI PREDMETNIK ZA TEKSTILNEGA MEHANIKA II (PREDILEC, TKALEC, PLETILEC) 1983 ŠTEVILO UR PO LETNIKIH PREDMETI 1. 2. 3. skupaj slovenski jezik in književnost 80 60 40 180 umetnostna vzgoja 40 40 tuji jezik (nem., angl.) 80 80 matematika 80 50 70 200 fizika 40 40 80 kemija 40 40 biologija 40 20 40 samoupravljanje s temelji marksizma 35 40 95 zgodovina 35 35 70 geografija 35 35 35 obramba in zaščita 35 70 zdravstvena vzgoja 20 10 30 osnove tehnike in proizvodnje 50 50 strojni elementi in stojeslovje 20 40 40 varstvo pri delu 15 35 tekstilne surovine in preskušanje 40 40 80 tekstilna tehnologija 40 50 90 tekst, mehanska tehn. (predilska, tkalska) 70 80 150 obdelava kovin 40 40 praktični pouk 60 130 190 610 500 525 1635 kulturne dejavnosti naravoslovne dejavnosti telesnovzgojne in obrambne dejavnosti v vsaki dejavnosti po 2 akciji na leto Ob letošnjem tednu otroka Mednarodni sklad OZN za pomoč otrokom UNICEF v letošnji poslanici poziva svetovno napredno javnost z geslom »LAČNI OTROCI - IZZIV SVETOVNI ZAVESTI« k akciji za zaščito ene od temeljnih otrokovih pravic — to je do življenja. Človek kot posameznik se v svoji nemoči sprašuje, kaj lahko sploh stori ob grozljivem podatku, da v deželah v razvoju dnevno umira 40.000 otrok ali vsakih 6 sekund po eden zaradi lakote ali za otroškimi in drugimi boleznimi, ki jih zaradi slabe prehranjenosti ne morejo preboleti. Število žrtev med otroki pa se povečuje iz dneva v dan zaradi svetovne ekonomske krize, ki najbolj prizadeva nerazvita področja sveta. Če se stvari ne bodo spremenile, ugotavljajo v OZN, bo število neprehranje-nih stradajočih otrok do leta 2000 naraslo na več kot 600. milijonov. Sprašujemo se, kako je sploh mogoče, da do takega položaja prihaja, saj bi bilo potrebnih le 6 milijard dolarjev letno, aii le ena stotina sredstev, ki jih svet namenja za oboroževanje. Te grozljive razsežnosti problema so nam še tako dobronamernim posameznikom tako oddaljene, da konkretno ne moremo bistveno nič pomagati. Lahko le kot državljani SFRJ podpiramo njeno uspešno in načelno zunanjo politiko v smislu neuvrščenosti in borbi za mir. Kaj pa vendarle lahko storimo za naše otroke v družini, v šolah in vzgojnovarstve-nih ustanovah, v stanovanjskih soseskah, v krajevnih skupnostih? Naši otroci ne umirajo od lakote. Smrtnost otrok, zlasti dojenčkov v Sloveniji je v svetovnih statistikah med najnižjimi. Pa vendarle, ali ni prav TEDEN OTROKA priložnost, da se vsi in vsak zase vpraša, ali je možno še kaj storiti za kvaliteto življenja naših otrok. Tudi nas prizadeva ekonomska kriza. Ali smo in bomo kot posamezniki in družba toliko osveščeni, da ekonomske stabilizacije ne bomo izvajali na »hrbtih otrok«?! V svojih delovnih okoljih in zlasti v delegatskih skupščinah moramo budno spremljati restrikcij-ske ukrepe vseh vrst, ki bi lahko prizadeli doseženi standard za otroke. Šolske in vrtčevske prehrane ne bomo mogli krčiti ob dejstvu visoke obojestranske zaposlenosti staršev. Lahko pa analiziramo v krajevnih skupnostih in drugih okoljih, ali je družbena prehrana dostopna vsem otrokom, ki so jo potrebni. Ali so v dovolj ni meri izkoriščene zmogljivosti kuhinj za otroke? Splošno je znano, da je prehrana doraščajoče mladine, ki se vozi v najrazličnejše šole izven občine, najbolj pomanjkljiva. Nekateri si lahko privoščijo svoj hot-dog ..., pa drugi? Res smo včasih kar posit-narili, da se sindikati po OZD brigajo bolj za ozimnice, kot za kaj drugega. V času, ko kupna moč prebivalstva pada, bi bilo pa kar prav, da bi vsakemu otroku poceni zagotovili jabolko, ki mu je potrebno kot kruh. Pomanjkanje vitaminov ima dolgoročne posledice za zdrav telesni in duševni razvoj. Ali smo se kdaj vprašali, kako se naša mladina prevaža v šole in na delo? Znamo pogodrnjati, kako nevljudni so, če ne odstopijo sedeža starejšim. Pa smo se kdaj vozili z njimi ob »konicah«, ko so končali svoj naporni delovnik? Ali smo videli malčke, ki so vstajali sredi noči in skupno z delavci v »šihtarskih« avtobusih odhajali v svoja varstva ob 5. uri po poletnem času? Ali v KS in stanovanjski soseski opazimo posameznega otroka, ki trpi zaradi pomanjkanja hrane, ljubezni, oziroma zaradi neodgovornega odnosa staršev. Ali smo morda še mi pripomogli, da je tak revček še bolj socialno izoliran, ko smo svojim otro- kom prepovedali druženje z njim, ali pa smo mu pomagali? Ali smo v lastni družini omogočili našim otrokom, da doživljajo demokratične odnose med vsemi člani, ali pa še vedno dovoljujemo odnose, ki so stari stoletja: podrejenost žensk in otrok? Ali se, če smo prosvetni delavci, borimo za pogoje, v katerih otrok lahko zaživi kot posamezna neponovljiva osebnost. Med temi pogoji je tudi naša miselnost: ali smo dovolj demokratične osebnosti? Ob razmišljanju ob TEDNU OTROKA ne moremo mimo knjige »PRVOTNO BESEDILO ŽIVLJENJA«, ki jo je spisala Alenka Puhar (Globus, Zagreb 1982). Avtorica podrobno analizira odnos Slovencev do otrok v preteklosti. Iz knjige zaveje optimizem, da smo napravili