101. številka.
V Trstu, v sredo 17. decembra 1890.
Tečaj XV.
..E D I H O S T"
zhujn. 'ivdkrnr na teden. VHnk<> »rtdo ip loboto d|. 1. uri popoludnfe
„Edinost" stane:
ih. vne leto jfl. H.— ; i**en Avat. M.— iji.
polu leta , '{.—; . , 4.50 , » četrt leta , 1.50; „ n 2 25 , Posnmirtip itevilk« se dobivajo v pro-daialnirah tobaku v TritU po r* not,.
v Gorici in v Ajdovičini po « nov. N» naročta brez priložene naročnine se iprivniitvo ne ozira.
EDINOST
Oglasi in oznanila rakune po 8 nov vrlin a v potiiu ; /» aaslove * debelimi Jrkmni »e plačuje prostor, kolikor bi f?n obneslo navadnih vrntir.
Poilana. Javne zahvale, oemrtnioe Itd. se rakune po pogndbf,
ilopiei ho poSiljaj«« uredništvu v ulirti Carintia it. 25 Vnako piamo mora biti tritnkoviino, ker iiefrankovmia ne npre-jeraejo. Kokopini m< ne vračajo.
N»riii'iiinit, ri'klitniHi'i]t> in inMemto pro-jeniH upra7Ci8tro v ulioi Carintia Odprte reklnnianiie ho pr«»«to poštnine.
Glasilo slovenskega političnega dnužtva za Primorsko.
»V rdiinii ji m,-i
Vabilo na naročbo.
Ob bližajočem se koncu leta obračamo se po stari časnikarski navadi do naših eastitih naročnikov. Jedini nas namen je koristiti narodu našemu; a da nam je možno vestno vršiti to svojo nalogo, treba je, da nas tudi naročniki naši istotako vestno podpirajo. Prosimo torej, da nam dosedanji naročniki ostanejo zvesti in da nam pridobe novih, kjer le morejo. Izdatna podpora od strani slavnega občinstva nam bode v posebno izpod-bujo v sveti borbi nasi.
listu je:
T^lil -
za vse lbi'u . gld. 6.— za polu leta „ 3.— za četrt ]eta „ 1.60 Uredništvo in upravništvo.
' t
Resna beseda »o resnem času.
Dnevi teko brz>. jeden za drugim; le 6e kratka doba malo mesecev loči nas od onega usodopolnega trenutka, ki znači preimenituo etapo v življenju mesta našega: od onega dne, ob katerem ee bodo radikalno spremenili vsi naši trgovski in gospodarski odnošaji, ko ho bodo zrušili ntari tradicijonelni običaji v prometu mesta tržaškega in ko se razvoj trgovine naše postavi na čisto novo podlago. Z dnem 1. julija 1891. 1. izgine nam stari privilegij proste luke in naše mesto stopi v obsežje obče avstro-ogerske čolne zveze. Ni dvojiti, da bode prehod iz stare ere v novo eto silno občuten za vse prebivalstvo mesta našega, da, morda celo usodopoln za obstoj marsikake trgovske hiše. Ljudje so sedaj nekako zbegani ker tavajo z (»žirom na najbližjo bodočnost v nepredirni temoti, ker ne vedo, kakov položaj in kake ekzistenčne pogoje nam vstvari oni dan, ki se nam bliža rapidnimi.j koraki. Prebivalstvo naše vidi se nam podobno človeku,
PODLISTEK.
__•)■»
Dva večera na grajskem sprehajališču.
Stanoval sem začasno v neki prijazni grajščini no daleč od Ljubljane. Imam vzrokov, da ne imenujem tega kraja, lila-gohotni čitatelj in ljubeznjiva čitateljica zadovoljiti) ho dobrotno z mojo skromno po-vestico; vsaj jima izvestno ni do tega, da bi izvedela kraj, kjer se je to godilo.
Nekega jesenskega večera pridem po dovršenem opravilu v svoje stanovanje. Mudim se nekoliko časa s pregledovanjem raznih knjig, spisov in došlih mi časopisov. Na to mi prineso večerjo. Povživ.ši skromno večerjieo nisem vedel, kaj bi počel. Dalje oitati se mi ni ljubilo ; da bi legel k počitku, bilo je pa vender prezgodaj. Vrhu tega bilo mi je nekam čudno pri srcu, tako da sem vedel, da ne bi mi bilo moči zaspati. No premišljujem se dolgo : palčico v roko in hajd na grajsko Hprehajulišče. Močno je šumelo valovje, valeče so preko skalnatega natornega jezu bližnje tovarne, .laz pa sem si želel miru : šumenje valov
stoječemu ob zevajolem brezdnti, v katerem vlada absolutna temota in katerega širino in dolžino ni moči niti približno oceniti. In človek ta naj skoči v to brezdno?! Ni čudo, da ga spreletuje mraz po vseh kosteh! Tako je tudi nstn v bližnji bodočnosti stopiti v temni in nejasni nam položaj. In ker ogromni večini ljudstva niso*Jasne posledico temu preobratu, vznemirjeno je. Nedavno imeli smo priliko poslušati pogovore proatakov o perečem vprašanju odprave proste luke. In ob tej priliki čuli smo najdtznjše in naravnost neverjetne kombinacije, ki so deloma — ker ravno ljudje nimajo jantiih pojmov — po-slednica strahu, ki pa v toliki meri ni opravičen in je le izrodek burne fantazije in nekoliko tudi izrodek pohlepnosti po senzaciji. Nekdo nas je namreč vprašal: „Šlisijo gospod, kaj mislijo, nastane li re-volucijon, ko odpravijo „porto franco?!" Potolažili smo seveda takoj dobrega moža, da tako hudo vender ne bode. — Rokli smo že, da taka kombinovanja, izvirajoča iz pretiranega strahu, so le izrodek razgrete fantazije ; ali karakteristična so ven-der-le za sedanje čutstvovanje prebivalcev našega mesta.
Govorili smo doaedaj o mestu Tržaškem, ali obrniti nam je pogled svoj tudi v okolico, ki je sestavljajoči del naše mestne skupine. Tudi za okolico našo utegne postati dan odprave proste luke usodepolen, da, primeroma celo usodepol-niši, nego mestu samemu, kajti iz imenitnega tega preobrata utegne za okolico — in potemtakem za ves slovenski narod — nastati preimenitno vprašanje: biti ali ne hiti?! In res je vso okolico prevzel strah in na vseh straneh čuje ho jadiko-vanje: kaj bo iz nas? K sreči nasi ljudje niso fatalisti, ki bi roki križem držfč pričakovali udarca, ki jim je namenjen. Ampak tosniši nego kedaj oklenili so se svojega vrlega državnega poslanca, da rešijo, kar se še rešiti da. Shajali so se in posvetovali in slednjič nastopili jedino odprto pot. po kateri je
vzburjalo je čutstva moja. In zato sem odšel precej daleč v grajski log ter si tu izbral sedež kraj malega tolmuna. Poleg okusno prirejene lopo, stoječe na malem otoku, gibala sta se dva čolniča. Razni mali vodometi in srudenčki žuboreli so skrivnostno iz zemlje.
Krasno je bilo, krasno, in še dandanes se čestokrat spominjam tega večera. Koliko tajnih misli in želja gojil sem takrat v neizskušenem Jsrcu svojem. Res krasno je to sprehajališče! Za vedno bi želel tam bivati in — sanjariti. Ali časa kolo se je zavrtelo in n* prijazna ini usoda zanesla me je drugam. Spomini na tu preživele dni ostali ho pa neizbrisljivi. V tujini živečemu vzbujali ho se mi ti spomini, opazujočemu padanje jesenskega rumenega listja raz drevje.
