Adriatic* ž^arovalna družba d.d. S c ISSN 1318-3656 Ilirska Bistrica - Letnik VI - št. 3 - Marec ’97 cena 200 SIT NB Z TNT I K TISKOVINA Poštnina plačana pri pošti 6250 Ilirska Bistrica kir REI Kje je upanje .. ^eča/t korupcija, politični linči, ne-"S^Upanh kriminal... V tem stilu se v n j avnem vrstijo vsakodnevna televizij-, Ja 'n časopisna poročila. Tako veliko j p(°z°rnosti je posvečeno različnim sla-e sl"71 stvarem, da se sliši skoraj neverjet-stv‘°' kadar pride dobra novica. Toda Iju-vilesrr>o prilagodljiva bitja, vajena opra-:rei,Cevan/'a jn včasih kar pretiranega ra-r van/a. Tako smo se na slabo v oz-nčftčjti, ki ga dihajo naše duše, navadili n pij kakor na smog v onesnaženem zra-Morda smo za trenutek otrpnili ob 'u "> grehu. Potem pa je prišlo: peklenski valovi Pljusknili tudi v dolino med Snežni-'m ,n Brkini. V stolpcih črnih kronik se začela pojavljati imena naših kra-.J'>n tovarn ter začetnice priimkov na-hudi. Nekatere je pretreslo, druge pzadelo, tretje razburilo - malokdo je °Sel ostati ravnodušen in neprizadet. Pr°stite, toda mislim, da se je to moje 0 z8°diti in upam, da se je zgodilo za naše prebujenje. Huda je namreč skušnjava, da bi se človek zavil v kopreno lastne varnosti (čeprav krhke) in si misli: slabo mi ne more do živega. Priznajmo si: vsak je v svoji duši ranljiv. Vsak, veren in neveren, nosi v sebi Adamovo dediščino. To je dediščina priklenjenošti na zemeljsko, dediščina želje po obvladovanju, dediščina lenobnega izogibanja vsakemu duhovnemu naporu. Rešitev iz te ujetosti je možna samo na en način: z Drugim Adamom - z njim, ki ni zemeljski, z njim, ki nas presega in je povsem drugačen od nas. Tako drugačen, da si upa sprejeti trpljenje in pogledati celo smrti v oči. Da, to je Kristus! Ne ponuja bega pred življenjem, nedela reklame za maščevanje in uživanje. Noče zunanje časti. Hoče pa dostojanstvo/čeprav je za to potrebno požreti klofuto ali umolkniti pred krivičnimi obtožbami. Prizadeva si za veselje, ki izvira iz globine človekove duše, ko začuti, da je sprejet, da je človek v odnosu s človekom. Ponuja osvoboditev člove-kovega duha, ki ga lahko dvigne visoko -v nebo. Takrat, ko se je to prvič dogajalo, so pokale skale in trgalo se je platno. Nikakor si ne želim, da bi se to ponavljalo danes. Naj zidovi naših hiš ostanejo celi, delavci pri svojem delu in kruhu, družine povezane z razumevanjem, mladi veseli in brez posledic omame, pločevina avtomobilov pa poravnana. Naj nam zvon večkrat zapoje oznanjujoč rojstvo, kakor smrt. Naj se med nas naseli odrešenje! To vam želim, ker vem za dobro novico, ki ji ni para in odtehta vse slabo: Kristus živi! Morda letos mnogi ne boste mogli praznovati velike noči v zunanjem blišču. Pa vam prav zato voščim, da bi pogumno prisluhnili sporočilu velikonočnega jutra, ki s Kristusovim vstajenjem preganja vsakršno temo tudi z vaše duše. Naj 'Dobra novica' prežari in osvetli vaše življenje! Slavko Rebec Policentrizem regi]? Da! Notranjska regija? Ne, hvala! lt)0VeZOVaniu ilirskobistriške občine z notranjsko oziroma kraško-notranjsko regijo je |o |jc*)rete^ost' izrečenih nič koliko besed in pobud. Potem ko so občani glede registrskih t na avt°rnobilih povedali svoje, so se občutljive teme - znano je, da se Slovenija tudi ; P°dročju prilagaja Evropski uniji - lotili gospodarstveniki in nazadnje še politiki. , !Vest' o tem, da želi država ilirskobistriške občino povezati z občinami Postojna, 'ca' Pivka in Loška dolina, so se svetniki na prvi marčni seji dogovorili, da bodo P v nc stranke, zastopane v občinskem svetu, izmenjale svoje poglede, spoznanja in ^nje ter poskušale doseči skupno stališče. em delovnem pogovoru (6. marca), Zelenih (SDS se je opravičila in je svoja sta- ^ ga udeležili predstavniki Neodvisne lišča posredovala v pismeni obliki), ne pa rajevnih skupnosti, ZZP, LDS, SLS in predstavniki ZLSD, SKD ter neodvisne liste Pomlad na zimskem Snežniku irttorsk ^rU*.tV0 Snezn'k' Ilirska Bistrica je 8. in 9. marca s pomočjo pokrovitelja ČZD Snež 6|,n0Vice 'n štev'lnih sponzorjev ter soorganizatorjev pripravilo že 23. zimski vzpon (Naške | ••SC ,e v s°nčnem vremenu udeležilo okoli 3.000 pohodnikov iz Slovenije, . i( y .' a"Je in po nekaj letih tudi člani Hrvaškega planinskega društva 'Prenj1 iz Mostarja. Jno 613 doslei'50 ilirskobistriški planinci tudi letos, ko slavijo 90-letnico društva, brezimno eno 'zme(* najbolj odmevnih prireditev v občini, saj številne pohvale še 0'hod 3,3,0 na njihov naslov. Letošnjega vzpona na Snežnik se je prvič udeležilo 718 1 otoo!'lf<>V' ^da *š°lih in Jože Božič iz Ilirske Bistrice pa nista zamudila niti enega. ' Wl'a: Hinko Poročnik) Vičič-Vrh, je bilo najprej rečeno, da bo ilir-skobistriška občina kos vse večji centralizaciji in mačehovskemu odnosu države do obrobnih področij samo z združenimi močmi, v katerih se morajo prepletati prizadevanja gospodarstva in politike. Udeleženci razprave so opozorili na vse večjo koncentracijo kapitala in različnih institucij v centrih, kjer sprejemajo vse važne odločitve ter poudarili, da od države tudi v prihodnje ne pričakujejo ustreznega odnosa do reševanja regionalnih in občinskih problemov. Predstavniki strank so, podobno kot občani pred leti, glede na interese, težnje, zgodovino itd. izrazili mnenje, da bi se morala ilirskobistriška občina povezati, povezovati in postati del regije, ki bi ji omogočala intenzivno gospodarsko sodelovanje s Furla-nijo-Julijsko krajino in sosedi na Hrvaškem: to je lahko le Primorska oziroma prostor od jugovzhoda do jugozahoda Slovenije, ne pa odmaknjena Notranjska. Predstavniki političnih strank so z izsledki srečanja seznanili župana. Po njihovem bi morala občinska uprava čimprej navezati stike z občinami na zahodu ter pripraviti vse potrebno za sestanek s predstavniki ministrstva za lokalno samoupravo in drugimi državnimi organi, ki se ukvarjajo z regionalizacijo Slovenije, saj se občinski svet brez točnih informacij o nalogah in pristojnostih teritorialnih skupnosti ne bo mogel odločati in povedati, ali podpira predlagano povezavo, kaj si občina od nje lahko obeta, pa tudi kateremu lokalnemu interesu se bo zaradi nje morala odpovedati. Ilirskobistriške politične stranke se torej ne zavzemajo za nastanek novih centrov odločanja v Postojni ali kje drugje, ampak za policentričen razvoj znotraj regij. Če bodo regije nastale le zato, da bi zadostile zahtevam in pričakovanjem Evropske unije, brez izvirnih prihodkov ne bodo mogle storiti praktično nič. Občina Ilirska Bistrica si mora sama najti učinkovite vzvode za odločnejše uveljavljanje svojih interesov. Odločitev o tem, s kom se bo povezovala, je namreč prednostna naloga občinskega sveta, občinske uprave, gospodarstva, političnih strank, kulture, šolstva, športa, vsakega občana posebej in vseh skupaj. Usoda Lesonita še ni znana V Lesonitu se je 3. marca zaradi kršitve splošne kolektivne pogodbe, likvidnostnih in poslovnih težav, zamude z izplačilom plač in razlik za leto 1995 do maja 1996 ter negotovosti in velikih socialnih stisk zaposlenih začela napovedana stavka. Stavkovni odbor je zahteval sklic skupščine delniške družbe in predvsem to, da skoraj ena četrtina zaposlenih v ilirskobistriški občini končno zve, kaj bo 4. marca je stavkovni odbor sklical zbor delavcev, na katerem je predsednik uprave Marko Černetič pojasnjeval zaskrbljujoče stanje v podjetju. Približno polovici zaposlenih je povedal, da ima Lesonit blokiran žiro račun zaradi neporavnanih prispevkov za decembrske plače in da nadaljevanje stavke vodi v stečaj podjetja. Stavkajoče je pozval, naj, če hočejo dobiti januarske plače, končajo vsaj tista dela, ki sojih naročniki pripravljeni plačati takoj. Stavkovni odbor, ki mu je predsedovala Majda Primc, je sklenil, da se stavka nadaljuje do izplačila januarskih plač in neizplačanega poračuna. Zahteval je obisk ministra za gospodarske dejavnosti Metoda Dragonje in predstavnikov drugih ministrstev ter zmanjšanje števila individualnih pogodb, saj je vodstvo podjetja izgubilo zaupanje delavcev. 6. marca se je na izredni seji sestal nadzorni svet delniške družbe. Stavkovni odbor je pozval, naj prekine stavko in sklenil, da bo sklical skupščino delniške družbe najpozneje do 20. marca. Obravnaval je tudi odstopni izjavi predsednika Marka Černetiča in člana uprave Stojana Mikuletiča. Glede na poslovne rezultate v lanskem letu je ocenil, da sta upravičeni, odstopa pa ni sprejel do takrat, ko bodo znani rezultati pogovorov z vsemi partnerji, ki so se pripravljkeni vključiti v sa-nancijo Lesonita. Dan pozneje je stavkovni odbor ponovno sklical zbor delavcev in po dolgotrajni razpravi sprejel sklep, da bo stavko za določen čas - od 10. do najpozneje 17. marca, ko naj njimi v prihodnosti. bi delavci dobili januarske plače - prekinil, sicer se bo stavka nadaljevala do izpolnitve zahtev. Stavkovni odbor je sklenil, da ne bo zahteval poračuna premalo izplačanih plač do zasedanja skupščine delniške družbe. 13. marca so se v Ilirski Bistrici sestali minister za gospodarske dejavnosti Metod Dragonja, predstavniki Splošne banke Koper in uprava, a pogovori niso prinesli končne odločitve. Ugotovili so, da bi Lesonitova proizvodnja lahko omogočala pozitivno poslovanje, treba pa je odpraviti visoko zadolženost in previsoke stroške proizvodnje ter vodstvo družbe okrepiti z novimi strokovnimi kadri. Predstavniki Splošne banke Koper so se odločili, da bodo znova preučili možnost vključevanja v sanacijo z državnim poroštvom. Če bo do sanacije prišlo, je dejal Metod Dragonja, bo približno 200 zaposlenih izgubilo delo. Edina druga možnost je samo še stečaj in ohranitev zdravih delov podjetja. 17. marca je stavkovni odbor preklical stavko. Ugotovil je, da so bile izpolnjene skoraj vse stavkovne zahteve (izplačilo januarskih plač, vključevanje ministrstev in Splošne banke Koper v sanacijo). V drugi polovici marca je proizvodnja v Lesonitu skoraj povsem zamrla, saj je bila večina delavcev na čakanju, do pričakovane odločitve o usodi podjetja in zaposlenih pa do konca meseca ni prišlo. To naj bi se po informacijah, ki jih je poslanec državnega zbora Vladimir Čeligoj 26. marca dobil na ministrstvu za delo in ministrstvu za gospodarske dejavnosti zgodilo v začetku aprila. mavro ereb 5.000 DEM pologa in O IZREDNA PRILOŽNOST r^trZ AVTO JEREB- Tel.: 066/62424 Polje 21 (Prodajni center Ruda) Izola Fax: 066/67-854 RAZPIS KMETIJSTVO OBČINA ILIRSKA BISTRICA Na podlagi Odloka o proračunu Občine Ilirska Bistrica za leto 1996 (Uradne objave št. 19/96) in 6. člena Pravilnika o pogojih, načinu in kriterijih za pridobitev sredstev za pospeševanje in razvoj drobnega gospodarstva in podjetništva v Občini Ilirska Bistrica (Uradne objave št. 38/ 96) je Odbor za gospodarstvo, kmetijstvo, drobno gospodarstvo in turizem na seji dne 10. 03. 1997 sprejel SKLEP o razpisu sredstev za dodelitev posojil za pospeševanje in razvoj drobnega gospodarstva, podjetništva in turizma v Občini Ilirska Bistrica, ki ga Občina Ilirska Bistrica dodeljuje v sodelovanju s Splošno banko Koper d.d., Koper in Zavarovalnico Maribor d.d., Predstavništvo Koper. 1. Skupna vrednost razpisanega posojila znaša 110.000.000,00 SIT. 2. Posojila bodo dodeljena za naslednje namene: - povečanje zaposlovanja oziroma pridobitev novih delovnih mest za delavce s področja Občine Ilirska Bistrica, - posodobitev in razširitev obstoječih proizvodnih in storitvenih kapacitet, - nakup oziroma posodobitev opreme in zagonske stroške, nove proizvodne in storitvene programe, -nakup, graditev, prenovo in adaptacijo poslovnih prostorov, - urejanje oziroma nadomeščanje proizvodnje z novimi ekološkimi programi, - investicije za varčevanje z energijo in okolju prijazne proizvodne dejavnosti. 