ogromen korak v miselnosti in pogojih za človeka vredno življenje — tudi otroka, zlasti z delavskimi gibanji in socialistično revolucijo. Avtorica prepričljio premaguje s konkretnimi primeri naše domotožje (nostalgijo) za starimi, dobrimi časi. Prepriča nas, da za proletarske otroke starih, dobrih časov ni bilo. Bili so izkoriščani, kot njihovi starši. Zato, nič nikar ne tarnajmo, čeprav ne mine dan, da ne bi tožili npr.: da vreme nekoč ni bilo tako mrzlo, cene tako visoke, tempo življenja tako brezumen, izdelki tako zanikrni, hrana tako brez okusa, otroci tako neubogljivi, šola je tako zanič, mladina tako nesramna, ljudje tako pokvarjeni ... Seznam bi bil lahko neskončno dolg. Slikovito ponavadi tako tarnanje zaključujemo z: »a ni grozno?!« (po A. Puhar). Bodimo raje optimisti in realni. Naklonimo otrokom še več ljubezni, prisluhnimo njihovim potrebam, skrbimo za to, da ne bodo osamljeni ali izpostavljeni raznim škodljivim pritiskom. Otroci in mladina so v dobesednem pomenu besede naša prihodnost. Majda Vujovič Ob dnevu graničarjev V imenu pokrovitelja karavle — Bombažne predilnice in tkalnice Tržič — je spregovoril Marjan Pernuš 15. avgusta so pripadniki obmejnih enot JLA — graničarji praznovali svoj dan. Podobno kot vsako leto jih na ta dan obiščejo predstavniki družbenopolitičnih organiza- cij, krajevnih skupnosti in ostalih ter preživijo nekaj ur skupaj s čuvaji naših meja. Naša delegacija, sestavljena iz predstavnikov družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov se je udeležila proslave v Medvod-ju kot pokrovitelj karavle »Srečka Perhavca«. Uvodoma je zbranim gostom spregovoril starešina karavle, ki je prisotne v imenu graničarjev pozdravil in zaželel prijetno počutje med vojaki. V imenu BPT je pozdravil in čestital graničarjem k njihovemu prazniku Marjan Pernuš, ki je med drugim poudaril odgovornost, ki jo imajo graničarji pri varovanju naše državne meje ter pomembnost sodelovanja pripadnikov JLA s civilnim prebivalstvom. Graničarje so pozdravili in jim čestitali tudi predstavniki KS ter drugi, temu pa je sledil tradicionalni vojaški pasulj in prijetno popoldne na prostoru ob karavli. Zbrane goste je pozdravil starešina karavle starejši vodnik Živorad Manic Vzdušje na prostoru ob karavli je bilo praznično in prijetno Letovanje v Poreču Vrata našega počitniškega doma v Materadi pri Poreču so se 4. septembra za letošnjo sezono zaprla. Zadnji gostje so prvo septembrsko nedeljo zapustili prijetno letovišče v borovem gozdičku, ostal je le še del osebja, ki je imelo nalogo pospraviti dom ter urediti vse potrebno za »prezimovanje« objektov. V letošnji sezoni je bila zasedenost doma v juliju in avgustu polna, nekoliko slabše je bilo v mesecu juniju. Razumljivo je, da je bilo največ gostov v času kolektivnih dopustov, ko so bile kapacitete prekoračene kar za 70 do 80 oseb. Seveda je bilo gostov še več ob sobotah in nedeljah ter praznikih, ko so si posamezniki kljub pomanjkanju bencina privoščili dan ali dva oddiha v tem delu Istre. Letos je bilo dopustnikom vreme naklonjeno, čeprav je bila v določenih obdobjih kljub bližini morja res prava, za mnoge nenavadna vročina. Bolj »slab odnos do gostov v morju« pa so imele meduze, ki so nenehno skrbele, da je bil kdo od letovalcev ob tesnem srečanju z njimi deležen pekočega in neprijetnega pozdrava. Vendar to naše goste ni spravilo v preveč slabo voljo, saj je bila voda topla kot že nekaj let nazaj ne. V splošnem lahko rečemo, da so se gostje dobro počutili, zadovoljni so bili s hrano, nenehne pripombe pa so bile na čistočo, tako v letovišču kot celoti, posebno še v sanitarijah. No, proti koncu sezone se je tudi to uredilo. In kako v naslednji sezoni? Vsi, ki so letovali v Poreču so lahko opazili posamezne zadeve, ki gosta ali slučajnega obiskovalca motijo. Tu gre za dotrajano jedilnico, neustrezne sanitarne prostore in še kaj, kar bo treba do naslednje sezone urediti. To sicer ne bo enostavno in tudi poceni ne, toda odlašanja ne bo smelo biti, če hočemo, da bo naše letovišče res tako kot si ga želimo in kot mora biti. Kaj več o tem bomo napisali v eni naslednjih številk. Del osebja v našem počitniškem domu Odbojka je bila priljubljena Balinišče je »obratovalo« od zore do mraka, včasih pa tudi pozno v noč Občasno so tudi gostje pomagali pri nekaterih delih, podobno kot na slikah pri nakladanju embalaže na tovornjak in čiščenju Brunarica na Kalu Izhodišča: Planina Dolga njiva na' vzhodni strani Planina Kofce na zahodnem delu Planina Pungrat na sredini. Z velikega vrha Košute (2086 m) začenjamo našo turo v vzhodni smeri. Do nedavna je bila označena le do Kladva, v letu 1982 pa je bila z označenjem in zavarovanjem najtežjega dela na sektorju Macesje—Ostrv, prav tako na tiho in skromno predana planinski srenji v uporabo in veselje. Pot nas vodi po vsem vršnem mejnem grebenu desetkilometrskega hrbta. Za del od Kladva dalje je potrebno imeti dovolilnico za zadrževanje v mejnem pasu. Najprej se spustimo do To-plarja (2000 