c. C, positi«. — En:* ogni nKvtjì mattina.
Potarnam* ìtrvlìke J$ tiot^ itert 50 itot.
»Novi list« izhaja vsak četrtek zjutraj. — Uredništvo m upra< va sta v Gorici via Mameli 5; telefon št. 308. — Poduredm» štvo in podružnica uprave v Trstu via Valdirivo 19/UI; te* lefon št. 39*08. — Uradne ure vsak delavnik od 9. do 12. ure.
Naročnina za celo leto 15 L., za pol leta 8 L. Za inozemstvo 30 L. — Trgovski oglasi po 1.— L., osmrtnice, poroke, poslana, oglasi denarnih zavodov itd. po 1.50 L. za 1 mm v stolpcu. — Mali oglasi po 50 stot. za besedo, najmanj 5 lir.
ŠTEV. 26.
V GORIČI, ČETRTEK 19. SEPTEMBRA 1929.
LETO I.
Tedenski koledar.
. Petek, 20. septembra: Kvatre; Ev# s tabi j in tovariši, mučenci; Kandida. — Sobota, 21.: Kvatre; Matej, apostol in evangelist; Jona, prerok. — Nede* lja, 22.: 18. Rpbinkoštna. Tomaž VIL, škof; Mavricij. — Ponedeljek, 23.: Linus, papež; Tekla, mučenica. — Torek, 24.: Marija, rešiteljica jetni* kov. — Sreda, 25.: Kami! in tovariši; Kleofa; Firmin, škof .— Četrtek, 26.: Ciprijan in Justina, muč.; Virgili j, šk.
V četrtek, dne 26. septembra je zadnji krajec; vreme deževno.
Mo vice.
Kraljevičev rojstni dan.
V	nedeljo je kraljevič Flumbert praznoval svoj 25. rojstni dan. Go* riški prefekt je princu poslal voščila spominjajoč se kraljevičevega zad* njega obiska v Gorici. Prestolonasled* nikov adjutant se je v njegovem ime* nu zahvalil in poudaril, da je bil princ čestitke zelo vesel.
Veliki fašistovski svet se bo zbral k zasedanju dne 30. sep* tembra ob desetih zvečer. Posvetoval se bo o tem, kako preurediti sestavo Velikega sveta. Načelnik vlade Mus* solini je v svojem sobotnem govoru namreč povedal, da bo treba število članov zmanjšati; potem bo postal bolj gibek.
Proti izkoriščevalcem.
Dostikrat se je pripetilo, da je na* še podeželsko ljudstvo, ki ima oprav* ka na sodniji, padlo v roke zakotnim pisačem, ki so se izdajali in obnašali kot advokatje. Ljudje so jim izročali svoje zadeve, se ve za drag in predrag denar. Čestokrat so ti brezvestneži nastopali celo s političnimi grožnjami.
Goriški prefekt Dompieri je temu početju naredil odločen konec. Poli* cija je po njegovem nalogu stopila na prste že dvanajstim takim ptičkom in jim prepovedala vstop na sodnijo. Priporočamo tudi od naše strani vsem, ki so siljeni iti na sodišče, da se varujejo zakotnih pisačev.
Poljsko zanimanje za Trst.
V	soboto je prispel iz Rima v Trst poljski poslanik Štefan Przezdecki. Na poljskem konzulatu ga je obiskal poslanec Banelli, predsednik tržaških javnih skladišč in ga povabil, naj si
■ ogleda tržaško pristanišče. Poslanik se je odzval vabilu. Po obisku se je zelo laskavo izrazil o modernih na* pravah v pristanišču.	,
Strašna nesreča.
V	Parmi se je pripetila taka nesre* ča, da ji ni zlepa para. V pritličju neke stanovanjske hiše je imel drogerist Monici svoje zaloge. Notri je bilo tudi precej bencina, ki se je nenadoma
vžgal in raznesel polovico stavbe. Hi* poma je bilo vse v plamenih; izpod ruševin so se čuli pretresljivi klici na pomoč. Čez nekaj ur se je še druga pplovica hiše sesedla. Pod ruševina* mi so našli 20 mrtvih in 20 težko ra* njenih. Nekega 4 letnega fantka so nepoškodovanega izkopali po desetih urah izpod razvalin.
Novo vino v Trstu se bo smelo točiti po naredbi občin* skega načelnika šele od 15. oktobra dalje. Filtrirana in pasterizirana slad* ka vina pa se lahko točijo že zdaj.
Za bližnjika.
V	Trstu živi mesar Herman Martin* gano, star 45 let. Mož je pravi orjak in zdrav kot riba. Toda to še ni nič izrednega. Močni Herman je postal v Trstu znan, ker si je tekom dveh let že enajstkrat dal vzeti kri, da so jo vbrizgali slabotnim bolnikom. Par jih je na tak način rešil gotove smrti. V večini teh slučajev Martingano ni sploh zahteval plačila.
40.000
gluhonemih je v Italiji. Ti nesrečneži so imeli letos svoje zborovanje v Bo* lonji. Prihodnji shod gluhonemih se bo vršil pa v Trstu.
Nenasitna Amerika.
V	četrtek 12. t. m. se je odpeljalo iz Trsta na Kozuličevi ladji »Marti« na stotine naših ljudi v Južno Arne* riko, Zopet nam je požrla Amerika poltisoč najboljših moči, da jih iz* mozga in kdaj kasneje izbljuva po* habljene na duši in telesu. Topot je odšlo tudi več starejših družinskih očetov. Posebno Solkan je bil zopet močno zastopan. Dal Bog, da bi jim tuja zemlja ne bila mačeha!
Osebna vest.
Pred dnevi je dospel v Gorico novi podkvestor kav. Vincencij Barile, ki je služboval dozdaj v Florenci.
Generalni vikar
(škofov namestnik) ljubljanske ško* fije prelat dr. Andrej Kalan je radi obilih poslov odstopil od svojega me* sta. Za generalnega vikarja je imeno* van pomožni škof dr. Gregor Rožman. Znižane cene na openskem tramvaju.
Na cestni železnici Trst*Opčine ostanejo znižane cene v veljavi do 15. oktobra. Cene so naslednje: enkratna pot ob delavnikih in nedeljah L. 3.20 (prej L. 4), gor in dol pa L. 4 (prej L. 6).
Poroka.
Zadnjo soboto je doživela Velišče* kova družina na Solkanski cesti izre* den dan: v hiši je bila dvojna poroka. En sin, g. Teodor Velišček je vzel za svojo zakonsko družico gdč Ivanko Pavletičevo iz Solkana, drugi s:n, uči* tel j, g. Ivan Velišček je pa obljubil pred oltarjem zvestobo gdč. Staziji Bavdaževi iz Loma Kanalskega. Obilo I sreče!
Stara Bolgarka.
V Plovdivu na Bolgarskem je umrla neka ženska Zarjana Bogova po ime* nu. Imela je 128 let.
Žena ga je pokopala.
Sovjetska vlada je odstavila pro* svetnega ministra Lunačarskega. Na njegovo mesto pride Bubnov, prosvet* ni načelnik v armadi. Lunačarskega politično smrt razlagajo s tem, da so se pravoverni komunisti strašno zgle* dovali nad njegovo lepo ženo filmsko igralko Ros en 61 (pristno judovsko ime: Rožno olje), ki je prav po »meščansko« živela.
Radičeva banka v likvidaciji.
28. t. m. se bo vršil občni zbor Hrv. seljačke zadružne banke v Za* grebu. Občnemu zboru je predložen predlog, da stopi banka v likvidacijo. Imenovana banka bi bila morala biti gospodarsko središče Hrvaške seljač* ke, oziroma Radičeve stranke.
Ford in Trst.
Ameriški »Ford« je nameraval po* večati svoje delavnice v Trstu in se je že pogajal z vlado za potrebno do* voljenje. Kakor poroča »Piccolo«, so se pogajanja razbila, ker je itali jan* ska vlada dvignila svoje zahteve, ko je Amerika zaprla pot italijanskim pridelkom z novimi carinami. »Picco* lo« je zdaj zvedel, da se je Fordu po* srečilo dobiti dovoljenje za zgradbo nove avtomobilske zaloge v Livornu in da se tržaške »Fordove« delavnice ne povečajo.
Uvoz krompirja iz Ogerskega.
Pisali smo v Novem listu, da je via* da prepovedala uvoz krompirja iz Avstrije in Ogerske. Obe prizadeti vladi sta posredovali pri rimski vladi za ukinitev zgornje prepovedi in Ogerska je tudi dobila dovoljenje uvažati v Italijo krompir za seme in za prehrano. Ves krompir iz Ogerske mora priti v Italijo skozi Trst in voz* nemu listu od vsakega vagona mora biti priloženo posebno spričevalo Rastlinozdravstvenega zavoda v Bu* dimpešti.
Društvo sv. Jeronima
s sedežem v Zagrebu, ki igra med Hr* vati približno isto vlogo kot Mohorje* va družba med Slovenci, proslavlja te dni 601etnico svojega obstoja. Usta* novljeno je bilo po zagrebškem nad* škofu dr. Juriju Hauliku, ki je bil ro* dom Slovak iz Trnave.
Človekoljubni »maser.«
V Turinu so oblastva stopila na pr* ste nekemu Francu Giorgisu, ki je z »masiranjem« (drgnjenjem po telesu) zdravil »vse bolezni«, — celo slepoto. Toda glej! Oglasilo se je kakih 25 oseb, ki so pismeno potrdile, da jih jé Giorgis res s svojim načinom ozdra*
viL	NOVI list
1929 C 131 /MIŠ
f Ravnatelj Žnideršič.
Ravno ko smo zaključevali »Novi list«, nam je bila sporočena žalostna vest: danes v sredo 18. t. m. je umrl ravnatelj Žnideršič. Pokojnik je bil znan v mestu in na deželi, zato bo vest o njegovi smrti razžalostila mno* ge. Saj ni bil več mlad, vendar ni nihče od njegovih številnih prijate* ljev in znancev pričakoval tako hitre* ga slovesa. Prej tako gibčni in krep* ki gospod je začel zadnje mesece pe* šati in je nepričakovano hitro opešal in legel k večnemu počitku. Vsi, ki nam je bil dobrohoten profesor in vzgojitelj in tudi vsi, ki ste ga drU* gače poznali kot duhovitega moža in zavednega slovenskega naobraženca, ga bomo ohranili v prijaznem in čast* nem spominu.
Rodil se je pokojni ravnatelj 2. apri* la 1864. v Stari vasi pri Brežicah na Štajerskem. Študiral je v Mariboru, Celju in Zagrebu, kjer je dovršil svo* je visokošolske študije. V Zagrebu je bilo tudi njegovo prvo službeno me* sto. Toda že pred več ko tridesetimi leti ga je usoda življenja zanesla v Gorico, kjer se je stalno naselil. Tu je prebil skoro vso svojo moško do* bo, tu je tudi žrtvoval svoje duševne moči. Tu je poučeval na realki in gimnaziji, ravnateljeval na učiteljišču in pozneje v Idriji, pisal, živel vlogo odličnega dostojanstvenika, družab* nika in vpokojenca, a tudi trpel. Bil je dober mož, ki je ljubil svoje ljud* stvo in bil čuteč in prizanesljiv pro* fesor svojih mnogoštevilnih učencev. Naj se njegova duša spočije v Go* spodil!
Ljubljana v jeseni.
Letošnja jesenska prireditev Ljub* ljanskega velesejma je bila v pone* del jek dne 9. t. m. zaključena. Nad
100.000	obiskovalcev je letos jeseni posetilo velesejm. Prišli so največ iz Slovenije, zastopani pa so bili tudi ostali kraji države in inozemstvo. — Ljubljanski velesejm stopa po uspeš* nem delu devetih let v deseto leto svojega obstoja. Leta 1930. se bo vršil deseti ljubljanski mednarodni vzorčni velesejem, ki bo jubilejni. Že sedaj misli uprava velesejma na čim dostoj* nejšo in slovesnejšo proslavo.
Križani časnikar.
V Rusiji vlada veliko sovraštvo med kmečkim ljudstvom in vladnimi priganjači. Vsaka vas ima stalnega vladnega dopisnika, ki poroča v Moskvo o vseh sumljivih protirevo* lucionarnih znakih. Tak vladni čašo* pisni poročevalec je bil tudi Lepkin v neki vasi blizu Moskve. Mož je na* znanil vse kmete, ki niso hoteli prija* viti svojih žitnih zalog vladnim ko* misarjem. Razjarjeno ljudstvo pa je moža zgrabilo in ga na križ pribilo.
Sprejem.
Vladni načelnik je v torek sprejel v privatni avdijenci tržaškega škofa Fogarja. Sprejemu pripisujejo pouče* ni krogi precejšen pomen.
Obleke članov akademije.
Uradni list (Gazz. Uff.) objavlja kr. odlok, ki določuje slavnostne uni* forme članov Italijanske akademije. Uniforme bodo modre barve s srebr*
nimi našitki. Gumbov bo devet. Pred* sednik in podpredsedniki bodo imeli posebne znake, da jih bo vsakdo lah* ko spoznal. Akademiki bodo nosili tudi sablje.
V dim.
Po zapiskih severnoameriških fi* nančnih oblaste v so državljani te obljubljene dežele pokadili v zadnjih dvanajstih mesecih sto milijard ciga* ret. Razsipni Amerikanci niso varče* vali tudi pri cigarah in so jih spra* vili v tem času šest in pol milijard v dim.
Oj, ti zapeljivi avto!
V nedeljo sta se dve dični tržaški gospodični solnčili v barkovljanskem kopališču »Excelsior«. Približa se jima eleganten gospod in ju povabi na kra* tek izprehod v avtomobilu. Gospodič* ni se malo obotavljati, a končno ju zmaga misel na mehki avto; le ob* lekli bi se še radi. »Saj ni treba ob* leke, avtomobil je zaprt!«, in šofer je veselo obrnil proti Proseku. Sredi ce* ste se avto ustavi in družba posede na bližnjem travniku. Pridruži se ji še drug fant. Med prijetnim kramlja* njem se je kmalu zvečerilo. Tedaj se prvi gospod za trenutek odstrani, a nazaj ga ni bilo več. Odpeljal se je z avtomobilom proti Trstu. Kaj zdaj? K sreči privozi neki avto, ki ga gospo* dični jokaje obstopita. Toda avto je prepoln, gospodje pa obljubijo, cla pošljejo iz Trsta drugi avtomobil ponje. In res je kmalu nato pridrdral avto, ki je odpeljal obe gospodični naravnost domu, seveda še vedno v kopalni obleki. Ne vemo, ali je potem šiba pela.
Zadružna šola v Zagrebu.
Dosedaj je bila v Jugoslaviji samo ena zadružna šola, in sicer ona v Ljub* Ijani, katero vzdržuje Zadružna zve* za v Ljubljani. Sedaj ustanavljajo novo zadružno šolo v Zagrebu, kjer se bodo vežbali bodoči voditelji za* družnega gibanja, ki zavzema v Jugo* slaviji iz leta v leto vse širši obseg.
Zdaj gre za res.
Naši bravci že vedo, da so nekateri ameriški učenjaki skušali poleteti z raketo na luno. Ti poskusi so bili več ali manj le fantazija. Zdaj je pa ve* liko nemško filmsko podjetje skle* nilo, da bo dalo profesorju Oberthu denar, da zgradi tako zračno letalo, ki bo v stanu poleteti v svetovni pro* štor.
Na Mengore.
Dolgo smo čakali in končno vendar dočakali. Na Mengorah, na prijaznem hribčku med Volčami, Tolminom in Sv. Lucijo se zopet dviga mala romar* ska cerkvica, faterò je razdejala voj* na vihra, ki je bila pa v tako svetem in lepem spominu naše dežele, zlasti naših Gor. Ko je naše ljudstvo zve* delo, da bo v nedeljo v novo pozida* nem Marijinem svetišču na Mengorah zopet sv. opravilo, je prihitelo v ve* selih trumah od vseh strani. In bilo je res lepo v nedeljo tam gori na ze* lenem gričku. Naj samo kratko povemo: cerkvico je poslikal slikar Tone Kralj in kar sama vabi k po* božni molitvi s svojo svetlo pripro* stostjo, blagoslovil jo je tolminski de*
kan, pel je J. Bratuž in izborni volčan* ski zbor, pridigal je prof. Terčelj, vsa množica, ki je bila zbrana, je bila ra* dostno razpoložena in hvaležna vsem, zlasti volčanskemu župniku, ki so pri* pomogli k obnovitvi staroslavne men* gorske božje poti. Mengore so oži* vele, Mengore vabijo in kličejo.
Čudni zločini.
Londonska policija je vsa pokoncu. Lastniki velikih trgovin pa še bolj. Kaj se godi? Ze par dni opažajo tr* govci, da jim nekdo z dijamantom reže velika izložbena stekla. Pretekli teden so neznani zlikovci razrezali 300 šip. V ponedeljek zopet 500. V to* rek je policija nastavila pred okna par sto policistov. Pa glej, spaka, zve* čer je zopet pridrlo na policijo nič manj ko 400 trgovcev, da so jim zo* pet razrezali šipe. Razrezane šipe, to je zadnja največja senzacija Lon* dona.
Ministrske spremembe.
Dopisni urad vladnega načelnika je v petek objavil imenovanje novih mi* nistrov. Doslej je ministrski svet ob* stajal iz 7 oseb, in sicer: iz prvega mi* nistra Mussolinija, ki je poleg ministr* skega predsedstva imel še zunanje ministrstvo, vojno, mornariško, zra* koplovno, za javna dela, za korpora* cije in za prekomorska posestva; dru* gi so bili še:	Mosconi za finance,
Rocco za pravosodje, Belluzzo za pro* sveto, Martelli za gospodarstvo in Ciano za promet. Kot sedmi član ka* bineta je hodil k ministrskim sejam tudi glavni strankin tajnik Turati.
Po novi spremembi pa bo zbor mi* nistrov štel 13 ministrov in glavnega tajnika Turatija. Ministrstvo je takole sestavljeno; 1. Benito Mussolini, prvi minister in minister za notranje za* deve; 2. Dino Grandi, (dosedanji zu* nanji podtajnik) zunanji minister; 3. general De Bono, (dosedanji kolo* nialni podtajnik) minister za preko* morske posesti; 4. general Peter Gaz* zera (dosedanji vojni podtajnik), vojni minister; 5. admiral Jože Sirian* ni (dosedaj mornariški podtajnik), mornariški minister; 6. general Italo Balbo (dosedanji zrakoplovni podtaj* nik), zrakoplovni minister; 7. Miha Bianchi (dosedaj notranji podtajnik), minister javnih del; 8. Jože Bottai (dosedanji podtajnik za korporacije), korporacijski minister; 9. profesor Balbino Giuliano, minister za narod* no vzgojo. Poprej se je to ministrstvo zvalo »prosvetno«; zdaj pa ima to mi* nistrstvo še posebnega telovadnega podministra Ricci j a, ki vodi mia din* ske fašistovske organizacije; 10. Ja* kob Acerbo, minister za polja in goz* dove; 11. Ciano, dosedanji prometni minister, ostane na svojem mestu; 12. Mosconi, finančni minister tudi in 13. Rocco, pravdni minister, tudi obdrži svoje mesto. Imenovanih je na novo še 12 podtajnikov.
Iz vlade so šli: Belluzzo, minister za prosveto, Martelli, minister za narod* no gospodarstvo, Mattei*Gentili, pra* vosodni podtajnik in Leicht, prosvetni podtajnik.
Kako je s politiko.
Velik Mussolinijev govor.
V soboto se je v Rimu vršilo veliko zborovanje fašistovske stranke, ki so se ga udeležili vsi pokrajinski odbori m vodstvo stranke, da zaslišijo nove smernice vladnega načelnika. Točno ob enajstih se je pripeljal načelnik vlade, burno pozdravljen. V velikem govoru je pred poslušavci razgrnil živa vprašanja državne politike in fa» šistovskega gibanja ter nakazal nove poti.
Mussolini govori.
»Tovariši, to' vaše zborovanje stoji pred dvema dovršenima dejstvoma: pred poročilom _92 prefektov kralje; stva, ki je zelo važno, kot vam bom dokazal, in pred novo uredbo vlade. Moje besede prihajajo — kot vedno v dvajsetih letih moje politične borbe, od katerih je desetletje fašistovsldh bitk, — po dejstvih; ta dejstva pa se niso rodila na shodih ali iz nasvetov in navdihov posameznih oseb ali krož» kov, ampak so odločitve, ki dozorijo v meni samem, in o katerih, kar je prav, nihče ne more preje vedeti. Sa» mo en človek je o tem pravočasno obveščen, poglavar države, kraljevo Veličanstvo.
Poročilo prefektov.
Načelniki provinc, od katerih je vsaj štirideset prišlo naravnost iz va» ših vrst, so se mi po izčrpnih in po» drobnih pogovorih zdeli vedno bolj na višini svoje delikatne naloge, ki objema vse življenje province v vseh njenih političnih, upravnih, gospo» darskih, socialnih in moralnih izrazih. Zadovoljen sem, da se je sprejel moj opomin, da mi je treba vedno pove» dati resnico, v vsakem slučaju, pred» vsem kadar je ne všečna, zakaj če se zamolči, ni mogoče do časa odpomoči. Zadeve, o katerih so mi prefekti na moje vabilo poročali, mi nudijo pri» ložnost, da vam narišem splošen pre» gled državnega stanja ob koncu VII. leta.
Najprej: napredovanje v splošnem izboljševanju zemlje. Načrt za to iz» boljševanje je orjaški: gre za en mi» lijon in šest sto tisoč hektarjev zemlje za svoto preko dveh milijard in tri» sto milijonov lir. Povsod se vrši nanor, ki more ljudstvo napolniti s ponosom in ustanoviti nesmrtno slavo fašistov» ske vladavine. To je odrešena zemlja in z zemljo ljudje in z ljudstvom pie» me. Toda ta velika dela, ki dajejo danes vsakdanje delo deset tisočim delavcem, ki ga bodo jutri dala stoti» sočem kmetov, pospremljajo še druga nič manj potrebna podjetja: nama» kalna dela, za katera so v teku dela za 374 milijonov lir.
Brezposelnost: Sledili ste krivulji, ki kaže, kako se razvija ta pojav: od 489 tisoč podpiranih brezposelnih v februarju tekočega leta smo šli na» vzdol na 193.000 koncem junija in se spet dvignili na 201.000 koncem julija:
34.000	mamL kot lani ob istem času. Gremo torej proti neizogibni sezijski brezposelnosti.
Da se omilijo posledice brezposel» nosti, se je določil načrt za dela v znesku 130 milijonov lir v 40 provin» cah in še 9 milijonov letnega prispev» ka, kar zopet odgovarja nekaj stoti» nam milijonov. K temu prištejmo dela lastnega podjetja, ki bodo zapo» siila vsaj 60.000 delavcev in druga te» koča dela kot brzovozno črto iz Bo» logne v Florenco.
Tekom petih let bo cestno^ podjetje zgradilo za 6000 km cest. Še drugo vprašanje posebno pereče čutim: ono o mestnih in podeželskih vodovodih. Mejtem ko se vodovod v Apuliji (Pu» glie) bliža s svojimi orjaškimi deli za» vršitvi, se za druge vodovode vršijo pripravljalna dela.
Tudi strojna in kovinarska indù» strija bosta imeli pri vojni mornarici in prometnem ministerstvu dela za približno eno milijardo liri
Cerkev in duhovščina.
»Lateranske pogodbe napadajo črni in zeleni (klerikalci in framasoni, op. ured.). Prvi in drugi so bili poraženi, oboji koprnijo po nekakem novem vstajenju in po trenutku, ko bodo mogli zmagoslavno reči: saj smo vedno pravili! Poraženi so temporali» sti (pristaši papeške svetne države), ki so ostali v letu 1849. in sanjali o ne» mogoči obnovi ustanov, ki jih je usod» ni razvoj zgodovine pokopal, in so se z zelo upognjenim vratom privadili dr» žavi, ki je zmanjšana na nekaj hektar» jev. Poraženi so »zeleni«, ki bi bili ho» teli, da se ta spor prisadi in ostane ve» čen, ne v blagor države, ampak v muko cerkve. Te dve vrsti poražencev, ki so bili nekoč sovražniki, se zde zdaj skoro zavezniki. Glas, ki se je razširil v inozemstvu, da bi fašistovska vlada, potem ko je razdejala obe masoneriji, rada videla ustanovitev tretje, da bi se zoperstavila klerikalizmu, je prav otročji. Nimamo potrebe, da bi se za» tekali k take vrste igram. Sami sebi smo dovolj. In na drugi strani smo dovolj brihtni, da ne bi bili spregle» dali igre in da ne bi se izognili dvema skrajnostima, ki sta druga drugi po» goj: klerikalizmu in njegovemu na» sprotniku. Polemikam (prepiri), ki so se vršile v parlamentu in po časopisju, se ne sme prilagati pretirani po» men. Nade nekaterih krogov onstran Alp bodo ostale le klaverna upanja, vsaj kolikor se tičejo nas. Gre za po» lemike, ki bi jih jaz imenoval »ure» ditvene«, ko se stališča točno določajo in so povsem razumljive. Zakaj ko je fašistovski tabor gledal ta dogodek v njegovih orjaških, toda dejanstvenih razmerjih, pomenih in mejah, so ne» kateri glasovi v katoliškem taboru, posebej med lajiki, pokazali pretira» nost in iluzije, ki jih je bilo treba po» praviti. To se je tudi z brzimi ukrepi zgodilo. Toda od zaplembe kakega tucata bornih lističev katoliškega ek» stremizma s popolarsko krvjo do kul» turnega boja po Bismarckovem vzor» cu ali do napoleonskih borb — do tja je še mnogo prostora in silno mnogo časa! Skoraj banalno je izjaviti, da boj
med cerkvijo in državo škoduje drža» vi, toda tudi cerkvi ne koristi. Lahko je včasih usodna nujnost, a ne more biti program ali vzor, posebno v drža» vi kot je naša, ki bo lahko na drugih poljih pokazala svojo enotnost in moč«.
»Sicer pa so stališča v Italiji jasna, kot morajo biti. Cerkev pozna faši» stovske nauke o državi. Že iz leta 1925. je moja opredelitev: »Vse v državi. — nič izven države — nič proti državi!«
»Iz poročil prefektov izhaja, da ita» lijanska duhovščina je v italijanski državi, to je pokorna državnim za» konom in mnoge krate navdušena za režim. Razen nekaterih obmejnih provinc in treh provinc v Gornji Ita» liji je povsod in posebno v deželah Južne Italije duhovščina na mestu in želi le sodelovati s postavnimi obla» stvi«.
Načelnik vlade je še pristavil:
»Sicer pa ima režim v vseh kotih Italije devet tisoč stražnih postojank, ki so vsak hip pripravljene, dati zna» menje o morebitnih prekoračenjih meja, in ima v Rimu občutljivo in čuječo vlado«.
