Direktor NT&RCd.o.o. Joie Cerovšek ŠT.19 - LETO XLVII - CELJE, 13. 5. '93 - CENA 110 SIT Glavni in odgovorni urednik NT Branko Stameićić Opeharili so nas Neurejene razmere na Škafarjevem hribu. Vroča tema na strani8. Pomladanski sejmi Mati in devet hčera na straneh 17,18,23 in 24. Kavbojska idila V Lačji vasi raste konjeniški center. Reportaža na strani 21. IZ VSEBINE: Referendumi: 0 samoprispevku v mozirski občini, Polzeli in Preboldu. Strani 5 in 6. Kultura , Zaklad na Starem gradu. Stran 6. Zdravstvo f Celju ogrožena urgentna služba. Bodo paciente odklanjali? Stran6. Reportaži Stoletnica Marija Lavrič V razkošju kozjanskih gričev. Stran 20. Varna kot domač štedilnik Sporna naprava za razkuževanje odpadkov na bolnišničnem dvorišču. Vroča tema na strani 7. Nevsakdanji sodi na Bocu VMestinju pojasnjujejo ozadje. Vroča tema na strani 8. Pisarniško pohištvo STOL INTERIER CELJE Titov trg 8 tel: 1063) 28 928 fax: (063) 25 Á20 2 UVODNIK Visoko vodstvo Alfreda Božiča Namesto dneva velikih sprememb v mozirski občini se je včeraj zgodil velik nič. Politične stranke, ki so se nekako v tem času »vzele skupaj«, so ponovno dokazale, da se niso sposobne dovolj pripraviti. Ali pa je izvršnik Alfred Božič še vedno močnejši od njih. Včeraj naj bi se v mozirski občini »končno znebili« Alfreda Božiča, vendar zaradi neudeležbe 2('!) kandidatov ZZD do konstruktivne nezaupnice ni prišlo. Iz razprav, ko so se poslanci eno uro kregali, ali najprej voliti novega župana ali najprej novega izvršnika ali oboje skupaj (obveljal je zadnji predlog), je bilo slišati, da je »veliko odzadaj«. Nihče ni pojasnil kaj, vendar je bilo očitno, da so si v strankah in v medsebojni koordinaciji skuhali takšen golaž, ki ga še sami niso bili sposobni prežvečiti. Mnenje enega izmed poslancev, da »bi se stranke spajdšile s samim hudičem, samo da bi vrgli Božiča«, je to samo potrjevalo. Izvršnik Božič je, preden so ga pregnali iz govorniškega odra, omenil čudna prijateljstva, ki so sedaj nastala v mozirski občini med posamezniki. Prav tako je bilo očitno, da v koordinaciji strank niso vedeli, da bo kandidaturo za novega župana umaknil Rade Rakun, ko pa je to storil še Franc Miklavc, se je izkazalo, da je tri strani dolga pogodba med političnimi strankami v mozir- ski občini na dokaj majavih nogah. Se pa velja zamisliti nad eno točko v tej strankarski pogodbi, namreč da bodo stranke varovale kandidate, njihove družine, poslance in občane pred možnim revan- šizmom. Sodi takšna točka v neko pravno državo? Zakaj enkrat vsi v mozirski občini ne položijo vseh kart na mizo, ne da vsa zasedanja potekajo za strogo zaprtimi vrati, sodelujejo pa le nekateri izbranci. Na včerajšnji skuščini so bili omenjeni pritiski tako ali drugače. Kdo in zakaj na koga pritiska? Tisti, ki so to omenjali, najbrž to vedo. Zakaj ne povedo tega še ostalim v mozirski občini, da se ne bi tako čudno počutili? Saj končno vsak poslanec v mozirski skupščini zastopa nekoga, ima svojo volilno bazo, vprašanje pa je, koliko ta volilna baza sodeluje pri tako pomembnih odločitvah. Red na nekakšen način bo tudi v mozirski občini treba narediti. Vsaj za dobrobit občine bi bilo to potrebno. Toda bodo v skupščini še kdaj zagotovili dvotretjinsko ude- ležbo, izvolili ali ovrgli predloge o novih organih, da bo mozirska občina živela naprej? Nagajanje tu, nagajanje tam, kuhinja tu, kuhinja tam... Vsemu skupaj ni videti konca, logična posledica pa je le razpad občinske skupš- čine in veliko nazadovanje mozirske občine. Mogoče bi bila rešitev le v tem, da bi pošteno rekli bobu bob. Kaj predvsem želijo politične stranke, koliko so sploh sposobne ostro nastopiti skupaj in narediti red v občini? Na drugi strani je očitno sedanji izvršnik Alfred Božič. Koliko je res, da izsiljuje, grozi in vrši pritiske? Seveda so tu tudi obtožbe na račun Alfreda Božiča, vendar te že raziskuje odgovorna komisija. Potem bo v marsikateri stvari laže odločati. Vsekakor trenutno vodi Alfred Božič s štiri proti nula. Ali je vodstvo sladko ali ne, naj nosi odgovornost sam, vsi poslanci ter ostali politični veljaki. Občani v stvari očitno tako ali tako niso pomembi. URŠKA SELIŠNIK Šentjurčani pri papežu Šentjurski zborovski pevci ter romarji so že pred meseci načrtovali obisk Rima ter srečanje s papežem, njihova želja pa se je uresničila šele pred dnevi. Pri tem so doživeli posebno pozornost. Šentjurčani so se srečali z Janezom Pavlom II. med njegovo splošno avdienco, ko je sprejel tudi romarje iz Nemčije, Češke, Poljske, Hrvaške, Ukrajine, Madžarske, ZDA, Velike Britanije in Japonske. Prisotni so na njegovo poimensko pozdravljanje odgovarjali z običajnim ploskanjem, ko je omenil pevce iz Šent- jurja pri Celju, pa so ti odgovorili s pesmijo Zgodnja Danica. Šentjurčani so v cerkvi svetega Petra zapeli še pesem Gustava Ipavca Slovenec sem. Šentjursko skupino sta vodila prof. Rafko Vodeb in domači dekan Mirko Zemljič. Srečanje Šentjurčanov s papežem so omenili tudi v osrednjem vatikanskem časopisu L'osservatore romano. BJ Na potezi so (bile) stranke Včerajšnji dan je odločal o političnem življenju mozirske občine Ko smo pripravljali gradivo za članek, je zasedanje mozir- ske skupščine še viselo v zra- ku. Zasedanje odbornikov je bilo sklicano za včeraj, ostajal pa je velik vprašaj, če se bo seje udeležilo dovolj odborni- kov, da bo skupščina sklepčna. Na zasedanju so nameravali izvoliti novega župana, to je bilo znano že prej, novo pa je, da so volili tudi novega pred- sednika občinskega izvršnega sveta. Bivši župan Andrej Pre- sečnik je nepreklicno odstopil, stranke so izvršniku Alfredu Božiču izrekle konstruktivno nezaupnico, kot protikandidat na volitvah pa naj bi nastopil Anton Vrhovnik. Stranke morajo prevzeti pobudo O nameri strank za kon- struktivno nezaupnico Alfre- du Božiču smo pisali že prejš- nji teden. Pretekli teden so predstavniki strank v mozirski občini s konsenzom sprejeli dogovor, v katerem so stran- karski prvaki ugotovili, da morajo zaradi vseh odstopov v vodstvu občinske skupščine stranke prevzeti pobudo za ra- zreševanje nastalega položaja, saj je delo občinske skupščine ohromljeno. Stranke so so- glasno ugotovile, da sta vzrok in povod za to način in metode dela izvršnika in nekaterih članov IS, ravnanje predsedni- ka IS pa se je najbolj izrazito pokazalo pri sprejemanju od- ločitev v zvezi s sanacijo po poplavah v Podvolovljeku. Nadalje mozirske stranke ugo- tavljajo, da Božič nima več po- litične podpore med občani ter da poskuša z grožnjami in pri- tiski odvrniti posamezne pred- stavnike strank in delegate od političnega delovanja do iz- vršne oblasti. Za dobrobit celotne občine so se stranke odločile, da ne bodo več podpirale izvršniko- vega dela in vodenja. Vse stranke soglašajo, da funkcija izvršnika ni združljiva z vode- njem podjetja Božič d.o.o.,ka- terega lastnik je najožji član. Poleg tega se ne strinjajo z opravljanjem računovod- skih, finančnih in pravnih sto- ritev firme Božič za zdravstve- ne zavode v občini. Stranke predlagajo občinski skupščini, naj zadolži ustrezne strokovne institucije, da preverijo more- bitno nezakonitost v poslova- nju zavodov in nuđenju stori- tev firme Božič. Dodaten predlog za skupščino je, naj zahteva revizijo proračunske in izvenproračunske porabe, za katero sta zadolžena izvršni svet in Javno podjetje Komu- nala Mozirje. »Politične stranke smo so- glasno ugotovile, da je pogoj za uspešno nadaljnje delo ob- činske skupščine zamenjava predsednika IS, zato bomo skupaj predlagale konstruk- tivno nezaupnico,« so zapisali v sporočilu. »Nadalje stranke soglašamo, da šele po izvolitvi novega predsednika IS opravi- mo volitve za predsednika in ostale funkcionarje skupš- čine«. V sporočilu so politične stranke še zagotovile, da prev- zemajo odgovornost za zago- tovitev zadostne udeležbe na skupščini, s popolnim informi- ranjem delegatov pa bodo za- gotovile tudi zadostno podpo- ro predlaganemu mandatarju. Prav tako bodo stranke zago- tovile tudi popolno politično, moralno in materialno podpo- ro kandidatu za novega izvrš- nika in z vsemi sredstvi pre- prečile morebitni revanšizem. To velja tudi za morebitni re- vanšizem proti skupščinskim poslancem, funkcionarjem skupščine in političnih strank ter ostalim občanom. Poleg teh določil so se poli- tične stranke dogovorile tudi o bodočem sodelovanju s ci- ljem vzpostaviti pravo demo- kracijo. Dogovor o sodelova- nju strank so podpisali pred- stavniki občinskih odborov, za SLS Andrej Presečnik, za SDP Marko Purnat, LDS Zdravka Hriberšek Ladinek, SKD Ivo Glušič, NDS Franc Basti, SSS Jože Kumer, LS Ivan Krefl in SOPS Herman Remic. Obsežen dnevni red s perečimi vprašanji V koordinaciji mozirskih političnih strank so zahtevali, naj bo naslednje skupščinsko zasedanje predvidoma okrog 20. maja, vendar podpredsed- nik SO Mozirje Rade Rakun tega ni upošteval. Skupaj s predsedstvom je sklical sejo za včeraj, stranke pa so morale 48 ur pred začetkom zasedanja pridobiti tudi podpis Božiče- vega protikandidata. Uspele so se pravočasno dogovoriti, in tako so v ponedeljek zjutraj predlagale za novega manda- tarja sedanjega direktorja Zgornjesavinjske kmetijske zadruge Antona Vrhovnika. Predlagani dnevni red pred- videva, naj bi poslanci po voli- tvah novega novega župana in izvršnika razpravljali še o ustanovitvi komisije, ki naj bi preučila združljivost javne funkcije s pridobitno dejav- nostjo, o poslovanju v lanskem letu, izvenproračunski porabi, sredstvih skupnega programa samoprispevka, skladu stavb- nih zemljišč in nadaljnjem ob- stoju splošne ambulante v Sol- čavi. Božič: »V ozadju so drugi interesi« »Želim samo poštenje, če sem kriv, bom odgovarjal. To so tudi osnovna načela pravne države, tudi naše Slovenije. Ničesar drugega ne pričaku- jem, le da se stvari najprej raz- čistijo, poslanci pa naj se nato odločijo, kakor Vedo in znajo. Trenutno me rušijo na podlagi »bla, blajev«, dejstvo pa je, da zakon govori drugače, kakor nekateri interpretirajo. Pred- sednik izvršnega sveta sem po- stal v začetku junija 1990, za- kon o nezdružljivosti javnih funkcij z zasebnim podjetni- štvom pa je izšel v letu 1992. Poleg tega v mozirski občini doslej sploh ni bilo komisije, tako da je vprašanje, komu naj bi torej javil svoje premoženje. Zakon dodatno določa, da ne smejo biti v podjetništvu za- posleni najožji družinski člani, če živijo v skupnem gospodinj- stvu z nosilcem javne funkcije. To v naši družini ni primer, sin Mitja, ki je lastnik firme Božič d.o.o., se je leta 1991 poročil in živi popolnoma zase. Osebno imam le avtomobil. Zakaj v skupščini najprej ne poiščejo resnice, nato bi razčistili vse obtožbe? Dejstvo je, da so v ozadju le osebni ali stran- karski prepiri, ki se občinske skupščine kot takšne ne tiče- jo,« je povedal Alfred Božič. URŠKA SELIŠNIK V mozirski občini se je zgo- dilo, kar so nekateri pričako- vali, politične stranke pa ob- ljubljale, da do tega ne bo pri- šlo. Včerajšnje zasednje občin- ske skupščine ni uspelo, saj v zboru združenega dela ni bi- lo potrebne dvotretjinske veči- ne (manjkala sta dva odborni- ka) za izrek konstruktivne ne- zaupnice predsedniku izvršne- ga sveta Alfredu Božiču. Zase- danje je bilo končano, ko sta tudi oba kandidata za novega župana, Rade Rakun in Franc Miklavc, umaknila svojo kan- didaturo, oziroma sta to storili njuni stranki. Kdaj bo prihod- nje zasedanje SO Mozirje, kjer bodo naenkrat predlagali ime- na za nove predsednike IS in SO, še ni znano. Švedsko-slovenska poslovna konferenca Švedski trgovinski svet Dunaj in Stockholm organi- zirata v sodelovanju s slovensko gospodarsko zbornico švedsko-slovensko poslovno konferenco. Srečanje gospodarstvenikov bo 8. junija v Ljubljani. Poslovne konference se bo udeležilo 15 švedskih podjetij, na njej pa bodo govorili o tesnejšem sodelovanju med sloven- skim in švedskim gospodarstvom. K sodelovanju na to poslovno konferenco vabijo tudi podjetja s Celjskega, podrobnejše informacije pa so na voljo v celjski območni gospodarski zbornici. jg 0 odpadkih še v krajevnih skupnostih Minulo soboto so se sestali zbori la- ške občinske skupščine, ki so obravna- vali oziroma sprejeli vrsto pomembnih dokumentov. Tako je bil sprejet predlog spre- memb in dopolnitev prostorskih sesta- vin dolgoročnega plana za obdobje 1986-2000 in srednjeročnega plana občine Laško za obdobje od leta 1986- 1990 z dopolnitvami v letih 1989 in 1992. Pri tem se spremembe in dopol- nitve v letu 1992 nanašajo na prostor- ske rešitve desnega brega Savinje ozi- roma za zdraviliško parkovno-rekre- acijsko ureditev ter gradnjo Petrolove- ga bencinskega servisa v Laškem. Brez posebnih pripomb poslancev je bil sprejet tudi osnutek odloka o zak- ljučnem računu proračuna občine La- ško za minulo leto, osnutek odloka o ravnanju in obveznem odstranjeva- nju odpadkov na območju občine La- ško. Pri slednjem dokumentu so se na zasedanju skupščine dogovorili, da v nadaljnjo razpravo vključijo vse kra- jevne skupnosti, ki naj, v sodelovanju z laško Komunalo, na skupnem se- stanku opredelijo konkretne akcije in praktične rešitve v zvezi z odpadki. Po skrajšanem postopku pa je bil sprejet osnutek oziroma predlog odloka o zaš- čiti območja parkovnega kompleksa zdravilišča v Rimskih Toplicah, na os- nutek odloka o ustanovitvi javnega za- voda Dom kulture Laško pa so imeli poslanci nekaj pripomb v zvezi z usta- noviteljstvom zavoda (Občina). Prora- čunska sredstva, namenjena za delo- vanje bodočega zavoda, naj bodo v de- lu za kulturo opredeljena tako, da bo- do le-ta zadostovala za delovanje tudi vseh ostalih kulturnih domov, so opo- zorili. Po skrajšanem postopku je bil spre- jet tudi odlok o imenovanju nove ulice Ploščad prijateljstva v naselju Laško, sprejeli pa so tudi še sklep o sklenitvi partnerstva občine Laško z občino Pli- ezhausen v Nemčiji. M. A. PO DRŽAVI Sto dni Drnovškove vlade LJUBLJANA, 8. maja (Večer) - »Vladaše je sreča- la z vrsto vprašanj — od omejevanja plač, sprejetja proračuna do lastninjenja in številnih afer - ki so bila težje rešljiva, kot je priča- kovala ob nastopu pred do- brimi tremi meseci,« je me- nil predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek na tiskovni konferenci po preteku stotih dni. Enood- stotna aprilska inflacija je dober rezultat stabilizacij- sko naravnane ekonomske politike v tem obdobju. Vlada bo tako kot doslej tudi v prihodnje posebno pozornost namenila pla- čam in umiritvi želja po njihovi rasti, če gospodar- ski rezultati tega ne bodo dopuščali, je še dejal Dr- novšek. Še embargo za Slovenijo LJUBLJANA, 9. maja (STA) - Slovenski obramb- ni minister Janez Janša, ki se je mudil na enoteden- skem obisku v ZDA, kjer se je pogovarjal z vplivnimi ameriškimi senatorji in predstavniki državne ad- ministracije, je po vrnitvi povedal, da je svojim sogo- vornikom pojasnil predlog, po katerem naj bi medna- rodna skupnost dosledno nadzorovala mejo med Sr- bijo in Črno goro na eni ter Bosno in Hercegovino na drugi strani. Tako bi po Janševem mnenju Srbija in Črna gora morali resnično ustaviti pošiljanje razno- vrstne pomoči bosanskim Srbom. O ukinitvi embarga na uvoz orožja v Slovenijo pa je Janša dejal, da je vprašanje občutljivo, saj sovpada z zahtevo po od- pravi embarga na prodajo orožja Muslimanom v BiH, tako da v prihodnjih nekaj dneh ali tednih varnostni svet o slovenski zahtevi najbrž še ne bo razpravljal. Kozirjev odgovoril Peterletu LJUBLJANA, 7. maja (Delo) — Ruski zunanji mi- nister Andrej Kozirjev je v odgovoru na pismo, s ka- terim je slovenski zunanji minister Lojze Peterle 8. aprila vsem članicam varnostnega sveta predsta- vil slovensko pobudo za odpravo krize v Bosni in Hercegovini, posebej po- udaril pomen vzpostavitve varnostnih območij v Bos- ni. Hkrati je predlagal tes- no sodelovanje med rusko in slovensko diplomacijo v prizadevanjih za razplet krize. —NOVI TEDNIK— Glavni in odgovorni urednik: Branko Stamejčič. Pomočnica odgovornega urednika: Milena Brečko- Poklič. Uredništvo: Marjela Agrež, Irena Baša, Robert Gorjanc, Janja Intihar, Brane Jeran- ko, Edo Einspieler, Edi Mas- nec, Urška Selišnik, Ivana Stamejčič, Željko Zule. Teh- nični urednik: Franjo Boga- di. Oblikovanje: Minja Baja- gič. Tajnica uredništva: Moj- ca Marot. Naslov uredništva: Trg V. kongresa 3 a, Celje. Tele- fon: (063) 29-431, fax 441-032. Št. 19 - 13. maj 1993 3 Za novo alternativo Z letne konference Demokratske stranke v Slovenskih Konjicah Poglavitna programska opredelitev Demokratske stranke mora biti prizadeva- nje za ohranitev in nadaljnje uveljavljanje načel in pridobi- tev parlamentarne demokraci- je oziroma ustavne ureditve Republike Slovenije ter za de- jansko vzpostavitev pravne države. Uspešnost teh priza- devanj pa bo odvisna tudi od sprememb organiziranosti slo- venskega političnega življenja. Demokrati ponujajo novo al- ternativo. To so osnovne značilnosti iz bogate razprave o programski resoluciji, sprejeti na prvi letni konferenci Demokratske stranke, ki je bila v soboto, 8. maja, v Slovenskih Konji- cah. Med preko tristo delegati in gosti so bili tudi ugledni predstavniki drugih strank. Predsednik Socialdemokrat- ske stranke Slovenije Jože Pučnik je v pozdravu poudaril, da je konferenca v času, ki ter- ja nove premisleke in nove od- ločitve. Konferenco sta poz- dravila tudi predsednik konji- ških demokratov Franc Vreč- ko in konjiški župan Jože Ba- raga, v imenu Društva Sloven- cev, mobiliziranih v nemško vojsko, pa se je stranki za pri- zadevanja pri razrešitvi njiho- vih zahtev zahvalil Franček Šelih. Predsednik Demokratov Igor Bavčar je spregovoril o dosedanjem delu stranke, razčlenil je predvsem razloge za neuspeh stranke na lanskih volitvah. Med drugim je nave- del nejasna stališča stranke do različnih vprašanj ter pre- majhno prepoznavnost stran- ke. V času po volitvah so izsto- pala pogajanja za vstop De- mokratov v novo vlado. »Kon- cept vladanja, ki so ga z na- stankom velike koalicije uve- ljavile tri velike slovenske stranke, je v bistvu koncept porazdelitve interesnih sfer, političnih fevdov... Ves čas nastajanja vladne koalicije ni ne v javnosti ne v medstran- karskih pogovorih niti enkrat prišlo do temeljitega pogovora o ključnih točkah nacionalne- ga programa, ki bi upravičil trditve o kakšnem zgodovin- skem kompromisu,...« je med drugim dejal. Opozicijski po- ložaj Demokratov pa stranki daje priložnost za temeljit pre- mislek o njenih prihodnjih po- litičnih korakih ali, kot je v razpravi dejal Janez Lajovic: »Pripravimo se - naš čas priha- ja. A imeti moramo vizijo. Ta v programu je, a s premalo op- timizma.« O potrebnih spremembah so obširneje spregovorili pod- predsedniki stranke. Dr. Di- mitrij Rupel je utemeljil potre- bo po novi alternativni stranki oziroma novem demokratič- nem združevanju in zmanjša- nem številu strank. Geslo te alternative pa je po Ruplovem mnenju pravna država. O vzpostavitvi pravne drža- ve je govoril tudi Tone Peršak in še posebej opozoril na očit- no načrtno omalovaževanje in spodbijanje ugleda parlamen- ta ter načrtno kratenje ali pri- svajanje njegovih ustavnih pristojnosti s strani drugih dr- žavnih organov, ustanov, služb in funkcionarjev. Dr- . France Bučar pa je v svojem pismu, ki ga je naslovil na konferenco zaradi svoje zadr- žanosti, utemeljil nevarnost ustavnih sprememb, »ki bi lahko pripeljale do odprave vsega tistega, kar smo dosegli z zrušitvijo partijskega totali- tarizma.« Nevarnost je po nje- govem mnenju v sedanji vla- dajoči koaliciji, ki jo sestavlja- jo prav nosilci prejšnjih partij- skih struktur ob podpori krš- čanskih demokratov, ki so se bili za svoje pozicije v vladi pripravljeni postaviti v njiho- vo službo. Mag. Igor Omerza je govoril o perečih gospodarskih vpra- šanjih. Posebej je poudaril po- manjkanje temeljne gospodar- ske zakonodaje in zavlačeva- nje zakonitega lastninjenja družbenega premoženja. Gle- de na to, da je v postopkih revizije 1066 podjetij, v tisoč podjetjih se bodo vodili dena- cionalizacijski postopki, blo- kada lastninjeaja pa se še po- večuje s spremembo enega iz- med členov v zakonu, ki omo- goča vračanje premoženja tudi drugim pravnim osebam, ne samo cerkvi, se bodo lahko lastninila le redka podjetja. »Smo kot položen boksar v ringu. Takšni ne moremo v Evropo, saj ne bi vzdržali neenakopravnega boja,« je de- jal. V razpravi o programski re- soluciji so precej govorili o no- tranji organiziranosti stranke, o vrsti kadrovskih in organi- zacijskih težav, pa tudi fi- nančnih (stranka je lansko po- slovanje zaključila s preko de- setimi milijoni tolarjev izgu- be). Podobne težave imajo z organizacijo tudi druge stranke, ki so največkrat ome- njane kot mogoče soustanovi- teljice nove povezave demo- kratičnih sil alternative, torej socialdemokrati, socialisti in zeleni — socialno-ekološka stranka. Predloge o bodoči lo- kalni samoupravi nameravajo dograditi in pripraviti za raz- pravo v parlamentu. Meta Vesel-Valentinčič pa je opozorila na premajhno skrb demokratov za socialno državo, še zlasti, ker so neka- tere ideje izdelali že v predvo- lilnem času in bi po njenem mnenju sedaj morali stopiti od besed k dejanjem. Igor Bavčar jo je dopolnil, da so dosegli spremembo intervencijskega pokojninskega zakona, zaradi katere se pokojnine niso zmanjšale, in da so Demokrati prispevali za invalidski zavod v Kamniku. Sprejeli pa so tudi sklep, da bodo sprožili še dru- ge pobude, na primer za zmanjšanje obdavčitve za ti- ste, ki odpirajo nova delovna mesta. Nova alternativa mora vsebo- vati tradicionalne slovenske ideološke prvine od krščan- stva do liberalizma in socialne države, biti mora sredinska stranka, ki notranjepolitično zagovarja parlamentarno de- mokracijo, ideje pa črpa iz ci- vilne družbe in iz strokovne javnosti (nasprotuje načelu »važno, da je naš, čeprav ni pismen«). Ta alternativa naj bi bila tudi prevodnik interesov najširše javnosti, za kar jo kvalificirajo neobremenjenost, poštenost, strokovna usposob- ljenost, notranja demokra- cija ... Demokrati so na letni kon- ferenci sprejeli vrsto doku- mentov in opravili nadomest- ne volitve v organe stranke. Med drugim so za četrtega podpredsednika stranke izvo- lili Jelka Kacina. Eden izmed delegatov, Gregor Bezenšek, je v razpravi dejal: »Program je odličen, odličen je bil tudi pred volitvami, pa smo pogo- reli. Ključen problem naše stranke je, kako učinkovito iz- peljati tisto, kar si zamislimo.« Sama konferenca je z inciativo za novo alternativo nakazala tudi za to trdnejšo pot. MILENA B. POKLIČ Kučan na večeru nezamolčanih misli Gost 2. večera nezamol- čanih misli v Termah Zre- če, ki bo jutri ob 19. uri, bo slovenski predsednik Mi- lan Kučan. Na pogovoru z naslovom »Slovenija pol leta po voli- tvah — in zdaj« bo Milan Kučan med drugim pojas- nil svoj pogled na afere, ki pretresajo slovensko drža- vo, gospodarsko recesijo in socialne probleme, ter od- govarjal na vprašanja, kot so: kaj ima prednost v poli- tiki in parlamentu, kdo bo povezal strankarsko raz- klano državo, kdo še sploh daje prednost državnim in- teresom pred strankarski- mi, ali je napočil trenutek za premislek o jutrišnji Sloveniji itn. Pogovor z Milanom Ku- čanom bo vodil Jože Vol- fand. Glasovali ali ne? Preti zasedanjem konjiške skupščine še zapleti z glasovanjem o nezaupnici Konjiški župan Jože Bara- ga je sklical dolgo pričako- vano zasedanje zborov ob- činske skupščine za 17. maj. Še vedno pa ni povsem jasno, ali bodo na njem glasovali o nezaupnici županu (ali morda tudi predsedniku iz- vršnega sveta Rudiju Peta- nu) ali ne. O glasovanju o nezaupnici županu, ki je bilo na predlog zbora združenega dela uvrš- čeno na dnevni red prekinje- ne seje skupščine 22. oktobra lani (po tem ni bilo več sklepčnega zasedanja), je razpravljalo predsedstvo skupščine konec aprila. Predsednik skupščine je po- jasnil, da je skupina 20 po- slancev podala predlog, da njegove napake preveri ko- misija po enakem postopku, kot velja za predsednika iz- vršnega sveta. Če bi mu na- pake dokazali, bi se strinjal s predlaganim glasovanjem, je dejal. Po razpravi so se člani predsedstva strinjali, da predlagajo zborom občin- ske skupščine kompromis. Vprašanje razrešitve skupš- činske krize bi se po tem predlogu uvrstilo na prihod- nje skupno zasedanje zborov občinske skupščine. Za tol- mačenje pa so naprosili tudi statutarno pravno komisijo. Komisija se je sestala 4. maja in ugotovila, da seja zborov občinske skupščine 22. oktobra ni bila zaključe- na in sta mogoči dve rešitvi: ali nadaljevanje tega zaseda- nja ali pa uvrstitev predloga o glasovanju o nezaupnici predsedniku občinske skupščine kot prvo točko na naslednje zasedanje zborov. Po mnenju statutarno-prav- ne komisije, ki jo vodi Zden- ka Košir, sta sprejemljivi obe rešitvi. V predlaganem dnevnem redu za zasedanje 17. maja ni glasovanja o nezaupnici. Že na zasedanju predsedstva skupščine pa je podpredsed- nik skupščine Anton Juhart poudaril, da glasovanje mo- ra biti uvrščeno na to zase- danje, saj je bil po njegovem dogovor političnih strank zaključen in zavezujoč (žu- pan sodi drugače). Opozoril je tudi, da se poslanci seje ne bodo udeležili, če njihove zahteve ne bodo upoštevane, kar da ugotavlja iz razgovo- ra z nekaterimi poslanci. To so ta teden potrdili tudi ne- kateri izmed poslancev, ki so podpisali zahtevo o glasova- nju o nezaupnici. Odsotnost poslancev prav gotovo ne bi nikomur kori- stila, še zlasti, ker je na dnevnem redu vrsta po- membnih odločitev, med drugim tudi letošnji pro- račun. MILENA B. POKLIČ Preložena zapora cest Krajani Špitaliča so se v nedeljo na zboru krajanov dokaj nepričakovano odloči- li za prestavitev zapore vseh cest na Konjiškem na relaciji Ljubljana-Maribor, skupno * avto cesto Hoče-Arja vas in križiščem Ulipi. Zapora bo, če bo, 19. maja. Odločitev je odvisna od Uspeha pogovora župana Jo- žeta Barage, ki ga je povabil republiški sekretar za pro- met v Ljubljano skupaj z ob- činsko strokovno službo za cestno problematiko prav 12. maja, torej na dan, ko so ne le Spitalčani, temveč tudi zbor krajevnih skupnosti ko- njiške skupščine, napovedali cestno zaporo. Če bodo po- govori pri sekretarju in dru- gih pristojnih v Ljubljani uspešni, zapore ne bo, sicer pa bodo pri njej vztrajali, ta- ko kot so napovedali, vse do razrešitve desetletje starega problema, oziroma do izpol- nitve dane obljube. Cesto Ži- če-Dramlje, ki vodi skozi Spitalič in mimo Zičke kar- tuzije, bi namreč morali ure- diti že sočasno z izgradnjo avtoceste. Krajani prav to cesto krivijo za odhajanje mladih iz Špitaliča, z njo pa so povezani tudi načrti za razvoj turizma, saj obnova Žičke kartuzije brez ustrez- ne cestne povezave sama ne bo izpolnila pričakovanj. Pa še en razlog je za prelo- žitev zapore cest - pozabili so jo prijaviti na pristojnih me- stih. MBP SVET MED TEDN® M Bombardiranje Ponedeljkova odločitev zunanjih ministrov Evrop- ske skupnosti v Bruslju, da počakajo na izid referen- duma v Republiki Srbski (15. in 16. maja), je še eno kupovanje časa v splošni agoniji mednarodne skup- nosti, ki ne ve, kako bi kon- čala vojno v Bosni in Her- cegovini. Zdi se celo, da je Evropa začela zelo nevarno igro, ki bi lahko imela ne- popravljive posledice. Ce je še v nedeljo nam dobro znani nekdanji nizo- zemski zunanji minister Hans van den Broek, ki je zdaj komisar Evropske ko- misije za zunanjepolitična vprašanja izjavil, da lahko letalski napadi na srbske položaje sledijo že ta teden, pa je skorajda neverjetna vera sopredsedujočega mi- rovne konference lorda Davida Owna, da se je Mi- losevic resno prestrašil in da je njegov mirotvorni salto mortale, ki ga je začel uprizarjati s pritiskom na Karadžiča, Plavšičevo, Krajišnika, Koljevića in druge neposlušne bosan- sko-hercegovske voditelje, karta, na katero je treba igrati. Po pisanju londonskega Sunday Timesa, bi Nato pakt lahko izvedel vojaško akcijo v BiH v nekaj urah. Vojaške vaje Atlantske zveze na Sardiniji. To sicer ni nemogoče, kajti dejstvo je, da so sank- cije proti Srbiji začele de- lovati: čez nekaj mesecev bi se utegnila Zvezna repu- blika Jugoslavija ekonom- sko in socialno povsem se- suti, to pa bi morda, ampak samo morda, lahko imelo takšne politične posledice, da bi se sesul tudi režim, ki je začel z osvajalnimi voj- nami v nekdanji Jugosla- viji. Morda samo zato, ker je veliko vprašanje, ali bi pa- cificiranje bosansko-her- cegovskih Srbov s pomočjo miroljubnega Miloševiča, ki bi se tako obdržal na oblasti, prineslo dolgoročni mir na Balkanu. Z mirov- niškim preobratom Miloše- vič zdaj rešuje predvsem sebe, to pa mu lahko uspe_ tako kot je Sadamu Huse- inu, ki pa se ne obotavlja izzivati ZDA in mednarod- no skupnost in tudi pri Mi- loševiču bi glede na dose- danje izkušnje lahko priča- kovali, da se ne bo obotav- ljal z novimi preobrati. V vsakem primeru je po- puščanje pritiska velikih sil v zadnjih dneh na ZRJ v veri, da misli resno z od- tegnitvijo pomoči svojim rojakom v BiH in zaprtjem mej za njihove voditelje, prezgodnje. Da Srbiji ne verjamejo, bi morali v var- nostnem svetu pokazati s tem, da bi na mejo med Srbijo, Črno goro ter Bosno in Hercegovino poslali ne- kaj tisoč modrih čelad. Prav tako se mednarodna skupnost ne bi smela ozira- ti na nikakršen referen- dum, še najmanj pa čakati na njegove rezultate, saj kakršni koli že bodo, sko- raj zagotovo pa bodo taki, kot so poslanci glasovali na Palah, bodo prava farsa z volilnim telesom, ki so ga oblikovali po etničnem čiš- čenju. Lord Owen je dejal, da je nedeljski podpis sporazu- ma o splošni ustavitvi og- nja, ki sta ga podpisala srbski general Mladic in poveljnik vojske BiH Sefer Halilović preprečil ameri- ško vojaško posredovanje. V to je komajda verjeti, saj vemo, kako je s podpisova- njem sporazumov na Bal- kanu, o tem pričajo tudi zadnji spopadi v Mostarju med muslimanskimi in hr- vaškimi silami. Vendarle pa je dejstvo, da je tako v BiH kot v Re- publiki Srbski čutiti strah pred mogočo vojaško inter- vencijo. Srbi so doslej vse- lej popuščali, ko jim je nek- do resno zagrozil s silo: s popuščanji so iskali nov manevrski prostor. Zdaj ga nimajo več, razen tistega, da uresničijo mirovni na- črt, zato bi morala medna- rodna skupnost krepiti grožnjo z vojaško interven- cijo in jo pripraviti do faze uresničitve, potem pa dati nedvoumen ultimat, kot v primeru Iraka. Nikomur v ZDA in v dr- žavah Nato pakta ni do te- ga, da bi po nepotrebnem umiral na bosanskem hri- bovju, prav tako ne do mnogih civilnih žrtev, do katerih bi prav gotovo pri- šlo v primeru selektivnih letalskih napadov. Vendar, kakšne bodo posledice za svetovni mir, če bi medna- rodna skupnost zdaj popu- stila in bi se vojna razširila na ves Balkan, potem pa tudi na Evropo, kar je zelo verjetno, če osvajalne poli- tike svet ne bo kaznoval. Okrepljeni vojaški pri- tisk zahodnih sil in še pose- bej ZDA, ki razpolagajo s tehnološko najbolj dovr- šeno vojaško močjo, je zato v funkciji miru in ne raz- plamtevanja vojne. ZDA zato morajo prižigati svoj najbolj vrhunski vojaški izdelek, bombnik B-52, ki lahko leti na dolgih razda- ljah, natančno meče bombe z višine 16.750 metrov, kar je preveč visoko, da bi ga kdo opazil z zemlje. In ko bodo piloti prižiga- li motorje, naj prosijo Bo- ga, da jim v zadnjem tre- nutku sporoči, da jim ne bo treba poleteti, ker so se ar- hitekti vojne spametovali in zamenjali poklic. Št. 19 - 13. maj 1993 !4 Trgovci brez novcev Zakaj kupci zaman trkajo na vrata Eri nega prodajnega centra v Trn o vijah? Vse tiste, ki so se v zadnjem času odpravili v Erin skladišč- no-prodajni center v Trnov- ljah, je zagotovo presenetil na- pis na vhodu, da je prodajni center zaprt in da že nekaj ča- sa ne obratuje. Kaže pa, da vrat še nekaj časa ne bodo od- prli oziroma, kot pravi direk- tor velenjske Ere Gvido Omla- dič: »Treba bo poiskati ustre- zen program.