m). To je majhna travnata globel, ki jo omejujeta dva neizrazita vršička. Naslednji vrh je Kov-ca gora (1987 m), nato Mali turn (1938 m), ki mu sledita Mali vrh (2035 m) ter Kladvo (2094 m). Vse te vmesne kote med Velikim vrhom in Klad-vom so gledano z južne strani precej neizrazite, dočim so s severa vidni kot vrhovi mogočnih stebrov severne stene Košute. Pot do sedla pod Kladvom je lepa in nezahtevna, na vrh pa se kakih planinska pot »KOŠUTA« 25 minut strmeje vzpenja. Do tu je uro in pol zmerne hoje. S Kladva se po ostrem kamnitem robu spuščamo rahlo navzdol. Na severni strani se gora prepadno vesi v dolino kjer leži kmetija Hajriž. Koroško ime za Kladvo je Hajnžev turn. Spodaj se proti vzhodu razprostira dolina slovenskih Sel vse do Terklja in čez na Obirsko. Na kočljivih mestih je naša pot dobro zavarovana s klini in pletenicami. Vajenim planincem ne bo delala težav in preglavic. Zadnji del spusta do Škrbine (1869 m) pa poteka po južni travnati vesini, kjer je pazljivost bolj potrebna. V škrbino pridemo v slabi uri. Iz Škrbine se ponovno vzpnemo na greben in po njem v pol ure dosežemo vrh Pungratske gore (2025 m). Tukaj se prične sprehajalni del poti. Hodimo po travnati preprogi med navpičnim prepadom na severni strani in blagim pobočjem na južni. Sem v poznem poletju zaide še govedo s Tegoške planine, ki išče sočno travo. Vzpon na Tegoško goro (2044 m) ni tako zelo strm kot zgleda od daleč. Tu se nam prikaže že tudi naslednji vrh Užnik (2079 m). Na speeialkah je napačno označen kot Tegoška gora. Pred vzponom nanj, se spustimo za kakih stopetdeset metrov navzdol v izrazito sedlo. Iz tega pa se najprej po travnatem pobočju, kasneje pa po kamnitem svetu, na vrh povzpnemo v pol ure. Že s Pungratske gore opazimo izrastek — stolp, odmaknjen od severne stene Užnika. To je Cijajnik. Nanj s koroške strani vodi nekaj težjih plezalnih smeri. Na južni strani pa je zarasla opuščena planina Krnica in dalje v dolini Medvodje. Globoko pod steno in melmi na severni strani pa je planina Mrzli log — Kotarji s planinsko kočo (Koschutahaus). Do naslednjega globokega in obsežnejšega sedla se pot spušča po nagnjenem grebenu, ob koncu pa po nekoliko bolj strmi travnati vesini. Kakih sto metrov nižje na južnem pobočju je lovska steza. Na desno nazaj in navzdol proti zapadu po pobočju Užnika nas popelje na planino Tegošče, v nasprot- no smer proti vzhodu pod Macesjem pa na planino Dplgo njivo. Ta del steze se približno na polovici višine priključi redni markirani poti, ki se z Dolge njive vzpenja na Košutnikov turn. Lovski stezi nista vzdrževani in označeni, sta pa dobro prehodni in uporabni. Posebno še, če bi se iz kakršnegakoli vzroka odločili za sestop. Iz zadnjega sedla se naša pot nadaljuje naprej na greben do okna in od njega navzgor po južnem pobočju. Ostremu grebenu se lahko izognemo v desno po grušču in skalah ter naprej po travnatih stopničkah v majhen zatrep. Od tam pa po travi do skal vršnega grebena Ma-cesja (Možic). Macesje (2124 m) ni izrazit vrh. Je le izbočen, okrog dvesto metrov dolg greben z raztrešče-nimi skalami in posut z gruščem. Mimo Možica in večjih skalnih bolvanov pridemo do skoka, kjer se pot spusti v nekaj metrov globoko škrbi-nico (zavarovana) in takoj nato zopet vzpne na vzhodni vrh Macesja (drugi Možic). Od tam naprej se pot še vedno drži vršnega grebena, se ponovno spusti v nekoliko manj izrazito sedlo in dvigne Brunarico v parku so razstavili delavci VEO Od meseca maja dalje teče akcija za prestavitev brunarice na Kal. V peti številki našega glasila smo pozvali sodelavce na delovne akcije pri pripravljalnih in nezahtevnih delih kot so razni izkopi, izravnave terena, čiščenja okolice in drugo, a je bil odziv dokaj skromen. Tako se je celotna zadeva zavlekla (nekaj tudi zaradi dopustov) in šele ob koncu avgusta in začetku septembra je bila lokacija toliko pripravljena, da se je lahko pričelo z zidarskimi deli in samo grobo prestavitvijo brunarice. Večina del je bila opravljena z delovnimi akcijami in delavci VEO, seveda pa sama prestavitev še zdaleč ni končana le s tem, da brunarica stoji na Kalu. Potrebna bodo še precejšnja dela, med njimi dovod vode, izgradnja zajetja Takšen bo izgled brunarice, ko bodo zaključena vsa dela. vode, izkop in ureditev greznice, izolacijska dela, notranja ureditev brunarice, celotna okolica, ograditev parcele in še bi lahko naštevali. Če bodo vremenske razmere ugodne bomo lahko večji del tega opravili do zime, seve- da, če bo interes za delovne akcije med člani kolektiva boljši kot doslej. V nasprotnem primeru bodo posamezna dela ostala neizvedena, s tem pa tudi koriščenje brunarice ne bo moglo biti tako kot je planirano. ŽENSKI KOTIČEK na Ostrv (2104 m). Ta del poti in še navzdol do sedla pod Košutnikovim turnom je dobro zavarovan s klini in vrv- mi. Z Užnika do Ostrvi moramo računati z dvema urama hoje. V sedlu pod Košutnikovim turnom se pot priključi tisti, ki pripelje iz koroškega Mrzlega loga in po tej je do naj-višje