Spremembe v vladi. — Turati potrjen.
Potem ko je načelnik vlade začrtal meje novega stanovanjskega režima, je razložil, kako se je spremenila
vlada.
»Predvsem je v novi vladi zapaziti točen fašistovski poudarek. V vladi so med ministri trije izmed kvadrum» virov, ki so vodili pohod na Rim.«
Spremenil sem naučno ministrstvo v ministrstvo za narodno vzgojo. S to odločbo sem hotel na viden način potrditi načelo, da ima država ne sa» mo pravico, marveč dolžnost ljudstvo vzgajati in ga ne samo poučevati, za kar bi slednjič tudi zadostovalo za» sebno podjetje. Zato je pač strogo lo» gično, da Narodni zavod »Ballila« preide pod ministrstvo za narodno vzgojo.«
Dne^ 19. marca t. 1. mi je Nj. E. Av» gust Turati poslal sledeče pismo:
»Vodja! Dne 7. aprila pretečejo tri leta, kar sem prevzel službo tajnika. Bilanco mojega skromnega dela po» znate: mislim, da sem zvesto in vestno služil. Ukažite karkoli, Vi veste, da bo moj odgovor isti kot pred tremi leti: dobro je! Zato dovolite, da Vam i jaz povem, kako mi je pri duši. Smat» ram za najboljšo rešitev, če spet sto» pim v vrste. Potrebno je, Vodja, da kdo da ta zgled: grem, ne da bi prosil za kak drug naslonjač ali pokojnino! Iti, stoječ v pozoru in rekoč Vam: Hvala, da Ste mi dovolili služiti in da Ste mi podelili to, česar po svojih spo» sobnostih nisem zaslužil«.
Na to pismo v dovršenem fašistov» skem slogu — dajem danes odgovor in ukazujem Avgustu Turatiju, naj ostane na mestu in nadaljuje svoj trud.« Nato je govornik Turatija ob» širno pohvalil.
»Stranka: Nekateri članki, po vse» bini dobri, po obliki pa megleni, so vzbudili raztegnjena in netočna tol» mačenja. Govorilo se je že, da bi se fašistovska stranka sama zatrla. Tu je treba — bolj kot v Haagu — reči, da
je stvar res čudobna in smešna. Tisti, ki so spustili take nesmiselne pod« mene, so brezvestneži, ali izdajalci ali pa maščevalni ljudje, ki bi hoteli uni« citi stranko, ki je napravila revolu« cijo. Ne gre za tonali naj stranka biva ali ne, zakaj če bi stranke ne bilo, bi si jo jaz izi&islil, bi si jo izmislil tako kot je, številno, urejeno, gorečo in s strogo hijerarhičnim ustrojem.«
Politični tajniki podložni prefektom.
Na to je vladni načelnik očrtal na« loge stranke in nadaljeval:
Načelnik province ima pod seboj vse okrožne moči, v katerih se izraža« ta država in režim. Torej tudi stranko in pokrajinskega tajnika. Pokrajinski tajnik prevzame naloge in točno vlo« go podložnega sodelavca prefektove« ga, vlogo pravega in dejanskega iz« rednega uradnika kraljeve prefektu« re.«
»Od sedaj naprej bo glavni tajnik fašistovske stranke imenovan s kra« ljevim odlokom na moj predlog. Po« krajinski tajniki pa bodo imenovani ; z odlokom vladnega načelnika na \ predlog strankinega tajnika. S tem i popolnoma logičnim postopanjem bo ' še enkrat posvečena zavestna, dogna« na, slovesna podložnost stranke dr« žavi.«	1
Za tem je govornik očrtal razvoj stranke v poslednjih letih. V fašistov« skih moških odsekih je vpisanih
1,020.000	članov, v ženskih fašjih 93.495 članic, Mlade Italijanke imajo 85.949, Male Italijanke pa 560.251 čla« nic, gojenke še 53.600 članic. Vseuči« liščne skupine štejejo 25.440, združenje, profesorjev pa 2212 članov. Vladni na« čelnik je naznanil, da bo pravila fa« šistovske stranke popravil in da bo število članov Velikega sveta znižal.
O nasprotnikih fašizma.
»V teh zadnjih časih so protifaši« stovske moči, posplošujoč posamezna dejstva, poskušale da dvignejo novo »moralno vprašanje«. Leta 1924. je »moralno vprašanje« bilo v tem, da so skušali prikazati fašiste kot zločince; danes »moralno vprašanje 1929« ob« staja v poskusu, naslikati fašistovske može, ki so na odgovornih mestih, za nepoštene. Prava in nepobitna res« niča je, da so hijerarhije fašistovske« ga režima sestavljene skoraj v celoti iz poštenih in nesebičnih ljudi, iz lju« di, ki zaslužijo vse spoštovanje ljud« stva. Ne dovolimo, da bi se ta grdi po« splošeni poskus nadaljeval. Ne bomo dovolili, da bi se penečemu se obreko« vanju sovražnikov, odkritih in skri«
| tih, posrečilo zastrupiti ljudsko dušo.
To je prazno upanje, radi katerega se radujejo vsi sovražniki režima. Kazno« vali smo in bomo še kaznovali vojaka, ki je nezvest, toda kaznovali bomo tudi one, ki radi prestopka posamez« nika žigosajo za podlo celo vojsko.«
Svet in fašizem.
Vladni načelnik je nato poudaril, kako se svet vedno bolj zanima za fa« šizem. To se godi zato, ker je fašizem državni sistem, ki ga bodo nujno tudi po drugih deželah morali sprejeti.
»Kaj sem napravil?« je rekel Napo« leon, ko je sešteval obračun svojega izrednega življenja. In v odgovor je naštel luke, vodovode, mornariške na« prave, ceste, pjelaze, mostove, kanale, izsušilna dela, zgrajene cerkve, nove zakone ... ter vzkliknil: Glejte zaklad, ki bo trajal stoletja! glejte listine, ob katerih bo obrekovanje obmolknilo!
»Nasa misel le težko objema ne« skončno panoramo gmotnih in moral« nih presno vanj, ki smo jih dovršili. Oni, ki so iz bojazljivosti ali protifa« šizma zapustili Italijo, bodo nekega dne doživeli veliko sramoto, da je ne bodo več "spoznali v njenih mestih, vaseh in ljudeh! Revolucija črnih srajc lahko že zdaj proglasi: tu so spo« meniki, ob katerih bo obrekovanje umolknilo! Glejte zaklad, ki bo trajal stoletja!«
Pismo Iz Ženeve.
Zborovanje narodnih manjšin.
Letos je petič, da so se zastopniki narodnih manjšin Evrope zbrali v Švi« ci k rednemu kongresu. Število manj« šinskih zborovalcev se je tudi letos povečalo. Poleg doslej zastopanih manjšin so se priglasili letos še Rusi iz Romunije, Švedi iz Estonske, Lit« vanci iz Poljske in Bolgari iz caribrod« skega okraja. Tako je sedaj na kon« gresu vsega skupaj 39 manjšinskih skupin, ki pripadajo 13 različnim na« rodom in žive v 14 evropskih državah.
Posebnost letošnjega zborovanja je tudi ta, da so ga prvič obiskali uradni odposlanci nekaterih večinskih naro« dov. Tako je prišel v Ženevo zaupnik romunskega načelnika vlade poslanec Popp, ki je dobil nalog, naj potuje po Evropi proučevat položaj posameznih narodnih manjšin. Romunski ministr« ski predsednik Maniu je namreč skle« nil, da izda v tem letu zakon, s kate« rim hoče urediti položaj manjšin na Romunskem. Prej hoče pa vedeti, kaj žele in zahtevajo druge manjšine v Evropi. Poslanec Popp je dobil nalogo, naj stvar prouči, in v imenu vlade se je podal najprej na manjšinsko zbo« rovanje v Ženevo.
Drugi znameniti gost kongresa je bil član angleškega parlamenta Mister Jones, ki je poročal, kako ravna an« gleška vlada s -keltsko narodno manj« šino v Walesu. Po dolgih in trdovrat« nih bojih se je Waležanom posrečilo, da je angleška vlada priznala njih je« zikovne pravice in narodne posebno« s ti. Povsod, kjer ljudstvo govori po
valeško, je ta jezik tudi uradni jezik države. V ljudskih šolah se poučuje v prvih letih izključno v valeškem jezi« ku. Šele proti koncu ljudskošolskega pouka poučujejo učitelji tudi v angle« ščini. Najhujše borbe so se vršile za priznanje vqj,eškega jezika pred sod« ni j ami. Danes zahteva vlada od vsa« kega sodnika, ki posluje na sodnijah v Walesu, temeljito poznavanje ljud« skega jezika. Sodno postopanje je si« cer angleško, to<j,a odvetnik, ki zasto« pa valeško stranko, se sme pred sod« ni j o posluževati valeškega jezika. Gle« de občinske in deželne samouprave velja načelo, da je jezik valeške veči« ne priznan kot uradni jezik.
Danes so Waležani zvesti državljani in branijo skupno z Angleži koristi angleškega cesarstva, 'fo bo trajalo večno, ako bo Anglija spoštovala va« leški jezik in valeške ljudske poseb« nosti.
Manjšine in Zveza narodov.
Ko je poslanec Jones končal, je po« zdravil zborovanje še Anglež Sir Di« ckinson, ki je v svojem govoru pou« dar j al, da nima manjšinsko vprašanje prav nič opraviti z državnimi mejami, temveč da je to predvsem duševna in moralna zadeva. Res je sicer, da žive med vsako manjšino posamezniki, ki so iredentisti, to se pravi ljudje, ki bi radi s silo spremenili državne meje. Množice ljudstva so pa povsod zelo trezne in žele samo eno: mirno in svo« bodno živeti na svoji zemlji. To so po večini majhni kmetje, obrtniki in
delavci, ki delajo in se mučijo za svoje družine in skrbe za bodočnost svojih otrok. Kar vznemirja te ljudi, ni ire« dentizem, niso meje, pač pa globoka nezadovoljnost^ razmerami. Kdor ho« če rešiti manjšinsko vprašanje, mora najprej proučevati vzroke te nezado« voljnosti! Vzroki so različni. Eden glavnih je zapostavljanje domačega jezika. Poudarjati pa je treba pri tem, da manjšine ne zametujejo jezika ve« čine. Otroci naj poznajo lasten jezik in pa jezik države, da se pravočasno vžive v čuvstvovanje večine. Potrebno je, da se Zveza narodov bolj korenito nego doslej peča z vzroki nezadovolj« nosti manjšin. Zveza bi morala sode« lovati z vladami in manjšinami, da re« ši to važno vprašanje. Pridobila bi si s tem neprecenljive zasluge za sve» tovni mir.
S svojimi besedami se je gospod Dickinson dotaknil ene najvažnejših točk letošnjega manjšinskega zboro« vanja. Manjšine in Zveza narodov je bil predmet, s katerim se je kongres pečal skoro dva dni. Razprave so se vršile na podlagi poročila, ki ga je po« dal načelnik katalonske manjšine iz Španije Joan Estelrich: preteklo leto se je Zveza narodov po dolgem času začela zopet baviti z manjšinskim vprašanjem. Takoj po zaključku naše« ga zborovanja so se lani na občnem zboru Zveze narodov oglasili k besedi različni državniki ter govorili o manj« šinah. Za manjšine so govorili: zuna« nji minister Holandije von Blokland, dr. Stresemann, monsignor Seipel in švicarski zastopnik Motta, proti Po«
ljak Zaleski, Briand in Osusky. To je bil začetek. Dne 15. septembra 1928. je pa prišlo na seji odbora Zveze na« rodov v Lugana radi manjšin do ostrega spopada med Stresemannom in Poljakom Zaleskim. Stresemann je udaril tedaj s pestjo po mizi in napo« vedal, da bo na prihodnji seji odbora postavil na dnevni red manjšine ter zahteval, da se vprašanje do dna raz« čisti. Ko se je marca 1929. imela vršiti v Ženevi seja odbora, ie javnost na« peto pričakovala, kaj bo. Tisti, ki so mislili, da pride v Ženevi do bučnih prizorov, so bili razočarani. Strese« mann je govoril sicer obširno in pa« metno, toda zelo previdno in zmerno. Uspeh je bil ta, da so imenovali odbor 3 ljudi, sestoječ iz tedanjega angleške« ga zunanjega ministra Chamberlaina, Španca Quinones de Leona in Japon« ca Adatcija, ki naj prouči predloge Stresemannove in njegovih prijateljev ter poroča o izvršenem delu na pri« bodnji seji odbora v Madridu.
Seja v Madridu.
Važno je pa bilo pri tem to, da je tričlanski odbor dobil pravico spreje« mati tudi od zasebnih organizacij in« formacije in predloge glede manjšin« skega vprašanja. Od vseh strani so se začele oglašati organizacije in pošilja« le odboru spomenice: tako Interparla« mentarna unija (zveza med parlamen« ti skoro vseh držav, ur.), Mednarodna ženska zveza za svobodo in mir, Med« narodno združenje za Zvezo narodov, predsedstvo manjšinskih kongresov, različne organizacije judov, Bolgari iz Dobrudže in tako dalje. Odboru so poslale spomenice tudi posamezne vlade, in sicer iz 15 držav. Ko se je sredi aprila 1929. rok za vlaganje pred« logov končal, je imel tričlanski odbor za manjšine pred seboj celo skladov« nico spisov. Gradiva je bilo dovolj, da so se mogli trije državniki poučiti o vprašanju. Seja trojice se je vršila v Londonu od 29. aprila do 4. maja. Kaj so govorili in sklepali, ni znano, ker je bila seja tajna. Javnost je zvedela samo, da je bil določen za poročevalca japonski diplomat Adatci. Svoje poro« čilo je Adatci prečital prihodnji me«
Fr. Heller:
ODISEJ SE VRAČA.
»No, profesor?«
»Vse jasno. Pojutrišnjem odpotu« jete. Ah — rad bi, da bi vam mogel opisati gospoda, s katerim sem imel danes opravka. Dvomim, da ste po« dobnega človeka že kdaj videli, kajti to je vaš prvi obisk v moji domovini. Velecenjeni posestnik Brinkestada ima tri in trideset let, trebušček, pod« bradek in zavite brke. Nastopati ho« če kot vojak, čeprav je najbolj nekr« voločno bitje na tej božji zemlji. Pri« jeten mož, ki propada iz samega brez« delja, član velike, velike družine tu na Švedskem. Ko sem prišel, je bil čisto zapet — sinočnja veselica v hotelu se je gotovo potegnila prav do ju« tranjih ur. Da bi ga omehčal, sem ne« koliko klepetal, toda ne morem trditi, da sem dosegel kak poseben uspeh. Tedaj mi je šinila v glavo misel, ki
sec v Madridu na javni seji odbora Zveze narodov. Kar je japonski držav« nik ponudil manjšinam, je skoro brez veljave. Doslej so se vse pritožbe manjšin obravnavale v posebnem od« boru Zveze narodov, in sicer tajno, tako da niso niti manjšine same zve« dele, kaj se je z njih vlogo zgodilo. Pritožbe so romale navadno v omaro in tam zaspale. Le če se je kak odbor« nik Zveze narodov, to se pravi kakšna država, za pritožbo zanimala in za« htevala, da se o njej vrši razprava, so spis potegnili na dan. To se pa ni sko« ro nikoli zgodilo in tako so bile pri« tožbe manjšin brez pomena in uspeha. V Madridu je Adatci predlagal, naj se to nekoliko spremeni: manjšino je treba obvestiti, kaj se je z njeno pri« tožbo zgodilo, in vsako leto se mora priobčiti seznam vseh vloženih pri« tožb. Razen tega se mora v bodočno« sti predložiti o vsaki pritožbi poročilo odboru Zveze narodov, in sicer brez ozira ali to kak odbornik zahteva. To je v glavnem vse, kar so v Madridu sklenili. Popolna tajnost, v katero so doslej ovijali pritožbe manjšin, se je nekoliko odpravila, vse drugo ostane pri starem- Da bi se razprava o pri« tožbah vršila v polni javnosti ali da bi manjšina pri razpravi nastopala kot enakovredna stranka, o tem ni bilo ni« ti govora. Te neznatne spremembe v obravnavanju manjšinskih pritožb so bile sprejete enoglasno, to se pravi tu« di z nemškimi glasovi. Poudariti pa je treba še enkrat, da nimajo vse manjšine pravice, da se pritožijo na Zvezo narodov, temveč samo tiste, katerim je bila v mirovnih pogodbah obljubljena in zagotovljena posebna zaščita. Naše manjšine se torej te stvari ne tičejo, zakaj mi nismo dobili v mirovnih pogodbah nobenih pisanih pravic.
Resolucija.
Da je bilo zborovanje narodnih manjšin z uspehi madridskih pogajanj nezadovoljno, je razumljivo. Po dvo« dnevnih razpravah- je zato kongres sklenil resolucijo, ki jo je naslovil na Zvezo narodov in kjer je rečeno sle« deče:
morebiti ni bila čisto prvovrstna, to« da v tem slučaju namen sredstva dvojno posvečuje. Poznal sem ga vendar že od prej. Vedel sem, da se je njegov mlajši brat iz zelo važnih razlogov izselil v Ameriko. — »Gos« pod posestnik Aspebrink,« sem rekel, »tu sedim in klepetam, pravi vzrok svojega obiska pa pozabljam. Prina« šam vam pozdrave od vašega brata«. — »Od mojega brata? Ali ste naleteli na mojega brata? Več let že nisem nič slišal o njem.« — Izvrstno, sem si mislil, potem si pa lahko svobodno iz« mišljujem. — »Vašega brata sem vi« del pred tremi meseci v San Fran« cisco. Tam blizu ima farmo (kmetijo) in je zelo zdrav.« — »In se vam zdi, da mu dobro gre?« — »Sijajno, kot se zdi.« — Vzdihnil je in pogledal po svojem zanemarjenem parku. — »Ta« ko, tako, temu je dobro,« je mrmral sam pri sebi. Nato je nekaj časa pre« mišljeval in potem mu je prišla sve«
Narodne manjšine so že na svojem prvem zborovanju leta 1925. izrazile prepričanje, da je treba rešiti narodne spore med večino in manjšino v no« tranjosti države. Manjšina naj išče sa« ma direkten sporazum z večino. To je najboljša pot, ki vodi k pravemu pomirjenju.
Razen tega je pa tudi Zveza jrnro« dov poklicana, da brani narodne manjšine in pazi, da se zakonita do« ločila o zaščiti manjšin ne kršijo. Te svoje dolžnosti Zveza narodov doslej ni izpolnila. Bojazljivo in nezaupno obravnavanje manjšinskih pritožb je najboljši dokaz, da je Zveza tu oma« gala.
Spremembe, ki so se sklenile v Ma« dridu, so nezadostne. Toda tudi ko bi se postopanje (procedura) s pritožba« mi popolnoma preuredilo, bi s tem ne bilo še rešeno manjšinsko vprašanje. Glavno ni procedura in njene določbe, temveč mišljenje, s katerim se določ« be izvršujejo, glavno je spoštovanje za narodne in kulturne posebnosti tu« jih ljudstev, ki mora zavladati v drža« vah. Ako se uveljavi tako mišljenje v svetu, se bo manjšinsko vprašanje sa« mo ob sebi rešilo.
Pri Zvezi narodov se je ustanovil »Urad za delo«, kjer se rešujejo so« cialni spori med državami in posamez« nimi sloji v državi. V uradu so zasto« pane kot svobodne in neodvisne stran« ke države in pa socialne skupine (de« lavci, podjetniki, ur.) iz teh držav. Ve« liki in majhni, močni in šibki tu skup« no rešujejo važne socialne probleme. Po zgledu Urada- za delo na j se usta« novi pri Zvezi narodov Urad za manj« šine, kjer naj se rešujejo vsa vpraša« nja, ki se tičejo manjšin, in kjer naj se pripravi in izdela splošna zakono« daja za vse manjšine Evrope.
Kongres izjavlja ponovno, da je pripravljen pomagati pri vsaki mirni rešitvi manjšinskega vprašanja.
Institut za manjšinoslovje.
Med ostalimi predmeti, s katerimi se je pečalo letošnje zborovanje za« vzema odlično mesto razprava o manjšinoslovju. Gibanje narodnih
tla misel: »Ali hočete kaj piti?« Seve« da sem hvaležno sprejel. Prinesli so nekaj pijače, nekak čaj z rumom, in ogovarjala sva se o veliki deželi pri« odnosti na zapadu. Verjemite mi, da sem govoril kot kak agent za iz« seljevanje. Po dveh čajih — več si ga nisem upal pustiti piti, da ne bi zopét začel gledati Brinkestada in domovine v rožnati luči — sva vstala in si ogle« dala posestvo. Saj ne vem dosti o po« ljedelstvu ali živinoreji, vendar lahko toliko rečem, da pri takem gospo« darjenju posestvo ne bo dolgo živelo. Radi moje previdnosti s čajem je to videl tudi posestnik Aspebrink — jaz pa sem začel s popisovanjem Kali« fornije ... Povabil me je h kosilu in pri kavi je položaj dozorel. Treba mi je bilo vreči samo najmanjše poleno in že je začel sam: ali se mi zdi. da bi bilo zanj kaj tam zunaj. Moj odgovor si lahko mislite. Agenti za izseljevan« je bi morali priznati, da so premagani,
manjšin v Evropi se je v poslednjih letih uveljavilo tudi na znanstvenem polju. O vprašanju narodnih manjšin je izšlo že na stotine knjig, pisanih v najvažnejših jezikih Evrope. V mno* gih državah so nastali posebni zavodi za proučevanje tega vprašanja. Po ve = čini se pa ti znanstveni zavodi bavijo samo z eno vrsto manjšin. Tako prom čujejo na primer Nemci skoro izključi no položaj svojih manjšin in se za druge ne zanimajo mnogo. Njihovo delo je namenjeno v prvi vrsti nem* škemu narodu. Enake zavode imajo Poljaki, a tudi oni se bavijo samo s poljskimi manjšinami. Zato se je spro* žila na letošnjem zborovanju v Ženevi misel, naj se ustanovi znanstveni za* vod ali institut, ki bi stal nad vsemi obstoječimi takimi zavodi v Evropi in ki bi se bavil z manjšinskim vpraša* njem na splošno. V institutu bi se na* stavili učenjaki različnih narodnosti in njih naloga bi bila, da proučujejo vse strani manjšinskega vprašanja. Geografi bi morali natančno in stvar* no ugotoviti, kako so manjšine v Ev* ropi naseljene, popisati meje, ki ločijo en narod od drugega, in podati tako jasno sliko narodnostnih razmer v Ev* ropi. Znanstven, zanesljiv popis od manjšin naseljenih dežel je potreben, zakaj danes vlada v tem velika zmes* njava. Vlade trde večkrat, da v dolo* čeni deželi sploh ni manjšin ali da je njih število manjše, nego je v resnici, manjšine zopet pretiravajo svojo moč in trde, da žive v krajih, ki.er prebiva v resnici večina. Naloga nepristranskih učenjakov je, da ugotove pravo in jas* no stanje v vsej Evropi.
V institutu bi morali delovati tudi zgodovinarji. Večkrat se sliši, na pri* mer, da se je ta ali ona manjšina nase* lila v deželi šele pred kratkim, da je prišla v sedanja bivališča s silo in! kri* vico, širijo se trditve, kako je že v pre* teklosti en narod tlačil in vničeval drugega, in tako se seje sovraštvo in zaničevanje med večino in manjšino. V takem zastrupljenem ozračju je vsak trajen sporazum nemogoč. Dolž* nost zgodovinarjev je, da povedo o preteklosti čisto resnico in izpodbije*
ako bi me bili slišali. — Že prav, toda denar za pot... in denar, da bi tam preko kaj pričel... Naredil sem skrajno začudeno kretnjo z roko. »Moj Bog, kako to mislite? Vi kot posestnik Brinkestada!« — »Jaz! Moji so samo še dimniki« (pri kavi sva pila konjak in konjak je zopet pokazal svoje tolažilne lastnosti). — »Hm, če* sa ne poveste, gospod Aspebrink! In ali ni nikogar, ki bi kupil dimnike?« — »Najbrže nikogar! Ali poznate vi koga? Ali bi, na primer, vi sami?« — »Zakaj pa ne? Inozemstva sem sit, vi pa Švedske. Zakaj ne bi zamenjala? Mislil sem že, da bi se kje naselil.« — Postal je seveda nezaupljiv. Urnak* nil sem se, da bi ga zopet pritegnil k sebi. In prišel je zopet bliže in čez nekaj časa je kar naravnost vprašal, koliko dam. »Predno govoriva o tem,« sem rekel, »vas moram vprašati, ali mislite resno.« — To je odvisno od vaše cene.« — »Dobro, ako naj torej
jo vse lažne nauke, ki ščuvajo narod proti narodu.
Manjšina se po navadi razlikuje od večine ne samo po jeziku, temveč po vsej svoji duševnosti. Različna pre* teklost ' in različna vzgoja sta dali manjšini poseben značaj, poseben na* čin mišljenja in čuvstvovanja, ki jo jasno loči od večinskega naroda. Od tod prihaja, da se manjšina in večina težko razumeta, da ena drugo odbija* ta, da tisti zastopniki manjšine, ki ne poznajo duševnosti večine, nehote lahko škodujejo svojemu ljudstvu. Si cer pa že to, da je določeno ljudstvo manjšina in je radi tega v državi brez moči in vpliva, globoko vpliva na nje* govo duševnost. Učenjaki so opazili, da je skoro vsak narod,Jd je bil manj šina, s časom močno spremenil svoj značaj. Zdi se, da vladajo v tem oziru neki dušeslovni zakoni, ki veljajo v življenju vseh manjšin na svetu. Te zanimive in važne duševne pojave mora institut za manjšine znanstveno raziskati, zakaj šele tedaj se bo manj* šinsko vprašanje prikazalo v pravi luči in bomo spoznali njegov človeški pomen. Institut bo imel zato tudi no* seben oddelek za manjšinsko duše* slovje.
Manjšinsko vprašanje je pa skoro redno tudi gospodarsko in socialno vprašanje.