« Prodajno-skladiščni center v Trnovljah so odprli pred sed- mimi leti. Zgradila ga je ve- lenjska Era, takrat so bili še pod skupno streho, kasneje pa se je Era organizirala v hol- ding. S prvim janaurjem 1992 so v Celju postali družba z omejeno odgovornostjo Era Dom. Že sam začetek je bil menda slab, začeli so s 25 mili- joni tolarjev izgube. Kot pra- vijo delavci, so se težave začele zaostrovati na začetku letoš- njega leta. V celjskem kolekti- vu so poslovno leto zaključili z 39 milijoni tolarjev izgube. Dolg do matere, ki je tudi naj- večji upnik, znaša predvsem na račun obresti zdaj 60 mili- jonov tolarjev. Zato je po bese- dah delavcev prišlo do ukini- tve programa gradbenega ma- teriala tako v veleprodaji kot tudi maloprodaji. Velenjska mati je po informacijah delav- cev kot največji upnik našla rešitev v tem, da si terjatve poplača z materialom. Večji del blaga so iz Trnovelj odpe- ljali v Velenje in ga prodali v svojih prodajalnah, del blaga je menda še ostal v Celju in ga bodo verjetno porabili za po- plačilo terjatev ostalim up- nikom. Zaposleni v Trnovljah oce- njujejo, da so razmeram v pre- cejšnji meri botrovale trenut- ne razmere na tržišču. V prete- klosti so dobršen del blaga v tem prodajnem centru poku- pili kupci iz sosednje Hrvaške. Približno 90 odstotkov blaga so prodajah preko veleproda- je, z lastno potniško mrežo so skoraj v celoti pokrivali slo- vensko tržišče. Razen tega so imeli v Trnovljah tudi malo- prodajo, ki je prav tako zapr- ta. Delavci so povedali, da so v Erinem prodajnem centru v Trnovljah upnikom dolgova- li 35 milijonov tolarjev, njiho- vi dobavitelji so jim dolgovali 45 milijonov tolarjev, tako da je bilo razmerje dokaj ugodno in če bi se izterjave uspešno iztekle, ne bi smelo biti težav. Menijo, da bi lahko v tem času, ko so njihova vrata zaprta, prodajali blago in služili de- nar, še zlasti, če bi imeli odpr- to maloprodajo. »Očitno noče- jo denarja,« so ogorčeni delav- ci, to pa so jim očitali tudi ku- pci, ki že vse od konca marca zaman trkajo na zaprta vrata. Poleg izgube tržišča in upada prodaje delavci vidijo vzroke za težaven položaj tudi v sami izbiri lokacije, ki očitno ni bila najboljša. V podjetju pa so imeli tudi precej kadrovskih težav, predvsem v zadnjih me- secih. Podjetje Era Dom je do nedavnega vodil direktor Leon Podlinšek, ki mu je individu- alna pogodba potekla v začet- ku leta. Pogodbe niso podalj- šali, tako da center že nekaj časa nima direktorja. V zad- njem času ga je kot vršilec dolžnosti direktorja vodil Haj- ko Špital. V Celju je bilo na seznamu zaposlenih približno 20 delavcev, 6 ljudi je pomaga- lo pri sanaciji in izterjavi, ostali so na dopustih oziroma, kot pravijo sami delavci, stva- ri niti niso povsem jasne. Pred kratkim so iz pravne službe dobili navodila, da so delavci na šestmesečnem čakanju, vendar odločb minuli teden še niso imeli v rokah. Kot so po- vedali delavci, naj bi v Celju sami pripravili program, s čim se bodo ukvarjali v prihodnje, sicer pa vodstvo oziroma mati menda razmišlja o oddaji stav- be v najem ali o odprodaji. De- lavci so nadalje prepričani, da vse odločitve prihajajo z vrha, čeprav bi svoje najbrž moral reči tudi upravni odbor hče- rinske firme. Da stvari niso povsem jasne in da se očitno krešejo mnenja, pa kaže tudi nedavni odstop predsednika upravnega odbora hčerinske firme Era Dom Franja Ko- runa. Podjetje nima vitalnega dela Pred dnevi so delavci Ere Dom dobili tako imenovani program reševanja trajnih presežnih delavcev. V njem je zapisano, da je podjetje Era Dom poslovno leto 1992 zak- ljučilo z izgubo v višini 39 mi- lijonov tolarjev, kar presega trajne vire podjetja za šestkrat in pol. Če izguba znaša več kot 50 odstotkov trajnih virov, pa je po zakonu nujen sanacijski oziroma stečajni postopek. V poročilu so nadalje našteti vzroki izgube, to so predvsem prenizka in nekoordinirana prodaja ter nabava trgovskega blaga, posledica tega pa previ- soke zaloge. Podjetje je poslo- valo izključno s tujimi sred- stvi, kar je povzročilo visoke stroške financiranja, teh pa ni preneslo. Upravni odbor je za- to 29. marca sprejel sklep o ustavitvi poslovanja oziroma prenehanju opravljanja dejav- nosti. Med drugim tudi zato, ker v podjetju ni vitalnega de- la, ki bi ga lahko ohranili pri življenju. Pripravljen je tudi program razreševanja presež- nih delavcev. Novih delovnih mest jim mati ne more zagoto- viti zaradi splošne brezposel- nosti, zagotovili pa naj bi de- narno pomoč v višini 150 tisoč tolarjev najbolj ogroženim de- lavcem s prvo stopnjo strokov- ne izobrazbe. Dokup zavaro- valne dobe naj bi omogočili eni delavki, za odpravnine pa so namenili približno 4,2 mili- jona tolarjev. Tako je zapisano v programu, ki naj bi ga spre- jel upravni odbor podjetja Era Dom. Iščejo ustrezen program O nadaljnji usodi hčerinske firme v Celju so v ponedeljek razpravljali med drugim tudi v vrhovih Ere. Direktor ve- lenjske Ere Gvido Omladič je povedal, da pripravljajo neka- tere ukrepe, ker so se razmere v Eri Dom resnično zaostrile. Problemi so se po njegovi oce- ni pojavili debió zaradi ka- drovskih težav znotraj samega celjskega podjetja, delno pa tudi zaradi tega, ker so v Tr- novljah ponujali predvsem gradbeni material, po katerem je v tem času bistveno manjše povpraševanje kot včasih za- radi razmer v gradbeništvu. Vodstvo Ere bo po Omladiče- vih besedah v vsakem primeru poskušalo sanirati razmere in nadaljevati aktivnosti v Celju. Kakšen naj bi bil program, Omladič še ni povedal, po- drobno naj bi ga pretresli sku- paj z delavci in upravnim od- borom. Ni pa zanikal, da osta- jajo odprte tudi takšne možno- sti, kot so denimo najem ali pa odprodaja objekta v Trnov- ljah. IRENA BAŠA Drnovšek na Rogli Prihodnji četrtek, 20. maja, se bo na Rogli začela tradi- cionalna Tribuna tržnega gospodarstva. Celjsko društvo ekonomistov, ki skupaj s slovensko gospodarsko zbornico, Zvezo ekonomistov in Društvom za marketing organizira srečanje gospodarstvenikov, je tudi letos povabilo na Roglo predsednika slovenske vlade dr. Janeza Drnovška. Udeležencem tribune bo v petek, 21. maja, spregovoril o aktualnih gospodarskih razmerah. Razen predsednika vlade pričakujejo na Rogli tudi predsednika slovenske gospodarske zbornice Dagmarja Šusterja. PO ČEM SO DEVIZE? Preostaja jim tuji trg V Rogaški Slatini za petino več nočitev Slovenska naravna zdravi- lišča so bila v letošnjih prvih treh mesecih zasedena 51 od- stotno, pri tem pa se je število gostov povišalo. V Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč so zadovoljni predvsem s 16 odstotnim povišanjem števila tujih gostov, saj je domačih gostov precej manj (njihov čas bivanja se krajša). Med tujci prihaja v Sloveni- jo blizu polovica gostov iz Av- strije, četrtina iz Italije, ostali pa iz Hrvaške, Nemčije in dru- gih držav. V letošnjem trime- sečju so na Celjskem zabeležili največ novih tujih nočitev v Atomskih toplicah (151 od- stotkov več), Termah Zreče (135 odstotkov), v Laškem (45 odstotkov), na Dobrni (41 od- stotkov več) in Rogaški Slatini (21 odstotkov več), v Topolšici pa so imeli 16 odstotkov manj tujcev. Glede skupnega števila go- stov, domačih in tujih, pa so v letošnjem trimesečju zabele- žili za 22 odstotkov več noči- tev v Rogaški Slatini, 17 od- stotkov na Dobrni, 12 v Ter- mah Zreče ter 2 odstotka več v Atomskih toplicah. V pri- merjavi z lanskim prvim tri- mesečjem pa so glede nočitev najbolj nazadovali v zdraviliš- ču Laško (za 29 odstotkov manj) ter v Topolšici (za 24 odstotkov). BRANE JERANKO i Šestnajst slovenskih naravnih zdravilišč je za slovenske raz- mere bistveno preveč, zato je za njih pomemben prodor na tuje, zahodne trge. V zadnjem času se znova pojavlja zani- manje v Kuvajtu ter v Izraelu, hrvaški trg pa je za dalj časa izgubljen. Slovenska zdravi- lišča pomenijo tudi eno naj- boljših promocij mlade drža- ve. Pojavljajo pa se celo nova zdravilišča, saj si za Roglo pri- zadevajo, da bi pridobila sta- tus klimatskega zdravilišča. PONUDBA IN POVPRAŠEVANJE шмшшјшџшшишшшшии! v • - Podjetje Eko Les d. o. o. Ptuj je pridobilo ustrezna so- glasja za izvoz posebnih od- padkov v Veliko Britanijo. Zbirajo ponudbe za izvoz in uničenje kondenzatorjev, transformatorjev in olj, ki vse- bujejo PCB. Informacije: tel. 062/773-039 (Matjaž Pen). - Podjetje Epron Ljubljana nudi fotokopirne stroje tipa Canon. Stroji so Atestirani, imajo garancijo, zagotovljen servis in potrošni material. In- formacije: tel. in fax 061/558- 486. - Podjetje Elrad Orodja d. o. o. Gornja Radgona nudi projektiranje in izdelavo oro- dij za plastiko, štanc orodja za izsekavanje in kombinirana orodja ter manjše stroje in proizvodne priprave velikosti 500 X 500 X 500 mm.Informacije: tel. 069/61-731 in fax 061/61- 295 (Tone Pintarič). - Podjetje Alsoft d. o. o. Škofja Loka nudi vermiculite - surovina za izdelavo izola- cijskih materialov. Informaci- je: tel. 061/621-670 in fax 061/ 621-671 (Mira Golja). - Industrija plastičnih izdel- kov Jesenice nudi proizvodnjo polietilenskih vodovodnih cevi, cevi za hišno kanalizacijo, pla- stificirane žice in mreže za vrtne ograje ter plastificiran trak. In- formacije: tel. 064/81-690 in fax 064/85-047 (Marko Bezjak). - Gospodarska Zbornica Slo- venije - Služba za ekonomske odnose s tujino proda lokal v centru Ljubljane (Trubarjeva 23), površine 182 m2 (pritličje) in 106 m2 (klet). Prostori so primer- ni za bančno-finančno poslova- nje, zavarovalništvo, gostinsko in trgovsko dejavnost, zastop- stvo ipd. K lokalu spada tudi 5 parkirišč. Informacije: tel. 061/ 150-122 in fax 061/219-536 (Mojca Osojnik). - Podjetje Ferromoto avtomo- bili d. o. o. Maribor nudi kot ser- viser in zastopnik avstrijske fir- me Rohe dobavo in servisiranje opreme za avtoservisno dejav- nost in bencinske črpalke proiz- vajalcev: Rohe, Beissbarth, Cali- fornia, Blackhawk, Crypton, Al- fa, Blasche, Elektrakontrol, El Max, Haweka, Lever, Rogers, Stahlwille, Facom, Stenhoj, Te- uber, Vacula, Wap in Flaco. In- formacije: tel. 062/414-711 in fax 062/413-368 (Leon Topo- lovec). - Podjetje Atos d. o. o. Ljub- ljana nudi avtomatizacijo indu- strijskih procesov raznih tehno- loških vsebin - regalna skladiš- ča, integralni transport, tovarne močnih krmil, kemični procesi, betonarne, asfaltne baze, obde- lovalni stroji (kovina, les, plasti- ka, saržni procesi: vlaga, dozira- nje, tehtanje). Tehnično sred- stvo: PLC - sistemi Simatic - S5/Siemens. Informacije: tel. 061/211-349 in fax 061/154-148 (Janez Ščuka). Srečanje slovenskih in ameriških podjetnikov Gospodarska zbornica Slovenije oziroma njena služba za ekonomske odno- se s tujino organizira 20. in 21. maja redno letno slo- vensko-ameriško poslovno konferenco. Srečanje bo v Portorožu, na tej konfe- renci pa pričakujejo vse ti- ste gospodarstvenike, ki jih zanima poslovanje z ameri- škim tržiščem ter konkret- ne poslovne povezave. Po- drobnejše informacije so na voljo v območni gospo- darski zbornici Celje, kjer ponujajo podjetjem tudi ponudbe slovaških podjetij za direktno investiranje tu- jih partnerjev. Bančniki vabijo študente Ljubljanska banka Splošna banka Celje je raz- pisala natečaj za odkup najboljših diplomskih in magistrskih del s področja bančništva, obenem pa tu- di nagrade za najboljše na- loge. Banka vabi k sodelo- vanju študente ekonomije na univerzah v Ljubljani in Mariboru, ki bodo v svojih diplomskih nalogah ali magistrskih delih na izvi- ren način obdelovali novo področje bančnega poslo- vanja z opredelitvijo mož- nosti in potreb za širitev tovrstnih storitev. Rok za oddajo diplomskih nalog je 31. oktober, za magistrska dela pa 30. september. Banka bo nagradila in od- kupila po dve diplomski in magistrski nalogi. Nagrada za magistrsko delo znaša 3 tisoč, za diplomsko pa 2 tisoč nemških mark. Po- drobnejše informacije so na voljo v kadrovsko-izo- braževalnem oddelku LB Splošne banke Celje. 0 velenjskem in mozirskem gospodarstvu V prostorih velenjske skupščine se bo danes se- stal upravni odbor velenj- ske območne gospodarske zbornice. Tokrat bodo po- drobneje obravnavali raz- mere v velenjskem in mo- zirskem gospodarstvu ter predstavili usmeritve in naloge velenjske vlade na gospodarskem področju. Današnja seja upravnega .odbora bo namenjena še predstavitvi Tehnološkega centra Velenje ter ustano- vitvi komisije za kakovost. Dobra pot za hlače Carier Pretekli teden je firma Elkroj v Ljubljani predsta- vila novo blagovno znamko hlač. Hlače Carier so na- menjene zahtevnejšim ku- pcem, na prvi uradni pred- stavitvi pa so naletele na dober odziv. »Začetek je bil dober, zdaj pa moramo de- lati naprej,« je ocenila di- rektorica Elkroj a Marija Vrtačnik. Hlače blagovne znamke Carier bodo na- prodaj v blagovnicah v vseh večjih slovenskih mestih, prav tako pa bodo na voljo kupcem na zuna- njih tržiščih. IB, US Št. 19 - 13. maj 1993 5 Na Polzeli in v Preboldu odločajo Na Polzeli gredo h koncu priprave na referendum o po- daljšanju krajevnega samopri- spevka. O tem se bodo krajani odločali v nedeljo, 16. maja, in vodilni v krajevni skupnosti upajo, da bo uspel. Program samoprispevka so po posameznih vaških skup- nostih že predstavili, večino sredstev, kar 70 odstotkov, bi porabili za obnovo vodovod- nega omrežja, ostalih 30 od- stotkov pa za ureditev prosto- rov šolske multimedijske knjižnice, dograditev gasilske- ga doma na Polzeli, izgradnjo zidu pri cerkvi, sanacijo tere- na na celotnem območju kra- jevne skupnosti po gradnji ka- nalizacije in obnove vodovoda, del pa tudi za pokritje izvedbe programa samoprispevka. Ce bo referendum uspel, bo- do krajani Polzele od svojega neto osebnega dohodka in po- kojnin plačevali 0,8 odstotka, kmetje 6 odstotkov od katastr- skega dohodka, samostojni obrtniki in tisti, ki jim je obrt postranska dejavnost, pa 1,8 odstotka od zavarovalne osno- ve. Občani, ki prejemajo za- jamčeni osebni dohodek, inva- lidnino, socialnovarstveno po- moč, pokojnino z varstvenim dodatkom ali štipendijo, pa bi bili opravičeni plačevanja sa- moprispevka. Računajo, da bodo v petih letih zbrali okrog 25 milijonov tolarjev, za reali- zacijo programa pa je potreb- nih vsaj 50 milijonov. Manjkajoča sredstva bi kra- jevna skupnost pridobila iz občinskih in republiških virov. Vrata glasovalnih mest bodo v nedeljo odprli ob 7. uri. T. TAVČAR O podaljšanju krajevnega samoprispevka se bodo to nedeljo odločali tudi v krajevni skupnosti Prebold. Če se bodo ljudje tudi tokrat odločili, da bodo s svojimi prispevki pomagali pri razvoju kraja, potem nameravajo v Preboldu razširiti mrliško vežo in zgraditi novo mrliško vežo v Mariji Reki. V posameznih vaseh bodo sofinancirali izgradnjo kanalizacije in obnovo cest, del denarja bi namenili za sofinanciranje večje šolske telovad- nice, nekaj denarja pa bodo namenili tudi za delovanje posa- meznih društev. Razen o samoprispevku pa se bodo Preboldčani na referendumu odločali še o poimenovanju ulic in cest. Skupna izjava Rdečega križa in polmeseca Osrednja misel letošnjega Tedna Rdečega križa, od 8. do 15. maja, je »Dostojanstvo za vsakogar«. Zaradi trpljenja v naši bliž- nji okolici ter drugod po svetu pozivajo iz mednarodnega gi- banja Rdečega križa ter Rde- čega polmeseca k upoštevanju pravic vseh trpečih. Za to pri- ložnost so pripravili posebno izjavo, ki so jo poslali javnim občilom. Organizacija se zahvaljuje vsem, ki delajo v duhu njenega poslanstva, pri tem pa opozar- ja, da je po koncu hladne vojne še več trpljenja in vojaških spopadov kot prej, pa tudi na- ravnih nesreč, bolezni in revš- čine. Tako kot je pomembna pomoč lačnim in revnim, je pomembno dostojanstvo in va- rovanje človekovih pravic. Vsako človeško življenje je en- kratno in nenadomestljivo, z neupoštevanjem dostojan- stva pa je izgubljena njegova kakovost. »Dostojanstvo za vsakogar« naj postane naš skupni cilj, so zapisali na kon- cu skupne izjave Rdečega kri- ža in polmeseca. BJ Galerija za jubilej Likovni salon Celje praznuje letos 30. letnico svojega dela in ta jubilej bo pravšnja priložnost za nov kul- turni dogodek. Nove razstavne prostore v drugem nadstropju Mest- nega gradu bo namreč dobila Galerija sodobne umet- nosti, v neposredni bližini Likovnega salona, ki je nosilec likovnega predstavljanja umetnikov. Slovesna otvoritev stalne zbirke Likovnega salona v novih raz- stavnih prostorih bo v torek, 18. maja ob 19. uri. Ob tej priložnosti bodo izdali tudi katalog stalne zbirke in dokumentacijskega gradiva razstav vse od leta 1963 do danes. MP Podjetniška delavnica Celjski Podjetniško-informacijski center pripravlja zad- nji torek v maju inf ormati vno-motivaci j ski workshop za vse tiste, ki se odločajo postati podjetniki oziroma obrtniki. V CE-PIC sprejemajo prijave za brezplačno, 4-urno podjetniško delavnico, ki bo 25. maja popoldne v spodnji stranski dvorani Narodnega doma, do petka, 21. maja, ozi- roma do takrat, ko se bo nabralo 25 prijav, saj je število udeležencev v skupini omejeno. IS Nove slovenske znamke V okrogli dvorani Delove stolpnice v Ljubljani so danes (v četrtek) dopoldne predstavili šest novih rednih poštnih znamk Republike Slovenije. Nove znamke so nadaljevanje serije motivov iz slovenske dediščine, izbral jih je prof. dr. Janez Bogataj, oblikoval pa Miljenko Licul. IS I NOVO NA BORZI Cene vrednostnim papirjem rastejo Kot smo napovedovali, je mesec april resnično minil v znamenju rasti tečajev tujih valut. Nemška marka je urad- no porasla kar za 3,6%, na- kupni podjetniški tečaj za 3% in nakupni menjalniški kar za okrog 5,5%. Močno je porastel tudi tečaj ECU-a (za 4,6%) v katerem je nominirana za- kladna menica. Trend rasti tečajev tujih va- lut oz. padanja vrednosti to- larja se nadaljuje tudi maja. Tolarski prihranki se ob maj- skem 1% velikem R še naprej selijo v naložbe z Va klavzulo ali v efektivo. Tako ne prese- neča dejstvo, da je trg z VP močno oživel. Promet z VP se iz dneva v dan povečuje. Tako je torkov borzni sestanek do- segel s 4,7 mio DEM prometa letošnji rekord. Še večje pa je trgovanje mimo borze (t. i. OTC trg), kjer so dnevne tran- sakcije z VP dosegle celo za 8 mio DEM prometa. Ne raste pa samo promet, temveč tudi tečaji in to domala vsem VP. Pri obveznicah najbolj na- rašča tečaj republiške obvez- nice I. emisije - RSL 1 - (iz 117,2% na 118,5%), kar ne preseneča, saj 30. 6. 93 zapade prvi kuponček, poleg tega pa je to poleg republiške obvezni- ce II. emisije (RSL 2-tečaj 90%) najbolj likviden in varen VP. še pred tem zapadejo v iz- plačilo tri dobro znane obvez- nice in sicer 1. 6. 93 Pošta Ce- lje (tečaj 103%) in Zdravilišče Rog. Slatina 1 (tečaj 88,8%) in 15. 7. 93 Gorenje (tečaj 96,4%). Tečaj nove obveznice na Borzi, to je obveznice Občine Šmarje pri Jelšah je porastel iz začet- nega 77,5% (4. 5. 93) na 80,1% in se tako izenačil s tečajem obveznice Občine Laško, ki pa je zdrsnil iz 82,6 na 80,4% (prodajale so se večje količi- ne). Izenačitev tečajev je bilo pričakovati, saj Občini Šmarje zapadejo 1. 9. 93 10% obresti, Občini Laško pa 1. 10. 93. Pa- dec tečaja je doživela tudi naj- bolj donosna obveznica, to je obveznica mariborske Metalne in to iz 82% na 75%. Govori se o programiranem stečaju, di- rektor g. Anžur pa zagotavlja, da bodo 1. 8. izplačali tako 12% obresti kot tudi celo glav- nico v višini 5 mio DEM. Trgovanje z delnicami je vsebolj živahno in poteka v senci delnic Dadas, katerih cena je že presegla mejo 50.000 SIT/delnico. Še vedno umirje- no narašča tečaj delnic Pro- banke - 18.800 SIT, medtem, ko sta se tečaja delnic SKB banke ustavila oz. rahlo padla. Hrvaško-muslimanski spori Spor Hrvatov in Muslima- nov v Srednji Bosni zelo kom- plicira stvari in vse mirovne iniciative ostajajo samo mrtve črke na papirju. Boji v Srednji Bosni niso več na ravni inci- dentov - kot je to bilo doslej - tokrat gre za resne konflikte armade BiH in Hrvaškega obrambnega sveta, vse to pa bosanski vojni daje novo di- menzijo. Muslimani v BiH so vendar- le dojeli, da je sila edini način, da v Bosni pridobijo življenj- ski prostor. Hrvati so dosedaj briljantno plesali svoj politič- ni valček. Dobili so sorazmer- no veliko Herceg-Bosno, ki sta jo osebno blagoslovila Vance m Owen, potem pa s svojim podpisom še Izetbegovic. Hr- vatom so, de facto, podarjena ozemlja, za katera ni jasno, po kakšnem kriteriju bi jim lahko pripadla. Na primer, v Travni- ku, Jablanici ali v Konjicu ži- vijo v večini Muslimani, in če je bil etnični kriterij osnova za risanje provinc, potem se po- stavlja vprašanje, kako so ta tftesta pripadla Hrvatom. Ven- dar to je vojna, v kateri ni prav Posebej veliko logike, zato tu- di ni bilo pričakovati od Ow- da povleče resne in logične Poteze. Izetbegovic je podpisal Van- ee-Ownov načrt, vendar se je *°krat tudi on očitno odločil, da ignorira lasten podpis. S takšno taktiko bosansko- hercegovski predsednik zamu- ja eno leto za svojimi nasprot- niki, zato bo težko zmanjšal njihovo prednost. Hrvati so naredili Herceg-Bosno in ta drža se po ničemer ne razliku- je od »Republike Srbske«. Ra- čunajoč, da bo Zahod umiril Srbe, se je Izetbegovic odločil za boj s Hrvati in vračanje srednjebosankih mest Bosni in Hercegovini. Piše: Slaven Bosnie Vance-Ownov načrt so Hr- vati, ki jih je v BiH trikrat manj kot Muslimanov, sprejeli z odprtimi rokami, ker so do- bili več kot so pričakovali. No, očitno je, da vojna v Srednji Bosni vsebuje nove predloge glede ozemeljskih rešitev. Herceg-Bosna še nikakor ni zaokrožena in končna enota, kot bi to želel državotvorec Mate Boban. V bosanski politični areni »trio fantastikus«, Karadžič, Boban, Izetbegovic, še naprej poskuša za svoj narod narediti čimveč, vendar edino kar na- redijo je, da svoje narode pe- hajo naprej in globlje v kri in razdejanja. Za zdaj so Musli- mani največji poraženci, velik delež krivde za to pa nosi Alija Izetbegovic. Njegovo neskonč- no iskanje od enega do druge- ga načrta, popolna dezorienta- cija in na trenutke tudi neum- nost, so tragedija za musli- manski narod. Da je konflikt s Hrvati prav tako napačna taktika, bo pokazal čas. Ven- dar, če je boj začel Izetbegovic, potem je vsekakor moral vede- ti, da bodo Muslimani ostali popolnoma odrezani od sveta, če bodo nadaljevali z zaostro- vanjem hrvaško-musliman- skih odnosov. Po drugi strani Srbi še na- prej kljubujejo celemu svetu in se smejijo ZDA v obraz. Kot zdaj stojijo stvari, na to ne bo nihče reagiral. Kaže, da so Sr- bi imeli prav, ko so zadnje ameriške grožnje razumeli kot še en blef. Srbom do končnega cilja ni ostalo več veliko dela. Samo še nekaj mest stoji na poti do končne zmage in če svet kmalu ne bo začel z odloč- no akcijo, bo za vse prepozno. Ker je ta čudna balkanska voj- na neke vrste biljard, ena kro- glica spodbuja drugo, lahko po Bosni pričakujemo vojno na Kosovu, v Makedoniji in v Vojvodini. Ali se bodo svet in Združeni narodi tudi takrat ukvarjali z pisanjem obsodb in pošiljanjem konzerv ali bodo končno razumeli, da veliko- srbska mašinerija ni tako ne- nevarna za celo Evropo. Novi mlečni izdelki V mlekarni Arja vas se tru- dijo, da bi odkupili čim več mleka, čeprav ga je na tržišču trenutno dovolj. V teh dneh ga na dan odkupijo od 90 do 95 tisoč litrov. Seveda je nemogo- če prodati toliko nepredelane- ga mleka, zato v mlekarni ne- prestano iščejo nove načine predelave, da bi svojim po- trošnikom ponudili kar najšir- ši izbor mlečnih izdelkov. Konzumnemu mleku, več vr- stam smetane, več kot desetim vrstam sirov in jogurtov se je prejšnji teden pridružila še proizvodnja kislega mleka s sadjem pod blagovno znam- ko FRU. Ñovi izdelek ponujajo tržišču v petih okusih - jagod- nem, mareličnem, marakuji- nem, okusu manga z anana- som in hruške s karamelo. Narejen je iz pasterizirane- ga in homogeniziranega mle- ka, dodani so koščki sadja. Ima lično embalažo ter svež in zelo prijeten okus. Posebej ve- seli ga bodo tisti, ki zaradi ob- čutljivega želodca ne jedo jo- gurtov, saj ima kislo mleko manj agresivne kisline. Na sli- ki: S proizvodne linije, kjer sadno kislo mleko spravljajo v zaboj čke. T. TAVČAR Okvara v JE Krško KRŠKO, 10. maja (STA) - V Krškem so zjutraj ob 7.10 zaustavili jedrsko elektrarno Krško, s tem pa je elektroenergetski sistem Slovenije (ELES) izgubil 310 MW moči. V ELES opozarjajo, da je elektro- energetski sistem Slovenije obremenjen do dopustne meje in da obstaja nevar- nost novih izpadov, kar bi povzročilo omejevanje po- rabe električne energije pri porabnikih v industriji in gospodinjstvih. Po podat- kih JE Krško bo popravilo trajalo predvidoma dva tedila. Kdo nadzira slovensko vlado? MARIBOR, 11. maja (Ve- čer) - Zanimivo bi bilo zve- deti, ali bi tudi dr. Janez Drnovšek, Milan Kučan in Herman Rigelnik povedali, da jim prisluškujejo, kot je to v intervjuju za Slovenca povedal Lojze Peterle. Morda kdo poreče, da stvar ni tako resna in da se v teh kriznih časih posamezniki bojijo celo lastne sence. Če imamo takšne politike, ki imajo »preganjavico«, pa je to drug problem, zagotovo pa ni nič manjši od prvega. V normalni pravni državi, bi bil to razlog za sklic izredne seje slovenskega parlamenta, piše v Večeru Borko De Corti. Stave na konjskih dirkah LJUBLJANA, 10. maja (STA) - Republiška vlada je na seji sprejela nov osnutek zakona o igrah na srečo, ki ureja sistem iger na srečo. Osnovni namen zakona je zagotovitev sredstev za fi- nanciranje invalidskih, hu- manitarnih in športnih de- javnosti ter turizma. Zakon v posebnem členu prepove- duje denarne verige, ki ni- majo značaja iger na srečo, ker udeleženci nimajo ena- kih možnosti za pridobitev dobitka. Osnutek zakona opredeljuje klasične, ob- časne in trajne igre na sre- čo ter posebne, kamor sodi- jo tudi igralni avtomati, ki jih bodo lahko postavljali tudi izven igralnic. Novost pri občasnih igrah so stave na konjskih dirkah. Stranke čim dlje LJUBLJANA, 10. maja (STA) - Novi zakon o RTV naj bi čimbolj oddaljil stranke od upravljanja s tem javnim zavodom in ne bi pomenil velikih spre- memb med zaposlenimi na RTV, zamenjal bi se samo organ upravljanja - Svet RTV. To je na novinarski konferenci Liberalno-de- mokratsko stranke ob prvi predstavitvi delovnega os- nutka zakona o RTV pove- dal direktor vladnega ura- da za informiranje RS, predsednik Sveta LDS Mi- le Šetinc. Št. 19 - 13. maj 1993 16 Skupščina DeSUS v Celju V petek, 14. maja, bo v celjskem hotelu Celeia redna letna skupščina De- mokratične stranke upoko- jencev Slovenije. Skupšči- ne se bo po podatkih z za- četka tedna udeležilo 68 delegatov iz vse Slovenije, povabili pa so tudi vrsto gostov in predstavnikov drugih strank. Organizator skupščine je celjski Območni odbor De- SUS, ob volitvah vodstve- nih organov stranke pa bo za večino prisotnih verjet- no najzanimivejša razpra- va o dosedanjem delu in bodočem položaju stranke, prezreti pa ne gre tudi od- prtih vprašanj nove pokoj- ninsko-invalidske zakono- daje. Delegati na skupščini DeSUS bodo sprejemali tudi program stranke in dopolnitve statuta. IS Kralj umira v SLG Celjsko gledališče bo v so- boto, 15. maja, odprlo zastor mladim gledališčnikom, da bi se lahko pred celjskim občin- stvom postavili s poetično dra- mo E. Ionesca, Kralj umira. Delo je nastalo v koproduk- ciji AGRFT Ljubljana in Aka- demije dramskih umjetnosti Zagreb. To tragikomedijo, ki pripoveduje na svojstven na- čin, s pridihom humorja, o minljivosti človeškega živ- ljenja, so mladci in mladenke premierno uprizorili na Ptuju, februarja letos, nakar so iz- vedli še štiri uprizoritve na Ptuju in v Ljubljani, gostovali so tudi v Kopru, Mariboru in seveda v Zagrebu ter bili pov- sod sprejeti z odobravanjem. Seveda, saj gre tudi za manj znani tekst, ki je v Sloveniji šele drugič postavljen na oder. To pot je to delo opravil štu- dent režije v Zagrebu, Matjaž Latin. Pod njegovim vodstvom pa so zaigrali: Aljoša Ternov- šek, Tina Gorenjak, Alenka Tetič Kovič, Simon Šerbinjek, Ksenija Jus in Justin Jauk. Kako so to delo opravili mladi umetniki, pa si je vredno ogle- dati. MP Brez denarja ne ho muzike V Celju ogrožena urgentna služba; grozi odklanjanje pacientov Javni zavod Zdravstveni dom Celje je Zavodu za zdrav- stveno zavarovanje Slovenije letos ponudil opravljanje ena- kega obsega zdravstvenih sto- ritev kot v letu 1992. Zaradi izhodišč zavarovalnice, ki so področje, ki ga pokriva posa- mezni zdravstveni dom precej izenačila z občinskimi mejami in ker urgentno službo ocenju- jejo kot nadstandard, pa pri- čakujejo nekaj resnih težav — seveda, če se z zavarovalnico v pogajanjih ne bodo uspeli dogovoriti. Celjski zdravstveni dom z zdravstvenimi postajami v Štorah, Dobrni in Vojniku ter štirimi bivšimi obratnimi ambulantami: Cinkarna, Emo, Ingrad in Cetis, je ponudil de- javnost splošnega zdravstva, zobozdravstva in reševalne službe. Kot je v ponedeljek na novinarski konferenci povedal prim. mag. Branko Mežnar, di- rektor Zdravstvenega doma Celje, zagotavljajo delo v do- poldanskem in popoldanskem času na najvišji strokovni rav- ni. Letos so uvedli v večini or- dinacij naročanje pacientov na uro, tako da so pacientom čim bolj olajšali dostop do zdrav- nika. Tudi za področje