Košutine točke, Košut-nikovega turna (2134 m) le še pol ure hoje. Je pa ta del poti razmeroma strm in je pazljivost potrebna. Tu na vrhu se konča, ali pa če hočete začne, grebenska pot. Tolsta Košuta (2057 m) s svojimi stolpiči in žagastim grebenom, to je zadnji del naše gore, pa je prihranjena za alpiniste. Z vrha se spustimo nazaj po z našimi markacijami označeni stezi do glavne steze, ki nas v ključih privede na Dolgo njivo. Sestop pa lahko opravimo tudi v vzhodni smeri. Pričnemo ga na samem vrhu in pot se precej strmo spusti na južno pobočje Tolste Košute. Ta pot je lepa, vendar zahtevnejša in na nekaterih mestih zračna. Pridemo pa po njej v Zgornjo Dolgo njivo, tam pa v loku zavijemo desno navzdol po pašniku do planšarije. Pred tem pa lahko stopimo pogledat še na Malo Košuto (1740), od' koder je lep razgled na Obirsko in‘v dolino Kort. Za sestop s Košutniko-vega turna, skupaj z obiskom Male Košute pa računajmo kar z dvema urama hoje. Kakih dvajset minut pod planšarsko kočo pridemo na gozdno cesto. Do Medvodij je 3 km, naprej dp Tržiča pa še 12 kip. Grebensko pot od Velikega vrha do Košutniko-vega turn^' je mogoče opraviti brez naglice v sedmih urah. Seveda je pa treba zraven dodati še čas za vzpon in sestop. Zimsko prečenje Košute pa je priljubljena tura plezalcev. Planinsko društvo Tržič razpisuje prosto mesto oskrbnika v Domu na Zelenici za čas od 9. oktobra 1983 do 15. junija 1984. Delo je primerno za zakonski par, ki ima veselje z oskrbovanjem planinskih KOŠUTICA - (Ljubeljska Baba)1966 m Izhodišče je planina Korošica. Od planšarske koče čez pašnik v severni smeri in po gozdu navzgor do mejnega grebena. Nadaljnja pot se drži zahodnega grebena Kp-šutice. Do vrha rabimo nekaj manj kot 1 uro in pol. Košutica. ima dva vrhova. Prehod na jugo-vzhodnega drži čez skalni bolvan'in.je nekoliko kočljiv. Vsaj za nevajene planince. Sestop je torej možen po jugo-vzhod-nem grebenu na Hajnževo sedlo in se od tam vrnemo k planšariji. Pot je nekoliko daljša, je pa lepa in zanimiva. Veliki vrh Košute — 2086 m Zavarovana pot s Korošice na Veliki vrh je bila nadelana že pred drugo svetovno vojno. Ker je potekala Čez lovišče barona Borna, jo je ta dal razstreliti-, po sodni pravdi in odločbi sodišča pa je moral popustiti. Vsa leta doslej pot ni bila vzdrževana, tako da so bile vrvi večinoma potrgane, klini pa, zabiti v,macesnove zagozde, so večinoma zdržali do današnjih dni. Lani v letu 1982 so jo tr-žiški markacisti ponovno usposobili. Od planšarske koče čez pašnik proti vzhodu navzgor, potem pa skoraj vodoravno po poti, ki poteka med grmičjem, nizkimi borovci in skalami na Hajnževo’sedlo (25 minut). Vstop v zavarovano pot je na koncu sedelske-ga slemena. Spodnji del poti je lepo zavarovan s klini in vrvmi. Do žleba poteka po dokaj zračni vesirii. Konec žleba zapira navpičen skok, katerega premagamo po lestvici. Vrh skoka stopimo na z redko travo in nizkim ruš-jem poraščeno melišče. Po njem v ključih navzgor. Tik pod skalami zavije pot v desno na severni raz masiva. Po njem se razmeroma kar udobno po nenevarnem svetu vzpenjamo vse do vrha. Od planšarije do vrha je uro in 40 minut. Za sestop pa pot ni priporočljiva. postojank. Prijave sprejemajo v pisarni PD Tržič, Trg svobode 18 ter Marjan Dolinar BPT, Franc Kavčič TIKO in Ivko Bergant tel. 50-770. Pri njih dobijo interesenti tudi vse ostale informacije. Danes gospodinjam ponujamo dva kuharska recepta - za SNEŽNE POLJUBČKE ALI PENICE IN TRDE FLANCATE. Iz priložnostnih razgovorov je bilo že večkrat zaslediti, da marsikateri gospodinji snežnih kepic nikakor ne uspe narediti tako kot si želi, ravno tako je s trdimi flancati. Če boste delale točno na opisani način, boste skoraj zagotovo uspele svoji družini pripraviti dokaj poceni in dobro pa tudi lepo sladico. SNEŽNE POLJUBČKE ALI PENICE naredimo takole: Iz beljakov naredimo zelo trd sneg, nato počasi dodajamo slakor v prahu in vsakokrat dobro premešamo. To ponavljamo toliko časa, da porabimo ves pripravljeni sladkor (na 1 beljak točno 4 dkg slakor j a v prahu). Ko smo tako dobile maso, začnemo z žlico polagati poljubčke oz. penice (v željeni velikosti) na segret pekač, v katerega smo predhodno položile vlažen pargament papir (dobite ga v knjigarni). Pekač s položenimi poljubčki takoj damo v že segreto pečico in jih pri temperaturi 135 °C pečemo približno 1 uro. Nato pečico odklopimo do naslednjega dne. Nato bomo poljubčke vzele iz pečice, jih odstranile iz papirja ter dale v tako posodo, da jih bomo lahko dobro zaprle (iz pločevine ali stekla), nikakor pa ne iz plastike. Pergament Erle Stanley GARDNER: KRIVOPRISEŽNA PAPIGA Ameriški pisatelj E. S. Gardner uteleša v pravem pomenu besede »čisto« detektivko z njenimi dobrimi in slabimi platmi: z nenavadnim začetkom, ki nas takoj potegne v dogajanje, z zapletom, polnim nepredvidljivih obratov in z logičnim razpletom, ki je dejansko vreden tega imena, a hkrati tudi s skoraj popolno odsotnostjo karakterizacije, z naivnim zaupanjem v temeljno