PoStnlna p1a8a«a r gotovini CENA IZVODU lODlfi Leto XII. — Štev. 12 V Ljubljani, 24. marca izdaja Tiskovni svet »Polet« — Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Prešern Igor — Rokopisov ne vr-iamo - Tisk tiskarne »Toneta Tomšiča« v Ljubljani — Uredništvo In '.prava v Ljubljani — Uredništvo« Likozarjev« ul 13. uprava« Cankarjeva 4. (pasaža Nebotičnika) - Poštni predal 37) - Čekovni račun uprave 60-KB-3-Z-84 - Telefoni: uprava 21-281, uredništvo: 31-684 (ob nedeljah tudi 31-183 in 30 378) - Celoletna naročnina 400 din, polletna 300 din. žilsnilinjgjjggg11 =:;b=s SkupSčlna Okrajne zveze »Partizan« Celje V »Partizana" več delavske mladine Prvenstvo LRS v smučarskih skokih za člane in mladince Mladi mnogo obetajo.. «««toda do uspehov je še daleč Celje, 24. marca. — Na Okrajni skupščini »Partizana« Celje smo slišali razveseljiva poročila in razprave. Že udeležba sama, 88 delegatov, s sodelovanjem predsednikov vseh okrajnih in občinskih političnih družbenih in oblastnih organizacij s predsednikom Zveze »Partizaiu Slovenije tov. Ribičičem na čelu, nam kaže, da je za izboljšanje in napredek partizanske organizacije v Celju vedno več družbonih pogojev. Osrednja točka, referat tov. Ančika, o kritični oceni telesne vzgoje v celjskem okraju, je imela za posledico vsestransko in nadvse koristno razpravo. Tov. AnČik je ugotovil, da je le 3.34«/o vseh vo-lilcev celjskega okraja v partizanski organizaciji, dalje le 8.24 % šolske mladine in če k temu številu pripišemo še, da je zdravstveno stanje mladine v celjski občini zelo slabo, pridemo do precej poraznih ugotovitev. Omenimo naj samo to, da je bilo v letu 1956 v tovarnah celjskega okraja nad 6000 nesreč in 287 milijonov izpada družbenih dohodkov. Vse to nam pooe, da je potrebno rešiti problem šolske telesne vzgoje in da morajo naše tovarne in ustanove v temelju izpremenifi od- nos do telesne vzgoje. Vse te probleme bomo lahko rešili z razvojem družbenih organov za telesno vzgojo, z ljudsko oblastjo, SZDL in množičnimi organizacijami. Težišče dela mor* biti v društvih, zato je potrebno skrboti za enotnost osnovnih organizacij. Tov. AnČik je poudaril, da so se društva notranje utrdila in da je bil uresničen plan dela. Žal pa niso dobili priznanja za svoje nesebično delo predvsem vodniki. Spregovoril je tudi tov. Ribičič Mitja, ki je poudaril, da je Zveza z zaupanjem gledala na razvoj partizanske organizacije v celjskem okraju. Med drugim je dejal, da je uspeh odvisen od društvenih funkcionarjev, kako bodo prisluhnili željam in potrebam terena. Potrebno bo najtesneje sodelovati s Sveti za telesno vzgojo. »Partizan« je mladinska organizacija, zato morajo biti vzgojitelji tam, kjer je mladina. Treba se je boriti tam, kjer še ni razumevanja za telesno vzgojo. Za to nam služi velenjski primer. Po besedah tov. Ribičiča in še po dragih referatih se je razvila živahna razprava, za konec pa so bili sprejeti koristni sklepi. PLANICA, 24. marca — Današnja nedelja je še enkrat ponu-dila roko našim skakalcem. Ker še ni bilo republiškega prven-stva je SZS za zaključek lezone organizirala prvenstvo Slove-nne in s tem dala možnost temu ali onemu posamezniku, da se oddolži in poravna bodisi stare račune, ali pa da še enkrat potrdi znanje, ki si ga je pridobil med zimo. VELIKO JE TALENTOV, SAMO VODITI JIH JE TREBA Pravzaprav nas je še najbolj zanimala mladinska tekma. Po navadi veliko govorimo in kritiziramo, češ Dl mladine, ki bi nadomestila sta-vejse. Danes smo se prepričali, da temu ni tako. Nasprotno, videli smo, da imamo veliko nadarjenih niladih skakalcev, ki jim bo treba kar takoj priskočiti na pomoč. Napak bi bilo za zaključek sezone pustiti to mladež v nemar, saj prav sedaj, ko je njihovo veselje naj-večje, kujmo vroče železo. Najboljše je treba klicati na skupni posvet l»' jim razložiti kakšna je njihova Naloga v poletnih dneh, če hočejo, da bodo v prihodnji zimski sezoni Nadaljevali tam, kjer so danes kon-cali. Mnenja smo, da smo prav tu pvejišnja leta precej grešili, zato bi tilv° pW?v, da začnemo s popolnoma Novim načinom dela. Kaj nam je danes mladina pokapala? Nastop na 40 m skakalnici je Nudil vsem našim zbranim mladincem -lepo _ priložnost, da pokažejo, kolikšna je v njih moč, znanji, pa tudi^ ogromno veselje do skakalne- Ugnancev je hotel zadovoljiti sebe In tiste, ki so ga opazovali. No, čeprav smo prepričani, da imamo da-es v Sloveniji mnogo več mladega ac ra, kot g a je bilo zbranega v mnioi, sm(> vendarle lahko vsaj z »toteUrj?$ TCČ k?t zadovoljni. Na-tehP j'h Je neikai čez 30 in od ki .j™ je prav gotovo 10 takšnih, 1, »krbnem strokovnem vod-kl,n.a*u dosegli takšne regij ohVt ^ ir ^di naj večji pesimi-f ie opazoval te pole Zidar “naprav5 J°' hvalami. Ptav mč štedl1 8 P0' dihP^le{’.>liko imamo danes mlada tri - taIentov! S®daj je čas, c!reTJ1 koga bodo Vo^kn V? skupni trening. Mladi daleč °J)e ajo’ toda uspehi so še Ce kritično ocenimo današnjo mladi n,siko tekmo in analiziramo vse dobre im slabe strani našega mladega skakalnega rodu, potem lah- ko pridemo do naslednjih ugotovite v: večina ne pozna strahu in je navdušena za skakalni šport. To je prva in najpomembnejša ugotovitev. Vešče oko strokovnjaka pa je lahko na drugi strani takoj ugotovilo — kaj je pravzaprav rakova rana vseh naših skakalcev — da vsem primanjkuje potrebne kondicije na eni strani, na drugi pa bodo morali naši trenerji posvetiti največjo pozornost odskoku in doskoku. Videli smo, da kar lepo število mladih skakalcev zaradi teh pomanjkljivosti ne more dosegati tistih uspehov, katere bi lahko sicer dosegli. Veliko bo treba še vaditi, toda ne samo pozimi na snegu, temveč v poletnih mesecih na igriščih in telovadnicah! SAMO 12 ČLANOV?! Le kje so ostali člani, smo se opraševali, ko so se poganjali čez most 80 m skakalnice naši starejši tekmovalci. Po našem mnenju je bilo to prvenstvo kaj slabo spričevalo za ves na-š skakalni šport in tudi za društva in klube. Kar so nam danes člani pokazali, nas ne more zadovoljiti. Langus je še enkrat dokazal svojo izredno formo in tudi premočno zmago. Prvič je skočil 74 m, sodniki pa so ga ocenili za ta skok s 17, 17.5, 17.5, 16 ter 16.5 točkami. Za drugi skok ko je dosegel! 81 m pa so ga sodniki ocenili takole: 17.5, 17.5, 16.5, 16.5, ali če ’ .... 221 lepši zaključek letošnje sezone. Tudi Rogelj je bil bolje razpoložen kot v Planiškem tednu. Imel je krajše skoke kot Langus, toda skaka! je izredno lepo. Največje presenečenje pa nam je pripravil Adle-šič, ki se je uvrstil na 3. mesto. Skočil je tako lepo, da so bili mnogi -presenečeni. Težko je govoriti o ostalih, saj večina ni bila niti pripravljena za današnji nastop. Omenimo naj še Zidarja, ki je skočil samo enkrat in pri tem prav nerodno padel. Na splošno je bilo 'danes precej padcev in prava sreča, da ni bilo težjih nesreč. Rezultati: člani: 1. Langus. (J) 221 točk (74, 81), 2. Rogelj (E) 199 (69, 72.5), 3. Adlešič (E) 193.5 (-69, 73), 4. Roji na (E) 184 (65, 67.5), 5. Gorišek (E) 17-9 )63, 65), 6. Šlibar (E), 7. Ciglič (T), 8. Oman (E), 9. Kunstelj (Usnjar Vrhnika), 10. Matulj (E), tl. Pibernik, 12. Silvester. Pri mladincih je zmagal Jemc Božo iz Bleda, medtem ko vrstni red ostalih skakalcev v času našega poročanja se računajo. L. M. Včeraj ia danes je bil v Sežani dvoboj med telovadnima reprezentancama Srbije in Slovenije, v katerem so prepričljivo zmagali domačini (poročilo beri na 2, strani). Na sliki zmagovalec Miro Cerar, ki je na. vdušil vse gledalce ne samo s svojo prosto vajo, ampak tudi na ostalih orodjih I. conska nogomtna liga Malo je manjkalo do poraza LJUBLJANA, 24. marca. — Današnja tekma med Šibenikom in Ljubljano, ki Je bila odigrana pred približno 3000 gledalci, Je Imela celo vrsto razburljivih dogodkov. Zato je prav malo manjkalo, pa bi Ljubljančani doživeli poraz, čeprav s6 Imeli večji del .tekme precej pobude v svojih rokah. Toda, kadar so Sibeničanl prodrli pred vrata domačih, je to predstavljalo silno nevarnost: imeli so namreč precej priložnosti za dosego gola. « L V« . A«, »V, j. 4 .v', i-U.,#, 1U.2, a. 11 zapišemo skupno število točk Ljubljana : Šibenik 2:2 (1:1) .0! Izredna ocena in njegov naj- x ' Spilit 13 11 1 1 41:13 23 Rijeka 13 8 3 2 35:13 19 Trešnjevka 13 8 2 3 36:19 18 Šibenik 13 7 4 2 33:17 18 Metal ac 13 5 4 4 24:18 14 Uljanik 13 3 4 4 26:21 14 Turbina 13 4 2 7 12:19 10 Tekstilac 13 4 1 8 20:32 9 Jadran 13 3 3 7 19:32 9 Ljubljana n 3 3 1 17:31 9 Odred 13 2 4 ? 12:19 8 Grafičar 13 2 1 10 12:43 3 Turbina : Split 1:3 (1:1) Rijeka : Grafičar 8:0 (2:0) Tekstilec : Metalec 3:2 (2:1) Jadran : Uljanik 2:2 (2:2) Čudna tekma V Zagrebi! Trešnjevka : Odred 3:1 (2:0) Zagreb, 24. marca. Igrišče Trešnjevka, 7 ec,aicev 2000, vreme toplo in primerno jSro. Sodnik Gazzari iz Splita, strelci: v 14., 33. in Spirk 33. minuti za r®šnjevko, Bogataj v 62. minuti za Od- red. Trešnjevka: stinčič, Krasič, Kiseljak, _ clovič, Pertič, Cvetan, Spirk, Koželj, “tiloševlč, Santek, Kovačevič, n 0 Hočevar, Kranjc, Bergles 8a ^re<* -e zaključil to prvenstveno sre-j brez dveh točk, pa tudi brez treh 8a^CeV' ZS°dH° se le> da 50 Ljubljan-Zaž* - V trenutku> k° i® sodnik zadnjič lgrvlžgaI. šli proti središču le z osmimi kra^0*’ ZačeI° se J® v 6S- minuti. Ta-* n ^ namre® Hočevar nesrečno trčil rebraS"Pr°tnlm 1Sralcem ter se prijel za Od 3 močan udarec in vodja V^ega napada ni mogel nadalje-Itljuf, re’ Kmalu za tem je sodnik Izba«. U BerSinca> ker i® z rokami odrinil ioirii °tnlka’ kar je sodnlk ocenil, da je m, Berginc namen obračunati z na-‘^nikom. igrJ.°^k<)r Je pač bila ta odločitev nad brav|C,ern Pravilna, tega ne bi smel na-nl Z vratarjem Babnikom. Ta Je v skoku za žogo skočil pred Koželja in ga odrinil. To je bll-o povsem nehote. Sodnik Gazzari pa je pokazal na belo točko, obenem pa lzključU vratarja, ki 3a je zamenjal napadalec Bogataj. Kazenski strel je izvedel Koželj, ki je bil doslej vedno sigurni realizator najtežje kazni. Kar ni uspelo drugim vratarjem je uspelo Igralcu in Bogataj je v lepem slogu ubranil enajstmetrovko. To je razjezilo Koželja, ki je udaril Piskarja in sodnik ga je izključil iz igre. Kolikor izgloda po vsem navedenem, tekma ni bila v toliki meri groba, kolikor na trenutke nervozna. Odred je začel slabo In negotovo. Napadalci so imeli nekaj priložnosti že v začetku, ki jih niso znali izkoristiti, ali pa so jih nasprotniki odstranili Tako je šele v 62. minuti Bogataj dosegel edini gol za goste, ki je bil povod za nekoliko bolj razgibano igro. Gostje so nato nekajkrat ogrozili vrata stlnčiča. Ce bi omenili najboljš', bi morali vse kakor omeniti Klančišarja, levega krilca, ki je lepo povezoval igro, bil v napadu kot obrambi ln zlasti v prvem polčasu zaustavil precej nevarnih prodorov domačih. Poleg njega se je odlikoval tudu Vojnov, medtem ko Je Berginc stalno ugovarjal. Prav v zadnji minuti je imel Blaznik zelo lepo priložnost, da bi dosegel gol In s tem zmago za svoje moštvo, vendar Je njegov strel vratar ubranil. Zadnjih 2» minut so bili gledalci sploh v silni napetosti, kajti gostje so v tem času le enkrat nevarneje prodrli pred vrata domačih, medtem ko pa je Ljubljana Izvedla številne uspešno zamišljene akcije, ki pa niso rodile uspeha. Kljub temu moramo reči, da j: bil pri Ljubljani napad danes boljši del moštva, kar zlasti velja za Ferhariča, Blaznika ln Haclerja v prvem polčasu ter delno za Dolenca. 2e v prvi min-uti je bil storjen tik ob kazenskem prostoru prekršek nad Dolencem. Prosti strel Je izvedel Hacler tako ostro, da je žoga padla vratarju iz rok ln se zakotalila čez gol črto — Ljubljana je prišla v vodstvo z 1:0. Za tem SO se akcije Ljubljane vrstile druga za drugo. Toda v času premoči Ljubljane je v 27. min. sledilo izenačenje. Gol je dosegel Skugor po krivdi Jereba, ki je nespretno zapustil svoja vrata. Tedaj so gostje začeli žlvahneje oblegati domači obrambni prostor, dokler ni v zadnjih minutah postala igra nekoliko medlejša. V drugem polčasu Je Ljubljana znova začela napadati, kar je trajalo prvih 10 min. Toda v 35. min. je Šibenik prišel po avtogolu Sočana v vodstvo 2:1. Za tem pa so sledile številne Izredno nevarne akcije, ki jih je zlasti vodil naj- ' boljši igralec na terenu, Tedling. sledila sta po vrsti dva strela v vratnico, kar je bila prava sreča za domače. Ljubljana se je kasneje znova znašla In vse resneje oblegala obrambo gostov. Zato ji je tudi v 69. min. uspelo Izenačiti na 2:2. še so imeli Ljubljančani mnogo priložnosti, glel "el ra so J‘h krepko vzpodbujali. V 83. min. pa smo videli že žogo v mreži Ljubljane. Pred vrat: se je sam znašel Tedling, ki pa se je samo lahko prijel za glavo, kajti žogo je z glavo poslal visoko čez vrata. Takšen je bil danes potek vseskozi dokaj živahne in ne tako slabe Igre obeh moštev. Pri tem so bili gostje ostrejši, imeli pa so najboljšega moža v Tedlin-gu, mimo tega pa še v Skugorju, Zoriču In Raku. Slabša sta bila stranska krilca, medtem k-, je bil v obrambi dober edinole Jelenkovič kot srednji krilec. Pri Ljubljani je bil boljši del moštva napad, v krilskl vrsti pa spet neumorni Sočan ln danes zelo marljivi Gruden. Ožja obramba ni bila preveč zanesljiva. Sodnik Mikulan pri svojih odločitvah ni bil dosleden ln je s svojimi napakami povzročil, da so se Igralci večkrat med seboj tolkli po no-, gah. Se bolj pa je bil mučen dogodek p< tekmi, ko sta se dejansko spoprijel! med seboj neki funkcionar Ljubljani in član vodstva Šibenika. Gledalci so ti vedenje ostro grajali, posredovali pt so morali miličniki. Takšne reči ne so dijo na igrišče! Moštvi sta nastopili takole: Šibenik: Bašič, Supe, Iljadica, Živko, vlč, Jelenkovič, Tambača, Zorič, Stojič Skugor, Tedling. Rak; Ljubljana: Jereb, Čretnik, Pirc, Gruden, Sočan, Mežan, Perharič, Lukežič, Dolenc, Blaznik, Hacler, T. B. Izdatna zmaga Branika Gluk junak dneva Branik : Sloga 7:2 (1:2) Maribor, 24. marca. Pred 1800 gledalci je bila v Ljudskem vrtu prva tekma pomladanskega dela mariborsko-varaždinsko-celjske lige. Branik je nastopil v naslednji postavi: Fili-pančič, Slana, čučko, Radulooič, Gabri jan, Elsner, Gluk, Ilanzel, Plaznik, Dugandžija. V prvem polčasa domačim ni šlo in so borbeni ter hitri Cakovčani nevarno ogrožali njihova vrata. V 7. minuti je sodnik Oljica iz Varaždina preostro dosodil enajstmetrovko v korist gostov, ki jo je Zelenjak izpremenii v gol — 1:0 za Slogo. V 15. minuti je Gluk izenačil prav tako iz enajstmetrovke. Po izenačeni igri se je v 40. minuti gostom posrečilo povišati na 2:1 in doseči rezultat prvega polčasa. Budinek prvi na Sari Skoplje, 24. marca, Na tradicio-nalriem veleslailomm je včeraj na te-retiih Popove Šapke zmagal v veleslalomu na 11. tradicionalnem Šar-planinskem tekmovanju Budinek Vojteh. Takoj za njim se je uvrstil Nograšek, medtem ko je na 3. mestu Modric iz Zagre-ba. Naj povemo se to, da je bilo na tekmovanju 37 tekmovalcev, na cilj pa jih je prišlo le 15, Nastopih So samo Jugoslovani ter nekaj. Bolgarov. Danes je bilo tekmovanje v smuku. Zmagal je Bernik Milan pred Budine kom, ki je zaostal za 2 se,k. Kljub temu ipa je Budinek osvojil 1. mesto v skupnem plasmaju, ker je včeraj bil najboljši t veleslalomu. V drugem polčasu pa so domaciui popolno ma prevzeli igro v svoje roke. Uspeh pa j izostal vse do 56. minute, ko je Gluk iz pro stega strela dosegel izenačenje. Tri minut za tem je isti igralec prav tako iiz prostegi strela im razdalje kakih 25 m povišal na 3:2. 68. minuti je bil zrušen Dugandžija, dosojene enajstmetrovko je v gol izpremenii Gluk, i 84. minuti pa je bil uspešen Plaznik. Sodnil je nato upravičeno izključil surovega Žele njaka. V 88. minuti pa je pobegnil mlad Kramar in povišal rezultat na 6:2, kmalu zb tem pa je Dugandžija postavil končni rezultat 7:2. Branikova zmaga je zaslužena, vendar se jc moštvo zbralo šele v drugem polčasu. Neka tera mesta bo treba še izboljšati. Zlasti neugodno vpliva prerekanje med igralci, kai mora odbor odločno zatreti. Izreden dan je imel »ostrostrelec« Gluk, ki je za doseženimi 4 goli vidno dvignil moralo moštva. Igralci Sloge so zaigrali na trenutke naravnost surovo in s tem pokvarili sicer ugoden vtis. V predtekmi je MTT premagalo Žrvilce s 3:0 (1:0). Prvi start kolesarjev Reka, 24. marca. Včeraj so nastopili ma progi Reka—Novi—Reka kandidati za sestavo državne kolesarske reprezentance, ki so se dalj časa priipravljali na skupnem treningu y Opatiji. Zmagal je Valčič v času 2p4:27. V istem času so pri-1°?