3. Za posojilo lahko zaprosijo naslednji prosilci: - podjetja v zasebni ali mešani lasti z najmanj enim zaposlenim delavcem (enote malega gospodarstva), - samostojni podjetniki, -občani, ki so pri pristojnem upravnem organu vložili zahtevo za izdajo obrtnega dovoljenja oziroma na pristojnem sodišču priglasitev za vpis v sodni register in predložili vse predpisane dokumente za ustanovitev obratovalnice oziroma podjetja. Sedež obratovalnice oziroma podjetja ter poslovni prostori morajo biti na območju Občine Ilirska Bistrica. Upravičenec do posojila je dolžan pri Zavarovalnici Maribor d.d., Predstavništvo Koper, zavarovati najmanj proti požarnim nevarnostim tisti objekt ali opremo, ki se gradi oziroma nabavlja s pomočjo tega posojila in kas ko zavarovati vozila ter zavarovalno polico vinkulirati v korist banke. 4. Prosilci posojila, ki z banko poslovno sodelujejo, lahko pridobijo posojilo pod naslednjimi posojilnimi pogoji: - ugotavljanje bonitete in odplačilne sposobnosti posojilojemalca: v skladu s pogoji banke, - doba vračanja posojila: do 5 let, - obrestna mera: TOM + 7,5%, - zavarovanje in stroški posojila: v skladu s pogoji banke, - odplačevanje posojila: glavnica v četrtletnih obrokih, obresti in revalorizacija mesečno. 5. Posojilo lahko pridobijo prosilci, ki imajo med viri financiranja zagotovljenih najmanj 30% lastnih sredstev. Maksimalna višina posojila je lahko največ 50% predračunske vrednosti investicije. Sredstva se namenijo za isti projekt samo enkrat. 6. Prednost bodo imeli prosilci, ki poleg pogojev, ki jih zahteva banka oziroma zavarovalnica ter pravilnik o dodeljevanju sredstev v največji meri izpolnjujejo še naslednje kriterije: - ustanavljajo nove proizvodne in storitvene kapacitete in ustvarjajo možnost zaposlitve za nedoločen čas, - opravljajo oziroma bodo opravljali dejavnosti, ki so ekološko neoporečne. Pri enakovrednih programih imajo prednost investicije, ki zagotavljajo večje število delovnih mest. 7. Vlogi za posojilo, ki jo prosilci dobijo na Oddelku za gospodarstvo in finance Občine Ilirska Bistrica, mora bili priložena še naslednja dokumentacija: a) poslovni načrt, iz katerega mora biti poleg osnovnih podatkov o prosilcu razvidno še: - finančna konstrukcija, - donosnost in likvidnost projekta, - čas vračanja vloženih sredstev, - ostali pričakovani ekonomski učinki, - plan trženja, - tehnočno tehnološki vidik, - možnost novih zaposlitev, b) izpolnjena in potrjena obrazca BON 2 in BON 3 (za gospodarske družbe), c) dokazilo o poravnanih davkih in obveznostih (za samostojne podjetnike in obratovalnice), d) pisno izjavo o pridobitvi sredstev iz podobnega naslova na občinski ali republiški ravni, e) za gospodarske družbe fotokopijo sklepa o vpisu družbe v sodni register z vsemi prilogami (fotokopija deponiranih predpisov pri APP, statistična razvrstitev dejavnosti, zaključni račun za leto 1996 oziroma periodični obračun), f) za samostojne podjetnike fotokopijo potrjenega priglasitvene-nega lista, obrazec 1/1, 1/2, g) za vse prosilce, ki opravljajo obrtno dejavnost, fotokopijo obrtnega dovoljenja, h) za vse prosilce fotokopijo odločbe pristojnega organa o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti, i) za občane, ki ustanavljajo obratovalnico ali podjetje, potrdi-dilo pristojnega upravnega organa, da so vložili zahtevo za izdajo obrtnega dovoljenja oziroma pristojnega sodišča, da so vložili priglasitev za vpis v sodni register ter da so predložili vse predpisane dokumente za ustanovitev obratovalnice oziroma podjetja, j) notarsko overjen podpis osebe, pooblaščene za zastopanje, star manj kot 30 dni, k) predračun ali pogodbo o nakupu opreme oziroma nepremičnine (če njena vrednost presega 500.000,00 SIT), l) gradbeno dovoljenje, priglasitev del ali nakupno pogodbo, m) dokazila o proidobljenih posojilih, n) zemljiškoknjižni izpisek o lastništvu premoženja za potrebe zavarovanja posojila, ki ne sme biti starejši od 30 dni. 8. Nepopolne vloge in vloge, ki bodo prispele po končanem razpisnem roku, bodo zavrnjene. 9. Rok za prijavo je 30 dni od objave (21.3. 1997) v Primorskih novicah. 10. Prosilci pošljejo svoje vloge z vso potrebno dokumentacijo na naslov: Občina Ilirska Bistrica, Oddelek za gospodarstvo in finance, Bazoviška 14, 6250 Ilirska Bistrica, tel.: 076/ 41-361. 11.0 dodelitvi sredstev bo odločal Odbor za gospodarstvo, kmetijstvo, drobno gospodarstvo in turizem. Sklep o dodelitvi sredstev bo odbor sprejel najpozneje v roku 30 dni po končanem razpisu. Odbor bo v 15 dneh po odločitvi dostavil prosilcem sklep o odločitvi. 1 2. Prosilec prične posojilo črpati takoj po podpisu in v skladu s posojilno pogodbo in ga mora porabiti najkasneje v treh mesecih. V kolikor ga zaradi objektivnih okoliščin ni mogoče izkoristiti v predvidenem roku, mora v 15 dneh pred iztekom roka obvestiti banko in navesti razloge za podaljšanje roka koriščenja posojila. 1 3. Odbor bo spremljal namensko porabo sredstev pri investitorju. Če bo odbor ugotovil, da sredstva niso bila uporabljena za namen, za katerega so bila dodeljena ali da je bilo posojilo izdano na podlagi neresničnih podatkov, ima pravico takoj zahtevati od investitorja vračilo v enkratnem znesku. Investitor bo moral vrniti sredstva s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi, za obdobje od dneva nakazila dalje. Snežnih Naslov uredništva: Bazoviška 40, 0250 Hirska Bistrica, tel. 067181-297, fax. 067/41-124 Ustanovitelj: Borislav Zejnulovič Izdajatelj: "GA Commerce", Bazoviška 40 Glavni In odgovorni urednik: Borislav Zejnulovič Uredniški odbor: Dimitrij Bonano, Vojko Čeligoj, Zdravko Debevc, Franc Gombač, Ivko Spetič /predsednik/ Urednik, novinar h lektor: Branko Zidarič Urednik športne strani: Zdravko Debevc Tehnični urednik: Raymond Fabijanih Tisk: "GA commerce" Ilirska Bistrica Naklada: 1600 izvodov Prvi tolarji za urejanje kmetijskih površin Odbor za gospodarstvo, kmetijstvo, drobno gospodarstvo in turizem Občinskega sveta Občine Ilirska Bistrica, je minulo leto s sodelovanjem Kmetijske svetovalne službe Ilirska Bistrica objavil razpis za finančno pomoč pri urejanje travnikov, pašni-: kov in trajnih nasadov. Na razpis, ki se je zaključil 19. decembra 1996, je prispelo 62 vlog, od tega 61 popolnih in 1 nepopolna. Na podlagi prijav je Kmetijska svetovalna služba ilirska Bistrica pri vsakem prijavljencu opravila oglede na terenu in na osnovi ugotovitev ter enotnih kriterijev določila višino zneska za posamezno opravljeno delo na določeni kmetijski površini. Za ureditev travnikov so bila razpisana sredstva v višini 410.508 SIT in razdeljena na 11 upravičencev, za ureditev pašnikov 1.070.000 SIT in razdeljena na 38 prijavljencev, za ureditev nasadov pa jk 1.070.000 SIT, razdeljena na 12 prijav-; p Ijencev. j C ; Lastniki so uredili 158 ha pašnikov, 32 k ha travnikov in 13 ha nasadov. j s Zavedamo se, da namenska Sredstva za: k urejanje kmetijskih površin napram po- n trebam in številu prosilcev niso bila ve- o lika, toda prvi korak je narejen. Upamo, /< da bodo naslednji lažji, saj moramo čim- g bolj učinkovito preprečevati preveliko p zaraščanje naravne krajine. n Vladimir Čeligoj, predsednik v Odbora za gospodarstvo, kmetijstvo, k drobno gospodarstvo in turizem n OBVESTILO POSLANSKA PISARNA l S Poslanska pisarna je odprta vsak I tretji ponedeljek v mesecu h od 16. do 18. ure | v občinski stavbi, Bazoviška cesta 14, II. nadstropje, soba št. 2. Vladimir Čeligoj Poslanec Državnega zbora Republike Slovenije ! F il, J m > kat ten KRONIKA Orožje /e zbiral trideset let Kriminalisti in policisti Policijske postaje Ilirska Bistrica so v torek, 18. marca, na zbranih informacij in operativnega dela ter odredbe Okrožnega sodišča v Kopru hišno preiskavo, v kateri so 40-letnemu občanu M. Š. zasegli 35 kosov raznega orožja, več karabink, polavtomatskih pušk, puškomitraljezov, mitraljezov in revolverjev, ilirskobistriške policijske postaje Božidar Štemberger je na tiskovni konferenci povedal bo "ukrep proti M. Š. znan po posvetovanju s tožilcem, od nadaljnjega postopka pa bo visna tudi usoda zaseženega orožja". Večina bolj ali manj uporabnega orožja je iz druge svetovne vojne, nekaj pa je tudi starejših primerkov. M. Š. je policistom in kriminalistom, ki v hišni preiskavi niso našli streliva, povedal, da staro orožje zbira že 30 let in da si v vsem tem času ni priskrbel nobenega dovoljenja. Na območju ilirskobistriške policijske postaje so bile v preteklih letih sicer zasežene določene količine orožja, a kaj podobnega se policistom in kriminalistom vzadnjih letih ni primerilo. Lani so neznanim lastnikom za- segli le 3 pištole, 2 ročni bombi, več in eksplozivnih teles ter 7 ročnih bomb granat. V zakonu o orožju, ki je bil sprejet 1981, so po menju Branka Celina, načelt1, ilirskobistriške upravne enote, zelo nej3* . zlasti določila o starem orožju. Kljub ^ ^ bi moral M. Š. svoje orožje, ne glede nav( , (lovsko, trofejno, spominsko, starinsko), Pr't u viti upravnemu organu, ki bi mu izdal P°, v| dilo o priglasitvi in sprožil nadaljnje postrf ^ v zvezi s pridobivanjem ustreznih dovolj6' ODMEVI Odgovor na članek z naslovom "Peticija" IGNORANTIAIURIS NOCET ega (nepoznavanje prava škoduje) ,nl j S tem še vedno aktualnim rimskim rekom lahko v strnjeni obliki odgovorim na aV' Prožni del navedb iz navedenega članka. Očitno je, da pisec, ki se sicer avtoritativno 32 loteva razlage l. in II. stopne odločbe s sy°jim rezoniranjem zaide na področje, za ki mu je vsaj glede pravnih naziranj pred-!0' me(nega spora povsem tuje. Glede dvoma ve- o tem, ali je izvajalec del lahko pasivno n01 e8‘timiran v sporu, je mogoče najti odra- govor v pravnih pravilih stvarnega prava, i ko. Po katerih se tožba zaradi motenja posesti naperi bodisi proti tistemu, ki je posest odri* vzel ali motil ali pa proti tistemu, v čigar vOi korist je bilo motilno dejanje storjeno. To-en1 rei' ker je drugi udeleženec v sporu tožbo ^ naPeril zoper izvajalca del, ker je preko ■ tožnikovega vodnega jaška na delo vaške P Poti posta vil asfaltno prevleko, je ta postal "i tožena stranka. p° dikciji zakona sodišče daje varstvo ^ f Slede na zadnje stanje posesti, pri tem se ne uPošteva pravica do posesti. Sodno var-stv° Posesti iz naslova pravice do posesti močnejša pravica) pa je mogoče uveljaviti j v P°sebni pravdi, kar pa ni razlog za pre-! mltev posestne pravde. Na nadaljnji očitek, da KS ni imela možnosti udeležbe v postopku, daje kompetenten odgovor institut intervenience. Citiram: "Kdor ima pravni interes do tega, da v pravdi, ki teče med drugimi, zmaga ena stranka, se lahko pridruži tej stranki," (1. odst. 206. čl. ZPP). Kaže, da je postalo usodno to, da se je v KS z deli prehitevalo izdajo lokacijske in gradbene dokumentacije, sicer bi v nasprotnem primeru lahko posredovale inšpekcijske službe. Verjetno ni nikogar, ki ne bi pozdravil prizadevanja KS pri ureditvi infrastrukture v lastnem okolju, ni pa opravičljivo to, da se ob nastalem sporu sodišče jemlje kot poligon za izkrivljene interpretacije, kvazi razmišljanja in žalitve. Ni namena zastraševanja, vendar ni mogoče izključiti možnosti, da se masovni zbor ljudi lahko sprevrže v nekaj nepredvidljivega. Ob tem je treba vedeti, da zakonodajalec nekatera ravnanja subsumira v kazniva dejanja, kot so čl. 302 KZ - Preprečitev uradnega dejanja osebi, čl. 304 KZ- Sodelovanje v skupini, ki prepreči uradni osebi uradno dejanje, čl. 305 KZ -Hujskanje k upiranju. V zvezi z izvedeno primerjavo z nekimi drugimi časi, sistemi, se zastavlja vprašanje, ali je dejansko demokra t le kdor se kot takšen trka po prsih. Pisca je treba spomniti, da niso tako daleč kraji in tudi ne toliko odmaknjeni časi, ko se je na manifestacijah z metodo sile doseglo marsikaj. Ali ne izzveni paradoksalno, da se ob sočasnem sklicevanju na zakonitost, pravno državo, javno napoveduje preprečitev izvršitve pravnomočne sodne odločbe, ki je šla skozi instančno presojo, čeprav zakon o sodiščih v svojem 2. členu odreja, da mora pravnomočno odločbo sodne oblasti spoštovati vsaka fizična in pravna oseba v RS. Ali je morda v nasprotovanju temu videti težnjo, da bi bil sodnik, ki je pri izvrševanju funkcije vezan na ustavo, zakone, dolžan upoštevati tudi diktat v ta namen organizirane skupine, če je ta do-volj številčna, močna in če deluje dovolj zastrašujoče.: V bodoče v tej zadevi ne nameravam