pravičnost obstoječe družbe in s povsem neproblematično pripovedjo, ki zgolj sledi dogajanju. Glavnino Gardnerjevega dela tvori serija več kot osemdeset romanov z odvetnikom Perry-jem Masonom in tajnico Dello Street. Najslavnejša med njimi je prav KRIVOPRISEŽNA PAPIGA, ki jo sedaj lahko preberejo tudi naši bralci. KRIVOPRISEŽNA PAPIGA je izšla pri Državni založbi Slovenije v zbirki LABIRINT, ki prinaša izbor najboljših detektivskih in vohunskih romanov. papir obrišemo in ga lahko uporabimo za prihodnjič. Pri vsem tem je pomembno, da snežne poljubčke oziroma kepice delamo takrat, ko ne kuhamo, kajti s kuhanjem oz. premikanjem posode po štedilniku tresemo pečico, zaradi česar poljubčki, ki vzhajajo, lahko kaj hitro upadejo in tako izgubijo lepo obliko, zato pečice tudi med postopkom ne odpiramo. TRDE FLANCATE naredimo iz: 3 rumenjakov, 30 dkg moke (po možnosti iz moke za vlečeno testo) in 3 žlic kisle smetane. Iz te mase naredimo gladko testo, ki ga lahko takoj precej tanko razvaljamo, razrežemo na štirikotne oblike, v katere naredimo običajno dve zarezi (velikost 5 X 10 cm), ter začnemo polagati v ponev z vročo maščobo (olje ali mast). Flancate ocvremo zelo na hitro, saj so tanki, maščoba pa je vroča, zato moramo hiteti, da lahko sproti pripravljamo nove. Najbolje je cvreti na plinskem ognju, ker hitro in močno greje in ravno zaradi tega se vam maščoba ne bo penila. Za navedeno količino flancatov se boste od začetka pa do konca zamudile komaj eno uro. Ocvrte in ohlajene dobro potresemo s sladkorno mo- M. M. KAYE: PALAČA VETROV I.—IV. Roman indij sko-angleške pisateljice M. M. Kaye PALAČA VETROV je velik zgodovinsko-vojni roman. Dogaja se v Indiji v času nemirnih let med sepoj-skim uporom (1857) in drugo afganistansko vojno (1878—1880) in pripoveduje presunljivo zgodbo o sovraštvu in neizprosnih bojih, o pogumu in strahu, o vojnem tovarištvu, o silnem stremljenju po oblasti in o neznanskem, večnem nasprotovanju med Vzhodom in Zahodom. Hkrati je to tudi ljubezenska epopeja, nežna in razgibana. To je zgodba o Angležu Ashtonu Hillaryju, ki raste kot Hindu v senci himalajskih gora in se ne more zakoreniniti niti v deželi njegovih angleških prednikov niti v domovini njegovega otroštva. Hkrati je to življenjska zgodba o indijski princesi Anju-li, ki se mora odločati med svojim ljudstvom in možem, katerega globoko ljubi. (nadalj. na 10. strani) Rešitev križanke oddajte do 20.10. v nabiralnik ob vhodu v okrepčevalnico Razpis NOVOSTI NA POLICAH TRŽIŠKE KNJIŽNICE NOVOSTI NA POLICAH TRŽIŠKE KNJIŽNICE (nadalj. z 9. strani) Ta velika zgodovinsko-ljube-zenska epopeja obsega štiri knjige, ki jih je prevedel Bogomil Fatur, izdala pa jo je založba Lipa. Janez ČUČEK: MED KUBO IN INDIJO V tej knjgi si je pisatelj zastavil nalogo, da obravnava politiko in gibanje neuvrščenih drugače kot doslej objavljena dela v slovenščini, vsekakor na način, ki je dostopen širšemu krogu bralcev. V uvodnem poglavju skuša razložiti dogajanja med neuvrščenimi v času med zanj ima konferencama: med Havano in New Delhijem. V obsežnem delu knjige so zbrani osnovni zemljepisni, politični, gospodarski in drugi podatki o vseh državah, ki so članice neuvrščenega gibanja. Na ta način je knjiga tako obogatena, da postaja nepogrešljiv priročnik. V posebnem dodatku je avtor napisal še strnjen prikaz poteka in dosežkov konference v New Delhiju. Friedrich W. DITTMAR in Hans — Peter LEGAL: ZRELA ŽENSKA Namen te knjige je razumljivo in kratko prikazati vse ginekološke situacije v življenju zrele ženske. Začenja se s pojasnili o funkciji ženskih organov, opisuje bolezni in operacije, sterilizacijo, kontracepcijo, limakterij itd. Precejšen del je posvečen materinstvu, saj so nosečnost, porod in poporodna doba najvažnejša obdobja v življenju večine žensk, katerih največja želja je postati mati. Knjiga poziva žensko, naj premaga strah in naj redno prihaja na ginekološke preiskave, da bi se lahko uspešno borila s trdovratnimi boleznimi. Avtorja knjige ZRELA ŽENSKA izčrpno in informativno razpravljata tudi o težavah zrele ženske v družbi in poklicnem življenju ter skuša z nasveti nuditi dragoceno pomoč. Vse te in številne druge knjige si bralci Tržiške knjižnice lahko izposodijo vsak dan, razen sobote, med 10. in 19. uro. Harold ROBBINS: LJUBEZEN S TUJCEM Harold Robbins je eden najuspešnejših ameriških pisateljev. Piše tako, da »zgrabi« bralca z napetostjo, doma pa je povsod: od žanra, ki je blizu kriminalkam, prek strastnih ljubezenskih zgodb do pustolovskih romanov. Roman LJUBEZEN S TUJCEM opisuje življenje Frankieja Kana, samorastnika, ki je življenje začel v sirotišnici in zgodaj spoznal revščino. Kmalu je tudi uvidel, da močnejši tlačijo slabotne in ko je ostal brez svojih bližnjih, se je odločil, da bo poskušal uveljaviti svoje s pravico močnejšega... Frankie se s sposobnostjo, spretnostjo in pretkanostjo prerine na vrh sindikata, ki se ukvarja z igranjem na srečo. Po dolgih letih odkrije tudi svojo mladostno ljubezen, ki