-, -,?ai ciiIi še Petrovič, C veji-n, lesic, vuksan, Jugo, 'Valant, Bajc in Levačič. Še ena zmaga Valčica Reka, 24. marca. Danes so se naši najboljši kolesarji še enkrat spoprijeli na 42 km dolgi progi. Zmagal je Valčič v času 1:08.19 iu dosegel povprečno hitrost 36.8 km na uro. Sledijo Levačič, Cvejin, Brajan, Bajc, Ješič, Vuksan, Jugo, medtem ko Petrovič zaradi bolezni ni nastopil. Valant pa je med dirko odstopil. Nagrade so razdeljene Kolo tovarne „Rog" je šlo v Smlednik *" Komisija za izžrebanje nagrad »Planiške- dar Tkalnice v Otočanah, ga nagradnega natečaja« se je sestala v petek 15. Robov Angelca, Cesta na Grad 1 — Dvoboj v vajah na orodju Srbija : Slovenija Lep napredek mladih sil 82. mairca. V komisiji so bili predstavnik podjetja »Planica-šport« tov. Milatovič, predstavnik tovarne >Rog< tov. Cerjak- udeleženec nagradnega natečaja tov. Končar Albert, upravnik »Poleta« tov. Dimnik Bojan in član uredništva »Poleta« tov. Bančič Tone. V nagradnem natečaju je sodelovalo 945 oseb. Izirebani so bili: 1. Farkaš Franjo, »Stol« — Kamnik, prejme 35. nagrado — 1 hlebec trapistovskega sira, dar Mlekarne v Cirčah. 2. Mlakar Ljudmila, Celje, Zg. Hudinja 151, prejme 54. nagrado — turistovsko škatlo, dar »Opreme« v Kranju, 3. Cerar France, tiskarna »Toneta Tomšiča« —- Ljubljana, prejme 33. nagrado — 1 stekleni servis za vodo, dar Steklarne v Hrastniku, 4. Burgar Janez, Draga 37, pri Ljubljani, prejme 32. nagrado — 1 plašč in 1 zračnico za kolo, dar podjetja »Astra«, 5. Glinšek Vlado, Celje, Dečkova 50, prejme 30. nagrado — 1 plašč in zračnico za kolo, dar podjetja »Astra«, 6. Strmšek Rado, Smartinska c. 141, prejme 30. nagrado — 1 plašč in, 1 zračnico za kolo, dar tovarne »Sava«, 7. Rihar Mirko, Komenda 28 pri Kamniku, prejme 29. nagrado — 1 plašč in 1 zračnico za kolo, dar tovarne »Sava«, 8. Kotnik Božidar, dijak, Šmartno ob Paki 27, prejme 27. nagrado — 1 garnituro fil-castih podlog za sedeže, dar Tovarne filca y Mengšu, 9. Dobrajc Rafko, Zavodna 18, Celje, prejme 26. nagrado — 1 garnituro filcastih podlog za sedeže, dar tovarne filca v Mengšu, 10. Filipič Marija, Ljutomer, Ivana Kavčiča 8, prejme 25. nagrado — 5 kg terpenti-oovega mila »Oven« in 5 kg pralnega praška »Oven«, dar tovarne mila v Kranju, 11. Tešak Ivan, Beograd V. P. 2977/3-H, prejme 24. nagrado — 1 črno vazo, dar Steklarne v Hrastniku, 12. Pojutar Slavko, Tržič, prejme 23. nagrado — ene sanke, 13. Janežič Peter, Ljubljana, Aleševčeva 74a, prejme 21. nagrado 2 kompl. kandahar vezi, dar Tovarne »Plamen«, 13. Homar Mirko, Tomšičeva 17 — Kamnik, prejme 20. nagrado — 3 frotirane brisače, Celje, prejme 19. nagrado — 3 frotirne brisače, dar Tkalnice v Otočah, 16. Sušeč Janko, Gor. Radgona, prejme 18. nagrado — 2.50 m blaga za vetrni jopič, dar tovarne »Induplati«, 17. Sotošek Milan, Brezje 7, Senovo-Bresta-nica, prejme 17. nagrado — 2.50 m blaga za vetrni jopič, dar tovarne »Induplati«, 18. Harej Angel, Ljubljana, Lepi pot 24, prejme 16. nagrado — smučarske hlače, dar podjetja »Slovenija-šport«, 19. Apohaj Alfrida, Ljubljana, Goče Del-čeva 14, prejme 15. nagrado — kvalitetni nahrbtnik, dar podjetja »Moda« v Kranju, 20. Kette Marjan, trafika Vipava, prejme 14. nagrado — 1 par smuči, dar podjetja »Planica-Sport«, 21. Goljevšček Marko, Medvedova 1, prejme 13. nagrado — 2 m športnega tweed blaga, dar tovarne »Volna« v Laškem, 22. Skvarča Jaka, Ljubljana, Opekarska cesta, prejme 12. nagrado — 1 par lepljenih smuči, dar tovarne »Elan«, 23. Černivec Francka, Veselovo nabrežje 1, Mengeš, prejme 11. nagrado — usnjeno aktovko, dar tovarne usnja v Kamniku, n 24. Kemper Franc, Bovec 279, prejme 9. nagrado — vetrni jopič, dar »Planica-Sport«, 25. Glinšek Vlado, Celje, Dečkova 50, prejme 8. nagrado — smučarski pulover, dar »Slovenija-Sport«, 26. Stolcar Jože, Podbrdo 74, prejme 7.. nagrado — 6 m blaga za športne srajce, dar tovarne »Vigonka«, 27. Pipal B., Laško 107, prejme 6. nagrado —■ 1 par športnih čevljev, dar tovarne »Peko«, 28. Vukasovič Branko, Ptuj, Mariborska 32, prejme 5. nagrado —- ohišje za Radio »Savica«, dar Tovarne »Sora«, 29. Doležal Vlasta, Ruše, prejme 4. nagrado — 1-2 m platna »Vesna«, dar Tekstilne tovarne v Šempetru, 30. Fujs Jože, ProseČkega vas 27, p. Mačkovci, prejme 3. nagrado — šotor za dve osebi, dar »Planica-Sport«, 31. Skamlič Metod, IKS TAM, Tezno pri Mariboru, prejme 2. nagrado — 3 m kamgar-na, dar Tekstilne tovarne Majšperk, 72. Košir Edo, Mavčiče 37, p. Smlednik, prejme 1. nagrado — kolo znamke »ROG«, dar Tovarne »Rog«. Sežana, 24.marca. Včeraj in danes je bil v Sežani že tradicionalni dvoboj v vajah na orodju med moškima in ženskima reprezentancama Srbije in Slovenije I. razreda. Zasluženo je zmagala Slovenija s precejšnjim naskokom. Odbor za vaje na orodju pri Zvezi »Partizane Slovenije, ki je organiziral ta dvoboj, je naredil zelo uspelo potezo,-da je tekmo priredil v Sežani. Sploh je praksa, ki jo ta odbor izvaja, da prireja razne kvalitetnejše tekme v manjših podeželskih središčih, vse hvale vredna. Domačini so menda prvič videii zares kvalitetno telovadno prireditev, ki bo vsem ostala še dolgo v spominu. Prav gotovo pa bo ta tekma dala domačemu partizanskemu društvu novo vzpodbudo za delo in bo tudi marsikaterega mladinca navdušila za' to težko, a lepo panogo. Poudariti je tudi treba, da so se domačini zelo potrudili pri organizaciji. Že na postaji so lepo sprejeli goste in takoj se je med telovadci in domačini razvilo iskreno, tovariško vzdušje. Razen številnih domačinov, ki so napolnili telovadnico novozgrajenega doma do zadnjega kotička, so prireditev obiskali tudi predstavniki političnih in oblastnih forumov, med drugimi tudi predsednik Obe. LO Sežana tovariš Grmek Albin in sekretar obč. Komiteja ZKS .tov. Turk Karlo, ki sta na telovadeče naslovila nekaj bodrilnih besed. Prireditev je posetil tud-i predsednik Sveta za telesno kulturo za okraj Koper tov. dr. Polič Svetozar, ki je gostom podaril lepo umetniško sliko. Za Slovesno razpoloženje je poskrbel pevski zbor iz Trebče pri Trstu, kakor tudi narodne noše. Ne smemo pa pozabiti omeniti, da so srbski telovadci ob prihodu v Ljubljano poližili venec na grob pokojnega mednarodnega telovadca Otona Zupana in s to pietetno gesto počastili spomin pokojnika. Občni zbor društva učiteljev in profesorjev telesne vzgoje PESEM BODOČNOSTI Ljubljana, 24. marca. Na Taboru so se včeraj zbrali učitelji in profesorji telesne vzgoje, da bi na občnem zboru svojega društva pregledali dosedanje delo, z druge strani pa se seznanili z okvirnimi smernicami učnega načrta v novi šolski reformi. i PREMALO KADRA IN SLABI MATERIALNI POGOJI V prvem delu občnega zbora je predsednik tov Borko podal poročilo, iz katerega smo •e seznanili z že dokaj znanimi dejstvi, ki vladajo v naši telesni vzgoji po šolah. Strokovnega kadra je premalo, zato je preobremenjen z delom, istočasno pa odhaja v druge poklice. Materialni pogoji so ponekod zelo slabi, saj obstaja velik odstotek šol brez pri-roerniih pogojev za telesno vzgojo. Kljub tem težavam pa so predavatelji opravili svoje delo zadovoljivo ter se poleg šolskega dela tudi v Izvenšolskem času ukvarjali s telesno vzgojo mladine. Številni seminarji za učitelje osnovnih šol, tekmovanja im množični nastopi so dokaz, da si društvo prizadeva izboljšati v Čim večji meri aktivnost telesne vzgoje na vseh šolah. i PRVI GLAS O REFORMIRANI TELESNI VZGOJI O šolski reformi, ki med najrazličnejšimi sloji strokovnjakov zavzema številne razprave, o telesni vzgoji pravzaprav doslej nismo še mnogo ali morda še niič slišali. To pot nam je tov. Edi Serpan v skopih obrisih podal predlog, ki ga pripravlja Zavod za proučevanje šolstva. Slišali smo pesem bodočnosti o telesni vzgoji na naših šolah, ki je delovala kot balzam po »kruti« resničnosti, ki nam jo je malo prej prikazal tov. Borko. Program telesne vzgoje na osnovni stopnji osemletke bi izglodal takole: prvi razred vsak dan pol ure telesne vzgoje, od drugega do osmega razreda pa po 4 ure tedensko. Poleg tega enkrat tedensko igralno popoldne in enkrat mesečno izletni dan. V času obveznega šolanja morajo učenci opraviti vsaj dve letni taborenji. ŠPORTNI ZNAK ZA DIJAKE Novost bo uvedba športnega znaka, ki bo obvezen za vse učence od 5. razreda osemletke dalje. 5. in 6. razred bo imel v svojem programu pet disciplin, 7. in 8. razred pa •edem. Osnovno — bronasto stopnjo — bo moral osvojiti vsak dijak, medtem ko bo »rebrna in zlata stopnja zahtevala od dijakov višje zmogljivosti, poleg tega pa tudi boljši učni uspeh in primerno discipliniranosti V drugi stopnji šolstva ■— na gimnaziji — bo telesna vzgoja razdeljena v dva dela: •plošni im izbirni del. V I. razredu (t. j. da- v šolski telesni vzgoji nošnji 5. razred gimnazije) bodo 3 ure splošne in 1 ura izbirne telesne vzgoje, v ostalih treh razredih pa 2 uri splošne in 2 uri izbirne vadbe. V izbirnem delu se bodo dijaki lahko opredelili za eno izmed športnih panog, ki jih bo določal učni načrt. V gimnaziji bo poleg splošnega znaka tudi specialni zrak za razne športne panoge. Prvi glasovi o reformi telesne vzgoje pomenijo prav gotovo pomemben preobrat v pouku na šolah. Seveda pa si ne smemo predstav- ljati, da bo ta preobrat prišel čez noč, ko bo sprejet nov zakon o reformi šolstva. Zavod za proučevanje šolstva pripravlja številne referate o dokumentaciji razvoja telesne vzgoje doma in v tujini, materialnih pogojih, kadrovskemu stanju, učnih načrtih, zmogljivosti mladine, normativih za objekte in orodja itd., na podlagi katerih bo ugotovil podrobno dejansko stanje pri nas. Prav slabi materialni pogoji in pomanjkanje kadra bodo v prvih letih glavna ovira pri uresničevanju Sezona krosov je tu... Ljubljana, 24. marca. Sezona krosov se je začela tudi pri nas. V Ljubljani so danes priredili društvene krose vsi mestni atletski kolektivi — Odred pred stadionom ob Tatovi cesti, Svoboda v Mestnem logu, Ljubljana pa okoli stadiona v Šiški. Odredov kros je kar dobro uspel, pri čemer pa imamo v mislih le borbene teke kot take. Prav žalostna pa je bila udeležba, saj se je tekem udeležilo le 29 tekmovalcev in tekmovalk, na startu pa tudi ni bilo nekaterih najboljših. * Najboljše pripravljen od vseh je bil Janko Svetina, ki ie premočno zmagal na daljši članis-ki progi in ima v taki formi tudi lepe možnosti na podizveiznem prvenstvu v Podpeči (prihodnjo nedeljo). Starejša mladinca Aljančič in Udovč pa sta se prav do ciljne črte zagrizeno borila ramo ob rami in je le z centimetrskim naskokom zmagal Aljančič Rezultati: mladinke (4 tekm. — 400 m): 1, Škerjanec 59,4. 2. Breščak 1:00,2, 5. Oselj 1:03,2. mlajši mladinci (1:1 tekm. — 1200 m): 1. Bida 356,0, 2. Kadunc 3:59,7. 3. Razdevšek 359,7, starejši mladinci (3 tekm. — 1800m): 1. Aljančič 5:33.3, 2 Udovč 3:33,3, 3. Škulj 6:14.0, člani (4 tekm. — 1200 metrov): 1. Seliškar 3:48,4. 2. Stamejčič 3:49,4, 3. Jerin 454,0, člani (3 tekmovalcev — 3300 metrov): 1. Svetina 1:1:33.0, 2. Klančar 10:34,2, 3. Fornezzi 13:12.0. * V Mestnem logu se je 30 elanov Svobode pomerilo na zelo posrečenih progah. Posebno vel javo je imela prireditev tudi zaradi tega, ker so bili na startu pionirji atletskega aktiva na viški gimnaziji. Rezultati: st. mladinci — 1000 m: 1. Arko 2:36,4, 2. Hrovatič 257,0, 3. Baloh 3:05,0, člani — lOOOm: 1. Pogačar 2:45,6, 2. Jovan 250,4, 3. A. Jovan 252,6, ml. mladinci — '800m: 1. Pegan 2:28,6, 2. Starič 252,1, 3, Vidah 2:35,4, pionirji — 400ni: 1. Galič 1 :-23,2, 2. Petkovšek 1:28,2, 3. Sok 1:31,3, mlajši pionirji — 400 metrov: 1. Preinfalk 1:36,2, 2. Narobe 1:41,0, 3. Lasič 1:42,4, mladinke — 400m: 1. Gojkovič 1:36,0, 2. Čamernik 1:41,1, 3. Kavčič 1:46,9, ml. mladinci — tekači — 1400 metrov: 1. Rainer 4:29,7, 2. Mazi 4:33,4, 3. Pilgram 4:34,0, starejši mladinci — tekači — 1800 m: 1. Pungeršič 5:27,2, 2. Muhič 3:49,8, 3. Selan 557,0. * V petek je imelo športno društvo skupaj s svojo novo ustanovljeno atletske sekcijo tekmovanje v krosu. Skupno ie nastopilo 34 tekmovalcev in tekmovalk. Rezultati, člani 2000 m: 1. Radič 657.0, 2. More, starejši mladinci — 2000 m: 1. Popovič 6:35.4, 2. Lešmar, pionirji 800 m: 1 Gvardjančič 3:01.1, 2. Fajfar, mladinke 630 m: 1. Kunaver 2:14.0, 2. Zazel. In kaj naj zapišemo k dvoboju? Lahko trdimo, da smo bili s kvaliteto v splošnem prav zadovoljni. Če upoštevamo da so nastopali izključno telovadci I. razreda, potem je bila raven vaj zares dobra. Razveseljivo je tudi to, da je večina nastopajočih še zelo mlada (najstarejši tekmovalec je 25-letni Težak), povprečna starost se giblje okoli 20 let. To je vsekakor jamstvo, da bomo iz vrst tekmovalcev, ki so danes nastopili v Sežani, lahko dobili še marsikoga v državno reprezentanco. Predvsem velja to za Cerarja, ki je že precej časa poznan, in vemo, da se že danes lahko enakopravno kosa z našimi najboljšimi olimpijci. Tudi mladi Lekič je nedvomen talent in nas je presenetil z izenačenostjo na vseh orodjih in lepimi prvinami. Zlasti so nas danes razveselili tekmovalci na konju z ročaji, kjer so pokazali očiten napredek. Vsem je šlo na tem težkem orodju »kot po maslu«, pa tudi prvine so bile že kar težke. Nekoliko več smo od večine pričakovali na drogu. Prijetno je presenetil danes tudi mladi Trboveljčan Trugar, ki Sjg vse bolj razvija; prav tako pa Celjan Lesjak. Skratka, če bodo ti tekmovalci še naprej tako napredovali, se nam ni bati, da bo državni reprezentanci zmanjkalo svežih sil. Ženska slovenska vrsta je nekoliko zaostajala za moško, seveda pa so še tudi dekleta dobro borila in pokazala maksimum svojega znanja. Tudi med njimi je nekaj nadarjenih tekmovalk, ki bodo ob marljivem treningu lahko še precej napredovale. Organizacija prireditve je bila, kot smo že omenili, prav dobra, saj je bila v rokah požrtvovalnih domačih delavcev in pa preizkušenih strokovnjakov tov. Gregorke in tov. Vazzazove. Takih prireditev si želimo še čim več, saj z njimi utrjujemo tovariške stike med dvema bratskima republikama, obenem pa dajemo vzpodbudo posameznim krajem in tekmovalcem. Sodniki in sodnice so svoje delo opravili zadovoljivo, čeprav je tu in tam prišlo do manjših, nebistvenih »zapleit-1 ja jev«. P. I. KONČNI REZULTATI DVOBOJA SRBIJA : SLOVENIJA Vrste (skupno): I. Slovenija 542.55, 2. Srbija 528.50. Moške vrste: 1. Slovenija 328.20, 2. Srbija 315.35. Zenske: 1. Slovenija 214.35, 2. Srbija 213.15. Posamezniki — moški: 1. Cerar Miro (Sij 57.90, 2. Lekič Milenko (Sr) 55.90, 3. Senica Jože (Sl) 54.25, 4. Trugar Ivan (SI) 63.26, 5. Težak Vlado (Sl) 53.20, 6. Lesjak Drago (Sl) 52.45, 7. Paštrmac Sima (Sr) 52.20, 8. Cvejanovič Ljubo (Sr) 51.45, 9. Kokole Jože (Sl) 50.70, 10. Vrenko Erik (Sl) 50.60, 11. Deneberg Pavle (Sr) 50.55, 12. Sekereš Vladislav (Sr) 50.30, 13. Vrtačnik Vlado (Sl) 49.95, 14. Avramovič Milan (Sr) 47.95, 15. Sliht-huber Mirko (Sr) 46.70, 16. Oršič Dior-dje (Sr) 42.65 Posamezna orodja — preskok čez konja: 1. Cerar (Sl) 9.60, 2. Lekič (Sr) 9.55. 3. Vrtačnik (Sl) 9.50, bradlja: 1. Cerar (SI) 9.75, 2. Lesjak (SI) 9.30, 3. Senica (Sl) 9.25, krogi: 1. Cerar (Sl) 9.60, 2. Lekič (Sr), Avramovič (Sr), Lesjak (Sl), Trugar (Sl) 9.15, 3. Cvejanovič (Sr) 8.95; prosta vaja: 1. Cerar (Sl) 9.80, 2. Pažtr-mac (Sr) 9.60, 3. Vrtačnik (SI) 9.55; konj z ročaji: 1. Cerar (Sl) 9.80, 2. Lesjak in Kokole (oba Sl.) 9.40, 3. Lekič (Sr) 9.30, drog: 1. Lekič (Sr) 9.45, 2. Cerar (SI) 9.35, 3. Senica (Sl) 9.25. Posameznice: 1. Drapšin (Sr) 37.45, 2. Malušev (SR) 37.25, 3. Vukič (Sl) 37.15, 4. Poljak (SI) 37.05, 5. Bevc (Sl) 35.60, 6. Rogič (Sr) 35.25, 7. Perko (Sl) 34.60, 8. Dagarin (Sl) 34.55, 9. Subotin (Sr) 33.60, 10. Oros (Sr) 33.45, 11. Rudlnski (Sr) 33.40, 12. Stojčevič (Sr) 32.65, 13. Zorčič (Sl) 32.40, 14. Šturm (Sl) 32.20. Posamezna orodja — preskok: 1. Vukič (Sl) 9.40, 2. Malušev fSr) 9.35, 3. Rogič (Sr) 9.25, dvovišinska bradlja: 1. Drapšin (Sr) 9.45, 2. Rogič (Sr) 9.15, 3. Malušev (Sr) in Zorčič (Sl) 9.10, gred: 1. Poljak (Sl) 9.55, 2. Vukič (Sl) in Drapšin (Sr) 9.40, 3. Malušev (Sr) 9.35, prosta vaja: 1. Poljak (Sl) 9.50, 2. Drapšin (Sr), Malušev (Sr) in Vukič (Sl) 9.45, S. Sabotin (Sr) 9.30. Mariborski smučarji zmagovalci Ravne, 24. marca. Pii smučarski koči nad Ravnami je bil četveroboj zastopnikov mariborske, celjske, zasavske in koroške smučarske pod-zveze. Za vsako podzvezo je nastopilo lahko 15 tekmovalcev, v konkurenco pa so se šteli rezultati desetih najboljših. Pomerili so se v slalomu v dolžini 280 m z višinsko razliko 60 m in 45 vratci. Progo so vozili dvakrat, pripravil pa jo je znani Fanedl Karl. Snežne razmere niso bile sicer najbolj ugodne, pač pa je prekrasno vreme zadovoljilo vse. Na startu se ie zbralo 60 tekmovalcev. Zmagali so zastopniki mariborske smučarske podzveze s časom 12:20.2, ki so imeli najbolj homogeno moštvo. Kot zmagovalcem jim je po tekmovanju tovariš Klančnik Gregor poklonili lep pokal in izrazil željo, naj bi to tekmovanje še razširili s teki in skoki. Rezultati: moštva: mariborska podzveza 12:20.2, zasavska podzveza 12:55.7, koroška podzveza 15:26.0, celjska podzveza 15:28.9, posamezniki: Sevčnikar (M) 1:01.5, Uršič (C) 1:02.6, Nunšič (C) 1:05.5, Šober 1:04.4, Sevčnikar J. (oba M) 1:06.1, Bevc (Zas) 1:06.2, Fanedl. (Kor) 1:07.2. Nesramni Lorenzi Znani italijanski nogometni reprezentant Lorenzi, ki igra trenutno pri milanskem klubu Interna-ziionale, je po vsej verjetnosti rekorder svoje vrste. 