Razne vesti. 181 Razne vesti. v Ljubljani, meseca junija 1926. Osebne vesti. Inšpektor dr. Josip M. Kavčič je imtnuvan za načelnika v ministrstvu pravde. — Pri deželnem sodišču v Ljubljani sta imenovana Ivan R e k a r za predsednika in Peter K e r š i č za podpred« scdnika. Pri višjem deželnem sodišču v Ljubljani je imenovan za svetnika dr. Ivan V u k. Za sodnika v Ormožu je imenovan dr. Lovro L i p i č, za sodnika brez stalnega službenega mesta Franc Stefanciosa in Janko M ii 11 e r. Za pravnega praktikanta je sprejet Leopold Š m a 1 c. — Vladni tajnik v pok. Gustav Gol i a je podstavljen za inšpektorja pri okrožnem agrarnem uradu v Mariboru, višji komisar dr. Anton Mrak za podravs natelja statističnega urada v Zagrebu, vladni tajnik Narte Vel i k on j a je prideljen v službovanje velikemu županu v Ljubljani. — V pokoj sta stopila višji sodni svetnik dr. Ivan Modic in višji svetnik pri fin. prok. dr. Fran H u b a d. — Odvetniško pisarno so otvorili dr. Fran H u b a d. dr. Ivan Modic, oba v Ljubljani, dr. Hinko Sehreiner v Kranju, dr. Josip L a v r i č v Ribnici, preselil se je iz Kranja v Ljubljano dr. Luce Tre o, izvrševanju cdvetništva se je odpovedal dr. Alojzij Kraut. — Umrli so: notar Franc Presečni k, sodni svetnik v pok. Jakob M u n< d a, dvorni svetnik Anton Lenarčič, notar Niko' L e n č e k, okr. sod. v pok. Ferdinand Stare, odvetnika dr. Gvidon S r e b r e in dr. Karel T ri 11 e r, državni pravdnik v pok. Josip Z o r z i. — Ostavko na državno službo so podali dr. Srečko G olj ar, dr. Dragotin .<5krinjar, Adolf Morič. Po fin. zak. je odpuščen iz drž. službe dr. Karel D ob i d a. Kongres pravnikov kraljevine SHS v Ljubljani. Dne 25. aprila 1926 je imel Stalni odbor svojo drugo sejo v Zagrebu, ki so se je udeležili predsednik dr. Majaron in člani dr. Verona, dr. Dolenc, dr. Politco, dr. Zlatanovič, dr. Sajovic in zastopnik Ldruženja pravnikov v Beogradu S. Jovanovič. Stalni odbor je najprvo odločil, da se bo kongres vršil v dneh 9., 10. in 11. septembra in da bodo dne 12. septembra izleti v slovenske kraje. Ustanovil je naslednji program in določil poročevalce: I. Izenačenje bračnih prav v kraljevini. Referent dr. Rado Kuišej, univ. prof. v Ljubljani, koreferenti gg. Aleksander Andrejevi č, apelacijski sodnik v Skoplju, dr. Bertold Eisncr. senatni predsednik vrhovnega s-odišča v Sarajevu, in dr. Edo L o v r i č, univ. prof. v Zagrebu. II. Pravni značaj in tehnika naših finančnih za« k o n o v. Referent dr. Kosta Kumanudi, minister n. r. in univ. prof. v Beogradu, koreferenta dr. Vidan B 1 a g o j e v i č, odvetnik v Beogradu, in dr. Ladislav Polič, univ. prof. v Zagrebu. III. Valorizacijsko vprašanje. Referent dr. Edvard P a j= n i č, svetnik višjega deželnega sodišča v Ljubljani, koreferent dr. Josip Mudrovčič, svetnik stola .sedmorice v pok. v Zagrebu. 