vpliva nanj, da se spreobrne ... Knjiga je izšla v medzaložni-ški zbirki ŽEPNA KNJIGA. Ingeborg BACHMANN: MALINA Pisateljica Ingeborg BACH-MANN spada med pomembne predstavnike sodobne avstrijske književnosti. Za roman MALINA se na začetku zdi, da pripoveduje zgodbo o ljubezenskem trikotniku; pripovedovalka je razpeta med Malino, moškim, s katerim živi, in ljubimcem, madžarskim priseljencem Ivanom. A čim globlje v tkivo tega zahtevnega branja prodiramo, tem bolj nam postaja jasno, da ne gre za tradicionalni ljubezensko-izpovedni roman, marveč za »dramo duše«, »prikaz razdvojene osebnosti«. Središče vsega dogajanja je pri-povedovalkin notraji svet, v katerega prodiramo s treh različnih izhodišč. Asociativno pripovedovanje postopoma razkriva pripovedo-valkino brezupno prizadevanje, da se reši tesnobe, občutka ogroženosti in osamljenosti. Pisateljica je prepričljivo upodobila zapletena psihična stanja razdvojenosti in obupa. Janez KAJZER: S TRAMOVI PODPRTO MESTO Janez Kajzer se je s svojim gibkim in privlačnim časnikarskim peresom lotil obnavljanja vznemirljivih vsakdanjih in nevsakdanjih dogodkov in naše polpretekle, pa tudi že oddaljenejše zgodovine. V sestavkih, ki so zbrani v tej knjigi, sicer ni ne zgodovinar ne družboslovec, ne ideolog ne prerok, temveč zgolj nadvse prijeten kramljalec. Ne pripoveduje učeno o velikih zadevah, temveč poljudno in priljudno o marsičem, kar je naše prednike v zadnjih dvesto letih vznemirjalo v njihovem drobnem človeškem vsakdanjiku. O tem, kako je v našo deželico na enem izmed naj hujših evropskih prepihov vdiral veliki svet s svojimi iznajdbami, kako smo se tiste čase narodnostno komaj osveščajoči se Slovenci s svojo iznajdljivostjo, trdoživostjo in nadarjenostjo vpenjali vanj, kako smo preživljali najrazličnejše ujme in stiske ... Kako smo na primer, osvojili vrh Triglava, kako smo doživljali izum vlaka, pa avtomobila, pa filma, pa radia, in kako so nas pestili: črne koze, potresi in hude zime ... Pisatelj Janez Kajzer nam je natresel prgišče drobtinic, ki so bile nekoč hlebec, od katerega se je živelo ... Besedilo dopolnjujejo in izpolnjujejo dokumentarni fotografski posnetki in drugo ilustrativno gradivo, ki bodo bralcu že zaradi svoje časovne patine gotovo v posebno veselje. Olga NOVAK MARKOVIČ: JUGOSLOVANSKA KUHINJA V knjigi so zbrani recepti najrazličnejših jedi, ki jih pripravljajo in z njimi postrežejo gostom v vseh naših republikah in pokrajinah. V knjigi je 367 receptov najbolj značilnih in najbolj okusnih jugoslovanskih narodnih jedi, ki so predstavljene tudi v 131 barvnih slikah. Edgar HILSENTRATH: NOČ Edgar Hilsenrath je napisal, da gre pri tem delu za »roman«. Toda NOČ ni roman v klasičnem smislu, temveč prej neposredna dokumentarna izpoved človeka, ki je vse, kar se v njej dogaja tudi doživel in spravil na papir. Gre namreč za spomine, prelite v pripoved, ki pretrese s svojo preprostostjo in neposrednostjo. In ti spomini govorijo o največjem genocidu v zgodovini, o uničenju židovskega ljudstva. Pisatelj se je zavedal, da mora biti takšna knjiga več kot zgolj golo pripovedovanje in opisovanje ljudi in dogodkov. Roman ima zato za osnovno resnične dogodke, okoliščine in osebe, pisatelj je spremenil le prizorišče. Dal mu je ime Prokov ob Dnje-stru. To je simboličen geto in našli ga ne boste na nobenem zemljevidu. Njegove ruševine lahko stojijo povsod. Knjiga opisuje z enostavno besedo razmere in življenjske pogoje v takšnem getu. Enostavno, brez pretiravanja. Brez komentarja, vendar s pretresljivo samoumevnostjo. Delo je grozljivo. Obtožba sistema in uničevalcev, ki so ljudi ponižali na raven živali. Johannes Mario SIMMEL: Upanje je vse »Če ne bomo kmalu odkrili kar se da učinkovitega sredstva zoper mamila, bo zaradi te preklete kuge v naslednjih desetletjih poginilo več ljudi kakor v obeh svetovnih vojnah.« To so besede strokovnjaka v boju zoper mamila, ki nastopa v naj novejšem romanu Johannesa Simmla UPANJE JE VSE. Junak romana, Adrian Lindhout vse svoje življenje išče sredstvo za lajšanje bolečin, ki učinkuje tudi zoper heroin. Iz mirnega življenja v kemijskem laboratoriju ga potegne vrtinec človeške tra- Ob odhodu v pokoj se lepo zahvaljujem vsem mojim sodelavcem, mojstrom in vodstvu TOZD za številna lepa darila, katera sem prejel. Ostala mi bodo v lepem spominu. V prihodnosti želim vsem zdravja in osebnega zadovoljstva ter še veliko uspehov pri delu, da bi v složnosti uspešno premagovali vse težave tako, kot smo jih skupaj do sedaj. Še enkrat hvala za vso pozornost, katero ste mi izkazali. Laibacher Feri Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem TOZD Konfekcija za lepo darilo, ki mi bo drag spomin. Vsem pa želim obilo delovnih uspehov in osebnega zadovoljstva. Golmajer Mihaela gedije, v klopčič zločinske politike, v naročje zanimivih žensk, v morilske pasti kriminalnih organizacij in v blodnjak mednarodnega tržišča z drogami. Delo Adriana Lindhouta je kronano z Nobelovo nagrado. A skoraj istočasno