Sedel sem torej kraj tolmuna. Nenadno potegne hladen vetrič in vsuje drevesno listje v tolmun, katero ho je nakopičilo poleg umetnega mostiča. Tudi xrce človeško podobno jo drevesu : kakor nosi drevo nebrojno 1 i h t j a, tako nosi človeško srce — osobito mladeničevo srcu — nebrojno nad in upov v svojem okrilji. Doba jesenska oropa drevo vse krasote
morda moči kflj doseči. Sestavili so peticijo, na državni zbor ki stno jo nedavno priobčili in ki nosi nad 1500 podpisov. Ozke so meje tej peticiji, ali vender je v njej v kratkih hesedah povedano vsp, ženiti- so boje naši okoličani. V peticiji tej n<! citate fraz, ampak vsaka beseda je primerna črta v pristni sliki tužne perspektive v tužno bodočnost. V peticiji tej čitate tudi ominozno besedo: izseljevanj e. Grozna beseda to: grozna za ljudi same, ali tudi strašno-resna onim izvoljenim krogom, katerim je dana naloga, da skrbe za blagor ljudstva ; da ga ščitijo; da ga obvarujejo onih strašnih trenotkov, ko mu divji obup iznad glave zruši varno ostrešje: onih trenutkov, ko neizprosna beda njemu in njega družini potisne potno palico v roko in mora zapustiti dom svojih očetov — komu ne bi se milo storilo ob takem slovesu ?! — da si išče, ubogi
Ahasver, nove ekzistencije.....kje P
To sam Bog ve!
Ne motimo se, ako trdimo, da odločilni krogi sami slutijo okolici naši pretečo nevarnost. Temu dokaz nam je tolažba, katera nam jo vsiljuje na vseh straneh in po vseh listih. Nam namenjena ta tolažba izražena je v imenitnih besedah, ki pa okoličanu kaj čudno zvene na ušesi — v besedah: pospeševanje velikega » b r t a i li velike industrije. To bi bilo vse lepo, ali žal, da nimamo prave vere do novih teh obečanih nam blagrov. I)al Bog, da se varamo! Ali se ne, gotovo se ne! Težko težko, da bi se po okolici kedaj razvila velika industrija in to iz važnega vzroka, ker jej nedostaje p r o p o t r e b n i h pogojev. Velika in diistrija je pač prikladen argument gibčnim in gladkim beschvvichtigungshofrathom, ki imajo uprav sedaj vse roke polne posla, da to lazijo vznemirjeno ljudstvo — vznemirjeno radi pogibelji, ki preti dosedanji podlagi n j i h o v o eksistence.
Ali postavimo se na stran optimistov, denimo, da se res razvije in oživi ta ob-
ljubljeni nam odrešenik — velika industrija. Kot previdni, skrbni ljudje se pa moramo vprašati: komu na korist bode ta velika industrija in b o d e -1 i sploh v kako korist naši okolici vnjej c e 1 o k u p n o s t i ?	—t—.
(Konec prih.)
nebrojnega list ja; možka doba — jesenska doba v življenju — vtrdi srco ; žalostne, toda vsakemu neizogibne skušnje porušijo vse te sladke nade in upe in srce ostane prazno, kakor je prazno v pozni jesen1 nedavno košato drevo. Da, mladi moj čitatelj. ne varaj se : tudi tebi je namenjena taka usoda ! Tudi tvoje srce, sedaj morda polno nad in upov, postalo bodo prazno, oh tako prazno.
„Srce je prazno, srečno ni.
Nazaj si up in strah želi."
O, kako dobro si jo pogodil, slavni, ženijalni, toliko slavljeni in toliko obreko-vani naš Proširen ! Blagor onemu, ki si vsaj ohrani blag prijeten spomin, ki ga blaži na pozno dni, ki mu sladi življenja večer!
*
* *
Piš jo ponehal, ura v bližnjem zvoniku bila je počasi in melanholično deset. Prisluškujoč šumljauju vodometa delal sem ravnokar načrte za prihodnji dan. Ali kaj je to?! Od stranske stezo sem odmevajo koraki in poluglasno govorjenje na uho moje. Bližjo in bližje prihajali sti dve osobi. Sedeti na bližnjo klop. Ker je bil grm mej njima in mano, nista me opazila.
Slovenskim delavcem.
VI.
Kakor drugod, kaže se tudi pri delavcih prava moč v združevanju. Jedino s tein so morejo vspošno bližati zboljšanja svojega stanja. Dokler sledi vsak delavec jedino Bvoji volji, skrbi navidezno za se, prav za prav pa slabo za so in za svoje tovariše. Ako vidijo podjetniki, da delavci ne hodijo skupnih poti, pometajo ž njimi, kakor jim je drago. Ako ae ustavljam jaz nadaljnemu delu za dosedanjo plačo, je podjetniku malo mari zato, ker vidi, da se mu ponudijo pa drugi delavci za isto in morda so bolj znižano plačo.
Delavci so torej morajo združevati. To pa je težavno, ker ni lehko vzbuditi med delavci jednakih mislij za složno postopanje. Najlaže in najprej ae združujejo delavci, ki so sposobni ali izurjeni za jedno in isto vrsto dela. Rokodelci jedno in iste vrste imajo skupno interese; zatorej vidimo, da se združujejo čevljarji, peki itd. v lastne skupine. Ravno tako delavci jedne iu isto tovarne ali istovrstnih fabrik snujejo najprej društva za se. Taki delavci so izurjeni za posebna dela ali opravila. Ako ae hočejo potegniti za boljšo plačo, žugajo, da ustavijo delo, ako bi so jim upirali ujih najemniki ali podjetniki izdelkov njih dela. Take vrste delavci navadno tudi dosežejo nekoliko poboljška svojo plače. Kajti določeno število pekov, čevljarjev itd. ni mogoče takoj dobiti ali nadomestiti, ako ustavijo dosedanji delavci te vrste delo na istem mestu. Ako pod jetniki ali fabrikanti ne morejo ugrešati z
Govorila sta precej glasno; njega glas zdel se mi je znan .... Nisem se motil: bil jo glas prijatelja mi Ivana, ki se jo takrat šolal na Dunaji, a došel tu Bem za nekoliko dni na počitnice. Odgovarjal mu je zvonk, deklišk glas.
„Silno težko sem te pričakoval, Helena, menil sem že, da te ne bode."
Nastal je molk. Mej tem molkom dveh ljubečih se src šumljal je vodomet tem bolj skrivnostno in tajnostno. Ali ona jo trdovratno molčala.,
„Helena, Helena, govori resnico, povej mi resnico: je li res, kar ljudje govore, je-li res, da se ouiožiš ? Je-li res, da so bile vhc tvoje prisege le pomladanski sneg» ki izgine v par urah, ako posije jo nanj gorki solčni žarki? Govori, govori!"
Dolgo mu ni odgovorila. Po tem njega vskliku si pač moramo misliti, da tudi nje bitstvo morala so pretresati britka čutstva. Vsaj je izvestno tudi ona njega ljubila; vsaj ga je morala ljubiti, sicer no bila nocoj sem prišla.
Zašumelo je nekaj; gotovo jo naslonila glavico svojo na njega prsi. Meni, tihemu poslušalcu, ho je vaaj tako zdelo.
lehka takih delavcev niti za malo dni j ali za jeden dan, so prisiljeni upirajočim sp delavcem povišati plačo.
Hujša je z delavci, ki so samo dninarji ali pravi težaki, to je taki delavci, katerim se tli posebe potreba uriti opravil, katera opravljajo oni. Ako ustavljajo delo taki, dobe najemniki lehko drugih takih delavcev od vseh kotov. Taki imajo navadno najtiižo plaćo, privarčijo si najmanj, in vsled tega no morejo ostati dalje časa brez zaslužka. Z druge strani ravno delo navadnih težakov je malokedaj prav usiljeno; počakajo lehko toliko časa, da dobe jednakih težakov od drugod.
Iz tega je razvidno, da delavcem se godi toliko slabše, da toliko teže dosežejo povišanje plače, kolikor manj so izurjeni za posebna dela. Čimbolj se jo treba za kako delo učiti in pripravljati, toliko laže se delavci iste vrste zjedinijo za namero, da bi si priborili boljše plače.
Razvidno je pa tudi, da delavci na sploh si poboljšajo svoje plače še le tedaj, kedar se ne bodo združevali samo delavci jedne vrste, ampak delavci vseh vrat skupno. Kedar ne bodo ustavljali ali žugali ustavljati delo sami peki, mizarji itd., ampak skupno rokodelci, tovarniški delavci in navadni težaki ali žernadniki.
Do tega je pa se daleč ; zakaj ? Zato ker niso delavci še dovolj poučeni o skupnih interesih vseh vrst delavcev; potem pa, ker nimajo zalogov ali prihranjenih zaslužkov, da bi mogli dalje časa vstrajati brez dela, vsaj tako dolgo, dokler bi njih najemniki ne bili prisiljeni prositi jih, da se poprimejo zopet dela, torej jim tudi nekoliko povišati odškodnino za njih trud.