speci- alističnih dejavnosti zagotav- ljajo, da ni čakalnih dob in da pacienti vse, če je le mogoče, opravijo v enem dnevu. Pri dobro organiziranem in utečenem delu pa grozita ob dogovarjanju z zdravstveno zavarovalnico dve težavi. Ena je povezana z izhodišči zava- rovalnice, ki ne upoštevajo dnevne migracije približno 12 tisoč delavcev in 4 tisoč šolar- jev, ki prihajajo v Celje, kjer tudi koristijo zdravstvene sto- ritve. Poleg tega v dispanzer za žene v celjskem zdravstve- nem domu prihaja preko 45 odstotkov pacientk, ki imajo stalno bivališče v drugih obči- nah območja. Če jim zavaro- valnica ne bo priznala dejan- skega obsega dela, bo to pov- zročilo ne le daljše čakalne do- be, temveč v skrajnem primeru tudi odklanjanje pacientov iz drugih občin. Tega si pa seve- da nihče ne želi. Se težje posledice za bolnike pa bi imelo nepriznavanje službe nujne medicinske po- moči (urgentne službe) kot os- novne dejavnosti, normalne zdravstvene oskrbe. Zavaro- valnica celjsko namreč oce- njuje kot nadstandardno. Kot je poudaril predstojnik te eno- te in vodja osnovne zdravstve- ne dejavnosti v zdravstvenem domu prim. Andrej Žmavc, je urgentna služba v Celju refe- renčna za vse večje centre v Sloveniji, kjer skušajo na po- doben način urediti nujno me- dicinsko pomoč. Celje je z njo začelo 1. marca 1986 v sklopu dežurne službe, Ljubljana pa v celoti šele lani in se je pri tem zgledovala prav po Celju. Na celjskem območju je zgod- nja smrtnost zaradi poškodb v prometu prav zaradi urgent- ne službe manjša, kot drugod v Sloveniji. To je še posebej pomembno, saj gre skozi obči- ne Celje, Žalec in Šentjur, ki jih pokrivajo s to službo, velik del transporta in prihaja do najhujših prometnih nesreč (na Sloveniki, na cesti proti Vranskem). »Urgentna služba je nujna dejavnost. Ne more- mo biti kaznovani, ker delamo več in bolje. Pričakujemo, da bo v Sloveniji sprejet pravil- nik o nuđenju nujne medicin- ske pomoči, ki bo opredelil to dejavnost tako, kot jo imamo organizirano v Celju. Ukinitev te dejavnosti pa bi pomenila, da vračamo medicino na po- dročju nujne medicinske po- moči za desetletje nazaj,« je pribil prim. Žmavc. Opozorila, ki prihajajo iz celjskega zdravstvenega do- ma, niso prazna. Upamo lahko le, da se bo na koncu pokazalo, da niso bila potrebna. MILENA B. POKLIČ Urgentna služba deluje nepre- kinjeno 24 ur na dan. Ob vsa- kem nujnem pozivu, ko bi lah- ko šlo za življenjsko ogrože- nost, nemudoma odhiti na te- ren usposobljena ekipa, v ka- teri je zdravnik, medicinski tehnik in voznik, in to v pose- bej dodatno opremljenem vo- zilu. Letno opravijo povprečno 1650 intervencij. V več kot po- lovici primerov gre za nujna stanja, okrog 250 bolnikov ali poškodovancev pa je nepo- sredno življenjsko ogroženih in za preživetje odločajo mi- nute. V sedmih letih so imeli blizu 300 bolnikov z zastojem srca, pri katerih so morali pri- četi z oživljanjem. Povprečen odzivni čas od sprejetja poziva do prihoda ekipe na kraj do- godka je 8 minut (v povprečju čakajo v Sloveniji poškodo- vanci na reševalni prevoz od pol do ene ure). Zaklad na Starem gradu S simpatijami podprti Sklad za kulturo v Celju So dogodki, ki jim z gotovostjo smemo reči zgodovinski in eden takih se je zgo- dil v ponedeljek, 10. maja opoldne na Starem gradu nad Celjem, ko je bil pod okriljem Skupščine občine in na pred- hodno pobudo celjskih kulturnikov, zla- sti gledališčnikov, ustanovljen Sklad za kulturo. Odprl je vrata vsem, ki bodo želeli in mogli, četudi s pičlimi sredstvi, gmotno podpreti posebne projekte, po- membne za Celje in celjsko kulturo. Sklad na gradu je ob navdušenju nad zamislijo že kar na kraju samem dobil prva donator j a, Publikum in Izletnik. Ostali, več kot trideset udeležencev iz gospodarstva, turizma ali kulture se je sestalo prav na dan, ko je bil rojen Ivan Cankar, so ljubeznivo in kar emocional- no podprli zamisel, ki v Sloveniji in v re- publiki nima primere. Da sta kultura in z njo umetnost ena izmed osnovnih kategorij ohranjanja na- cionalne identitete, ki s svojo izkušnjo preteklih stoletij in v duhu našega časa razvija zavest pripadnosti prostoru, v katerem živimo, izhaja že iz osnovne zamisli o ustanovitvi Sklada, ki ga bo vodil upravni odbor z umetniškim sve- tom in nadzornimi organi, ostalo bo nad- gradnja, ki se bo čez čas razrasla v koša- to in zdravo drevo. Ljudje, ki so sedli pod celjski grb nad mestom, so ustanovitev Sklada videli še širše, in ne samo skozi prvi projekt; to bo Novačanova uprizoritev Hermana Celj- skega na Starem gradu, v izvedbi celj- skih gledališčnikov in v režiji Francija Križaja. Namreč, dati kulturi materialno podlago za obstoj in razvoj, da bi se ta lahko ubadala z duhovno ustvarjalnost- jo, pri tem pa iskati koristi tudi na dru- gih področjih, od infrastrukture, do pro- meta, turizma in drugih dejavnosti. To ponuja obstoj takšnega Sklada, skozi ka- terega bi se Celje tako in drugače promo- viralo in hkrati privabljalo v knežje me- sto številne obiskovalce od drugod. Toda, paziti je treba, da zato, ker bo v Celju deloval takšen Sklad za kulturo, državi ne bi prišlo na misel, da bi celjski kulturi zato odtegnila že tako pičlo odmerjene tolarje, češ, saj lahko kulturo vzdržujejo sami! Med konkretne projekte, ki naj bi v prihodnje pomenili vsebino novousta- novljenega Sklada, so razen prvorojenca, Hermana Celjskega, postavili Medna- rodni mladinski pevski festival, pa Dne- ve slovenskega filma, oziroma filmske, plesne in folkorne prireditve, Dneve ko- medije, stalno likovno zbirko mesta in ne na koncu tudi štipendiranje bodočih kul- turnih delavcev. Oprijemljiva je tudi za- misel, da bo cvetoča kultura v bodoče umetnike in delavce v kulturi v mesto ob Savinji privabljala in da ti zaradi slabe- ga gmotnega položaja, kot ga mnogi da- nes imajo, ne bodo odhajali drugam. Jože Zimšek, predsednik Izvršnega sveta, je komaj rojenemu Skladu za po- potnico ponudil še spremstvo podobnih skladov tudi za druga področja, kar vse naj bi pomenilo izstop Celja iz sive pov- prečnosti in preboj na vidnejša mesta. Tako je Sklad s svojo ustanovitvijo na Starem gradu v resnici postal svojevr- sten zaklad, ki so mu na koncu prisotni tudi nazdravili in se razšli enotni, kot najbrž po malokateri seji, na kateri teče beseda o denarju. V zraku pa je bilo čutiti tudi prepričanje, da so kulturi in kulturni dediščini v Celju z ustanovitvijo Sklada namenjene milejše zvezde, ki bo- do sijale s celjskega grba. MATEJA PODJED Bodo glasovali za svoj kraj? V KS mozirske občine bodo v nedeljo izvedli referendum o samoprispevku V mozirski občini se je izte- klo petletno obdobje občin- skega samoprispevka, novega niso razpisali. Zaradi potreb po sredstvih so se v krajevnih skupnostih odločili, da se bodo na referendumih odločali za krajevne samoprispevke. Re- ferendumi v osmih KS mozir- ske občine bodo v nedeljo, 16. maja, v KS Ljubno ob Sa- vinji bo v nedeljo, 23. maja, v KS Rcčica ob Savinji pa se samoprispevek izteče šele ko- nec leta. Prispevne stopnje samopri- spevka ne prinašajo bistvenih novosti. Krajani bodo za sa- moprispevek prispevali odsto- tek od bruto OD, nadomestil, pogodb o delu in pokojnin, ki so višje od najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo. Samostojni obrtniki in podjet- niki bodo prispevali 2,47«. od bruto zavarovalne osnove, od katere se plačujejo prispevki, kmetje pa bodo prispevali 57« od katastrskega dohodka gozdnih in negozdnih površin. Novost za zbiranje samopri- spevkov v mozirski občini je letos le ta, da bodo svoj delež prispevali tudi lastniki počit- niških hiš v posameznih KS. Lastniki bodo morali letno prispevati 100 DEM tolarske protivrednosti. Samoprispe- vek v vseh KS, seveda če bo uspel, se bo uvedel okvirno za dobo 5 let, z novo lokalno sa- moupravo pa lahko pride do nekaterih sprememb. Za letoš- nje referendume v mozirski občini je še značilno, da ni nujno, da uspejo v vseh KS. Samoprispevek bodo plačevali le tam, kjer bo nedeljski refe- rendum uspel. V KS Mozirje nameravajo s samoprispevkom zbrati 60 milijonov tolarjev. S temi sredstvi bodo uredili mozirski trg, rekonstruirali nekatere krajevne ceste, uredili poti in steze, javno razsvetljavo, se- kundarno kanalizacijo ter do- končali kapelico v Savinjskem gaju. Poleg tega Mozirjani raz- mišljajo še o izgradnji telovad- nice pri OŠ Mozirje, ureditvi Ločkega mostu in Kopelc, igrišča pri blokih, brvi na Tr- navi, obnovitvi kulturnih in sakralnih spomenikov, sofi- nanciranju opreme krajevnega televizijskega studia, nekaj denarja pa bi namenili tudi delu KS. V KS Ljubno računajo, da bodo s sredstvi samoprispevka zbrali približno 26 milijonov SIT. Največ teh sredstev bodo namenili za ureditev javne razsvetljave, asfaltiranje in posodobitev krajevnih cest ter krajevnega vodovoda. Približ- no po milijon SIT bodo razde- lili med gasilce, društva, ka- belsko televizijo in komunalo. Ostala sredstva nameravajo nameniti še za ureditev Vrbja, obnovo kulturnih spomenikov, krajevno kanalizacijo, višin- ske ceste, delo KS ter za var- stvo narave in okolja. V KS Luče predvidevajo, da bodo s samoprispevkom zbrali 18 milijonov SIT, ki jih bodo namenili za vzdrževanje gozd- nih cest, drenažo pokopališča, elektrifikacijo koče na Loki, ureditev parka v Lučah, asfal- tiranje določenih cestnih odse- kov, sofinanciranje pašnih skupnosti, komunalno dejav- nost in sofinanciranje stroškov prevoza pitne vode v sušnih obdobjih. Nekaj sredstev bodo Lucani namenili še za društva, odpravo posledic elementar- nih nesreč, srečanje starejših krajanov, z zbranimi sredstvi pa nameravajo še adaptirati gasilski dom in pomagati pri vzdrževanju kabelske televi- zije. V KS Solčava naj bi samo- prispevek prinesel 7 milijonov SIT za delo znotraj kraja. Z zbranimi sredstvi bodo predvsem uredili mrliško veži- co, nekaj denarja pa bodo na- menili še za ureditev komuna- le v kraju in urejeno podobo kraja. V KS Nova Štifta bodo z zbranimi sredstvi sofinanci- rali telefonsko napeljavo in posodobitev cest, zgradili tri avtobusne postaje, poskrbeli za kanalizacijo Smiklavž, po- magali pri elementarnih ne- srečah ter pri delu KS in dru- štev. V KS Šmartno ob Dreti so v program zapisali, da bi s sa- moprispevkom modernizirali cesto Šmartno-Lipa, razširili PTT omrežje, v posameznih zaselkih izboljšali električno energijo, posodobili mrliško vežico, zgradili športno igrišče ter vzdrževali krajevne ceste. Poleg tega bi sredstva nameni- li še za obnovo vodovodov, ureditev javne razsvetljave in pomagali gasilskemu društvu ter drugim organizacijam v kraju. V KS Nazarje predvidevajo skoraj 20 milijonov SIT sred- stev. Največ sredstev bodo na- menili za vzdrževanje že zgra- jenih cest, sofinanciranje iz- gradnje kanalizacije in delo organov KS. Sredstva bodo prispevali še za sanacijo stop- nišča proti Frančiškanskemu samostanu, izgradnjo brvi v Pustem polju, izgradnjo jav- ne razsvetljave, obnovo ostreš- ja Delavskega doma, asfaltira- nje odseka ceste v Potoku ter sanacijo mostu v tem zaselku. Poleg tega bodo Nazarjani po- skrbeli še za obnovo stare mr- liške vežice in nakup 5 kontej- nerjev za odvoz smeti. Kako nameravajo razpore- diti sredstva samoprispevka v Bočni in Gornjem Gradu do zaključka redakcije nismo uspeli izvedeli. V vseh KS opo- zarjajo, da mora nedeljski re- ferendum uspeti, če krajani želijo še nadaljnje delo krajev- nih skupnosti. URŠKA SELIŠNIK Večji uvoz LJUBLJANA, 9. maj (STA) - »Rezultati sloven- ske zunanjetrgovinske me- njave s tujino (brez držav nekdanje Jugoslavije) so bili lani relativno ugodni, saj Slovenija izkazuje 8 od- stotno povečanje izvoza, ob tem, da je uvoz ostal na enaki višini kot v letu 1991,« je izjavil podpred- sednik Gospodarske zbor- nice Slovenije Josip Ško- berne, ko je odgovoril na vprašanje, kako ocenjuje ekonomske odnose s tujino v letu 1992. »Pri tem je po- membno,« je dodal, »da smo povečali izvoz pred- vsem v Evropsko skupnost (za 14 odstotkov) in države članice EFTA (za 17 od- stotkov). Ameriška vojaška šola v Sloveniji LJUBLJANA, 9. maja (STA) - Na tridnevnem de- lovnem obisku v Sloveniji se je mudila delegacija ameriške Nacionalne voja- ške šole (National War Col- lege), ki jo je vodil letalski ataše polkovnik Stiles. Ameriška delegacija se je na ministrstvu za obrambo RS, kjer jo je sprejel držav- ni sekretar Albin Gutman, pogovarjala o političnih in vojaških razmerah na Bal- kanu, seznanili pa so se tu- di z nastankom in delova- njem slovenskega obramb- nega sistema. Improvizacija ali amaterizem? LJUBLJANA, 10. maja (Republika) — Temeljno vprašanje, ki se postavlja ob reševanju občutljivega vprašanja slovensko-hrva- ških državnih meja, je, ali slovenski politični vrh pri tem v resnici vodi enotno in dogovorjeno politiko, ki te- melji na argumentih in jas- ni viziji, ali pa je njeno po- četje zgolj improvizacija, se sprašuje Republika. Ce gre namreč za dogovor in enotnost pristojnih struk- tur, potem ima tudi med- lost njene diplomacije do precej agresivnejšega part- nerja s Hrvaško neko opra- vičilo. Če pa gre za impro- vizacijo, ki pomeni prila- gajanje razmeram trenutno sodelujočih v pogovorih in pogajanjih, potem je ocena o nedopustnem amateriz- mu celo izjemno mila, še meni Republika. Enaka pravila za vse LJUBLJANA, 10. maja (Dnevnik) - Slovenska vla- da bo verjetno vendarle spregovorila o privatizaciji vojaških stanovanj. Navo- dila Ministrstva za obram- bo namreč ožijo krog upra- vičencev do odkupa, saj zahtevajo slovensko držav- ljanstvo tako za imetnika stanovanjske pravice kot za tistega ožjega družin- skega člana, ki bi odkupil njegovo stanovanje, med- tem ko je po splošnih navo- dilih (stanovanjskega za- kona) dovolj, če je sloven- ski državljan le slednji. Po splošnih navodilih stano- vanja ne more odkupiti ti- sti, ki že ima v lasti stano- vanje ali hišo, po navodilih obrambnega ministrstva pa nihče od bližnjih sorod- nikov ne sme imeti v lasti nepremičnine. Št. 19 - 13. maj 1993 7 Se tovornjak za razkuževanje odpadkov Zdajšnja lokacija mobilne sterilizacijske naprave ZDA M3 le začasna - Razkuževanje odpadkov, ki so se nabirali od lanskega septembra Nestrpna pričakovanja, kdaj bo zasebno podjetje EKO plus iz Celja končno uvozilo mobilno sterilizacijsko napra- vo ZDA M3, namenjeno raz- kuževanju infektivnih odpad- kov slovenskih zdravstvenih ustanov, so bila sredi marca končana. Prikaz in poskusno delovanje nemške naprave na dvorišču celjske bolnišnice, ko so razkužili dobrih 10 ton dot- lej zbranih odpadkov celjske bolnišnice, je lani septembra prepričal še zadnje nejeverne- že. A kaže, da so se dobri na- meni zaradi kasnejših zaple- tov z napravo razvodenili. Sterilizacijska naprava ZDA M3 omogoča razkuževa- nje bolnišničnih odpadkov s paro, po vseh evropskih stan- dardih okolju nenevarno, saj pri tem ne nastajajo zdravju škodljivi izpusti v zrak in onesnažene izcedne vode. Ob soglasju in priporočilu Repu- bliške sanitarne inšpekcije, ki je delovanje naprave temeljito preučila, so z nakupom sogla- šali v Ministrstvu za zdravstvo in Zavodu za zdravstveno za- varovanje Slovenije, kjer so podjetju EKO plus tudi odo- brili posojilo v višini 60 od- stotkov nakupne cene 1,3 mili- jona nemških mark. Za preo- stalih 40 odstotkov se je EKO jlus zadolžil pri nemški firmi T&oland, s katero ima sklenjeno iolgoročno pogodbo o možno- stih uvoza dodatne, ekološko prijazne tehnologije za ravna- nje z odpadki. Poskusno obratovanje Ves čas načrtovanja nakupa sterilizacijske naprave ZDA M3 se je v Sloveniji govorilo 0 mobilni napravi, ki bi na po- sebnem tovornjaku potovala od bolnišnice do bolnišnice in infektivne odpadke razkuže- vala tam, kjer so nastali. Z uvozom naprave pa so sre- di marca ugotovili, da bo s takšnim načinom razkuževa- nja kar precej težav. Večina slovenskih bolnišnic, ki so se ogrevale za takšno dezinfekci- jo kužnih odpadkov, namreč ni imela primernih priključnih •nest, saj naprava za obratova- nje potrebuje priključek na elektriko jakosti 48 kW/h. Za- to so po besedah direktorja Podjetja EKO plus Jožeta Ga- hščka začeli razmišljati o za- časni stalni lokaciji, kjer bi naprava začela čimprej delo- vati. Morda bi bilo najprimernej- še mesto komunalno odlaga- lišče, kamor tudi odvažajo vse Razkužene bolnišnične odpad- ke, a kaj, ko tudi na odlagališ- ču ni električnega priključ- ka... Naložba v njegovo ure- ditev pa glede na začasno na- mestitev naprave in iskanje love lokacije za komunalno Odlagališče prav tako ni prišla v poštev. Rezervno lokacijo so v EKO plus našli v stari Energetski postaji v štorski žlezami. 1 A poskusno delovanje steri- lizacijske naprave ZDA M3 v Štorah je bilo kratkega veka, saj so se krajani — sicer neupra- vičeno prestrašeni, da gre za dodatno onesnaževanje njiho- vega ekološko hudo načetega okolja — uprli in zahtevali pre- mestitev naprave. Zaradi neu- streznega ravnanja z odpadki, neurejene dokumentacije, predvsem pa zato, ker je bila naprava že vse od samega za- četka predvidena kot mobilna, so podjetju EKO plus izdali odločbo o prepovedi obratova- nja naprave. Minuli četrtek na bolnišnično dvorišče Sterilizacijska naprava je tako nekaj dni mirovala, mi- nuli četrtek pa so jo z vlačil- cem prepeljali na dvorišče celjske bolnišnice. Razlog? Kužni odpadki v celjski bol- nišnici so se kopičili od lan- skega septembra, naprava je po vseh evropskih standardih nenevarna za okolje,... zakaj torej ne bi delala? Ko je na bolnišničnem dvo- rišču med toplarno in plinsko postajo, za zeleno bariero ob Kersnikovi ulici, naprava lani septembra poskusno delovala nekaj dni, ni bilo v Celju sliša- ti nobenih pripomb. Zato pa so bile pritožbe in pomisleki — predvsem pri stanovalcih v bolnišničnih vilah ob Kers- nikovi ulici in naključnih mi- moidočih - toliko bolj glasni na začetku tega tedna. Naprava je namreč v ponedeljek do- poldne začela obratovati, na prostoru med večnamenskimi vilami (kjer so ob dispanzerjih tudi stanovanja), bolnišnično kuhinjo in Srednjo zdravstve- no šolo. Prostora je bolj malo, zato so napravo z zaščitno ograjo pomaknili tako tesno k vilam, da stanovalci zdaj ne morejo odpeljati niti svojih avtomobilov, pritožujejo se zaradi smrada v času delova- nja naprave, predvsem pa jih je strah, da se neljubega gosta pod okni svojih spalnic in ku- hinj ne bodo tako zlepa zne- bili ... Zakaj torej nova lokacija, če lani ni bilo nobenih pritožb, je bilo prvo vprašanje, ki smo ga zastavili direktorju celjske bolnišnice dr. Alešu Demšarju. »Gre za začasno rešitev. Di- rektor podjetja EKO plus Jože Gaberšček nam je zagotovil, da bo v štirinajstih dneh kup- ljen tovornjak za prevoz na- prave, tako da bo le-ta resnič- no postala mobilna. Zdaj na- mreč to še zdaleč ni. Pripeljali so jo z vlačilcem, za razklada- nje so potrebovali viličarja, vse skupaj pa je krepko prese- galo težo dvajsetih ton. Novo lokacijo smo izbrali preprosto zato, ker smo se bali, da bi se ob prevozu na mesto med to- plarno in plinsko postajo zara- di vse te teže zdrobili toplovo- di in ostali vodi, razpeljani pod vrhnjo plastjo asfalta. Za- gotavljam, da gre za začasno rešitev, teh 10 do 14 dni, koli- kor bo potrebno, da naprava razkuži slabih 9 ton kužnih odpadkov, ki so se nabrali od lanskega septembra, pa bo pač treba potrpeti. Tudi vonjave, ki nastajajo med obratova- njem naprave, bo treba vzeti v zakup,« je pojasnil dr- . Demšar. Po besedah bolnišnične glavne sestre Vide Purnat se ocene o dnevno zbranih kuž- nih odpadkih v bolnišnici zdaj vrtijo okoli 75 kilogramov. S 1. aprilom, ko so začeli v Ce- lju razvrščati odpadke po novi metodologiji Zavoda za zdrav- stveno zavarovanje Slovenije se je dnevna količina povečala za kakšnih 20 kilogramov, po- večanje pa gre zgolj na račun tega, da se med kužne odpadke uvršča ves sanitetni material. Do konca marca, ko so v celj- ski bolnišnici kot pionirji slo- venskega zdravstva na tem po- dročju, razvrščali kužne od- padke po nemškem vzoru, pa so med infektivne odpadke uvrščali zgolj sanitetni mate- rial infektivnih bolnikov. Kako naprej? Minuli četrtek so namestitev in delovanje sterilizacijske na- prave ZDA M3 na bolnišnič- nem dvorišču preverili občin- ski in republiški sanitarni in- špektorji in soglašali z obrato- vanjem. Tudi zaradi lokacije (bližina bolnišnične kuhinje, Srednje zdravstvene šole in stanovanj) ni bilo nobenih pri- pomb, zato bodo v Celju v na- slednjih dneh pač razkužili vse, od lanskega septembra zbrane kužne odpadke. Dr. Demšar ocenjuje, da bo naprava delovala največ kakš- nih 14 dni, odpadke pa bodo razkuževali samo podnevi. Za- vrača pomisleke o (ne)varnosti naprave, in pojasnjuje, da lah- ko pri sterilizacijski napravi pride do eksplozije le, če bi bila med odpadki tudi prazna embalaža razpršilcev. »To, ve- mo, pa lahko povzroči eksplo- zijo tudi v domačem štedilni- ku,« pojasnjuje in dodaja, da v bolnišnici pričakujejo na- slednji obisk naprave že v do- končni mobilni izvedbi. Na posebnem tovornjaku, torej. Direktor podjetja EKO plus Jože Gabršček nam je pojasnil, da je sredi dogovorov s sloven- skimi bolnišnicami in reševa- nja zapletov, nastalih v zvezi z napravo ZDA M3. Z naku- pom tovornjaka v podjetju resnično hitijo, včeraj (v sredo) je bil Gabršček prav zaradi te- ga v Nemčiji. »Oba delavca sta strokovno usposobljena za de- lo z napravo, z opravljenim iz- pitom iz varstva pri delu, po- djetje je registrirano za ravna- nje s posebnimi odpadki, zato resnično ne vidim vzrokov za takšno gonjo,« nam je še dejal Gabršček. Kredite je treba odplačevati Zakaj je do zapletov z (mo- bilno) sterilizacijsko napravo ZDA M3 sploh prišlo? Po očit- nem navdušenju vseh za rav- nanje z odpadki in reševanje problematike kužnih odpad- kov slovenskih zdravstvenih ustanov odgovornih ljudi, tega prav gotovo ni bilo pričako- vati. Od lanskega septembra do sredine marca je bilo dovolj časa, da bi se na uvoz naprave lahko temeljito pripravili. Pa so v tem primeru očitki na ra- čun podjetja EKO plus in nje- govega direktorja Jožeta Ga- brščka še najmanj upravičeni. Podjetje je šlo z najemom kre- ditov za drago, a ekološko pri- jazno napravo v precejšnje po- slovno tveganje, zato je odloči- tev o čimprejšnjem obratova- nju naprave razumljiva. Država, ki želi ali ima le apetite postati pravna država, pa je imela na voljo pol leta, da po »žegnu« nakupa steriliza- cijske naprave uredi tudi vse potrebne papirje, da bi napra- va tudi legalno obratovala. Kako daleč je s stališči Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije — spomnimo se, da je Zavod 60-odstotno kreditiral nakup naprave - o tem, da bi stroške za razkuževanje kuž- nih odpadkov zdravstvenim zavodom priznali kot redne stroške in krili iz lastne bla- gajne? Zaenkrat zgolj vprašanja, odgovore nanje pa bi morali dati prav tisti, ki so še lanske- ga septembra navdušeno sne- mali kapo pred strokovno ute- meljeno, ekološko prijazno re- šitvijo za povprečno poldrugo tono kužnih odpadkov, ki dnevno nastajajo v 21 sloven- skih bolnišnicah zli tisoč 125 posteljami ! IVANA STAMEJČIČ Foto: EDI MASNEC Sterilizacijska naprava ZDA M3 je nameščena na delčku bolnišničnega dvorišča med večnamen- skimi vilami, bolnišnično kuhinjo in Srednjo zdravstveno šolo. Direktor celjske bolnišnice dr. Aleš Demšar pojasnjuje, da je opozorilo o mogoči eksploziji sterilizacijske naprave zapisano le za primer, če bi vanjo z ostalimi kužnimi odpadki dajali tudi prazno embalažo razpršilcev. Delovanje naprave je torej varno prav v tolikšni meri kot kurjenje v domačem štedilniku, saj bi le-ta ob sežiganju praznih razpršilcev tudi lahko eksplodiral. Republika Slovenija SKUPŠČINA OBČINE MOZIRJE INŠPEKTORAT razpisuje prosto delovno mesto s posebnimi pooblastili: urbanistični in gradbeni inšpektor Zahtevani pogoji: - visokošolska izobrazba gradbene ali arhitektonske smeri, - 5 let delovnih izkušenj, - strokovni izpit (v roku 1 leta), - vozniški izpit B kategorije, - ostali pogoji iz 4. člena Zakona o delavcih v državnih organih. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Prijave z dokazili pošljite na naslov: OBČINA MOZIRJE, Inšpektorat, 63330 Mozirje, s pripisom »za razpis«. Rok za prijavo je 15 dni od objave razpisa. O izbiri bomo kandidate obvestili do 15. 6. 1993. Št. 19 - 13. maj 1993 8 Nevsakdanji sodi na Boču V Mestinju pojasnjujejo ozadje Pred dnevi je lovski čuvaj na Boču našel približno trideset sodov, v njih pa naj bi bilo odpadno olje. O najdbi je obvestil Savinj- sko-kozjansko zvezo lovskih družin, ta pa je seznanila tudi Ministrstvo za varstvo okolja in urejanje prostora ter naše uredništvo. Ko so pristojni organi ugotavljali poreklo ne- navadne najdbe, jih je sled pripeljala v Me- stinje. Lovsko poročilo pričuje o približno tride- setih sodih, »polnih ali napol polnih ter ne- katerih odprtih«. Našel jih je na prostem, pri Polajžerjevih, v vasi Drevenik. Lovci so nemudoma opomnili na zaščito vodnih zaje- tij za Kostrivnico in mesto Rogaška Slatina. Konec tedna si je najdene sode ogledal šmarski občinski vodnogospodarski inšpek- tor Jože Boršič. Ugotovil je, da je sode na tem mestu spravil Jožef Polajžer, pripeljal pa iz mestinjskega Vitala. Njegovo poročilo govori o 74 sodih mazuta, enem nepokritem ter drugem delno razlitem. V ponedeljek je Polajžer inšpektorju povedal, da je mazut nameraval uporabiti za žganje v svoji apne- nici. Z inšpektorjem je bil biolog Andrej Uršič iz celjskega zavoda za zdravstveno varstvo, ki bo napisal svoje strokovno mnenje. »Nismo barbarski« V ponedeljek pa je sklical tiskovno konfe- renco tudi Zvone Murgelj, direktor mestinj- skega Vitala, ki je želel pojasniti izvor od- padkov. Zanikal je, da gre za nekakšno ile- galno skladišče nevarnih odpadkov ter eko- loško bombo. V tovarni porabijo velike količine mazu- ta, pri tem pa je leta 1985 prišlo do nezgode. Pri pretakanju je, zaradi malomarnosti, pri- šlo do razlitja v lovilec, pod cisterno. Mazut pripeljejo ter prečrpajo v vročem, tekočem stanju, saj se po približno dveh urah strdi. Ko je prišlo do nezgode, se je pomešal s peskom ter listjem, zato ga v Vitalu niso mogli uporabiti. Naslednje leto so ga zato iz lovilca pospravili v sode, ki so bili do lanske jeseni v tovarni. V Vitalu pa se je takrat oglasil Jožef Polajžer, ki ima na Boču apne- nico. V tovarni so ocenili, da gre za najbolj- šo rešitev, če mu jih odstopijo. Direktor Vitala je povedal, da so apnenico preverili ter ugotovili, da gre za zaprto ku- rišče, deset ton zanje odvečnega mazuta pa bi Polajžer skuril v nekaj dneh. V apnenici se pojavljajo izjemno visoke temperature — približno tisoč stopinj — pri tem pa so jim strokovnjaki zagotovili, da bi se pojavilo malo škodljivih učinkov. Ugotovili so, da v neposredni okolici ni vodnih virov. Polajžer je podpisal izjavo, da bo »odpad- ni mazut, ki je skladiščen v pločevinastih sodih, odpeljal z dvorišča Vitala ter ga ustrezno uničil«. Pa še: »Zagotavljam, da podjetje ne bo imelo v zvezi s tem nikakrš- nih posledic.« Nazaj v tovarno? V ponedeljek je občinski vodnogospodar. ski inšpektor napovedal ukrepe, pri tem p5 je še potreboval ustrezna strokovna mnenja Po zakonu je treba odpadke odpeljati tj^ kjer so bili, zato se bo, po vsej verjetnosti odločil za ta ukrep. »Ocenjujem, da odpadaj na sedanje mesto ne sodijo, način skladišče, nja pa je neprimeren. Najmanj škode fe povzročil sežig«. Direktor Vitala pa je po inšpektorjevi iz. javi povedal, da si bodo še naprej prizade vali za rešitev, tako kot dosedanjih osem let Najbolj si seveda želijo, da bi mazut sežgal pri Polajžerjevih, sicer pa bodo sode prepe ljali nazaj, na tovarniško dvorišče. Res je, ob odpadkih, ki se pojavljaji v bližnjem, mestinjskem Bohorju ter v roga škem Emkorju, je problem Vitalovih sodo z mazutom med manj perečimi. Prav pa je da smo pozorni tudi v takšnih primerih. I malega namreč raste veliko. BRANE JERANK( Opeharili so nas Neurejene razmere na Škatarjevem hribu dvigajo temperaturo V zadnjih letih je na Škafar- jevem hribu, nedaleč od sre- dišča Žalca zraslo novo nase- lje. Marsikdo si je najbrž zaže- lel, da bi imel svoj dom v tem, na prvi pogled lepem in ureje- nem stanovanjskem naselju, ki ima kakšnih 70 hiš. Tisti, ki na Škafarjevem hribu že domuje- jo, pa se jezijo zaradi neureje- ne kanalizacije, pomanjkanja vode, odlagališča odpadkov, nezgrajenega otroškega igriš- ča in še marsičesa, za kar so ob nakupu parcele odšteli kup denarja, zanj pa dobili le kup obljub. Krivce nai poiščejo na občini Na kopico problemov, ki jih vsaj v takšnem novem naselju človek ne bi pričakoval, so krajani preko krajevne skup- nosti Gotovlje opozarjali ob- činske službe že nekaj časa. Pred kratkim so poslanci žal- skega parlamenta dobili na mize delegatsko pobudo, v ka- teri med drugim piše, da je bi- la leta 1982 na Škafarjevem hribu narejena kanalizacija, zaradi odstopanja od projekt- ne dokumentacije, predvsem zamenjave debelo stenskih ce- vi s tanko stenskimi in zaradi pomanjkljivosti pri izvajanju gradbenih del, pa je kanaliza- cija danes nepropustna. Če- prav je od izgradnje minilo že dobrih deset let, kanalizacija na Škafarjevem hribu še ved- no ni bila tehnično prevzeta. Številni zapisniki, prošnje in pritožbe, ki so jih bodisi posa- mezniki ali pa krajani skupno pošiljali izvajalcu, investitorju ali pa občinskim službam, se berejo kot grozljivke. Ljudje imajo fekalne vode po kleteh in garažah, po vrtovih, kjer spet tečejo fekalne vode, gnije- jo pridelki. Pravkar urejene okolice hiš ponovno razkopa- vajo stroji in zamenjujejo stis- njene cevi. Danes pri enem, ju- tri pri drugem. Kdo bo nasled- nji, se sprašujejo ljudje. Rajmund Košec, eden tistih prebivalcev Škafarjevega hri- ba, ki se z ljudmi na občini in vsemi drugimi dogovarja o tem, da bi na Škafarjevem hribu vendarle zaživeli v nor- malnih razmerah, pripovedu- je: »Problemi se v našem nase- lju pojavljajo predvsem zaradi odstopanja od projektne do- kumentacije, pomanjkljivosti pri izvajanju gradbenih del in nekorektnega opravljanja nadzora nad projektom. Ka- nalizacija je na več mestih sla- bo propustna, zgrajena je bila leta 1982. Ta fekalna kanali- zacija bi morala biti predana v upravljanje konec istega le- ta, takrat je bil razpisan prvi tehnični pregled. Toda še do današnjega dne kanalizacija ni tehnično prevzeta, to pa za- to, ker so vgrajene plastične cevi s profilom 20 cm in debe- line 5 mm, položene so direkt- no v zemljo in zasute s težko ilovico. V dokumentaciji piše, da bi morale biti cevi položene v pesek in zasipane s peskom. In ker so vgradili tanko sten- ske cevi, ki še do danes nimajo potrdila o kvaliteti, so cevi sploščene, deformirane, name- sto profila 20 centimetrov imajo cevi danes le slabih 8 centimetrov. Menim, da in- vestitor (sklad stavbnih zem- ljišč in stanovanjska zadruga) nista imela srečne roke pri iz- biri izvajalca (Cestno podjetje Celje). Kot upokojenega grad- benika so me krajani naprosi- li, da poskušam pomagati in da uredimo razmere na Ška- farjevem hribu. Od leta 1991 do danes smo štirikrat pisno opozarjali vse odgovorne in- stitucije, bili smo tudi pri predsedniku žalske občine, ki nam je obljubil pomoč. Več- krat so doslej že poskušali sa- nirati najbolj kritične točke, vendar so takšne delne sanaci- je po moji oceni nestrokovne in potekajo brez nadzora.