slavljeni znanstvenik ugotovi, da mu mogočne sile za kulisami ne želijo uspeha, ker so jim lastni, umazani interesi veliko pomembnejši kakor pomoč narkomanom. Veliki raziskovalec se resignirano vda. A Lindhoutovo delo nadaljuje njegov učenec, trdno odločen, da bo premagal zlo zasvojenosti z mamili. Ve, kaj mora storiti: upati in delati, delati in upati. Karlo ŠTAJNER: VRNITEV IZ GULAGA Vrnitev iz Gulaga je nadaljevanje in dopolnitev znanih Stajnerjevih spominov Sedem tisoč dni v Sibiriji in komentar k njim. V Vrnitvi iz Gulaga pripoveduje o vsem, kar se je zgodilo pred njegovo 20-letno ježo, pa tudi o tistem, kar se je v njegovem življenju dogajalo pozneje in k temu dodaja mnoge zanimive podrobnosti o Sibiriji, ki jih ni zajel v svoji prvi knjigi. Avtor opisuje svojo mladost na Dunaju, včlanje-nje v KP Avstrije, deset let bivanja v Zagrebu, kjer je vodil ilegalno partijsko tiskamo, pa pot po partijski dolžnosti v Pariz in Berlin, življenje v Moskvi pred aretacijo leta 1936 ... pa še veliko drugih zanimivosti. Vsem sodelavkam in sodelavcem iz pregledovalnice in tkalnice se iskreno zahvaljujem za dragoceno darilo, ki sem ga sprejela ob odhodu v zasluženi pokoj, ter jim želim še mnogo delovnih uspehov in osebne sreče. Marija Krsnik Ob odhodu v pokoj se sodelavkam in sodelavcem iz TOZD Konfekcija toplo zahvaljujem za lepo darilo. Vsem želim še veliko uspehov pri nadaljnjem delu. Weithauser Mara Ob odhodu iz delovne organizacije, se sodelavkam in sodelavcem TOZD Tkalnica najlepše zahvaljujem za lepo darilo. Majeršič Anton ZAHVALE Nezgode pri delu v juniju, juliju in avgustu KADROVSKE NOVICE Tišler Ana, zaposlena v DSSS — okrepčevalnica se je pri čiščenju posode z ato-mik mrežico vbodla v prst. Kasneje je prišlo do zastrupitve, tako, da je bil potreben kirurški poseg. Vzrok: delo brez zaščitnih rokavic Ropret Stanko, zaposlen v TOZD Tkalnica je vlagal snovalne valje v predležje škrobilnega stroja. Pri tem mu je stisnilo palec desne roke. Vzrok: neprevidnost Mandelj Miro, zaposlen v TOZD Predilnica se je poškodoval na Zinser raztezal-ki. Desno roko mu je do zapestja potegnilo med kalan-dre. Vzrok: nevaren način dela Jurkič Ivo, zaposlen v TOZD Tkalnica si je pri snemanju komada poškodoval prst leve roke. Vzrok: neprevidnost Mušič Kelima, zaposlena v TOZD Konfekcija se je pri delu na vezilnem avtomatu vbodla v sredinec leve roke. Vzrok: naglica pri delu Studen Katarina, zaposlena v TOZD Tkalnica se je poškodovala na poti na delo. Padla je v avtobusu. Vzrok: spolzka tla Dolenc Ivan, zaposlen v TOZD Tkalnica je nastavljal tkalski stroj. Pri tem mu je Ob smrti moje mame Marije Perko se iskreno zahvaljujem sodelavcem iz avtomehanične delavnice za denarno pomoč in izrečeno sožalje. Sin Boris Ob smrti najine drage mame se najlepše zahvaljujeva sodelavkam in sodelavcem TOZD Konfekcija in DSSS — mehanična delavnica za venca in za izraženo sožalje ter za spremstvo na njeni zadnji poti. Hčerka Marija Zupan in sin Lado Torkar Ob nenadni izgubi moje drage mame Kosmač Polone, se iskreno zahvaljujem kolektivu BPT in sodelavcem TOZD Konfekcija za podarjena venca, izrečena sožalja in številno spremstvo na njeni zadnji poti. Hčerka Mešič Brigita med greben in napravo za vezanje stisnilo prst desne roke. Vzrok: nevaren način dela Florjanič Franc, zaposlen v DSSS-VEO si je pri popravilu tkalskega stroja poškodoval mezinec leve roke. Vzrok: slabo orodje Bergant Alojz, zaposlen v DSSS — VEO je pri premikanju odra z glavo zadel ob kovinski drog. Vzrok: neprevidnost Bektaševič Refika, zaposlena v TOZD Tkalnica se je poškodovala pri delu na tkalskem stroju. V glavo ji je priletel čolniček katerega je vrglo iz stroja. Vzrok: odvit strojni del Bizjak Jana, zaposlena v TOZD Tkalnica si je pri čiščenju stroja poškodovala palec desne roke. Vzrok: nevaren način dela Klemše Zoran, zaposlen v DSSS — VEO je čistil vetrobransko steklo na tovornjaku TAM 500. Pri tem mu je spodrsnilo tako, da je padel in si poškodoval levo ramo. Vzrok: moker levi blatnik na katerem je stal Jančar Irena, zaposlena v DSSS — okrepčevalnica se je pri rezanju mesa za topli obrok urezala v kazalec leve roke. Vzrok: naglica pri delu Ob boleči izgubi moje drage mame se iskreno zahvaljujem vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje in kakorkoli pomagali. Helenca Šter Ob boleči izgubi moje drage mame, Katarine Bodlaj, rojene Kajbič, se iskreno zahvaljujem Bombažni predilnici in tkalnici Tržič ter vsem sodelavkam v TOZD Predilnica na BD-200, prijateljem za izrečeno sožalje in podarjeno cvetje ter spremstvo na njeni zadnji poti. Prav posebno se zahvaljujem zdravnici dr. Zamanovi za dolgotrajno zdravljenje in vso njeno skrb katere je bila deležna moja mama. Tako tudi tov. upravniku in tov. Sajovicu ter ostalemu osebju v počitniškem domu v Poreču za njihovo uvidevnost, razumevanje in nudeno pomoč. Žalujoča hči Zech Nada z družino V mesecih maju, juniju, juliju in avgustu so v našo delovno organizacijo prišli naslednji delavci: