-I/o
■o
im
■in
-c-»
iE-
Gozdarji spet na
terenu str. 2-3
pes r,doisti d™ni BADIO CELJE
90,6 95,1 95,9 100,3
OVI TEDNI
VSAK CETRTEI
Zaupate nam že 68 let
Mm Mto
Št. 55 / Leto 68 / Celje, 19. december 2013 / Cena 2,50 EUR
Vabljivo praznično dogajanje
V krajih na Celjskem so zaživeli sejmi, vrstijo se različne praznično obarvane prireditve, marsikdo se pripravlja na božič z izdelavo jaslic in razmišlja o okra- celje sitvi smrečice. Čeprav časi niso najbolj prijazni, je prav, da imajo vsaj otroci svoje veselje, kot jim ga te dni ponuja Pravljična dežela. str. 35, 38-39
r>n;©Mfi
WMMDtMID&JüV® ®
(PtDSM^MDtM

NASA TEMA
Za manj kruha v smetnjakih
str. 16-17
Bi se odžejali s Savinjo?
str. 37
PREBOLD
AKCIJA
JUUf	
i	tus
Nepremičnine: je odločila vizija ali
politika? str. 6
Visoki računi za
hidrante str. 8
David bo blestel v
temno modri obleki str. 44
...................mjV'".m
KUPON POPUST TAKOJ
15%
za nakup
PETEK, 20. 12., in SOBOTA, 21. 12. 2013
V TRGOVINAH IN FRANŠIZAH TUŠ
Kupon je unovčljiv za enkratni nakup in velja 20. 12. in 21. 12. 2013 v trgovinah in franšizah Tuš. Popust velja za nakup, vendar ne velja na akcijske izdelke, izdelke iz akcijskih katalogov, izdelke v Tuš klub akcijah, izdelke iz akcije D*NAR, na plačilo položnic, na tobačne izdelke, vrednostne kartice, darilne bone ali kartice, časopise in revije, povratno embalažo, plinske jeklenke, odloženo plačilo in za pravne osebe. Velja za količine, običajne za gospodinjstva. Istočasno se lahko izkoristi le en popust za nakup. Popusti se ne seštevajo. Ne velja v Ekstra Tuš Ptuj. Hkratno pridobivanje D*NARja na nakup in koriščenje takojšnega popusta na nakup ni mogoče.

Engrotuš d.d., Cesta v Trnovlje 10 a, 3000 Celje
Foto: SHERPA
090003 204596
2090003204596
2
AKTUALNO
UVODNIK
TATJANA CVIRN
Oprostite, ne razumem
Ne mine dan, da ne bi prebrala povabila na kakšno od dobrodelnih prireditev. Ravno v nedeljo sem se udeležila ene in polna dvorana je bila dokaz, da še vedno radi pomagamo, če lahko. Pomembno je zagotovo tudi to, če vemo, komu bo zbran denar namenjen. Tako pravijo tudi gasilci v Šoštanju, ki so s koncertom in prispevki zbrali kar 28 tisočakov za pomoč trem bolnim otrokom. Znesek, ki je skoraj neverjeten za takšen majhen kraj. Veliko jih je darovalo prav zato, ker je bila organizacija v rokah gasilcev, na katere se lahko zanesejo, da bodo denar dobili res tisti, ki ga potrebujejo.
Lepo je, da znajo ljudje stopiti skupaj in olajšati težave tistim, ki se znajdejo v stiski. Tega se učijo tudi v šolah in prav primer Gimnazije Celje - Center, o katerem pišemo tokrat, kaže, da niti mladi niso nedovzetni za težave okoli sebe. Vse več je odraslih, ki najdejo novo vsebino življenja v tem, da se razdajajo za druge ljudi in tudi živali. Nekaj je tudi takšnih, ki si v decembrskih akcijah malo olajšajo slabo vest in prispevajo drobtinice z bogate mize.
Toda vprašanje, ki se ob tem nehotene zastavlja, je, kako dolgo bomo tisti, ki nekaj imamo, še lahko pomagali onim drugim, ki nimajo. Teh je namreč vsako leto več. Vsi skupaj, razen nekaj izjem, postajamo vse bolj siromašni. Se spominjate, da bi pred leti zbirali denar za prehrano otrok v šolah, da bi v trgovskih središčih postavljali vozičke za darove v obliki hrane, da bi sploh imeli različne lions in rotary klube? Naenkrat so vzniknili kot gobe po dežju in vse leto jim ne zmanjka kandidatov, ki se nanje obračajo po pomoč. Da ne omenjam raznih društev in organizacij, ki se lotevajo dobrodelnosti, eni zato, ker so presodili, da je tudi to njihova vloga, drugi morda iz kakšnih manj visokih, bolj preračunljivih vzgibov...
Država pa »škrtari« pri vsakem evru, ki ga mora nameniti tistim z najmanj prihodki. Enkrat vzame pri štipendijah, drugič pri otroških, tretjič pri varstvenih dodatkih. Če ostaneš brez službe, se moraš znajti, kakor veš in znaš. Vmes dvignejo še davke, podražijo vsa osnovne dobrine in pričakujejo, da v povprečju še vedno vsi dobro živijo. Nič čudnega, da se revni obračajo po pomoč na vse mogoče organizacije. In sreča, da jim lahko pomagajo vsaj za nekaj časa! Potuha za državo? Zagotovo! Dokler najhujše stiske blažijo dobrodelne organizacije in klubi, se uradne ustanove lahko izgovarjajo, da imajo zvezane roke pri hitrejšem in učinkovitejšem reševanju problemov, povezanih z revščino. Kaj bo, ko jim bomo na vata potrkali vsi mi, ki zdaj še lahko gremo na dobrodelno prireditev in pomagamo?
In če mislite, da je vsaj na podeželju lepo in idilično, se motite. Minule dni so namreč jezni lastniki gozdov zaman klicali gozdarje, da bi jim odkazali drevesa za posek in izdali prevoznice, a ti niso mogli na teren, ker je zmanjkalo denarja za bencin in celo za barvo, s katero označujejo drevesa. Mnogi dvomijo, da bo zgolj odstavitev direktorja rešila nakopičene težave našega gozdarstva in lesarstva, kjer je eno bistvenih vprašanj, kdo in kako učinkovito bo v prihodnje upravljal naše gozdove in si pri tem odrezal največji kos pogače. Koncesije za gospodarjenje z gozdovi v državni lasti se bodo iztekle šele leta 2016, bitka pa se očitno že začenja.
Medtem smo državljani končno izvedeli, koliko bomo morali prispevati za zapolnitev bančne luknje. Prav tragično, kako zadovoljni so bili nekateri ob novici, da je luknja globoka »le« 4,8 milijarde evrov. Res vesela vest, sploh če vemo, da bo vsak od nas moral prispevati približno tisoč petsto evrov samo za dokapitalizacijo treh bank. Še sreča, da jih imamo! In če bomo eni kaznovani za nekaj, česar nismo krivi, bodo drugi, ki so vse to zakuhali, spet nagrajeni. Če že ne bodo tako kot nekdanji vodja NLB »pokasirali« milijončka, pa vsaj ne bodo, kot kaže, nikoli odgovarjali za nobeno svojo odločitev. Pa naj razume, kdor more!
Gozdarji v pisarnah namesto na terenu
Najbolj skrbna lastnika gozda s Celjskega sta Stanislav Brglez in Franc Sovič - Težave zasenčile podelitev priznanj
Ob koncu leta je na vseh področjih čas za oceno dela. Podobno je bilo tudi v Zavodu za gozdove Slovenije, ki je tudi letos podelil priznanja najbolj skrbnim lastnikom gozdov v Sloveniji, po enemu iz vsake od 14 območnih enot zavoda. Z našega območja sta priznanje prejela Stanislav Brglez iz OE Celje in Franc Sovič iz Oe Nazarje.
Letošnji izbor najbolj skrb- tev organizirajo od leta 1999. nih lastnikov gozdov je bil že Namen izbora najbolj skrbnih petnajsti po vrsti, saj priredi- lastnikov gozdov in podelitve
priznanj sta promocija dobrega gospodarjenja z zasebnimi gozdovi in priznanje dobremu delu lastnikov gozdov. V Sloveniji je trenutno približno 75 odstotkov skupne površine gozdov v zasebni lasti. Skupno število lastnikov gozdov ocenjujejo na več kot
300 tisoč, s solastniki vred pa na več kot 460 tisoč. Zasebna gozdna posest je v Sloveniji večinoma zelo razdrobljena, kar pomeni, da ima v povprečju en lastnik več parcel, pogosto celo na različnih mestih, kar zelo otežuje dobro delo z gozdom.
Peta istoimenska generacija
Franc Sovič, po domače Krištan, z ženo Marjano poseduje 50 hektarjev veliko domačijo v Ravnah v občini Šoštanj. Že pet generacij zapored se gospodar na kmetiji Krištan imenuje Franc Sovič, kar je že lepa tradicija in zanimivost te kmetije. Z ženo Marjano imata štiri otroke. Na domu živita tudi starša, ki sta še precej pri močeh in pomagata pri delu.
Krištanova delata na 10 hektarjih kmetijskih površin, v najemu pa imata še 13 hektarjev obdelovalnih površin. Površina gozda znaša 40 hektarjev. Zgradba gozda je zelo pestra, v njem prevladujejo mešani
Šoštanjski revirni gozdar Tomaž Gradišnik (levo) in nagrajeni lastnik gozda Franc Sovič
Tudi v pisarni veliko dela
in raznomerni sestoji. Veliko je tudi čistih smrekovih sestojev, kar 10 hektarjev, po drugi strani pa tudi 5 hektarjev čistih bukovij. Večino gozda ima na strmih pobočjih Velunjskega grabna, kjer so odlična rastišča, in okoli Krištanove planine. 47-letni gospodar v povprečju poseka na leto okoli 130 kubičnih metrov drevja, od tega 100 kubičnih metrov iglavcev, ostalo pa so listavci. Redno opravlja predpisana gojitveno negovalna dela.
Delu posekanega lesa doda tudi dodano vrednost. Na domačiji ima manjšo žago, kjer razžaguje predvsem kakovostno bukovi-no. To prodaja mizarskim delavnicam. Kar nekaj tega lesa odkupi brat Martin, ki ima na domačiji tudi svojo mizarsko obrt. Iglavce ponavadi proda kot okrogli les. Za delo v gozdu je ustrezno opremljen. Uporablja traktor z daljinsko vodenim vitlom. Ima opravljen tečaj za varno delo z motorno žago in tečaj za varno delu pri traktorskem spravilu lesa. Kljub obilici dela v gozdu vseeno večino dohodka ustvarijo na kmetiji s proizvodnjo mleka, saj je na domačiji večji hlev s 50 glavami živine.
»Imamo srečo, da sta starša še toliko pri močeh za delo na kmetiji, da si lahko skupaj z otroki in ženo privoščimo letni dopust in si tako odpo-čijemo od dela,« je omenil skrben gospodar in dodal, da so na domačiji Krištan v osamosvojitveni vojni za Slovenijo skrivali orožje za teritorialno obrambo, zato je na hiši tudi obeležje z zahvalo iz tega obdobja.
US, foto: ALEŠ OCVIRK
Kako komentira zadnje dogajanje na področju gozdarske dejavnosti, smo povprašali tudi vodjo krajevne enote GZS Rogaška Slatina, od koder prihaja letošnji najbolj skrben lastnik gozda na Celjskem. Dušan Debenak meni, da je ta gozdarska zgodba napoved večje reorganizacije.
Debenak napoveduje, da se po letu 2016, ko poteče koncesija za gozdove, gotovo obetajo korenite spremembe, kakšne bodo, pa sam ne zna napovedati. Poudarja pa, da so gozdarji ljudje s posebnim poslanstvom, da so veliki entuziasti, ki dobesedno živijo z gozdovih. To med drugim dokazujejo tudi s tem, da se na teren vozijo z lastnimi avtomobili. »Gozdarji v naši krajevni
enoti na primer naredijo po 300 kilometrov na mesec, pri čemer povrnjeni stroški zadostujejo le za 10 ali največ 15 dni, ves ostali denar dajejo iz lastnih žepov,« razlaga Dušan Debenak in dodaja, da se nikoli ne zgodi, da zato ne bi šli v gozd.
Šest slatinskih gozdarjev pa zadnja dva tedna kljub temu ni šlo na teren, saj so takšno navodilo dobili iz republiškega zavoda. Vso delo v gozdovih bodo morali nadoknaditi. Debenak še poudarja, da gozdarjem tudi v pisarnah dela ne manjka in da v preteklih dneh nikakor niso počivali. Med drugim so urejali evidence in pripravljali načrte dela za prihodnje obdobje.
AD
AKTUALNO
3
Ko zmanjka denarja
Podelitev priznanj najboljšim lastnikom gozdov je žal povsem zasenčilo dogajanje v zadnjih dneh. Zavodu za gozdove Slovenije je pri postavki materialni stroški za november in december manjkalo 280 tisoč evrov. Zato je ustavil nujna strokovna dela na terenu, med katera sodita tudi označevanje dreves za posek in izdaja prevoznic. V ponedeljek je svet zavoda sprejel sklep o najemu premostitvenega kredita v višini 300 tisoč evrov, tako da so se v torek gozdarji že lahko vrnili na teren.
Vseeno je približno 400 terenskih gozdarjev skoraj dva tedna sedelo v pisarnah, saj zavod ni imel denarja za
bencin za službena vozila in za nakup rdeče barve, s katero gozdarji lastnikom gozdov označujejo drevje za posek. Kot je povedal vodja nazar-ske enote Toni Breznik, so nezadovoljni lastniki gozdov dnevno klicali in iskali informacije. Nazarski gozdarji, ki so že pred časom nekaj dela opravili kar na svoje stroške, so povsem razumeli jezo lastnikov gozdov, ki niso mogli sekati svojega drevja.
V minulih dneh je bilo namreč več kot idealno vreme za sečnjo, še več pritiskov pa je bilo, ker nekateri lastniki še odpravljajo škodo po ve-trolomu. Lastniki so opozarjali, da so v gozdarski službi porušeni delovni načrti, in dodajali, da je bila zaradi nereda kratena njihova ustavna
pravica do svobodnega razpolaganja z zasebno lastnino. »Povsod okoli že gorijo praznične lučke, kmetje pa še delati nismo mogli,« je bilo mogoče slišati cinične pripombe med lastniki gozdov, ki so se bali, da bodo zaradi zaostalega dela delavni tudi božično-novoletni prazniki. Lastniki gozdov so ministra Židana pozvali, naj čim prej odpravi nered. Problem je zaradi najema kredita vsaj za letos rešen.
Kam bodo krenile prevoznice?
Eden od krivcev za nastali položaj naj bi bile tudi prevoznice, saj so za njihovo financiranje porabili približno 200 tisoč evrov. Tudi zato so lesnim prevoznicam, ki jih
Zaradi vsega dogajanja je vlada na dopisni seji razrešila direktorja Zavoda za gozdove Slovenije Iva Trošta, ki naj bi z odločitvijo o ustavitvi nujnih strokovnih del, ki jih je zavod dolžan opraviti, ravnal nevestno in malomarno. »Zato so nastale motnje pri opravljanju nalog ZGS. Hkrati z dosedanjim delom ni zagotovil delovanja ZGS v okviru sprejetega finančnega načrta. S svojim ravnanjem je marsikateremu lastniku povzročil materialno škodo,« je zapisano v sklepu vlade. Trošt je bil pred prevzemom funkcije vodja Območne enote Celje, še prej pa je kar nekaj let vodil Kozjanski park in tudi Krajevno enoto Rogaška Slatina. Ivo Trošt bo svoje videnje stanja v gozdarstvu podrobneje predstavil v prihodnji številki Novega tednika.
je država uvedla septembra, vsaj v sedanji obliki očitno že šteti dnevi. Ne le da niso dosegle namena, torej večjega nadzora nad prevozom lesa in zajezitve sive ekonomije, temveč so precej dodatnih stroškov povzročile tudi gozdarjem v enotah zavoda za gozdove. Na nepotrebnost prevoznice opozarjajo tudi lastniki gozdov, ki požagan les
sami spravijo do cest, kjer ga kupec odkupi. V teh primerih prevoznica ni potrebna, vseeno pa so jih v območni enoti Nazarje v teh mesecih izdali več kot 6 tisoč.
Na ministrstvu pripravljajo novo spremembo Zakona o gozdovih, s katero naj bi odpravili napake, vendar trenutno še ni znano, za kakšne rešitve se bodo od-
ločili. Verjetno prevoznic ne bodo povsem črtali, odločili naj bi se za drugačno obliko oziroma sistem. Kot krožijo informacije, naj bi bil v prihodnje prevoz lesa urejen po avstrijskem vzoru, kjer se da obrazce kupiti tudi v papirnicah, vendar mora za vsak prevoz lesa obstajati prevozni dokument.
URŠKA SELIŠNIK
Brez sodelovanja ne gre Klic na pomoč
Gozdarji iz celjskega gozdnogospodarskega območja so letos za najbolj skrbnega lastnika gozda izbrali Stanislava Brgleza iz Zgornjega Negonja pri Rogaški Slatini. Njegovi gozdovi so vzorno negovani, izjemno pohvalno pa je tudi njegovo tesno sodelovanje s strokovnimi službami.
Stanislav Brglez je lastnik 20 hektarjev gozdov na južnem pobočju Boča, v njih rastejo predvsem smreka, bukev in hrast. Čeprav je gozd skoraj njegov drugi dom in ob delu v njem resnično uživa, si Brglez nikoli ni mislil, da se bo nekega dne okitil z nazivom najbolj skrbnega lastnika gozda. Seveda mu priznanje ogromno pomeni in je nanj ponosen.
V gozdu vsako dopoldne
Slatinčan je gozdove kupil pred približno dvema desetletjema. Ker je izgubil službo v Ingradu, se je odločil, da si bo našel delo kar doma. Skrb za gozdo-
ve je le ena od dejavnosti, ki mu krajšajo dneve, veliko dela je tudi s 13 jeleni, trenutno ima na kmetiji še dve kravi. V gozdovih Br-glez preživi praktično vsako dopoldne, saj 90 odstotkov dela opravi sam. Ker je delo naporno in zahteva izjemno previdnost, se ves čas tudi izobražuje, pri čemer je vesel, da so izobraževanja na primer o podiranju dreves in spravilu lesa tudi v bližini njegovega doma, na Boču. Največ nevšečnosti, dela in škode mu vsako zimo sicer povzroči snegolom, pozabil pa ne bo niti velikih težav z lubadarji pred približno tremi leti. A na srečo jih je s pravočasnimi in pravilnimi ukrepi uspel iztrebiti.
Slovenski les premalo cenjen
Brglez pri delu v gozdovih sicer ves čas tesno sodeluje tudi s stroko, saj pravi, da so njeno znanje in izkušnje neprecenljivi. »Stroka je vendarle stroka, lastniki sami vsega ne moremo vedeti,« razloži. O zapletih v minulih tednih ne želi podrobneje razpravljati, saj pravi, da je o politiki škoda izgubljati preveč besed. Prida pa, da bi morala slovenska politika bolje poskrbeti za slovenski les in njegovo usodo, tudi širša javnost bi morala po njegovih besedah slovenski les bolj ceniti. Les iz svojih gozdov najbolj skrben lastnik gozda celjskega gozdnogospodarskega območja sicer delno porabi za drva, nekaj ga ostane doma še za druge potrebe, ostalega pa proda.
AD
Foto: JANEZ KONEČNIK
Območna enota Celje Zavoda za gozdove Slovenije gospodari z malo manj kot 76 tisoč hektarji gozdov v 28 revirjih, organizacijsko pa je razdeljena na krajevne enote Celje, Laško, Rogaška Slatina, Žalec in Slovenske Konjice. Zaradi racionalizacije poslovanja je bila že v začetku leta ukinjena Krajevna enota Šentjur in gozdovi s tega območja so zdaj razdeljeni med celjsko in laško. Na terenu dela 27 revirnih gozdarjev, vsega skupaj pa imajo na voljo 8 službenih vozil.
Tako je zadnja leta, ob ustanovitvi pa so se prva leta vsi revirni gozdarji na teren vozili z lastnimi avtomobili. Ker ni dovolj službenih vozil, je to ostala praksa in kot pravi v. d. vodje območne enote Aleksander Ratajc, je težava še v tem, da dobijo revirni gozdarji povrnjene stroške kilometrine le za 200 km, v povprečju pa vsak gozdar po gozdnih cestah prevozi 800 km mesečno. Te razlike in tudi obrabe avtomobilov na včasih res slabih gozdnih cestah jim v službi ne izplačajo.
Torek, 24. december - PREDVEČER BOZICA 17.00*r!KOV TRG TRADICIONALNI BREZPLAČNI BOŽIČNO-NOVOLETNI KONCERT
Malega pihalnega orkestra Glasbene šole Celje Dirigentka: Martina Anderlič
»Zadnja odločitev, da gozdarji za 14 dni obsedijo v pisarnah, je bila zato glasen klic na pomoč,« pravi in dodaja, da je veliko gozdarjev kljub temu, da jim v službi niso mogli izdati potnega naloga, želelo na teren. December je namreč mesec za delo v gozdovih, letošnji pa je bil zaradi vremenskih razmer sploh idealen. Zato so v celjski območni enoti še kako dobro razumeli, da lastniki gozdov potrebujejo odkazila in s tem dovoljenja za sečnjo. »A gozdar brez potnega naloga ne sme na teren, prav tako bi tudi zelo težko izpeljali recimo to, da bi jih okrog vozili lastniki gozdov. Gre za vprašanje varnosti, po drugi strani pa je tudi lastništvo gozdov v naših krajih zelo razdrobljeno, saj sodelujemo kar s 70 tisoč lastniki.«
Zdaj vendarle na terenu
Ko so se v torek revirni gozdarji končno vrnili v gozdove, jih je pričakalo ogromno dela. Ratajc ocenjuje, da bo moral prav vsak gozdar dnevno odrediti od tri do pet odkazil, odvisno
Kriza v zavodu ni izbruhnila letos, ampak imajo gozdarji velike likvidnostne težave že vsaj zadnja tri leta. »Kaže pa še slabše, saj nam za prihodnje leto pripada le toliko denarja, da bomo v pisarnah lahko obsedeli že septembra,« pravi Ratajc in dodaja, da je zato najetih 300 tisoč evrov posojila zgolj premostitev, nikakor pa ne rešitev, ki bi si jo slovensko gozdarstvo zaslužilo. Več kot stoletna tradicija gospodarjenja z gozdovi na Slovenskem je namreč v svetu še vedno zelo cenjena in gozdarski strokovnjaki z vsega sveta se k nam »še vedno prihajajo učit trajnostnega ravnanja z gozdovi«.
seveda od terena in razdalj do posameznega gozda. »Ocenjujem, da zamujenega v zadnjih dveh tednih ne bomo uspeli nadoknaditi do konca leta. Zato smo tudi oblikovali čakalno listo,« še pravi in se ob tem zaradi teh zapletov opravičuje vsem lastnikom gozdov. Ti so namreč gozdarjem doslej stali ob strani, zato se v zavodu seveda bojijo, da bi izgubili še njihovo podporo.
IS
■■lo programu: www.celeia.info FB V Celju smo face
22.00 KREKOV TRG VELIKI BOŽIČNI KONCERT CELJSKEGA DIXIELANDA
Sreda, 25. december - BOZlC
18.00 KRlZlŠČE POPOVIČEVE IN CESTE NA GRAD ROMANTIČEN POHOD Z BAKLAMI NA STARI GRAD CELJE
Bakle boste udeleženci dobili na začetku pohoda.
pravUiauy CELJE 2013
Organizator Pravljici


20.00 KREKOV TRG
BREZPLAČNI KONCERTI NA PROSTEM: KVARTET AKORD IN SANDRA FEKETIJA
Več info o prireditvah: TIC Celje, Krekov trg 3, tel.: 03 42 87 936, 03 49 25 081, e-pošta: tic@celje.si, www.celeia.info
Ekskluzivni pokrovitelj Pravljičnega Celja
* zzz:^:— J: Kozfansko.lnto
Zvezda G. Novljan
Pravljično Celje pod pi
J^trigliu JS
w
Pr\	p np t t ✓—v t t p TA T	Tudi v J»tu 2014 bomo nadaljevati
ROS I OVO L J S I VO ^ssr-
Predlagajte prostovoljca iz svojega kraja! Pišite na tednik@nt-rc.si Spreminjajmo svet-na boljše!
Pokrovitelj Miklavževega obdarovan Pohoda z baklami na Stari grad Celje
V Pravlj
4
GOSPODARSTVO
Prihaja nov strošek: energetske izkaznice
Poslanci sprejemajo energetski zakon
Potem ko je vlada nov energetski zakon sprejela oktobra, je minuli petek prestal tudi drugo obravnavo v državnem zboru, zadnja, tretja obravnava pa je predvidena za januar prihodnje leto.
Energetski zakon bo nadomestil obstoječo zakonodajo na tem področju. S predlogom energetskega zakona se uvaja deset direktiv in določajo potrebni elementi za izvajanje uredb EU. Poslanci so med sprejemanjem zakona v drugem branju največ časa namenili razpravi o lokalnem energetskem konceptu, energetskem dovoljenju za proizvodne zmogljivosti, pogojem za izvajanje dejavnosti distribucijskega operaterja električne energije, energetski izkaznici stavb, pregledu klimatskih sistemov, pregledu ogrevalnih sistemov, licenci neodvisnega strokovnjaka, sestavi in delovanju sveta Agencije za energijo ter lastninski pravici ali služnosti v javno korist.
Vlada RS in resorno ministrstvo želita s predlogom energetskega zakona sistemsko urediti ključne tri energetske stebre: zanesljivost, konkurenčnost in nizkoogljičnost. Obstoječi zakon je bil do
sedaj spremenjen že petkrat, zato je postajal nepregleden in ni več dopuščal nadaljnjih novelacij z namenom prilagoditve našega pravnega reda evropskemu.
Enostavneje
Seveda vlada govori o teoriji, praksa pa bo precej drugačna. Poslanci so med razpravo opozarjali, da je v zakonu še vedno preveč administracije in pretirane birokratizacije, slišali so se očitki, da je zakon v določenih segmentih bolj papeški kot evropska direktiva oziroma da uvajamo bolj strožje rešitve, kot jih predlaga direktiva.
Seveda pa je bilo največ govora o energetskih izkaznicah, ki jih bodo po novem morale imeti vse stavbe oziroma nepremičnine, ki se bodo prodajale oziroma dajale v najem. Poslanci so se sicer strinjali, da energetske izkaznice morajo biti, hkrati pa so opozarjali, da mora biti to enostaven dokument brez birokratskih postopkov, predvsem pa poceni. Dejstvo je, da so izkaznice
na papirju obvezne že nekaj let, dejansko pa bodo v prihodnjih letih.
Prve energetske izkaznice so bile izdane šele po juliju letos, ko so strokovnjaki dobili prve licence ter podjetja pooblastila za izdajo. 0d takrat jih je bilo po neuradnih podatkih izdanih okoli sto. Elektronski register, ki bo povezan s katastrom stavb, še vzpostavljajo, delovati pa naj bi začel prihodnje leto, ko bo vzpostavljen tudi sistem nadzora izdaje izkaznic.
»Tako kot danes kupujete hladilnik in vidite, da je v energetskem razredu A, B ali C, boste vedeli tudi za nepremičnine,« so zagovorniki navajali smisel izkaznic. Vsebovati morajo vse podatke, na podlagi katerih je mogoče stavbe med sabo primerjati glede na energetsko učinkovitost. Vsaka izkaznica bo veljavna deset let, pri novih stavbah pa je že obvezen del dokumenta o izvedenih delih.
Še o stroških
Seveda je bistvo izkaznic denar: energetska izkaznica naj bi veljala od 200 do 500 evrov za enostanovanjsko hišo ter od dva tisoč do tri tisoč evrov za večstanovanj-sko zgradbo (izkaznica velja za vsa stanovanja). Ob tem bodo morali lastniki plačati tudi pristojbino ministrstvu za register in nadzor.
Energetske izkaznice bi morale že od januarja 2008 imeti vse nove stavbe in od januarja 2009 vse stare stavbe ob prodaji ali oddaji. Javne stavbe, ki jih javnost pogosto obiskuje in so večje od tisoč kvadratnih metrov, pa bi morale imeti izkaznice od konca leta 2010 že izobešene.
Cena izdelave energetske izkaznice bo tako odvisna od kakovosti podatkov, ki jih bodo pripravljavcu izkaznice posredovali lastniki. Ti mu morajo posredovati načrte in podatke o spremembah, če načrtov nimajo, pa vsaj dimenzije in podobno, vendar bo v tem primeru izdelava verjetno dražja.
US
»Energetske izkaznice potrebujemo, če hočemo imeti energijsko varčne objekte v naši državi in če hočemo kandidirati za sredstva, ki jih v ta namen ponujajo evropski skladi,« razlagajo v pristojnem ministrstvu.
Trajnostni razvoj kot ogledalo
Manjša poraba energije, energetsko bolj varčne šole in vrtci, manj onesnaževanja, skrb za gozdove in pridelavo hrane ... Vse to se odraža v delu občin, javnih zavodov in gospodarskih družb, ki so v minulih letih podpisali Deklaracijo traj-nostnega razvoja Savinjske regije.
Deklaracijo so prvič podpisovali predlani, skupaj z letošnjimi podpisi najodgovornejših predstavnikov družbenega in gospodarskega življenja Savinjske regije pa je številka presegla sto. Sleherni podpis predstavlja neke vrste obljubo in postavlja standard, ki naj bi mu sledil razvoj Savinjske regije. Podpisniki sporočajo, da se zavezujejo svoja razvojna prizadevanja uresničevati tako,
Med novimi podpisniki deklaracije je od minulega tedna tudi velenjsko Gorenje, ki skupaj z zreškim Unior-jem (na fotografiji deklaracijo podpisuje predsednik uprave Darko Hrastnik) zaposlujeta več kot 13 tisoč ljudi.
da v definicije neizprosno krute ekonomije vnašajo etične in občečloveške vrednote. »V jadra začrtane smeri traj-nostnega razvoja regije doda-
simbfo
vrtnarstvo
UREJANJE OKOLICE, od ideje do izvedbe:
*	zasaditve
*	vzdrževanje vrtov
*	načrtovanje in svetovanje
t j
*
/
Simbio, d.o.o. I Teharska 49 I 3000 CeLje I Mob.: +386 (0] 31 520 385 I Fax: +386 (3) 425 64 12 I vrtnarstvoßsimbio.si I www.simbio.si