« Bruno Končan iz Podvina meni, da nadzorni organ, ki je takrat deloval pri občini, ni opravil svojega dela. »Pri ka- nalizaciji so kopali jarke, dva metra široke in štiri metre glo- boke, Cestno podjetje je poteg- nilo tanke cevi, zasuli so jih z buldožerjem in to brez be- tonske obloge. Letos so že če- trtič kopali na moji parceli, in to brez mojega dovoljenja. Da- nes pa na občini nič nočejo ve- deti o tem, kaj so počeli. Teren je takšen, da je zemeljska plast premaknila cevi za en meter. Če bo tako še nekaj let, bodo cevi v cesti. Tisti, ki so odgo- vorni, naj plačajo,« je bil ogor- čen Končan. Jože Špiljak pripoveduje svojo zgodbo: »Na sredini na- šega vrta je bila stisnjena cev. Prekopali so vrt, uničeni so bi- li pridelki, odkopana jama je čakala od lanskega novembra do letošnjega februarja. Pov- sod sem prosil, od inšpekcije do Cestnega podjetja. Kaj, če bi se kdo utopil? Ob tem pa še danes sedijo na občini ljudje, ki so odgovorni za to, da ima- mo na Škafarjevem hribu takšne težave. Predvsem tisti, ki bi morali poskrbeti za nadzor.« Janko Melanšek opozarja, da s sedanjim načinom sanaci- je ne morejo rešiti problema. »Ljudje so uredili vrtove, veli- ko truda so vložili v ureditev okolice, kdo bo povrnil stro- ške?« se je spraševal. Anton Rozman, ki je tam živel še pre- den so zgradili naselje, pa je prepričan, da se današnji pro- blemi pojavljajo preprosto za- to, ker se je delalo na hitro, na horuk, če bi delali po predpi- sih, težav ne bi bilo. Urediti probleme Čeprav časi niso ravno na- klonjeni gradnji novih hiš, pa je menda veliko tistih, ki še želijo graditi na Škafarjevem hribu. Po prvotnih načrtih naj bi bilo v tem naselju približno 160 stanovanjskih hiš in spremljajočih objektov. Toda, če nameravajo bodočim gradi- teljem ponuditi parcele, potem naj najprej rešijo probleme tam, kjer so hiše že zgrajene, pravijo na Škafarjevem hribu. Štefan Simončič pričakuje, da se bodo odgovorni v občini resno lotili problema. »Jasno je, kdo je bil zadolžen za to, da se stvari izvedejo. Investitor je bila stanovanjska zadruga, kasneje je prihajalo do preno- sa na Sklad stavbnih zemljišč. Ta je pri investiciji v projekt udeležen z 38 odstotki, stano- vanjska zadruga z 62 odstotki. Infrastruktura je naložba skupnega pomena, ni pa bila izvedena tako, kot bi bilo tre- ba. Zdaj je problem v tem, kdo bo stvari plačal in zato se reši- tev problema tudi zavlačuje. Ukrepati pa je treba hitro, si- cer lahko pride tudi do kakš- nih epidemij. Občinski organi so pokazali voljo, problem pa je treba rešiti v celoti in ne urejevati kanalizacije enkrat na tem, drugič na drugem dvo- rišču.« Marjan Korošec, ki je urad- ni zastopnik krajanov Škafar- jevega hriba in ki se tudi po- klicno ukvarja z gradbeno de- javnostjo, pa je menil takole: »Po gradbeni zakonodaji ob- stojajo uzance in zakon o gradnji objektov, ki vsakega izvajalca, nadzor in investitor- ja zavezuje, da po pravnih normah in zakonih izvaja svo- je delo. V našem primeru je glavna ovira v upravnem po- stopku, ker upravni organ ob- čine ne sproži postopka za iz- vedbo tehničnega pregleda, ki nam bi zagotovil postopek sa- nacije. Dejstvo je, da občinski upravni organ svoje vloge ni opravil in dokler se ta posto- pek ne sproži, se bomo vrteli v začaranem krogu. Komunala pa nam kljub vsemu pošilja račune za vodo, ki nam jo pri- manjkuje, plačujemo komu- nalni prispevek, čeprav kana- lizacija ni urejena, in tako na- prej. Upravičeno se počutimo opeharjene. Ker se predvideva še nadaljnja gradnja na Ška- farjevem hribu sem predlagal, da skupno rešujemo probleme takoj, ne potem, ko bo povsod urejena okolica. Mi že nekaj let plačujemo komunalni pri- spevek, plačevali ga bomo tudi v prihodnje. Občina se naj v proračunu zadolži in uredi kanalizacijo, mi pa bomo s plačevanjem prispevkov od- plačevali to potrebno naložbo. Nikogar ne nameravamo obso- jati, da je kriv. To je stvar upravnega organa, ljudje na hribu želimo samo urejeno ka- nalizacijo, dovolj vode, skrat- ka tisto, kar so nam obljubili, zaračunali in zaenkrat še niso uresničili.« Tudi brez vode Sicer pa se na Škafarjevem hribu ne ubadajo le s proble- mom kanalizacije, za katero so projekt pripravili v celjskem Razvojnem centru. V ceveh se nabirajo fekalije tudi zato, ker na Škafarjevem hribu ni do- volj velikega pritiska vode. V Komunali so jim pojasnili, da je pritisk slab zato, ker je na izvoru premalo vode. Talni- ca je menda močno upadla, le- tos bo samo še slabše, ker v hribih ni bilo snega. Bo pa letos menda končana finančna konstrukcija za dodatne rezer- voarje, tako da bi se oskrba z vodo izboljšala leta Í995. Do takrat jim predlagajo, da bi v hišah sami zgradili dodatni rezervoarje, kjer bi se ponoc nabirala voda. Pomanjkanji vode tako še dodatno poslab šuje razmere, kanalizacija p; postaja že pravi ekološki pro blem. Smetišče oziroma odia gališče odpadkov v soseščini j seveda še dodatna rakova ran ljudi, ki živijo v novem nase lju. Ljudje pripovedujejo, d se na odlagališču najde vs mogoče. Tudi živali, ki so pc ginile. Ob pomanjkanju vod in neurejeni kanalizaciji s tam idealni pogoji za razve bolezni, zato kakšen spreho inšpektorjev tam zagotovo r bi škodil. Ko so načrtovalci risali pc dobo Škafarjevega hriba, s| predvidevali še vrsto drugj stvari, ki zaenkrat ostajajo s i mo na papirju. Ljudje na Šk£ farjevem hribu naj bi imeli ti govino, vrtec za najmlajši urejeno javno razsvetljavo i otroško igrišče. Danes si želij1 predvsem to, da bi uredi igrišče. V starem opuščenei glinokopu bi radi s pomočj krajevne skupnosti in občir prišli do lokacije, kjer 1 z lastnim delom in z lastni) denarjem naredili športr igrišče. Kdaj se bo to uresniči lo, pa si ne upajo napoveda niti največji optimisti. Pomanjkljivosti bodi odpravljene Krajani sami ocenjujejo, c imajo v žalski občini sicer p sluh za njihove težave, vpraš; nje pa je, koliko denarja bo< lahko odšteli iz pičle občinsl malhe. Predstavniki občinsk ga sekretariata za varsti okolja in urejanje prostor stanovanjske zadruge, sklac stavbnih zemljišč in Cestnej podjetja so o problemu Ški farjevega hriba govorili sre aprila. Po zapisniku sodeč ni ne zanikajo številnih p< manj kij ivosti in seveda podp rajo njihovo odpravljanje, i enkrat, so zapisali, bodo pr gledali kanalizacijo, v vse n¡ daljnje aktivnosti pa boc vključevali sodnega izveden* gradbene stroke Janeza Kli glerja. O ugotavljanju kakšr odgovornosti za kup očiti slabo opravljenih del in mon bitnih sankcijah pa nič. IRENA BAS Krajani Škafarjevega hriba hranijo dokaze o »strokovno« opravljenem delu, posledice pa krepko občutijo v vsakdanjem življenju. Št. 19 - 13. maj 1993 9 Slovenski film ni (nujno) mrtev! V soboto so v celjskih kine- matografih zaključili Dneve filma, ki so združevali dve pri- reditvi, Filmski sejem in Dne- ve slovenskega filma. Če se izrazimo v športnem žargonu je tuji film premagal sloven- skega s šeststo proti sto. V kinu Metropol si je na- mreč dvanajst novih tujih fil- mov, večina kopij je bila še nepodnaslovljenih, ogledalo 600 gledalcev, dva nova slo- venska filma Zrakoplov in Ko zaprem oči pa v kinu Union 100 gledalcev. Porazno. Še po- sebej, če vemo, da je bilo od teh sto prodanih le 40 vstop- nic, vsi ostali gledalci so bili na projekcije povabljeni. Jure Pervanje, režiser Zra- koplova, ki so ga v Celju upri- zorili premierno je potem, ko se je v petek priklonil prazno zevajoči dvorani kina Union v Celju, resignirano ugotovil, da je s smrtjo režiserja France- ta Štiglica, ki je umrl ravno v času Dnevov slovenskega fil- ma, umrl tudi slovenski film. Slovenski gledalec pa se s tako poenostavljenimi trdi- tvami ne more strinjati. Dej- stvo, da slovenski gledalec zadnja leta ne mara več slo- venskega filma ne gre pripisati smrti Franceta Štiglica. Slab obisk dokazuje, da slovenski film slovenskemu gledalcu ni všečen. Običajno slovenski film ni všečen tudi slovenskim filmskim kritikom, še najbolj mu ploskajo pač filmski ustvarjalci sami. Zal. Toda do- kler ne bodo spoznali, da je uspešnost filma pogojena z množicami, torej z občin- stvom, ki naj bi filmski izdelek z užitkom gledale, tako dolgo bo slovenski film kilav. Da slovenski film še ni mr- tev dokazuje režiser Vinci Vo- gue Anžlovar, ki je prvi v slo- venski filmarski srenji skapi- ral, da za uspešen film potre- buje dober, sodoben scenarij, dobro filmsko glasbo, filmsko igro in da nenazadnje mora imeti še menedžerske sposob- nosti in biti sam svoj produ- cent. Da lahko slovenski reži- ser najde denarne mecene v tujini je Anžlovar dokazal. In z Babico gre na jug je prav tako dokazal, da slovenski film ni nujno mrtev. Dokler ostali filmski ustvar- jalci ne bodo sami sebi prizna- li, da je z njihovimi filmi nekaj hudo narobe, tako dolgo bodo njihovi produkti razumljeni in všečni le njim samim. Če je to namen slovenskega filma pa... Tudi prav. NATAŠA GERKEŠ I NA KRATKO** j Iščem resnico V župnijski dvorani cerkve sv. Duha v Celju bo jutri, v pe- tek, 14. maja ob 18. uri preda- vanje Vide Žabot, prof. filozo- fije iz Razkrižja o temi Iščem resnico. Pred predavanjem bo dve pesmi zapel tudi ansambel Dominik iz Žalca. Celjan - državni prvak v show danceu V soboto, 8. maja, je bilo v Ljubljani državno prvenstvo v show danceu, na katerem je zmagal Celjan Dušan Pavlo- vič, ki pleše pod okriljem ples- ne šole Plesni val iz Celja. Du- šan se bo tako udeležil tudi evropskega prvenstva, ki bo 19. junija v Ljubljani. Pogovor s prvakom boste lahko prebra- li v naslednji številki Novega tednika. N.-M. S. Kako dobiti najboljše V stranski dvorani Narod- nega Doma v Celju bodo 24., 25. in 26. maja predavanja pod naslovom Kako dobiti najbolj- še - od medčloveških odnosov in zdravja, do duhovnega živ- ljenja. Predavatelj Paul Volk je zdravstveni prosvetljitelj, pro- fesor, teolog in vodja Jefferson Better Living Centra v Was- hingtonu v ZDA. Predavanja na isto temo bodo 28., 29. in 30. maja s pričetkom ob devet- najstih in 29. maja ob 10.30 tu- di v dvorani KAC na Mikloši- čevi 10 v Celju. Mini Domiada jutri v Celju Jutri, v petek, 15. maja, bo v organizaciji celjskega dija- škega doma v Celju prvo me- dregijsko prvenstvo v športnih igrah domov Maribora, Mur- ske Sobote, Ptuja, Novega Me- sta in Celja. Ekipe, ki bodo v posameznih panogah zmaga- le, se bodo udeležile Domiade - olimpiade slovenskih dija- ških domov, ki bo letos 21. in 22. maja v Kranju. N.-M. S. Šole se predstavljajo V osnovni šoli Marije Broz v Bistrici ob Sotli, bo jutri, v petek, tradicionalno Prazno- vanje dneva šole. Pripravljajo 14. šahovsko simultanko Fran- cija Pešca s sedemdesetimi učenci, interesne delavnice, podelitev priznanj in zahval, kulturni program ter predsta- vitev dela v letošnjem šolskem letu. Danes popoldan pa bo Dan odprtih vrat šole na Ponikvi pri Grobelnem. Tam bodo predstavili svojo dejavnost v času ekološkega tedna. BJ Iščejo vzgojitelje Šentjurska Občinska zveza prijateljev mladine pripravlja letos letovanje na Debelem rti- ču, zato potrebujejo vzgojite- lje. Za otroke, ki bodo letovali od 12. do 19. avgusta, iščejo pet vzgojiteljev za šoloobvezne otroke, enega za predšolske ter pedagoškega vodjo. Prijave zbirajo občinska zveza, Odbor za letovanje otrok, ki ima se- dež na šentjurskem Mestnem trgu 10. BJ UGODNO: RAČUNALNIKI, TISKALNIKI, POSAMEZNE KOMPONENTE! Računalniki 386sx/33 od 86.033,00 SIT, 386DX/40 od 98.533,00 SIT in 486/33 od 133.572,00 SIT (4MB RAM, 1.44 FDD, 120 HD, monitor color LR). Tiskalniki (9, 24, iglični, A4, A3 format) že od 21.957,00 SIT (-10% POPUST). MIKROSTARd.o.o. Ljubljana, PECELJE, Teharska4(tovarna Toper), tel. 063/ 21-150, fax 063/441-824, od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure. Spet pri Badinterju LJUBLJANA, 10. maja (STA) - Predsednik sloven- skega ustavnega sodišča dr. Peter Jambrek in sod- nik ustavnega sodišča dr- .Tone Jerovšek sta se na povabilo Roberta Badin- terja, predsednika ustav- nega sodišča Francije in znanega predsednika Evropske arbitražne komi- sije, ki je odločala o prizna- nju držav v nekdanji Jugo- slaviji, udeležila 9. Evrop- ske konference ustavnih sodišč v Parizu. Slovenska predstavnika sta se zavzela za polnopravno članstvo Slovenije v konferenci, te- me letošnje konference pa so bile primerjava pravic in svoboščin v ustavah, pre- gled mednarodnih norm ustavnih sodišč in vpliv mednarodnih pravil na ustavna pravila. Nihče noče Henkla MARIBOR, 10. maja (STA) - V Henklovem obra- tu industrijskih čistil na Studencih je bila že drugič javna dražba, na kateri se ni pojavil noben interesent za nakup. Izklicna cena je znašala 10,5 milijona mark, izklicna cena na prvi licitaciji pa je bila 13 mili- jonov nemških mark. Na dražbi so predvidevali, da bo na j resnejši kandidat za nakup podjetja Henkel Ecolab, evropsko-ameriška multinacionalka iz Diissel- dorfa, sedaj pa bo morala skupščina družbe Henkel Zlatorog odločiti, ali bo razpisala ponovno dražbo ali pa se bo odločila za pis- no zbiranje ponudb. Kmetje bodo stavkali LJUBLJANA, 11. maja (Republika) — Predstavniki Zadružne zveze in Sloven- ske kmečke stranke so po- vedali, da za 19. maj pri- pravljajo opozorilno stav- ko slovenskih kmetov, ki bo po besedah dr. Franca Zagožna, predsednika Slo- venske kmečke zveze, »or- ganizirana na način, ki bo imel učinek, organi za no- tranje zadeve pa mu ne bo- do mogli očitati kršenja za- kona«. Pričakovati je ra- zlične protestne shode, če pa se vlada zanje ne bo zmenila, bodo kmetje na- daljevali z drugimi oblika- mi protesta. Gaberiada '93 konec maia V Društvu za športno rekre- acijo in telesno vzgojo Parti- zan Gaberje, kjer so letos prevzeli organizacijske in vse- binske priprave na Gaberiado '93, so prav te dni sredi zad- njih priprav na srečanje vseh zdajšnjih in bivših (v druge kraje odseljenih) krajanov te- ga celjskega mestnega predela. Športno in družabno sreča- nje Gaberčanov in njihovih prijateljev pripravljajo letos že tretjič zapored, za razliko od prvih dveh pa bo oplemeni- teno še š prepotrebnim poslov- nim delom. Zamisel za izme- njavo izkušenj s poslovnega področja sloni na predpostav- ki, »da nam nihče ne bo poma- gal, če si sami ne bomo.« Za poslovno srečanje Gaberčani sami pripravljajo temeljite in- formacije o finančnem, banč- nem, investicijskem in borzno- posredniškem dogajanju v Sloveniji - od svojih rojakov po svetu pa pričakujejo po- dobne informacije iz njihovih novih življenjskih okolij. Or- ganizatorji obljubljajo, da bo- do v petek, 28. maja,predstavi- li tudi posamezne obrtnike in podjetnike. Za družabni in športni del srečanja v času binkoštnih praznikov, ki je po mnenju or- ganizatorjev tudi najprimer- nejši zaradi obiskov svojcev in prijateljev, kakšnega posebne- ga programa Gaberčani še ni- so oblikovah. Družabni del bo namenjen zabavi in druženju s prijatëlji, športni - za katere- ga bo dovolj prostora v objek- tih gaberskega Partizana - pa je zasnovan na »starih športih«. Po izkušnjah iz preteklih let sodeč je zadnji vikend v maju za Gaberčane in vse tiste, ki so kdajkoli živeli v tem delu me- sta, že prihranjen za Gaberi- ado '93. IS Krajevni praznik v Trnovljah malo drugače V soboto, 8. maja, je KS Tr- novlje praznovala krajevni praznik. Ob tej priložnosti so krajani organizirali vrsto prireditev, ki so potekale dva dni. V petek je bil dan športnih prireditev, kjer je prehodni pokal uspelo osvojiti tekmovalcem Klime iz Celja. Na večer pred praznikom so si lahko ogledali tudi igro Ve- ter v veiah Sasafrasa, gostov članov skupine »BO« iz Šmar- ja pri Jelšah. Prireditve ob prazniku so se nadaljevale tudi v soboto. Pri- pravili so kulinarično (na sli- ki), čebelarsko razstavo, raz- stavo ročnih del in prodajno razstavo likovnih del, amater- jev društva Februar. Osrednja prireditev je bila v soboto popoldne. Nastopili so člani godbe na pihala, ma- žoretke z Ljubečne, prvič oa se je krajanom predstavil tudi moški pevski zbor podjetja Pe- trol Celje. Miro Verdnik, predsednik KS Trnovlje je povedal, da so spremembe, s katerimi so po- pestrili praznovanje, dobrodo- šle in potrebne, pohvalil kra- jane, ki so pomagali, da je pri- reditev uspela, dejal pa je tudi da prireditve ne bi mogli izpe- ljati brez denarne pomoči šte- vilnih podjetij in obrtnikov. S.JEKL Št. 19 - 13. maj 1993 ho Dvajsetletnica Moškega pevskega zbora Frankolovo Kulturni dogodek na Frankolovem, ko je prete- klo soboto praznoval 20- letnico delovanja njihov moški pevski zbor, so zapi- sali v tem kraju z velikimi črkami. Polna dvorana in številni gostje so dali pečat lepi in na visoki ravni za- peti pesmi. Zborovodja Marjan Lebič je skrbno se- stavil program in s tem po- kazal vse, kar zbor v tem trenutku zmore: to pa je veliko! Program je zajemal naj- več pesmi slovenskih av- torjev, spoprijeli pa so se tudi z nekaterimi zahtevni- mi skladatelji kot je Char- les Gounod (Glorija) ali Stevan Mokranjac (Tebe pojem) in Jan Vodnanskv (Favete linguis). Kljub te- mu, da je bil program zah- teven (19 pesmi) so prisotni znova zahtevali dodatke in dali s tem priznanje, ki so si ga pevci in zborovodja tudi zaslužili. Organizacija te lepe pri- reditve je bila vzorna in se- stavljena iz majhnih ter pomembnih pozornosti. Številni pevci so dobili Gallusova priznanja (zlate, srebrne in bronaste znač- ke), zbor in zborovodja sta dobila Zlate plakete ZKO Celje, Sonja Jakop in Mari- ja Sodin-Tihle pa enako bronasto odličje. Ob tej priložnosti so izdali tudi brošurico, v kateri so pred- stavili 20 letno delo, prika- zali uspehe in tudi proble- me tega kvalitetnega pev- skega kolektiva. ŠTEFAN ŽVIŽEJ Muzejski zobobol V celjskem Muzeju novejše zgodovine ob Slovenski zobozdravstveni zbirki nov korak k otroškemu muzeju Pohvale, ki si jih je celjski Muzej novejše zgodovine lani med najmlajšimi prislužil s pripravo projekta V svetu lutk, so plod zgledovanja po evropskem otroškem muzeju. Za malčke pa pripravljajo v okviru stalne Slovenske zo- bozdravstvene zbirke v muze- ju spet privlačne in zanimive prireditve. Kustodinja in pedagoginja Bronica Gologranc-Zakonjšek pojasnjuje, da je Slovenska zo- bozdravstvena zbirka postav- ljena klasično, vsi izdelki so razstavljeni (oziroma za otro- ške oči in prstke skriti) pod steklenimi vitrinami, zato so v muzeju razmišljali, kako jim zanimivo vsebino razstave vseeno predstaviti. To, da bi najmlajši razstavne predmete - za stalno zbirko so jih prispe- vali številni posamezniki, Teh- niški muzej Slovenije ter Ko- roški pokrajinski muzej, po- stavitev zbirke pa sta strokov- no vodila prim. dr. Franc Štol- fa in zobni tehnik Jože Prelog - jemali v roke in si jih podrob- no ogledovali, res ne gre. A vsebinsko zanimivo in tudi za otroke privlačno razstavo se najmlajšim vseeno lahko približa tako, da bo dosežen namen, otroci pa bodo v muzej tudi v bodoče radi zahajali. To, da obisk muzeja ostane otrokom lep spomin in zanimi- va izkušnja, je bilo tudi vodilo pri pripravi projekta Muzejski zobobol, v katerem bodo malč- ki lahko počeli vse tisto, za kar so ob ogledu razstave prikraj- šani. V posebnem kotičku, v muzejski pedagoški sobi, je urejena zobozdravniška ordi- nacija, najmlajši bodo lahko posedali na zobozdravniškem stolu, v roke prijemali vse in- strumente, se z njimi igrali in na takšen način tudi sproščali vse strahove, ki jih ima mar- sikdo pred obiskom »zaresne- ga« zobozdravnika. Ob tem jih čakajo pod vodstvom Mihele Jezernik še likovne in lutkov- ne delavnice (risanje s starimi zobnimi ščetkami, oblikovanje v glini, izdelovanje lutk in im- provizacija kratke predstave) ter dvakrat tedensko lutkovne predstave. Muzejski zobobol z organi- ziranimi aktivnostmi bo živel maja in junija, nato pa spet septembra in oktobra, ponav- ljali pa ga bodo tudi prihodnja leta. Preostalih osem mesecev v letu bo malčkom na voljo njihov kotiček, v okviru pro- jekta pa pripravljajo še pobar- vanko, priponko, otroški pla- kat, igro memory, puzzle, otroške igralne karte in po- dobno. I. STAMEJČIČ V okviru Muzejskega zobobola bodo do konca maja v avli mu- zeja naslednje lutkovne pred- stave: Friderik Zobati (Lut- kovno gledališče Maribor) v torek, 18. maja, ob 10., 11. in 16,30, Kam pa kam (Gledališ- če ZOOM iz Ljubljane) v pe- tek, 21. maja, Čarobna skrinji- ca (Lutkovna skupina FRU FRU iz Ljubljane) v torek, 25. maja, ter Glasbeni zobobol (Igor Somrak iz Ljubljane) v petek, 28. maja, vse tri pred- stave bodo ob 9,30. in 10,30. Ob sredah in četrtkih pa se bo ob 9,30 v muzejski pedagoški sobi pod vodstvom Mihele Je- zernik začenjala likovna de- lavnica. Zmagoslavje realnega Piše: Tadej Čater Pred mesecem dni so na odru Slovenskega stalnega gledališča v Trstu pripravili precej uspešno premiere nove- ga slovenskega dramskega be- sedila Vsega je kriva Marjana Deržaj. Čeprav je bila zanimi- va in zabavna zgodbica, ki se prelije v osladno »plažo«, na sam dan svojega odrskega roj- stva deležna najrazličnejših zakulisnih očitkov in špekula- cij, jo je občinstvo toplo poz- dravilo in nagradilo z burnim ter prisrčnim aplavzom. Jasno, naj bo realizacija še tako vpra- šljiva, literarna predloga Mi- lana Kleča je zares odlična; nenazadnje je bila na natečaju za izvirno slovensko dramsko igro nagrajena z devet tisoč markami (kako je avtor v res- nici prišel do njih, je seveda že druga zgodba, ki je ta hip ne gre pogrevati oziroma publici- rati). Pravzaprav nas v tem trenutku bolj kot sama pred- stava, bolj kot vse drugo, kar je povezano s predstavo in igro, zanimajo vzroki za njen uspeh. Oziroma drugače; bolj kot režiserska (ne)spretnost nas zanima vloga Marjane Deržaj v pričujoči tržaški predstavi. Režiser (ki ga na tem mestu ne bomo omenjali) se je po- gumno odločil črtati nekaj zaključnih prizorov, nekaj bi- stvenih dialogov, s čimer je dosegel zgolj to, da je preu- smeril tok dogodkov ali, bolj preprosto, iz situacijske komi- ke je zdrsnil v karakterno, kar je za žanrska določila »plaže« domala nevzdržno. Ko se je za tako potezo enkrat odločil, je seveda ni mogel več preklicati. Da pa predstava ne bi izzvene- la v prazno, da bi jo skratka rešil, se je odločil za še bolj radikalno dejanje - na oder je postavil Marjano Deržaj, s či- mer je zdrknil iz simbolnega v realno ali, kakor je v svojem XX. seminarju zapisal J. La- can, na vprašanja simbolnega je iz rokava stresel »odgovor realnega«. In kajpada uspel. Gledalci, že malce zdolgočase- ni od »karakterjev«, so oneme- li; zvezda, o kateri se je zgolj govorilo, ki se je prepoznavala le kot simbolno, se je zares po- javila. Doživeli smo »vdor re- alnega« (V. Repnik). Ravno ta »vdor« pa skriva ključ za razumevanje uspešno- sti predstave. Z drugimi bese- dami, uspeh predstave ni »vdor realnega«, temveč v njem, v »vdoru realnega«. Pred tremi leti smo v Cankar- jevem domu gledali Brigade lepote gledališča Helios, ki so ta element pionizirale, ne pa tudi šampionizirale. »Vdor re- alnega« se je samo namenil zgoditi, ni se pa v resnici tudi zgodil. Cenjeni slovenski sli- kar se ni odrsko materializiral oziroma drugače, njegovo umetniško delo še ni dovolj tr- den alibi, da za njim v resnici stoji pravi in izvirni avtor. Po- vedano po tržaško; Poletno noč bi lahko bodisi spustil tudi s traku bodisi jo predstavil v interpretaciji katere od slo- venskih popevkaric. Ni vse- eno, ali jo odpoje recimo Irena Vrčkovnik ali Marjana Deržaj. Zvezda je samo ena. In s tem. ko se je zvezdniška popevka zvezdnice Marjane Deržaj v »duhu in telesu« pojavila pred avditorijem, je bilo sanj o petdesetih (v resnici je šlo za šestdeseta, ampak to je že dru- ga zgodba) v trenutku konec. Hočem skratka povedati, da je ravno tisto, kar je simbolizira- lo petdeseta, rodilo realna de- vetdeseta, da je nostalgija nuj- no in obvezno vezana na raz- merje simbolno-realno. Še več, da je zmagovalca treba veno- mer iskati v realnem. Simbol- no je le odskočna deska za zmago realnega. Zdravniki likovniki v Zrečah V sodelovanju s poslovno galerijo ARS 2000 in KUD dr- . Lojza Kraigherja na ljubljan- skem Kliničnem centru in Me- dicinski fakulteti pripravljajo v zreških Termah štiridnevno likovno kolonijo zdravnikov, zaposlenih v Kliničnem centru. V Termah Zreče se bodo zdravniki, udeleženci likovne kolonije, zbrali danes (v četr- tek) popoldne, slikarsko sreča- nje pa bo zaključeno v nedeljo dopoldne. V soboto dopoldne pripravljajo v Termah še novi- narsko konferenco, na kateri bodo predstavniki Unior Tu- rizma, KUD dr. Lojza Kraig- herja, direktor poslovne gale- rije ARS 2000 in likovni kriti- ki podrobneje predstavili pro- gram likovne kolonije. IS Naša pesem Pred kratkim je bilo v dvo- rani Slovenske filharmonije v Ljubljani 13. slovensko zbo- rovsko tekmovanje z naslovom Naša pesem 1993. Na tekmovanju, ki ga bi- enalno prireja Zveza kultur- nih organizacij Slovenije-Slo- venska pevska zveza, je nasto- pilo 22 slovenskih pevskih zborov, od tega eden iz zamej- stva. Letos so tekmovali v pe- tih kategorijah (moški komor- ni zbori, mešani komorni zbo- ri, ženski zbori, moški zbori, mešani zbori). Zlata odličja so osvojili: Vo- kalna skupina Ave iz Ljublja- ne v kategoriji mešanih ko- mornih zborov, zbor Ljubljan- skih madrigalistov, APZ Tone Tomšič, domžalski komorni zbor in APZ France Prešeren Kranj v kategoriji mešanih zborov. Zbori s celjskega območja so osvojili naslednja priznanja: Moški komorni zbor Celje z di- rigentko Katjo Kovač in Aka- demski pevski zbor Celje z di- rigentko Adrijano Požun Pa- vlovič sta osvojila srebrni od- ličji, Mešani zbor Svoboda Šo- štanj pod vodstvom Anke Verdnik Jazbec in Mešani zbor Gorenje Velenje z dirigentko Majdo Zaveršnik pa bronasti odličji. Še enkrat o uspehih mladih glasbenikov Pretekli teden smo pisali o dosežkih, ki so jih učenci osvojili na 22. tekmovanju mladih glasbenikov v Velenju. V tekst se je vrinilo nekaj napak, hkrati pa dodaja- mo še imena prvonagrajencev z drugega dela tekmovanja, ki je bilo v Ljubljani. V I. kategoriji duo kitar sta učenca Glasbene šole Žalec Lucija Lavbič in Rok Šoster prejela 3. nagrado, v isti kate- goriji pa sta učenca Glasbene šole Šent- jur Alenka Šeliga in Vojko Vešligaj osvo- jila 2. mesto. Uroš Benetek iz Glasbene šole Mozirje je v I.B kategoriji tolkal prejel 3. nagrado, Celjanka Tina Blazin- šek pa je v II. A kategoriji prejela drugo nagrado. V klavirskih duih sta učenca iz Šent- jurja Kristina Zelič in Aleš Zelič v I. A kategoriji prejela drugo nagrado, Zal- čanki Jasna Korent in Eva Zavšek pa tretjo nagrado. V I. C kategoriji sta drugo nagrado v klavirskem duu prejeli Velenj- čanki Sanja Mlinar in Mojca Jegrišnik. V I. C kategoriji harmonike je Celjan Tomaž Marčič prejel 1. nagrado, drugo nagrado je prejela prav tako Celjanka Mateja Kadilnik, tretjo nagrado pa An- drej Vodopivec iz Slovenskih Konjic. Učenci s celjskega območja so po mne- nju Vida Marcena, ki nam je ljubeznivo posredoval dopolnjene podatke, dosegli izjemen uspeh. Poleg prvih mest so mladi glasbeniki dosegli tudi veliko rezultatov nad tretjim mestom, kar v merilu držav- nega tekmovanja predstavlja nedvomno velik dosežek. U. S. Obisk pevcev iz Singena Konec maja bo komorni moški pevski zbor iz Celja gostil člane moškega pevskega zbora Konkordia iz pobratenega nem- škega mesta Singen. Ob tej priložnosti bo v Narodnem domu v petek, 21. maja, ob 19.30 koncert gostujočega zbora, v poz- dravnem delu prireditve pa bo zapel tudi gostitelj, komorni moški pevski zbor Celje. Ljubitelje zborovskega petja toplo vabijo, naj ne zamudijo zanimivega koncerta. M. A. Št. 19 - 13. maj 1993 111 Monografija o Kozjanskem odredu Pri založbi Obzorja je pred kratkim zgodovinar Tomaž Teropšič izdal obsež- no knjižno delo v dveh zvezkih Kozjan- ski odred. V njem opisuje ter dopolnjuje z množico podatkov aktivnosti odreda, ki je deloval v zadnjih letih druge svetov- ne vojne. Kozjanski odred je bil ustanovljen 27. aprila 1944. leta, po nekaterih modi- fikacijah pa je bil že naslednje leto 28. maja razpuščen, kajti potreb za nje- gov obstoj po končani vojni ni bilo več. Osnovne naloge odreda so bile izvrševa- nje diverzantskih akcij predvsem na že- lezniških progah in prometnicah, med njihove naloge so sodili napadi na manj- še sovražnikove postojanke, patrulje, prav tako pa mobilizacija domačega pre- bivalstva, sposobnega za organizirano bojevanje proti okupatorju in kolabora- cionistom. Da pomen odreda resnično ni bil majhen, priča tudi podatek, da so leta 1944 njegovi pripadniki uničili sedem- najst sovražnikovih postojank, s čimer so se izkazali kot najuspešnejši odred v Slo- veniji. V okviru mobilizacije pa jim je uspelo v času delovanja zbrati okrog 4 ti- soč novincev, ki so jih pošiljali na Do- lenjsko ter na področje Kamnika in Za- savja. Knjigam, še posebej tako obsežnim, skupno gre za več kot osemsto strani s področja narodnoosvobodilnega boja, novi časi niso pretirano naklonjeni. Ne- kaj zaradi slabega gmotnega položaja v založništvu, še bolj pa zaradi drugačne politične klime, ki zahteva bistveno bolj kritičen pogled na to sicer zelo občutljivo temo nacionalne zgodovine. Tomaž Te- ropšič je v odnosu do teme, ki jo je pre- učeval, zavzel strokoven in ideološko ne- obremenjen pristop z namenom, da se čim bolj približa resničnim dejstvom ter jih predstavi širši javnosti. Ali mu je to tudi povsem uspelo, bodo seveda najbolj lahko ocenili poznavalci in pa tisti, ki so bili sami vpleteni v mračno vojno, ki se je pred pol stoletja odvijala na naših tleh. BORIS GORUPIČ Evropski slikarji iz slovenskih zbirk Ob razstavi slikarskih umetnin evropskih mojstrov v Narodni galeriji v Ljubljani Na imenitni razstavi slikar- skih umetnin »Evropski sli- karji iz slovenskih zbirk«, ki je prirejena v Narodni galeriji v Ljubljani, je predstavljenih