Prvič radi tega, ker se v nekaterih, posebno vzhodnih državah, vrši borba med večino in manjšino tudi na go* spodarskem polju. Da bi manjšino upognili, so jo skušali gospodarsko ošibiti, tako na primer pri delitvi ve* leposestev, pri davčni politiki in tako dalje. Manjšina je pogostoma tudi radi tega v težkem položaju, ker ob* stoje med njo in večino velika social* na nasprotstva. V baltiških državah sestoji n. pr. nemška manjšina iz bo* gatih slojev, večina pa je reven krneč* ki narod. V nemški Sleziji je narobe: tu sestavljajo poljsko manjšino de* lavci, nemško večino pa podjetniki. Od tod izvirajo najhujši boji med obema narodoma. Gospodarska in so* cialna stran manjšinskega vprašanja je velevažna. Institut za manjšine bo
govorimo o tem, vas moram prositi, da pokličete prej svojega odvetnika.« — »Mudi se vam pa, to moram reči,« je menil in me začel gledati. — »Lju* dem se povsod mudi, samo na Šved* skem ne. Jutri odpotujem, ako ne bo z Brinkestadom nič.« -— Videl sem, da je postal tako vnet, da sem lahko naravnost govoril. Nekaj minut je premišljeval, nato pa je stopil k tele* fonu in pozvonil kot kak priden otrok, kar je tudi. In ali mi hočete storiti uslugo in pogledati tole, Lavertisse? Začasna pogodba, da sem zanemar* jeno posestvo kupil za svoto, ki je povzročila, da se je gospod Aspebrink od slabo zakrite zadovoljnosti kar tresel. Toda kaj to? Jaz je ne bom plačal.«
»Devetdeset tisoč kron, profesor, in še hipoteko ste prevzeli. To je ven* dar dobrih pet tisoč funtov, ne? To* da, kaj mislite, kaj bo rekel vaš ro* jak, ko ne bo našel svojega brata?«
imel zato tudi oddelek za narodno go* spodarstvo in sociologijo.
Da bodo imeli pri institutu veliko besedo tudi juristi, je jasno. Prouče* vati bodo morali, s kakšnimi zakoni so države v preteklosti skušale reše* vati narodne spore, kakšne postave so izdale v našem času v škodo ali v korist manjšin. Posebno bodo pa mo* rali preiskovati, kako so določene po* stave vplivale na razmerje med manj* sino in državo. Tako so n. pr. neka* teri trdili, da se manjšinam ne sme dati šolska in kulturna samouprava, ker nastane s tem država v državi. Estonska zakonodaja o kulturni avto* nomiji je pa pokazala ravno nasprotne posledice. Odkar imajo manjšine na Estonskem kulturno samoupravo, so boji prenehali, manjšine sodelujejo z večino v vsem javnem življenju ter so postale odličen državotvoren element. Država se je na znotraj in na zunaj okrepila.
Iz teh kratkih izvajanj se vidita na* men in naloga bodočega instituta za manjšinoslovje. Kongres je sklenil re* solucijo, kjer trdi, da je ustanovitev instituta neobhodno potrebna. Mnogo sporov — pravi resolucija — ki danes ovirajo zaupljivo sodelovanje med na* rodi, ni nastalo radi slabe volje, tem* več radi nesporazumljenj in nejasno* sti, ki vladajo glede bistvenih podlag manjšinskega vprašanja.
Kongres upa, da bodo v institutu za manjšinoslovje sodelovali vsi narodi Evrope ter z združenimi močni iskali sredstva, da se razmerje med narodi in državami končno uredi. Predsed* stvo ima nalog, da čimprej poskrbi za ustanovitev zavoda.
Manjšinski časnikarji.
Na letošnšjem zborovanju manjšin se je prvič obširno govorilo o tisku in njegovih nalogah. Razpravo je otvoril dr. Paul Schiemann, nemški poslanec v letskem parlamentu. Naloga manj* šinskega časopisja — je rekel, nam postane takoj jasna, ako se vprašamo, kaj je prav za prav narodna manjšina. To je skupina ljudi, ki je po skupnem zgodovinskem razvoju in po svojem
»Kdo more to vedeti? Morebiti pa je njegov brat res v Kaliforniji. Za* kaj bi pa ne bil v Kaliforniji? Svet je poln čudežev. In storil sem prav* zaprav samo to, kar dela rešilna ar* mada v Londonu vsak dan in za kar jo slavijo — človeka, ki bi v domovi* ni propadel, sem presadil na kraj, kjer se bo učil biti član človeške družbe. Za to pa ne pričakujem nikakega pri* znanja.«
4.
Brinkestad, 14. maja 1911.
Ljubi Lavertisse!
Samo nekaj vrst, da vam razložim brzojavko, katero sem vam včeraj poslal. Upam, da ste tako naredili, kot sem vam brzojavil. Važno je, da se stvar hitro izpelje.
(Dalje.)
današnjem hotenju združena v prepri* Čanju, da je njen duševni in moralni blagor mogoč samo v okviru svoje na* rodne kulture, in ki je vsled zgodo* vinskih dogodkov prišla v državo, kjer se uradno podpira in goji druga kultura. Iz tega položaja manjšine iz* virajo naloge njenega časopisja. Kot glasilo posebne kulturne skupine ima tisk manjšine dolžnost, da podpira razvoj grudorodne prosvete. Res je si* cer, da mora časnik manjšine skrbeti, da ima v prvi vrsti čim več braveev. Njegova dolžnost je, da nudi kolikor mogoče velikemu številu s or o jako v berivo v materinem jeziku. Zato se mora opirati na potrebe širokih m no* žic, vpoštevati mora njih okus, pisan mora biti v domačem in preprostem jeziku. Nikdar pa se ne sme časnik manjšine toliko vdati okusu množic, da bi postal plitev in brezidejen. Kljub zanimivosti člankov mora manjšinski novinar ljudi kulturno in moralno vzgajati. To je dolžan ugledu kulture, katero zastopa, in ugledu časnika, ka* terega čitajo tudi ljudje iz večinskega naroda.
Glede politične vsebine manjšinske* ga tiska ni mogoče postavljati imloš* nih pravil. Gotovo pa je, da mora biti nje^bva pisava vselej stvarna in do* stojna. V razmerju do države mora časopisje manjšine biti vselej pozitiv* no. Poudarjati je treba državno skup* n ost, ki naj druži na podlagi enako* pravnosti vse državljane brez razlike jezika k skupnemu delu. Manjšina naj pošteno in iskreno sodeluje z večino povsod, kjer gre za skupne koristi. Zmagati bi moralo spoznanje, da pr o* spevanje celote koristi tudi prospehu manjšine, in da je z druge strani pr o* speh manjšine v interesu države.
Po poslancu Schiemannu se je ogla* sil k besedi dr. Besednjak, ki je pou* daril, da je položaj manjšinskega ča* sopisja v evropskih državah zelo raz* ličen. Časniki nemških manjšin so v nekaterih deželah v izredno ugodnem položaju, ker je znanje nemškega je* zika razširjeno tudi med večinskim narodom. Časnika narodne manjšine ne čita samo manjšinsko ljudstvo, temveč tudi široki krogi ostale javno* sti. V takih državah lahko manjšina naravnost vpliva na javnost večin* skega naroda, kar je v politiki nepre* ceni ji ve in nenadomestljive vredno* sti.
Pretežni del manjšin pa ni v takem ugodnem položaju. Pri njih večinska javnost jezika manjšine sploh ne ra* zume in zato je prava javna diskusija med večino in manjšino tu izključena. Tu izve vladajoče ljudstvo o življen* ju in nehanju manjšine samo toliko in to, kar se časopisju večine zljubi sporočiti svojim bravcem. Naj se manjšina s še tako dostojnimi sred* stvi bori za svoje koristi ,naj se še ta* ko pošteno vede napram državi, vse to ji nič ne pomaga, ako ima časopisje večine zlo voljo.
Manjšina mora često prenašati naj* večja obrekovanja, ne da bi se mogla braniti. Če pomislimo, kako važno je v modernem političnem življenju javno mnenje, kako javno mnenje mo*
gočno vpliva na politiko vlad in po* alovanjè upravnih oblastev, je škoda, ki nastane iz takih razmer manjšinam, naravnost neprecenljiva. Ako čašo* pisje leto za letom popisuje manjšine kot nasprotnike države in sovražnike večinskega ljudstva, se ne smemo ču* diti, da se dajo orožniki in sploh vsi državni uradniki, ki so zvesti sinovi večinskega naroda, od tega duha oku* žiti in da temu primerno ravnajo z manjšinskim prebivalstvom. Porazen vpliv takega časopisja se čuti v zadnji gorski vasici.
: Če govorimo na našem zborovanju
0	dolžnostih manjšinskega tiska, je primerno, da poudarimo pri tej priliki tudi dolžnosti in visoko odgovornost, ki jih ima ravnotako tisk večine za sporazum in mir med narodi.
V eni stvari so si pa vse manjšine v Evropi enake: njih časopisje se čita pazljivo onkraj mej, kjer bivajo Bud* je iste krvi. Ni brez pomena, če čašo* pisje manjšine piše za pomirjenje ali za poostritev odnošajev med sosedni* mi narodi. V tem oziru je pomen manjšinskega tiska politično nepri* merno večji, nego je pomen večinske* ga tiska. Vpliv časopisja manjšine se* ga, če uredniki hočejo ali nočejo, nuj* no preko državnih mej. Mi manjšinski časnikarji ne smemo nikoli pozabiti, da izvira iz tega za nas težka in velika odgovornost. Zavedati se moramo, da naše časnikarsko delovanje ne zadeva samo nas in naše manjšine, temveč da zanima prav živo vse one ljudi v Ev* ropi, ki jim je ohranitev miru med na* rodi na srcu. Mednarodna zveza manj* šinskih novinarjev, ki stopi pojutriš* njem v življenje, nima le naloge, da skrbi za gmotne in moralne koristi na* šega stanu, temveč hoče svoje člane tudi vzgajati in jih prežeti z zavestjo njihovega velikega poklica, ki se gla* si; sporazum in mir med narodi Ev* rope.
Po daljši razpravi je kongres tudi glede tiska sklenil resolucijo, ki se glasi:
Peti kongres evropskih narodnih manjšin toplo pozdravlja namero, da se ustanovi evropska zveza manjšin* skih novinarjev. Kongres je prepričan, da bo zveza nele poklicana, da ščiti stanovske koristi manjšinskih časni* kar je v in podpira skupne interese manjšinskega tiska, temveč da tudi učinkovito sodeluje pri zbližanju ev= ropskih narodov.
To so bile glavne točke letošnjega zborovanja narodnih manjšin v Žene* vi, kateremu je tudi to pot predsedo* val dr. Wilfan. V odbor, ki naj pri* pravi prihodnji kongres, je bil zopet izvoljen kot predsednik dr. Wilfan, ostali člani so profesor Kurčinski, bivši ruski poslanec v estonskem par* lamentu. prof. dr. Muspons i Anglas* seli, Katalonec, dr. Levickij, ukra*
1	inski poslanec v poljski zbornici, Leo Motzkin, zastopnik Židov v Parizu, dr. Paul Schiemann, nemški poslanec v letskem parlamentu, in Geza pl. Szulo, ogrski poslanec v češkem par* lamentu.
Ustanovni občni zbor.
_ Koj drugi dan po zaključku manj* šinskega zborovanja se je vršil usta*
novni občni zbor Mednarodne zveze evropskih manjšinskih časnikarjev, katerega so se udeležili zastopniki no* vinarjev iz 15 držav. Iz pravil, ki so se sprejela na občnem zboru, je raz* vidno, da je Zveza brez določenega političnega programa. Njen namen je ščititi gmotne in moralne koristi včlanjenih časnikarjev in čuvati nad ugledom manjšinskega tiska v Evropi. Svoj namen hoče organizacija doseči z raznovrstnimi sredstvi: prirejati ho* če kongrese manjšinskih časnikarjev, organizirati mednarodne obiske, pri* skrbovati članom znižane cene na že* leznicah, jim omogočiti bivanje v tu* jih deželah in tako dalje. Člani mo* rejo postati samo osebe, ki so po po* klicu novinarji in sodelujejo pri čas* nikih, ki izhajajo na ozemlju manj* šine. Na občnem zboru se je vršila borba za sedež organizacije. Nekateri so zahtevali, naj bo sedež v Ženevi, drugi na Dunaju. Za Ženevo so se potegovali posebno Katalonci, ker je Švica Španiji mnogo bližja nego A v* s tri j a in ker je Ženeva obenem sedež Zveze narodov in radi tega središče mednarodne politike. Katalonce so podpirali Ogri. Sklenjena je bila sred* n ja rešitev: sedež Mednarodne zveze je Ženeva, a na Dunaju se ustanovi delovna centrala s tajništvom. V posa* meznih deželah se imenujejo zaupniki, ki naj posredujejo med člani in osred* njim odborom, ter izvršujejo njegove sklepe. Zaupniki v poedinih državah so potrebni, ker je časopisje manjšin v Evropi zelo razširjeno. Tako ima na primer majhna češka manjšina na Dunaju nič manj ko 2 dnevnika, 2 ted* nika in 16 strokovnih mesečnikov. Katalonci v Španiji imajo 15 dnevni* kov, Nemci^ v Romuniji 8 dnevnikov in 10 tednikov, Ogri v isti državi imajo nad 20 dnevnikov, 77 tednikov 57 mesečnikov. Površen popis, ki se je naredil v Ženevi, izkazuje, da imajo narodne manjšine v Evropi več ko 140 dnevnikov in nad 300 drugih čas* nikov in časopisov. To so podatki, v kolikor so se mogli v naglici sestaviti. Natančna statistika bo pa prav go* tovo izkazala še mnogo večje število. Manjšinski tisk predstavlja v novinar* stvu vsekakor veliko, vsega vpošte* vanja vredno silo. Zato bo tudi nje* gova organizacija prišla s časom go* tovo do primernega vpliva. V vod* stvu zveze so zastopane skoro vse narodnosti. Za predsednika organi* zacije je bil izvoljen dr. E. Besednjak, ostali odborniki so: dr. I. Griinbaum, poslanec v poljskem parlamentu, kot predstavnik Židov, prof. F. Massfer* rer, zastopnik Kataloncev, Baron (Jxkull, zastopnik Nemcev, dr. Pali* jiv, ukrajinski poslanec v poljskem parlamentu, dr. Štefan Ivanov, zastop* nik Bolgarov, dr. Boris Nikolskij, za* stopnik Rusov, dr. Štefan Sulyok, za* stopnik Ogrov, in Franc Strnad, za* stopnik Čehov iz Avstrije.
Prva naloga novega odbora je bila, da je stopil v stike z ostalimi medna* rodnimi organizacijami časnikarjev in da je poslal brzojavni pozdrav no* vinarjem, ki vrše službo pri Zvezi narodov.
Ženeva, v septembru 1929.
Kaj nam z dežele pišejo?
Iz idrijskega kotla
in okolice.
S 1 o v o. — V četrtek 19. t. m. je od* šel č. g. kaplan Janez Eržen iz Idrije na svoje novo mesto v Lom. Tri leta je služboval v našem mestu, toda že s to kratko dobo si je s svojo pripre* stostjo in dobrotno prijaznostjo osvo* jil simpatije vseh meščanov. Naj sprejme g. Eržen s tega mesta iskreno zahvalo in pozdrav vseh Idrijčanov, kateri mu odkritosrčno žele, da bi bilo vse njegovo uspešno delovanje v Idriji obilno poplačano z božjim bla* goslovom na nadaljni poti. Iskreno pozdravljen!
Razstava. — V nedeljo je bilo v rud. gledališču razstavljeno vse ono, kar je rudnik poslal na velesejm v Reko, o čemer je naš list že poročal. Razstava je zbudila v Idriji veliko zanimanje, čeprav so same doma* če stvari, kajti večina meščanov ni še nikdar videla rudnika in njegovih na* prav. Prihodnjo nedeljo bo vstop zo* pet dovoljen.
Vojašnice. — Delo pri gradbi vojašnic dobro napreduje. Zaposle* nih je nad 120 delavcev, domačinov je okrog 40. Posestnik Podobnik ki je moral odstopiti posestvo, je kupil domačijo pri »Gorenjcu« v Cerknem.
Za kruhom. — Iz Idrije se na* mera va kakih 18 fantov izseliti v Belgijo. Če bi podjetniki v večji meri vpoštevali naše delavce, bi se izse* Ijevanje v našem okraju precej orne* jilo, Čuje se. da se tudi iz Sp. Idrije odplavlja v Belgijo in Francijo 25 fantov, pri graditvi tamkajšnjega mo* sta pa je zaposlenih okrog 50 delavcev in baje samo par domačih. Prosimo naša oblastva, da posredujejo, da se položaj zboljša.
Več brezposelnih.
Novi grobovi. — Od 1.—15. t. m. so umrli: Leopold Ogrič, vp. rud., star 68 let. Tomaž Levin, žagar, star 71 let. Jožefa Kumer, hči rud., stara 17 let in Josip Koler, star 15 let, umrl v zdravilišču Valdoltra pri Trstu. N. v m. p.
Sp. Idrija. — Te dni se vrši pri nas tečaj za umetno vezenje, katerega se udeležuje 17 deklet. Poučuje g.č Demšarjeva iz Idrije.
Iz tržaške okolice.
Barkovlje. — (Naše življenje. — Naši ribiči. — Trgatev.) — Bolj mirni smo sedaj, ko je vročina pričela ponehavati. Ni več toliko šun* eira in razgrajanja meščanov, ki so se hodili hladit k nam v morje. Koliko jih je bilo vsak dan, nam kaže tram* vajska statistika. Rekord je bil poseb* no ob nedeljah, ko je bilo samo na na* šem tramvaju izdanih do 25.000 list* kov. Sedaj bomo v miru do prihod* njega junija. Kot se pritožujejo dru* god, tako se tudi pri nas ne morejo pohvaliti naši ribiči. Pravijo, da ne pomnijo mnogo let tako slabega ri*
bjega lova kot letos. Vzrok bo gotovo ta, da ribe že prej polovijo, ker je dosti ribičev ob obalah Istre. — Te dni se je pri nas pričela trgatev. Leti* ne so vsi veseli, kajti grozdje je prav lepo. Samo škoda, ker ima naša vas premalo vinogradov. Upamo, da se bo v tem letu točila dobra kapljica in ne ona kislica kot imajo nekateri navado.
Iz Gon
Tolmin in okolica. — (Š o 1 s ka sv. maša. — Naš novi g. kaplan. Smrt.) V ponedeljek so imeli otro* ci šolsko sv. mašo in nato se je vršilo vpisovanje. Na tolminski ljudski šoli so ostale učne moči od lanskega leta, razen ge. Movia, ki je letos semkaj premeščena. — Že ves teden biva med nami naš novi kaplan č. g. Jeklin. Tol* minci ga veselo pozdravljamo in mu želimo mnogo uspeha in božjega bla* goslova. — Pretekli teden je umrl Jo* žef Kavčič v Poljubinju. N. v m. p.!
Cerkno. — Pred kratkim se je otvo* ril v Cerknem poseben tečaj. Namen njegov je poučiti ljudi, kako in kje naj zbirajo razna zdravilna zelišča. Tečaj je trajal 8 dni. O uspehih, ki se bodo kaj kmalu pokazali, bomo že po* ročali.
Zapotok. — Naši gospodarji se bo* do morali zbrati na sestanek, da se domenijo zaradi zrakoplova, ker naše ceste niso za ”abo. Če bo količkaj pri* delka, in d ozda j lepo kaže, ga ne bo* mo mogli niti na kašče spraviti. — Zadnje dni septembra bo pri nas bir* movanje. Zadnjikrat je bila pri nas sv. birma leta 1909. — Pred kratkim je umrla v precejšnji starosti Jožefa Velišček. K pogrebu so prišli tudi njeni štirje otroci, ki so po svetu za kruhom.
Logaršče. — (Strela). — Že dolgo časa nismo imeli nič dežja. Zato ni čuda, da imamo skoraj pravo sušo, radi katere trpe jesenski pridelki. Le* tina pa je na splošno letos povsod ugodna. — Dne 5. t. m. popoldne se je nebo pooblačilo in smo pričakovali blagodejnega dežja. Oblaki so se kmalu razpršili, da dežja, ni bilo, med tem pa je strela udarila v hišo po* sestnika Janeza Elumarja v Logar* ščeh. Že itak suha streha in še slamna* ta je bila kmalu v ognju. Dobro je bilo, da so bili ljudje takoj na mestu, da so se dala obvarovati druga pošlo* p ja pred ognjem. To je pri nas že drugi slučaj v letošnjem poletju.
Ponikve. — (Poroka). — Pret. ponedeljek se je poročil čevljar Janez Kenda, sedaj bivajoč v Bo* sni, z mladenko Lucijo Kranjčevo. Oba sta bila dobra in delavna ter v prvih vrstah pri našem bivšem dru* štvu. Prijatelji in prijateljice so se poslovili od mladih poročencev prav prisrčno v družinskem krogu. Tudi na tem mestu želimo novoporočen* cerna lepo in srečno življenje v novi domovini!
Prijatelj.
Gor. Lokovec. — (V svet gre* do... — Mlekarna.) — Ker se oglašajo iz vseh koncev naše ožje do* movine v »Novem listu«, naj še mi Gorenjekončani povemo, kako se ima* mo. — Novolistarjev je pri nas razme* roma še precej, vendar bi bil lahko na* ročen še rparsikdo. —- Tretjina naših fantov je razkropljena za zaslužkom po Nemčiji, Franciji in Belgiji, dva sta • šla pred letom v Argentino; petorica se jih pa sedaj pripravlja za odhod v belgijske rudnike. Da bi bila sreča vsem mila ! — Pridelek sena je bil bolj pičel, posledica lanske suše. Zadovo* ljiv pa bo, kot se sodi, pridelek krom* pirja, tega našega vsakdanjega kruha. — Pred tremi leti ustanovljena mie* karska zadruga deluje v precejšnje zadovoljstvo svojih članov. Tvori ne* kako središče, okrog katerega sc vrti pretežni del našega gospodarskega življenja. V zadnjem času pa se je pojavilo med člani nesoglasje radi iz* Lire stavbišča za nameravano novo mlekarno, ki naj bi se zidala v Sčur* c ah ali pri znamenju na križpotu. Pa se bomo že mirno in brez sporov do* menili.
Vrsno. — (Visok obisk) — Velika čast nas je letos doletela: ko se je naš prevzvišeni nadpastir nudil v naši duhovniji, je obiskal tudi našo vas. Škoda, da je bilo v najhujšem de lu, in smo bili vsi moški po planinah in senožetih. Ogledal si je rojstno hi* šo našega gorskega »slavčka«, našo po vojni prenovljeno vas, katero je zelo pohvalil, češ da je bila pred ka* kimi 40 leti, ko je bil on prvič tu, prava ovčarska vas, — ogledal si Gregorčičev slap, — vas Selce, ki ka* kor lastavičje gnezdo visi pod njim, rojstno hišo politika dr j a Gregorčiča in sploh vse zanimivosti. — V par dneh nas bodo zapustili zopet trije, da kakor lastovke polete v južno A* meriko. Bog daj, da bi se ne izgubili in ne izneverili, — ampak se zopet kmalu z lastovkami povrnili!
Črni vrh nad Idrijo. — Na praznik Marijinega vnebovzetja 15. avgusta je obhajala dekliška Marijina družba 35 letnico obstoja, na katero se je pri* pravila s tridnevnico. Na praznik pa je bilo na novo sprejetih 20 deklet v družbo. Vsega skupaj je bilo spreje* tih v 35 letih družbinega obstoja 350 deklet. — Po skoraj tridesetletnih pripravah in bojih se je letošnje poletje končno vendarle pričelo z zidavo šol* skega poslopja v Zadlogu. Bil je tudi že skrajni čas, da se je nričeltpz zida* yo, sicer bi bil postal stavbeni les, ki je bil pripravljen že pred par leti, ne* poraben. — Pretečeno zimo so nam obetali električno razsvetljavo in so že nabirali odjemalce, pa je vse sku* paj zaspalo in bomo morali, kakor se vidi, tudi še nadalje svetiti s petro* lejem, dasi bi ga zelo radi zamenjali z električno lučjo. — Po nekaterih za* kotnih gostilnah zlasti ob nedeljah in praznikih ne poznajo nikake poli* cijske ure in se tudi pleše brez vsakega dovoljenja. Naj bi bilo malo več reda tudi v tem oziru! — Pred par leti se je sprehajal po naših krajih med* ved, lansko leto divji merjasec, leto*
šnje leto nas je bil pa jelen počastil s j svojim obiskom. Daši imamo že doma j mnogo vnetih častilcev sv. Huberta (patrona lovcev), katerim priskočijo v potrebi na pomoč tudi njih častivred* ni tovariši iz Idrije, so omenjeni, za naše kraje zelo redki gostje vseeno brez najmanjše nezgode odjadrali da* lje. Mogoče bo sv. Hubert svojim ča* stilcem v bodoče bolj naklonjen.
Iz Brd.	!
____________
Šmartno. — Pri nas se obeta prav j lepa trgatev. Samo dežja je še potre* j ba, ker so tudi vsi studenci suhi. — j Naš č. g. župnik je naprosil prefek* j turo, da bi smeli nabirati milodare za \ srednji zvon na Vrhovlju. Ubit je že j četrto leto in ga je treba preliti. Milo* j dari se bodo pobirali od nedelje 22. j t. m. do 30. t. m.
Medana. — (Briški č e š p a r j i.) ; — Češplje lupijo od Medane pa do ! Števerjana. Po vseh vaseh vidiš na ■ solncu picon pri piconu. Težki vozovi j in polni avti vsak dan dovažajo novo j blago tam od Reke in s Pivke. Vreme ; za sušenje je zelo ugodno. Drugače je j pa s ceno olupljenih češpelj. Tisti, ki ' doma lupijo, ne upajo na dobiček. Mogoče bodo srečnejši oni češparji, ki so šli lupit na Štajersko in Hrvat* sko.
Kojsko. — Kojsko je dobilo novega brigadirja. Želimo mu, da bi kmalu spoznal naše razmere in potrebe ter da bi s strogo pravičnostjo skrbel za red in mir v razsežni občini. — Kot se vidi ostane tajnik Battistine še tu. Na njegovo novo mesto k Sv. Luciji je namreč poslan drugi uradnik g. Do* rigo.
Števerjan. — Vaščani pri cerkvi v Britofu se že več časa zelo pritožujejo radi ponočnih nemirov. Komaj šoli odrasli pobalini in delomržni pohaja* či, ki čez dan spijo ter se po sencah valjajo, cele noči kričijo, divjajo ter umazano preklinjajo. Domači jim ne morejo nič ukazati. Zatorej je skraj« ni čas, da županstvo te rogovileže na* vadi reda in miru.
Toča je 5. t. m. od Vipolž do Me* dane napravila precej škode. N ek a te* ri so pokvarjeno grozdje že pobrali. V soboto je dež našim vinogradnikom prinesel veliko dobička. Grozdje se je napihnilo, vinogradi so postali sveži. Vino bo izvrstno. Zatorej bo imelo tudi dobroti primerno ceno. Pol za* štonj Brici rebule ne damo.
iz Reške doline.
Trnovo. — Dne 29. septembra zad* njo nedeljo v mesecu bo imel bogo* sloveč * novomašnik Milan Gol j svo* jo prvo mašo v župni cerkvi Sv. Petra v Trnovem ob desetih dopoldne.
Iz goriške okolice.