Vzor delavskega hrepenenja je po talcem v tem, da bi se delavci vseh vrst znali in mogli združevati za skupni cilj, za dosego poviska vsakodobnih plač. Da se bodo delavci približevali skupnemu postopanju, je potreba, da najprej vsaka vrsta delavcev posebe snuje denarni zalog, in da potem od teh zalogov oddajejo nekaj za skupni fond ali zalog, torej z namenom da bi si skupno pomagali v raznih namerah. —
Mnogo bi bilo delavcem pomagano, ko bi se mogli razumeti že samo v jedni in isti državi, kjer so za delavce bolj ali manj jednake razmere nasproti najemnikom in podjetnikom.
Na Angleškem se je delavcem raznih vrst že posrećilo, da so si zasnovali organizacijo, ki seza po vsej državi. Na Angleškem je združba delavska, katera šteje že nad s t o t i b o č članov. Ta velikanska združba vsakovrstnih delavcev odpošilja svoje člene na \sakoletne shode ; na teh shodih sklepajo o skupnih interesih iu korakih. Celo z vlado se dogovarjajo ter kažejo, kje je
Slednjič začul sem tudi nje šepetajoči glas. —
„Ivan — res je ! Nocoj jeu — in zajokala se je britko — „zadnji najini sestanek. Ivan, udajva se v svojo usodo; Bog hoče tako. O, kako goreče sem te ljubila in tudi ti si mene ljubil — ljubil istotako goreče. A zastonj jo vsa obilica goreče te ljubezni dvoje mladih src! Ločitev nama je usojena in tako naj se zgodi !*
Jokala je poluglasno. „Helena, je pa res, da se mora tako zgoditi ; ali res ni mogoče drugače ? Kdo se jo postavil na pot najini sreči? Kdo se drzne razdvajati, kar je sveta, čista, nedolžna ljubezen spojila? In kateri so vzroki, da naju hočejo ločiti
„Ni je pomoči, dragi ! Nikdo se nama ni postavil na pot; jedino napotje so — obstoječe razmere. In tih nama ni moći premeniti. Pomisli le na razliko najinega stanu. Ti si bogat — jaz sem ubožna; ti odhajaš na Dunaj, da si priboriš imenitno mesto v človeški družbi — jaz ostanem za vse svoje žive dni siro. mašna hči borne kmetske koče. Ti odhajaš toraj na Dunaj — in moj oče je
nevarnost za Celavee. Dokazujejo, kateri izdelki so potrebni in kateri niso potrebni.
Po tem se ved6 ravnati, da se ogib-I jejo občih polomov v fabrikah posebne vrste. Ta velikanska združba pošilja celo svoje zastopnike v parlament, da zagovarjajo interese delavcev.
Kjer so delavci organizovani tako, odločujejo tudi bolj ali manj plačo, ker do-kezujejo, koliko dobička ostaje fabrikantom.
Delavci drugili držav imajo torej gledati, da se organizujejo po zgledu takih angleških združb. Najprej je pa snovati združbe v srpdi jedne in iste vrste delavcev ; te združbe se potem zavežejo v posebno skupno združbo. Še le, ko delavci dosežejo tako organizacijo, morejo uplivati med seboj od države do državo ; še le potem bodo prav organizovani ter mogli delovati na to, da ne bodo kapitalisti samovoljno provzročevali tako imenovanih polomov ali kriz in pahali v nesrečo ne samo narodov in ljudstev, ampak neposredno in najbolj delavskega stanu.
Samo združbe delavcev v jednih in istih državah, potem zaveze teh združb med raznimi državnmi bodo mogle prisiliti kapitaliste, da se delo uredi in plača stalno zboljsa delavskemu stalnu v obče.
Ako pa je težavno delavce združevate celo samo jedne in iste vrste, samo na na jednem in istem kraju, je toliko te-žavniše priti do vesoljne ali mednarodne organizacije delavskega stanu v obče. Delavcem je treba torej vedeti, da ne dospejo do take stopinje nakrat; in kdor bi jim obečeval, da kaka stranka ali kak pojedin Človek ali tudi kak pojedin delavski list privede delavce do vzorne plače, do vzornega zboljšanja delavske odškodnino, mu smejo delavci naravnost reči, da ne ve, kaj obečuje, ali pa dn delavce slepi.
Delavci pridejo polagoma čez desetletja do boljših plač; do vzornih plač pa ne pridejo v stoletjih. Kar koli torej delavci store, bo jih samo bližalo zboljšanju njih stanja, a ravno to je že veliko. Vsaka namera torej, katera hoče delavce primerno združevati glede na ta cilj, je hvale vredna, jn delavni naj z veseljem in vstrajnostjo delajo na združevanje najprej v svojih ožjih krogih, potem od društva do društva, od združbe do združbe.
Vspehi, vsaj začasni vspehi, so zn kako vrsto delavcev mnogokrat zavisni od krajnih ali lokalnih razmer. Tu pa tam so podjetniki oddnljeni od drugih jednakih podjetnikov, torej tudi od delavcev, ki bi bili izurjeni za njih fabrike. V takem slučaju pomaga delavcem do zboljšanja plač že samo jedno društvo, katero si zasnujejo med seboj pri jedni in isti fabriki, ako zberejo kar možno vse tovariše v društvo, in ako v tem društvu skrbć za primeren
bolan, težko bolan. Bil mi je vedno dober skrben oče. Žalbesede je nisem čula iz njega čistih ust. In ta skrbni, ljubeči in — bolni oče goji skrivno željo v srcu svojem, katera želja je pa meni dobro znana. In kdo ne bi izpolnil gorke želje dobrega in — bolnega očeta ? Ne dragi Ivan : i;as jo prišel, da vračam očetu skazane mi dobrote. Vidiš dragi : ako vstrežem očetovi želji, rešim ga zajedno na večer njegovega življenja preteče mu bede. A ne misli Ivan, da to storim lahkim srcem ; presilno. pregoreče in preodkritosrčno sem te ljubila, da bi se mogla odpovedati svojim zlatim sanjam, ne da bi mi pri tem krvavelo srce. O, dragi moj, jaz trpim, neizrečeno trpim ; ali trpim rada, ker trpim na korist svojemu dobremu očetu. Se trpljenjem svojim poplačujem dolg, s katerim mo je v večni knjigi obremenil Stvarnik sam mojemu roditelju na dobro. In zato ne prigovarjaj mi, ker vsaka beseda bila bi zgolj potrata, katera bi mi še bolj grenila zadnje trenotke, ki jih preživim v tvoji druščini!" In jokala je zopet poluglasno — — — — — (Dalje prih.)
fond, da se prežive, ko bi delo ustavili za nekaj časa.
Vsekakor se je treba delavcem združevati in hrepeneti po širši organizaciji, ki bo naposled obsezala delavce vseh vrst jedne in iste države, in potein delavce raznih držav. Taka organizacija meri na stalno ali trajno zboljšanje delavskih plač. Taka organizacija ima torej glavni cilj pred očmi.
Ker pa ni mogoče doseči vzorne organizacije takoj, da bi se v obče povišale plače delavcem, treba se je združevati tudi za druge namene, namreč, da si delavci zboljšajo stanje tudi s pomočjo samo dosedanjih plač. O tem pa v naslednjem odstavku.	Delavski prijatelj
Politični pregled.
Notranje dežele.