jate veter, s katerim se bodo spremembe dogajale prej in temeljiteje. Pomembno za podobo družbe je, kako in kakšne razvojne rešitve sprejemajo najpomembnejši odlo-čevalci regije,« je podpisnike nagovoril direktor Razvojne agencije Savinjske regije Janez Jazbec, ki je poudaril, da v Sloveniji ni druge regije, ki bi tako široko in odločno izrazila pripravljenost, da svoj razvoj gradi na vrednotah trajnostnega razvoja.
Prizadevanja za trajnostni razvoj sovpadajo z evropskimi usmeritvami, razvitejše družbe pa jih vse bolj vgrajujejo v način dela in življenja. Iz evropskih strateških
dokumentov se da ugotoviti, da bo možno za vlaganja v trajnostno rast gospodarstva pridobiti tudi dodatni denar. V RASR so izdelali poročilo o izvedenih aktivnostih traj-nostnega razvoja v Savinjski regiji. »Zbrana vsebina pove, da gradimo regijo trajnostne-ga razvoja, da spreminjamo Savinjsko regijo na bolje in da to delamo dobro,« je poudaril Jazbec in dodal, da so si podpisniki deklaracije nastavili neke vrste ogledalo. »Tudi zato, da tako kot nam našim zanamcem ne bo treba imeti skrbi za urejanje tako ali drugače degradiranih območij.«
US
Foto: SHERPA
Največji upnik postal lastnik
Končno je znano, kdo je kupil nasedli nepremičninski projekt ob Ljubljanski cesti v Celju, med Celjani znan kot »naša mala klinika«. Po dražbi, ki je bila že oktobra, stečajni upravitelj podjetja Reparo, ki je stavbo gradilo, namreč na željo kupca ni smel razkriti ne njegovega imena niti višine kupnine. Zdaj je v enem od svojih dopisov sodišču, objavljenem na spletnih straneh Ajpesa, le zapisal, da je zgradbo skupaj s stavbno pravico kupila družba TCK, ki sodi v skupino avstrijske Hypo banke.
Izklicna cena za tako imenovani Medicinski center Glazija, ki ima v pritličju in petih nadstropjih skoraj 13 tisoč kvadratnih metrov površin, je bila 5,7 milijona evrov. Vendar je sodišče po prvi neuspeli dražbi, ki je bila spomladi, odločilo, da lahko stečajni upravitelj Kristijan Anton Kontarščak na drugi dražbi ceno znižuje. Kot je razvidno iz njegovih poročil, je zgradbo prodal za 4 milijone evrov. Pogodbo z družbo TCK je že podpisal, kupnina pa bo plačana takoj, ko bo sklep o soglasju sodišča k sklenjeni prodajni pogodbi postal pravnomočen.
Hypo banka, nova lastnica Medicinskega centra Glazija, je največja upnica podjetja Reparo in bo najbrž tudi edina, ki bo iz tega stečaja vsaj kaj dobila. Upniki so namreč prijavili za 16 milijonov evrov terjatev, stečajni upravitelj jih je priznal za malo več kot devet milijonov evrov. Hypo banka, ki je gradnjo financirala in je potem tudi predlagala stečaj, je prijavila za 5,7 milijona evrov terjatev.	JI
V Tešu pred današnjim dnem umirili strasti
Sindikat in svet delavcev Termoelektrarne Šoštanj sta zadovoljna s torkovimi pogovori z generalnim direktorjem Holdinga slovenske elektrarne Blažem Košorokom, dokončno pa naj bi odprta vprašanja razrešili do 7. januarja. »Socialni dialog je bil pozitiven in zelo dobro naravnan tako za naše zaposlene kot celotno Skupino HSE,« je po pogovorih pojasnil predsednik sindikata v Tešu Danijel Tajnik.
Spomnimo, da so zaposleni v Tešu zahtevali, da generalni direktor Košorok do torka pojasni svoje poglede na vlogo Tešu v holdingu. Do novih zapletov je prišlo potem, ko je francoski Alstom za danes napovedal prenehanje del na bloku 6. Sindikat meni, da morajo predstavniki zaposlenih pozvati vse odgovorne, naj preučijo sum storitve kaznivega dejanja zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti zaradi škodljivega dejanja do Teša. Zato se je izvršilni odbor sindikata Teša preimenoval v stavkovni odbor.
Tudi po torkovih pogovorih v Ljubljani stavkovni odbor še ostaja, saj morajo po pojasnilu predsednika sindikata v Tešu Danijela Tajnika razčistiti nekaj vprašanj. Gre predvsem za vprašanje plač, božičnic, kolektivnih pogodb in študije PWC, ki je pred časom najbolj razburila zaposlene v celotnem holdingu.
Včeraj so predstavniki HSE in Teša v pogovorih s francoskim Alstomom znova poskušali izpogajati odlog plačila, da Alstom danes ne bi začasno ustavil del na bloku 6. Dogovor oziroma razplet do zaključka redakcije še ni bil znan, v HSE pa so nam pred tem pojasnili, da se z Alstomom še dogovarjajo o zamiku plačila del. O konkretnih rešitvah je menda še prezgodaj govoriti, ker se z vsemi partnerji pri projektu še intenzivno dogovarjajo o načinu rešitve nastale situacije. Med drugim je slišati, da naj bi za rešitev nastalega položaja vsem zaposlenim za 15 odstotkov znižali plače. Kot pravijo v HSE, aktivnosti glede zniževanja plač in ostalih ukrepov na področju racionalizacije poslovanja še potekajo, konkretni dogovori še niso sprejeti. Ravno tako še ni bil sprejet sklep o izplačilu božičnic.	US
Dražba Izletnikovih delnic neuspešna
Gorenjski banki na dražbi ni uspelo prodati delnic celjskega Izletnika. Dražbe se namreč ni udeležil nihče. Kot so sporočili iz banke, bodo zdaj preučili nadaljnje korake, kako unovčiti malo več kot 91 odstotkov delnic, ki so jih pridobili pri uveljavljanju svoje ločitvene pravice do propadle skupine Viator&Vektor.
Viator&Vektor, ki je Izletnik kupil leta 2007, je namreč delnice celjskega podjetja leta 2010 zastavil za zavarovanje svojih obveznosti pri Gorenjski banki. Banka zdaj upa, da bo tako dobila vsaj del terjatev, ki jih ima do Viator&Vektorja. Postopek je začela pripravljati že junija letos z zbiranjem pisem o nameravanem odkupu. Ali je kakšno tudi dobila, ni znano, saj v Kranju postopkov prodaje niso želeli razkrivati. Zdaj so delnice Izletnika ponudili na dražbi in za celoten paket, delnice so namreč prodajali po načelu vse ali nič, pričakovali najmanj 5,5 milijona evrov. Cena je bila očitno previsoka in morebitni kupci gotovo čakajo na znižanje, ki je običajno na naslednjih dražbah.
Znano je, da so poleti o nakupu delnic razmišljali tudi v Izletniku, vendar tako zaposleni kot vodstvo, kot je takrat povedal direktor Darko Šafarič, za to nimajo denarja. Zaposleni so bili večinski lastniki Izletnika že pred leti, potem so svoje deleže v prepričanju, da bodo dobili dobrega lastnika, prodali Viator&Vektorju, ki pa je podjetju prinesel predvsem težave.
IJ
GOSPODARSTVO
5
Minil je bančni stres
Banki Celje dodatnega pol leta
Minuli teden so bili v slovenski javnosti v ospredju rezultati stresnih testov v slovenskih bankah, med njimi tudi v Banki Celje.
S stresnimi oziroma z obremenitvenimi testi bank se ugotavlja, koliko kapitala potrebujejo, da bi brez večjih težav prenesle predvidena poslabšanja gospodarskih razmer. Običajno naj bi se jih opravljalo že ob prvih znakih težav v bančnem sektorju, saj se z njihovo pomočjo ugotavlja šibke točke bančnega sistema, ki jih je mogoče s pravočasnim ukrepanjem odpraviti.
Kapitalski primanjkljaj pregledanih slovenskih bank bi v primeru neugodnega scenarija znašal 4,778 milijarde evrov. Za dokapitalizacijo treh bank, NLB, NKBM in Abanke, bo treba več kot 3 milijarde evrov. Te tri banke naj bi dokapitalizira-li takoj po odobritvi Evropske komisije, kar se je zgodilo včeraj.
V banki mirijo
Ostalih pet pregledanih bank, med njimi tudi Banka Celje, trenutno sicer izpolnjuje kapitalske zahteve Banke Slovenije, vendar so stresni testi pokazali potencialni primanjkljaj razpoložljivega kapitala do leta 2015. Kapitalski primanjkljaj po neugodnem
Pred objavo rezultatov stresnih testov med varčevalci ni bilo panike.
scenariju za Banko Celje znaša 388 milijonov evrov. »Kapitalski primanjkljaj je ocenjen v pogojih neugodnega gospodarskega scenarija, ki je sicer možen, ampak malo verjeten,« ocenjujejo v celjski banki.
Zdaj ima banka pol leta časa za krepitev kapitala s sredstvi zasebnih vlagateljev. Banka Celje je k postopki povečanja osnovnega kapitala banke začela že po majski skupščini. Banke lahko kapitalsko ustreznost krepijo na različne načine, tudi z dokapitalizacijo, vendar je guverner Banke Slo-
venije Boštjan Jazbec že povedal, da NLB ne bo dokapitali-zirala celjske banke. Največji delničarji Banke Celje so NLB, ki ima več kot 41 odstotkov glasovalnih pravic, Slovenska odškodninska družba in NFD 1 s po slabimi 10 odstotki, delež Abanke Vipa in Uniorja pa se vrti okrog 4 odstotkov.
Obseg dokapitalizacije, ki jo bo morala Banka Celje izvesti do konca junija 2014, bo določila Banka Slovenije na podlagi rezultatov stresnega testa in načrta aktivnosti za dokapita-lizacijo. Navedeno pomeni, da banka ni prejemnica državne
pomoči in se zato status njenih podrejenih obveznic ni spremenil. Banka že izvaja ukrepe in aktivnosti za krepitev kapitalske ustreznosti.
Kot so sporočili iz Banke Celje, tudi po objavi rezultatov stresnih tekoče poslujejo in zagotavljajo nemoten bančni servis strankam banke. Vloge varčevalcev so varne, enako tudi prihranki strank Banke Celje, kjer ostajajo nespremenjeni pogoji sklenjenih varčevanj in depozitov ter vsa druga obstoječa pogodbena razmerja pravnih in fizičnih oseb.
US, foto: arhiv NT (SHERPA)
Rimskim termam tudi po prodaji ostajajo tožbe
Kot poroča stečajni upravitelj Rimskih term Boris Dolamič, so v termah tudi novembra poslovali pozitivno in ustvarili več kot 16 tisoč evrov dobička.
Ustvarili so več kot 5.900 nočitev, kar je več kot lani, dosegli pa so tudi načrtovane prihodke. Največji porast prihodkov, kar za petino, beležijo v savnah, več kot polovica gostov v zdravilišču pa prihaja iz tujine. Novembra so začeli pospeševati aktivnosti za povečanje števila bolnikov v medicinskem centru.
Ker imajo že več mesecev zaporedoma pozitiven rezultat iz poslovanja v stečajnem postopku, je likvidnost dobra. Po vplačilu varščine za prodajo poslovne celote v višini milijona evrov se je stanje še
izboljšalo. Kot pričakujejo, naj bi ruski kupec Rimskih term še pred rokom, do konca januarja, plačal kupnino, takrat pa naj bi izvedli primopredajo in prenos poslovanja.
Sicer so Rimske terme še vedno udeležene v različnih sodnih postopkih. Glede zahtevka Okrožnega sodišča v Celju za plačilo protipravno pridobljenega premoženja v višini 3,5 milijona evrov bo upravitelj Dolamič vložil ugovor, saj terjatev ni bila prijavljena v stečajni postopek, zato jo skladno z zakonom ne more izplačati. Za tožbo Republike Slovenije za vračilo 5,9 milijona evrov evropskega denarja, ker naj bi bila kršena določila pogodbe, pa upravitelj pripravlja odgovor na tožbo.
US
Pivovarna kot lani
Družbe pijačarskega dela Skupine Laško so v prvih desetih mesecih zbirno ustvarile 187 milijonov evrov prihodkov od prodaje proizvodov in storitev, kar je na ravni preteklega leta.
Dobiček iz poslovanja znaša 28 milijonov evrov. Matična družba, Pivovarna Laško, je v tem obdobju ustvarila skoraj 78 milijonov evrov prihodkov in več kot 10 milijonov evrov dobička iz poslovanja. Poslovne rezultate so včeraj obravnavali nadzorniki, ki so tudi potrdili poslovni načrt za leto 2014, ki je kljub zaostrenim razmeram na trgu ambiciozen. Med drugim so se nadzorniki seznanili s postopki odprodaje premoženja Skupine Laško, s postopki vezanimi na reprogram finančnih obveznosti, s ključnimi kazalniki kapitalske ustreznosti in z rezultati družb Skupine Laško.	US
V sindikatu molčijo
Tržnica še s starim upravljavcem
Po Celju kroži kar nekaj ugibanj glede prekinitve delovnega razmerja sekretarja Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, območna organizacija Savinjska Celje Vojka Korošca.
Ve se, da Korošec v resnici ni več sekretar območne organizacije, ki deluje znotraj Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. To je potrdil tudi Srečko Čater, ki se je vrnil na sindikalno mesto oziroma je v. d. sekretarja, o ostalih podrobnostih pa ni želel govoriti. Že pred dnevi je Čater omenil, da je funkcijo prevzel, ker ima veliko izkušenj, poleg tega pa je želel situacijo rešiti na čim bolj neboleč način in poskrbeti, da članstvo ne bo trpelo. Vseeno
Kot je pristojno sodišče obvestila stečajna upraviteljica celjskega Hudournika Tanja Praprotnik, je pred časom ljubljansko podjetje Sinep poslalo ponudbo za nakup nepremičnine Almin dom za ceno 350 tisoč evrov.
O prispeli ponudbi je stečajna upraviteljica obvestila predkupnega upravičenko, Občino Štore. Iz občine so upravite-ljico Praprotnikovo obvestili, da uveljavljajo predkupno pravico za Almin dom. Zaradi tega bo občino pozvala, da
Na čelu območnega sindikata je spet Srečko Čater.
kaže, da so se sindikalisti zavili v molk, sploh glede na to, da naj bi Korošca suspendirali ozi-
na račun stečajnega dolžnika nakaže predplačilo v višini 35 tisoč evrov. O Alminem domu so na zadnji seji - razprava je bila zaprta za javnost - govorili tudi svetniki v Štorah. Občina ima sedaj dva meseca časa, da se dokončno odloči glede usode Alminega doma.
Upraviteljica je imela doslej s prodajo Alminega doma obilo težav. Prodajala ga je na več javnih dražbah, vendar se kupci v času, ko je bila cena 1,5 milijona evrov, dražb sploh niso udeleževali. Almin
roma mu odpovedali delovno razmerje že pred časom. Korošec se je menda na odpoved pritožil, zato postopek še ni končan, kar naj bi bil tudi razlog za molk sindikata.
Po neuradnih podatkih nekdanjemu celjskemu sindikalistu očitajo zlorabo službene bančne kartice, zaradi česar naj bi na sedežu celjske območne sindikalne organizacije prišlo celo do fizičnega konflikta s tajnico. Spomnimo, da sta že lani spomladi imela tedanji sekretar Korošec in sekretar območne sindikalne organizacije Skei Mirko Hirci kar nekaj sporov zaradi najema pisarne, parkirnega prostora in stroškov telefona.
US
dom je bil v lasti podjetnika Stanka Zakelška oziroma gradbenega podjetja Hudournik, ki je že nekaj časa v stečaju.
Kot je vmes povedala Prapro-tnikova, je bilo sicer za nakup objekta že v preteklosti veliko zanimanja, vendar cena očitno ni bila dovolj ugodna. Objekt naj bi bil dobro vzdrževan, saj ga redno zračijo in ogrevajo, vendarle pa upraviteljica večkrat poroča o vlomih in krajah v Alminem domu.
US
Pri iskanju novega upravljavca celjske mestne tržnice se je zgodil preobrat. Na razpis sta sicer prišli dve prijavi, vendar se je stečajna upraviteljica podjetja CM Celje Milena Sisinger odločila, da ne bo izbrala nikogar. Iz podjetja Derma, ki zdaj upravlja tržnico, so sporočili, da bodo kljub temu, da so tik pred stečajem, poskušali zdržati še nekaj mesecev.
Stečajna upraviteljica upa, da ji bo v tem času uspelo najti kupca za nepremičninsko in stavbno pravico, ki naj bi potem kar sam izbral upravljavca tržnice. Kot je znano, so v Celju tržnico zgradili v javno-zasebnem partnerstvu med mestno občino in podjetjem CM Celje. Po pogodbi, ki sta jo leta 2009 sklenila občina in CM Celje, je gradbeno podjetje od občine dobilo koncesijo do marca 2020. Takrat naj bi tržnica prešla v last Mestne občine Celje. Kot pravi Sisingerjeva, je kar nekaj možnosti, da bi stavbno pravico kupila kar celjske občina. »Takšen razplet bi bil najboljši, vendar bo treba počakati, da bo občina sprejela proračun,« še pravi Sisingerjeva. Sodišču je že poslala predlog za prodajo stavbne pravice in
zdaj pričakuje, da bo sklep dobila že konec decembra ali v začetku januarja.
Po uradni cenitvi, ki je bila narejena v začetku tega leta, znaša tržna vrednost nepremičninskih pravic za tržnico malo manj kot 1,7 milijona evrov, likvidacijska vrednost
je za dobrih 200 tisoč evrov nižja. Kot je sklenil upniški odbor, bo na javni dražbi obveljala likvidacijska vrednost nepremičninskih pravic, ki pa jo bo stečajna upravitelji-ca znižala še za vsa že opravljena plačila.
JI
OBVESTILO
ZA MLADE BREZPOSELNE Z DOBRO PODJETNIŠKO IDEJO
Brezposelnim mladim iz Savinjske regije, ki imajo dobro podjetniško idejo, sporočamo, da se lahko prijavijo na
JAVNI POZIV »PODJETNO V SVET PODJETNIŠTVA 2014«
Za štirimesečno zaposlitev z usposabljanjem za ustanovitev
svojega podjetja bo izbranih 10 najboljših. Projekt financirata Evropski socialni sklad in Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Vse informacije in vloga so objavljene na spletni strani: www.rasr.si.
Več informacij na: 03 589 40 90 (Tomaž Poličnik) tomaz.policnik@rasr.si; GSM 031 813 513 (mag. Barbara Mikuš Marzidovšek), barbara.marzidovsek@rasr.si;
RASR, Razvojna agencija Savinjske regije d.o.o.,
Ulica XIV. divizije 12, 3000 Celje
I^/r Podjetno v svet	Nidožba t»&p&dtat
tm^ podjetništva 2014	&KäKSiir™1M''!™u,w
Čigav bo Almin dom?
6
IZ NAŠIH KRAJEV
Politična odločitev ali jasna vizija?
Direktor Nepremičnin Celje bo od 1. januarja Primož Brvar rica Danica Doberšek se o pritožbi še ni odločila
CELJE - Nadzorni svet (NS) Nepremičnin Celje je minuli ponedeljek za direktorja družbe s 1. januarjem imenoval Primoža Brvarja. Na razpis sta prispeli dve prijavi, ob Brvarjevi še vloga zdajšnje direktorice Danice Doberšek. Odločitev NS je močno odmevala v javnosti, saj Doberško-va velja za direktorico, ki je uspešno vodila družbo. Je torej šlo za politično kuhinjo ali je nadzornike Brvar prepričal s svojo bolj jasno vizijo prihodnosti družbe?
Med izhodišči za delo, s katerimi je Brvar prepričal člane NS, je zlasti zagotavljanje zadostnega števila stanovanj za mlade in starejše. Primož Brvar pojasnjuje, da je osnovni cilj družbe ustvarjanje ustreznih bivanjskih razmer za meščane, zlasti za socialno šibkejše. Kot pravi, pa je v njegovem programu nova dimenzija to, da je v Celju treba prepoznavati trende na ravni države in zagotavljati, da bo mesto raslo. Glede na to, da je v mestu vedno manj mladih in več starejših, je treba zadržati domače in ustvariti pogoje, da se bodo priseljevali mladi od drugod, hkrati pa za starejše zagotavljati rentni odkup stanovanj in dovolj oskrbovanih stanovanj. Oživljanje mestnega jedra vidi tudi v zadostni ponudbi stanovanj, Celje mora postati študentsko mesto, zagotavljati kadrovska stanovanja in natančno določiti ciljne skupine, katerim bodo namenjena. Sam se zavzema, da bi bili to mladi podjetniki. »Skrbi me plačilo nepremičninskega davka, nekaj bo treba storiti tudi z najemninami, ki so zamrznjene že sedem let,« opozori, da v Celju vendarle nimajo sami v rokah platna in škarij. Družba mora zagotavljati vzdrževanje obstoječega stanovanjskega
fonda, saj se bo le tako ohranila njegova vrednost. »To je povezano tudi z energetsko obnovo stavb, za kar je treba iskati denar na državnih in evropskih razpisih.«
Po vesti, ne po strokovni presoji
Danica Doberšek odločitve NS ne more komentirati, saj ni dobila nobenega pojasnila, je pa po njenem dokaj zgovorno ravnanje nadzornikov. Ko jih je seznanila, da je potreben razpis, ker ji mandat preneha 31. decembra, so najprej imenovali 3-člansko komisijo (Marko
Zidanšek, Damjan Vrečko in Emil Kolenc) za pripravo gradiva in predloga preostalim članom Ns, vendar se ta očitno ni želela opredeljevati do obeh kandidatov in je prenesla odločanje na vse člane. »Ti pa so se, razen Emila Kolenca, ki se je izkazal za objektivnega vse do konca razpisnega postopka, po mojem mnenju očitno odločali po svoji vesti, ne pa po strokovni presoji,« pravi in dodaja, da bode v oči še dejstvo, da je njen protikandidat pridobil zahtevano VII. stopnjo izobrazbe šele 29. oktobra oziroma štiri dni pred iztekom roka za prijavo. »Prepričana sem, da je bil >po-sel< že vnaprej dogovorjen in da gre za čisto politično nastavljanje karov ter plačevanje uslug drug drugemu,« pravi in dodaja, da se zato Brvarju pač
ni bilo treba potruditi za kakovosten program dela in vizijo.
Trije modeli razvoja
Čeprav je Doberškova že vnaprej napovedala pritožbo, zaenkrat še ni sprejela dokončne odločitve in še razmišlja, kako bo ravnala. »Najprej moram verjetno prevzeti kašen sklep s pravnim podukom,« pove, da z odločitvijo NS uradno sploh še ni seznanjena. Je pa ob kandidaturi predložila vizijo razvoja in program dela družbe v naslednjem mandatu. V viziji je na osnovi analize stanja v druž-
bi, znanja, izkušenj in presoje okolja, postavila tri mogoče modele razvoja. »Vsi trije imajo svoje prednosti in slabosti. Ker gre za vizijo razvoja, vsi trije modeli zahtevajo temeljito presojo in poznavanje tega področja, saj nadzorniki prevzemajo odgovornost za razvoj družbe,« meni, da bi morali člani NS presoditi, kateri od treh modelov je tisti, ki daje družbi boljšo možnost razvoja. Predstavila je statični model, ki pomeni nadaljevanje dela v približno sedanjih okvirih, ob tem pa še dve različici dinamičnega. Prvi bi pomenil nadaljevanje v sedanjih okvirih, a hkrati širitev in posledično tudi reorganizacijo ter novo sistemizacijo v družbi, drugi dinamični model pa tudi statusno preoblikovanje
- Zdajšnja direkto-
družbe. »V vseh treh pa je bila rdeča nit ohraniti osnovno poslanstvo družbe, to je oskrbo z neprofitnimi stanovanji na enakih osnovah in enako pravično za vse kategorije upravičencev,« pravi in dodaja, da je pri vseh treh modelih podala tudi temeljne in kratkoročne cilje ter ukrepe za dosego ciljev, tveganja in možne pričakovane učinke. Zato bi bila po njenem odločitev nadzornikov povsem drugačna, če bi se odločali brez politične note in zgolj po strokovni presoji programov obeh kandidatov.
Nikakor ne
politično
kadrovanje
Družba je v zadnjih letih močno izboljšala izterjavo najemnin, na poslovanje pa tudi ni bilo nobenih pripomb ob obravnavi letnih poročil na mestnem svetu. Ta je, glede na to, da so Nepremičnine v stoodstotni lasti mestne občine, skupščina družbe. Poslovanje je ves čas spremljal tudi NS in bil z njim zadovoljen, pravi predsednik Marko Zidanšek. »Družba je v preteklih letih odigrala svojo vlogo kar se tiče zagotavljanja neprofitnih stanovanj, stanovanj za starejše in v zadnjem času tudi za mlajše. Nadzorniki smo se zahvalili za uspešno delo v preteklosti.« Kot še pojasnjuje, je pri odločitvi za novega direktorja pretehtala bolj jasna vizija razvoja podjetja, ki jo je podal Primož Brvar. »Predstavil je jasno začrtane cilje za delovanje družbe v prihodnje in mislim, da je to tisto, kar mora NS upoštevati pri svoji odločitvi.«
Pomisleke, ali morda vendarle ni šlo za politično kadrovanje, je odločno zavrnil. »Nikakor, objavljen je bil javni razpis, prijavila sta se dva kandidata in kljub temu, da je bilo v razpisu izrecno določeno, da se nepopolne vloge izločijo, smo Danico Doberšek pozvali, naj svojo vlogo dopolni in smo jo kasneje tudi enakopravno obravnavali. Sam postopek smo izvedli v skladu s predpisi, časovno pa se je razpis zavlekel za osem dni, kolikor smo dali časa Doberškovi, da predloži pravo potrdilo o neka-znovanju.« In nadzorniki so se odločili, kot so se.
IVANA STAMEJČIČ Foto: arhiv NT (SHERPA)
Družba Nepremičnine v času, ki je izrazito nenaklonjen stanovanjskemu področju, gospodari z blizu 2.300 stanovanji, od tega skoraj 2.200 neprofitnimi. Že od leta 2006 so v Sloveniji zamrznjene najemnine za neprofitna stanovanja, od leta 2008 pa zakonodaja lastniku, torej Nepremičninam, nalaga obveznost, da prevzame dolg, če najemniki ne poravnajo obratovalnih in drugih stroškov za stanovanje.
O tem, kako bo ravnala, se Danica Doberšek še ni odločila, možnosti, o katerih razmišlja, pa je več. Vnaprej napovedano pritožbo bo lahko oblikovala šele po vročitvi sklepa, po individualni pogodbi ji morajo v družbi zagotoviti njeni izobrazbi ustrezno delovno mesto, ena od možnosti pa bi lahko bila tudi upokojitev.
NA KRATKO
Proračun pod streho
POLZELA - Svetniki so na ponedeljkovi seji sprejeli proračun za leto 2014.
V času javne razprave na občini niso prejeli kakršnihkoli dodatnih pripomb, načrtovani prihodki in odhodki so tako ostali enaki kot v prvi obravnavi proračuna, h kateremu so Polzelani dodali kadrovski načrt za prihodnji dve leti in načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem občine.
Prihodki za leto 2014 znašajo 4,7 milijona evrov, kar je za dobrih 51 tisoč evrov manj kot letos, odhodki pa 4,6 milijona evrov, kar je za 389 tisoč evrov oziroma za 7,8 odstotka manj od letošnjega proračuna. Proračunski primanjkljaj, ki znaša 127 tisoč evrov, bodo Polzelani pokrili iz ostanka sredstev iz preteklih let. Za naložbe bodo v prihodnjem letu namenili malo manj kot 3 milijone evrov.	ŠO
V šoli topleje kot nekoč
KOZJE - Osnovna šola Lesično se ponaša z novo podobo. Ob tem je tudi energetsko varčnejša.
Občina je prejela evropsko sofinanciranje za energetsko obnovo šole. Evropska unija je za projekt, vreden 430 tisoč evrov, prispevala dobrih 30o tisočakov. Šola je med drugim dobila toplotno izolirano fasado, nova okna in vrata, toplotno izoliran strop in novo strešno kritino. Izboljšan je tudi ogrevalni sistem, saj je naložba obsegala nakup peči na lesno biomaso in ureditev zalogovnika za pelete. Kupili so tudi tri sodobne kotle in uredili prostor za hrambo peletov. Pridobitev so pred kratkim slovesno predali namenu, ravnateljica Irena Krajnc pa je ob tem povedala, da je bivanje v šoli zdaj prijetnejše. Prihodnje leto se obeta še energetska obnova stavbe osnovne šole Kozje.	AD
Grad vendarle prodan?
PODČETRTEK - Grad Podčetrtek že dolgo propada. Kmalu bi lahko, kot kaže, vendarle dobil novega lastnika.
Občina Podčetrtek je že pred časom postala 20-odstotna lastnica gradu, saj se je Dimitrij Dokič svojemu deležu v korist občine, ki je med drugim obnovila streho gradu, odpovedal. Večinski lastnik Georg Zečevič je umrl, njegovi dediči pa so preostanek gradu zdaj pripravljeni prodati. Občinski svet se je na zadnji seji odpovedal predkupni pravici, ki jo ima občina na kulturnem spomeniku, in tako odprl pot do nakupa zainteresiranemu podjetju Grad. Novi lastnik naj bi v gradu uredil turistične zmogljivosti.	AD
Prazničnost in bližina
LUČE - V občini že nekaj časa domuje duhovnik, mislec in pisatelj Karel Gržan, ki bo z domačimi organizatorji v predprazničnem pripravil več predavanj.
Celjan Karel Gržan je magister teologije in doktor znanosti s področja literarnih ved. Pri 18 letih je vstopil v red bratov kapu-cinov. Kot duhovnik in kaplan v več župnijah na širšem Štajerskem je odgovarjal na stiske časa in ljudi, ki so vstopili v njegovo življenje. Njegova knjiga Le kaj počne Bog v nebesih, ko je na zemlji toliko trpečih je postala prava uspešnica. Pater Gržan zdaj potuje po Sloveniji in predava o medčloveških odnosih, odpuščanju in o tem, kako ljubiti človeka v njegovi resničnosti. Včeraj zvečer je pater Gržan pred nabito polno dvorano v Lučah razmišljal o prazničnosti v sočutni bližini in s tem začel serijo predprazničnih predavanj v domačem kraju.	US
Rajanje najmlajših
DOBJE - Okoli 70 otrok je minulo soboto uživalo v gledališki predstavi in obisku drugega izmed dobrih mož.
Tokrat je organizacijo prazničnega rajanja za otroke, rojene med leti 2006 in 2011 in s stalnim naslovom v občini Dobje, namesto tamkajšnjega društva prijateljev mladine prevzela občinska uprava. Otroke je povabila v kulturni dom na ogled predstave gledališča Ku-kuc z naslovom Prazniki na mlečni cesti. Božiček pa jih je obdaril z drobnimi darilci. TV
(V ENERGETIKA CELJE
IZ NAŠIH KRAJEV
7
NA KRATKO
Prostovoljci presegli načrte
NAZARJE - Ob mednarodnem dnevu prostovoljstva je županja Majda Podkrižnik s sodelavci pripravila sprejem za prostovoljce Društva upokojencev Nazarje, ki delujejo v okviru projekta Starejši za starejše.
Udeleženci so županjo seznanili z letošnjimi aktivnostmi. Tako je koordinatorka projekta Zora Štrucl med drugim omenila, da je delež zajete ciljne skupine 107-odstoten, delež obiskanih glede na načrtovano število obiskov pa kar 122-odstoten. Za takšen rezultat so zaslužni vsi prostovoljci, ki svoje delo res prizadevno opravljajo. Predsednica DU Vera Pečnik je poudarila še, da so prostovoljci pravi ljudje, ki zaznavajo težave na terenu in želijo, da bi se njihovo delo še poglobilo, predvsem v sodelovanju z mladimi in pri nudenju pomoči ostarelim, bolnim in osamljenim.	Us
a	V m	m v	v
Omreznina visa račune
MOZIRJE - V Javnem podjetju Komunala, ki skrbi za oskrbo z vodo v vseh občinah Zgornje Savinjske doline, so prejeli zaradi višjih zneskov na položnicah.
Višji zneski so posledica nove postavke na računih, imenovane omrežnina. Osnova za uvedbo novih cen in uveljavitev omrežnine je bila uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja. Uredba določa tudi postavke na računih za uporabnike, občine pa so imele možnost subvencioniranja omrežnine. Višina vodarine je v štirih občinah, ki so že potrdile uredbo enaka, omrežnina pa je različna, odvisna od vrednosti komunalne infrastrukture in tudi subvencioniranja občin. US
Skupaj zmoremo
GORNJI GRAD - Tudi v osnovni šoli so se odločili za organizacijo dobrodelnega koncerta, saj se vse pogosteje spopadajo s stisko ljudi v svoji okolici.
Posebej občutljiva skupina so otroci, pri katerih ne bi smeli dovoliti, da jih finančna stiska staršev prikrajša pri njihovem razvoju. Zato so v Osnovni šoli Gornji Grad v petek organizirali koncert, ki so ga naslovili Skupaj zmoremo, zbran denar pa bodo namenili učencem iz socialno ogroženih družin	US
Že tretjič postala naj športnica
ŠENTJUR - Jano Führer, igralko namiznega tenisa za slepe in slabovidne, imenovanega showdown, je Zveza za šport invalidov Slovenije minuli teden razglasila za najboljšo športnico leta 2013 med invalidi. Führerjeva je naslov osvojila že v letih 2009 in 2010.
Jana Führer se je po porodniškem staležu letos uspešno vrnila med odlične športnice in v močni ženski konkurenci osvojila 2. mesto na svetovnem prvenstvu, ki ga je v Kamniku organizirala Zveza za šport invalidov Slovenije. Priznanje za najboljšo športnico leta je po njenih besedah pika na i uspešni sezoni in plačilo za ves trud. Njene misli pa so že pri naslednjih tekmovalnih izzivih. Prihodnje leto bo najprej na vrsti državno prvenstvo, za katerega želi okrepiti natančnost in moč, medtem ko je kondicijsko dobro pripravljena.
TV
Najemnik Hotela Hum bo od 1. januarja Andrej Vesenjak. Ekipo, ki bo delala v hotelu, ima že skoraj izbrano.
Nov najemnik, nova pivnica
Hotel Hum želi Andrej Vesenjak preurediti v domač, prijeten hotel s tradicionalno pivnico. Hrana bo domača, pri čemer Vesenjak pravi, da bo poudarek na lokalno pridelani hrani. Tudi sicer si želi, da bi bil hotel bolj ekološki. Tako je v načrtu za prihodnja leta tudi prilagoditev kurilnice na lesne sekance.
Hotel Hum bo z novim letom najel Andrej Vesenjak
LAŠKO - Hotel Hum je imelo doslej v najemu Gostinstvo Hochkraut. Novi najemnik Andrej Vesenjak bo s Humom dopolnil svojo turistično ponudbo. V Jago-čah namreč že deluje njegova Vila Aina, tam ima tudi piknik prostor. Medtem ko je Vesenjak v zadnjih pripravah na prevzem hotela, pa nekateri opozarjajo na bremena iz njegove gradbene preteklosti.
Andrej Vesenjak ne skriva žalostne zgodbe z Vegradom, v kateri je izgubil ogromno denarja. Dodaja pa, da je večino težav rešil in dolgove odplačal, ima pa še obveznosti do bank, ki jih redno odplačuje. Vesenjak še poudarja, da sta gradbeništvo in turizem dve ločeni zgodbi. Razlaga, da so se v domačem podjetju v turizem preusmerili še ravno pravi čas, saj so hotel Vila Aina pozidali na pragu krize leta 2008. Poleg vile so uredili večji prostor za piknike, ki so ga obiskovalci zelo lepo sprejeli. V teh
dneh na njihovem travniku rastejo še »travniške vile«, gre za manjše lesene hišice, v katerih bodo gostje lahko prespali. Vesenjak dodaja, da bodo večji poudarek namenili otroškim igriščem, ki jih nameravajo urediti z naravnimi materiali, že zdaj pa otrokom nudijo šolo jezdenja.
Vili Aini gosti dajejo zelo dobre ocene, veliko je povpraševanja, ker pa prav veliko prostora ni v njej, si je Vesenjak ves čas želel, da bi ponudbo lahko razširil: »Hotel Hum bo zaključil našo celoto, ker bomo z njim imeli skupaj 120 postelj in veliko restavracijo. Lahko bomo sprejeli dva avtobusa gostov, zdaj pa niti enega nismo mogli.«
Domača hrana in prava pivnica
S Hotelom Hum ima Vese-njak dolgoročne načrte, saj pravi, da mu čez noč ne bo mogel povrniti slave, ki jo je nekoč imel. Poudarja pa,
da bo ključna dobra tradicionalno slovenska hrana. Do pomladi ima namen v hotelu urediti pravo pivnico v stilu irskega puba. Opremo je že kupil in čaka na sestavljanje. V tem času bo v hotelu delovala nadomestna pivnica. Kasneje namerava urediti tudi zunanjost objekta s ponudbo za otroke in letni vrt: »Starejši se še spominjajo, da smo včasih pred Humom radi sedeli. Tudi z mojo ekipo bi radi to storili. Da bi hotel dvignili na takšno raven, da bi bil predvsem ljudem prijazen.«
Z načrti novega najemnika se strinjajo tudi v Pivovarni Laško, ki je lastnica hotela. V pivovarni tudi ne vidijo nobenih težav, da bi v Humu uredili pivnico, čeprav bo pivovarna sodelovala pri urejanju pivnice v Savinji. »V Hotelu Hum je že do zdaj obstajala pivnica, vendar je bila premalo izkoriščena. Zato seveda pozdravljamo pobudo novega najemnika za ureditev prostora, hkrati
pa pri tem ne vidimo neposredne povezave z ureditvijo pivnice v hotelu Savinja. Nenazadnje imajo >pivovarska< mesta številne pivnice, ki spodbujajo pivsko kulturo in izobražujejo obiskovalce mest s pivovarsko tradicijo,« je ob tem pojasnil član uprave pivovarne Matej Oset. Dodal je, da od Vesenjaka pričakujejo predvsem dobro ponudbo tradicionalne hrane in različnih vrst piva ter primerno kakovost gostin-sko-turističnih storitev.
V javnosti se je sicer pojavilo veliko govoric, zakaj naj bi se pivovarna odločila za novega najemnika. Oset je razložil, da so se s Hochkrautom razšli sporazumno zaradi različnih pogledov na nadaljnji razvoj hotela. V prvi vrsti so v pivovarni sicer iskali kupca za hotel, ki pa ga do zdaj še niso našli. »Odločili smo se za lokalnega gostinca, ki je izrazil zanimanje za najem,« zaključuje Oset.
ŠPELA KURALT Foto: GrupA
Spoštovane državljanke, spoštovani državljani,
v tem prazničnem decembru vam želimo
ponosno praznovanje dneva samostojnosti in enotnosti,
tople in blagoslovljene božične praznike,
v letu 2014 pa s poštenostjo in pravičnostjo, z varnostjo in
odgovornostjo, s sočutjem in z ustvarjalnostjo prežeto
Slovenijo,
ki naj vsem državljankam in državljanom v skupnem evropskem duhu omogoči vse pogoje za osebno srečo, za zdrav razvoj in za ustvarjanje kakovostnih delovnih mest.
Slovenski poslanci ELS v Evropskem parlamentu dr. Milan Zver, Zofija Mazej Kukovič, dr. Romana Jordan
SDS
V znamenju lutk
SLOVENSKE KONJICE - Kripl teater Kulturnega društva Svoboda osvobaja je v soboto v kulturnem domu premierno uprizoril lutkovno predstavo za odrasle Afera propolis.
Predstava je nastala pod mentorstvom in režisersko taktirko znanega slovenskega lutkarja Matevža Gre-goriča. Skupaj z igralci Elo Dolšak, Franjem Funkljem, Karmen Kukovič, Mitjem Slatinškom in Tadejo Vrečko mu je uspelo z dovršenimi lutkami, s privlačno sceno, z osmišljeno odrsko igro in lutkovni animaciji ustvariti zanimivo, predvsem pa sodobno in aktualno komedijo.	ŠO
8
IZ NAŠIH KRAJEV
Plačujejo za nekaj, česar ne uporabljajo
Stanovalce blokovske soseske Na Novinah so razburili visoki računi za požarne hidrante, ki sploh niso v uporabi - Bo sprememba občinskega odloka lahko
znižala cene?
PREBOLD - Ko je Javno komunalno podjetje Žalec (JKP Žalec) septembra uporabnikom poslalo prve položnice s cenami, zaračunanimi po novi metodologiji, so bili stanovalci blokov Na Novinah v Latkovi vasi pri Preboldu nemalo presenečeni. Za tri požarne hidrante v kletnih garažah blokov, ki jih sploh ne uporabljajo, morajo po novem mesečno plačati kar 274,65 evra.
Pred spremembo so za omenjene hidrante, na katerih števci že vse od predaje objektov leta 2009 kažejo stanje porabe nič, plačevali 35,88 evra, kar pomeni, da so si stanovalci vsakega bloka delili znesek 11,96 evra. Od avgusta pa jim JKP Žalec za vsak hidrant mesečno zaračuna kar 91,55 evra. Stanovalci, ki imajo tega dovolj, so se po pomoč že obrnili na občino in župana ter svetnike pozvali k spremembi občinskega odloka, ki potrjuje sedanjo metodologijo in cene komunalnih storitev.
Računajo za storitve, ki jih ne opravljajo
Kljub temu, da na omenjenih treh hidrantih ni nobenega odjema vode, torej ni oskrbe z vodo, ni odvajanja komunalne ali padavinske vode in posledično ni nobenega čiščenja komunalnih ali padavinskih odpadnih voda, JKP Žalec za vse omenjeno vsak mesec izstavi ne ravno nizek račun. »Lastniki stanovanj oziroma stanovalci tako plačujemo za storitve, ki jih komunalno podjetje sploh ne opravi,« razlaga Franc Kokol, predstavnik stanovalcev in predsednik nadzornega odbora bloka Latkova vas 86a. »Najbrž ni treba še posebej dokazovati, da podjetje
Franc Kokol kaže na še vedno zaplombirane požarne hidrante, iz katerih v zadnjih štirih letih, odkar so bili objekti predani namenu, ni pritekla niti kaplja vode. A kljub temu stanovalci za posamezen hidrant plačujejo 91,55 evra mesečno. Glede na to, da so trije hidranti, JKP Žalec mesečno prejme 274,65 evra, kar v letu znese skoraj 3.300 evrov.
s tem pridobiva protipravno premoženjsko korist in da je plačevanje teh storitev v konkretnem primeru v nasprotju z obstoječim pravnim redom in normalnimi obligacijskimi razmerji. JKP Žalec nemoralno in nepošteno izkorišča dano situacijo, ki mu jo omogočajo na julijski seji sprejeti sklepi Občinskega sveta Občine Prebold,« še doda Kokol.
Svetniki spremenili občinski odlok
Da so zaračunani zneski ob ničelni porabi vode absolutno previsoki, se strinjajo tudi svetniki, ki so na zadnji letošnji seji že sprejeli popravek občinskega odloka, ki komunalnemu podjetju na hidrantnih omrežjih, kjer ni nobenega odjema vode in so namenjeni izključno za potrebe varstva pred požari oziroma morebitnega gašenja požarov, prepoveduje zaračunavanje prej naštetih dajatev. Župan Vinko Debelak pravi, da primer Lat-
Števec na hidrantu po štirih letih še vedno kaže stanje porabe nič.
kove vasi, ki v preboldski občini ni osamljen, kaže na nesmisle, do katerih lahko pripeljejo posamezni državni predpisi, ki ne upoštevajo dejanskih razmer. Če bi na primer investitor hidrante namestil izven objektov, stanovalci ne bi imeli z njimi nikakršnih stroškov.
Nova metodologija je med drugim odpravila zaračunavanje omrežnine za priključek glede na porabo in uveljavila omrežnino glede na presek, velikost priključka. Zato bo preboldska občina komunalnemu podjetju predlagala še, da števce z omenjenih hidran-tov odstrani.
Izračuni v skladu z uredbo
Direktor žalske komunale Matjaž Zakonjšek pravi, da so izračuni klub vsemu zakoniti, saj da morajo tako in toliko zaračunavati v skladu z novo uredbo. Natančnejših podatkov, kaj pomeni spremenjen
občinski odlok v Preboldu za nadaljnje izračune in kakšni bodo naslednji postopki v tem primeru, nam Zakonj-šek v telefonskem pogovoru konec prejšnjega tedna še ni mogel razkriti. Stanje naj bi si na terenu najprej ogledala tehnična služba in na podlagi njenih ugotovitev naj bi komunala sprejela odločitve, ali se bo cena omrežnine za omenjene hidrante vendarle znižala. Je pa zagotovil, da bodo, v kolikor bo ob pregledu ugotovljeno, da na hidrantih res ni drugih priključkov, poiskali ustrezno rešitev. Kakšna bo ta rešitev, nam do zaključka redakcije niso uspeli sporočiti.
Je pa direktor Zakonjšek povedal še, da kadar pride do požara, ne gledajo na števce. »Gasilci vedo, da v kolikor ni druge rešitve, lahko brez težav presekajo glavni vod, mi pa bomo to tudi brezplačno popravili.«
LEA KOMERIČKI
NA KRATKO
Za več vseživljenjskega učenja
VELENJE - Ljudska univerza Velenje je bila od leta 2008 koordinatorica projekta Center vseživljenjskega učenja Saša. Čeprav se projekt letos končuje, nameravajo vsaj del projekta voditi naprej zaradi zelo dobrih rezultatov. Načrti so bili namreč v Savinjsko-Šaleški regiji preseženi za več kot sto odstotkov.
V petih letih se je na Center vseživljenjskega učenja Saša obrnilo 13.140 ljudi, od tega 2.460 v Nazarjah in 1.770 v Šoštanju. To kaže, da so ljudje novo dejavnost vzeli za svojo, ocenjuje direktorica Andragoškega zavoda Ljudska univerza Velenje Brigita Kropušek Ranzinger. Prav zato nameravajo del projekta, ki sta ga sicer financirala Evropski socialni sklad in šolsko ministrstvo, nadaljevati tudi brez evropskega denarja. Kot pravi Kropušek Ranzingerjeva, si tako tudi ministrstvo prizadeva, da bi še naprej delovalo Svetovalno središče Velenje, katerega naloga je celovito in nepristransko informiranje in svetovanje na področju izobraževanja. Kropušek Ranzin-gerjeva pa poudarja, da je bilo v sklopu projekta izvedenih tudi veliko delavnic znotraj točk vseživljenjskega učenja: »Na našem območju je bilo kar 4.750 posameznikov, ki so se vključili v ta vseživljenjska izobraževanja, in verjamem, da bomo našli neko pot, da bomo lahko to dejavnost imeli še naprej.«	ŠK
Sprejet osnutek prostorskega načrta
TABOR - Svetniki so na zadnji seji obravnavali in sprejeli osnutek občinskega prostorskega načrta, katerega izdelava se vleče že vse od leta 2005.
Občina je pri pripravi prostorskega načrta določila, da se bo nova poselitev usmerjala v že zgrajena strnjena naselja, kot so Tabor, Ojstriška vas, Pondor, Loke, Kapla in Črni Vrh. V načrtu je opredelila tudi območja avtohtone razpršene poselitve kmetij v celkih, in sicer v Miklavžu, Lokah in na Črnem Vrhu, ter območja razpršene poselitve razloženih kmetij v osrednjem delu občine. V načrt je umestila tudi »vikend območje« v Miklavžu in obrtno cono ob regionalni cesti med Ljubljano in Celjem.	ŠO
Koncert za Denisa
LJUBNO - Domače prostovoljno gasilsko društvo, krajevna organizacija RK, krajani in ljudje dobre volje so ponovno dokazali, da jim je mar za sočloveka. S skupnimi močmi so pripravili dobrodelni koncert, zbran denar pa namenili 4-letnemu Denisu Jakobu.
Mali fantič ima namreč redko obliko cerebralne paralize in je priklenjen na invalidski voziček. Prikrajšan je za brezskrbno tekanje z vrstniki. Njegovo zdravljenje in morebitna operacija sta povezana z visokimi stroški, ki mlado družino zelo obremenjujejo. Denis je že dobil spremljevalko v vrtcu, malemu junaku pa pomagajo tudi v ljubenski osnovni šoli. Nedeljski dobrodelni koncert je dodal nov kamenček v mozaik dobrodelnosti. Ljubenski kulturni dom je bil skoraj premajhen za vse tiste, ki so prišli na koncert, darovali prostovoljne prispevke ali pa kupili kulinarične dobrote društva Komen. Sredstva, ki so jih zbrali, bodo Denisu omogočile terapije, ki bodo malemu fantu omogočile napredek in možnosti za bolj samostojno življenje.	US
V pričakovanju dogovora
CELJE - V mestni občini ugotavljajo, da je izvedba protipoplavnih ukrepov na porečju Savinje približno na polovici, zdaj se bo glavnina del selila na vzhodno stran mesta. Nosilec 45,5 milijona evrov vredne naložbe, ki jo v 85 odstotkih financira Evropski kohezijski sklad, je sicer okoljsko ministrstvo, a mestna občina je v njej parterka in koordinatorka za izvedbo del na območju Celja.
Kot ocenjuje župan Bojan Šrot, doslej ni bilo večjih težav, zdaj pa so se pojavile pri urejanju suhega zadrževalnika ob Vzhodni Ložnici. Z lastniki zemljišč, ki ob naraslih vodah sami niso ogroženi, namreč investitor nikakor ne more najti skupnega jezika. Projekt predvideva za širše območje Celja ureditev petih suhih zadrževalnikov; po enega ob Sušnici, Podsevčnici in Vzhodni Ložnici ter dva ob pritoku Hudinje. Vsem lastnikom zemljišč je investitor ponudil enake odkupne oziroma odškodninske pogoje. Medtem ko so jih ob štirih načrtovanih suhih zadrževalnikih sprejeli, se zatika na Ljubečni. Suhi zadrževalnik ob Vzhodni Ložnici bi zagotovil boljšo poplavno varnost za naselje Gaji in bližnjo industrijsko cono. Ker v tem primeru razlastitev ni mogoča, v mestni občini upajo, da bo pri dogovarjanju prevladal razum in da bodo lastniki zemljišč pokazali tudi sosedsko solidarnost.	IS
IZ NAŠIH KRAJEV
9
NA KRATKO
Donacija za zdravstveno postajo
ŠTORE - Zdravstvena postaja bo kmalu bogatejša za nekaj novih naprav, ki bodo pripomogle k še bolj kakovostni oskrbi bolnikov. Krovni zavod Zdravstveni dom Celje jih bo kupil s pomočjo donacije.
Javnemu zavodu Zdravstveni dom Celje je podjetje Vzajemna v torek predalo donacijo v višini dva tisoč evrov, namenjeno za nakup nove opreme. Zdravstveni dom bo s tem denarjem kupil funkcionalni električni stimulator za fizioterapijo, ki pripomore k živčno-mišični stimulaciji, lajša pa tudi bolečine, ter pet pulznih oksimetrov, namenjenih merjenju srčnega utripa in nasičenosti krvi s kisikom. Direktorica celjskega zdravstvenega doma Alenka Obrul je ob prevzemu donacije povedala, da je vsaka donacija še kako dobrodošla, saj prispeva k boljši oskrbi bolnikov. AD
Znižanje cen vrtca
BISTRICA OB SOTLI - Občinski svet je na zadnji seji med drugim potrjeval nove cene vrtca in programa pomoč družini na domu. Vrtec bo po novem nekoliko cenejši, pomoč na domu pa se bo podražila, a ne za uporabnike.
Trenutna mesečna ekonomska cena v Vrtcu Pikapolonica, ki ga obiskuje skoraj 70 otrok, je 414 evrov, z novim letom se bo znižala za slabe tri odstotke, na 402,60 evra. Kot je znano, starši plačajo le del ekonomske cene, preostanek krije občina. Nekoliko pa se bo podražil program pomoč družini na domu, ki ga v občini Bistrica ob Sotli izvaja Center za pomoč starejšim Senior. Ekonomska cena efektivne ure pomoči bo v prihodnjem letu znašala 16,53 evra, kar je 95 centov več kot sedaj. Ker je socialna varnost starejših občanov, ki potrebujejo tovrstno pomoč, zelo slaba, so občinski svetniki potrdili, da bo razliko v ceni krila občina. Uporabniki bodo tako sami za uro pomoči še naprej plačevali pet evrov. Ponoči in ob nedeljah bodo uporabniki za uro pomoči plačali 7 evrov, ob praznikih pa sedem evrov in pol.	AD
Tudi drsališče
V petek zvečer se je na dvorišču Starega piskra zbralo veliko ljudi. V borčevski delegaciji, ki je položila venec v spomin vsem, ki so izgubili svoje življenje za domovino, je bil tudi edini še živeči osvoboditelj zapornikov Ivan Grobelnik Ivo.
Spomin naj ostaja živ
SOLČAVA - V občini pripravljajo v prazničnem decembru bogat sklop prireditev, ki so namenjene domačinom in tudi gostom, ki počitniške dneve preživljajo v številnih destinacijah na Solčavskem, predvsem v Logarski dolini.
V soboto so v organizaciji Centra Rinka številne pohodnike privabili na pohod z baklami do izvira Savinje oziroma slapa Rinka, ki so ga tudi osvetlili in tako poskrbeli za nepozabno doživetje. V teh dneh v Solčavi prvič urejajo drsališče, seveda pa bo pravo drsanje odvisno od primernih temperatur. Konec tedna bo v znamenju zimskega solsticija, torej najdaljše noči v letu, ki jo bodo obeležili s pohodom v Potočko zijalko.	US
Praznična tržnica
ROGAŠKA SLATINA - Praznični december je v tem turističnem mestu že tradicionalno izredno živahen. Posebej pestre so nedelje na Evropski ploščadi.
Evropska ploščad ob adventnih nedeljah vabi tako domačine kot turiste in prinaša pestro dogajanje za prav vse generacije. Prireditve so poimenovali Zimska pravljica v parku, poleg nastopov različnih domačih glasbenikov, plesalcev in ostalih umetnikov pa je Rogaško Slatino v začetku meseca obiskal tudi Miklavž, to nedeljo bo prišel še Božiček. Ne manjka niti praznična tržnica, na kateri je mogoče kupiti najrazličnejše izdelke lokalnih proizvajalcev in ponudnikov ter edinstvena darila. Marsikoga pot ponese tudi do bližnje Pegazove ploščadi, ki jo med drugim krasijo novoletne luči na 30 metrov visoki močvirski cipresi. Posebej čaroben je tudi sprehod po znamenitem Zdraviliškem parku. Praznične luči bodo v Rogaški Slatini sicer ugasnile šele na pravoslavni božič, 7. januarja.	AD
Topli obroki za socialno ogrožene
VRANSKO - Občina bo z novim letom v sodelovanju s centrom za socialno delo in zavodom sv. Rafaela organizirala delovanje javne kuhinje za socialno ogrožene občane, med katerimi je največ starejših ljudi s skromno pokojnino, odvisnikov in invalidov.
Na ta način želi krajanom, ki si ne morejo privoščiti nakupa in priprave kosila, zagotoviti en topel obrok dnevno. V proračunu bo za to dejavnost namenila 9 tisoč evrov. Denar bo po predhodno opravljenih izračunih zadoščal za 10 brezplačnih obrokov dnevno, kolikor naj bi bilo po prvih ocenah tudi najhuje socialno ogroženih krajanov v tem delu Spodnje Savinjske doline.	ŠO
nek, in vse do Šmartnega, kjer so jo pričakali s kulturnim programom.
IVANA STAMEJČIČ Foto: GrupA
CELJE - V noči s 14. na 15. december je minilo natančno 69 let, odkar je skupini šestih aktivistov uspelo osvoboditi politične zapornike iz zloglasnega Starega piskra. Celjsko območno združenje borcev za vrednote NOB je pripravilo osrednjo slovesnost ob tej obletnici.
Po projekciji filma Stari pisker režiserja Darka Niko-lovskega in ogledu razstave Puške in pisma, ki ga je v Muzeju novejše zgodovine vodil dr. Tone Kregar, je sledila spominska slovesnost na dvorišču Starega piskra in zatem še v veliki dvorani Narodnega doma, kjer je zbrane nagovoril podpredsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije Tit Turnšek. Na dvorišču Starega piskra je ravnatelj I. gimnazije v Celju dr. Anton Šepetavc izpostavil, kako pomembno je, da se ohranja spomin na dogodek, ko je šestim pogumnim fantom brez enega samega strela uspelo osvoboditi po uradnih nemških podatkih 127 zapornikov, najbrž pa še kakšnega več. »Ne gre za to, da se prepričani prepričujemo med seboj, pomembno je, da znamo pomen teh dogodkov približati mladim,« je dejal in dodal, da sam tako dijakom kot njihovim staršem večkrat pove, da se zavzema za »3D-šolo«. Šolo, ki se zaveda, kako pomembne vrednote za našo prihodnost so družina, dom in domovina. V spomin vsem, ki so svoja življenja izgubili za domovino, je na dvorišču Starega piskra položila venec borčevska delegacija, v kateri je bil tudi edini še živeči osvoboditelj zapornikov, danes 93-letni
Ivan Grobelnik Ivo.
Že desetič je v spomin na dogodek izpred 69 let v soboto sledil še pohod po poteh osvoboditeljev Starega piskra. Skupina pohodni-kov se je tudi tokrat zbrala pred vhodom v zapore Stari pisker, nato pa krenila proti Slatini pri Šmartnem v Rožni dolini, kjer je bil krajši posta-
»Vesel sem, da se je zbralo toliko ljudi. Še zlasti zdaj, ko sem od naše šesterice ostal živ samo še jaz. V naši zgodovini so dogodki, ki jih ne smemo pozabiti. In spominske slovesnosti, na katerih se zadnja leta zbira spet več ljudi, so zagotovilo, da jih ne bomo,« pravi Ivan Grobelnik Ivo.
Našim poslovnim partnerjem se zahvaljujemo za izkazano zaupanje in dobro sodelovanje. V 2014 vam želimo mnogo uspešnih novih poti in srčnih ljudi.
Marketing Novega tednika in Radia Celje
10
IZ NAŠIH KRAJEV
Vozniki, ki se po Celju vozijo v smeri vzhod-zahod, so si konec tedna oddahnili, ker je za promet spet odprta Partizanska cesta.
Splavarska brv dokončana marca
Zaradi končnega asfaltiranja cestišča in izvedbe talnih obeležb bo Partizanska cesta v marcu en teden spet zaprta za promet
CELJE - Minuli konec tedna so v mestu za promet sprostili Partizansko cesto ob desnem bregu Savinje skozi mestni park. Ta je bila zaradi urejanja protipoplavnih ukrepov in gradnje nove Splavarske brvi zaprta vse od začetka poletja, kar je povzročalo nemalo težav voznikom, ki se po Celju vozijo v smeri vzhod-zahod.
Zaradi zapore Partizanske ceste so namreč morali izbrati daljšo pot po magi-strali vzhod-zahod ali ceste skozi mestno središče, kar
je zadnje tedne njihovo pot močno podaljšalo še zaradi obnove vodovoda in plinovoda ob Ljubljanski cesti in Gregorčičevi ulici. Partizansko cesto so v Celju zaprli zaradi urejanja brežin Savinje in gradnje nove Splavarske brvi. Gradbinci so glavna gradbena dela pri novi brvi končali v začetku decembra, najbolj zahtevna pa je bila spojitev mostne konstrukcije, ki je sestavljena iz posameznih 16-metrskih sklopov. A tudi zdaj, ko je Partizanska cesta spet odprta za promet, del na tem območju še ni konec. Med
zahtevnejša vsekakor sodita podiranje starega Splavar-skega mostu in odstranitev njegovih betonskih temeljev in nosilcev, ki so zasidrani v strugo Savinje. Prav ti so ob visokem vodostaju močno ovirali pretok vode in so bili tudi eden od razlogov, da je gradnja nove brvi vključena med ukrepe za zagotavljanje večje poplavne varnosti na porečju Savinje. Nova Splavarska brv naj bi bila končana do konca marca, takrat pa bo po njej spet mogoč prehod za pešce in kolesarje s Savinjskega nabrežja v mestni park.
Zapora prometa še za en teden
V marcu je na Partizanski cesti v sklopu dokončanja vseh del predvidena še ena krajša popolna zapora prometa zaradi končnega asfaltiranja cestišča in izvedbe talnih obeležb. Kot pojasnjuje Miran Gaberšek iz občinskega oddelka za okolje in prostor ter komunalo, bo zapora takrat predvidoma trajala en teden, gradbinci pa jo bodo pravočasno najavili, prav tako bodo ustrezno označili tudi obvoze.
IS, foto: SHERPA
Opozorila potrjena v praksi
LUČE - V kraju je kar nekaj posameznikov, ki čedalje glasneje opozarjajo, da so dela v okviru prve etape protipoplavnega projekta Celovito urejanje porečja Savinje izvedena nekakovostno in da niso v skladu z dokumentacijo, tudi sicer pa urejanje sotočja Savinje in Lučnice označujejo kot največjo slovensko črno gradnjo, saj gradbeno dovoljenje zaradi pritožb še ni bilo izdano.
Del njihovih bojazni je potrdila zadnja večja voda v novembru, ki sicer ni presegla vsakoletnih jesenskih visokih vodostajev, a je vseeno »uspela« zlomiti in poškodovati popolnoma nov betonski zid ob Lučnici. Kot je mogoče slišati, naj bi delavci v celjskem podjetju Nivo že v tem tednu zid popravili, vseeno pa se v Lučah sprašujejo, kaj se bo zgodilo, ko bo kraj prizadela hujša vodna ujma.
US
NA KRATKO
Manj denarja za naložbe
VITANJE - Občinski svet je na zadnji seji potrdil predlog proračuna. Ta za prihodnje leto na prihodkovni strani predvideva okoli 2,3 milijona evrov in prav toliko odhodkov.
Za naložbe, ki predstavljajo tretjino proračuna, bo manj denarja kot pretekla leta. Med glavnimi so dokončanje energetske prenove šole in vrtca, nakup notranje opreme za vesoljski center in ureditev cest. Med spremembami, ki so se pojavile od osnutka proračuna, je pet tisoč evrov za izolacijo stropa v novourejeni zdravstveni postaji. Tam so se pokazale precejšnje izgube toplotne energije, zato je nujna prenova.
BJ
Živahno sejemsko dogajanje
ŠOŠTANJ - V Kajuhovem parku je bilo v soboto živahno kot že dolgo ne, saj je občina organizirala sedmi božično-novoletni sejem.
Prodajalci na stojnicah so ponujali številne zanimive in edinstvene izdelke: nakit, igrače, knjige, novoletne okraski, kape, nogavice, šale, med in medene izdelke, slike, doma narejena mila in kreme ... Obiskovalcem je bilo na voljo veliko različnih idej za drobna darila in lepšanje doma v teh prazničnih dneh. Tokratni sejem je bil tudi dobrodelno obarvan, saj so na eni od stojnic zbirali sredstva in zamaške za šestletnega Žiga, ki je zaradi prezgodnjega rojstva dobil cerebralno paralizo. Sredstva bodo uporabili za dodatne terapije, ki jih mali Žiga nujno potrebuje. Kljub mrazu je bilo razpoloženje na sejmu, kot so v Šoštanju že vajeni, odlično. Ozračje so ogreli člani Pihalnega orkestra Zarja Šoštanj, ki so z nastopom povabili obiskovalce na svoj tradicionalni novoletni koncert, ki bo v nedeljo v telovadnici OŠ Karla Destovnika - Kajuha Šoštanj.	US
Okraski iz otroških rok
REČICA OB SAVINJI - Kulturno društvo Zgornjesavinjskih likovnih umetnikov Gal, ki ima sedež na Rečici, v domačem kraju večkrat pripravlja različne likovne delavnice.
Nazadnje so na delavnico povabili najmlajše, ki so izdelovali origami iz papirja z motivi, primernimi za božični čas, voščilnice, okraske za smrečico iz papirja in umetne mase za oblikovanje, oblikovali so podobe angelčkov iz slanega testa in ovijali stekleničke z mavčnim povojem. Otroci so na delavnici, ki jo je vodila Nada Zager, pomagale pa so ji članice društva, tako uživali, da so jo mentorice še podaljšale.
US
Skupaj za boljšo varnost
ZREČE - Prostovoljno gasilsko društvo Zreče je včeraj podpisalo pogodbo o sofinanciranju novega gasilskega vozila GVC 16/25. Zalogaja v višini okoli 225 tisoč evrov gasilci namreč ne bi zmogli odplačati brez denarne pomoči občine in treh podjetij.
PGD Zreče združuje več kot 120 aktivnih članov in 60 operativnih gasilcev, ki so usposobljeni za različna preventivna in intervencijska posredovanja. Ker brez potrebne opreme gasilci ne morejo nuditi zadostne pomoči, so se odločili za nakup novega vozila. Z lastnim proračunom in s prodajo starega vozila bodo zagotovili največji delež denarja za novo pridobitev. Občina jim bo v naslednjih šestih letih pomagala s približno 49 tisoč evri, tri največja podjetja v Zrečah pa v naslednjih štirih letih s 50 tisoč evri. Gasilsko društvo mora celotno naložbo odplačati do junija 2014, pri čemer pričakuje še pomoč ostalih sponzorjev in donatorjev, za poravnanje obveznosti pa bo najelo še kredit.	TV
Le prerezali rdeči trak
ROGATEC - Po nekaj zapletih in gradnji, ki se je močno zavlekla, so včeraj namenu vendarle predali obvoznico, ki je promet usmerila mimo naselja. Občina je ob tej priložnosti proslavila tudi končanje projekta ureditve kanalizacije in vodovoda v vzhodnem delu naselja.
Obvoznico na prometni cesti, ki vodi proti hrvaški meji, je zgradila država, projekt pa se je zavlekel zaradi pomanjkanja denarja in zaradi težav izvajalca del prvega dela naložbe. Gradbišče je tako približno leto samevalo. Stroji so spomladi letos vendarle spet zabrneli in 700 metrov dolga obvoznica je zdaj končana. Na cesti, ki je stala okoli dva milijona evrov, je med drugim tudi krožišče, zgraditi je bilo treba še pločnike in most čez potok ter potok regulirati. Novo podobo pa je v preteklih mesecih dobilo tudi območje v vzhodnem delu Rogatca, kjer se obvoznica priključi na obstoječo cesto. Občina je tam namreč poskrbela za kanalizacijsko in vodovodno omrežje. V okviru milijon evrov vrednega projekta, za katerega je pridobila sofinanciranje na razpisu razvoja obmejnih območij s Hrvaško, je uredila tudi cestno infrastrukturo. Podrobneje bomo obe naložbi predstavili v naslednji številki.	AD
IZ NAŠIH KRAJEV
11
Prostorski križev pot še ni končan
Za amandmaje naj bi bilo prepozno - Bo občinski prostorski načrt svetnike vnovič združil na božični večer?
ŠENTJUR - Občinski svet je minuli torek prvič obravnaval občinski prostorski načrt. Člani svetniške skupine SDS niso podprli glasovanja po skrajšanem postopku, saj se ne strinjajo z določilom prostorskega načrta, ki se nanaša na postopno omejitev delovanja asfaltne baze na Planini pri Sevnici. Zato je župan Marko Diaci za vnovično obravnavo dokumenta napovedal izredno sejo, ki naj bi bila na božični večer.
Občina Šentjur je prostorski načrt, ki določa izhodišča in cilje prostorskega razvoja občine, načrtuje prostorske ureditve občinskega pomena ter določa pogoje umeščanja objektov in drugih posegov v prostor, pripravljala zadnjih osem let. Pri tem je morala zadostiti zapletenim postopkom, študijam in usklajevanjem, ki jih je vodja oddelka za prostorsko načrtovanje in varstvo okolja Edvard Peperko opisal kot kri-žev pot. Za pripravo dokumenta je občina odštela okoli 430 tisoč evrov.
Nekateri svetniki so v razpravi predlagali določene spremembe dokumenta. Svetniška skupina SDS je na primer pozvala k izbrisu določila, ki predvideva, da bo v desetih letih po sprejemu prostorskega načrta svoja vrata morala zapreti asfaltna baza na Planini pri Sevnici. Skupini svetnikov se zdi to nesprejemljivo omejevanje uspešnega podjetja v času, ki že tako ni naklonjen gospodarstvu.
Zapleti pri glasovanju
Župan mag. Marko Diaci je omenjenemu predlogu nasprotoval in dejal, da je za sprejemanje amandmajev zdaj prepozno, saj bi to pomenilo nova usklajevanja in zavleklo postopek. »Po zakonu o prostorskem načrtovanju in po občinskem poslovniku in statutu je jasno, da se tega akta ne da spreminjati. Nanj so podali mnenje različni soglasodajalci, teh je bilo več kot 40, in dejansko moramo tak akt tudi sprejeti.« Dodal je še, da se nesoglasja o delovanju asfaltne baze,
ki sicer ima uporabno dovoljenje, ne pa tudi gradbenega dovoljenja, vlečejo že dve desetletji. Omenjeno določilo pa po njegovem prepričanju prinaša srednjo pot med dvema nasprotujočima si stranema.
Svetniška skupina SDS, ki ima v občinskem svetu tretjino svetnikov, je nato nasprotovala sprejemu občinskega prostorskega načrta po skrajšanem postopku. Občinski svetnik Jože Korže je pojasnil, da je bila na dnevnem redu določena le prva obravnava dokumenta, zato skrajšan postopek, ki ga je predlagal župan, po njegovem mnenju ni bil pravilen. Diaci je medtem trdil drugače in dejal, da je odločitev največje svetniške skupine v občinskem svetu pokazatelj, da nekatere politične stranke sledijo zgolj lastnim interesom in želijo nagajati. Napovedal je, da bodo svetniki o občinskem prostorskem načrtu odločali še letos, in sicer na izredni seji 24. decembra.
TINA VENGUST
Tudi večino vejevja iz drevoreda gabrov ob Cesti na Dobrovo so prepeljali v kompostarno.
Iz krošenj tudi pred vrtce
CELJE - Za obrezovanje dreves sta najprimernejši čas pozna jesen oziroma zgodnja pomlad, ko ta počivajo in je njihova rast zaradi teh posegov najmanj motena.
V letošnjem letu so tako dreves različnih velikosti. V v Celju na različnih koncih preteklem tednu so se delavci mesta obrezali okrog 450 Simbia lotili oblikovne rezi na
drevoredu gabrov ob Cesti na Dobrovo. Večino obžaganega vejevja po opravljenem delu odpeljejo v kompostarno, iz debelejših vej in zlasti debel pa so v preteklosti že izdelali
nekaj lesenih mizic in klopi. Te so podarili celjskim vrtcem in osnovnim šolam, kjer so zdaj namenjene za počitek otrok med igro.
IS, foto: GrupA
NA KRATKO
Praznično za male in velike
DOBRNA - Večina prazničnih prireditev v naslednjih dneh bo sicer namenjenih najmlajšim, a na svoj račun bodo v kraju prišli tudi odrasli.
Na Dobrni je dobro znan dobrodušen kostanjev škrat Vitko, ki je sicer včasih malce nagajiv, a se zelo rad igra, pomaga živalim, skrbi za okolje, najraje pa ima otroke. Živi v gozdu, pozimi sicer v hišici ob robu gozda, kadar je še posebej hladno, pa se prav rad pogreje tudi v hotelu Vita. Zato se bo ob pomoči domačega turističnega društva jutri, v petek, za deset dni vselil v pravljično vasico pred hotelom, v kateri se bo vse dni družil z otroki. Za vse otroke z Dobrne pripravljajo v soboto praznično predstavo v kulturnem domu, kjer jih bo obiskal in obdaril tudi Božiček, starejši pa bodo na božično popoldne lahko prisluhnili koncertu prazničnih pesmi domačega moškega pevskega zbora. Leto pa bodo na Dobrni tudi letos sklenili s silvestrovanjem na prostem, ki se bo na ploščadi pred občinsko stavbo začelo eno uro pred koncem leta.
IS
Sodišče dovolilo
nadaljevanje
dejavnosti
PREBOLD - Dejavnost institucionalnega varstva starejših se v preboldskem domu upokojencev lahko nadaljuje, je sklenilo celjsko okrožno sodišče. Nadaljevanje dejavnosti je za zdaj omogočeno do prodaje premoženja družbe kDu domovi upokojencev, ki je z domom upravljala, oziroma najdlje do konca junija prihodnje leto.
Sodišče dovoljuje tudi, da se oprema doma da v najem družbi Raiffeisen Leasing, ki je lastnica stavbe. Takšen sklep je bil hkrati tudi pogoj za uresničitev dogovora med družbo Raiffeisen Leasing, Domom upokojencev Franca Salamona iz Trbovelj in družbo KDU v stečaju, ki predvideva, da dom v Trbovljah s 1. januarjem prihodnje leto prevzame dejavnost preboldskega doma. S tem bodo v Trbovljah prevzeli skrb za vseh 66 varovancev in del zaposlenih. Koliko delavcev bo s prihodnjim letom ostalo brez dela, za zdaj še ni znano. Sta bili pa zagotavljanje nadaljevanja dejavnosti in ohranitev pretežnega števila delovnih mest izjemno pomembni okoliščini, ki ju je sodišče upoštevalo pri odločanju. Hkrati je nadaljevanje poslovanja v interesu upnikov, je v obrazložitvi zapisala celjska okrožna sodnica Petra Giacomelli.
LK
VSAK ČETRTEK ob 12.15
95.1 [ 95.9 | 100.3 | 90.6 KIH;
www.radioi
dmew- pogledi lue
12
IZ NAŠIH KRAJEV
Zabeležili »potke« od Stolpnika do Javornika
Z dostopnimi zemljevidi nič več izgubljanja na stranpoteh
ŠENTJUR - Ljubiteljem aktivnega preživljanja prostega časa je s pomočjo zloženke in spletne strani www.pot-ke.si odslej na enem mestu na voljo 30 pohodnih in kolesarskih poti v občini in njeni okolici. Pohodniki in kolesarji bodo predvsem na spletni strani lahko s pridom izkoristili prednosti informacijske tehnologije. Poleg podrobnejših informacij o poteh bodo tam lahko pridobili še GPS-zapis za svojo pametno napravo. Tisti, ki še vedno prisegajo na papir, pa si bodo lahko natisnili podroben topografski zemljevid poteka poti in ponudbe ob njej.
Planinsko društvo Dramlje se je s partnerji Kolesarskim društvom Atom, Kmečkim turizmom Urška in Krajevno skupnostjo Dramlje projekta lotilo, da bi poti, ki vodijo po občini, približalo domačinom, k spoznavanju krajev pa bi radi privabili še kakšnega turista. Poti so zbrane na enem mestu, kar bo po besedah vodje projekta Boštjana Go-leža pripomoglo k lažji odločitvi o tem, katero izbrati. »Tipi poti so barvno ločeni že na zloženki, ki je izšla v 10 tisoč izvodih. To bomo razdelili v Turistično informacijski center Šentjur in na druge točke, ki jih obiskujejo domačini in turisti. Ciljamo namreč tudi na obiskovalce bližnjih zdravilišč, ki bi radi med bivanjem v naših krajih tudi kaj počeli. Zloženka ponuja le osnovne podatke in vabi na spletno stran, kjer so na voljo podrobnejše informacije.«
Številne možnosti
Spletna stran združuje 15 planinskih in tematskih poti, ki so v preteklosti nastale na območju občine, in 15 predlogov poti za kolesarje. Bistvene značilnosti poti so med drugim zabeležene s fotografijami, vsaka pot pa ima tudi kratek opis.
Zdravko in Boštjan (desno) Golež sta kot enega od ciljev projekta izpostavila, da bi se obiskovalci po poteh podali tudi, kadar tam niso organizirani pohodi.
Zbranih 30 poti je skupaj dolgih več kot 640 kilometrov. Seštevek njihovih višinskih metrov znaša več kot sedem vzponov na Triglav z nič metrov nadmorske višine. Planinci bodo iskali planinske poti, tisti, ki jih zanimajo zgodovina ali zanimivosti, se bodo podali na tematske poti, kolesarji pa lahko izbirajo med potmi za cestno, treking ali turno kolesarjenje. Zemljevid omogoča, da si lahko vsak sestavi tudi svojo kombinacijo poti in preveri ponudbo ob njej.
Medtem ko so planinske poti označene, kolesarske niso. Kolesarjem je zato še posebej na voljo GPS-zapis poti za tiste, ki prisegajo na vožnjo po asfaltirani podlagi (cestno kolesarjenje), za tiste, ki jim je ljubša kombinacija makadamskih in asfaltiranih cest (treking kolesarjenje), ali za tiste, ki z gorskim kolesom radi odkrivajo gozdne ceste in kolovoze (turno kolesarjenje). Golež je pojasnil, da kolesarji večinoma že uporabljajo različne tehnične pripomočke, s katerimi beležijo prevoženo razdaljo in osvojeno nadmorsko višino, zato upora-
ba GPS-naprave ali nasploh pametnih naprav zanje ne bo nič novega.
Tudi osvežitev
Uporabniki lahko svojo pot poiščejo glede na ponudbo oziroma aktivnost, ki jih zanima. Brskajo lahko tudi glede na lokacijo - pametni telefon ali tablični računalnik jim poišče najbližjo pot, glede na to, kje so. Ali pa pot s seznama poiščejo glede na dolžino, višinsko razliko, čas ali zahtevnost.
Zemljevid na spletu omogoča podrobnejši pregled s povečavo, za lažjo predstavo je na voljo tudi satelitski
prikaz, ki razkriva, kakšna je pokrajina, po kateri se vije pot. Kot je dejal Golež, je bilo z obhodi in s snemanjem poti precej dela. Zapisi so obdelani za objavo na spletu in se prilagajajo velikosti zaslona pametne naprave.
Na zloženki in na spletni strani so predstavljene vse planinske koče na območju in njihov odpiralni čas, a tudi drugi ponudniki pijače, hrane ter nočitev. Želja snovalcev portala je namreč, da bi se ljubitelji rekreacije na območju občine zadržali za kakšen dan
več.
TINA VENGUST Foto: TV
OKOLJSKA PACKA
Bralec, ki je v uredništvo Novega tednika poslal zgornjo fotografijo, ki prikazuje očiščeno odlagališče, upa, da bo takšno sedaj tudi ostalo.
Bo tokrat le ostalo
v ■ v v
očiščeno?
Še pred leti je na Celjskem mrgolelo črnih odlagališč. Na srečo se je okoljska ozaveščenost med ljudmi v zadnjem času precej izboljšala, številne okoljske packe pa so dobile novo podobo tudi s pomočjo vseslovenske čistilne akcije, v okviru katere so lokalne skupnosti počistile marsikatero odlagališče.
Na eno izmed črnih točk v Spodnji Savinjski dolini nas je tokrat opozoril bralec iz Prebolda. Že dlje časa ga namreč moti črno odlagališče ob cesti med Preboldom in Sv. Lovrencem. Občina je okoljsko packo že zdavnaj očistila in na območje postavila tablo z napisom, da je tam prepovedano odlagati odpadke. A kot nam sporoča bralec, to nekaterih občanov še vedno ne gane. Ti kljub vsem opozorilom in prizadevanjem lastnika nepremičnine, ki zemljišče vedno znova zasipava in ki je uredil tudi odvodnjavanje, odlagajo kosovne odpadke in s tem kazijo podobo tega spodnjesavinjskega kraja.	ŠO, foto: MR
NA KRATKO
Berejo že sedem sezon
ŠMARJE PRI JELŠAH - Knjižnica je zaokrožila sedmo sezono bralne značke za odrasle. Zvesti bralci so ob tej priložnosti poklepetali z režiserjem in pisateljem Gora-nom Vojnovicem in si v novi dvorani kulturnega doma ogledali film Čefurji, raus.
V tej sezoni je v bralni znački za odrasle sodelovalo 51 ljubiteljev knjig. Največ, 34, v centralni enoti v Šmarju pri Jelšah, 13 v enoti v Kozjem, trije v Podčetrtku in eden v Bistrici ob Sotli. Na priporočilni seznam je knjižnica tudi letos uvrstila predvsem knjige slovenskih avtorjev, ki jih je razvrstila v več sklopov. Eden od njih je bila poezija, drugi knjige pisateljev, katerih okrogle obletnice rojstva ali smrti smo obeležili letos. Tako so bile na seznamu knjige Preži-hovega Voranca, Boruta Pahorja, Ivana Preglja in Vladimir-ja Bartola. Tretji sklop so sestavljali avtorji, nagrajenci ali nominiranci za nagrado kresnik, med katerimi je bil tudi gost zaključka bralne značke Goran Vojnovic. Seznam tujih avtorjev je knjižnica oblikovala na podlagi projekta splošnih knjižničarjev celjske regije Priporočamo. Udeleženci so lahko za branje izbrali tudi poljubno literaturo.
AD
Luč miru iz Betlehema v Vojnik
VOJNIK - Luč miru iz Betlehema je mednarodna dobrodelna akcija, ki je razširjena po vsej Evropi, v Slovenijo pa je letos prišla že triindvajsetič zapored. Za območje Štajerske, Koroške in Prekmurja so jo minulo nedeljo sprejeli v vojniški cerkvi sv. Jerneja.
Nosilec akcije je Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov, ki luč miru vsako leto deli med ljudi vse do božiča v upanju, da bo tako plamen prišel v čim več slovenskih domov. Namen letošnje poslanice in akcije je spodbuditi medsebojno sprejemanje in zmanjševanje negativnih predsodkov in delitev. Letošnje geslo - Odpri oči. Razumi. Sprejmi. Poglej drugače. - izraža odločitev, da vsak o ljudeh in dogodkih razmisli in nanje pogleda po svoje, ne da bi pri tem slepo sledil drugim. Lokalne sprejeme luči miru bodo pripravili v občini to nedeljo še v cerkvah na Frankolovem in Črešnjicah ter v Novi Cerkvi.
IS
Za učinkovito spletno komuniciranje
BRASLOVČE - Da je za uspeh v poslovnem in za opaznost v zasebnem svetu treba obvladati sodobne oblike komunikacije, se zavedajo tudi na braslovški občini. V sodelovanju z zasebnim podjetjem s področja sodobnih tehnologij so pripravili brezplačno izobraževalno delavnico.
Te se je udeležil tudi župan Branimir Strojanšek, ki je ponosen na to, da vedno več občanov spoznava pomen neformalnega izobraževanja s področja digitalnega komuniciranja. Zaradi novih tehnologij se bralci spreminjajo, z njimi pa tudi klasične oblike pisanja in posredovanja informacij. Zato je tako za podjetja, društva in lokalne organizacije pomembno, da ljudi dosežejo preko vseh medijskih kanalov, ki so na voljo. Na tokratni delavnici, ki je bila organizirana v računalniški učilnici braslovške osnovne šole, so udeleženci spoznavali predvsem možnosti spletnega povezovanja in inovativnega ter učinkovitega komuniciranja s pomočjo lokalnih spletnih strani in medijev.
LK
Solidarnost na političnem parketu
Minuli konec tedna je Slovenija dobila novo politično stranko. Skupaj s svojimi podporniki so jo ustanovila tri vidnejša vstajniška gibanja. Ker stranka Solidarnost - za pravično družbo ne želi biti »stranka enega obraza«, jo vodijo trije predsedniki, in sicer Celjanka Marina Tavčar Krajnc, Uroš Lubej in Damjan Mandelc.
Na kongresu je 211 ustanovnih članov izvolilo vodstvo in organe stranke, sprejeli so poslovnik, statut, etični kodeks in po razpravi še program stranke. Kot je poudarila dr. Marina Tavčar Krajnc, sicer predavateljica na Filozofski fakulteti v Mariboru in predsednica Humanitarnega kluba Soroptimist Celje, je stranka nastala kot odraz neposredno izraženega nezadovoljstva državljanov. Solidarnost v imenu stranke pa po njenih besedah ni le želen ideal, temveč je kot vrednota programsko izhodišče stranke. »Nismo idealisti, ki bi radi klatili zvezde z neba, a zmoremo realistično in strokovno oceniti, kaj je narobe v tej družbi,« je povedala in dodala, da hitrih rešitev ni in bo za odpravljanje težav potrebnih več let. IS
IZ NAŠIH KRAJEV
13
Minimalnega kakovostnega kriterija ni dosegla prijava občine Šmartno ob Paki za obnovo kulturnega doma, zato so jo v ministrstvu zavrgli.
Tretjina kulturnega denarja na Celjsko
V mnogih občinah razočarani - Bodo kulturni objekti še čakali na obnovo? - Na razpisu uspešni občini Rogaška Slatina in Šentjur
V številnih občinah na Celjskem so z nestrpnostjo pričakovali rezultate razpisa za delitev t. i. kulturnega denarja. Tokrat je uspelo občinama Rogaška Slatina in Šentjur.
Gre za tretji javni razpis za razvojne investicije v javno kulturno infrastrukturo, na katerega je prispelo 58 vlog.
Posebnost tega razpisa je, da bo ministrstvo izbrane projekte v celoti poplačalo, saj so na osnovi ocene posameznih vlog in razpoložljivih sredstev v sofinanciranje sprejeli šest projektov z najvišjo stopnjo sofinanciranja, to je 100 odstotkov ocenjenih upravičenih stroškov oziroma do porabe sredstev.
Najvišje ocenjena projekta tudi v slovenskem merilu prihajata iz Rogaške Slatine in Šentjurja.
Na voljo je bilo 7,2 milijona evrov kulturnega denarja, ki so ga v ministrstvu razdelili med šest projektov. Na sedmo mesto je bil z 80 točkami uvrščen projekt Mestne občine Velenje, ki je na
razpis prijavila Galerijo Velenje, vrednost pa presega 1,7 milijona evrov.
Če zmanjka denarja
Med prijavljenimi projekti, ki sicer dosegajo razpisne pogoje, vendar pa je zmanjkalo denarja, je tudi prijava občine Rečica ob Savinji, ki bi s
pomočjo 1,2 milijona evrov prenovila Tavčarjev dom. Občina Rogatec je na razpis prijavila ureditev zahodnega in vzhodnega gospodarskega poslopja graščine Strmol, za kar bi potrebovala nekaj več kot 600 tisoč evrov. Uspela ni niti občina Laško, ki je na razpis prijavila projekt Kulturna in naravna dediščina kartuzije Jurklošter v višini 295 tisoč evrov. Dobrih 150 tisočakov več bi potrebovala občina Bistrica ob Sotli za projekt Kulturno oko. V občini Mozirje bi vzpostavili interaktivno kulturno info točko raziskovanja preteklosti in sedanjosti Zgornje
Savinjske doline, projekt pa vrednotijo na več ko 1,5 milijona evrov.
Občina Prebold se je na razpis neuspešno prijavila s projektom Obnova Režarje-ve domačije in revitalizacija muzejske zbirke Prebold skozi čas, ki ga vrednotijo na 296 tisoč evrov, več kot milijon evrov pa bi potrebovala občina Kozje za obnovo gradu Podsreda. Uspeli nista niti občina Polzela s projektom Rekonstrukcija rojstne hiše Neže Maurer v višini 274 tisoč evrov ter občina Vransko, ki bi rada oživila Schwentnerjevo hišo.
US
Razočarani v Celju
Po objavi rezultatov so razočarani v Mestni občini Celje, ki je na razpis prijavila več kot milijone evrov vreden projekt Obnova javne kulturne infrastrukture Slovenskega ljudskega gledališča Celje.
Ugotavljajo, da so največ točk izgubili zaradi neizpolnjevanja kriterija »vpliv projekta na zaposlovanje in ustvarjanje novih bruto delovnih mest«. Ureditev malega odra v prostorih nekdanje knjižnice in servisnih prostorov gledališča seveda ne pomeni ustvarjanja novih delovnih mest, ob tem pa se v Celju še sprašujejo, kako so lahko v
času »zamrznitve« zaposlovanja v javnem sektorju eden od kriterijev prav nove zaposlitve. Tega razpisnega pogoja Celjani niso izpolnjevali, ker občinskega proračuna niso želeli dodatno obremeniti na račun plač novo zaposlenih. A glede na dolgoletna prizadevanja tako gledališča kot občine za ureditev teh prostorov bodo v občinski upravi skušali naložbo vnesti v predlog občinskega proračuna za prihodnje leto.
IS
Foto: arhiv NT (SHERPA)
Končno resen problem
Občina Šentjur je bila na razpisu uspešna s projektom Rekonstrukcija in dozidava Ipavčevega kulturnega centra.
Za ta projekt je pridobila več kot 1,9 milijona evrov. Šentjurski župan mag. Marko Diaci je dejal, da bo občina tako lahko izvedla prvi del prenove, ki bo zajemala prenovo dvorane, odra, atrija in zahodnega dela obstoječega kulturnega doma. »Obnova bo pripomogla še k boljšim kulturnim vsebinam in omogočila lažje delo na tem področju. S tem bomo rešili velik problem, o katerem se v občini pogovarjamo že 20 let,« Diaci ni skrival veselja. O predvidenem začetku del in podrobnejših obrisih projekta bo več povedal, ko se bodo iztekli pritožbeni roki in ko bo občina prejela sklep ministrstva. Je pa še dodal, da je izvajalec del že izbran in da vsi postopki že tečejo, zato pričakuje, da bi se dela lahko pričela kar najhitreje.
Občina Rogaška Slatina bo z nekaj več kot 600 tisoč evri, ki jih je pridobila na razpisu, delno obnovila kulturni center, ki se bo po novem ponašal z imenom Mladinski kulturni center Rogaška Slatina. Projekt je razdeljen v štiri sklope, med drugim bodo v prostore nekdanje knjižnice preselili Anino galerijo, preuredili bodo sejno sobo, v kleti pa bodo obnovili in opremili mladinski center. Novo podobo bo dobilo še nekaj skupnih prostorov. (AD)
Se je pa občina na razpis prijavila še s projektom Rekonstrukcija in dozidava Centra kulture Gustav Šentjur v vrednosti okoli 455 tisoč evrov, s katerim na razpisu ni bila uspešna.
TV
Mestna občina Velenje je na razpis ministrstva za kulturo prijavila projekt obnove Galerije Velenje v višini 1,7 milijona evrov. Čeprav je občina na razpisu dosegla 80 točk, toliko kot zadnji prijavljeni projekt, ki je na razpisu denar dobil, pa Velenjčani niso bili izbrani. Ker sklepa ministrstva v občini še niso prejeli, odločitve še ne bodo komentirali oziroma se bodo o nadaljnjih korakih odločili šele po prejemu sklepa. (ŠK)
Jubilejni Pipec že zbada
Celjski aktiv Društva novinarjev Slovenije že 50 let izdaja humoristično-satirični časopis Pipec. Prva številka je izšla 22. decembra 1963, prav danes, 19. decembra 2013, pa je izšla letošnja, sicer 47. po vrsti. Pipec je tudi tokrat nastavil šaljivo in kritično ogledalo političnemu, gospodarskemu in drugemu dogajanju na Celjskem in v državi zbodel in nabodel tiste, ki so si to zaslužili.
Pipec med drugim razkriva, da v savinjski politični kuhinji nastaja nova vladna koalicija, kdo je ukazal napad na zdaj že bivšega ministra Stepišnika, kaj skriva znana slovenska zapornica, česa ne skriva celjski župan, zakaj padajo drevesa v Celju, kaj vse smrdi v Šaleški dolini in zakaj sta Slatinčane obnorela ameriški step in ruski kazačok. Pipec ekskluzivno poroča tudi o uporu trčenih Kozjancev, o tem, kaj je razveselilo in ujezilo Hermana Celjskega med krajšim obiskom v knežjem mestu, kako so Zgornjesavinjčani presekali vojno za sedež zdravstva in kako bodo Spodnjesavinjčane odklopili z drage kanalizacije. Pipec prvi in edini poroča o tem, da bodo v celjskem Megalopovisu popravljali pokvarjene politike, in prvi predstavlja tudi ugotovitve najnovejše raziskave o tem, kako pobožni smo Slovenci.
Najbolj smešen slovenski stresni časopis bo tudi letos izšel v več kot 19 tisoč izvodih. Brezplačno ga bodo danes prejeli naročniki in kupci večine dnevnikov.
ŠK
Več o programu: www.celeia.info FB V Celju smo face
z baklamIM
na Stari grad Celje,
KRIŽIŠČE POPOVIČEVE IN CESTE NA GRAD 25. 12. ob 18.00
Letos prvič s prihodom Božička in simboličnim obdarovanjem. Nastopajo:
Člani Pevskega društva upokojencev Celje
Bakle boste udeleženci dobili na začetku pohoda.
Več info o prireditvah: TIC Celje, Krekov trg 3, tel.: 03 42 87 936, 03 49 25 081, e-pošta: tic@celje.si, www.celeia.info
avlliauy CELJE 2013
m
C
Organizator Pravljici