polemizirati. Predstojnik Okrajnega sodišča v Ilirski Bistrici, Okrajni sodnik - svetnik Miro Urbančič VARSTVO OKOUA Ustavimo morijo krastač pod Harijami! i pa I., ne 2 namenom, da bi iz žabe - ali pra-' ne^e krastače - slona naredili, ampak da rastača ne žbljoc, temveč krastača ostane, se taborniki RODA SNEŽNIŠKIH RU-Pj! kV odločili, da pomagamo le-tem preč- 4. ' cest0 na relaciji HARIJE-PODGRAD. V — ■ - zgodnjepomladanskem času dajejo iz- rn StaV^eni odseki ceste videz množičnega skT'^3 Za^ 'n krastač, ki se pred avtomobil-^nri kolesi ne znajo braniti oziroma dovolj . UrT)akniti. Tako smo vsaj dvakrat letno L^a Psevdoekološki katastrofi na stotine po-|: fenih 2ab in krastač, ki kasneje predstav-Drik *3ornemben manjkajoči člen v sosledju Probl^6 Ver‘ge organ'zrnov-ta H i6111' ^se ne pojavlja samo pri nas, je iroti k ^ras^ade vsako leto prečkajo cesto na mestom odlaganja jajc oziroma mre-'n sicer iz svojih prezimovališč v )0 lnm k akumulaciji Mola. Brkini so izredno v°dotesen del primorja, ki ga ob-1 ^Za ras' saj s številnimi potočki, rečicami kali, ki z opuščanjem klasičnega gospodarjenja z živino nezadržno propadajo, za sabo pa vlečejo v zaton cele populacije dvoživk in ostalih organizmov, kar vodi v siromašenje naše favne, posledično pa tudi flore. Zaradi takšnih in podobnih razlogov je skoraj vseh 20 vrst dvoživk, ki živijo v Sloveniji, na rdečem seznamu ogroženih vrst; ob neupoštevanju teh problemov se bomo lahko obrisali pod nosom za velik del relativno skromnega števila pri nas živečih dvoživk. Dejstvo, da je zgolj varovanje vrst brez varovanja njihovega življenjskega prostora Sizifovo delo, je pa že nov problem, ki se ga je neprimerno lažje zavedati kot pa reševati. Med vsemi posegi v prostor v naši občini, je bila zajezitev potočka Klivnik eno izmed najbolj spornih dejanj s prizvokom prave lokalne ekološke katastrofe, katere posledice so nepopravljive v množici aspektov, ki pa jih tu nima smisla navajati. Kakorkoli, nastala akumulacija s svojo prostrano - z vidika dvo- nisk’UrnU^ac^ama nudij° pomemben življe-e<\ nj 1 Prostor dvoživkam in tudi ostalim orga-,, dvo-0?' ^50 lahko z delnim-v tem primeru )rt,. Živke - ali pa s celotnim življenjskim ci- r klus dl1 pa s celotnim življenjskim ci-3 i vin m Vezan' na vodo. Izredno pomembno 3, ne dejstva, da gre za objekte narav- i n u^turr|e dediščine, igrajo tudi vaški živk seveda - vodno površino predstavlja sedaj nenadomestljiv prostor krastačam in ostalim dvoživkam ter žuželkam (tu je bila najdena tudi ena izmed tropskih vrst kačjega pastirja sicer dvomljivega porekla), da zagotovijo obstoj potomstva, saj krastače, ki odlagajo mrest oziroma jajca v vodo dajejo pred- nost ravno takim, velikim vodnim površinam in se, v nasprotju z drugimi vrstami na tem prostoru živečih dvoživk, ne zadovoljijo z vaškimi kali ali lužami Taborniki smo se odločili, da omejimo število povoženih krastač tako, da najbolj krvav odsek ceste pod Harijami napravimo zanje kratkomalo neprehoden s pomočjo nylonske ograje, ki smo jo postavili v sobotni akciji na dan žena. Krastače, ki tako obstanejo pred približno 800 m dolgo ograjo, pa v poznih večernih in zgodnjih jutranjih urah pobiramo v posode in prenašamo čez cesto. Akcijo bomo verjetno ponovno izvedli tudi v septembru, ko se bodo krastače vračale v prezimovališča iz Mole, odvisno od materiala, ki nam bo na voljo, predvsem pa od našega prostega časa. Zahvaljujemo se Jožetu Ludviku, direktorju podjetja Termoplasti-Plama, saj nam je znal prisluhniti in nam odstopil ves ny-lon, potreben za postavitev ograje. Ker je na tem mestu zelo smotrno razmišljati o trajnejši rešitvi problema, bomo skušali stopiti v stik s podjetji oziroma občinskimi organi, ki bodo v prihodnosti opravljala vzdrževalna dela na teh ementalskih odsekih. Postavitve betonskih cevi pod cesto in na določenih mestih trajnejše ograje, bi v veliki meri pripomogle k rešitvi tega problema. Čeprav se zavedamo, da bi tak poseg terjal nemalo denarja, upamo, da to ne bodo ostale le pobožne želje tabornikov. Ob številnih ekoloških bombah naše občine, za katere pa lahko mirno rečemo, da jih je veliko že zdavnaj aktiviranih, smo sedaj prisiljeni mi, v bodoče pa še številne generacije za nami, pobirati le ostanke naše blesteče, okolju prijazne miselnosti. V občini, ki se povrh vsega otepa z nerešljivimi problemi, ki zajemajo sedaj bolj ali manj že vsa področja od gospodarstva do kulture, predstavlja ta del Primorske še dno slepega črevesja preljube domovine. Ob teh težavah so seveda teme naravovarstvene problematike občini deveta briga. Kaj pa Ilirski Bistrici sploh še ostane? Boštjan Surina, ROD SNEŽNIŠKIH RUŠEVCEV PLAMA-PUR, d.d. S TRADICIJO IN JASNO VIZIJO DRUŽBA POLIURETANI-PLAMA ODSLEJ POSLUJE KOT PLAMA-PUR Pri Okrožnem sodišču v Kopra smo od 18. marca 1997 vpisani kot delniška dražba. Z vpisom v sodni register je spremenjeno ime našega podjetja Poliuretani-Plama, ki ima jasno vizijo razvoja. Odslej bomo poslovali pod novim imenom PLAMA-PUR, proizvodnja in predelava plastičnih mas, d.d. Podgrad ali krajše PLAMA-PUR d.d. Podgrad. Dejavnost družbe ostaja nespremenjena. Se naprej bomo proizvajali in predelovali mehke poliuretanske pene s široko in kakovostno ponudbo tipov pen obeh osnovnih skupin (polietrske pene - PUHIN, poliestrske pene - IPREN), kar je naša osnovna dejavnost. Se naprej si bomo prizadevali za zagotavljanje kakovosti izdelkov in storitev ter za zadovoljstva kupcev in zaposlenih. Dražbo vodi in zastopa začasna uprava. Začasni direktor dražbe je Radoš Gregorčič. Dosežen cilj pomeni le nov začetek. OP Rlama-pur Plama-pur, d.d. SI- 6244 Podgrad, Slovenija Tel.: +386 67 800 100, Fax.: +386 67 800 299, E-maiL: plama-pur@siol.net IN MEMORIAM Franciju v slovo 12. marca 1997 smo se na piranskem pokopališču tiho poslovili od našega rojaka Franca Želeta. Rodil se je 3. decembra 1927 v Zalogu pri Postojni, vendar je že kot otrok s starši prišel v Ilirsko Bistrico. Tu je obiskoval osnovno šolo, nato pa je šolanje, kot mnogi Bistričani, nadaljeval v Trstu, Postojni in Ljubljani. Kot gimnazijec in študent se je svojih - slovenskih in primorskih - korenin globoko zavedal in kot takšen tudi deloval, zlasti takoj po vojni v Trstu, ko so bili vsi Slovenci in Primorci politično bitko za Trst. Nadvse pa je ljubil svojo Bistrico, kamor se je po šolanju tudi vrnil. Tu je spoznal ženo Milko in skupaj sta si ustvarila dom in družino. Kdo se ne spominja Francija kot pedagoga, vsestranskega delavca, kreatorja in voditelja, ki je uspešno vodil šiviljsko, vajeniško in šofersko šolo ter kot vodja zdravstvenega doma s svojim neumornim delom pripomogel k izgradnji novega. Življenjska pot ga je popeljala iz Ilirske Bistrice v Piran, kjer je bil pomočnik ravnatelja osemletke ter nekaj časa njen ravnatelj. Na koncu, ko seje moral zaradi zdravja upokojiti, je uspešno vodil Delavsko univerzo v Piranu. Kljub velikim obveznostim, ki jih je Franci imel, pa je bil nadvse dober mož, družinski oče in dedek. Družina mu je bila prva in velika skrb. Cilj, ki smo si ga zastavili ob začetku lastninskega preoblikovanja, je dosežen. Plama-pur je kot zdravo podjetje postala delniška družba in Slovenci lastniki njenih delnic. Do konca tega leta bodo delnice uvrščene na borzno kotacijo Ljubljanske borze. S tem uresničujemo našo obljubo, da bomo našim delnicam dodajali novo vrednost. Kot dobri gospodarji bomo zagotavljali dolgoročno donosnost naložb. Ob zaupanju naših 1096 lastnikov ustvarjamo pogoje, ki bodo obogatili obe strani. Franc Žele je vedno ostal pravi Bistričan, saj je nadvse ljubil snežniške gozdove, kjer sta si z ženo Milko zgradila skromno, pa vendar toplo in prijetno brunarico, ki je bila za vse, prijatelje ali bežne znance, vedno odprta in v kateri sta jim nudila iskreno gostoljubje. Franci, manjkal nam bo tvoj blagi nasmeh in prijetna beseda, ki si jo imel za vsakega sodelavca, prijatelja in kot tak boš dolgo ostal z nami. Ženi Milki, hčerki Flori, sinu Franjotu in petim vnukom pa Bistričani, ki smo Francija poznali, izrekamo naše globoko sožalje. PO OBČINI NALOŽBE Prizidek doma - kmalu odprt Ravno pred desetimi leti, v tem času, se je zbrala skupina odgovornih na Medenovem hribu da bi preverila, ali izbrani prostor ustreza vsem zahtevam za izgradnjo novega Doma starejših občanov v Ilirski Bistrici. Kot posledica daljših priprav, sestankovanj in utrudljivih prepričevanj širše in ožje javnosti o potrebnosti tega objekta v naši občini, se je začel lokacijski postopek. Toda tudi takrat še ni bilo vse dorečeno, saj večinski financer, pokojninska skupnost, še ni izrekla zadnje besede. Vendar se je vztrajnost obrestovala, kajti oktobra 1991 je bil Dom predan svojemu namenu. Pri tem pa je najpomembnejše dejstvo, da je do danes svoje poslanstvo več kot opravičil. 196 oskrbovancev je našlo v tej stavbi vse tisto, kar jim domače okolje ne more nuditi. Zanje skrbi 80 zaposlenih, kar ob strašljivem pomanjkanju delovnih mest tudi ni zanemarljivo. Seveda smo bili vsi tisti, ki smo pri tem sodelovali, zadovoljni z doseženim, pa vendar smo že kmalu začeli razmišljati o bodočnosti, o spremembah in o vsem tistem, kar bi našim stanovalcem nudilo prijetnejše življenje. Razvita Evropa nam kaže, v kakšnem položaju bo skrb za starejšo populacijo morda čez nekaj let tudi pri nas. Spreminjajo se pogledi na izgradnjo domov. Ti postajajo čedalje bolj po meri človeka in manj po meri družbe, ki naj bi zanje skrbela. Vse to in še marsikaj drugega nas je vodilo pri razmišljanju in oblikovanju ideje o prizidku Doma. Tudi demografski podatki, ki naše območje uvrščajo med "najstarejše" v državi, in s tem povezane čedalje večje zahteve po dodatnih nastanitvenih mestih v socialno-varstvenih zavodih. Želje marsikaterega stanovalca po večji zasebnosti nismo mogli izpolniti, kajti komaj tretjina ležišč je v eno- in dvoposteljnih sobah, v vseh ostalih pa je več stanovalcev. Prav tako ne zahtev po drugačnem stanovanjskem standardu. Sedanje sobe, zgrajene po uveljavljenih normativih, odmerjajo oskrbovancem zelo pičel bivalni prostor. Serijska oprema tudi onemogoča, da bi posameznik uredil svoj kotiček v skladu z lastnimi željami in potrebami. Svoje vizije smo zapisali v projektno nalogo; pristojno ministrstvo je potrebovalo kar nekaj časa, da nam je izdalo ustrezno soglasje, nato pa sta In vest biro Koper s projektom ter SGP Primorje z izvedbo le-te tudi realizirala v cenovno in časovno dogovorjenih okvirih. Prizidek je neposredno povezan z matično hišo, kar omogoča kompletno oskrbo. V njem bo sedem eno- in dvoposteljnih enot, ki imajo vse elemente običajnega stanovanja, prilagojenega starostnim potrebam. Vsaka ima še posebno zastekljeno teraso. Kmalu bo torej hiša lahko sprejela 22 novih gostov. Poleg tega bo v vsaki od treh etaž klubski prostor za druženje in seveda ostali pomožni prostori za osebje, priročna skladišča itd. Kar veliko -1050 m2 koristnih površin. Naša predvidevanja postajajo realnost, kar nas navdaja z zadoščenjem - predvsem zaradi tistih, ki bodo v tej hiši preživeli nekoliko udobnejšo starost, potem zato, ker tudi na tem področju odpiramo nove poti v slovenskem socialno-varstvenem področju in ker dokazujemo, da je možno tudi v težjih razmerah marsikaj storiti za skupno dobro, čeprav ne s posebnim razumevanjem tistih, ki so za to najbolj poklicani. Marjan Blokar V novi prizidek se bo kmalu vselilo 22 novih oskrbovancev. PROMET Prenovljena Sercerjeva ulica Poleg odseka regionalne ceste Pivka-Podgrad od Ilirske Bistrice do vasi Dobrepolje,' ministrstvo za promet in zveze oziroma Direkcija za ceste Republike Slovenije v lani program uvrstila tudi obnovo dela Šercerjeve ulice od križišča pri gostilni Urbančič tQ podjetja Transport. Ker na tem delu Ilirske Bistrice ni bilo mogoče urediti obvoza oziroi popolne zapore prometa za tovorna vozila, so se gradbinci najprej lotili prve, nato pa Vf druge polovice cestišča in to je bil poglavitni vzrok, da so dela trajala toliko časa. 0| Delavci podjetja SCT iz Ljubljane so začeli urejati 420 metrov povsem dotrajanega, neprimernega in zelo obremenjenega dela regionalne ceste Pivka-Podgrad, edine dovozne poti do Transporta in carinskega terminala, že konec novembra lani. Najprej so odstranili staro asfaltno prevleko in zgornji ustroj cestišča, uredili odvodnjavanje in kanalizacijo, za poldrugi meter razširili cestišče in na obeh straneh postavili nove pločnike. V petek, 7. marca, so položili temeljno plast asfalta (na sliki), naslednji del drugo, do konca meseca pa so asfaltirali še vse pločnike in urejevali okolico gradbišča. 