Bivši namestnik tržaški in svoječasni finančni minister baron Pretiš-Cognado je včeraj umrl. — Pretiš je bil rojen Tržačan.Leta 1871 —1872 bil je na-namestnik v Trstu, v tem letu pa je postal finančni minister ter ostal v tej službi do leta 1878. Potem se je vrnil kot namestnik v Trst ter tu živel, dokler ni šel v pokoj. — Vsak občuten, civilizovan človek uklone se ponižno pred veličanstvom smrti. In tudi nam je skrajnotežko govoriti resne, obsojajoče besede ob od prtein grobu. Ali v tem slučaju ne moremo drugače. Ravnokar umrli državnik usekal je nam Slovencem po svoji pristranosti, narekovani po neugasljivi neprijaznosti — nočemo rabiti ostrejšega izraza — do nas, toliko skelečih ran, da jih še dolgo ne bodemo preboleli. Desperatni naš položaj in pogibelj, ki preti narodnosti naši tu doli ob Adriji, sta izkljuČljivo njegovo delo. Njegovo delo je, da je iredenta dospela do tolike moči ; njegovo delo je, da se Čuti ta pošast državo v državi. On je jel božkati intransingente, le on je uvel dobo neumestnih kompro-misov, koji so se pa po naravnih jim po-Kledcah dosledno prelevili v strašne poraze avstrijske ideje v Trstu. Paktiral jo se sovražnikom, mesto da bi ga bil se železno roko prijel za vrat — iu ga zadušil. Podedice Pretisove taktike so toli usodepolne za pozicijo avstrijskega čutstva mej italijanskim prebivalstvom našim, da se niti približno ne da soditi, kdaj da zginejo raz pozorisče. Toda dovelj za danes, ko nam bode še prilika, govoriti o barona Pretisa pogubno delujočem vplivu.
Dne 10. t. m. bilo je več ur trajajoče ministersko posvetovanje. Posvetovali so bo o izjavi vlade, tikajoči se češko -nemške sprave, katero hoče predložiti državnemu zboru ob priliki debate o budgetneui provizoriji.
Dr. Trojan in tovariši so že pristopili mladočeškemu državnozborskemu klubu. Klub ta šteje sedaj 14 članov. Nedavno so imeli na Dunaji člani mlado-češke stranke, dra. Skarde proste zveze in oni stranke realistov skupno posvetovanje, v katerem so postavili poseben odbor, koji ima sestaviti skupen program veliki liberalni stranki, ki se ima ustanovit'. „Narodni Listyu poživljajo volilce, da mej božičnimi prazniki skličejo volilne shode, pri katerih naj bi poslance zavezali, da glasujejo proti predlogi o narodnih kurijah. Kot posebnost zabilježimo še vest, kojo objavlja „N. F. Pr.", da se namreč grof Taaffe pogaja z Mladočehi v ta namen, da bi jih pridobil za prihodnjo državnozborsko večino.
B u d g e t n i odsek državnega zbora posvetoval se je dne 15. t. m. o postavnem načrtu, vsled katerega naj bi bila v Trstu novo nastajajoča industrijalna podjetja davka in druzih pristojbin deloma prosta. Menenje svoje o teh bodočih indu-strijalnih podjetjih hočemo v kratkem povedati.
Vlada je razpustila „Dunajsko demokratsko društvo", češ, da je prekoračilo svoj delokrog.
D n n a j a k i mestni zbor dovolil jo hvoto 1000 gld., da se za vse mestne šole zopet nakupijo sveta razpela.
Glede mnogo imenovane r u s i n s k o-poljske sprave zabilježiti nam je danes jako interesantno izjavo poljskega lista „Kur. Lwowski". Ta list piše: „Ni res, da bi bili Mladorusini brezpogojno kapitovali pred Poljaki, kajti dosedaj so se Rusini pogajali 1 e z v I a d o. O spravi s P o I j a k i ni govora. Će so torej Mladorusini res kapitolovali, kapitolovali so torej pred vlado samo. Sedaj pa naj povžijejo julio, kojo so si »kuhali.
Kadi neprestanih homati^, ki jih imamo v lastni hiši, nam je le redkokedaj mogoče, baviti se obširneje z dogodjaji v hrvatskem saboru. V novejšem času čuli smo pa toliko zanimivih in ž a-1 o s t n i h izrekov in pojavov, da bode pač treba na posebnem mestu baviti se žnjimi. Stvari so doli tako daleč dozorelet da v hrvatskem saboru žalijo na nesramen način največjega dobrotnika naroda svojega, žalijo duhovščino, žalijo katoliško vero — proslavljajo pa krvnike in tlačitelje naroda : vse ad uiaiorem llungnriao goriam. Res žalostno, prežalostno !
Vnanje države.
Bruseljski „N o r d* pravi o italijanskem prestolnem gotjp.v, da je tega govora glavni značaj optimizem. Proti radikalcem ne obrača se tako o s t r o, kakor pred volitvami, pač pa proti klerikalci m.
Isti list je povsem zadovoljen z razvojem stvari v Srbiji. Izraževunje simpatij do Rusije je napravilo v Petrogradu najbolji utis, obžab^ati je le razpor v kraljevi družini.
G a r a š a n i n je dobil pretilno pismo, v katerem se mu žuga sc smrtjo, ako ne zapusti Srbije.
Gospodje Angleži vsedli bo se na sodni stol, da sodijo o krutosti ruske vlade do nje židovskih podanikov. Zbrali so se v dforani „Guildhall" ter sklonili, da „Lord Mayor" londonski izroči carju posebno prošnjo v tej zadevi. Naša ljubeznjiva „N. Fr. Presse^je seveda vsa iz sebe. List ta meni, da ja ta korak ponosnih Augležev kaj posebnega in da mit je uarneti obvarovati rusko krono madeža nadaljnih krutosti. Sklepi rečenega shoda da imajo svoj izvor zgolj „in einer menseh-lichen Regung", da oproste 5 milijonov ljudi Btrašnega pritiska. Slednjič pa zaluča rečeni židovski list vsem ruskim odličnim krogom insulto v obraz, da jih je shod v „Uuldhall* izbacnil iz civilizovane družbe. Na vse te nesramnosti je kaj lahko odgovoriti. Sinovi Albijona naj pometajo pred svojim lastnim pragom, kajti človeka nevredna ekzistencija irskega naroda je Angležem večna, neizbristjiva sramota. Iu ta narod irski je narod-berač, in radi tega no more, ako bi tudi hotel, delati krivic. O Židih se tega ne more reči. Po-Btopanje ruske vlade proti Židom jo neizogibno v obrambo ubozega ljudstva. Zelja po samoohrani sili rusko vlado, da stopa Židom na prste. Irce so Angleži oropali lastne jim želje, da reveži ječe v robstvu na sramoto sedanjemu stoletju. In kako je po angležkih kolonijah P! Tudi tam iz-žemajo Angleži uboga ljudstva do zadnje kaplje krvi, tako, da nad 200 milijonov le čaka na odrešenika, ki bi jih vodil v boju proti okrutnežem. Ali dan osvete pride gotovo: dan, ko se bodo ti milijoni iznebili krvosesalcev. — In ti ljudje, hočejo poučevati druge, ti ljudje ki v lastni hiši ne poznajo milosrčnosti. — Sicer so pa že dobili od ruske strani točen odgovor. „Novoje "VVremja" piše: Ruski nftrod ni angležka kolonija. Angleži se boje invazije Židov na Angleško. Rusija brani revno ljudstvo pred izsesovaujom po Židih, Žide same pa pred pretečim gibanjem mej kmeti". List ta zakliče Angležem Gladstonovi besedi: Hands offJ
(Roko proč!) in pravi, d« Rusija bude znala varovati svojo neodvisnost pred vsem svetom.
DOPISI.
Na Dunaji dne 10. decembra t. 1. Slanost Prešernova, katero je priredilo aka-demično društvo „Slovenija" dne B. decembra izvršila se je povsem sijajno. Udeležba bila je jako mnogobrojna; ne samo od strani Dunajskih Slovencev, temveč od Dunajskih Slovanov sploh. Posebno mi je omeniti slavnega slovenskega pisatelja Jož. Str itar-ja in slovenskega državnega poslanca g. d r. F e r j a n č i č a. Nepričakovano mnogobrojno bila so zastopana vsa slovanska akademična društva na Dunaji tako da je bila prostorna dvorana popolnoma napolnjena.