182 Razne vesti. IV. Vprašanje državljanstva. Referent dr. Ladislav Polič, univ. prof. v Zagrebu, koreferenta dr. Ivan S u b o t i č, sekretar v ministrstvu zunanjih del v Beogradu, in dr. Fran V o d o p i v e e, veliki župan v pok. v Ljubljani. V. Reorganizacija upravnega sodstva. Referent doktor Štefan S a g a d i n, državni svetnik v Beogradu, koreferenta .lovan V. Štefanovi č, svetnik upravnega sodišča v Zagrebu, in dr. Henrik S t e s k a, svetnik upravnega sodišča v Celju. VI. Odškodnina za neupravičeni preiskovalni zapor. Referent dr. Josip Silovič, univ. prof. v pok. v Zagrebu, kore« ferenta dr. Metod Dolenc, univ. prof. v Ljubljani, in dr. Josip Vesel, odvetniški kandidat v Sarajevu. VIL Vprašanje notarijata. Referent dr. Ivan G r a š i č, notar v Kranjski gori, koreferent dr. Djordje Jane, apelacijs^ki sodnik v pok. v Skroplju. Glede drugih prireditev in izletov je pooblastil Stalni odbor lokalni odbor v Ljubljani, da ukrene vse p-otrebnoi Določilo se je nadalje, da bodi za rodbinske člane udeležencev kongresa enaka pristojbina kakor za člane same. V to svrho so se priložile današnji številki »Slovenskega Pravnika« vnovič p-oložnice. V društvu »Pravniku« so se osnovale nato štiri sekcije, ki jim je naloga, izvesti vse potrebne priprave za kongres, in sicer: 1. generalni sekretarijat — načelnik dr. Sajovic, 2. finančna sekcija in 3. sekcija za sprejem in nastanitev gostov — načelnik obeh dr. Rutar, 4. sekcija za izlet in druge zabave — načelnik dr. Souvan. Dokaj članov je že obljubilo svojo pomoč, poživljamo pa zlasti mlajše članstvo, naj se prijavijo načelniku dotične sekcije, v kateri mislijo najbolj uspešno sodelovati in s tem pripomoči, da bo kongres uspel dostojno. Ali še velja zakon o društvenem pravu z dne 15. novembra 1867, št. 134 drž. zak.? y članku g. dr. B r a č i č a, ki obravnava isto vprašanje (gl. Slov. Prav. 1926, str. 71 nasL), pogrešam omembe, kakšno stališče zavzema k temu vprašanju državni svet v Beogradu. Bodi torej vsaj za en primer pripomnjeno, da je v svoječasni strankarskorazblinjeni zadevi kmetijske družbe, ki je postala pravcata cause celebre, državni svet izdal rešenje z dne 25. oktobra 1924, št. 4918, da društveni zakon z dne 15. novembra 1867, št. 134 drž. zak. v Sloveniji še velja, ni pa ravedel za to trditev nobenih razlogov. Ko sem čital rešenje v »Kmetija skem listu«, sem se potrudil, da bi dobil iz Beograda razloge, na katere se opira mnenje državnega sveta; žal, da je ves moj trud ostal brez uspeha. .Morda dajo tele vrstice povod, da nam razloge za navedeno mnenje podajo tisti, ki zanje vedo! Dr. Metod Dolenc. Izvrševanje inozemskih sodb v Italiji. Z italijanskim kralj, dekretom od 22. aprila 1923, št. 893 je bilo tudi za območje prizivnega sodišča v Razne vesti. '83 Trstu ukinjeno poglavje avstrijskega izvršilnega reda iz leta 1896 (§§ 79 do 86) o izvršbah na temelju inozemskih izvršilnih naslovov in nadomeščeno s čl. 941—9.50 italijanskega civilnopravdnega reda iz leta 1865 v noveli; ranem besedilu. Glede na to je izdalo predsedništvo višjega deželnega sodišča v Ljubljani okrožnico naslednje vsebine: »Clcn 941 ital. c. pr. r. zahteva za izvršljivost odločb inozemskih sodišč v Italiji posebno formalno delibacijsko postopanje, ki se uvede na tožbo zahtevajoče stranke. Stranka, ki želi, da se izvrši odločba inozemskega sodišča v Italiji, si mora v to svrho po.staviti za zastopnika italijanskega odvetnika, da zanjo vloži tožbo na priznanje izvršljivosti pri prizivnem sodišču (Corte d' Appello), v čigar