0 $| nova dela regionalne ceste Pivka-Podgt g; v Trnovem je državo stala 19 milijonov* g. larjev. Sercerjeva ulica je tako dobila povs£ ^ drug izgled, saj je bila asfaltna prevleka p£ tr, začetkom del dobesedno uničena. Če bit la zapora popolna, bi bila obnova konča veliko prej. Vodja gradbišča Franci Fr^ je dejal, da so bila skoraj vsa dela izvede1 v suhem vremenu, zato bo cesta - v skla* s projektom - brez težav vzdržala tudi P težja vozila. b) Gozdno Gospodarstvo Postojna Tradicija v družbi gozdov ODKUPUJE LES Hlodi smreke F .................................... 24.000,000 SIT/m3 Hlodi smreke I., nad 40 cm ............. 13.000,00 SIT/m3 Hlodi jel., srn. I. .................. 10.100,00 SIT/m3 Hlodi jel., srn. II. ................ 8.100,00 SIT/m3 Hlodi jel., srn. III................... 6.100,00 SIT/m3 Drogovi igl. ........................................... 6.000,00 SIT/m3 Celul. les jel., sm. .............................. 2.600,00 SIT/m3 Hlodi bukve F .................... 23.000,00 SIT/m3 Hlodi bukve L ........................ 14.700,00 SIT/m3 Hlodi bukve 1.......................... 10.700,00 SIT/m3 Hlodi bukve II.......................... 7.600,00 SIT/m3 Hlodi bukve III....................... 5.000,00 SIT/m3 Drva bukev, javor ............. 3.700,00 SIT/m3 Cene veljajo fco kamionska cesta. Za prevoz na skladišča Gozdnega gospodarstva Postojna se prizna 400 SIT/m3. Rok plačila je 30 dni po nastanku plačilne obveznosti. Informacije: 061/708-034, 067/25-222 J to ■ ' - •' • ■■ : lili OBRAZI V NALOMUENEM ZRCALU Vozi me ulak v daljave Čudovito! Enkratno! Poleg rallyja Ilirska Bistrica-Šembije-Ilirska Bistrica, ko pred Clo-IDovnikom vsi avtomobilisti zaradi napete in uevarne vožnje globoko zajamejo sapo, se je nedavno zgodil po vsej verjetnosti najbolj promocijsko odmeven in koristen dogodek za Bi-strico! Osvežitev, ki nas je navdala z navdušenjem in jasnim pogledom v prihodnost je b|ta - kaj pa drugega - stavka v Lesonitu. Kot Pfva te vrste v našem okolju je dokazala zre-| 0st- strpnost, evropsko civilizacijsko raven ter visok stavkovno-kultumi nivo vseh vpletenih. I Procesu, ki (ko pišem te vrstice se še ni kon-Ca') Poteka natančno in po vseh pravilih, je nrinister Dragonja - še en dokaz, da istoimena reka v Istri leži globoko na slovenskem etni-cnem ozemlju - odlično odigral zaupano mu ~ °8o. V Bistrico se sicer ni pripeljal z ulakom, | Sai ^e-ti vozijo zelo poredkoma. Ker že kakšne-8a P°l leta nisem videl spuščenih ramp, sem se Pred nekaj dnevi od presenečenja skoraj |je, Zaletel vanje, ko so mi nepričakovano zaprle |an! potj Se dobro, da je vse skupaj potekalo zelo -"(Počasi, bil sem namreč peš... Ilirsko Bistrico :r0r oreJ lahko zdaj s ponosom primerjamo z vse-pa Relevantnimi slovenskimi mesti, ki so že Velikokrat dokazala svojo visoko štrajkaško , Orf11^0' Naš vzor je seveda Maribor. Tudi TV jgf, °Veuija je dogodku v tovarni, simbolu naše-_)VI rnesta, posvetila veliko svojega dragocene-8a Prostora in časa. iV5i Ostrica je že dolgo hrepenela po sodobni Množični stavki, a smo doživljali le nekaj kvazi bi' primerov: ce so delavci grozili z bojkotom zaradi prei Prenizkih plač, jih je šef takoj utišal. Po->de' navac^ iim je rekel, naj kar gredo, saj na njihovo mesto čaka vsaj 10 brezdelnežev . ali Postopačev. Delavski razred se je takoj l|n‘ umiril. ^ Neposredni proizvajalci, ki že nekaj mese-^ eev niso dobili plač molčijo in trpijo, čeprav J i'h obrtnik - zasebnik - lahko izplačal, ! e bi se namesto z mercedesom ali džipom Š°zil v Renaultu clio, ki ima vse, kar imajo Je res, da smo Slovenci mil in potrpežljiv narod, prava banka prijaznih ljudi? Pomislite, kaj bi se zgodilo v Albaniji, če bi njihove državljane nekaj let nategovali z nekakšnimi certifikati ali delnicami. Ja, streljati bi se začeli. Mi pa nič. Zakaj? Zato, ker smo olikani. In ker krivca pravzaprav ni. Pooblaščene družbe za te posle niso odgovorne, država pa tudi ne. Sicer pa smo država mi vsi. Ali naj se upremo sami sebi; lepo vas prosim ... In kdo naj bi v Sloveniji bil večji in bolj pošten razsodnik, ki bi dal bolj visoko in pošteno oceno o pomembnosti dogodka? Edino Pionirski list. Pa ga ni več. Sedaj pa se napijte čistega vina, jaz pa bom nadaljeval z drobnimi, a nič manj važnimi novicami. Pravkar poteka pomembna časopisna akcija. V vseh dnevnikih in tednikih smo zasledili ime Helena Blagne, poročena Zaman. Da ne bi bili izjema, ga objavljamo tudi v Snežniku. Pika. Na Dunaju se je izbrana družba razkazala na ga la balu, imenovanem Slovenski ples. Pokroviteljica je bila spoštovana gospa ekscelenca dr. Katja Boh, ki se je Avstrijcem priljubila s tem, da je na začetku svoje diplomatske kariere obrazložila, da se njen priimek izgovori kot bi Nemci izgovorili zapisano besedo Boch. Z omenjenim plesom se je na lestvici popularnosti povzpela štirinajst mest navzgor. Od kakih 300 podobnih plesov na Dunaju (letno), je slovenski eden najbolj cenjenih - oprostite - najcenejših. Na preteklem je igrala dobra big band muzika, ki ni skrivala svojih korenin, saj je nastala iz gasilske pleh bande. Violin ni bilo. Kot je bilo že zapisano, se je na balu zbrala vsa slovenska in nekaj manj tuje smetane. Čeprav cesarja ni bilo, sem na neki sliki videl robustnega plešca, ki bi lahko bil Brdavs. Gosposka, Brdavs... Vse je bilo tu, razen Martina Krpana. Jaz bi ulogo slednjega zaupal kakšnemu stavkajočemu Lesonitovcu. Verjamem, da bi jo odigral bolj prepričljivo kot vseh tistih 3000 gostov v toaletah, toilettes in smokingih. Sicer pa ne vem, če bi mu uspelo priti na Dunaj, saj bi ga obilo dela čakalo že v naši Ljubljani. Vas, dragi bralci in spoštovane nabiralke, prosim za nasvet. Pogosto pešačim. Ko se napotim od 'Lovca' proti Novemu svetu, še vedno naletim na dve veliki jumbo jet reklamni tabli, za kateri sem mislil, da ju bodo po preteklih volitvah odstranili. Zaradi njiju postajam prava razvalina življenja. Rekli boste, naj si ne ogledujem reklam, naj se ozrem drugam ali, če ne gre drugače, pogled lahko uprem tudi v tla. Nemogoče. Imam znucana vratna vretenca št. 1 in št. 2, zato težko premikam glavo. V tla ne smem buliti, ker moram paziti na oliko in dostojanstvo. V tla gledajo čudaki, intelektualci in misleci vseh vrst. Ti pa niso preveč cenjeni. Preostane mi samo tožba. Torej, prosim vas za nasvet: ali naj za prestane duševne bolečine zahtevam 2 milijona ali 6? V teh okvirih se namreč vrtijo cene tovrstnega trpljenja. Vse nekaj drugega so reklame, ki jih vsak dan poslušam po radiu. So mi zelo simpatične in koristne ter me relaksirajo. Kaj pravite na tole: “Tone, Tone, spina v kopalnici pušča. Grozi poplava! ja, Francka, strela, kaj se dereš?! To bomo takoj rešili. V Trubarjevi ulici v Podgradu so namreč odprli trgovino American VVC Star. Tam napol zastonj dobiš vso potrebno opremo za stranišča." Pogovor je zaključen, oglasi se živahna glasba. Na koncu oba srečna zakonca zažvrgolita: “American WC Star je vsakega slovenskega doma ponos in čar." Kulturni stiki med R Slovenijo in ZRJ že dolgo živijo v underground stilu. Iz zaupnih virov blizu kulturnega ministra smo izvedeli, da je pred dnevi v Beogradu, Čačku, Surdulici in Vrnjački Banji gostovala narodnozabavna skupina Štajerskih 18. Glasbenike je množica poslušalcev navdušeno sprejela. V Surdulici je koncert poslušal sam kulturni minister. Dogovorjena je bila izmenjava (podobno kot pred dvema letoma). Tokrat bosta v športni dvorani srednješolskega centra v Postojni nastopili nič manj in nič več kot Lepa Lukič in Dara Buba-mara. Predstavili bosta nekaj novih "starograd-skih" pesmi in dodali še nekaj starih novoko-mponovanih melodij. Akcija nima nič skupnega s Prijatelji, ostanimo prijatelji. NA] ŽIVI TR(PE)ŽNO GOSPODARSTVO! Dimitrij Bonano Zavarovalnica Triglav ■ zanesljiv partner Zavarovanje stanovanjskih premičnin lepote, ki nam jo ponuja življenje, ^ ravno v njegovi nepredvidljivosti. kLasih nani radosti prinesejo nepriča-Vane stvari - sončen dan, nasmeh ne-znanca na ulici, včasih pa pridejo tudi ugačni trenutki - ko se srečamo s skrb-dvomi, žalostjo. Takrat potrebujemo 1Jatelja, na katerega se lahko zanese- mo in opremo. ^akdanji dogodki nam dokazujejo, ka-° malo je potrebno, da se desetletja dela in odrekanja spremenijo v nič. Za-Vcjm tokrat želimo iz široke palete pre-m^enjskih zavarovanj, predstaviti žalovanje stanovanjskih premičnin. V v°\' ‘tem svetuje to zavarovanje zelo raz- š'rjen< °> počasi pa pridobiva na veljavi tudi pri nas. potovanje stanovanjskih premičnin jmorovalnice Triglav je tako obsežno, £. Zajema skoraj vse možne nezgode, Pt etijo premičninam v vašem domu. s a' aruJete lahko pohištvo, opremo, go-lo miske aparate ter vidne stenske ob-n^e' ^°Varovanje zajema tudi vrednost-p0ue<^mete na d°mu: nakit, drago ali Um ^amenJe’ vrednostnepapirje, nj et,n‘škadela itd. Istočasno zavarova-1 tudi odgovornost za škode, ki bi jih s svojim ravnanjem nehote povzročili vi ali člani vaše družine (npr. če vaš otrok med igranjem razbije izložbeno okno, pes ugrizne mimoidočega ...). Ker življenje potrebuje varnost (13 Mv IV Q) eO) Q. ^ %n\o* postajna tradicija varnost znanje prijaznost Zavarovanje vas varuje pred posledicami naravnih nesreč, izlivov vode, požarov in eksplozij, vključuje pa tudi kritje škode zaradi ropov, vlomov in tatvin, padca letal ali drugih zračnih plovil, demonstracij ali manifestacij. Zavarovanje stanovanjskih premičnin postaja nepogrešljivi del vsakega doma. Z naložbam i v varnost pa je mogoče celo znižati zavarovalno premijo - tistim, ki ste svoj dom zaščitili s kvalitetno in atestirano alarmno napravo, bo Zavarovalnica Triglav priznala popust. Splošni in dodatni pogoji v vsaki zavarovalni polici natančno opredeljujejo obseg zavarovanja stanovanjskih premičnin, zato se za vse podrobnejše informacije obrnite na svojega zastopnika ali pa direktno na našo Območno enoto v Postojni. Prijazno vam bomo pomagali. V Zavarovalnici Triglav menimo, da je ni stvari, ki je ne bi premagali, če nam ob strani ne stoji zanesljiv partner. In če vemo, da lahko v vsakem trenutku računamo na njegovo pomoč, lahko še brezskrbneje uživamo radostne dni. Pri nas vam ponujamo znanje, izkušnje in varnost - to so tehtni razlogi, da si izberete za partnerja prav nas. NOČNI SAMOGOVORI Legalna ura Marec je bil svoje čase pomemben mesec, predvsem zaradi dneva žena, ki so ga moški navadno obhajali kar več dni skupaj po bližnjih gostilnah ter s tem krepko pripomogli k uveljavljanju ženskih pravic. Danes je vse drugače, saj si komaj drznejo kje prižgati čik, pa še to naskrivaj, a o pravicah žensk ni vredno izgubljati besed, ker jih več ne potrebujejo, če so brez dela. Ko enkrat dosežeš cilj, se ti zdijo vse, ali pa samo nekatere, stvari nepomembne in preživete. Za tradicionalni zimski vzpon na Snežnik tega ne bi mogel trditi, ker so vsi rinili tja gor. Verjetno jim v podzavesti tli kakšna neizživeta religiozna romarska potreba, ki ji je mogoče zadostiti samo na posebnih krajih. Ni slučaj, da je večina svetišč (tu mislim na pretekle civilizacije) stalo na vrhovih, ki so jim pravili svete gore. Naš Snežnik ni nikakršna izjema, zato bi moral nanj vsako leto poromati vsak količkaj zaveden prebivalec bistriške dežele z njenim glavarjem vred. Kdor iz določenih razlogov ne sme ali ne more tako visoko pešačiti, lahko to nadomesti z obiskom Zajčje dobrave, kjer ne bo prikrajšan za para-religiozne občutke. Tam namreč lahko vidi vse, kar ima videti: ovce, konje s ponosnimi jezdeci, ki razkazujejo svoje