Po pozdravu predsednikovem in po odpeti prvi točki vspored« nastopi slavnostni govornik, č. g. dr. Mat. Murko. V jedrnatem govoru slika nam slavo Prešernovo pri vseh narodih slovanskih, pov-darja posebno njegovo brezmejno domoljubje ter naglašuje, da še mi Slovenci svojega prvega pesnika premalo poznamo in vsied tega tudi premalo častimo. Pred vsem pa izraža željo, da bi se vendar enkrat že priredila primerna izdaja divnih poezij najvećega našega pesnika, in da b1 se o priliki stoletnice njegove odkril v duševnem središču VBeh Slovencev, v beli Ljubljani, spomenik tega duševnega velikana. Petje so oskrbeli Slovenijani in udje Slovanskega pevskega društva. Vse zbore peli so izborno v občo zadovoljnost; po« sobno se je odlikoval znani kvatet gg. Chiidek, Stiebler, Skrfvanek in U. Freund. Dve točki vsporeda: Aime Maillarta arija Rože iz opere „Puščavnikov zvonček" in Iv. pl. Zajca. „Domovini i ljavi" pela jo sopran-Bolo gospica Bla-ženka K e r u i č e v a, navdušena hči bratskega nam naroda hrvatskega. Draže-stna prikazen, slična gorski Vili, pevala je tako milo in čarobno, da je bilo vse presenečeno. Ploskanju ni bilo ne konca ne kraja. Dodati morala jo Ae več točk^ med temi tudi Flei uai.ovo „L u u a sij e," katero je pevala z globokim čuvstvom; pesem zvirala ji je iz si ca in segala poslušalcem tudi v srce. — Tamburaši izvršili so svojo nalogo povsem izvrstno. Osobito se je odlikoval gospod Bartulič, ki je v zboru »Slogom moro" udarjal brač-solo precizno in elegantno, da uiu jo od vseh strani donela glasna pohvala.
Po končanem koncertu pričela se je celo prosta zabava, tued katero so se slišale različne navdušene napitnice in ki je trajala do dveh popolunoči.
Tudi gmotni uspeh bil je po voljen, tako da se je „Podpornemu društvu za slovensko velikošolce", kateremu jej bil namenjen čisti dohodek, izročilo 50 gld.
Koncčno izrekamo vseui p. n. so-trudnikom najiskrenejšo zahvalo v imenu „Slovenije," ter je prosimo, da tudi zana-prej ohranijo društvu isto naklonjenost, katero so gojili do sedaj!	* * *
Domače vesti.
Odlikovanje Njegovo Veličanstvo podelilo je državnemu nadpravniku tržaškemu, g. Mihaelu Urbančiču naslov in značaj dvornega svetnika.
Za moško podružnico sv. Cirila in Metoda darovala sta Ivan Z a b r i č 40 kr, N e u a s s i 49 kr.
Za „božićnico" nabrala je pri odbo-rovih sejah v „Del. podp. društvu" gospa Schuiidtova : dne 27. nov. 94 kr.; dne 4. dec. gl. 1-78; 11. dec. 1.11. — Ga. Počkaj gl. 1.50, g. Trpin 20 kr., ga. X. 80 kr. g. Ilinko Viličič 2 gl., g. dr. Gustav Ster-ger 2 gl., g. c. kr. kaplan Legat iz Lipice 2 gl., g. prof. Spinčič 3 gl., g. Luka Se-
režin 2 gl., g. Karabaič 2 gl., ga. Ferfila 50 iivč., ga. Ana Martelanc 50 nč., gčna. Amalija Martelanc : 3 predpasnike, 2 para zapestnic, 1 volneno ruto, 1 srajco, 1 ki-telco in 1 dekliško obleko ; ga. Pekič : 8 parov volnenih nadnogovic, 2 kapici in 1 (trikot) jopico; ga. Ljudmila ValenČic: 12 robcev, 3 majice, 3 pare nogovic 3 ki-telce z životom. 6 parov zapestnic in 6 parov rokovic ; ga. Vekoslava Valenčič : 2 majici, 6 volnenih rut, H parov zapestnic in 2 para nogovio; gčna. Bogomila Valenčič : 1 majico, 1 par nogovic, 1 par zapestnic in 1 ruto; ga. Marija Milavc: 1 srajco, 1 kitelco, 1 ruto in 1 par zapestnic.
Dar. Gospod Fran Kalister daroval je dijaški kuhinji 40 gld. Blagemu dobrotniku bodi izrečena tem potem prisrčna zahvala.
Program božićnice otroškega vrta v Rojanu dne 23. t. m. jo sledeči: 1. Molitev. 2. Nagovor predsednika. 3. Božična (pesem) 4. S.roraak, deklamacija G. Pipan. 5. Solnce vse oživlja (pesem). 6. Kam in kje (dvogovor) Košir in Zega. 7. Vse mine (pesem). 8. Veseli pastir (deklamacija) J. Ger-inauis 9. Zvonikarjeva (pesem) 10. Betlehemski otrokomor (deklamacija) Milka Čo-kelj 11. Popotnik (petje) 12. Zahvala otro-čičev 13. Cesarska (pesem) 14. Govor g. vrtnarice 15. Razdelitev daril. — Začenja se točno ob 5 uri popoludne.
Plesni venček plesnega odseka „Del. podpornega društva" obeta — kakor po-izvemo — biti krasen.
Društvo „Danica" na Kontovelju priredi svojo prvo veselico dne 18. janu-varja p. 1. Program priohei se svoječasno.
To pa je že res nesramno. Nedavno je g. Nabergoj sam pri javnem shodu ožigosal nesramno taktiko nasprotnikov naših, obrnjeno proti temu poslancu. In zopec so si izmislili najnesramnojšo laž, da trosijo nezaupanje mej našim ljudstvom do odličnega našega zastopnika. Trosijo namreč. uprav sedaj, ko se nabirajo podpisi na peticijo v zadevi novo užit-ninske linije, vest, da jo Nabergoj s p o r a z u m 1 j o n (v slabem smislu namreč) z vodjo tržaškega užitni n-skega urada, g. Appolonio in da torej rečonemu poslancu ničesar ni zaupati. Nismo sicer pooblaščeni od imenovanega gospoda, da zavrnemo drzno to laž, ali ožigosati jo moramo javno, da svet izve, kake moralne propalice so naši nasprotniki, neplašeče se najnesramnejšt-ga obrekovanja in najostudnejse laži. Sram jih bodi!
Član „Slovanskega pevskega društva"
nam piše: „Slovansko pevsko društvo v Trstu" začelo jo svoje delovanje že pred nekaj časa; pevcev in pevkinj videti je pri vajah prav lepo število. Pri zadnji vaji bilo je 21 učenk ; to je lepo za Vas, gospodične pevkinjo ! Le tako naprej in nabirajte še drugih, da bode društvo lepo se razvijalo ! Ne morem si kaj, da no bi to slavno direkcijo omenjega društvu opomnil na neko prav važno stvar. Med pevkaitii je izbornih glasov, sme se reči. Vsakdo pa ve, da ono potrebu jejo šole : teorije manjka. Ono bi rado se vežbalp po notah, ali žalibog do zdaj še ni bilo takega učenja. Ako društvo v kratkem tegu ne stori, imelo bodo to slabe posledice : pevkinje bodo izostajale, ker starih pesni naveličane, kakor n. pr. sedanje „Domovini", želelo bi kaj novega. Neobhodna potreba pa je teorija, kar se je gospodi-činain tudi pred vsem obljubljalo. Največji del učenk razgovarja so v pevski sobi med seboj laški. Ali gospice, kam pridemo? Zadnjič govorilo se je povsem tuji jezik. Tu pa se da pomoči. Učitelj naj blagohotno gleda na to, da se vsak komad posebej popolnoma razume ter v ta nameti raztolmači pomen nerazumljivih besedi, ker so nekatero hčere slovenskih starišev, ki še slovenski ne razumejo. Roditelji pri-peljejo jih med Slovence, da se slovenskega jezika nauče, kar sojje v domači hiši zamudilo.
Dvoiakovo delo „Trio v F mol,
opm 65, za gosli, violončel in klavir, — bode se igralo v petek, 19. decembra v Trstu v lleller-jevem kvartetu s sodelovanjem gospe Lucile Podgornikove. — Ta umotvor Dvorakov spada med dozorela in najboljša, pa tudi najteiavniia dela. Kakor znano, je Anton Dvorak najimenit-niši skladatelj, Čeh po rodu; njegove skladbe so č e š k o - n a r o d n e, spominjajo na kotoliško mistiko iu romantiko, kljubu njih modernemu značaju. Vse te lastnosti kaže tudi ta Trio, ki ga bodo izvrševali g. Heller na gosli, g. Piacezzi na violončel in gospa Lucila Podgornikova na glasovir. — Hellerjev kvartet «i je pridobil ime ne same v Trstu, ampak tudi mnogo daljo v glasbenem in glasbo ljubečem svetu. Ta kvartet si je izbral za svoje izvrševanje dvorano Schillervereinovo no nima kot tak s tem društvom nikake zvezo. Tudi izbira kapelnik Ileller glasbena dela za svoj kvartet jedino po glasbeni vrednosti, kakor je razvidno iz tega, da mnogokrat navršča tudi dela slovanskih skladateljev, Na drugih krajih v Trstu bi bilo težko slišati kako delo Dvoiakovo; ta navedeni Trio se pa v Trstu še slišal ni. Zato opozarjamo slovanske rodoljube na priliko, ki se jim ponuja v petek, ako hočejo slišati znamenito skladbo Dvorakovo.