Ekskluzivni pokrovitelj
Pjmms umu
J Katfansko./nfo
Zvezda G. Novljan
Pravljično Celje pod pi
|£]trigliv
Pravljično Celje 2013
Organizator Osrednjega
programa in sejmov	zmdo ceuia Celje
Pokrovitelj Miklavževega obdarovan Pohoda z baklami na Stari grad Celje
V Pravlj
14
KULTURA
Knjižna zbirka z najdaljšo tradicijo
Tudi letos rdeči niti Mohorjev koledar in Slovenske večernice
Celjska Mohorjeva družba je prejšnji teden v Mohorjevi dvorani v Celju predstavila Redno zbirko 2014, v kateri že vse od sredine 19. stoletja ob koncu leta ponudi paket književnih del, namenjenih vsem članom družine.
Redna zbirka je na prehodu iz 19. v 20. stoletje štela kar sto tisoč izvodov, kar pomeni, da jo je imela naročeno skoraj vsaka slovenska družina. Z njo so si, kot pravi direktor Celjske Mohorjeve družbe Jože Faga-nel, krajšali čas predvsem ob zimskih večerih, ko ni bilo dela na polju. Zbirka je bila tradicionalno sestavljena iz koledarja, ki je imel podobno vlogo, kot jo ima danes medmrežje, in iz povesti, s katerimi so si ob večerih krajšali čas namesto gledanja televizije, ter iz nekaj drugih knjig. Danes obsega pet književnih del. Poleg večernice koroškega avtorja Rudija Mlinarja Ko ni cvetela ajda so letos vanjo uvrstili še priročnik Jamesa Martina Duhovnost za vsak dan, satirično zgodbo Don Camillo in Pe-ppone italijanskega avtorja Giovannina Guareschija, povest pesnice in pisateljice Neže Maurer Veste, kdo
Na predstavitvi redne zbirke so v Celju sodelovali (z leve) profesor in duhovnik dr. Metod Benedik, prevajalec knjige Don Camillo in Peppone Vasja Bratina, urednica koledarja Alenka Veber, direktor Celjske Mohorjeve družbe Jože Faganel in prevajalec priročnika Duhovnost za vsak dan Niki Neubauer.
je Čeri ter vsem dobro znan Mohorjev koledar 2014.
Od vojnih grozot do pasjega prijatelja Čerija
Povest Ko ni cvetela ajda govori o stiskah, upanju in preživetju para med drugo svetovno vojno in grozotah nemških taborišč. Na drugi
strani je praktični priročnik Duhovnost za vsak dan, v katerem jezuitski duhovnik James Martin obravnava
vse duhovne teme, ki zanimajo sodobnega človeka. V Mohorjevi družbi so letos poskrbeli tudi za ponovni
prevod knjige Don Camillo in Peppone. V zgodbah o župniku in partijskem sekretarju je na lahkoten način izražen Guareschijev odnos do vsega slabega v tedanji družbi. Njegova satira je več kot aktualna tudi danes, saj je pisana tako, da v vsakem času drži ogledalo družbi. Za najmlajše bralce so v zbirko uvrstili povest Neže Maurer Veste, kdo je Čeri. Zgodba govori o psu, ki se sprehaja po Krvavcu in pri tem doživi vrsto prigod, dopolnjujejo pa jo ilustracije Daše Simčič.
Koledar prvič uredila ženska
V 163 letih, kolikor izhaja zbirka, se je letos prvič zgodilo, da je koledar uredila ženska, urednica Celjske Mohorjeve družbe Alenka Veber. Kalendarijskemu delu sledijo prispevki več kot štiridesetih avtorjev, ki v svojih izvirnih in še neobjavljenih prispevkih obravnavajo različna področja. Razdelili so jih v
deset tematskih razdelkov: Narava, Po domovini in svetu, Zgodovina, Naša dediščina, Znanost, Med nami, Spominjamo se, Naši sodelavci - jubilanti, Leposlovje in Iz življenja treh Mohorjevih družb. Prispevki so obogateni z dokumentarnimi fotografijami. Poleg prispevka o hoji, v katerem se avtor sprašuje, kaj nam ta danes pomeni, je urednici še posebej ljub znanstveni članek dveh slovenskih krasoslovcev, v katerem predstavljata kitajski kraški kamniti gozd. V koledarju se njegovi ustvarjalci dotaknejo tudi nekaterih jubilantov, ki bodo praznovali v prihodnjem letu, in se spominjajo dogodkov, ki so zaznamovali slovensko zgodovino. Naslednje leto bo minilo sto let, odkar je Gavrilo Princip v Sarajevu izvedel atentat na prestolonaslednika in s tem prav toliko časa od začetka prve svetovne vojne.
ŠPELA OŽIR
Foto: GrupA
Del zbirke je tudi slikovni koledar, ki so ga poimenovali Papeži dveh vatikanskih koncilov. V prihajajočem letu bo Cerkev razglasila za svetnika kar dva papeža, Janeza XXXIII. in Janeza Pavla II. V koledarju so fotografije dvanajstih papežev.
Članica SLG Celje letošnja Severjeva nagrajenka
Pia Zemljič in Primož Pirnat prejela nagradi za posebne gledališke dosežke
V	Škofji Loki so v nedeljo zvečer podelili letošnje Severjeve nagrade, ki jih Sklad Staneta Severja, ustanovljen v spomin na tega legendarnega slovenskega gledališkega in filmskega igralca, podeljuje vse od leta 1970 za posebne gledališke uspehe. Zemljičeva je nagrado prejela za zadnje vloge v Slovenskem ljudskem gledališču Celje in ljubljanskem Mini teatru.
V	Celju je v zadnjem letu nastopila kot Meg v komediji Sleparja v krilu, vdova Quin v komediji Največji frajer zahodnega sveta, La-ina v ljudski igri Gospodar Puntila in njegov hlapec Matti in vodja v predstavi letošnje sezone Krči, v Ljubljani pa je blestela v komorni uprizoritvi Zapiranje ljubezni.
Žirija, ki so jo sestavljali Alenka Bole Vrabec, Damjana Černe, Staša Mihelčič, mag. Tea Rogelj in Branko Šturbej, je bila soglasna, da Pia Zemljič že leta dokazuje, da je natančna, študiozna in zanesljiva interpretka širokega dramskega razpona. Komisija je v utemeljitvi zapisala, da na prvi pogled sramežljivo Meg v Sleparjih
v krilu oblikuje s spremenjeno lego glasu in z umirjenimi gibi. Na ta način ustvari videz prostodušne in naivne provincialne lepotice. Povsem drugače je po mnenju žirije odigrala vdovo Quin v Največjem frajerju zahodnega sveta. Igralka vaške
odpadnice ne zasnuje kot žrtev, temveč kot pretkano samohodko, kot samozavestno žensko, ki sicer hrepeni po moškem, a hkrati moč črpa prav iz samote in izoliranosti. V vlogi dekle Laine v Brechtovi ljudski igri se izkaže kot interpret-
ka songov ter zabavljaška in ostra komentatorka, kot vodja v Krčih pa je ves čas hladna in obvladana, prava poosebitev razčlovečenja v multinacionalkah, a ob tem tudi povsem realna oseba.
ŠO
Foto: UROŠ HOČEVAR
Pia Zemljič v predstavi Krči, prvi letošnji premieri SLG Celje
Mestni
li|e
V 1	
■d	PI
mf	*
kino Metropol
Liffe po Liffu
četrtek, 19.12., ob 19:00
Philomena
Režija: Stephen Frears Država: VB / Francija / ZDA
sobota, 21.12., ob 10:30
Ko letijo vrane
Režija: Jean-Christophe Dessaint Država: Francija / Belgija / Luksemburg / Kanada
sobota, 21.12., ob 19:00
Adelino življenje
Režija: Abdellatif Kechiche Država: Francija
*
nedelja, 22.12., ob 19:00
Zoran, moj nečak idiot
Režija: Matteo Oleotto Država: Italija / Slovenija
uieinqml
KULTURA
15
Zimska produkcija za konec leta
Mladi plesalci sodobnega plesa in baleta obogatili predpraznično plesno dogajanje v Celju
Pod vodstvom Ane Vovk Pezdir se je šest skupin najmlajših plesalk, članic Harlekina, društva za umetnost plesa, predstavilo s koreografijo Povabljene na Siegfriedov ples. Vovk Pezdirjeva je s prilagojeno koreografijo Labodjega jezera ustregla željam plesalk, da so zaplesale v tem znanem baletnem delu.
Harlekin, društvo za umetnost plesa, je v torek v Celjskem domu uprizoril Pravljično zimsko produkcijo, v kateri so se že tradicionalno ob koncu leta predstavili prav vsi člani te znane celjske plesne šole sodobnega plesa. Vsako leto produkcijo zaznamuje rdeča nit. Letos jih je bilo več. Plesna pedagoginja in ustanoviteljica šole Ana Vovk Pezdir je njihovo zasnovo prepustila plesnim učiteljem, znanim slovenskim plesalcem - Tomažu Rodetu, Andreji Šraj, Tini Dobaj Eder in Sandri Jazbec.
Pravljična zimska produkcija je poleg pustnega plesnega projekta Brezova metla in zaključne plesne produkcije osrednji projekt Harlekina, v katerem v zadnjih letih v več različnih programih, kot so plesna pripravnica, sodobni ples, modern in balet, pleše približno sto ljubiteljev te umetnosti, starih od štiri do 18 let.
Letošnja plesna predstava je bila sestavljena iz več vsebinsko zaokroženih delov. Med najmlajšimi ple-
salci je želja stalnica, da se predstavijo s klasičnimi baletnimi deli, kot je na primer Labodje jezero. Ker je to po besedah plesne pedagoginje Ane Vovk Pezdir precej zahtevno, se je odločila, da to dobro znano delo prilagodi
mladim plesalcem, saj resne vloge belih labodov niso primerne za otroke. Njene učenke so se tako predstavile s koreografijo Povabljene na Siegfriedov ples, v katerem so kot princeske zaplesale na kraljevem plesu. Pod
vodstvom učiteljice plesnega ustvarjanja Sandre Jazbec so mlade plesalke raziskovale na eni strani kaos in na drugi red. Za obe stanji so primere poiskale v naravi. Učiteljica sodobnega plesa Tina Dobaj Eder pa je svoje
varovanke skozi vodeno improvizacijo vodila v enotno kompozicijo. Andreja Šraj, pod okriljem katere se plesalci učijo modern, nekakšno mešanico sodobnega plesa in baleta, je navdih poiskala kar v mizi, plesni nastopi
pa so se tako zvrstili bodisi okrog nje bodisi kar na in pod tem nepogrešljivem delu pohištva. Tomaž Rode, ki v Harlekinu poučuje balet, je predstavo svojih učencev poimenoval Božični večer, klasične plesne gibe pa je začinil s humornimi vložki, ki so občinstvo v Celjskem domu dodobra nasmejali.
Muzeji kot navdih za plesno ustvarjanje
Kljub temu, da je Pravljična zimska produkcija šele tik za harlekinovci, so z mislimi že usmerjeni v Brezovo metlo in zaključno produkcijo. Prav s tem namenom so si mladi plesalci s starši letos ogledali dva celjska muzeja, Otroški muzej Hermanov brlog in Pokrajinski muzej Celje. Različne vrste muzejev, pa naj gre za plesne, ki v tujini že obstajajo, otroške ali pa druge, so osnova za naslednji dve plesni produkciji. Celjski plesalci sodobnega plesa so si namreč obisk muzejev zastavili kot navdih za nadaljnje ustvarjanje v tej sezoni.
ŠO
Foto: GrupA
Igrarije misli in besed
Jernej Borovnik - Bartol
Literarno društvo Šentjur je založilo in izdalo zbirko aforizmov Jerneja Borovnika - Bartola. Ta je doslej zapisal okoli 2 tisoč takšnih duhovitih misli. Zbirka Igrarije misli in besed obsega njegova zadnja dela, a tudi nekaj že objavljenih.
Aforizmi 87-letnega Borovnika govorijo o različnih temah. Kot pravi sam, v politiko ni preveč zaljubljen, da bi se ji izdatneje posvečal, tu in tam pa se je le nekoliko dotakne z besedami. Največji navdih nasploh je po njegovih besedah življenje. Piše predvsem zato, da njegovi aforizmi ne bi šli v pozabo. Sicer pa meni, da je njegovo osmo izdano literarno delo njegova zadnja knjižica. »Roke imam še zdrave, vendar niso več sposobne vseh opravil. Zdaj jih moram uporabljati predvsem za pomoč nogam, da držim palice, kadar hodim.«
V prilogi zbirke je tudi pesem Borovnikovega prade-da Gregorja Gorenška, cerkvenega pesnika, h kateremu je večkrat zahajal Anton Martin Slomšek. Omenjeno pesem je Gorenšek napisal na dan pokopa blaženega
škofa. Borovnik hrani še obilo zapiskov o različnih dogodkih. Kot pravi, mu snovi ne bi zmanjkalo, če bi živel še enkrat.
TV
Foto: Dom starejših Šentjur
Zbirko, ki jo je uredil Rado Palir, so konec novembra predstavili v Domu starejših Šentjur, ki zadnjih nekaj let nudi prijazno in ustvarjalno okolje klenemu Jerneju Borovniku - Bartolu. Ta je med letoma 1995 in 2000 izdal štiri zbirke Pesmi, igrarije misli. Leta 1998 je zbral in uredil knjigo Spomini Slovencev na Jasenovac, Staro Gradiško in Lepoglavo, saj je bil med vojno ujetnik v petih taboriščih. Leta 2006 je predstavil knjigo z naslovom Vrnitev. Gre za sago, ki govori o življenju njegove družine v izgnanstvu v času vojne. Leta 2010 pa je izdal zbirko 100 slovenskih ljudskih pesmi o vinski trti in zdravičkah.
V znamenju jubilejev
Člani Mešanega mladinskega pevskega zbora in Orkestra I. gimnazije v Celju so prejšnji četrtek nastopili na tradicionalnem božično-novoletnem koncertu. Posvetili so ga dvema jubilejema - 100-letnici rojstva profesorja in nekdanjega ravnatelja Tineta Orla in 100-letnici stavbe, v kateri deluje šola.
Gimnazijci so se predstavili z nekonvencionalnim sporedom skladb, v katerem so posebno mesto namenili priredbam prof. Tomaža Marčiča, ki se je tudi na tokratnem koncertu izkazal v štirih vlogah, in sicer kot zborovodja, dirigent orkestra, umetniški vodja okteta Kajuh in pisec priredb. Poleg zbora in orkestra so na koncertu nastopili solisti Tilen Naraks, Maša Malgaj in Mojca Žerjav ter članice zbora Sabrina Zavšek, Pina Grobelšek, Urša Lojen in Una Rašič.
ŠO
$
Ob zaključku jubilejnega praznovanja 50-letnice Muzeja novejše zgodovine Celje se zahvaljujemo vsem, ki spremljate naše delo, ga soustvarjate in bogatite, ter vam želimo vesele božične praznike in uspešno novo leto, polno srečevanj tudi v muzejski hiši.
mag. Tanja Roženbergar
in kolektiv Muzeja novejše zgodovine Celje
www.muzej-nz-ce.si
Šf*
16
NAŠA TEMA
Za prazne smetnjake in p
Šole in restavracije z ukrepi zmanjšujejo količine kruha, ki ostaja - Celjski lionsi uspešni s »cateringom« za lačne
Kruh pogosto poimenujemo z besedno zvezo osnovno živilo, a je prav gotovo tudi simbol, ki pogosto določa razmerje med lakoto in izobiljem. Prav odnos do njega veliko pove tudi o naši kulturi. Porabo vse bolj skrbno načrtujejo tako gostinci, šole kot trgovci. V zadnjem času se vzpostavljajo tudi zanimive poti, po katerih kruh pride do tistih, ki si ga s svojim denarjem težko privoščijo.
»Kulturo odnosa do kruha in hrane nasploh je treba graditi dolgoročno, saj je bila praksa v preteklosti drugačna in je bilo zaradi tega tudi več uničenega kruha. Tudi pri nas smo imeli primere, da je kdo ugriznil v velik kos samo enkrat in samo toliko, da ga nekdo drug ne bi mogel pojesti, kar smo v zadnjih letih uspešno spremenili - ne samo zaradi krize, predvsem zaradi vzgoje,« pravi ravnateljica Osnovne šole Lava Celje Marijana Kolenko, kjer malico dnevno pripravijo za 400 učencev in približno 50 zaposlenih, na dan pa skuhajo tudi približno 350 kosil.
Pojedo ga lahko kasneje
Kot je povedala, dnevno naročijo približno 35 kilogramov kruha, količino pa vnaprej skrbno načrtujejo glede na vr-
sto malice in kosila. Dnevno ostane v povprečju tri kilograme kruha, količina pa se iz leta v leto zmanjšuje, saj otroci obroke vse pogosteje pojedo v celoti. Kadar kruh ostane, ga v popoldanskih urah ponudijo učencem v oddelkih podaljšanega bivanja ali v kuhinji iz njega pripravijo kruhove cmoke ali sesekljane zrezke.
Prav zaradi vzgajanja v duhu spoštovanja hrane v šoli ugotavljajo, da ima vedno več otrok lepši odnos do nje. Raje si izberejo manjši kos kruha, če želijo, pa lahko vzamejo še dodaten kos. Po besedah Kolenkove s kruhom ravnajo spoštljivo in ga ne mečejo v smeti. »V praksi smo uveljavili princip, da spoštujemo to, da nekateri otroci pojedo manjši kos, lahko pa drugi del vzame nekdo drug, ki poje nekoliko več. Tako je ostankov izjemno malo.«
Manj kruha v pomijah
V samopostrežni restavraciji, ki deluje v okviru Službe za prehrano Splošne bolnišnice Celje, zagotavljajo zelo različne dnevne količine kruha. Te so odvisne od sestave dnevnih jedilnikov. Ker so v preteklosti opazili, da je veliko kruha, ki je bil prosto na voljo ob obrokih, končalo v pomijah ali so ga gostje odnašali domov, so na tem področju pred leti uve-
dli spremembe. Ob jedeh, ki so brez priloge oziroma je za prilogo kruh, ga gostje zraven obroka že dobijo standardno količino. Ves dodaten kruh je plačljiv. V Splošni bolnišnici Celje ugotavljajo, da se je s tem ukrepom količina kruha v pomijah bistveno zmanjšala.
Ker so na podlagi izkušenj o prodaji kruha ob različnih jedilnikih oblikovali normative za potrebne količine, ga dnevno naročajo minimalno, ponudbo povpraševanja in ponudbe pa uravnavajo z manjšo rezervo kruha iz zamrzovalnika. Kruh, ki se v kuhinjo vrne z bolnišničnih oddelkov ali ga gostje v samopostrežni restavraciji ne pojedo, gre v skladu s higienskimi predpisi v odpad. Kruh, ki ga v samopostrežni restavraciji ne razdelijo ali prodajo, uporabijo v procesu priprave hrane. Kot so
poudarili, so te količine zelo majhne.
Da hrana ne bi postala odpadek
Kot rezultat pobude humanitarnih organizacij za prevzem hrane, tudi kruha, ki ostaja v trgovinah pred iztekom roka
uporabe, poteka od začetka leta 2012 projekt Logistika zbiranja hrane. Tako hrano dostavijo do pomoči potrebnih. Kot je dejal dr. Marko Luci, inšpektor v upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, je gonilo projekta prostovoljstvo, ministrstvo za kmetijstvo in okolje pa sodeluje pri koordinaciji in z idejo seznanja trgovske verige, organizatorje javne prehrane in humanitarne ter nevladne organizacije. »Hrana ostaja in če je ne porabimo, postane odpadek. Od omenjene pobude imajo korist tisti, ki hrano potrebu-
jejo, in tudi trgovine, ki imajo zaradi tega manj odpadka in s tem manj stroškov za njegov odvoz,« je dejal.
Lovijo rok uporabnosti
V projekt so vključene različne humanitarne organizacije,
pobudo zanj pa je dal Lions klub Celje Mozaik, ki je idejo prvič preizkusil med letošnjim februarjem in aprilom v sodelovanju z Mercatorjem. »Našo dejavnost bi najbolj preprosto opisala kot catering. Člani kluba po zaprtju trgovin, tudi ob nedeljah, zberemo hrano in jo odpeljemo do centra za brezdomce, kjer jo prevzamejo in razdelijo še varni hiši in materinskemu domu,« je dejala predsednica kluba Lorena Hus. Povedala je, da so po uspešni preizkušnji pogodbo o sodelovanju z omenjeno trgovino podaljšali do
marca 2014, 1. septembra letos pa so viške hrane začeli pobirati še v Trgovinah Tuš. Poleg kruha, pekovskega peciva in slaščic odvažajo tudi druga živila. Ker ima vsa omenjena hrana rok uporabnosti vsaj do polnoči, jo do uporabnikov prepeljejo v pol ure, ti pa jo porabijo ali predelajo - zamrznejo ali prekuhajo, da podaljšajo rok uporabnosti.
V skladu s predpisi
Da so celjski lionsi s svojo pobudo uspeli in jo izvedli v skladu z zakonodajo, so se morali na pristojno ministrstvo prijaviti kot uradna organizacija, ki se ukvarja z živili. Opraviti so morali izobraževanje o sistemu HACCP, da za hrano zagotavljajo spremljanje temperature, ustrezne posode in njihovo čiščenje, pripraviti pa so morali tudi pogodbe, da se podarjena hrana trgovcem šteje kot donacija.
»Kriza je pošastna, na nas se obračajo številne družine in posamezniki, ki potrebujejo hrano. Vendar je naša dejavnost samo prevoz, ne pa razdeljevanje. Zato bomo v sodelovanju s celjsko občino dolgoročno poskušali pridobiti prostor, kjer bi hrano delili še drugim socialno ogroženim,« je pojasnila Husova. Ker imajo člani Lions kluba Mozaik svoje zaposlitve, bo moral razdeljevanje prevzeti nekdo drug.
»Želeli smo opozoriti, da obstaja pot, kako hrano, namesto da konča kot biološki odpadek, ponuditi tistim, ki jo potrebujejo. Samo v sedmih mesecih smo iz ene trgovine zbrali hrano v vrednosti več tisoč evrov, kolikšna pa bi bila šele vrednost, če bi se pobudi pridružile vse trgovine. Projekt izvajajo tudi v Lions klubu Maribor, kmalu ga bodo še v Trbovljah, zamisel se torej počasi širi po Sloveniji,« je dejala Lorena Hus.
V smeti p
Decembra se je po Sloveniji razširila dobrodelna akcija Kruh za prjatla. V akciji kupcu v pekarni ali trgovini s kruhom omogočijo plačilo dodatnega hleba ali štruce za tiste, ki si kruha ne morejo privoščiti. Pekarna, toomogoča Kruh za prjatla, je označena z napisom pri vhodu. Vrečko s kruhom, v katerem je tudi račun, kupec odda na označeno mesto. Oseba, ki kruh potrebuje, ga preprosto vzame. Če brezplačnega kruha ni na voljo, peke pobudniki akcije spodbujajo, da osebi, ki potrebuje kruh, tega podarijo, naslednjim kupcem pa pojasnijo namen akcije. Tako bodo ti poravnali stroške podarjenega kruha. Na Celjskem se je akciji doslej pridružilo 26 pekarn.
Jelka Sazonov, Celje: »Pri nas doma kruh kdaj pa kdaj ostane, vendar zelo pazim, da so količine čim manjše. Vse, kar ostane, dam naprej, da ga pojedo kokoši. Nikakor pa ga ne mečem v smeti! Moj predlog, kako porabiti star kruh, so na primer kruhovi cmoki. Če v trgovini slučajno naletim na en dan star ajdov kruh z orehi, ga z veseljem kupim. Tudi sama kdaj pečem kruh, pripravljam ga iz pirine, ajdove ali polnozrnate moke. Akcijo Kruh za prjatla poznam in jo podpiram. Sem pa kdaj dala denar tudi kakšnemu revežu, ki je dejal, da si bo kupil kruh, a se bojim, da je evre porabil za kaj drugega.«
NAŠA TEMA
17
olne želodce
Ostanek na policah je neznanka
Količine neprodanega kruha, ki ob koncu dneva ostane na policah trgovin, se razlikujejo glede na dneve in glede na posamezne trgovine, so sporočili iz Mercatorja.
Po eni strani si prizadevajo, da bi kupci imeli ves dan dobro izbiro različnega kruha, po drugi strani pa, da ta ne bi ostajal neprodan. Kljub temu ga nekaj ob koncu dneva še vedno ostane. Količine lahko uravnavajo predvsem z dopeko, v večjih trgovinah kruh in pekovske izdelke pečejo vsaki dve uri, med ukrepi za čim manjši ostanek pa sta še prilagojena dostava in prodaja kruha naslednji dan. Preostali kruh donira-jo, vrnejo pekarnam, nekaj pa ga predajo pooblaščenim podjetjem za odvoz bio odpadkov.
Zanimanje, da bi prevzemale kruh in tudi ostala živila, je na septembrskem sestanku na ministrstvu za kmetijstvo in okolje izrazilo več humanitarnih organizacij. V Mer-catorju si želijo, da bi se na tem področju kmalu čim bolje uskladili vsi, ki bi lahko vsak na svojem področju prispevali k lajšanju socialne stiske tudi z razdeljevanjem hrane. Kot so dejali, pa je to odvisno predvsem od prevzemanja odgovornosti za pravilno ravnanje s hrano in upoštevanja standardov HACCP.
TINA VENGUST
_	V	■ V	V	■
Zvečer mc vec ceneje
Mercator je leta 2008 z namenom zmanjšanja količin neprodanega kruha uvedel njegovo prodajo po polovični ceni uro pred zaprtjem trgovin. Zanimanje za pol cenejši kruh je bilo, kot pravijo pri najboljšem sosedu, različno - v nekaterih prodajalnah je bilo zanemarljivo, drugod so ljudje prihajali v trgovino pred zaprtjem posebej po kruh, na splošno pa je povpraševanje v zadnjih letih postopoma naraščalo. V začetku oktobra pa so akcijo spremenili. Določene vrste kruha, ki ostane od prejšnjega dne, pol ceneje prodajajo naslednji dan, dokler ga ne prodajo. »Tako nakup pol cenejšega kruha omogočimo več kupcem in dlje kot le eno uro in to zjutraj oziroma dopoldne, ko ljudje kupujejo kruh. Tako lahko prodamo vsega, medtem ko je prej v mnogih trgovinah še vedno ostajal,« so sporočili iz Mercatorja. Njihova Pekarna Grosuplje že leta dnevno donira kruh in ga je tako od leta 2008 do danes podarila več kot 117 tisoč kilogramov.
Najmanj za bel, največ za polnozrnat kruh
Po podatkih Statističnega urada RS je član gospodinjstva leta 2007 povprečno pojedel 39 kilogramov kruha in peciva, leta 2010 pa je količina porabljenega kruha in peciva znašala 38,6 kilograma.
Kako pa so se spreminjale povprečne letne maloprodajne cene kruha med leti 2008 in 2012? Z izjemo leta 2008 je bil v omenjenih letih med primerjanimi vrstami kruha (bel, črn, polnozrnat) najcenejši bel kruh, cena kilograma je leta 2008 v povprečju znašala 1,92 evra, leta 2012 pa 1,83 evra. Za kilogram črnega kruha smo v letu 2008 v povprečju odšteli 1,9 evra, leta 2012 pa 1,98 evra. Najdražji je bil polnozrnat kruh, kilogram je leta 2008 v povprečju stal 3,22 evra, leta 2012 pa 3,23 evra. Iz tega lahko razberemo, da so se povprečne letne maloprodajne cene belega kruha v obdobju od 2008 do 2012 znižale za 5 odstotkov.
Oseba, zaposlena v Sloveniji, bi v letu 2012 s povprečno mesečno plačo lahko kupila 542 kg belega kruha (16 odstotkov več kot v 2008) ali 307 kg polnozrnatega kruha (ali 10 odstotkov več kot v 2008).
ANKETA
)a že ne!
Marko Deželak, Ljubečna:
»Če kruha ne porabim, dokler je dober, ga prihranim, saj ga mama podari naprej. Ostane pa mi ga bolj malo. V smeti vsekakor kruha ne bi smeli metati. Načinov, kako ga lahko uporabimo, tudi če se posuši, je veliko. Naredimo lahko na primer drobtine. Slišal sem že, da je kruh cenejši zvečer. Da je cenejši tudi naslednji dan, pa nisem vedel. Največkrat se namreč odločim kar za svež kruh, doma ga pa ne pečem. Za akcijo Kruh za prjatla sem že slišal. Tudi sam bi bil pripravljen kupiti kruh za nekoga, ki si ga ne more privoščiti.«
Blaž Košir, Laško: »Včasih nam doma ostane kaj kruha. Ponavadi ga posušimo, da ga lahko pojedo sosedovi zajci. Kadar mi ostane kakšen grižljaj, ga prav tako ne vržem v smeti, ampak ga prihranim in pojem kasneje, če sem še lačen. Sicer pa kruh večinoma kupujeta starša, peče pa ga moja babica, ki nam ga kdaj pa kdaj tudi podari. Akcije Kruh za prjatla ne poznam. Moj nasvet, kako porabiti star kruh, pa je, da ga zdrobimo in ga na primer uporabimo v sesekljanih zrezkih ali polpetih.«
Na poti od kmetij in drugih pridelovalcev hrane se v letu dni v procesu predelave živil, med distribucijo, v trgovini in v gospodinjstvih po podatkih Zveze potrošnikov Slovenije odvrže kar 180 kilogramov hrane na prebivalca Evropske unije. Gospodinjstva naj bi k tej številki prispevala okoli 42 odstotkov, torej okoli 76 kilogramov. Po podatkih ankete o hrani kot odpadku v Sloveniji, ki je potekala lani konec novembra, je večina anketirancev ocenila, da zavržejo okoli četrt kilograma hrane na dan, torej okoli 96 kilogramov letno.
Kar pet različnih predlogov, kako porabiti star kruh, smo dobili od mimoidočih na celjskih ulicah. Kot pravijo, to živilo v njihovih gospodinjstvih ne roma med odpadke. Radi pa ga privoščijo tudi tistim, ki zanj ne morejo plačati.
Vse vrste krušnih žit že v srednjem veku
Tatjana Kač v zborniku Od pšenice do kruha, v katerem je preučevala mlinarstvo in pekarstvo od začetka 18. stoletja do druge svetovne vojne, ugotavlja, da je skrb za preživetje, za vsakdanji kruh, človeka spremljala že od pradavnine.
Kot navaja, je prazgodovinski človek žita uporabljal za pripravo kaš in lepinj, ki so jih kasneje pekli tudi stari Egipčani, Grki in Rimljani. Za izumitelje kruha v današnjem smislu veljajo Egipčani, ki so poleg moke uporabljali tudi
kvas. »Naši slovanski predniki so ob poselitvi sedanjega prostora naleteli na bogato antično tradicijo na področju pridelave, predelave in uporabe žita. Postali so poljedelci, ki so v srednjem veku poznali že skoraj vse vrste krušnih žit: proso, ječmen, pšenico, piro, rž in oves. Tudi prebivalci v okolici Celja so sejali vse te vrste krušnih žit, poleg tega pa še ajdo in koruzo.«
Kaj vse zaužijemo s kruhom?
Mira Ivančevič, Celje: »Seveda kdaj ostane kakšen kos kruha. V tem primeru ga dam sosedi, saj z njim krmi živali. Kruhovi cmoki mi pridejo na pamet, ko razmišljam o receptih, kako porabiti star kruh, tudi kakšno pecivo se da narediti iz njega. Za en dan starejši kruh, ki je sicer cenejši, se odločim redkokdaj, le občasno pa ga spečem tudi sama. Za akcijo Kruh za prjatla pa še nisem slišala.«
TV
Foto: GrupA
S kruhom, ki ga izbiramo na policah trgovin, zaužijemo tudi različne dodatke za zgostitev, uravnavanje kislosti ... Kot pravijo v Zvezi potrošnikov Slovenije, peki z njimi poskrbijo, da kruh zdrži dlje, da prehitro ne sple-sni, se ne suši in ne drobi, da lepše vzhaja, da ni zbit in da ima enakomerno strukturo, lepo barvo in hrustljavo skorjo. Kot pomemben razlog za dodatke navajajo tudi zagotavljanje raznovrstnejše ponudbe kruha, da se izdelki na trgu med seboj razlikujejo, da so čim bolj
privlačni in ugajajo kupcem. Kruh, kupljen v trgovini, poleg nujno potrebne moke, vode in kvasa po podatkih Zveze potrošnikov Slovenije pogosto vsebuje še sladkor, olje, dekstrozo, smetano v prahu, krompirjeve in druge kosmiče, semena, različne vrste hidrogenirane rastlinske maščobe, mleko, sirotko, sirotko v prahu, jajca v prahu, pražen ječmenov slad, sladno moko, pšenični gluten, sojin droblje-nec, koruzni škrob, posušeno kislo testo in druge dodatke.
Koliko za kruh odštejejo naši sosedi?
Raziskava Statističnega urada RS je pokazala, da smo v Sloveniji junija 2010 za kilogram pšenične moke odšteli 0,85 evra. Na Madžarskem je cena znašala 0,39 evra, na Hrvaškem 0,63 evra, v Italiji 0,72 evra in Avstriji 0,94 evra. Medtem ko je kilogram belega kruha v Sloveniji junija 2010 stal 1,79 evra, so na Madžarskem zanj odšteli 0,83 evra, na Hrvaškem 1,58 evra in v Italiji 2,68 evra.
NE PREZRITE
O tem, da je pri peki kruha najpomembnejša ljubezen, smo izvedeli na kmetiji Korenjak v Lazah pri Dramljah, kjer to že desetletja počnejo v skladu s tradicijo.
18
IZ NAŠIH KRAJEV
Urgentni center bo zrasel med Gizelino bolnišnico in stavbo oddelka za infekcijske bolezni in vročinska stanja. Temeljni kamen za 9,6 milijona evrov vredno naložbo so postavili državna sekretarka na zdravstvenem ministrstvu, Celjanka Brigita Čokl, direktor Splošne bolnišnice Celje mag. Marjan Ferjanc in strokovni direktor asist. Franc Vindišar (od leve).
Temeljni kamen za celjsko urgenco
CELJE - Poročali smo že, da bo Celje prvo v Sloveniji dobilo urgentni center, kjer bodo bolnikom na enem mestu nudili celovito nujno zdravstveno oskrbo. Potem ko so že pred tedni opravili prva zemeljska dela, so pretekli petek slovesno postavili še temeljni kamen.
V Urgentnem centru Celje bosta združeni primarna in sekundarna nujna oskrba za
celotno celjsko regijo. »Bolnikom ne bo treba najprej v zdravstveni dom in šele nato v bolnišnico, prav tako jih ne bomo pošiljali z enega na drug oddelek, temveč bo prišlo osebje do bolnika, zato gre za pomembno pridobitev,« razlaga strokovni direktor celjske bolnišnice asist. Franc Vindišar. Ob tem poudarja, da bo urgentni center, za katerega je država večino denarja zagotovila
iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, za bolnišnico tudi velik organizacijski zalogaj, pri čemer bodo Celjani orali ledino. Od ministrstva za zdravje natančnih napotkov oziroma usmeritev še nimajo, je pa državna sekretarka na ministrstvu Brigita Čokl povedala, da bodo za organizacijo dela v prvi vrsti zadolžene bolnišnice same, bo pa ministrstvo, kot pravi, v prihodnjih mese-
Ko sneg ni sneg ...
CELJE - V začetku tedna so v Celju »vreme merili po metrih«; čeprav so bile temperature po celem mestu približno enake in nikjer ni bilo videti sonca, je nekatere predele pobelila tanka bela odeja, drugih pa ne. A tudi tam, kjer je bilo vse belo, ni šlo za sneg, pojasnjujejo vremenoslovci, čeprav so z neba padale snežinkam podobne padavine.
Za dokaj nenavaden vre- dolgotrajna in gosta megla, kot da iz nje sneži. Kot so menski pojav je bila kriva zato se je ponekod zdelo, pojasnili v Agenciji RS za
cih oblikovalo zahtevane standarde. V Sloveniji naj bi sicer poleg celjskega zraslo še osem urgentnih centrov, pogodba je trenutno podpisana še za centra v Brežicah in Murski Soboti. Urgentni center Celje naj bi vrata odprl konec prihodnjega leta, vse do konca gradnje pa bo na območju bolnišnice spremenjen prometni režim, ki je natančno označen.
AD, foto: SHERPA
okolje, je bil to »izpad iz megle«. Pojavljal se je zelo lokalno, na manjših območjih, in ta »sneg« je zvečine pomenil le to, da so bila tla spolzka. Kjer ga je bilo več, pa je pobelil tudi večje površine.
IS
Foto: GrupA
NA KRATKO
Pogajanja obrodila sadove
RADEČE - Občina Radeče se je s podjetjem Riko, ki gradi centralno čistilno napravo, uspela izpogajati o ceni dodatnih del. Medtem ko je podjetje dela ovrednotilo na dobrih 410 tisoč evrov, je cena po pogajanjih nižja skoraj za polovico, saj znaša okoli 221 tisoč evrov.
Gradnja čistilne naprave je po besedah županje Rafaele Pintarič tik pred koncem, naprava pa naj bi namesto ob koncu letošnjega leta začela poskusno obratovali aprila prihodnje leto. Poskusno obratovanje bo trajalo leto dni. Spomnimo, da so dodatna dela potrebna zaradi prilagajanja moderne tehnologije na že obstoječo pred leti zgrajeno zgradbo. In tudi zato, ker obstoječi objekti po prvotnem projektu ne bi zagotavljali potrebnih standardov in parametrov, kot jih za take čistilne naprave narekuje trenutno veljavna zakonodaja.	TV
Zgodovina kartuzije in Jurkloštra v diplomah
LAŠKO - Knjižnica Laško je v pristavi pri kartuziji v Jurkloštru pripravila predavanje Tjaše Pertinač, ki je letos na filozofski in teološki fakulteti v Mariboru diplomirala iz zgodovine in teologije. Diplomski nalogi, ki govorita o kartuziji Jurklošter, je predstavila zadnjo nedeljo.
Pertinačeva je svoje zanimanje za zgodovino kartuzijanov in Jurkloštra združila v diplomskih nalogah Kartuzija Jurklošter in plemiške družine ter Pomembne osebnosti kartuzije Jurklo-šter. Zbranim je tako predstavila kratek zgodovinski pregled, povezanost plemiških družin s samostanom, predstavila je tudi za Jurklošter najpomembnejše osebnosti, med katerimi so seveda ustanoviteljica Hema Krška, Leopold VI. Babenberžan ter Herman in Friderik Celjski. Namen predavanja je bil opozoriti tudi na knjižnico, ki deluje v Jurkloštru (v prvem nadstropju večstanovanjske stavbe, poleg zdravstvene ambulante). Da je bilo tudi predavanje Pertinačeve knjižnično obarvano, je predstavila še literarno ustvarjanje v samostanih srednjega veka in posebej predstavila tudi samostansko knjižnico jurkloštrske kartuzije ter njena pomembna dela.	ŠK
Obnavljali bodo na obroke
ŽALEC - Čeprav vsa dela v sklopu prvega dela prenove žalskega mestnega jedra še niso končana, so delavci podjetja AGM Nemec že začeli obnavljati kanalizacijsko omrežje na območju, ki sodi v okvir predvidenega drugega dela prenove.
Celotna trasa drugega dela prenove zajema območje od križišča Šlandrovega trga, Trubarjeve ceste in Ulice Ivanke Uranjek do križišča Šlandrovega trga, Savinjske ceste in Ulice Savinjske čete. Gradbinci so že zamenjali del kanalizacije pri Savinovi hiši in čez križišče na drugo stran mesta, kjer so izkopane jarke tudi že zasuli. Z obnovo v krajših intervalih, kjer bodo dela končana v enem dnevu ali dveh, bodo na tem območju lahko zagotovili relativno normalno logistiko. Na severnem delu območja tokratne prenove bodo dela zaključena do konca leta, medtem ko bodo na južni strani, kjer je največ gostinskih lokalov in trgovin, začeli delati po praznikih, 2. januarja. Do takrat bodo morali lastniki lokalov in najemniki pospraviti letne vrtove. Sicer pa naj bi kanalizacijsko omrežje na območju drugega dela prenove zamenjali do konca januarja 2014.	LK
Več popotnikov
ŠMARTNO OB PAKI - Mladinski center, v okviru katerega deluje mladinski hotel, je edini v lokalni skupnosti, ki omogoča gostom nočitvene zmogljivosti.
V mansardi objekta je na voljo 54 ležišč, na kozolcu pa 10. Od lanskega novembra do letošnjega oktobra se je za nočitev odločilo 783 gostov, predvsem zaključene ali interesne skupine: pevski zbori, pihalne godbe in gledališke skupine, ki so bile na motivacijskih pripravah, študentski klubi, različne organizacije, ki so izvajale motivacijske in delovne konce tedna. V prihodnje si želijo v mladinski hotel pritegniti več individualnih gostov, predvsem popotnikov, ki cenijo bivanje v sozvočju z naravo. US
i j-i-f /.,»./v• ,*ju%'Xism.i ii" n i i «i —IF n i in—iiii m ' 11 Mestno četrt Dolgo polje so nekateri v začetku tedna preimenovali kar v »celjsko Sibirijo«.
EEmSISa
Obvestilo bralcem Novega tednika
Obveščamo vas, da bo naslednji časopis izšel 27. decembra, torej v petek, dan po prazniku. Zadnji dan oddaje malih oglasov in zahval bo ponedeljek, 23. decembra, do 16. ure.
Prvi časopis po novem letu bo izšel v petek, 3. januarja 2014. Rok oddaje malih oglasov bo v ponedeljek, 30. decembra, do 16. ure.
Sprememba delovnega časa oglasnega oddelka
Oglasni oddelek bo v torek, 24. decembra, odprt do 12. ure, prav tako v torek, 31. decembra.
UREDNIŠTVO
novi tednik	C DOPT	1Q
Št. 55, 19. december 2013	ŠTORI	19
Trenutek, ko je bilo vse odločeno glede zmagovalca. Gašper Jerman je celjsko moštvo povedel v neulovljivo vodstvo s 4:0.
Moštvo Sankakuja drugič državni prvak
Na Rogli drugi Bežigrad, tretja Olimpija in četrti Impol
Judoisti celjskega Zdežele Sankakuja so zmagovalci zaključnega turnirja na Rogli. Ponovili so svoj uspeh izpred dveh let. Ekipni državni prvaki so v soboto postali Matjaž Trbovc, Adrian Gomboc, Rok Drakšič, Gašper Jerman, Mihael Žgank, Benjamin Lah in Rok Džakovič, vodil jih je Marjan Fabjan.
V	moštvu so bili še (in kot rezervisti čakali na priložnost) Marcel Brajdič, Jan Pungaršek in Aljaž Triplat.
Jasno, gladko
Malce nepričakovano prvo mesto po rednem delu je bil pravi podvig, kajti celjsko moštvo ni bilo popolno; oslabljeno je bilo zaradi bolezni, poškodb, odsotnosti. Terjalo pa je gostiteljstvo zaključnega turnirja najboljše četverice. Celjske dvorane niso bile proste in Fabjan se je odločil, da bo najboljša moštva »povabil« na Roglo. Nekaj je bilo negodovanja, čeprav je bilo prizorišče zelo primerno urejeno, pa tudi gledalcev se je nabralo dvesto. Ko smo se pripeljali iz doline, zavite v meglo, je bilo nad 500 metri popolnoma jasno in še sončni zahod smo ujeli. Nato pa smo bili priče popolni prevladi judoistov, ki znanje črpajo na Lopati.
Stisnili po spanju
V	polfinalu so bili boljši od Olimpije s 4:3, potem ko so povedli s 4:0 in nato hranili moči. Finalni obračun proti Bežigradu so dobili s 5:2. Vse je bilo znova odločeno po štirih borbah, po zmagah Trbovca, Gomboca, Drakšiča in nato še Jermana, ki je v dramatičnem boju ugnal Prodana. Lanski prvak, bistriški Impol, je ostal brez medalje na četrtem mestu! Marjan
Po zaključku slavnostne podelitve medalj so Marjana Fabjana njegovi varovanci nekajkrat visoko vrgli v zrak.
Fabjan je poudaril, da se niso posebej pripravljali, saj so se pred kratkim vrnili z azijske turneje: »Forme nismo posebej načrtovali, vsak je pač moral opraviti svoje. V polfinalu so naši fantje še >spali<, potem pa so se razjezili in stisnili. Pravo ekipo imamo.« Se bo preizkusila v konkurenci prvakov iz drugih držav? »Lahko bi se uvrstila med pet najboljših v Evropi. Toda če nas nihče ne bo denarno podprl, se evropskega pokala ne bomo udeležili. Nima smisla. Preveč bi izgubili.« Dodana vrednost moštva je zdaj Gašper Jerman. »Ogromno zaslug ima za naše zmagoslavje. Srčen borec je, dobro se je ujel s sotekmoval-ci, pravi >dečko<. Še marsikaj lahko pokaže, prišel je v prave roke ...« je zaključil Fabi.
»Na polno«
Matjaž Trbovc je bil v
moštvu (tudi Drakšič, Lah, Žgank, Djakovič, Brajdič ...) že pred dvema letoma, znova je bil zelo prepričljiv: »Zdaj imamo še močnejšo ekipo. Lani so se borili mlajši in
nabirali izkušnje. Letos smo se odločili, da gremo spet >na polno<. Okrepil nas je Jerman, Gomboc je dve leti starejši. Lepo je bilo znova zmagati. Po evropskem prvenstvu bomo začeli zbirati kvalifikacijske točke za olimpijske igre in odkrito ciljam na Rio de Janeiro.« Precej potrt je bil trener Bežigrada Gregor Brod, pa vendar je rekel: »Videli smo super judo. Nekateri mislijo, da je slovenski judo v
Led je moral v finalu prebiti Matjaž Trbovc. To mu je uspelo po atraktivni akciji.
Sinoči je bila v Podčetrtku slavnostna podelitev priznanj najboljšim judoistom leta 2013. Sankaku je zmagovalec slovenskega pokala, najboljši pa še v moški in ženski konkurenci, med člani in članicami, med mlajšimi člani in članicami, med mladinci in mladinkami, tretji med kadetinja-mi ... Judoista leta sta Lucija Polavder (tretja Ana Velenšek) in Rok Drakšič, med mlajšimi člani prvi Mihael Žgank in tretji Gašper Jerman, med mlajšimi članicami druga Anka Pogačnik in tretja Urška Gračner, v mladinski konkurenci pa prva Urška Gračner in drugi Adrian Gomboc.
krizi, a smo se lahko prepričali v nasprotno. Neuspehu bistriškega Impola ne bi pripisoval večjega pomena, pride tudi slabše obdobje.«
Rešil ga je »Fabi«
»Gape, Gape,« je odmevalo v dvorani na 1.517 metrih nadmorske višine, na vrhu Pohorja. Ljubljančan v celjski vrsti se je boril proti svojemu staremu znancu iz bežigrajskega kluba Prodanu, ki je izkušenejši. Toda Jermanova mladost in kakovost sta prevesili tehtnico v dramatičnem boju: »To je moja prva medalja. Občutki so krasni. Celotna ekipa me je podpirala od začetka do konca, česar nisem vajen. Zame je to velik dosežek. Prodan? Poznava se >na korak<. Zato je bila borba zanimiva, težka.« Tekmec se mu je opravičil za udarec, ki ga je skoraj poškodoval. »Prišlo je do kontakta s komolcem, toda v žaru borbe, ni bilo namerno.« Kakšna je bila »pot« proti Celju? »Tegobe so se začele že pri Šiški. Potem sem, žal, prestopil k Olimpiji. Imel sem težave s trenerjem. Ni se nam dovolj posvečal, treningi so bili enolični. Bilo
Nihče ni dvomil, da bo Roki Drakšič suveren v obeh dvobojih.
V finalu je bilo celo 5:0 po zmagi Mihaela Žganka.
je težko. Nato me je Fabjan potegnil iz težkega položaja. Zelo sem mu hvaležen. Želim si, da bi naslednje leto minilo brez poškodb. Malce bolj dolgoročni cilji pa so nastopi na evropskem in svetovnem prvenstvu, potem pa tudi na olimpijskih igrah v Braziliji.«
Logičen rezultat
Malce piker je bil glede prizorišča predsednik Judo zveze Slovenije Bogdan Gabrovec: »Borbenost tekmovalcev je bila primerna ekipnemu finalu. Morda je bila slabost turnirja neustrezna lokacija, zaradi katere je bilo gledalcev manj. Lepše bi bilo, če bi bilo v Celju. San-kaku nima zgolj najboljše ženske ekipe, temveč tudi najkakovostnejše moštvo. Tudi s fanti načrtno trenirajo in kar se je zgodilo, je logičen rezultat. Prvaki so postali brez večjih težav. Sankaku je dokazal, da se s pravilno vadbo lahko doseže vrhunski rezultat. V leto 2014 vstopamo optimistično, torej da bodo Sankakuju sledili tudi preostali naši klubi. Želimo si ponoviti London, da bi spet imeli osem potnikov na
olimpijske igre. Medalje pa danes še ne bi napovedal.«
»Pometli s konkurenco«
Številne celjske judoistke so pomagale pri organizaciji. Tina Trstenjak je dejala: »Zelo sem vesela za fante, ki so dokazali, da imajo močan kolektivni duh.« Lucija Polav-der je fotografirala zaključne boje: »Dokazali so, da so glavni v Sloveniji. Čeprav so bili utrujeni po pripravah v Aziji, so pometli s konkurenco.« Olimpijska šampionka Urška Žolnir je med finalom sedela blizu Fabjana: »Lepo je bilo na Rogli. Prava energija je začela prihajati pravočasno, v finalu, ko je bilo najbolj pomembno.« Prvič v dolgoletni karieri je ocenila leto, ko sama ni imela učinka, razen trenerskega: »Zelo uspešni smo bili. Osvojili smo štiri medalje na članskem evropskem prvenstvu, pa ogromno medalj na tekmah svetovnega pokala.« Bo ob koncu leta 2014 lahko v obračunu dosežkov upoštevala tudi svojega? »Bomo videli .« je ostala skrivnostna.
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA
20
ŠPORT
Rajanje celjskega moštva po čudežni uvrstitvi v četrtfinale lige prvakov.	Renato Vugrinec (pri metu) je imel osem asistenc in met 9-14, Sergej Rutenka pa 8-13 in 10 asistenc.
Deseta obletnica magične nedelje
Otvoritev dvorane in sanjski preobrat - 34:21!
21. decembra leta 1898 sta Pierre in Marie Cuire odkrila radij, premierno so predvajali Disneyevo celovečerno risanko Sne-guljčica in sedem palčkov (1937), Zvezna republika Nemčija in Nemška demokratična republika sta podpisali sporazum o normalizaciji medsebojnih odnosov (1972), rodili so se Josip Ipavec (1873), Stalin (1879), Jane Fonda (1937), Frank Zappa (1940), Chris Evert (1954), Florence Griffith - Joyner (1959), Stefan Lövgren ...
V Celju se je 21. decembra leta 2003 »rodila« nova, krasna športna dvorana pod Golovcem (kasneje imenovana Zlatorog). Njen arhitekt je Valter Ernst. Bil je v Leonu na prvi tekmi osmine finala lige prvakov proti Ademar-ju.
Nepozabno
Celjani so v Španiji izgubili z 38:25! Upov je bilo za večino konec. Tuhtalo se je le še, kako primerno otvoriti veliko dvorano. Odločili so se, da vstopnine ne bo. »V Leonu je bil občutek strašen. Zavedali smo se, da je negativni saldo
pravi pogreb za ekipo, tudi zame kot projektanta. Toda amfiteatralna zasnova dvorane je prava za športno prireditev,« je razmišljal Ernst. Vodstvo kluba se je zavzelo, da zmaga, četudi minimalna, ostane doma. Miro Požun in »njegovi diverzanti« pa so pripravili drzen načrt. Poskusimo, pa kar bo, bo. Sledil je šestdesetminutni trans, ki se je zaključil z zgodovinskim zasukom. Dvorana je šla takoj v legendo.
Skoraj padli pred ciljem
Prvi gol je v novem objektu dosegel Celjan Miladin Kozlina, v 20. minuti sta ob igralcu manj Žikica Mi-losavljevic in Edi Kokšarov povišala na 11:3, ob odmoru, ko je iz zvočnikov odmevalo Na juriš, je na semaforju pisalo 17:7! V nadaljevanju so »pivovarji« šestkrat povedli za 13 golov, a »odlepiti« se nikakor niso zmogli. Ko pa so zabili za 34:20, se je zdelo, da si lahko celo oddahnejo. Tedaj pa se je pravzaprav vse skupaj šele začelo: v zadnjih, sila stresnih treh minutah in pol je padel le en gol. Celjskim rokome-
tašem so se začele tresti roke; Entrerrios je izkoristil sedemmetrovko, v zadnjih sekundah pa se je pred celjska vrata prikradel Juanin.
V	hipu je bilo vse na nitki. Zatresla se je mreža, večina izmed 5.500 gledalcev je za nekaj trenutkov obnemela. Dejan Peric je stekel za žogo in jo brcnil med občinstvo: prej je namreč preusmeril strel in s svojo 16. obrambo zaključil pravljico!
Igra za finale ...
Tako se je začel pohod po Evropi, ki so jo nekaj mesecev kasneje tudi pokorili.
V	postavi so 21. decembra bili: Perič, Lorger, Stopar, Rutenka 8 golov, Vugrinec 9, Oštir, Mikanovič, Bilbija, Kozlina 4, Bajram, Milosa-vljevič 2, Gorenšek 1, Bru-men 4, Kokšarov 6. Sodila sta Miroslav Baum in Marek Goralczyk. Poljaka sta na banketu priznala, da nista mogla ostati ravnodušna v izjemnem ozračju in ob fenomenalni igri ... Župan Bojan Šrot je dejal, da je scenarij presegel Hitchoc-ka, Miro Požun je priznal, da ni verjel v čudež in da si je želel kakršnekoli zmage,
Takole je prvi zadetek v novi dvorani dosegel Celjan Miladin Kozlina.
Herman Wirth je skoraj »pojedel« Dejana Perica. Levo leži Žikica Milosavljevic.
ki bi omilila slabo razpoloženje v klubu, predsednik kluba Tone Turnšek pa je med drugim izjavil: »Če bomo igrali tako kot proti Ademarju in Flensburgu, se lahko nadejamo uvrstitve v
finale ali še česa višjega!« To se je kasneje uresničilo ob pomoči Uroša Zormana: v Leonu ga ni bilo v postavi Ademarja, v Celju pa mu je trener Cadenas namenil skromno minutažo. Totalni
poraženec je po polomu nemudoma zapustil Španijo in se preselil v knežje mesto. Kar pa je sledilo, je pa že zbirka pravljic ...
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA
Tamše dobro začel
Prejšnji teden je vodstvo rokometnega kluba Celje Pivovarna Laško odpustilo celotno strokovno vodstvo. V sredo je na klop sedel Branko Tamše, v četrtek pa je bil tudi uradno ustoličen.
Sledilo je gostovanje v Trebnjem. »Fante moram pohvaliti za agresivnost. V obrambi so opravili večji del posla, s pametno igro v napadu pa dokončno odločili zmagovalca. Pestijo nas poškodbe, predvsem levičarjev. Žiga Mlakar
ima zlomljen nos, Gašper Marguč čuti posledice udarca s tekme z Zagrebom, za nameček pa se je poškodoval še Blaž Janc. Zato nam bo pomagal mlajši Gašperjev brat Gal,« je pripovedoval Tamše.
Velenjčanu, ki je v nedeljo z mladinci suvereno zmagal še v Ajdovščini, zelo zaupajo v Zlatorogu. Pogodba mu poteče po koncu naslednje sezone. »Nato smo se dogovorili za malce daljše sodelovanje. Do formalne potrditve še ni prišlo,
Ste bili med 5.500 gledalci?
Stanko Anderluh (levo) in Herman Wirth sta bila s klopi na tribuno preseljena le za eno tekmo, potem pa sta postala Tamšetova pomočnika.
Branko Tamše si želi na prvo mesto tudi v celjski majici.
torej do podpisa nove pogodbe. Po zadnjem dogovoru bo pogodba veljala poltretje leto.« Na drugem mestu na lestvici so tudi celjske rokometašice, ki so slavile v Novem mestu proti Krki z 20:19. Tretje so Velenjčanke, ki so bile doma v lokalnem derbiju boljše od Žalčank z 32:23. Igralke Zelenih dolin so padle na sedmo mesto.
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA
ŠPORT
21
Končno pametna poteza v Šentjurju
Pri Tajfunu po Ljubojevicu Dželalija - V dresu Zlatoroga Mitrovic
Goran Jagodnik, Hugh Robertson in Mirko Mulalič (v belih dresih) so odlično zaključili koledarsko leto, precej manj zadovoljni pa so Žiga Dimec (z žogo) in njegovi soigralci v Laškem.
Košarkarji so v preteklih dneh odigrali tekme 5. kroga pokalnega tekmovanja, še prej 9. kroga državnega prvenstva. Rogaška in Hopsi uspešno korakata proti uvrstitvi v ligo za prvaka, kajti oba sta vpisala že sedmi letošnji zmagi, ob le dveh porazih. Zlatorog, Elektra in Tajfun ostajajo na repu lestvice.
Vse bolj se zdi, da bo omenjena trojka izjemno težko po rednem delu tekmovanja prišla do lige za prvaka. Vendarle pa do konca ostaja še enajst krogov, ko je mogoče še marsikaj.
Znova preverjena trojka
Hopsi so do sedme zmage prišli proti Portorožu, ki na Polzeli ni imel večjih možnosti za morebitno slavje. Hugh Robertson, Goran Jagodnik in Daniel Vujasinovič so znova dokazali, da so glavno ogrodje ekipe. Skupno so vpisali 55 točk. Polzelani so na koncu slavili z 92:70. Še približno mesec in pol bo manjkal Samo Udrih, ki celi poškodbo gležnja. Hopsi so odigrali še pokalno tekmo in v svoji dvorani z 90:59 odpravili Kolpo ter se praktično že uvrstili na zaključni turnir, ko bo povratna tekma zgolj formalnost.
Leteli po Hruševcu
Rogaška je bila na gostovanju v Hruševcu pri domačem Tajfunu pričakovano boljša. Slavila je z 78:59, potem ko je bila dominantna skozi celotno srečanje. V zasedbi trenerja Damjana Novako-viča je Jozo Brkic vpisal 21 točk. Rogaška je v prvi tekmi 5. kroga slovenskega pokala z 88:79 premagala Slovan, ko je ob polčasu v domači dvorani zaostajala za 12 točk.
Tajfun se bo s Škofjeločani pomeril po novem letu. V Šentjurju pa se je poslovil že tretji letošnji trener. Živko Ljubojevic je že preteklost. Vodilni v klubu so vendarle spoznali, da tako naprej več ne gre in da za rešitev iz izjemno težke situacije potrebujejo pravo ime. Ljubojevica je nasledil Edi Dželalija, ki je v sezoni 2009/10 vodil ekipo iz Zagorja ob Savi. 44-letni Hrvat prihaja iz Šibenika, kjer je deloval pretekli dve leti z žensko ekipo.
Krizno obdobje
Tako kot v tem trenutku težko dihajo v Laškem, že dolgo niso, saj Zlatorog ne najde poti iz rezultatske krize v domačem prvenstvu. Že šesti letošnji poraz je gostiteljem prizadejal Helios (65:77), ki je bil v začetku tekme v zaostanku za osem točk, potem pa nadzoroval potek. V tretji četrtini so se Laščani po zaostanku za 16 točk uspeli približati le na dve točki, a jim potem ni uspelo preobrniti rezultata.
Pravo komedijo je uprizorila sodniška trojka. V glavni vlogi je bil Gregor Mlakar. Deloval je, kot da ne ve, da se nahaja v košarkarski dvorani ... Laščani so po porazu morali stopiti skupaj in pot iz krize iskati v pokalni tekmi. V Treh lilijah je gostovalo Grosuplje, ki se je pokazalo kot trd oreh. Če bi slavilo, zagotovo to ne bi bilo nezasluženo. Zlatorog si je pred povratno tekmo priigral skromno točko prednosti. »Ne morem vam povedati, koliko mi ta zmaga pomeni. Srečen sem, da smo uspeli slaviti, potem ko so bili fantje v izjemno težkem psihološkem stanju in povsem na tleh. Zdaj bo veliko lažje,« je po tekmi iskreno dejal trener Predrag Milovic. Domačemu občinstvu se je predstavil Aleksandar Mitrovic, ki je okrepil vrste »pivovarjev«. Mitrovic, ki igra na poziciji krilnega centra, je pogodbo podpisal do konca sezone. Nekdanji reprezentant vseh mlajših selekcij Srbije je bil nazadnje na Švedskem.
Nič novega
Tudi Šoštanjčani ne najdejo prave poti do pozitivne serije. Tokrat so z 79:68 klonili v Mariboru. To je bil njihov sedmi poraz in kot kaže bo Elektra morala vse moči, seveda, če ne bo drastičnega premika na bolje, usmeriti k boju za obstanek v ligi.
MITJA KNEZ Foto: SHERPA
Panorama
MALI NOGOMET
1. SL, 9. krog: Dobovec
-	Sevnica 1:1 (0:0); Kroflič (21). Vrstni red: Litija 24, Oplast 21, Sevnica 18, Bronx 14, Dobovec 9, Puntar 8, Velike Lašče 5, Brezje 2.
KOŠARKA
1. SL, 9. krog: Maribor -Elektra 79:68; Gavric 19, Šar-kinovic 18; Vasic 23, Brčina 18, Podvršnik 10, Atanackov-ic 7, Zagorc, Bajramlic 4, Le-lic 2, Hopsi - Portorož 92:70; Robertson 22, Jagodnik 17, Vujasinovič 16, Wangmene
14,	Mulalic 13, Vašl, Godler 5; Tratnik 25, Špan 19, Zlatorog - Helios 65:77; Lapornik 18, Jurak 13, Malus 12, Di-mec 6, Miloševic, Jovanovič 5, Ferme 4, Sirnik 2; Hrovat 22, Majstorovic 14, Tajfun
-	Rogaška 59:78; Pelc 13, Primorac, Ahmetbašic 11, S. Sebič 7, Zimic, M. Sebič 6, Zadnik 4, Držic 1; Brkic 21, Pelko 11, Čebular 10, Nikolič Smrdelj, Mijovic 8, Smajlovic 7, Miljkovic 6, Koštomaj 4, Jotic 3. Vrstni red: Helios 17, Rogaška, Hopsi 16, Portorož
15,	Grosuplje 14, Maribor,
Slovan, Zlatorog 12, Elektra 11, Tajfun 10.
2.	SL, 9. krog: Terme Olimia - Šenčur 65:73. Vrstni red: Plama Pur 17, Škofja Loka, Šenčur 16, Lastovka 14, Črnomelj, Terme Olimia, Postojna, Litija 13, Parklji, Elektro Gorenjska prodaja, Hrastnik, Radenska Creativ, Krka B 12, Koper 11.
3.	SL - vzhod, 8. krog: Calcit - Luxurix Celje 75:67. Vrstni red: Luxuris 13, Po-savje, Janče 12, Konjice, Calcit, Branik 11, Pingvini
10,	Primafoto, Ruše 8.
1. SL (ž), 8. krog: Athlete Celje - Konjice 103:52; Gajic 28, Lisec 20, Hamrouni 18, Osterman 15, Abramovič
11,	Thomas 6, Ocvirk 5; K. Klančnik 15, Brdnik, Dimec 11, Vujačič 7, Šrot, Hatunšek, Juhart, Einfalt 2. Vrstni red: Triglav 16, Athlete 15, Grosuplje 13, Domžale 10, Konjice, Odeja 9.
ROKOMET
1. SL, 16. krog: Trimo - Celje Pivovarna Laško 20:28 (9:13); Ratajec 5, Grando-vec 4; Sliškovic 7, Žvižej 5, Poteko, Skube 4, Janc, Ze-lenovic, Lekai 2, Ranevski, Žabič 1, Ormož - Gorenje 27:33 (17:16); Čudic, Šišma-novič 7; Papež, S. Buric 6, K. Cehte, Šoštarič 5, Skube, Dujmovič 3, N. Medved, B. Buric, Gams 2, Nosan 1. Vrstni red: Gorenje 31-1, Celje 28-4, Maribor 27-5, Ribnica 20-12, Krka, Trimo, Ormož 14-18, Sevnica 13-19, Izola 11-21, Slovan, Krško 8-24, Sviš 4-28.
1. SL (ž), 11. krog: Velenje
-	Žalec 32:23 (11:10), Krka
-	Celje Celjske mesnine 19:20 (9:9). Vrstni red: Zagorje 22, Celje 19, Velenje 15, Krka 14, Piran, Ajdovščina 11, Žalec 10, Koper 6, Ptuj 2, Naklo Tržič 0.
ODBOJKA
1. DL, 14. krog: Krka - Šoštanj Topolšica 3:2. Vrstni red: Salonit 32, Calcit 28,
Panvita 23, Maribor 21, GO Volley 20, Šoštanj Topolšica 13, Krka, Fužinar 12, Triglav 7.
1. DL (ž), 10. krog: Aliansa - Vital 3:1, Formis - Braslovče 3:2. Vrstni red: Formis 25, Puconci 22, Braslovče 15, Vital 13, Koper, GO Volley 12, Aliansa 11, Zgornja Gorenjska 10. (MiK)
Športni koledar
Četrtek, 19. 12. KOŠARKA
Jadranska liga (ž), 7.
krog, Celje: Athlete - Play Off (16.30).
Petek, 20. 12.
ROKOMET
1. SL (ž), 12. krog: Ptuj
-	Velenje (19).
MALI NOGOMET
1.	SL, 10. krog, Maribor: Brezje - Dobovec (21).
Sobota, 21. 12.
KOŠARKA
2.	SL, 10. krog: Litija - Terme Olimia Podčetrtek (19).
3.	SL - vzhod, 9. krog, Celje: Luxuris - Pingvini (19.30).
1. SL (ž), 9. krog: Konjice
-	Triglav (14), Celje: Athlete
-	Grosuplje (16.30).
ROKOMET
1. SL, 18. krog: Izola - Gorenje (18), Sevnica - Celje Pivovarna Laško (19.30).
1. SL (ž), 12. krog: Celje Celjske mesnine - Naklo Tržič, Zelene doline Žalec
-	Krka (19).
ODBOJKA
1. DL, 15. krog: Šoštanj Topolšica - Calcit (19).
1. DL (ž), 11. krog, Šempeter: Aliansa - Formis, Žirovnica: Zgornja Gorenjska
-	Braslovče (19).
NA KRATKO
Najprej Rok, nato Gloria
Carezza: Slovenski deskarji alpinci so odlično začeli novo sezono svetovnega pokala. V Italiji je v paralelnem veleslalomu Celjan Rok Marguč osvojil četrto mesto. Bil je zelo zadovoljen. Nastopil je namreč bolan, zato takega rezultata ni pričakoval. Na slalomski tekmi se ni uspel uvrstiti v izločilne boje. Zato pa se je izkazala velenjska deskarka Gloria Kotnik in osvojila deveto mesto, kar je njen doslej najboljši dosežek.
Nastji polovica rekordov
Herning: Na 17. evropskem prvenstvu v 25-metrskih bazenih na Danskem je nase znova opozorila Nastja Govejšek iz Griž. Skupno so slovenski plavalci kar 20-krat popravili državne rekorde v mladinski in članski konkurenci, na račun Govejškove, mlade plavalke velenjskega kluba in lani najmlajše slovenske olimpijke v Londonu, jih je bila kar polovica.
Celjski obračun v finalu
Kranj, Tržič: Na državnem prvenstvu v dvojicah za članice so zelo uspešno nastopili štirje pari Kegljaškega kluba Celje. V finalu sta se po štirih zaporednih zmagah spopadli celjski dvojici. Zlato medaljo sta osvojili Barbara Fidel in Eva Sajko, srebrno pa Anja Kozmus in Rada Savič. Saša Črep in Anja Dobravec sta osvojili 6. mesto, Nada Savič in Brigita Strelec pa deveto med 24 pari. Na državnem prvenstvu v sprintu za kadetinje pa je zmagala Patricija Bizjak, srebrno medaljo pa si je prikegljala Ines Kletečki.
Valner v borbah in katah
Kuzma: Člani Društva za karate Celje so se pod vodstvom trenerjev Davorina Kračuna in Sebastjana Kantužerja izkazali na kakovostnem turnirju. V močni konkurenci ob sodelovanju vseh slovenskih klubov sta Tim Valner in Mihael Petrov osvojila prvo mesto v katah. V športnih borbah je zmago slavila Tjaša Kvas, Luka Kvas je bil v skupini starejših dečkov drugi, Mihael Petrov pa med mladinci tretji. Tim Valner je na državnem prvenstvu v Žalcu osvojil tretje mesto v športnih borbah.
DŠ
22
KRONIKA
Policisti so pogosto izpostavljeni zmerjanju na terenu. Včasih celo fizičnim napadom (Foto: arhiv NT, SHERPA)
Tudi policisti so kdaj popolnoma strti
So samo ljudje s čustvi, ki vidijo marsikaj. In to »sede vanje«.
Policija je psihološko pomoč znotraj svojih vrst začela nuditi decembra leta 2009. Od takrat do konca leta 2010 je na interventno številko psihološke pomoči klicalo 88 policistov, leto kasneje 119, lani 181. Letos naj bi to število preseglo 200. Vendar gre v teh primerih le za klic na nujno številko. Ob tem sistemu pomoči je v policiji organizirana še pomoč preko policijskih zaupnikov. Gre za projekt, kjer je na skoraj vsaki policijski upravi policist, ki je že imel travmatično izkušnjo pri delu in jo je uspešno razrešil. Takšne zaupnike je izbralo vodstvo policije in jih nato dve leti usposabljalo za nudenje pomoči kolegom, ki se znajdejo v podobni situacije. Pri njih pomoč poišče okoli 90 policistov letno. Podatki o policijskih zaupnikih in o številkah, kjer je dosegljiva psihološka pomoč, so policistom ves čas na voljo na intranet straneh policije.
Pred časom smo pisali o stresnem delu policistov na terenu. Dejstvo je, da ta stres postaja iz leta v leto večji. Policistov je manj v primerjavi s preteklostjo, dela pa je več. Ne samo da morajo posredovati v najhujših primerih nasilja in prekrškov, ampak so obremenjeni še z birokracijo in delovnim časom, ki ne pozna delavnika samo od 7. do 15. ure. Mnogo jih je zato že zapustilo policijske vrste. Na Celjskem so bili v zadnjem času primeri, ko so si nekateri policisti vzeli življenje. Razlogi za to so lahko različni in ni nujno, da so povezani z delom. Zagotovo pa je del vzroka v tem. Policijsko delo pusti posledice.
S tem se strinja tudi psihologinja in integrativna psiho-terapevtka Elizabeta Vovko, zaposlena v specialni enoti slovenske policije. 24 ur na dan je dosegljiva za policiste in kriminaliste, ki potrebujejo psihološko pomoč.
V slovenski policiji so trenutno štirje psihologi, katerih delo je namenjeno ravno zaposlenim v policiji, ki se zaradi različnih vzrokov znajdejo v psihični stiski.
Poleg Vovkove so psihologinje še v Generalni policijski upravi in policijskih upravah Ljubljana in Koper. V Celju je pred časom sicer bila zaposlena psihologinja, toda danes je na našem območju ni več. A bi morala biti, pravijo policisti sami v neuradnih pogovorih. In tudi Vovkova se s tem strinja. Vendar je finančna situacija v policiji takšna, da denarja ni.
Posebna skupina za pomoč
Psihološka pomoč za tako stresen poklic ni nikoli odveč. Psiholog v policijskih upravah bi bil bolj v neposrednem stiku s policisti v enotah in na terenu. S svojo prisotnostjo bi »razbil« predsodek pri nekaterih, da je poiskati takšno pomoč zgrešeno. Ne glede na to je psihološka pomoč policistom zagotovljena 24 ur na dan, dodaja Vovkova. »Psihologi poleg svojih rednih nalog v enotah sestavljamo posebno delovno skupino za psihološko pomoč in podporo v policiji. To pomeni, da nudimo različne oblike pomoči, od kriznih intervencij, razbremenilnih pogovorov po hujših travmatskih izku-
Psihologinja Elizabeta Vovko: »Tudi policisti so ljudje s srcem.«
šnjah policistov, psihoterapij, psiholoških svetovanj do različnih drugih oblik psihološkega dela. Policisti se lahko obrnejo na nas kadarkoli na interventno številko, ki je ves čas dosegljiva, ali preko drugih službenih telefonov in elektronskih sporočil,« pojasnjuje Vovkova. Pomagajo jim lajšati čustvene stiske ob hujših travmatskih dogodkih, ko so na primer ogrožena njihova življenja ali življenja sodelavcev. Policisti ne le da na terenu vidijo marsikaj,
od mrtvih in poškodovanih otrok, starejših do ljudi, ki jih poznajo, ampak so tudi priče kaznivim dejanjem ali samomorom. Takrat pokličejo in izrazijo željo po psihološki pomoči.
Nisi nor, če rabiš pomoč
Policija še danes velja za moški poklic, kjer stopi v ospredje mačizem. Ta pogosto zatre željo po psihološki pomoči. Vendar Vovkova pravi, da se policisti vedno bolj odpirajo. Psihologi svoje delo redno predstavljajo na sestankih v policijskih upravah in takrat razložijo načine svojega dela. »Najlepše je slišati policista, ki pride k nam in reče, da je psihološka pomoč pomagala njegovemu sodelavcu in se je zato tudi sam obrnil na nas. Mislim, da se ruši tabu, da je nekdo nor, ker rabi pomoč psihologa. Policisti opravljajo izredno stresno delo, če se posledice ne pokažejo takoj, se zagotovo kasneje. Zato je tako pomembno, da prepoznajo trenutek, kdaj je čas, da se obrnejo po takšno pomoč. Ta jim je ves čas na voljo,« pojasni psihologinja.
Nemoč najbolj boli
In kaj policiste in kriminaliste najbolj stre? »Največji vpliv imajo nanje nesreče z otroki in dogodki, ko morajo otroke oživljati. Zatem sledijo prometne nesreče, še posebej če so v njih udeleženi njihovi znanci in bližnji. Posebno hudi so primeri, kadar je policist priča poskusu samomora ali samomoru, ker se takrat v njem pojavijo vprašanja, kaj bi lahko storil, da bi to preprečil. Poleg tega se dogodek zgodi še pred njegovimi očmi. To je težko za vsakega policista,« nam razloži Vovkova. Takšni
travmatični dogodki se ne dogajajo vsem na dnevnem redu, zato je policijsko delo še toliko bolj izpostavljeno. Čustven odziv policistov na nek hud dogodek so popolnoma normalni odzivi človeka na nenormalno situacijo. »Predvsem hudo je tudi, ker je takrat ogrožen občutek varnosti. Doživijo nemoč in to je tisto, kar dodatno boli in pusti določene posledice,« pojasni sogovornica.
Policistke bolj osebnostno čvrste
Kako se bo nek policist odzval na nek hud dogodek, je odvisno tudi od njegove osebnosti. Policist se za svoje delo usposobi in način usposabljanja je prilagojen tudi potrebam družbe. Med izobraževanjem se nauči, kako obravnavati takšne stvari, ampak le na podlagi njegovih osebnostnih karakteristik
in izkušenj je odvisno, kaj bo to povzročilo v njegovi notranjosti. Tudi od tega, kako si zna pomagati sam, koliko se pogovarja o svojih občutkih s svojci, prijatelji in kolegi. »Nekdo se lahko več let srečuje na terenu s hudimi kaznivimi dejanji, ampak ko doživi dogodek, ki je malo bolj povezan z njegovo osebnostjo ali izkušnjami, je bolečina toliko večja,« zaključuje psihologinja.
Med tistimi, ki zaprosijo za pomoč psihologa, je več moških. To je odvisno tudi od tega, da je v policiji povprečno zaposlenih več moških, je pa tudi res, dodaja psihologinja Elizabeta Vovko, da so ženske v policiji, kar je zanimiv podatek, osebnostno morda bolj čvrste za takšen poklic. Verjetno zaradi tega, ker so nekoliko bolje čustveno pripravljene na stvari, ki jih v tem poklicu čakajo.
SIMONA ŠOLINIČ
Zaznavajo tudi mobing
Najhujše so grožnje z umori
Policisti v terapijah najpogosteje potožijo zaradi stresa in travm, ki jih doživljajo pri svojem delu na terenu. Stres doživljajo tudi zaradi organizacije dela, predvsem zaradi dodatnih opravil, ki jim jih nalagajo.
Razlog za probleme so tudi posamični slabi delovni odnosi v službi ali zaznave mobinga oziroma šikaniranja. Vendar se v teh primerih lahko pokaže, da ni šlo za šikaniranje, da so le bolj občutljivi na določene odnose. V terapijah psihologi z njimi predelajo še družinske in partnerske odnose. Včasih se zato doma pojavijo prepiri ali spori. Psihologi policistom pomagajo poiskati različne oblike
sproščanja in reševanja morebitne notranje agresivnosti zaradi nemoči, ki jo občutijo pri svojem delu.
Policisti so danes pogosto ozmerjani na terenu. Veliko ljudi jih ne spoštuje in to izrazi na različne načine. Dogaja se, da policiste fizično napadejo ali hočejo celo trčiti vanje z vozili. Tudi to pusti posledice. »To je že stalnica v zadnjih letih,« doda psihologinja Elizabeta Vovko. Večji problem vidi v grožnjah storilcev kaznivih dejanj, ki policistom grozijo z umori ali napadi na njihove družine. »Ti primeri pa so kritični,« še doda Vovkova.
Čas terapije s policisti, ki potrebujejo pomoč, je različen. Glede na to, da so psihologi v policiji usposobljeni za posebno tehniko za odpravljanje travm, je takšna pomoč uspešna že po nekaj srečanjih. Včasih so lahko terapije tudi večmesečne.
INFO, 113
Pravočasno so se rešili
Na Ptujski cesti v Rogatcu je v noči na soboto zagorela starejša stanovanjska hiša. Stanovalca je prebudilo močno pokanje, nakar je uspel hišo pravočasno zapustiti in poklicati pomoč.
Do izbruha ognja je prišlo zaradi pregretja dimnika, ogenj pa je povzročil za okoli 20 tisoč evrov škode. Zagorelo je tudi na Ljubečni, kjer so ognjeni zublji zajeli stanovanjsko hišo. Zakonca sta pravočasno opazila gost dim pri dimniški napeljavi in sta objekt na srečo nepoškodovana zapustila. Vzrok požara, v katerem je nastalo za okoli 50 tisoč evrov škode, je bilo pregretje dimniške tuljave.
»Iznajdljivi« tatovi
Da so tatovi in vlomilci vedno bolj iznajdljivi pri odločanju, kaj bodo nekje ukradli in odnesli, kaže črnokronična statistika minulih dni na Celjskem.
V Petrovčah so iz skladiščnih prostorov enega od podjetij denimo odnesli 48 folij in 10 mrež za baliranje ter več različnih škropiv. 120-litrski sod z vinom pa je nekdo odkotalil iz gospodarskega poslopja na območju Braslovč. Še vedno je za kradljivce privlačno različno orodje, to vedo lastniki gradbene lope na Samostanski poti v Nazarjah, kjer so bili okradeni v zadnjem tednu. Si pa nepridipravi vzamejo tudi več časa za tatvino in razstavljanje predmetov, ki jih odnesejo. Tako so v nekem podjetju v Velenju odnesli nadzorne kamere, dva računalnika, dva zaslona, za nameček pa še električni radiator. Več dela je imel tudi neznanec, ki je v gostinskem lokalu v Celju ukradel bakrene obrobe ogledal in točilnega pulta. Verige za traktorska kolesa so izginile v Gaberkah pri Šoštanju, iz kovinskega zabojnika v Ivenci pa so tatovi odnesli kar 60 novih in rabljenih letnih pnevmatik.
KRONIKA
23
Ukinitev šentjurskega sodišča »smotrna«
Tako menijo na Ministrstvu RS za pravosodje
Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodiščih, ki je trenutno v strokovni obravnavi, je te dni dodobra razburil predvsem Šentjurčane. Tamkajšnji svetniki so o tem celo razpravljali na torkovi seji. Vendar se bodo morali občani in Okrožno sodišče Celje (kamor spada enota šentjurskega okrajnega sodišča) sprijazniti z ukinitvijo, če bodo tak sklep sprejeli poslanci. Predlog ukinitve namreč ni predlog celjskega okrožnega sodišča, ampak ministrstva za pravosodje. In zakaj se sploh govori o ukinjanju?
Mreža sodišč v Sloveniji se ni spremenila že od leta 1994. Spremenjeni načini dela, informatizacija postopkov, zahteve po specializaciji sodišč zaradi zahtevnosti postopkov in povečevanje materialnih stroškov silijo sodišča v racionalizacijo poslovanja, pojasnjujejo v predlogu zakona. Okrajna sodišča so namreč pred časom postala organizacijske enote okrožnih sodišč. Svoje pristojnosti so ohranila, upravljanje oziroma sodno upravo pa so prenesla na sedeže okrožnih sodišč. Po mnenju predlagateljev sprememb trenutne zakonodaje se je izkazalo, da so okrajna sodišča znotraj posameznega sodnega okrožja neenakomerno oddaljena med seboj. Ravno zato se je pojavilo vprašanje o smiselnosti ohranjanja tistih okraj-
Župan Šentjurja Marko Diaci: »Pripravili smo pismo, ki ga bomo poslali Ministrstvu RS za pravosodje in v njem ukinitvi šentjurskega sodišča nasprotovali. Vsaka uradna ustanova, ki jo izgubimo, je za nas korak nazaj. Res pa je, da gre v tem primeru za državno ustanovo in da odločitve o tem sprejema Državni zbor Republike Slovenije. Poskušali bomo doseči, da na ministrstvu še premislijo. V občini smo že v preteklosti iskali rešitve za ta objekt, ponudili smo tudi različne možnosti, kako naprej, vendar jih niso sprejeli. Glede na finančno situacijo v občini pa seveda nismo sposobni financirati še državnih objektov.«
nih sodišč, ki nimajo veliko primerov.
Prerazporejanje delavcev
Torej zakaj bi primere reševali v enotah, ki so le nekaj kilometrov oddaljene od glavnega sodišča, kjer je dovolj sodnikov in sodnega osebja? Ampak tako oblikovano vprašanje ne nakazuje grožnje, da
bi kdorkoli od zaposlenih na šentjurskem sodišču ob ukinitvi ostal brez dela. Tako so nam zagotovili na Okrožnem sodišču v Celju. Morali bodo le upoštevati odločitev pravosodnega ministrstva in na podlagi tega zaposlene v Šentjurju razporediti v ostale enote. Lani so na šentjurskem okrajnem sodišču dobili 2.644 novih zadev, kar je 5,6 odstot-
ka vseh primerov, ki jih dobijo v celotnem sodnem okrožju na Celjskem. Poleg tega je primerov, ki jih tam rešujejo, iz leta v leto manj. Primerjava let 2011 in 2012 kaže, da je bilo lani kar za 22 odstotkov
sodnih zadev manj. Trenutno v Šentjurju delata dve sodnici, ena od njiju pomaga tudi reševati zapuščinske zadeve na Okrajnem sodišču v Slovenskih Konjicah.
Se bo stavba sesedla?
Pri tem so na ministrstvu med razlogi za ukinitev šentjurske »palače pravice« navedli tudi dotrajanost stavbe. »Sodna stavba je starejša, dotrajana in potrebna obnove, posebej je zaskrbljujoče tudi statično poročilo o neobre-menjevanju nadstropij stavbe. Slabe so tudi varnostne razmere, saj je stopnja ogro-
ženosti ocenjena kot visoka,« navajajo v predlogu. Težavo naj bi imeli tudi zaradi požarne ogroženosti, ki naj bi dokumentacijo na sodišču hranili pretežno v papirnati obliki kar v lesenih omarah. Če bi zagorelo, bi se zgodila katastrofa. Zato so na ministrstvu prepričani, da je stavba, v kateri posluje šentjursko sodišče, neprimerna tako z vidika funkcionalnosti kot z vidika zagotavljanja varnosti strank v postopkih in vseh zaposlenih. V predlogu za ukinitev so zapisali, da naj bi bila ukinitev »smotrna«.
SŠol
Foto: TINA VENGUST
Spomladi smo že pisali, da sta znižanje števila zaposlenih in znižanje mase sredstev za poslovanje sodišča terjala prilagoditev celotnegaokrožja Okrožnega sodišča v Celju. Čeprav se je sprva govorilo tudi o možnosti ukinitve žalskega okrajnega sodišča, ta informacija zaenkrat ne drži.
»Nisem se osebno
okoristil«
Tako pravi obsojeni Gorazd Korošec, nekdanji šef uprave Uniorja
Nekdanjega predsednika uprave zreškega Uni-orja Gorazda Korošca so v ponedeljek na Okrožnem sodišču v Celju obsodili na leto in štiri mesece zapora s preizkusno dobo dveh let. Kaznovali so ga zaradi kaznivega dejanja zlorabe položaja, saj je podpisal šest računov v vrednosti 180 tisoč evrov šmarskemu podjetju Rydcon za dela, ki jih to nikoli ni izvedlo.
V postopku je tudi direktor Rydcona Vinko Stiplov-šek. Za Korošca se je sojenje končalo, ker je krivdo priznal, Stiplovšek pa trdi, da je nedolžen, zato se bo sojenje zanj začelo naslednje leto.
Gorazd Korošec je kot razlog za kaznivo dejanje ali - kot sam pravi - »za računovodsko napako« navedel tež-
Gorazd Korošec je bil do izbruha afere zaradi »računovodske napake« devet let predsednik uprave zreškega Uniorja.
ko finančno stanje v Unior-ju in poskus zaščite družbe pred sovražnim prevzemom,
za katerim naj bi stali nekateri akterji številnih drugih »tajkunskih afer«.
»Želim poudariti, da ni šlo za nobeno osebno okoriščanje,« dodaja Korošec. K temu je pritrdila tudi tožilka Petra Apšner, saj je to, da se Korošec ni osebno okoristil, štela za olajševalno okoliščino. Posel, zaradi katerega sta Korošec in Stiplovšek sedla na zatožno klop, je tudi posel, zaradi katerega naj bi novinar Vladimir Vodu-šek oba izsiljeval za denar v zameno, da o tem ne poroča v svojem mediju. Tudi Vo-dušek je zaradi izsiljevanja v sodnem postopku. Prva sodna obravnava zanj naj bi bila v začetku prihodnjega leta.
SŠol
Foto: arhiv NT (GrupA)
Saga Bombek se nadaljuje
Na celjskem sodišču se je konec preteklega tedna nadaljevalo sojenje Gorazdu Bom-beku. Več kot deset let mu že očitajo, da je poskušal umoriti svojega sina tako, da ga je med prepirom začel daviti.
Tokrat so na obravnavi zaslišali kriminalista Petra Škornika, ki je takrat naredil prvi zapisnik o dogodku in se prvi pogovarjal z zdravnico, ki je sina po sporu in prepiru z očetom pregledala. Kot je Škornik pojasnil, se podrobnosti ne spominja več, a se spomni, da je imel sin poškodbe na vratu. Pričal je tudi zdravnik Igor Ante Jeremic, ki je Bombekovemu sinu na dan spora popravil longeto na roki, saj naj bi se poškodovala med prepirom z očetom. Zdravnik je sodnici povedal, da če bi ob tem opazil kakšno poškodbo na vratu Bombekovega sina, bi ga poslal na dodatne preiskave. Sojenje naj bi se z zaslišanjem sodnih izvedencev nadaljevalo januarja in februarja.
SŠol
Bo sodišče ugotovilo škodo?
Na celjskem sodišču se je končala obravnava tožbe, ki jo je zoper nekdanjega člana upravnega odbora CM Celje Vojka Stermeckega vložila stečajna upraviteljica Milena Sisinger. Stermecki je konec lanskega julija z dotedanjim kooperantom v kamnolomu Velika Pirešica Petrom Podržajem, ki mu je CM Celje dolgoval kar nekaj denarja, sklenil pogodbo o najemu kamnoloma. S tem naj bi oškodoval ostale upnike.
CM Celje je bil namreč v času podpisa pogodbe že v postopku prisilne poravnave. Ker naj bi se najemnina v enem delu uporabila za poplačilo terjatev, naj bi bili ostali upniki s tem potisnjeni v neenakopraven položaj. Stečajna upraviteljica je povedala, da za pogodbo ni vedela in jo je dobila v roke po naključju. Stermecki, ki je zaradi tožbe presenečen, je na obravnavi poudaril, da je vedno delal le v korist podjetja in da ne ve, kaj je v primeru kamnoloma naredil narobe. Dejal je tudi, da se mu pogodba s Podržajem ni zdela sporna in da z njo ni storil nobene škode.
Kako bo razsodilo sodišče, bo znano v prihodnjih tednih. Je pa stečajna upraviteljica Sisin-gerjeva napovedala, da to ne bo edina tožba v stečaju podjetja CM Celje. V prihodnjih mesecih bo namreč znanih več podrobnosti o poslih celjskega gradbinca v Srbiji in na Kosovem.
JI
Petarde že na vidiku
Celjski policisti so v zadnjih dneh skupini mladoletnikov v okolici ene od srednjih šol v Celju zasegli več kosov pirotehnike, enemu mladoletniku pa tik pred trgovino, kjer je izdelke kupil.
Med zaseženo pirotehniko so bili tudi posebej nevarni izdelki, ki povzročijo močnejšo detonacijo. Se je pa ravno pretekli teden v Nazarjah izredno poškodoval moški, ki mu je močnejša petarda eksplodirala v roki. Naj spomnimo, da je uporaba pirotehničnih izdelkov, katerih glavni učinek je pok, dovoljena le od 26. decembra do 2. januarja. Prodaja omenjenih izdelkov pa je dovoljena od 19. do 31. decembra.
24
RADIO, KI GA BEREMO
190.6 95.1 95.9 100.3
Po slovensko s Katrco
PREDLOGI
1.	ANS. GOLTE: Saj bi trkal
2.	SKUPINA IBER: Napisal ti bom pesem
3.	JOŽE PŠENIČNIK: Polka je polka
4.	VESELI SVATJE: Polnoč zvoni
5.	UNIKAT: Najin božič
20 vročih Radia Celje
	TUJA LESTVICA	
1.	THE MONSTER - EMINEM	
	FEAT. RIHANNA	(5)
2.	LA FLACA - SANTANA	
	FEAT. JUANES	(3)
3.	GO GENTLE - ROBBIE	
	WILLIAMS	(6)
4. SHOW ME LOVE (AMERICA) -		
	THE WANTED	(4)
5.	LET ME GO - GARY BARLOW	(2)
6.	HEY BROTHER - AVICII FEAT.	
	DAN TYMINSK	(5)
7. WORK BITCH - SPEARS		
	BRITNEY	(4)
8.	SOMEWHERE ONLY WE	
	KNOW - LILLY ALLEN	(1)
9.	HIGH HOPES - BRUCE	
	SPRINGSTEEN	(2)
10.	UNDER CONTROL - CALVIN HAR-	
	RIS & ALESSO FT. HURTS (1)	
	DOMAČA LESTVICA	
1. NEKOČ NEKJE - TABU		(4)
2.	NOV DAN - MUFF	(5)
3.	MI DELAMO GALAMO -	
	KINGSTON	(3)
4.	POVEJ NAGLAS - ANDREJ	
	IKICA	(4)
5.	MESTO IDEJ - ANAVRIN	(6)
6.	NOV DAN - MATJAŽ JELEN	(3)
7. DRUGAČNA - INDIGO		(2)
8.	SVET NA DLANI - GUMMY	
	FLAVA	(2)
9.	CIRKUS - DA KRU FEAT. ZALA	(1)
10.	SANJSKA - BILLYSI	(1)
	PREDLOGA ZA TUJO	
	LESTVICO:	
	ORDINARY LOVE - U2	
	UNCONDITIONALLY - KATY	
	PERRY	
	PREDLOGA ZA DOMAČO	
	LESTVICO:	
	SORRY STARI - 6PACK ČUKUR	
	SAM - LOMBARDO	
	Lestvico 20 vročih lahko poslušate	
	vsako soboto ob 18. uri. Za svoje	
	najljubše skladbe lahko glasujete na	
	spletni strani www.radiocelje.com.	
Bodo klasične voščilnice kmalu pozabljene?
December je čas, ko ne skoparimo z lepimi željami in dobrimi mislimi. Vsem, ki so nam blizu in jih imamo radi, pošiljamo voščila - v takšni ali drugačni obliki. Nekateri še vedno prisegajo na klasične voščilnice, medtem ko so drugim bolj pri srcu modernejše oblike pošiljanja voščil (SMS, elektronska pošta ...). V tokratni oddaji Odmev na Radiu Celje nas bo zanimalo ravno to: v kolikšni meri ljudje sploh še pošiljajo
klasične voščilnice. Ste tudi vi med tistimi, ki raje napišejo SMS-sporočilo in ste klasična voščila že pospravili na smetišče zgodovine? O tem se bomo pogovarjali s poštnimi uslužbenci, etnologom, obiskali smo tudi eno izmed celjskih osnovnih šol, kjer učenci sami izdelujejo voščilnice, seveda pa v oddaji pričakujemo tudi mnenja poslušalcev. Bodite v družbi Radia Celje ta četrtek ob 12.15.
VSAK ČETRTEK ob 12.15 95.1 I 95,9 I 100.3 I 90.(
www.radioceijc.
POGLED!
Trojka pred mikrofonom Radia Celje
V tokratni oddaji Znanci pred mikrofonom bomo gostili prav posebne sogovornike. Pred mikrofon smo povabili decembrske dobre može - Miklavža, Božička in dedka Mraza. Čeprav imajo v teh dneh dela in skrbi čez glavo (z izjemo Miklavža, ki je svoje poslanstvo za letos že opravil), so se povabilu na nedeljski klepet z veseljem odzvali. V pogovoru nam bodo morda razkrili tudi kakšno svojo skrbno varovano skrivnost ter nas popeljali v svoj pravljični svet. Ne zamudite oddaje to nedeljo ob 10.10.
Foto: arhiv NT
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
ČETRTEK, 19. december
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Velenje)
PETEK, 20. december
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, 20.00 Clubbing z DJ Teom, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice)
SOBOTA, 21. december
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.20 Kuhajmo skupaj, ponovitev, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice)
NEDELJA, 22. december
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 9.35 Adventni venček, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, decembrski dobri možje, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice)
PONEDELJEK, 23. december
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Predstavitev skladb za domačo in tujo pesem tedna, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbi tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Znanci pred mikrofonom, decembrski dobri možje, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Murski val)
TOREK, 24. december
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Zdravo z naravo, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 20.00 Božični večer
SREDA, 25. december
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Murski val)
MALI OGLASI / INFORMACIJE
25
«o Mu*
Obvestilo bralcem Novega tednika
Obveščamo vas, da bo naslednji časopis izšel 27. decembra, torej v petek, dan po prazniku. Zadnji dan oddaje malih oglasov in zahval bo ponedeljek, 23. decembra, do 16. ure.
Prvi časopis po novem letu bo izšel v petek, 3. januarja 2014. Rok oddaje malih oglasov bo v ponedeljek, 30. decembra, do 16. ure.
Sprememba (al®D®wira®|]§i ©gjDugiradgj® ©GMdDIk®
Oglasni oddelek bo v torek, 24. decembra, odprt do 12. ure, prav tako v torek, 31. decembra.
UREDNIŠTVO
MOTORNA
VOZILA
MANJŠO, dobro ohranjeno stružnico za kovino kupim. Telefon 041 976-668.
4107
PRODAM
POSEST
MOPED, električni skuter, nov, nič rabljen, prodam zaradi bolezni. Cena po dogovoru. Telefon 041 710-159. 4006 GOLF II diesel, letnik 1991, prodam. Dodam štiri letne gume, v račun vzamem drva. Telefon 041 951-527. 4125
IjMUmiim.UJM:!
IZPLAČILO TAKOJ! 03/49003 36
Znider's Celje, Gosposka ul. 7
Žnider's d.o.a., Ul. Vita Kraigherja 5, Maribor
OSEBNI avto Toyota verso 1,8, 5 vrat, z vso dodatno opremo, letnik 2006, redno servisiran, prvi lastnik, avto je zelo dobro ohranjen, prodam. Cena po dogovoru. Možen kredit. Telefon 041 814-243.	4175
B
H
OJILA
.000 EUR j
Do 36 mesecev na osnovi OD, pokojriie}
PE CELJE« Ul. XIV. dhiijja 14, : 03/4257000	!
03/2341000 PE MURSKA SOBOTA, Starata Romam 16,02/521-3000
BONAFIN PLUS d.o.o.
Slovanski 27,1000 IjiMjaN
STROJI
KUPIM
TRAKTOR Deutz, Zetor, Ursus, Tomo Vin-kovič, Štore, Univerzal, Imt kupim. Telefon 041 678-130.	p
PRODAM
CELJE, Zagrad. Prodamo novejšo, dobro vzdrževano enodružinsko hišo, 185 m2, na parceli 1.344 m2, sončna lega, samo 3,5 km od centra Celja, cena 144.000 EUR. Telefon 051 393-458.
3511
SAMOSTOJNO hišo, Hudinja, prodam. V račun vzamem stanovanje. Telefon 040 977-450. 4018 4019 ŠKOFJA vas. Parcelo, 750 m2, za brunarico, prodam. Telefon 041 725-092.
4088
ZAZIDLJIVO parcelo v Šentjurju, k. o. Tratna, velikost 937 m2, prodam za 15.500 EUR. Telefon 041 370-615.
4076
MANJŠI pašnik, prednost imajo Romi, prodam ali oddam brezplačno v najem. Telefon 041 976-668. 4107 STAREJŠO hišo v okolici Štor, na mirni lokaciji, ob gozdu, z ohišnico, 1.500 m2 prodam. Telefon 031 660-082. 4112 HIŠO v Arclinu, potrebno adaptacije, prodamo. Telefon 051 612-640. 4116 VINOGRAD z vinsko kletjo, možnost bivanja, na Virštanju blizu Podčetrtka, prodam ali oddam v najem. Telefon 040 211-346.	p
GUBNO pri Lesičnem. Prodamo kmetijo s hišo, hlevom, kozolcem in 8 ha zemlje. Kmetija leži na lepi, sončni legi, možna strojna obdelava zemlje. Telefon 041 966-251.	4128
KUPIM
mmm
astrologinja jasnovidnost BIOTERAPQE
6SH 041404 935
cena pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. pa ceniku vašega operaterja
t GOZD kupim. Telefon 041 745-6 0 5.
4099
ODDAM
ŠKOFJA vas. Tristanovanjsko hišo, 220 m2, oddam. Telefon 041 725-092. 4088
Raznoliki sejmi v
MIKLAVŽEV SEJEM V SREDIŠČU MESTA, od 30. 11. do 7. 12.2013 med 10.00 in 19.00 / SEJEM DARIL V ATRIJU I GOSTILNICE, TamKoUčiri na Gosposki ulici, 7. 12. 2013 od 10.00 d0 15.00 / BOŽIČNO-NOVOLETNI BAZAR UČENCEV III. OŠ CELJE NA III. OŠ CELJE, 7. 12. 2013 ob 9.00 / ZIMSKI BOLŠJI SEJEM POD MUZEJSKIM BALKONOM NOVEJŠE ZGODOVINE CELJE, 7. 12. 2013, od 9.00 do 12.00 / SEJEM PRAZNIČNE RAZNOLIKOSTI V SREDIŠČU MESTA, od 8. do 12. 12. 2013 med 10.00 in 19.00 / BOŽIČNO-NOVOLETNI SEJEM V SREDIŠČU MESTA, od 13. do 31. 12. 2013 med 10.00 in 19.00 / PRAZNIČNA TRŽNICA UČENCEV IN UČENK OŠ LAVA v mestni četrti Lava ali v avli OŠ Lava, 13. 12. 2013 od 15.00 / CART - SEJEM UNIKATNIH IZDELKOV NA PLOŠČADI PRED OSREDNJO KNJIŽNICO CELJE, 21. 12. 2013 od 9.00 do 13.00.
Več info o prireditvah: TIC Celje, Krekov trg 3, tel.: 03 42 87 936, 03 49 25 081, e-pošta: tic@celje.si, www.celeia.info
MENJAM
ODKUP
zlata-srebra
GOTOVINA TAKOJ!!! ZLATARNA ADAMAS
Trg celjskih knezov 4, 3000 Celje
03/5442-180
Mitja Udovč, s.p., Celje
NAJAMEM
PRODAM
4001
v
iiiaw
CELJE 2013