območju naj se inozemska sodna odločba izvrši in da jo zastopa v deli« bacijskem postopanju, ki se ot^-ori na to tožbo. Dopuščeno pa je zahte« vajoči stranki tudi, da sama napravi prošnjo za priznanje izvršljivosti in jo pošlje pristojnemu italijanskemu apelacijskemu sodišču s posredovanjem naših diplomatskih predstavnikov. V tem primeru imenuje dotično apela« cijsko sodišče uradoma stranki zastopnika, čigar naloga je, da zanjo vloži tožbo na podelitev izvršljivosti. Ker je veljavnost tega člena razširjena tudi na območje apelacijskega sodišča v Trstu, je poslej potreben opisani postopek tudi pri izvršbah sodb in drugih odločb naših sodišč v .Julijski Benečiji. Na podstavi omenjenih določb je v zadnjem času vrnilo apela« cijsko sodišče v Trstu dvema našima sodiščema njuni zaprosili za izvedbo izvršbe, ki sta bili instruirani v smislu dosedanjih predpisov. Zato naj sodišča v bodoče obveščajo stranke, ki bi hotele pri njih vlagati izvršilne predloge, ki se morajo izvršiti v območju apelacijskega sodišča v Trstu ali kjerkoli drugod v kraljevini Italiji, da je potreben opisani postopek in jim naj svetujejo, da se obrnejo na enega od italijanskih odvetnikov, da zanje vloži predpisano tožbo. Vlaganje prošenj s posredovanjem diplomatskih predstavnikov pa se strankam ne priporoča, ker bi pošto« panje bilo predolgotrajno ih povečini bržkone tudi brezuspešno. Tožbi na priznanje izvršljivosti se mora priložiti popoln odpravek sodbe, opremljen s klavzulo pravnomočnosti. To klavzulo naj sodišče, ki, je izreklo sodbo, izda v lični in razločni obliki ter jo opremi z uradnim pečatom. Opozarja se na članek tržaškega odvetnika dr. Borisa Furlana »O izvršlji^sti jugoslovenskih razsodb v Italiji«, ki ga je objavil tržaški strokovni list »Pravni vestnik« v št. 3. iz leta 1926. V njem je opisan ves postopek. Za naša sodišča pa so pri izvršitvah sodb italijanskih sodišč — tudi onih iz območja tržaškega prizivnega sodišča — merodajni predpisi §§ 79—86 avstr. izvršilnega reda iz leta 1896.« Pravna pomoč v Črni gori. MinistrstTO pravde je opozorilo, da je kontrolno oblastvo nad občinskimi sodišči v Črni gori ministrstvo notranjih poslov. Zato se je obračati s pritožbami proti zavlačevanju pravne pomoči po občinskih sodiščih v Črni gori na ministrstvo notranjih poslov — upravno odeljenje, in sicer brez posre« dovanja ministrstva pravde. 184 JRazjie vesti. Seznami v plBčiio dospelih prispevkov okrožnih uradov ze zavaroi rovenje delavcev so izvršilni nvslovi. Plenarni senat višjega deželnega sodišča v Ljubljani je izrekel naslednje mnenje: Vprašanje, ali so navedeni seznami okrožnih uradov za zavaro; vanje delavcev izvršilni naslovi v sodnih izvršbah, je rešiti po predpisih izvršilnega reda. Določba § 1 t. 13 iz. r. našteva kot izvršilne naslove izvršljive plačilne naloge in izkaze o zastankih, ki so bili izdani o direktnih davkih ¦ in pristojbinah ter o deželnih, okrajnih in občinskih dokladah. Med tu navedene izvršilne naslove je šteti tudi sezname zapadlih prispevkov okrožnih uradov za zavarovanje delavcev, kajti po eni strani so zavaro« valni prispevki, ker jih je plačevati iz javnopravnega naslova javne dajatve, — določba § 42, o