Za državne uradnike v Trstu. V seji
državnega zbora od minolega petka inter-peliral je tržaški poslanec Burgstaller in drugovi ministerskega predsednika, kaj namerava vlada storiti po odpravi proste luke za državno uradnike v Trstu, da ugodi njih prošnjam za povišanje doklade za stanarino. Državni uradniki v Trstu so namreč uložili že več prošenj, da se jim stanarina odmeri po načinu, običajnem za Dunaj. Interpelacijo je podpisal tudi naš odlični drž. poslanec g. Nabergoj, ki sije: vsikdar potezal za blagor uradnikov.
Gospodarstvo na magistratu. Že dvakrat se je razpisala javna dražba za oddajo dela nove vojašnice za c. kr. brambovce v Rocolu, sli nobenkratse nikdo ni oglasil. Klicna cena je 98.000 gld. v istini se je pa za novo vojašnico dovolilo 99.000 gld. Sedaj bode magistrat prisiljen oddati delo posebnim podjetnikom pod svojim nadzorstvom. To pa so dela le na videz. Razpiše se dražba sauio pro forma, kajti njeni pogoji so nemogoči. Na to pa, ako se nikdo pri dražbi ne oglasi, odda se delo kakemu ljubljencu. Tudi se zidanjem kasarne je taka. Ako so prekorači prora-čunjeno svoto, pa najdo ta višek varno zavetišče v rubriki „izvenredni troški". Vsa stavba nove brambovske vojašnice z dobavo vode bode stala nič manj nego 200.000 gld. v tem, ko bi se bila lehko lepša in orimernejša vojašnica na zemljišču Vidica pri sv. Ivanu sezidala za 140.000 gold. Vzrok takemu postopanju nam je jasen, ako povomo, da je bil dražji prostor, katerega se je kupilo, d' Angelijeva lastnina. Sapienti palica.
Iz spodnje okolice se nam piše : Govori so uiuogo sedaj o peticiji, katero se odpošlje to dni na Dunaj v zadevi užit-niriske linije, ki ima nastati z odpravo proste luke in o deputaciji okoliČanskih veljakov, katera se pokloni Njeg. Veličanstvu. Ta korak, provzročen v prvi vrsti po političnem društvu „Edinost" je brez dvojbe velike važnosti. Ali to jo spoznal v prvi vrsti poznani Mauroner. Imenovani hotel je uporabiti to priliko, da si z svo-jimi privrženci gladi pot z« prihodnje dr-žavnozborske volitve. Zvedši o peticiji okoličanov zverižila je dotična garda v naglici svojo lastno peticijo — seveda v italijanskem jeziku, in podpisovala po svojih privržencih, večinoma nezavednih okoliča nih. Naj bodo zagotovljen gospod Pold«» Mauroner, da ga to njegovo delo no spravi na sedež državnega poslanca. — Glede peticije okoličanov pa nam je še to-le omenjati : Mauroner, stric imenovanega Poldeta in predsednik „cikorije" s« je izrazil proti nekemu gospodu, da jo nnša peticija in odposlanje deputacijo do
Njeg. Veličanstva hvalovredna ideja in edina pot, po kateri se utegne kaj doseči. Potemtakem — rekel je Poldijev stric —• ostalo bode tudi moje posestvo v okolici izven dotične linije. — To naj bi si dobro vcepili v svoje glavo privrženci toliko jim priljubljenega Poldeta, kateri imajo svoj glavni tabor v II. okraju. Peticija pa, in odposlatev deputacije okoliČanskih veljakov na Dunaj, je v prvi vrsti delo velezasluž-nega našega državnega poslanca Ivana N a b e r g o j a, kateri — kakor vedno — trudil se je tudi v tem obziru uprav očetovski v gmotni prospeh okoličanov.
Iz Vremske doline se nam pišu ! Dne 11. novembra t. I. sešla se je po nalogu c. k. okrajnega glavarstva v Postojini na lici mesta pri Gorenjih V r e m a h posebna komisija radi pridobavo vode za inesto tržaško po kanalu, ki bi meril po dolgosti 40050 metrov. Pri komisiji sti bili zastopani c. k. okrajni glavarstvi v Postojini in Sežani iu so se je vdeležili nekateri gospodje tržaški, mej njimi večni tržaški inženir dr. Bo ara. Došlo je tudi obilo občinstva; nekateri vabljeni, drugi iz radovednosti. Bili smo v re-nici radovedni. Jaz opazujem vodo Reko že celih fil> let. Cestokrat sem v teku svojega življenja na ročenem mestu (na levem bregu Reko) videl jamo, v katero se je ob poletnem času vsa voda stekala ; doli 800 metrov nižjo jo pa voda zasula eelo jamo; v tretjo-jamo se je zoget voda stekala. Pripetilo so jo čestokrat, da je Janefc Dekleva dosel od svojega mlina do omenjenega mesta po suhi strugi, kakor bi Še4 po beli cesti. 1000 metrov nižje ob desnem bregu reko (zn cerkvijo Matere božjo) so pa zopet jame, katere vodo požirajo. Iz tega je razvidno, da, ako bi so tudi od gorenjih Vrem napravil kanal in potem od Skocijanu v Trst — ne bi ob suhem poletnem časti niti kapljice vode po njem teklo. Ako bi se pa rečeni inženir hotel izogniti omenjenih jam, bi to stalb ogromno svoto. In tudi zmote bi nastale, ker voda Reka meji kranjsko in primorsko deželo. Nadejamo so torej, da slavna vlada tega nikdar ne dovoli. Po našem menenji bi tržažki gospodje dosti pametnejši storili, ako bi vse to drage novce, katere trosijo za lake b r e z p o t r e b u o komisije, rajši porabili v pokritje bolnišničnih stroškov za onemogle ptujee. Dežela pošilja delavne moči v mesto, ko se pa tam obrabijo in jim opešajo moči, se pa potikajo po bolnišnicah. Na Čeguve stroške? Kdo ne ve?! Hksokutor pa neprestano trka na naša vrata.
Vdeležouec rečene komisije. Sodnijskim uradnikom dovolilo jo pravosodno ministerstvo, da smejo v notranji službi rabiti bluzo namesto popolno uradniško uniforme.
Za VI. župno crkev nabralo se je do sedaj gld. 19.248*27. Nadaljne prispevke vsprejemajo stavbeni odbor, škofjjska pisarna in gospodje župniki celo škofije.
Razpisano je mesto zdravnika v Piranu do 31. t. m.
Domači zdravnik za uboge. Iločeto so
zavarovati prod zimo, poslušajte moj svet:
1.	Prva skrb otrokoui, da ne zamrage in ue /.bole: gorke noge, gorki trebuh, gorki hrbet.	.
2.	Zdrava in močna hrana v jutro. Mesto kavne vodice kuhajte matere svojim otrokom močnik na vodi ali na uiloku.
3.	Kedor je bolan na reuuiatizmih naj se omaže z toplim oljeiu iu dobro zavije; olje velja tudi za ono, ki so bolni na grlu : skušnja dokazuje.
4.	Da boste imeli gorke noge, umivajte »o v gorki vodi — posebno otroci^ a treba se jo varovati prehlada — precej naj se posuše.
5.	Ubogi stariši, ki imajo strgane otroke, naj jim pod obleko zašije jo karto šrraco ali sploh karto, ta zelo greje. Tudi nogo ovij ž njo. Skušnja dokazuje.