tudi šest slik iz Pokrajinskega muzeja v Celju. Vključitev teh slik, ki so prešle enako, kot večina dru- gih v last celjskega muzeja iz Okrajnega zbirnega centra brez podatkov, ki bi informa- tivno nakazovali provenienco in s tem vsaj olajšali študijske poti umetnin, je izrednega po- mena. Narodna galerija, ki je do- slej pripravila že vrsto razstav z vključitvijo izbranih slikar- skih ter kiparskih del iz slo- venskih muzejev in galerij, je vedno upoštevala tudi dela iz zbirk celjskega muzeja, jih ra- ziskovala in predstavljala jav- nosti. Vsekakor pa so najpomemb- nejše razstave ob katerih je so- deloval profesor Federico Ze- ri. Kot svetovni poznavalec evropske umetnosti je stro- kovno obdelal številne slike in jih uvrstil med kvalitetna dela slovečih mojstrov, pa tudi sli- karskih šol. Ob zbiranju slik za razstavi Tuji slikarji od 14. do 20. stoletja (1983) in Evropska tihožitja iz sloven- skih zbirk (1989) si je prof. Ze- ri ogledal tudi celjski muzej in ob tem izrazil laskava prizna- nja muzejskim zbirkam, zlasti še razstavni ureditvi v I. nad- stropju Stare grofije, kjer je smatral, da je »piano nobile nobilissime fatto«. S pozor- nostjo si je ogledal tudi Celjski strop in izrazil svoje mnenje o njem. Prof. Zeri je s strokovnjaki Narodne galerije izbral iz celj- skega muzeja za razstave tiho- žitij sedem slik in ugotovil za- nimive podatke, tudi domne- vo, da je ustvaril slike petih čutov avtor, ki je pripadal Al- manachovemu slikarskemu krogu. Za sedanjo razstavo evrop- skih slikarjev, zlasti dr. Kseni- je Rozman, je po izbiri prof- . Zerija in njegovih sodelavcev prišlo v poštev šest slik in si- cer: štiri slike iz stalne razsta- ve v stari grofiji in dve sliki iz muzejskih depojev. Gre za za- nimiva dela in avtorje, ki so bili deloma že predstavljeni v Narodni galeriji in upošteva- ni v njenih katalogih. Povsem novi pa so zdaj podatki za Ga- sparja Pietra Verbrungghna ml. (1664-1730), avtorja slike »Tihožitje z rožami in vrčem«, za Christopha Paudissa, enega najpomembnejših nemških sli- karjev 17. stoletja, ki je nasli- kal »Moža s čepico«, za flam- sko šolo Fransa Florisa de Vri- enta (1519/20-1570) z zanimi- vo obravnavo motiva »Parke«, in francoskega slikarja Huber- ta Roberta s sliko »Fantazijska veduta Lazia« iz let 1754- 1755. Avtorstvo kulturnozgo- dovinsko atraktivne slike »Dama in služabnik« pa je pri- pisano lombardski šoli srede 17. stoletja. Velika zasluga Narodne ga- lerije za celjski muzej pa je tudi v njeni skrbi za restavri- ranje izbranih slik, ki niso bile obnovljene že prej ali pa je moralo biti to delo opravljeno znova, da so naslikane umet- nine na razstavi lahko zable- stele v vsej svoji lepoti. Ob ogledu razstave v Na- rodni galeriji, ki je vredna ob- čudovanja in ob kateri zaslu- žijo posebna priznanja vsi, ki so si prizadevali za uspešno uresničitev zahtevne galerij- ske prireditve lahko znova ugotovimo, da je celjski muzej s svojimi eksponati dostojno zastopan tudi v zakladnici umetnin v Sloveniji, ki so jo ustvarili evropski slikarji. MILENA MOSKON NAŠA DEDIŠČINA Pripravlja Drago Medved Kjer je nekoč deloval pater Kerubin Tusek V Nazarjah stojita na griču frančiškanski samostan Mari- ja Nazarje in samostanska cer- kev Matere božje. Njen zame- tek je bil v loretanski kapeli, ki jo je dal leta 1625 postaviti ljubljanski škof Tomaž Hren, da bi spominjala na Marijin dom v Nazaretu. Kapelo so le- ta 1635 prevzeli frančiškani bosansko-krajinske province in ob njej leta 1661 pozidali cerkev in samostan, v katerem je bila lepa knjižnica in dolga leta tudi samostanska šola. V Nazarjah pa je bil v letih 1911-1943 za župnika franči- škanski pater Kerubin Tusek. Leta 1943 so ga Nemci odpe- ljali v Dachau, od koder se ni več vrnil. Spomenik, ki stoji pred samostanskim vhodom, so postavili hvaležni farani. Pomladno cvetje Že od konca februarja je v Grafičnem muzeju v zdravi- lišču Rogaška Slatina odprta razstava grafičnih listov, ki jih povezuje motiv cvetja. Tudi ta zbirka je darilo Kurta Mtiller- ja, muzeju jo je podaril v za- četku leta, tako da je najnovej- ša pridobitev, grafike pa bodo na ogled predvidoma še do konca tega meseca. Grafični listi so bili izdelani v osemnajstem in devetnaj- stem stoletju, v času, ko so bile grafične tehnike že visoko raz- vite in je bilo mogoče izdelo- vati zelo kvalitetne odtise, bo- disi v umetniške ali komerci- alne namene, omogočeno je bi- lo natančno posnemanje drob- cev in stvarnega sveta. Takšen realizem je značilen tudi za omenjene grafike, ki so delo več različnih avtorjev, med njimi pa se najpogosteje po- javljata Annica Bricogne in J. Andrews. Cvetoče rastline, ki so pri- kazane, niso neposredno pove- zane s kakšnim posamičnim geografskim prostorom, tudi ne gre le za prikaz določene vrste. Zajete so rastline iz do- mačega okolja, travniške, gozdne in planinske, pa tudi primerki iz bolj eksotičnih predelov. Avtorji grafik so jih upodobili na podoben shema- tičen način, za katerega je značilno nevtralno ozadje ter detajl, ki vključuje steblo, list- je in cvetje. Običajno so rastli- ne tudi ročno obarvane z bar- vami, kakršne so zanje zna- čilne. Takrat, ko so bile te grafike izdelane, so bile namenjene tudi za uporabne namene, kot priročno sredstvo za tiste, ki so se kakor koli ukvarjali z njimi, tovrstne ilustracije pa je pozneje nadomestila foto- grafija. Razstavljeni listi so zanimivi tudi z umetnostnega vidika kot dekorativno gradi- vo z mnogimi estetskimi atri- buti svojega časa. BORIS GORUPIČ PRIREDITVE V Slovenskem ljudskem gledališču bodo danes, v četrtek, ob 11. uri za abonma peti šolski uprizorili Čarovnika iz Oza, ob 17. uri bo ista predstava za abonma tretji šolski in izven. V soboto ob 19.30 bo gostovala AGRFTV iz Ljubljane s pred- stavo za izven z naslovom Kralj umira. V osnovni šoli v Štorah bo danes ob 19. uri koncert moške vokalne skupine Kompolčani, ki jo vodi Jožica Soko, kot gost pa bo sodelovala tudi ženska vokalna skupina Plavica iz Dola pri Hrastniku. V koncertni dvorani Glasbene šole v Celju bo danes ob 18. uri recital dijakov Glasbene šole Celje. Nastopili bodo flavtistka Tina Blazinšek, pianistka Vesna Naglic in violinist Dušan Kne- žević. V dvorani Zdraviliškega doma na Dobrni bo jutri, v petek, ob 20. uri koncert Mešanega pevskega zbora Agrotehnike iz Ljub- ljane. V Narodnem domu v Celju bo v soboto ob 19.30 prvi samostojni koncert okteta Podoglarji iz Celja, ki ga vodi Anita Videnšek, kot gost pa se bo predstavil tudi ženski pevski zbor Cetis iz Celja, ki ga vodi Vida Bukovac. V Kulturnem domu v Šentjurju bo v soboto ob 19.30 koncert domačega ženskega pevskega zbora Skladateljev Ipavcev, ki ga vodi Franc Klinar. V Kristalni dvorani Zdravilišča Rogaška Slatina bo v ponede- ljek ob 20. uri koncert Mešanega pevskega zbora Tineta Rožanca iz Ljubljane. V Muzeju novejše zgodovine v Celju je odprta stalna razstava slovenske zobozdravstvene zbirke. V Cafe galeriji bo do 22.maja razstavljal likovna dela Milan Todič. V Likovnem salonu v Celju je odprta razstava likovnih del Tuga Šušnika. Na ogled bo do 15. maja. V hotelu Merx bo ves maj na ogled samostojna razstava Jožeta Per čiča-Juškina iz Celja. V hotelu Vesna v Topolšici bo do 20. maja na ogled razstava slik Vike Sekulič. V Osrednji knjižnici v Celju si lahko do 31. maja ogledate razstavo Sveto pismo med kulturo in zgodovino. V avli hotela na Dobrni do 25. maja razstavlja likovna dela slikar Dušan Naglic iz Žalca. V Savinovem razstavnem salonu v Žalcu bodo jutri ob 19. uri odprli razstavo likovnih del umetnika Andreja Grošlja. Na ogled bo do 28. maja vsak dan, razen sobote in nedelje, od 10. do , 12. in od 16. do 18. ure. Celje: Union od 13. 5. ob 16., 18.30 in 21. uri Oddaljena obzorja - ameriški film. Mali Union 13.5. ob 19. uri Glengarry Glen Ross - ameriški film; od 14.5. ob 19. uri Dvojno Veronikino življenje - francosko-poljski film; Metropol od 13.5. ob 16.30, 18.30 in 20.30 Oblegani - ameriški film. Kino Laško 15. ob21. in 16. ob 20. uri V delčku sekunde - ameri- ški film Kino Žalec 14.5. ob 20. uri in 16. 5. ob 19. in 21. uri Neoproščeno - ameriški film. V pedagoški sobi Muzeja novejše zgodovine v Celju bo v soboto ob 9.30 likovna delavnica Mihaele Jezernik. V Kristalni dvorani Zdravilišča Rogaška Slatina bo danes ob 20. uri večer hrvaške folklore v izvedbi folklorne skupine Marof. V kulturnem domu v Šentvidu pri Grobelnem bo do 16. maja na ogled sejem domače in umetne obrti. 12 Žalčani ustanavljajo Športni center V prihodnjih dneh bo v Žal- cu ustanovna skupščina, na kateri bodo uradno ustanovili Športni center Žalec. Pod tem imenom Žalčani že doslej poz- najo športni kompleks ob žal- skem hotelu oziroma tamkajš- nji osnovni šoli. Z ustanovitvi- jo Športnega centra naj bi ta kompleks dejansko zaživel, se razvijal in služil tako domači- nom kot tudi vsem tistim, ki jih bo pot vodila po Savinjski dolini. Z ustanovitvijo Športnega centra želijo Žalčani predvsem urediti odnose znotraj tega športnega kompleksa. Pred časom je bil zaradi neaktivno- sti ukinjen žalski Partizan. Z novim Športnim centrom, ki bo organiziran kot društvo ali zveza društev, naj bi stvari spravili v red, predvsem pa uredili vpise v zemljiško knji- go. Trenutno je na športnem kompleksu devet lastnikov, Hmezad Kmetijstvo, Hmezad Golding, Sklad stavbnih zem- ljišč, TVD Partizan Žalec, mestna skupnost Žalec, Repu- bliška uprava za ceste, šola oziroma bivša Vzgojnoizobra- ževalna organizacija, na pa- pirjih je zapisana tudi Godom- lja kot javna last, čeprav ka- nala ni že najmanj deset let. Po drugi strani pa v zemljiških knjigah ni vrisano zaklonišče osnovne šole, kjer je strelišče strelske družine, niti ni vrisa- na tribuna in še kakšni ob- jekti. Zaradi poskusov privatiza- cije oziroma želja po nakupu določenih zemljišč, kjer so ne- kateri želeli urediti predvsem privatna teniška igrišča, je ob- činska vlada sprejela program aktivnosti, po katerem se bo celoten kompleks prepisal na eno zemljiško knjižno parcelo, posamezna parcela pa bo po- tem odmerjena vsakemu klubu oziroma uporabniku. Tako naj bi rokometni klub dobil syoj del, nogometaši svojega, atlet- ski stadion bo zaenkrat pripa- dal šoli, ker v Žalcu ni atlet- skega društva. Teniška igrišča so odmerjena in dana v upora- bo teniškemu klubu, svojo parcelo bodo dobili balinarji in tako naprej. Z ustanovitvijo Športnega centra se želijo izogniti temu, da bi imetje prepisovali na posamezne klu- be, saj bi se v tem primeru lahko v kakšnem klubu odlo- čili za prodajo. Zato bo vse urejeno na osnovi najemnih pogodb, podobno kot je teniški klub denimo že uredil s Toma- žem Vovkom. Ta je z najemno pogodbo dobil odmerjene tri parcele za izgradnjo teniških igrišč, ki so jih pred dnevi že dokončali. Žalčani namerava- jo na prostoru za šolo zgraditi tudi teniško dvorano, vendar so to bolj želje, saj gre za velik finančni zalogaj, ki bi ga lahko izpeljali samo v obliki delni- ške družbe. Ustanovitev Športnega cen- tra, ki so ga po dosedanjih po- govorih že podprli posamezni klubi, naj bi bil zadnji poskus, da se stvari obdržijo in da se. uredijo vpisi v zemljiške knji- ge. Vsak klub naj bi potem skrbel za svoje objekte in jih tudi urejal. Istočasno naj bi vsi klubi spoštovali pravilnik o redu v športnem centru, us- klajevali naj bi se termini po- sameznih tekmovanj oziroma prireditev, več reda pa naj bi bilo tudi pri denarju, ki se bo zbiral na računu Športnega centra. V začetku aprila so v Športnem centru zaposlili tudi skrbnika, formalno je za- poslen kot hišnik na osnovni šoli in skrbi za celoten kom- pleks ter usklajuje delo s pred- stavniki posameznih klubov, predvsem košnjo, urejanje ze- lenic, pri večjih opravilih vključujejo tudi delavce iz programa javnih del. Ustano- vitev Športnega centra naj bi pripomogla tudi k boljšemu trženju, pri čemer računajo na • sodelovanje s hotelom Golding in Hmezadovim Gostinstvom, ki še vedno išče kupca za edino kegljišče v dolini. Spremembe se obetajo tudi na otroškem igrišču, na račun katerega so imeli Žalčani veli- ko pripomb zaradi neurejeno- sti in večno polomljenih igral. Igrišče je na zemljišču TVD Partizana, ko bodo urejali igrišče pri domu SLO, pa naj bi obenem uredili tudi ograjo na otroškem igrišču znotraj športnega centra. Ne zato, da bi malčkom preprečili vstop, temveč zato, da bi ograjo po- noči zaklenili in preprečili vstop nočnim razgrajačem. Zagovorniki Športnega centra upajo, da bodo uredili tudi problem z dvema bifejema. Pr- vega je odprl nogometni, dru- gega teniški klub, v obeh pri- merih pa kluba ne opravljata dejavnosti za lastne potrebe kot je bilo dogovorjeno, ne iz- polnjujeta sanitarnih pogojev in ne spoštujeta obratovalnega časa. Tudi iz vzgojnega vidika ni najlepše, da otroci zjutraj prihajajo na uro telovadbe med praznimi steklenicami. Gostinska dejavnost naj bi bi- la poslej organizirana enotno preko Športnega centra, dnev- ni izkupiček in celoten dobi- ček pa se bo vračal v Športni center. O vsem tem bodo torej razpravljali na ustanovni skupščini, ki je napovedana za konec tega tedna, Žalčani pa si v prihodnje očitno lahko obe- tajo prostor, kamor bodo z ve- seljem zahajali stari in mladi. IB Janez Kroflič, predsednik sve- ta mestne skupnosti: »Ustano- vitev Športnega centra v mest- ni skupnosti v celoti podpira- mo, ker je pomemben tako za mlade in odrasle ljubitelje re- kreacije, športnike, osnovno šolo in izboljšanje turistične ponudbe kraja. Težko razume- mo odnos Gostinstva, ki že drugič prodaja kegljišče, mi pa si želimo, da športni center ostane celota in da se nameni športnim dejavnostim, obe- nem pa bomo skrbeli za to, da se ohranijo zelene površine. Že doslej so se na tem prostoru odvijale številne dejavnosti, v prihodnje pa se bomo stvari lotili še bolj organizirano. Do poletja naj bi poleg novih teni- ških igrišč uredili še dve igriš- či za odbojko na mivki ter mi- ze za ping pong, uradno pa bo- mo center odprli za Žalsko noč, ko se bodo s svojimi de- javnostmi predstavili posa- mezni klubi.« Adi Vidmajer, ravnatelj os- novne šole Peter Šprajc Jur Žalec: »Na osnovni šoli si skupno z vsemi drugimi moč- no prizadevamo za urejeno okolico šole ter da se otroci gibljejo v zdravem in šport- nem okolju. Zato podpiramo ustanovitev in ureditev Šport- nega centra, k boljši urejenosti pa bo zagotovo prispeval tudi naš skrbnik Zoran Ramšak. Na šoli bomo sodelovali pri urejanju centra kot celote, na nek način pomeni to tudi sode- lovanje šole s krajem, lepo urejen športni center pa pome- ni tudi vzpodbudo za naše dele in nadaljnji razvoj šole.« Kaj veš o prometu V torek popoldne so se v poznavanju cestno-promet- nih predpisov in pravil obna- šanja v prometu, skupaj s spretnostno vožnjo na kole- sih in vožnjo po mestnih uli- cah, pomerili najboljši celjski osnovnošolci in srednješolci. Občinskega tekmovanja sta se udeležila po dva najboljša učenca izbirnih šolskih tek- movanj. Osnovnošolci so se pomerili v prostorih II. Osnovne šole, srednješolci pa v Srednji fri- zerski, tekstilni, prometni in strojni šoli. Med osnovnošolci se je najbolje odrezal Niko Kuzman (I. Osnovna šola), med srednješolci Borut Vipot- nik (Srednja frizerska, tekstil- na, prometna in strojna šola), oba pa se bosta udeležila tudi državnega tekmovanja, ki bo v soboto, 15. maja, na avtopo- ligonu v Šempetru v Savinjski dolini. . Organizator občinskega tek- movanja Kaj veš o prometu je bil občinski Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, Matevž Majcen pa je ob tem povedal, da resno razmišljajo o vsebinski prenovi tekmo- vanj. IS Novi tednik in Tednikova petica že tretje leto zapored razpisujeta za svoje bralce foto nate- čaj pod skupnim delovnim naslovom FOTO UFE. Letos smo izbrali temo Človek in prosti čas, kar pomeni, da bomo svoj fotoaparat in fotografsko žilico preizkusili takrat, ko se bomo sprostili in nabirali moči na dopustu, izletu, pri domačih opra- vilih, ob praznikih, ko bomo na sprehodu s svojim ljubljencem, skratka povsod, kjer bo veliko življe- nja. Ob koncu leta, ko bomo izbrali fotografijo leta, bo naš pokrovitelj FOTOLIK podelil dragoceno vredno nagrado - fotoaparat, seveda pa bomo nagrade podelili tudi tedensko, za objavljeno foto- grafijo v Novem tedniku in za fotografijo meseca v Petici. Fotografije so lahko v črno-beli tehniki ali barvah (dia, pozitiv), opremljene pa morajo biti z naslovom fotografije ter podatki o avtorju. EDI MASNEC Satnike bodo strojno čistili Čebelarji morajo pred točenjem medu ročno, z vilicami oči- stiti medene pokrovčke satnika. Stanko Lipičnik, navdušeni čebelar iz Ljubečne je dolgo premišljeval, kako bi si to delo poenostavil, saj do sedaj drugega načina čiščenje pri nas niso poznali. Uspelo mu je s pomočjo posebnih krtačk in elektromo- torja, ter seveda ohišja narediti pripravo, na kakršno čebelarji čakajo. Prvič jo je prikazal na čebelarski razstavi na Ljubečni in vzbudila je veliko zanimanja. EDI MASNEC Bi mogoče malo kompota? Piše Aleš Jošt Ja, verjetno ste tudi vi opa- zili, da so se v naše kraje la- stovke vrnile prav potihem in brez pomislekov začele obnav- ljati svoja gnezdeča, ki so jih bile zapustile lansko jesen. Tudi v naši štali se je naselil mlad parček, že tretji teden je marljivo nabiral steljo za svoj bodoči zarod in hitro smo se navadili drug na drugega. Ves čas je treba namreč paziti, da teh čudovitih ptic ne vznemir- jaš po nepotrebnem s kakšni- mi glasnimi opravili, tako da tudi radia tja ne nosim več s seboj in s tem postajam prav bogoskrunsko neinformiran o tem, kaj se po svetu dogaja. Pa ne samo zaradi ljubkih la- stovk, na splošno sem razoča- ran zaradi ponudbe radijskih programov, ki ne premorejo drugega kot zlagati reklamo na reklamo, vmes ti pa zaja- mra kakšen nagačeno veseli popevkar tega ali onega dizaj- na. Najbolj mi gre na kozlanje, kadar se v programe vmešajo še poslušalci s svojimi željami med nogami in potem s kakš- nim nadvse priliznjenim špi- kerjem izmenjajo nekaj puhlih frazic, tako značilnih za naše kraje, da ti je takoj jasno, o čem se ljudje sploh še pogo- varjajo. Potem skočim pokon- ci, se zakadim proti nič hude- ga slutečemu radiu in ga zač- nem šraufati zdaj v levo, zdaj v desno, čeprav se vedno na koncu izkaže, da je vse zaman. Tu mjavka kradljivi Domicelj, tam svoj pljučni katran, zabe- ljen s poceni parfumom, izka- šljuje Lovšin, da se mi o tistih šmirfinkih agropopskih sploh gnusi razmišljati. Ja, boste re- kli, spet je požrl feferon. Nicht feferoni, meine Dämmen und Herren, tako brezokusno god- ljo konzumirate cele dneve, če se zavedate ali pa ne, in potem si želite od mene kakšnega pri- jaznega poročila o tem in onem, da se boste malo nahihi- tali, če že ne bo beseda nanesla ravno na vas. Pa sem tako oni teden spremljal plakatno ponudbo celjskega »kulturnega utripa« in pri moji veri vam povem, da tako katastrofalno že dolgo ni bilo. Potem sem malo pokukal čez planke in spoznal precej žalostno resnico, da je tudi žalski klub Boskul zabredel v pomije, odkar so regirungo tam prevzeli samozvani Prija- telji glasbe, ki se meni zdijo bolj prijatelji profita. To seve- da ni nič kaznivega, pač pa se bodo morali temu primerno oborožiti proti faušiji, saj jim je za napredek in domicil ustvarjalnega rokenrola izgle- da toliko mar kot meni za ne- ohipijado tipa Mercedes bend ali pa Night jump, se pravi nič. Res škoda. Drugače pa mi je Monika iz л ljubljanskega ŠKUC, ki mi edina redno piše in jo ob tej priliki seveda lepo pozdrav- ljam, poslala program letošnje Druge godbe, ki pa sem ga iz- gleda nekam založil in ga da- nes ne morem in morem najti. Res, no! Kolikor pa se spom- nim, saj sem ga bežno preletel, je še dovolj časa, da vas v na- slednji številki seznanim . s predpisano ponudbo. Vsekakor so prišli danes na račun tisti, ki pravijo, da pi- šem kot stara mama, saj tve- zim stare lajne in dvigam prah z vam nezamivih tem. Pa tole vam povem. Odprite vrata svojih praznih garaž, kamr in soban, da bodo imeli mulci kje vaditi, saj vidite, da družba mačehovsko namenja skupne prostore za skladišča in slična smetišča, kot je recimo primei z lepo dvorano pri Stegu v Za- gradu ali pa s špekulacijami okoli doma JNA. Še in še je takšnih prostorov, ki so svoje čase tako ali drugače služili družabnemu namenu in se je v njih zbiralo mlado in staro na prireditvah, katere so obča- ni kar sami organizirali. No pa so pokopali socializem in z njim tudi vse, kar je bilo do- brega v prejšnjem sistemu. Saj ne boste menda rekli, da je bi- lo vse tako zanič. Tokrat sem vesel, da lahko na koncu pošljem prijateljski poljubček Lički in njeni mah hčerkici, Marinku pa stisnem roko brž, ko se srečava. Mnoge sreče in veselja želim, pred na- mi je še celo življenje! Zviz! Celjanka prva v znanju materinščine Na Vrhniki so konec tedna razglasili najboljše slovenske osnovnošolce in srednješolci v znanju materinščine. Tekmovalci so bili razvršče- ni v tri kategorije (osnovnošol- ci, prvi in drugi letniki ter tretji in četrti letniki srednjih šol), v skupni razvrstitvi pa se je najbolje odrezala Polona Bergant, dijakinja 3. letnika Gimnazije Celje, ki se je na preizkus v poznavanju sloven- skega jezika pripravljala pod vodstvom mentorice prof- . Damjane Grčar. Po besedah ravnatelja prof. Jožeta Zupan- čiča so na šoli veseli še uspeha drugih svojih učencev, posebej še tretjega mesta Nine Radu- lovič. IS Št. 19 - 13. maj 1993 13 Najboljši raziskovalci V šmarski občini je za razi- skovalno dejavnost mladih iz leta v leto več zanimanja. To so ugotavljali tudi pretekli te- den, ko se je zaključila akcija Mladi v korak s časom. Večina mladih se je odločila za razi- skovalne naloge s področja varstva okolja, narodopisja in turizma. Najbolj so se izkazali osnovnošolci iz Šmarja pri Jelšah. Komisija občinske vlade za področje raziskovalne dejav- nosti je ocenila deset nalog ra- ziskovalcev iz višjih razredov ter eno iz nižjih. Iz nižjih ra- zredov so pohvalili nalogo iz šentviške osnovne šole, v kate- ri je ekološki krožek Ivice Ro- šer raziskal krajevna divja od- lagališča. Na višji stopnji pa so najviš- je ocenili nalogo o energiji iz biomase. Učenci osnovne šole Šmarje Helena Strašek, Lea Škornik in Aljoša Kovačič so jo sestavili pod mentorstvom Danice Amič. Drugo in tretje mesto si delita naloga šmar- skih osnovnošolcev, ki so razi- skovali nastanek ter razvoj britanske in ameriške angleš- čine ter njune medsebojne ra- zlike, in naloga o hrupu v oko- lju. Angleščino sta, pod vod- stvom Mire Viz jak, raziskovali Katja Vizjak in Mojca Štraus, hrup pa Darja Arh, Mateja Oset, Ožbolt Seničar, Matija Božiček in Janez Praček, ki jim je pomagala mentorica Bo- ža Gojtan. Visoko so ocenili tudi nalogo osnovnošolcev iz Podčetrtka, ki so se lotili sote- ske Svinjski graben kot dela krajevne turistične ponudbe. Vse najboljše naloge bodo nagradili s posebnimi občin- skimi priznanji, z dvema pa bodo sodelovali še na celjskem srečanju mladih raziskovalcev v maju. BRANE JERANKO Hare Krišna festival V soboto, 15. maja, ob dvaj- setih se bo v veliki dvorani Hale Tivoli v Ljubljani pričel Hare Krishna festival, ki ga pripravlja Mednarodno dru- štvo za zavest Krišne v okviru velike evropske turneje. Festival se bo pričel s kon- certom bhajan glasbe, sledil bo multivizijski šov Reinkar- nacija, predavanje iz modrosti indijskih Ved in pa mantra Rock dance. Na festivalu bodo sodelovali svetovno znani umetniki, in si- cer: Gauranga Bhajan Band, ki je v svetovnem merilu tre- nutno vodilna spiritualno- glasbena skupina, Nitya Trip- ta iz ZDA, ki je avtorica sve- tovno znane multivizijske pro- dukcije Krishna vision, Srila Harikesa Svami, vodilni uči- telj Hare Krišna gibanja, in pa Titikšava Karunika, kitarist iz Los Angelesa, ki bo gost zak- ljučne točke večera, Mantra rock danca. Vstopnice za festival, kate- rih cena v predprodaji je 1200 SIT, lahko v Celju dobite v po- slovalnici Kompasa, na dan prireditve, ko jih bo mogoče kupiti tudi v hali Tivoli, pa jih bodo prodajali po 1400 SIT. Avtobusni prevozi na festival so organizirani. N.M. SEDLAR Klobasa pri klobasi - klobasijada V soboto so v Laškem merili, tehtali in predvsem okušali klobase. Klub ljubiteljev la- škega piva je namreč pripravil že četrto tekmovanje izdelo- valcev klobas. Pomerili so se v kategorijah amaterjev in profesionalcev. Med amaterji je najvišjo oceno dobila suha salama Milana Marinclja iz Ljubljane, na naslednja tri mesta pa so se uvrstili domači- ni, Laščani: Alojz Oberžan, Brane Pfeifer in Karel Šantej. Med ostalimi izdelki je bil naj- bolje ocenjen želodec izdelo- valca Petra Topoleta. V kon- kurenci profesionalcev so se daleč najbolje odrezali Meso izdelki iz Škofje Loke, saj so pobrali vsa prva mesta. NK Zbiralci v Velenju V velenjskem hotelu Paka bo v soboto in nedeljo med 9. in 15. uro srečanje zbiralcev, predvsem numizmatikov in filateli- stov. Letošnje srečanje bo edino tovrstno v Šaleški dolini, zato organizatorji pričakujejo velik odziv zbiralcev, tudi iz tujine. Po končanem srečanju bo v hotelu Paka še teden dni na ogled razstava zbranih predmetov. U.S. Priznanja za zaslužne V četrtek so proslavili 40-letnico delovanja Zveze prijateljev mladine Slove- nije. Ob tej priliki so pode- lili številna priznanja vsem, ki so bili zaslužni za razvoj in delo zveze. Posebna jubilejna priz- nanja za 40-letno delo v zvezi so prejeli tudi ob- činska Zveza prijateljev mladine Velenje, Elfrida Ambrožič, Majda Lesničar, Anica Podlesnik, Anica Šuligoj in Marija Zorž, vse iz Velenja. Zlati znak, naj- višje priznanje za delo v ZPMS, so za vestno 10- letno delo prejeli Emil Hartner, Marija Kuzman, Majda Menih, Anton Skok in DPM Edvarda Kardelja iz Velenja. V mesecu maju bo redno letno skupščino pripravila tudi velenjska Zveza prijateljev mladine; na njej bodo obeležili jubi- lej in podelili zlate znake. U.S. Narava - divjad v Velenju V Beli dvorani Turistično- fekreacijskega centra Jezero v Velenju so v soboto odprli razstavo o naravi in divjadi, ^a ogled bo do 18. maja. Na razstavi Narava-divjad sodelujejo lovske družine Ve- 'enje. Skale, Velunje, Smreko- ve in Oljka iz Šmartnega ob paki. Na več kot 1.500 kva- dratnih metrih je razstavljeno Dreko 1.200 eksponatov, orga- nizatorji pa so poskrbeli tudi za bogato avdio in dia pred- stavitev divjadi in njenega bi- valnega okolja. »Vse bolj spoznavamo, da Slovenci, predvsem mlajše ge- neracije, slabo poznamo našo lastno deželo, še posebej div- jad, ki živi v naravi bolj ali manj skrivoma,« so zapisali organizatorji ob odprtju raz- stave. »Vedrio bolj spoznava- mo, da so naši posegi v okolje, ki jih povzročajo industrija, moderno kmetijstvo in naš na- čin življenja, iz dneva v dan večji. Prepričani smo, da se boste ob ogledu razstave tudi vi, skupaj z znanci, globoko zamislili in da razstava ne bo le lep spomin, ampak tudi opomin vsem nam, da ohrani- mo naravo in v njej živečo div- jad, dokler je še čas.