32-letni igralec je znan po tem, da z zahrbtnima prekrški in zmerjanjem spravi iz tira soigralce, ki se spozabijo in često reagirajo na tak način, da jim ne uide izključitev in kazen. Nedavno je Lorenziju uspela takšna provokacija v igri z Laziom. Kapetan rimskega moštva Sentimenti ni mogel obdržati mirnih živcev, udaril je Lorenzija, kar je imelo za posledico seveda njegovo izključitev, 14-dnevno prepoved igranja in pa visoko denarno kazen. Lorenzi pa je zopet enkrat z nedolžnim nasmehom ostal od sodnika neopažen in se je seveda samo lahko veselil svojega uspeha. Vprašanje žičnice na Krvavec rešeno PROLETAREC : KLADIV AR 0:3 (0:0) Zagorje, 24. marca. Prvo tekmo ma riborsko-v a ra žd in sko- celjske H ge v spomladanskem delu je domače moštvo Proletarca izgubilo s 3:0. V prvem polčasu so imeli domači več priložnosti, ki pa jih niso znali izkoristiti. 'V drugem polčasu pa so gostje močno napadali nasprotna vrata in uspeh ni izostal. Dosegli so tri gole. Zlasti je pohvaliti domačega vratarja Ocepka, ki ie rešil moštvo še večjega poraza, pri gostih pa se je odlikoval Rojnik. Pred KMM) gledalci je sodil Jenko iz Maribora. Gole sta dosegla Rojnik v 5. in 32., ter Posinek v 55. minuti. Zamisel o žičnici na Krvavec, ki je pred nekaj leti tako razgibala ljubitelje gora in smučarje na področju od Ljubljane vse do Kranja, Cerkelj in Kamnika je zadnje čase skoroda utonila v pozabo. Pred nekaj dnevi pa je iznenada prišla vest, da je spet nekaj upanja, da so naprave že tu, da je posredi le še en sam, toda odločilen »če«. No, tudi to je že rešeno, saj sta oba ljudska odbora Ljubljana in Kranj z velikim razumevanjem podprla investitorja SAP Turist. Zadeva o žičnici, ki so jo nameravali zgraditi v Kočevju je znana. Podjetje žičnica iz Ljubljane ima naprave skorajda izgotovljene in je treba začeti le še z zemeljskimi deli na pobočju kjer bo postavljena celotna naprava. Tako se je sestala minulo soboto na Krvavcu komisija s predstavniki vseh ustanov, podjetij in organizacij, ki se zavzemajo za gradnjo ali so z njo v neposredni zvezi. Komisija je imela nalogo ugotoviti, če je že izdelana žičnica — sedežnica primerna za razmere kakršne terja vzpon na Krvavec. Komisija je iprišla po tehtnem preudarku do zaključka, da je žičnica primerna, in da je treba takoj začeti z deli. Določena je bila tudi smer in pa obe mesti za začetno in končno -postajo. Tako je torej storjen prvi korak, ki mu bo sledila takojšnja izdelava načrtov za zemeljska dela in zatem seveda takoj tudi dela sama. Sto in sto obiskovalcev Krvavca, ki je brez dvoma ena od naših najlepših smučarskih postojank, se bo sedaj oddahnilo. Le kdor je v potu svojega obraza nosil smuči in oprtnik na strmo in visoko goro, si lahko v celoti pred-oči koliko mu bo pomagan-o. To velja za vse tiste, ki so hodili teden za tednom vsako s 236.1 187,3, 90), 2. Karkinen (Fi) 222.1 (86-5, 85), 3, Vitikainen (Fi) 318.8, 4. Leodol-*or (A) 213.1; Jyoaekylae 1. Kirjonen (Fi) ~t-6> 2. Leodolter (A) 213.4, 3. Silvennoinen ’Fi) ia Kaakolahti (Fi) 212.1; Jemsenkosti ■ Hyvariuen (Fi) 220.4, 2. Silvennoinen (Fi) 5. Vitikainnen (Fi) 217.1, 4. Leodolter / 1 215.9. Mednarodno tekmovanje v Kokkoli 6 Ptineslo huda poraza olimpijskima zmago-a cema HaJtulinenu in Jerubergu, ki sta * * Premagana tako na 13, kakor tudi na y.. ”• Rezultati: 15 km 1. Rasanen 55:23, 2. ^ ,56:31, 3. Lithteenmaa 56:36, 4. Ala-(v ? L Hhmalainen 56:47, 6. Hakulinen 1 V* ^*:49, Jernberg (Svod) 57:19; 50 km RSsSacn 1:44:34, 2. Kautto 1:46:48, 3. Lah- 1 1:47:», 6. Hakulinea (vsi Fi) 1:48:12. { Iernbcrg (Šved) 1:48:28;................. 40:» lltoen (F1> ,9:0°' a- A ' S. Edstrtim (Šved) 4:.06. celotno organizacijo planiške prireditve. (Takih, vse prej ko ugodnih ocen, bi bilo v tisku -še več, če ne bi nekateri dopisniki,, ki so v Planici zelo odločno grajali organizacijo (»Polet« in »Slovenski poročevalec«), o njej zelo rezervirano poročali ali pa je sploh niso omenjali). Priznamo, da je pripomba o »slučajnem OipazovalciH, ki se je po štirih urah spomnil, da so rezultati napačni, neprimerna. Ni pa res, kakor trdi Organizacijski komite Planica, da so bili rezultati le malenkostno izpremenjeni in da se vrstni red ni izpremimjal, ampak je res, da je bil vrstni red v soboto od 7. do 15. mesta popolnoma spremenjen. Vsak poročevalec ima pravico povedati, da je bilo ocenjevanje neenotno, zlasti še, ker gre za veliko razliko v ocenjevanju. Organizacijski komite Planice sploh ni razumel, na kaj se nanaša kritika v »Ljubljanskem dnevniku«. Gre namreč za četrti nedeljski skok finskega skakalca Tirkikonena, ki je padel in ne podrsal. Sodnik Hartvvaguel pa je skok ocenil z 18,5 točke, kot da padca sploh ne bi bilo. Zato je z dokazovanjem, kakršnega je uporabil organizacijski komite v »Poletu«, moč opravičiti vsako grobo sodniško napako. Prav tako ni res, da je potek tekmovanja pokazal, da je bila preložitev poletov pravilna in v sklada s pravili FIS. Na petkovih tekmah, na katere se nanaša poročilo v LD, je bilo v tretji seriji zabeleženih šest padcev, kar je trikrat ,več kot v prejšnjih serijah in je bila zato četrta serija skokov tudi odpovedana. Padci so bil; posledica razmehčanega doskočišča: do tega prav gotovo ne bi prišlo, če bi bila skakalnica pravočasno pripravljena (ta ko je izjavil tudi tekmovalec Reck-nagel dopisniku »Ljudske pravice« takoj po končani tekmi). Športni dopisniki so bili v petek tudi priča, da so skakalnico začeli pripravljati šele po ogledu ekspertov FIS, približno ob uri, ko bi se tekmovanje že moralo začeti. V soboto se je prireditev začela ob napovedanem času, v nedeljo oa z občutno, skoraj enourno zamudo, čeprav so bile vremenske razmere približno takšne kot v soboto in takšno tudi stanje skakalnice (primerno trda)-. Organizacijski komite Planica tudi ni, ali pa ni hotel razumeti, da dopisnik LD ni istovetil sojenja z organizacijo, ampak ga je le prišiel med njene sestavne dele. Dopisnik LD pa se ni nikjer spuščal v strokovne ocene, ampak je le zabeležil dejstva, ki so bila vsakomur očitna. Po vsem tem je videz, da je OKP odveč vsaka kritika. Mar organizacijski komite Planica očita tudi dopisniku mariborskega tednika »Sedem dni«, da je iskal vzrok za napad na organizacijo, če je med drugim zapisal: »... v petek je nenadoma odpovedala ojačevalna naprava ..., šele čez kake pol ure je spet zahrešča-Io... Pokvarilo se je dvigalo itd.« Članek se konča z odstavkom: »Kljub velikemu tekmovalnemu uspehu so mnogi prišli do ugotovitve, da bi bil končno le ča.s, da po tolikih nedvomnih tekmovalnih uspehih Planice že nehamo z improvizacijo, ki je bila razumljiva za prva leta, ali pa to prireditev sploh opustimo.« Delo računske komisije je bilo vseskozi slabo. Javnost je bila zato napačno obveščena o rezultatih iz Planice Jugoslovanski agenciji »Tanjug« ni preostalo nič drugega, kot da emitira rezultate, kakršne je dobivala. Te rezultate so povzemale tudi tuje agencije. Zato ni nič čudnega, da so avstrijski listi napačno poročali zlasti v nedeljo. Napačne rezultate in zatorej nasiploh netoč-na^ poročila smo zasledili tudi v »Neue ziirieher Zeitung« in v listu >Češkoslovensky šport« Sicer pa po primere ni treba hoditi daleč. »Slovenski poročevalec« in »Ljudska pravica« imata v nedeljo 10. t. m., dvoje različnih rezultatov. Pravilni službeni rezultati so uvrščeni med zadnje vesti., torej takrat, ko uredništva zaključujejo svoje delo (okrog 21. ure), čeprav je bilo tekmovanje končano ob 13. uri To je lep dokaz o »naglici« računske komisije. Naj omenim še nekaj organizacijskih slabosti. 'Vodstvo tekmovanja je na svoji drugi seji sklenilo (glei drugo številko Biltena), da Jože Zidar ne bo smel tekmovati, če ne bo nastopil na petkovih poskusnih skokih. Zidar v petek ni startal, vendar je v soboto tekmoval. Svečani del otvoritve je bil precej klavern. Slovesnost v četrtek zvečer v »Porentovem domu« se je začelo z zamudo 70 minut in ji je prisostvoval le del tekmovalcev. Ob začetku nedeljskega tekmovanja je bilo slišati po zvočniku le zadnje akorde jugoslovanske himne. Rediteljska služba je bila slaba. V petek in soboto so bile na sodniškem stolpu osebe, ki tam niso imele nobenega opravka, medtem ko je bilo na novinarski tribuni ' (če jo sploh lahko tako imenujemo) najmanj prostora za novinarje in fotoreporterje. V zadnji seriji nedeljskih skokov je del gledalcev zasedel precejšen del notranjega roba doskočišča in izteka (to je tudi razvidno iz fotografij). Prav tako so bili gledalci nq betonskem delu konstrukcije skakalnice. Bilten je bil nepopoln, saj je v glavnem vsebovml le rezultate ter startno listo. (Uredništvi »LD« in »LIN še do danes nista prejeli zaključnega Biltena, čeprav sta ga njuna dopisnika iskala na zaključni slovesnosti v nedeljo zvečer v hotelu Slon.) Organizacijski komite Planica je po vsem tem zares »skromen«, ko je ocenil svojo organizacijo za dobro. Razumljivo je, da so jo gostje že zaradi vljudnosti pohvalili. Sicer pa pripominjamo, da so bili skoraj vsi dopisniki v Planici v glavnem istega mnenja o organizaciji prireditve, ki ga je večina tudi izrazila v tisku. Prav zato se čudimo, da je Org. -kom. Planica v napoto le kritika LD, oziroma njen dopisnik Stane Fugina. Medtem ko je organizacijski komite njegovo kritiko, ki obsega nekaj vrstic, napihnil, pa je pozabil omeniti, kaj vse je LD, kot tudi ostali jugoslovanski tisk storil za popularizacijo prireditve, tekmovalcev in njihovih uspehov. Če primerjamo vse to, potem res ni težko dognati, kdo je neobjektiven in kakšno kritiko je treba odklanjati. Za. uredništvo »Ljudske pravice« in »Ljubljanskega dnevnika« Dušan Kuret Vlado Šlamberger Stane Fugina L E S *A S 1 Branikovi kolesarji v telovadnici Pred kratkim smo mimogrede »pobrskali« tudi v Mariboru, da bi videli, kako se pripravljajo kolesarji Branika za letošnje nastope. To nas je zanimalo tembolj zato, ker vemo, da so Mariborčani za ta šport zelo vneti in njihovi kolesarji glede podpore nimajo takšnih težav kot na pr. v Ljubljani ali kjerkoli v Sloveniji. Dognali smo, da so vso svoje delo usmerili v to, da bi čim dostojneje proslavili 70-letnico kolesarstva. Zato bodo organizirali t. in 2. maja medklubsko cestno dirko na progi Maribor—Celje in nazaj, s kolesarsko parado in z dirkališčno dirko na stadionu. Že sedaj zbirajo gradivo za zastavo in imajo zbranih precej starinskih športnih rekvizitov, trofej in slik. Statistične in zgodovinske podatke sestavlja še vedno marljivi kolesarski delavec Lešnik in tudi sicer pomaga sedanjim mariborskim kolesarskim funkcionarjem. Mož ima namreč v tem športu že staro tradicijo in veliko izkušenj. Med dirkači V mestni mehanični delavnici na Koroški cesti je središče kolesarjev Branika. Delavni predsednik Karaman in njegovi sodelavci Kramberger, Unger, Ilešič, Jare in drugi, si vneto prizadevajo, da bi čim uspešneje dvignili kvaliteto in disciplino svojih tekmovalcev. Nekateri so sicer odnehali, zato pa so drugi bolj požrtvovalno prijeli za delo. Tekmovalci imajo prav dobrega vzgojitelja, nekdanjega našega znanca Podmilščaka, ki se kar ne more ločiti od jeklenih konjev. Pozimi jih je popeljal v telovadnico, kjer so veliko pridobili, v februarju pa so že začeli s treningi na cestah. Imajo prav točno določen načrt dela: treninge vsak torek in četrtek, po vadbi pa sestanke, kjer se pomenijo o vseh problemih. Tudi v nedeljah so neumorni, saj se na Kolesarski drobil Že lani smo poročali o precejšnjem zanimanju za kolesarski šport v Cerkljah in okoliških vaseh. Ko je Mehanična delavnica »Ilirija« organizirala dirke, pa je to zanimanje še bolj naraslo. Zato bo v kratkem zaživelo turistično kolesarstvo v okviru »Partizana« v Vodicah, kjer imajo že sedaj več kot 30 navdušenih kolesarjev. Pobudo za to je dal tov. Ziherl, predsednik društva pa to akcijo močno podpira. V ta kolektiv se bodo vključili tudi kolesarji iz Most, Komende in bližnjih krajev. V Cerkljah so začeli akcijo za ustanovitev kolesarskega kluba funkcionarji Avto-moto društva, ki že sestavljajo iniciativni odbor m bodo pomagati pri ustanovitvi turističnega kluba. Ko pa bo to delo zaživelo, so obljubili svojo pomoč. In še nekje se poraja nov kolesarski kolektiv. Funkcionarji ŠD Triglav v Kranju prav tako nameravajo v okviru svojega društva ustanoviti kolesarski klub. Računajo na velik priliv delavstva in mladine iz kranjskih tovarn. Prva dirka v Sloveniji bo prihodnjo nedeljo 31. marca. To bo klubska dirka za člane in mladince ter turiste Branika. Člani in mladinci bodo tekmovali na 72 km dolgi progi Maribor-Konjice in nazaj, turisti pa na 40 km dolgi progi Maribor-Sp. Polskava i.n nazaj. V letošnjem prestopnem roku se je nekaj kolesarjev preselilo iz matičnega kluba v druge klube. Mladinec Odreda Kregar bo nastopal med člani Ilirije, mladinec Roga je prav tako prestopil k Iliriji, medtem ko se je za Odred prijavil dosedanji član Ilirije. Janko Božnrk. Prav tako je zapustil vrste Nove Gorice Godnič, ki namerava nastopati za kolesarski klub Koper. NtSiMIZNI TENIS Modi Teran Po zadnji turneji se je precej spremenilo stanje točk za jakostne lestvice. Tako trenutno vodi pri moških A: Teran s 46 točkami. Tomažič 45, Kern 44, Podobnik 31. Ti-german 18, Mrgole i'n Kocjan 17, Žeziina in Stana 16. Petrovič 14 Ce- H — Maribor — Namiznoteniška reprezentanca ESS je premagala moštvo Srednje kmetijske šole s 7:2. 3 — Vrhnika — Nogometaši Usnjarja so pred nekai tedni pričeli s treningom na prostem. Moštvo ima nekaj novih igralcev in je nedavno odigralo že tri prijateljske tekme. Pripadnike vrhniške garnizije JLA so premagali s 6:2 in 8:3, nogometaše Rudarja iz Idrije pa s 4:3 (3:5), 'V prvem moštvu ima Usnjar 15 igralcev. E — Drenov grič — Aktiv LMS na Drenovem griču pri Vrhniki je dal pobudo za izgradnjo igrišč za košarko in odbojko. Na Drenovem griču je mnogo kmečke in delavske mladine, ki bo na novih igriščih prav gotovo užila veliko razvedrila. H — Kranjska gora — Na republiškem smučarskem prvenstvu vajeniške niladi-ne, ki je bilo pred kratkim v Planici in v Kranjski gori, so dosegli največ uspeha gojenci ŽIS iz Ljubljane. V skokih je zmagal Mavsar (ŽIS), med moštvi ŽIŠ, prav tako pa je v teku med posamezniki zmagal Rovšnik (ŽIS) in moštvo ŽIŠ iz Ljubljane. H — Ljubljana — V prijateljskem strelskem dvoboju med Železniškim transportnim podjetjem in gojenci ŽIŠ v Ljubljani so zmagali dijaki te šole. Planinska sekcija na Železniški industrijski šoli bo pomagala letos pri popravilu gozdnih poti in markacij v Bohinju, mimo tega pa bo organizirala več plezalnih tečajev. Podprla jo bo Železniška direkcija v Ljubljani. Nedavno sta imela I. letnik GS5 in TSš odbojkarsko tekmo. Zmagali so gozdarji s 3:1. ■ — Kranj — Nogometaši — pionirji Triglava iz Kranja so poraziti »Partizan« iz Nakla z 1:0 To je bilo prijateljsko srečanje. Prihodnjo nedeljo bo organizirana prva letošnja dirka v Sloveniji. Kolesarji Branika se bodo spoprijeli na progi Maribor-Konjice-Maribor stadionu urijo v sprintih, prehitevanju, v taktiki vožnje v predvož-njah in podobno. Ne samo šport, temveč tudi poklic Klubski funkcionarji Branika pa ne gledajo samo na uspehe svojih tekmovalcev v športnih borbah, temveč skrbijo tudi za to, kakšni so njihovi šolski uspehi, kako opravljajo svoje poklicno delo in kako gledajo tudi starši na njihovo udejstvovanje v športu. Neprijetni bi bili namreč očitki staršev, da se zaradi športa zanemarja skrb za šolski pouk in delo. Sicer pa je prav zanimivo v njihovih klubskih prostorih. Vse polno pokalov, plaket, kolajn im drugih trofej smo videli v njihovem skromnem lokal n, krasijo jih še fotografije in diplome, vse pa je opremljeno prav po kolesarsko, kajti tu so shranjeni razni kolesarski deli, kompletna kolesa in še marsikaj drugega. Mladi kolesarji Branika s. o disciplinirani in skromni. Povsem pravilno dojemajo pametne nasvete svojih funkcionarjev in na ta način je res lahko utrditi kader uspešnih in zanesljivih kolesarjev. To nam dokazuje že dirka okrog Blejskega jezera, kjer imajo pri zmagali Branikovi kolesarji že kar svojo tradicijo... Ivan Maver sen 11 itd. Ženske: Plut 71, Trampuž 63, Teran 38, Pogačar Marija 22, Pogačar Metka 18, Erratli 10, Štrus 8, Dolenc 6 itd. Moški B: Korbar 26, Štern 14, Črešnjevec 13, Pirc, Jambrek in Svoljšak po 11 itd., mladinci: Teran 54, Žeziina 46, Mrgole 21, Kostanjšek 19, Kovačič in Miklavc po 16, Godina 12 itd., mladinke: Pl.ut 10t, Jernejčič 40, Vanče 27, Lam-pret in Istenič po 17 itd. Preteklo nedeljo so začeli s tekmovanjem v okviru gorenjske namiznoteniške lige. Vsega nastopa 36 moštev, po 6 v vsaki ligi, ki so razdeljene na jeseniško, kranjsko im trži.