Organizator Pravljičr

Ekskluzivni pokrovitelj Pravljičnega Celja
dCy7ca
Organizator dogodkov v Pravljičn
Zvezda G. Novljan
Pravljično Celje podpi
□ triglav
ŠMARJE pri Jelšah, Cankarjeva ulica. Stanovanje, 65 m2, dvo-inpolsobno, leto 1981, 4/4 nadstropje, s samostojno garažo, 16 m2, prodamo ali oddamo v najem. Dodatne informacije po telefonu 051 356-453.	411 GARSONJERO v starem centru Celja, Savinjsko nabrežje, prodam. Telefon 051 612-640. 4116
KUPIM
STANOVANJE, do 55 m2, v Celju, kupim. Stanovanje je lahko v slabšem stanju, potrebno popravila. Gotovina. Telefon 041 866-822.
3968
V POSLOVNI stavbi RITS in TPC 1 oddamo v najem poslovne prostore različne velikosti, 17 m2 do 90 m2. Prodamo ali oddamo neopremljen gostinski lokal. Informacije po telefonu 031 663-524.
ODDAM
CELJE z okolico. Novo hišo zamenjamo za stanovanje na slovenski ali hrvaški obali. Možno z našim doplačilom. Telefon 031 465-720. 3946
TRISOBNO, delno opremljeno stanovanje nasproti Zdravilišča Laško oddamo. Telefon 051 345-452.	n
DVOSOBNO opremljeno stanovanje v Celju v Trubarjevi ulici oddam ali prodam. Telefon 031 535-047. 4081 GARSONJERO v Miklošičevi ulici 5 v Celju oddam v najem. Telefon 031 626-178.
4082
DVOINPOLSOBNO stanovanje Na Otoku v Celju, vseljivo takoj, četrto nadstropje, oddamo. Informacije po telefonu 031 662-420.	4151
V CENTRU Maribora - Smetanova ulica, v bližini fakultet, oddam manjše dvosobno stanovanje, opremljeno za 3 študente. Informacije po telefonu 041 504-060.	p
ZAPUŠČENO kmetijo, lahko v slabšem stanju, najamem. Telefon 041 846-570.
3748
STANOVANJE
Mediafin pro d.o.o. Dunajska 21, Ljubljana
Celje: 031508 326
delovni čas: vsak dan non-stop NOVO! UGODNEJŠI POGOJI
-	možnost izbire višine obroka
-	možnost odloga odplačevanja
ŠTORE, Lipa. Nizek blok, trisobno stanovanje z garažo, vseljivo takoj, prodam za 79.000 EUR. Telefon 041 847-093.

/UGODNO
/JEKLENA STREŠNA KRITINAl I OD 6,60 EUR z ddv GSM: 040 349 992 V...... www.lindap.si__
NOVIGRAD. Prodam dvosobno stanovanje, 35 m2, 40 m od morja. Telefon 041 350-250.	4088
CELJE za hotelom Evropa, Razlagova ulica, prodam stanovanje, 105 m2. Telefon 041 697-540.	4088
STANOVANJE na Ponikvi, Hotunje, ugodno prodamo. Telefon 051 612-640.4116 ENOSOBNO stanovanje v centru Celja prodam. Telefon 031 341-463. 4144
Več o programu: www.celeia.info FB V Celju smo face
PRODAM
PRAŠIČE, težke od 30 do 100 kg, za zakol ali za nadaljnjo rejo, prodamo. Domača hrana, dostava. Telefon 031 524-147.	3 6 5 7
KOKOŠI nesnice, mlade, grahaste, rjave in črne prodamo. Nakup 10 nesnic - petelin brezplačno. Telefon 031 461-798, (03 ) 5471-244, 041 763-800, (03) 5472-070.	p
PRAŠIČE, domače vzreje, težke od 30 do 160 kg, prodam. Domača hrana, možna dostava. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509-061. 4089 TRI prašiče, težke približno 200 kg, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 485-188.	p
PRAŠIČE, mesni tip, težke od 25 do 35 kg in 90 do 110 kg, prodam. Telefon 031 544-653.	Š 312
PRAŠIČA, težkega 180 kg, domača kuhana hrana, možen zakol in razdelava, prodam. Telefon 041 968-051. 4060 DVA bikca simentalca, težka približno 150 kg, prodam. Informacije po telefonu 041 264-973.	4085
SVINJO, težko 160 kg, staro eno leto, cena 3 EUR/kg, prodam. Telefon 031 213913.	4087 PRAŠIČE, od 30 do 250 kg in izločene svinje, domača hrana in dostava, prodamo. Telefon 031 311-476. p DVA bikca simentalca, težka 250 kg, dve telici, težki 280 in 320 kg ter kravo za zakol, težko približno 700 kg, prodam. Telefon (03) 781-8171, po 18.
uri.	4098

MESTNA OBČINA CELJE
Na podlagi 50. in 60. člena Zakona o prostorskem načrtovanju
-	ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08-ZVO-1B, 108/09, 80/10-ZUPUDPP (106/10 popr.), 43/11-ZKZ-C, 57/12, 57/12-ZUPUDPP-A, 109/12 in 35/13-skl. US) in 27. člena Statuta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 41/95, 77/96, 37/97,
50/98, 28/99, 117/00, 108/01, 70/06 in 43/08)
župan Mestne občine Celje s tem
JAVNIM NAZNANILOM
obvešča javnost o javni razgrnitvi
dopolnjenega osnutka Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za mestno središče Gaberje II. del - faza 1
I.
(1)	Mestna občina Celje naznanja javno razgrnitev dopolnjenega osnutka Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za mestno središče Gaberje II. del - faza 1, ki ga je izdelal Razvojni center PLANIRANJE, d. o. o., Celje, pod številko projekta 160/05-13.
(2)	Območje OPPN obsega parcele št.: 1565/2, 1565/5, 1634/1, 1634/2, 1636, 1636/6, 1637/3, 1637/5, 1638, 1641, 1642, 1643, 1644/1, 1646, 1647, 1648/1, 1648/2,1648/3, 1649/1,1649/2, 1649/3, 1649/4, 1649/5, 1650, 1651/1, 1651/2, 1651/3, 1652/1, 1652/2, 1652/3, 1653, 1655/2, 1655/3, 1655/4, 1655/5, 1655/6, 1656, 1657/2, 1657/3, 1661/1,1661/2, 1661/3, 1661/4, 1661/5, 1661/6, 1665/2, 1666/1, 1666/2, 1666/3, 1667/1, 1667/2, 1668, 1669, 1670/1, 1670/2, 1670/3, 1670/4, 1670/5, 1671, 1672, 167371, 1673/2, 1673/3, 1673/4, 1673/5, 1673/6, 1673/7, 1674/1, 1674/2, 1674/3, 1675/1, 1675/2, 1676/1, 1676/2, 1677/1, 1667/2, 1677/3, 1678/1, 1678/1, 1678/2, 1678/3, 1678/4, 1679/1, 1679/2, 1679/3, 1679/4, 1679/5, 1679/6 in deli parcel št.: 1565/1, 1565/4, 1620/3, 1624, 1625/1,1637/1, 1637/3, 1655/1, 1655/7, 1657/1, 1659, 1660, 1662, 1665/1, 1721/35, vse k.o. Spodnja Hudinja.
(3)	Velikost obravnavanega območja je 5,085 ha.
II.
Gradivo bo javno razgrnjeno od 27.12.2013 do vključno 27.1.2014:
-	v prostorih Mestne občine Celje, Oddelka za okolje in prostor ter komunalo, na Sektorju za prostorsko načrtovanje in evropske zadeve, soba za stranke, III. nadstropje, Trg celjskih knezov 9, Celje,
-	na sedežu Mestne četrti Gaberje, Kidričeva 3, Celje.
III.
Javna obravnava bo 15.1.2014 v sejni sobi pod dvoranami Narodnega doma Mestne občine Celje, Trg celjskih knezov 9, 3000 Celje s pričetkom ob 16. uri.
IV.
(1)	V okviru javne razgrnitve ima javnost pravico dajati pripombe in predloge na dopolnjen osnutek prostorskega akta. Pripombe in predlogi se lahko do vključno 27.1.2014 podajo pisno na mestih javne razgrnitve kot zapis v knjigo pripomb in predlogov, lahko se pošljejo na naslov Mestna občina Celje, Oddelek za okolje in prostor ter komunalo, Trg celjskih knezov 9, Celje, ali na elektronski naslov prostor@celje.si, pri čemer se v rubriki »zadeva« navedejo ključne besede »OPPN Gaberje jug«.
(2)	Mestna občina Celje bo preučila pripombe in predloge javnosti in do njih zavzela stališče, ki ga bo objavila na spletnih straneh Mestne občine Celje: http://moc.celje.si/oko-lje/8-staticne-strani/86-javna-naznanila-javnosti-o-javnih-razgrnitvah-prostorskih-aktov in posredovala v sprejem.
(3)	Šteje se, da je pri dajanju pripomb in predlogov z navedbo imena in priimka ali drugih osebnih podatkov dan pristanek za objavo teh podatkov v stališču, ki bo objavljeno na spletni strani in posredovano v prejem. Osebe, ki ne želijo, da se v stališču objavijo njihova imena in priimki ali drugi osebni podatki, morajo to posebej navesti.
Bojan Šrot župan
DVE svinji, domače reje, težke približno 200 kg, prodam. Telefon (02) 7812331.	p TELICO simentalko, brejo 7 mesecev, prodam. Telefon 041 807-557. l 198 TELIČKO simentalko, težko 150 kg, prodam. Telefon 041 958-884. 4121 BIKCA, težkega 170 kg, kravo in teličko prodam. Telefon 041 596-475. 4117 MLADIČKE beagle, zlati prinašalec, la-bradorec, bernski planšar, oba starša imamo doma, ugodno prodam. Telefon 031 571-469. 4130 TELICO, težko 530 kg, prodam. Telefon 051 204-785. 4132
PUJSKE od 30 do 40 kg, vajene domače hrane, možen prevoz, prodam. Telefon 5794-285.	4135
TELICO simentalko, pašno, brejo 8 mesecev, težko 600 kg, prodam. Telefon 051 470-362, (03) 5739-270. l 202 ŽREBETA, stara 8 mesecev, žrebička, prodam. Telefon 041 581-677. 4148
mu™
i astrologinja
0906430
cena pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. po ceniku vašega operaterja
n
Pravljično Celje 2013
Jrganizator Osrednjega
programa in sejmov	»vH>CEL£iACEqE
Pokrovitelj Miklavževega obdarovanj Pohoda z baklami na Stari grad Celje
Ekskluzivna pokrovitelja
v spletnem mediju	* CeljeJtlfO
V Pravl
26
MALI OGLASI / INFORMACIJE
MLADO kravo simentalko, pašno, brejo, težko 450 kg, prodam ali menjam za bikce, stare 14 dni, simentalce. Telefon 031 840-282.	4138
PRAŠIČA, težkega okrog 170 kg, krmljen je z domačo kuhano hrano, prodam. Telefon (03) 5728-526. 4143 BIKCA simentalca, težkega 150 kg, prodam za 600 EUR. Telefon 041 290-613.
4142
BIKA, 150 kg, prodam. Telefon 041 547769.	Š 322 BIKA, težkega 400 kg, brez številke, prodamo ali menjamo za telico. Telefon 041 907-614. Š 323 KRAVO simentalko, po drugi telitvi, prodam. Telefon 031 596-722 ali 5777336. 4149 TELIČKO limuzin, staro 6 mesecev, težko 200 kg, prodam. Telefon 041 520588. 4152
KUPIM
KRAVO ali telico poceni kupim. Telefon 5735-189.	4119
ZAJCA za pleme kupim. Telefon (03) 5730-405.	4139
PRODAM
DEBELE krave in telice za zakol ter suhe za dopitanje kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. Š 256 SUHE in debele krave in telice za izvoz kupim. Plačilo takoj. Telefon 041 653286.	Š 290
TELICE in krave za zakol, plačilo takoj, kupimo. Telefon 031 832-520. 4084
VINO jurka iz neškropljenega grozdja prodam. Telefon 041 641-940 ali (03) 5461-942.	3939
NARAVNO sušena domača orehova jedrca prodam. Telefon 041 860-066. 4045 MEŠANO vino, belo, rdeče, prodam. Telefon (03) 5814-286.	4115 OREHOVA jedrca prodam po ugodni ceni. Možna dostava. Lesično, telefon 041 482-284. 4146 JABOLČNIK, slivovko in vinsko žganje prodam. Telefon 051 234-489, 041 512-755. 4147
OSTALO
PRODAM
BRZOPARILNIKE (alfe) prodam. Telefon 030 929-205.	2843
ZIMSKE gume, 195/60-15, 175/65-14 col, štedilnik na drva, trajno gorečo peč, motorno žago in peč za etažno centralno, prodam. Telefon 051 344245.	3861 AKUMULATOR Bosch (T4) 12 V, 140 Ah, 800 A zagonske moči, prodam. Nerabljen, garancija: 2 leti. Odporen na tresljaje in udarce, ni ga potrebno vzdrževati. Primeren za traktorje, delovne stroje. Telefon 031 524-147.
4176
BUKOVA drva, kratko nažagana, na paletah, metrska ali hlodovina, z dostavo, ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www.drva.info.	n
KEMIČNO čistilnico, kompletno opremo, redno servisirano in delujočo, prodam
za 3.200 EUR. Telefon 031 757-894.
p
DVE telički simentalki, stari 10 in 14 dni in 250 l vina jurka prodam. Telefon 031 840-282.	4048
JARKICE, rjave, pred nesnostjo ter enoletne kokoši za nesnost ali zakol (po naročilu tudi očiščene), mlade 6-mesečne peteline ter vse vrste visoko kakovostne perutninske krme prodajamo na farmi Roje pri Šempetru vsak delavnik. V prodaji dnevno sveža jajca. Sprejemamo naročila za enodnevne in 6-tedenske piščance za dopitanje. Telefon (03) 700-1446.	4047
DVE leseni okni, vrtno oziroma gradbeno uto, yamaha * max 250, letnik 2006 in vejanko, prodam. Telefon 041 528376.	4066 NOVO kad za koline »arnco«, dolžina 2 m na dnu, širina 70 cm, višina 35 cm, iz smrekovega lesa, kovano, prodam. Telefon 040 253-931. 4071 POSODO Zepter, posamezne lonce, masa-žni aparat za križ, vsestranski sesalec s 30 nastavki ugodno prodam. Telefon 548-3849, 031 729-910. 4080
Izid žrebanja odgovorov nagradnega vprašanja Oriflame
KUPIM
Nagradno vprašanje podjetja Oriflame je bilo objavljeno 5. decembra. Pravilen odgovor na nagradno vprašanje, koliko let že obstaja podjetje Oriflame, je 46 let.
Nagrado - tri izdelke najprestižnejše Oriflamove linije MyRed, bo prejela srečna izžrebanka Marija Kračun, Lesično 69 d, 3261 Lesično.
Nagrajenka bo lahko nagrado prevzela na oglasnem oddelku podjetja NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, s potrdilom, ki ga bo dobila po pošti.
BIKCA simentalca, težkega približno 150 kg in kocke krme, prodam. Telefon 031 424-547.	4114
DOBRO ohranjen šivalni stroj Bagat (Danica) v omarici, leto izdelave 1984 in star kolovrat, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 275-783, popoldan.
4104
DRVA, suha, bukova, kozjanska (kaftra nažagana, cepana, z dostavo, Celje, 220 EUR) prodam. Telefon 041 472380.	4106 PARCELO v Dramljah, s starejšo hišo in osebni avtomobil Mercedes C 200 cdi, prodam. Telefon 041 629-503. 4146
Zaposlimo AVTOKLEPARJA
Pogoji: * poklicno strokovna izobrazba AVTOKLEPAR * najmanj 3 leta delovnih izkušenj * samostojnost pri delu Zaposlitev se sklene za določen čas z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas in preizkusno dobo dva meseca. Prošnje z življenjepisom pošljite na Avtohiša Škorjanec: vanja.c@avto-skorjanec.si ali pokličite
031 677 707
ENOFAZNI elektromotor, 1.400 obratov na minuto, 0,75 - 1,1 kW, po možnosti od hidroforja, kupim. Telefon 04 0 5 75924.	4137
SI želiš nov začetek? Moški, vegetarijanec, iz Ljubljane, urejen podjetnik, mlad 47 let, 174 cm, te vabi na neobvezno sadno kupo. Bodi brez obveznosti, prijetnega videza. Telefon 041 843-364.
3881
HRASTOVE »fosne«, debelina 25, 32 in 50, prodam. Telefon 031 555-335. 4115 PRAŠIČA, težkega 250 kg, krmljenega z domačo hrano in 12 m suhih bukovih drv prodam. Telefon (03) 5738-019.
L 201
DESKE in plohe parjenega in neparjenega oreha, bukve, češnje, hrasta, javorja, lipe ter bora prodam. Telefon 040 211346.	p DOBRO ohranjeno motorko Solo 650 in gume na platiščih, štiri, 500 * 12 col, prodam zaradi zdravstvenih razlogov. Telefon 031 865-374. 4120 ŽREBETA, starega 8 mesecev, kobilo, staro 12 let, brejo, vozno, ujahano, več nakladalk sena, traktorsko kosilnico 404, za rezervne dele, prodam. Telefon 5735-189. 4118 TRI orehove plohe prodam. Telefon 041 803-254. 4111 MERINO garnituro za posteljo, 160 * 200, 100 77 volna, narejeno v Avstriji, ugodno prodam. Telefon (03) 5736-167, od ponedeljka do petka od 21. do 23.
Ženitna posredovalnica
ZAUPANJE
za vse generacije, brezplačno za ženske do 48 let.
Tel.: 031/836-378 03/5726319
Leopold Orešnik s. p., Dolenja vas 85, Prebold
ure.
4140
TELEFON RADIA
H'MWi'lMJII!*."
živite ceneje!
Naročniki časopisa ste deležni številnih ugodnosti, ki jih lahko izkoristite s kartico ugodnosti kluba naročnikov Novega tednika. Ne samo, da lahko s kartico izkoristite možnost objave štirih brezplačnih malih	ccčteva in
oglasov v časopisu in ene čestitke na Radiu Celje. Ker ste član kluba naročnikov, lahko s kartico izkoristiti
POPUSTI IZ POSEBNIH
tudi številne popuste v trgovinah in lokalih, ki jih najdete na spodnjem seznamu.
FARAON
S POPUSTOM NA KARTICI
/zwzeua/
^ewma/
SKINAUT
SMUČARSKA SOLA
informacije 041 616464
—rrpfr
^slada
THGOV5KO PODJETJE, d. o. D-