« U. S. Foto: ALJOŠA VIDETIČ 90 let Marije Kolšek Marija Kolšek iz Sevčnika pri Andražu, po domače Ja- nova Micika, je prejšnji ko- nec tedna praznovala devet- deseti rojstni dan. V tej kra- jevni skupnosti žalske obči- ne je že dolgo navada, da ob- čane ob tako visokih jubile- jih obiščejo tudi predstavni- ki krajevne skupnosti. Jano- vi Miciki sta v imenu kraja- nov čestitala predsednik sveta KS Andraž Anton Me- šič in predstavnik vaške skupnosti Milan Ožir. Ko smo prišli na obisk, nas je pozdravila drobna, a še zelo žilava ženica, ki v vsem sama skrbi zase. Povedala nam je, da gre peš celo v Ve- lenje in na Polzelo, ki sta od njenega doma oddaljena več kot debelo uro hoda. O svo- jem življenju, ki ni bilo nič kaj rožnato, predvsem pa polno dela, saj se je v veliki meri preživljala tako, da je hodila na dnino k okoliškim kmetom, je povedala bolj malo. Imela je dva moža, oba sta že pokojna, ob tem pa se je pošalila na svoj račun, češ da tretjega ni mogla več do- biti, ker so se moški bali, da bi tudi tega pokopala. Sedaj so ji v veliko pomoč dobri sosedje, ki marsikatero pot opravijo namesto nje. Na sli- ki: Marija Kolšek je nazdra- vila z obema predstavniko- ma krajevne skupnosti. T. TAVČAR Za pokal zaščitnika Člani gasilskega društva Gorica ob Dreti se že pripravljajo za tretje tekmovanje za pokal sv. Florjana, zaščitnika gasilcev. Letošnje tekmovanje bo 22. maja v Lačji vasi, torej predzadnjo soboto v maju, kot bodo v bodoče vsa tekmovanja. V tekmovanju za pokal sv. Florjana se bodo pomerili številni predstavniki slovenskih gasilskih društev. Lani je tekmovalo 35 desetin, organizatorji letošnjega pokala pa pričakujejo še večje zanimanje. Tekmovanje na Venišah v Lačji vasi se bo pričelo ob 12. uri, gasilci iz GD Gorica ob Dreti pa obljubljajo, da bodo po končanem prikazu gasilskih veščin pokazali, kako se zabava gasilska bratovščina. U.S. Pigalle na Kozjanskem Pred kratkim se je v šmarskem Domu kulture predstavilo novo šmarsko gledališče, Center pozornosti, ki ga sestavljajo dijaki in študenti iz Šmarja pri Jelšah, Celja in Rogaške Slatine. Za začetek so si izbrali predstavo Cabaret Pigalle, prikaz pariškega vzdušja iz štiridesetih let. Odrsko sceno so postavili v značilno pariško kavarno, njeni gosti pa so se predstavili v značilnih kostumih. Najopaznejši del predstave je bila njihova izvedba francoskih šansonov, pri tem pa so se odločili za širši javnosti manj znane. Odziv občinstva je bil dober, Center pozor- nosti pa pripravlja še več nastopov. BJ Zgornjesavinjska kakovost Zadnjo soboto v maju bo znano, kateri pridelovalec ima najboljši želodec v Zgornji Sa- vinjski dolini. V soboto, 29. maja, bo na Rečici ob Savi- nji strokovna komisija ocenila želodce, popoldne pa bodo or- ganizatorji, Turistično društvo Rečica, pripravili predstavitev izdelave in sušenja zgornjesa- vinjskega želodca. Na Rečici ob Savinji se na razglasitev najboljših želodcev temeljito pripravljajo. Otroci v osnovni šoli že rišejo slike o želodcih, znana je tudi urad- na komisija, ki bo želodce oce- njevala. Zgornjesavinjčani bo- do svoje želodce lahko oddali že tri dni pred uradno priredi- tvijo, v sredo 26. maja, saj bo TD Rečica v sodelovanju z Zgornjesavinjsko kmetijsko zadrugo pripravilo štiri zbi- ralna mesta. Načrtujejo, da bo visoka ocena najboljših želod- cev v mozirski občini s sabo prinesla tudi ustrezno, višjo ceno. Vsi proizvajalci, katerih izdelki bodo ustrezali kriteri- jem za ocenjevanje tovrstnih suhomesnatih izdelkov, bodo prejeli ustrezna potrdila za zgornjesavinjsko kakovost. V tednu, ko bodo na Rečici ocenjevali najboljše želodce, bodo v kraju pripravili tudi dneve suhomesnatih izdelkov. Tudi zadnja akcija Rečiča- nov sodi v sklop prizadevanj za zaščito zgornjesavinjskega želodca kot blagovne znamke, uradna razglasitev najboljših izdelovalcev želodcev v mozir- ski občini pa bo na tradici- onalni prireditvi Od lipe do prangerja, ki bo letos 3.in 4. julija na Rečici ob Savinji. URŠKA SELIŠNIK Taborniški večni ogenj Rod izpod zelenih Do- brovelj je taborniški rod le- tuških in braslovških ta- bornikov, eden izmed dveh aktivnih v žalski občini. Pred kratkim so taborni- ki v središču Letuša pri- pravili tridnevni propa- gandni tabor, o čemer smo že poročali. »Mladi bi radi vrnili živ- ljenje v Letuš, doslej se je namreč tu kaj malo dogaja- lo. Propagandi tabor smo pripravili v želji, da bi čim širšemu krogu ljudi pred- stavili taborniško dejav- nost,« je povedala načelni- ca Mateja Brinovec. Letu- ški taborniki, povezani v šolskem krožku, delajo že dlje časa. Bolj aktivni so v zadnjih letih, ko se je ta- borniška dejavnost močno razmahnila. Sedaj so sko- raj v središču Letuša, tik ob Savinji, uredili še svoj prostor, kamor so pretekli konec tedna postavili šoto- re. Tudi za prihodnje načr- tujejo veliko aktivnosti. Poleg številnih taborniških akcij, kot so teki, orienta- cijski pohodi, orientacija na vodi in različni pohodi, se letuški in braslovški ta- borniki skupaj s celjskimi pripravljajo na taborjenje v Kokarjah, še posebej pa za taborniški mnogoboj pred koncem šolskega leta, saj bi se radi na tekmova- nju z vrstniki kar najbolje odrezali. U.S. I PLANINSKI KOTIČEK j Trije pohodi do konca maja Planinsko društvo Zlatarne Celje vas do konca tega meseca vabi še na tri pohode. Prvi bo 22. maja na Sršenov vrh, Pongrac, Remšnik, Kapunar, Podlipje do Sv. Jerneja. Odhod bo ob 6. uri s posebnim avtobusom s parkirišča na Glaziji. Drugi pohod bo v soboto, 29. maja v okolici Radencev in sicer bo to že tretjič zapored Pohod treh src. Odhod bo s parkirišča na Glaziji ob 6. uri zjutraj. Pohod na Stol pa organizirajo v nedeljo, 30. maja ob 5. uri prav tako s posebnim avtobusom s parkirišča na Glaziji. M. M. Št. 19 - 13. maj 1993 14 Vse bi se vrnile v Celie V Slovenskih Konjicah se jutri začenjajo košarkaške kvalifikacije ženskega EP - V ekipi tudi Simona Jurše, ki se iz Afrodite seli v Maribor V Slovenskih Konjicah se bo jutri začela največja košarkarska priredi- tev v naši državi: kvalifikacijski tur- nir skupine D za 25. evropsko prven- stvo žensk. Slovenska reprezentanca bo določena šele danes, med kandida- tinjami za izbrano deseterico pa je tudi 21-letna branilka Simona Jurše iz Celja. »Na turnirju v Strahovnicah sem minuli petek odigrala svojo prvo re- prezentančno tekmo. Igrala sem pri- bližno pet minut in s prikazanim sem lahko povsem zadovoljna. Koša v dveh poskusih sicer nisem zadela, toda moja osnovna naloga je vendarle organizacija igre,« pravi Juršetova (172 cm), ki je pred štirimi leti iz Celja odšla k Rogaški, letos pa skupaj z An- drejo Vodopivec k mariborskemu Ivec Wetroku. Osmerica za EP je že znana: Dor- nik, Malacko, Krivic, Pocrnjič, Topa- lovič, Zupane, Felc in Cigler, na preo- stali prosti mesti pa upa peterica. Kakšne so možnosti Simone Jurše? Zdaj sem nekje na robu in odkrito računam, da bom v reprezentanci. Za sredozemske igre v Franciji in univer- ziado v ZDA bi se morala zanesljivo uvrstiti, saj bo na obe prvenstvi odšlo po 12 igralk. Ne glede na odločitev selektorja Ravnikarja: kako bo od petka do ne- delje v Slovenskih Konjicah? Pozna se nam neuigranost. Druge reprezentance so skupaj že mesece in leta, za nami pa je le teden dni priprav in pet prijateljskih tekem. V takšnih okoliščinah je težko napovedovati, to- da odločilno bo v vsakem primeru že sobotno srečanje z Gruzijo. Vsaka eki- pa iz nekdanje SZ je dobra in za zma- go v skupini ter uvrstitev v naslednji krog kvalifikacij se bomo morale po- šteno potruditi. Jeseni so s Kozmetiko Afrodito v pokalu Ronchetti in LBS ligi prišle prve mednarodne izkušnje, kako pa je z igro? Zadnja sezona je bila najboljša. Po- sebej prvi del domačega prvenstva in tekme v LBS ligi, v nadaljevanju pa je bilo nekaj nihanj zaradi nesporazu- mov v klubu. V Rogaški Slatini sem vseskozi igrala na plavu, kar mi naj- bolj ustreza, če je potrebno pa se tudi bolj pogosto odločam za mete. Iz Afrodite zdaj v Maribor. Zakaj prestop? Pogodba se mi je iztekla, v Maribo- ru pa so moje zahteve sprejeli in hitro smo se dogovorili. V uporabo bom do- bila stanovanje in zdaj se tudi zame začenja košarkarska profesionalizaci- ja. V Afroditi je v zadnjem obdobju prišlo do zastoja, mariborski prvoli- gaš pa je neprimerno bolje organizi- ran in poleg mene se je za prestop odločila še Andreja Vodopivec. Rogaška je bila pred leti blizu pro- dora v YU ligo, toda vedno ste bile za malenkost prekratke. Zakaj? Preveč so bila prisotna trenja, ki niso bila nikdar v celoti odpravljena. Do zamenjav trenerja je prišlo celo sredi prvenstva, ko smo brez poraza vodile na lestvici. V zadnji sezoni so se nesporazumi stopnjevali, osnovni problem pa je najbrž v pomanjkanju domačih igralk in zato površni pri- padnosti klubu. Celje so pred leti zapustile Germo- va, sestri Vodopivec, zdaj še Polutni- kova. Zakaj tako množičen odliv kva- litetnih igralk? Ženska košarka je bila v primerjavi z drugimi športi vedno v ozadju, v klubu ni bilo pravih ljudi. Rada bi spet igrala v Celju, tudi za druge ne dvomim. Vse bi se zanesljivo vrnile in imeli bi ekipo, ki bi se v državnem prvenstvu brez težav uvrstila med če- tverico in s tem v evropski pokal. ZELJKO ZULE Foto: MATEJ NAREKS Spored EP Petek: Avstrija-Gruzija (18); sobo- ta: Slovenija-Gruzija (17, TVS 2); ne- delja: Slovenija-Avstrija (18, TVS 2). Pokrovitelj prvenstva je minister za gospodarske dejavnosti dr. Maks Taj- nikar, po rodu Konjičan. Suad Beširević Nogometni finale v Celju? Nogometaši Publikuma so se minulo sredo v velikem slo- gu uvrstili v finale slovenske- ga pokala. V Novem mestu so gladk« premagali Studio D s 4:1 (0:1), junaka tekme pa sta bila pro- dorni reprezentant Goršek in Beširević, ki je med 63. in 74. minuto dosegel klasični hat-trick, četrti gol pa je v zadnjih minutah dosegel Pire. Na poti do finala so Celjani izločili štiri prvoligaše: Muro s 3:0, Nafto s 5:3 (1:1), Naklo s 3:1 in zdaj še Studio D. Fina- le naj bi bilo (2. ali 12. junija) celo v Celju, čeprav mora so- glasno odločitev Sekretariata NZS potrditi IO. PANORAMA I Nogomet Slovenska liga 28. kolo: Studio D-Publi- kum 2:1 (1:0); Celjani so v predzadnji minuti iz 11-me- trovke doživeli poraz po sed- mih prvenstvenih in dveh po- kalnih tekmah. Edini gol je dosegel Beširevič; Koper-Ste- klar 4:1 (3:1); strelec: Kidrič; Mavrica-Rudar 0:0. Vrstni red: Olimpija 41, Mura 38, Maribor 37, Ljubljana 35, Na- klo 33, Kompas 31, Koper 30, Studio D 29, Rudar (V) 28, Pu- blikum 27, Mavrica, Zagorje 26, Izola, Gorica 22, Potrošnik, Steklar 21, Železničar 20, Naf- ta 17. Ženske - 5. kolo: Dolič-Škale 0:0. Vrstni red: Krim 9, Vrhni- ka, Skale, Idrija 8, Dolič 3, Polževo 2, Koper 1, Mengeš 0. 11. slovenska liga 23. kolo: Dravinja-Turnišče 2:2 (0:1); strelca: Kranjc, Kuk; Medvode-Era Šmartno 2:0 (1:0). Vrstni red: Jadran 38, Primorje 36, Rudar (T), Avto- bum 32, Triglav 29, Medvode, Domžale 25, Turnišče 24, Ta- bor, Dravinja, Vevče 21, Era Šmartno 20, Korotan 19, Dra- vograd 16, Napredek 13, Ilirija 12. III. slovenska liga 20. kolo: Slovenj Gradec- Hmezad 3:0 (1:0); oslabljeni Žalčani so po 12 tekmah doži- veli poraz; Lipa-Papirničar 1:0 (1:0). Vrstni red: Beltrans, Impol 29, Kovinar (M) 26, Po- horje, Ižakovci, Hmezad 21, Papirničar 20, Slovenj Gradec, Pobrežje 19, Kungota 18, Ro- gašovci 16, Aluminij 15, Rače, Lipa 13. MNZ Celje 15. kolo: Ljubno-Šentjur 1:2, Hrastnik-Unior 3:1, Odred-CR Krško 2:1, KI V Vransko-Rudar (S) 1:1, Kovi- nar (Š)-Svoboda 1:1. Vrstni red: Svoboda, Šentjur 22, Uni- or 21, Hrastnik 18, Odred 16, Ljubno 14, Kovinar (Š) 12, Ru- dar (S) 11, KI V Vransko 10, CR Krško 4. Rokomet Slovenska liga Povratna polfinalna tekma končnice: Pivovarna Laško- Nova Oprema 18:17 (9:6); Pungartnik 5, Šerbec, Cater, Leve 3, Jeršič, Tomšič 2. Celja- ni so imeli sredi drugega pol- časa že šest golov prednosti, z golom razlike pa so dobili tudi prvo tekmo in se uvrstili v finale. Judo Državno prvenstvo Maribor: rumeni pas - do 71 kg: 3. Strnad; nad 71 kg: 2. Cokan, 3. Verdel (vsi Sanka- ku); oranžni - do 71 kg: 1. Ma- uhar (Kostroj), 2. Jelen; zeleni - do 71 kg: 2. Šuligoj; nad 71 kg: 2. Lipovšek (vsi S), 3. Bo- žovič (Kostroj); modri - do 71 kg: 2. Kozovnik (S), 5. Rudolf (I. Reva); nad 71 kg: 1. Setni- kar (S); ekipno: 1. Sankaku. Ribolov Območna liga Velenje - člani: 1. Laško, 2. Šoštanj, 3. Velenje, 4. Celje, 5. Ljubno, 6. Šempeter, 7. Mozir- je, 8. Sotla, 9. Voglajna: vrstni red po 2. kolu: Šoštanj, Laško 3, Velenje 5, Celje 11, Sotla 12, Voglajna, Ljubno 14, Mozirje, Šempeter 15; posamezniki: Vi- šič, Klančišar, Jedlovčnik 47, Vincek, B. Bačič 44. Mladinci: 1. Celje, 2. Vele- nje, 3. Šempeter; posamezniki: Bogadi, Leskovšek, Udovč 25, Bezjak, Turk, D. Štemberger 22; pionirji: 1. Velenje, 2. Ce- lje, 3. Šoštanj; posamezniki: M. Štemberger, Lamper, Ko- čevar 25, Korošec, Skornšek, Lozič 22. Naslov priplesal v Celje Na državnem plesnem pr- venstvu je v Ljubljani nastopi- lo tudi zastopstvo Plesnega vala iz Celje. V disco dancu je zmagal Dušan Pavlovič, četrti pa je bil Ilič. V show dancu je dvojica Pavlovič-Ilič zasedla 12. mesto, Jusova pa je bila 14. V Celju pa je bilo osnovnošol- sko prvenstvo v družabnih plesih. Med 42 dvojicami so najvišja mesta zasedle kombi- nacije Mežnar-Zver (II. OŠ), Rak-Lukič (I. OŠ) in Haber- man-Marolt (II. OŠ). ŠPORTNI KOLEDAR Petek, 14.5. Košarka Slovenske Konjice: kvalifi- kacijski turnir skupine D za EP žensk (od 18. ure, do ne- delje). Sobota, 15.5. Judo Nijmegen: Nijmegen-Ivo Reva (1. kolo pokala evropskih prvakov, 20). Nogomet Šmartno ob Paki: Rudar- Lj ubij ana (29. kolo SNL, 17); Radeče: Papirničar-Rogašev- ci, Slovenska Bistrica: Impol- Hmezad (21. kolo III.NL, obe 17); Šentjur: Šentjur-Kovinar, Brežice: Svoboda-KIV Vran- sko, Senovo: Rudar-Odred, Krško: CR Krško-Hrastnik, Zreče: Unior-Ljubno (16. kolo MNZ Celje, vse 17). Nedelja, 16.5. Nogomet Celje: Publikum-Olimpija, Rogaška Slatina: Steklar-Ma- ribor (29. kolo SNL); Šmartno ob Paki: Era Šmartno-Dravi- nja (25. kolo II. SNL, vse 16.30). Sreda, 19.5. Rokomet Hrpelje: Jadran-P. Laško (prva finalna tekma končnice, 20). Odpoved zaradi operacije Ameriška košarkarska se- lekcija WBO se bo nocoj ob 19. uri na Polzeli pomerila z domačim prvoligašem, re- prezentanca pa po nedeljski zmagi v Savinjski dolini s 87:72 (Kotnik 18, Gorenc 17, Djurišič 15, Hrovat 14, Mirt 8, Bačar, Leban 4) nadaljuje s pripravami. Naslednji teden se bo zbrala v Slovenskih Ko- njicah, sodelovanje pa je zara- di bolezni dokončno odpove- dal branilec Cometa Mitja Ne- rat, ki mora na operacijo po- lipov. Melanšek med deseterico Kolesar Iztok Melanšek (New Concept Celje) je na dir- ki Po Sloveniji s 7. mestom v celoti izpolnil najbolj opti- mistična pričakovanja in se uvrstil v reprezentanco za dir- ko Po Avstriji. Ena najbolj znanih etapnih dirk za amaterje v Evropi se bo začela čez slab mesec dni, v primeru novega uspešnega nastopa pa Melanšek lahko ra- čuna tudi na udeležbo na sve- tovnem prvenstvu. Na dirki Po Sloveniji je Majde zasedel 27. mesto, Ugrenovič (oba NC Celje) pa si je med pobegom v predzadnji etapi čez Vršič pomagal s prepovedano vleko ob motorju in je bil diskvalifi- ciran. Preostali kolesarji celjske ekipe so nastopili na dirki okoli Blejskega jezera: Kra- njec je zmagal, tretji je bil Te- kavc, peti Poljanšek in šesti Zaje. Spremenjena II. SKL V novi košarkarski sezoni se bo iz obeh drugih lig v skupino za napredovanje najprej uvr- stilo po pet ekip (medsebojni rezultati se prenesejo), nato pa bo prvak nove lige neposredno postal prvoligaš. Drugi, tretji in četrti bodo s spodnjim de- lom rdeče skupine igrali še mi- ni-ligo (rezultati se znova pre- nesejo), najboljša trojica pa bo v sezoni 1994/95 prvoligaš. Na vzhodu bodo prvi (redni) del drugoligaškega prvenstva igrali Elektra, Celje, Prebold, Slivnica, Pivovarna Laško, Slovenj Gradec, Bistrica, Rad- gona, Ruše in Starše. Straškova že čez 60 m Na drugem delu atletskih kvalifikacij za pokal Slovenije je v Celju najboljši izid dose- gla državna rekorderka v metu kopja Renata Strašek. Že v pr- vem poskusu je orodje vrgla del 60,84 m in je na letošnjih sve- tovnih lestvicah že med naj- boljšo deseterico. Drugi celjski kandidat za SP Miro Kocuvan je v teku na 400 metrov z ovi- rami brez prave konkurence s časom 50,97 za normo zao- stal za slabo sekundo. Iz borilnih športov Sobotna revija boksa v celj- ski dvorani STS se je končala z izbiro domačina Dušani Obreza za najboljšega posa- meznika. V supertežki katego- riji je premagal Flajšman! (Ptuj). V Mariboru so na dru gem pozivnem turnirju v taek wondu v posameznih katego rij ah zmagali tudi Reza: (Slander Ce), Soderžnik in Ač kova (oba Unior), drugi pa j« bil Drapič (Štore). Rekorden odziv in ena nagrada V 30. kolu stavnice Golding loto je bila ize- načena najvišja vsota nagradnega sklada: 30 tisoč tolarjev, rekorden pa je bil tudi odziv - 134 kuponov in med njimi le eden pravilno izpolnjen. Vseh pet tipov je pravilno napovedal samo Franc Cvahte iz Celja. Tako je oddana le prva nagrada v višini 15 tisoč tolarjev, preostala vsota pa se prenese v naslednje kolo. Pravilna napoved 30. kola: Pivovarna Laško-Nova Oprema 1, Studio D-Publikum 1, Dravinja- Turnišče 0, Hrastnik-Unior 1, Ljubno-Šentjul 2. Za sodelovanje v naslednjem kolu bomo upoštevali kupone s poštnim žigom sobote, 15. maja, ali če bodo najkasneje do 12. ure od- dani v nabiralnik pri vhodu v našo stavbo Naslov: Novi tednik, Trg V. kongresa 3a, 6300Ö Celje, s pripisom Golding loto. Št. 19 - 13. maj 1993 15 Peti celjski vstop v Evropo y soboto na Nizozemskem štart j u tí o i sto v iva Heye v pokalu evropskih prvakov - Skromne možnosti in brez povratnega dvoboja Po jesenskih nastopih celj- skih rokometašev, kegljavk, atletinj in odbojkaric bodo v soboto ob 20. uri v evrop- skem pokalu startali tudi ju- doisti Iva Reye. Peti celjski predstavnik na mednarodni klubski sceni bo v l.kolu naj- bolj elitnega tekmovanja dr- žavnih prvakov gostoval pri nizozemskem šampionu Nij- megnu, možnosti za uspeh proti lanskemu polfinalistu pokala prvakov pa so zelo skromne. »Nizozemci so prvi razbili mit o nepremagljivosti Japon- cev in so ena vodilnih evrop- skih judoističnih velesil. Proti Nijmegnu bi najbrž izgubila celo slovenska reprezentanca, ob zadnjih poškodbah v naši ekipi pa bo uspeh že vsaka po- samična zmaga ali neodločen izid,« je pred današnjim odho- dom na 1400 kilometrov dolgo pot zadržano premišljeval tre- ner Štefan Cuk. Nizozemski prvak ima sred- nje in težke kategorije zasede- ne z reprezentanti, Celjane pa pestijo številne poškodbe in bodo nastopili z zdesetkano ekipo. Spasoviču so pred dnevi operirali ramenske vezi, Cuk ima težave z ligamenti levega kolena (doslej je imel poško- dovano desno koleno) in si po- maga s posebno opornico, ki je zaradi kovinskih delov v judo- ističnih dvobojih prepoveda- na, Sadžak pa še ni povsem okreval po operaciji. Spasoviča bo v težki katego- riji kot gost zamenjal Mari- borčan Rajh, vsi drugi pa bodo nastopili v svojih standardnih konkurencah. Za moštvo Iva Reye bodo v prvem nastopu v mednarodnem pokalnem tekmovanju nastopili — do 60 kg: Košir; do 65 kg: Cuk; do 71 kg: Novkovič; do 78 kg: Sad- žak; do 85 kg: Imamovič; do 95 kg: Rajh in nad 95 kg: An- derle. ŽELJKO ZULE Foto: EDO EINSPIELER Poškodba tare tudi prvega moža celjskega moštva Štefana Čuka (desno), ki bo v Nijmegnu moral nastopiti brez opornice. arni............................................................................................ KOM EN"!" I RAMO Med velike s Kladivarja? Nogomet je najbolj odmev- no evropsko klubsko tekmova- nje, v katerem bo skoraj zane- sljivo v sezoni 1993/94 v poka- lu pokalnih zmagovalcev na- stopal tudi celjski prvoligaš Publikum, ki se je z zgodovin- skim uspehom v Novem mestu skupaj z mestom Celjem zna- šel na veliki prelomnici. Z vrha bo zdaj potrebna jas- na odločitev: ali si Celje želi močan nogometni klub. Bodisi s sedanjim imenom Publikum bodisi z bolj celjskim, kajti Kladivarjevo slovo izpred sko- raj poldrugega leta še vedno preveč negativno odmeva. In Celje bi zdaj nogometu, ki je v zadnjem desetletju izgubil skoraj vse - Gl azi j o, Olimp in Kladivarja - s podporo lahko vrnilo nekaj tradicije. V ospredju je kajpak finanč- ni vložek, ki bi se mestu moral večkratno obrestovati. Publi- kuma v Evropi seveda nihče ne bo povezoval s Celjem in če v naslednjih mesecih že ne bo šlo z drugim delom imena, bi bila še najbolj posrečena kom- binacija — tekma evropskega pokala na atletskem štadionu Kladivarja. Atletsko Celje ima v medna- rodnem merilu še vsaj nekaj sijaja, po drugi strani pa štadi- on na Skalni kleti v sedanjem stanju še zdaleč ne ustreza strogim varnostnim predpi- som UE FE. Zahtevani posegi (sedeži, deli za navijače s pro- stimi conami) bi v kratkem ča- su pomenili prevelik finančni izdatek tudi za Celje in obe- nem najbrž kar prepolovili ka- paciteto štadiona. V takšnih razmerah sta va- rianti še selitev v Velenje ali Maribor, kar bi bila velika sramota. Kako razložiti, da tretje največje mesto v državi ne premore spodobnega štadi- ona? Toliko bolj smiselno je zato igranje tekem evropskega pokala na atletskem štadionu Kladivarja. Centralna tribuna je pokrita s streho, travnato površino bo- do v naslednjih tednih v celoti preuredili, možno je igranje nočnih tekem ...In nenazad- nje: mar ne bi s polnim štadi- onom pridobila tudi atletika, ki je v vzponu? Nogometaši se s takšnim scenarijem načelno strinjajo. Na vrsti so atleti, ki imajo enkratno priložnost za dokaz, da je v Celju možno tu- di sodelovanje športnih klubov. ŽELJKO ZULE Mali nogomet shodil Letos prva nastopa državne reprezentance malega nogometa - Čez dve leti ligaško prvenstvo, leta 1996 na svetovno prvenstvo V naši državi igra mali no- gomet v organiziranih ligah okoli 20 tisoč ljudi, pripravlja se ustanovitev državne repre- zentance in vključitev v sve- tovno prvenstvo, s pomladjo pa so zaživela številna igrišča in s sobotnim turnirjem v Ce- lju množično tekmovanje za 8. slovenski revialni pokal - SRP. Pod okriljem Nogometne zveze Slovenije je bilo letos v Ljubljani že 9. uradno slo- vensko prvenstvo, ki sodelova- nje dovoljuje samo registrira- nim klubom malega nogometa in traja le dober teden dni. Na področju vseh osmih medob- činskih zvez so polfinalni tur- nirji (na Celjskem so letos zmagali Skavti), prvaki pa na- to igrajo na zaključni prire- ditvi. Najbolj množično serijsko tekmovanje je SRP, v katerega se je letos vključilo rekordnih 58 ekip (od tega 35 registrira- nih) iz vseh koncev države s približno tisoč igralci. Po- sebnih omejitev praktično ni, do vključno septembra pa bo na sporedu kar 26 turnirjev in na koncu - 11. in 12. decembra - še zaključni turnir, za katere- ga ob Senovem, Murski Sobo- ti, Postojni in Radencih kandi- dira tudi Celje z ekipama Peli- kan in Penal Zvezdaš. »Komisija za mali nogomet pri NZS je letos naredila po- memben kvalitetni premik, saj je končno sestavljena iz ljudi, ki so dejavni izključno v ma- lem nogometu. Lansko zamisel o ustanovitvi ligaškega prven- stva Slovenije nadgrajujemo in za štart se osebno zavze- mam šele v letu 1995, čeprav iz klubov prihajajo pritiski, da bi z ligo začeli že letos. V prete- klosti je bilo z medrepubliški- mi in jugoslovanskimi ligami preveč slabih izkušenj, ki so zavrle razvoj malega nogome- ta,« pravi član komisije za ma- li nogomet pri NZS Borut Pla- ninšič iz Maribora, ki je po or- ganizacijski plati in po izkuš- njah praktično prvi mož slo- venskega malega nogometa. Po tipanjih se je pod okri- ljem svetovne zveze FIFA izo- blikovalo igranje na igrišču rokometnih dimenzij s štirimi igralci v polju in vratarjem. Mali nogomet je pravzaprav svojo dokončno veljavo (in za- radi specifičnega stila igranja tudi ločitev od velikega nogo- meta) dobil šele s svetovnimi prvenstvi. V Ljubljani je bil 29. marca na sedežu NZS sprejet sklep o ustanavljanju državne re-- prezentance malega nogome- ta, za vodjo obsežnega in zah- tevnega projekta pa je bil iz- bran prav Planinšič. »Vključili se bomo v svetovno prvenstvo 1996, ki bo na ameriški celini, najverjetneje v Brazliji, ki je dvakratni svetovni prvak. Za lansko prvenstvo v Hong Kon- gu so že bile potrebne kvalifi- kacije, ki bi jih glede na razve- janost in določene mednarod- ne klubske uspehe morali uspešno zaključiti,« je uvodne načrte predstavil Planinšič. Posebej veliko držav, ki so članice FIFA, se z malim nogo- metom ne ukvarja in zato bi bila pot na SP tudi s te plati nekoliko olajšana. Slovenska reprezentanca malega nogo- meta bo letos odigrala dve pri- jateljski tekmi z Italijo, za se- lektorja pa je bil izbran Željko Pijetovič iz Ljubljane. Njegov prvi seznam bo najbrž obsegal 40 imen, v reprezentanci pa bo prostora samo za 12 igralcev malega nogometa. ŽELJKO ZULE Foto: EDI MASNEC Poleg DP in SRP se vse bolj uveljavlja tudi pokal občin- skih prvakov (POP), ki je praktično kopija evropskih pokalov. Letošnji finalisti so Sportklub (Velenje), Kre- menčkovi (Pameče), Slovenske gorice in Fori. Celjski turnir SRP je dobil PZ pred Oplotnico in Goldhor- nom iz Laškega. Celjsko regijo letos zastopajo še ekipe Peli- kani (Celje), Fori (Škale), Re- bus (R. Slatina) in Štraus 88 (Šmarje). Va Skalni kleti je bil za najboljšega igralca izbran Lazić, za vratarja Koren in za strelca Kačičnik (vsi PZ). Na sliki prizor s tekme Štraus (v temnih dresih) — Senovo. Svet Lambrechtovega doma Slovenske Konjice razpisuje delovno mesto DIREKTORJA Kandidati morajo poleg splošnih in zakonskih, izpolnje- vati še naslednje pogoje: 1. Da imajo končano višjo ali visoko šolo, ki izobražuje za socialno delo, višjo ali visoko šolo psihološke smeri, pedagoške smeri in njenih specialnih disciplin, upravne, pravne in sociološke smeri, ter opravljeno pripravništvo in izpit po Zakonu o socialnem varstvu ali da imajo končano izobrazbo za poklic zdravnika ali višjo strokovno izobrazbo za poklic medicinske sestre, opravljeno pripravništvo in strokovni izpit po predpisih zdravstvenega varstva. 2. Pet let delovnih izkušenj Izbrani kandidat se imenuje za 4 leta. Kandidati naj prijave z dokazili o strokovni izobrazbi in opisom delovnih izkušenj pošljejo na naslov: »Lam- brechtov dom«, Slov. Konjice, Šolska 4, pod oznako »Za razpis« v 8. dneh po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30. dneh od dneva objave razpisa. Št. 19 - 13. maj 1993 16 • Duško iz lokala Golf je v ponedeljek, З.таја po- poldne sporočil, da se je k njim vrnila nadloga, ki je pred tem že razgrajala v lo- kalu, a so si gostje in osebje takrat prezgodaj oddahni- li. Zdaj je spet tu, je sporo- čil Duško, in da ne ve, kako naj se ga reši. Ko so v Golf stopili policisti, jo je raz- grajač že spet odkurü, je pa lastniku lokala zagrozil, da mu bo lokal podminiral, ker ga je prijavil policiji. Kolikor nam je znano, Golf še vedno stoji. • V sredo popoldne je na policijsko postajo poklica- la Karitasova gospa in za- prosila za intervencijo, ker se v hiši nahaja pijana ose- ba, ki razgraja. Možje po- stave so tam našli Frideri- ka L., ki ga je alkohol vrgel po stopnišču, javnega reda in miru pa možakar ni kr- šil. Je bil preveč zdelan. • V sredo zvečer je pokli- cala tudi Nada, ki je pove- dala, da ima težave z biv- šim možem, ker je nasilen. Ko so policisti prišli reše- vat to družinsko nasilje, so ugotovili, da sta se bivša zakonska partnerja sprla zaradi hrane. Bivši je na- mreč še vedno trdno pre- pričan, da mu mora njego- va bivša še vedno lepo ser- virati obroke hrane. • V četrtek ponoči je klical delavec iz Aera. Povedal je, da je v tovarniške prostore stopil močno pijan delavec, ki krši javni red in se ga ne morejo rešiti. Kalilec reda in miru je bil Srečko M. iz Celja, ki bo iz delavca kmalu postal bivši delavec, če se ne bo spreobrnil. • Gospa Marija iz Štor pa v petek ponoči ni mogla za- spati. Spanec naj bi ji od- ganjali razgrajači v bifeju Kegljišča Ko so prišli poli- cisti, da bi šankiste preg- nali, je bil lokal že zaprt, gospa Marija pa se je, končno, le lahko pogrezni- la v zasluženi spanec. • Budna gospa iz Vrunče- ve ulice se je v petek ponoči družbeno samozaščitno ob- našala, ko je na policijsko postajo sporočila, da opa- zuje neznanca, ki razbija po vratih tamkajšnje ban- ke. Policisti, ki so prihiteli reševat banko, so se tam srečali s ponočnjakom Mi- lanom, ki niirkal po banč- nih vratih, ampak po vhod- nih vratih bloka, kjer je do- ma. Bil je brez ključa. • Dežurni v celjskih Zapo- rih je minuli petek zvečer poklical, da bi rešil psa. Sporočil je, da se je pri njih oglasil moški, kateremu naj bi v mesnico na sosed- nji tržnici padel pes. Možje postave so v mesnici res našli pasjo mrcino, ki je zgrmela na tla skozi luknjo strešne kritine. Psa, mesar- ja in meso je potem rešil sam pasji gospodar Milan. M. A. Zaslužkarji z marihuano Vse več je mladih ljudi, ki se zatekajo v svet omame s po- močjo mehke droge, kot je ma- rihuana. Več kot si morda mi- slimo ali pa si upamo priznati, pa je med nami tudi mladih uživalcev trdih drog, ki so na svojo pot v omamo in kasnejšo odvisnost stopili prav s po- močjo »nedolžne« indijske ko- noplje. In po zaslugi trgovcev oziroma zaslužkarjev z droga- mi, ki jih je tudi vse več. V začetku aprila so velenjski policisti z zbiranjem obvestil prišli na sled dvema trgovce- ma z marihuano. Na skrivnem mestu na velenjskem gradu so odkrili vrečo z dobrimi tremi kilogrami marihuane, zapaki- rane v vrečke z manjšimi koli- činami. Najprej so, skupaj s kriminalisti UNZ Celje ugo- tovili, da so v to vpletene osebe iz Gornjega Grada, potem pa prišli na sled mladoletnemu Petru in polnoletnemu Jerneju P. Marihuano, ki je bila pri- pravljena za razpečavanje, so jima zasegli in jo dali v labora- torijsko analizo. Prejšnji teden so kriminali- sti, skupaj s policisti celjske Policijske postaje, obravnavali tudi tri mlade Celjane, ki so prav tako osumljeni kaznivih dejanj v zvezi s prometom z mamili. Pri 27-letnemu Ne- nadu M., 21-letnemu Davidu S. in pri 30-letnemu Mitji J. so našli poltretji kilogram mari- huane, ki je bila prav tako pri- pravljena za trg. Pri hišni pre- iskavi so odkrili tudi precizno (laboratorijsko) tehtnico in pripravo za kajenje. S tovrst- nimi posli naj bi se ta trojica ukvarjala že dlje časa, nobe- den izmed njih pa ni uživalec droge. MARJELA AGREŽ [ PROMETNE NEZGODE | Kolo čez nogo Na dovozni cesti v kraju Drevenik (Šmarje) se je v po- nedeljek, 3. maja popoldne, pripetila nezgoda, v kateri je ena oseba utrpela hude telesne poškodbe. Bogdan Anderluh (21) iz Hajnskega je vozil osebni av- tomobil po lokalni dovozni ce- sti proti planinskemu domu na Boču. Med vožnjo je v bližini planinskega doma zapeljal čez nogo pešcu Antonu Teranu (44) iz Polskave, ki je stal v skupini pešcev. Antona Te- rana so, hudo telesno poško- dovanega, prepeljali v mari- borsko bolnišnico. V vlečno vrv Na magistralni cesti izven naselja Vojnik, se je v torek 4. maja popoldne pripetila nezgoda, v kateri je bila ena oseba hudo telesno poškodo- vana, na vozilih pa je škode za okoli 30 tisoč tolarjev. Dragan Kijajič (35) iz Hrastnika je s tovornjakom vlekel osebni avtomobil. Na bencinskem servisu v Vojniku se je vključeval v promet na magistralno cesto. Ko je zavil v levo proti Arclinu, je iz te smeri pripeljal voznik kolesa z motorjem, 19-letni Uroš Bla- zinšek z Dobrne, ki je z vozi- lom trčil v vlečno vrv, padel po vozišču in se hudo telesno po- škodoval. Hudo poškodovani sopotnici Na lokalni cesti izven nase- lja Virštanj, se je v torek 4. ma- ja zvečer, pripetila nezgoda, v kateri sta bili dve osebi hudo telesno poškodovani, ena laž- je, gmotna škoda pa znaša okoli 20 tisoč tolarjev. Ivan Zakošek (61) iz Loke pri Žusmu je vozil osebni av- tomobil iz smeri Virštanja proti Rudnici. Ko je v Viršta- nju pripeljal v blagi desni ovi- nek je zapeljal na levi rob vo- zišča, nato na obcestni nasip, kjer se je vozilo prevrnilo na njivo. V nezgodi sta hude te- lesne poškodbe utrpeli sopot- nici, Angela Zupane (58) in Kristina Zakošek (60), obe iz Loke pri Žusmu, voznik pa je bil lažje poškodovan. V ovinku na levo Na Rimski cesti v Sloven- skih Konjicah se je v sredo, 5. maja dopoldne, pripetila nezgoda, v kateri je ena oseba utrpela hude telesne po- škodbe. Boštjan Podkrajšek (19) iz Slovenske Bistrice je vozil po Rimski cesti iz smeri Slomško- ve ulice proti letnemu kopališ- ču. V bližini hiše Rimska cesta št. 3 je v blagem ovinku zape- ljal čez polovico cestišča v ča- su, ko je iz nasprotne smeri pripeljal voznik osebnega av- tomobila, 28-letni Rudolf To- lar. Vozili sta trčili, pri čemer je voznik kolesa z motorjem padel po vozišču in se hudo poškodoval. Silovito trčenje Na magistralni cesti v Loči- ci pri Vranskem se je v sredo, 5. maja dopoldne, pripetila nezgoda, v kateri je bil en ude- leženec hudo telesno poškodo- van, gmotna škoda pa znaša okoli 915 tisoč tolarjev. Albin Gregorič (50) iz Prva- čine (Nova Gorica), ki je na začasnem delu v tujini, je vozil osebni avtomobil iz smeri Za- jesovnika proti Vranskem. V Ločici pri Vranskem je v blagem ovinku začel prehite- vati neznanega voznika lažje- ga tovornega vozila. Ko je bil vzporedno s tem vozilom, je iz nasprotne smeri pripeljal voz- nik tovornega vozila, 37-letni Janez Mlakar s Ptuja. Mlakar je močno zaviral in zapeljal na desno stran vozišča, voznik Gregorič pa se je umikal v le- vo. Pri tem je zapeljal na ban- kino in na travnik, kjer je med Mlakarjevim in Gregoričevim vozilom prišlo do silovitega tr- čenja. Takrat pa je v zadnji desni del Mlakarjevega vozila trčil še voznik osebnega avto- mobila, 25-letni Igor Podpe- čan iz Slovenj Gradca. V nez- godi se je hudo telesno poško- dovala Safija Adembegovič (53), Gregoričeva sopotnica in državljanka BiH, ki je na za- časnem delu v Švici. Kolesarju zaprl pot V Vrbju pri Žalcu se je v pe- tek, 7. maja zvečer, pripetila nezgoda, v kateri je ena oseba utrpela zelo hude telesne po- škodbe, na vozilih pa je škode za okoli 100 tisoč tolarjev. Branko Zagoričnik (28) iz Žalca je vozil osebni avtomo- bil po lokalni cesti iz smeri Vrbja proti Žalcu. Na ravnem delu vozišča je prehiteval nez- nanega voznika osebnega av- tomobila, s tem pa je zaprl pot vozniku kolesa z motorjem, 16-letnemu J.