0. Prihodnjič vam naznanim, kako je „nekdo" na srčni vodenici ozdravel in še marsikaj druzega.	Stric Miha.
t
Trst in odprava proste luke. Zanimanje 7a naše mestu je sedaj, ko ae mu bliža osodepolen čas odprave svobodnega pristanišča, veliko. Izvestno bodo tedaj tržsška trgovina dobila začetkom dober udarec. Pričakovati je, da tedaj preneha mnogo trgovskih hiš in brez dvojbe bode mnogo tujcev zapustilo naše mesto iskajoč si drugje dohodkov. Ves promet z blagom se bode osredotočil v javnih skladiščih v novi luki. radi česar sedanja skladišča po mestu zgube deloma svojo veljavo ter se bodo izpraznila. Poleg tega nameruje vlada uvesti s prihodnjem letom v Trstu tudi užitninski davek po načinu druzih zaprtih mest. Meščani si tedaj dobrega ne morejo upati. Z druge strani si pa vlada prizadeva kolikor moči zmanjšati učinke novih uredeb uamestivši davek, osobito z novimi industrijami. Uprav zategadelj je predložila državnemu zboru načrt zakona 7 korist obrtniji tržaški. Hoče namreč v Trstu in okolici omogočiti ustanovitev tovarn in obrtnijskih podjetij ter s tem nekako od-škodovati Trst za prizadeto rano. Namen novega zakona je oprostiti pristojbin in davka nova tržaška obrtniška podjetja, za izdelke nenavadne v druzih deželah. Kakor poročajo z Dunaja, sklenila je družba tržaških kapitalistov in banke Union ustanoviti v tržaški okolici čistilnico petroleja po vzgledu ono v Roki, s kojo bi uova mogla tekmovati. Nam se zdi, da niti v Trstu niti v okolici niso ugodna tla za razvoj industrije in da bode ista le slabo vspevala. In tudi če bi vspevala, ne bilo bi to na korist okoličanov, ampak le ožjemu krogu dotičnih bogatašev.
Prometni dohodki avstro-ogerskega Lloyda znašali so v mesecu oktobru 766.68. gld. in so parniki prepluli 144.916 uiilj. V istem mesecu pretočenega leta so znašali dohodki 832.965 flgld. Prometni dohodki od 1. januvarja do konec oktobra znašali so 6,574.765 gld. proti dohodkom iste dobe lanskega leta z 6,673.341 gld. Dohodki so torej v tej dobi za 98.576 gld. manjši, nego lani.
Mraz pokazal je zadnje dni vso svojo vrlino; temperatura je bila jako nizka: po dnevu 2° pod ničlo in po noči celo 5° C., pri tom je pa burja vrlo pometala ter brila okolu ušes. Osobito močna je bila v nedeljo ; ves dan ja imelo mesto nekak neprijeten izgled, popoludne je pa bilo skoraj mrtvo, kajti malo njih se je upalo na ulico. Dobro obiskovane so bile le kavarne, gostiln« in gledišča. Imovitejši se v gorkem vesele, v tem ko na stotine reveže v mraza drhti' lačnih v razmrazenih lokalih.
Poskus samomora. Obeseti se je ho-v svojem stanovanji zidar Anton Lav-renči č iz Rojana, Izvršiti pa ni utegnil svoje namere, ker so ljudje blizo prišli in ga rešili iz neprijetne situacije. Ker se pa sluti, da je na umu bolan, odveli so ga v bolnico. — O tem dogodku poročajo italijanski listi naslednjo: Za rojanskimi oboki ima svojo žganjarijo nek postojnski rojak. Minoli petek nahajal se je v tej žganjariji nek 32 letni Laurenčič A., zidar, ter tu ves dan pil žgane pijače. Omeniti nam je. da je rečeni zidar grbast. Ko se ga je do dobrega navlekel, zaspal je na klopi. Žgan jar pa namazal ga je po obrazu z sajami neke ponvi ter ga spremenil v zamorca. Kadar se je pijana reva zavedel, jel je divjati, a žganjar, da ga umiri, po-sljal ga je v bližnjo šolo (ne vemo za gotovo, katero) kjer se je uprav pelo. Pijanec v istini gre, ali šolarji so ga izpokali. Na to je pijanec letel domov ter se hotel obesiti za strop, aii vrv se je vtrgala in telebnil je po tleh. Slednjič morali so ga odvesti v bolnico, kajti polotila se ga jo strastna bolezen „delirium tremens". — Omenjeni prodajalec žganja je strasten nasprotnik naš.
Nečloveška mati. Mestni policiji se je posrečilo zopet priti na sled neki materi Josipini Kovašček por. V e n t u r i n i, ki je brezsrčno mučila trinajstletnega dečka.
Lastnik pol. družt^o „S^inost".
sad svojega telesa, kojega je imela z nekim medicincem. Pripoveduje se, da ga je tolkla po rokah z razbeljenim železom; ubozega dečka so sprejeli v mestno sirotišnico, proti brezsrčni materi bode pa sodnija storila daljne korake.
„Slovanstvo ve svych zpevech*. Došla sta nam 52. in 53. zvezek te krasne zbirke. V njih je 34 črnogorskih pesmij. Priporočamo toplo izborno to delo gosp. Kube v obilo naročevanje. Vsak zvezek stane samo 40 kr.
„Vrtca" 12. številka ima naslednjo vseliino: Sinica činžara. — Dve žrtvi. — Pankracij. — Zimska pripovedka. — Muho.
—	Le moli, o dete, le moli! — Na sveti večer. — O Vojteški in Jurijčku. — Pravljice o morji. — Vas — Listje in cvetje.
—	Vabilo k naročbi. — Ob bližajočem se koncem leta ne moremo si kaj, da ne bi tega izborno uredovanega — osobito jezik je uzoren, — mladini naši namenjenega lista našim rodoljubom toplo priporočali. Ker se z mnogih strani izraža želja, da bi se ponatisnili prvi „Vrtčcvi" letniki, izjav-1 javlja vredništvo, da rado vstreže tej želji, ako mu bi bilo zagotovljeno, da razpeča toliko iztisov, da bi se mogli poplačati tiskarski in drugi troški. Zato prosi uredništvo, da vsakdo, ki bi želel rečere nove izdaje, pri naročevanji za prihodnje leto pristavi besede: „Naročim 1. iztis, Vrtca 187 1. I., kadar izid e,*
Duuajska bore
9. decembra. Enotni dri. dolg v bankovcih — — „	v srebru — — —
Zlat* renta— — — — — — — — ' 5*/o avstrijska renta — — — — —
Delnice narodne banke---•— —
Kreditne delnioe — — — —--
London 10 lir sterlin--— — —
j Francoski napoleondori — — — — ' C. kr. cekini —— — — — — — i Nemške marke — — — — — — —
gld. 89.20 „ 89.20
„ 101.02 n 960.-„ 301 01 „ 114.60 - 9 09 „ 5.45 » 56.45
ki ittitt Mi M llill MlilMl<iii!l-:;iyii
!! Pozor!!
Naznanjam slavnemu občinstvu, da prodajam na trgu Ponte ROSSO štev. 3.:
Mleko iz S t Petra
na Krasu,	2—6
ki je vsaki dan sveže mol/eno in se dovaža v Trst po dvakrat na dan.
Liter mleka |stane 12 kr., smetana ali posnetek pa 80 kr. liter. Surovo maslo i gld 20 kr.
Fran fieriina.
Poiilja blago doVro ipravljeno in pcitnine prosto!
Teodor Slabanja
srebru r v Gorici, ulica Morclli št. 17.
priporoča se vljudno pri visoko Častiti duhovščini v napravo cerkvenih posod in orodja najnovejšo oblike, kot: monstranc, kellhov itd. itd. po najnižji ceni.
Staro reči popravi, ter jih v ognji pozlati in posrebri. Na blagovoljno vprašanje radovoljno odgovarja.	47 — 5ft
Pciilja blago dobro spravljeno in poitaine proito
firlena bol kaislj, hreputavica. promuklost, nazeb zadavica, rora. zapala ustljuh itd.
mogu se u kratko vTieme iseliečiti rabljen jem
NADARENIH
7-30
Javnu zalivala
Zavarovan eem bil za svoja poslopja pri zavarovalne) družbi „R i u n i o n e Adiatica d i S i c u r t d" v Trstu za 10 let.
Nastopil je drugi letni rok plačila 22. oktobra t. 1. za leta 1890/1891.