Vogersko. — (Vinogradnik o* ve skrbi.) — Spet so zapustile do* mačo grudo mlade moči in se podale v južno Ameriko. Ni še dovolj opo* minov od naših rojakov iz Argentine, ki vedno odsvetujejo izseljevanje. — Mislili smo, da ne bo za letos več šu* še. Pa že pri koncu poletja nam jih
daje tako, da so skoro vsi vodnjaki odpovedali. Jesenski pridelki kličejo po dežju. Činkvantin je po večini do* zorel brez zrn. Grozdje obeta boljšo kapljico od lanske. Bog ve, kakšna bo cena. Imamo namreč še dolgove od lani. Morda se bomo letos popravili.
Pod gor a. — V petek 13. t. m. smo pokopali gospo Antonijo Bandelj. Pokojnica, ki je delj časa bolehala, je dosegla 49 let. Bila je dobra gospodi* nja in ljubeča mati. Doma je bila iz znane Živčeve družine z Vitovelj. Zapušča edino hčerko, kateri izraža* mo ob priliki težke izgube, iskreno sožalje.
Iz Vipavske doline. * I
Batuje. — Minulo nedeljo 15. t. m. se je zaključil risarski tečaj za mi< zarje. Trajal je mesec dni. Udeleže* vaio se ga je okoli 20 učencev. Lepi uspehi tečaja so se pokazali na za* ključni razstavi. Posebna zahvala gre g. jrrof. Fornazariju iz Gorice, ki se je'z vso vnemo zanimal, da je tečaj tako lepo uspel.
Gode. — Vina, prvovrstna po ugod* ni h cenah se še dobijo na Gočah, in sicer okoli 300 hi.
Lozice pri Vipavi. — (Smrtna n e*
! sreča.) — V nedeljo dne 8. t. m. se 1 je odpravil 81 letni Jožef Furlan iz I Lozic k znancem v Razdrto. Ker ga i zvečer in drugo jutro ni bilo domov, j so ga iskali in našli šele v torek z ju*
| tra j v bližnjem potoku mrtvega. Do* j mneva se, da je šel zvečer proti domu | po ozki in nevarni bližnjici in se je
I prav blizu doma prekucnil v nekaj | metrov globoko vodno strugo, kjer je z glavo zadel ob kamen in se ubil. Po komisijskem pregledu so ga nesli v mrtvašnico in ga cerkveno pokopali. N. p. v m.!
Skrilje. — (Pričakovana »ša*
! g r a«). — In vendar, da bo konec ugi* banja in pričakovanja po »šagri« in njenih dobrotah, z veseljem sporoča* mo vsej javnosti, da se bo slovesna blagoslovitev nove cerkve v Skriljah vršila v nedeljo 22. t. m. Ker je slično praznovanje v dandanašnjih razme* rah izredno redko, važno in zanimivo, vljudno vabimo bližnje in oddaljene j vernike, da se udeleže jutranje (ob ■ 10h) in popoldanske (ob 3h) sloves* j no rti, ter velikodušno tudi prispevajo j za nemaie potrebe in stroške nove | cerkve.
j Kamnje. — (Slabše ko Uni) j _ Ponoviti moramo, da se Kamenci : še zmeraj oziramo brezuspešno na vse ! strani neba. Dež se nas ogiblje, kakor ! bi šlo za stavo. Kadar se pooblači in | začne deževati od zahoda proti nam — tedaj deži okrog Gorice, po šempa* skem polju in pride do Črnič, a v Kam* nje si ne upa, ker ga burja prežene, j Ako deži od vzhoda ali juga proti i nam, poskrbi naš očak Kucelj in nje* ! ga zvesti »Sever«, da ni treba odpirati I dežnikov, ker nam vsakokrat razpodi* ! ta oblake, kakor hitro bi hoteli kaj no* ! rositi posušene travnike in njive. Ra* j di teh razmer je na tudi suša naj večja Ì v naši občini. Nekateri trde, da je ce* lo hujša od lanske. — Omeniti imamo
še, da gledata dve hiši obupno pod ne* bo brez strehe, ker pri Batagelj evi ni« so plačali pravočasno zavarovalnine. Zadolžena družina si ne more sama pomagati. Furlanova hiša pa je zgore* ia pred dvema mesecema, pa čaka, da se posestnik in zavarovalnica sporazu* me(a za odškodnino.
Lokavec pri Ajdovščini. — (dele* f o n. — P o t r e s). — Pri nas je ved* no kaj novega, saj je ta naša nekdanja lepa občina — sedaj frakcija velike županije Ajdovščina — res nekaj po* sečnega. Nekdaj — ko smo bili sami med seboj — smo se lepo razumeli in dobro nam je bilo, a sedaj je drugače. Eni pravijo: »Le pleši, pleši črni kos« — drugi odgovarjajo: »Kako bo pie* sai, ko je bos?« — Poleg vsega smo vendarle korajžni. Slaba letina — malo zaslužka. Ker ni vode, trpe naše žage in žagarji. Pri vsej mizeriji je pa naš Lokavčan vesel in dovtipen. Ve* ste, kakšen se mi zdi ta naš človek? Ali poznate to basen? Bila je huda zima. Uboga siničica je umirala mrazu; kar pride zvitorepka lisica in jo ogo* vori: Ali ti je mraz, ubožica? — Ta pa odgovori: Nič mi ni mraz, še celo top* lo mi je! — Poleg vodovodov: elek* trične luči, pa še telefon! Katera obči* na nam je par? Kabina telefona je pri šoli — v hiši g. Štefana Kovača v sre* dišču občine. — Pred par tedni se je ponesrečil vrli naš nekdanji sveto* kriški — tajnik g. M. Valič. Povozil ga je avtomobil. Sreča v nesreči je bila, da ni ostal na mestu mrtev. Se« daj je že vstal iz postelje. Želimo mu skorajšnje okrevanje. — Dne 2. t. m. zjutraj, 10 minut pred sedmo, je bil pri nas močan potres. Še prece.; močan sunek od spodaj — potem petse* kun dno zibanje — na to kratek pre* mor in še trisekundno zibanje od se* verovzhoda proti jugozapadu.
Iz Istre.
Kubed. — Od 8. do 15. septembra smo imeli misijonski teden. V nedeljo je bil pa prav veličasten sklep, Cez 1000 oseb je pristopilo k obhajilu. Pri popoldanski procesiji smo pa našteli več kot 5000 udeležencev. Med pro* cesijo, ki se je vila po okusno okrašeni vasi, je svirala godba iz sv. Antona. Tudi pevci pod vodstvom g. učitelja so lepo prepevali.
S Krasa.
!	Tomaže vica. — V nedeljo 15. t. m.
j smo imeli običajni cerkveni shod.
! Letos smo imeli možje in fantje skup* no češčenje. Udeležba je bila sploh lepa. Lepo obnašanje je pokazalo da je potreba več takih slavnosti. Krasne besede gosp. drja Zdešarja so nam segale vsem globoko v srce. Hvala g. dekanu, za njegovo skrb za obnovo naših duš. — Dežja še nimamo dovolj, jesenski pridelki nas skrbijo.
Sežana. — (Po sežanskem semnju.) — Ker se približuje »ben* i dima« in sem bil potreben par dobrih ! »fovčev«, sem se namenil iti na sežan* I ski semenj. Že prejšnji dan sem pri* : krevsal truden in poten v sežansko i mesto iskal sem »jeperge« po vseh
bajtah in posestnikih, pa povsod sem dobil »laufpas«. Naposled se me je vendar usmilil Tic Pajcev ter mi od* kazal udobno gnezdo za počitek na diljah. Še predno je mežnar Petelin zvonil sveto jutro, sem bil že pokoncu. Kakor hitro so kramarji razložili svo* jo robo, sem si kupil nekaj »fovčev« ter se umaknil iz semejskega požo* rišča, da bi morda ne bil komu na potu.
V Sežani sem zvedel, da so otvorili »sežanski strici«, ki snubijo z gramo* fonom po sežanskemu Gradišču, ples* ne vaje na Jožkovem vodnjaku, baje je udeležba na tem plesišču sleherni večer zadostna. Dalje sem zvedel, da so nekemu priletnemu vdovcu, ki bi rad zopet zlezel v zakonski jarem, vse kure pokradli; tatove iščejo z leščer* bo po Sežani.
23. avgusta t. 1. se je vrnil po pet* najstih letih iz ruskega ujetništva s svojo ženko in sinkom g. Marij Milič iz Sežane št. 50.
Takih in podobnih novic bi lahko navedel še več, pa menim, da jih bo za enkrat zadosti. Kdor se pa zanima za sežansko kroniko, se lahko obrne do sežanskih mamic, ki posedajo zve* čer po ulicah in klancih ter razprav* ljajo o dogodkih slehernega dne.
Temnica. — Tu je umrl dne 8. sept. 58 letni posestnik Anton Stepančič. Bolehal je 11 mesecev na raku na vra* tu. Pokoj njegovi duši, ostalim pa naše sožalje!
Zgonik. — (Prvo sv. o b h a j i* lo. — Sv. birm a). — Lahko bi po* ročali že prej, a žalostnih novic nismo hoteli obešati na zvon: kako je naš Rajmond v Saležu vstrelil svoje ženo in ranil še enega mladeniča, je bolje, da pozabimo. Bog že gleda, da je vse po zaslugi poplačano. Tudi kako tr* pimo sušo in pomanjkanje vode je škoda omeniti, saj vodovoda tako ne dobimo še. Premalo navdušeni vendar nismo bili? Pa povejmo o lepših re* čeh; v nedeljo 8. septembra so naši otročiči prvič pristopili k angelski mi* zi. Bilo jih je kar čez 70. Prav lep je bil prizor, ko so po ganljivih župniko* vih besedah v dveh vrstah prejemali Jezusa in skupno opravili molitve. Vsi obhajanci so bili za cerkvijo v senci pogoščeni s čašico kave in boljšim kruhom. V torek nato smo pa pod lepim slavolokom (Zgončanom čast!) pričakali našega vladiko knezonad* škofa. Pozdravil ga je naš župnik Do* men in v krepkih besedah orisal na*' vzočim nadpastirjev jekleni značaj in in mu priželel še lepo vrsto let vese* lega in zdravega življenja. Enako pri* srčno in ganljivo ga je pozdravila tudi mala učenka Cvetka Vodopivčeva in mu podarila krasen šopek belih klin* čkov. Kje so pa občinska oblastva bila? Med zelenjem in cvetjem smo stopili v zelo okusno okrašeno cerkev. Dolgi žepkovi venci, ki so jih spletla dekleta iz Zgonika, Saleža in Koludro* vice, so kar čarali dremotno cerkev. Sprejem in vsa slovesnost je imela strogo cerkven značaj in je potekla v najlepšem redu. Župljani smo prav zadovoljni. Videli smo g . knezonad* škofa, kako se je sprehajal zvečer po
naših izsušenih poljih in smo prav ži* vo občutili, da je naš in da nas ljubi. Bog ga ohrani še dolga leta! Njim pa, ki so žrtvovali cele dneve s poukom krščanskega nauka, želimo, da bi ljubi Bog blagoslovil ta trud.
Kobdilj. — (N e p ok 1 i c a n i t r* gač i). — če ne za drugo, se moramo oglasiti že zato, da svet zve za nas. Pozimi nam je mraz trte vzel, zdaj nam pa dolge roke grozdje kradejo, kar z nahrbtniki. Zvečer je po »plan* tah« vse polno skrivnih »bendima* čev«. Ali bi se ne dalo to odpraviti?
S Pivke.
Hrašče pri Postojni. — (Hud po* žar). — Kaj pa je zopet v Hraščah, smo rekli Postojnci, ko smo se ravno odpravljali spat? Bilo je v nedeljo 1. t. m. ob enajstih zvečer, ko je za* čelo goreti sredi vasi. X7 hipu je bilo pet hiš v plamenih z gospodarskimi poslopji vred. Zgorelo je vse do tal. Vse žito, vse seno, več prašičev in eno
Dopisnikom 1
Včasih se pripeti, da pošlje kdo ne* naprošen na uredništvo kak dopis, ki ni točen ali pa je celo neresničen. Opozarjamo zatorej vse take dopisni* ke, da bomo v prihodnje brez obo* tavljanja izdali ime dopisnika, ki skuša naš list izrabiti v osebne svrhe,
Smola »Miss Universum«.
Znano »kraljico lepote« Dunaj* čanko Liziko Goldarbeiter vozijo in razkazujejo po svetu kot medveda na verigi. Neki podjetnik je z lepo Li* ziko sklenil pogodbo, da jo bo vozil okoli po gledališčih, kavarnah, sploh na javne kraje, da jo bodo za denar občudovali. 8. t. m. je »lepotica sveta« prišla v Prago po svoje zmage. Toda Pražani se niso nič kaj vneli za Lizi* kino lepoto. Oni podjetnik je bil na zgubi, lepotica pa vsa razjarjena, da jo omalovažujejo. No, take solze!
Bakteriologova hiša.
V Yokohami na Japonskem si je postavil neki bakteriolog (učenjak, ki se< bavi s proučavanjern ba< cilov — povzročiteljev raznih bo* lezni) hišo, ki se ponaša z obilico svetlobe in solnca. Ta hiša ima samo steklene stene. Posamezne steklene plošče obroblja ozek železen okvir. Zrak odhaja lahko samo skozi poseb* ne cevi. Sveži zrak se pa črpa s sesal* ljko v notranjost hiše. Pri tem se zrak večkrat filtrira, tako da pride v hišo prost vseh bakterij. V hiši je torej popolnoma čist zrak. Noben prašek ne more v notranjost.
Sijajni spomini.
Rimski pisatelj Plini j pripoveduje, da je perzijski kralj Cir imel tak spo* min, da je na pamet znal imena vseh svojih vojakov. Kineas, odposlanec epirskega kralja Pira, si je v enem dnevu zapomnil imena vseh rimskih senatorjev. Papež Gregor III. je znal na pamet vse psalme tudi od nazaj. Na pedagoškem zborovanju v Rimu leta
!
j živinče. Dva gospodarja sta se močno j opekla in sta morala v bolnišnico, j Zavarovani so bili samo malo, neka*
] ieri celo nič. Zavarovalnice so jim j zaračunale večinoma polovično ško* | do. Prišlo je več brizgalnic, naša mo*
: torna in celo ena iz Trsta. Kako je j ogenj nastal, ni znano. Pripovedovali i so, da najbrže po kakem nočnem pi* j jancu, katerih, domačih in tujih, tu ne i manjka, saj se ob cesti popiva cele j noči in se zdi, da ni postave, ki bi to preprečila. Radi grdobij drugih in po* | divjanosti dela mladine morajo tr* I peti nedolžni. Dobri ljudje, poma* ! gajte!
i Šmihel pri Hrenovicah. — 7. septem* : bra je v Bogu zaspal 24 letni Alojz i Turk. Bil je dober mladenič, mirnega j značaja. Naj počiva v miru! — Pri ! nas se je dogodil redek slučaj. Neki | posestnik je vsadil eno zrno fižola. : Iz tega zrna je zraslo 586 zrn, skoraj I s/4 kilograma. To se ne zgodi ob vsaki I letini.
da poroča netočne ali neresnične vesti, zlasti še, če skušajo bližnjiku škoditi. Dopisi naj skušajo podajati zanimive novice ali pa splošnosti ko* risiiti! Predvsem pa mora iz njih iz* giniti osebnost in malenkostno zabav* 1 jan je! Dopisi naj bodo verna slika življenja širom naše dežele!
1880. je i eki častnik pokazal svoj iz» redni spomin. Znal je našteti po abe* čednem redu imena vseh italijanskih občin in število prebivalcev.
Krokodili pred vrati.
V Indiji so reke prestopile bregove. Valovi se širijo po obširnih planjavah. Z valovi vred so pa reke splavile svo* je mokre prebivalce do 80 kilometrov daleč. Zato so se krokodili pojavili tudi v takih krajih, kjer jih doslej še niso poznali. Zveri silijo iz kalnih va* lov v hiše in staje. Prebivalstva se je polotil obupen strah. Vlada pošilja vojaštvo, da strelja te neljube goste.
Nova grobišča iz srednjega veka.
Nešteto žrtev je zahtevala svetov* na vojna od vseh narodov, ki so se je udeležili. Le redko si predoči človek današnje dobe dejstvo, da so bile prejšnje vojne še mnogo strašnejše in mnogo bolj krvave. Posebno se je to dogajalo v starem in srednjem ve» ku, torej v dobah, ko se je bojeval mož zoper moža. Večkrat so se skon» čali taki boji, kakor nam pravijo na*
,rodne pravljice in zgodovinski viri, s popolnim razpadom plemena ali na* roda. Vzhodni Got je so bili svojo zadnjo bitko ob Vezuvu, Vandali so bili vničeni v Severni Afriki in uso» da Nibelungov na dvoru kralja Et* zel»a (Atile) je skoraj vsakomur zna» na bodisi iz nibelunške pesmi bodisi iz nibelunškega filma.
Kakšne žrtve so zahtevale srednje* veške vojne, kaže najdba grobišč na švedskem otoku Gotlandu, ki je raz* burila vse starinoslovske kroge. V bližini Visby»ja so se slučajno odkrili
Kaj se sliši po svetu.
grobovi, ki se smatrajo doslej kot največji, kar se tiče števila zakopanih vojščakov. Vsi ti grobovi izhajajo iz hanseatske dobe Visby*ja, in sicer iz trinajstega do štirinajstega stoletja. Ker so v grobovih po večini danski in švedski vitezi in kmetje, gre skoraj gotovo za žrtve bitke leta 1316. Iz enega samega takega groba se je do* slej izkopalo dve sto okostnic, ki so vse tičale še v bojni opravi. Kakor sodijo, je pa v tem grobu še nadalj* nih 1600 okostnic. Ako premislimo pri teh številkah, da so štele srednje* veške viteške armade le nekaj tisoč mož, potem nam je jasno, kako kr* vave so morale biti tedanje vojne.
Živi pokopani.
Ruska akademija znanosti je pred kratkim poslala v azijske puščave po* sebno geološko ekspedicijo pod vod* stvom učenjaka profesorja Jurija Rudneva. Učenjaki naj bi preiskali tek nekaterih rek in pa sestavine tal doslej neznanih krajev.
Vodja ekspedicije pripoveduje v svojem poročilu o groznih doživlja* jih svojih ljudi v puščavi Darwas. Pri nekem napadu divjega puščavske* ga rodu Tekinov so Rudnev, njegov prijatelj Sosnov in štirje Buharcki (iz pokrajine Buhara v zapadni Aziji) padli v roke napadalcev. Njih povelj* nik ukaže pripeljati ujetnike pred se in jim reče: »Vi prihajate iz dežele peterožarne zvezde (Rusije). Moji ogleduhi so me o vaših korakih ob* veščali. Zdaj vas je konec.« Osem močnih Tekinov je odpeljalo profe* sorja in sluge v peščeno puščavo. Tam so začeli kopati jame v pesek. Ujetni* ki so sumili grozno namero, da jih hočejo žive zakopati v pesek, le gla* va bo po navadi notranjeazijskih pie* men molela ven, dokler ne pridejo ša* kali in šavsnejo po njej kot po zreli gobi.
Okoli po pesku je štrlelo ven par črnih okroglih stvari: od vročine iz* pite in od šakalov objedene človeške lobanje nesrečnih žrtev divjega po* glavarja.
Čez dobro uro so bili že vsi štirje Buharci do vratu v pesku. Vrsta je bi*
la na Rudnevu in Sosnovu. Le ta je začel vpiti ko blazen. Toda čez par minut sta bila tudi ona živa mrliča. Vseh se je polastila omotica. Ko je Rudnev odprl oči, je že mrak legal nad puščavo; šest zakopanih je čakalo strašne noči. Sosnov je napel mišice in se skušal izkopati. Le prebrž je uvidel, da brez tuje pomoči ne bo šlo. Buharci so zaprli oči in pričakovali usode. V bližini so že začeli zavijati glasovi požrešnih šakalov. S čel ob* -•o j en cev je začel kapati mrzel pot; nočni veter je razmršil lase na glavah. Sosnovu so stopile oči iz votlin in s hripavim glasom je zavpil:	»Zveri!
Meso z glav nam bodo odžrle.« Buha* ree je zamrmral: »Molči! To je edino naše orožje.« V cikcakastih skokih so se zveri približevale in brusile z zobmi.
Najpredrznejša zver je šavsnila po prvi že izsušeni glavi. Ko se je z mr* zlim gobcem dotaknila levega Sosno* vega senca, je ta začel obupno vpiti;
popadla ga je blaznost.--------V tem
hipu so začele pokati puške. Zveri so tuleč zbežale. — Ravno v zadnjem trenutku so prispeli naši rešitelji.
Testenine »PEKATETE«, ki zavite so v pakete, so najboljše kvalitete.
Objave.
Zgubljeno.
Neki nemški motociklist je na cesti od Kobarida do Gorice zgubil v vrečo zavit kovček s perilom in obleko. Pošten najditelj, naj ga proti nagradi odda v restavraciji »Transalpina« (Grusovin, pri severni postaji).
Objava.
Zavetišče sv. Vincencija (hiralnica) Mengeš, Slovenija, išče hišnega duhovnika, ki bi v za* vodu opravljal službo božjo in oskrbel bol* nike s sv. zakramenti. Imel bi brezplačno sta* novanje, hrano, postrežbo. Sobna oprava je v zavodu, po želji ima lahko lastno.
N. B. Prijave naj se naslavljajo na vodstvo zavoda ali pa na upravo lista.
Listnica uredništva.
N. N., Kobarid: Prejeli, objavimo prihodnjič.
Zelenjadni trg: Paradižniki gredo le za domači konsum po 25 do 30 sto* tink za kg. Na inozemskih trgih je konkurenca iz Ogrske in Jugoslavije. Koče so po 1 do 1.20, fižol v stročju po 2 liri, za mrvenje po 1.60 do 1.80, ka* pusne glave po 45 do 50 lir za kvintah
Zadružna prodaja pšenice.
Zveza kmetijskih zadrug v Vidmu (Federazione agricola del Friuli) je letos že v tretje organizirala zadružno prodajo pšenice. Kmetovalci pripe* ljejo svojo pšenico v zadružna skla* dišča, dobijo za vsak kvintal izroče* nega zrnja po 100 lir, Zveza pa proda pšenico, kadar misli, da doseže naj* ugodnejšo ceno; po izvršeni prodaji obračuna s posameznimi kmetovalci. Letos se nahaja v skladiščih Zveze kmetijskih zadrug v Vidmu nad 50 tisoč kvintalov pšenice.
Tako organizirajo prodajo pšenice tudi v Jugoslaviji. Letos so oddali kmetovalci Savezu srpskih zemljorad* ničkih zadruga nad 1000 vagonov pše* niče, 60 vagonov ovsa in priglasili za skupno prodajo 800 vagonov koruze.
Približno tako je organizirana pro* daj a žita tudi v Ameriki, predvsem v Kanadi, kjer so kmetovalci združeni v zadruge — tako imenovane poole (pul), — ki popolnoma obvladajo tr* govino z žitom. Podobni puli so tudi v Zedinjenih državah, ustanavljajo jih pa tudi v Argentiniji in Avstraliji.
Kdor hoče imeti velike pridelke, mora kolobariti.
Pod kolobarenjem razumemo me* njavanje pridelkov na isti njivi. Kdor bo sejal na isto njivo iz leta v leto le koruzo, bo videl, da bo pridelek iz le* ta v leto bolj skromen. Kdor bo po* gosto sadil na isto njivo krompir, bo končno opazil, da daje krompir maj* hen pridelek in da je tudi bolan. Kdor bo posejal žito, kjer je bilo tudi prej* šnje leto žito, ne bo s pridelkom za* dovoljen. Zato pa je pravilno kolo* barenje osnovna zahteva strokovnega kmetijstva in predpogoj velikih pri* delkov.
Pri kolobarenju nam služi za pod* lago sejanje detelje, pa bodisi doma* če (kranjske ali dvoletne) detelje ali pa lucerne (večne detelje). Znano je, da detelje bogaté zemljo z dušikom, katerega črpajo iz zraku potom po* sebnih bakterij, majhnih, s prostim očesom nevidnih bitij; bakterije se na* bajajo v posebnih gomoljčkih, ki se nahajajo na koreninah detelj.
Na dušiku bogato zemljo pa baš želijo žita, posebno pšenica, pa tudi koruza, ki da velike pridelke na preo* rani ledini, kjer je bila prej detelja.
Zato bo najbolj poceni gospodaril in dobil najvišje pridelke kmetovalec, ki bo na svoji zemlji pravilno koloba* ril in pri kolobarenju obilno vpošte* val detelje.
Kdaj je živina najboljša za zakolj?
Dobe se kmetovalci, ki rede živino zato, da jo pozneje oddajo mesarju. V tem oziru je treba paziti, da se ne prekorači gotova doba, ko živina ne plača z višjo težo porabljene krme. V
Za umnega gospudaija.
Trg iimečliili pridelho«.
Grozdje: Izabela (katanija, fran* cosko) gre po 1 do 1.20, rebula po 1.20 do 1.50, palestinka po 2 do 2.20 lir za kg. V inozemstvo gredo le posamezne košare, za vagone ni povpraševanja.
Hrušk je prav malo na trgu. Lepe hruške (paradižnice in podobne) gre* do po 1.50 do 1.60 za kg.
Jabolk je v deželi sploh zelo malo. V naših Gorah jih je nekaj na še* breljski planoti, prav malo v bližini Cerkna, drugače pa nič. Jabolk ni ne v Vipavski dolini ne v Brdih, precej pa jih je v Reški dolini in v Brkinih. Cena jim je v Trstu in v Gorici od 1 do 1.40 lir za kg.
Breskev domačih je prav malo, ce*
ne so jim različne. Domače kosmate (necepljene) gredo po 1.50 do 2 liri, lepe, žlahtne tudi po 4 lire.
Češpelj po deželi ni, razen v Reški dolini in v Brkinih, od koder jih gre vsak dan več vagonov deloma v A v* stri jo (Dunaj), deloma v Trst za mar* melado, deloma v notranjost države tudi za marmelado. Zelo mnogo češ* pel j kupujejo Brici za lupljenje in zdi se, da ni bilo še nikdar toliko olupljenih češpelj, kot jih bo letos. Cena jim je v Reški dolini 25 do 30 stot. za kg, na trgih v Gorici in v Tr* s tu 40 do 60, kot je pač blago lepo.
Smokev je malo več, cena jim je nizka, in sicer 30 do 40, prav lepe do* sežejo tudi 60 stot. za kg.
Krompir ima ceno 35 do 45 lir za kvintal.
taki dobi nam nadaljnja reja živine prav nič ne koristi, temveč imamo ce* lo škodo.
Kdor goji govejo živino za zakol j, naj jo. odda mesarju v starosti od 30 do 36 mesecev, četudi živina raste do 4. leta. Od tretjega leta naprej nam* reč ne krije porabljene krme vrednost višje teže, ki jo živina pridobi. Kot je znano, spreminja goveja živina svojo težo od 4. do desetega leta le prav ma? lo, po desetem letu pa začne teža pa* dati, ker živina začne Stareti.