; j i 1 1
TMM
EflTJUR O.Imm DobfotlnÜM H «IA RJE KOfOAtOM««»
i
THERM ANAdc
HOTELI I MEDICINA | WELLNESS | KONGRESI
m
Celjska Mohorjeva družba
lesnilxxxa
rauljica
—<E2>—
fMLjSIc! FLIICCA
<Ptikn
MARJAN TERŽAN, s.p.
ROČNA AVTOPRALNICA GRAJŽL
golte
Slovenija
avtohiša škorjanec
Rezervni deli in Servis Škorjanec
Hridliav^l*
skmh/am
——
Slikoplestarstvo Peter Ocvirk
<m>
-PIZZERIA VERONA. Mercator center Celje - 10% popust pri nakupu hrane - kartico predložite ob naročilu!
-	PROTECT TRADE, d.o.o. Ul. Leona Dobrotinška 27, 3230 Šentjur, Rogaška cesta 19, 3240 Šmarje pri Jelšah - na storitve 10% dodatnega popusta
-	CASINO FARAON CELJE. Ljubljanska cesta 39, 3000 Celje - ob nakupu 100 žetonov 10 gratis
-	VINSKA KLET GORIŠKA BRDA Z.O.O., Ul. Frankolovskih žrtev 17, 3000 Celje, Telefon: 03 425 16 80, 10 % popust na naše lastne proizvode.
-	FOTO RIZMAL. Mariborska c. 1, 3000 Celje - 10% popust velja za storitve
-	THERMANA. D. D.. Zdraviliška cesta 6, 3270 Laško, www.thermana.si, 080 81 19. nudi 10% popust za bazen, savno + bazen, fitnes, solarij ter masaže, kopeli in druge wellness storitve, mesečne in letne vstopnice
-	CELJSKA MOHORJEVA DRUŽBA - MOHORJEVA KNJIGARNA. Prešernova ulica 23, 3000 Celje, telefon: 03 490 14 20, e-pošta: knjigarna-ce@celjska-mohorjeva. si, 5% popust na knjižne izdaje celjske Mohorjeve družbe
-	GOLTE - 5% popusta za nakup vozovnice za nihalko
-	SKINAUT STORITVE. SIMON JEZERNIK, S.P., Vrunčeva 10, Celje -10% popust
-LESNINAD.D., Leveč 18 - 3% popust na oblazinjeno pohištvo (sedežne grt., trosedi, počivalniki...)
-	MRAVLJICA ART d.o.o.. Lilekova 1, Celje, trgovina za ustvarjalne - 10% popust za vse izdelke
-	SLADA. D.O.O.. Plinarniška 4, 3000 Celje, vse za ogrevanje in vodovod, tel.: 03 490 47 70, GSM 051 626 793 - 10% popust.
-TOP-FIT D.O.O., Ipavčeva ulica 22, Celje - 10% popust
-	HRUSTLJAVA SKUŠNJAVA -prodajalna Žalec, Savinjska cesta 77, prodajalna v EK centru v Celju, Mariborska cesta 88, Celje -10% popust na vse vrste kruha
-	Lai Thai, Tajska masaža Kenika Sripanha. s.p. Zagata 6, 3000 Celje. Več vrst različnih masaž,
20% popust na vse. Tel: 051 611 078
-	Optika TERŽAN. Marian Teržan s.p.. Mariborska cesta 54, 3000 Celje, P. P. 1013, 3102 Celje. Telefon: 03 491 38 OO, delovni čas: od ponedeljka do petka od 8.00 - 18.00, sobota: 8.00 -12.00
5% popusta na storitve!
-	FLIKCA MAGDALENA ZUPAN s.p..-Zg.Rečica 7, 3270Laško. Telefon 031 843-029. - 10% popusta na storitve.
-	Avtohiša ŠKORJANEC: Mariborska 115, 3000 Celje. Telefon: 03/426 08 84, 031 609 416. Kartica velja za nakup blaga in storitev v vrednosti nad IOO EUR. Ne velja za blago v akciji.
-	12% popust na njihove storitve in blago.
-	ROČNA AVTOPRALNICA GRAJŽL; Teharska cesta 35, Celje, pon.-pet. 9.00-16.00, sob. 10.00-16.00, ned. 10.00-14.00; dežurni telefon 070 771-262. NAROČNIKI Novega tednika 5 % popusta!
-	SLIKOPLESKARSTVO PETER OCVIRK s.p., Arja vas 56a, 3301 Petrovče, nudi 15% popust na vse storitve. Popusti se ne seštevajo. Tel.: 041 346 328
- CVETLIČARNA IN DARILNI BUTIK NATAŠA, NATAŠA HRIBERNIK, s.p., Drofenikova ulica 15, 3230 Šentjur,
podarja 10% popust na vse svoje storitve
MALI OGLASI / INFORMACIJE
27
Sporočamo žalostno vest, da nas je v 82. letu zapustil prejemnik zlatega grba Občine Vojnik in častni občan, spoštovani gospod
ANTON PEŠAK
iz Veliki Ravni - Nova Cerkev
Od njega se bomo poslovili v četrtek, 19. decembra 2013, ob 15. uri na pokopališču v Novi Cerkvi.
Občina Vojnik
IZPOSOJA strojev in naprav Sam, Ervin Drgajner, s. p., Ul. bratov Dobrotinškov 13, Celje, telefon 041 629-644. n POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600. n STARO železo, radiatorje, peči in ostalo brezplačno odpeljemo. Miladin Goli-jan, s. p., Kidričeva 3, Velenje, telefon 040 465-214.	n
IŠČEMO osebo za občasno pomoč na kmetiji. Telefon 041 480-486, po 18. uri.
4098
Poroke
Žalec
Poročila sta se: Angela RAKUŠA in Drago ROGAN, oba iz Ločice ob Savinji.
Velenje
Poročili so se: Anita LEE iz Velenja in Anton STER-NAD iz Gornjega Grada, Vi-viana ARNAUTOVIČ in Armes SULEJMANOVIČ, oba iz Velenja.
Smrti
Celje
Umrli so: Jožefa PRISLAN iz Nazarja, 86 let, Ivan LEVI-
PREMOG - lignit in visoko kalorični premog, zelo ugodno, z dostavo, prodam. Telefon 041 279-187. Prevozništvo Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, Podlehnik.	n
GRADITELJI, pozor! Po ugodnih cenah izdelujem peči in bojlerje za centralno ogrevanje. Garancija za peči je 5 let. Anton Aplenc, s. p., Prekorje 29 a, Škofja vas, telefon 541-5011, 041 531-976 .	40 7 5
IŠČEMO vodovodnega inštalaterja za izdelavo kopalnice in kanalizacije v Celju. Telefon 040 209- 590 ali 040 213 518.
4083
SAMSKI moški, star 50 let, išče gospodinjo. Otrok ni ovira, možno dedovanje. Telefon 031 422-649. 4141
ČAR iz Laškega, 86 let, Silva VAUKNER iz Zabukovice, 83 let, Viktor ZAZIJAL iz So-jeka, 92 let, Branka ŽAGAR iz Loke pri Mozirju, 56 let, Hermina ANTLOGA iz Žalca, 82 let, Juri ŠMARČAN iz Šmartnega v Rožni dolini, 90 let, Mihael ŠTOR iz Vrh, 94 let, Ivan KOVAČ iz Šentjanža nad Štorami, 61 let, Karolina KARLJ iz Celja, 94 let, Ana TROJAR iz Celja, 90 let, Ana PRIMON iz Globokega, 87 let, Karol LOBNIKAR iz Galicije, 72 let, Ivan VASLE s Polzele, 69 let, Marija KRAJNC iz Gotovelj, 85 let, Marta OBLAK iz Pečovja, 62
V SPOMIN
13. decembra je minilo pet let, kar nas je zapustil dragi mož, oče in dedi
IVAN ČEDE
iz Petrovč
Hvala vsem, ki obiskujete njegov grob in mu prižigate sveče.
Tvoji najdražji
V SPOMIN
Mineva žalostnih 12 let, kar nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi sin, mož, ate, brat in stari ata
JOŽE VEBER
iz Curnovca (1951 - 2001)
Zahvaljujemo se vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu in mu prižigate svečke. Hvala vam.
Vsi njegovi
let, Frančiška HRIBERNIK iz Kanjuc, 82 let, Zora KOS iz Celja, 85 let.
Šentjur pri Celju
Umrli so: Terezija STRA-ŠEK iz Tratne pri Grobel-nem, 88 let, Vladimir GOR-
V TRENUTKIH ŽALOSTI
VOJNIK in CELJE
I 24 UR OBISK NA DOMu|
JUP iz Hotunj, 84 let, Anton VESENIK iz Celja, 84 let, Justina PODERGAJS iz Celja, 85 let, Frančiška FELDIN s Proseniškega, 89 let, Matilda KODRIČ iz Bezovja pri Šentjurju, 86 let, Roza ZOR-KO iz Vrbnega, 83 let, Jožef PLANKO iz Ponikve, 70 let, Ferdinand MASTNAK iz Pa-ridola, 61 let.
Žalec
Umrli so: Elizabeta PAVLIČ iz Prebolda, 69 let, Ladislav OCVIRK iz Prebolda, 69 let, Štefanija PODVRŠNIK iz Za-lož, 92 let, Frančiška VEBER iz Celja, 94 let.
Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je ...
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega
RUDIJA PASARIČA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, zaposlenim v Zavodu za prestajanje kazni zapora Celje, sosedom in KK Zlatorog Laško za vse izrečene besede sočutja in sožalja ter za darovano cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste ga obiskovali in ga
pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala dr. Karmen Kramer Vrščaj in vsem zaposlenim v Bolnišnici Topolšica.
Žalujoči: žena Branka, sin Aleš z družino in ostalo sorodstvo
4086
Zdaj ne trpiš več. Zdaj počivaš. Zdaj te nič več ne boli. A svet je mrzel in prazen,
opustošen za nas, odkar te več med nami ni.
(S. Makarovič)
ZAHVALA
5. decembra je preminila naša draga sestra in teta
JULKA KOLMAN
roj. Obrez, iz Visoč na Planini pri Sevnici (1935 - 2013)
Zahvala vsem za darovane sveče, cvetje in maše ter župniku Jožetu Vengustu za lepo opravljen obred.
S trpko bolečino v srcih: brat Ivan z ženo Frido ter nečaki Ivi, Jerica, Jože in Marija z družinami
Mozirje
Umrla je: Kata KADLIČEK iz Velenja, 81 let.
Velenje
Umrli so: Stanislav OBU iz Šmartnega ob Paki, 89 let, Stanislav ROMIH s Polzele, 78 let, Marija TROGAR iz Šošta-
nja, 86 let, Silvester KORUN iz Braslovč, 82 let, Vencelj Vinko BOLTE iz Velenja, 66 let, Rozalija RAKUN iz Rečice ob Savinji, 83 let, Terezija LI-ČER iz Laškega, 90 let, Franjo KOTNIK iz Celja, 55 let, Zofija KUHAR iz Velenja, 90 let.
NAROČITE
NAROČILNICO pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje
Ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, imajo pravico do štirih brezplačnih malih oglasov in dveh čestitk na Radiu Celje.
NOVI TEDNIK ŽE 68 LET. Piše o življenju in delu prebivalcev z območja 33 občin.		Podjetje ORIFLAME KOZMETIKA d.o.o. nagrajuje prvih 20 novih naročnikov. http://www.oriflame.si	
OB ČETRTKIH -	!N;MAB		ZGODBE S CELJSKEGA
NAROČILNICA NAROČILNICA NAROČILNICA
IME IN PRIIMEK:
ULICA:
KRAJ:
DATUM ROJSTVA:
Naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev
I/
PODPIS:
NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika.
Novi tednik vam dostavimo na dom. V prosti prodaji stane četrtkova izdaja - dva časopisa v enem in TV-Okno - 2,50 evra.
Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: 7 % pri plačilu za eno leto, 3,5 % pri plačilu za pol leta, 2 % pri plačilu za tri mesece.
Zaupate nam že 68 let -
novi tednik
n
28
BORZA DELA / VODNIK
Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni:
■	na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda;
■	na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje:
http://www.ess.gov.si;
■	pri delodajalcih.
Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče.
UE CELJE
VOZNIK
VOZNIK TEŽKEGA TOVORNEGA VOZILA V MEDNARODNEM PROMETU - M/Ž;VOŽNJA TOVORNEGA VOZILA PO DRŽAVAH EU, SKRB ZA VOZILO, TOVOR IN TRANSPORTNO DOKUMENTACIJO, VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 20.12.2013; RIBIČ TRANSPORT MIHEC RIBIČ S.P., SLATINA V ROŽNI DOLINI 15 A, 3201 ŠMARTNO V ROŽNI DOLINI ZIDAR
ZIDAR, TESAR - DELO V NEMČIJI - M/Ž; OPRAVLJANJE ZIDARSKIH IN TESARSKIH DEL, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 16.1.2014; GP BELKO, SPLOŠNO GRADBENIŠTVO, D.O.O., JAMOVA ULICA 2 A, 3000 CELJE
NIŽJA POKLICNA IZOBRAZBA (DO 3 LET)
"SVETOVALEC ZA OPTIMIZACIJO STROŠKOV M/Z
-	M/Ž; POTREBUJEMO VEČJE ŠTEVILO SVETOVALCEV NA TERENU ZA SVETOVANJE PRI IZBIRI CENOVNO UGODNEJŠIH DOBAVITELJEV PRODUKTOV. TERENSKO DELO POTEKA V RAZLIČNIH REGIJAH SLOVENIJE, PRI ČEMER JE SVETOVALCU DODELJENO PODROČJE NA OBMOČJU BIVANJA ALI ŽELENEM OBMOČJU. SVETOVALCI SO ZA SVOJE DELO PLAČANI OD DOBAVITELJA IN NE OD STRANKE, PRI KATERI POTEKA SVETOVANJE. DELO SVETOVALCA NA TERENU, KI GOSPODINJSTVOM IN PODJETJEM POMAGA ZNIŽATI MESEČNE STROŠKE, SE NEKOLIKO RAZLIKUJE OD DELA TRŽNIKA. OD STRANKE NE ZAHTEVA DENARJA, AMPAK JI GA PRIHRANI. TERENSKO DELO POTEKA V RAZLIČNIH REGIJAH SLOVENIJE, PRI ČEMER JE SVETOVALCU DODELJENO PODROČJE NA OBMOČJE BIVANJA. PRIČAKUJEMO: ZAŽELENA RAČUNALNIŠKA PISMENOST, KOMUNIKACIJSKE SPOSOBNOSTI, VISOKA MOTIVIRANOST ZA DELO, UREJENOST, KOMUNIKATIVNOST, PRIJAZNOST, SAMOINICIATIVNOST, DELOVNE IZKUŠNJE S PODROČJA TRŽENJA SO PREDNOST, NISO PA POGOJ (KER SVETOVALCE IZOBRAZIMO V PODJETJU, IZKUŠNJE NISO POTREBNE). NUDIMO: MOŽNOST DOBREGA ZASLUŽKA, MENTORSTVO," DOLOČEN ČAS, 2 MESECA OZ. DALJŠE OBDOBJE, 12.1.2014; ALPANI, FINANČNO SVETOVANJE, IZOBRAŽEVANJE IN STORITVE D.O.O., ULICA FRANKOLOVSKIH ŽRTEV 24, 3000 CELJE
SLIKOPLESKAR
FASADER - M/Ž; IZDELOVANJE IZOLACIJSKI FASAD IN ZAKLJUČNEGA SLOJA, NEDOLOČEN ČAS, 19.12.2013; MAKATRI PLUS, POSLOVNO SVETOVANJE, D.O.O., KOVAČIČEVA ULICA 7, 3000 CELJE SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA
PROGRAMER - M/Ž; PROGRAMIRANJE KUKA ROBOTOV, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 25.12.2013; PRO MONTING, MONTAŽE, TRGOVINA IN STORITVE, D.O.O., STANETOVA ULICA 29, 3000 CELJE
POLAGALEC CENTRALNIH NAPELJAV, CENTRALNEGA OGREVANJA - DELO V NEMČIJI - M/Ž; V MONTAŽNE VRSTNE HIŠE NA KLJUČ SE BO VGRAJEVALO CENTRALNO OGREVANJE, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 19.12.2013; INDUSTRIJSKA MONTAŽA, MKN MATEJ ZAVŠEK S.P., OPEKARNIŠKA CESTA 12, 3000 CELJE
SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA
PROJEKTANT KONSTRUKTER / TEHNIČNI RISAR NA SISTEMIH CAD - M/Ž; PROJEKTIRANJE ORODIJ NA PODROČJU LETALSKE IN AVTOMOBILSKE INDUSTRIJE, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 24.2.2014; NOVO MEKO PROIZVODNJA IN TRGOVINA D.O.O., MARIBORSKA CESTA 181, 3211 ŠKOFJA VAS MAGISTER FARMACIJE
PREDSTOJNIK ODDELKA ZA LABORATORIJSKO MEDICINO - VODJA I - M/Ž; SRKB ZA KAKOVOST IN RAZVOJ STROKE, VODENJE IN ORGANIZACIJA DELA NA ODDELKU ZA LABORATORIJSKO MEDICINO, DOLOČEN ČAS, 48 MESECEV, 21.12.2013; SPLOŠNA BOLNIŠNICA CELJE, OBLAKOVA ULICA 5, 3000 CELJE
PREDSTOJNIK LEKARNE - VODJA I - M/Ž; SKRB ZA KAKOVOST IN RAZVOJ STROKE, VODENJE IN ORGANIZACIJA DELA V LEKARNI, DOLOČEN ČAS, 48 MESECEV, 21.12.2013; SPLOŠNA BOLNIŠNICA CELJE, OBLAKOVA ULICA 5, 3000 CELJE DOKTOR MEDICINE SPECIALIST KIRURGIJE
PREDSTOJNIK OTROŠKEGA ODDELKA KIRURŠKIH STROK - ZDRAVNIK SPECIALIST V/VI - M/Ž; SKRB ZA KAKOVOST IN RAZVOJ STROKE, VODENJE IN ORGANIZACIJA DELA NA OTROŠKEM ODDELKU KIRURŠKIH STROK, DOLOČEN ČAS, 48 MESECEV, 21.12.2013; SPLOŠNA BOLNIŠNICA CELJE, OBLAKOVA ULICA 5, 3000 CELJE
PREDSTOJNIK TRAVMATOLOŠKEGA ODDELKA
-	ZDRAVNIK SPECIALIST V/VI - M/Ž; SKRB ZA KAKOVOST IN RAZVOJ STROKE, VODENJE IN ORGANIZACIJA DELA NA TRAVMATOLOŠKEM ODDELKU, DOLOČEN ČAS, 48 MESECEV, 21.12.2013; SPLOŠNA BOLNIŠNICA CELJE, OBLAKOVA ULICA 5, 3000 CELJE
PREDSTOJNIK ODDELKA ZA PLASTIČNO IN REKONSTRUKTIVNO KIRURGIJO TER KIRURGIJO ROKE - ZDRAVNIK SPECIALIST V/VI - M/Ž; SKRB ZA KAKOVOST IN RAZVOJ STROKE, VODENJE IN
ORGANIZACIJA DELA NA ODDELKU ZA PLASTIČNO IN REKONSTRUKTIVNO KIRURGIJO TER KIRURGIJO ROKE, DOLOČEN ČAS, 48 MESECEV, 21.12.2013; SPLOŠNA BOLNIŠNICA CELJE, OBLAKOVA ULICA 5, 3000 CELJE
PREDSTOJNIK URGENTNEGA CENTRA - ZDRAVNIK SPECIALIST V/ VI - M/Ž; SKRB ZA KAKOVOST IN RAZVOJ STROKE, VODENJE IN ORGANIZACIJA DELA V URGENTNEM CENTRU, DOLOČEN ČAS, 48 MESECEV, 21.12.2013; SPLOŠNA BOLNIŠNICA CELJE, OBLAKOVA ULICA 5, 3000 CELJE
PREDSTOJNIK ODDELKA ZA SKUPNE POTREBE KIRURGIJE - ZDRAVNIK SPECIALIST V/ VI - M/Ž; SKRB ZA KAKOVOST IN RAZVOJ STROKE, VODENJE IN ORGANIZACIJA DELA NA ODDELKU ZA SKUPNE POTREBE KIRURGIJE, DOLOČEN ČAS, 48 MESECEV, 21.12.2013; SPLOŠNA BOLNIŠNICA CELJE, OBLAKOVA ULICA 5, 3000 CELJE
PREDSTOJNIK ODDELKA ZA RAZISKOVALNO DELO IN IZOBRAŽEVANJE - ZDRAVNIK SPECIALIST V/ VI - M/Ž; SKRB ZA KAKOVOST IN RAZVOJ STROKE, VODENJE IN ORGANIZACIJA NA ODDELKU ZA RAZISKOVALNO DELO IN IZOBRAŽEVANJE, DOLOČEN ČAS, 48 MESECEV, 21.12.2013; SPLOŠNA BOLNIŠNICA CELJE, OBLAKOVA ULICA 5, 3000 CELJE DOKTOR MEDICINE SPECIALIST NEVROLOGIJE
PREDSTOJNIK NEVROLOŠKEGA ODDELKA
-	ZDRAVNIK SPECIALIST V/VI - M/Ž; SKRB ZA KAKOVOST IN RAZVOJ STROKE, VODENJE IN ORGANIZACIJA DELA NA NEVROLOŠKEM ODDELKU, DOLOČEN ČAS, 48 MESECEV, 21.12.2013; SPLOŠNA BOLNIŠNICA CELJE, OBLAKOVA ULICA 5, 3000 CELJE DOKTOR MEDICINE SPECIALIST INTERNE MEDICINE
PREDSTOJNIK ODDELKA ZA BOLEZNI LEDVIC IN DIALIZO - ZDRAVNIK SPECIALIST V/VI - M/Ž; SKRB IN KAKOVOST IN RAZVOJ STROKE, VODENJE IN ORGANIZACIJA DELA NA ODDELKU ZA BOLEZNI LEDVIC IN DIALIZO, DOLOČEN ČAS, 48 MESECEV, 21.12.2013; SPLOŠNA BOLNIŠNICA CELJE, OBLAKOVA ULICA 5, 3000 CELJE
PREDSTOJNIK ODDELKA ZA INTENZIVNO INTERNO MEDICINO - ZDRAVNIK SPECIALIST V/VI - M/Ž; SKRB ZA KAKOVOST IN RAZVOJ STROKE, VODENJE IN ORGANIZACIJA DELA NA ODDELKU ZA INTENZIVNO INTERNO MEDICINO, DOLOČEN ČAS, 48 MESECEV, 21.12.2013; SPLOŠNA BOLNIŠNICA CELJE, OBLAKOVA ULICA 5, 3000 CELJE DOKTOR MEDICINE SPECIALIST INTERNE MEDICINE
PREDSTOJNIK ODDELKA ZA INFEKCIJSKE BOLEZNI IN VROČINSKA STANJA - ZDRAVNIK SPECIALIST V/VI - M/Ž; SKRB ZA KAKOVOST IN RAZVOJ STROKE, VODENJE IN ORGANIZACIJA DELA NA ODDELKU ZA INFKECIJSKE BOLEZNI IN VROČINSKA STANJA, DOLOČEN ČAS, 48 MESECEV, 21.12.2013; SPLOŠNA BOLNIŠNICA CELJE, OBLAKOVA ULICA 5, 3000 CELJE
PREDSTOJNIK ODDELKA ZA BOLEZNI PREBAVIL - ZDRAVNIK SPECIALIST V/VI - M/Ž; SKRB ZA KAKOVOST IN RAZVOJ STROKE, VODENJE IN ORGANIZACIJA DELA NA ODDELKU ZA BOLEZNI PREBAVIL, DOLOČEN ČAS, 48 MESECEV, 21.12.2013; SPLOŠNA BOLNIŠNICA CELJE, OBLAKOVA ULICA 5, 3000 CELJE
DOKTOR MEDICINE SPECIALIST OFTALMOLOGIJE
PREDSTOJNIK OČESNEGA ODDELKA - ZDRAVNIK SPECIALIST V/VI - M/Ž; SKRB ZA KAKOVOST IN RAZVOJ STROKE, VODENJE IN ORGANIZACIJA DELA NA OČESNEM ODDELKU, DOLOČEN ČAS, 48 MESECEV, 21.12.2013; SPLOŠNA BOLNIŠNICA CELJE, OBLAKOVA ULICA 5, 3000 CELJE DOKTOR DENTALNE MEDICINE SPECIALIST MAKSILOFACIALNE KIRURGIJE
PREDSTOJNIK ODDELKA ZA MAKSILOFACIALNO IN ORALNO KIRURGIJO - ZDRAVNIK SPECIALIST V/ VI - M/Ž; SKRB ZA KAKOVOST IN RAZVOJ STROKE, VODENJE IN ORGANIZACIJA DELA NA ODDELKU ZA MAKSILOFACIALNO IN ORALNO KIRURGIJO, DOLOČEN ČAS, 48 MESECEV, 21.12.2013; SPLOŠNA BOLNIŠNICA CELJE, OBLAKOVA ULICA 5, 3000 CELJE DOKTOR MEDICINE SPECIALIST TRANSFUZIOLOGIJE
PREDSTOJNIK TRANSFUZIJSKEGA CENTRA
-	ZDRAVNIK SPECIALIST V/VI - M/Ž; SKRB ZA KAKOVOST IN RAZVOJ STROKE, VODENJE IN ORGANIZACIJA DELA V TRANSFUZIJSKEM CENTRU, DOLOČEN ČAS, 48 MESECEV, 21.12.2013; SPLOŠNA BOLNIŠNICA CELJE, OBLAKOVA ULICA 5, 3000 CELJE DOKTOR MEDICINE SPECIALIST NUKLEARNE MEDICINE
PREDSTOJNIK ODDELKA ZA NUKLEARNO MEDICINO - ZDRAVNIK SPECIALIST V/VI - M/Ž; SKRB ZA KAKOVOST IN RAZVOJ STROKE, VODENJE IN ORGANIZACIJA DELA ODDELKU ZA NUKLEARNO MEDICINO, DOLOČEN ČAS, 48 MESECEV, 21.12.2013; SPLOŠNA BOLNIŠNICA CELJE, OBLAKOVA ULICA 5, 3000 CELJE
DOKTOR MEDICINE SPECIALIST OTORI-NOLARINGOLOG
PREDSTOJNIK ODDELKA ZA OTORINOLARINGO-LOGIJO IN CERVIKOFACIALNO KIRURGIJO - ZDRAVNIK SPECIALIST V/ VI - M/Ž; SKRB ZA KAKOVOST IN RAZVOJ STROKE, VODENJE IN ORGANIZACIJA
DELA NA ODDELKU ZA OTORINOLARINGOLOGIJO IN CERVIKOFACIALNO KIRURGIJO, DOLOČEN ČAS, 48 MESECEV, 21.12.2013; SPLOŠNA BOLNIŠNICA CELJE, OBLAKOVA ULICA 5, 3000 CELJE DOKTOR MEDICINE SPECIALIST GINEKOLOGIJE IN PORODNIŠTVA
PREDSTOJNIK GINEKOLOŠKO PORODNIŠKEGA ODDELKA - ZDRAVNIK SPECIALIST V/VI - M/Ž; SKRB ZA KAKOVOST IN RAZVOJ STROKE, VODENJE IN ORGANIZACIJA DELA NA GINEKOLOŠKO PORODNIŠKEM ODDELKU, DOLOČEN ČAS, 48 MESECEV, 21.12.2013; SPLOŠNA BOLNIŠNICA CELJE, OBLAKOVA ULICA 5, 3000 CELJE
DOKTOR MEDICINE SPECIALIST FIZIKALNE MEDICINE-REHABILITACIJE
PREDSTOJNIK ODDELKA ZA MEDICINSKO REHABILITACIJO - ZDRAVNIK SPECIALIST V/VI - M/Ž; SKRB ZA KAKOVOST IN RAZVOJ STROKE, VODENJE IN ORGANIZACIJA DELA NA ODDELKU ZA MEDICINSKO REHABILITACIJO, DOLOČEN ČAS, 48 MESECEV, 21.12.2013; SPLOŠNA BOLNIŠNICA CELJE, OBLAKOVA ULICA 5, 3000 CELJE DOKTOR MEDICINE SPECIALIST RENTGENOLOGIJE
PREDSTOJNIK ODDELKA ZA RADIOLOŠKI ODDELEK - ZDRAVNIK SPECIALIST V/VI - M/Ž; SKRB ZA KAKOVOST IN RAZVOJ STROKE, VODENJE IN ORGANIZACIJA DELA NA RADIOLOŠKEM ODDELKU, DOLOČEN ČAS, 48 MESECEV, 21.12.2013; SPLOŠNA BOLNIŠNICA CELJE, OBLAKOVA ULICA 5, 3000 CELJE
DOKTOR MEDICINE SPECIALIST PATOLOGIJE
PREDSTOJNIK ODDELKA ZA PATOLOGIJO IN CITOLOGIJO - ZDRAVNIK SPECIALIST V/VI - M/Ž; SKRB ZA KAKOVOST IN RAZVOJ STROKE,VODENJE IN ORGANIZACIJA DELA NA ODDELKU ZA PATOLOGIJO, DOLOČEN ČAS, 48 MESECEV, 21.12.2013; SPLOŠNA BOLNIŠNICA CELJE, OBLAKOVA ULICA 5, 3000 CELJE
DOKTOR MEDICINE SPECIALIST ANE-STEZIOLOGIJE Z REANIMATOLOGIJO
PREDSTOJNIK ODDELKA ZA ANESTEZIOLOGIJO, INTENZIVNO MEDICINO OPERATIVNIH STROK IN TERAPIJO BOLEČIN - ZDRAVNIK SPECIALIST V/VI - M/Ž; SKRB ZA KAKOVOST IN RAZVOJ STROKE, VODENJE IN ORGANIZACIJA DELA NA ODDELKU ZA ANESTEZIOLOGIJO, INTENZIVNO MEDICINO OPERATIVNIH STROK IN TERAPIJO BOLEČIN, DOLOČEN ČAS, 48 MESECEV, 21.12.2013; SPLOŠNA BOLNIŠNICA CELJE, OBLAKOVA ULICA 5, 3000 CELJE
UE LAŠKO
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
POMOČNIK KUHARJA - M/Ž; VSA POMOŽNA DELA V KUHINJI, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 19.12.2013; STORITVE Z GRADBENO MEHANIZACIJO ANDREJ VESENJAK S.P., JAGOČE 5, 3270 LAŠKO
ČISTILKA - M/Ž; ČIŠČENJE PROSTOROV - SOB IN RESTAVRACIJE HOTELA, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 19.12.2013; STORITVE Z GRADBENO MEHANIZACIJO ANDREJ VESENJAK S.P., JAGOČE 5, 3270 LAŠKO SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA
TRŽNIK - M/Ž; TRŽENJE V TURIZMU, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 19.12.2013; STORITVE Z GRADBENO MEHANIZACIJO ANDREJ VESENJAK S.P., JAGOČE5,3270 LAŠKO NATAKAR
NATAKAR - M/Ž; STREŽBA PIJAČE IN HRANE, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 19.12.2013; STORITVE Z GRADBENO MEHANIZACIJO ANDREJ VESENJAK S.P., JAGOČE 5, 3270 LAŠKO KUHAR
KUHAR - M/Ž; SAMOSTOJNO KUHANJE, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 19.12.2013; STORITVE Z GRADBENO MEHANIZACIJO ANDREJ VESENJAK S.P., JAGOČE 5, 3270 LAŠKO VIŠJA STROKOVNO IZOBRAZBA
RAČUNOVODJA - M/Ž; SAMOSTOJNA RAČUNOVODSKA DELA, PRIPRAVA PLANOV, KNJIŽENJE, BILANCE..., DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 19.12.2013; STORITVE Z GRADBENO MEHANIZACIJO ANDREJ VESENJAK S.P., JAGOČE 5, 3270 LAŠKO
UE MOZIRJE
NI RAZPISANIH PROSTIH DELOVNIH MEST
UE SLOVENSKE KONJICE
SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA
TRGOVSKI POTNIK - M/Ž; SPREJEMANJE NAROČIL V POSLOVALNICAH NA OBMOČJU CELOTNE SLOVENIJE (DARILNI PROGRAM, VOŠČILNICE, KNJIGE.), PAKIRANJE NAROČIL, NEDOLOČEN ČAS, 21.12.2013; NOBIS GORJUP IN ŠAUPERL, TRGOVINA, PROIZVODNJA IN STORITVE D.O.O., ŠKALSKA CESTA 6 B, 3210 SLOVENSKE KONJICE
UE ŠENTJUR PRI CELJU
DOKTOR DENTALNE MEDICINE
DOKTOR DENTALNE MEDICINE - M/Ž; DELO V MLADINSKI ZOBOZDRAVSTVENI AMBULANTI, NEDOLOČEN ČAS, 25.12.2013; FERDENT, ZOBOZDRAVSTVENE STORITVE, D.O.O., CESTA LEONA DOBRO-TINŠKA 6 A, 3230 ŠENTJUR
UE ŠMARJE PRI JELŠAH
MONTER OGREVALNIH NAPRAV
MONTER STROJNIH INSTALACIJ - M/Ž; MONTAŽA KOTLOV, TOPLOTNIH ČRPALK, KOLEKTORJEV IN KLIMATSKIH NAPRAV, NEDOLOČEN ČAS, 20.12.2013; TOPLIŠEK, TRGOVINA IN SERVIS GOSPODINJSKIH APARATOV, ELEKTROINSTALACIJE, D.O.O., TRŽIŠČE 36 A, 3250 ROGAŠKA SLATINA KMETIJSKI MEHANIK
STROJNIK TGM - M/Ž; DELU NA ROVOKOPAČU, BAGRU, DOLOČEN ČAS, 2 MESECA, 19.12.2013; AVTOPREVOZNIK, STROJNA ZEMELJSKA DELA JANKO ORAČ, S.P., PREDENCA 9, 3240 ŠMARJE PRI JELŠAH
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA
"VOZNIK V MEDNARODNEM PROMETU - M/Ž; VOŽNJA VLAČILCA - PREVOZI IZ AVSTRIJE V ITALIJO, JUŽNO FRANCIJO IN PO AVSTRIJI, VOŽNJA
VOLUMENSKEGA PRIKOLIČARJA - PREVOZI PO NEMČIJI,IZ NEMČIJE V AVSTIJO IN ŠVICO TER BENELUX; POMOČ IN NADZOR PRI NAKLADANJU IN RAZKLADANJU TOVORA, PRITRDITEV TOVORA
-	VEZANJE, KOMUNICIRANJE Z NAROČNIKI IN MATIČNO ENOTO", VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 21.12.2013; AVTOPREVOZ BOGDAN KAMPUŠ S.P., STRANJE 6, 3240 ŠMARJE PRI JELŠAH PRODAJALEC TEKSTILNIH-USNJENIH ARTIKLOV
PRODAJALKA V PRODAJALNI V ROG. SLATINI
-	M/Ž; PRODAJA OBUTVE IN TORBIC, SPREJEM IN RAZVRŠČANJE BLAGA, UREJANJE PRODAJALNE, SVETOVANJE STRANKAM PRI NAKUPU, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 26.12.2013; FENS, PODJETJE ZA TRGOVINO, D.O.O., ULICA IVANKE URANJEK 1, 3310 ŽALEC
DOKTOR MEDICINE SPECIALIST SPLOŠNE MEDICINE
ZDRAVNIK SPECIALIST SPLOŠNE ALI DRUŽINSKE MEDICINE - M/Ž; DELO ZDRAVNIKA SPECIALISTA V AMBULANTI V ZDRAVSTVENEM DOMU ŠMARJE PRI JELŠAH, NEDOLOČEN ČAS, 15.1.2014; ZDRAVSTVENI DOM ŠMARJE PRI JELŠAH, CELJSKA CESTA 16, 3240 ŠMARJE PRI JELŠAH
UE VELENJE
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
ČISTILEC - M/Ž; ČIŠČENJE POSLOVNIH PROSTOROV, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 21.12.2013; B - P VZDRŽEVANJE IN UPRAVLJANJE D.O.O., KOČEVAR-JEVA ULICA 2, 8000 NOVO MESTO VIŠJA STROKOVNO IZOBRAZBA
DIREKTOR - M/Ž; ORGANIZIRANJE IN VODENJE POSLOVANJA PODJETJA IN ZAPOSLENIH, ORGANIZIRANJE IN VODENJE RAZVOJNEGA, PROIZVODNEGA IN KOMERCIALNEGA DELA, NAČRTOVANJE IN IZDELAVA STRATEŠKEGA NAČRTA, LETNEGA PLANA, POSTAVLJANJE CILJEV, DOSEGANJE CILJEV, RAZVOJ PODJETJA, ISKANJE NOVIH POSLOVNIH PRILOŽNOSTI., DOLOČEN ČAS 4 LETA - MANDAT, 26.12.2013; FIRŠT - ROTOTEHNIKA ELIZABETA FIR-ŠT, PROIZVODNJA ELEKTROKOVINSKIH IZDELKOV, S.P., RADEGUNDA 54, 3330 MOZIRJE
UE ŽALEC
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
NATAKAR - M/Ž; STREŽBA PIJAČ IN TOPLIH NAPITKOV, SKRB ZA UREJANJE LOKALA, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 26.12.2013; BAR MAJA IN UPRAVLJANJE TRŽNIC, ZDENKA MARIN S.P., ŠEŠČE PRI PREBOLDU 70,3312 PREBOLD MESAR
MESAR - M/Ž; MESAR V PROIZVODNJI IN PRODAJI, NEDOLOČEN ČAS, 28.12.2013; MESARSTVO ČAS, BOŠTJAN ČAS S.P., SAVINJSKA CESTA 77, 3310 ŽALEC ZIDAR
ZIDAR - DELO V NEMČIJI - M/Ž; DELA V GRADBENIŠTVU, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 28.12.2013; APB UDVINČIČ STORITVE, D.O.O., DOBRIČ 43, 3313 POLZELA
ZIDAR TESAR - DELO V NEMČIJI (FRANKFURT)
-	M/Ž; SAMOSTOJNO OPRAVLJANJE ZIDARSKIH IN TESARSKIH DEL, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 25.12.2013; DML TREJD PREVOZNIŠTVO IN DRUGE STORITVE, D.O.O., LEVEC 56 A, 3301 PETROVČE TESAR
TESAR - DELO V NEMČIJI - M/Ž; TESARSKA DELA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 28.12.2013; APB UDVINČIČ STORITVE, D.O.O., DOBRIČ 43, 3313 POLZELA VOZNIK CESTNIH MOTORNIH VOZIL
VOZNIK TOVORNJAKA ZA PREVOZ LESA - M/Ž; PREVOZ LESA, MANIPULACIJA LESA, SORTIRANJE LESA, NEDOLOČEN ČAS, 27.12.2013; GOZDARSKA ZADRUGA VRANSKO Z.O.O., VRANSKO 16 A, 3305 VRANSKO
ELEKTRIKAR ELEKTRIČAR - DELO JE V NEMČIJI (FRANKFURT)
-	M/Ž; SAMOSTOJNO OPRAVLJANJE ELEKTRIČAR-SKIH DEL, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 25.12.2013; DML TREJD PREVOZNIŠTVO IN DRUGE STORITVE, D.O.O., LEVEC 56 A, 3301 PETROVČE SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA
IZVAJALEC SUHOMONTAŽNE GRADNJE (KNAUF SISTEMI) - DELO V AVSTRIJI - M/Ž; IZVAJALEC SUHOMONTAŽNE GRADNJE (KNAUF SISTEMI), DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 28.12.2013; APB UDVINČIČ STORITVE, D.O.O., DOBRIČ 43, 3313 POLZELA SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA
KOMERCIALIST ZA PRODAJO - M/Ž; PRODAJA RAČUNALNIŠKIH PROGRAMOV, DELO NA TERENU PO SLOVENIJI, NEDOLOČEN ČAS, 15.1.2014; ECG, NAJEM RAČUNALNIŠEGA PROGRAMA, MATJAŽ BASLE S.P., SV. LOVRENC 48, 3312 PREBOLD KUHAR
KUHAR - M/Ž; SAMOSTOJNI KUHAR JEDI PO NAROČILU, NEDOLOČEN ČAS, 20.12.2013; GOSTINSTVO DAVID VRŠNIK S.P., STUDENCE 46, 3310 ŽALEC
VODJA KUHINJE - M/Ž; VODI KUHINJO V GOST-INSEKM LOKALUL, SKRBI ZA NABAVO ŽIVIL, SAMOSTOJNO KUHA ZAHTEVNEJŠE JEDI, NEDOLOČEN ČAS, 20.12.2013; GOSTINSTVO DAVID VRŠNIK S.P., STUDENCE 46,3310 ŽALEC
KINO
Spored od 19. 12. do 26. 12. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
Dostavljalec - komedija od četrtka do srede: 21.00 Gremo mi po svoje 2 - komedija
četrtek, petek: 15.45, 18.50
sobota, ponedeljek, torek, sreda: 13.50, 15.45, 18.50
XX
nedelja: 13.50, 18.50 Hobit: Smaugova pušča - domišljijska pustolovščina četrtek, nedelja, ponedeljek: 15.30, 17.40, 18.40, 20.45 petek, sobota, sreda: 15.30, 17.40, 18.40, 20.45, 21.45 torek: 13.45
Hobit: Smaugova puščica - pustolovski, 3D
četrtek, petek, sreda: 16.40, 20.00
sobota, ponedeljek: 13.15, 16.40, 20.00
nedelja: 13.15, 16.30, 20.00 Igre lakote: Kruto maščevanje
-	znanstvena fantastika četrtek, petek, nedelja, sreda: 20.30
sobota, ponedeljek: 18.00, 20.30
Jaz, baraba 2 - animirani sobota, nedelja, ponedeljek: 13.30
torek: 11.30, 13.40 Jelenček Niko 2 - animirani četrtek, petek, sreda:15.30, 17.10
sobota, nedelja, ponedeljek: 13.50, 15.30, 17.10 torek: 11.45, 13.30, 15.15 Jurij in pogumni vitezi - animirani pustolovski četrtek, petek, sreda: 15.40, 16.20, 18.00
sobota, ponedeljek: 13.45, 15.40, 16.20
nedelja: 13.20, 15.10, 16.20 Khumba - animirani torek: 12.00
Konec je tu - akcijski, komedija
petek, sobota:: 23.00 Ledeno kraljestvo - animirani četrtek, petek, sreda:16.30, 17.30
sobota, ponedeljek:14.15, 16.30, 17.30
nedelja: 14.15, 16.30 torek: 11.40, 13.50, 16.00 Ledeno kraljestvo - animirani, 3D
četrtek, petek, sreda: 15.50 sobota, nedelja, ponedeljek: 13.40, 15.50 torek: 12.45, 15.00 Legende v Vegasu - komedija četrtek, nedelja, ponedeljek, sreda: 20.50
petek, sobota: 20.50, 23.00 Philomena - drama četrek, petek, sobota, ponedeljek, sreda: 19.45 nedelja: 20.00
Sprehod z dinozavri - animirana pustolovščina nedelja: 15.45
Sprehod z dinozavri - animirana pustolovščina, 3D nedelja: 18.00 Svetovalec - triler petek, sobota, sreda: 22.00 Trnjulčica - animirani nedelja: 17.00
Vesoljski pirat kapitan Harlock
-	animirani fantazijski četrtek, petek, sreda: 18.10 sobota, nedelja, ponedeljek: 14.00, 18.10
Vse je izgubljeno - akcija, drama
četrtek, petek, sobota, nedelja, ponedeljek, sreda: 18.50, 20.55
ČETRTEK
19.00 Philomena - drama SOBOTA
10.30 Ko letijo vrane - animirani, sinh. (Škrat Niko); predfilm Maček Muri
19.00 Adelino življenje - romantična drama NEDELJA
19.00 Zoran, moj nečak idiot
- komedija
SREDA in ČETRTEK
19.00 Llewyn Davis - drama
KINO VELENJE
PETEK
18.00 Jaz, baraba 2 - animirana družinska komedija, sinh. 18.30 Gremo mi po svoje 2 - mladinski film 20.00 Duh leta 45 - dokumentarni film SOBOTA
18.00 Jaz, baraba 2 - animirana družinska komedija, sinh.
PRIREDITVE
ČETRTEK, 19. 12.
9.30 in 16.00 Muzej novejše zgodovine Celje
Živeti v Celju
predstavitev obrtnika krojača Franja Podbregarja
15.00 do 17.00 Pri lažnivi priči
Celje_
Kulinarika za gurmane
razprodaja umetniških del vizualne umetnice Manje Vadla
15.00 do 20.00 Špital za prjatle Celje_
Kulinarika za gurmane
razprodaja umetniških del vizualnme umetnice Manje Vadla
17.00 Dvorana Barbare Celjske, Knežji dvor Alma in Xu
obeležitev 100-letnice prihoda kitajskega zaročenca Alme M. Karlin v Celje
17.00 Knjižnica Laško
Lutkovna predstava vzgojiteljic iz Vrtca Laško
17.00 do 21.00 Umetniška četrt Celje_
Odprti ateljeji in prodaja umetniških del celjskih ustvarjalcev
18.00 Osrednja knjižnica Celje
Rusija nekoč in danes
pogovor Roberta Gorjanca z nekdanjim diplomatom in dopisnikom iz Moskve Antonom Rupnikom in aktualnim dopisnikom Andrejem Stoparjem
18.00 Glasbena šola Velenje
Praznično-novoletni koncert
19.00 Citycenter Celje_
Prihod Božička in dedka Mraza s plesno zgodbo Zaline božične sanje
19.30 Kulturni center Laško NPTrio (Nina Mole, Primož Razboršek, Tilen Artač)
koncert
19.00 do 20.30 Klet TamKoUčiri
Celje_
Projekcija
dokumentarnega videa o festivalu Vstop prost (Tomaž Črnej), pogovor z udeleženci
20.00 Branibor club Celje_
Stand up
brezplačna doza smeha in zabave
20.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec
Erazem, Poskočni muzikanti in gostja Elda Viler
za narodnozabavni abonma in izven
19.00 Gremo mi po svoje 2
-	mladinski film
20.00 Vlažne cone - komedija,
drama
NEDELJA
16.00 Jaz, baraba 2 - animirana družinska komedija, sinh. 18.00 Gremo mi po svoje 2
-	mladinski film
19.00 Duh leta 45 - dokumentarni film
20.00 Vlažne cone - komedija, drama
PONEDELJEK
20.00 Kaj, ko bi živeli vsi skupaj - komedija Mala dvorana
SREDA
17.00 Jelenček Niko - animirana družinska pustolovščina, sinh. 19.30 Počitnice - romantična božična komedija ČETRTEK
17.00 Smrkci 2 - animirano igrana družin. pustol. sinh. 19.30 Ana Karenina - romantična zgodovinska drama
VODNIK
29
21.00 Klet TamKoUčiri Celje Goran Bojčevski - klarinet & Tomaž Marčič - harmonika
koncert
PETEK, 20. 12.
9.30 in 11.00 SLG Celje_
Astrid Lindgren: Pika Nogavička
izven abonmaja
11.30 Dvorana Golovec Celje
Top Classic
tradicionalna glasbeno-plesna prireditev I. gimnazije v Celju
15.00 Frizerski salon Frizure in 4kure Celje
Kulinarika za gurmane
razprodaja umetniških del vizualne umetnice Manje Vadla
15.00 do 17.00 Špital za prjatle
Celje_
Kulinarika za gurmane
razprodaja umetniških del Manje Vadla
16.00 Ploščad pri Termah Zreče
Čarobni december pod Pohorjem
nastop učencev OŠ Zreče in Šolskega centra Slovenske Konjice-Zreče
17.00 Cerkev sv. Nikolaja Žalec Učitelji in učenci GŠ Rista Savina Žalec
božični koncert
17.00 Vila Bianca Velenje Medimurje in EU
odprtje razstave
17.00 do 21.00 Umetniška četrt
Celje_
Odprti ateljeji in prodaja umetniških del celjskih ustvarjalcev
19.00 Ipavčeva hiša Šentjur
Godalni kvartet Feguš
glasbeni abonma knjižnice Šentjur
19.30 Zdravilišče Laško
Glasbena šola Laško-Radeče
koncert
20.00 do 21.00 Atelje Jureta Cvitana Celje Dogodek v ateljeju
20.30 Celjski mladinski center Praznični rock maraton
koncert mladih perspektivnih rock skupin
20.30 Špital za prjatle Celje
Boemski večer z Danijem Bedračem
21.00 Hotel Vita Dobrna_
Irski večer s skupino Beer Belly
SOBOTA, 21. 12.
10.00 do 12.00 Pokrajinski muzej
Celje_
Krone celjskih kraljic
delavnica za otroke
10.00 do 14.00 Umetniška četrt Celje_
Odprti ateljeji in prodaja umetniških del celjskih ustvarjalcev
10.00 in 17.00 SLG Celje_
P. I. Čajkovski: Labodje jezero
2. dejanje z mladimi plesalci Baletne šole Tamare Divjak 10.30 Dom kulture Velenje
Čarovnica Grdomila išče črno zlato
plesna pravljica Plesnega teatra Velenje
11.00 Pokrajinski muzej Celje Grofje Celjski
javno vodstvo po razstavi
15.00, 18.30 in 19.00 Muzej
premogovništva Slovenije Velenje
Obisk muzeja in prihod dedka Mraza
16.00 Kulturni center Laško Božičkov vajenec
ogled risanega družinskega filma, sinh.
17.00 Celjska kulturnica
Hej, to je moj popek
lutkovna predstava za otroke; gostuje KD Škratkovo lutkovno gledališče Celje
17.00 Levec_
Predstava Norček in december z obiskom Božička
17.00 Citycenter Celje
Glasbeni nastopi pevske šole C3
17.00 Cerkev Marijinega vnebovzetja Kozje
Božični koncert
17.00 Muzej premogovništva Slovenije Velenje
Adi Smolar
koncert
19.00 Kulturni dom Šentjur Dober večer, bog daj
letni koncert Folklornega društva Šentjur z gosti, folklornimi skupinami iz Galicije in Vnanjih Goric
19.30 SLG Celje_
Tadej Toš v živo
izven abonmaja
19.30 Glasbena šola Velenje
Mladinski simfonični orkester Glasbene šole Celje
prednovoletni koncert 20.00 Dvorana Tri lilije Laško Gibonni&MI2
koncert
20.30 Špital za prjatle Celje Žiga Avbreht
koncert
NEDELJA, 22. 12.
13.00 Citycenter Celje
Zimska pravljica
lutkovna predstava Lutkovnega gledališča Fru-Fru
15.00 Farna cerkev sv. Jakoba, Galicija
MePZ Galicija
božični koncert 16.00 do 19.00 Atelje Manje
Vadla Celje_
Kulinarika za gurmane
razprodaja risb, skic, grafik in manjših slik vizualne umetnice Manje Vadla
17.00 Plesni forum Celje
Novoletni plesni vlak
nastop otrok od 3. do 7. leta
17.00 Dom kulture Svoboda Griže
Veseli decembrski večer z glasbenimi gosti
17.00 do 21.00 Umetniška četrt
Celje_
Odprti ateljeji in prodaja umetniških del celjskih ustvarjalcev
18.00 Celjski mladinski center Rolling train
koncert
18.00 Dom kulture Slovenske Konjice
Božično-novoletni koncert Godbe na pihala Slovenske Konjice
posebni gost: Uroš Perič
19.00 Plesni forum Celje_
Novoletni plesni vlak
nastop otrok od 7. do 12. leta
19.00 Osnovna šola Šmarje pri Jelšah
Božično-novoletni koncert Big banda Šmarje pri Jelšah
gostje: Alenka Godec, Maša But, Boštjan Brantuša in Emil But
PONEDELJEK, 23. 12.
9.30 in 11.00 SLG Celje_
Astrid Lindgren: Pika Nogavička
izven abonmaja
16.00 Knjižnica Podčetrtek Praznična ustvarjalna delavnica
izdelovanje prazničnih okraskov
17.00 Dom sv. Jožefa Celje
Pogovor o življenju in smrti
voditeljici pogovora: Metka Klevišar in Julka Žagar
18.00 Kulturni dom Zarja Trnovlje
Pravljični večer z ustvarjalno delavnico
18.00 Dom kulture Slovenske Konjice
Božično-novoletni koncert Godbe na pihala Slovenske Konjice
posebni gost: Uroš Perič
18.00 Dom kulture Velenje
Občinska slovesnost ob dnevu samostojnosti
gostja Alenka Godec; odprtje priložnostne razstave skupine Gambatte
19.30 Kulturni dom Šentjur Udar po moško 2, Vid Valič&Denis Avdic
komedija Špas teatra
TOREK, 24. 12.
9.30 in 11.00 SLG Celje_
Astrid Lindgren: Pika Nogavička
izven abonmaja
17.00 Krekov trg Celje
tradicionalni brezplačni koncert Malega pihalnega orkestra Glasbene šole Celje
20.30 Lurška jama v Zagorju pri Lesičnem
Božični koncert
v primeru slabega vremena v farni cerkvi
22.00 Krekov trg Celje
Celjski dixieland
veliki božični koncert
SREDA, 25. 12.
15.00 Športna dvorana Zreče
Božično-novoletni koncert Društva godbenikov Zreče
gostje: Slovenski zvoki in Nuša Derenda
16.00 Dom. sv. Jožefa Celje Božič s Slovenskim oktetom
koncert
16.00 Hotel Vita Dobrna_
Božični koncert Moškega pevskega zbora KUD Dobrna
17.00 Cerkev sv. Petra pod Sv. Gorami v Bistrici ob Sotli
Božični koncert z gosti
19.00 Lurška jama v Zagorju pri Lesičnem
Božični koncert
v primeru slabega vremena v farni cerkvi
20.00 Krekov trg Celje_
Kvartet Akord in Sandra Feketija
brezplačni koncert na prostem
20.00 Terme Olimia Podčetrtek
Denis Avdič
stand up komedija
ČETRTEK, 26. 12.
16.00 Dom krajanov Tabor
Pevsko društvo Tabor z gosti Lucky&The pipes orchestra
praznični koncert
16.00 in 19.30 Narodni dom Celje Celjski godalni orkester; solist violinist Marko Zupan
novoletni koncert
17.00 in 20.00 Dom II.
slovenskega tabora Žalec
Udar po moško 2, Vid Valič&Denis Avdic
komedija Špas teatra
17.00 Cerkev sv. Egidija Zreče božično-novoletni koncert zreških pevcev
18.00 Kulturni dom Liboje Godba Liboje
novoletni koncert; gostje: Okrogli muzikanti
18.00 Cerkev sv. Pankracija na Ponikvi
MoPZ Ponikva
božični koncert
18.00 Športna dvorana OŠ Hruševec Šentjur
Božično-novoletni koncert Pihalnega orkestra Šentjur gosta večera: Oto Pestner in Maja Šturm
18.30 Cerkev sv. Cecilije Celje
Moško pevsko društvo Pod gradom
tradicionalni božični koncert ob dnevu samostojnosti
19.00 Stolno-opatijska cerkev sv. Danijela Celje
Vocal BK Studio in Društvo ljubiteljev umetnosti plesa
tradicionalni praznični koncert
19.00 Celjski dom_
Magnifico, Bog te video
predstavitev albuma iz filma Montevideo in ostale uspešnice; gostje: Srbski vojaški orkester Stanislav Binički 19.00 Osnovna šola Griže Božično-novoletni koncert godbe Zabukovica
Društva vabijo
ČETRTEK, 19. 12.
10.00 do 19.00 Središče mesta
Celje_
Božično-novoletni sejem, do 31.12.
16.00 do 19.00 Kulturni dom Šentjur
Pravljična dežela
17.30 Krajevna knjižnica Petrovče
Praznično cARTanje
18.00 Teozofska knjižnica in bralnica Alme M. Karlin
Celje_
Kaj lahko stiska iztisne iz nas
predava Sabina Rožen
PETEK, 20. 12.
16.00 Dom svobode Zidani Most
Obisk Božička in dedka Mraza
16.00 do 19.00 Kulturni dom Šentjur
Pravljična dežela
ustvarjanje, rajanje s pravljičnimi liki ob bogatem kulturnem programu
17.00 Terme Olimia Podčetrtek Božično-novoletni sejem,
do 30. 12._
17.00 Občinsko dvorišče Laško
Predbožično rajanje z obiskom Božička
SOBOTA, 21. 12.
9.00 do 12.00 Spodnji vrt Savinje Laško
Božični sejem, otroške ustvarjalnice in animacije
9.00 do 13.00 Ploščad pred
Osrednjo knjižnico Celje
Cart-sejem unikatnih izdelkov
10.00 Teozofska knjižnica in bralnica Alme M. Karlin
Celje_
Praznovanje zimskega solsticija - najdaljše noči v letu
dan odprtih vrat 16.00 Kulturni dom Dobrna Praznična predstava z obiskom Božička in obdarovanjem otrok 16.30 Jama Pekel_
Iz pekla do nebes
voden ogled jame Pekel ob praznovanju zimskega sončnega obrata 21.00 Grand hotel Rogaška Slatina
Tina Mauko: Snežna kraljica
glasbeni performans
NEDELJA, 22. 12.
9.00 do 19.00 Gasilski dom Drešinja vas
Jaslice Savinjske doline
razstava
10.00 Teozofska knjižnica in bralnica Alme M. Karlin Celje_
Postavitev družine - kako razplesti družinsko karmo?
vodi Boštjan Tratnik
10.00 do 16.00 Dvorec Novo
Celje_
Adventni sejem
ob 18. uri koncert Skupine Lusier
PONEDELJEK, 23. 12.
10.00 Ekomuzej Žalec
Energetske vaje z Brigito Jevnikar
15.30 Medobčinska splošna knjižnica Žalec
Obisk Božička
18.00 Teozofska knjižnica in bralnica Alme M. Karlin
Celje_
Kozmični ogenj
razprava o kozmičnem ognju ter predstavitev istoimenske knjige
TOREK, 24. 12.
18.00 Izpred OŠ Ljubečna
Žive jaslice
pohod z baklami na Lipovec pri Ljubečni
SREDA, 25. 12.
9.00 do 19.00 Gasilski dom Drešinja vas
Jaslice Savinjske doline
razstava
15.00 Jama Pekel_
Božična skrivnost v Jami Pekel
žive jaslice in glasba v jami, pred jamo ansambel Golte, Božiček s spremstvom, razstava malih živali ...
18.00 Križišče Popovičeve in ceste na grad Celje
Romantičen pohod z baklami na Stari grad
nastopajo: člani Pevskega društva upokojencev Celje
ČETRTEK, 26. 12.
9.00 do 19.00 Gasilski dom Drešinja vas
Jaslice Savinjske doline
razstava
15.00 Jama Pekel_
Božična skrivnost v Jami Pekel
žive jaslice in glasba v jami, pred jamo ansambel Golte, Božiček s spremstvom, razstava malih živali .
Dobrodelne prireditve
ČETRTEK, 19. 12.
18.00 Telovadnica OŠ Griže
Zvezde zvezdicam
dobrodelni koncert
18.00 Osnovna šola Prebold Dobrodelni božični koncert
gostje: Celjski godalni orkester; prostovoljni prispevki so namenjeni za šolski sklad
18.00 Večnamenska športna dvorana Podčetrtek
Otroci za otroke
dobrodelni koncert; denar bo namenjen šolskemu skladu
PETEK, 20. 12.
21.00 eMCe plac Velenje_
Pomagajmo pomagati
izkupiček bo namenjen zdravljenju 10-letne deklice Anite
SOBOTA, 21. 12.
9.00 Cankarjeva ulica Velenje
Božično vino
dobrodelna akcija zbiranja sredstev namenjena socialno šibkim 9.00 in 15.00 Center Nova Velenje
Pomagajmo pomagati
dobrodelna dražba umetniških del; izkupiček bo namenjen zdravljenju 10-letne deklice Anite
NEDELJA, 22. 12.
14.30 Kulturni center Laško Laško združuje dobre želje
dobrodelna prireditev
19.00eMCe plac Velenje_
Pomagajmo pomagati
koncert: Adi Smolar, Mamooti; izkupiček bo namenjen zdravljenju 10-letne deklice Anite
Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založni-ško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03] 42 25 100, fax: (03) 54 41 032.
Direktor: Srečko Šrot
Naročnine: Vera Gmajner. Telefon: (03) 4225 171. Sprejem naročnin po e-pošti: vera.gmajner@nt-rc.si
Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 9,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Biserka Povše Tašič
Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn
Oblikovanje: Minja Bajagič
Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja
Fotografija: Sherpa, GrupA
E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si
E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič
E-mail: radio@nt-rc.si.
E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Anja Deučman, Janja Intihar, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Urška Selišnik, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster Tajnica uredništva: Tea Podpečan Lektorica: Tanja Drolec
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Vodja marketinga: Nina Pader
Marketing: Zlatko Bobinac, Simona Brglez,
Vojko Grabar, Mojca Knez, Vesna Lejič Mlakar,
Marjan Brečko
Telefon: (03) 42 25 100
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasovpo elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
30
VSI NAŠI MOJSTRI
Preberite aktualno ponudbo!