veščine, ter lovce, ki streljajo na nevidne leteče tarče. Seveda ne smem pozabiti omeniti sprehajalcev, ki si lahko žejo in lakoto vsake vrste pogasijo v bližnjem saloonu in od tam nemoteno opazujejo te novodobne gladiatorje. Zaenkrat moramo biti zadovoljni s tem, kar imamo. Ko pa bomo postali Dežela bistriška (in to bo kaj kmalu), si bomo lahko privoščili še ostale civilizirane družabne igre, kot so: petelinji boji, prašičje dirke, pasje dirke, bikoborbe ..., skratka vse, kar spada v svet živali in regionalni -deželni park. Kose bo naše glavno mesto otreslo še prometa ter nadležnih gostov, bomo pravi rezervat. Ne bodo nam več tulile sirene po fa-brikah, vlaki bodo morali voziti tišje: skratka, nič ne bo več kot sedaj, ko nas je ena sama dirka za zaslužkom in materialnimi dobrinami, kar ljudi kvari. Lahko bi živeli v sožitju z naravo, če (pozabi! sem navesti glavni razlog) ne bi imeli tudi države, ki nas peha v dirko za denarjem. Več ko nam obljubljajo, več nam vzamejo in zahtevajo. Pravijo, da (nam) popravljajo cesto v Brkine. Vsak dan furajo mimo nas kamioni šute, ki daleč presegajo dovoljeno težo nosilnosti mosta čez Velko vodo. In kaj lahko iz tega sklepamo? Da ga potem, ko bo cesta obnovlje- na, ne bomo več potrebovali, saj bo služil skrivnim namenom deželnih oblastnikov. Še dobro, da nisem pri oblasti, sicer bi si moral cele noči razbijati glavo s temi problemi. Bral sem tudi, da misli naše avtobusno podjetje obnoviti nekatere že opuščene proge, na katerih so doslej vozili v šolo naše mulce šolski kombiji. Škoda, ker ti kovinski orjaki s svojo prisotnostjo rušijo ravnovesje v neokrnjeni naravi in plašijo planinskega orla bolj kot zmajarji. Kaj bodo poslej počeli starši, ki vsak dan vozijo svoje šolarje pred šolska vrata? Videl sem šolski kombi in avtobus voziti v isti smeri ... Pa kaj, saj bo naše idilike kmalu konec! Ne dopustite tega, da bi se vozili vsi vkup kot kakšne ovce, saj nismo v brezrazredni družbi! Še sreča, da se naši deželani ne zgledujejo po oblastnikih, ki vstajajo pred svitom in pre-štejejo dnevni izkupiček vnaprej... Verjetno velja v Bistrici legalna ura: ko sem šel nedavno približno ob 7.10 zjutraj tam skozi, je večina že hrumela na delovna mesta. Najprej tega nisem mogel razumeti, a pozneje sem le doštekal, da pri nas velja drseči delovni čas. Prav, približujemo se Evropi, le iz služb so vsi prihajali skoraj pol dneva prezgodaj ... Ker nimamo taksijev, so verjetno vsega krivi mulci, ki prihajajo prezgodaj iz šole in jih morajo obupani starši čakati pred šolskimi vrati... Ko nam bodo premaknili uro naprej, se nikar ne sekirajte, držite se starih navad. Malo po sedmi, pa boste prišli ravno pravočasno ... v deželo bistrško. Jože Stegu PROGRAM FILMOV V APRILU NE ZALJUBI SE, KO SI ŽE MRTEV, amer. barv., thriller; režija: Gary Fleder; igrajo: Andy Garcia, Christopher Lloyd, Will-iam Eorsythe, Steve Buscemi; 28. marca ob 2O30, 30. marca ob 18. uri. JACK, amer. barv., komedija; režija: Francis Ford Coppola; igra: Robin Williams;29. marca ob 2O30, 31. marca ob 18. uri. LEPE VASI LEPO GORUO, jug. barv., vojni; režija: Srdan Dragojevič; igrajo: Dragan Belogrdic, Nikola Kojo, Velimir Živoji-novic-Bata, Dragan Maksimovič; film je lani prejel naslednje nagrade: Heineken Audi-ence Award -Thessaloniki (Grčija), Best Fo-reign Picture - Ford Lauderdale (ZDA), Bronasti konj - Stockholm (Švedska) in Grand Prix - Sao Paulo (Brazilija); 3. aprila ob 2030, 5. aprila ob 18. uri in 2030,6. aprila ob 2030 OSMI DAN, franc, barv., komedija; Zlata palma za najboljšo moško vlogo Cannes 96; režija: Jaco van Dormael; igrajo: Daniel Au-teuil, Pascal Duquenne; 4. aprila ob 2CP, 6. aprila ob 18. uri. EVITA, amer. barv., muzikal; Zlati globus za komedijo/muzikal, Zlati globus za komično igralko 97; igrata: Madonna, Antonio Banderas; 10. aprila ob 2030,12. aprila ob 18. uri 2030, 13. aprila ob 2030. MULCI, amer. barv., romantična drama; režija: Stacey Cochran; igrajo: VViriona Ry- der, Lukas Haas; 11. aprila ob 2030, 13. aprila ob 18. uri. SVETLOBA, slo. barv., thriller; režija: Bob Cohen; igra: Sylvester Stal Ione; 17. aprila ob 2030,19. aprila ob 18. uri in 2O30, 20. aprila ob 2030. ŽIVETI S PICASSOM, amer. barv., drama; režija: James lvory; igrajo: Anthony Hopkins, Natascha McElhone; 24. aprila ob 2030, 26. aprila ob 2030. KOSEC 2, amer. barv., znanstvenofantastični; 25. aprila ob 2030, 27. aprila ob 18. uri. JERRY MCGUTRE, amer. barv.; nominiran za Oskarja 97 za: najboljši film, najboljšo moško vlogo (Tom Cruise), najboljšo moško stransko vlogo (Guba Gooding jr.) in najboljši scenarij; 25., 27. in 28. aprila ob 2030. Informacije o filmih 24 ur na dan, tel. 81-569. Pridržujemo si pravico do spremembe programa! KINO Kette za velike in majhne Vrhunec pevske sezone V četrtek, 27. februarja, je bila v Galeriji na Vidmu predstavljena 'Zimska romanca', dvojezična zbirka Kettejevih pesmi za otroke, ki jih je izbral in v bosanski jezik prevedel Ismet Bekrič. Pesnik in dramatik iz Bosne in Hercegovine je slovensko književnost in poezijo vzljubil že kot študent, po prihodu v Ilirsko Bistrico pa jo je začel tudi prevajati. Sprva je prepesnitve objavljal le v 'Runolistu', časopisu Zbirnega centra za začasne begunce v Trnovem, že leta 1994 pa mu je s pomočjo ministrstva za šolstvo in šport uspelo izdati dvojezično antologijo 'Kažipot za vsepovsod - Kažiput za svaki kut', ki je bila le začetek obsežnega prevajalskega načrta, imenovanega ODPRTA KNJIGA SLOVENSKE POEZIJE ZA OTROKE 'Zimska romanca' - s fotografijami Prema in starega dela Bistrice jo je opremila Mateja Maraž - je njegov drugi del, tretji - prevod Kosovelovih pesmi za otroke - naj bi izšel še letos. Ismeta Bekrida sprememba življenjskega in kulturnega prostora ni zlomila, saj mu poezija že od začetka leta 1993 pomeni nekakšen spomin, ki ne boli, zavetišče, v katerega lahko umesti svoje sanje in predstave. Poezije, kot sam pravi, ni nikoli ločeval na "odraslo in otroško" niti gledal iz oddaljenosti, tudi Kettejeve ne, kajti stik s pesnikom slovenske moderne ga ni pustil ravnodušnega; na Premu in v Ilirski Bistrici je začutil, da so v Kettejevi poeziji robovi in ostrine, mehkobe in nežnosti, strah in negotovost, lepota oblike in pomena ... Prek Kettejeve poezije je najbrž prihajal bliže sebi - zdelo se mu je, da Kette piše tudi o njegovi usodi. Prvi sad njunega druženja je bila pred dvema letoma izdana knjiga 'Čujsanjemi‘, s katero se je poskušal vsaj delno oddolžiti prebivalcem mesta, ki so mu ponudili gostoljubje. Že takrat je za prepesnitve Ketteja v bosanski jezik dobil nemalo pohval in kot pravi Ivko Spetič - Magajna, pisec spremne besede, sijih zasluži tudi za zbirko 'Zimska romanca (Pesmi za otroke / Pjesme za djecu)1. Nova pesniška zbirka, izšla je s pomočjo Odprte družbe za Slovenijo, prinaša deset Kettejevih pesmi v originalu in prevodu, tudi naslovno, ki po Be-kričevem mnenju pravzaprav ni bila napisana za otroke, a jo danes lahko razumejo, saj "ni le pravljica, ampak splet resničnega življenja in otroških sanj." Ismet Bekrič poskuša s svojimi prevodi povezati dve državi, zato si želi, da bi Kettejeve pesmi lahko bral tudi rojakom in Slovencem v Sarajevu. Prepričan je, da poezija za otroke ni le osamljen otok v slovenski poeziji, ampak njen resen, svojevrsten, živ in pomemben del. Vse to je 25. marca (razumela sta ga zlasti Josip Osti in Boris A. Novak, oba pesnika in prevajalca), poudaril tudi na ljubljanski predstavitvi 'Zimske romance' v prostorih Društva slovenskih pisateljev. B. Z. AKTUALNO Prijatelji, ostanimo prijatelji! Kljub različnim mnenjem, v kateri regiji naj bi bila naša občina, večina prebivalcev soglaša s primorsko-kraško "navezo" in nikakor ne pristaja na članstvo v kakršnikoli notranjski regiji (spomnimo se samo na razburjenje ob poskusu uvedbe avtomobilskih registrskih tablic PO namesto KPI), se vsi skupaj ne moremo izogniti dejstvu, da je Radio 94 realnost tudi na bistriškem območju, pa čeprav je njegov sedež v ne preveč priljubljeni Postojni. Veliko naših ljudi ga posluša in prav zaradi tega so v Domu na Vidmu odprli nov - bistriški studio, iz katerega bodo v kratkem lahko oddajali program neposredno v eter. Če opisano povežemo z ugotovitvijo, da karkoli že kdo meni o narodnozabavni glasbi, ima le-ta pri nas veliko privržencev. Dokaz za priljubljenost te kulturne "podzvrsti" je bila nabito polna športna dvorana srednješolskega centra v Postojni (15. marca), saj se je na prireditvi Prijatelji, ostanimo prijatelji zbralo tudi veliko poslušalcev iz naših krajev. Pustimo ob strani strokovno mnenje o kvaliteti številnih ansamblov, a med njimi je bilo kar nekaj takih, ki "kotirajo" zelo visoko. Kakih dvajset ansamblov (od naših je nastopila priljubljena skupina ljudskih pevcev Hrušiški fanti - na sliki), je prijetno pred- Pozno pomladi se obdobje vaj in nastopov različnih ljubiteljskih društev, med njimi posebno pevskih zborov, počasi izteka. Prav te dni pa doživljamo vrhunec pevske sezone, izpolnjene s številnimi koncerti in srečanji. 9. marca smo v Knežaku poslušali koncert treh pevskih skupin, pa tudi bistriški koncert v okviru vsakoletne pevske prireditve Primorska poje je za nami (21. marca). Od pomembnejših prireditev, ki nam preostanejo do vročih dni, naj omenimo še revijo šolskih pevskih zborov (sredi aprila) in Občinsko revijo pevskih zborov, ki naj bi letos potekala v atriju Premskega gradu (8. junija). Pa se najprej pomudimo pri knežaški prireditvi. Na pobudo Irene Rep, pevke Kvinteta 'Prijateljice' iz Knežaka (umetniški vodja Vilko Majerič), so lepega nedeljskega večera v domači osnovni šoli poleg omenjene skupine nastopili še pevci Okteta 'Škofije', v naših krajih priljubljenega in pogostega gosta (vodi jih Vladimir Korošec). Kot tretji je nastopil Mešani pevski zbor Košana, ki ga po prenovitvi vodi Damjana Morel. Prijeten dogodek so poimenovali "Pozdrav pomladi". Solidna pevska raven in hvaležna publika -začuda številčno nekoliko pod pričakovanjem - sta bili karakteristiki tega večera. Vrste poslušalcev so sestavljali zares pravi ljubitelji (in poznavalci) zborovskega petja. Med njimi smo opazili bistriško podžupanjo Damijano Logar ter skoraj rednega gosta knežaških kulturnih prireditev, postojnskega župana in poslanca v državnem zboru Josipa Bajca. Ob kozarčku po koncertu smo ugotovili, da je postojnski gost odličen poznavalec kulturnega dogajanja v "svoji" občini, saj smo slišali za take potankosti, ki po našem mnenju še zdaleč ne spadajo v njegov "resor". (Naj tale opazka ne izzveni kot kritika na račun njegovega bistriškega kolega). Upati je, da bodo 'Prijateljice', ki jim gre za idejo in izpeljavo vsa pohvala (zahvala tudi vodstvu knežaške šole), prihodnje leto spet nosilke enakega "projekta". Bilo pa bi bolje, da bi zaradi (pre)natrpanosti v prvem delu leta koncert z gosti izpeljale jeseni, ko primanjkuje kulturnih dogodkov. Drugi dogodek, vreden naše pozornosti, bi v telegrafskem slogu opisali takole: petek, dokaj pozna večerna ura, večnamenska dvorana Doma na Vidmu in 28. koncert v sklopu Primorska poje '97. Štirje zbori, od teh dva zelo znana in priljubljena, vsi toplo sprejeti. Po zadnji (dodatno) odpeti pesmi stavil povezovalec Andrej Bratož, sicer voditelj nedeljske oddaje istega imena. Večina je zadovoljila pričakovanja publike. Posebno ženski del je, po ploskanju sodeč, najbolj "navijal" za "Slapove". Ne gre pa pozabiti tudi zelo dobrega postojnskega pihalnega orkestra, ki je z uvodnimi takti veliko prispeval pri začetnem ogrevanju publike. Zaključek: priznati moramo, da je šlo za pravi podvig v organizacijskem smislu, ki je postojnskemu radiu in mestu nasploh prinesel veliko "promocijskih točk". Sandi Curk, direktor Radia 94, mi je v pogovoru že nekajkrat omenil, da bi podobno prireditev želeli organizirati tudi v Ilirski Bistrici. Potožil je, da z naše strani ne dobi primernega sogovornika. Kot nalašč je za rešitev tovrstnih problemov, in še za kaj drugega, nastopil nekoliko ugodnejši trenutek. Pred nekaj dnevi je potekal v