ško skupino, nato pa še po kvaliteti v I. im II. ligo. Letos bodo prvič tekmovale ekipe iz Mošen j, Kamne gorice j n tovarne »Sava« iz Kranja, Tako šteje sedaj namiznoteniška podzvez-a za Gorenjsko 21 osnovnih organizacij, kar je nedvomno lep uspeli za podzvezo, ki deluje komaj dobro leto. OD KOLESARJA DO PEVCA Nizozemec Henk Lakemann je zamenjal dirkalno kolo z gledališkimi deskami. Že kot dirkač je na raznih šestdnevnih dirkah večkrat zabaval gledalce s tem, da je o polnoči zapel kako pesmico. V času od leta 1953 je kot profesionalec zmagal v nič manj kot v 145 dirkah. Ko je obesil kolo na klin, se je posvetil petju in kmalu se je kar dobro uveljavil kot pevec v operetah. Tenor Henk Lakemann je popolnoma opustil šport in kolesarskih dirk se ne udeležuje niti kot gledalec. »Znamo vsaj toliko, kot nemški trenerji« izjavlja prof. Sturm po svojem povratku s trenerskega seminarja v Mainzu Skok ob palici, skok v višimo, troskok im met kladiva so atletske discipline, v katerih so tekmovalci Zahodne Nemčije v mednarodnem merilu precej slabi. Zato se je nemška atletska zveza odločila organizirati posvetovanje trenerjev z med-narodno udeležbo. Na seminarju v Mainzu naj bi obdelali sodobno tehniko in metodiko treninga omenjenih disciplin. Referente za posamezne discipline so izbrali iz onih držav, ki prav v dotičnd disciplini mnogo pomenijo. Koreferate pa so pripravili nemški trenerji-specialisti za omenjene štiri discipline. Kot referenti so bili povabljeni prof. Kersenbrok iz Prage, Gesse Holnier iz Stockholma, finski trener Laurel in kot referent za met kladiva asistent Inštituta za telesno vzgojo v Beogradu, Pavle Opavsk.i. Referenti so s seboj pripeljali tudi demonstratorje in met kladiva sta prikazala svetovni rekorder Harold Connolly, ki je prišel na seminar bolj slučajno, im pa naš odlični metalec Krešo Račič. Češkega strokovnjaka prof. Kersenbro-ka ni bilo, ker mu češke oblasti niso izdale potnega dovoljenja. Velika trenerska trojica Za nas Jugoslovane so bili v središču pozornost trije trener ji-vetera-ni, Gesse Holmer, Ralph Iloke in Sepp Cristmann. Vsi stari preko 60 let, toda kako različni. Ilolmer počasen, temeljit, toda vsega naveličan. Rezervirano je poslušal diskusije o neštetih, če,sto nepomembnih podrobnostili. Govoril je samo, če se je kdo direktno obrnil nanj. Odgovori so bili lakonski, toda poznavalec je lahko videl, da ima stari atletiko v malem prstu -in še nekaj — še vedno se razvija in njegova stališča so najsodobnejša. Njegovo vedenje pa je dajalo vtis: otroci, le prepiraj le se v malenkost ih, mene pa pustite lepo pri miru, jaz imam atletike na tem svetu že dovolj. H-oke: okrogel, živahen, malo ciničen, po mojem mnenju nemški strokovnjak štev. 1 za atletiko. Njegove koncepcije so široke in moderne. Po prvi svetovni vojni je bil pet ie,t trener v Jugoslaviji in se še dobro spominja svojih učencev: Pravi, da je jokal, ko je leta 1926 odhajal od nas. Seipp Christmann nas je razočaral in presenetil obenem. Razočaral je strokovnjak, kajti njegova ura se je ustavila leta 1936, ko je s svojimi učenci dosegel velikanski uspeh na olimpijskih igrali v Berlinu. Čeprav je položil temelje tehniki metanja kladiva in bil takrat edinstven na svetu, se dalje ni razvijal. Njegov koreferat je bil nekakšna zgodovina metanja kladiva na svetu, toda samo do leta 1936. Zato^ pa nas j,e prijetno presenetil kot človek. Pričakovali smo, da bomo spoznali Nemca, toda naleteli smo na Francoza. Živahen in prisrčen, šegav in duhovit. Odkrito je priznal, da referata Opavskega ni preveč razumel, ker je bil preveč znanstven. Zadnji dan, ko smo bili na izletu ob Renu, nam je postalo jasno, od kod velika mera dobre volje pri tem originalu. Možak je namreč doma iz Bingena, ki je središče renskega vinarskega področja in nič ni skrival, da je pravi sin svojega kraja. Spremenjeni Connollp Malo pred zaključkom seminarja se je nenadoma pojavil tudi naš znanec iz Ljubljane, Connolly. Clo-več ga je tokrat komaj spoznal. Toda »afera« z Olgo Fikotovo (oba olimpijska zmagovalca, -ki sta se spoznala v Melbournu, se želita poročiti in Fiikotova je zaprosila ob obisku Connollyju v Pragi za dovoljenje za izselitev. Zaenkrat takšnega dovoljenja češke oblasti niso dale in oba odlična atleta sta zaradi tega precej obupana. Po nepotrjenih vesteh sta se v Pragi celo tajno poročila v ameriški ambasadi — op. ur.) ga je tako zdelala, da smo imeli pred seboj povsem drugega človeka kot je bil nedavno ob svojem obisku v Ljubljani Shujšal je za 10 kg, bil je ves upadel in potrt. Kljub temu je vrgel kladivo 6tm, medtem ko je naš Račič z lahkoto metal 60 m, čeprav jo bil teren zelo spolzek. Nemške metode zastarele! Atletski trenerji v Zahodni Nemčiji so večinoma bivši odlični atleti in delajo kot amaterji. 'V strokovnem pogledu so nas razočarali. Večina se ne trudi, da bi prodrla v bistvo posameznih panog in le redki se strokovno razvijajo. Skoraj vsi zastopajo metode, po katerih so sami trenirali, toda.to je bilo pred 20 leti. Mnogi sploh ne poznajo sodobne nemške strokovne literature. Dobili smo vtis, da povprečen jugoslovanski trener prekaša nemškega v strokovnem znanju. Zato pa nas oni daleč prekašajo v pogojih dela — terenih, rekvizitih, standardu in tradiciji. Toda to velja le za Zahodno Nemčijo Vzhodnjaki so nekakšna podružnica Sovjetske zveze. Videti je, da imajo ogromna sredstva z.a šport. Vsi trenerji so profesionalci in spe- Kakšne vtise pa smo odnesli Jugoslovani? Videli smo, da nam najsodobnejše metode niso neznane in da se v tem pogledu boljši jugoslovanski trenerji lahko merijo z vsemi v Evropi, zlasti za Zahodu. Videli pa smo tudi, da nam materialni pogoji, v katerih živi in dela naš šport, onemogočajo praktično izkoriščanje teoretičnega znanj-. Znani nemški trener za met kladiva Sepp Christmann (na skrajni levi) demonstrira trening za met kladiva Brez kopij, palic in sprinteric ne bo šlo Piše prof. Jože Sturm cialisti. Zanimiv :e podatek iz kore-ferata v skoku ob palici, ki ga je podal prof. Koch, direktor instituta v Leipzigu in trener (rekorderja Manfreda Preussgerja (4.45 m). Samo v Leipzigu imajo na razpolago 25 kompletnih skakališč, klubi imajo na razpolago okoli 20 skakalnih palic najboljše kvalitete (Za primerjavo berite članek o rekvizitih v današnjem »Poletu«, op. ur.) Teoretične koncepcije predstavnikov Vzhodne Nemčije so popolnoma ruskega izvoza. V vsem svojem mišljenju dajejo vtis, da so -bolj ruski kot Rusi sami. Moderna univerza Seminar je organiziral Institut za telesno vzgojo pri univerzi v Mainzu in lahko trdimo, da je bila prvovrstna. Univerza je ena najstarejših v Nemčiji, saj je bila ustanovljena v 16. stoletju. Obenem pa tudi ena najmlajših, ker je bila med vojno v veliki meri razrušena in je bila obnovljena ldta 1947 iz sredstev ameriške pomoči. Deloma je še v izgradnji, zlasti naprave za šport. Kar pa je že dogotovljeinega, je najsodobnejše. Predavalnice imajo klimatske naprave, opremjene so s projektorji za ozki trak in epidi-askop, vse instalacije so avtomatične. S pritiskom na gumb se dviga in spušča tabla, projekcijsko platno in zatemnitev. Film je važen sestavni del pouka. Seminar je bil nadvse koristen, saj so se spoznali trenerji šestih evropskih držav in izmenjali izkušnje. Vsi udeleženci so bili edini v tem. da so vrhunskim atletom potrebni trenerji s orofesoinalno izobrazbo, ki temelji na znanstvenih načelih. To ic bila tudi grenka izkušnja za Zahodne Nemce, ki se bodo morali v ta problem temeljito poglobiti. Nedavno je napravila Atletska zveza Slovenije v svojih osnovnih organizacijah anketo o številu atletskih rekvizitov, ki jih organizacije posedujejo. Rezultati ankete so zelo zanimivi. Skupno razpolagamo s podatki iz 16 osnovnih organizacij, pri čemer manjka od večjih samo Maribor. Prva zanimiva ugotovitev je zlasti to, da razpolagajo nekatere manjše, predvsem partizanske organizacije, z večjim številom rekvizitov kot pa »čiste« atletske organizacije. To velja predvsem za Mursko Soboto, Kočevje, Novo mesto ter deloma tudi še Jesenice. Doeim so organizacije še kar dobro založene s stojali za skok v višino in palico ter krogi za mete, kakor tudi kroglami in diski, je pri vseh ostalih rekvizitih stanje kaj slabo, ponekod bi ga lahko imenovali že kar katastrofalno. Posebno vprašanje so kopja, saj imamo v vsej republiki vsega skupaj 6 moških in 1 žensko Zakaj pa eeVažič? Prihodnjo nedeljo bo nastopila jugoslovanska reprezentanca v krosu na tradicionalnem krosu pariškega lista LTIumanite. Zvezni kapetan Stevan Lenert je sestavil našo reprezentanco za to tekmovanje takole: Mihalič, Štritof, Mugoša, Pavlovič, Škrinjar in Pandurovič. S takšno sestavo naše ekipe se ne moremo strinjati, predvsem zaradi tega, ker pogrešamo odličnega tekača iz Celja, Važiča, ki je danes morda boljši od večine tekmovalcev, ki bodo potovali v Pariz. Zelo nas zanima, kaiko se bodo nekateri člani ekipe uvrstili na težkem tekmovanju, ki poteka na več kot 10 km dolgi -progi. Morda nam bo po tekmovanju še laže reči, da je bila izbira reprezentance slaba. Vprašanje je, kako j>o Mugoša zdržal tako dolgo progo, kaj bo opravil počasni Škrinjar in po formi »skrivnostni< Pandurovič. Doslej je bilo v navadi napraviti pred takšnimi tekmovanji izbirno tekmovanje, tokrat pa je vsaj iz doslej nam neznanih razlogov, takšno tekmovanje odpadlo. Več tekališč kot klubov LETO XIII. Štev. 12 t UCJig V rokah imamo poročilo o delu upravnega odbora Atletske zveze Jugoslavije in njegovih organov pred letno skupščino, ki je bila danes v Beogradu. Iz obširnega gradiva smo izluščili nekaj zanimivih p-odatkov, ki nam brez olepšav kažejo stanje -naše atletike v državnem merilu. Po povprečkih deseteric najboljših ugotavljamo, da smo rahlo napredovali vsaj pri moških. Slabše je stanje pri mladincih in mladinkah, kjer ni mogoče govoriti o kakem napredku. V poročilu beremo tudi zakaj. »Klubi posvečajo določeno pozorn-o-st ožjemu krogu kvalitetnih mladincev, 'skoraj nikakršne pa sistematičnemu delu _ z mladino na široki osnovi. Večina . dela z mladino le pred mladinskimi skupnimi prvenstvi. Ko odide generacija mladincev med člane, ostane večina klubov brez mladinske ekipe. Takšno delo pripelje do anomalije, da se nekateri klubi v enem letn borijo za najvisja mesta v mladinski konkurenci, prihodnje leto pa jih sploh ne najdemo več v finalu.t Zelo zanimivi so t-udi statistični kovinsko kopje. Pri tem so brez tega tako potrebnega rekvizita n. pr. Odred, Svoboda, Kladivar ima samo žensko, Ljubljana pa samo mo-šk-o kopje. Z lesenimi kopji si ne morejo mnogo pomagati, ker so ta zelo slabe kvalitete in se često že ob prvi uporabi zlomijo. Mnogo premajhno je tudi število kladiv, ovir (samo Kočevje, Branik,. Ljubljana, Odred iin Kladivar lahko pripravijo tekmovanje v disciplinah z ovirami), zlasti pa tudi še najrazličnejših sodniških rekvizitov kot štoparic, pištol in merilnih trakov. Škoda, da anketa ni zajela še števila šprinteiri-c, kajti ta podatek bi nam morda povedal, da bomo v kratkem prav zaradi pomanjkanja tega osnovnega atletskega rekvizita morda morali omejiti našo kvalitetno atletiko. Vse šprinteric-e, izdelane v Jugoslaviji, so praktično neuporabne zaradi izredno slabe kvalitete ploščic in žebljev, ki se krivijo in lomijo že na prvem treningu a-l-i tekmovanju. Kontingenti inozemskih žebljev, ki jih je dobila Atletska zveza Jugoslavije, pa so zelo majhni, saj je na primer na Slovenijo odpadlo le 300 žebljev, kar zadostuje za 25 parov š-printe-ric. V zvezi z gornjimi ugotovitvami se pojavljata dva problema: na eni strani imamo po naših trgovinah na ra-zpolago nekatere rekvizite v zadostni količine in bi jih organizacije lahko nabavljale, seveda, če bi -imele na razpolago finančna sredstva. Rekviziti so od prvega do zadnjega zelo dragi, vse predragi, da bi lahko organizacije zadovoljile vse svoje potrebe, taiko da je trenutno prav to glavna ovira za večji razmah naše atletike zlasti v širino. Na drugi strani pa imamo tudi rekvizite, ki jih pri nas sploh ni mogoče nabaviti. Kopja (kovinska) sicer ne spadajo več v to skupino. kajti vidimo jih v izložbah trgovin, toda njihova cena je več kot 10.000 dinarjev, kar napravlja ta rekvizit za naše organizacije nepristopen. Pri tem je treba še poudariti, da to niso kaka boljša jeklena kopja, ampak aluminijasta kopja, ki precej zaostajajo za jeklenimi. Od časa do časa se pojavi tudi kaka manjša količina štoparic, ki pa so tudi izredno drage (13.000 dinarjev). Startnih pištol, jeklenih palic in kvalitetnih žebljev pa sploh ni mogoče dobiti, tako da bo to morda že letos resna ovira za nadaljnji napredek kvalitetnih tekmovalcev. Po našem mnenju ne bi smeli uvažati športnih rekvizitov tako kot nekakšnih luksuznih predmetov z vsemi najrazličnejšimi faktorji in koeficienti. Ob takšni uvozni politiki bo v trenutni zmogljivosti proizvodnje športne opreme in rekvizitov v Jugoslaviji nujno nastopil zastoj v razvoju kvalitete. Brez znižanja cen doma izdelanim rekvizitom ob dosedanjih finančnih sredstvih športnih organizacij, tu verjetno ne gre samo za atletske, pa bo prišlo do zastoja ne le v kvaliteti, ampak sploh razširjenosti športa. R. M. Kljub težavam dobri uspehi Strelstvo na Goriškem je smiselno urejeno šele dve leti, kajti leta 1955 je bila; prva ustanovna skupščina Okrajnega strelskega odbora v Novi Gorici, dotlej pa so strelske podatki iz zadnjih treh let. Število osnovnih organizacij je raslo z 80 preko 90 na 103. Istočasno pa imamo še vedno, oziroma bolje rečeno zopet, več tekališč ko-t osnovnih organizacij. Ob koncu lanskega leta jiiih je bilo namreč 113. Število registriranega članstva je raslo takole: 5206, 5695, 6629. Čudno je slišati, da je število trenerjev padlo od 322 v le-tu 1955 na 250 v letu 1956. Število sodnikov raste in sicer s 655 in 742 na 897, prav tako tudi število tekmovanj — 863, 918, 1050. V omenjenih statističnih podatkih pa lahko ugotovimo, tudi v kakšni meri je udeležena v teh številkah naša republika. Slovenija ima z več kot 2000 atleti skoraj toliko članstva kot Srbija, toda mnogo v-eč kot Hrvatska. Istočasno ima Slovenija manj sodnikov od Hrvat-sk-e in Srbije, tudi tekmovanj je bilo v Sloveniji manj, čeprav je v Sloveniji točno še enkrat več osnovnih organizacij kot na Hrvat-skem. Tekališč je v Sloveniji 43, torej več kot v Srbiji (39), na Hr-va'tskem (18), Bosni in Hercegovini (6), Črni gori (5), Makedoniji (2). V NEKAJ VRSTAH Atletska zveza Jugoslavije je odobrila Atletski zvezi Slovenije mednarodno srečanje slovenske reprezentance, ki naj bi nastopila pod imenom mestne reprezentance Ljubljane proti nasprotniku iz CSR ali morda Severne Italije, Ta dvoboj bo prirejen v okviru lestivala telesne kulturo v Ljubljani. Atletska zveza Srbije je predlagala republiškima zvezama Ilrvat-ske in Slovenije, da bi bil troboj ženskih reprezentanc Srbije, Hrvat-ske in Slovenije 7. julija v 'Valjevu. Atletska zveza Slovenije za enkrat na to ponudbo še ni odgovorila. V zadnjih dneh sta zopet dva bolj znana slovenska" atleta sklenila, da zamenjata društvo. Izpisnico iz Odreda je zahteval mladinski državni reprezentant in rekorder v metu kopja, Ivan Kastelic, ki odhaja baje v Zagreb k Dinamu, k Odredu pa se je odločil pristopiti sprinter Svobode, Udovič. Prihodnjo nedeljo bo v Podipeči prvenstvo ljubljanske atletske pod-zveze v krosu. Tekmovalne proge znašajo 2500 m in 5000 m za člane, 2000 m za starejše mladince, 1500 m za mlajše mladince, 800 m za članice in 600 m za mladinke. To bo ena večjih prireditev v krosu, ker letos ne bo republiškega prce-nstva v krosu. družine le životarile. V dveh letih je bil storjen viden