VSE NA ENEM MESTU
Igor GOMINSEK s.p
LOŽNICA PRI ŽALCU IIB, 3310 ŽALEC GSM: 031 592 573; E-MAIL IGOR.SKG@GMAIL.COM
hülEI
^OPBALNl^
HITRI SERVIS
OPTIKA 3D DIAGNOSTIKA SPLOŠNI SERVIS VOZIL
AKCIJA! Do-35% popusta
na vso kritino

03/749 1710
MULEJ DEJAN s.p. Ul. Točke Čečeve 17, 3230 ŠENTJUR
Iščete mojstra, pa ga še niste našli?
; Dovolite, da ga namesto vas poiščemo mi!
0
f Pokličite nas!
t 031692-860
i
S-----. > 1 CkIa) kia MOTORS avt()hišaškorjanec zi j The Power to Surprise' f j// Mariborska IIS,Celje.03/426 08 84,031 609 416	
	NAJVEČJA IZBIRA ZIMSKIH GUM IN PLATIŠČ
	i-BREZPLAČNO- j Prevzem izrabljenih vozil in izdaja ' potrdila o uničenju. Pokličite 051 643 781 j
IN DARILNI BUTIK ^ mk Nataša Hribermk s.p. Poslovne enote: Kalobje-Šent]ur-Celje -jWWp^ ^^H^^^HA Kontakt: 031-363-506 in 031-302-666 03/ 746-13-80 in 03/ 995-99-64		1 ^MHjutLo. -Ca. JIumm. Anika Martinerc s.p, | Stanetova 1 | 3000 Celje Prodajalna z oblačili P ^ jm 1 za vse generacije; i ÄL-f od Športnih do visoke elegance '^Mtai • ' 1 blagovne znamke luna	
PRI UREDITI/I GROBOI/, DELO BREZPLAČNO/ L ^		L	KUPON ZA 20 EUR pri nakupu nad 50 EUR
ma,
kise nahaja v Planetu Tuš v Celju, Yam ob nakupu korekcijskih sxa trikrat tedensko nudi brezplačni zdravniški pregled oči v ambulanti, opremljeni po najvišjih standardih.
Naročila na zdravniški pregled in za informacije na telefon:
03 620 97 60
jMLjflcI ?ER-VK f-LIkCA
STJSSzS1 Td. : m m OZh
Ob nakupu enih korekcijskih očal i/am druga z enako enožariščno dioptrijo podarimo.
OLNl SÄVttjqffTTmi IN yg^mH OBLAČIL
poti. ' prt.; od l. do	c£<r % itrt; jcf.: od1 do-%
UCK
nstalaoje m
1
Z vami že 20 LET.
I n n n al IZVEDBA VODOVODNIH IN CENTRALNIH luuM 1 NAPELJAV TER SANACIJA KOPALNIC
Ptožinska vas 34/d. Šlo», gsm: 011 G 82 907
Kupon za 25 EVROV
Pri naročilu storitev nad 500 evrov
VSI NASI MOJSTRI
31
fViuosčlfe si njaj&ofy&ei
d o m o f i n
GSM: 041 756 668 -tesarstvo - krovstvo -stavbno kleparstvo - montažo Velux oken - izdelava nadstreškov - izdelava ravnih in zelenih streh POOBLAŠČENI KROVEC PRIZNANIH ZNAMK
vP
2m strešnih cevi VM PODARIMO
pri zamenjavi strešne kritine.
Prehran s ko dopolnilo
.jkfcST JAZBECA Z MG
ÄJjftlr*	krepi imunski sistem,
*	pomaga pri prehladih in obolenjih dihal,
ima baktericidni učinek, ugodno vpliva na prebavo,
FITEX d.o.o. Dunajska 120 a 1000 Ljubljana ; www.centerzdravja.net; pradaja@centeridravja.net; tel. 01/568 40 91
r	^M
Lepotni center Barbara MefC1to«Dt" 041/675-
1/sftpte v mga najlepše opremljenih frizerskih salonov, kjer so vaw na voljo številne kozmetične storitve in novosti po ugodni ceni
umicmmmA smw Masp mmšmitmmsm
Odstranjevanje tapet_
Če želimo v stanovanju prenoviti stene, ki imajo tapete, se moramo tega lotiti skrbno. Pri novejših tapetah ni težav pri odstranjevanju, saj so bolj kompaktne in zato zadostuje, da jih namočimo in odlepimo v enem kosu. Težave nastanejo pri starejših tapetah in dotrajanih podlagah. Poleg tega delo otežujeta tudi dvojni ali trojni nanos, če tapet pred nanosom novih niso odstranjevali.
stranjevanje (z brusilko). Edina slabost strojnega odstranjevanja je v tem, da lahko močneje poškoduje stene in ponavadi zahteva dodatno kitanje površin.
Postopek odstranjevanja praviloma prilagajamo situaciji. Možno je ročno ali strojno odstranjevanje. Pri ročnem z nazobčanim valjčkom «p rep i kam o« celotno površino, pri čemer je pomembno, da ustvarimo čim več luknjic, skozi katere pronica voda pod tapeto. Nato čez tapete s pleskarskim valjčkom nanašamo vodo ali sredstvo za odstranjevanje tapet. Vodo nanašamo toliko časa, da se začnejo pojavljati mehurji. Namakamo le toliko površine naenkrat, kolikor je sproti tudi odstranimo, saj tapete potrebujejo svoj čas za vpijanje vlage.
Sledi strganje s kovinsko lopatico. Odstraniti je treba popolnoma vse ostanke, saj so kasneje pri ponovnem polaganju tapet ali glajenju sten izredno moteči. Pri najtrdovratnejših tapetah, ki jih težko odstranimo, uporabimo strojno od-
bljičke in vijake iz sten. Stare stene, ki so barvane s kredo (ko potegnemo s prsti po steni, se barva v obliki prahu prime na prste), umijemo z vlažnimi gobami. Nesprijeta in prašna mesta posesamo ali ometemo s čopičem. Kredaste in prašne stene premažemo z emulzijo, ki poveže prašne delce in površino globinsko im-pregnira ter utrdi. Z glajenjem sten naredimo površino gladko in jo tako pripravimo za brušenje, montažo štukatur, tapet in za nanos barve.
V nadaljevanju moramo poskrbeti za glajenje in kitanje sten, pri čemer najprej fizično odstranimo vse siabo oprijete in odstopajoče omete. Odstranimo že-
STHOJBPIIISTIKn
PRAŠNA BARVANJE VSEH VRST KOVIN
HITRO, KVALITETNO IN UGODNO! Mario Kukovic S.p.	, . < . . . , ,
Cesta Kozjan^ega odreda S, 3250 Šentjur" P™ !' Pr®^°'Jt'e'ava
S sva «in	na »f*10 materiala
telefon. 10	barvanje po RAL- lestvid- POSEBNI EFEKTU
izdelava v enem dnevu- predhodno naročilo! ug odnos ti za stranke
gsm: 041741094
www.strojeplastika.si
______
<pTIKN
STRANKE lEliUNV