Kdor krmi teleta za zakol j z mie* kom, naj jih odda pred drugim mese* cem starosti, ker od tedaj naprej tele ne plača več popitega mleka. Ovce do* rastejo v enem letu, zato so eno leto stari janjci najboljši za mesarja. Pre* šiči bi morali biti opitani pri starosti od 10 do 12 mesecev, ker se pozneje le počasi razvijajo in ne plačajo po* znejše krme.
Žitna bitka drugod.
Kakor skrbi naša vlada za čim višji pridelek žita, da se Italija osvobodi žitnega uvoza iz inozemstva, tako se brigajo tudi skoraj vse ostale države za čim višji pridelek krušnih žit. Po* vsod propagirajo rabo umetnih gno* jil, izbranih semen, strojev itd. Da bi se raba izbranih semen čim bolj razši* rila, so gotovo najboljšo pot našli v Jugoslaviji, kjer dobe kmetovalci za setev potrebna izbrana semena z ob* vezo, da vrnejo ob žetvi enako koli* čino pridelanega zrnja. Torej ni treba kmetovalcu za izbrana semena trošiti denarja.
Zakaj je letos več kobilic?
»Novi list« je že priobčil poseben članek o kobilicah, katerih je bilo le* tos več ko druga leta. Veliko škodo so povzročile v notranjosti države v pokrajinah Foggia, Matera in Raven* na. Strokovnjaki pravijo, da je bilo letos več kobilic radi hude zime, ki je zamorila sovražnike kobilic. Kot je gotovo že vsakdo opazil, ima vsako živo bitje na svetu svojn sovražnike in prijatelje. Kobilice imajo predvsem hude sovražnike v različnih pticah. Zato pa čuvajmo ptice!
Stratificiranje breskvinih koščic.
Breskvine kosti ostanejo kaljive le prav kratko dobo, komaj dva mese* ca. če jih držimo doma na oknu, ali
drugače na prostem zraku. Zato jih je treba vsaditi kmalu potem, ko smo jih dobili ali pa jih je treba stratifi* cirati, kar pomeni sledeče: ob kakem zidu skopljemo okoli 30 cm globok jarek, na dno jarka denemo brinjevih vejic, drvenih trščic ali kaj podobne* ga; vrh tega denemo 3 do 4 prste do* bre zemlje, na katero položimo bres* kvine koščice eno poleg druge, a tako, da se ne dotikajo. Koščice pokrijemo s peskom in dobro zalijemo. Da nam ni treba tudi pozneje zalivati, pokri* jemo jarek z vejami. Spomladi odko* pijemo koščice in jih sadimo.
Sirkove metle.
Italija izvaža letno nad 20.000 kvin* talov sirkovih metel.
TVRDKA
„VINOMGRMRIA“ v Gorici
priporoča kmetovalcem :
1)	za bližnjo trgatev: žvepleni amonijev fosfat, metabisulfit, kloster-neuburške glivice, kipelne vehe in moštne tehtnice;
2)	za jesensko setev: seme inkarnatne detelje, pšenic : Villa Glori, Mentana, Ardito in Gentil rosso ter seme špinače in motovilca ;
3)	za hišno gospodinjstvo: priznano najboljše ter kljub temu najcenejše posnemalnike znamke „ROTH“;
4)	za sadno drevje: drevesne pasove „Fix-Fertig“ proti pedicu.
Lastnik: Agronom Just Ušaj.
; to :■ V

N'
: ,
f
Trgovsko-obfffna zadrega v Oorlcl,
registrovana zadruga z neomejenim jamstvom v likvidaciji,
javlja tužno vest, da je danes, dne 18. septembra 1929. umrl njen prezaslužni soustanovitelj, bivši član načelstva in nadzorstva ter predsednik likvidacijskega odbora in sedanji predsednik nadzorstva gospod
prof. franjo Žnideršič,
srednješolski ravnatelj v pokoju.
Pogreb bo dne 19. t. m. ob 3 Va uri izpred hiše žalosti, Piazza C. Battisti št. 5.
Bodi m m ohranjen časten spomin.
Gorica, dne 18. septembra 1929.
...
n;




ljak Zaleski, Briand in Osusky. To je bil začetek. Dne 15. septembra 1928. je pa prišlo na seji odbora Zveze na« rodov v Lugano radi manjšin do ostrega spopada med Stresemannom in Poljakom Zaleskim. Stresemann je udaril tedaj s pestjo po mizi in napo* vedal, da bo na prihodnji seji odbora postavil na dnevni red manjšine ter zahteval, da se vprašanje do dna raz; čisti. Ko se je marca 1929. imela vršiti v Ženevi seja odbora, je javnost na« peto pričakovala, kaj bo. Tisti, ki so mislili, da pride v Ženevi do bučnih prizorov, so bili razočarani. Strese« mann je govoril sicer obširno in pa« metno, toda zelo previdno in zmerno. Uspeh je bil ta, da so imenovali odbor 3 ljudi, sestoječ iz tedanjega angleške« ga zunanjega ministra Chamberlaina, Španca Quinones de Leona in Japon« ca Adatcija, ki naj prouči predloge Stresemannove in njegovih prijateljev ter poroča o izvršenem delu na pri« hodnji seji odbora v Madridu.
Seja v Madridu.
Važno je pa bilo pri tem to, da je tričlanski odbor dobil pravico spreje« mati tudi od zasebnih organizacij in« formacije in predloge glede manjšin« skega vprašanja. Od vseh strani so se začele oglašati organizacije in pošilja« le odboru spomenice: tako Interparla« mentarna unija (zveza med parlamen« ti skoro vseh držav, ur.), Mednarodna ženska zveza za svobodo in mir, Med« narodno združenje za Zvezo narodov, predsedstvo manjšinskiTi kongresov, različne organizacije judov, Bolgari iz Dobrudže in tako dalje. Odboru so poslale spomenice tudi posamezne vlade, in sicer iz 15 držav. Ko se je sredi aprila 1929. rok za vlaganje pred« logov končal, je imel tričlanski odbor za manjšine pred seboj celo skladov« nico spisov. Gradiva je bilo dovolj, da so se mogli trije državniki poučiti o vprašanju. Seja trojice se je vršila v Londonu od 29. aprila do 4. maja. Kaj so govorili, in sklepali, ni znano, ker je bila seja tajna. Javnost je zvedela samo, da je bil določen za poročevalca japonski diplomat Adatci. Svoje poro« čilo je Adatci prečital prihodnji me«
Fr. Heller:
ODISEJ SE VRAČA.
»No, profesor?«
»Vse jasno. Pojutrišnjem odpotu« jete. Ah — rad bi, da bi vam mogel opisati gospoda, s katerim sem imel danes opravka. Dvomim, da ste po« dobnega človeka že kdaj videli, kajti to je vaš prvi obisk v moji domovini. Velecenjeni posestnik Brinkestada ima tri in trideset let, trebušček, pod« bradek in zavite brke. Nastopati ho« če kot vojak, čeprav je najbolj nekr« voločno bitje na tej božji zemlji. Pri« jeten mož, ki propada iz samega brez« del j a, član velike, velike družine tu na Švedskem. Ko sem prišel, je bil čisto zapet — sinočnja veselica v hotelu se je gotovo potegnila prav do ju« tranjih ur. Da bi ga omehčal, sem ne« koliko! klepetal, toda ne morem trditi, da sem dosegel kak poseben uspeh. Tedaj mi je šinila v glavo misel, ki
sec v Madridu na javni seji odbora Zveze narodov. Kar je japonski držav« nik ponudil manjšinam, je skoro brez veljave. Doslej so se vse pritožbe manjšin obravnavale v posebnem od« boru Zveze narodov, in sicer tajno, tako da niso niti manjšine same zve« dele, kaj se je z njih vlogo zgodilo. Pritožbe so romale navadno v omaro in tam zaspale. Le če se je kak odbor« nik Zveze narodov, to se pravi kakšna država, za pritožbo zanimala in za« htevala, da se o njej vrši razprava, so spis potegnili na dan. To se pa ni sko« ro nikoli zgodilo in tako so bile pri« tožbe manjšin brez pomena in uspeha. V Madridu je Adatci predlagal, naj se to nekoliko spremeni: manjšino je treba obvestiti, kaj se je z njeno pri« tožbo zgodilo, in vsako leto se mora priobčiti seznam vseh vloženih pri« tožb. Razen tega se mora v bodočno« sti predložiti o vsaki pritožbi poročilo odboru Zveze narodov, in sicer brez ozira ali to kak odbornik zahteva. To je v glavnem vse, kar so v Madridu sklenili. Popolna tajnost, v katero so doslej ovijali pritožbe manjšin, se je nekoliko odpravila, vse drugo ostane pri starem. Da bi se razprava o pri« tožbah vršila v polni javnosti ali da bi manjšina pri razpravi nastopala kot enakovredna stranka, o tem ni bilo ni« ti govora. Te neznatne spremembe v obravnavanju manjšinskih pritožb so bile sprejete enoglasno, to se pravi tu« di z nemškimi glasovi. Poudariti pa je treba še enkrat, da nimajo vse manjšine pravice, da se pritožijo na Zvezo narodov, temveč samo tiste, katerim je bila v mirovnih pogodbah obljubljena in zagotovljena posebna zaščita. Naše manjšine se torej te stvari ne tičejo, zakaj mi nismo dobili v mirovnih pogodbah nobenih pisanih pravic.
Resolucija.
Da je bilo zborovanje narodnih manjšin z uspehi madridskih pogajanj nezadovoljno, je razumljivo. Po dvo« dnevnih razpravah je zato kongres sklenil resolucijo, ki jo je naslovil na Zvezo narodov in kjer je rečeno sle« deče:
morebiti ni bila čisto prvovrstna, to« da v tem slučaju namen sredstva dvojno posvečuje. Poznal sem ga vendar že od prej. Vedel sem, da se je njegov mlajši brat iz zelo važnih razlogov izselil v Ameriko. — »Gos« pod posestnik Aspebrink,« sem rekel, »tu sedim in klepetam, pravi vzrok svojega obiska pa pozabljam. Prina« šam vam pozdrave od vašega brata«. — »Od mojega brata? Ali ste naleteli na mojega brata? Več let že nisem nič slišal o njem.« — Izvrstno, sem si mislil, potem si pa lahko svobodno iz« mišljujem. — »Vašega brata sem vi« del pred tremi meseci v San Fran« Cisco. Tam blizu ima farmo (kmetijo) in je zelo zdrav.« — »In se vam zdi, da mu dobro gre?« — »Sijajno, kot se zdi.« — Vzdihnil je in pogledal po svojem zanemarjenem parku. — »Ta« ko, tako, temu je dobro,« je mrmral sam pri sebi. Nato je nekaj časa pre« mišljeval in potem mu je prišla sve«
Narodne manjšine so že trii svojem prvem zborovanju leta 1925. izrazile prepričanje, da je treba rešiti narodne spore med večino in manjšino v no« tranjosti države. Manjšina naj išče sa« ma. direkten sporazum z večino. To je najboljša j>ot, ki vodi k pravemu pomirjenju.
Razen tega je pa tudi Zveza jiaro« dov poklicana, da brani narodne manjšine in pazi, da se zakonita do« ločila o zaščiti manjšin ne kršijo. Te svoje dolžnosti Zveza narodov doslej ni izpolnila. Bojazljivo in nezaupno obravnavanje manjšinskih pritožb je najboljši dokaz, da je Zveza tu oma« gala.
Spremembe, ki so se sklenile v Ma« dridu, so nezadostne. Toda tudi ko bi se postopanje (procedura) s pritožba« mi popolnoma preuredilo, bi s tem ne bilo še rešeno manjšinsko vprašanje. Glavno ni procedura in njene določbe, temveč mišljenje, s katerim se določ« be izvršujejo, glavno je spoštovanje za narodne in kulturne posebnosti tu« jih ljudstev, ki mora zavladati v drža« vah: AJco se uveljavi tako mišljenje v svetu, se bo manjšinsko vprašanje sa» mo ob sebi rešilo.
Pri Zvezi narodov se je ustanovil »Urad za delo«, kjer se rešujejo so« cialni spori med državami in posamez« nimi sloji v državi. V uradu so zasto« pane kot svobodne in neodvisne stran» ke države in pa socialne skupine (de< lavci, podjetniki, ur.) iz teh držav. Ve« liki in majhni, močni in šibki tu skup« no rešujejo važne socialne probleme. Po zgledu Urada za delo naj se usta« novi pri Zvezi narodov Urad za manj» šine, kjer naj se rešujejo vsa vpraša» nja, ki se tičejo manjšin, in kjer naj se pripravi in izdela splošna zakono« daja za vse manjšine Evrope.
Kongres izjavlja ponovno, da je pripravljen pomagati pri vsaki mirni rešitvi manjšinskega vprašanja.
Institut za manjšinoslovje.
Med ostalimi predmeti, s katerimi se je pečalo letošnje zborovanje za« vzema odlično mesto razprava o manjšinoslovju. Gibanje narodnih
tla misel: »Ali hočete kaj piti?« Seve« da sem hvaležno sprejel. Prinesli so nekaj pijače, nekak čaj z rumom, in ogovarjala sva se o veliki deželi pri« odnosti na zapadu. Verjemite mi, da sem govoril kot kak agent za iz« seljevanje. Po dveh čajih — več si ga nisem upal pustiti piti, da ne bi zopet začel gledati Brinkestada in domovine v rožnati luči — sva vstala in si ogle« dala posestvo. Saj ne vem dosti o po« Ijedelstvu ali živinoreji, vendar lahko toliko rečem, da pri takem gospo» darjenju posestvo ne bo dolgo živelo. Radi moje previdnosti s čajem je to videl tudi posestnik Aspebrink — jaz pa sem začel s popisovanjem Kali« fornije ... Povabil me je h kosilu in pri kavi je položaj dozorel. Treba mi je bilo vreči samo najmanjše poleno in že je začel sam: ali se mi zdi, da bi bilo zanj kaj tam zunaj. Moj odgovor si lahko mislite. Agenti za izseljevan« je bi morali priznati, da so premagani,
manjšin v Evropi se je v poslednjih letih uveljavilo tudi na znanstvenem polju. O vprašanju narodnih manjšin je izšlo že na stotine knjig, pisanih v najvažnejših jezikih Evrope. V mno» gih državah so nastali posebni zavodi za proučevanje tega vprašanja. Po večini se pa ti znanstveni zavodi bavijo samo z eno vrsto manjšin. Tako prom čujejo na primer Nemci skoro izključno položaj svojih manjšin in se za druge ne zanimajo mnogo. Njihovo delo je namenjeno v prvi vrsti nem» škemu narodu. Enake zavode imajo Poljaki, a tudi oni se bavijo samo s poljskimi manjšinami. Zato se je spro» žila na letošnjem zborovanju v Ženevi misel, naj se ustanovi znanstveni za* vod ali institut, ki bi stal nad vsemi obstoječimi takimi zavodi v Evropi in ki bi se bavil z manjšinskim vpraša» njem na splošno. V institutu bi se na» stavili učenjaki različnih narodnosti in njih naloga bi bila, da proučujejo vse strani manjšinskega vprašanja. Geografi bi morali natančno in stvar» no ugotoviti, kako so manjšine v Ev» ropi naseljene, popisati meje, ki ločijo en narod od drugega, in podati tako jasno sliko narodnostnih razmer v Ev» ropi. Znanstven, zanesljiv popis od manjšin naseljenih dežel je potreben, zakaj danes vlada v tem velika zmes» njava. Vlade trde večkrat, da v dolo» čeni deželi sploh ni manjšin ali da je njih število manjše, nego je v resnici, manjšine zopet pretiravajo svojo moč in trde, da žive v krajih, ki,er prebiva v resnici večina. Naloga nepristranskih učenjakov je, da ugotove pravo in jas» no stanje v vsej Evropi.
V institutu bi morali delovati tudi zgodovinarji. Večkrat se sliši, na pri» mer, da se je ta ali ona manjšina nase» lila v deželi šele pred kratkim, da je prišla v sedanja bivališča s silo in: kri» vico, širijo se trditve, kako je že v pre» teklosti en narod tlačil in vničeval drugega, in tako se seje sovraštvo in zaničevanje med večino in manjšino. V takem zastrupljenem ozračju je vsak trajen sporazum nemogoč. Dolž» nost zgodovinarjev je, da povedo o preteklosti čisto resnico in izpodbije»
ako bi me bili slišali. — Že prav, toda denar za pot... in denar, da bi tam preko kaj pričel... Naredil sem skrajno začudeno kretnjo z roko. »Moj Bog, kako to mislite? Vi kot posestnik Brinkestada!« — »Jaz! Moji so samo še dimniki« (pri kavi sva pila konjak in konjak je zopet pokazal svoje tolažilne lastnosti). — »Hm, če» sa ne poveste, gospod Aspebrink! In ali ni nikogar, ki bi kupil dimnike?« — »Najbrže nikogar! Ali poznate vi koga? Ali bi, na primer, vi sami?« — »Zakaj pa ne? Inozemstva sem sit, vi pa Švedske. Zakaj ne bi zamenjala? Mislil sem že, da bi se kje naselil.« — Postal je seveda nezaupljiv. Umak» nil sem se, da bi ga zopet pritegnil k sebi. In prišel je zopet bliže in čez nekaj časa je kar naravnost vprašal, koliko dam. »Predno govoriva o tem,« sem rekel, »vas moram vprašati, ali mislite resno.« — To je odvisno od vaše cene.« — »Dobro, ako naj torej
jo vse lažne nauke, ki ščuvajo narod proti narodu.
Manjšina se po navadi razlikuje od vepine ne samo po jeziku, temveč po vsej svoji duševnosti. Različna pre» teklost in različna vzgoja sta dali manjšini poseben značaj, poseben na» čin mišljenja in čuvstvovanja, ki jo jasno loči od večinskega naroda. Od tod prihaja, da se manjšina in večina težko razumeta, da ena drugo odbija» ta, da tisti zastopniki manjšine, ki ne poznajo duševnosti večine, nehote lahko škodujejo svojemu ljudstvu. Si» cer pa že to, da je določeno ljudstvo manjšina in je radi tega v državi brez moči in vpliva, globoko vpliva na nje» govo duševnost. Učenjaki so opazili, da je skoro vsak narod,Jd je bil manj» šina, s časom močno spremenil svoj značaj. Zdi se, da vladajo v tem oziru neki dušeslovni zakoni, ki veljajo v življenju vseh manjšin na svetu. Te zanimive in važne duševne pojave mora institut za manjšine znanstveno raziskati, zakaj šele tedaj se bo manj» šinsko vprašanje prikazalo v pravi luči in bomo spoznali njegov človeški pomen. Institut bo imel zato tudi po» seben oddelek za manjšinsko duše» slovje.
Manjšinsko vprašanje je pa skoro redno tudi gospodarsko in socialno vprašanje.
Prvič radi tega, ker se v nekaterih, posebno vzhodnih državah, vrši borba med večino in manjšino tudi na go» spòdarskem polju. Da bi manjšino upognili, so jo skušali gospodarsko ošibiti, tako na primer pri delitvi ve» leposestev, pri davčni politiki in tako dalje. Manjšina je pogostoma tudi radi tega v težkem položaju, ker ob» stoje med njo in večino velika social» na nasprotstva. V baltiških državah sestoji n. pr. nemška manjšina iz bo» gatih slojev, večina pa je reven krneč» ki narod. V nemški Sleziji je narobe: tu sestavljajo poljsko manjšino de» lavci, nemško večino pa podjetniki. Od tod izvirajo najhujši boji med obema narodoma. Gospodarska in so» cialna stran manjšinskega vprašanja je velevažna. Institut za manjšine bo
govorimo o tem, vas moram prositi, da pokličete prej svojega odvetnika.« — »Mudi se vam pa, to moram reči,« je menil in me začel gledati. — »Lju» dem se povsod mudi, samo na Šved» skem ne. Jutri odpotujem, ako ne bo z Brinkestadom nič.« — Videl sem, da je postal tako vnet, da sem lahko naravnost govoril. Nekaj minut je premišljeval, nato pa je stopil k tele» fonu in pozvonil kot kak priden otrok, kar je tudi. In ali mi hočete storiti uslugo in pogledati tole, Lavertisse? Začasna pogodba, da sem zanemar» jeno posestvo kupil za svoto, ki je povzročila, da se je gospod Aspebrink od slabo zakrite zadovoljnosti kar tresel. Toda kaj to? Jaz je ne bom plačal.«
»Devetdeset tisoč kron, profesor, in še hipoteko ste prevzeli. To je ven» dar dobrih pet tisoč funtov, ne? To» da, kaj mislite, kaj bo rekel vaš ro» jak, ko ne bo našel svojega brata?«
imel zato tudi oddelek za narodno go» spodarstvo in sociologijo.
Da bodo imeli pri institutu veliko besedo tudi juristi, je jasno. Prouče» vati bodo morali, s kakšnimi zakoni so države v preteklosti skušale reše» vati narodne spore, kakšne postave so izdale v našem času v škodo ali v korist manjšin. Posebno bodo pa mo» rali preiskovati, kako so določene po» stave vplivale na razmerje med manj» sino in državo. Tako so n. pr. neka» teri trdili, da se manjšinam ne sme dati šolska in kulturna samouprava, ker nastane s tem država v državi. Estonska zakonodaja o kulturni avto» nomiji je pa pokazala ravno nasprotne posledice. Odkar imajo manjšine na Estonskem kulturno samoupravo, so boji prenehali, manjšine sodelujejo z večino v vsem javnem življenju ter so postale odličen državotvoren element. Država se je na znotraj in na zunaj okrepila.
Iz teh kratkih izvajanj se vidita na» men in naloga bodočega instituta za manjšinoslovje. Kongres je sklenil resolucijo, kjer trdi, da je ustanovitev instituta neobhodno potrebna. Mnogo sporov — pravi resolucija — ki danes ovirajo zaupljivo sodelovanje med na» rodi, ni nastalo radi slabe volje, tem» več radi nesporazumi j en j in nejasno» sti, ki vladajo glede bistvenih podlag manjšinskega vprašanja.
Kongres upa, da bodo v institutu za manjšinoslovje sodelovali vsi narodi Evrope ter z združenimi močni iskali sredstva, da se razmerje med narodi in državami končno uredi. Predsed» stvo ima nalog, da čimprej poskrbi za ustanovitev zavoda.
Manjšinski časnikarji.
Na letošnšjem zborovanju manjšin se je prvič obširno govorilo o tisku in njegovih nalogah. Razpravo je otvoril dr. Paul Schiemann, nemški poslanec v letskem parlamentu. Naloga manj» šinskega časopisja — je rekel, nam postane takoj jasna, ako se vprašamo, kaj je prav za prav narodna manjšina. To je skupina ljudi, ki je po skupnem zgodovinskem razvoju, in po svo jem
»Kdo more to vedeti? Morebiti pa je njegov brat res v Kaliforniji. Za» kaj bi pa ne bil v Kaliforniji? Svet je poln čudežev. In storil sem prav» zaprav samo to, kar dela rešilna ar» mada v Londonu vsak dan in za kar jo slavijo — človeka, ki bi v domovi» ni propadel, sem presadil na kraj, kjer se bo učil biti član človeške družbe. Za to pa ne pričakujem nikakega pri» znanja.«
4.
Brinkestad, 14. maja 1911.
Ljubi Lavertisse!
Samo nekaj vrst, da vam razložim brzojavko, katero sem vam včeraj poslal. Upam, da ste tako naredili, kot sem vam brzojavil. Važno je, da se stvar hitro izpelje.
(Dalje.)
današnjem hotenju združena v prepri* Čanju, da je njen duševni in moralni blagor mogoč samo v okviru svoje na* rodne kulture, in ki je vsled zgodo* vinskih dogodkov prišla v državo, kjer se uradno podpira in goji druga kultura. Iz tega položaja manjšine iz* virajo naloge njenega časopisja. Kot glasilo posebne kulturne skupine ima tisk manjšine dolžnost, da podpira razvoj grudorodne prosvete. Res je si* cer, da mora časnik manjšine skrbeti, da ima v prvi vrsti čim več bravcev. Njegova dolžnost je, da nudi kolikor mogoče velikemu številu sorojakov berivo v materinem jeziku. Zato se mora opirati na potrebe širokih mno* žic, vpoštevati mora njih okus, pisan mora biti v domačem in preprostem jeziku. Nikdar pa se ne sme časnik manjšine toliko vdati okusu množic, da bi postal plitev in brezidejen. Kljub zanimivosti člankov mora manjšinski novinar ljudi kulturno in moralno vzgajati. To je dolžan ugledu kulture, katero zastopa, in ugledu časnika, ka* terega čitajo tudi ljudje iz večinskega naroda.
Glede politične vsebine manjšinske* ga tiska ni mogoče postavljati :mloš* nih pravil. Gotovo pa je, da mora biti njegova pisava vselej stvarna in do* stojna. V razmerju do države mora časopisje manjšine biti vselej pozitiv* no. Poudarjati je treba državno skup* nost, ki naj druži na podlagi enako* pravnosti vse državljane brez razlike jezika k skupnemu delu. Manjšina naj pošteno in iskreno sodeluje z večino povsod, kjer gre za skupne koristi. Zmagati bi moralo spoznanje, da pro* spevanje celote koristi tudi prosperili manjšine, in da je z druge strani pro* speh manjšine v interesu države.
Po poslancu Schiemannu se je ogla* sil k besedi dr. Besednjak, ki je pou* daril, da je položaj manjšinskega ča* sopisja v evropskih državah zelo raz* ličen. Časniki nemških manjšin so v nekaterih deželah v izredno ugodnem položaju, ker je znanje nemškega je* zika razširjeno tudi med večinskim narodom. Časnika narodne manjšine ne čita samo manjšinsko ljudstvo, temveč tudi široki krogi ostale javno* sti. V takih državah lahko manjšina naravnost vpliva na javnost večin* skega naroda, kar je v politiki nepre* cenljive in nenadomestljive vredno* sti.
Pretežni del manjšin pa ni v takem ugodnem položaju. Pri njih večinska javnost jezika manjšine sploh ne ra* zume in zato je prava javna diskusija med večino in manjšino tu izključena. Tu izve vladajoče ljudstvo o življen* ju in nehanju manjšine samo toliko in to, kar se časopisju večine zljubi sporočiti svojim bravcem. Naj se manjšina s še tako dostojnimi sred* stvi bori za svoje koristi ,naj se še ta* ko pošteno vede napram državi, vse to ji nič ne pomaga, ako ima časopisje večine zlo voljo.
Manjšina mora često prenašati naj* večja obrekovanja, ne da bi se mogla braniti. Če pomislimo, kako važno je v modernem političnem življenju javno mnenje, kako javno mnenje mo*
gočno vpliva na politiko vlad in po* Dova nje upravnih oblastev, jč škoda, ki nastane iz takih razmer manjšinam, naravnost neprecenljiva. Ako čašo* pisje leto za letom popisuje manjšine kot nasprotnike države in sovražnike večinskega ljudstva, se ne smemo ču* diti, da se dajo orožniki in sploh vsi državni uradniki, ki so zvesti sinovi večinskega naroda, od tega duha oku* žiti in da temu primerno ravnajo z manjšinskim prebivalstvom. Porazen vpliv takega časopisja se čuti v zadnji gorski vasici.