TOZD Predilnica Blaževič Mirna Hodžič Rezija Živkovič Rajko iz JLA TOZD Tkalnica Inajetovič Seida Balukčič Nada Gramc Martin Hegič Suada TOZD Oplemenitilnica Lovič Sadik Jurič Ilija TOZD Konfekcija Debevc Alojzija Kavčič Marija VEO Narat Leopold Jarc Andrej iz JLA DSSS Mlinar Marjeta Gorjanc Nataša Peič Rada Knific Nives Pečar Maja Lončarevič Bedrija iz JLA V istem času so iz delovne organizacije odšli naslednji delavci: Po lastni izjavi Vuk Jožefa Hušič Mina Zrim Janez Ramič Šerifa Selimanovič Šaha Sefič Čamil Savanovič Mira Kardaševič Mina Jurič Viktorin Milovanovič Ljubinka Čančar Doma Čepka Manda Vuk Željko Kališnik Franc Antič Niko Noč Osminka Sporazumna odpoved Majeršič Anton Smajič Hajra Nuhanovič Derviš Kalan Cveta Živanič Dobrila Teran Bruno Meglič Jože Fornazarič Lidija Zagmajster Roman Disciplinska izključitev Triller Igor, TOZD Predilnica Dolenc Lilijana, TOZD Predilnica Ilič Muradif, TOZD Tkalnica Jurič Anto, TOZD Tkalnica Mišič Goran, TOZD Tkalnica Bunič Evelina, TOZD Tkalnica Bohinc Franc, TOZD Oplemenitilnica Turza Ljubica, TOZD Konfekcija Upokojitev Lapanja Mira Krsnik Marija Invalidska upokojitev Štirn Antonija Pertinc Marija Kavčič Franc Golmajer Mihaela Omerza Ana Družinska upokojitev Dolinar Berta Določen čas Mlinar Marjeta Gorjanc Nataša v JLA Lončarevič Mohamed Sukalo Nenad Žunec Suzana Kuhar Franc Naše mamice 1. Šolar Jožica, rodila 9. 2. 1983, deklico 2. Marič Stana, rodila 9. 6. 1983, deklico 3. Babič Doma, rodila 26. 6.1983, deklico 4. Čošič Janja, rodila 28. 5.1983, dečka 5. Vikič Vahida, rodila 4. 8.1983, deklico »Tržiški tekstilec« — glasilo delovne organizacije BPT Tržič — Ureja uredniški odbor: Perko Vili, Rožič Ana, Kraševec Anica, Šlibar Jožica, Bajželj Milan, Mehle Joži, Dolžan Kristina, Aljančič Marija, Logar Anka, Lang Vili ml. Glavni in odgovorni urednik Furlan Janez. — Naslov uredništva: BPT Tržič 64290, telefon 50-571 int. 204. — Tisk: TK Gorenjski tisk Kranj v 2000 izvodih. — Glasilo izhaja enkrat mesečno. List dobijo člani kolektiva brezplačno. — Glasilo je po 7. točki I. odstavka 36. člena Zakona o obračunavanju proizvodov in storitev v prometu, Uradni list št. 33-72, prosto plačila prometnega davka. ZAHVALE NAGRADNA KRIŽANKA KEMIC.ZN. POUND MESTO V SREDNJI BOSNI VRSTA BOLEZNI ŽELODCA «sa RIMSKA 5 FRANC. FILOZOF ERNEST SAMO : GL A SNIK OSEBA IZ GRŠKE MITOLOGIJE V ITALIA VRSTA, DIVJIH Zl-VALI NASH AVL AVT. OZN. ŠPANIJE ZNAMKA ASj MEDNAR razstava! TEKSTIL _ STROJEV MAJHEN __SI___ NEZNANEC ITALIJAN. DENAR ENOTA MEDN.OZh ZA VZHOD V MARIBORU VRSTA KURIVA VRSTA AVT0M08IL. GUM TOMOSOV AVTO M! MALA ŽIVALSKA OKONČINA MESTO V VZHODNI NEMČIJI SAMO -- 6MW PIJAČA STARIH SLOVANOV NOCH LOKAL LUDVIK ISEK TOMJ^ MEGLIC VRSTA PO MOŠKO IME MEN JA Čl -- CA___ DRŽAVA V ZDA MONGOLSKI VLAOAR. NASLOV EVROPSKA REKA AVT. OZN. NEMČIJE ZADNJA STR. KOVANCA ŠALA ANGLEŠKI FILOZOF UP WARB ANTON KOVAČ SMUČARSKI KLUB AVT. OZN. AVSTRIJE IGRALNA KARTA » PEVEC PAUL NAS PISATELJ IVAN AVT. OZN. ITALIJE TUJE MOŠ. IME VRSTA SOI} XL DOMAČA ŽIVAL MOŠKI pPtOMEC POST SCRIPTUM MESTO V ALŽIRIJI* OLIMP. IGRE ... TSE TUNG TRPEŽEN IN P REG NI r RAN PLAŠČ MKALNICA OKRASITEV TEKST.TOV. V GROSU = 4 KEMIČNI ZNAK ZA NATRIJ RIMSKA 500 AVTOM-OZN. ROMUMJE STHESTir SAUDOVE ARAMU » AVT. OZN. PANČEVA LOŠČILO DRŽAVNA MESTO V-F RANCI JI MEŠTČT ZNANO PO ŽIVEM SREBRU TELESNA VIŠINA GOSUOKW V LJUBLJ, MESTO V SRBIJI KEM. ZN. ZAIVEPLO rmn SLAMNK AVTOMO : BILSKA OZNAKA. ŠABCA ROPOTIJA ŠARA GOROVJEV AMERIKI PROIZVOD li I PROSTORI OZNAKA. ZA NAS OENAS....- vTOTTRI HP BRE^ALK. PIJAČE T T NAŠA REKA alMnisž POSEK OTROEL, N?WV ORGAN VIDA £ ■ORŽAN. PRIDRŽAN. IMAM DELEŽ V ČEM LATINSKI PREDLOG KEM. ZN. TA KISIK ZAČETEK ! ABECEDE * VEZNIK SAMO s GLASNIK DOMAČA PRITRDILN TE2KATEK. KEMIČNA PRVINA ENO KOLO IGRE PRI TENISU KEM. ZN.. ZAFOSFOf AVT. OZ N. . MAKARSKI DOLGO-. TRAJ NÒ BOLE s HANJE MIKENSKI KRALJ V GRŠKI MITOLOGUI VRSTA SOLI vrsIaJu! AVTOMOBIL GUM POVRŠIN. MERA VELIKA REKA iKI IZVIRA V TJ BETU ŠPORTNI KLUB V CELOVCU » ML SEVERNO ATLANT. PAKT OKSYGEN 20. ČRKA ABECEDE HRVAŠKI VEZNIK ZENSKO IME TOVARNA POVEZAVA, SPOJITEV KAZALNI .ZAIMEK,.. RIMSKA ENA DVBENAKI ČRKI TOVARNA OBUTVE V MARIBORU KEM.ZNAK ZA JOD ovrT “IT NEKO. SOVI. TELOVADEC INDUSTRI JA NAFTE MED N.OZN ZA SEVER ŽENSKO IME KATERI NEMŠKI AVTOMOB ir DANES TTRVAŠ) KEMIČNI ZNAK ZA OGLJIK 6.ČRKA ABECEOE m CIRIL PRAČEK IME ITAL. NOGOMET. SELEK1 SAMO = GLASNIK MUZA UUf POEZIJE RSKA PU&LJKl POKRAJIN; V SAUDOVI ARABIJI OKRAJŠAVA ZA AVSTR. -ŠlLUjS— VOZNIKI LETAL STARO GLASBILO MOŠKO IME ŽENSKO IME SOSEDNJA DRŽAVA ATLETSKI KLUB MENIČNI PO ROK STADION V BUOHPEŠTI Ž BOMBAŽ- SREDI Š V ŠVICI SàMÒupì .yiAKEH- INIEBBŽ IT a SAMO GLASNIK KAZALNI ZAIMEK ŠPORTNI DVA SAMOGL. AHAČIČ VITAL IGRALKA EVA Sestavil G.U. Risal : 0. HINKO MS ORANJE AVT.OZN. KOROŠKE OZNAKA ZAPRAVI GLAVNO MESTO JAPONCE. REAUMUR KEM. ZN. ZA RADON 16. ČRKA ABECEDE PPEDTOG OKRAJS. ZA PAGINA OSTRI * VEČ LESKOVCA 10. ČRKA ABECEOE -LITER FRANC. SLIKAR HENRY MALI TRAVEN GLAVNO MESTO OREGONA (Z D A)