■	strokovni pregled vida za očala
•	KVALITETNA STEKLA IM OKVIRJE ZA KOREKCIJSKA OČALA
•	STROKOVNI PREGLED ZA KONTAKTNE LEČE
■	kvautetne kontaktne leče
■	ČISTILA ZA KONTAKTNE LEČE
■	SONČNA OČALA PRIZNANIH PROIZVAJALCEV
MARJAN TERŽAN ep
Mariborska 54 p.p. 1013, 3102 CELJE Tel,: 03/491-38-00, Fax: 03/491-38-01
DELOVNI ČAS: delavniki od 8.00-18.00, sobota od 8.00-12.00 .
. LASTEN PARKIRNI PROSTOR ZA STRANKE OPTIKE ■
BREZPLAČNOSUET0UANJE II t9ftSES£^S
040 42 7311
davor zagožen
SLI KO PLESKARSTVO
tel./fax:03 705 5M3*»
www.sllkopleskorstvo.cu
lnfo@sllkppleskarstvo.eu
Če želite oglaševati v rubriki Vsi naši mojstri, pokličite:
031 692-860
32
ZANIMIVOSTI
V večerne kreacije ujet
pravljični svet Obleke s pomenom, z zgodbo in imenom
Prva samostojna modna revija je najverjetneje želja vsakega mladega oblikovalca, ki vstopa v svet mode. Minulo soboto se je uresničila Šentjurčanki Lilja-ni Sorčan, ki je s pomočjo modelov predstavila 20 kreacij, ki bodo še posebej za-
želene v naslednjih dneh. Gre namreč za obleke, primerne za večerne božično-novoletne zabave.
Liljana, dijakinja Srednje šole za storitvene dejavnosti in logistiko, je kolekcijo snovala približno pol leta. Obleke, ki so jih nosili mo-
deli, so spregovorile o njeni preteklosti, saj si je kot otrok želela, da bi nekoč živela kot v pravljici. »Vsaka ima svoj pomen, svojo zgodbo in ime. Vsaka po svoje me spominja na eno od pravljičnih bitij, ki sem si jih v mladosti najbolj zapomnila. Ena je tako pisana kot sedem kapic, ki so jih nosili palčki, pri drugi zadnji del obleke spominja na rep morske deklice.«
Oblačila, za katera je narisala modele, jih ukrojila in zanje izbrala blago, je sama tudi sešila. Odločila se je za
najrazličnejše tkanine, da bi spoznala zakonitosti obnašanja vsake izmed njih.
Občutke po reviji je opisala kot fantastične. »Dvorana je bila polna, kar je za prvo modno revijo velik uspeh. Deževale so tudi pohvale gledalcev, ki niso moji sorodniki ali prijatelji, in njihovo mnenje mi je še dodano potrdilo, da je bila revija nadpovprečno uspešna. Vesela sem tudi, da so dekleta rada nosila moje kose in da so se v njih počutila lepo.«
TV
Foto: AMADEJ RATAJ
IMAMO DOJENČKA
29. novembra ob 16. uri se je v celjski porodnišnici rodil kar krepak fant Blaž Kajin, ki je imel ob rojstvu 4360 g in 52 cm. Njegov ponosni očka je Marko Kajin iz Trnovelj pri Celju, po očetu Istran, po mami pa domačin. Srečna mamica je Vida Tanko, ki je bila nekoč zaposlena v naši medijski hiši. Čestitamo!
Čeprav Liljana Sorčan poskuša slediti modnim trendom, jo pri oblikovanju ponavadi zanese v svet domišljije, s čimer obleki da bolj izvirno in edinstveno podobo. Kot pravi, pri nakupovanju oblačil ni izbirčna, saj kupi le tisto, kar potrebuje. Zgodba je drugačna pri čevljih in torbicah.
S tem, da obleka naredi človeka, se Liljana popolnoma strinja. Prepričana je, da s svojim videzom ljudje kažemo pripadnost neki skupini. Pokažemo tudi, koliko nam je mar, kaj si o nas mislijo drugi. Tokrat je oblikovala le za ženske, medtem ko bi se rada pri snovanju naslednje modne revije posvetila tudi moškim in otrokom.
FOTO TEDNA
Se rojeva nov projekt ali pa je to zgolj nostalgija?
Foto: SHERPA
Si upate piti Savinjo?
stran 37
NOVI TEDNIK
Zgodbe s Celjskega
Št. 55 19.12. 2013
David bo blestel v temno modri obleki
strani 44
DOBRODELNOST
Boj z boleznijo
Predsednik šoštanjskih gasilcev Boris Goličnik s čekom, ki so ga namenili 11-letni gasilki.
Da bo Naja spet gasilka
Dobrodelni koncert v organizaciji PGD Šoštanj - mesto še odmeva
V letošnjem decembru se dobrodelni koncerti vrstijo kot po tekočem traku. Med najbolj odmevnimi je bil koncert za Najo, kot so preprosto rekli člani Prostovoljnega gasilskega društva Šoštanj - mesto.
Gasilci so z dobrodelnim predsednik PGD Šoštanj - me-
Šoštanjski gasilci so na dobrodelni koncert vabili s pretresljivim vabilom, ki je opisalo kruto usodo Najine družine.
»Naja je naša gasilka, 11 let stara deklica, ki so ji februarja letos zdravniki di-agnosticirali krvnega raka. Mami Jasmini in očetu Andreju se je ob tej diagnozi stemnilo pred očmi. Enostavno nista mogla dojeti, kako je mogoče, da je Naja, ki je bila tako zdrav otrok, v resnici tako hudo bolna. Zdravniki so staršem povedali, naj se na zdravljenje pripravijo, ker bo Naja imela zelo močne kemoterapije, nato pa bo obvezno potrebovala presaditev kostnega mozga. Naja je svojo bolezen sprejela dokaj dobro, tudi zaradi tega, ker je nekaj mesecev prej levkemi-
maji, dvorana je bila zastonj, redarji prav tako ... Vsi stroški za koncert znašajo točno 180 evrov. No, ja, ravno danes še pišem vlogo za Sazas, bomo videli, kako se bo odzval,« je omenil Goličnik.
Sicer so tudi druge prireditve v organizaciji šoštanjskih gasilcev skrbno in kakovostno pripravljene. Pri izvedbi pomagajo drugi članice in člani, saj je tudi z organizacijo gasilske veselice kar nekaj dela. »V bistvu smo za organizacijo koncerta porabili mesec dni. Vendar sem vesel, da so se vsi vabljeni ansambli radi odzvali, a tudi drugi niso pomišljali, ko so slišali, za kakšen namen zbiramo denar. Takšen koncert je organizacijsko precej
jo dobila tudi njena babica. Prestala je tri izredno težke sklope kemoterapij, ki so njeno telo popolnoma izčrpali in oslabeli. Izguba las po kemoterapiji je bila malenkost po vsem, kar je prestala, saj je ves čas bruhala, ni mogla ne jesti ne hoditi, ves čas je imela vročino, neprestano je krvavela iz nosu, po celem telesu je dobila izpuščaje, ob tem pa se ji je lupila koža.
Ko je bila že tako izčrpana, da včasih niti gledati ni mogla, je dobila še glivično pljučnico, ki se ji je nato še enkrat ponovila. Po mučnih kemoterapijah in zapletih je prišla na srečo spodbudna novica, da so našli nesoro-dnega darovalca kostnega mozga. Ker imata starša poleg Naje še mlajšo, 13 mesecev staro hčer Tano, je moral oče v bolniško. Naja je
zahteven zalogaj in kar nekaj energije smo črpali iz pogovorov in odzivov ljudi. Včasih te kar ponese, ko slišiš, da ti zaupajo in da so na osnovi tega tudi pripravljeni pomagati,« je izpostavil Goličnik.
Pomoč zaradi zaupanja
Goličniku se zdi še posebej pomembno, da je točno razvidno, koliko denarja so zbrali in komu so ga namenili. Zaveda se namreč, da dobrote ljudi in njihove darežljivosti nikakor ne smejo izkoriščati. »Sicer pa sem tako večkrat slišal opazke, da če denar zbiramo mi, potem darovalci vedo, da bo šel v pave roke. Se mi zdi, da je tudi to neke vrste odraz
presaditev kostnega mozga lepo prestala. Presaditev je bila ravno na Najin rojstni dan, 26. septembra. Zelo spodbudna je bila novica, da je štirinajsti dan po presaditvi novi mozeg že začel delovati. Kljub temu, da je najtežji del zdravljenja že mimo, ostaja velika negotovost, saj lahko najmanj šest mesecev po presaditvi pride do zavrnitve in usodnega poslabšanja.
Težka Najina bolezen starša neusmiljeno izčrpava, tako psihično, fizično in tudi finančno. Poleg tega, da živijo v podnajemniškem stanovanju, kjer gre tretjina plače samo za stroške, je zaposlen samo oče, saj je mama, ko je drugič zanosila, ostala brez službe. Zdravljenje Naje je povezano z velikimi stroški in ker je Naja tudi naša gasilka, smo se odločili, da zanjo organiziramo dobrodelni koncert.«
spoštovanja našega dela.« Dolg je tudi seznam donatorjev, res pa je, priznava Goličnik, da so veliko denarja zbrali tudi zaradi osebnih prošenj in poznanstev. »Nihče ni odrekel pomoči. Rečem lahko samo iskrena hvala.«
Na dobrodelnem koncertu v Šoštanju, polnem čustev, energije in pozitivnih vibracij, so tekle tudi solze. Podobno kot menda Naji, ko si je ogledala posnetek koncerta. Deklica je bila v minulih dneh nekaj časa doma. Organizatorji koncerta upajo, da ji bo v boju z boleznijo pomagala zavest, da ji cel domači kraj želi čimprejšnjo ozdravitev.
URŠKA SELIŠNIK Foto: ANDRAŽ ROŠKAR
koncertom zbrali več kot 28 tisoč evrov, kar je v primerjavi z ostalimi tovrstnimi prireditvami ogromno. Za koncert so prodali 1.300 vstopnic, malo več kot 15 tisoč evrov so primaknili donatorji. Gasilci so uspeli zbrati toliko denarja, da bodo poleg Naje pomagali še dvema bolnima otrokoma. Poleg Najinih staršev bodo denar prejeli še v družini 6-letnega Žige iz Gavc, ki se je rodil tri mesece prezgodaj in ima cerebralno paralizo. 2-le-tna Doroteja in njeni stari se soočajo s posledicami, ki jih je takrat petmesečni deklici pustil virusni meningitis.
Rekli smo denar, a vendar šoštanjski koncert ne odmeva samo zaradi izjemno visoke zbrane vsote. Odmeva predvsem zaradi pozitivne energije, ki jo je bilo v telovadnici v OŠ Šoštanj skoraj mogoče otipati. »Kar valovila je po dvorani in če je še kaj pravice na tem svetu, bi se morala dotakniti tudi bolnih otrok in spodbuditi njihovo ozdravitev ali vsaj izboljšanje,« je omenil
sto Boris Goličnik, ki ima
nedvomno tudi največ zaslug za uspel koncert. »Prepričan sem, da je zavedanje, da niso sami in da smo z njimi, pustilo globoke sledi tudi pri otrocih. Sicer pa dogajanja na koncertu sploh ne morem opisati, v meni je ostal le spomin na neverjetno energijo. In seveda tudi na hvaležnost staršev, ki smo jim, upam, uspeli vliti nekaj upanja in jim vsaj malo olajšati stisko in bolečino, s katerima se soočajo.«
Stroški samo 180 evrov
Sicer organizacija koncerta ni bila prvi negasilski podvig gasilcev. Znano je njihovo sodelovanje na letošnji Noči Modrijanov, kjer je nastal venček gasilskih - sicer pa tudi Modrijani niso odrekli sodelovanja na dobrodelnem koncertu. »Neverjetno, kako se je vse skupaj dobro ujelo. Ansambli so se našemu vabilu rade volje odzvali. Hrano in pijačo za pogostitev smo >nafehtali<, podobno je bilo tudi z aranž-
Koncerta so se udeležili tudi starši, ki so jim gasilci skušali olajšati gorje.
34
REPORTAŽA
Danes Štefka kruh zamesi v veliki posodi, včasih pa ga je zamesila v leseni banji, v kateri je nato okopala otroke. Kot je dejala, je takšna kopel dobra za kožo, saj kvas blagodejno vpliva nanjo.
Štefka Korenjak je mati šestih otrok, ki so ji v veliko pomoč pri delu na kmetiji. Ker je prava mojstrica v peki kruha, ji to opravilo otroci najraje prepustijo. Pravijo, da je mama pri peki bolj zanesljiva, sploh kadar so napovedani obiski ali se bliža kakšna posebna priložnost.
Medtem ko sestavine za polnozrnato testo gospodinja premeša v nekaj minutah, priprava belega kruha zahteva od dvajset minut do pol ure gnetenja. Da je kruh še bolj rahel, približno petnajst minut vzhaja še na peharju, šele nato gre na lopar in v peč.
Pristen domač okus zlato zapečenega hlebca je po besedah gospodinje v veliki meri rezultat peke v krušni peči. Na levi strani peči je kruh, ki ga je nekoč v manjšem peharju oblikovala za svoje otroke, danes pa ta manjši hlebček, ki se ohladi hitreje kot ostali, pripravi za svoje vnuke.
Najpomembnejša sestavina kruha je ljubezen
Na kmetiji v Lazah pri Dramljah po sveže pečenem kruhu diši skoraj vsak dan
»Da kruha ne boš pozabila soliti,« se je pošalil gospodar na kmetiji Korenjak, ko je njegova žena Štefka v sedem kilogramov moke previdno vlila kvas in začela gnesti testo. Ko se pri hiši ob večjih opravilih zbere več ljudi, v krušno peč naenkrat roma kar deset hlebcev kruha. Gospodinja ga najraje speče, kadar pričakuje obisk svojih otrok, in prav mladi so po njenem prepričanju tisti, ki bi morali znova osvojiti znanje, kako kruh pripraviti doma.
Štefka Korenjak kruh za svojo družino peče že okoli petdeset let in tako nadaljuje tradicijo svojih prednikov. Priprava kruha je bila na njenem domu namreč opravilo, ko so se otroci mami še posebej radi sukali pod nogami. »Dobro se nam je zdelo, če smo lahko pomagali, seveda pa smo bili kdaj tudi nerodni in je kruh pri prevračanju iz peharja na lopar padel postrani, a tudi kakšno majhno štručko smo oblikovali,« se spominja.
Ker želijo biti pri Korenja-kovih samooskrbni kolikor se le da, skrbijo tudi za pridelavo žita. V preteklosti so med drugim sejali ajdo, danes pa se na poljih bohoti večinoma pšenica, poskrbijo pa tudi za nekaj ječmena in tritikalo -križanca med pšenico in ržjo. Ko žito spravijo, mora mesec dni počivati, da se suši in si odpočije, tako kot si mora po
kolinah odpočiti meso. Ker pa ob številnih obveznostih velikokrat zmanjka časa, da bi žito peljali v mlin, nekaj moke dokupijo.
Najboljši mešalnik so pridne roke
S kruhom ob večjih kmečkih opravilih nahranijo več
Testo vedno zamesi z rokami, ki jih ne zamenja za nobeno, še tako sodobno napravo. »Vrste moke se namreč med seboj zelo razlikujejo, z rokami pa občutiš strukturo testa in se ji lažje prilagajaš,« pove, ko gladko zmes prekrije s snežno belim prtičem in jo pusti vzhajati.
»Včasih peljem vnuke v šolo in vidim kruh na tleh. Vedno jim rečem, naj ga poberejo, saj je to dobrina, dana ob Boga. Tega se danes ne zavedamo več tako močno, kot smo se nekdaj, ko je mama vsakemu otroku odrezala le en kos in nič več. Gospodinje, ki doma niso imele zemlje, so morale k sosedom v >tavrh<, da so prinesle kruh na domačo mizo.«
kot trideset ust, dnevno pa za mizo sede najmanj deset oseb. Da gre kruh v slast, je izjemno pomembna predpriprava. Pripraviti je treba moko, drva in peč, drugo delo pa mora med tem počakati. Ko se peki posvetiš z ljubeznijo, rezultat ne izostane, zatrdi Štefka, ki se rada poigrava z mešanjem različnih vrst moke. Uporablja tako koruzno, ječmenovo, rženo, ajdovo kot ovseno. Vsaka mešanica zahteva pravo razmerje z vodo, s kvasom in soljo.
Bel kruh le ob praznikih
Kruha, ki bi mu dodala semena ali začimbe, ne pripravlja, saj pravi, da je taka peka značilna za druge pokrajine Slovenije. Na Štajerskem, ki je bila že od nekdaj posejana z vinogradi, so si kmetje kruh privoščili kot priboljšek ob kozarcu vina. Bel kruh pa je bil na mizah le ob koncu žetve, mlačve, trgatve, spravila pridelkov in ob velikih praznikih. Tako je pri Kore-njakovih še danes.
Pristen domač okus zlato zapečenega hlebca je po besedah gospodinje v veliki meri rezultat peke v krušni peči. Za peko polnozrnatega kruha jo ogreje na 300 stopinj Celzija, nato umakne razbeljeno žerjavico in z omelom očisti površino, kamor postavi kruh. Pri tem si pomaga z loparjem, ki je na domačiji nepogrešljiv že sedem desetletij in je narejen iz enega kosa lesa. Ob peči pa si je izborila mesto še za drugo orodje, ki ga ima rada pri roki.
Ni ga čez domače
S trditvijo, da se peka kruha doma ne splača, se nikakor ne strinja. Da bi se znova zavedali vrednosti hlebca, ki ga pripravimo sami, in zadovoljstva, ko ga ponudimo otrokom, ki nestrpno čakajo nanj, pogreša predvsem več tečajev, kjer bi se ljudje tega znova naučili. Prepričana je namreč, da so gospodinjstva hkrati z opuščanjem peke in rušenjem starih peči svojim potomcem vzela možnost, da bi nadaljevali pomembno tradicijo. »Prav želja, da se znanje ne bi ustavilo pri meni, ampak bi se nadaljevalo pri mojih potomcih, me žene, da se posvečam peki. Kruh je v trgovini res cenejši, a domače je domače.«
TINA VENGUST Foto: GrupA
Kot je med pripravo testa povedala Štefka, se oblika hleba enkrat bolj, drugič pa manj posreči. Zato ima vedno tremo, ko kruh nese na ocenjevanje Dobrot slovenskih kmetij na Ptuju. Na ocenjevanju sodeluje od leta 1992, za svoje krušne dobrote pa je prejela že več zlatih priznanj. Je pa tudi članica Društva kmetic Mavrica, ki poskrbi za pogostitev na marsikateri prireditvi.
Ženske so v starih časih največkrat pekle koruzni kruh, saj so ostala žita služila za krmo živalim. Kot pojasni Štefka, je bil tak kruh visok le dva centimetra, imel pa je sladek okus. Ker so gospodinje koruzi primešale le malo bele moke, ga je bilo težko speči, saj je zaradi rahle strukture skorajda pobegnil z loparja.
FOTOREPORTAŽA
35
Tudi ko je mraz, mesto vabi
Pravljično Celje razlog za živahen utrip mesta tudi zvečer - Ko se kaj dogaja, ljudi ne manjka
Od minulega petka in vse do konca leta se bo praznični utrip Celja samo še stopnjeval. Na Krekovem trgu je svoja vrata že trinajsto leto odprla Pravljična dežela, v kateri bodo ob celjskih malčkih vsako dopoldne in popoldne uživali tudi otroci iz drugih slovenskih krajev, ki jih bodo v knežje mesto na vlakih Slovenskih železnic pripeljale pravljične vile. A ne le najmlajši, vsaj kanček pravljice bodo v živahnem prazničnem dogajanju lahko doživeli tudi starejši.
Knežje mesto je te dni spet dokaz, da se ljudje odzovejo vselej, ko mestne ulice in trgi niso opusteli, ampak se na njih kaj dogaja. Tudi ko je mraz, je naključno srečanje ob lončku »kuhančka« ali čaja lahko razlog za prijetno druženje in večer v mestu. Še vse do sredine prihodnjega tedna bo živahno na območju med Gosposko ulico in Na okopih, kjer se nadaljujejo festivalski Dnevi umetniške četrti, v Stanetovo ulico in ob vstop na Krekov trg, ki je letos osrednje prizorišče
prazničnega dogajanja, pa vabijo stojnice Božično-no-voletnega sejma z veliko pestrejšo ponudbo kot v preteklih letih. Tako bo vse do silvestrovega, ko se bodo Celjani od iztekajočega se leta znova poslovili kar dvakrat. Najmlajši na otroškem silvestrovanju v Pravljični deželi, kjer bodo v novo leto spet vstopili kot prvi že 12 ur pred ostalimi, silvestrovanje za odrasle pa bo letos prvič na Krekovem trgu v družbi Rok'n'benda.
IVANA STAMEJČIČ Foto: SHERPA
Jutri, v petek, bo odprla svoja vrata tudi Pravljična vasica Zelen'dol ob Šmartinskem jezeru, kjer bodo otroci lahko praznike doživljali v družbi pravljičnih junakov Janka in Metke ter muce Copatarice, tako kot lani jih bo obiskoval Božiček in od 26. do 29. decembra letos prvič tudi dedek Mraz. V nedeljo in na božič si bodo lahko ogledali žive jaslice, vrata vasice pa bodo zaradi dobrega odziva otrok v preteklih letih letos odprta vse do 29. decembra.
S kočijo po mestu? V družbi Božička in Snežinke pot mine, kot bi trenil ...
Toliko ljudi, kot se je na Krekovem trgu zbiralo v času EuroBasketa, jih decembra v mestu sicer ni. Še najbolj se je takratnemu vrvežu morda približal Miklavžev večer, ko je bila ob prižiganju lučk praznične razsvetljave v središču mesta res prava gneča. A že ves december, tudi pred petkovim odprtjem Pravljične dežele in prvim iz niza brezplačnih koncertov, je v mestnem središču zvečer veliko ljudi. Nekateri se sprehajajo, drugi si ogledujejo sejemske stojnice, tretji se pogrejejo ob lončku »kuhančka« ali čaja.
Pravljične vile so prvič zaplesale z otroki v petek zvečer, zdaj bo tako vsako dopoldne in popoldne vse do zadnjega dne v letu, ko bodo celjski malčki na otroškem silvestrovanju spet prvi vstopili v novo leto, kar 12 ur pred ostalimi Celjani. A Pravljična dežela postaja vse bolj priljubljena tudi med otroki iz drugih slovenskih krajev, od koder bodo malčke v knežje mesto na vlakih Slovenskih železnic spremljale pravljične vile. Letos bo v Celje pripeljalo že 18 vlakov oziroma šest več kot lani.
Se pa - na srečo - v mestnem središču najdejo tudi takšni, ki jim samo dva večera v decembru nista dovolj. Eden redkih mestnih lokalov, ki je ta mesec med tednom in ob sobotah odprt do pol osmih, prav tako pa tudi ob nedeljah popoldne, je Bonbonjera idej v Stanetovi ulici. Kot pravi Andrej Štrk, bo tako najverjetneje tudi poleti. Dobri zgledi vlečejo - bo tako tudi v Celju?
Lampijonom v pozdrav so malčki iz enote Sonce Vrtca Anice Černejeve na Savinjskem nabrežju zapeli tudi pesmico Moja lučka gori. Kot pravi ravnateljica Srednje šole za gradbeništvo in varovanje okolja Irena Posavec, je bilo delo letos nekaj lažje kot lani, ko so v šoli pripravili tehnične rešitve in izdelali prvih 10 lampijonov. Vseeno pa je bilo kar naporno, saj so morali dijaki treh šol Šolskega centra Celje oblikovati kar 50 lampijonov. Predloge oziroma risbe na 2x1,5 metra velik kos tkanine pa so delo malčkov iz vseh treh celjskih javnih vrtcev ter učencev II., III. in IV. osnovne šole, osnovnih šol Frana Kranjca, Frana Roša, Lava, Ljubečna in Glazija, ob njih pa še dijakov Ekonomske šole Celje in Srednje šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje.
36
DOBRODELNOST
Majhna ideja za veliko pomoč
Na Gimnaziji Celje - Center letos že sedmi dobrodelni koncert - Pomaga lahko vsak, ki to želi
»Idejo za pripravo prvega dobrodelnega koncerta je dala majhna skupina dijakov našega takratnega 3.c-razreda, a zelo hitro se je ob njej poenotil cel razred,« pravi Maja Dobrajc, ki zdaj končuje magistrski študij biologije na Fakulteti za matematiko in naravoslovje v Mariboru. Dijaki so želeli pomagati tistim, ki pomoč potrebujejo, saj je že leta 2007 kazalo, da je takšnih vse več. »Naša pobuda je bila na nek način kritika družbe, v kateri je razpadal sistem moralnih vrednot, nam pa se je zdelo, da lahko prav vsak tudi z majhnimi dejanji veliko stori za sočloveka, ki je v stiski.«
Dobrodelnost dijakov Gimnazije Celje - Center (GCC) sicer ni omejena zgolj na pripravo vsakoletnega jesenskega koncerta, ki je mladim hkrati prijeten uvod v počitnice, temveč jih šola tudi sicer spodbuja k družbeno odgovornemu vedenju. Tako med šolskim letom zbirajo odpadni papir in zamaške, zaslužek pa namenjajo v šolski sklad, ki podpira dijake iz socialno šibkih okolij. Ta mesec dijaki zbirajo igrače in hrano za socialno šibke družine, občasno pa se lotijo tudi zbiranja šolskih potrebščin. Izven šole je kar nekaj dijakov aktivnih tudi v interact klubu, ki povezuje mlade z vseh treh celjskih gimnazij, in prav tako skušajo po svojih najboljših močeh pomagati,
kjer le lahko. Interact klub Celje zadnja tri leta sodeluje tudi pri organizaciji dobrodelnega koncerta, ki je vse bolj prepoznaven tudi izven srednješolskih krogov. Da bi bil izkupiček koncerta čim večji, sindikat in vodstvo šole pokrijeta del stroškov za tehniko, ozvočenje, Sazas ...
Trkanje na vrata in srca
Kot še pravi Maja, je bilo težko začeti. Najprej že v razredu, ki je bil razdeljen na manjše skupine dijakov, prav tako tudi v šoli. A je ideja najprej povezala razred, potem ko je dijakom s pomočjo razrednika Mihe Gartnerja in učitelja Gregorja Deleje uspelo prepričati tudi vodstvo šole s takratnim ravnateljem Igorjem Majerletom na čelu, pa tudi vso šolo. »Potrkati smo morali na nešteta vrata v šoli; temeljito razložiti, kaj sploh hočemo, kako bomo koncert pripravili, zakaj tako verjamemo v uspeh in zakaj sploh pričakujemo, da bo koncert uspel in bomo zbrali kaj denarja,« se spominja Maja in dodaja, da so jih potem v šoli podprli. Ker so se zavedali, da si veliko dijakov ne bi moglo privoščiti dragih vstopnic, so obiskovalcem koncerta za prostovoljne prispevke postavili spodnjo mejo tri evre. Tisti, ki lahko da več, navzgor ni omejen, a prvotna cena vstopnic, ki velja tako za dijake kot za učitelje, je ostala vse do letos.
Da bodo za dobrodelni koncert res vedeli vsi dijaki, so se v takratnem 3.c-razredu odločili tudi za svojevrsten način obveščanja. »Ker je bil v šoli pouk dopoldne in popoldne, za obvestila po šolskem radiu pa vemo, da gredo velikokrat skozi eno uho noter, skozi drugo pa ven, smo se razdelili v skupinice in šli v prav vsak razred,« pravi Maja. V vsakem razredu so predstavili
Dijaki so letos pomagali Veroniki in Alenu. Bivša dijakinja GCC Veronika je namreč pred meseci v prometni nesreči v Medlogu izgubila mamo, sama pa je bila močno poškodovana in opečena. Pri okrevanju ji še kako pride prav vsaka pomoč. Prav tako kot šestošolcu Alenu, ki je zbolel za limfnim rakom in se zdaj skupaj z materjo samohranilko pogumno spopada z boleznijo. Alenovo zgodbo pozna ena od sošolk, ki je tako vrstnike prepričala, da resnično potrebuje pomoč. Veronika je konec oktobra tudi prišla na koncert, Alena, ki zaradi bolezni ni mogel, pa so po koncertu obiskali, kot ga bodo tudi zdaj, da mu voščijo vse dobro v novem letu.
Maja Dobrajc in Hana Brčkalič ter Špela Terbovc z učiteljem Gregorjem Delejo, ki stoji ob strani dijakom vse od prvega dobrodelnega koncerta. Kot pravijo dekleta, so najbolj dragocene njegove izkušnje, ki jih ima s prirejanjem kulturnih prireditev.
svojo idejo, hkrati pa tudi že povedali, da bodo ves zbran denar namenili za pomoč ljudem, ki so jih prav tisto jesen prizadele poplave.
Ideja ostaja, a vedno kaj novega
Samo prva dva koncerta je pripravil takratni 3.c- in kasneje 4.c-razred, potem je vsako leto organizacijo koncerta prevzel drug razred,
enkrat sta se pri pripravi koncerta povezala celo dva. Ker ga vselej pripravlja druga skupina dijakov, je vsak koncert nekaj posebnega. Je pa res, da se posamezni razredi za organizacijo koncerta potegujejo že leto vnaprej in zato bolj pozorno gledajo pod prste organizatorjem.
Kot pravi Špela Terbovc iz letošnjega razreda organizatorja, so tako ravnali lani tudi sami. Da prevzamejo pripravo koncerta, so se v 4.č-razredu odločili zato, ker so se - prav tako kot prvi organizatorji - želeli v razredu tesneje povezati. »Želeli smo tudi, da bi pomagali nekomu, ki ima za seboj res hudo izkušnjo,« še pravi Špela in dodaja, da so na koncu zbran denar razdelili med dva, saj se niso mogli odločiti, koga izbrati.
Kljub temu, da je vsako leto organizator koncerta drug razred, je organizacija na nek način »že dobro utečen stroj«, pravi Hana Brčkalič. »Že lani smo bili pozorni,
ampak >od zunaj< je vseeno drugače. Letos smo želeli na oder pripeljati več zunanjih izvajalcev, a smo imeli pri tem kar precej težav.« Zlasti bolj uveljavljena imena imajo namreč vnaprej določeno kvoto dobrodelnih koncertov, na katerih nastopijo - oktober pa je že močno proti koncu leta in zato so mladi dobili kar nekaj košaric. Treba je bilo poiskati druge, zavrteti več telefonskih številk. A trud je bil na koncu poplačan in na letošnjem koncertu je občinstvo v športni dvorani GCC uživalo čisto do konca. Domačim dijakom in njihovim vrstnikom iz drugih celjskih srednjih šol pa se iz leta v leto pridružuje tudi vse več odraslih. Z veseljem se namreč v šolo ob tej priložnosti vračajo bivši dijaki, letos pa je bila med gosti tudi večja skupina Celjanov iz mestnih četrti Dolgo polje, Nova vas in Dečkovo naselje.
IVANA STAMEJCIČ Foto: GrupA
Sedem koncertov, sedem zgodb
S pripravo sedmih dobrodelnih koncertov je dijakom Gimnazije Celje - Center uspelo zbrati 29.700 evrov, ob tem pa še materiala v skupni vrednosti 4 tisoč evrov.
Leta 2007 so izkupiček namenili socialno ogroženim družinam s Celjskega, ki so utrpele škodo v vremenskih ujmah, leto kasneje Varni hiši Celje. Že prvo leto so se šolskim glasbenim skupinam na koncertu pridružili tudi gostje, drugo leto, ko so v športni dvorani tudi prvič postavili oder, pa je bilo teh še več. Nastopili so namreč Pihalna godba Šentjur, trio klarinetov Pihalne godbe Laško in mažoretke iz Laškega, rok skupini De Vice in Lobotomija, kvintet Gamma ter Guča boys s I. gimnazije v Celju, za zaključek pa ob spremljavi priložnostne inštru-mentalne zasedbe učiteljev še dija-
ki 4.c-razreda, ki so koncert prirejali dvakrat zapored.
Leta 2009 so zbran denar namenili kot pomoč pri načrtovani operaciji za slepo deklico Mijo iz Zidanega Mosta, zato so bili med nastopajočimi tudi malčki iz tamkajšnjega vrtca, pa tudi Zoran Predin in Marko Vozelj, znova Oktet 9 in Guča boys, skupini DOT in Earth Shock in Guča boys ... Leto kasneje so izkupiček delili med socialno ogrožene gibalno ovirane otroke OŠ Glazija, ki so jim pomagali pri plačilu šole v naravi, ter 10-letni Emi s sindromom Apert, ki jo je čakala operacija v Franciji. Med nastopajočimi so bili ob domačih dijakih še učenci OŠ Glazija, pevka Sanja Poljšak Pesan in skupine Take off, Kačji pastirji in Nude. Leta 2011 se je v organizacijo koncerta prvič vključil Interact klub Celje, pomoč
pa so zbirali za deklico Barbaro, ki jo je na voziček prikovala huda prometna nesreča. Glasbenim skupinam treh celjskih gimnazij so se na odru pridružili Jadranka Juras in Gal Gju-rin, stand up komika Pižama in Tin Vodopivec ter Tone Kregar iz Mi2.
Lani so mladi pomagali družini Gilčvert iz okolice Dramelj, ki živi v nemogočih stanovanjskih razmerah, pesti jo nestabilno zdravje mlajšega sina, ob tem pa še huda finančna stiska. Z zbranim denarjem in tudi materialom so ji pomagali pri urejanju nove hiše. Nastopajočim se je pridružila pevka Nuša Derenda, znova tudi DOT in The Šlager's, ki so ob ob dijakih, skupini Earth Shock, plesni skupini The Pharaohs in vokalni zasedbi A-Kamela, zaokrožili tudi letošnji, 7. dobrodelni koncert dijakov GCC.
Foto: KATARINA TADINA
REPORTAŽA
37
Ideja za projekt se je Džakušičevi porodila, ko je bila pred časom na Dunaju. Ugotovila je, da je Donava, kljub temu, da do največjega avstrijskega mesta preteče že zelo dolgo pot, čista. Ljudje se lahko v njej kopajo, v njej živijo bobri in vidre. To jo je spodbudilo k razmišljanju, da so lahko tudi reke, ki tečejo skozi velika mesta, čiste. Poglobljeno razmišljanje o tem želi doseči z reklamno kampanjo.
V 80. letih je bila Savinja mrtva reka. Danes se je stanje močno izboljšalo. Džakušičeva verjame, da se lahko s seznanjanjem ljudi o tovrstni problematiki še izboljša.
Bi se odžejali s Savinjo?
Celjska umetnica Andreja Džakušič z zadnjim umetniškim projektom opozarja na vse večji problem pitne vode
Umetniško ustvarjanje že dlje prestopa meje ustaljenih praks. Umetniška dela vse bolj postajajo preplet najrazličnejših področij našega življenja. Spreminja se tudi prostor umetniškega ustvarjanja. Če je še nekoč veljalo, da so umetniki delovali zgolj znotraj galerijskih sten, danes ni več tako. Vse bolj se namreč poslužujejo najrazličnejših oblik predstavljanja, s katerimi želijo dela in njihova sporočila prenesti med ljudi ter s tem vplivati na čim širšo javnost.
Prav to je pri zadnjem ume-tniško-ekološkem projektu Save the Future (Rešimo prihodnost) celjske umetnice Andreje Džakušič še posebej izrazito. Umetniški projekt obsega reklamno kampanjo, s katero Celjanka opozarja na problematiko pitne vode, ki vse bolj postaja eden perečih problemov sodobnega sveta. Tokratno dogajanje je le eno v nizu ekološko zastavljenih aktivnosti Džakušičeve, s katerim želi vplivati na ekološko ozaveščenost družbe. Tokrat se sprašuje, kakšne so možnosti, da bi zavarovali vodo in da bi bila tudi v prihodnje karseda kakovostna in pitna. Ljudi opozarja, da je z njo treba ravnati razumsko in se zavedati, da ni samoumevna. Osrednjo pozornost namenja povodju Savinje, ki že od nekdaj zaznamuje življenje ljudi v tem delu Slovenije.
Namesto galerijskega medijski prostor
In kako se je Džakušičeva lotila projekta? Pri predstavljanju je galerijski prostor zamenjala za medijskega. Namesto da bi osnovno idejo na oglasnih plakatih in letakih predstavljala v galerijah, želi z
njimi prodreti med ljudi in jih spodbuditi k razmišljanju. Če ste dovolj natančno prelistali prvi del Novega tednika, ste opazili, da je tudi ta postal del njene kampanje. V njem je namreč objavljena reklama, na kateri Džakušičeva v roki drži ustekleničeno vodo z napisom Savinja, voda, polna življenja. »Pred časom sem se zamislila in vprašala, če res hočem nadaljevati ekološke projekte, katerih namen je dosežen zgolj v primeru, da se dotaknejo širokega kroga ljudi. Sama sem namreč precej kritična do vizualnih oglaševalskih vsebin, kot so plakati in reklame, ki nas zasipavajo na vsakem koraku. Po premisleku sem se le odločila, da bom tvegala, tudi sama uporabila ta prostor in naredila nekaj dobrega za bodoče generacije in okolje, v katerem živimo,« pravi Andreja Džakušič, ki se v projektu poslužuje različnih oglaševalskih metod. Z veliko resnostjo se je lotila izdelave letakov, na katerih se je osredotočila na prav vse podrobnosti, kot so fotografije, oblike črk in slogani. V Celju ljudi nagovarjajo velik jumbo plakat v Kidričevi cesti v bližini Cinkarne Celje in niz različno velikih plakatov na oglaševalskih prostorih po mestu.
Na lastno odgovornost
Eden zanimivejših delov kampanje je ustekleničena voda, poimenovana Savinja, voda, polna življenja. Stekleničke z njo so v različnih gostinskih lokalih po mestu, kjer jih prodajajo po ceni, ki zadošča zgolj za pokritje stroškov oblikovanja stekleničke in polnjenja. »Voda v steklenički je zastonj, tako kot bi morala v resnici biti tudi na vseh drugih mestih,«
pravi Celjanka, ki želi s tem ljudi spodbuditi, da se končno vprašajo, kaj kupijo, ko v trgovini izberejo ustekleničeno vodo. Je ta voda res boljša kot tista, ki priteče iz pipe? Ali nam je zgolj všeč privlačno oblikovana plastenka?
Na javnost želi vplivati tudi s provokativnim zapisom Konzumiranje na lastno odgovornost. Interpretacijo prepušča posamezniku. Sama pa poudarja, da je zanjo vsa voda enaka, ne glede na to, ali gre za vodo iz Savinje ali tisto, ki priteče iz pipe. In prav zaradi tega ne želi odgovarjati na vprašanje, s kakšno vodo je napolnila stekleničke in če je ta res iz rečne struge Savinje. Od vas samih je namreč odvisno, ali ji boste zaupali
Džakušičeva v projektu ne loči različnih vrst vode. Zanjo je namreč vsa enaka, naj gre za vodo, ki jo uporabljamo za pitje, bodisi za vodo, ki teče po rečni strugi. Prav to je tudi razlog, da ne želi razkriti, za kakšno vodo gre v stekleničkah.
in se z njo odžejali. Če pa ste se ob tem zamislili še nad svojim potratnim ravnanjem
z vodo in nad problematiko onesnaževanja vodotokov, je namen akcije po besedah
Džakušičeve več kot očitno dosežen.
ŠPELA OŽIR, foto: GrupA
Andreja Džakušič je projekt Save the Future predstavila v ponedeljek v okviru Dnevov umetniške četrti v Celju. Predstavitev je obsegala predvajanje videa, v katerem je Džakušičeva namenila osrednjo pozornost vodam na Celjskem.
38
REPORTAŽA
Domačinka Alenka Kandolf vsako leto sodeluje na razstavi s svojim delom. Predstavljala se je že s kvačka-nimi jaslicami, ustvarjala je tudi iz drevesnih gob, delala je vizitke iz smirko-vega papirja, tokrat pa je jaslice naslikala (slika v ozadju). Njeno veliko delo v Jurkloštru pa je še okra-ševanje vseh postavljenih jaslic. Prav to, da lahko ustvarja v domačem kraju, daje tej razstavi večjo težo, pravi Kandolfova, ki svoje jaslice sicer razstavlja tudi v drugih krajih po Sloveniji: »Na tej razstavi je več naravnih materialov, poleg tega je tukaj večji prostor, svoj pridih pa da tudi kartuzija.«
Pri izdelovanju jaslic domišljija ne pozna meja. Jaslice lahko nastanejo v večji sveči ...
Klavdija Simler s Planine pri Sevnici je naredila že ogromno jaslic. Tudi v obliki torte iz odpadnega gradbenega materiala. Tokrat se predstavlja z jaslicami iz paus papirja, ki so nastale s pergamentno tehniko. Simlerjeva pravi, da od ideje do končnega izdelka lahko mine tudi pol leta. Sicer pa svoje različne jaslice razstavlja po celi Sloveniji, lani pa je sodelovala tudi na razstavi v avstrijskem Bad Ischlu. Pravi, da je prav razstava v Jurkloštru nekaj posebnega. Tudi zato, ker so jaslice tukaj okrašene z dodatki, kot so mah, žagovina, mivka, praprot ... To daje čar jaslicam, da so take, da lahko rečeš: »Te bi pa tudi jaz imell!«
Božična skrivnos v skrivnostni kai
Na ogled že deseta razstava jaslic iz vse Slovenije - Jurklošter ži bolj prepoznavnega
Božična skrivnost je v teh dneh že bliže. Še bolj so se ji približali v Jurkloštru, kjer sveti že več kot sedemdeset zvezd repatic. Na ogled so namreč postavili tradicionalno, tokrat deseto razstavo jaslic, ki ob letošnjem jubileju prinaša jaslični jagodni izbor. Ogledate si lahko tudi jaslice, ki so v Jurkloštru že gostovale, a so med najlepšimi. So med tistimi, ki najbolje ponazarjajo duha svete noči.
Razstavo so pred dese- nja, da je bila prva razstava
postavljena precej na hitro. Vse naslednje so bile že zelo dodelane, jaslice pa so začele prihajati iz vse Slovenije. Sčasoma so v Jurkloštru po-
timi leti v Jurkloštru prvič pripravili na pobudo patra Karla Gržana. Gonilna sila vseh desetih razstav je bil Drago Kozinc, ki se spomi-
stali znani po vsej državi. Podobe svete družine namreč v objemu starodavne kartuzi-je zaživijo povsem drugače, predvsem pa dobijo globljo, duhovno noto.
REPORTAŽA
39
... ali v steklenici.
5t
rtuziji
ivi z razstavo, ki ga dela
Z jaslicami živi ves kraj
Kozinc pravi, da je vesel, da je bil odziv jasličarjev vsako leto precejšen. Tako se nikoli ne ponavljajo, vsako leto pa jim uspe k sodelovanju povabiti koga, ki se s svojim delom v Jurkloštru še ni predstavil. Seveda je nekaj tudi takšnih, ki sodelujejo že desetletje.
Kljub temu Kozinc opozarja, da ne bi bilo pošteno izpostavljati posameznikov, saj razstava prav zaživi v polnosti šele kot celota. A vendar dodaja, da je letošnja bera res edinstvena tako po številu, letos je razstavljenih kar 73 jaslic, kot tudi po umetniški, duhovni in izrazni ravni.
Prav duhovno raven Kozinc dodatno poudarja: »Postavlja se vprašanje kot v svetem pismu - kaj smo prišli gledat? Ali neke umetnine ali nas zanima še kaj več? Da nas jaslice napolnijo z nekim novim duhom, saj vemo, v kakšnih časih smo. Prav upanje in veselje, ki vejeta iz teh jaslic v teh prostorih, nam dajeta upanje, da vendarle nismo zaman na tem svetu. Če smo v vseh teh razstavah uspeli en del tega prenesti na obiskovalce, mislim, da smo dosti naredili.«
Medtem ko Kozinc izbere jaslice in jih pripelje v kartu-zijo, sta postavitev in okrasitev prostora v domeni domačinov. Kraj tako dobesedno živi z razstavo. Letos je bilo sodelujočih, ki so nabirali mah in potem pomagali pri postavljanju, še več kot prejšnja leta. Jaslice tako kraj še bolj povežejo. Pomagajo pa tudi pri prepoznavnosti, kot predsednik Zavoda Odon, ki je poleg Društva jasličarjev organizator razstave, Janko Cesar: »To je tradicija, ki Jurklošter odpira navzven. Jasličarji prihajajo namreč iz cele Slovenije.«
ŠPELA KURALT Foto: GrupA
Prav razstava v Jurkloštru je znana po izdelkih otroških rok. Letos je otroških jaslic sicer malo manj kot prejšnja leta, vendar so te, ki so tam, res vredne ogleda. Med njimi zagotovo jaslice učenk Osnovne šole Planina pri Sevnici.
Jaslice lahko nastanejo tudi iz čipke.
Razstava bo na ogled do 2. februarja ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14. do 16. ure ter ob nedeljah od 8.45 do 10.15.
Spodbujeni na naraven način
Življenjski tempo postaja vse hitrejši, zato si lahko privoščimo vedno manj spanca. Zaspanost in pomanjkanje zbranosti sta tako pri marsikom postala sestavni del vsakdana. Nekatere rešitve za premagovanje zaspanosti in povečanje zbranosti so pri nas znane že zelo dolgo. V ospredju sta predvsem kava in zeleni čaj. Zadnja leta so zlasti med mladimi velik razmah doživele tudi energijske pijače, v katere so umetno dodane velike količine kofeina in drugih substanc s podobnim učinkom.
Naravno je bolj zdravo
Nutricionistka in vodja Va-leo Lifestyle inštituta Mirjana Frankovic pravi, da potrošniki vedno raje posegajo po iz-
/
\
Mirjana Frankovic
delkih, ki vsebujejo naravne sestavine. »Ta trend je opazen v celotni prehranski industriji, saj potrošniki naravno vse pogosteje razumejo tudi kot bolj zdravo,« poudarja Fran-koviceva.
Nekatere sestavine in živila še vedno niso dovolj dobro proučena, da bi natančno vedeli, kakšen vpliv ima dolgotrajnejše vnašanje sestavin na organizem. Frankoviceva pojasnjuje: »Za mnoge sestavine ne vemo, ali je njihov vnos v organizem sploh potreben in ali ima kakšen pozitiven učinek. Morda so res povsem nenevarne in blagodejno vplivajo na zdravje, a je to treba dokazati.«
Po drugi strani so naravne sestavine, ki se v tradicionalni prehrani uporabljajo že stoletja, dobro znane in varne. Jasno je, kako delujejo in v kakšnih količinah jih moramo uživati.
Gvarana namesto kave in energijskih pijač
Ljudje se k naravi vse bolj obračamo tudi, ko želimo premagati zaspanost in povečati zbranost. V Sloveniji narašča priljubljenost super živila gvarana, ki izvira iz Južne Amerike. Znana je kot učinkovito naravno poživilo, saj v sadežu velikosti kavnega zrna vsebuje od dvakrat do štirikrat več kofeina kot kava.
Strokovnjaki jo priporočajo, ker naj bi se gvaranin, ki je kemijsko identičen kofeinu, v telo absorbiral enakomerne-je in počasneje kot kofein iz kave. Zato po zaužitju gvara-ne ostanemo zbrani in budni dlje kot po kavi.
Prav tako gvarano uživa vse več športnikov, saj po mnenju mnogih pomaga pri izgorevanju maščob, pri katerem se sprošča največ energije. Poleg tega nekateri športniki poročajo, da po vadbi, pred katero so zaužili gvarano, čutijo bistveno manj zapoznelih mišičnih bolečin.
Gvarana uživajo kot sestavino zeliščnega čaja, v obliki kapsul ali kot dodatek slad-kanim ali gaziranim pijačam. V Braziliji naj bi pijače z dodatkom gvarane celo presegle prodajo kokakole in njej podobnih pijač. Že približno
leto imamo tudi slovensko pijačo z dodatkom gvarane. Stimulativna pijača Sexes, ki ne vsebuje tavrina in umetnih barvil in dodatkov, namreč stimulativni učinek omogoča ravno z uporabo gvarane. In je obenem tudi ena redkih pijač na slovenskem in evropskem trgu, obogatena s hranili, za katera je EFSA (Evropska
T»
agencija za varnost hrane) izdala pozitivno mnenje.
Tudi naravne sestavine je treba uživati uravnoteženo
Poleg gvarane se v prehrani čedalje pogosteje uporabljajo tudi druge naravne sestavine, na primer maca, melisa in ginseng, ki jih najdemo tudi v stimulativni pijači Sexes. Maco v Južni Ameriki uporabljajo že stoletja tako v tradicionalni prehrani kot ljudski medicini. Vsebuje mikro hranila, ki so nadvse koristna za telo, med drugim kalcij, magnezij in železo. Meliso se za lajšanje tisoč in ene težave tudi v Sloveniji uporablja že stoletja, medtem ko ginseng izvira iz Azije. Najpomembnejša vloga obeh je, da sodelujeta pri vzpostavljanju naravnega ravnovesja v telesu.
»Enako kot pri vsaki stvari v življenju je tudi pri uživanju naravnih sestavin za povečanje zbranosti in zagotavljanje ravnovesja v telesu pomembno, da ne pretiravamo,« pojasnjuje Mirjana Frankovic. »Naravne sestavine je treba uživati v pravilnem razmerju, = da imajo pričakovan učinek. ä Na primer: v stimulativni pijači Sexes gvarana in maca skrbita za dovajanje energije, = melisa in ginseng pa poskrbi- o ta, da se ta energija ustrezno o razporedi v telo.«	rP
40
PORTRET
Z ljudmi umirajo pesmi
Zbirateljica iz Tepanja je pred pozabo rešila številne ljudske pesmi iz naših krajev - Prizadevna prostovoljka
Štefka Kovše, reševalka ljudskih pesmi
»To delo mi je zelo ljubo. Med starejšimi se nasploh zelo dobro počutim, znajo biti odprti in prijazni,« pravi zbirateljica starih ljudskih pesmi Štefka Kovše iz Tepanja pri Slovenskih Konjicah. Ta mesec je izšla njena obsežna pesmarica 139 zelo starih pesmi, ki ji je priložena zgoščenka, na kateri je skoraj polovica teh pesmi zapetih. Knjiga ima naslov Mi pa pesmi dosti znamo. »Med redkimi, ki še znajo te ljudske pesmi, sem občutila močno željo, da bi se ohranile,« je ugotavljala med njihovim reševanjem na terenu.
Štefka Kovše, ki je po poklicu mizarka, je v dvanajstih letih obiskala enajst informatorjev. »Zelo rada sem šla na teren, čeprav sem včasih potrebovala kar pol dneva,« se spominja obiskov pri večinoma zelo starih ljudeh, od katerih so nekateri že umrli. Najprej je obiskala letos preminulega soseda Karla Napotnika, po domače Šmaunovega Korla. »Ko je kakšno pesem odpel, je ponosno pripomnil, da so jo znali že njegov stari oča,« se spominja zbirateljica. Med njimi je bilo kar nekaj pesmi, ki jih ni bilo v nobeni od pesmaric. Kovšetova jih pred tem niti ni slišala prepevati.
Zadnji trenutek
V pesmarici so zbrane predvsem pesmi iz Tepanja, s Frankolovega, iz Voj-nika, Oplotnice in Ponikve pri Grobelnem. Zbirateljica vodi skupino Ljudski pevci Tepanje, ki precej nastopa po domovih starejših občanov, zato je stanovalce povprašala, če znajo kakšne stare pesmi.
V konjiškem domu je srečala Ivanko Germ s Franko-lovega, ki ji je rekla: »Pridite, nekaj vam bom pokazala!« Germova je imela zvezek z ljudskimi pesmimi, ki jih je zapisala že njena mama. Nekaj jih je zapela, Ljudski pevci Tepanje so se jih naučili in jih nato nameravali zapeti v domu. Tam so srečali Germovo, ki je čakala na odhod v bolnišnico, in so ji njene pesmi zapeli. Bila je presrečna ... Čez nekaj dni je umrla. »Ujeli smo zadnji
trenutek. Velikokrat se spomnim, s kakšno ljubeznijo mi je ta gospa posredovala pesmi, ki jih je znala,« je povedala Kovšetova.
Med najzanimivejšimi informatorji je bila Marija Kerš iz Vojnika. »Ko sem jo obiskala, sem jo vprašala, kje ima pesmi zapisane. Vse je vedela na pamet,« je bila presenečena zbirateljica. V knjigi so prav tako pesmi iz okolice Ponikve pri Grobelnem, kjer jih veliko znata Jožica Ribič, mama gledališke
igralke Tanje Ribič, in Tanjina teta Nežika Kristan.
Za snemanje melodije si je kupila diktafon. In ko se je vrnila domov, njeno delo še zdaleč ni bilo končano. »Včasih sem dobila nepopolno pesem in sem jo nato čez nekaj mesecev lahko pri kom drugem dopolnila,« se spominja nastajanja zbirke starih ljudskih pesmi z južnega Pohorja, Dravinjske doline in širše, vse do Kozjanskega. Uspelo ji je zbrati različne pesmi, od ljubezenskih, nabožnih in
»Ta glasba je njihova, del njihovega izraza in duha in je posredovana tako, kot jo je razumel in ljudem posredoval sko-marski pesnik in pevec Jurij Vodov-nik,« pravi etnolog dr. Vito Hazler o delovanju Štefke Kovše in Ljudskih pevcev Tepanje.
Na zgoščenki, ki spremlja stare ljudske pesmi, jih je kar 63. Zapela jih je skupina Ljudski pevci Tepanje.
pripovednih do mrliških in vinskih, ki so se jih nato naučili še v skupini Ljudski pevci Tepanje. Delo Štefke Kovše in ljudskih pevcev iz Tepanja seveda spremljajo strokovnjaki. Etnolog dr. Vito Hazler, ki izvira iz Tepanja, ocenjuje, da je pesmarica Štefke Kovše izvrsten primer sistematičnega delovanja na terenu.
Veliko spoštovanje
Včasih so družine na podeželju živele drugače kot danes.
»V zimskih mesecih sta nas starša otroke ob večerih med drugim zaposlila z luščenjem fižola in koruze. Povabili so tudi sosede in smo prepevali,« se spominja globokih korenin zanimanja za ljudsko pesem Štefka Kovše. Ob spominih na božično vzdušje, ko so otroci sedeli na peči in prepevali, ima solzne oči.
»Zame je ljudska pesem dragocenost, ohranila se je skozi rodove. Do nje čutim veliko spoštovanje,« razmišlja Kovšetova. »Zato je knjiga tudi nastala,« dodaja. V krogih različnih skupin ljudskih pevcev, kjer se zadržuje, je zanimanje za ljudsko pesem veliko. In ljudska pesem nasploh, v današnjem času? »Način življenja je bil včasih drugačen. Danes ljudem jemljejo čas televizija, internet, služba, študij in še marsikaj,« ugotavlja.
Štefka Kovše nasploh rada prepeva, v cerkvenem pevskem zboru poje že več kot štiri desetletja, desetletje in pol ga je sama vodila. Prosto-voljstvu in petju je nasploh predana. V Lambrechtovem domu za starejše občane v Slovenskih Konjicah vodi kar dve duhovni skupini, kjer tudi zapojejo. Ko je umrl duhovnik, so jo povabili še k vodenju takšne skupine na oddelku za dementne občane. »Najprej sem si mislila, da to ni zame. Ko sem prišla, so me čudovito sprejeli, in sem ostala, zdaj vodim skupino že tretje leto,« je zelo zadovoljna. Poleg tega deluje kot prostovoljka v konjiški Karitas, sodeluje v župnijskem svetu in pomaga pri vzdrževanju podružnične cerkve v Tepanju.
BRANE JERANKO Foto: BJ
Kaplja na veji veselo se ziblje,
sonce jutranje jo še obsije. Vetrič popihne, kaplje več ni, glih tak se lahko z nami zgodi.
Pa vseen se je mraza navlekla,
ko mene ni bilo doma, čez trebuh je močno zatekla, kot padla bi dol z neba.
Tu v žalostnem kraju prebivam sedaj, u kletki prav temni, kjer vinca ni kaj.
Tu milo vzdihujem, si vinca želim in žalostne pesmi učim.
Novo veselje pomlad nam da, tudi nas tja do poletja pelja. Leto brž mine, jesen tud zgine, zima nam roko poda.
Ne jokaj, ženin čaka, pojdi, in svatov družba čaka te.
Bog te obvaruj, srečna bodi, pa mene včasih spomni se.
Povezuje jih ljudska pesem. Štefka Kovše vodi skupino Ljudski pevci Tepanje, ki poje skoraj pozabljene pesmi, najdene med starimi ljudmi. Skupina je med drugim nastopila v evropskem parlamentu v Bruslju, Frankfurtu in Kanadi.
REPORTAŽA
41
V delavnici glasbilarja
Ročno izdelana godala in brenkala kot protiutež glasbilom velikih proizvajalcev
Inženir lesarstva Andrej Cmok iz Črnolice pri Šentjurju se je z lesom že kot deček spoznal v očetovi delavnici. Že od malega je predan glasbi. Ko je začel igrati v naro-dnozabavnem ansamblu Vihar, pa je začel razmišljati o izvajanju skladb na svojih glasbilih. V delavnici, kjer se širi vonj po smoli in žagovini, izpod njegovih rok nastajajo kitare in kontrabasi.
Vse se je začelo, ko je za diplomsko nalogo izdelal violino po načrtu znanega italijanskega izdelovalca godal Antonia Stradivarija. Violine sicer ne igra, to glasbilo je izbral, ker je najmanjše med godali. Kot študent se je povezal z izdelovalcem violin Pavlom Skazo. Ta mu je predal ogromno znanja in ni prav nič skrival svojih postopkov izdelave. Seveda pa tudi v tej obrti velja rek, da vaja dela mojstra. Tudi praksa in čas sta po besedah Andreja zgovorna učitelja.
Zvok dreves
Izdeluje glasbila, ki jih igra sam - kontrabase in archtop kitare. Slednje so posebne po tem, da v trupu nimajo okrogle resonančne luknje, ampak to nadomeščata dve manjši odprtini v obliki črke f, podobni tistim, ki jih imajo violine in druga glasbila iz skupine godal. Take kitare so priljubljene med izvajalci narodnozabavne in džez glasbe.
Zvok glasbil je med drugim odvisen od gostote in trdote lesa, iz katerega so narejena. Gostejša kot je njegova struktura, lepši je zvok. Andrej izbira naravno staran les,
ki ima 35 let. Uporablja javor, še posebej plemenskega in rebraša, a tudi resonančno smreko, kjer vsak milimeter pomeni eno letnico.
Od deske do glasbila
Med našim obiskom je v delavnici nastajala kitara. Koraki njene izdelave se zdijo zelo preprosti, čeprav je do trenutka, ko lahko na glasbilo zaigraš, potreben cel mesec, ob pogoju, da je mojster vsak dan v delavnici. Andrej najprej naredi obod, ki ga vstavi v kalup. Oboje zlepi in utrdi z letvicami, da lahko konstrukcija bolje drži pokrov. Za vez trupa glasbila z vratom uporablja postopek brez vijačenja, imenovan lastovičja vez. Nato sledi izdelava hrbta kitare, ki mora imeti točno določeno debelino. Hrbet uglasi na posluh - ko les zazveni, je dovolj tanek. Nato naredi sprednji pokrov. Ta mora biti prav tako utrjen z letvicami. Strune, ki so speljane čez kobilico, pritiskajo na pokrov s približno 55 kilogrami.
Oblika, kot se šika
Pred barvanjem les strga s strgali, pred lakiranjem pa je potrebnih le nekaj potegov z brusnim papirjem. Glasbila premaže s šelakom, posebno smolo, ki ji doda naravne voske. Tako premaz zmehča, da ne poka.
Od začetnih načrtov do zadnjih podrobnosti je njegova zvesta spremljevalka natančnost. »Če nisem razpoložen, raje ne prestopim vrat delavnice, saj tako naredim več škode kot koristi. Ko imam voljo
Pri delu razmišlja tudi o inovacijah, s katerimi si olajša delo. Takšen primer je kopirka, kjer je na eni strani šablona, na drugi pa obdelovanec. »Če bi moral vse praskati na roke, bi samo izdelava pokrova trajala mesec dni.« Tudi ostala orodja, ki jih uporablja, je izdelal sam.
in ko začutim željo, pa grem in delam.«
Korake izdelave razvija po svoje, tako da so glasbila drugačna od tistih, ki so na voljo v trgovinah. Čeprav meni, da je les hvaležen material za oblikovanje, če le imaš pravo orodje, razmišlja, da bi glasbila začel izdelovati iz umetnih mas, kot so na primer karbonska vlakna.
Izumiteljska žilica
Ker imajo glasbeniki veliko dela in težav s prevozi svojih glasbil, si je Andrej želel narediti čim bolj priročen kontrabas. Izdelal je glasbilo posebne oblike, ki ga priklopi na elektriko in tako ne glede na njegovo velikost doseže ustrezno jakost zvoka. »Takšen kontrabas je zelo uporaben. Ni volumenski, kar pomeni, da naravno ni tako glasen, vendar tako ali tako igramo s pomočjo ozvočenja,« pojasni.
Glasbila izdeluje za svojo dušo, sam je seveda tudi prvi, ki zaigra nanje. Njegove sanje bi se uresničile, če bi se uvrstil med glasbilar-ske mojstre, ki se lahko z izdelavo glasbil tudi preživljajo, Medtem ko je teh v Sloveniji le peščica, je po njegovih besedah v tujini ta obrt bolj razširjena.
TINA VENGUST Foto: GrupA
»Glasbila izdelujem ročno, tako kot so delali stari mojstri. Tako les res začutim. Če bi delal s stroji, bi glasbila pravzaprav >štancal<. Po mojem prepričanju glasbila, narejena na takšen način, ne bi imela duše,« pravi Andrej Cmok.
Izdelovanja pohištva in glasbil se po besedah Andreja Cmoka ne da primerjati. »Pohištvo zna narediti skoraj vsak, za glasbilo pa je treba ogromno ročnih spretnosti in znanja.« Doslej je izdelal osem kitar, tri kontrabase in violino.
Violina, ki jo Andrej po uspešnem zagovoru diplome hrani v vitrini, ima 27 nanosov laka. Glede na to, da je les na dan pobarval z enim slojem, je lakiranje trajalo skoraj mesec dni. Na glasbilih so kupljeni le napenjalci in strune, ostalo je rezultat ročnega dela.
Takole Andrej potrka na les in pokaže, kdaj je debelina primerna. Izdelovalec glasbil se mora spoznati na glasbo, brez posluha bi mu, kot pravi naš sogovornik, trda predla. Deli, iz katerih bo čez nekaj tednov nastal končni izdelek, so zanimivi še zaradi nečesa. Na določenih mestih je mlad mojster namreč pustil svoj podpis, ki bo, potem ko bo nastala celota, očem skrit.
42
INTERVJU
Želi si čim več trdoerotičnih filmov
Hrvaška pornozvezdnica Alexa Wild: »Ljudje doma počnejo točno to, kar drugače obsojajo.«
Alexa Wild, 25-letna Hrvatica iz Koprivnice. Med pogovorom daje občutek, da je čisto preprosta ženska. Komunikativna, nasmejana, brez zadržkov. Za takšnim videzom pa skriva drznost, izkušenost in ogromno željo po eksperimentiranju v spolnosti. Sramu nima. Že zdavnaj ga je premagala. Delo v zabavni industriji za odrasle je zanjo posel, v katerem bi - tako pravi - vztrajala še dolgo. Dela z užitkom. »Če ne bi uživala, tega sploh ne bi delala,« nam je dejala v pogovoru.
Zaljubljena je v kamero. Pred njo je rada gola, saj jo je golota od nekdaj privlačila na nekoliko drugačen način. Namesto profesionalne poti v manekenstvu se je raje odločila za poslovno pot v trdoerotični industriji. Že štiri leta velja za eno največjih, če že ne največjo hrvaško pornozvezdnico. Tisti, ki imajo radi trdoerotične filme, točno vedo, kdo je. Tudi v Sloveniji je znana. Lani je pri nas posnela trdoerotični film Gremo mi po svojo. Da je snemanj veliko, kažejo njena potovanja iz države v državo. Te dni največkrat potuje na Madžarsko in v Švico. Madžari naj bi jo odkrili. Tamkajšnja agencija za ustvarjanje evropskih trdoerotičnih zvezd ji je ponudila možnost, ki jo je Alexa zagrabila na mah. Danes ji ni žal, doda z nasmehom. Vrsto let je že srečno poročena, njen posel v zakonu ni ovira, kvečjemu pozitivna stvar. In kako je padla odločitev, da se dekle, ki je bilo včasih tajnica v uspešnem podjetju, čez noč spremeni v drzno ljubiteljico trde erotike pred kamerami in eno v postelji najbolj zaželenih Hrvatic?
»Za takšno kariero sva se odločila skupaj z možem. Več let pred tem sva bila swingerja in sva na tak način odkrivala svojo spolnost in spolnost drugih. V tem sva vedno uživala. Nato sva se dogovorila, da bova poskusila še malo drugače. Profesionalno.«
In to res ni ovira v zakonu?
Ne. Gre za posel. Mož nima nič proti.
Ampak nekako sta morala to čustveno premagati.
Res je. Predvsem jaz. Ni mi ga bilo lahko gledati v postelji z drugo, priznam. Vendar sem po razmisleku ugotovila, da gre v tem delu samo za spolnost, kjer čustva niso vpletena. Ker pa se o tem brez predsodkov pogovarjava, nama je lažje.
Kako je možno o tem govoriti tako profesionalno? Večina ljudi dojema spolnost kot skrit del sebe.
Zato, ker gre v našem primeru za posel. Profesionalnost. V tem vidim izziv. Že od nekdaj sem se rada gola fotografirala, tudi z možem. Rada sem gledala trdoerotične filme, v njih odkrivala zgodbe.
Zgodbe?
Da. Tudi pornofilmi nosijo svoje zgodbe. Ampak jaz jih gledam na nekoliko drugačen način kot ostali. Ne gre samo za zgodbe, iz takšnih filmov se lahko naučiš veliko, od različnih položajev, načinov spolnosti in podobnega. To sem združila še s priložnostjo za posel. In mi je uspelo.
Niste nikoli naleteli na kakšen poskus, da bi vas kdo speljal na stranpoti? V prostitucijo? Drogo?
Nikoli. Ljudje to napačno dojemajo. Gre za resnično »fer« odnos. Ko snemamo, se vsi držimo reda in točnosti. Na sceni se vsi obnašajo do mene korektno. Sprašujejo, če kaj potrebujem in ali se počutim dobro. Užitek mi je to delati.
Kako na to gledajo vaši starši, prijatelji?
Prijatelji so bili sprva malo presenečeni. Nekaj sem jih celo izgubila, ampak takšno je življenje. Niso znali tega sprejeti. Tudi mama se sprva nekaj mesecev ni pogovarjala z menoj. Zdaj ko vidi moj uspeh, sva spet v dobrem odnosu.
Iz Koprivnice ste. Gre za majhno mesto ...
Da. Vsi poznajo vse. Najprej so me gledali
Za Alexo Wild je že več kot 150 filmskih scen v trdi erotiki. Snemala je za vodilne svetovne produkcijske hiše.
»Erotični sejem v Celju je na zelo visoki ravni. Vedno večji ugled ima. V čast mi je, da sem vsako leto povabljena.«
nekoliko postrani, a zdaj je O. K.
Naj uganem. Ko so se o vašem poslu z vami začeli odkrito pogovarjati, ste odkrili, da ljudje, ki navzven obsojajo trdo erotiko, doma le niso tako nedolžni .
... (smeh) Točno! Najprej se je ljudem nerodno o tem pogovarjati, potem pa se odprejo. Meni ni to nič takšnega, o čemer se ne bi mogla neposredno pogovarjati. Potem ko se razgovorijo, pa res vidim, da doma počnejo točno to, kar drugače obsojajo. Radi poskusijo nekaj novega in radi gledajo takšne filme.
Ste tudi agentka za nove trdoerotične igralke in igralce. Je veliko odziva?
Da. Največ med ženskami, ki so starejše od 40 let. Pri teh letih lahko nastopajo, vendar so tudi neke omejitve. Potem je veliko mlajših deklet, ki izrazijo željo, da se med snemanjem ne bi videla njihova identiteta, kar ni mogoče. Povem jim, da se bo slej ko prej izvedelo in naj se ne bojijo, saj smo izredno korektni. Odzivajo se tudi fantje, za katere pa je ta posel dokaj težak, saj morajo biti v dobri kondiciji. Vsem pa zagotavljam vedno najboljše sodelavce in producente, saj sem v poslu resna in ne maram zapletov.
Kaj pa zdravje?
Pri svojem delu se zanj ne bojim. Vsake tri tedne imamo ginekološke preglede in analizo krvi. Pregledi so redni in zanesljivi. Ravno to mi zelo veliko pomeni in je bil pogoj za moje sodelovanje v projektih, v katerih nastopam.
Je to dober posel?
Je. Veliko potujem. In dela je dovolj. Seveda se kriza tudi v zabavni industriji za odrasle pozna, če to sprašujete. A vendar gre dobro.
Kako dolgo mislite to početi?
Takole je Alexa Wild »poslala« pozdrav vsem našim bralcem, ki jim sporoča, naj se ne sramujejo spolnosti.
»Pri snemanju je bistvo, da so nastopajoči sproščeni. Brez tega ni nič.«
Dokler bom lahko. Dokler mi bosta videz in telo dopuščala. Upam, da čim dlje.
Otroci?
(Zamišljen pogled). Nekako jim bom, če jih bom imela, morala razložiti, da je bilo to samo delo ...
SIMONA ŠOLINIČ Foto: GrupA
Največkrat po pripomočke
Na letošnjem sejmu sLOVEerotika se je na velikem odru sredi sejemske dvorane K zvrstilo več kot 50 nastopov zvezd iz sveta zabavne industrije za odrasle. Predstavili sta se tudi Slovenki, dobro znani La Toya in Santana Blue. Santana je prejela kipec, priznanje za posebne dosežke na trdoerotični sceni.
Iz tujine pa so v Slovenijo tokrat prišla znana »imena« iz porno filmov in tudi po-
stavni mladci iz Španije in s Portugalske, ki so ogreli dekleta. In jih kar nekaj zvabili tudi na oder ter vpletli v svoje nastope. Na sejmu se je predstavilo tudi 21 razstavljavcev iz Avstrije, Belgije, z Madžarske, iz Nemčije in Slovenije. Da je bila njihova ponudba dobra, so kazale številne vrečke, v katerih so obiskovalci domov odnašali kupljene predmete in stvari za popestritev intimnih trenutkov. Je pa bilo na letošnjem sejmu v primerjavi
s preteklimi mogoče opaziti predvsem več starejših parov, ki so brez zadrege kupovali predvsem spolne pripomočke in spodnje perilo. Kot za med so na letošnjem sejmu v prodajo šli lubrikanti, kondomi, vaginalne kroglice in vibratorji.
Za ženske
Marsikdo povezuje erotični sejem samo s seksom na odru. Vendar so obiskovalci tokrat videli, da se je na sejmu našlo marsikaj zanimivega. Od pripomočkov za sprostitev do zanimivega spodnjega perila.
AKCIJE
43
Za knjigo
Skupaj s Klubom modrosti
V uredništvu Novega tednika, spodbujeni z branjem knjig za rubriko Bukvarna, želimo za knjigo storiti še več. Predvsem želimo naše bralce spodbuditi k nakupu knjig in jih povabiti, da že kupljeno in prebrano knjigo podarijo.
Komu? Za to smo poskrbeli skupaj s celjskim Klubom modrosti, ki spodbuja druženje ob knjigi. Poleg knjižnice v prostorih društva na Hudinji v Celju je postavil še slovenski knjižnici v hotelih v Banji Vrucici v Bosni in Hercegovini ter na Dugem otoku na Hrvaškem, kamor hodijo na oddih tudi člani kluba. V uredništvu
S svojim knjižnim izborom boste zagotovo razveselili marsikaterega bralca v knjižnici Kluba modrosti v Celju, Banji Vručici ali na Dugem otoku. Mi pa bomo vsebino kakšne od podarjenih knjig predstavili tudi v rubriki Bukvarna Novega tednika.
Novega tednika smo pripravili posebno polico za knjige, ki
nam jih boste podarili za vse tri omenjene knjižnice Kluba
modrosti. Knjigo nam lahko prinesete vsak delovni dan. In zakaj bi to storili?
Želimo nove knjige
Z vašo pomočjo za Klub modrosti zbiramo nove, leposlovne knjige domačih in tujih avtorjev, ki so jih natisnile naše tiskarne lani ali letos in so jih v slovenskem jeziku izdale založbe v Sloveniji. Tudi tako želimo oblast spodbuditi k razmisleku, da je morda le napočil čas, ko bo treba sistematično urediti tudi prihodnost obstoja in razvoja slovenske knjige. Morda s
Prinesite nam jih osebno
Knjig nam ne pošiljajte po pošti. Prinesite nam jih osebno v uredništvo Novega tednika, v Prešernovo ulico 19 v Celje. Z veseljem bomo ob podarjeni knjigi, ki mora biti izdana v letih 2012 ali 2013, zapisali tudi vaš razmislek o tem, zakaj berete in s kakšnim namenom knjigo podarjate. O poteku akcije vas bomo sproti obveščali.
kakšnim evrom za slovensko knjigo in slovensko besedo? Da ne bomo ozaveščali samo enkrat ali dvakrat na leto, ob kulturnem prazniku ali ob dnevu reformacije, ko se spo-
mnimo Trubarja, Dalmatina in drugih tvorcev slovenske knjižne besede. In potem pozabimo, da ta in z njo povezan obstoj slovenske knjige nista bila in nista samoumevna.
Da počiš od smeha
Arto Paasilinna: Župnikov zverinski služabnik
Stereotipi o Skandinavcih so prav tako zadrti kot vsakršni drugi. Resni, ves čas športni, mirni, hladni, prepričani pijančki ... Še in še bi lahko našteval, a ne bom, ker sem ob branju uspešnice finskega pisatelja Arta Paasilinne Župnikov zverinski služabnik spoznal širino duše in neznosno duhovitost, ki lahko prihaja tudi izpod polarnega kroga. Podpišem: tako zelo se ob branju kakšne knjige nisem režal že dolga leta. V povsem preprosti pripovedi mrgoli humorja, ki bi ga človek pripisal kakšnemu balkanskemu avtorju - samoi-ronija, posmeh, čudaškost, ki meji na absurd, vse to in še mnogo več ponuja ta sijajna zgoda kultnega finskega pisatelja.
Že začetek bralca dobesedno vrže na zadnjo plat. Raz-
gret luteranski župnik v finski vasici bogu za hrbtom grmi s svoje prižnice, v sebi pa močno dvomi o veri in bogu in pridno vadi nov šport - metanje kopja v zrak ...
Neprevidna medvedka svoje mladičke popelje v vas, kjer se najprej v lokalni pivovarni temeljito nasekajo, nato pa vdrejo še v skedenj, kjer vaška kuharica ravnokar končuje jedi za poročno gostijo ... Ko kuharica zaloti medvedjo zalego, ponori in jo naskoči z metlo - mama medvedka pa nad njo. Konča se žalostno za gospodinjo in za medvedko, saj ta kuharico ujame na drogu daljnovoda, ki obe scvre . Ostanejo le trije medvedji mladički - dva končata v živalskem vrtu, tretjega pa vaščani (ker je to pač najceneje) podarijo župniku za 50. rojstni dan. In tu se začne preobrazba župnika
Oskarja, ki se na medvedka naveže. Nauči ga vseh sort vragolij in spretnosti, molitev vseh mogočih ver, prav zvesto pa tudi lika (in ves čas prenaša naokoli ob župnikovi prtljagi tudi likalno desko). Medo, imenovan Zlomek, postane prijatelj in služabnik gospodovega sluge. Toda prihaja zima in treba je misliti na medvedkov zimski spanec. Uredi mu klimatiziran brlog, se poveže z mlado biologinjo, ki naj bi raziskala medvedovo doživljanje zimskega spanca. Seveda župnik ni od muh. Že tako ga kritizirajo v Cerkvi zaradi njegovega odnosa do vere in nekaj nezakonskih otrok. Tudi biologinja ob dolgih zimskih mesecih, ki jih preživlja z župnikom v medvedovem brlogu, kaj hitro najde kratek čas v telesnih radostih z župnikom. Zaradi medveda bolj
kot zaradi vnovične nezvestobe propade župnikov zakon, sledi še izključitev iz Cerkve in župnik se z medvedom poda na dolgo, dolgo pot po Evropi. Njuna pot skozi Rusijo in po Sredozemlju kulminira na velikem ekumenskem srečanju na Malti, kjer zbranim in vse bolj sprtim cerkvenim dostojanstvenikom duhovnik odpridiga hudo pridigo, ki se konča z vsesplošnim pretepom. Toda s pretepom, ki pripelje do prave ekumenske misli, ki jo duhovnik sklene nekako takole: »Nehajte se že za boga tako hudičevo prepirati! Namesto da branite svoje stališče, poskušajte razumeti še druge in njihova različna videnja! V vseh svetovnih verstvih je veliko dobrega, humanega, vsi bogovi so božji! Ne iščite samo napak pri drugih, vi zarukani telebani, ampak
se postavite v bratsko vlogo! Amen!«
Po vrnitvi domov se z medvedom in s svojo biologinjo naseli na daljnem Laponskem, tik pod severnim krogom, kjer zvestemu služabniku uredi nov brlog ... Bržkone tam vsi trije živijo še danes, lahko pravljično zaključim.
Izjemno duhovit roman, v Paasilinnovem slogu pripoveduje o posebnežih. V njem kar mrgoli izjemnih miniatur - od ruske telegrafistke z od boga pozabljenega otoka do depresivnega trgovskega potnika, ki prodaja finske savne po Sredozemlju. Hkrati je roman tako topel in prisrčen ter vsaj med številnimi duhovitostmi tudi družbeno in človeško kritičen, da bo zagotovo našel svoje mesto v vaši knjižni zbirki. Če se želite ob branju hihitati, režati, krohotati ., berite ledenega
O avtorju
Arto Tapio Paasilinna, leta 1942 rojen finski novinar je tudi zelo plodovit in priljubljen pisatelj. V delih opisuje predvsem posebneže. Do leta 2007 je napisal že 34 knjig, prevedenih v 22 jezikov, med njimi tudi v slovenščino. V slovenščino so prevedeni njegovi romani Gozd obešenih lisic, Rešitelj Surunen, Zajčje leto, Tuleči mlinar, Očarljivi skupinski samomor in Dedu za petami. Vse njegove like druži razhod z družbo. Ne v smislu upornikov, ki bi želeli spremeniti družbeni red.
Skandinavca. A ne le njegovega Župnikovega zverinskega služabnika.
BS
Novi tednik i n Splošna bolnišnica Celje z vami
Za manj bolečin
Spoštovani bralci Novega tednika, z vašim odkupom dveh umetniških slik želimo zaokrožiti celoletno dobrodelno akcijo Za manj bolečin, v kateri smo bralce Novega tednika tudi osveščali o možnem lajšanju bolečin, jim predstavljali različne terapije in zgodbe ljudi, ki so se morali naučiti živeti z bolečino iz dneva v dan.
In kako bo potekala malce neobičajna dražba? Med vsemi do-natorji za nakup ultrazvoka, ki ga bo uporabljala protibolečinska ambulanta celjske bolnišnice, bomo sliki predali dvema, torej posameznikoma, podjetjema ali ustanovama, ki bosta do vključno srede, 15. januarja 2014 donirala najvišji znesek. Izhodiščna cena za vsako sliko je 20 evrov.
Še o pogojih sodelovanja v dobrodelni dražbi Za manj bolečin. Dokazilo o vplačilu donacije neposredno na spodaj naveden transakcijski račun, odprt pri Splošni bolnišnici Celje, nam pošljite na e-naslov: tednik@nt-rc.si ali po pošti na naslov uredništva: Novi tednik, Prešernova 19, 3330 Celje. Pripiše še svoje kontaktne podatke (ime, priimek, kraj bivanja, gsm/telefon).
Spisek vseh donatorjev, ki nam boste poslali dokazilo o vplačilu donacije v novembru in decembru ter januarju, bomo objavili konec januarja, ko bomo razglasili tudi zmagovalca in jima podarili umetniški sliki laških likovnikov Pogled v svet in Zadnjih 20 centov. Torej z dokazilom o vplačilu donacije nam hkrati dovoljujete tudi objavo navedenih podatkov o vas kot donatorju.
UREDNIŠTVO
Stanje na računu dne 18. 12. 2013
f\ 1	a a	a	a A	a
u ±	U.7	v	v b	v
Za ultrazvok - Za bolnike s hudimi bolečinami - Za protibolečinsko ambulanto celjske bolnišnice!
Dobrodelna dražba dveh slik
Pogled v svet in Zadnjih 20 centov
Anka Levičar in Franek Markošek v okviru Likovnega društva Laško podarjata svoji sliki za nakup ultrazvoka
Svoj prispevek lahko nakažete na TRR bolnišnice s sklicem, na katerem bomo zbirali sredstva za nakup ultrazvočnega aparata za potrebe Ambulante za diagnostiko in terapijo bolečin:
Splošna bolnišnica Celje, Oblakova 5, 3000 Celje, SI56-0110-0603-0276-827, sklic 922300-275511
44
AKCIJA
Blestel bo v temno modri obleki
Novi tednik in Radio Celje ti ga spremenita v dan najlepših sanj.
Dijak David Borinc pripravljen na maturantski ples
David Borinc iz Košnice je tisti srečnež med letošnjimi maturanti, ki mu ne bo treba zapravljati denarja za drago maturantsko obleko. Medijska hiša Novi tednik in Radio Celje ga je namreč v sodelovanju s trgovino Kavalir oblekla po najnovejših modnih zapovedih. Prejšnjo sredo se je prelevil v manekena in si v tej znani celjski trgovini z moškimi oblačili izbral maturantsko opravo.
Poleg vodstva trgovine mu je pri izbiri obleke pomagala mama Jožica Borinc, ki jo je bilo na začetku, kot nam je na koncu priznala, kar malo strah, saj se je bala, da njenemu sinu zaradi vitke postave ne bo pristajala nobena obleka.
Nad črnino z modro barvo
V trgovini Kavalir, v kateri poleg maturantskih oblek prodajajo tudi moška oblačila za poslovneže, posameznike, ki jim ne ustrezajo klasične konfekcijske številke, in upokojence, je David izbiral med vrsto različnih oblek, primernih prav za to mlado generacijo odraščajočih moških. Kljub temu, da si je sprva želel črno, si je na koncu izbral modro. Lastnik trgovine Branko Po-lak pravi, da je letošnji trend pregnati z maturantskih plesov črnino in sivino, saj je teh barv že dovolj v vsakdanjem življenju. Davidu so tako modni strokovnjaki predlagali, naj izbere modro obleko. Ta je tudi zadnji modni hit med
Angleži, kar ni nič nenavadnega, saj na kraljevsko modrino prisega tudi princ William.
Pri njem in njegovi mami je bilo na začetku zaznati nekaj dvoma, a kot se je na koncu izkazalo, je bila odločitev več kot pravilna.
Med mladimi »in« ozki kroji
David se bo januarja zavrtel v obleki angleške znamke Lambretta, ki je na slovenskem tržišču novost. Njena osnovna linija so oblačila, namenjena mladim moškim oziroma maturantom, saj so njeni kroji zelo ozki in modnih oblik. Pod suknjičem bo nosil srajco znamke Pierlucci, za katero so značilni moderni ovratniki, ki jih po besedah Polaka ne gle-
»Nad Davidovo obleko sem navdušena. Nisem namreč pričakovala, da mu bo na koncu kakšna tako lepo pristajala. Strah me je bilo, da mu bodo zaradi suhcene postave vse prevelike,« je po končani izbiri povedala mama Jožica Borinc.
Poslovodkinja Polona Vodeb je srečnemu izžrebancu akcije Novega tednika in Radia Celje pomagala zapreti gumbe. Kasneje so mu spretne roke pomagale tudi nadeti kravato.
Dandanes se na vsakem koraku srečujemo s tehnološkimi izboljšavami. Nič drugače ni na področju oblačil. V trgovini Kavalir moški tako lahko izbirajo med najrazličnejšimi tehnološko dovršenimi oblekami, ki nudijo več udobja in so obenem izdelane po meri sodobnega moškega. Še posebej zanimiva je »i suite«, v kateri je poseben prostor namenjen za tablični računalnik oziroma telefon in njuno polnjenje. Ena od tehnoloških izboljšav, ki je še posebej ljuba ženskam, je izdelava oblačil iz nanotehnoloških materialov, ki se ne zmečkajo.
de na to lahko izvrstno kombiniramo z elegantnimi oziroma s klasičnimi kravatami. Eden zanimivejših kosov Davidove garderobe je vsekakor svetlo modra Brasimova kravata. Z njo bo povsem brezskrben, saj je narejena iz vodoodpornih vlaken. V primeru, da se bo po nesreči polil oziroma popacal, bo ostala popolnoma čista. Novost je na trgu kot prvo predstavilo prav žalsko podjetje Brasim, ki je znano po izdelovanju kakovostnih tovrstnih moških dodatkov. V trgovini Kavalir, ki je tudi uradna prodajna enota Bra-simovih kravat, so pojasnili, da tehnološka izboljšava še kako koristi poslovnežem, ki morajo biti brezhibno urejeni na poslovnih kosilih in drugih večdnevnih sestankih.
Kako izbrati barvo kravate, je po besedah lastnice Simone Polak odvisno od barve soplesalkine obleke, saj je pomembno, da se ujemata. Ker Davidova soplesalka še vedno nima izbrane, bodo dokončno barvo tega moškega modnega dodatka in robca, ki daje vtis svečanosti, izbrali tik pred maturantskim plesom in s tem dodali piko na i Davidovi maturantski opravi.
ŠPELA OŽIR Foto: SHERPA
David Borinc bo na maturantskem plesu blestel v temno modri obleki znamke Lambretta, v srajci Pierlucci in s kravato Brasim. Njegov mladostniški videz poudarijo ozki kroji, vzorčasta srajca in značka na ovratniku.
David se je v sredo v celjski trgovini Kavalir za en dan prelevil v manekena. Če mu je bilo na začetku malo nerodno, se je hitro sprostil, ko je spoznal, da mu obleka odlično pristaja.
Modri obleki ustrezajo različne barvni odtenki srajce. David je najprej poskusil belo brez kakršnihkoli vzorcev. Na koncu so se soglasno odločili, da je zanj primernejša svetlo modra z drobnimi črtami. Te poudarijo njegovo mladostniško razigranost.
AKCIJA
45
podarjamo vam
12ZGODB
ZA 12 MESECEV
......LETA 2014......
Tako kot smo vam že lani v tem času pripravili izbor 12 zanimivih zgodb o življenju ljudi s Celjskega, bomo to storili tudi tokrat. Prvih šest zgodb boste lahko prebrali v zadnji letošnji izdaji, ki bo med vas prišla 27. decembra, drugih šest pa 3. januarja 2014.
In kaj lahko pričakujete že naslednji teden?
Koliko človeka je v vsakem od nas, sta v pogovoru ugotavljala Ivana Stamejčič in Blaž Podgoršek, ki ni le odličen študent medicine, temveč tudi čuteč mlad fant, ki je pripravljen pomagati drugim in sodelovati na najrazličnejših področjih.
V letu, ko vsevprek govorimo in poslušamo o krizi ter jo tudi občutimo, smo v našem uredništvu veseli vsakega uspeha in dosežka na gospodarskem področju. Zagotovo je družina Krono-všek iz braslovške občine eden od primerov, ki vzbuja upanje. Družinsko podjetje je obiskala Urška Selišnik.
Anja Deučman
je po dobrem letu in pol ponovno obiskala Šmarčana Borisa Emeršiča, ledvičnega bolnika, ki je v tem času dobil novo ledvico. Preverila je, kakšno je njegovo življenje po presaditvi.
Praznikov ni brez glasbe, za marsikoga tudi ni novega leta brez koncerta dunajskih filharmonikov. Če v orkestru igra Laščan Iztok Hrastnik, po več kot sto letih edini Slovenec, ki mu je uspelo priti v ta vrhunski orkester, je razlogov za ogled še več. O tem piše Špela Kuralt.
93 let življenja je dolga doba. Človek je velikokrat na preizkušnji, včasih na robu obupa, drugič sredi velikega veselja. Če pri tem ostane zvest svojemu načelu o poštenosti, je to največje bogastvo, s katerim se lahko pohvali. Takšna je Celjanka Marina Stermec, s katero se je pogovarjala Tatjana Cvirn.
Nasmejanega sivolasega dolgina
Branka Vivoda
verjetno poznate vsaj na videz. Tokrat boste o njem prebrali še vse tisto, kar niste vedeli, saj je Dean Šuster zapisal zanimivo pripoved športnika, ki ne pozna upokojitve.
Naslednji teden
boste lahko brali reportažo o tem, kako
je izžrebanka
Katja Šipek
izbirala blago za maturantko obleko.
»Ker so obleke dandanes precej drage, je priporočljivo, da maturanti kupijo takšno, ki jo bodo lahko nosili tudi ob drugih priložnostih. Davidu smo izbrali obleko, s katero se bo lahko potegoval za službo oziroma jo oblekel tudi ob kakšnem drugem podobnem dogodku. Sproščen kroj suknjiča bo lahko nosil tudi v kombinaciji s kavbojkami,« pojasnjuje izbiro Branko Polak, lastnik trgovine Kavalir.
STUDIO MODNE TKANINE
ODPIRALNI ČAS: PON-PET: 9-18; SOB: 9-12 telefon: 03 490 44 50
MODNfTKANINf IN DODATKI f studio modne tkanine
www.igragence.si
46
PODLISTKA
ZGODBE IZ KAMRE
I ALkamra
www.kamra.si
Vir: dr. Tone Kregar, dr. Marija Počivavšek, Celjski magistrat: Besede z balkona, Muzej novejše zgodovine Celje, Celje 2010.
Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje.
Celjski magistrat (11)
Dobrodošli, junaki!
Ob novicah o razpadu zadnjega odseka nemške fronte na Balkanu se je Okrajni odbor Osvobodilne fronte Celje - mesto odločil, da ne bo čakal na prihod jugoslovanske armade in se je 8. maja zjutraj začel pogajati za prevzem oblasti v mestu. V mestu se je trlo sovražne vojske vseh barv in pogajalci so se znašli v nič kaj prijaznem okolju.
V kaosu in brezvladju so potekali pogovori o predaji in medtem ko je štab nemške vojske pristal na predajo, je bilo stanje na celjskem magistratu precej bolj negotovo. Tam so namreč nadzor prevzeli usta-ši, ki ne le da niso pristali na predajo in razorožitev, temveč so partizanske pogajalce za nekaj časa celo aretirali, a jih proti večeru vendarle izpustili. Čeprav je Nemčija v noči z 8. na 9. maj tudi uradno kapitulirala, kar je še pospešilo odhod sovražne vojske iz Celja, so se
še ves dan 9. maja na magistratu pogajali in pregovarjali o predaji in razorožitvi. Zvečer so v mesto prispeli nekateri člani štaba 4. operativne cone in Okrožnega komiteja KPS, naslednji dan je bilo vzpostavljeno mestno vojaško poveljstvo ( »komanda mesta«), pozno popoldne pa so v Celje prispele tudi prve slovenske partizanske operativne enote iz Šlandrove, Zidanškove in Prekmurske brigade. Še isti dan je Generalštab JLA v svojem dnevnem povelju objavil, da je Celje osvobojeno.
Sprejem za osvoboditelje
Celjski magistrat je bil od takrat ponovno v slovenskih rokah in v naslednjih dneh so se razmere očitno umirile in utrdile v tolikšni meri, da je nova, t. i. ljudska oblast, ki je izhajala iz organov Osvobodilne fronte, oblikovanih že med vojno, 13. maja lahko
pripravila tudi prvo večjo proslavo osvoboditve. Sam potek prireditve pisno žal ni dokumentiran, ampak tamkajšnje vzdušje in prostor nazorno prikazujejo fotografije Josipa Pelikana, ki je tudi v novih časih ohranil status dvornega fotografa. Kje drugje kot pred magistratom se je zbrala navdušena množica ljudi, tako civilistov vseh starosti kot vojakov, medtem ko je balkon mestne hiše krasil velik transparent »Dobrodošli, junaki«. Na balkonu je stalo takratno vojaško in politično vodstvo v Celju na čelu s prvim sekretarjem okrajnega odbora OF Celje - mesto Martinom Klančišarjem in z njegovo naslednico Emilijo Gabrovec, ki sta sicer že pri pogajanjih in prevzemu oblasti odigrala zelo pomembni vlogi.
Selitev
Po prevzemu oblasti se je življenje vračalo v stare
Proslava osvoboditve, 13. 5. 1945
tirnice. Tudi na magistratu so se razmere normalizirale. V prvih letih po končani svetovni vojni je bil v njem sedež okrajnega ljudskega odbora Celje - mesto, ki se je leta 1946 preimenoval v Mestni ljudski odbor Celje in je predstavljal najvišji organ državne oblasti na območju
okraja Celje - mesto oziroma mesta Celje.
Z dograditvijo prvih traktov novega zdravstvenega doma pa se je sedež mestne oblasti v letih 1952 in 1953 iz magistratnega poslopja preselil na to novo lokacijo (v začetku šestdesetih let pa končno v Narodni dom).
Po letu 1953 je bil v magi-stratnem poslopju del notranje uprave (narodna milica), v pritličju pa so bili še vedno gasilci. Vzhodni trakt magi-stratnega poslopja so preuredili v stanovanja.
Stavba je tako za magi-stratne namene služila do leta 1953.
Preljuba Vršovšca (11)
Pripravila: mag. METKA BUKOŠEK
C
Zgodovinski arhiv Celje
www.zac.si
Mrzli februar 1932 je pošteno razgrel glave družine Rezar. Ob javni pešpoti v smeri Vojnika se je našlo v sneg zataknjeno ter s svinčnikom pisano pismo brez podpisa.
Začenjalo se je z besedami: »Preluba Vršovšca, post se je začel ...« Končal se je z besedami: »Fuj, Vrhovske kurbe.« Pismo brez kuverte je pobral Matko Lešnik, njegova žena pa ga je izročila Ceciliji Rezar, ki jo po domače imenujejo Vrhovškova. Družina Rezar je osumila kot pisca inkriminiranega pisma A. Š., kar je potrdila tudi prva grafološka ekspertiza. Obsojen je bil na mesec dni zapora ter na plačilo 240 din kazni. Kazen je prestal, denarja za poplačilo kazni pa ni imel. Grozil mu je odvzem malega posestva, zato je vlagal pritožbe in zahteval drugega grafologa. V osmih letih mu je uspelo, da je opral krivdo s svojega imena in dokazal, da mu je bila obdolžitev podtaknjena. Sočna anonimka se je glasila:
»Preluba Vršovšca!
Svet post se je začel pojt k spovedi in povej kak grd ludi opravlaš. Za pokoro drž svoj dolg jezik dve uri nad ognjem, da se ti speke da bo enkrat mir pred teboj, potem pa vzem metlo in pred svojim pragom pomet maš dost smeti saj si se kot zakonska žena kurbala kot dekle pa kakor kuzla.
Ako je Tonka tvojega moža hči ali ni Krja-všeka in tvoje tri srake ki jih še maš eno so dala fajmoštru za kurbo une tri pa je tudi Štigelc fuku kakor pes in pa kdo ve kdo še vse morebit še pes. Vidla si kak so se po Konskem tepli zaje vsak je reko farovške ostankov ne bom pobirau saj so od farja čist s fukane no pa so prav mel saj je res.
Tinka se že dolg vlač je še uni ni vzel no če bi tud hoto se mu bo že voščilo k farovškim ostankom dober tek. Tončko pa kar poko-pl te manjšo finko ali amerikansko stenico zanjo ne boš lehk koga dobila morebit na Koblšeke da je grunt proda drugač ne bo šla v dinarje.
Saj je noben pošten fant noče š s cerkve gre le kak slab smrkavc žjo saj je sfukana od vsek narbol pa od farjev Koblšekov grunt jo bo spravo v denar drugač pa ne bo šla saj se jo vsi pošten fanti zogibajo o bi še dal še napisat kak je žandarja gonila po hosti še tist jo je jahal v Štagojevi novini kakor kuzlo zato se jo vsi pošteni fanti zogiblejo tiste sfukane gliste sramota za vsakega ko bi šo žno.
Zdaj so vidli kolk smeti mate pa druge čist na mir puste pomete doma jezik mate dolg da bi lehk finko obližete velik velik ste obrajtan zatosi pa vse piple za vrovske finke sam vsakega poštenega je sram svami govorit.
Živio vrhovske finke! Vsak pošten se vas ogible. No 13 Dobro bi blo za vedet kterpošten fant če iti s Pavlo smrkavci že pa pošten jo noben ne mara saj je čist sfukana tist ko ji je povedav kaku pizdo ima kakor en kripljek. 500 din dobite po pošt če gre le eden pošten fant ž njo če jo mara zato jo bo mogoče že Koblšekov grunt spravil v denarje.
Fuj Vrhovske kurbe«
SI_ZAC/0612, Okrajno sodišče Celje, AS 342, Kps 261/40
Grafolosko mnenje in ekspertiza»
pri pregledovanja in primerjanju pisave iskri m in i ranega pisma a dne 17.2.1932. s pisavo r okopi sov prilog h Kpz V 168/32-1 in poskusne pisave z dne 14.6.1932 Š I a	som na podili graf oloških raziskovanj
in presojanj ugotoviltda je pisava .inkriminiranega pisma a dne 27.2.1932 istovetna s
/
pisavo rokopisov S	a	gori
omenjenih prilog.
To dejstvo a toxi ju j em: i pisava v inkriminirane m pismi z dne 17 .2.1332 je potvorjena,kar znaši, da je hotel pisec odvrniti od sehe sum.
Š i jo v potvorjeni pissvi spremenil lego svoje pisave iz običajno ležeče v bolj pokoncno.v kateri pa ne vztraja,temveč se vedno zopet približuje svoji prvotni ležeči legi.
Grafološka ekspertiza pisave
Foet pe je zečel	končujoče z fceee-'smi r^jfftj vrhovSce kurte*"-
r trnu
Te aj fie bt bil zasebno tožilce/javno žs±ti rezzsUl in razneäal o njih nekaj ne resničnega , ker utegne škodovati njih ča^ti, -"^hramu imena in gos podar^ke-rnu kre^itiu
ZA ZDRAVJE
47
Rubriko Za zdravje ureja Anja Deučman. Predloge oziroma ideje ji lahko posredujete na anja.deucman@nt-rc.si
Kako zmanjšati število debelih otrok?
Številni predlogi za izboljšanje stanja
Prekomerno težki in debeli otroci in mladostniki niso le onstran Atlantika, kjer so v številnih družinah vsakodnevno na jedilniku pice, hamburgerji in sladki sokovi, temveč jih je mogoče najti tudi v Sloveniji. Po eni od raziskav Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije je kar tretjina slovenskih otrok med 10. in 12. letom čezmerno prehranjena ali debela. Kot so na strokovnem srečanju konec novembra poudarili številni strokovnjaki, je ukrepanje nujno.
Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije, ki je pripravilo nacionalno srečanje, poudarja, da postajata čezmerna telesna teža in debelost pri otrocih velik javnozdravstveni problem. Povečujeta namreč tveganje za razvoj številnih resnih bolezni, kot so sladkorna bolezen tipa dve, povišan krvni tlak, srčno-žilne bolezni, hormonske motnje, ortopedski zapleti in do 60-odstotno povečanje tveganja za vse vrste umrljivosti v odrasli dobi. Bolezni, ki jih spodbudi debelost, se ne pojavljajo le v odrasli dobi, temveč so vse pogostejše že tudi v mladostniških letih.
Nezdrav življenjski stil
Kot nam je razložila Nataša Jan iz Društva za zdravje srca
Učenci II. OŠ Celje vedo, da je temelj zdravega življenja zdrava prehrana. Okusna jabolka med odmorom še kako teknejo, so zatrjevali med našim obiskom v začetku letošnjega leta. (Foto: arhiv NT, GrupA)
in ožilja Slovenije, se je trend povečevanja debelosti pri slovenski mladini v zadnjih letih sicer ustavil in zdaj miruje, a so rezultati raziskav kljub temu še vedno zaskrbljujoči. Mednarodna raziskava Energy, ki jo je v Sloveniji koordiniralo omenjeno društvo, je med drugim namreč pokazala, da se otroci, stari med 10 in 12 let, s športom v povprečju ukvarjajo le tri ure na teden, redno jih zajtrkuje le dobra polovica, pijejo preveč
Ministrstvo za zdravje je pripravilo strategijo za obdobje med letoma 2014 in 2023 Prehrana in telesna dejavnost za zdravje. Med glavnimi cilji so med drugim izboljšanje prehranskih navad prebivalcev, povečanje telesne dejavnosti, deleža izključno dojenih otrok do šestega meseca in ponudbe lokalno pridelane in predelane hrane ter zmanjšanje razlik v zdravju prebivalcev, ki nastajajo zaradi nepravilnega prehranjevanja in pomanjkanja telesne dejavnosti socialno in ekonomsko ogroženih.
sladkih pijač, kar 40 odstotkov jih v šolo prihaja na neaktiven način, torej z avtomobilom ali avtobusom namesto peš ali s kolesom. Preveč ur tudi preživijo pred televizijo in za računalnikom, dekleta med tednom v povprečju na primer dve uri in 40 minut, fantje celo tri ure in 20 minut. Ob koncih tedna se ti številki še povečata. »Med sedmimi državami, zajetimi v raziskavo, smo s tretjino čezmerno prehranjenih in debelih otrok med 10. in 12. letom na neslavnem drugem mestu, takoj za Grčijo, kjer je takšna kar polovica otrok,« pravi Janova.
Šolska prehrana svetla izjema
Slika bi bila verjetno še nekoliko slabša, če ne bi imela Slovenija kot ena redkih evropskih držav dobro organiziranega sistema prehrane v vrtcih in šolah, so ugotavljali sodelujoči na strokovnem srečanju. Dobro načrtovana in organizirana prehrana je lahko po besedah Irene Simčič z Zavoda RS za šolstvo namreč najučinkovitejši in najracionalnejši način, kako popraviti nepravilne prehranjevalne navade otrok in mladostnikov.
Psihiatrična obravnava na domu
Občanom Radeč bo zdravljenje duševnih težav odslej na voljo bliže domačemu okolju. V sevniškem zdravstvenem domu je namreč minuli teden začel delovati posavski center skupnostne psihiatrične obravnave.
Koordinatorica posavskega centra Jacinta Doberšek Mlakar je kot največjo prednost centra izpostavila, da strokovna ekipa človeka obišče na domu. Tako oceni njegove potrebe in skuša vplivati na to, da se njegova duševna bolezen ne bi poglobila do te mere, da bi moral na zdravljenje v psihiatrično ustanovo. Strokovni ekipi, ki ga sestavljajo psihiatrinja, psihologinja, delovna terapevtka, diplomirana medicinska sestra in koordinatorica, obrav-
Čeprav je sistem dober, so na tem področju vseeno še možnosti za izboljšavo. Med drugim bi bilo treba še izboljšati nadzor nad šolsko prehrano, pomemben pa je tudi vzgoj-no-izobraževalni vidik. »Poleg organizirane prehrane bi morali učencem ponuditi tudi
vsebine s področja prehrane in zdravega prehranjevanja. Te vsebine sicer učenci v osnovni šoli že imajo pri predmetu gospodinjstvo, a le v petem in šestem razredu osnovne šole, v zadnji (triletju) pa so te vsebine le kot izbirni predmeti,« pravi Simčičeva in dodaja, da bi nekaj dodatnih ur otrokom in mladostnikom pomagalo sledili cilju izboljšanja pre-hranskih navad in zdravega življenjskega sloga.
Predlogi za izboljšanje stanja
Na posvetu so sodelujoči oblikovali še nekaj predlogov za izboljšanje stanja na področju čezmerne telesne teže in debelosti otrok, ki so jih že posredovali pristojnim ustanovam. Nataša Jan med drugim navaja potrebe po zagotavljanju vsaj treh ur obvezne in kakovostno vodene športne vadbe tedensko na vseh stopnjah šolanja, povečati bi morali delež otrok in mladostnikov, vključenih v šolske in zunaj-šolske interesne športne programe, dosegljive za vse, ne glede na socialno stanje v družini. Občine bi morale v svojih prostorskih načrtih zagotoviti
H1
8-12 kg mesečno
Dr. PIRNAT
32/252 32 55,01/519 mm
www.pirnat.si
li
Dr. Pimat a.a.O., Razlagova 29, Maribor
pogoje za varno aktivno mobilnost občanov, predvsem z gradnjo kolesarskih stez in pešpoti, prav tako bi morale zagotoviti brezplačne rekreativne dejavnosti. Strokovnjaki pozivajo tudi k uvrstitvi vsebin s področja zdravja in zdravega življenjskega sloga v srednje šole, o teh vsebinah bi bilo treba izobraževati tudi starše. Ena od pobud je uvedba ukrepov za zmanjšanje dostopa otrok in mladostnikov do nezdrave hrane z visoko vsebnostjo sladkorja, soli in zdravju škodljivih maščob, kar naj bi med drugim dosegli predvsem s preprečevanjem oglaševanja nezdrave hrane otrokom in mladostnikom ter s prepovedjo prodaje nezdrave hrane na avtomatih. Med pobudami posveta je tudi povečanje dostopa do pitne vode na javnih mestih in v ustanovah.
navo bolnikov predlagajo splošni zdravniki, psihiatri, zaposleni v zdravstvenih domovih, centri za socialno delo in nevladne organizacije. Prav tako lahko družina ali posameznik sami zaprosita za obravnavo in za pomoč. Ta oblika pomoči je torej na voljo ljudem, ki že imajo psihiatrično terapijo ali bi se vanjo morali vključiti, a se zanjo ne odločijo. Skupnostna psihiatrična obravnava je sicer novost v slovenskem prostoru, ki je doslej vzpostavljena le na Koroškem, Dolenjskem, v Prekmurju in Posavju. Po besedah Doberšek Mlakarjeve se potrebe zanjo kažejo tudi drugje po državi.
TV
Za vse, ki se želite naučiti nekaj novega, smo pripravili Zepterjevo Šolo kuhanja.
Prednosti Zepterjeve Šole kuhanja:
•	izboljšali boste svoje osnovne kuharske sposobnosti za zdravo pripravo hrane v posodi, ki omogoča pečenje brez maščobe in kuhanje brez vode,
•	kuharskih sposobnosti vas bodo naučili naši najboljši zastopniki,
•	vsi udeleženci dobijo praktično darilo, poleg tega pa sodelujete tudi v žrebanju za glavno nagrado - Zepterjev set petih nožev,
•	možnost brezplačne udeležbe na kulinarični delavnici z mojstrom Urošem Štefelinom v Vili Podvin v Radovljici, s prenočiščem in polpenzionom za dve osebi.
DARILNI BON za brezplačno
Zepterjevo Šolo kuhanja
ime in priimek:
Naslov:
Telefon:
Izpolnjen darilni bon pošljite na naslov: NT&RC, d.o.o., Prešernova 19, 3000 Celje s pripisom „Zepterjeva Šola kuhanja". O točnem terminu in lokaciji šole kuhanja vas bomo naknadno obvestili.
Za več informacij pokličite na tel. št. 070 843 994, ga. Lidija Topolovčan (med 8. in 15. uro).
48
BRALCI POROČEVALCI
Čudovito upanje
mtmmmmmm
Miklavž sem lahko
Miklavž je 6. decembra obiskal otroke vrtca Danijelov levček Celje. Letos smo se ga veselili skupaj z Najo iz društva Vesele nogice, ki smo jo povabili na miklavževanje. To prijetno doživetje smo želeli deliti z njo, ker zaradi svoje drugačnosti (cerebralne paralize) ne more doživljati teh prazničnih dni tako kot mi.
Za Najo in otroke, kot je ona, namreč pridno zbiramo za-maške, da jim bodo omogočili prepotrebno terapijo in mo-
Ki
viig tudi jaz
žnost čim boljšega razvoja, da bi tudi ti otroci lahko počeli stvari, ki jih počnemo mi.
Miklavžu ni bilo treba vprašati: »A ste bili pridni?« Čeprav smo majhni, dokazujemo, da je veliko dobrote v naših srčkih in se iz dneva v dan skupaj s starši trudimo osrečevati drug drugega in svet okoli sebe. In takšne nas ima Miklavž najraje.
AMALIJA HUDEJ
S sloganom Čudovito upanje je podjetje Natural Just podarilo društvu Debra Slovenija sredstva v višini 15 tisoč evrov za izboljšanje kakovosti življenja oseb z redko, zelo težko in neozdravljivo boleznijo bulozna epidermoliza.
Osebe s to boleznijo, ki jim zaradi preobčutljivosti kože pravimo kar metulji hrabrega srca, vse svoje življenje preživijo z ranami in bolečinami. Poslanstvo društva Debra Slovenija - društva oseb, povezanih z bulozno epidermolizo, je združevanje obolelih in njihovih svojcev za izmenjavo izkušenj in izobraževanje. V društvu se tudi seznanjajo z novimi dosežki na področju dnevne nege in simptomskega zdravljenja ter s pomočjo pri pridobivanju ustreznega obve-zilnega materiala za nego ran, medicinskih pripomočkov, hi-perkaloričnih dodatkov in vitaminov. Naloga društva je tudi usposabljanje ustreznega strokovnega tima za spremljanje obolelih, pomoč pri izobraževanju in socializaciji obolelih ter organizacija zdravljenja pri nas in v tujini.
PZ
Borut Dakskobler in Sebastjan Komel (Just), Polona Zakošek in Nives Arh (Debra Slovenija - predstavnici društva iz Pilštanja in Krškega)
Čajanka
V Centru za usposabljanje, delo in varstvo Dobrna smo že nekaj časa razmišljali, kako bi bolje razumeli starše svojih učencev. Slednji so otroci s težjo in težko motnjo v duševnem razvoju.
Kako se počutijo starši, ki dobijo v roko diagnozo na listu in so s tem vrženi v svet po načelu znajdi se? Razumeli, kako je prejokati noči, ker moraš podnevi biti močan za obisk pri zdravniku, močan za starejšega otroka, za moža, za dedka in babico? Zato smo medse povabili Petro Greiner, znano Mariborčanko, ki je rodila deklico s hudo genetsko okvaro, trisomijo 13. Ni ji težko govoriti o času po porodu, o privajanju na Sofijo, o dekličini smrti, o sistemskih napakah v bolnišnicah. Ob dobrem domačem zeliščnem čaju in kolačkih se je njena osebna izkušnja prepletla z izkušnjami naših staršev. Pogovarjali smo se o strahovih, o bolečini, a tudi o brezpogojni ljubezni do svojega otroka in o veselju ob še tako majhnih uspehih otrok. S to čajanko smo skušali staršem ponuditi možnost, da slišijo nekoga, ki je vse to dal skozi in se ni predal. Pogovor smo končali, ne da bi Petra Greiner povedala kaj več o svojem Zavodu 13, o svojih dveh razstavah in o naslednjih projektih. Kljub temu mislim, da smo dosegli naš osnovni cilj; pokazali staršem, da nam ni vseeno!
TATJANA ŠUŠTERŠIČ
Miklavžev konec tedna za otroke
Rotaract klub Celje je dobrodelno že zakorakal v december. Člani so tudi tokrat (kot vrsto let zapored) prvi konec tedna v decembru, ki so ga poimenovali Miklavžev vikend, organizirali za varovance iz mladinskega doma Malči Beličeve iz Ljubljane.
To je ustanova, ki razvojno, vzgojno in socialno ogroženim otrokom in mladostnikom z vedenjskimi in s čustvenimi težavami nudi in zagotavlja
kompletno celodnevno oskrbo vso leto. Deset otrok je od 6. do 8. decembra preživelo konec tedna v Celju. S člani ro-taract kluba so ustvarili sproščeno decembrsko vzdušje, ki so ga obarvali s športnimi, z ustvarjalnimi in s kulturnimi delavnicami. Obiskal jih je tudi dobri mož Miklavž, ki je prav vsakemu narisal nasmeh na obraz. V vsaki duši se premakne nekaj, ko vsaj za hip razveseli otroško srce, in to je
rotaractovcem tudi letos uspelo. Zahvaljujoč rotary kluboma Barbara Celjska in Celje, ki sta finančno podprla projekt, so mladi rotarijci s svojo aktivnostjo otrokom pričarali tisto, kar vsi v teh časih najbolj potrebujemo in najbolj pogrešamo - kanček sreče in topline. Zahvaljujemo se tudi podjetjem in organizacijam, ki so pripomogli k izvedbi programa.
MK
BRALCI POROČEVALCI
49
B/S/H/
Med govorom predsednika Rotary cluba Žalec Antona Travnerja
Žalski rotarijci za Varno pot
V dvorani Doma II. slovenskega tabora v Žalcu je bil v petek zvečer osmi dobrodelni koncert Rotary cluba Žalec. Ponovno je nastopil orkester slovenske policije pod vodstvom dirigenta Nejca Bečana, glasbeni gost pa je bil tokrat Vlado Kreslin.
Predsednik kluba Anton Travner je dejal, da se je žalski klub že pred leti odločil večino svoje humanitarne aktivnosti usmeriti v pomoč žrtvam prometnih nesreč. Celoten izkupiček koncerta so tokrat darovali Zavodu Varna pot, s čimer želijo pomagali pri gradnji varne hiše za tiste, ki izhoda iz težav sami ne vidijo več.
Ob koncu se je zahvalil vsem prisotnim, ki so z udeležbo na koncertu pomagali doseči humanitarni cilj, zbrali so 3.700 evrov, izvajalcem programa, podjetju Eles, Celjskemu sejmu in ZKŠT Žalec, ki so pokrili del stroškov.
TT
VESEL BOZ C N SREČNO NOVO LET