Če govorimo na našem zborovanju o dolžnostih manjšinskega tiska, je primerno, da poudarimo pri tej priliki tudi dolžnosti in visoko odgovornost, ki jih ima ravnotako tisk večine za sporazum in mir med narodi.
V eni stvari so si pa vse manjšine v Evropi enake: njih časopisje se čita pazljivo onkraj mej, kjer bivajo Pud* je iste krvi. Ni brez pomena, če čašo* pisje manjšine niše za pomirjenje ali za poostritev odnošajev med sosedni* mi narodi. V tem oziru je pomen manjšinskega tiska politično nepri* merno večji, nego je pomen večinske* ga tiska. Vpliv časopisja manjšine se* ga, če uredniki hočejo ali nočejo, nuj* no preko državnih mej. Mi manjšinski časnikarji ne smemo nikoli pozabiti, da izvira iz tega za nas težka in velika odgovornost. Zavedati se moramo, da naše časnikarsko delovanje ne zadeva samo nas in naše manjšine, temveč da zanima prav živo vse one ljudi v Ev* ropi, ki jim je ohranitev miru med na* rodi na srcu. Mednarodna zveza manj* šinskih novinarjev, ki stopi pojutriš* njem v življenje, nima le naloge, da skrbi za gmotne in moralne koristi na* šega stanu, temveč hoče svoje člane tudi vzgajati in jih prežeti z zavestjo njihovega velikega poklica, ki se gla* si: sporazum in mir med narodi Ev* rope.
Po daljši razpravi je kongres tudi glede tiska sklenil resolucijo, ki se glasi:
Peti kongres evropskih narodnih manjšin toplo pozdravlja namero, da se ustanovi evropska zveza manjšin* skih novinarjev. Kongres je prepričan, da bo zveza nele poklicana, da ščiti stanovske koristi manjšinskih časni* kar jev in podpira skupne interese manjšinskega tiska, temveč da tudi učinkovito sodeluje pri zbližanju ev* ropskih narodov.
To so bile glavne točke letošnjega zborovanja narodnih manjšin v Žene* vi, kateremu je tudi to pot predsedo* val dr. Wilfan. V odbor, ki naj pri* pravi prihodnji kongres, je bil zopet izvoljen kot predsednik dr. Wilfan, ostali člani so profesor Kurčinski, bivši ruski poslanec v estonskem par* lamentu, prof. dr. Muspons i Anglas* seli, Katalonec, dr. Levickij, ukra* j inski poslanec v poljski zbornici, Leo Motzkin, zastopnik Židov v Parizu, dr. Paul Schiemann, nemški poslanec v letskem parlamentu, in Geza pl. Szulò, ogrski poslanec v češkem par* lamentu.
Ustanovni občni zbor.
Koj drugi dan po zaključku manj* šinskega zborovanja se je vršil usta*
novni občni zbor Mednarodne zveze evropskih manjšinskih časnikarjev, katerega so se udeležili zastopniki no* vinarjev iz 15 držav. Iz pravil, ki so se sprejela na občnem zboru, je raz* vidno, da je Zveza brez določenega političnega programa. Njen namen je ščititi gmotne in moralne koristi včlanjenih časnikarjev in čuvati nad ugledom manjšinskega tiska v Evropi. Svoj namen hoče organizacija doseči z raznovrstnimi sredstvi: prirejati ho* če kongrese manjšinskih časnikarjev, organizirati mednarodne obiske, pri* skrbovati članom znižane cene na že* leznicah, jim omogočiti bivanje v tu* jih deželah in tako dalje. Člani mo* rejo postati samo osebe, ki so po po* klicu novinarji in sodelujejo pri čas* nikih, ki izhajajo na ozemlju manj* šine. Na občnem zboru se je vršila borba za sedež organizacije. Nekateri so zahtevali, naj bo sedež v Ženevi, drugi na Dunaju. Za Ženevo so se potegovali posebno Katalonci, ker je Švica Španiji mnogo bližja nego Av* strija in ker je Ženeva obenem sedež Zveze narodov in radi tega središče mednarodne politike. Katalonce so podpirali Ogri. Sklenjena je bila sred* nja rešitev: sedež Mednarodne zveze je Ženeva, a na Dunaju se ustanovi delovna centrala s tajništvom. V posa* meznih deželah se imenujejo zaupniki, ki naj posredujejo med člani in osred* njim odborom, ter izvršujejo njegove sklepe. Zaupniki v poedinih državah so potrebni, ker je časopisje manjšin v Evropi zelo razširjeno. Tako ima-na primer majhna češka manjšina na Dunaju nič manj ko 2 dnevnika, 2 ted* nika in 16 strokovnih mesečnikov. Katalonci v Španiji imajo 15 dnevnikov, Nemcj_ v Romuniji 8 dnevnikov in 10 tednikov, Ogri v isti državi imajo nad 20 dnevnikov, 77 tednikov 57 mesečnikov. Površen popis, ki se je naredil v Ženevi, izkazuje, da imajo narodne manjšine v Evropi več ko 140 dnevnikov in nad 300 drugih čas* nikov in časopisov. To so podatki, v kolikor so se mogli v naglici sestaviti. Natančna statistika bo pa prav go* tovo izkazala še mnogo večje število. Manjšinski tisk predstavlja v novinar* stvu vsekakor veliko, vsega vpošte* vanja vredno silo. Zato bo tudi nje* gova organizacija prišla s časom go* tovo do primernega vpliva. V vod* stvu zveze so zastopane skoro vse narodnosti. Za predsednika organi* zacije je bil izvoljen dr. E. Besednjak, ostali odborniki so: dr. I. Grimbaum, poslanec v poljskem parlamentu, kot predstavnik Židov. prof. F. Massfer* rer, zastopnik Kataloncev, Baron tlxkull, zastopnik Nemcev, dr. Pali* jiv, ukrajinski poslanec v poljskem parlamentu, dr. Štefan Ivanov, zastop* nik Bolgarov, dr. Boris Nikolskij, za* stopnik Rusov, dr. Štefan Sulvok, za* stopnik Ogrov, in Franc Strnad, za* stopnik Čehov iz Avstrije.
Prva naloga novega odbora je bila, da je stopil v stike z ostalimi medna* rodnimi organizacijami časnikarjev in da je poslal brzojavni pozdrav no* vinarjem, ki vrše službo pri Zvezi narodov.
Ženeva, v septembru 1929.
Kaj nam z dežele pišejo?
Iz idrijskega kotla
in okolice.
Slovo. — V četrtek 19. t. m. je od; šel č. g. kaplan Janez Eržen iz Idrije na svoje novo mesto v Lom. Tri leta je služboval v našem mestu, toda že s to kratko dobo si je s svojo pripro« stostjo in dobrotno prijaznostjo osvo« jil simpatije vseh meščanov. Naj sprejme g. Eržen s tega mesta iskreno zahvalo in pozdrav vseh Idrijčanov, kateri mu odkritosrčno žele, da bi bilo vse njegovo uspešno delovanje v Idriji obilno poplačano z božjim bla« goslovom na nadaljni poti. Iskreno pozdravljen!
Razstava. — V nedeljo je bilo v rud. gledališču razstavljeno vse ono, kar je rudnik poslal na velesejm v Reko, o čemer je naš list že poročal. Razstava je zbudila v Idriji veliko zanimanje, čeprav so same doma; če stvari, kajti večina meščanov ni še nikdar videla rudnika in njegovih na; prav. Prihodnjo nedeljo bo vstop zo; pet dovoljen.
Vojašnice. — Delo pri gradbi vojašnic dobro napreduje. Zaposle; nih je nad 120 delavcev, domačinov je okrog 40. Posestnik Podobnik ki je moral odstopiti posestvo, je kupil domačijo pri »Gorenjcu« v Cerknem.
Za kruhom. — Iz Idrije se na; merava kakih 18 fantov izseliti v Belgijo. Če bi podjetniki v večji meri vpoštevali naše delavce, bi se izse; ljevanje v našem okraju precej orne; jilo. Čuje se, da se tudi iz Sp. Idrije odpravlja v Belgijo in Francijo 25 fantov, pri graditvi tamkajšnjega mo; sta pa je zaposlenih okrog 50 delavcev in baje samo par domačih. Prosimo naša oblastva, da posredujejo, da se položaj zboljša.
Več brezposelnih.
Novi grobovi. — Od 1.—15. t. m. so umrli: Leopold Ogrič, vp. rud., star 68 let. Tomaž Levin, žagar, star 71 let. Jožefa Kumer, hči rud., stara 17 let in Josip Koler, star 15 let, umrl v zdravilišču Valdoltra pri Trstu. N. v m. p.
Sp. Idrija. — Te dni se vrši pri nas tečaj za umetno vezenje, katerega se udeležuje 17 deklet. Poučuje g.č Demšarjeva iz Idrije.
Iz tržaške okolice.
Barkovlje. — (Naše življenje. — N aši ribiči. — Trgatev.) — Bolj mirni smo sedaj, ko je vročina pričela ponehavati. Ni več toliko šun; dra in razgrajanja meščanov, ki so se hodili hladit k nam v morje. Koliko jih je bilo vsak dan, nam kaže tram; vajska statistika. Rekord je bil poseb; no ob nedeljah, ko je bilo samo na na; šem tramvaju izdanih do 25.000 list; kov. Sedaj bomo v miru do prihod; njega junija. Kot se pritožujejo dru; god, tako se tudi pri nas ne morejo pohvaliti naši ribiči. Pravijo, da ne pomnijo mnogo let tako slabega ri;
bjega lova kot letos. Vzrok bo gotovo ta, da ribe že prej polovijo, ker je dosti ribičev ob obalah Istre. — Te dni se je pri nas pričela trgatev. Leti; ne so vsi veseli, kajti grozdje je prav lepo. Samo škoda, ker ima naša vas premalo vinogradov. Upamo, da se bo v tem letu točila dobra kapljica in ne ona kislica kot imajo nekateri navado.
Iz Gor.
Tolmin in okolica. — (Š o 1 s ka sv. maša. — Naš novi g. kaplan. S m r t.) V ponedeljek so imeli otro; ci šolsko sv. mašo in nato se je vršilo vpisovanje. Na tolminski ljudski šoli so ostale učne moči od lanskega leta, razen ge. Movia, ki je letos semkaj premeščena. — Že ves teden biva med nami naš novi kaplan č. g. Jeklin. Tol; minci ga veselo pozdravljamo in mu želimo mnogo uspeha in božjega bla; goslova. — Pretekli teden je umrl Jo; žef Kavčič v Poljubinju. N. v m. p.!
Cerkno. — Pred kratkim se je otvo; ril v Cerknem poseben tečaj. Namen njegov je poučiti ljudi, kako in kje naj zbirajo razna zdravilna zelišča. Tečaj je trajal 8 dni. O uspehih, ki se bodo kaj kmalu pokazali, bomo že po; ročali.
Zapotok. — Naši gospodarji se bo; do morali zbrati na sestanek, da se domenijo zaradi zrakoplova, ker naše ceste niso za rabo. Če bo količkaj pri; delka, in o’ozda j lepo kaže, ga ne bo« mo mogli niti na kašče spraviti. — Zadnje dni septembra bo pri nas bir« movanje. Zadnjikrat je bila pri nas sv. birma leta Ì909. — Pred kratkim je umrla v precejšnji starosti Jožefa Velišček. K pogrebu so prišli tudi njeni štirje otroci, ki so po svetu za kruhom.
Logaršče. — (Strel a). — Že dolgo časa nismo imeli nič dežja. Zato ni čuda, da imamo skoraj pravo sušo, radi katere trpe jesenski pridelki. Letina pa je na splošno letos povsod ugodna. — Dne 5- t. m. popoldne se je nebo pooblačilo in smo pričakovali blagodejnega dežja. Oblaki so se kmalu razpršili, da dežja ni bilo, med tem pa je strela udarila v hišo po« sestnika Janeza Humarja v Logar« ščeh. Že itak suha streha in še slamna« ta je bila kmalu v ognju. Dobro je bilo, da so bili ljudje takoj na mestu, da so se dala obvarovati druga pošlo« pja pred ognjem. To je pri nas že drugi slučaj v letošnjem poletju.
Ponikve. — (Poroka). — Pret. ponedeljek se je poročil čevljar Janez Kenda, sedaj bivajoč v Bo« sni, z mladenko Lucijo Kranjčevo. Oba sta bila dobra in delavna ter v prvih vrstah pri našem bivšem dru« štvu. Prijatelji in prijateljice so se poslovili od mladih poročencev prav prisrčno v družinskem krogu. Tudi na tem mestu želimo novoporočen« cerna lepo in srečno življenje v novi domovini!
Gor. Lokovec. — (V svet gre« do... — Mlekarna.) — Ker se oglašajo iz vseh koncev naše ožje do« movine v »Novem listu«, naj še mi Gorenjekončani povemo, kako se ima« mo. — Novolistarjev je pri nas razmeroma še precej, vendar bi bil lahko na« ročen še rparsikdo. —- Tretjina naših fantov je razkropljena za zaslužkom po Nemčiji, Franciji in Belgiji, dva sta šla pred letom v Argentino; petorica se jih pa sedaj pripravlja za odhod v belgijske rudnike. Da bi bila sreča vsem mila! — Pridelek sena je bil bolj pičel, posledica lanske suše. Zadovo« lj iv pa bo, kot se sodi, pridelek krom« pirja, tega našega vsakdanjega kruha. — Pred tremi leti ustanovljena mie; karska zadruga deluje v precejšnje zadovoljstvo svojih članov. Tvori ne« kako središče, okrog katerega se vrti pretežni del našega gospodarskega življenja. V zadnjem času pa se je pojavilo med člani nesoglasje radi iz« bire stavbišča za nameravano novo mlekarno, ki naj bi se zidala v Ščur« c ah ali pri znamenju na križpotu. Pa se bomo že mirno in brez sporov do« menili.
Vrsno. — (Visok obisk) — Velika čast nas je letos doletela: ko se je naš prevzvišeni nadpastir nudil v naši duhovni ji, je obiskal tudi našo vas. Škoda, da je bilo v najhujšem de« lu, in smo bili vsi moški po planinah in senožetih. Ogledal si je rojstno hi; šo našega gorskega »slavčka«, našo po vojni prenovljeno vas, katero je zelo pohvalil, češ da je bila pred ka« kimi 40 leti, ko je bil on prvič tu, prava ovčarska vas, — ogledal si Gregorčičev slap, — vas Selce, ki ka« kor lastavičje gnezdo visi pod njim, rojstno hišo politika dr j a Gregorčiča in sploh vse zanimivosti. — V par dneh nas bodo zapustili zopet trije, da kakor lastovke polete v južno A« meriko. Bog daj, da bi se ne izgubili in ne izneverili, — ampak se zopet kmalu z lastovkami povrnili!
Črni vrh nad Idrijo. — Na praznik Marijinega vnebovzetja 15. avgusta je obhajala dekliška Marijina družba 35 letnico obstoja, na katero se je pri« pravila s tridnevnico. Na praznik pa je bilo na novo sprejetih 20 deklet v družbo. Vsega skupaj je bilo s prej e« tih v 35 letih družbinega obstoja 350 deklet. — Po skoraj tridesetletnih pri« pravah in bojih se je letošnje poletje končno vendarle pričelo z zidavo šol« skega poslopja v Zadlogu. Bil je tudi že skrajni čas, da se je nričelo_z zida« vo, sicer bi bil postal stavbeni les, ki je bil pripravljen že pred par leti, ne« poraben. — Pretečeno zimo so nam obetali električno razsvetljavo in so že nabirali odjemalce, pa je vse sku« paj zaspalo in bomo morali, kakor se vidi, tudi še nadalje svetiti s petro; lejem, dasi bi ga zelo radi zamenjali z električno lučjo. — Po nekaterih za« kotnih gostilnah zlasti ob nedeljah in praznikih ne poznajo nikake poli« cijske ure in se tudi pleše brez vsa« kega dovoljenja. Naj bi bilo malo več reda tudi v tem oziru! — Pred par leti se je sprehajal po naših krajih med« ved, lansko leto divji merjasec, leto«
šnje leto nas je bil pa jelen počastil s svojim obiskom. Daši imamo že doma mnogo vnetih častilcev sv. Huberta (patrona lovcev), katerim priskočijo v potrebi na pomoč tudi njih častivred* ni tovariši iz Idrije, so omenjeni, za naše kraje zelo redki gostje vseeno brez najmanjše nezgode odjadrali da* lje. Mogoče bo sv. Hubert svojim ča* stilcem v bodoče bolj naklonjen.
Iz Brd.
Šmartno. — Pri nas se obeta prav lepa trgatev. Samo dežja je še potre* ba. ker so tudi vsi studenci suhi. — Naš č. g. župnik je naprosil prefek* turo, da bi smeli nabirati milodare za srednji zvon na Vrhovlju. Ubit je že četrto leto in ga je treba preliti. Milo* (lari se bodo pobirali od nedelje 22. j t. m. do 30. t. m.
Medana. — (Briški č e š p a r j i.) j — Češplje lupijo od Medane pa do j Števerjana. Po vseh vaseh vidiš na j solncu picon pri piconu. Težki vozovi in polni avti vsak dan dovažajo novo blago tam od Reke in s Pivke. Vreme j za sušenje je zelo ugodno. Drugače je ! pa s ceno olupljenih češpelj. Tisti, ki doma lupijo, ne upajo na dobiček. Mogoče bodo srečnejši oni češparji, ki so šli lupit na Štajersko in Hrvat* sko.
Kojsko. — Kojsko je dobilo novega brigadirja. Želimo mu, da bi kmalu spoznal naše razmere in potrebe ter da bi s strogo pravičnostjo skrbel za red in mir v razsežni občini. — Kot se vidi ostane tajnik Battistine še tu. Na njegovo novo mesto k Sv. Luciji je namreč poslan drugi uradnik g. Do* rigo.
Števerjan. — Vaščani pri cerkvi v Britofu se že več časa zelo pritožujejo radi ponočnih nemirov. Komaj šoli odrasli pobalini in delomržni pohaja* či, ki čez dan spijo ter se po sencah valjajo, cele noči kričijo, divjajo ter umazano preklinjajo. Domači jim ne morejo nič ukazati. Zatorej je skraj* ni čas, da županstvo te rogovileže na* vadi reda in miru.
Toča je 5. t. m. od Vipolž do Me* dane napravila precej škode. Neka te* ri so pokvarjeno grozdje že pobrali. V soboto je dež našim vinogradnikom prinesel veliko dobička. Grozdje se je napihnilo, vinogradi so postali sveži. Vino bo izvrstno. Zatorej bo imelo tudi dobroti primerno ceno. Pol za* stonj Brici rebule ne damo.
Iz Re§ke doline.
Trnovo. — Dne 29. septembra zad* njo nedeljo v mesecu bo imel bogo* sloveč * novomašnik Milan Golj svo* jo prvo mašo v župni cerkvi Sv. Petra v Trnovem ob desetih dopoldne.
Iz goriške okolice.
Vogersko. — (Vinogradnik o* ve skrbi.) — Spet so zapustile do* mačo grudo mlade moči in se podale v južno Ameriko. Ni še dovolj opo* minov od naših rojakov iz Argentine, ki vedno odsvetujejo izseljevanje. —-Mislili smo, da ne bo za letos več šu* še. Pa že pri koncu poletja nam jih
daje tako, da so skoro vsi vodnjaki odpovedali. Jesenski pridelki kličejo po dežju. Činkvantin je po večini do* zorel brez zrn. Grozdje obeta boljšo kapljico od lanske. Bog ve, kakšna bo cena. Imamo namreč še dolgove od lani. Morda se bomo letos popravili.
Podgora. —• V petek 13. t. m. smo pokopali gospo Antonijo Bandelj. Pokojnica, ki je delj časa bolehala, je dosegla 49 let. Bila je dobra gospodi* n ja in ljubeča mati. Doma je bila iz znane Živčeve družine z Vitovelj. Zapušča edino hčerko, kateri izraža* mo ob priliki težke izgube, iskreno sožalje.
iz Vipavske doline. * l
Batuje. — Minulo nedeljo 15. t. m. se je zaključil risarski tečaj za mi* zarje. Trajal je mesec dni. Udeleže* vaio se ga je okoli 20 učencev. Lepi uspehi tečaja so se pokazali na za* ključni razstavi. Posebna zahvala gre g. prof. Fornazariju iz Gorice, ki se je z vso vnemo zanimal, da je tečaj tako lepo uspel.
, Goče. — Vina, prvovrstna po ugod*
l ni h cenah se še dobijo na Gočah, in i sicer okoli 300 hi.
Lozice pri Vipavi. — (Smrtna nfe sreča.) — V nedeljo dne 8. t. m. se je odpravil 81 letni Jožef Furlan iz Lozic k znancem v Razdrto. Ker ga zvečer in drugo jutro ni bilo domov, so ga iskali in našli šele v torek zju* traj v bližnjem potoku mrtvega. Do* mneva se, da je šel zvečer proti domu po ozki in nevarni bližnjici in se jc j. prav blizu doma prekucnil v nekaj i metrov globoko vodno strugo, kjer je z glavo zadel ob kamen in se ubil. Po komisijskem pregledu so ga nesli v mrtvašnico in ga cerkveno pokopali. N. p. v m.!
Skrilje. — (Pričakovana » š a* g r a«), — In vendar, da bo konec ugi* banja in pričakovanja po »šagri« in njenih dobrotah, z veseljem sporoča* mo vsej javnosti, da se bo slovesna blagoslovitev nove cerkve v Skriljah vršila v nedeljo 22. t. m. Ker je slično praznovanje v dandanašnjih razme* rah izredno redko, važno in zanimivo, vljudno vabimo bližnje in oddaljene vernike, da se udeleže jutranje (ob lOh) in popoldanske (ob 3h) sloves* nosti, ter velikodušno tudi prispevajo za nemale potrebe in stroške nove cerkve.
Kamnje. — (Slabše ko Ut n i.) j —. Ponoviti moramo, da se Kamenci i še zmeraj oziramo brezuspešno na vse | strani neba. Dež se nas ogiblje, kakor i bi šlo za stavo. Kadar se pooblači in ! začne deževati od zahoda proti nam —
| tedaj deži okrog Gorice, po šempa* skem polju in pride do Črnič, a v Kam* nje si ne upa, ker ga burja prežene. Ako deži od vzhoda ali juga proti nam, poskrbi naš očak Kucelj in nje* ga zvesti »Sever«, da ni treba odpirati dežnikov, ker nam vsakokrat razpodi* ta oblake, kakor hitro bi hoteli kaj po* i rositi posušene travnike in njive. Ra* j di teh razmer je pa tudi suša naj večja ; v naši občini. Nekateri trdč. da je ce* lo hujša od lanske. — Omeniti imamo
še, da gledata dve hiši obupno pod ne* bo brez strehe, ker pri Batagelj evi ni* so plačali pravočasno zavarovalnine. Zadolžena "'družina si ne more sama pomagati. Furlanova hiša pa je zgorela pred dvema mesecema, pa čaka, da se posestnik in zavarovalnica sporazu* meta za odškodnino.
Lokavec pri Ajdovščini. —- (T eie fon. — Potre s). — Pri nas je ved* no kaj novega, saj je ta naša nekdanja lepa občina — sedaj frakcija velike županije Ajdovščina — res nekaj posebnega. Nekdaj — ko smo bili sami med seboj — smo se lepo razumeli in dobro nam je bilo, a sedaj je drugače. Eni pravijo: »Le pleši, pleši črni kos«
__drugi odgovarjajo: »Kako bo pie*
sai, ko je bos?« — Poleg vsega smo vendarle korajžni. Slaba letina — malo zaslužka. Ker ni vode, trpe naše žage in žagarji. Pri vsej mizeriji je pa naš Lokavčan vesel in dovtipen. Ve* ste, kakšen se mi zdi ta naš človek? Ali poznate to basen? Bila je huda zima. Uboga siničica je umirala mrazu; kar pride zvitorepka lisica in jo ogo* vori: Ali ti je mraz, ubožica? — Ta pa odgovori: Nič mi ni mraz, še celo top* lo mi je! — Poleg vodovodov: električne luči, pa še telefon! Katera obči* na nam je par? Kabina telefona je pri šoli -— v hiši g. Štefana Kovača v sre* dišču občine. — Pred par tedni se je ponesrečil vrli naš nekdanji sveto* kriški — tajnik g. M. Valič. Povozil ga je avtomobil. Sreča v nesreči jc bila, da ni ostal na mestu mrtev. Se* daj je že vstal iz postelje. Želimo mu skorajšnje okrevanje. — Dne 2. t. m. zjutraj, 10 minut pred sedmo, je bil pri nas močan potres. Še precej močan sunek od spodaj — potem petse* kundno zibanje — na to kratek pre* mor in še trisekundno zibanje od se* verovzhoda proti jugoz ipadu.
Iz Istre.
Kubed. — Od 8. do 15. septembra smo imeli misijonski teden. V nedeljo je bil pa. prav veličasten sklep. Čez 1000 oseb je pristopilo k obhajilu. Pri popoldanski procesiji smo pa našteli več kot 5000 udeležencev. Med pro* cesijo, ki se je vila po okusno okrašeni vasi, je svirala godba iz sv. Antona. Tudi pevci pod vodstvom g. učitelja so lepo prepevali.
S Krasa.
Tomaževica. — V nedeljo 15. t. m.
: smo imeli običajni cerkveni shod.
Ì Letos smo imeli možje in fantje skup*
! no čaščenje. Udeležba je bila sploh Ippa. Lepo obnašanje je pokazalo da je potreba več takih slavnosti. Krasne besede gosp. dr j a Zdešarja so nam segale vsem globoko v srce. Hvala g. dekanu, za njegovo skrb za obnovo naših duš. — Dežja še nimamo dovolj, jesenski pridelki nas skrbijo.
Sežana. — (Po sežanskem s e m n j u.) — Ker se približuje »ben* dima« in sem bil potreben par dobrih »fovčev«, sem se namenil iti na sežan* ski semenj. Že prejšnji dan sem pri* , krevsal truden in poten v sežansko ! mesto, iskal sem »jeperge« po vseh
bajtah in posestnikih, pa povsod sem dobil »laufpas«. Naposled se me je vendar usmilil Tic Pajcev ter mi od* kazal udobno gnezdo za počitek na diljah. Še predno je mežnar Petelin zvonil sveto jutro, sem bil že pokoncu. Kakor hitro so kramarji razložili svo* jo robo, sem si kupil nekaj »fovčev« ter se umaknil iz semejskega pozo* rišča, da bi morda ne bil komu na potu.