Š. iz Vrbja. Vo- zili sta trčili, kolesar in njegov sopotnik pa sta padla po vo- zišču. Pri padcu je kolesar utr- pel zelo hude telesne poškod- be, voznik Zagoričnik pa se po nezgodi ni ustavil, ampak je peljal dalje. Žalski policisti so ga naslednji dan izsledili. Izgubil oblast nad vozilom Na magistralni cesti izven naselja Studence (Žalec) se je v soboto, 8. maja zjutraj, pri- petila nezgoda, v kateri sta bili dve osebi lažje telesno poško- dovani, gmotna škoda na vozi- lih pa znaša okoli 1 milijon 650 tisoč tolarjev. Rok Rakita (22) iz Celja je vozil osebni avtomobil iz sme- ri Črnove proti Veliki Pirešici. Ko je pripeljal izven naselja Studence, je v desnem nepre- glednem ovinku začelo njego- vo vozilo zanašati po vozišču, tako da je Rakita izgubil oblast nad vozilom. Pri tem je vozilo obrnilo za 180 stopinj v desno in je z zadnjim delom drselo proti desnemu robu vo- zišča. Po drsenju po bankini in obcestnem jarku je vozilo z zadnjim delom trčilo še v breg, nakar ga je od brega odbilo nazaj na vozišče, na na- sprotni vozni pas. Takrat je iz nasprotne smeri pripeljal voz- nik osebnega avtomobila, 29- letni Robert Šikonja iz Čr- nomlja, in prišlo je do ponov- nega trčenja. V nezgodi sta oba voznika utrpela lažje te- lesne poškodbe. Povzročitelj peljal dalje V križišču Ljubljanske ceste s Čopovo ulico v Celju se je v soboto, 8. maja zjutraj, pri- petila nezgoda, v kateri je bila ena oseba hudo telesno poško- dovana, povzročitelj pa se po nezgodi ni ustavil. Gmotna škoda na vozilu in semaforju znaša okoli milijon in pol to- larjev. Neznani voznik osebnega avtomobila znamke citroën ZX, metalno sive barve, je vo- zil po Čopovi ulici iz smeri za- hodne magistrale proti križiš- ču z Ljubljansko cesto. Ko je z nezmanjšano hitrostjo zape- ljal v križišče, je po prednostni Ljubljanski cesti iz smeri Jur- čičeve ulice pripeljal voznik osebnega avtomobila, 25-letni Franc Maček iz Reke (Laško). Neznani voznik je silovito za- vrl, voznik Maček pa se je umikal v levo, vendar trčenja nista mogla preprečiti. Mač- kovo vozilo je po trčenju obr- nilo na streho ter pri tem po- škodovalo semafor v križišču. V nezgodi je hude telesne po- škodbe utrpel voznik Maček, neznani voznik pa je peljal da- lje po Čopovi ulici v smeri Par- tizanske ceste. Kasneje se je na policijski postaji sam javil. Povzročitelj nezgode je Zden- ko Verdev (33) iz Košnice pri Celju. Izven prehoda za pešce Na magistralni cesti v nase- lju Vojnik se je v soboto, 8. ma- ja popoldne, pripetila nezgo- da, v kateri je bila ena oseba hudo telesno poškodovana. Branko Kovačič (26) iz Celja je vozil osebni avtomobil po Celjski cesti iz smeri Celja proti Frankolovem. Po Prušni- kovi ulici pa je takrat prišla 68-letna Papca Čretnik, ki je, izven zaznamovanega prehoda za pešce, prečkala vozišče. Voznik Kovačič, ki je pripeljal do prehoda, je sicer zaviral, vendar je kljub temu s spred- njim desnim delom vozila trčil v Čretnikovo, ki jo je odbilo na pokrov motorja, od tam pa na vozišče. Čelno trčenje Na regionalni cesti v naselju Sela na Smarskem se je minu- lo nedeljo zvečer pripetila nez- goda, v kateri sta dve osebi utrpeli hude telesne poškodbe, gmotna škoda pa znaša pri- bližno 400 tisoč tolarjev. Jožefa Lupše (38) iz Gubne- ga pri Lesičnem je vozila oseb- ni avtomobil iz smeri Golobi- njeka proti Virštanju. Ko je v Selah pripeljala v blagi desni ovinek, ji je nasproti pripeljal voznik osebnega avtomobila, 52-letni Bogdan Prislan iz Ce- lja. Vozili sta čelno trčili, pri tem pa sta voznica in voznik utrpela hude telesne po- škodbe. M. A. Tragedija v Velenju Osmega maja popoldne je bila štiriletna punčka sa- ma v stanovanju na Kidričevi cesti v Velenju. Njena mati je odšla s starejšo hčerko po nakupih v trgovino v času, ko je dekletce spalo v otroški sobi. Žal pa se je punčka prekmalu zbudila, odprla je balkonska vrata in stopila na balkon. K balkonski ograji je potisnila umivalno kad, stopila nanjo in se povzpela na rob ograje. Pri tem je izgubila ravnotežje in je padla s 4. nadstropja stavbe z višine enajstih metrov. Otroka so z reševalnim vozilom odpeljali v Celje, vendar je že med prevozom v bolnišnico umrl. M. A. Prijeti vlomilci Kriminalisti in policisti UNZ Celje so se te dni uk- varjali s tremi mladoletniki, ki so osumljeni, da so v tem letu vlomili v najmanj dva- najst avtomobilov na ob- močju celjske policijske po- staje. Pri krajah iz vozil niso bili prav nič izbirčni, saj so od- nesli vse, kar jim je bilo pri roki. Gre pa za tri Celjane, za Aleša S. in Boštjana Z. (oba 16 let) in za 18-letnega Jožeta R. Prejšnji teden so policisti obravnavali tudi Zorana S.(24), Jožeta P. (24) in Mar- ka M.(16), Trboveljčane, ki so jih prijeli v sredo, 5. maja ponoči, ko so vlamljali v osebno vozilo na območju Žalca. Isto noč naj bi vlomili še v tri vozila na območju Slovenskih Konjic in v pet vozil na Žalskem. V avtomo- bilih so jih zanimali pred- vsem avtomobilski radijski sprejemniki in zvočniki, v policijski preiskavi pa je eden izmed njih povedal, da je na območju mesta Celja samo v prvih treh mesecih leta vlomil v najmanj pet- najst avtomobilov. V vozila s vlamljali s pomočjo desert- nega noža, te veščine pa naj bi se, kot so povedali, naučili od Celjanov v času, ko so se bili v enem od prehodnih prevzgojnih domov v Ljub- ljani. Skupino Trboveljča- nov so takoj pospremili v prevzgojni dom v Radečah, saj so imel zanj, na osnovi prejšnjih podobnih kaznivih dejanj, že ustrezne odločbe. Preiskava pa se nadaljuje, saj naj bi bili vsi trije osum- ljeni »aktivni« tudi na dru- gih območjih Slovenije. M. A. Pogin rib V torek, 4. maja zvečer, so šempeterski ribiči opa- zili večje število poginu- lih rib, ki so plavale na sotočju Savinje in Pake v kraju Rečica ob Paki. Pri strokovnem ogledu so ugotovili, da so ribe poginile po dolžini okoli 500 metrov proti toku Pa- ke in pri samem sotočju s Savinjo do Podvinskega mostu v dolžini dobrega kilometra. Povzročitelja onesnaženja voda in po- gina rib še niso odkrili, več pa bo pojasnila tudi analiza vzorcev odvzete vode in rib. Poginilo naj bi več kot tisoč merskih rib. mini KRIMIĆI V času od 28. do 30. aprila je neznanec kradel v skladišču trgovine Vits d.o.o. v Zgornji Rečici. Odnesel je večjo koli- čino pralnega praška ariel in s tem lastnika oškodoval za okoli milijon 200 tisoč tolarjev. V času od 3. do 5. maja je neznani storilec vlomil v stano- vanjsko hišo v Pristavi pri Dobrni, katere lastnik je bil v času vloma v tujini. V notranjost je prišel tako, da je odstranil železno rešetko na oknu. Potem je temeljito pre- gledal vse prostore. Odnesel je le nekaj elektrotehničnega orodja. V noči na 9. maj je neznanec vlomil v stanovanjsko hišo v Žahenbercu na Smarskem. Nepovabljeni gost se v notra- njost prilazil skozi podstrešje, v hiši pa se je najedel, napil in prespal. Za zdaj še neznani žepar se je minulo soboto dopoldne smukal med kupci na celjski tržnici. Našel je »žrtev«, Bojana V. iz Celja, ki mu je iz žepa na plašču smuknil denarnico, v kateri je bilo 25 tisočakov. M. A. Predrzni voznik Šentjurja policijska patrulja je minulo soboto zvečer v Šentjurju ustavila 40-letnega Mirana T. iz Celja. Na zah- tevo, naj opravi preizkus alkoholiziranosti z alkotestom, pa je pričel Miran groziti, da bo oba policista pretepel, nato pa se je hotel odpeljati dalje. Policist mu je vožnjo preprečil s prijemom za roko, Miran pa ga je odrinil in ga obrcal ter mu zvil prst na roki. Policistoma tako ni preostalo drugega, kot da sta predrz- neža vklenila ter ga odpeljala na policijsko postajo. Zoper storilca bodo napisali kazensko ovadbo zaradi poskusa pre- prečitve uradnega dejanja in predlog sodniku za prekrške zaradi vožnje pod vplivom alkohola. Popravek Pod naslovom Višje sodišče za višjo kazen se nam je v prejšnji številki vrinila napaka, ko smo zapisali, da je bil obtoženi Rajmond Mlinar obsojen (tudi) za nadaljevano kaznivo dejanje goljufije, za katerega je po 4. odstavku zagrožena zaporna kazen najmanj petih ali celo dvajset let. V Kazenskem zakonu Slovenije je prišlo namreč v členu 171 do spremembe, kjer se po novem tč. 4 glasi. »Za dejanje, ki ne presega 5000 SIT in je šlo storilcu za to, da si pridobi korist do te višine, se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta.« Za napako se opravi- čujemo. MARJELA AGREŽ Razgreti navijači Navijači NK Mura se se v nedeljo zvečer vračali z avtobu- som z nogometne tekme. Med potjo so se ustavili na Lopati v Celju, kjer so v enem od lokalov razbili steklo na WC-ju ter prevrnili nekaj tabel z napisi. Prišli so celjski policisti, jih legitimirali in jih »pospremili« do mariborskega območja. Tam jih je v varstvo prevzela mariborska patrulja, ki je navijačem preprečila še kakšen morebitni »podvig«. Št. 19 - 13. maj 1993 17 Mali in devet hčera Celjski sejem pripravlja med 17. in 23. majem 11. pomladanske obrtne sejme - Devet specializiranih sejmov, združenih v skupno manifestacijo Tako kot za ostale sejemske prireditve, je tudi za Pomla- danske obrtne sejme zanima- nje razstavljalcev letos izred- no veliko, ugotavljajo v po- djetju Celjski sejem, kjer se- jemsko manifestacijo priprav- ljajo že enajstič zapored. Gle- dano skozi številke to pomeni, da se bo v času od 17. do 23. maja v okviru devetih spe- cializiranih sejmov predstav- ljalo 298 razstavljalcev oziro- ma 222 odstotkov več kot lani. Celjski sejmarji si želijo, da bi $e spomladanski sejmi še bolj razrasli, postali še zanimivejši za razstavljalce in obiskovalce in se kmalu enakovredno ko- sali z jesenskim Mednarodnim obrtnim sejmom. Celjske Pomladanske obrtne sejme bo v ponedeljek dopold- ne slovesno odprl predsednik Obrtne zbornice Slovenije Mi- ha Grah, usmerjenost v obrt in podjetništvo pa ostaja osred- nje vodilo Celjskega sejma, saj je prav področje drobnega go- spodarstva tudi najmočnejše zastopano med razstavljalci 11. POS. Koncept letošnjih Pomla- danskih obrtnih sejmov je zas- novan na devetih specializira- nih, vsebinsko ločenih, a orga- nizacijsko povezanih sejmih v eno samo prireditev. Obisko- valce bodo na 16.000 m2 raz- stavnih površin od ponedeljka dalje pričakovali naslednji sejmi: 7.sejem Ideja, 5.sejem Turizma, športa in prostega časa, 4. sejem Trgovinske, go- stinske in hotelirske opreme, 17.sejem Vse za otroka, 2. se- jem Stekla, keramike, porcela- na in umetnosti, 7. sejem Koz- metike, nakita in bižuterije, 7. sejem Poslovnih daril, 5. se- jem Bio in 11. sejem Blaga ši- roke potrošnje. Kot smo v uvodu zapisali, se bo letos na 11. POS predstav- ljalo 298 razstavljalcev, od te- ga 109 neposredno iz tujine oziroma preko svojih sloven- skih predstavništev. Tuji raz- stavljalci prihajajo iz 21 dr- žav, največje zanimanje za celjsko sejemsko prireditev pa je bilo v Italiji (41), Nemčiji (20) ter Avstriji in Združenih državah Amerike (po 9 raz- stavljalcev). Med razstavljalci posamez- nih sejmov bodo posebne ko- misije tudi letos izbirale naju- spešnejša podjetja in obrtnike z vrhunskimi dosežki, sejem- ske nagrade - Znake Celeia, Zlata zibka in plakete Sloven- ske podjetniško inovacijske mreže - pa bodo podelili na priložnostni slovesnosti pri- hodnji četrtek, 20. maja. IVANA STAMEJČIČ Zlata zibka tradicije Sejem z najdaljšo tradicijo med Pomladanskimi obrtnimi sejmi je prav gotovo sejem Vse za otroka, ki bo prihodnje leto praznoval polnoletnost. Na pot k tej življenjski pre- lomnici ga je z dobrimi željami pospremila predsednica orga- nizacijskega odbora prof. Ana Četkovič-Vodovnik, ki najst- nika pozna že vse od rojstva. Zaželela je, da bi sejem spet postal tako pomemben, kot je v slovenskem prostoru njega dni že bil - hkrati pa zahtevala, da si organizatorji skupaj s celjsko občino bolj odločno prizadevajo za vrnitev vseh ti- stih stvari, ki so se v Celju oblikovale in nastajale, nazaj v mesto ob Savinji. »Sejem Vse za otroka ohra- nja tradicijo s svojimi nagra- dami razstavljalcem Zlata zib- ka, a v Celju je bila ustanovlje- na tudi (takrat še) jugoslovan- ska skupnost za ocenjevanje dobrih izdelkov, namenjenih otrokom. Iz tega je nastalo po- deljevanje znaka >dobra igra- ča< najbolj kakovostnim igra- čam in menim, da bi se ti znaki morali v sklopu sejma Vse za otroka podeljevati tudi v bo- doče,« je odločna Četkovičeva, ki vidi pripravljenost države za sodelovanje s Celjskim sej- mom tudi v letošnjem prevze- mu pokroviteljstva nad sej- mom v Ministrstvu za šolstvo in šport. Št. 19 - 13. maj 1993 18 Zabavni park za »staro in mlado« Čeprav so v dneh ob zak- ljučku naše redakcije zaba- viščni park na 3 tisoč 500 m2 zunanjih površin Celjskega sejma šele postavljali, je bilo vprašanje, koga bodo vrtiljaki, avtomobilčki in ostale, zabavi namenjene naprave najbolj razveseljevale, kar na mestu. Bodo to najmlajši, malce starejši, ali tisti srednjih let, ki v zaletavanju z avtomobilčki ali visoko na vrtiljaku bolj uživajo kot kakšen desetlet- nik? Odgovore bomo lahko iskali vseh sedem sejemskih dni, pred začetkom 11. POS pa je najpomembnejše to, da bo sejem za obiskovalce dnevno odprt od 9. do 19. ure, zaba- viščni del pa med tednom do 22., v petek in soboto pa do 23. ure. In nikar se ne bojte, da bi vas zabava lahko preveč uže- jala in zlakotnila - za tovrstno ponudbo bo skrbelo 7 gostin- cev. Pomisleki, da bi vaši malčki ostali brez sladoleda ali sladkorne pene, pa za celj- sko sejmišče v nobenem pri- meru ne pridejo v poštev. Foto: EDO EINSPIELER Bogat program spremljajočih prired i te v Sejme v organizaciji Celjskega sejma že tradicionalno spremlja bogat program spremljajočih prireditev. Z odzivom ude- ležencev so organizatorji zvečine zado- voljni, le na zadnjem sejmu Avto in vzdr- ževanje se je primerilo, da so strokovna posvetovanja zaradi slabe udeležbe od- povedali. Letošnje 11. POS bodo spremljale šte- vilne predstavitve izdelkov, opreme, pro- izvodnih programov in novosti posamez- nih sejemskih sklopov, za zabavo bo po- skrbljeno v zabaviščnem parku, v avli dvorane A in konferenčni dvorani pa bo- do strokovna posvetovanja in okrogle mize. Ker gre za strokovna posvetovanja, ki v okviru posameznega sejma zanimajo širok krog ljudi, organizatorji tokrat te- žav z udeležbo ne pričakujejo. Se več, v organizacijskem odboru sejma Vse za otroka se po besedah predsednice pro- f. Ane Četkovič-Vodovnik celo bojijo, da kljub dvema ponovitvama okroglih miz o Otroku v spremenjeni šoli in Predšolski vzgoji ne bo dovolj prostora za vse, ki bi aktualni problematiki radi prisluhnili. Spremljajoče prireditve: Sejem Vse za otroka 1. Preprečevanje nezgod in nasilja - pone- deljek, 17. maj, ob 10. uri 2. Otrok v spremenjeni šoli (Koncepcija prenove osnovne šole in predstavitev po- sameznih projektov) - torek, 18. maj, ob 10. in 15. uri. 3. Učna delavnica s predstavitvijo peda- goškega koncepta Marie Montessori in didaktičnega materiala s praktičnim pri- kazom uporabe - torek, 18. maj, ob 10. uri. 4. Predšolska vzgoja (Videnje vrte; v koncepciji spremembe osnovnega šol stva s predstavitvami opreme in mol nostmi vključevanja otrok v preobliko vanje prostora) - sreda, 19. maj, ob lO.j 15. uri. Sejem Trgovinske, gostinske in hoteli) ske opreme 1. Sodobna hladilna tehnika - sred; 19. maj, ob 11. uri. Sejem Ideja , 1. Od inovatorja do podjetnika - četrtel 20. maj, ob 10. uri. 2. Poslovno sodelovanje s tujino - četrtel 20.maj, ob 11. uri. Sejem Bio 1. Ustanovitev združenja za biološko pri delavo, predelavo in distribucijo zdrav hrane in naravnih zelišč - sobota, 22. ma ob 10. uri. Št. 19 - 13. maj 1993 19 ODMEVI So dobri ravnatelji smola? I. Priznati moram, da še nisem slišal in bral toliko slavospe- vov o superiornosti nekega ravnatelja kot o gospe Mešlo- vi. Skoraj dramatično poročilo na radiu (o nesrečnih rdečih ravnateljih), v NT skoraj cela stran, veliko priporočilo se- kretarja za družbene dejavno- sti g. Ciglerja itd. Povrhu pa je vprašljivo, če to ljudi sploh za- nima - razen akterjev, seveda. Naše mnenje je, da bi bil na mestu g. Mešlove lahko vsak učitelj tako uspešen, saj je de- nar za hvaljene programe in novotarije dal republiški ko- mite za šolstvo in občina. Ce- lodnevni pouk ni bil nič po- sebnega - po predpisanem pro- gramu zanj pač, za silo pa je bil uspešen le v nižjih razre- dih, od četrtega razreda naprej pa ne. Ta eksperiment so uva- jali in zanj tratili denar potem, ko je bil v Nemčiji že opuščen in označen kot neprimeren. Pretirano povzdigovanje go- spe Mešlove je negiranje spo- sobnosti gospoda Romana Le- ška, človeka enake izobrazbe, sproščenega, zrelega predago- ga, bivšega uspešnega športni- ka. Njega dni je zaostajal le pred svetovnim dosežkom — kje' smo pa danes? Vem, da se mu ne bi ustregel, če bi naštevai njegove uspehe, ker tega ne mara in je v tem večji od kon- kurentke. O zgradbi naslednje: ener- getsko požrešnih zgradb, kot je ta šola, je še več (Pionirski dom, Agrotehnika). Sicer pa so arhitekta takrat komunisti pohvalili in nagradili, vrvico pa je prerezal dr. Emil Roje, kasneje direktor partijske šole v Kumrovcu. Naj omenim, da Hrvatje kljub vojni že uspešno odprav- ljajo svojo »Suvarštinu«, mi pa še vedno dobivamo iz šol, in jih še bomo, kvalificirane (usmerjene) bebce, trde kot gaber. To občutimo še zlasti obrtniki, zaradi tega tudi to pismo. Sam sem rajši zaposlil in bom priučil 15-letnega fan- ta iz zavoda s šestimi razredi osnovne šole - si vsaj ne domi- šlja, da kaj je. Naučil se bo in znal bo toliko, da ga bo vesel vsak obrtnik moje stroke. Znal si bo sam zaslužiti svoj kruh, kar je tudi cilj. O tistem »dobrem konju« gospoda Brezigarja pa tole: Kdo od rdečih pa ni super? Dokaz je sedanje stanje. Ste pač skoraj vsi iz istega (rdeče- ga) testa in se ščitite med sabo, kar tudi razumem. Tudi naj- večji blefer vseh časov (Tito) še vedilo visi na stenah vaše fir- me (tajništvo, vratarnica), de- lavci o svojih pravicah pa črh- niti ne upajo. Bog se vas usmili in vam pomagaj. Če ne vam pa vsaj nam, da vas zamenjamo. Druge možnosti so tako izčr- pane. MARJAN MANČEK, Liberalna stranka So dobri ravnatelji smola? II. O, saneta simplicitas (o sve- ta preproščina), nehote pomi- sliš ob novih zapletih pri ime- novanju ravnateljice OŠ F. Roš. S šolo sem preko svojih otrok povezan od njene usta- novitve, torej lahko trdim, da razmere poznam. Začuden, ra- zočaran in prestrašen sem ob načinu razprav in odločanja, ko stroka in rezultati dela niso dovolj tehten argument za sprejem odločitve. Začuden zato, ker poznam rezultate svojih otrok in njihovega po- čutja na šoli in rezultate šole kot celote, razočaran sem nad takšno' demokracijo, ko pre- vlada manjšina in to tista, ki o zadevi verjetno ne ve veliko in prestrašen nad bodočnostjo, če bodo prevladale odločitve mimo upoštevanja stroke in rezultatov dela. Argumente stroke lahko za- govarja tisti, ki stroko pozna. Argumente, ki se kažejo v zna- nju učenca, v splošnem počut- ju le-teh na šoli, v povezanosti staršev in šole pa verjetno le tisti, ki z njo živijo in sodeluje- jo. To so starši, zlasti tisti, ki so v splošnem pomanjkanju časa brez skrbi vsaj tisti del dneva, ko so otroci v šoli. Zase lahko trdim, da je ta šola s to ravnateljico izpolnila večino mojih pričakovanj. Redno smo bili obveščeni o delu in življe- nju na šoli, vabljeni smo bili na pogoste prireditve, ko so nam pokazali, kaj so se otroci naučili in v katerih krožkih so pokazali svoje spretnosti. To so bili trenutki, ko smo starši ponosno ugotavljali, da rastejo novi rodovi bodočih umetni- kov, rokodelcev, intelektual- cev ipd. Prepričan sem, da je vsak otrok imel možnost poka- zati svoje znanje in interese in da jih je kolektiv pri tem usmerjal in spodbujal. Kako veselo in brezskrbno smo kramljali s starši in razredni- čarkami na pikniku in uživali ob brezskrbnosti otrok! Če nas je bilo v začetku ne- koliko strah celodnevne šole, smo kasneje občutili zadovolj- stvo ob spoznanju, da je ta šola več kot samo šola, je neke vr- ste drugi dom. Težave tu in tam s kakšnim profesorjem pa so tako sestavni del življenja. »Svinčeni časi«, ki jih imajo mnogi tolikokrat na jeziku, so se spremenili. Pa bi rekel, spreminja se v tistem delu, ki ga starši občutimo na žepu. Strokovno delo delo po mojem ni slabše; to nenazadnje doka- zuje tudi dan odprtih vrat, ko smo si ogledali dejavnosti mladih raziskovalcev. Lepa prireditev ! Kje je jedro problema? Ah je demokratično (in pametno) če ne verjamemo staršem oz. nji- hovim predstavnikom, ki so z veliko večino pritrdili delu in uspehu šole in (oz.) ravnatelji- ce ah bolje - ne verjamemo jim, da so ravnah po svoji vesti in za korist svojih (naših) otrok. Ne verjamemo strokovnjakom pooblaščene institucije, ki opravlja nadzor, da so napisali pravo mnenje. Ali je mogoče, da vedo več strankarski pred- stavniki? Ali pa mogoče rav- nateljica ni v pravi stranki? Nočem je žaliti, sicer bi ji predlagal, da kameleonsko spremeni barvo (v Celju je kar precej takšnih). Globoko se strinjam z ostri- mi protesti dr. Eržena, ki šolo dobro pozna in Željka Cigler- ja, ministra za to področje in predlagam, da izvedemo refe- rendum med učenci in starši, da »gospodom« dokažemo, da neargumentirane odločitve lahko predvsem škodijo. Če bo skupščina pritrdila mnenju IS, potem niso zmagali argumenti stroke in rezultatov dela, po- tem hvala za takšno demokra- cijo. Po vsem tem torej bi moral kot predstavnik ustanovitelja v svetu šole ravnati proti svo- jemu prepričanju in proti svoji vesti, saj me le-ta v tem prime- ru ni z argumenti prepričala, da je (bo) odločitev v večin- skem interesu. Tega pa ne mo- rem in nočem. vse bolj se mi zdi, da gre tudi tokrat za tipično sloven- sko nevoščljivost, ko boljši od drugih niso ta pravi in jih je potrebno locirati na nivo pov- prečja. DRAGO HORVAT, predstavnik ustanovitelja v svetu šole, Celje Pojasnilo k opravičilu Romana Leljaka Marsikdo, ki je prebral opravičilo Romana Leljaka v vašem časopisu dne 15.4.1993 v rubriki Odmevi, ne ve, zaradi česa se opraviču- je. Mislim, da je zaradi teže obtožb potrebno dodatno po- jasnilo. Opravičilo se nanaša na čla- nek »Odgovor na protestno pi- smo« (NT&RC, 18.1.1990), kjer je Leljak polemiziral z or- ganizacijo ZB Žalec in v kate- rem si je dovolil uporabiti ne- točne in napačne informacije, me obtožiti neresničnih dejanj in mi prizadeti moralno škodo z naslednjim besedilom: ».. .Presenečen sem nad vašo >ogorčeno ugotovitvijo*, da je grobišče v Grižah nestvarno. Prisilili me boste, da tudi gro- bišče v Grižah odkrijemo in vam ponovno dokažemo vašo štiridesetletno resnico. Borci Žalca o Teharjih, Joštovem mlinu, o kosteh, ki so bile in še ležijo pod trgovino Lesnina, Grižah, postavljajte vprašanja svojim soborcem, kot so .. .Emiliji Gabrovec... To- vrstna vprašanja ne postav- ljajte meni. To so dejanja vaših >soborcev<. Romana Leljaka sem tožila pred Temeljnim sodiščem v Celju zaradi kaznivega deja- nja žaljive obdolžitve. Na zad- nji sodni obravnavi dne 30.10.1992 se je Leljak obve- zal, da se mi bo javno opravičil zaradi lažnih navedb o meni, dogovorjeno je bilo tudi bese- dilo opravičila. Dejansko ob- javljeno opravičilo pa je dru- gačno. Smatram, da je šele s tem mojim dodatnim pojasnilom zadeva za javnost zaključena. MILICA GABROVEC Ljubljana Nadzor nad Komunalo nič novega Glede na vsebino sestavka pod istim naslovom, objavlje- nega v 18. številki NT, na stra- ni 6, smo bili v Komunali Celje mnenja, da smo zaradi vsebine bralcem dolžni predstaviti tu- di našo verzijo o dogodkih s seje IS z dne 28.4.1993. Pa pojdimo po vrsti. Nadzor nad poslovanjem in delovanjem JP - Komunala Ce- lje od sprejema Zakona o po- djetjih dalje, res ni nič več no- vega. Novo je bilo le to, da so se poslovni rezultati z izvede- nim statusnim preoblikova- njem pričeli slabšati. Do ta- krat je namreč Komunala po- krivala razliko med komunal- nimi storitvami individualne komunalne rabe z rezultati, ki jih je ustvarjala s takratnimi stranskimi dejavnostmi, oz. tržnimi, kot jih radi opredelju- jemo danes. Mirno lahko trdi- mo, da smo bili med najcenej- šimi izvajalci komunalnih sto- ritev, ne glede na dejstvo, da je Celje tretje največje mesto v državi. Ob registraciji Javnega po- djetja Komunala Celje, marca 1990, se je marsikaj spremeni- lo. Žal na slabše — predvsem za porabnika. Iz registracije de- javnosti smo morali izločiti vse tako imenovane stranske dejavnosti, ki smo jih do tedaj opravljah. Imenovan je bil tu- di nadzorni odbor, ki je delo- val do sprememb in dopolnitev Zakona o podjetjih (ZP), ko je bil kot organ črtan iz zakona. V pričakovanju »skorajš- njih« zakonskih sprememb je takratni IS potrdil predlog re- organizacije Komunale Celje, ki ga je pripravil Zavod za or- ganizacijo poslovanja (ZOP) iz Ljubljane. Posledice delne sprovedbe njihovega predloga reorganizacije so širši javnosti poznane, manj so javnosti zna- ni vsi zapleti in škoda, ki je s tem nastala. Vsi projekti in vse sprejete odločitve so imele svojo podlago v »prihajajoči zakonodaji«, ki pa jo žal čaka- mo tudi še danes. In medtem, ko na eni strani na hi trico sprejemamo omeji- tvene ukrepe, dopuščamo na drugi strani širjenje občinske administracije brez zakonske osnove in brez kakršnega koli omejevanja ali preverjanja njenega poslovanja s sredstvi javne komunalne rabe. Razmi- šljanje sedanjega predsednika IS o tem, da je potrebno teme- ljito proučiti predloge stro- kovnih služb, je zato več kot umestno in se s takšnim raz- mišljanjem v celoti strinjamo. Če preidemo k bistvu, mora- mo najprej opozoriti na zapis v NT, da je Strokovna služba za komunalno gospodarstvo na hitro zahtevala sprejem do- registracije javnega podjetja. V resnici gre za predlog, ki ga je pripravila Komunala in ga posredovala že IS, ki je sprejel sklep o organiziranju JP Ko- munale Celje in že takrat za- man opozarjala na posledice, ki jih je bilo takoj čutiti. Ce je zato sedaj potrjena vr- nitev »registracije« Komunale Celje ,-že skoraj prepozen ukrep, ki je mimogrede pov- zročil precej škode, pa so novi omejitveni ukrepi vsekakor ponovno prehitri, nepretehta- ni, predvsem pa glede na ve- ljavno zakonodajo - pravno ne- dorečeni. Glede dela na črno, kot je bilo zapisano, pa smo dolžni opozoriti, da je takšna inter- pretacija nevzdržna, vsaj ne v obliki, kot je bila zapisana. Komunala je namreč tako imenovane stranske dejavno- sti opravljala le v obsegu, ka- kršnega ji je dovoljeval Statut, ki je bil sprejet ob registraciji podjetja - t.j. kot dopolnilno dejavnost v podporo registri- ranim dejavnostim podjetja. Ker podjetje teh dejavnosti ni opravljalo v normalnem obse- gu, torej nikoli ni delalo na črno, temveč v okviru statu- tarnih pooblastil. Resnica je v tem, da se od ustanovitve JP Komunale Celje 1.1990 do da- nes nismo mogli veljavno ude- leževati natečajev za izvajanje razpisanih del, kljub temu, da smo za nekatera od njih edini usposobljeni v občini. Upamo, da ni v interesu ustanovitelja, da bi takšna dela opravljala podjetja izven Celja, medtem ko bi se morali sami ubadati s presežki delovne sile. Prepričani smo, da bodo po- slanci občinske skupščine to- krat uveljavili svoje nekoč že sprejete sklepe o omejitvi poo- blastil IS v zvezi z organizira- njem javnih podjetij in jih po- trdila šele potem, ko bodo imeli predlogi podlago v ve- ljavni in ne v pričakovani za- konodaji. BRANE SRŠE Pravnik JP Komunale Celje PREJELI I SMO I 27. april - praznik česa? Na koledarju piše: »Dan upora«. Do nedavnega je pisa- lo »Dan OF«. Niti prvo niti drugo ne vzdrži objektivne zgodovinske resnice. Iz potrje- nih virov in neizpodbitnih do- kazov je razvidno, da takrat še ni šlo za nikakršen upor ko- munistov proti okupatorju, ker je še veljal pakt - sporazum prijateljstva med Hitlerjem in Stalinom. Slovenska partija s Titom na čelu pa se je strikt- no ravnala po navodilih iz (Nadaljevanje na 22. strani) Št. 19 - 13. maj 1993 V pokoj pri šestindevetdesetih Stoletnica Marija Lavrič je ena najstarejših Slovenk »Tista, ki je delala pri Lavričevi, je odlič- na gospodinja,« pravijo drugi delodajalci, pa tudi zakonci. Marija Lavrič, znana te- harska gostilničarka, je bila dekletom dober zgled ter jih je naučila vsakega dela. Še danes jo rade obiščejo. Mi smo jo obiskali pred dnevi, ko je praz- novala svoj stoti rojstni dan. V gostilni La- vrič, na teharskem križišču, smo povprašali po slavijenki. Napotili so nas nadstropje višje, kjer nas je sprejel njen zet, Milan Grasselli. Potem ko je gospe Mariji lani umrla hči Mara, ji pomaga zet. Povabil nas je v dnevno sobo ter poklical slavljenko. Prijazno, zgovorno žensko, še vedno bistrega duha. Odkar je v pokoju - to je šele kratek čas - vstaja ob osmi uri, prej pa je ob šestih. Po zajtrku prebira časopise, večinoma brez očal, zvečer pa si vzame čas za televizijski dnevnik. Razveseljujejo jo zlasti oddaje z narodnozabavno glasbo. Delo ne škoduje Živahna slavljenka najraje pripoveduje o svojem delu, o dvainsedemdesetih letih delovne dobe. V pokoj se je odpravila šele v 96. letu starosti, in to na prigovarjanje domačih. Do takrat je pripravljala dnevno po sto dvajset malic ter kosila povrhu. Ko je bila stara 90 let, je še uspešno vodila svoje knjigovodstvo. Največ malic je pripravljala za Celjane, predvsem s pošte. Začetek, v letih po prvi svetovni vojni, pa je bil, seveda, skromen. Sprva sta redno prihajala le dva lačna go- sta, potem pa, saj veste, dober glas... Poz- neje je želelo malicati toliko ljudi, da vseh ni mogla sprejeti. V gostilni je prodala tudi po pet sodčkov piva na dan. Leta 1927, ko je bila prvič vdova, so se na davkariji čudili, kako uspe toliko prodati. »Delala sem podnevi in po- noči. Pravim, da delo ne škoduje. Pa čeprav sem delala tudi po dva dni skupaj, brez spanja.« In takrat niso naročali po dva deci, tako kot dandanašnji, prej se je pilo Štefan vina. Vino je nabavljala v Halozah, kamor se je odpravila sama, za mesnico, ki jo je imela do druge vojne, pa je odhajala na živinske sejme. Kar dve desetletji je sekala meso s svojimi pridnimi rokami. Celo trgo- vino je imela, pa jo je morala po drugi vojni zapreti. Seveda ji je pri delu pomagalo več ljudi, tudi do deset je imela zaposlenih, največ- krat pa po osem ljudi. Edino razkošje »Kdo bi si mislil, da bom pričakala sto let!