prisotnosti nekaterih, rekel bi primernih ljudi, pogovor o delovanju bistriškega turističnega društva. Ob razglabljanju o dosedanjih (ne)uspehih verjetno velja, da bo poleg drugega dela in sodelovanja ostalih prav na plečih tega društva ležalo organiziranje tovrstnih prireditev, ki bi v Ilirsko Bistrico privabile poslušalce tudi iz drugih krajev ("Kastavcev", na primer). Časi Lesonita, Transporta in Ilirije (v dosedanjih, verjetno zastarelih organizacijskih oblikah) so mimo in za preživetje bodo potrebni tudi takšni "drobni"prijemi - poznanem ljudskem pregovoru "Zrno pri zrnu..." Pri poslovnih zadevah pa sodelovanje ne sme temeljiti na "čustveni" podlagi. D. B. debeli dve uri (!) trajajočega koncerta publika zahteva bis... Nadvse uspel praznik pojoče Primorske. Posebno ganljiv je bil nastop gostov iz zagrebškega Kulturno-prosvetnega društva "Slovenski dom". Po pozdravnem nagovoru Franca Straška, podpredsednika društva, ki je obenem podpredsednik slovenskih društev na Hrvaškem, se ne moremo iznebiti občutka, da se zagrebški Slovenci počutijo še bolj odtujeni od narodove matice kot naši rojaki z Reke. V imenu Bistričanov je pozdrav in spominsko darilce vrnil Zorko Šajn, predsednik iIirskobistriškega občinskega sveta. Tako je bil vzpostavljen temelj za nadaljnje stike. Sicer pa je bila ena od najbolj zadovoljnih oseb nad sprejemom zamejcev naša rojakinja Ivanka Kresevič - Nikčevič (pred nastopom sta Vojko Čeligoj in Aleksander Ternovec, predstavnik "Kettejev-cev", ki so bili uradni gostitelji vseh nastopajočih na bistriški reviji, gostom razkazala in opisala Kettejevo spominsko sobo in Premski grad). Ivanka Kresevič - Nikčevič je poleg našega Dimitrija Grlja najbolj zaslužna za "uvrstitev" Zagrebčanov na najpomembnejšo primorsko pevsko prireditev. Povezovalec programa Franc Gombz je poslušalcem v polni dvorani napoved j11 naslednje zbore: Mešani pevski zbor Kt ” 'Slovenski dom'Zagreb (vodi ga Peter Kn.!, njak), Mešani pevski zbor 'Adriatic' Hrvi . ni (Miran Bordon), Mešani pevski zbor 'Zdri ko Munih' Most na Soči (dirigent Mari ^ Munih) in Primorski akademski pevski zb ^ 'Vinko Vodopivec' Ljubljana (Katja Kova< Na koncu programa je navdušeno obči stvo pozdravil še Rudi Šimac, človek, kiijg od samega začetka bedi nad revijo in ‘ gj udeleži vseh nastopov (razen takrat, ko p* tekata dva ob istem času). Vsem, ki ved kaj Rudi Šimac pomeni za primorsko pet) to pa je večina pevcev, je bilo ob njegovi besedah prijetno, kljub njegovim opoi rilom o različnih nerešenih problemih, ( tudi ohrabritvi in optimizmu. Naj se na koncu tega pisanja še poseb zahvalimo skupini 'Kettejevcev' za dob! izpeljan organizacijski del, še posebej f za nepozabno vzdušje, ki so ga kljub tem1 da so sodelovali v okrnjeni sestavi, s svoji1 petjem na poznejšem prijateljskem srečah vseh sodelujočih v jedilnici podjetja Tra' šport, ustvarili tako, da se je petje razlega' še pozno v noč. "Bistriška" Primorska poje '97bo vsem p1 slušalcem in nastopajočim zagotovo osta še dolgo v zelo lepem spominu ... Čas f hiti in že se pripravljamo na občinsko p°’ sko revijo na Premu. Da nam le vreme" bi nagajalo... D^ RAZSTAVA Čas brez patine ne diha Tudi najmlajši prebivalci ilirskobistriške občine so se vključili v XX. mesec kulture, saj s»1 pomočjo vzgojiteljic, staršev in občanov pripravili razstavo starih predmetov in likovn1 ( izdelkov v trnovskem vrtcu, ki je bila odprta od 26. februarja do 15. marca 1997. Na llirskobistriškem se, sodeč po nekaterih dogodkih v lanskem in letošnjem letu, odnos do ljudskega izročila temeljito spreminja. Vse več se govori o koreninah, o posebnostih dediščine na tem delu Slovenije in o tem, da bi morale njene sestavine, pogosto omejene le na občasno sodelovanje otrok v interesnih dejavnostih, postati del izobraževalnega procesa, ki naj s svojimi razsežnostmi bogati današnje oblike ustvarjalnosti. Tega se zaveda tudi Vida Barak, vzgojiteljica v trnovskem vrtcu, saj želje po odkrivanju pozabljenega in premalo poudarjenega že dolgo prenaša na svoje varovance. Potem ko je Vida Barak s pomočjo svoj^ b< soproga v kotu ene izmed učilnic trnovske! nj vrtca postavila maketo črne kuhinje z ogh ščem, kotličkom in pripadajočim orodje1' I so najprej otroci, pozneje pa tudi njihovi str * ši in sorodniki, vzgojiteljice in številni zbiral starin iz Ilirske Bistrice in okolice prinei okrog 600 eksponatov, med katerimi je b1' največ izdelkov iz stekla in keramike, obl3' in posteljnine, kmečkega orodja, fotogra' O razglednic, listin, časopisov in knjig. vc Razstava v mestu brez muzeja ni bila11 st< črpna ne široko zasnovana, a je na prikup6 tv način predstavila del ljudskega izročila0' $k Letos se je odločila, da jih bo s sodelavkami popeljala v Vrbovo, kjer je ohranjena ena izmed redkih črnih kuhinj na llirskobistriškem. Radovednim otrokom seveda ni bilo težko vzbuditi zanimanja za star način priprave hrane, hkrati pa so zvedeli še marsikaj drugega iz življenja njihovih prednikov ter spoznali veliko starih uporabnih in okrasnih predmetov, kijih danes pravzaprav ni mogoče videti drugje, kot v muzejih. roma človeške ustvarjalnosti - seveda ne' hunskih stvaritev, ampak vsakdanje, rabne in vznemirljivo pristne, tiste, ki j ib11 di v današnjem času ni težko razumeti- H goče je bila prav zaradi tega, ker je nastal pomočjo najmlajših občudovalcev preteki0® še bolj simpatična precejšnjemu številu v raslih, saj jim je prebudila cel kup sporni01’1 skoraj vsi pa so bili trnovskemu vrtcu bvj ležni, da jo je postavil. B- RAZSTAVA LJUDSKO IZROČILO OBVESTILA GLEDALIŠČE POEZIJA ZKO Ilirska Bistrica vabi v ponedeljek, 31. marca 1997, ob 16. uri na spominsko kome-moracijo ob grobu pesnika VILIJA STEGUJA, ki bo na premskem pokopališču, ob 17. uri pa na Premski grad, kjer bo Peter Kovačič Per-šin predstavil njegovo pesniško zbirko 'UGAŠAJOČE SANjE”. Sodelovali bodo še: Komorni dekliški zbor II. Bistrica pod vodstvom prof. Marije Slosar Lenarčič, Moški pevski zbor Sveti Anton iz Trsta (zborovodja Edi Race), recitatorji Dušanka Zlosel, Magdalena Penko - Šajn, Franc Dolgan in Franc Gombač. IZOBRAŽEVANJE llirskobistriška Univerza za tretje življenjsko obdobje vabi k vpisu v: literarno-novinarskikrožek (mentor Dimitrij Grlj), tečaj strojnega in ročnega vezenja (mentorica Marija Čeligoj), tečaj harmonike in klavirja (mentorica Saška Glavina) ter tečaj spoznavanja in uporabe zdravilnih zelišč (mentor še ni znan). Dodatne informacije: Marija Šlenc Zver (Dom starejših občanov Ilirska Bistrica), tel.: 067/41-575, fax: 067/42-029. KNJIŽNI KVIZ Knjižnica Makse Samsa se že šestič vključuje v MEDNARODNI KNJIŽNI KVIZ ZA MLADE BRALCE, ki ga vodi nemška ustanova Stiftung Lesen. Letošnji vprašalnik smo zasnovali v Sloveniji, torej ga bodo poleg naših otrok reševali tudi otroci iz drugih evropskih držav. Tema letošnjega kviza je "hrana". Prvi del kviza je namenjen učencem razredne, drugi del pa učencem predmetne stopnje osnovne šole. Vprašalnike dobite pri nas in v šolskih knjižnicah. Reševanje kviza bo potekalo od marca doli. septembra, rešitve pa lahko oddate v Knjižnici M. Samsa in v šolskih knjižnicah. Želimo vam čimveč zadovoljstva ob branju leposlovnih in poučnih knjig ter čimveč uspeha pri reševanju kviza. Vaši knjižničarji Babilonski red ni), V Galeriji na Vidmu je bila od 7. do 22. marca odprta razstava Bruna Paladina z Reke, svobod-,-ec J16?3 umetnika, ki se poleg slikarstva ukvarja še z grafiko, oblikovanjem, scenografijo ter izde-Kf ovanjem lutk in mask. Njegov več kot dvajsetletni umetniški opus obsega izjemno bogato in Ktovno razgibano ustvarjalnost na najrazličnejših področjih. Številne razstave in nagrade, ki rval. ie Prejel za svoje delo, pa zgovorno potrjujejo njegovo umetniško raven, ki jo je z naklo-dri njenostjo sprejela tudi tujina, predvsem Italija. iarl V novejših ciklusih oziroma serijah del zb/'994-1997) so opazni bistveni vsebinski in vaj ^nični premiki v smeri reduciranja, za prej-bčij Snia obdobja značilne, domišljijsko barvne in ki j Pr'Povedno slikovite figuralike. Od pravljično jn i '8rivih vsebin in razpoznavne osebne mitolo-3 pif!^Se s'cer n' oddaljil, temveč je celoto nad- /ed1 i *K0NIA' KOMBINIRANA TEHNIKA, 53 X 60 CM, 1996. I * * * * v Pomenu čiščenja likovne površine. Fiktivne forme so še vedno značilne, a se zdaj j s° ng-re1ai° stilizaciji, omejenosti le na določene ,viii Zne Pastelne barve ali celo monokromnosti ostreje, bolj ali manj globoko vrezani domi-jjef |3a?.tn' r'sbi- Slikarske površine so reliefno še keS n' 1 raz8'bane/v otipljivi snovnosti, v bogatenj IU te^sture in strukture. S pretanjenim nian- siranjem tonov slikar uveljavlja individualizem znakov in znamenj, izpostavlja moč linije, vnaša nove dimenzije in poudarke, vse do abstrakcije. Razpon likovne govorice in stilne raznolikosti je torej izjemno širok - od monotipnih odtisov risb, preko malih slik do monumentalnih instalacij ali triptihov, kjer uporablja pastele, kredo, različne mešane tehnike, kot tudi nesli-karske materiale, na primer les ali kovino (Ikona). Slikarski materiali zato niso več samo sredstvo, temveč postajajo bistvo slikarske izpovedi, rast oblike je neločljivo povezana z rastjo materije. Tematika, ki Paladina venomer spremlja, je človeška figura, ali natančneje obrazi in maske, ki gledalca vodijo v nek mitološki in bajeslovni svet igrivosti, groteske in simbolične pripovedi. Vendar zdaj slikar ostaja bolj zvest motivu portreta, ali pri komaj razpoznavnih oblikah in obrisih obraza ali telesa, v številnih variacijah in preobrazbah. Vsaka slika je izvirno nadaljevanje prejšnje. Vrača se k arhetipom, v elementarnost in pradavnino, k starim civilizacijam, totemom, k zemeljskim barvam - zaide tudi v zmedo Babilonije. Ta mu predstavlja svojsko prispodobo za poglabljanja v vsečloveško bivanje (ciklusa Babilonci, Babilonski stolpi). Nenazadnje v dani pripovedi ne moremo prezreti prisotnosti strasti, čutnosti ter pogosto erotičnega naboja, v veri kulta plodnosti in podobah novega življenja, kjer odmevajo močne asociativne in simbolne konotacije. Nadvse uspel 'Piknik...' v b Zat*njem obisku reških Slovencev v jelšanskem "kulturnem" domu so se člani Slo-a i' sto k6^a ^Iturno prosvetnega društva 'Bazovica1 predstavili številnim gledalcem z na-pt {v • I1 Pevskega zbora, folklorno skupino in odlomkom iz znane predstave 'Piknik s 0j Zen°' koprskega avtorja Andreja Jelačina. Program je bil izdelan in izpeljan posebej jei^no' sai gre za eno od številnih prireditev v jubilejnem letu društva. Letos namreč po-jn 3 Polnih 50 let od njegove ustanovitve. Naj si drznem pripomniti, da smo se ob resni k0manjresn' vsebini najbolj sprostili v družbi dveh prikupnih igralcev, ki sta nastopila na si o |U Pro8rama/ zato smo se pozneje iskreno razveselili vabila, naj pridemo na Reko in Rek' *3°^no dvorano kulturnega doma na Alojz Usenik (prispeval je tudi režijo in sce-dobl' S°b°ta' 8' marca)sta nekoliko poso- no) ter Loredana Zidar-Jurkovič. Igralca sta Velikon te^St Rektorica Gabrijela Babič) z naši publiki že dobro znana iz nekaterih VnL-t:.mero humorja, kljub nekaterim pro- prejšnjih gostovanj v Ilirski Bistrici. Ned- "Črna kuhinja" v Vrbovem V sklopu vzgojnih dejavnosti VVO "Jožefa Maslo" v Trnovem, ki so potekale v mesecu februarju, je bil med ostalimi tudi ogled ognjišča v Vrbovem. Glede na to, da je bilo v letošnjem mesecu kulture naše geslo "OHRANIMO LJUDSKO IZROČILO", smo se vzgojiteljice Vida Barak, Sonja Avsec, Helena Ban, Mirjam Skok in Miranda Frank odločile, da otrokom starejših oddelkov predstavimo nevsakdanjo "črno kuhinjo", ki je že prava redkost v domačih krajih. Ognjišča so uporabljali v prejšnjih stoletjih oziroma na prehodu 19. v 20. stoletje. Pozneje so jih zamenjali štedilniki. Ogenj, kot vir toplote in sredstvo za pripravo hrane, je bil središče doma. Prva ognjišča, kak pedenj dvignjena od tal, so ljudje postavili v sredino prostora (nizka ognjišča). Zgradili sojih iz kamnitih plošč (belega in črnega kamna) in opek. Pri nizkih ognjiščih je bil prostor bolj zadimljen, stene pa