V Sežani sem zvedel, da so otvorili »sežanski strici«, ki snubijo z gramo* fonom po sežanskemu Gradišču, ples* ne vaje na Jožkovem vodnjaku, baje je udeležba na tem plesišču sleherni večer zadostna. Dalje sem zvedel, da so nekemu priletnemu vdovcu, ki bi rad zopet zlezel v zakonski jarem, vse kure pokradli; tatove iščejo z leščer* bo po Sežani.
23. avgusta t. 1. se je vrnil po pet* naj stih letih iz ruskega ujetništva s svojo ženko in sinkom g. Marij Milič iz Sežane št. 50.
Takih in podobnih novic bi lahko navedel še več, pa menim, da jih bo za enkrat zadosti. Kdor se pa zanima za sežansko kroniko, se lahko obrne do sežanskih mamic, ki posedajo zve* čer po ulicah in klancih ter razprav* ljajo o dogodkih slehernega dne.
Temnica. — Tu je umrl dne 8. sept. 58 letni posestnik Anton Stepančič. Bolehal jeli mesecev na raku na vra* tu. Pokoj njegovi duši, ostalim pa naše sožalje!
Zgonik. — (Prvo sv. o b h a j i* 1 o. — S v, b i r m a). — Lahko bi po* ročali že prej, a žalostnih novic nismo hoteli obešati na zvon: kako je naš Rajmond v Saležu vstrelil svoje ženo in ranil še enega mladeniča, je bolje, da pozabimo. Bog že gleda, da je vse po zaslugi poplačano. Tudi kako tr* pimo sušo in pomanjkanje vode je škoda omeniti, saj vodovoda tako ne dobimo še. Premalo navdušeni vendar nismo bili? Pa povejmo o lepših re* čeh: v nedeljo 8. septembra so naši otročiči prvič pristopili k angelski mi* zi. Bilo jih je kar čez 70. Prav lep je bil prizor, ko so po ganljivih župniko* vih besedah v dveh vrstah prejemali Jezusa in skupno opravili molitve. Vsi obhajanci so bili za cerkvijo v senci pogoščeni s čašico kave in boljšim kruhom. V torek nato smo pa pod lepim slavolokom (Zgončanom čast!) pričakali našega vladiko knezonad* škofa. Pozdravil ga je naš župnik Do* men in v krepkih besedah orisal na*' vzočirn nadpastirjev jekleni značaj in in mu priželel še lepo vrsto let vese* lega in zdravega življenja. Enako pri* srčno in ganljivo ga je pozdravila tudi mala učenka Cvetka Vodopivčeva in mu podarila krasen šopek belih klin* čkov. Kje so pa občinska oblastva bila? Med zelenjem in cvetjem smo stopili v zelo okusno okrašeno cerkev. Dolgi žepkovi venci, ki so jih spletla dekleta iz Zgonika, Saleža in Koludro* vice, so kar čarali dremotno cerkev. Sprejem in vsa slovesnost je imela strogo cerkven značaj in je potekla v naj lepšem redu. Župljani smo prav zadovoljni. Videli smo g . knezonad* škofa, kako se je sprehajal zvečer po
naših izsušenih polvjh in smo prav ži* j vo občutili, da je naš in da nas ljubi. Bog ga ohrani še dolga leta! Njim pa, ki so žrtvovali cele dneve s poukom krščanskega nauka, želimo, da bi ljubi Bog blagoslovil ta trud.
Kobdilj. — (N e p ok 1 i c a n i t r* gači). — če ne za drugo, se moramo ; oglasiti že zato, da svet zve za nas. j Pozimi nam je mraz trte vzel, zdaj | nam pa dolge roke grozdje kradejo, I kar z nahrbtniki. Zvečer je po »plan* tah« vse polno skrivnih »bendima* čev«. Ali bi se ne dalo to odpraviti?
S Pivke.
Hrašče pri Postojni. — (Hud p o * j žar). — Kaj pa je zopet v Hraščah, I smo rekli Postojnci, ko smo se ravno ! odpravljali spat? Bilo je v nedeljo j 1. t. m. ob enajstih zvečer, ko je za* j čelo goreti sredi vasi. V hipu je bilo j pet hiš v plamenih z gospodarskimi poslopji vred. Zgorelo je vse do tal. Vse žito, vse seno, več prašičev in eno
Dopisnikom 1
Včasih se pripeti, da pošlje kdo ne* naprošen na uredništvo kak dopis, ki ni točen ali pa je celo neresničen. Opozarjamo zatorej vse take dopisni* ke, da bomo v prihodnje brez obo* tavljanja izdali ime dopisnika, ki skuša naš list izrabiti v osebne svrhe,
Kaj se sliši po
Smola »Miss Universum«.
Znano »kraljico lepote« Dunaj* čanko Liziko Goldarbeiter vozijo in razkazujejo po svetu kot medveda na verigi. Neki podjetnik je z lepo Li* ziko sklenil pogodbo, da jo bo vozil okoli po gledališčih, kavarnah, sploh na javne kraje, da jo bodo za denar občudovali. 8. t. m. je »lepotica sveta« prišla v Prago po svoje zmage. Toda Pražani se niso nič kaj vneli za Lizi* kino lepoto. Oni podjetnik je bil na zgubi, lepotica pa vsa razjarjena, da jo omalovažujejp. No, take solze!
Bakteriologova hiša.
V Yokohami na Japonskem si je postavil neki bakteriolog (učenjak, ki se bavi s proučavanjem ba* cilov — povzročiteljev raznih bo* lezni) hišo, ki se ponaša z obilico svetlobe in solnca. Ta hiša ima samo steklene stene. Posamezne steklene plošče obroblja ozek železen okvir. Zrak odhaja lahko samo skozi poseb* ne cevi. Sveži zrak se pa črpa s sesal* ljko v notranjost hiše. Pri tem se zrak večkrat filtrira, tako da pride v hišo prost vseh bakterij. V hiši je torej popolnoma čist zrak. Noben prašek ne more v notranjost.
Sijajni spomini.
Rimski pisatelj Plinij pripoveduje, da je perzijski kralj Cir imel tak spo* min, da je na pamet znal imena vseh svojih vojakov. Kineas, odposlanec epirskega kralja Pira, si je v enem dnevu zapomnil imena vseh rimskih senatorjev. Papež Gregor III. je znal na pamet vse psalme tudi od nazaj. Na pedagoškem zborovanju v Rimu leta
živinče. Dva gospodarja sta se močno opekla in.sta morala v bolnišnico. Zavarovani so bili samo malo, neka* teri celo nič. Zavarovalnice so jim zaračunale večinoma polovično ško* do. Prišlo je več brizgalnic, naša mo* torna in celo ena iz Trsta. Kako je ogenj nastal, ni znano. Pripovedovali so, da najbrže po kakem nočnem pi* jancu, katerih, domačih in tujih, tu ne manjka, saj se ob cesti popiva cele noči in se zdi, da ni postave, ki bi to preprečila. Radi grdobij drugih in po* divjanosti dela mladine morajo tr* peti nedolžni. Dobri ljudje, poma* gajte!
Šmihel pri Hrenovicah. — 7. septembra je v Bogu zaspal 24 letni Alojz Turk. Bil je dober mladenič, mirnega značaja. Naj počiva v miru! — Pri nas se je dogodil redek slučaj. Neki posestnik je vsadil eno zrno fižola. Iz tega zrna je zraslo 586 zrn, skoraj 3/4 kilograma. To se ne zgodi ob vsaki letini.
da poroča netočne ali neresnične vesti, zlasti še, če skušajo bližnjiku škoditi. Dopisi naj skušajo podajati zanimive novice ali pa splošnosti ko* ristiti! Predvsem pa mora iz njih iz* giniti osebnost in malenkostno zabav* Ijanje! Dopisi naj bodo verna slika življenja širom naše dežele!
svetu.
1880. je neki častnik pokazal svoj iz* redni spomin. Znal je našteti po abe* čednem redu imena vseh italijanskih občin in število prebivalcev.
Krokodili pred vrati.
V Indiji so reke prestopile bregove. Valovi se širijo po obširnih planjavah. Z valovi vred so pa reke splavile svo* je mokre prebivalce do 80 kilometrov daleč. Zato so se krokodili pojavili tudi v takih krajih, kjer jih doslej še niso poznali. Zveri silijo iz kalnih va* lov v hiše in staje. Prebivalstva se je polotil obupen strah. Vlada pošilja vojaštvo, da strelja te neljube goste.
Nova grobišča iz srednjega veka.
Nešteto žrtev je zahtevala svetov* na vojna od vseh narodov, ki so se je udeležili. Le redko si predoči človek današnje dobe dejstvo, da so bile prejšnje vojne še mnogo strašnejše in mnogo bolj krvave. Posebno se je to dogajalo v starem in srednjem ve* ku, torej v dobah, ko se je bojeval mož zoper moža. Večkrat so se skon* čali taki boji, kakor nam pravijo na* rodne pravljice in zgodovinski viri, s popolnim razpadom plemena ali na* roda. Vzhodni Gotje so bili svojo zadnjo bitko ob Vezuvu, Vandali so bili vničeni v Severni Afriki in uso* da Nibelungov na dvoru kralja Et* zel*a (Atile) je skoraj vsakomur zna* na bodisi iz nibelunške pesmi bodisi iz nibelunškega filma.
Kakšne žrtve so zahtevale srednje* veške vojne, kaže najdba grobišč na švedskem otoku Gotlandu, ki je raz* burila vse starinoslovske kroge. V bližini Visby*ja so se slučajno odkrili
grobovi, ki se smatrajo doslej kot največji, kar se tiče števila zakopanih vojščakov. Vsi ti grobovi izhajajo iz hanseatske dobe Visby*ja, in sicer iz trinajstega do štirinajstega stoletja. Ker so v grobovih po večini danski in švedski vitezi in kmetje, gre skoraj gotovo za žrtve bitke leta 1316. Iz enega samega takega groba se je do* slej izkopalo dve sto okostnic, ki so vse tičale še v bojni opravi. Kakor sodijo, je pa v tem grobu še nadalj* nih 1600 okostnic. Ako premislimo pri teh številkah, da so štele srednje» veške viteške armade le nekaj tisoč mož, potem nam je jasno, kako kr» vave so morale biti tedanje vojne.
Živi pokopani.
Ruska akademija znanosti je pred kratkim poslala v azijske puščave po» sebno geološko ekspedicijo pod vod» stvom učenjaka profesorja Jurija Rudneva. Učenjaki naj bi preiskali tek nekaterih rek in pa sestavine tal doslej neznanih krajev.
Vodja ekspedicije pripoveduje v svojem poročilu o groznih doživlja» jih svojih ljudi v puščavi Darwas. Pri nekem napadu divjega puščavske» ga rodu Tekinov so Rudnev, njegov prijatelj Sosnov in štirje Buharcki (iz pokrajine Buhara v zapadni Aziji) padli v roke napadalcev. Njih povelj» nik ukaže pripeljati ujetnike pred se in jim reče: »Vi prihajate iz dežele peterožarne zvezde (Rusije). Moji ogleduhi so me o vaših korakih ob» veščali. Zdaj vas je konec.« Osem močnih Tekinov je odpeljalo profe» sorja in sluge v peščeno puščavo. Tam so začeli kopati jame v pesek. Ujetni» ki so sumili grozno namero, da jih hočejo žive zakopati v pesek, le gla* va bo po navadi notranjeazijskih pie» men molela ven, dokler ne pridejo ša» kali in šavsnejo po njej kot po zreli gobi.
Okoli po pesku je štrlelo ven par črnih okroglih stvari: od vročine iz» pite in od šakalov objedene človeške lobanje nesrečnih žrtev divjega po» glavarja.
Čez dobro uro so bili že vsi štirje Buharci do vratu v pesku. Vrsta je bi»
la na Rudnevu in Sosnovu. Le ta je začel vpiti ko blazen. Toda čez par minut sta bila tudi ona živa mrliča. Vseh se je polastila omotica. Ko je Rudnev odprl oči, je že mrak legal nad puščavo; šest zakopanih je čakalo strašne noči. Sosnov je napel mišice in se skušal izkopati. Le prebrž je uvidel, da brez tuje pomoči ne bo šlo. Buharci so zaprli oči in pričakovali usode. V bližini so že začeli zavijati glasovi požrešnih šakalov. S čel ob» :ojencev je začel kapati mrzel pot; r očni veter je razmršil lase na glavah. Sosnovu so stopile oči iz votlin in s hripavim glasom je zavpil:	»Zveri!
Meso z glav nam bodo odžrle.« Buha» ree je zamrmral: »Molči! To je edino naše orožje.« V cikcakastih skokih so se zveri približevale in brusile z zobmi.
Najpredrznejša zver je šavsnila po prvi že izsušeni glavi. Ko se je z mr» zlim gobcem dotaknila levega Sosno* vega senca, je ta začel obupno vpiti; popadla ga je blaznost. — — V tem hipu so začele pokati puške. Zveri so tuleč zbežale. — Ravno v zadnjem trenutku so prispeli naši rešitelji.
Testenine »PEKATETE«, ki zavite so v pakete, so najboljše kvalitete.
Objave.
Zgubljeno.
Neki nemški motociklist je na cesti od Kobarida do Gorice zgubil v vrečo zavit kovček s perilom in obleko. Pošten najditelj, naj ga proti nagradi odda v restavraciji »Transalpina« (Grusovin, pri severni postaji).
Objava.
Zavetišče sv. Vincencija (hiralnica) Mengeš, Slovenija, išče hišnega duhovnika, ki bi v za» vodu opravljal službo božjo in oskrbel bol» nike s sv. zakramenti. Imel bi brezplačno sta» novanje, hrano, postrežbo. Sobna oprava je v zavodu, po želji ima lahko lastno.
N. B. Prijave naj se naslavljajo na vodstvo zavoda ali pa na upravo lista.
Listnica uredništva.
N. N., Kobarid: Prejeli, objavimo prihodnjič.
Zelenjadni trg: Paradižniki gredo le za domači konsum po 25 do 30 sto» tink za kg. Na inozemskih trgih je konkurenca iz Ogrske in Jugoslavije. Koče so po 1 do 1.20, fižol v stročju po 2 liri, za mrvenje po 1.60 do 1.80, ka» pusne glave po 45 do 50 lir za kvintah
Zadružna prodaja pšenice.
Zveza kmetijskih zadrug v Vidmu (Federazione agricola del Friuli) je letos že v tretje organizirala zadružno-prodajo pšenice. Kmetovalci pripe» ljejo svojo pšenico v zadružna skla» dišča, dobijo za vsak kvintal izroče» nega zrnja po 100 lir, Zveza pa proda pšenico, kadar misli, da doseže naj» ugodnejšo ceno; po izvršeni prodaji obračuna s posameznimi kmetovalci. Letos se nahaja v skladiščih Zveze kmetijskih zadrug v Vidmu nad 50 tisoč kvintalov pšenice.
Tako organizirajo prodajo pšenice tudi v Jugoslaviji. Letos so oddali kmetovalci Savezu srpskih zemljorad» ničkih zadruga nad 1000 vagonov pše» niče, 60 vagonov ovsa in priglasili za skupno prodajo 800 vagonov koruze.
Približno tako je organizirana pro* da ja žita tudi v Ameriki, predvsem v Kanadi, kjer so kmetovalci združeni v zadruge — tako imenovane poole (pul), — ki popolnoma obvladajo tr» govino z žitom. Podobni puli so tudi v Zedinjenih državah, ustanavljajo jih pa tudi v Argentiniji in Avstraliji.
Kdor hoče imeti velike pridelke, mora kolobariti.
Pod kolobarenjem razumemo me» njavanje pridelkov na isti njivi. Kdor bo sejal na isto njivo iz leta v leto le koruzo, bo videl, da bo pridelek iz le» ta v leto bolj skromen. Kdor bo po» gosto sadil na isto njivo krompir, bo končno opazil, da daje krompir maj» hen pridelek in da je tudi bolan. Kdor bo posejal žito, kjer je bilo tudi prej» šnje leto žito, ne bo s pridelkom za» dovoljen. Zato pa je pravilno kolo* barenje osnovna zahteva strokovnega kmetijstva in predpogoj velikih pri* delkov.
Pri kolobarenju nam služi za pod» lago sejanje detelje, pa bodisi doma» če (kranjske ali dvoletne) detelje ali pa lucerne (večne detelje). Znano je, da detelje bogate zemljo z dušikom, katerega črpajo iz zraku potom po» sebnih bakterij, majhnih, s prostim očesom nevidnih bitij; bakterije se na» hajajo v posebnih gomoljčkih, ki se nahajajo na koreninah detelj.
Na dušiku bogato zemljo pa baš želijo žita, posebno pšenica, pa tudi koruza, ki da velike pridelke na preo» rani ledini, kjer je bila prej detelja.
Zato bo najbolj poceni gospodaril in dobil najvišje pridelke kmetovalec, ki bo na svoji zemlji pravilno koloba» ril in pri kolobarenju obilno vpošte» val detelje.
Kdaj je živina najboljša za zakolj?
Dobe se kmetovalci, ki rede živino zato, da jo pozneje oddajo mesarju. V tem oziru je treba paziti, da se ne prekorači gotova doba, ko živina ne plača z višjo težo porabljene krme. V
Za umnega gospodarja.
Trg tattili prideta.
Grozdje: Izabela (katanija, fran» cosko) gre po 1 do 1.20, rebula po 1.20 do 1.50, palestinka po 2 do 2.20 lir za kg. V inozemstvo gredo le posamezne košare, za vagone ni povpraševanja.
Hrušk je prav malo na trgu. Lepe hruške (paradižnice in podobne) gre» do po 1.50 do 1.60 za kg.
Jabolk je v deželi sploh zelo malo. V naših Gorah jih je nekaj na še* breljski planoti, prav malo v bližini Cerkna, drugače pa nič. Jabolk ni ne v Vipavski dolini ne v Brdih, precej pa jih je v Reški dolini in v Brkinih. Cena jim je v Trstu in v Gorici od 1 do 1.40 lir za kg.
Breskev domačih je prav malo, ce»
ne so jim različne. Domače kosmate (necepljene) gredo po 1.50 do 2 liri, lepe, žlahtne tudi po 4 lire.
Češpelj po deželi ni, razen v Reški dolini in v Brkinih, od koder jih gre vsak dan več vagonov deloma v Av» strijo (Dunaj), deloma v Trst za mar» melario, deloma v notranjost države tudi za marmelado. Zelo mnogo češ» pelj kupujejo Brici za lupljenje in zdi se, da ni bilo še nikdar toliko olupljenih češpelj, kot jih bo letos. Cena jim je v Reški dolini 25 do 30 stot. za kg, na trgih v Gorici in v Tr» s tu 40 do 60, kot je pač blago lepo.
Smokev je malo več, cena jim je nizka, in sicer 30 do 40, prav lepe do» sežejo tudi 60 stot. za kg.
Krompir ima ceno 35 do 45 lir za kvintal.
taki dobi nam nadaljnja reja živine prav nič ne koristi, temveč imamo ce* lo škodo.
Kdor goji govejo živino za zakol j, naj jo. odda mesarju v starosti od 30 do 36 mesecev, četudi živina raste do 4. leta. Od tretjega leta naprej nam* reč ne krije porabljene krme vrednost višje teže, ki, jo živina pridobi. Kot je znano, spreminja goveja živina svojo režo od 4. do desetega leta le prav ma* lo, po desetem letu pa začne teža pa* dati, ker živina začne Stareti.
Kdor krmi teleta za zakolj z mie* kom, naj jih odda pred drugim mese* cem starosti, ker od tedaj naprej tele ne plača več popitega mleka. Ovce do* rastejo v enem letu, zato so eno leto stari janjci najboljši za mesarja. P re* šiči bi morali biti opitani pri starosti od 10 do 12 mesecev, ker se pozneje le počasi razvijajo in ne plačajo po* znejše krme.
Žitna bitka drugod.
Kakor skrbi naša vlada za čim višji pridelek žita, da se Italija osvobodi žitnega uvoza iz inozemstva, tako se brigajo tudi skoraj vse ostale države za čim višji pridelek krušnih žit. Po* vsod propagirajo rabo umetnih gno* jil, izbranih semen, strojev itd. Da bi se raba izbranih semen čim bolj razši* rila, so gotovo najboljšo pot našli v Jugoslaviji, kjer dobe kmetovalci za setev potrebna izbrana semena z ob* vezo, da vrnejo ob žetvi enako koli* čino pridelanega zrnja. Torej ni treba kmetovalcu za izbrana semena trošiti denarja.
Zakaj je letos več kobilic?
»Novi list« je že priobčil poseben članek o kobilicah, katerih je bilo le* tos več ko druga leta. Veliko škodo so povzročile v notranjosti države v pokrajinah Foggia, Matera in Raven* na. Strokovnjaki pravijo, da je bilo letos več kobilic radi hude zime, ki je zamorila sovražnike kobilic. Kot je gotovo že vsakdo opazil, ima vsako živo bitje na svetu svojn sovražnike in prijatelje. Kobilice imajo predvsem hude sovražnike v različnih pticah. Zato pa čuvajmo ptice!
Stratificiranje breskvinih koščic.
Breskvine kosti ostanejo kaljive le prav kratko dobo, komaj dva mese* ca. če jih držimo doma na oknu, ali
drugače na prostem zraku. Zato jih je treba vsaditi kmalu potem, ko smo jih dobili ali pa jih je treba stratifi* cirati, kar pomeni sledeče: ob kakem zidu skopljemo okoli 30 cm globok jarek, na dno jarka denemo brinjevih vejic, drvenih trščic ali kaj podobne* ga; vrh tega denemo 3 do 4 prste do* bre zemlje, na katero položimo bres* kvine koščice eno poleg druge, a tako, da se ne dotikajo. Koščice pokrijemo s peskom in dobro zalijemo. Da nam ni treba tudi pozneje zalivati, pokri* jemo jarek z vejami. Spomladi odko* pijemo koščice in jih sadimo.
Sirkove metle.
Italija izvaža letno nad 20.000 kvin* talov sirkovih metel.
TVRDKA
„VINOflGRARIA“ v Gorici
priporoča kmetovalcem :
1)	za bližnjo trgatev; žvepleni amonijev fosfat, metabisulfit, kloster-neuburške glivice, kipelne vehe in moštne tehtnice;
2)	za jesensko setev: seme inkarnatne detelje, pšenic: Villa Glori, Mentana, Ardito in Gentil rosso fp£ seme špinače in motovilca ;
3)	za hišno gospodinjstvo: priznano najboljše ter kljub temu najcenejše posnemalnike znamke „ROTH“;
4)	za sadno drevje: drevesne pasove „Fix-Fertig“ proti pedicu.
Lastnik : Agronom Just Ušaj.
: n ì I ’■
TrpovsRo-oferfsroL zadruga v Gorici,
registro vana zadruga z neomejenim jamstvom v likvidaciji,
javlja tužno vest, da je danes, dne 18. septembra 1929. umrl njen prezaslužni soustanovitelj, bivši član načelstva in nadzorstva ter predsednik likvidacijskega odbora in sedanji predsed-
. I'
H$E "-W1
nik nadzorstva gospod
prof. franjo Žnideršič,
srednješolski ravnatelj v pokoju.
Pogreb bo dne 19. t. m. ob 31/2 uri izpred hiše žalosti, Piazza C. Battisti št. 5.
Bodi mu ohranjen časten spomin.
Gorica, dne 18. septembra 1929.
Detelja inkarnatka.
Huda bo predla spomladi za krmo, kajti letošnji pridelek sena je bil pičel in ravnotako je pičel tudi pridelek otave. Zato ne moremo dovolj pripon ročiti kmetovalcem, da sejejo deteljo inkarnatko, katero še vedno lahko sejemo in ki nam bo dala spomladi obilo košnjo izborne krme; njiva bo kljub temu še dovolj zgodaj prosta za setev koruze:
Zato, kmetovalci, sejte deteljo in» .karnatko! Na vsakih 100 m2 ne zabite raztrositi po 5 kg superfosfata in 2 kg kalijeve soli.
Angleški premog in Italija.
V 1. 1928. je Italija uvozila premoga iz Anglije 6,438.613 ton; iz Nemčije (na račun vojne odškodnine) 3,544.469 ton; iz Nemčije (navaden uvoz) 894.469 ton; iz Saarske kotline 579.760 ton; iz Francije 430.739 ton; iz drugih držav 894.469 ton.
Iz tega sledi, da je Italija lansko le# to krila več kot polovico svoje potre# be na premogu v Angliji. Kot smo že poročali v »Novem listu«, se je Itali# ja na haški konferenci obvezala ku# piti za svoje železnice en nadaljni mi# lijon ton (je 100.000 vagonov) angle# škega premoga. Za isto količino se bo potem zmanjšala količina premo# ga, katerega je dobivala Italija do se# daj od Nemčije na račun vojne od# škodnine. S to obvezo je napravila Italija veliko uslugo Angliji, ki ječi pod težo črez enega milijona brezpo# selnih, ki dobivajo od države brezpo# selno podporo.
Nove
postave.
Zakonito nasledstvo.
(Successione legittima).
Ko je kdo umrl in ni napravil opo# roke, pride do tako zvanega zakonite# ga nasledstva. Zapuščino pokojnega dobijo dediči, ki jih je zakon določil, zato se ti dediči tudi imenujejo za# koniti dediči.
Kdo so zakoniti dediči.
Zakoniti dediči so:
1.	oporočnikovi potomci;
2.	starši in drugi sorodniki v nav# zgornji vrsti;
3.	bratje in sestre ter sorodniki do šestega člena sorodstva;
4.	nezakonski otroci;
5.	preživeli zakonski drug;
6.	država.
Zakonski otroci.
Če je pokojni zapustil zakonske otroke, potem imajo po zakonu le oni pravico do dediščine. Vsak izmed otrok, četudi so otroci iz različnih za# konov, dobi enaki del dediščine. V tem slučaju nimajo prav nobene pra# vice do dediščine ne starši ne bratje ne sestre. Pač pa ohranijo pravico do gotovega dela priznani nezakonski otroci in zakonski drug.
Pravica staršev, bratov in sester.
Če pokojni ni zapustil otrok, dedu# jejo starši, in če starši niso več živi,
dedujejo po zakonu njihovi predniki in bratje ter sestre.
Če ima pokojni starše, a nima ne se# ster ne bratov, dobita oče in mati vso dediščino, in sicer vsak polovico. Če pa le eden od njih živi, dobi ta vso zapuščino.
Če pokojni nima staršev, pač pa njihove prednike, to je starega očeta ali staro mater, dobita stari oče in stara mati pokojnikovega očeta polo# vico dediščine in stari oče in stara mati pokojnikove matere , drugo po# lovico.
Če nima pokojni ne otrok ne staršev ali njihovih prednikov, pač pa brate in sestre, se razdeli zapuščina med brati in sestrami po enakih delih.
Če pa ima pokojni starše in brate ter sestre, se razdeli dediščina med njimi po enakih delih. Vendar pa ne smejo dobiti starši v nobenem sluča# ju manj ko tretjino celotne dediščine, kar bi se lahko zgodilo, če bi imel po< kojni veliko bratov in sester.