korak naprej. Iz" 11 družin se je razširilo strelsko delovanje na 24 družin, v katerih je včlanjenih nad 2000 strelcev. Njihovo število pa iz dneva v dan narašča in razveseljivo je dejstvo, da ima vsaka občina, razen v Komnu in Kanalu, vsaj po eno, če ne več strelskih družin. Pogoji za delo so bili težki, kljub temu pa so rezultati zadovoljivi. To zlasti velja za množičnost in delno tudi za kvaliteto strelcev. Le-li so se tudi na republiških tekmovanjih dobro odrezali. Nedavna skupščina je obravnavala problem vključevanja mladine v strelske vrste. To imajo namen reševati s prosvetnim kadrom na šolah in gimnazijah. Tudi za vključevanje žensk bodo po-skrbeili. kar bo sedaj tem laže storiti, ker ■bo OSO dobil na razpolago nekaj malokalibrskega orožja. Ug-o-toviili so, da povezava z ostalimi organizacijami, zlasti z ZB, Združenjem rezervnih oficirjev in društvi »Partizan« ni bila na zadovoljivi stopnj-i. Nič kaj razveseljiva ni ugotovitev, da je član strelske družine le vsak deseti rezervni oficir in le vsak 26. član ZB. Kljub temu, da občutijo družine veliko pomanjkanje prostorov in pa zračnih pušk, so organizirale več družinskih, meddružinskih in okrajnih tekmovanj, borijo pa se za to, da bi zgradile primerna strelišča za zračno puško in tudi strelišča za vojaško puško. Vse kaže, da bo novi 11-članski odbor sklepe, sprejete na skupščini, v bodoče laže uresničeval, zlasti še, ker ima s strani Strelske zveze Slovenije obljubljeno pomoč. KI. Kakšne „iniek€iien potrebuje Odredi Porazen obisk članstva na skupščini Nekaj misli o upravljanju telesnovzgojnih objektov Problem ni samo denar... Sestanek, na katerem je Zvezni iz- vršni svet razpravljal in tudi spre- V sredo zvečer je bila v prosto- vendarle sprejme v svojo vsaj del- jemal načelne sklepe o ukrepih za tih Odreda Vili. redna letna skup- no oskrbo igrišča na stadionu. In izboljšanje našega telestiokulturne-ščina društva Odred, za katero bi o teh stvareh se je tako malo go- ga življenja, resnično pomeni velik moralo biti, če že ne med športno vorilo! Vprašanje je tudi, v kakš- dogodek. Naši najvišj.i organi obla-javnoistjo, pa vsaj med članstvom nem odnosu so med seboj klubi, stj tako potrjujejo pravilnost načel, naj večje zanimanje. Že itak majh- klubi do matičnega društva in ki jih je naša Športna zveza spre-na Odredova; dvorana je sprejela obratno? Kaj slabo izpričevalo je, je]a že pred dvema letoma in se je nič vec m m«č manj kot okrog 60 če smo vade,li od 650 registriranih po svl>jih najboljših močeh tudi trn-ljudi, ki so z zanimanjem pneako- elanov, vsega le peščico ljudi. Po- dil da jih u,resuiči. Obenem pa ta-valu porocul-o društven eiga preosed- znamo proiblemc m težave društva i ri. . . niika tov. Pečarja. Odred,, zato se sprašujemo, kdo in ko dobivamo zagotovilo, da bodo ta IroVz. n; „ načela d-obila tudi zakonito obliko Društveni predsednik je v svojem poročili ti govoril največ o fi- « » . „ nančniih težavah, ki že leta tarejo OJ>s°Ja-matično društvo. Poudaril je sicer, da so se posamezni klubi, ki jih je ■aBOK™ mimogrede rečeno, združenih v društvu 8 po številu, popolnoma osamosvojili in so stopili na svoje noge. Gre namreč spet za denar, saj so klubi samoiniciativno reševati finančne probleme. In kakšna težava je bila prav pri nabiranju teh materialnih sredstev? Popolnoma se strinjamo z mnenjem tov. Pečarja, ki je trdil, da so danes klubski funkcionarji predvsem finančni manipulanti, ne pa vzgojitelji. Soglašamo tudi z njegovim mnenjem, da bi morala končno družba vendarle nekoliko bolj razumeti dela voljne in požrtvovalne društvene funkcionarje, ki ves prosti čais posvečajo vzgoji mladim rodovom. Prav težko finančno stanje ima za posledico, da so nekateri funkcionarji vrgli, puško v koruzo im prenehali delati v društvu. Pod takšnimi pogoji je nemogoče delovati! V drugem delu svojega poročila pa je tov. Pečar analiziral delo. posameznih klubov iu s kritično besedo prikazal trenutno slan j e klubov. Pohvalil je atlete, pri katerih so se vrste pomnožile. Prav tako je izrazil zadovoljstvo nad bok- kako naj bi društvu pomagal , . . . . njegovo h najtežjih dneh svojega ln s \em polno garancijo, da bodo L. M. Ali ste že poravnali it&arašniim? na na jboljši način izvedena. Težko je reči, kateri med temi sklepi so bol j in kateri man j važni in tehtni. Tako vprašanje šolske telesne vzgoje kot gledanja in odnosi ljudske oblasti do telesno kulture ter materialna vprašanja, vse je povezano drugo z drugim. Drži pa tudi, da ie vsa ta načela često težje izvesti, kot o njih razpravljati samo načelno. Na športni zvezi Slovenije smo si v obdobju, ko delamo na teh stvareh. pridobili precej izkušenj, naleteli pa tudi na marsikatero težavo, na katero od vsega začetka niti pomislili nismo. Pri reševanju vseh teh vprašanj smo si kljub temu postavili nekak vrstni red, po katerem se je bilo treba dela lotiti, pri čemer pa seveda tudi ostalih problemov nismo postavili v ozadje. Začeli smo tam, kjer je bilo najbolj pereče in kjer so razmere zahtevale najhitrejšo rešitev: lotili smo se materialnih vprašanj, predvsem vprašanja gradnje telesnokulturnih naprav in n jih vzdrževan je. Ta stvar sodi med najtežje probleme, ne samo zaradi paprav samih, temveč tudi zato, ker nam te skrbi v preveliki meri za,posle naše funkcionarje in jih tako odvračajo od njihovega Tehnični referent OZ3 Aleks Brajnik: sarji, ki so kvalitetno napredovali, slovenskim odbojkarjem: < lamo še nekaj tednov nas loči od prvenstvenih srečanj najboljših odbojkarskih moštev. Kakor je znano, bosta letos zastopala Slovenijo v zvezni moški ligi mariborski Branik in »novopečeni« Fužinar iz Raven. Priprave obeh moštev se zaključujejo, zaključujejo pa se tudi priprave najboljših slovenskih ekip, ki bodo nastopale v republiških ligah. Obrnili smo se na tehničnega referenta pri OZS tov. Brajnika, naj nam pove nekaj misli pred začetkom tekmovanja v republiških ligah. Kaj mislite, česa primanjkuje razvojem odbojke, da mora vsako niso pa imeli takšnih pogojev, ki bi ustrezali njihovim sposobnostim in volji. Pri kolesarjih je premalo funkcionarjev, košarkarji so brez boljše moštvo maksimalno izkoristiti servis. To pomeni, serviranje čez glavo ali uporabljati tenis-ser-. v. vis. Kaj s tem igralec lahko dose-’ ?.i.™.m društva, ali pa, da pri Odredu ni Srbl->1. m. na Hrvatakem. Po mojem problemov, ki jih je na takšnem mne,"JU 1@ram0 vse preveč s fineso, zboru treba skupaj pretresati. Kot Pri.te™Pa se ne potrudimo m ne pa smo slišali, je teh problemov b?ri,rn<) ta,ko- kakor se znaJ’° sr“skl več kot preveč! Po našem mnenju a?‘ hrvatski odbojkarji. To je zelo ni samo problem denar, temveč slaba stran slovenskih odbojkarjev, predvsem vzgoja članstva, discipli- ln *'e nekaj ...« na, ki je .po klubih večkrat zelo še- »Dovolite, da vas prekinem. Če palla, nedelavnost funkcionarjev itd. smo že pri igri, bi nas zanimalo, Težko bfo rešiti kritično stanje dru- kakšno je vaše stanje Štvenih naprav in rekvizitov. Prav . „ . ____ ____ ______ _____ bi bilo, da občina Bežigrad končno govoriti. Prišli smo tako daleč z mnenje o servisu?« »No, prav o tem sem hotel spre- Odbojkarji pozor! Skrbite za čisto prstno igro! Uspešno delo ,Parlizana# v Ihanu Društvo »Partizan« v Ihanu je v svojem delu percej aktivno. V minulem letu je doseglo precejšen napredek, predvsem v smučanju. Njegovi tekmovalci so«imeli 8 nastopov, ki se jih je udeležilo 172 smučarjev, dosegli so zelo zadovoljive rezultate tudi v republiškem merilu. Društvo ima v svojih vrstah predvsem pionirje in mladince, pogrešajo pa starejših članov in zlasti vodnike, ki bi pomagali svojim oudelkom k vsestranski razgibanosti. Na svojem minulem občnem zboru je članstvo sprejelo precej sklepov za boljši razvoj društvene dejavnosti. Posebno pozornost bodo posvetili pripravam za festival telesne kulture v Ljubljani. Posamezni funkcionarji so si v minuli sezoni pri raiznih prireditvah zelo prizadevali, za kar jiim gre posebno priznanje. Mimo tega so organizirali tudi več tečajev. Novi odbor bo vodil tov. Logar, društveni načelnik pa bo še naprej tov. Podlipnik. osnovnega dela, skrbi za pravilno vzgojo mladine. Na tem področju, kot rečeno, danes z našimi izkušnjami, že deloma lahko pomagamo tudi tam, kjer na to pot šele stopajo, prav tako pa sodimo, da bomo s tem lahko pripomogli tudi h konkretnemu reševanju teh vprašanj na najvišjem mestu. Rešiti je treba dvoje različnih, toda med seboj na j ožje povezanih vprašanj: kdo naj gradi (,pri čemer mislimo predvsem na materialna sredstva), nove telesnokulturne naprave in kdo naj prevzame skrb za vzdrževanje že obstoječih starih in bodočih novih naprav. Odgovor na prvo vprašanje ni težak, če upoštevamo že znano ugotovitev, da je telesna kultura del naše splošne kulture in zato stvar naše skupnosti. Za to naj potrebna si dstva za gradnje telesnokulturnih objektov da družba. Pravzaprav že ves čas od osvoboditve sem, družba denar tudi daje, toda na skrit, rekli bi nelegalen način. Iniciativo za gradnjo dajejo često posamezni, za telesno kulturno dejavnost navdušeni tovariši, sredstva pa potem zberejo ob prvem, najprimernejšem viru: pni znancih, ki imajo besedo v gospodarskih podjetjih. Pri tem ni toliko kršen kak moralni princip kot načelo pravilnega, poštenega razdeljevanja in uporabljanja takega denarja. Naprave so tako rasle stihijsko, le j) rečeš to koit posledica močne volje in vztrajnosti posameznikov, ki so seveda uveljavljali s tem svoje osebne simpatije. Toda ta stvar bo sedaj pravilno rešena tako, kot smo že predlagali, z ustanovitvijo posebnih fondov, kj bodo s pomočjo družbene kontrole zagotovili normalen potek in tudi izbiro vrst telesnokulturnih naprav Mnogo težje pa bo izvesta družbeno upravljanje, 'to se pravi, rešiti vprašanje uporabe telesnokulturnih naprav. Tu naletevamo na več težav; predvsem tovariši v posameznih društvih mislijo, da 'jim formal-no-pravno lastništvo daje tudi izključno pravico odločati o uporabi naprav. Ko so v Beogradu govorili o tem problemu, so sklenili, naj za vzdrževanje objektov prispeva denar družba, upravlja pa naj ga organizacija, ki danes fungira kot lastnik. Sodimo, da bo prav temu problemu treba posvetita več pozornosti. Iz preteklosti namreč vlečemo s seboj dvojni tir telesnokulturne-ga življenja, nekaj, kar ie včasih bilo razumljivo, danes pa predstavlja anahronizem, zlasti še, če med tema dvema tiroma vladajo nasprotja. Tu je treba ravnati previdno, vendar pa ne izgubiti izpred oči tega, da je danes vsa naša telesna kultura enotna in da nad njo vodi nadzor celokupna družba, ne pa posamezne širše ali ožje politične ali drugačne skupine. Te so včasih res zgradile naprave v svoje namene in so jih zato tudi vzdrževale ter pazile, kdo jih uporablja. Danes tega mi več in Športna zveza Slovenije je odločno proti temu, da bi katero koli športno igrišče zaradi nerazumevanja posameznikov, ostalo neizkoriščeno, prepričam pa smo, da tako misli tudi večina tovarišev, ki danes upravljajo premoženje partizanskih društev. Položaj je danes tak. da bo treba v vseh takih primerih postaviti skupne organe upravljanja, sestavljene od predstavnikov vseh tistih organizacij, ki (Nadaljevanje na 6. strani) Raymond Lambert: REKORD HA HIMALAJI Claude, Bartliolet in jaz smo odšli iz taborišča ob 6.45. Franz bo ostal zadnji, da vidi, če pojdejo vsi tovori v redu na pot. Najprej se vzpenjamo ob dolgih travnatih hrbtih, Posejanih z majhnim grmičjem. Nato nas dolg sestop Privede do rečice, kjer si privoščimo osvežilno kopel. Juge in Lochmatter sta na čelu. Naša dva šerpa gresta naprej in neseta popotnico tistim, ki hodijo spredaj. Potem nas vodi lepa pot na pobočje, obrobljeno s koruznimi in riževimi njivami. Zgoraj se stopnjema Vfste lepe, snežne in dobro urejene nepalske kmetije. , Dežela je bogata. Nepalski kmet je previden in k°piči v svoji hiši zaloge koruze in moke za suha leta. Eu in tam ugotavljamo škodo, ki jo je povzročil Monsun leta 1954, ki je bil posebno močan. Dejansko s° $e hiše sesule, kajti zgrajene so iz zemlje in se ne ?10rejo ustaviti polzenju tal. Steze so docela opusto-ve)rie- Včasih je kar težko potovati po tej očarljivi de-e|h v kateri prebiva delavno, preprosto, toda tudi *e*° plašno ljudstvo. Taborišče postavimo poleg budističnega samostana, cigar molilna banderca plapolajo v vetru. V notranjščini samostana občudujemo pozlačen kip Bude, obdan z obrednimi predmeti. Vsi tovariši se s čim ukvarjajo. Eni perejo, drugi fotografirajo. Kljub hudim maršem doživljamo nepozabne ure. Jutri se odpravimo proti Čarikotu. 9. september Danes je peti dan, odkar smo šli na pot in seda; bomo krenili s poti, ki vodi proti Everestu. Naša etape od vzhoda proti zahodu je pri kraju in pričenjamo se vzpenjati na severno stran. v_ Po Bagdaonu gremo skozi prelepo vas Čarikot, k leži v srcu bogate province, od tod pa se spustimo dc Dolakhe, kjer se utaborimo. V Dolakhi, kamor pri' demo po hudem nalivu, nas napade cela vojska pijavk Jean Juge ni zadovoljen. Zdi se mu nespametno da spimo v šotorih, če so tu hiše. Toda presneto težavno je stlačiti celo odpravo v domove, ki so še za svoje prebivalce premajhni. Naš blagajnik Juge spravlja svojo blagajniške knjigo v vrečici iz polietilena. Ta knjiga mu je v noči, ki smo jo prebili v Dolakhi, služila celo za zglavje Naslednji dan so bile lepe številke, ki jih je s take skrbjo zapisoval v razdelke, malo razlite po listih. Seveda ta nesreča še poveča njegov srd in med etapo naslednjega dne od Dolakhe do Sirke je ves čas nad menoj, češ da -di bilo boljše spati v hišah kot v šotorih. Še vedno traja monsun in še nekaj dni, ko bomo hodili proti severu, se nam bo bati dežja. Trenutno smo sredi najhujše vlage in pijavke, ki smo se jih bali, se znova prikažejo. Čutim, da me napada angina, ki jo Franz uspešno zdravi. V Himalaji je treba naprej, tudi če si bolan. Upam, da bom po zaslugi Franzove nege jutri zjutraj že zdrav. Vsak dan moram določiti cilj naslednje etape. Ker pa doline še ne poznam, moram paziti, da so etape vendarle dovolj dolge, kajti če bomo imeli še kaj dni dodatne plače, tvegamo, da se znajdemo v negotovosti, kar zadeva naša denarna sredstva. Četrto poglavje Kako j e lama izgubil klobuk , Sedmi dan hoje. Taborimo bolj visoko in se po-« nialem bližamo dolini reke Bothe Kosi. Hodimo v. smeri prti severu in neprestano napenjamo oči, da bi zagledali Gaurisankar. Daleč pred nami so lepe gore, toda muči nas negotovost, katera je naša. ■> ' TT Pl^let/aHj£to6gmtettoe§&ldu&a Zanimiva mnenja odbornil tov in igralcev Odreda in Ljhljane o možnosti sodelovanja obeh klubov v II. neamaterski ligi Ko smo se v minuli številki obrnili na predsednika NZS tov. Gerbca, nam je le-ta dejal, da naš nogometni forum vsekakor računa na udeležbo slovenskih predstavnikov v neamaterskem nogometnem tekmovanju. Zato smo to pot opravili »■brzojavno« anketo pri- neposredno rizadetih, pri funkcionarjih in ralcih najresnejših kandidatov za vstop v II. neama-tersko ligo, Odreda in Ljubljane. Našim bralcem posredujemo dokaj zanimive odgovore. Odborniki odgovarjajo na vprašanje »Ali bi vaš klub vzdržal v tej ligi vsa finančna bremena in kakšne možnosti napredka ima vaše moštvo v tem tekmovanju« takole: Predsednik NK Odred tov. Pečar: »Finančno stanje bi se izboljšalo s kvalitetnejšimi tekmami. Zatorej bi nekako prebredli težave te vrste. Naše moštvo pa bi morali okrepiti z drugimi igralci in tedaj hi se tako okrepljeno in pomlajeno moštvo Obdržalo v tem tekmovanju.«. Podpredsednik tov. dr, Finderle: »Za izboljšanje kvalitete bo treba zaostriti disciplino moštva, tega pa okrepiti z nekaj kvalitetnimi slovenskimi igralci. Finančno bi glede na obisk okrog 6000 gledalcev lahko pokrili vse stroš-ke.t Tehn. referent tov. prof. Kompare: »Z moštvom, ki ga imamo, ne bi imeti možnosti obstanka v II. neamaterski ligi. Za nas bi bilo udejstvovanje v tej ligi koristno zato, ker bi se dvignila kvaliteta, ker bi bili igralci nagrajeni. Na tak način je moč držati disciplino.« Predsednik gospodarskega odbora V. Bizjak: »Brez osnovnega kapitala, to je brez začetne podpore, finančno ne bi bilo moč doseči zadovoljivega »starta«, v to. ligo, S povečanjem števila gledalcev pa bi se sčasoma povečati dohodki in uravnovesilo finančno stanje.« Predi:-.lirik ŽNK Ljubljana, tov. inž. ČV v »Neamaterska Liga bi doprinesli k dvigu kvalitete v našem klubu in v slovenskem nogometu. Doslej smo imeli preveč smole, sicer bi s tem kadrom lahko računali na kaj več. Ob podpori prometnih orgauir/Eicij v republiki bi finančno vprašanje ne bilo na j večji problem kluba glede na pogoje v tem tekmovan ju.