sa-jave in prekrite s katranom. Dim je izhajal skozi strešno odprtino. Z razvojem so ognjišče pomaknili k zidu, ga dvignili ter ob zidni odprtini postavili napo in dimnik. Na polici ob napi, ki je sicer beneškega izvora, so hranili posodo: mlinčke, kotle, kotličke, "broštoline" (posode za praženje ječmena in surove kave), "poune", "zemljeno" posodo, "pegle"... nja prostor, kjer so pozimi opravljali vsa domača dela. V ognjišču je plamtel ogenj, v debelem polenu pa je toplota zbudila črvička, ki se je zatekel vanj, da preživi mrzlo zimo. Tega sedaj ni več. Ogenj je ujet in zaprt v štedilnike in peči. Ostala so le še redka ognjišča, ki jih moramo ohranjati in čuvati za bodoče rodove. Z ogledom enega izmed zadnjih ognjišč v Vrbovem smo postali bogatejši za spoznanja in doživetja, ki jih bomo nosili v sebi. Gospe Anki Peterlin se prisrčno zahvaljujemo za topel sprejem in bogato predstavitev domačega ognjišča. Zahvaljujemo se tudi šoferju Borisu Vrhu, ki nas večkrat prijazno popelje po zanimivih poteh. Vida Barak Prijazna gospodinja nas je povabila k ognjišču ter zakurila ogenj. Otroci so se posedli na klop in na nizke "škomblce" ter opazovali ogenj. V hladnem dopoldnevu je bilo kar prijetno greti mrzle ročice ob toplem ognjišču. Čas seje ustavil, ognjišče je pričaralo svet pravljic, ki so se začenjale: V davnih časih, ob toplih ognjiščih ... Na sredi, nad ognjiščem, je na pomični železni verigi, ki ji pravimo "kotlovnica", visel bakren kotel. V njem je vrela voda, ki jo je gospodinja pristavila za kuhanje polente. Na prvih ognjiščih je bil lesen panj, pozneje pa so izdelali železnega. Na njem so se sušila drva in obešali pripomočki za ognjišče (klešče, popeček, lopatice za pepel). Ob ognjiščih so starčki pihali v ogenj z železnim pihalnikom. Na žerjavici je bil postavljen trinog, na katerem se je kuhala hrana v "zemljenih" loncih. Nekatera ognjišča so imela luknjo za pepel (pepelnico), pri drugih so morali pepel sproti čistiti in odnašati. Da so ohranili ogenj, so žerjavico zvečer zagrnili s pepelom. Zjutraj so odgrnili pepel, dodali drobnih drv in ogenj je zagorel. Na ognjišču so gospodinje "pod čepnjo" pekle hlebce kruha. V premožnejših hišah so imeli tudi krušne peči, v nekaterih pa so spekli hkrati kari 6 hlebcev kruha. Tudi pri naši gospodinji so imeli krušno peč. Strop nad ognjiščem je bil v obliki oboka in se je imenoval velb. Po stari navadi so na njem dimili in sušili meso na lesenih palicah, ki so bile pritrjene v steno. Na palicah so visele klobase, pancete, pršuti, kože ... Zidovi ob ognjišču so imeli slepa okna (odprtine v zidu). Gospodinja nam je povedala, da je v takih oknih stala zibelka z dojenčkom. Žal pa so se večkrat zgodile tudi nesreče. Starši so šli za delom, starejši bratci in sestrice so "pazili" na mlajše otroke. Tako je bilo tudi z gospodinjinim možem, ki je bratcema padel na ognjišče in dobil opekline. Gospodinja je iz velike pletene košare vzela drva in jih dala na ogenj. Otroci so jo pozorno opazovali in vedoželjni, kot so lahko samo oni, so uprli oči v sušeno meso. Dim, ki nam je že dražil oči, je počasi uhajal skozi zidan dimnik ali "kamin" na prosto. Slišali smo, da je bilo včasih okrog ognjišča več klopi, saj je bila kuhi- uured, ana Zidar-Jurkovič in Alojz Usenik med predstavo na Reki. Babilonci IV, risba, 70 x 100 cm, 1996. GlAVABESTlA, KOMBINIRANA TEHNIKA, 80 X 65 CM, 1996. Kompozicije Bruna Paladina presenečajo vedno znova, saj so poglobljene z dinamično rastjo, s spoznanji in razvojem individualne likovne ustvarjalnosti. Njegova sporočila so prepričljiva tudi takrat, ko je izpoved omejil na črno-belo govorico, ki se zdi kot vklesana v površino tisočletne skale. Slikar nam odpira vrata v skrivnostna (podo-živetja svojih svetov - umetniških kreacij, ki jih je za to razstavo poimenoval "Od primitivnega raja do postmodernističnega Babilona". Polona Škodič predstav) reškega poklicnega gledališča 'Ivan pl. Zajc' duša dramskega "dogajanja" v 'Bazovici'. Svojo ljubezen - gledališče -je v tem zbirališču Slovencev uspešno povezal s svojimi koreninami (po rodu jez Dolenjskega), ki se jim kljub dolgoletnemu bivanju na Reki ni odrekel. Poleg redne zaposlitve v gledališču je na amaterski oder postavil kar štirinajst celovečernih predstav. Tokratni 'Piknik' je že četrta verzija (prva soigralka je žal že pokojna, druga je "odplavala", tretja se je preselila v Maribor). Sedanja "ona" iz komedije Loredana Zidar-Jurkovič je po rodu iz naših krajev, delno iz Topolca, delno pa z Janeževega Brda. Ne more se pohvaliti s celo serijo diplom in nagrad kot Usenik, a je skupaj z njim posebej ponosna na Zlato plaketo za igralsko kreacijo, ki sta jo pred kratkim prejela od Zveze kulturnih organizacij Slovenije. Razen kostumov (Marjana Vivod), koreografije (Sonja Kern-Svoboda), šepetalke (Zdenka Jelovčan), glasbene opreme (Mladen Lenac) in luči ter tona (Milan Grlica), je Alojz Usenik "deklica za vse", zato je za uspeh predstave upravičeno najbolj ponosen prav on. Če smo v Jelšanah z odlomkom na improviziranem prizorišču lahko "zaslutili" vrednost predstave, nas je reška popolnoma osvojila. Prepričani smo, da se bo tudi naša publika ob ogledu predstave, ki jo namerava organizirati domača Zveza kulturnih organizacij, izvrstno zabavala ob dobri igri v hudomušni komediji, sadu napornega in dolgotrajnega dela gledaliških zanesenjakov iz KPD 'Bazovica' Reka. D. B. Strmi hrib z gradom Feistriz na bakrorezu J. V. Valvasorja iz 17. stoletja. Valvasorjev bakrorez Izgled gradu Bistrica (nemško Feistriz) po obnovi, ki so jo izvedli Turjačani, je prikazal J. V. Valvasor in ga objavil kot bakrorez leta 1679 v svojem znamenitem delu 'Topografija sodobne Vojvodine Kranjske'. Na strmi skalnati vzpetini je narisana trinadstropna zgradba v velikim okroglim stolpom, ki se naslanja nanjo. Pred zgradbo sta še dva manjša obrambna stolpa, ki sta povezana z obzidjem, v katerem je vgrajen velik vhodni portal. Pod vzpetino je prikazan izvir rečice Bistrice in njena struga. Omenjeni bakrorez je Valvasor objavil tudi v svojem največjem delu, ki nosi naslov 'Slava Vojvodine Kranjske' (1689). Rezljano pohištvo Bistriška cerkev, posvečena sv. Juriju, je bila dograjena leta 1752. Star in majhen zvonik so ob prizadevanju župana Aleksandra Ličana za- Danes so ostali samo del zidu in temelji, P1* raščen is travo in drugim zelenjem. Na nekd*' prebivalce gradu spominja pripoved o mla< lepi grajski deklici, ki je hodila po hladno čisto vodo k izviru Bistrice. Vsebina je podob11 starodavni, prelepi narodni pesmi, ki pravi: Dekle je po vodo šlo na visoke planine. Vodico zajemalo, je ribico zajelo. Ribica jo je prosila: "Le pusti me živeti, rada bi živela še, se z vodico igrala." Dekle b'lo usmiljeno, je ribico spustilo. Ribica zaplavala, je dekle poškropila. dr. Ivan Ogor6' Alenka Mikačič, roj. Žnid* Sviščaki, 12. avgusta 1951: svečam zaključek planinskega tabora in odkritje kamnite piramide s spominsko ploščo. Desno od spomenika stojita Igor Klanšček, predsednik društva, in predstavnik republiškega odbora zveze borcev ob pozdravnem nagovoru. Na levi je v beli bluzi in črnem krilu društvena odbornica Anica Strle, ki je spomenik tudi odkrila. Grad Bistrica 1 Dolina Reke predstavlja tektonski jarek, kije bil napolnjen z nepropustnimi jlišnimiI aluvialnimi usedlinami Jugovzhodni del doline meji na kredne apnenčaste kamnit notranjskega krasa, ki oblikujejo snežniško pogorje. Bistriška kotlina je del doline Rek Tu potekajo že od davnine poti in ceste v raznih smereh. Kotlina se končuje s strmit obronki Snežnika, kjer se nahajajo izviri potokov in rečice Bistrice. Ob tem izviru ste apnenčast hrib Gradina. Na njem je že od nekdaj stala utrdba zaradi bližine omenjeni prometnic in bližine čiste, stalne in hladne vode Bistrice. ni! > Castrum Dokazano je, da so na Gradini že Rimljani postavili utrdbo - castrum, kjer je bila mejna posadka. Ta je varovala obrambni okop, ki se je spuščal od Pivke po vzpetini s Silen tabrom, čez Zagorje in Knežak naprej proti Ilirski Bistrici. Na ostankih te utrdbe so že v 12. stoletju postavili grad Bistrico. Prvi lastniki Graditelji gradu so bili oglejski patriarhi. Fevdalni grad so kot lastniki dali na upravljanje vazalom Bistriškim vitezom. Zadnji vitez, Alochus po imenu, je umrl v 13. stoletju v boju z Ogri. Za njim so grad prevzeli devinski grofje. V 14. stoletju pride bistriško gospostvo pod upravno oblast Postojne, ki ji vladajo knezi Auerspergi. Turjačani Grad je bil že v precej slabem stanju, zato so ga Auerspergi obnovili. Starim gradnjam so dodali nove. Na gradu je živel njihov oskrbnik. V slučaju nevarnosti je grad nudil okoliškim prebivalcem zavetišče. Gospostvo Auerspergov je bilo eno največjih na Kranjskem. Njihova glavna postojanka je bil grad Turjak, mogočna zgradba južno od Ljubljane. Od tod tudi naziv te rodbine: Turjačani. Grad je opeval F. Prešeren v pesnitvi ‘Turjaška Rozamunda'. V drugi svetovni vojni je bil grad opustošen in požgan, njegova obnova pa še traja. Turjačani so imeli v lasti tudi palačo v Ljubljani pri Križankah. Danes je tam mestni muzej. Turjačani so bili imenitna kranjska rodbina. Nekateri od njih so se izkazali kot poveljniki in zmagovalci v bojih s Turki. Drugi so bili pomembni člani vlade in dvora na Dunaju. Za čase protestantizma na Kranjskem so bili na strani reformatorjev, ki jih je vodil Primož Trubar. menjali z novim, visokim in vitkim. Možje, ^ so ga nekega dne opazovali, so menili, da Sy. bo prva močna burja prevrnila. In vendar sto j, sloki zvonik še danes. V cerkvi so se do nedavnega nahajale sta^ davne rezljane klopi. O njih sta napisala Bor*' in Mojca Uršič v knjigi 'Reka - Timav' (199^ naslednje ugotovitve:"Ustavimo se še ob režij nih klopeh v cerkvi sv. jurija v Ilirski Bistrici, nit so bile prvotno verjetno namenjene za kakst.c drug prostor. Nastale so leta 1668, v času, 117 so se hrustančaste forme počasi spreminjali d baročni akant. V Slovenskem Primorju so te ( j zljane korne klopi precej osamljen primeri 1 kar pa ne velja za Kvarner..." !Stj Še bolj jasen je Anton Žnideršič v knjigi 'Sp r' mini in zapiski' (1990), kjer je zapisano: '& jj miva sta dva umetno izrezljana prostorna cX ^ Podnevi pri premo pokrov okvirj3. S zraka v okvir tako, da pokrov čez dan pripr£ mo, v toplih dnevih pa ga lahko umakne’1’' V okvirju moramo preverjati vlago komp°s[( priporočljivo je, da ga raje pustimo nekol’1 bolj suhega, kot preveč vlažnega. Na ko^ omenimo še to, da moramo sejančke zaliv s tekočimi gnojili v določenih intervalih- MAGGli ' ---------TTvpi' r UREJANJE PARKOV IN ' Dejan ROLIH N tel.: 067/82-586 v e 1 jen ad ejar z rf nat Občina Ilirska Bistrica ien' \ Gozdno Gospodarstvo Postojna xz -J \ ^ Plama-pur \ ProVITA Inženiring d.o.o. 6250 Ilirska Bistrica Vilharjeva 27 tel. 067/41 -820 V PIVKA perutninski kombinat Neverke 30 6256 KOŠANA CENJENE KUPCE VABIMO, DA OBIŠČEJO DELIKATESO IN AGROTRGOVINO NA KALU. ZA VAS IMAMO: - široko paleto svežega in zamrznjenega piščančjega mesa - izdelke iz perutninskega mesa ■ konzumna jajca po izredno ugodni cenah ■ vse vrste peletiranih krmil za živali ■ dan stare piščance Informacije po telefonu: 067/51-030 ali 067/55-810 POSTANITE IN OSTANITE NAŠI ZVESTI KUPCI! TRUDIMO SE, DA BI PROIZVODNJA MESA ČIMPREJ STEKLA V NAŠI PRENOVLJENI KLAVNICI, DA BO PONUDBA ŠE PESTREJŠA IN KVALTETNEJŠA. BODITE Z NAMI IN USPELO NAM BO! FIZIOTERAPIJA n TRGOVIM Rozmanova ul. 1 6250 Ilirska Bistrica tel./fax: 067/41-156 | jelena zdravila • J’“jie mešanice . ort pripomočki ,l^Skivzglavniki — c*Qska kozmetika i Zavarovanim osebam izdajamo tehnične pripomočke na naročilnice (recepte). preventivne in terapevtske kompresijske nogavice obvezilni program Chicco program za otroke in otroška hrana h Cankarjeva 24, 6250 ILIRSKA BISTRICA J J PUR?v^TEX \ Gradišče 51 6243 OBROV Telefon: 066/88-016 Telefax: 066/88-033 PE PODGRAD Podgrad 110 6244 PODGRAD Telefon: 067/85-031, 85-210 J z_y OSCAR c\-j k OSKAR SAMSA s p. Maistrova 17, 6250 ILIRSKA BISTRICA, TELEFON: 067/41-101 SERVISIRAMO vse