Če ima pokojni poleg bratov in se# ster tudi po polu brate in sestre, do# bijo ti le polovico tiste dediščine, ki
ZAHVALA.
Podpisana se tem potom zahvaljuje vsem rojakom domačinom v Argentini, ki so se je ob smrti njenega moža Franca Čotarja dne 12. maja t.l. spomnili z blagimi darovi. Bog plačaj vsem!
Tabor, 19. septembra 1929. Čotar Marija
Dornberg-Tabor it. 18.
Zahvala.
Ob nenadni in nanadomestni izgubi našega nad vse dragega
Antona Rupnilt-a
izrekamo srčno zahvalo vlč. gg. župnikoma, gg. pevcem za žalostinke, miličnikom; posebno zahvalo fantom in dekletom za darovane prekrasne vence, vsem prijateljem in znancem in na splošno vsemu domačemu ljudstvu za spremstvo na zadnji poti. Srčno se zahvaljujemo našim bližnjim sosedom, ki so nam v tako bridki in hudi nesreči priskočili na pomoč. Zahvaljujemo se vsem, ki so na katerikoli način izkazali pokojnemu zadnjo čast in nam lajšali bridko bol. Bog Vam stotero povrni!
Podkraj, dne 12. septembra 1929.
Žalujoča družina Rupnik.
V. : i £ V:
ZDHAV1VIK
Dr. L SIMONITI
bivši asistent goriške bolnišnice
sprejema
vsak dan od 10. — 12. in od 3.— 5.
GORICA
Piazza Vittoria 22/11 (Travnik)
LEPO POSESTVO v Jugoslaviji na prodaj
in takoj na razpolago z majhnim inventarjem v trgu sredi gozdnatega in najlepšega dela Dravske doline, priljubljeno letovišče, ravna lega s 4 do 6 orali zemlje, poslopje in zemljišče v najboljšem stanju in pripravno za vsako pod= jetje. Pojasnila daja Franc Mavrič, Sv. Lovrenc na Pohorju, Jugoslavija.
ZAHVALA.
Preklic.
Spodaj podpisana Marija Poljane, rojena Brei-tenberger, iz Idrije št. 447 izjavljam, da umaknem vse besede, katere sem izrekla dne 31. avgusta t. 1. napram gospej Šulgaj Elizabeti, rojeni Jerebovi iz Idrije ši. 447. Zahvaljujem se ji za umaknitev tozadevne tožbe.
Idrija, dne 12. septembra 1929.
Poljane Marija, rojena Breltenberger.
TOLMIN!
Kirurg-zobo-zdravnik
ROBERT BERKA
sprejema
vsako nedeljo
kakor doslej v hiši drja Serjuna. KB raa
Splošno je že znano,
da se samo pri tvrdki
BLL’ ECOHOMIB FBMIGLIBRE
Trst-Piazza Ponterosso N. 4
kupuje dobro blago po ugodnih cenah.
Madapolam	od
Platno Madonna, močno „ „	„ posebno
močno „ Jajčja koža (Pelle uovo) „ latno za rjuhe 150 cm. „ rtano blago za srajce ,, ,.	» hlače „
Frštanj za srajce	„
Žamet fantazija	„
Moške srajce	„
Brisače platnene na m „ „ gobaste	„
Lit.
1.90 naprej	
2.50	M
2.95	
2.85	p
4-50	
2.90	99
2.50	,,
2.90	,,
6.90	„
10,-	,,
2.90	„
1.90	„
TELIM ZALOGA jesenskega in zimskega blaga; BOGATA IZBERA moških in ženskih nogavic, moških, ženskih in otroških majic, odej in pokrival za postelje, lanenega platna za perilo in postelje.
Obiščite nas, četudi ne kupite in prepričali se boste
Pred sedmimi leti se je slavna zavarovalna družba „LA FONDIARIA1* izkazala zelo kulantno ob požaru v Šmihelu pri Postojni, ki je upepelil del vasi. Tudi pri zadnjem požaru nam je takoj cenila nastalo škodo ter nam hitro izplačala požarne odškodnine. Zategadelj se spodaj podpisani čutimo dolžne, da se javno zahvalimo goriimenovani družbi, posebno pa njenemu glavnemu zastopniku g. Dragotinu Starcu iz Barkovelj, kateri nam je preskbel takojšnja izplačilo odškodnine. Ker je ta zavarovalnica kulantna, jo priporočamo vsem posestnikom.
Vidmar Lnka št. 1, Vadnal Ivan št. 20, Gruden Josip št. 21, Grželj Peter št. 22, Kanopel Matija št. 25. Mrse Josip št. 27, Česnik Jakob št. 31, Gel Marija st 41, Bajc Marija št. 43, Gruden Anton št 66
Šmllielj pri Postojni
bi jim pritikala, če bi bili pravi bratje in sestre.
Istotako dobijo po polu bratje in sestre samo polovico dediščine, če dedujejo skupno s pokojnikovimi starši in pravimi brati ter sestrami.
Pravica oddaljenih sorodnikov.
Če ni imel pokojni otrok, staršev in njihovih prednikov, niti bratov niti se; ster ter njihovih potomcev, dedujejo po zakonu najbližnji sorodniki.
Pravico do dedovanja imajo pa sa; mo sorodniki do šestega člena. Vsak bližnji člen sorodstva izključuje dalj; nji člen od dediščine.
Pravica
nezakonskih otrok do dediščine.
Pravico do zakonitega dedovanja imajo samo priznani nezakonski otro; ci. To pravico imajo priznani neza; konski otroci samo do roditelja, ki jih je priznal in do njegovih sorodnikov. Če ima pokojni zakonske in nezakon; ske otroke, imajo ti poslednji pravico do polovice deleža, ki bi ga dobili, če bi bili zakonski. Če pokojni nima za; konskih otrok, pač pa starše ali so; proga(o), dobijo nezakonski otroci dve tretjini premoženja, dočim dobi; jo eno tretjino starši ali pa zakonski drug.
Če pa dedujejo starši in soprog(a) skupno s priznanimi nezakonskimi otroci, dobijo starši eno tretjino pre; možen j a, preživeli zakonski drug eno četrtino in ostalo nezakonski priznani otroci. Po nezakonskem priznanem otroku dedujejo najprej njegovi po; tornei. Če pa nima nezakonski prizna; ni otrok potomstva, deduje po njem roditelj, ki ga je priznal; če sta ga pa priznala oče in mati, dedujeta oba vsak polovico. Če pa je zapustil ne; zakonski priznani otrok zakonskega druga, ima ta pravico do polovice za; puščine, drugo polovico pa dobijo ro; ditelji, ki so ga priznali.
Pravice preživelega zakonskega druga.
Če je pokojni zapustil zakonske otroke, ima preživeli zakonski drug pravico do užitka enakega dela za; puščine, ki ga dobi vsak otrok kot dedič v last. V nobenem slučaju ne more užitek presegati ene četrtine celotnega premoženja. Če pa ni imel pokojni zakonskih otrok, pač pa star; še ali brate in sestre, ima preživeli zakonski drug pravico do ene tretjine premoženja. To tretjino dobi v tem slučaju v last in ne samo v užitek.
Če pa dedujejo starši in bratje ter sestre skupno s preživelim zakonskim drugom, dobi poslednji samo eno če; trtino premoženja v last. Če pa de; dujejo skupno s preživelim zakon; skim drugom oddaljeni sorodniki, dobi preživeli zakonski drug dve tre; tj ini celotne zapuščine.
Če pa ni zapustil pokojni sploh no; benega sorodnika, ki ima po zakonu pravico do dedovanja (sorodniki do šestega člena), dobi preživeli zakon; ski drug celo zapuščino.
Če parili pokojni zapustil nobenega sorodnika, (ki ima pravico do dediš; čine) niti soproga, zapade zapuščina državi.
Ivanka Pavletičev a Teodor Velišček
poročena
Solkan, 14. septembra 1929.


Stazija Bavdaževa Ivan Velišček
poročena
Kan. Lom-Solkan, 14. septembra 1929.
Tolmin.
Zdravnik - kirurg - zobni zdravnik dr. P. Ugo Netzbandt
izvežban na klinikah na Dunaju in v Monakovem (na Bavarskem)
sprejema
v Tolminu vsako soboto in nedeljo (pri dr ju Bussiju),
v Gorici druge dneve v tednu (via Dante 10).
£	ZDRAVNIK
g Dr. firesic Adalberto
♦j sin po domače mladi a sprejema vedno v svojem
V	ambulatoriju
M	v GORICI/	9
rt na Travniku (Piazze Vittoria) št. 14/1. N
m	nad lekarno Cristofoletti.	ù
Na prodaj je veliko dobičkanosno posestvo v lepem kraju Bosne, tik železniške postaje Travnik-Sarajevo. Meri 110 oralov, od teh 80 oralov njiv, ostalo vrt, gozdovi in livade, mlin v obratu in ribnjak.
Nova gospodarska in stanovanjska poslopja, najnovejši gospodarski stroji kakor slamoreznice, vsejalnice, traktorji, brane itd. in vozovi. Živina spadajoča k posestvu: konji, svinje, nad 20 krav, katerih mleko donaša letno okrog 60.000'— dinarjev.
Celo posestvo se proda iz družinskih razlogov. — Natančnejša pojasnila daje: ANTON SFERZA, Barko vije- Riviera 108.
CARRI BA
ČISTILNI ČOKOLADNI BONBON IZBOREN PO OKUSU. UČINKUJE Z GOTOVOSTJO PRI OTROCIH IN ODRASLIH.
PRODAJA SE V RODEČIH ZAVITKIH PO 50 ČENT.
Kemltno-lekamlSkl ta.od .Alle Mado.ino d dia Salale* Ca. Raft. Oodlna Irlesla. j
\	S. Giacomo
Glavni zastopnik tn založnik to Halijo In kolonij*; / d.-’-c Cechel - Tresle yia S Nico!6 liji ------------------ ■ ..
Zahvala
zavarovalnici „L’ UNION" in g. Avgustu Ravniku v Gorici, Via Barzellini N. 2, za dobro cenjeno in izplačano odškodnino pogorelega poslopja.
Eiatevž Konobelj, Šmihel 25 (Postojna)
Vprašanja ia odpori.
Vprašanje št. 180: Kako bi obvaroval sir pred razpokanjem?
Odgovor : Odgovoriti na Vaše vprašanje bi zahtevalo pol lista. Zato bo najboljše, da si nabavite knjigo „ Sirarstvo", katero dobite pri Katoliški knjigarni v Gorici (Via Carducci 2). Tam dobite vsega, kar želite.
Vprašanje št 181 : Kam se vloži prošnja za penzijo po vojaku, ki se je ponesrečil na vojaških vajah.
Odgovor: Prošnjo morate vložiti na vojno ministrstvo (Ministero della guerra, Roma). Najboljše bo. da Vam prošnjo sestavijo na občinskem uradu in da jo potem isti tudi odpošlje.
Vprašanje št. 182: V tržnem pregledu v Novem listu je vedno govora o trdi in o mehk pšenici. Katera je trda in katera mehka? i Odgovor: Pod mehko pšenico razumemo našo navadno pšenico, iz katere pečemo kruh Trda pšenica služi predvsem za testenine (ma-kerone) in se razločuje od mehke po tem, da je zrno bolj trdo, ker vsebuje več glutina (neka snov, podobna beljakovini). Trdo pšenico morajo mleti tudi domači mlini in mešati med domačo pšenico, če hočejo dobiti belo moko, ki se da dobro peči.
Vprašanje št. 183 : Kakšen špirit naj rabim za napravo tinktur (izvlečkov)?
Odgovor: Dobro je močno žganje ali pa jedilni špirit, ki je različen od gorilnega, kot ga prodajajo v drogerijah.
Vprašanje št. 184: Imam sod, ki zelo močno diši po plesni. S čim naj ga očistm9 Odgovor: Zavisi od stopinje plesnivosti. Če je sod samo malo plesniv, zadostuje da denete v sod nekoliko vode, v katero denete nekoliko živega apna ter sod valjete Nato zlijete v sod na vsak hi prostornine po 10 litrov vode in j2 litra žveplene kisline ter zopet sod valjate. Končno sod operete še s čisto vodo.
Če pa je sod hudo plesniv, ni mogoče drugega kot sod razdreti in obžgati vsako plesnji-vo dogo, doge oprati v apnenem mleku, nato v vreli vodi s sodo in sod zopet sestaviti.
Vprašanje št. 185: Krompir holandske vrste, katerega sem izkopal pred mesecem dni, mi sedaj močno gnije. Kaj je temu vzrok?
Odgovor : Krompir gnije radi različnih bolezni in ker nam niste poslali nobenega gomolja, da bi bolezen ugotovili, čitajte tozadevni členek v Gospodarski čitanki, katero je izdala Goriška Mohorjeva družba. Najprej ste spravili v shrambo še vlažen krompir - ne da bi ležal nekoliko časa na solncu, ali pa je bila shramba slabo očiščena-ni bila pobeljena oziroma potrošena z živim apnom.
Vprašanje 186: Ali dobim pravice za izselitev iz države? sem letnik 1908, drugi sin vdove in sem bil potrjen pri prvem naboru. V rokah imam nekakšno izkaznico (Ufficio di leva).
Odgovor: Izseliti se ne morete toliko časa, dokler ne odslužite vojaščine.
Vprašanje št. 187: Vojna vodva s pokojnino in mlado hčerko se bi rada poročila, a se ne bi rada odpovedala pokojnini. Je li to mogoče ?
Odgovor: Zakon pravi, da zgubi vdova pokojnino, če se poroči. Lahko pa dobi odpravnino ! ki znaša v Vašem slučaju trikrat toliko, kolikor j dobi vdova na leto. Hčerka dobiva pokojnino j naprej. Če hoče dobiti vdova odpravnino, potem j mora vložiti v roku 180 dni po dnevu poroke j prošnjo na Ministero delle Finanze, Direzione S Generale delle Pensioni, Ufficio Terre Redente i „Romau prošnjo za izplačilo zgornje odpravnine j ter drugo prošnjo, da bi dobivala hčerka tudi j nadalje pokojnino.
Vprašanje st. 188: Imam hišo v hribu, od zadaj pa vkopano klet, nad katera ima v višini 2 m sosed stranišče. Hišo sem kupil pred 3 leti, stranišče pa je na dotičnem mestu nad 50 let. Ker mi pa stranišče mnogo škodi, kako bi prisilil soseda, da ga prenese.
Odgovor: Bi bilo že mogoče, a bi bilo .združeno s takimi stroški, da se ne izplača, Nimate pa pravice zahtevati od soseda, da stranišče prenese, ker je tam že 50 let in ste Vi vedeli pred 3 leti, kaj ste kupili.
MODNI SALON
Velika izbera jesenskih in zimskih klobukov zadnjih novosti, po zmernih cenah.
Preoblikovanje in pos pravila po naročilu.
Borica, sia Mazzini G (ex via Municipio)
Petra Mozetičeva.
Radio
Sprejemni aparati Frecci Eisemann
so priznano najboljši in najcenejši na celem svetu. Vprašajte še danes za prospekte in proračune, katere dobite brezplačno od zastopnika
Borisa Simandla,
Gorica - Corso G. Verdi 1.
Za poskus Vam vpeljem radio na Vašem stanovanju brez vsake Vaše obveznosti.
POZORI
V vin S. Lazzaro št. 9 - TRIESTE pri
S. LEVI
je nova velika množina frštanjev po najugodnejših cenah :
frštanj, rožast........po L. 1.80
„ Lantenis, v vseh barvah . „	2.40
» čl"tan.............. „ 2.80
. „ najfinejši za srajce . „	4.20
» Piqué........od L. 2 80 naprej
Se likvidira po izrednih cenah
madapolan po L. 1.80. Platno madapolan prvovrstno . . po L. 2.80 „ «famiglia" visoko 150 cm . „ „ 4.90 „ čisto laneno visoko 80 cm „ „ 5.50
Blago za hlače.........g " 6._
Blago za hlače....... ” io‘_
Podvlake za hlače ....	” o 50
Prti ...	......... kos po L. 1.20
Prti na meter............ 4 50
Velika izbera nogavic, maj, brisač, svilenih podvlek za površnike.
		
M	Zdravnik	M	
É dr. GRESIC EMILIO	1	
h	® c e		
sprejema	M M	
lo w Dorici na Travniku		
Piazza della Vittoria št. 5		
(na isti strani, kot je cerkev).	1	
@Sa52S53S5SB5S55SBSB5Sa 1 					—											
!
S
Darovi za birmo

izredno nizke cene, velika izbera samo v
ZLATARNI F. BURA
TRST - Corso Garibaldi 35
Zobni zdravnik
dr. Robert Hlavaly
sprejema
od 9. do 13. in od 16. do 19. ure
v TRSTU
via S. Lazzaro št. 23-11.
Ob sredah in sobotah ordinila
v POSTOJNI
Josip Kersevani, Gorica
Piazza Cavour štev. O
Zaloga šivalnih strojev, dvokoles, gramofonov, samokresov, pušk in vseh nadomestnih delov imenovanih predmetov.
Mehanična delavnica
Gorica - Piazza Cavour štev 5
Benete
Telefon St. 413,-
iSf
«Lampo* "v*
Brzojavke: KERSEVANI, GORIZIA. CICLI E MACCHINE
a^^^3ssass888aa8ss9BB@eBiae@!aeeB« P Tvrdka Teod. Hribar - Gorica 1
6S	PADCA n v nr-iiT-iT -1'»
CORSO G. VERDI št 32
priporoča svojim starim odjemalcem domače in inozemsko blago vseh vrst, posebno veliko izbero črnega sukna za Čast. duhovščino m platno znanih tovarn Regenhart Sc Raymann za cerkvene prte. Perilo za neveste od najnavadnejših do najfinejših vrst in vse potrebno za njihovo popolno opremo, gj BLAGO SOLIDNO.	CENE ZMERNE.
a
a
a
a
©
sa
a
fi
Valuta — tuji denar.
Dne 18. sept. si dal ali dobil za:
1 dolar	19.08	lir
1 angl.,funt	92.67	lir
100 dinarjev	33.63	lir
100 šilingov (avstr.)	269.10	lir
100 čeških kro'n	56.60	lir
100 nemških mark	455.20	lir
100 švic. frankov	368.40	lir
100 franc, frankov	74.79	lir
100 belg. frankov	265.75	lir
Beneške obveznice 71.75 obveznice »Consolidato« 79’30.
Loterijske številke
od sobote	14.	septembra.			
Bari	53	4	5	42	65
Florenca	60	66	28	57	59
Milan	54	51	46	49	37
Neapelj	90	14	5	6	69
Palermo	40	57	85	9	66
Rim	26	29	76	73	55
Turin	56	73	48	66	45
Benetke	49	2	82	17	90
Semnji v prihodnjem tednu. Nedelja 22. sept.: Spodnja Idrija, Buje.
Ponedeljek 23. sept.: Sežana, Seno; žeče.
Torek 24. sept.: Bol junec, Buje. Četrtek 26. sept.: Divača, Gorica, Višnjan.
Petek 27. sept.: Kastelir, Veliki Br; gud, Fazana.
Sobota 28. sept.: Motovun.
Gostilna «Alle Corriere"
v Trstu Dia Romagna H. » (tih Caffè Fabris)
Domača kuhinja. Izborno vipavsko in istr» sko vino ter kraški teran. Postajališče potn. avtomobilov in shajališče ljudi z dežele. Uljudno sc priporočata
STRANCAR in PERIC
Tapetarska delavnica in zaloga pohištva se je preselila s Solkanske ceste v Gorico, via (Stretta 12. Sprejema vsako tapetarsko delo tu; di na dom. Leopold Brumat.
Kuharico samostojno, res veščo, z večlet-no prakso išče penzijon v Gorici. Reflektira se samo na prvovrstno moč. Naslov pri upravi.
Išče se za takoj v Knežak, 20 letna p rak
». . ..	-	*-Vltr-TM	—t--	.	r '
tična prodajalka manifakture, lepe zunanjosti) zdrava in poštena. Plača je dobra. Nažnačiti mesta službovanja. Pojasnila daje gosp. Petronio Giordano, Bistrica (Villa del Nevoso, Carnaro) 54.
Odgovorni urednik: dr. Engelbert Besednjak Tiskala Katoliška tiskarna v Gorici. Riva Piazzutta štev. 18.

ZDRAVNICA
dr. VILMA DOMINGO,
bivša asistentinja kr. klinike za porodništvo in ženske bolezni v Florenci
sprejema
od IO. - 12. in 15. - 16. ure GORICA, Corso Vitt. Em- III. štev. 59.
lllali oglasi.
Vsaka beseda stane 50 stot., debelo tiskana 1 liro. Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo. Če je navedeno posebno geslo, pošljite ponudbe ali odgovore v zaprtem ovitku, na katerem je navedeno geslo.
Krone, srebro in zlato, kakor tudi staro zlato kupujem vedno po najvišjih cenah. Vsa popravila kar najhitreje. — Birmska, poročna in krstna darila. — Moderna zlatarna, Corso Verdi štev, 13 (Gorica, nasproti novemu Z e« lenjadnemu trgu).
Pohištvo nudi širom naše dežele znana industrija pohištva, Štefan Gomišček., Solkan ; 280. Tu je velika izbera oprave iz trdega lesa po najnižjih cenah. Ne zamudite prilike!
Tropinovec pristni, dobite vedno v vsaki množini pri »Zadružni žganjekuhi« v Dorn; bergu.
Domača vina, namizna in sortirana, od; daja po ugodnih cenah Kmetijsko društvo v Vipavi (Vipacco). Podružnica v Idriji.
Upravo hiš v mestu in okolici sprejme po ugodnih pogojih uprava hiš J. Čehovin, Trst, Ventisettembre 65, Tel. 83—34.
Ženitna ponudba. Mlad državni uradnik, z lastno hišo, se želi seznaniti z izobraženo in dobrosrčno gospodično lepe zunanjosti, ki ima
gospodična pošlje podupravi »Novega lista« v Trstu pod »Častna tajnost«. Prednost imajo pridne gospodične z dežele.
Grozdne mline. Stiskalnice, slamorezni; ce m vse druge kmetijske stroje svetovno zna; ne tvrdke Mayfarth, kakor tudi dvokolesa in šivalne stroje prodaja po zelo nizkih cenah Franc Saunig, Gorica, vir’ Carducci 25.
Oglase za vse italijanske, jugoslovanske, avstrijske in druge inozemske liste sprejema oglasni zavod G. Čehovin, Trst, Ventisettem; bre 65, Tel. 83—34. Nabira tudi oglase za »No» vi list« in »Istarski list«.
Kupujem prage, bukove, hrastove in do»
bove, izgotovljene; pa tudi sam prevzamem sekanje. Naslov pove uprava.
Sprejmem v Gorici na stanovanje in hra» no 2 dijaka ali 2 dijakinji. Cena solidna. Na; slov pove uprava.
Posestvo z zemljiščem, na Poljancih, odda; ljeno 20 minut od Sv. Lucije (Tolminsko) je na prodaj. Zemljišče je prvovrstno in vse v enem kosu zraven hiše. Cena ugodna. Naslov: Mihael Fortunat, Kozaršče 27.
Tvor niča sodavice na prodaj z vsem in; ventarjem. Tvornica se tudi lahko preseli. Po; tirobna pojasnila pri Rudolfu Babiču, Matulje 83 (Mattuglie, Carnaro).
Orehove tropine dobite vedno pri Fran; cu Bergincu, Idersko 75.
Dijakinjo ali dijaka sprejmem v Gorici na stanovanje z vso oskrbo. Naslov pri upravi.
Prodam kavarno z inventarjem v Solkanu, na Plaču. Cena ugodna.
Imam na prodaj več sodov od 6—7 hi, Go; rica, via Formica št. 1 (tik Koma).
Na prodaj imam razne vrste novega po; hištva. Franc Kancler, Gorica, via S. Chiara 2.
Kmetijska gospodarska zadruga v Rihen; berku prodaja svoja izborna vina v Rihenber; ku. Otvorila je podružnico pri Josipu Žnidar; šiču, Ajdovščina 51.
S mila j od zdravi naduho, poapnenje žil, od; pravi j a težko dihanje, kašelj in čisti kri. Pri» poroči j ivo predvsem za nad 50 let stare ljudi. Prodaja lekarna Castellanovich, lastnik F. Bo» laffio, Trst, via C. Belli, ogel via dell’ Istria 7. Pazite na novi naslov!
Mlad, samostojen posestnik v tržaški oko« lici želi znanja v svrho ženitve s pridnim, po« štenim dekletom prikupljive zunanjosti, ki ima veselje do vsakega dela. Šivilje imajo prednost. Ponudbe s sliko poslati na podupravo »Novega lista« v Trstu pod »Novo življenje«.
Radi selitve prodam 12 različnih sodov od 50 do 360 litrov in voz za enega konja, vso v dobrem stanju. Milič Ivan, Slivno pri Nabre« žini št. 2.
Pianino rabljen kupim. Ponudbe na upravo.
Kolarji! Na prodaj vagon lesa, kolarsko orodje, motor na bencin s tremi konjskimi si« lami in druge potrebščine. Terezija Vadnu, Po* stojna 9.
Gospodična z Učiteljsko izobrazbo sprejme takoj primerno službo (vzgojiteljice ali v pisarni) v mestu ali na deželi. Ponudbe na upravo lista.
Štedilnik Železen prodam: Gorica, via Stra-sig 17, vrata 12.
Žganjarnica modernega sistema se radi družinskih razmer proda aii odda v najem po ugodnih pogojih. Pojasnila pri Leopoldu Širci, Dutovlje.
Proda se radi selitve hiša v Idriji ob Bači št. 83. V hiši se nahaja trafika. Prej je bila mnogo let istotam tudi gostilna, trgovina in pekarna. Zato bi mogel kupec na lahek način dobiti omenjene koncesije. Oglasiti se je treba istotam št. 48.
Kdor želi imeti zemljo orano s strojem dobro in po ceni, naj se obrna do Antona Pobe-ra-ja, Solkan 404,________
Brivec Andrej Rojic v Gorici se je preše« lil v via Arcivescovado vogel via Stretta. Sa priporoča.
Podkuharico pošteno in pridno, ki je ža
I kuhala na podobnem mestu, išče hotel Pater« n ost, Postojna.
Kinematograf „EDEN^ v Ooriei
Ma platnu;
od 16. do 20. sept.
„MoifiIiii rouge**
veliko umetniško delo, krasni prizori, glavna igralka OLGA ČEHOVA.
Vsak nov program - nov uspehi
od 21. do 23. sept.
»Gozdni človek* 1*
(L’Uomo della foresta)
čudoviti doživljaji.
Pripravljamo „POD MASKO" z Harry Liédtkejem.
Skrbno spremljanje z godbo.	pv Ugoden abonnementi
NOVI list U Ì
1929 CfflnaiVAVA