« Sekretar tov. Dušan Bizjak: »Možnosti za obstanek v II. neama-terski ligi so realne. Morali pa bi izpopolniti organizacijsko strukturo odbora in kluba. Vsaj dva slovenska. kluba naj bi sodelovala v n eamaterskem tekmovanju,« Meka; nrsli o uaravtjaniu telesnavzgojnih objektov (Nadaljevanje s 5. strani) Telin. referent tov. Jakše: »Nam bi bolj odgovarjala deljena II. liga, ker bi bolj koristila kvaliteti nogometa, hkrati pa terjala manj finančnih sredstev. Kvaliteta moštva bi se dvignila, za gledalce b"i bilo to bolj privlačno. Potreben pa nam je kvaliteten trener in izpopolnitev dosedanjega moštva tudi z drugimi kvalitetnimi igralci. To bi menda ne bil problem.« Predsednik gospodarskega odbora tov. Pogačnik: »Če bi bile dajatve, ki jih ima vsak klub ob tekmah od bruto dohodka okrog 57%, zmanjšane za minimum in bi imeli okrog 6000 gledalcev, bi skoraj izravnali stroške z dohodki, ki le za rekvizite ne bi zadostovali.« Neposredne »producente« na tekmah, to je igralce in trenerja smo vprašati, če bi glede na sposobnosti moštva in na lastne sposobnosti vzdržali konkurenco v tekmovanju z ostalimi klubi. In odgovori? Trener Odreda Brozovič: »Uvedba tega tekmovanja je ugoden trenutek za slovenske klube, da bi prišli v višje tekmovanje. Odred bi se glede na število igralcev, ki jih ima — in če bi ti hoteli dobro igrati — obdržal v II. neamaterski ligi. Za napredek bi potrebovali še druge igralce. Teh v takšnem položaju ne hi bilo težko dobiti.« Kapetan moštva Berginc: »S tem moštvom, ki ga trenutno imamo, se delovala v II. ligi, seveda če bi nas tudi gledalci moralno podpirali, ne pa nam večkrat jemali voljo.« Blaznik: »Upam, da bi šlo, če bi se udeležili tega tekmovanja. Potrebovali pa bi več kvalitetnih igralcev.« Hacler: »Možnosti za tekmovanje pri našem moštvu so. Treba pa bo več resnosti in novih igralcev. Tako bi ostali v II.-ligi.« Zanimalo vas bo prav gotovo, kaj menijo še tisti, ki si že dolga leta želijo dobrih tekem in boljšega nogometa. To so »kibioi«. Izbrali smo dva »zastopnika« obeh klubov. Tov. Vinko Jeglič, star Siškar in kibic Ljubljane, je dejal: »Zelo si žalimo, da bi Ljubljana sodelovala v II. ligi, samo morali bi igrati bolje in kvalitetneje. Podprli bomo svoje fante.« Tov. Vinko Šefic, kibic Odreda, se je izraz-il takole: »Želja vseh naših kibicev je — udejstvovanje Odreda v II. ligi. še bolj pa želimo, da bi nas v tem tekmovanju tudi dostojno zastopal. Že. dolgo nismo videli kvalitetnega nogometa.« Mnenja vseh so torej jasna in nedvoumna. Presodile pa sami, kaj je prav ali ne. Komentar ni potreben, saj so bili komentatorji igralci in funkcionarji dovolj zgovorni sami. Tone Bančič Nekega dne so imeli nogometaši francoskega profesionalnega moštva Toulouse dovolj. Ne vemo ali so imeli prav ali ne, toda sodili so, da jih lokalni športni časopis po krivici kritizira in napada. Sklenili so, da se bodo maščevali. Nekateri so se izjavili, >da je treba temu uredništvu pokazati«. »To bi bilo najslabše kar lahko storimo«, je menil star* reprezentant Pleymelding, ki kot starejši igralec ni bil več tako navdušen za kaka impulzivna dejanja. »Najti moramo nekaj boljšega« je menil In našli so nekaj boljšega. »Napravili bomo svoj časopis.« Rečeno — storjeno. Na tak način je nedavno nastal časopis »Toulouse Football«. Založba in uredništvo: profesionalno moštvo FC Toulouse. Nogometaši, ki kot profesonalci najbrž med tednom niso preveč zaposleni, so začeli pisati, se medseboj intervjujati in urejati svoje glasilo. Nekateri so pričeli obiskovati tudi tvrdke po mestu in nabirati oglase, ki so , jih tudi brez težave dobili. Ko je bil časopis tiskan, so ga igralci kar sami raznašali po mestu k posameznim prodajalcem. Prva številka, ki je izšla v 2500 izvodih, je imela velik uspeh. Razprodali so jo do zadnjega primerka in povpraševanja še vedno ni bilo konec. Tako se niso nogometaši samo maščevali nenaklonjenemu časopisu, ampak so tudi začeli z dokaj donosnim poslom. Pa še nekaj je prinesel ta časopis. V moštvo je prišel občutek skupnosti, ki jim je dotlej manjkal kar je bil morda tudi eden od vzrokov za neuspehe. To je bila nekaka zelo uspela kombinacija igračkanja in resnega dela, ki je vsem prizadetim prinesla razvedrilo in pa še korist. Poklicni športni novinarji Toulousa nimajo večje možnosti, da bi se zopet rcvanžirali domiselnim, nogometašem. Saj ne morejo iti na igrišče in pričeti igrati nogomet. Njihovo edino upanje je v tem, da je »Toulouse Football« le trenutna zadeva, ker se bo polegla jeza in pa tudi navdušenje novopečenih novinarjev. Nizozemska: Luksemborg 4:1 V kvalifikacijski tekmi za svetovno nogometno prvenstvo je v sredo reprezentanca Nizozemske premagala Luksemburg s 4:1 (2:1). To je bila druga igra v tej skupini, v prvi je Avstrija premagala Luksemburg s 7:0. Brazilski športni časopis »A Gazeta Espor-tiva «je objavil finančno bilanco Honvedove južnoameriške turneje. V sedmih igyah so madžarski nogometaši zaslužili skupno 4,550.000 kruzeirosov. Izdatki v času turneje so znašali 650.000, na splošno pa so bili dohodki Honveda mnogo višji kot klubov, s katerimi je igral. V Caracasu je Honved na primer prejel 1,040.000, Flamengo, ki je zmagal, pa le 260.000 kruzeirosov. Od Madžarov je največ zaslužil vodja pota Oesterrcicher,. ki je sam potegnil 390.000 kruzeirosov. Igralci so bili glede prejemkov razdeljeni v več skupin in v prvi, kjer je vsak prejel 227.000 kruzeirosov, so bili Puskas, Kocsis, Czibor, Budai, Bozsrk in Grosics. V nadaljeuanju nogometnega prvenstva Južne Amerike v Limi so bili doseženi še naslednji rezultati: Argentina : Ekvador 3-.0, Kolumbija : Urugvaj 1:0, Argentina : Urugvaj 4:0. Po skupščini Zveze nogometnih sodnikov Jugoslavije Velik uspeh slovenskih delegatov Predlog o mladinskih sodnikih sprejet ki- bi sodeloval v takšnem tekmo-bi naprave radi uporabljali, športno vanju, lahko dobil dobre igralce, igrišče je potrebno tako .partizan- Za naše fante menim, da bi Nogometaši Ljubljane Ilacler, Sočan, Blaznik in Jereb so videti zamišljeni, Verjetno premišljujejo, kakšen bo njihov plasma ob koncu prvenstvene sezone... bo težko uveljaviti v II, neamater-slk-i ligi. Treba bi bilo izboljšati disciplino in pa seveda dobiti še nove Igralce.«. Medved: »Z moštvom, ki ga imamo, nismo sposobni sodelovati v 11. ligi. Treba bi bilo okrepitve z resnimi igralci, toda domačega izvora.« Piskar: »Tudi v II. Ligi bi šlo. Glavna napaka našega moštva pa je pomanjkanje borbenosti in požrtvovalnosti na tekmah. Potietbua bi bila osvežitev, zlasti v napadu.« Trener Ljubljane, tov. Cebohin: »V deljeni Ligi bi šlo. Potrebujemo pa primerno okrepitev moštva. To bi se dalo na*rediti, ker bi klub. če primerjamo letošnjo skupščino nogometnih sodnikov Jugoslavije z vsemi dosedanjimi njihovimi zborovanji, lahko rečemo, da je bila le-ta prvič v 10 letiih najuspešnejša. Že v uvodu naj povemo, da posameznih problemov niso reševali z glasovanjem, ampak so se enotno odločili za sklepe, vrh tega pa so tudii volitve potekle javno brez volilnih listkov. To pomeni, da je sodniška organizacija Jugoslavije storila v enotnosti gledanja precejšen korak naprej. Spet na vidiku nova »afera«? -nekaterim ni — Kljub jasnim dokazom jasno... tako skemu društvu, kot šoli, kot telovadnica športnikom, zlasti v manjših krajih pa mora teh naprav do vseh možnih meja biti deležna tudi šola. Vse seveda tako, da bodo posamezna društva, dokler smo še ločeni, lahko nemoteno opravljala svojo dejavnost. Zlasti bo to treba napraviti tam, kje bo družba prispevala, svoj denar. Princip demokratičnosti nujno zahteva, da o pravilni uporabi tega denarja odločajo vsi prizadeti in ne samo nekateri. Sodimo, da ne bi prišli daleč, če hi zato že da.nes postavljali vprašanje formalno-pravnega lastništva. Te stvari se rešujejo same po sebi vzporedno in v sklopu razvoja našega celokupnega življenja. Prepričani pa smo, saj drugače tudi hiti ne more, da bo ta dvojni tir zelo kmalu prešel v enega samega in takrat tudi tega vprašanja ne bo reč. Do takrat pa mora družba poskrbeti, da bodo telesnokulturne naprave v mejah možnosti dostopne vsem, ki so te stvari potrebni, ne glede na to, kateri zvrsti društev pripadajo. Sedanji sveti za telesno kulturo pri naših občinah lahko prav na tem področju opravijo izredno važno in koristno delo. D. S. Opomba: t.—7. XVIIL kola zvezne nogometne lige, S,—12. XV. kolo I. conske lige: oirtvo- vu-lno zgrabili za delo, če bi prišli v to ligo. Sicer pa, kolikor poznam slovenske nogometaše,, niso preveč vneti za profesionalizem, bolj jim gre za uspehe v poklicih.« Kapetan moštva Sočan: »Imamo premalo kvalitetnih igralčev. To je glavna pomanjkljivost. Če bi dobili prirastek, bi še verjetno uveljavili.« Dolenc:. »Najprej moramo pokazati zadovoljivo kvaliteto v conski ligi, potem bi Ljubljana lahko so- V prvem kolu spomladanskega prvenstva v conski nogometni ligi je Odred doživel v Karlovcu proti Turbini tesen poraz. Edini gol tekme je dosegel igralec Crnkovič, zaradi katerega je bila že v jeseni dvignjenega precej prahu, ker je bil za Turbino nepravilno registriran. Proti temu se je Odred že tedaj priložil. Pritožba pa je bila zavrnjena, kljub temu, da so bili zbrani vsi dokazi, da je bila to registracija nepravilna. Ker zadeve o rešili na zakonit način, bi igralec Crnkovič po vseh pravilih do 31. marca t. 1. ne smel nastopati. Kljub temu pa je v Karlovcu igral in Odred je znova, tokrat Se bolj upravičeno, vložil pritožbo. S lem pa se je začela spet nova pot »od Poncija do Pilata ...« V sredo so namreč na seji tekmovalne komisije l. cone obravnavali Odredov protest, prišli so pa do zaključka, da ga ta dan še ne morejo rešiti, ker pač niso zbrani vsi podatki. Vendar bi moral biti ta protest rešen že ta dan, ker podatkov pač ni treba iskati, saj je položaj jasen in podprt z neštetimi dokazili, vrh tega pa tudi z vsemi obstoječimi členi registracijskega, tekmovalnega in disciplinskega pravilnika. Pravilna rešitev bi bila, da bi se rezultat odigrane- tekme- razveljavil in beležil s 3:0 p. 1. v korist Odreda. Kot smo pa dognali, bodo reševali protest šele v sredo in so nekateri člani tekmovalne komisije že sedaj pokazali, da hočejo v kalnem ribariti. Njihovo mnenje je namreč, da bi — če bi vsi dokazi govorili proti Crnkoviču in Turbini — morala biti tekma Turbina : Odred razveljavljena, nato pa naj bi jo moštvi ponovno odigrali. Če upoštevamo vse to, lahko trdimo, da gre tokrat znova za kršitev zakonitosti v našem nogometu. Ali naj se začne znova doba aier, proti katerim bi bili slovenski klubi popolnoma brez moči? Skupščina je potekala v znamenja borbe za učvrstitev in razširjenje sodniške organizacije ter za izboljšanje kvalitete sojenja. Zaradi teiga je tem pomembnejši uspeh slovenskih" delegatov, ki so predlagali uvedbo kategorizacije mladinskih sodnikov. Predlog je bil sprejet in vnešen v statut. Odslej dalje bodo lahko sodili tekme že mladi sodniki od 18. leta dalje, ki bodo nastopali do 21. leta kot začasni sodniki oz. sodniki pripravniki. Sodili bodo tekme pionirskih im mladinskih moštev in se tako pripravljali na bodočo kariero. Na ta način je zagotovljen precejšen dotok sodniškega kadra. Tudi sicer so sklenili, naj bi vsak klub, ki sodeluje v tekmovanju, poslal, vsaj vsako drugo leto enega od bivših tekmovalcev v tečaje za sodnike. T el es novzgoj ni m šolam nameravajo predlagati, da bi tudi njihovi gojenci v počitnicah obiskovali sodniške tečaje, govorili pa so tudi o izboljšanju kondicije naših sodnikov. Vredno je tudi omeniti, da se je delegat sodniške organizacije ir BiH javno zahvalil sodniku Erlichu za nedavno odlično sojenje na tekmi Velež : Sarajevo v Mosfaru. Lepo priznanje trenutno najboljšemu slovenskemu sodniku! Preložene tekme Nogometne tekme 18. kola conske lige, ki so bile preložene zaradi smrti tov. Moše Pijade, bodo odigrane 12. in 19. maja, ker. sta tokrat v conskem tekmovanju prosta termina. Srečanje med Odredom in Reko bo 12. junija, 19. maja pa bodo odigrane vse ostale tekme. Ljubljana bo tedaj nastopila proti Splitu v Splitu. Poietov nagradni natečaj ODREZEK št 34 1. Crv. zvezda : Zagreb 2. Radnički : B8K 3. Lokomotiva : Vojvodina 4. Dinamo : Velež 5. Sarajevo : Spartak 6. Vardar : Hajduk 7. Budučnost : Partizan 8^ Grafičar : Odred 9. Metalac : Ljubljana 10. Split : Rijeka 11- Šibenik : Turbina 12. Uljanlk : Tekstltac Točen naslov pošiljatelja: Priimek? Ime: Kraji Ulica In hišna številko: Naši reprezentanti v namiznem tenisu Harangozo, Vogrinc in Dolinar so na tej sliki zelo nasmejani. Kdo ve, kakšne obraze so imeli po tek- Zaščitni znak je jamstvo za kvaliteto izdelkov TOVARNA SPOR1NEGA ORODJA „ E L A N " V BEGUNJAH Izdeluje vse vrste kvalitetnih smuči. Večina naših državnih reprezentantov že dolgo časa tekmuje na specialnih lepljenih smučeh, ki jih izdeluje tovarna »Elan« MSOHAftODI tv;. Spet novi plavalni rekordi V Naardenu so nizozemske plavalke zabeležile zo-pet dva svetovna rekorda. 16-letna Tineke Lagc-rberg je preplavala 220 y v metuljčkovem slogu v času 2:38.1, kar je za 4.2 sekunde boljše od njenega dosedanjega rekorda na 200 m in 6.3 sekunde od rekorda Američanke Mann na 220 y. Se leto dni mlajša Ada den Haan pa je dosegla na 220 y prsno rezultat 2:50.0, s čemer je do desetinke sekunde natančno dosegla mejni rezultat za to disciplino, postavljen od Mednarodne plavalne zveze. Ker pa sta bila oba rezultata dosežena v 25-meterskem bazenu, bosta veljala do 1. maja. O novem svetovnem rekordu poročajo tudi iz Moskve, kjer je Vladimir Struzanov ponovno prevzel rekord na 400 m mešano z rezultatom 5:08.3, kar je za 1.1 sekunde boljše od rekorda, ki ga je nedavno dosegel Andro-sov. Tudi ta rezultat je bil dosežen v malem bazenu in bo torej veljal le do 1. maja. Struzanov je plaval takole: metuljček 1:06.8, hrbtno 1:19.5, prsno 1:30.2, prosto 1:11.8. V Melbournu je bilo veliko plavalno tekmovanje v spomin bivšega svetovnega rekorderja Johna Marshalla, ki se je nedavno smrtno ponesrečil. V olimpijskem plavalnem stadionu so bili doseženi odlični rezultati. 100 m prosto Devitt 56.5, Henricks 58.2, IGO m metuljček Ats 1:03,9, Wilkinson 1:04.6, 100 m hrbtno Thiele 1:04.6, Monoton 1:07.5, 100 m prsno Gathercole 1:14.2, ženske: 100 m prosto Fraser 1:06.8, 100 m hrbtno Leech 1:22.2. Atletika po svetu V Avstralijo je prispela ena najboljših evropskih sprinterk 17-letna Ma-džairka Vera Neszmelyi. Madžarska atletinja ni sodelovala na olimpijskih igrah, ampak je med znanimi dogodki na Madžarskem odšla v Avstrijo, kasneje pa ji je njena znanka, olimpijska zmagovalka Avstralka Shirley Strickland omogočila potovanje v Avstralijo. 