vrste gospodinjskih aparatov (GORENJE, CANDV, ZANUSSI ...) r DELOVNI ČAS VSAK DAN OD 8” DO 14™ URE IN OD 1630 DO 18” SOBOTA OD 8” DO 12” URE X r \ |! m- LESONIT d d Lesno kemična industrija 6250 Ilirska Bistrica, Slovenija Nikole Tesle 11, p.p. 49 Telefon: n.c. +386 (0) 67 41 241 Telex: 34 125 leson si Telefax: +386 (0) 67 41 433, 41 547 h /r*/n transport terminal ilirska bistrica xr: X r \ ILIRSKA BISTRICA Prešernova "7 Suma inženiring d.o.o. Bazoviška 18, 6250 Ilirska Bistrica telefon: 067/41-504, telefax: 067/81-042 5DUUS Vojkov drevored 14, 6250 Ilirska Bistrica Najem in prodaja prostorov za: - proizvodnjo - skladiščenje - in pisarne Informacije: tel. 067/81-188 pyprimorjepy lil ajdovščinalifl ENOTA BISTRICA IL. BISTRICA CENJENIM STRANKAM NUDIMO: - vse vrste gradbenih in mizarskih storitev, asfaltiranje, montažne hale, - prodajamo vse vrste betonov, pesek, mivko in vse vrste betonskih izdelkov, - izposojamo gradbene odre in opažni material. XZ CENIK OGLASOV 1. cela stran 28 x 35 cm 90.000 SIT 2. polovica strani 28 x 17 cm 45.000 SIT 3. četrtina strani 14 x 17 cm 22.500 SIT 4. osmina strani 14 x 8,5 cm 11.250 SIT 5. šestnajstina strani 6,5 x 8,5 cm 5.700 SIT Cena dvobarvnih oglasov na prvi in zadnji strani je višja za 30%. Za večkratno oglaševanje znižamo ceno po dogovoru. Pokličite: "GA commerce", Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica, tel.: 067/81-297, fax: 067/41-124 IRB1S d.o.o. KOSEZE 32C 6250 ILIRSKA BISTRICA TEL/FAX: +386 (0)67/41-082 ... VSE ZA ČISTEJŠE OKOLJE Poleg proizvodnje čistilnih sredstev in oskrbe z artikli za osebno in splošno higieno nudimo usluge čiščenja vseh vrst talnih oblog r URNIK VSAKDAN 7-14 PRVA SOBOTA V MESECU 8 - 12 \ klepar ■■čar" vleK.i FRANC MARTINČIČ 6250 Ilirska Bistrica Bazoviška 42 tel/fax: +386 (0)67/81-794 mobitel: 0609 622-417 PO UGODNIH CENAH TAKOJ ZAMENJAMO POŠKODOVANO VETROBRANSKO STEKLO ZA VSE VRSTE VOZIL POKLIČITE VSAK DAN OD 8” DO 17°° Snežnik UREDNIŠTVO 6250 Ilirska Bistrica, Bazoviška 40 KARATE BALINANJE Z lastnimi sredstvi na državno prvenstvo Karate zveza Slovenije je 22. marca v Športnem centru na Ptuju organizirala ČLANSKO DRŽAVNO PRVENSTVO za leto 1997. Karate klub Ptuj se je izkazal kot odličen organizator, saj je gostil tekmovalce iz triintridesetih slovenskih karate klubov, ki so se pomerili v bojih in katah. Karate klub SAMURAI iz Ilirske Bistrice so zastopali mlajši mladinci Mladen Kablar, Mirislav Derajič in Ivo Ti jan ter mladinka Marjanca Šajn. Vsi štirje so na državno prvenstvo odpotovali z lastnimi sredstvi, kajti Športna zveza Ilirska Bistrica navkljub vsem navodilom in določilom ministrstva za šolstvo in šport ne podpira vrhunskega športa v mladinskih kategorijah. In tako je to že peti turnir po koledarju Karate zveze Slovenije, za katerega Občina Ilirska Bistrica svojim karateistom ni dala niti tolarja. Je že tako, da smo mi v Ilirski Bistrici država v državi. 24 tekmovalci dosegel 9. mesto, saj ima 16 let in še spada v kategorijo mlajših mladincev. Samo predpostavimo lahko, kaj utegne doseči v naslednjih letih. Ekipa, ki so jo sestavljali Mirislav Derajič, Mladen Kablar in Ivo Ti jan (na sliki), je v zaključku tekmovanja med 11 članskimi ekipami z odlično izvedeno kato UNSU pristala na 2. mestu. Vsi trije so mladinci in bodo letos tekmovali na vseh ' Naši tekmovalci pa so kljub zaviranju ŠZ dosegli lepe rezultate: Marjanca Šajn se je v konkurenci 23 članic, večinoma dolgoletnih tekmovalk, s prvo lepo izvedeno kato prebila med šestnajst najboljših, z naslednjo med osem, v finalnem krogu pa ji je nažalost zmanjkalo moči, tako da je pristala na šestem mestu. Marjanca Šajn bo letos nastopila še na državnem mladinskem prvenstvu, na katerem bo po vsej verjetnosti dosegla boljši rezultat. Mladen Kablar je med mladinskih državnih prvenstvih, v članski konkurenci pa so v skladu z novimi pravili tekmovali prvič. Doseženi rezultati izražajo odlično strokovno delo in predvsem podlago v masovnosti športne karate šole v Ilirski Bistrici, saj so generacije tekmovalcev, ki prihajajo, vedno bolj kvalitetne, podpora Občine Ilirska Bistrica pa, žal, vse slabša. Stojan Šestan Članice državne prvakinje Absolutnega Državnega prvenstva INDOOR 18 m v Brežicah (1. in 2. marca) se je, potem ko so dosegli norme, udeležilo 12 tekmovalk in tekmovalcev iz Lokostrelskega kluba Ilirska Bistrica. Poudariti je treba prvi nastop članic na državnem prvenstvu v disciplini goli lok in njihovo ekipno zmago ter ekipni državni rekord. Ilirskobistriška ekipa, za katero so nastopile Mojca Valenčič, Dorjana Šuštar in Dolores Čekada (na sliki) je bila edina, ki je dosegla normo. Tomaž Rojc, Jan Šuštar in Lado Čeligoj so v tekmovanju članskih ekip zasedli 2. mesto v disciplini goli lok. V Brežicah se je izkazal tudi Igor Rudež, ki je med 54 tekmovalci v disciplini compound zasedel 8. mesto. Tekmovalke in tekmovalci lokostrelskega kluba so v nedeljo, 9. marca, nastopili tudi na zadnji dvoranski tekmi v Novi Gorici. Domov so se vrnili s kupom odličnih uvrstitev in tako nadvse uspešno zaključili sezono dvoranskih tekmovanj, saj so že začeli trenirati in tekmovati na prostem. ( ‘ \ Lokostrelski klub Ilirska Bistrica bo 6. aprila 1997 pripravil TEKMO ZA SLOVENSKI POKAL V ARROVVHEADU, zato vabi vse ljubitelje lokostrelstva na Črne njive nad Ilirsko Bistrico. Z zanimanjem pričakujemo nastope domačih lokostrelcev, posebno Andraža Čeligoja, lanskega ^državnega prvaka v tej disciplini. Bistriški balinarji na obisku pri rojakih v Avstraliji Končno je napočil čas, ko se je ekipa šestih članov Balinarskega kluba Planinc-Topolc s pomočjo Balinarske zveze Slovenije odpravila v daljno Avstralijo. Odločitev za tako dolgo potovanje (20 tisoč kilometrov) seveda ni enostavna, a želja, da bi našim rojakom, ki so bili leta 1995 v Sloveniji, vrnili obisk, je bila kljub pomislekom dovolj močna. 23. februarja se je letališču Ronchi zbrala celotna slovenska odprava -19 balinarjev in 9 balinark, ki so imele nalogo, da predstavijo naše žensko balinanje. Po 24-urnem potovanju, ki je bilo izredno zanimivo, smo 25. februarja v zgodnjih jutranjih urah pristali na letališču v Melbourneu. Tam nas je čakalo veliko presenečenje, saj nas je pričakala prava množica Slovencev. Že takrat smo spoznali, koliko jim pomeni naš obisk in kako so si ga želeli. Vsepovsod, kamor smo prišli, so nam izrekali zahvale za obisk, saj se zavedajo, da živijo zelo daleč od domovine. Mogoče so nas balinarske družine naših rojakov tudi zaradi tega dobesedno "razgrabile" in nas popeljale na svoje domove, kjer smo prebivali do konca našega obiska. Ko smo se nastanili, so nas najprej povabili na skupni zbor v Slovenski Primorski Socialni klub 'Jadran', kjer nas je pozdravil gospod Frankie Iskra, doma iz Sušaka, človek, ki je najbolj zaslužen za izvedbo srečanj balinarjev v Sloveniji in Avstraliji. Po uvodnem razgledovanju in spoznavanju petega kontinenta, v pravem pomenu mesta Melbourne in bližnje okolice, velike približno toliko kot Slovenija, je napočil čas, ko smo se začeli srečevati tudi na baliniščih in se spoprijemati z nasprotniki, zlasti pa z balinišči, ki 28. februarja smo se pomerili z ekipo f Geelong: moška ekipa, ki jo je sestavlja trojk, je po dvokrožnem sistemu izgubila; . zultatom 7 : 5, naše brhke balinarke pa S J zelo uspešno kosale s svojimi nasprotnici z Drugo tekmo smo igrali 1. marca z ekipo^ S. K. 'Jadran'oziroma društvom, v katere! največ Slovencev iz okolice Ilirske Bistrice-prav smo se z našimi nasprotniki trdo tXte smo tekmo izgubili z istim rezultatom, h— balinarke so se tudi tokrat držale precej: junaško, zvečer pa je bil v našo čast org ziran sprejem, na katerem so nas obda! medaljami in kenguruji ter priredili žaba1 plesom. NADALJEVANJE PRIHODlf Bili smo gostje S. P. S. K. 'Jadran': z nami je tudi organizator srečanja g. Frankie Iskra (na od|>l< KOŠARKA STRELSTVO SOLSKI ŠPORT t D Študenti ponovno prvi v OKL Ekipa Kluba študentov iz Ilirske Bistrice je že drugo leto zapored osvojila 1. mesto v Zimski občinski košarkarski ligi. V finalni tekmi (1. marca) je premagala ekipo Šport bar z izidom 58:39. V tekmi za 3. mesto je bil Knežak boljši od ekipe Palete z rezultatom 58 :48. V ligi je tekmovalo 13 ekip. Organizator tekmovanja, Športna zveza Ilirska Bistrica, in izvajalec, Košarkarski klub Plama-pur, sta lahko zadovoljna s pokazanim zanimanjem za košarko. Želja vseh je, da bi se tekmovanje nadaljevalo tudi s poletno ligo v športnem parku, vendar bi morali tekmovalcem prej zagotovitvi varnost z ureditvijo asfaltne površine ob igrišču in zamenjati obstoječe koše s pregibnimi. Igrišče na prostem bo za treninge uporabljal tudi košarkarski klub, saj so stroški najema dvorane previsoki. Za potrebe organiziranih treningov in tekem kluba ter drugih rekreativnih tekmovanj in prireditev, ki jih je v parku vse več, bi bila potemtakem nujna tudi ureditev vsaj zasilnih slačilnic. Na pomoč bo morala priskočiti tudi občina, lastnik javnih športnih površin, ki bi morala vsaj delno zagotoviti sredstva za vzdrževanje teh objektov tako, kot za drugo javno infrastrukturo v mestu. Z. Debevc BRIDGE Najuspešnejši igralci Bridge klub Ilirska Bistrica je doslej v igralni sezoni 1996/97 organiziral 13 tekmovanj, ki so štela za najuspešnejše igralce te plemenite igre s kartami v našem mestu. Tako je vrstni red najuspešnejših dva meseca pred zaključkom igralne sezone naslednji: 1. Vinko Prosen (174 točk), 2. Branko Skrt (161), 3. Edo Ceglar (150), 4. Dimitrij G rij (150), 5. Igor Fabec (147), 6. Andrej Žnidaršič (141) itd. Na turnirjih sodeluje 20 tekmovalcev. D. G. Četrti v dopisni strelski ligi V preteklem mesecu so imeli mladi strelci SD 4. junij iz Ilirske Bistrice kar nekaj odločilnih tekem za uvrstitev v zaključna tekmovanja. Mlajši mladinci so februarja in marca dvakrat nastopili v Postojni. 15. in 16.2. so v polfinalu 20. državne dopisne strelske lige 96/97 osvojili 4. mesto med desetimi ekipami, četrti pa so bili tudi 22. marca v finalu petih najboljših slovenskih ekip. Uroš Mahne se je v posamični konkurenci med 49 strelci uvrstil na 6. mesto. Na tekmi v Postojni (8. in 9. marca), ki je štela za regijsko prvenstvo, je med mlajšimi mladinci nastopil le Uroš Mahne in se v posamični konkurenci uvrstil na odlično 3. mesto med 17 tekmovalci. Normo za državno prvenstvo v streljanju s standardnim orožjem sta poleg njega izpolnila še Simon Spetič in Uroš Turkovič z rezultati iz Pokala prijateljstva. Starejši dečki niso bili tako uspešni, saj so bili med šestimi ekipami četrti. Kot posameznik je bil z 10. mestom med 37 tekmovalci uspešen le Aleš Baričič. Finale državnega prvenstva, na katerem bodo nastopili mlajši mladinci, bo 10. in 11. maja, predvidoma v Ljubljani. NOGOMET Prvič za Patrick Cup Mladi nogometaši ilirskobistriškega kluba se pod vodstvom domačih trenerjev (V. Kalc, R. Udovič, J. Berginc in B. Dovgan) že nekaj časa pripravljajo na začetek spomladanske sezone. V tekmovalnih sistemih, ki jih vodi MNZ Koper, nastopajo mlajši in starejši dečki. Prvenstvene tekme mlajših dečkov so se pričele 22. marca. V pripravljalnem obdobju pa so se pod vodstvom J. Berginca udeležili 2. kvalifikacijskega turnirja za PATRICK CUP 97. Zastopstvo podjetja Patrick organizira v Sloveniji 9 kvalifikacijskih turnirjev ter polfinale in finale v Ljubljani. Na turnirju v Izoli sta poleg gostiteljev in Bistričanov nastopili še ekipi iz Italije, zamejski F. C. Primorje in C. S. Pon-ziana. Naši fantje so se uvrstili na 3. mesto, a bi bili lahko boljši, če ne bi izgubili prve tekme z Izolo kar z 0:4. Po zmagi nad F. C. Primorje s 5 :0 so tretjo tekmo z zmagovalcem turnirja C. S. Ponziana igrali neodločeno (1:1). Igralec NK Ilirska Bistrica Mitja Štemberger je bil s štirimi zadetki najboljši strelec turnirja. Z. Debevc STRELSTVO Baričič in Mahne v finala Na regijskem šolskem prvenstvu v streli^ z zračno puško sta nastopili obe bistriški® trener Stanislav Mahne iz SD 4. junij pa^r zultati tekmovalcev ni bil zadovoljen. m Tekmovanja v Postojni se je udeležilo