K osamosvojitvi — naprej! Vsaka zdrava misel zmasfa slei ali prei. ipa nai se io še tako tlači Taka zdrava nrsel .ie bMa v duši učiteljstva; m pa mosrla iia dan, ker. je imela zveste čuvarje. Skrbno in dosledno so io čuvali, da ni odieknii \i hiše uč'teljskega stanu en sam ieik hreipenenja po pravi stanovski svotoodi. In kotično ie prišlo kar .ie moralo Df i'ti: vse potrpljenie učiteljstva, vse bridke izikiušnje. vse dolgoletno zapostavl.ian.ie in zlorafoljanje stanu se ie združilo v mogočneim odtnevn januarske Deklaracije. Dozorela ic misel in zavest >po praVi svobodi stanu. Bo li zrelo učiteljstvo. bo H razuineval-o dati novoro.ienerniu dtetetu iprimerne hra<ne. da se razviieV oriaka ki foo šči-« til vsepovsod proti vsakemu poedinca kakor celokuptii stan Živo vero nos.im v srcu da ie 1110goče dvis:niti ueiteliski stam po smernlcah »Deklaraciie« na isto vištoo. ina katero-se mora dvigniti stan, ki ie narodu potreben kakor sol jedi. Ne v agitaciji. ne v prigovarjaniu. ne v Iepih člankih — v vaŠifi dušah kolegl in koleginie niora vzkliti silna stanovska zavest neomamlHvo prepričartfe. da is edina rešUev stanu v osamosvosStvi. Pomislite samo. da smo stan. ki je bil neotihodna ipotreba narodu — .ie — i>n bo — in zavedati se moraino. da smo v službr naroda, ki ie suveren. Narod le naša baza in ne stranke. ne režimi. ki orrdeio in oadeio. narod ostane in 7. njim učiteljstvo. Mari nai se buriimo narodu radi lepih oči te ali cne stranke!? Tovariši pogum. poglejte mirno. a globoko v oči vsem onim. ki vas vabiio s sladkimi besedami z zlatimi obljubami. da vas premotHo. s pravega pota. ki vam ga kažeio smernice Deklaraciie. Ne sledite jiim. ker vas hočejo varaii v svo.io korist. Pomislite da ste nad Qol stoletja vlekli v POtu svoiega obraza. bičanf zaničevarti in ooljuvani kot stan — za druge. Kdor ie utegnil vas ie izrabljai — ne samo poedince — cek stanovske organizacije so upregali v korist osebnim in političnim namenom. Ln — ko ste storil: svoje delo — So vas zavrgli. kakor se zavrže ožeta limona. Proč s pomisleki, tu smo. naše delo nai ie posvečeno narodu. ki nas ie pokll cal. :z kateresra smo lizšli: toda narod ni ta ali cna oseba. narod ie masa ki hreoeni do kulturnih in socialnih dobrinah. ki iih donaša le vestno in intenzivno delo. Velik del teg:a. kar iimenujemo dobrina. oa bodisl y tem ali oneim zmislu, je zavisen od učiteljskesra stanu. Čemu na razipotiu razmi.šljati! Izšel sem !z naroda — tedai vse deio za narod. Cankar je rekel nek^e — ironično seveda: »Narod ie hlod. ki ga obdelu.ie.io posamezni sebi v korist « — iaz pravinn: »Učiteljski stan je b;:l do danes hlod«. ki so ua obdelovali in mučili in natezovaii po svoje. Z Deklaracijo nai pride v naše duše sooznanie. da mora polstoletna zloraba stanu prenehati ter mn zasvetiti ona svoboda. ki io more nuditi svoboden narod svoiemu nrvemu in največiemu dobrotniku — učiteJiu. Roko stran od stanu v^si klevetniki in kupčevalci duš. pustite učiteljstvo. da se razviie v svoii organizaciii svobodno v srečo ni blajdnjo naroda v 'pomirienie razburieniih strasti. da more s svojini zvišenam in plemeiiitirri deloin odstraniti struipene p-obe. k; so zrastle vsled danih razmer med našiin narodom. da izieči ra'k-rane na katerih trpe mase ljudistva. Učiteljstvo glej. v Deklaraciii ?p spas stanu! Okleni se io r dušo zavrzi vse osebnosti — pusti vse ozire in pomisleke. očisti svoio dušo vs^-h sugestii in sovražnega strupa. strni se v mogočno stanovsko organizacHo ki ti bo nrinesla v naibližniem času mnoco dobrega in blagodejen mir! Fran Škulj.