'Z Vero je prispel v Avstralijo tudi njen zaročenec Las zlo Hodoš, bivši član košarkaške reprezentance Madžarske. Nesposobni sodniki so na tekmovanju v Manchestru onemogočili nov rekord za dvorane v teku na 1 miljo. Angleška atleta Wood in Ibbotson bi dosegla čas pod 4 minutami, če ne bi tekla en krog premalo, ker so sodniki napačno šteli kroge. Dosegla sta časa 3:37.4 in 3:38.6, pri Čemer sta tekla približno 135 m manj kot 1 miljo. Olimpijski zmagovalec v teku na 1500 m, Irec Ron Delaney, je slavil v Chicagu na tekmovanju v dvorani svojo sedemnajsto zaporedno zmago, pri čemer je na 1 miljo dosegel najboljši letošnji rezultat v dvoranah. Rezultati: 50 y Murchison 5.2, 600 y Jenkins 1:11.6, 1000 y Sovvell 2:08.9, 1 milja Delaney 4:03.8, višina Reavis 206, palica Bragg 4.64, Richards 4.68. Znanega ' madžarskega tekača na dolge proge, Kovacsa, je na atletskem tekmovanju v Debreczinu zadelo v glavo kladivo in ga nevarno poškodovalo. Kladivo se je izmuznilo iz rok nekemu metalcu malo pred tem, ko ga je hotel izpustiti. Reprezentanca Danske v malem rokometu žanje na svoji turneji po Evropi uspeh za uspehom. Danci so najprej premagali Švico s 23:10, potem Zahodno Nemčijo s 16:15, nazadnje pa Še Vzhodno Nemčijo z 18:13. Nogometna prvenstva evropskih držav AVSTRIJA — XV. kolo: Rapid : A d mira 6:2, Sportklub : GAK 8:2, Stadlau : Simme-ring 2:3, Austnia D. : Kapfenberg 2:0, Vienna : Austria S. 8:3, Krems : WAC 3:0, Sturm : Wacker 2:2, vrstni red: Vienna 26, Austria D. 25, Wacker 23. MADŽARSKA — 1. kolo: Pecs : Honved 1:0, Szombathely : Ujpest 1:1, Tatabanya : MTK 1:0, Vas as : Dorog 4:0, Ferencvaros : Szeged 3:0, Csepel : Salgotarian 2:4. FRANCIJA - XXVII. kolo: Marseille s St. Etienne 4:3, Reims : Strasbourg 3:1, Ra-cing z Sochaux 3:1, Rennes : Nimes 2:1, Lyon : Lens 3:0, Nice : Monaco 0:2, Metz : Toulouse 4:1, Nancy : Angers 2:2, Valenci en n es : Sedan 0:4, vrstni red: Reims 38, St. Etienne 38, Lens 36, Monaco 34. ANGLIJA - XXXIV, kolo: Aston Villa : Arsenal 0:0, Blackpool : Birmingham 3:1, Bolton : Sheffield 3:2, Charlton : Chelsca 3:1, Everton : West Bromvvich 0:1, Leeds : Newcastle 0:0, Luton : Bernley 0:2, Manchester C. : Cardiff 4:1, Sunderland : Preston 0:0, Tottenham Portsmouth 2:0, Wolver-hampton : Manchester U. 1:1, vrstni red: Manchester U. 50, Preston 45, Tottenham 44, BlackpOol 43. ŠVICA — XVII. kolo: Grasshoppers : Chaux de Fonds 2:2, Urania : Wmsterthur 1:1, Schaffhausen : Toung Fellows 1:1, Bellin-zona : Lugano 1:0, Young Boys : Lausanne 0:0, Chiasso : Ziirich 2:1, Basel : Servette 0:0, vrstni red: Young Boys 30, Chaux de Fonds 23, Grasshoppers 23, Urania 21. Italijanska nogometna zveza je pričela s pripravami svoje reprezentance za kvalifikacijsko tekmo svetovnega prvenstva, ki bo 25. aprila >v Rimu proti Severni Irski. Prvo trening tekmo za zaprtimi vrati so igrali proti moštvu III. lige Reggiani, katero so premagali s 7:4. Reprezentanca je začela v sestavi Bugatti, Maldini, Ccrvato, Chiappella, Bcrnasconi, Segato, Muccinelli, Gratton, Galli, Montuori, Tacchi. V drugem polčasu je bila enajstorica skoraj povsem spremenjena, saj so nastopili Lova-ti, Rota, Cervato, Fontana, Pinardi, Segato, Cervellati, Galli, Firmani, Boniperti in Tacchi. Vendar Olga (onnolly. V četrtek so češkoslovaške^ oblasti izdale olimpijski zmagovalki Olgi Fikotovi dovoljenje, da se sme poročiti z Amerikancem Ha-roldom Connollyjem, prav tako olimpijskim zmagovalcem. Poroka bo prihodnjo sredo v Pragi. Odlična češka atletinja bo dobila tudi dovoljenje za preselitev v ZDA in zakonca Connolly bosta živela v Bostonu, kjer Harold poučuje zgodovino. Fikotova, ki je študentka medicine, bo v ZDA nadaljevala študij. Obdržala pa bo državljanstvo CSR, tako da bo lahko še nastopala za svojo staro domovino. Jugoslavija : Finska 5:0 Po končanem svetovnem prvenstvu v namiznem tenisu je odšla naša moška reprezentanca na Finsko, kjer je v Helsinkih odpravila reprezentanco Finske s 5:0. Tudi številne ostale reprezentance so se razkropile po Evropi na turnejah. Zanimivo je, da so v raznih srečanjih imeli svetovni prvaki, Japonci, dovolj dela z nasprotniki, ki so jih na svetovnem prvenstvu z lahkoto odpravili Posebno poročilo za »Polet« iz Švedske V Stockholmu nismo imeli sreče Ugasnili so reflektorji, prenehale so se vrteti filmske kamere, sneli so zastave 43 sodelujočih držav. XXIV. svetovno prvenstvo v namiznem tenisu je končano. Bilo je veliko nastopajočih, vendar malo zadovoljnih. Morda le hitri kot mačke, gibčni in vzdržljivi, da Človek ne more verjeti. Kaj je vzrok, da imajo Japonci tako velike uspehe v zadnjih letih? Vzrok njihovih ponovnih zmag je borbenost, hitrost in vzdržljivost. Naj omenim le dvoboj našega Vogrinca z Ogimuro. Najprej je naš predstavnik vodil z 2:0 In v tretjem nizu 20:19. Japonec je najprej izenačil na 2:2, vendar je v petem nizu Vogrinc zopet vodil 20:15. Kako borbeno, mirno in z zaupanjem vase je igral Ogimura. Ko bi le slišali gledalce, kako so skandirali: »Joža, Joža...« Hes ne znamo ali nimamo sreče. Hos ni čudno, da so Japoncem merili utrip srca po vsakem dvoboju. Meril jih je neki nemški zdravnik-specialist za športno medi-cin°, kakor sem potem zvedel in to zaradi Proučevanja na njihovi fakulteti. Mislim, da j® njihovo srce najmanjkrat udarjalo na mi-®nto. Morda ima tako vzdržljivost edino še b°rzig. Seveda niima tiste hitrosti in borbe-fcosti kot Japonci. Zvečer pred nastopom sem iskal Berziga. ^a$el sem ga v dvorani za trening, kjer je ^ral z nekim Kitajcem. Vprašal sem ga, za-r_ai ne počiva, ko ima tako važen dvoboj s enako. Rekel mi je: »Vsak dan igram 5 do ? ar» pa mi še ne gre. Zato moram igrati še še.« »Pa nisi utrujen?« sem nadaljeval. *^aj že,« mi je odgovoril, >10 ali 20 km grem eCl 8 komurkoli tu v dvorani.« Zato mu je Marsikateri igralec dejal, da to ni več človek. Zelo pomembni za uspeh Japoncev in Ber-&a so po mojem mnenju servisi. Tako raz- lično namreč servirajo im tudi igrajo, da nasprotnik ni v stanju pravilno vrniti žoge. In tako je marsikateri odličen igralec pri 20:20 izgubil prav zaradi tega, ker ni vrnil servisne žoge. Ob nekem odmoru som bil v moški garderobi, kjer sta razpravljala Ogimura in Dolinar. Žarko mu je pred nekim važnim dvobojem dopovedoval, kako naj servira in igra po vsej mizi.« Da, ti si moj učitelj,« mu je rekel Ogimura po končanem, seveda dobljenem dvo- Piše Košir Milan boju. »Vendar na žalost u volili znajo že več kot učitelj. Kaže, da bo Dolinar odslej lahko res samo že učitelj. Poleg Igranja namiznega tenisa vsi Japonci tudi telovadijo in dnevno pretečejo tudi do 10 km. Zaradi tega tudi uspehi ne izostajajo. če se spomnim še dvoboja Zeller : Okawa pri stanju 2:2 in v petem nizu 12:12. Sodnik je dal znak, da je čas potekel in da se igra za zmagovito točko. Koliko časa sta še igrali, ne vem. Vem le to, da take zbranosti še nisem videl, pa tudi tišina v dvorani je bila kar pretirana. Tudi tu igra sreča svojo vlogo, seveda je za drugega nesreča. Tokrat je bila sreča na strani Zellerjeve. Žoga je padla na mrežo, potem pa čisto ob njej na stran Oknvve, Zellerjeva je tako zmagala v petem nizu 13:12, seveda brez najmanjšega ploskanja in navdušenja v dvorani. Povsem drugače je bilo, ko sta igrala Ogi-roura in Vogrinc. Večina je navijala za našega predstavnika. V petem nizu pri stanju 21:20 za Ogimuro je serviral Japonec. Vogrinc je servis tako močno udaril nazaj na Spowiobti>40,754kmnauro V torek je bila že 48 na sporedu tradicionalna kolesarska dirka od Milana do San Rema, dolga 282 km, ki je prva letošnja dirka za nagrado Desgrange Colombo. Na startu je bilo 223 kolesarjev med katerimi domala vsi asi. Že nekaj kilometrov po startu je ušla skupina šestih kolesarjev, katerim se je kasneje pridružila še devetorica in vodilna skupina je krenila tudi do 8 minut prednosti pred glavno skupino. V drugem delu proge pa se je glavnina vendarle »zbudila« in začela z zasledovanjem. Usoda ubežnikov je bila kmalu zapečatena, na cilju v San Remu ni prišlo do sprinta celotne glavnine, ker se je nekaj kilometrov prej zopet nekaj kolesarjev odtrgalo. Na koncu je bil Spanec Miguel Poblet zopet najhitrejši in zmagal z rekordnim povprečkom 40.754 km na uro. Rezultati: 1. Poblet (S) 6:55:51, 2. De Bruyne (Belg), 3. Robinson (VB), 4. Schepens (Belg), 5. Plankaert (Belg), 6. Barone (Fr), isti čas, 7. Defilippis (It), zaostanek 24 sekund. Zmagovalec L etapne dirke letošnje sezone Pariz—Nica je postal mladi Francoz Jaques Anquetil. Končni vrstni red v tej dirki: 1. Anquetil (Fr) 30:19:26, 2. Keteleer (Belg) zaostanek 23 sekund, 3. Brankart (Belg) 55, 4. Plankaert (Belg) 1:01, 5. Bobet (Fr) 1:24. Košarkarji beograjske Crvene zvezde so v Cantuju jzgubili tekmo proti domačemu moštvu Oransoda z 59:62, v nadaljevanju svoje turneje pa so v Bordeauxu odpravili mestno reprezentanco s 67:41. Na prvenstvu Norveške v smučanju, ki je bilo v Moriani, si je stari Martin Stokken priboril že svoj 24. naslov državnega prvaka. Zmagal je na 30 km v času 1:51:25 pred 01-senom. Na polovico krajši progi je bil prvi Haakon Brusveen. Prvo mesto v skokih je pripadlo Halvorju Naesu pred Kopstadom in Bergmanom. V kombinaciji je zmagal Ste- Koledar kvalifikacijskih srečanj za svefovno nogometno prvenstvo in tudi porazov za Japonce ni manjkalo. Tako je na srečanju med Zahodno Nemčijo in Japonsko v Augsburgu doživel svetovni prvak Tanaka dva poraza in sicer od Arndta in Freundorferja. Potem so Japonci odpotovali na Dunaj, kjer so se pomerili z najboljšimi igralci Češke. Srečanje se je končalo neodločeno 5:5. Tokrat je Tanako premagal Andre-adis, Ogimuro pa Tyhnanovski. Francoski košarkarji so sestavili preteklo nedeljo kar 4 reprezentance in se tako na 4 frontah pomerili z državnimi reprezentancami. A reprezentanca je premagala Španijo z 61:45, B ekipa je odpravila Portugalsko z 58:48, C moštvo je izgubilo proti Nemčiji z 31:50, četrta ekipa pa je premagala Anglijo s 53:44. XX. kolo košarkarskega prvenstva Italije je dalo naslednje rezultate: Viareggio : Rcyer 89:85, Roma : Pavia 71:60, Motomorini : Stella Azzurra 100:69, Simmentbal : Virtus 67:63, Cantu : Gira 73:81, Benelli : Varese 54:52, vrstni red: Simraenthal 34, Virtus 32, Motomorini 26, Varese 24. Tekmovalna komisija Mednarodne nogometne zveze je objavila koledar kvalifikacijskih srečanj za svetovno prvenstvo v nogometu .Zaenkrat so določeni naslednji termini: 7. IV. Peru : Brazilija, Mehika : ZDA, 25. IV. Italija : Severna Irska, 28. IV. ZDA : Mehika, 1. V. Severna Irska : Portugalska, Wales ; CSR, 5. V. Grčija : Jugoslavija, 8: V. Anglija : Irska, Škotska : Španija, 15. V. Danska : Anglija, 19. V. Irska : Anglija, Vzh. Nemčija : Wales, Švica : Škotska, 22. V. Nor-veš-ka : Bolgarija, 26. V. CSR : \Valcs, Španija : Škotska, Avstrija : Nizozemska, Portugalska : Italija, 2. VI. Francija : Island, 5. VI. Belgija : Island, 12. VI. Norveška : Madžarska, 16. VI. ČSR : Vzh. Nemčija, Kolumbija : Urugvaj, 19. VI. Grčija : Romunija, 20. VI. Kolumbija : Paragvaj, 23. VI. Madžarska : Bolgarija, Sovjetska zveza : Poljska, 30. VI. Urugvaj : Kolumbija, 5. VII. Finska : Poljska, 7. VII. Paragvaj : Kolumbija, 14. VII. Sovjetska zveza : Finska, 28. VII. Urugvaj : Paragvaj, 15. VIII. Finska : Sovjetska zveza, 1. IX. Island : Francija, 15. IX. Bolgarija : Madžarska, 22. IX. Čile : Bolivija, 25. IX. Wales : Vzh. Nemčija, 29. IX. Luksemburg : Avstrija, Bolivija : Čile, 2. X. Danska : Irska, 6. X. Bolivija : Argentina, 13. X. Čile : Argentina, Luksemburg : Nizozemska, 14. X. Romunija : Jugoslavija, 17. X. Poljska : Sovjetska zveza, mizo, da smo bili prepričani, da je dobil točko. Japonec pa je skočil kot mačka in vrnil žogico s takim protiudarcem, da Vogrinc ni mogel napraviti drugega, kot da je dvignil roki, šel k Ogimuri in mu čestital. Tokrat gledalci kar niso mogli prenehati z navdušenim odobravanjem. Prvi so ploskali Ogimuri za tako dovršen zaključni udarec, drugi pa Vogrincu za tako lepo športno ponašanje. To bi moral biti polfinalni dvoboj, ne pa Ogimura : Andreadis in Tanaka : Steiner, ko so se gledalci dolgočasili in govorili med seboj, da so jih morali miriti. Zadnji dan bivanja v Stockholmu sem si privoščil toplo večerjo v restavraciji. Sicer sem se namreč hranil iz kovčeka. To je restavracija pod geslom »Postrezi si sam«. Vzameš predjed, juho, glavno jed, prikuho, kompot, črno kavo in kruh, kolikor si ti srce poželi, in si odneseš na posebno mizico, kjer v miru poješ. Pri izhodu pa vse skupaj plačaš. Zneslo je 3.85 krone. Za primer: tiskar voznih kart v železniški tiskarni zasluži 245 kron na teden. Švedi tudi manjkrat jedo kot mi im tudi precej manj. V stranski dvorani Kungliga hallen so bile poleg banke, pošte, foto-službe, filatelije in različnih športnih razstav tudi prodajalne za namiznoteniške rekvizite. Mislim, da ne bom nič pretiraval, da je bilo na razpolago nad 50 vrst loparjev (na žalost sem imel le eno vrsto denarja). Na srečo ima naš dinar kar dobro veljavo na Švedskem. V eni izmed prodajaln je bila velika slika Dolinarja, spodaj pa Dolinar — lopar. So še kar dobri loparji, posebno tista vrsta, na katerem je japonska goba. Čeprav bi lahko še in še našteval zanimivosti z letošnjega svetovnega prvenstva, naj končam, pa morda še drugič kaj več. 1. Sarajevo : Crvena zvezda 2 2. Lokomotiva : Spartak 1 3. Radnički : Zagreb X 4. Vardar : Vojvodina 2 5. Dinamo : BSK X 6. Budučnost : Hajduk 1 7. Partizan . VeJež 1 8. Odred : Rijeka 9. Split : Ljubljana 10. Šibenik : Tekstilac neodigrano 11. Grafičar : Turbina 12. Metalac : Jadran Med 3640 udeleženci »Poletovega« nagradnega natečaja z odrezkom štev. 32 ima 7 pravilnih rešitev Pungeršič Olomir — Ljubljana, Poljanska 28 (DlC) in prejme 10.000 din. POPRAVEK Popravek: Pri ponovnem pregledu »Poletovega« nagradnega natečaja z odrezkom št. 31 smo ugotovili, da ima 10 pravilnih rešitev tudi tov. špiganovič Anaiolij — Maribor, Vošnjakova 22. Vsak nagrajenec prejme 2500 dinarjev. Tako mine slava sveta ... Romunski igralki Rozeanu, nekoč svetovni prvakinji, sta danes samo še senca nekdanje slave 20. X. Argentina : Čile, 21. X. Romunija 1 Grčija. 27. X. Vzh. Nemčija : CSR, 3. XI. Bolgarija : Norveška, Poljska : Finska, 6. XI. Škotska : Švica, 10. XI. Madžarska : Nor* veška, Jugoslavija : Grčija, 17. XI. Jugoslavija : Romunija, 4. XII. Sev. Irska : Italija, 22. XII. Italija : Portugalska. Bratovska ljubezen Ljubezen med trati Je vsekakor lepa in pohvalna stvar, vendar med boksarji v ringu pa ni na mestu. To je vsaj mnenje angleškega menažerja Jima Wicksa, ki ima med ostalimi v skrbi tudi dvojčka boksarja Henryja in Jima Cooperja. Oba dvojčka se nerada ločita in zato je me-nažer angažiral Jima kot partnerja za trening Henryju pred borbo z evropskim prvakom težke kategorije, Švedom Jo-hanssonom. Na žalost pa sta oba boksarja v ringu tako pazila drug na drugega, da je bil njun trening brez vrednosti. Jim je upošteval mnenje menažerja ln je zapustil svojega brata ter odšel kot partner za trening h kubanskemu boksarju Valdesu. Torej, prevelika bratovska ljubezen ni vedno na mestu. Mariborske vesti V zelo dobri organizaciji profesorjev in učiteljev telesne vzgoje je bilo izvedeno srednješolsko prvenstvo Maribora v vajah na orodju. Zelo razveseljiva je bila udeležba, saj je tekmovalo kar 326 mladih telovadcev, in to 24 vrst nižješolcev z 190 tekmovalci. Izvedba vaj je bila razmeroma zelo dobra. Najboljše so se seveda uveljavili dijaki, ki vadijo v partizanskih društvih. Strokovni svet MŠD Branik je pripravil okvirni spored dela, ki je zelo obsežen. Prirejali bodo redna strokovna predavanja za vodilne kadre klubov s predvajanjem strokovnih filmov. Za vse klube bodo uvedli atletske mnogoboje in to množične in kvalitetne. Doseženi uspehi se bodo točkovali. Najuspešnejše ekipe in posamezniki bodo nagrajeni s prehodnimi pokali. V načrtu imajo tudi ustanovitev posebne Športne šole, v kateri bi vzgajali najmlajše. Sola bi trajala celo leto, rok Šolanja pa bi bil 3 leta. Vsako leto bi bila skupna taborenja, ob zaključku Šolanja pa bi bili izpiti. Program bi preprečil vsako specializacijo v času šolanja. V zimskem času bi vsi klubi imeli splošno vadbo enkrat tedensko, nato pa še posebno po panogah. Znani Branikov boksar — polsrednje kategorije Strukar se pod nadzorstvom trenerja Ku-Ijatija ostro pripravlja za kvalifikacijski nastop za uvrstitev v državno reprezentanco. Kot nasprotnik mu je določen večkratni državni reprezentant Tomič. Srečanje bo aprila v Beogradu. Trener Kulijati trdi, da bo takrat Strukar v življenjski formi. Pred pričetkom pomladanske nogometne sezone je imel Branik v gostih moštvo Drave. Pred 400 gledalci so Ptujčani ugodno presenetili s hitro in energično igro ter dosegli časten rezultat 2:2. Pri Braniku še vedno >škriplje€, napad pa pred golom ne najde zaključnega udarca. Lepo urejena igrišča teniškega parka v Ljudskem vrtu so že polna mladine. Vsi že resno trenirajo po navodilih, ki jih je sestavil tehnični referent Čerpas. Finalne tekme strelcev z a »Zlato puščico« PLANINC & m Razburljive borbe osi/^it fpuSUco? Izola» dne 24. marca. Tekmovalci, ki so se plasirali v predhodnih tekmovanjih po vsej Sloveniji, so se včeraj sestali v Izoli. V strelskem domu so jih dočakali zastopniki Okrajnega strelskega odbora Koper ter Strelske zveze Slovenije, poleg velikega števila domačih strelcev. Zanimanje za prireditev je bilo ogromno, saj je bilo to prvo večje strelsko tekmovanje v Slovenskem Primorju, pa tudi finalistov se je zbralo 56 na tem tekmovanju. »Zmagal bo boljši,« je dejal v soboto popoldne predsednik SZS tov. Prv*anovič, ki je slovesno odprl III. republiško prvenstvo v streljanju z zlato puščico. Funkcionarji in sodniki so izstrelili po en strel na spominsko tarčo in že je glavni dežurni sklical prvo skupino na svoja mesta. Vsi nastopajoči so bili namreč razdeljeni na 7 skupin po 8 strelcev. V soboto sta se zvrstili le dve. Na re- Planinc, Umek ter mladi Mikolič so se tiho zagrizli v borbo. Gledalcev, ki jih toliko še nikoli ni bilo v tem domu, skoraj ni bilo slišati. Planincu je v zadetku nekaj nagajalo. Ni in ni mogel najti centra. Ko pa ga je našel, je le redko zadel drugam. Umeku pa se je v začetku zataknilo. Ni sicer streljal slabo, vendar za prvaka premalo. Mikolič je edini resno zasledoval vodečega Planinca. V poslednjem finišu pa je tudi njemu zmanjkalo rutine in tako bo Planinc lotos že drugič pridružil svojim trofejam to najvišje strelsko priznanje. Organizacija tekmovanja, ki je bila v rokah SD Darko Marušič, je bila vzorna. Zlata puščica, ki so jo prinesli s seboj v 'Izolo, pa bo še za eno loto ostala pri lanskem zmagovalcu. Rezultati: 1. Planinc (Lj) 570 krogov, 2. Mikolič (Lj) 566, 5. Sckne (K) 564, 4. Černe (Kr) 559, 5. Sunkar (Lj) 559, 6. Jeglič (Lj) 556, 7. Umek (Lj) 556, 8. Gaser (Kr) 555, 9. Marn (Lj) 55t, 10, Otrin (Kr) 550. Rems Fedor Zvezna nogometna liga Maribor : Lokomotiva 12:6 Maribor, 24, marca. Včeraj je bil v nabito polni dvorani Vajenskega doma prijateljski boksarski dvoboj med Mariborom ln eno najboljših hrvatskih ekip. Lokomotivo iz Zagreba. Srečanja so bila ostra, napeta in razburljiva, večina borb pa tudi kakovostno prav dobrih. Zlasti Je ugajala borba v lahki kategoriji med slovenskim prvakom Zurmanom ln državnim reprezentantom Pristavom. Slednji je zmagal zaradi večje rutine po točkah. Kajzer Je imel že zmago v žepu, počila pa mu je arkada in je moral prepustiti točki defenzivnemu Fil-koviču. Isti poškodbi sta doživela Se člana Lokomotive Pličanlč ln Sajko. Najbolj razburljiv pa je bil dvoboj v Poraz Dinama v Splitu zultatih pa se je močno poznal vpliv neudobnosti v avtobusu, kajti štiri ure vožnje res ni najboljše sredstvo za strelca in za dosego boljših rezultatov. Precej dobro se je odrezal Gaser Andrej iz Kranja s 553 krogi, medtem ko so bili ostali rezultati povprečni. Danes zjutraj so se strelci zopet spoprijeli. 