Dne 20. p. m. so mi gospodarska poslopja, koja so bila /a svoto 6 0 0 f o r. zavarovana, pogorela in sicer broz da ti bil omenjeni zapndeni rok vplačal; zatorej uesem nobenega upanja imel, da bom katerokoli odškodovanje zato škodo dobil.
NensdoiDa me je danes omenjena^ obče slavnoznana družba po svojem glavnem zastopniku gosp. Perdan Ivanu v Ljubljani, skozi gosp. Zelen Josipa iz Senožeč, koji mi je zavarovanje posredoval, za celo zavarovano svoto 6 0 0 f o r. izplačati blagovolila.
Ni mi mogoče najditi besed za to, da se zginjenim srcem dostojno zahvaljujeta v prvej vrsti veleslavnemu ravna-teljstu omenjene družbi v Trstu, in vsitu onim p. n. gg. koji so tni do te izvanredne, nepričakovane dobrot« pripomogli. Bog po-vrni stoterikrat!
V Gorenjeh Vremah 13. dec. 1890.
Josip Cerkvenlk s. r.
Reoiici na ljubo, »o pridruži tej zalivali: Obč županstvo Gorenje Vreino (S. L )	rine 13. grudna 1890.
Župan: Janez Cerkvenik h. r Resnico tega potrjuje in se zahvaljuje za to dobroto.
Župnijski urad Vreme (S. L.)	dnć 14. dec. 1890
Župnik : Janez Škerjanec s. r.
Prašek za prsi.
(Ne kašlj aj).
i Najbolje sredstvo proti kašlju, bripavosti, hripi, nahodu in družim kataralističoim afekcijam. — Ena škatljica z navodilom stane 30 kr.	1- 10
mine p™00"' akw 8,5
CiUUUUUI pomaže z ,Algofonom'.
Stekleničica stane 20 nvč. Dobi se samo v odlikovani lekarni PraxtiMrerjovi „Ai dueMori", „Piazza grande" v Trstu. Zvunanju naročila izvr&ujejo ho z obrutom poŠte.
Prendinijevih sladkišah
(PASTIGLIE PRENDINI) što Jih gotovi Prendini, lučbar i Ijekarnar u Trstu
Veoma pomažu učiteljem, propovjednikom itd Prebdj^nih kasljnć nočih, navadne jutranje hreputuvice i grlenili znpalah nestaje kao za čudo uzimanjem ovih »ladkiftah.
Opazka. Valja se paziti od varalicah. koji je ponačiiijaju. Zato treba uvjek znhtjevati 1'ren-I dinijeve sladkiSe (Pastiglie Prendini) te glodati, d.i bude na omotu kutijice (Akntule) moj podpis, i Svaki komad tih sladkisah ima ntianuto na jednoj j Strani „Pastiglie", na drugoj „Prendini".
Ciena 30 nfc. kutijici zajedno sa naputkom.
Prodaju se u Prendlnijevo] ljekarni u Trstu
! iFarmaroia Prendini in Trieste) i u glnvnijih ljokarnali svieta.	40 — 43
Semenj v Bazovici.
Dne 20. t. m. bode v Bazovici navadni semenj /a Sivino in raznovrstno kramarsko biago. Prebivalce tržaške okolice, Cioriške, Istre in Kranjske opeftarja se posebno na ta semenj. Za prodajo živine je ta semenj izredno ugoden, ker je mestna klavnica pri rokah. Gg. kramarji najdejo gotovo obilo kupovalcev.
Časi nam je preporučiti p. n. občinstvu Trsta i okolice, Primorja i ostalih hrvat-sko-siovenskih gradovah i mjestah, sa so-lidnosti i jeftinoće poznatu, te obilnimi modernimi pismeni strojevi providjenu.
JEDINU SLAVENSKU
TISKARU
U TRSTU
Ista prima i obavlja svaku naručim bilo koje vr*ti knjigotiskarslioga posla te proporuča se osobito za ove vrsti tiskan ic kao n. pr.:
za župne urede, okružnice, račune, list. artlju i zavitke s napisom, preporuene karte, posjetnice, zaručne i vjenčane objave, pozive, razporede, ulaznice, oglasi, pravila, izvješče, zaključne račune, ročiitnike, punomoći, cienike, jestvenike, svako-vrstne »križaljke, izpovjedne cedulje, knjige itd.
Uvjerava so p. n. občinstvo, da če nam biti osobita briga, p. n. naručitelje u svakom pogledu zadovoljiti koli brzom i točnom podvorbom, toli jeftinom členom i ukusnom izradbom.
Drži u zalihi (skUdiSću) sve potrebno tiskanice i knjige za crkvena urede.
Onda ima na prodaj sliodeue knjige : Kmetijsko berilo za nadaljevalne tečaje ljudskih šol in gospodarjev v pouk ciena prije &0 nvč.
sada 410 tvrdo vezana......n. SO
Sodnijski obrazci nastavil B. Trnovec . . n. IO
Vilitn Tel, prevod Cegnera......n. 40
Ljudmila prevod J Lubann.....n. SO
Filip prevod Ktižnann.......n. YO
Antigona prevod Križmana......n. tO
Pjesma o zvonu proveo A. K. Istranin . n. SO Iatra pjesma	„ A. K- „ . . n, fO
Ove mu knjige jako prikladne za darove o
Sraznicih zato ih al. občinstvu preporučamo. Lod naručivanja tiskanica i drugog, molimo naznačiti točno naručbu i dotični naslov (adresu) naručitelja.
Za obilnu naručbu preporuča se
Tiskara Dolenc
Via Carintia br. 28 u Trstu.
J. PSERHOFER's
Apotheke zum „goldenen Reichsapfel" I. Singerstrasse IV. 15 — WIEN.
i^l'Wv«ictilno lrr*n<rliir«n nekdaj imenovane univerzalne krogljlce, poznate kot do-iVIlt lOUlliU Ki o J 5 mače sredstvo proti zabasanju.
Jedna škatljica z lo krogljicami stane 21 kr., jeden zavitek geatili tikati j ic 1 gld. 5 kr., pri nufrniikovaui poSiljatvi po povzetju 1 gld, 10 kr.
Ako se denar naprej posije, ni troba plačati porto, in slane : 1 zavitek krogljic 1 gld 25 kr , 2 zavitka 2 gld. 30 kr., 3 zavitki 3 gld. 35 kr.; 4 zavitki 4 gld. 40 kr., 5 zavitkov 5 gld. 1>0 kr.. 10 zavitkov 9 gld. 20 kr. (Munj, kot jeden zavitek so iie pošilja).
Prosimo, da se i/rečno zahteva
„J. Pserhoferjeve kričistilne krogljice"
in paziti jo, da ima pokrov vsake škatljice isti podpis J. Pserliofer v rdečih pismenih, katerega je videti na nuvodilu zu porabo.
Balzam za ozebline j. ^serlioferja 1 posodca 40 kr., prosto poStnine (55 kr, Trpotčev sok, I steklenica 50 kr.
Amerikansko mazilo za trganje i posodica i gid. 20 kr.
Prah proti potenju nog, Skatljica 50 kr.. poštnine prosto 75 kr. Balzam za golti ineC, 1 steklenica 40 kr., poStnine prosto 05 kr. Zivljenska esenca (Pražko kapljico) Stekleničica 22 kr Angležki čudežni balzam, steklenica 50 kr. Pljakerski prašek, I Skatljica 35 kr., poštnine prosto 00 kr. Tanokininska pomada j. Paerhoferja, pospoSujo rast las, fikatljica 2 gld.
Univerzalni plaster prof. Steudela, posodica 50 kr.. poStnine prosto 75 kr.
TTlliVPl*Y<lln<l /Aetilna o/J A. VV. Uullricha, izvrstno doiuare sredstvo proti l ' lin L/I /Jtllliti t Ihll 1 Ud htn posledicam slabe prebave, I zavitek i gld.
Hazven imenovanih izdelkov dobivajo se So drugo ftirmaceutične specijalitete, ki so bile po
vsih avstrijskih časopisih oznanjene.	12— Vi
Razpošiljanja po pošti vrše se točno, a treba je denar poprej dbposlatl; /večja naročila tuai po poštnem povzetju.
ftflgr Pri dopešiljatvi denarja po poštnej nakaznici, stane porto dosti manj kakor po povzetju.	9 — 12
Izdajatelj in odgovorni urednik Maks CotiČ-
Tinkarna Dolenc v Trutu