Setveni koledar
Čas za presajanje je do 31. decembra do 3. ure. 19. ČE cvet
20. PE
21 SO
22. NE
23. PO
24. TO
25. SR
26. ČE
«
Našim sodelavcem, njihovim družinam, poslovnim partnerjem in vsem ostalim bralcem želimo vesele in mirne praznike ter srečno novo leto 2014.
Tudi v letu 2013 smo sredstva za nakup poslovnih daril namenili v dobrodelne namene.
BSH Hišni aparati d.o.o. Nazarje www.bsh-group.si
plod
plod
plod
korenina
korenina
BOSCH AND SIEMENS HOME APPLIANCES GROUP
Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorice iz setvenega priročnika Marije Thun za leto 2013, ki ga v Sloveniji izdaja v ne-skrajšani obliki založba Ajda, Vrzdenec, tel.: 01/754 07 43.
Prizadevne članice Mozaika
Decembra smo članice Lions kluba Celje Mozaik razdelile prehrambene pakete, ki smo jih nabavile z denarjem, zbranim na Martinovi stojnici. Zbrale smo 1.140 evrov in če pomislimo, da to samo s pecivom in z manjšimi izdelki, vemo, da je potrebno zelo veliko obiskovalcev, da se nabere toliko denarja.
Decembra smo tudi brale otrokom na sedežu društva slepih in slabovidnih, vsak večer odhajamo po viške hrane v Hipermarket Mercator in Planet Tuš in jih predajamo v celjsko zavetišče, pripravljamo pa se tudi na prihod Božička z obdarovanjem otrok.
Dobrodelna božično-novoletna stojnica bo v središču Celja v petek, 20. decembra, ves dan in v soboto, 21. decembra, v dopoldanskem času. Ponovno vas bomo presenetile s svojo izvirnostjo tako pri doma narejenih slaščicah kot pri ostalih izdelkih.
Ob tej priložnosti bi se želele zahvaliti vsem obiskovalcem, ki s svojim nakupom omogočijo, da prejmejo pomoč tisti, ki jo najbolj potrebujejo.
POLONA PULKO
Pisan šopek nasmejanih članic Lions kluba Celje Mozaik ob Martinovi stojnici
50
BRALCI POROČEVALCI
Dobrodelni koncert in novoletna tržnica
Dandanes je na žalost vedno več staršev, ki ne zmorejo poravnati stroškov dejavnosti, ki se jih otroci udeležujejo v šoli, kot so dnevi dejavnosti, šole v naravi ..., zato smo se v OŠ Ljubečna tudi to leto odločili, da organiziramo dobrodelni koncert in novoletno tržnico.
Na koncertu so nastopili ansambli Vesele Štajerke, Petka, Golte, zasedbi Oktet 9 in Freeflight ter Eva Boto. Nastopili so tudi naši učenci, in sicer pevska skupina pod vodstvom Vlaste Rožič, ki je skupaj z Veselimi Štajerkami zapela pesem Beseda topla, spremljala pa jih je mlada džez skupina Freeflight. Koncert so popestrile tudi plesne točke. Zelo številna plesna skupina Talysman je nastopila z dvema plesoma, plesno himno in koreografijo Slow down, ki sta jo članici Ina Podkoritnik in Klementina Zavšek sestavili za prvo triletje vseh slovenskih šol,
sestavili pa sta tudi plesno zgodbo za svojo skupino Explosion. Piko na plesni i je odplesal Žiga Antloga, ki je prejšnji mesec s člani skupine Superstar osvojil naslov svetovnih prvakov.
Program je povezovala nekdanja učenka naše šole, danes pa vedno bolj uveljavljena pevka in voditeljica Sabrina Zavšek.
Po končanem koncertu smo imeli v večnamenskem prostoru še novoletno tržnico, ki je bila namenjena tudi tistim obiskovalcem, ki niso bili na koncertu. Obiskovalci so lahko kupili novoletne voščilnice, namizne dekoracije, ognjičeva mazila, nakit, izdelke iz lesa in gline ter najrazličnejše igrače in didaktične igre iz lesa. Med obiskom stojnic so se obiskovalci lahko okrepčali še s toplim čajem.
Glavni namen koncerta in novoletne tržnice je zbiranje sredstev za šolski sklad za pomoč pri plačilu šol v
naravi in drugih aktivnosti tistim učencem šole, ki tako pomoč potrebujejo.
Odziv obiskovalcev je bil velik, saj je bila telovadnica polna do zadnjega kotička.
S tem so obiskovalci pokazali, da so tudi v današnjih negotovih časih pripravlje-
ni podpreti naša prizadevanja.
MOJCA KRIŽNIK
Na Sladki Gori že diši po božiču
Odprtje dovozne
Ob božiču vsaka gospodinja poskrbi za mizo polno dobrot, med katerimi ne sme manjkati orehova potica. Zato so se v Turističnem društvu (TD) Skriti biser s Sladke Gore v občini Šmarje pri Jelšah odločili organizirati delavnico peke božičnih dobrot.
Zadnjo novembrsko soboto so se v gasilskem domu na Sladki Gori zbrali tako mlajši kot starejši Sladkogorčani. Otroci so izdelovali božično-novoletne voščilnice in pekli pice, parklje
in makove pletenice. Domačin David Vodopivec je gospodinje naučil, kako se splete pletenica iz šestih trakov, Majda Jurše, predsednica TD Skriti biser, pa potico po sto let starem receptu, domač kruh in različne vrste božičnih piškotov. Po končanih delavnicah so si za razvedrilo udeleženci delavnic in ostali ljubitelji gledališča ogledali komedijo Nasvidenje nad zvezdami v uprizoritvi Gledališča pod kozolcem Šmartno ob Paki. Sledilo je druženje s pogostitvijo.	POLONA BERCKO
Za polno mizo so zaslužene pridne roke sladkogorskih gospodinj. (Foto: Janko Cahon)
Čistilna akcija
»Kaj se je zgodilo?« so v soboto, 30. novembra, dopoldne spraševali nekateri ljudje, ki so se vozili ob Vonarskem jezeru od Rogaške Slatine do Podčetrtka.
Ob cesti je bilo namreč več gasilskih vozil, na vodi, s katero je napolnjeno jezero zaradi nazadnje zapadlih padavin, pa so se vozili gasilci s čolni.
V čistilni akciji je pod okriljem Občine Rogaška Slatina in Občine Podčetrtek sodelovalo 21 gasilcev PGD Steklarna iz Rogaške Slatine, PGD Pristava pri Mestinju, PGD Podčetrtek. Sodelovali so tudi upravljavec vodne infrastrukture podjetja Nivo iz Celja, Marjan Krobat in medobčinski inšpektor Marko Razboršek, ki je bil pobudnik in koordinator akcije.
Zadnje deževje je bilo na območju Obsotelja zelo obilno. Zaradi povišanega pretoka mejne reke Sotle, ki teče skozi območje Vonarskega jezera, je bilo treba pretok vode regulirati z zapornico jezera. Zato se jezero napolnilo z vodo,
V petek, 15. novembra, so imeli v Marijini vasi uradno odprtje modernizirane dovozne ceste od križišča pri stari garaži do domačije pri Resnikovih, in sicer v dolžini 230 metrov. Ta odcep je bil prepotreben rekonstrukcije, ker ima Marko Resnik multiplo sklerozo.
Ker je vsako leto težje gibljiv in ga bolezen postopoma spravlja na invalidski voziček, ga je v obliki električnega sku-terja že dobil. Prav tako ga občasno obišče tudi patronažna sestra, saj ima tudi trombozo. Zato je bilo treba cesto tudi zaradi zimskih razmer urediti in asfaltirati. Po tej cesti bo lažje prišel do trgovine, pošte, zdravnika in vsega potrebnega ter tudi do sosedov, ki mu ob vsaki prošnji takoj priskočijo na pomoč. Ob odprtju se je zahvalil za pomoč Občini Laško na čelu z županom Francem Zdolškom, predsedniku Rdečega križa Laško Vladu Marotu in KS Jurklošter s predsednikom Francem Lisičarjem, ki ima največje zasluge pri organizaciji. Svoj delež je prispevala tudi asfaltna baza Kovač, ki je podarila asfalt za dvorišče. Zahvaljuje se tudi Ferdinandu Hercogu iz GM Hercog za pripravo podlage in vsem, ki so prispevali svoj delež pri uresničitvi sanj o asfaltiranem dovozu.
MR
na površju pa so se prikazali razni odpadki, ki so se skrivali med drevesi in pod vejami, ki rastejo na območju jezera, ko v njem ni vode. Po težko dostopnih delih jezera so gasilci med zalitimi drevesi s tremi čolni in z enim kanujem pobirali plastenke, steklenice, prazno embalažo od motornih olj, PVC-vrečke in druge odpadke. To so bili odpadki, ki izvirajo tako s slovenske kot tudi s hrvaške strani. Kljub temu, da je podobna akcija že bila organizirana zadnjo pomlad v okviru akcije Očistimo Slovenijo, je bila tudi tokrat pobrana večja količina odpadkov. Vseh odpadkov se ni dalo pobrati, vsekakor pa vsaka pobrana plastenka pomeni manjšo onesnaženost narave in ogroženost živalskega sveta.
MR
Marko Resnik na obnovljeni cesti
MLADI ZA MLADE
51
Od srca do srca
»Želimo vam, da gre tudi v vaših življenjih vse od srca do srca.« S temi besedami se je končal 10. dobrodelni koncert Odprta dlan, ki je bil 22. novembra v športni dvorani Osnovne šole Polzela. Prireditev je bila tudi letos organizirana z namenom zbiranja prispevkov, ki bodo pomagali otrokom v stiski.
Pred koncertom in po njem ste se lahko sprehodili tudi med stojnicami in kupili medenjake ali druge izdelke, ki so jih izdelali učenci naše šole. Zaradi stojnic in zanimivega ter pestrega programa je bilo prisotnih zares veliko obiskovalcev in še več dobre volje. Skupno smo s pomočjo številnih donatorjev, s prodajo izdelkov in vstopnic zbrali malo več kot 4.600 evrov.
Ker je prireditev nosila ime Od srca do srca, je med nastopajočimi na odru potoval rdeč srček, ki jim je pomagal, da so se bolje odrezali. Ta je pri govoru najprej pomagal ravnateljici, magistrici Bernardki Sopčič, nato županu Jožetu Kužni-ku, magistrici Sonji Zajc z zavoda za šolstvo in navsezadnje tudi častnemu gostu ministru Jerneju Pikalu. Po tem smo si ogledali zanimiv in domiseln filmček učenke Mance Strah z naslovom Šola v novem plašču. Izvedeli smo, kako so obnovili fasado in notranjost šole. Ravnateljica, župan in minister so s prerezom traku simbolično odprli energetsko prenovljeno šolo. Po odprtju so gostje v dar prejeli otroško grafiko
devetošolca Mitje Korena z naslovom Gnezdo.
Srček so dobili vsi trije šolski zbori, učenci vrt-
ca, solistki Lara Sonjak in Sanja Kolšek, Tamburaški zbor Polzela, Harmonikarji KGD Cecilija in seveda ple-
salci. Na koncu so učenci prikazali skoraj vse zvrsti plesa, oder z več kot sto plesalci pa je v črni, rdeči in
beli barvi utripal kot pravo srce.
MAŠA KRAJNC, 9.a OŠ Polzela
Na slovenskem knjižnem sejmu
»Če ne bomo brali, nas bo pobralo!« je zapisal veliki mojster vezane besede Tone Pavček. Njegove besede so bile rdeča nit 29. slovenskega knjižnega sejma v avli Cankarjevega doma v Ljubljani od 20. do 24. novembra letos.
Slednjega smo se v četrtek, učenci OŠ Šempeter v Sav. 21. novembra, udeležili tudi dolini - 17 ljubiteljev bogastva
pisane besede v najrazličnejših oblikah in medijih. Učenci smo si navdušeno ogledovali stojnice različnih založb in založnikov, ki so mamile obiskovalce in nas z ugodni-
mi cenami knjig. Nekateri učenci so poslušali zanimivo predavanje Zlata hruška, ki je znak kakovosti otroških in mladinskih knjig. Govorec je bil med mladimi priljubljen
Boštjan Gorenc - Pižama, ki si prizadeva, da bi za branje navdušil čim več mladih src. Preostali pa smo se udeležili podelitve priznanj za najboljše literarne izdelke KUD Sodobnosti, kjer sta naši učenki Neža Pogačar in Neja Stojnič prejeli priznanji za najboljša spisa na IV. in V. stopnji
literarno-likovnega natečaja Naša mala knjižnica 2013.
Po končanih prireditvah in ogledih bogato založenih stojnic smo s knjižnimi novostmi zadovoljni zapustili sejem in upali, da ga bomo naslednje leto spet obiskali.
IRIS HOČEVAR, 8. r.
OŠ Šempeter
Ekskurzija v Postojno
V sredo, 6. novembra, smo se učenci 4. b odpravili na ekskurzijo v Postojno.
Najprej smo si ogledali Predjamski grad. Posebnost tega gradu je, da ga sestavljata predjamski in jamski grad. Izvedeli smo več o zgodovini gradu ter zanimivi legendi o vitezu Erazmu. Nato smo odšli v vivarij, v katerem smo najprej videli veliko vrst metuljev sveta. Ogledali smo si posnetek o nastanku Zemlje. Sprehodili smo se po učni
jami, kjer smo z žepnimi svetilkami svetili v akvarije in te-rarije ter videli veliko jamskih živali.
Po kosilu smo se sprehodili do Postojnske jame. Najprej smo se peljali z vlakom. Ko smo prišli na postajo, nas je tam čakal vodič. V jami smo se najprej povzpeli na najvišjo goro v jami. Nato pa smo si ogledali špagetno, belo in rdečo dvorano. Videli smo kapnike in stebre ter na koncu znamenito človeško
Obisk predstavnika japonskega veleposlaništva
Gimnazijo Lava (Šolski center Celje) je v sredo, 20. novembra, s svojim obiskom počastil Akihito Teruuchi, prvi sekretar Veleposlaništva Japonske v Sloveniji. Ob njegovem obisku je bilo v naši šoli tudi predavanje o japonskem gospodarskem čudežu in tehnologiji. Predavanje je vodil Luka Culiberg, zaposlen na oddelku za azijske in afriške študije na Filozofski fakulteti v Ljubljani.
Predavanje je v japonskem jeziku začel Akihito Teruu-chi. Na govor se je dobro pripravil in celotno besedilo prebral tudi v slovenščini.
Predvsem je izrazil zadovoljstvo zaradi mednarodnega sodelovanja naše šole in poudaril pomembno vlogo mednacionalnega sodelovanja v svetu.
Predavanje je nadaljeval Luka Culiberg, ki nam je izdal mnogo zanimivih in poučnih informacij o neverjetni rasti japonskega gospodarstva po drugi svetovni vojni. Seznanil nas je s splošnimi podatki Japonske in z njeno zahtevno lego na stiku tektonskih plošč, ki povzroča močne potrese in posledično tudi uničujoče cunamije. Ker je Japonsko s pomočjo štipendije japonske
vlade že večkrat obiskal in tam začasno prebival, nam je znal aktualno pojasniti tudi temelje japonske kulture in odgovoriti na vsa zastavljena vprašanja.
Predstavitev nam je vsem navzočim zagotovo razširila spoznanja in nam prikazala Japonsko kot urejeno, zgledno državo. Mednarodno sodelovanje, znanje o japonski gospodarski rasti in razvoju tehnologije pa bi zagotovo koristila tudi razvoju v naši državi.
KATJA ŠEKORANJA, 4.d Gimnazija Lava Šolski center Celje
ribico. Nato smo šli spet na vlak. Nekateri smo se večkrat sklonili, ker smo se ustrašili, da se bomo zadeli v nizek rov. Videli smo mogočno reko Pivko. Odpravili smo se do 400 let starega mlina. Tam smo videli več vrst žit ter kako mlinska kolesa meljejo moko. Po ogledu smo imeli čas za »šoping«. Nato smo se vrnili na avtobus. Dan je hitro minil in imeli smo se super.
FILIP LUKMAN, 4. b Podružnična OŠ Tabor
v
Ce radi pišete in fotografirate,
zabeležite dogodke med vrstniki
3E
Naj še drugi vedo, kaj se dogaja pri vas!
Prispe v ke pričakujemo na elektronski naslov tednik-^nt-rc.si
52
NA KOLESIH
Takole so dijaki zavzeto delali v šolski delavnici. Odstranili so poškodovane dele in jih nadomestili z novimi. Dele, ki niso bili močno poškodovani, so popravili. Zamenjali so tudi prednja in zadnja leva vrata. Izrezali so odprtino pod zadnjimi sedeži in namestili škatlo za akumulatorje. Avtoserviserji so že odstranili motor. V izdelavi je tudi že nosilec za elektro motor. Da je vse po začrtanih tirnicah, skrbijo logisti, ki koordinirajo delo.
Dijaki, ki so poskrbeli za stilsko preobrazbo močno poškodovanega avtomobila so svojega jeklenega prijatelja pospremili na pot do delavnice oziroma komore, kjer ga bo druga skupina dijakov prebarvala.
Na prvo vožnjo
-januarja
Dijaki Šolskega centra Celje ob podpori gospodarstva v lovu za 400-kilo-metrskim dosegom
Prej močno poškodovano vozilo je počasi že dobilo lepšo podobo.
Jeseni so dijaki celjske Srednje šole za storitvene dejavnosti in logistiko v šolsko delavnico pripeljali povsem uničen avtomobil in se lotili zahtevnega podviga: iz poškodovanega kupa železa izdelati električni avto za daljše razdalje. Za estetsko podobo vozila so najprej svoje delo opravili kleparji, te dni pa že predelujejo pogonski sklop.
Z uresničitvijo zahtevnega projekta, ki bo prispeval k izobraževanju in nadgradnji znanja dijakov prvega in drugega letnika programa avtoservi-sni tehnik, želijo dokazati možnosti električnega avtomobila in njegovo vlogo v vsakdanjem prometu. »Tako bodo dijaki na zanimiv način osvojili nova znanja, ki jim bodo pozneje pomagala pri njihovem delu, saj bo na cestah takšnih avtomobilov verjetno vse več,« je prepričan ravnatelj Igor Lupše.
Avto pospremili na barvanje
Potem ko so se na projekt temeljito pripravili v učilnicah, so v za-
Fantje zatrjujejo, da je tovrstna oblika praktičnega pouka precej bolj zanimiva in kar je najpomembneje, zelo koristna. Pomembna sestavna dela praktičnega učnega procesa pa sta tudi spoznavanje načina dela v delavnici in vzdrževanje reda v njej.
dnjih tednih dijaki šolske ure pod skrbnim očesom mentorja Gerhar-da Kladnika preživljali večinoma v šolski delavnici. Dela so trenutno na višku, tako da je avto karoserij-sko že skoraj končan, odstranjen je že tudi motor. Z vozila so tako odstranili poškodovane dele in jih nadomestili z novimi. Tiste, ki niso bili premočno poškodovani, so popravili. V celoti je bilo treba zamenjati prednja in zadnja leva vrata. »S temi stvarmi je precej dela in smo se pošteno namučili, da nam je uspelo vse postaviti tako, kot je treba. Veliko truda smo vložili v to, da smo lahko poškodovano stran avtomobila povsem izenačili s tisto, ki v nesreči ni utrpela hujših poškodb,« je delovno izkušnjo pokomentiral dijak Blaž Uduč.
Pod zadnjimi sedeži avtomobila so fantje že izrezali odprtino in vanjo namestili škatlo za akumulatorje. »To je bil precej zahteven del projekta, saj je bilo treba paziti, da bo avto, ko bodo vanj postavljeni vsi deli, vključno z avtomobilskimi baterijami še vedno v ravnovesju,« je pojasnil Lupše, ki ni skrival zadovoljstva nad trenutnim potekom projekta in nad zagnanostjo, ki jo pri tem kažejo njegovi dijaki.
Ker v šoli nimajo komore, kjer bi avto lahko tudi pobarvali, so ga konec prejšnjega tedna odpeljali v delavnico Avtotehnike Celje. Tam bodo zanj prav tako poskrbeli dijaki, ki pri omenjenem celjskem podjetju opravljajo prakso.
Doseg bodo podaljševali
Z vgrajenimi akumulatorji, ki jih razvijajo v sodelovanju z Inštitutom Metron, bo avtomobil z enim polnjenjem prevozil od 150 do 200 kilometrov. A bodo doseg s pomočjo nadgradnje v drugi stopnji projekta skušali povečati na 400 kilometrov. »Projekt je zastavljen tako, da omogoča neprestano nadgrajevanje in izboljševanje kritičnih dejavnikov, kot
so doseg in čas ter način polnjenja. Tako načrtujemo še vgradnjo sončnih celic,« pojasnjuje ravnatelj.
Projekt predelave avtomobila bo šolo stal približno 25 tisoč evrov, kar je nekoliko več, kot so sprva predvidevali. Sredstva so priskrbela podjetja, ki so prepoznala dobro stran projekta. V celjski šoli verjamejo, da bo avtomobil, ki bo šoli služil za dostavo, po celjskih ulicah prvič zapeljal januarja, ko Šolski center Celje praznuje 130 let delovanja.
Praktična znanja pogoj za zaposlitev
Poleg edinstvenega primera šolske prakse je celjska Šola za storitvene dejavnosti in logistiko ena tistih, ki tudi sicer tesno sodeluje z gospodarstvom. Ker nima dovolj ustreznih prostorov, dijaki pretežni del praktičnega pouka opravijo drugje. A kot pravi ravnatelj Igor Lupše, je to lahko tudi prednost, saj se večina fantov po končanem letniku v teh podjetjih tudi zaposli. »Zaposljivost naših kadrov je izjemno visoka. To je tudi eden od razlogov, da se jih vse manj odloči za nadaljevanje šolanja, ki ga nudijo naši programi.«
Želje fantov, ki v tem šolskem letu pridobivajo znanja in veščine, ki jih bodo kasneje lahko uporabili na trgu dela, so precej podobne. Predvsem si želijo, da bi še med šolskim procesom našli uspešno sredino, kjer bi se lahko kalili in zaslužili. Tisti z malo več podjetniške žilice pa že zdaj razmišljajo tudi o lastni delavnici. Da pa bodo do tega prišli, bodo morali še nekaj časa vestno slediti navodilom mentorjev. »Praktično delo v šolski delavnici je velika prednost. Učitelj nam stvari najprej razloži, pokaže in nato se jih lotimo sami. Tako se največ naučimo in ko pridemo k delodajalcu na prakso ali delo, se bistveno lažje vključimo v delovni proces,« praktično delo pohvali dijak Kevin Marn.
LEA KOMERIČKI Foto: SHERPA, ŠC Celje
ŽIVALSKI SVET
53
M	g ■ V	V vi	■■
Prosti cas za pomoč živalim
Vse bolj aktivno Društvo proti mučenju živali Celje
Zadnje mesece se v javnosti bolj pogosto kot prej pojavlja celjsko društvo proti mučenju živali. Deluje sicer že od leta 1971, ko ga je ustanovila prizadevna Irena Volgemut. Ta sicer še vedno neutrudno skrbi za kopico brezdomnih živali, ki jim vsako noč nosi hrano na različna mesta v Celju in okolici. Z mlajšimi člani pa se je društvo lotilo tudi sodobnejših prijemov pri pridobivanju simpatizerjev, podpornikov in članov. Tako so zadnje čase zelo aktivni na družabnem omrežju Fa-cebook in uspešni pri zbiranju pomoči za živali na različnih stojnicah.
Društvo vodi Matej Videč-nik, podpredsednica pa je Verica Štante. »Včasih sem pomagala ljudem, ko sem še delala v bolnišnici, zdaj, ko sem invalidsko upokojena, pa pomagam živalim, ki si same ne morejo, sploh če so priklenjene,« pojasnjuje svojo zavzetost. Ker je društvo odvisno od članarine, pa še te mnogi ne morejo več plačati, se vse težje spopadajo s stroški za hrano in veterinarsko pomoč za zavržene živali. Stroške imajo tudi s preverjanjem razmer na terenu, kamor se odpravijo po sledeh klicev ljudi, ki jih opozarjajo - velikokrat anonimno - na slabo ravnanje z živalmi. Včasih so prijave lažne in se izkaže, da je šlo za maščevanje kakšnega od sosedov, velikokrat pa naletijo na primere, pri katerih najprej opozorijo lastnika, da mora spremeniti ravnanje, če to ne pomaga, pa sledi prijava inšpekcijskim službam. Veliko je namreč primerov, ko ljudje niso sposobni skrbeti niti zase in svoje družinske člane, pa si kljub temu priskrbijo še živali.
Zbiranje pomoči
Pri akciji zbiranja pomoči so se povezali z društvom Ve-les, ki ga vodi Dušan Vengust in ki si prav tako že vrsto let prizadeva za boljše življenje živali, zlasti psov. V zadnjem mesecu sta tako Štantetova
Verica Štante je po upokojitvi ugotovila, da ima naenkrat veliko prostega časa, zato se je v Štorah vključila v številna društva in organizacije, tako je še vedno članica RK Štore. Večino časa pa zdaj namenja živalim. Doma ima že vrsto let muco, ki jo je posvojila. Pred kratkim pa ji je na cesti nasproti pritekla mlada muca, ki bi gotovo poginila, če je ne bi vzela s seboj. Na fotografiji pa je s psom Dušama Vengusta ob stojnici v središču Celja. (Foto: osebni arhiv)
»Od polnoči do treh zjutraj Irena Volgemut razvaža tople obroke živalim, ki živijo na različnih koncih Celja, zadnje čase je muc veliko ob Savinji. Te že poznajo zvok njenega avtomobila in jo čakajo, ko se pripelje. Ponekod ima težave, saj ljudje ne dovolijo hranjenja živali.«
in Vengust v nakupovalnih središčih v Celju, Šentjurju in Vojniku postavila stojnico in mimoidoči so jima podarili precejšnje količine hrane in pripomočkov za živali. Posebej zadnja akcija v Vojniku je bila zelo uspešna, saj je bil nakupovalni voziček zvrhan.
Predstavila sta se tudi na decembrskem sejmu v središču mesta. Izkušnje Štante-tove so v glavnem pozitivne, saj ljudje radi darujejo, ko gre
za živali, le tu in tam je slišala kakšne očitek, da naj bi raje pomagali ljudem ... Toda razmere, kakršne so zadnje čase, so vse bolj neprijazne tudi za štirinožce, ugotavlja. Pomoč ljudi, kot je ona, je zato nujna
in čeprav ne more rešiti vseh, lahko pomaga vsaj nekaterim. Hrano, odeje, povodce in podobne pripomočke razdelijo tistim, ki imajo težave. »Vsi pa te pomoči ne sprejemajo, eni se obnašajo nasilno in
DELOVNI ČAS pon.-pet. 7.-19. ure sob. 7. -12. ure ned. 7. - 8. ure dežurstvo 24 ur
tel. 03/7493210 gsm 041 -618-772

veterinarskabolnicašentjur www.vb-sentjur.si
nas naženejo,« pravi Verica Štante.
Rada bi, da bi društvo imelo stalno mesto za zbiranje hrane v različnih trgovinah, medtem ko jim na bencinskih črpalkah že dajo hrano, ki ji bo rok potekel, pri njih pa gre tako hitro v promet, da se ne utegne postarati.
Povezani bi bili močnejši
Po novem letu želi Štantetova povezati različna društva
DPMŽ Celje opozarja, da naj bo veseli decembre prijazen tudi do živali. Te namreč občutijo pok petard kar 6-krat močneje kakor človek. Ob močnem pokanju živali v strahu zbežijo in nekatere se ne vrnejo. Vse, ki bi se radi poveselili v prazničnih dneh s pirotehničnimi sredstvi, društvo opozarja, da je to prepovedano v strnjenih naseljih, drugje pa dovoljeno samo od 26. decembra do 2. januarja.
in organizacije, ki na našem območju skrbijo za živali, saj je prepričana, da bi bili skupaj močnejši in bolj učinkoviti. Ker je treba že otrokom privzgojiti pozitiven odnos do živali, se zavzema, da bi v vrtcih in šolah društvo skupaj z Velesom pripravljalo pogovorne ure o živalih. Podobno načrtujejo za društva upokojencev in domove, kjer se mnogi znajdejo v hudih stiskah, ko se morajo ob odhodu v dom posloviti od svoje živali.
V društvu pozdravljajo tudi veterinarsko policijo, ki ima nekaj več pooblastil kot društvo in je že zaradi imena včasih bolj učinkovita. Veliko dela ima tudi na našem območju.
TC
V pravljico božična vas -
Več o programu: www.celeia.info FB V Celju smo face
Zelen' dolM
OB ŠMARTINSKEM JEZERU PRI CELJU (pri jezu), od 20. do 29. 12. 2013
Pravljična dežela
na Krekovem trgu,
od 13. do 31. 12. 2013
Več info o prireditvah: TIC Celje, Krekov trg 3, tel.: 03 42 87 936, 03 49 25 081, e-pošta: ti c@ celje. si, www.celeia.info
n
<wUicntr CELJE 2013
c
Organizator Pravljičr

Ekskluzivni pokrovitelj Pravljičnega Celja
dCy7ca
Organizator dogodkov v Pravljičr
Zvezda G. Novljan
Pravljično Celje podpi
□ triglav
4LHA m liJEIi ZAROČEHEC

AjjHfcv
V Pokrajinskem muzeju Celje
bomo v četrtek, 19. decembra 2013
ob 17. uri obeležili ioo-letnico prihoda prvega Kitajca na Slovensko.
Xujeva snubitev, najnovejša spoznanja in jasminov čaj.
Prireditev bo potekala v Knežjem dvoru, v dvorani Barbare Celjske. Vljudno vabljeni!
Pravljično Celje 2013
Organizator Osrednjega
programa in sejmov	«vOoCEL£MCEqE
Pokrovitelj Miklavževega obdarovanj Pohoda z baklami na Stari grad Celje
Ekskluzivna pokrovitelja
v spletnem mediju	* CeljeJtlfO
V Pravl
Zaradi omejenega števila sedežev v dvorani, vas prosimo, da svojo udeležbo potrdite do srede, 18. decembra, na tel.: 03 4280 950 ali 041662 907.
54
RAZVEDRILO

Nepreslišano
»Trenutno sem utrujen in žalosten, glede na to, da vsak dan v medijih poslušamo zgodbe o naših politikih.«
Radeški poslanec Matjaž Han o svojih kolegih. V uredništvu se sprašujemo, kam uvršča sebe in lahko dodamo le, da se podobno počutijo tudi številni državljani.
Z RESETA RAZSVETLJENIH NOVINARJEV ,
Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili.
Za pet spanja
minut bi dala
Budilka ob 14. uri
Bojana Avguštinčič Simoni Šolinič: »Lahko poskrbiš za regijske novice?«
Simona: »Ja, si bom budilko nastavila, da ne pozabim ...«
PS: Novice so ob 14. uri.
Dragi dedek Mraz, prinesi mi ...
Te dni je v uredništvu že postavljena okrašena novoletna smrečica. Tatjana Cvirn je za dedka Mraza pod njo pustila pismo, da naj ji pošlje Biserko Povše Tašic. Urednica je namreč že nekaj časa v bolniški, skrb za celoten časopis teden za tednom pa ni mačji kašelj. Tatjana upa, da je bila dovolj pridna, da ji bo dobri mož željo izpolnil.
ANEKDOTE
Ko so po prvi svetovni vojni določali uro sestankov sil antante, je ameriški predsednik predlagal, naj ne bi bili po 18. uri, ker mora po zdravnikovem nasvetu nekaj ur pred večerjo počivati. Italijanski predsednik je predlagal, naj sestanek ne bo pred 15. uro, ker mora po zdravnikovem nasvetu počivati po obedu. Angleški predsednik je molčal. Tedaj je Georges Clemenceau, ki je predsedoval, odločil: »Seje se bodo začenjale ob 15. uri in zaključevale ob 18. uri. Tako bo lahko ameriški predsednik spal po seji, italijanski pred sejo in angleški med njo!«
Anekdoto nam je poslala Martina Žužek z Dobrne.
Spraševali smo vas, kako se je imenoval drugi snopič časopisa, ki smo ga v začetku decembra v celoti namenili prazničnim temam. Pravilen odgovor se glasi: Praznična priloga. Majico NT&RC bo za pravilen odgovor po pošti prejela Slavica Kobilšek, Vegova 6, Celje.
NAGRADNO VPRA7ANJE
Prejšnji teden smo predstavili oba zmagovalca naše akcije, ki ju bomo s pomočjo sponzorjev uredili za maturantski ples. Kako jima je ime?
Ime in priimek
Naslov
Kontaktna telefonska številka
Odgovor
Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika
Pismo Božičku
Dragi Božiček, pišem ti tole pismo, da me tudi letos ne boš zgrešil, ko boš nosil darila za nas, ki te že težko čakamo. Pišem ti čisto počasi, da boš lahko bral, ker vem, da si že star in ne moreš hitro brati.
Najprej ti sporočam, da ne živimo več tam, kjer smo živeli, ker smo se odselili. Naš ata je v časopisu prebral, da se največ nesreč zgodi 20 km od doma, pa smo se preselili 30 km stran, tako da sedaj živimo čisto brez skrbi. Novega naslova ti ne morem poslati, ker so bivši stanovalci vzeli hišno številko s seboj, da jim ni bilo treba menjati naslova.
Dragi Božiček, prosim če prineseš atu ene rezervne ključe za avto, ker si je zadnjič zaklenil ključe v avto, pa sva bila z mamo cel popoldan zaprta v njem, preden so naju rešili. Naši mami prinesi en paket živcev, ker je zadnjič rekla, da je zaradi mene že čisto živce zgubila, pa da jih bo imela nekaj spet v rezervi.
Staremu atu prinesi eno tisto tableto, ki se ji reče viagra, ker sem bral, da potem lažje stoji, če jo vzame. Stari ata pa se že čisto »puklasto« drži, to bo vesel, ko bo spet lahko ravno stal.
Stara mama je šla zjutraj na pokopališče, pa je še ni nazaj, zdaj pa ne vem, a bo kar tam ostala, ko je že tako v letih, da se ji že skoraj ne splača hoditi nazaj domov. Vzemi za vsak slučaj še nekaj za njo, če se vrne.
Sestri Mari pa ni treba prinesti darila, ker je naš ata zadnjič rekel, da je že dobila, kar je iskala na svojih nočnih turnejah, verjetno ti je sama pisala.
Stricu Frančku tudi ni treba več nositi darila, ker ga ni več med nami. Padel je namreč v škaf »šnopsa«, ko so ga hoteli rešiti, pa je tako veselo otepal, da se je utopil. In ko so ga v Ljubljani zažgali, je gorel kar tri dni.
Naši gospe učiteljici pa prinesi knjigo bonton, ker je tako brez olike, da nas v šoli kar naprej nekaj sprašuje. Naš ata pravi, da radovednost ni lepa čednost, pa si bo lahko to sama prebrala.
Dragi Božiček! Meni prinesi samo en moped, čokolade pa ni treba nositi, ker moj ata vedno pravi, da skromnost nekaj velja. Lepo te pozdravljam in težko čakam!
Tvoj Janezek
Šalo nam je poslala Milka Selič iz Gorice pri Slivnici. Mobitel
Mož je prišel na dopust iz Nemčije, kjer je bil na začasnem delu. Ženi je naprej pokazal nov dosežek tehnike.
»Kaj pa je to?«
»To je mobitel, prenosni telefon!«
»Kako pa deluje?«
»Boš videla!«
Preznojeni mož se je odpravil v kopalnico in s seboj vzel mobitel. Čez čas je poklical ženo na domači telefon: »Ljubica, pride me umit po hrbtu!«
»Ne morem, pravkar se je mož vrnil iz Nemčije.«
Kupone z odgovorom pošljite najkasneje do torka, 24. decembra, na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Izžrebanemu nagrajencu bomo podarili majico NT&RC.
	4	5						
						7	8	6
			3	7	1			
			4	5	6			3
9							4	8
2								
				6	2			
	3	8		1				
		2				9	7	
Rana ura - slovenskih fantov grob, pravi nekoliko predelan pregovor. In deklet tudi, dodajam. Vsaj zame je bilo zgodnje vstajanje vedno muka. Še vedno ne razumem ljudi, ki so zjutraj kot ptički, polni življenja, pripravljeni na vse izzive. Jaz potrebujem predvsem dovolj spanja in ko ura zazvoni, sledi hitro vstajanje, da si ne premislim in se obrnem na drugo stran. Nato sledi velika skodelica kave. Zjutraj imam vse dobro preračunano. Bognedaj, da bi kakšno minuto prezgodaj vstala. Ne razumem tistih, ki se zbudijo vsaj uro prej, da jim potem ni treba hiteti. Moj rekord za oblačenje in umivanje ter čiščenje mačjega stranišča znaša približno deset minut, s tem da mi vmes uspe še skuhati kavo! A nisem zato nič v stresu. Kvečjemu bi me povsem iztirilo, če bi zaradi vsega tega morala vstati kakšnih deset minut prej...
Spomin na pomanjkanje spanca seže v gimnazijska leta, ko naj bi zjutraj odprla oči čim bolj zgodaj in naredila nalogo ter se še kaj naučila. Popoldanski pouk je bil kar se tega tiče idealen, saj ni bilo treba vstati sredi noči in se odvleči do šole. Ne, šele okrog osmih mi je ponavadi uspelo odpreti utrujene oči in se kar v postelji lotiti naloge. Mogoče zato še vedno kracam kot kura ... Pisanje nalog je še nekako šlo. Učenje je bilo pa že hujši zalogaj. Vmes so se mi spet začele zapirati oči in ni bilo treba veliko dolgočasne teorije, da sem zadremala. Mama mi je v skrbeh, da mi na ta način ne bo uspelo izdelati srednje šole, začela ponujati kavo, da bi zjutraj hitreje prišla k sebi. Če se mi je na začetku zdela neokusna, se je iz tega razvila odvisnost. Človek mora pač malo potrpeti, da lahko potem uživa .
Sledilo je obdobje študija v Ljubljani, kjer so bila nekatera predavanja že navsezgodaj. Ampak nič ni bolj nujnega od zdravega spanca! Ko sem se preselila v študentski dom, kjer so bile predavalnice v isti stavbi, je bilo za nas
REŠITEV SUDOKU 79
i	4	6	8	3	9	2	7	5
3	7	8	5	6	2	4	1	9
9	5	2	1	7	4	6	8	3
5	3	9	2	8	7	1	6	4
7	6	1	3	4	5	9	2	8
2	8	4	6	9	1	3	5	7
8	2	5	9	1	3	7	4	6
6	9	7	4	2	8	5	3	1
4	1	3	7	5	6	8	9	2
zaspance poskrbljeno tako rekoč idealno. Lahko smo smrčali do zadnje minute in se nato kar v copatah spustili z dvigalom v pritličje do predavalnic. Sanjsko! Škoda, da tistega doma že nekaj let ni več.
Sledilo je obdobje kroničnega pomanjkanja spanja, saj sta bila oba otroka zgodnja kot upokojenci, ki ne morejo spati. Žal pa nista imela prav nič njihovih umirjenih potez, saj sta pričakovala animacijo že navsezgodaj. Da ne omenjam najrazličnejših nočnih dogajanj, ki so mi kratila spanec. Zvečer sem bila jaz tista, ki je zaspala prej kot onadva, in to tako rekoč med pripovedovanjem pravljice... Hvala bogu za nedeljske jutranje risanke na televiziji, pomagale so mi preživeti, pa naj si mislijo otroški psihologi, karkoli pač želijo. O tem, kako kasneje pubertetniki s spanjem do opoldneva »spravijo noter« ves otroški primanjkljaj, pa bi lahko napisala posebno zgodbo...
Človek bi pričakoval, da bo z leti manj težko, vsaj tako pravijo mnogi, a se ni skoraj nič spremenilo. No, ja, mogoče za odtenek manj trpim, kot sem pred desetletji, ampak do stopnje, ko ob petih zjutraj ne bom več mogla spati, sem še nekaj svetlobnih let daleč. Kako bi se mi sicer lahko pred kratkim zgodilo, da sem spala kot klada in prespala običajno uro vstajanja! Budilko sem namreč po nesreči (ali zaradi zaspanosti prejšnji večer) nastavila uro prepozno. Moja notranja ura ni prav nič »zvonila« in ko je maček že nervozno postopal okrog moje postelje in čakal, da vstanem, sem domnevala, da ima pač bolj slab dan. In sem spala naprej. Prispevek na radiu tako ni bil na vrsti že ob osmih, ampak šele popoldne. Tolažim se, da najhujši primerek še nisem, saj poznam tudi takšne, ki so zaspali in zamudili na veliko bolj usodne dogodke - maturo, na primer .
Zdaj čakam, da me bo morda v tretjem življenjskem obdobju doletelo kakšno presenečenje in bom naenkrat postala zgodnji škrjanček. Malo sicer dvomim, ker se tovrstni znaki še nič ne kažejo. Še vedno sem bolj podobna mežikajoči sovi, ki se je po pomoti znašla sredi belega dne. Še vedno potrebujem zjutraj dve veliki skodelici kave in še vedno lahko takrat odgovarjam na vprašanja samo z enozložnicami. Prosim, ne budite me, če ni res skrajno nujno!
ZASPANKA
RAZVEDRILO
55
Nagradna križanka
Mislim, da tega psa ...
E
prebivalec grenade
del, ločen od celote
kraj pri gornji radgoni
ivan čargo
induski hrast
del vojaške organizacije
varuhinja (pog.)
vulkanska kamnina
prebivalci admonta
anglo-ameriška dolžinska enota
rdeča barva
gostota
peščena -
puščava žlahtni plin
telesni okras polotok vv.azui
22
vodja izraelskih
rodov puccinije-va opera
edvard rusjan
izdelovalec jader skladatelj simoniti
damjan 20 ošlaj
starino-slovstvo kanadska pevka (ceune)
pokrajina vjužni afriki
Križati Ke &
uganKe
nasip ob obali
pristojbina za uporabo česa
trda voda
zunanja plast sadeža
majhen vol (ekspr.)
eva moškon
avto. ozn. slovenije
če
družina zveri
majhen dirkalni avtomobil
roman walterja scotta avto. ozn. tunizue
18
oblačilo za zgornji deltelesa
gospodarska zbornica čušin silva
središče vrtenja
12
učinka hrošča humoristka putrih
tip nemškega avto-mobiia
avto. ozn. fiupinov
nekd. sl smučarka (urška)
sestavljivi del kake naprave
dvig (zastar.)
irska (orig.)
10
oskrbovalec govedi zahodno afriška država
oranje (zastar.)
am. knjiz. (judith)
omejen, neroden človek
finsko jezero
16. in 4. črka
angleški režiser russell največji ptič
gozdna čistina
jezero (škot.)
odvzem naskrivaj
nekdanji norveški smučar kjus
oto vrhovnik
gora poldrag prebivalke na kreti kamen arabije
19
ameriška 15 vesoljska agencija nafta (ang.)
murska sobota
16
Nagradni razpis
1.	nagrada: bon za storitve v Hotelu Plesnik v Logarski dolini
2.	nagrada: moška polo majica z dolgimi rokavi
3.	nagrada: bon za malico v Hotelu Žonta v Šentjurju
Pri žrebanju bomo upoštevali pravilno geslo, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, do torka, 24. decembra.
Rešitev nagradne križanke iz št. 54
Vodoravno: POTOK, MEG, OZEMLJILO, VIR, ALEL, HER-CEG NOVI, UD, IKRE, AČ, HOTELIR, ZALA, ITA, EPOLETA, NRAV, LOV, LENOST, NE, NUMERA, EKA, TETIS, DROG, NA, VNUČEK, ALAMO, IRSKA, ALKAR, KLER, SNOW, UMA, ROP, KRI, TABASCO, NOVA MAŠA, IRENA, TBILISI, ON,
ULCINJ, JLA, AH, JOGA, ZOO, NIKON, NLP, BOSA, OSEC, OPIS, SORODNICA, TNALO, ČAD. Geslo: Lepo črnogorsko primorje
Izid žrebanja
1.	nagrado, bon za storitve v kozmetičnem Studiu Betnav-čica, prejme: Albina Jošt, Škapinova 13, Celje.
2.	nagrado, bon za storitve v Gostilni Gušt v Veliki Pirešici, prejme: Janja Celinšek, Brstovnica 4, Rimske Toplice.
3.	nagrado, bon za malico v Hotelu Žonta v Šentjurju, prejme: Marjeta Čretnik, Kasaze 70f, Petrovče.
Nagrajencem čestitamo. Nagrade bomo poslali po pošti.
1	2	3	4	5	6	7	8
9	10	11	12	13	14	15	16
17	18	19	20	21	22		
Ona: Svoj prosti čas boste posvetili svojemu konjičku in zato nekoliko zanemarili prijatelje, predvsem pa partnerja, ki vam bo to le stežka odpustil. Koristilo bi vama krajše potovanje.
On: Izredno družabno boste razpoloženi in kar iskali boste družbo, s katero se boste lahko zabavali. To bo vsekakor opazila tudi prijetna prijateljica, ki si že dlje prizadeva priti v vašo bližino, a si do zdaj ni
upala.
Ona: Bolje bo, da ne razmišljate o maščevanju, saj je trenutek bolj primeren za pomiritev. Konec tedna boste prišli v položaj, ko se bo treba odločiti za veliko več, kot boste pripravljeni.
On: Nakup se vam bo posrečil, zato boste zelo zadovoljni in boste mirno pričakovali prihajajoče praznovanje. Vendar se vam lahko prevelika sproščenost tudi maščuje, zato ne bi bilo slabo, če bi še malce popazili.
Ona: Želeli se boste pobotati s partnerjem, saj je bila zamera povsem brez potrebe. Na začetku vas bo sicer pustil malo v negotovosti, vendar se bo na koncu vse dobro končalo.
On: Neka oseba špekulira, da bo v svojo korist obrnila nekatere vaše slabosti. Nikar se ne spuščajte v nesmiselne intimnosti. Bolje bi bilo, če bi poskusili s kakšnim starim trikom, ki je do zdaj še vedno prinašal rezultate.
Ona: Včasih se vam zdi, da nosite na ramenih vsa bremena tega sveta, a predvsem zato, ker je preteklo že toliko časa od vaše zadnje zabave. Odidite v družbo in se sprostite. Kmalu boste opazili, da imate kar precej oboževalcev...
On: Skrajni čas je že, da se tudi vam posreči doseči vsaj majhen uspeh. Nikar se ne prepustite malodušju, temveč glejte stvari s pozitivne strani. Poslovna partnerka vas bo rešila iz zadrege, ki vam že nekaj časa ne pusti spati.
IJjjU.'IIJ.Wjual
Ona: Izpolnila se vam bodo pričakovanja glede nekega poslovnega načrta, ki vam že nekaj časa ne pusti mirno spati. Pri tem boste v veliki meri uporabili poznanstva z osebo, ki vam je pred kratkim ponudila svojo pomoč.
On: Ljubosumje vas lahko privede v prav neprijetno situacijo, še posebej, če je neutemeljeno. Poskusite se izvleči, čeprav ne bo lahko. Predvsem pa se ne podajajte v karkoli, kar bi lahko še poslabšalo trenutno situacijo.
EHEZZZ
Ona: Sicer ne bo šlo vse povsem po vaših načrtih, vendar bodo poslovni rezultati več kot odlični. To vam bo dolgoročno vsekakor izredno dvignilo tako ugled v družbi kot tudi samozavest.
On: Zagovorili se boste o zadevi, za katero dobro veste, da je najbolje, da ostane za vedno skrita pred radovednimi očmi. Posledice bodo prišle hitreje, kot boste mislili.
STRELEC ^
Ona: S prijateljem se boste podali na prijeten potep po okoliških lokalih in kaj hitro spoznali osebo, ki se vam bo dodobra vtisnila v spomin. Nikar ne zamudite več kot ugodne ljubezenske priložnosti.
On: Partnerka si bo zelo prizadevala, da bi vas spravila v dobro voljo, saj se zadnje čase že kar prepogosto sprašuje, ali je z vami kaj narobe. Povedali ji boste za svojo težavo in jo prosili za pomoč, ki vam je ne bo odrekla.
KOZOROG
Ona: Nadrejeni bodo od vas pričakovali veliko več, kot mislite, vendar jih ne boste razočarali, saj se boste izkazali kot že dolgo ne. Tako lahko v kratkem pričakujete tudi precejšnje povečanje prihodkov.
On: Potrebovali boste močnega zaveznika, ki vam bo sposoben pomagati tako na finančnem področju kot tudi s poznanstvi. In ravno ta teden boste srečali nekoga, ki ima vse te kvalitete, morda še kakšno več...
Ona: Prišel bo dolgo pričakovan trenutek, ko se boste znašli iz oči v oči s prijateljem, ki vam je nekoč veliko pomenil. Nikar se preveč ne prepustite čustvom, saj lahko za to kaj kmalu izve tudi vaš partner.
On: Vedite, da lahko od prijatelja pričakujete kvečjemu toliko, kot ste mu pripravljeni dati sami. Toda nikar ne čakajte predolgo, saj lahko hitro ostanete sami in praznih rok. Poskusite raje z majhno zvijačo.
DEVICA
Ona: Podali se boste v raziskovanje širše okolice, pri čemer vam bo prav rad pomagal znanec, ki si že dlje prizadeva pokazati svoja čustva. Nikar ne bodite tako zadržani, ampak poslušajte glas svojega srca.
On: V neki zadevi boste prisiljeni priznati, da ste se hudo zmotili. In nikar se ne čudite, če bodo prišle posledice, ki ne bodo ravno najbolj prijetne ... Nekdo vam bo poskušal pomagati, zato pozor!
VODNAR
Ona: Na ljubezenskem področju boste nizali uspeh za uspehom, kar vam bo v veliki meri povzdignilo samozavest. Toda ostanite raje na trdnih tleh, saj nikjer ne piše, da bo takšno stanje trajalo večno.
On: Nenazadnje lahko svojo razočaranost nad človeško nezvestobo pokopljete v objemu osebe, ki že dolgo čaka na vaše usmiljenje. Spoznali boste, da se v njeni družbi prav prijetno počutite, zato izkoristite priložnost, ki se vam ponuja.
Ona: Nikar se ne zanašajte na tiste, ki so vam nekoč že obrnili hrbet. Poskusite se raje opreti na svoje moči in uspeh enostavno ne bo izostal. Proti koncu tedna se vam obeta presenečenje, ki vas bo precej razveselilo.
On: Tako kot vedno vam bo tudi tokrat uspelo najti kompromis med poslovnostjo in ljubeznijo. Ostali se bodo sicer čudili, kako vam to sploh uspeva, vi pa si boste mislili svoje in se še naprej prav imenitno zabavali.
14
9
3
4
2
8
6
7
11
5
13
21
17
56
RUMENA STRAN
Vzporednice
Zaradi mučnega obrtno-podjetniško-gospodarskega dogajanja v zadnjem času sta si - upamo, vsaj - Peter Pišek in Izidor Krivec za pogovor izbrala bolj duhovito temo. V uredništvu NT jima lahko pomagamo - če nimata druge snovi, bi lahko potegnila vzporednico med gazelami in kravami. Piškovo podjetje je bilo namreč letos v ožjem izboru za naziv regijske gazele, na kak način pa se Krivčeve Celjske mesnine ukvarjajo s kravami, pa tako ni treba posebej razlagati.
NC, foto: SHERPA
Zaupate nam že
—68 let—
k
Blagoslovili kamen
Če je že postavitev temeljnega kamna za Urgentni center Celje privabila številne znane obraze, se sprašujemo, kakšna gneča bo šele na zakuski ob njegovem odprtju. Resda smo tokrat videli predvsem obraze iz zdravstvenih vod, konec prihodnjega leta pa se bo verjetno trlo tudi politikov, gospodarstvenikov, šolnikov, kulturnikov. Zdravje je pač temelj naših življenj in tako mu je treba posvečati veliko pozornosti. Ob bližajočem se novem letu naše uredništvo vsem želi, da bi bilo zdravje vsaj tako trdno, kot je trden temeljni kamen, pri postavitvi katerega je, kot se lahko prepričate na strani 18, državna sekretarka Brigita Čokl pokazala kar nekaj zidarskih veščin.
AD
Foto: SHERPA
Brez njih ne bi bilo sejma
Polona Marovt iz družbe Celjski sejem, sicer članica ekipe, ki je sejem organizirala (na sredini): »Punci, a sta videli tiste Portugalce na odru?«
Breda Obrez Preskar, izvršna direktorica družbe Celjski sejem (desno): »Sevedaaa. Mislim, da so Španci. Sem se v trenutku odločila, da jih bomo povabili tudi drugo leto.«
Natašo Vodušek Fras, svetovalke za odnose z javnostjo pri Celjskem sejmu (levo): »Da. Se strinjam. Obvezno. Da. Da.«
SŠ, foto: GrupA
Nabirala je izkušnje
Na erotičnem sejmu je delala tudi sodelavka Radia Celje Saška Pukl (desno). Pogovarjala se je z nastopajočimi in iz njih vabila zanimive izjave. Puklova je s sejmom dobila zanimive delovne izkušnje, predvsem pa je bila nad njim navdušena. Ker obstaja možnost, da bo na sejmu delala tudi naslednje leto, ji v uredništvu že iščemo umetniško ime. Alexandra Hot, na primer. Erotična plesalka ob Saški je glede na svoj videz na pogovor prišla naravnost z odra. Morda pa tudi od kod drugod ...
SŠ, foto: GrupA
Da bo nov, moderen urgentni center resnično dobro služil svojemu namenu, so za vsak slučaj blagoslovili že temeljni kamen. Za blagoslov je poskrbel kar celjski škof msgr. dr. Stanislav Lipovšek, ki se ga je direktor bolnišnice mag. Marjan Ferjanc izredno razveselil.
Strokovna direktorja Zdravstvenega doma Celje Milan Rajtmajer (levo) in Splošne bolnišnice Celje Franc Vindišar sta po obrazih sodeč, razpravljala o resnih zadevah. Verjetno sta kovala načrte, kako zagotoviti čim bolj kakovostno oskrbo bolnikov v nastajajočem urgentnem centru, kjer bodo delali tako sedanji zaposleni v bolnišnici kot zdravstvenem domu. Ministrstvo pri načrtih menda ne pomaga kaj dosti.
Mirno spanje
Onidan smo v Celju prvič v živo spoznali Petra Kukovico, ki je po preskoku iz družbe Iskra Sistemi postal svetovalec predsednika uprave Gorenje Franja Bobinca. V medijih ga že vodijo kot enega ključnih kadrov Gorenja. Ta oznaka je gotovo dovolj dobra tudi za direktorja Razvojne agencije Savinje regije Janeza Jazbeca, da se potem najbrž ni preveč sekiral, ker deklaracije o traj-nostnem razvoju ni podpisal sam predsednik uprave Bobi-nac. Če k temu dodamo, da je Kukovica med drugim bivši predsednik Atletske zveze Slovenije in aktualni prvi nadzornik Nove KBM, potem je Jazbec zagotovo mirno spal.
NC, foto: SHERPA