60 strelcev iz stoječega položaja v dobri uri je zahtevalo največjo koncentracijo. Umetna Svetloba, pri kateri so streljali, ni bila ravno najboljša, kar se je tudi odrazilo na rezultatih. Samo redki so dosegli nad 550 krogov. Selc ne Stane iz Kranja, ki je streljal v V. skupini, je prvi »preskočil« 560 krogov. V naslednji skupini je razočaral Bogdan Jež. Streljal je namreč daleč pod običajno formo, pohvaliti pa moramo komaj 16-letnega Markota Jegliča iz Ljubljane, ki si je s 556 krogi zagotovil mesto na vrhu lestvice. Zadnja skupina je bila - najboljša, saj so tu nastopili vsi glavni favoriti. Dežurni jim je 8 štoparico v roki naznanil pričetek tekmovanja, kajti pri najboljših je treba biti tudi najbolj previden. Zmaga in poraz Jugoslovanskih košarkarjev Šanghaj, 25. marca. V petek so jugoslovanski košarkarji nastopili v Šanghaju in odigrali 2 tekmi. Ženske so najprej premagale domači klub »Kiangut s 52:39, nato pa so izgubile od mestne reprezentance Šanghaja s 41:60. Moški so najprej premagali moštvo javne varnosti s 72:51, izgubili pa so z mestno reprezentanco Šanghaja s 62:73. Hajduk : Dinamo 3:0 (3:0) S^lit, 24. marca. — Hajduk je danes pred 10.000 gledalci premagal Dinamo iz Zagreba 3:0 (3:0). — Gole so dosegli v 8. minuti Garov, v 15. Vulcas in v 30. Vidoševič. Hajduk: Vulič, Kokeza, Radovič, Kurir, Krstič, Krstulovlč, Zanetič, Vukas, Papec, Vidoševič, Garov. Dinamo: Irovič, Sikič, Crnkovič, Režek, Horvat, Perkovič, ICurtoviČ, Bano-žič, Lipošinovič, MatuŠ, Benko. Derby srečanje izkušenih nasprotnikov, za katerega smo pričakovali ostro borbo, je bil odločen že v 15. minuti. Tedaj je Vukas po lepi akciji, v kateri ja sodeloval ves napad, povedel Hajduk v vodstvo z 2:0. ‘Gostje so po tem golu klonili in to je omogočilo igralcem Hajduka, da so pokazali lepo igro in še en gol v prvem polčasu. Sicer se je igra pričela v ostrem tempu ter z nevarnimi prodori obeh napadov. Hajduk je bil ves čas boljše moštvo, vendar je napad kriv, da rezultat ni večji. Dinamo je danes igral slabo. Pri igralcih je bilo opaziti utrujenost, kar je posledica treh napornih tekem v osmih dneh. Vojvodina : Radnički 9:0 Novi Sad, 24. marca. — Okrog 10.MO gledalcev sl je ogledalo današnjo tekmo v Novem Sadu, ki je bila živahna in zanimiva. Srečanje med Vojvodino in Radničkim se je končalo brez gola. Tako je Radnički nepričakovano osvojil točko v Novem Sadu. Beograjčanom je uspelo z močno obrambo odvzeti eno točko favoritu za prvo mesto. Vseeno pa je bila Vojvodina boljša, posebno v drugem polčasu. V tem delu so domači zapravili nekaj ugodnih priložnosti. Poleg tega pa je Vidinlč ubranil nekaj močnih strelov Rajkova. V moštvu Vojvodine sta Igrali dobro Boškov in Rajkov, pri gostih pa sta bila uspešna Pe-takovlč ln Vidinlč. Vojvodina: Vereš, Vučinlč, Nikolič, Boškov, Krstič II, Roganovlč, Rajkov, Veselinovič, Vukelič, Ivoš, Krstič I. Radnički: Vidinlč, Čopič, Ognjanov, Ljubenovlč, Disklč, Ristič, Petakovič, Markovič, Ognjanovič, Prlinčevič, Račič. Partizan : Sarajevo 3:1 (0:0) Beograd, 24. marca. Beograjski Partizan je danes pred 15.000 gledalci premagal moštvo Sarajeva s 3:1 (0:0). Gole so dosegli v 53. min. Zebe c ter v 55. im 82. min. Milutinovič za Partizan, v 86, pa Živkov za Sarajevo. Partizan: Stojanovič, Belin, Her-ceg, Kaloperovič, Milutinovič II, Pa- jovič, Meseroš, Milu trnovič I, Miladinovič, Bobek, Zebec. Sarajevo: Pejak, Stipič, Biogradlič, Džemudžič, Švraka, Markuševič, Radičevič, Ferliatovič, jusufbegbvič, Lovrič, Ži vkov. Moštvo Sarajeva je danes presenetilo beograjske gledalce z zelo dobro igro. Po vrstj porazov so pričakovali, da bodo gostje tudi danes odločno premagali in da se Partizanu ne bo treba truditi, ker je prav zadnji čas v odlični formi. Vendar je prvi polčas potekal v enakovredni igri, v kateri so imeli gostje več priložnosti za dosego gola. V 21. minuti je Stojanovič s skrajnim .naporom izbil žogo iz zgornjega kota. Sele v drugem polčasu je Partizan prevzel pobudo. Napad je pričel z boljšo igro in dva hitra napada sta v dveh minutah prinesla dva gola. Sarajevo je popustilo, vendar ne toliko, da bi lahko rekli, da je bil precej slabše. Po igri, katero je danes pokazalo moštvo Sarajeva, prav gotovo ne zasluži, da bi se poslovilo od prve lige. Spar tak : Crvena zvezda 1:1 (9:1) Subotica, 24. marca. Današnja tekma v Subotici je bila odigrana pred 14.000 gledalci in se je končala neodločeno. Za Crveno zvezdo je dosegel gol Kos tič v 16. min. za Spar-tak pa Ognjanov v 74 minuti. Spartak: Prvuikmč, Tapiška, Čopič, Bogešič, Stefanovič, Leškov, O.gn jamov, Jenova j, Don kovic, Čovič, Branisavljevič. Crvena zvezda: Krivokuča, Popovič V„ Nešovič, Mitič, Spajič, Tasič, Sekularne, Cokič, Toplak, Kostič, Rudinski . Leipa igra v prvem polčasu, v kateri so prevladovali gosti, je bila polna lepih in efektnih prodorov. Crvena zvezda je poleg več zapravljenih priložnosti izkoristila samo eno. Domači pa niso izkoristili štirih popolnoma ugodnih priložnosti za gol. Čeprav so bili gostje v premoči, niso mogli doseči več. V 46 minuti je bil teže poškodovan Cokič i,n je ko so s moral zapustiti igrišče. Ko so gostje uspešno igrali z desetimi igralci, je Spartak nekoliko uredil svoje vrste in tudi dosegel izenačenje. Pri domačih sta bila najboljša Leskov in Ognjanov, pri Crveni zvezdi pa Šeknlarac in Kostič srednji kategoriji med domačim Boršt-nerjem in Zadravcem, ki sta se borila vsa v krvi skoraj do onemoglosti. Ker ni bilo dežurnega zdravnika, je njegovo službo prevzel požrtvovalni Ermenc. Maribor v težki kategoriji ni imel nasprotnika, zato je reprezentant Banda le gledal tekmovanje. Rezultati: muha: Tomažič : Boguno-vič 2:0, bantam: Kajzer : Silkovlč 0:2, t. k. o., peresna: Meško : Kotarskl 2:9, lahka: Zurman : Pristav 0:2, poiweiter: Kovač (Br kot gost) : PUčanič 2:0 t. k. o., vvelter: Kous : Sokaclč 2:0 t. k. o., polsrednja: Šibila: Vukovič 2:0 t. k. o., srednja: Borštnar : Zadravec 0:2, pol-težka: Peršak : Sajko 2:0, t. k. o. LJUBLJANA ZMAGOVALEC ODBOJKARSKEGA TURNIRJA Ljubljana, 24. marca — ŽOK Ljubljana je danes tako rekoč odprl spomladansko sezono v odbojki. Organiziral je namreč odbojkarski turnir moških vrst, na katerem so sodelovali Fužinar, Jesenice in Ljubljana. Zanimivo je, da je končana zmaga pripadla moštvu organizatorja, čeprav so bili igralci Fu-žinarja precejšnji favoriti. Po dokaj lepih tekmah, zlasti med Fužina! jem in Ljubljano sta se posebej odlikovala pri zmagovalcih Eržen, pri Fužinar ju pa Pipan, Najprej sta se pomerila med seboj moštvi Ljubljane in Jesenic. Zmaga je pripadla Ljubljani s 3:1, nakar so Jeseničane porazili tudi igralci Fu-žinarja s 3:2. V finalni tekmi je beležila Ljubljana zmago nad favoriziranimi igralci Fužinarja s 3:2. Ta-tem turnirjem odbojkarji začeli svojo sezono kot pripravo na prvenstvo. Pokalni turnir Branika BSK : Vardar 0:0 Velež : Budučnost 3:1 (1:1) Zagreb : Lokomotiva 2:2 (0:1) Crvena zvezda 17 12 3 2 39:10 27 Vojvodina 17 12 2 3 46:20 26 Hajduk 17 9 4 4 28:16 22 Partizan 17 9 3 6 39:26 19 Dinamo 17 7 4 6 37:34 19 Spartak 17 6 5 6 34:26 17 Lokomotiva 17 8 1 8 33:34 17 Zagreb 17 5 3 7 22:26 13 BSK 17 5 5 7 27:35 13 Velež 17 5 4 9 23:38 14 Budučnost 17 3 3 9 20:31' 13 Vardar 17 5 3 9 15:35 13 Radnički 17 4 5 9 21:34 13 Sarajevo 17 3 3 11 22:43 9 Novi prvak Ljubljana Odred je komaj uspel Ljubljana, 24. marca — Danes se je na igrišču Svobode pred približno 300 gledalci pričelo spomladansko prvenstvo v malem rokometu. Poleg glavne tekme moških ekip Odreda in Svobode sta bili odigrani tudi dve ženski tekmi, v katerih je Svoboda III nepričakovano porazila ekipo Papirničarja, ki je nastopila samo s 5 igralkami!? V drugi predtekmi pa sta se srečala klubska rivala — prva in druga ekipa Svobode. Zmagale so starejše igralke, vendar je druga ekipa nudila močan odpor zlasti v prvem polčasu. Odred : Svoboda 13:11 (5:6) Današnja tekma je bila pravzaprav tekma jesenskega dela, kajti zaradi slabega vremena je bila sporazumno preložena na spomlad. Avtoritativnemu sodniku Mihajlovidu sta se ekipi predstavili v naslednjih postavah: Odred: Vrbančič, Juvan, Šerbec, Sever (2), Papež (6), Čretnik (4), Jo-vi,n (1) Svoboda: Pocajt, Lazorko (2), Petrovič (1), Končan, Potočnik, Vidi (1), Vihar (7), Milenkovič, Zevnik. Takoj v začetku igre so igralci Svobode s hitro igro in odličnimi streli Lazorka in Viharja prišli v vodstvo. Ves prvi polčas so bili v rahli premoči, vendar je Odredu proti koncu uspelo izenačiti na 5:5. V zadnji minuti pa je Vihar z najlepšim golom tekme znova povedel svoje moštvo v vodstvo. V drugem, polčasu se je slika na igrišču precej spremenila v korist Odreda. Za uvod je sodnik priznal neregularen gol, ki ga je dosegel Papež in tako izenačil rezultat. Odred je potem prevzel pobudo v svoje roke in prvič v tekmi prešel v vodstvo. Igralcem Svobode se je posrečilo še enkrat izenačiti, vendar so zaradi napak v obrambi prejeli hitro še I gole, s čimer je bila tekma dejansko že odločena. Tampo kljub temu do konca ni popustil in smo s prikazano igro glede na začetek sezone lahko zelo 'zadovoljni, kajti videli smo res lepo in hitro igro. Vsi igralci so bili precej izenačeni, vendar moramo predvsem pohvaliti Papeža in Čretnika pri Odredu ter Vinarja ter Pocajta pri Svobodi. ŽENSKE: III : Paplrničar 8:5 (3:2) a I : Svoboda II 11:5 (6:4) Jesenice, 24. marca. Dva dni so trajale borbe za naslov novega ekipnega prvaka Sloveni je v namiznem tenisu. Nastopilo je osem ekip in je osvojila prvo mesto ŽNTK Ljubljana, ki je razen Triglava prepričljivo premagala vse nasprotnike. Igralci novega prvaka No potrdili, da zasluženo spadajo v I. zvezno ligo. Vrstni red: 1. Ljubljana 7, 2. Triglav 6, 3. Jesenice 5, 4. Odred 4, 5. Fužinar (Ravne) 2, 6. Ilirija 2, 7. Partizan (Koč) 2, 8. Kovinar 0. Branik : Sanitet 25:11 (12:4) Maribor, 24. marca. V nadaljevanju pomladanskega prvenstva v malem rokometu je danes okrog 500 gledalcev v Ljudskem vrtu prisostvovalo odlični in hitri igri domačih, ki so povsem nadigrali solidne nasprotnike, pri katerih Je zlasti ugajala igra Černiča. Sodil je dobro Ko-pač. Strelo!: Gaube 10, Peče 7, Kos 5, Vauhnik 2 in Brumen za Branik, Černič 4, Balun 3, Timotijevič 2, Črešnjevec in Rankovič za Sanitet. MALI ROKOMET Drava : Maribor 13:14 (5:7) Športne iz kranja Kranj, 24. marca. Danes je bil odbojkarski turnir najboljših taborniških ekip Gorenjske. Nastopilo je 8 moštev v dveh skupinah. V finalu je zmagal Kranj B nad Kranjem A z 2:0 (15:8, 15:13). V prijateljskem namiznoteniškem srečanju med gojenci TSS iz Kranja in X. gimnazijo iz Ljubljane so zmagali domači s 6:3. Dijaki X. gimnazije iz Ljubljane so srečanje v rokometu s TSS odločili v svojo korist s 17:14 (8:2), medtem ko so gojenke TSS premagale dijakinje X. gimnazije z 11:7. Portugalska : Francija 0:1 (0:0) Urugvaj : Peru 5:3 (2:1) Drava : Nafta 10:1 (4:0) Mladina — Drava : JLA Ptuj 2:2 (1:1) Kovinar (Tezno) : Aluminij 0:0 Maribor, 24. marca. Tradicionalnega pomladanskega odbojkarskega turnirja za ženske se je udeležil poleg Maribora in Branika tudi ŽOK Ljubljana. Najboljše moštvo ima Branik, ki je zasluženo osvojilo prvo mesto. Rezultati: Branik : Maribor 3:1 (15:12, 17:19, 15:12), Maribor : Ljubljana 3:2 (15:3, 11:15, 15:5, 14:16, 19:17), Branik : Ljubljana 3:1 (6:15, 15:2, 15:5, 15:6). Triglav : Mladost 6:4 (3:1) Kranj, 24. marca — V zadnjem nastopu pred pričetkom prvenstva v ljubi jansko-primorski n-ogometni ligi sta se danes na igrišču Triglava srečala domača rivala. Kljub temu, da smo pričakovali visok poraz Mladosti, je Triglav pokazal le nekaj nesmiselnih akcij. V vsej tekmi nismo videli drugega kot lep gol Krašovca v drugem polčasu. Za Triglav so bili uspešni Horvat 2 ter Mihelčič, Brezar III, Krašovec in Brezar I po enega, za Mladost pa Medenovič in Jocif enega. ZNK Celje : Kovinar (S) 2:2 (1:2) Mladinci — Maribor : Celje ?:J (2:1) Pionirji — Maribor : Celje 5:0 (4:0) Javornik (Rakek) : Usnjar (Vrh) 6:2 (3:2) Partizan (Log) : Usnjar II 3:1 (1:1) Usnjar (Sošt) : Svoboda (Trb) 1:0 (0:0) Triglav : Ljubljana 58:88 (24:50) Kranj, 24. marca — Danes je bila v Kranju prijateljska košarkarska tekma med Triglavom in Ljubljano. Gostje so pričeli s preprosto igro in brez večjih težav prihajali pod koš. V drugem polčasu so se domači popravili in bi lahko z nekaj več sreče še bolj znižali razliko. Mlad. — Triglav : Medvode 66:47 (84:24) Ekipno prvenstvo LRS v namiznem tenisu TRIGLAV republiški prvak Danes je bilo zaključeno na kegljiščih Rudarja v Trbovljah in Gradisa v Ljubljani republiško moško prvenstvo akip v kegljanju. Že med tednom smo dobili dokončnega prvaka, In sicer mo- Uspešen zaključek smučarske sezone na Goriškem Svoboda Svobodi Nova Gorica, 24. marca. Prebivalci Livka in iz okoliških vasi pod Matajurjem so danes končno le prišli na svoj račun. Tolikokrat preloženo tekmovanje je danes Okrajni zvezi »Partizan« Gorica le uspelo izvesti. Celo več — z mednarodnim slalomom na Matajurju je napravila lep pečat skromni, vendar uspešni sezoni. Na današnjem slalomu, kjer je biila proga dolga 750 m z 30 vratci je nastopilo okrog 40 tekmovalcev iz najmočnejših društev na Primorskem Kot gostje pa so sodelovali tudi smučarji iz obmejnih italijanskih krajev. Vreme prireditvi ni bilo naklonjeno. Tako sta megla in dež ovirala tudi najboljše, pa tudi sneg je bil že precej slab. Precej pa je na plasma vplivala tudi sreča in startne številke. Dogodilo se je namreč, da so zadnji tekmovalci vozil povsem po travi in kamenju. Kot moštvo se je danes uveljavil Rudar iiz Idrije, med posamezniki pa je bil najboljši Italijan Bezind. Tudi mladi tekmovalci so se dokaj častno borili. Prireditev je lepo uspela, zato je treba pohvaliti organizatorje Rezultati — člani: Bezind (Čedad) 2:17, Milavič (Rudar I) 2:22, Podobnik (R) 2:23, mladinci: Logar (R) 2:30, P e ra,k (Livek) 2:32, Mežgon (R) 2:41. Franko štvo Triglava, ki s' je z 19.830 keglji zanesljivo priborilo prvo mesto. Odlično se Je odrezal tudi Gradis z drugim mestom in 19.289 keglji, sledijo pa Branik (19.243), Beton (19.211), Ljubljana (19.124), Maribor (19.118), Lokomotiva (19.088), Zvezda (18.913), Jesenice (18.887), Rudar (18.823), Ilirija (18.633), Gorjanci (18.624) in Branik iz Nove Gorice (18.311). V Trbovljah so nastopila moštva Lokomotive iz Maribora, Branika iz Nove Gorice ter domačega Rudarja. Najboljši rezultat 4.861 kegljev je dosegel Rudar, Lokomotiva 4.687 kegljev, Branik pa sorazmerno slab rezultat 4.397 kegljev. Kegljaško prvenstvo Gorenjske za posameznike Kranj, 24. marca — Včeraj in danes je bilo na štiristeznem kegljišču v Kranju prvenstveno tekmovanje kegljačev Gorenjske. Nastopa 34 kegljačev iz Kranja, Tržiča, Kranjske gore, Bleda in Jesenic, Drugi del bo prihodnjo nedeljo prav tako v Kranju. Po prvem delu je vrstni red $3* slednji: t. Ambrožič 891, 2. St*fC 866, 3. Tor k 862, 4. Martelanc Skl. 5. Debeljak (vsi Triglav) 855.