« se čudi sama sebi. V bolnišnici je bila prvič, ko je bila stara 86 let, zdravniki pa so ocenili, da bo umrla. Njeni svojci so jo vzeli domov sporazumno, nato pa jo je obiskoval dr. Leban. »Čez dva tedna je spet kuhala,« se spominja zet Mi- lan. »Veste, imam zelo dobrega zdravnika, dr. Marjana Lebana,« poudarja slavljenka. Tudi po štirikrat na dan je prišel, če je bilo V razkošju kozjanskega grii Založnikovi na Tinskem razvijajo turistično kmetijo »Dežela štajerska nima lepšga kraja, kot je z okolšno ta podoba raja...« Tako lahko na Tinskem vrhu zapojemo v duhu velikega pesnika Prešerna. Tinsko se bohoti v raz- košju kozjanskega gričevja, med vinogradi in gozdovi, vrh pa kronata kar dve gotski cerkvi. Malo takšnih krajev premoremo, z vso to lepoto pa še ne znamo služiti ter ustvarjati novih delovnih mest. Med prvimi znanilci drugačnega razmišljanja so Založ- nikovi na Zgornjem Tinskem, ki so se odlo- čili za izletniško turistično kmetijo. Založnikovi so daleč naokrog znana, za- nimiva rodbina. O tem priča tudi rodovnik, ki so ga obesili v veliki jedilnici, kjer lahko sprejmejo po tri avtobuse izletnikov hkrati. Družinsko deblo se je razvejalo celo na dru- ge poldnevnike, vse do Ognjene zemlje, na skrajnem jugu Čila. Začenja se z letom 1630... Eno k drugemu Bil je lep, suh dan. Gospodarja Andreja ter sina Toneta sem srečal na njivi, na trak- torjih, gospodinja Marija ter hčerki Andreja in Jožica pa so delale v hiši. Obe sta se že poročili, na domačiji pa bo ostal najmlajši, zdaj osemnajstletni Tone, ki ga čaka še vo- jaščina. Starša se uspeta preživljati izključno od zemlje, z osemnajstimi hektari hriba. Pred tremi leti so se odločili še za dodatno dejav- nost, za turizem. Na ta način lažje premagu- jejo sedanjo gospodarsko krizo, odločitvi pa je botrovalo tudi veselje do dela. Hišo so za turistične potrebe širili brez vsakršnih kre- ditov, denarja za nove naložbe pa jim zmanjkuje. Pogovarjali smo se o izredno dragi setvi, kmetijo pa je precej prizadela tudi lanska suša. Zato so morali nakupiti veliko žita, pomagajo pa si tudi s tropinami iz Bistrice. Hlev bi lahko izpraznili, toda kdaj bi uspeli znova privezati trideset govedi? O tem smo se vpraševali vsi skupaj. Devet tisoč trsov K Založnikovim je speljana asfaltna cesta iz Zibike, nato se prevesi v dolino med Sod- no vasjo ter Loko pri Žusmu. Pri domačiji, na štiristo metrih nadmorske višine, se po- nuja čudovit razgled na Boč, Donačko goro, Škofijo ter na bližnji tinski gotski cerkvi, Anino in Marijino. Obe sta izjemna spome- nika slovenske kulturne dediščine, ponaša- ta se z bogatimi kamnoseškimi stvaritvami in številnimi bogatimi oltarji. Celo celjski grb najdemo vmes. Vso to lepoto si ogledujejo izletniki iz vseh krajev Slovenije, največ pa je Celjanov. Pri Založnikovih se okrepčajo in poveselijo turisti, upokojenci, lovci in romarji, sem prihajajo na poroke, za obletnice... Založ- nikovi se nameravajo v kratkem povezati še z bližnjim zdraviliščem v Atomskih to- plicah. Pogostijo celo po stopetdeset gostov na- enkrat, gospodinji Mariji pa priskočita na pomoč njeni hčerki. Gostom ponudijo, po naročilu, kosila ali večerje ter narezke. Na mizi se sveti tudi odlično tinsko vino, ki spominja na virštanjsko. Imajo rizling, pi- not, chardonnay, sauvignon, mešano belo vino. Za rdeče vino ni posebnega zanimanja - če gostijo po sto gostov, naroči družba vsega po en ali dva litra rdečega. V Založnikovem vinogradu je nič manj kot devet tisoč trsov, vino pa bi sicer težko prodali. Izletniki prihajajo na Tinsko zlasti zaradi odličnega vina. Za tiste, ki so na muzikanta pozabili, povabijo gostitelji Mi- Založnikovi so daleč naokrog znana družina. Št. 19 - 13. maj 1993 20,21 hišnice se boji,« je dodal zet У za njene težave s pljučnim t pa je razmeroma čila. Niti [ski zrak ter večni promet pod ji ne moreta do živega. Ismo se seveda tudi o njenih |ne Grajske vasi, Gorriilsicega, ja, saj jo zapustila pri štirih It živi v tej hiši na Teharjah, [ Rodila je sina Franca ter [icer pa je ostala dvakrat vdo- irenutkov v dolgem življenju leto 1941, ko so jo nacisti restaniški grad. Ko so jo po justili, je našla domačo hišo ič, eno najstarejših Slovenk, rina ter volja do življenja, znova veseli poletja, ko bo Dietni dopust v Umag. Kljub (tvu je vsako leto za dva tedna k ter se odpravila na morje, ila tudi tista dekleta, ki niso (sti. Približno trideset jih je [ici, druge so odšle v svet. Od ji oglasijo, posebej pa so se [ga stotega rojstnega dne. |a je vse naučila, da je delo pol lloveka oplemeniti. BRANE JERANKO Foto: EDO EINSPIELER Ja Kibike. Največ skupin prihaja su okoli Martinovega. Le ja- îarja je zatišje, takrat, ko je :ah suša. kronika starodavni krajevni praznik Ï »velika meša«. Slovenci si 0 budistične procesije celo na 1 Bali, pri tem pa nehote po- ogastvo domačega ljudskega ost Tinskega je namreč pred- tiska« procesija, s svečami in tit običaj, o katerem ne seže lajbližjih mest. Včasih, pred Ï Tinsko slovelo kot znamenit ! kamor so pešačile množice iz [Vaškega Zagorja. O tem vedo Založnikovih. £ največ Pepea Kovačič, z Ma- nim, ki se je tja omožila s Za- fečije. Preprosta, a razgleda- fisoki starosti, je vestno bele- kroniko in precej zapisala Mn Zibiki. Nekdanje dekle, ki P postati učiteljica, je ena od [ložnikovih otrok. Založniko- 1 pred kratkim poskrbeli, da üsli dostopne ljudem tudi ' Delo, ki gotovo ne bo prišlo je po drugi plati izjemno Pričevanje o našem stoletju, ta. Res, zanimivo pisanje sem 5 samem večeru. Založnikovi 1 za knjigo še ni pričakovane- Pa čeprav jo je izrecno poh- dr. Anton Trstenjak. 4 pravijo pri Založnikovih, .svoji turistični dejavnosti, «i bogata družinska ter kra- 8t. Na Tinskem pa sta trenut- ačni kmetiji, Založnikova in Hi vlečejo... BRANE JERANKO Kavboiska idila V Lačji vasi raste konjeniški center V kraju Lačja vas, blizu glavne ceste v Zadrečki doli- ni, ki povezuje Mozirje in Gornji Grad, raste prekrasen turistični center, ki bo zado- voljeval želje najbolj zahtev- nih obiskovalcev Zgornje Savinjske doline. Po cesti, ki pelje mimo Lovskega doma v Lačji vasi, se po nekaj ovinkih pred obi- skovalci razprostre planota, katere zelenje in spokojnost jemljeta sapo. Na sredi pla- note, ki povezuje Zadrečko in Zgornjo Savinjsko dolino, pozdravlja obiskovalce več objektov, ki popolnoma so- dijo v to okolje. Poseben pozdrav in dobrodošlico po- meni čreda konj, ki se pase na pašniku. Veniše, kakor se ta kmetija v Lačji vasi ime- nuje, od leta 1984 pripadajo Francu in Cvetki Burger, Slovencema, ki sta trenutno še v Nemčiji. Več o bodočem konjeniškem in turističnem centru je povedal lastničin brat Anton Blatnik. »Kmetijo na Venišah so prodali, ker ni bilo potom- cev, sorodniki pa so imeli drugo delo. Moja sorodnika sta jo kupila, ker sta se na- meravala vrniti v Slovenijo, sestra Cvetka pa že od malih nog obožuje konje,« je pripo- vedoval Blatnik. »Tako sta se odločila za nakup, v letu 1985 pa sta se takoj lotila dela. Od starih poslopij, ki so bila dobro vzdrževana, je ostal samo kozolec. Sedaj smo podrli še hišo, namesto starih poslopij pa zgradili hlev z vsemi potrebnimi pro- stori za rejo konj, nekaj lop za kočije, tekališče za konje, do poletja naj bi dokončno uredili gostišče. Urejena so tudi stanovanja, apartmani ter sobe za turiste, moj svak Franc pa ima še veliko načr- tov. Razmišlja še o gradnji pokrite teniške dvorane, o urejenem prostoru za pi- knike, pokriti dvorani za ja- hanje, senčnici...« Konjski hotel Urejanje kmetije na Veni- šah je finančno pomenilo kar precej velik zalogaj. Franc Burger je lastnik tovarne v Nemčiji, ki jo sedaj vodita sinova, eden strokovnjak za arhitekturo, drugi za banč- ništvo. Cvetka Burger je sko- raj domačinka, rojena je bila v Kokarjah, zato je želja po vrnitvi v te kraje še toliko močnejša. Konje so na Veniše naselili šele v zadnjem času, ko so v hlevu uredili vse primerne prostore. Hlevi so zelo po- dobni tistim v Lipici, so bolj urejeni in seveda manjši. Za- enkrat imajo 12 boksov, v nekaterih je prostora za dva konja. Trenutno imajo na Venišah 17 konjev, ha- flingerje, lipicance in hano- veranke. Kot zanimivost naj povemo, da imajo tudi pose- ben prostor za tuširanje dol- gorepih lepotcev, poleg tega je že pripravljena soba za ži- vinozdravnika, pa tudi ko- vačija, kjer bodo konje pod- kovali. »Kmetija na Venišah se razprostira na 10 hektarjih površine, praktično se vsa zemlja drži skupaj, zato je zelo veliko prostora za jez- dece,« je menil Anton Blat- nik. »Večina zemlje je bila že prej v kosu, ostalo pa je svak Franc pridobil z menjavami. Tako je na voljo veliko pro- stora, nekaj je skoraj ravne zemlje, nekaj pa je tudi goz- da. Nasploh sta oba, Cvetka in Franc, zelo rada v naravi.1 Še posebej sestra je na konje že dolgo navajena, saj smo jih imeli doma. Ko smo ne- koč prodali nekega konja, sestra Cvetka dva dni sploh ni spregovorila, tako ji je bi- lo hudo. Vem, da bosta Bur- gerja konje redila predvsem za zabavo, za šport, mogoče tudi za rejo, nikakor pa ne za meso. Zanimivo, kajne, vča- sih smo imeli konje, da so nam pomagali pri pridobiva- nju vsakdanjega kruha, se- daj pa služijo za šport.« Na Venišah domačini in ti- sti, ki vedo za center, že lah- ko jezdijo, saj imajo popolno jahalno opremo za izposojo. Letos se bo konjski zarod povečal za štiri mladiče, rav- no ob našem obisku pa smo lahko občudovali nekaj ur starega žrebička lipicanca. »Nekaj konj, predvsem ha- flingerje, je svak nakupil v Sloveniji, lipicanci so iz Džakova, hanoveranke pa iz Konjeniškega centra Krum- perk,« je pojasnil Blatnik. »Konji so izredno primerni za turno jahanje po celotni Zgornji Savinjski dolini, ki je pripravna tudi za oglede na takšen način. Svak je že dobil ponudbo iz Francije za najem konjev za dva dni ali več. Poleg urejenega hleva, skoraj bi mu lahko rekli kar hotel, je na Venišah že zgra- jena maneža, ki služi za hla- jenje konjev po jahanju ali pa za kondicijske priprave.« Največji lepotec v hlevu je trenutno konj z Brda pri Kranju, ki je služil za proto- kol. »Konj je popolnoma zdresiran, pozdravlja na zadnjih nogah, hodi pa kot kakšen oficir,« se je pošalil Anton Blatnik. Poleg gostov, ki jih bo na Veniše privabljalo konjeni- štvo, bodo v center verjetno zahajali tudi tisti, ki obožu- jejo vožnje s kočijami. Že se- daj v dvoranah počiva več kot 10 popolnoma prenovlje- nih in urejenih kočij, zbra- nih z vseh vetrov, še nekaj pa jih čaka na. dokončno obno- vo, predvsem na tapetniška dela. Ko smo si ogledovali koči- je, smo se z lahkoto prestavi- li v čas, ko na naših cestah še ni bilo hrupa in smradu. Ko- čije za romantična zaljub- ljenca, za številčnejšo druž- bo, pokrite kočije... Težko je našteti vse, saj je vsaka kočija nekaj posebnega, vsa- ka nosi svojevrsten pečat. Najstarejša, angleška kočija Viktorija, nosi tablico z let- nico 1812. »Večino teh kočij je svak Franc nakupil v tuji- ni, nekaj pa tudi v Sloveniji. Vse kočije so popravljali v Nemčiji, peskali so jih in uredili blatnike, ker v Slove- niji ni bilo zanimanja za to- vrstno delo. Seveda bosta največ pozornosti pritegnila dva kavbojska voza. Imata 22 sedežev, spredaj še dodat- ne tri, znotraj pa je miza za steklenice in kozarce z ustreznimi odprtinami. Za veselo druščino ter za spoz- navanje lepot Savinjske do- line kot nalašč!« je pribil Anton Blatnik. Ko smo odhajali z Veniš, nas je še vedno pozdravljala spokojnost in tako glasno petje ptic, da ga ni bilo mo- goče preslišati. Konji na paš- niku so pritekli v pozdrav, na cesto je skočila srna, mi pa smo bili že vnaprej za- skrbljeni, če bo vse v redu z malim konjičkom, hanove- rancem, ki naj bi se rodil v tem tednu. To bo tudi za zakonca Burger primerna vzpodbuda, da se bosta še naprej trudila za uresničeva- nje svojih sanj in želja. URŠKA SELIŠNIK Anton Blatnik v hlevu, skupaj s konjskimi ljubljenci. Lipicanka z nekaj ur starim žrebičkom. Tudi ta je ob rojstvu popolnoma črn, bel bo postal šele čez nekaj let. Pogled na domačijo na Venišah. V ospredju sta hlev in ena izmed lop za kočije, v ozadju pa kozolec, edini ostanek iz nekdanjih časov. Št. 19 - 13. maj 1993 2< (Nadaljevanje z 19. strani) Moskve. Celo več, z grožnjo s smrtjo so preprečili vsakršen odpor, ki so ga hotele organi- zirati nekomunistične stranke z ustanovitvijo protiokupator- ske Slovenske legije. Kot pro- tiutež pa je bila nato v Ljub- ljani pod vodstvom komuni- stov ustanovljena organizacija z imenom Protiimperialistična fronta, ki se je šele po napadu Hitlerja na Sovjetsko zvezo preimenovala v OF. Ta organi- zacija je nemudoma pričela z teroristično zločinskimi ak- tivnostmi zoper lasten narod, ki ni soglašal s komunistično ideologijo. Na dnevnem redu so bili - posebno v ljubljanskih pokrajinah in na Notranj- skem, zločinski nočni uboji, atentati, likvidacije, grozovita mučenja, požigi - posebno sa- kralnih objektov. Zločinska organizacija, pozneje imeno- vana OF, se je grozovito raz- besnela nad najboljšimi in najbolj značajnimi sinovi slo- venskega naroda, saj je v enem letu na najokrutnejši način zverinsko pomorila nad 1000 Slovencev, med njimi nekaj deset duhovnikov, kar izpriču- jejo dokumentarni posnetki v Črnih bukvah, Kri mučencev in drugod. Komunisti so se po navodi- lih iz Moskve že dalj časa pri- pravljali na prevzem oblasti. Znano je, da je Tito deloval in se uril v španski revoluciji, ki pa ni uspela. Zato je Hitlerjev napad na Jugoslavijo bil za komuniste kot naročen, ker so tako lahko vsaj delno svojo re- volucijo zamaskirali in skrili pod tako imenovano »NOB«. In potem, ko so 45 let »častno« proslavljali zmago komuni- stične revolucije in jo kot naj- svetlejši epope zgodovine predstavljali učencem v šol- skih učbenikih, naenkrat zani- kajo revolucijo, kot da te sploh ni bilo. Toda zgodovine ni mo- goče prelisičiti. Ko pa so aktivisti Of izsilili, da je slovenski parlament sprejel med državne praznike tudi 27. april, so s tem sami prispevali k temu, da bo spo- min na masaker, ki ga je izva- jala komunistična OF nad lastnim narodom, še bolj neiz- brisano zapisan v narodovo zgodovino. Primerneje in bolj smiselno bi bilo, da bi se 27. april imenoval: Dan žalo- vanja, za žrtvami komunistič- ne revolucije, ki se je takrat začela, zaradi katere je moralo ugasniti na desettisoče življenj samo zato, ker niso soglašali s komunistično ideologijo. Takšna je žal resnica, ki je zapečatena s krvjo mučencev. Komunistična revolucija je pravi vzrok za nastanek va- ških straž in pozneje domo- branske vojske, ker ima že na- ravno pravico do lastne obrambe vsak človek in vsaka skupnost. IVAN GLUŠIČ, Mozirje Noro praznovanje v noči pred Prvim majem Letos, 30. aprila smo tudi v naselju počitniških hišic na levem bregu Savinje v Letušu čakali na Prvi maj. Sobota je bila deževna in ni bilo lepih obetov za praznik. V soboto proti večeru sem na poti ob Savinji srečala peš- čico mladih fantov, ki so se radovedno ogledovali nao- krog. Zdelo se mi je, da se dol- gočasijo in sem jim po pozdra- vu svetovala, naj gredo na kre- sovanje v Podgoro, kamor je vabil lepak v naselju. Povedali so mi, da niso od tu in da ne vedo, kje bi to bilo. Moram re- či, da so se mi zdeli kar simpa- tični. No, pri tem sem se zelo zmotila. Ti fantje so pri svojem mladem gostitelju T. Z., ki mu je za to noč oče odstopil svojo počitniško hišico, gotovo pre- globoko pogledali v kozarce. Ponoči so prišli s potrebnim orodjem nad mlade bore ob Savinj i. Ti bori so več kot dvajset let lepo rasli in radi smo jih imeli vsi. Ti naši letu- ški bori znajo najbolje kljubo- vati poletni suši na prodnatih tleh. Letos pa sta morala pasti dva taka naša bora zaradi ob- jestnosti fantov iz Žalca in okolice in to baje celo študen- tov ekonomije in strojništva. Njihovo nočno razdejanje in vandalizem sta bila najbolj očitna zjutraj. Veje borov so ležale razmetane po grmovju, na cesti so ležali ostanki ogu- ljene skorje mlade rasti borov, debla pa so bila napol obeljena odvržena na obrežje Savinje. Za vedno pa bosta vidna dva štrclja požaganih borov v naj- lepši rasti. To so lahko storili le ljudje, ki nimajo niti naj- manjšega čuta za že tako ogro- ženo naravo ! To pa še ni vse o pričakova- nju Prvega maja letos v Letu- šu. Domačin J. S. je napravil velik kres iz starih gum, ki so pogubno gorele in tlele še dru- gi dan. Dva njegova najbližja soseda, obolela za astmo, sta morala zapreti vsa okna, da se nista zadušila v črnem dimu. Verjetno navdušen pripravlja- lec kresa ni vedel, da je prepo- vedano kuriti gume. O tem so poročali še v soboto popoldne na radiu. Gotovo pa mu tudi ni znano, da se ob gorenju gum sprošča plin benzopiren, ki je kancerogen, torej silno neva- ren, ker povzroča raka. Ti dve stvari sta me letos zelo zaboleli ob praznovanju Prvega maja, zato sem morala napisati te vrstice. Imejmo vendar radi svojo domovino, edina je, ki jo imamo in čuvaj- mo naše ljudi pred nezdravimi vplivi, ki jih sami povzročamo. V. A. (naslov v uredništvu) Letuš Spominska svečanost v Dachau-u Na močvirnatem, meglenem in vlažnem, pozimi pa pod ostrim podnebjem do -42°, leži na ozemlju, ki meri 235 ha, vsemu svetu znano koncentra- cijsko taborišče Dachau. 21. marca 1933 ga je ustanovil takratni predsednik politične- ga komisariata mesta Münc- hen Heinrich Himler. Na vsa- koletni komemorativni sveča- nosti, ki je bila, kot vedno na prvo nedeljo v maju, ni bilo o tej ustanovitvi niti besedice, marveč le o 48. obletnici osvo- boditve, ki je bila 29. aprila 1945. In tako je prav. Ustano- vitev KZ Dachau je sramota svetovne razsežnosti, osvobo- ditev je veličasten dogodek za vse, ki so preživeli in se poslo- vili od tistih, ki so ostali tam za večno. 206 tisoč ljudi, 38 nacionalnosti je šlo skozi ta monstrum, 35 tisoč jih je pri- čakalo april 1945. Med njimi je bilo 1.700 Slovencev. Čuden slučaj je nanesel, da je taisti človek, ki je bil ustanovitelj in pozneje eden najvidnejših dr- žavnikov tretjega rajha, pred osvoboditvijo zapovedal, da je potrebno taborišče uničiti ta- ko, da ne bi katerikoli ujetnik padel v roke zavezniške ar- made. Kot vsako leto je tudi letos 2. maja bila svečanost, ki ved- no zbere delegacije vsega sveta in preživele, ki so še sposobni prihiteti na ta prostor in se spominjati vsega tistega, kar se naj ne bi v svetu nikoli več dogajalo. V treh cerkvah, ka- toliški, evangelski in židovski, zgrajenih na obrobju blizu krematorija, so bile pred sve- čanostjo, ki je sledila ob kre- matoriju, maše z osrednjim poudarkom - nikoli več naciz- ma, nikoli več rasizma, nikoli vojne, nikoli več revanšizma, le ljubezen in razum naj pre- vladata. Potem, ko se je skozi bivše taborišče oblikoval spo- minski sprevod, sta pred mo- numentalnim spomenikom go- vorila nemški minister za kul- turo in predsednik Mednarod- nega dachauskega komiteja. Sledilo je polaganje vencev več kot 60 držav Evrope in Amerike ter Izraela, ki so bile zastopane v glavnem z velepo- slaniki ter njihovim sprem- stvom, najmanj pa z general- nimi konzuli. Poljska je n.pr. poslala skupino uniformiranih oficirjev, ZDA pa skupino ve- teranov. Zastopane so bile tu- di druge novo nastale države, kot Rusija, Ukrajina, baltiške države. Tudi hrvaški velepo- slanik je bil navzoč. Vsi so po- ložili dragocene sveže vence. Med njimi je bil tudi venec predsednika Nemčije Weiszec- kerja in predsednika parla- menta. Slovenijo je zastopala delegacija Skupnosti interni- rancev Dachau-a za Slovenijo, s sedežem v Celju. Položila je lovorjev venec ob prisotnosti generalnega konzula Slovenije v Münchnu, ki pa očigledno ni imel ustreznih navodil od svo- jega zunanjega ministrstva glede ceremoniala oz. načina zastopanja. Bavarska vlada, ki daje let- no nekaj milijonov mark za funkcioniranje spominskega objekta - muzeja Dachau, je omogočila, da so bile strehe in fasade vseh objektov pred kratkim obnovljene, okolica krematorija pa je urejena v en sam cvetlični park. Mednarodni komite, ki ima sicer sedež v Parizu in ga vodi francoski general Delpech, je na skupščini, v kateri sta tudi dva predstavnika Slovenije, sprejela sklepe, naperjene v glavnem proti oživljanju na- cizma. Skupščina je tudi spre- jela sklep, da Izvršni odbor, ki šteje sedem članov, obišče še letos ali v začetku prihodnjega leta Slovenijo. Iz razgovorov je bilo mogoče ugotoviti, da v Evropi na splošno povečujejo materialne bonitete preživelim taborišč- nikom, le v Sloveniji se v tem pogledu nič ne premakne. Ob- stoja vtis, da se Slovenija še vedno obnaša svojstveno, da v primerjavi z drugimi ne spo- štuje v toliki meri trpljenja in prispevka v borbi proti naciz- mu in fašizmu. In na koncu še to. Nemška televizija je emitirala sveča- nost, naši slovenski pa niti na misel ni prišlo, da bi temu do- godku posvetila kako minut, radiu pa tudi ne. Kaj je tj Bojazen, zaplankanost, majj nost, idiotizem ali kaj? Ali p je to ponižnost in klečepla; nost pred politiko, prosto j Cankarju. R. GAJŠg] Predsednik skupnos internirancev Dachau- za Slovenij Letna skupščina Demokratska stranka up( kojencev Slovenije bo ime svojo redno letno skupščij v republiškem merilu v peti 14. maja 1993 dopoldne v koi ferenčni dvorani hotela Celei Na skupščino se je prijavi 68 delegatov iz Slovenije. P, vabljenih bo tudi nekaj рн membnih gostov iz Celja in republike. Delegati bodo p slušali tri poročila z bogate i vsebinsko problemsko vsebii o delovanju stranke in o njei samostojni vlogi v okvii Združene liste v bodoč Osrednje vsebina poročil j tudi razprava, ki jo pričakuji mo od delegatov, bo v glavnei usmerjena v sedanji in v bodi či status stranke in s te: v zvezi tudi o socialno-ek< nomskem položaju naših up kojencev. Pred nami je razprava i sprejetje novega pokojninsl invalidskega zakona in o poli žaju upokojencev v novi zaki nodaji. Za nas upokojence vsi kakor zanimivo in življenjsl pomembna problematika. Novo je tudi to, da bon upokojenci Celja in širše; celjskega področja dobili sta no poslansko pisarno v Gled; liški ulici 2 - pritličje, na sed žu stranke. Pisarna bo odpr ob ponedeljkih, od 16-18. u enkrat tedensko. V pisarni b do dajali informacije za upi kojence predstavniki strank enkrat mesečno bo pa v pisa ni na voljo strankam naš p< slanec Ivo Sisinger iz republ škega zbora. Za nas upokojei ce zanimiva in tudi potrebi] pridobitev. Dežurstvo v pisa ni bo začelo delovati 17. ma od 16-18. ure. Vabljeni vsi z; interesirani, predvsem pa upi k0jenCL ZaDeSU JAKA MAJCE Št. 19 - 13. maj 1993 23 AKU STIMULATOR - PRAVI ZDRAVNIK V VAŠEM ŽEPU, KI JE VEDNO PRI ROKI Vrhunska serija elektronskih izdelkov, znanih pod imenom AKU STIMULATOR, je novost v akupunkturni terapiji. Izumi- telj teh edinstvenih aparatov je svetovno priznani kitajski znan- stvenik g. Xiong Xiaowei, ki je na 38. mednarodni razstavi ino- vacij EUREKA v Bruslju za svo- je izdelke prejel štiri zlate, eno srebrno in eno bronasto medaljo. Za izjemne dosežke v radioteh- niki pa so mu podelili tudi naj- višje svetovno priznanje MAR- CONI, ki ga vsako leto prejmejo trije najuspešnejši inovatorji. AKU STIMULATORJI so iz- delki visoke moderne tehnologi- je s področja mikroelektronike in predstavljajo nov svetovni trend v razvoju medicinskih aparatov za domačo uporabo. AKU STIMULATOR so v Bruslju zato upravičeno po- imenovali izum 21. stoletja. Kakšen je ta novi prispevek kitajske akupunkturne medi- cine? Tradicionalna kitajska aku- punkturna medicina je v svetu že dolgo znana zaradi svoje izredne učinkovitosti. Kitajska medicin- ska znanost temelji na teoriji o glavnih in pomožnih kanalih, po katerih kroži življenjska energija. Zastoj energije v kana- lih povzroča najrazličnejše bo- lezni, pomanjkanje energije pa se kaže v poslabšanem delovanju posameznega organa. Na osnovi kitajskih teoretič- nih dognanj o ušesni ter stopalni akupunkturi in v povezavi z mo- derno elektronsko tehnologijo je rìastal najnovejši prispevek ki- tajske medicine, AKU STIMU- LATOR - avtomatični aparat za zdravljenje, ki ga mnogi imenu- jejo kar »žepni zdravnik«. AKU STIMULATOR je namenjen od- krivanju in zdravljenju najra- zličnejših bolezni in lajšanju bo- lečin. Ustvarja električne signale s spremenljivo frekvenco, ki se preko dveh elektrod prenašajo na akupunkturne točke v ušesu ali preko posebnih aku sandal na takšne točke na stopalu. Ko si namestimo anatomsko oblikova- ni ušesni elektrodi iz posebne gume ali obujemo aku sandale, AKU STIMULATOR povsem sa- mostojno poišče in stimulira ti- ste akupunkturne točke, ki so povezane s patofiziološkimi spremembami v telesu. Vse dru- ge akupunkturne točke, poveza- ne z zdravimi deli telesa, se na električne dražljaje AKU STI- MULATORJA ne odzivajo. Elektronska stimulacija z AKU STIMULATORJEM de- luje na prehodnost kanalov v človeškem telesu in s tem omo- goča ponovno vzpostavitev te- lesnega ravnovesja. Z AKU STI- MULATORJEM krepimo odpor- nost proti boleznim oziroma zdravimo posamezne bolezni. Z AKU STIMULATORJEM lah- ko hitro in enostavno ustavimo bolečino v katerem koli delu te- lesa, njegovi učinki se v večini primerov čutijo po sedmih dneh, z redno uporabo AKU STIMU- LATORJA pa hkrati tudi ves čas ohranjamo ustrezno telesno rav- novesje. Uspeh predstavlja tudi dejstvo, da se pri tej metodi izog- nemo uporabi velike količine zdravil, ki mnogokrat izzovejo nezaželene stranske učinke. In še nekaj mnenj o AKU STI- MULATORJU: Dr. Lojze Medved, specialist fiziater, akupunkturolog, pred- stojnik Zdravilišča Atomske To- plice: »Aparat uporabljam že nekaj let. Z njim dosegam enake rezul- tate kot s klasično metodo aku- punkture. Aparat je primeren pripomoček za lajšanje težav, ki so navedene v prospektu. Enako velja za specialne sandale.« Dr. Emil Lučev, specialist ne- vrolog, akupunktorolog, Novo mesto: »Številnim modernim apara- tom za akupunkturno terapijo se je nedavno pridružil AKU STI- MULATOR. Kvalitete aparata dajejo izvrstne možnosti za na- tančno odkrivanje in zdravljenje določenih bolezni in bolezenskih sindromov. Na ta način je dana možnost, da ob strokovni pomoči uspešno zdravimo paciente tudi doma.« Zakaj je AKU STIMULATOR tako izredno enostaven za doma- čo uporabo? AKU STIMULATOR je izred- no enostaven za uporabo, ker de- luje popolnoma avtomatično. Zlahka ga uporabljate sami, brez zdravnikove pomoči. Poz- navanje kitajske medicine ni po- trebno, zato je še posebej prime- ren kot družinski zdravstveni pripomoček. Izbira akupunktur- nih točk poteka avtomatično, in sicer ustrezno glede na vzrok bo- lezni. Sam aparat je tudi izredno praktičen, saj ga imamo lahko vedno pri sebi, za zdravljenje pa ga uporabljamo kjer koli in ka- dar koli. Celoten potek zdravlje- nja je popolnoma avtomatičen, ročno delovanje ni potrebno. Zdravljenje z AKU STIMULA- TORJEM je popolnoma varno in brez kakršnih koli stranskih škodljivih učinkov. AKU STI- MULATOR je torej pravi zdrav- nik v vašem žepu, ki varuje vaše zdravje. Kako deluje AKU STIMULATOR? Zdravniška praksa je pokaza- la, da ima AKU STIMULATOR še posebej dobre zdravilne učinke: • pri boleznih, povezanih s pre- bavo (vnetje požiralnika, vnetje zgornjega dela želodca, vnetje dvanajsternika, vnetje začetnega dela tankega črevesa, trebušne bolečine, črevesni krči) • pri boleznih dihalnih organov (bronhiolitis, bronhitis, astma, prehlad, akutno in kronično vnetje zgornjih dihalnih poti, vnetje sinusov, vneto grlo) • pri boleznih ožilja srca in pe- rifernih žil ter ožilja možganov (zvišan • krvni pritisk, bolezni srčnega ožilja, motnje srčnega utripa) • pri boleznih živčnega sistema (nespečnosti, nervoze, depresije, živčnosti, nevralgični simptomi) • pri boleznih sečnih in repro- duktivnih organov (nezmožnost zadrževanja vode) Z AKU STIMULATORJEM zdravimo tudi: išias, vnetje sklepne ovojnice, ledvene boleči- ne, bolečine v nogah, hemipare- zo, očesno mreno, slab vid, gla- vobol, zobobol, menstrualne te- žave. Bolečine lahko popustijo v nekaj minutah. Poleg naštetega uporabljamo AKU STIMULATOR tudi pri naslednjih motnjah: udarnine, kronični nespecifični kolitis, vr- toglavost, migrena, spolne mot- nje, urtikarija, srbečica, mrav- ljinčenje, naglušnost, afte, vnetje dlesni, sklepna revma, bolečine v vfatni hrbtenici. Presenetljive rezultate lahko dosežemo tudi pri nevsakdanjih simptomih. AKU STIMULATOR povečuje energijo in spolno moč pri sta- rejših osebah, prav tako pa je učinkovit tudi pri hujšanju, ohranjanju vitkosti in mladostne lepote. Na temelju kliničnih opazo- vanj, ki so jih opravili pri tisoč pacientih v 12 bolnišnicah na Kitajskem, so ugotovili, da je učinkovitost zdravljenja z AKU STIMULATORJEM 90 %, učin- kovitost lajšanja bolečin pa 92 %. Pri nobenem od pacientov ni- so opazili stranskih učinkov. AKU STIMULATORJI so bili v Sloveniji preizkušeni v Zdravi- lišču Atomske Toplice, Bolnišni- ca v Mariboru pa pod vodstvom dr. Zmaga Turka zaključuje kli- nične teste K sodelovanju vabimo zunanje sodelavce iz Slovenije za plasiranje AKU STIMULATORJA, tega izjemnega izdelka za domačo uporabo. Posebej želimo pritegniti tiste, ki že imate AKU STIMULATOR in ste se z njegovo pomočjo povrnili v zdravo življenje ter želite naš aparat približati vsem tistim, ki ga nujno potrebujejo. Mnogi med vami so se že odločili za AKU STIMULATOR in njihove navdušene izjave potrjujejo pozitiven vpliv AKU STI- MULATORJA pri lajšanju bolečin in zdravljenju simptomov različnih bolezni. Zato tudi v Sloveniji naprošamo dva tisoč dosedanjih kupcev, ki že imate izkušnje pri zdravljenju z AKU STIMULATORJEM, da se nam oglasite pisno na naš naslov. Zastopnik za Slovenijo: VITALIS d.o.o., Brod 24, 68000 Novo mesto telefon: (068) 23-885, 28-073, 28-074 Cenjene bralce NOVEGA TEDNIKA obveščamo, da nas lahko obiščete na POS 93, sejem Bio, hala D. Št. 19 - 13. maj 1993 24 Št. 19 - 13. maj 1993 25 Nova delovna zmaga Savinjskega magazina Žalec Blagovnica Savlnjka v sijaju najnovejših sprememb Od tega tedna naprej boste vse obiskovalke in obiskovalci blagovnice Savinjka v Žalcu resnično presenečeni. Savinjka je namreč prenovljena, tako da je njen izgled očem dosti bolj prijeten. V Savinjki so še posebej ponosni na novi Zeleni odde- lek, kjer lahko na izredno estetskem prostoru izbirate med veliko ponudbo sadja in zelenjave. Ko boste oddelek videli, boste morda za trenutek pomislili, da ste v Avstriji. Prav tako boste bolj zadovoljni z drugo etažo Blagovnice. Med veliko izbiro tekstila, akustike, daril, igrač, športne opreme, vam še posebno priporočajo lep, kakovosten in mode- ren tekstil dobavitelja NECKERMANN iz Nemčije. In vendarle lepši izgled in funkcionalnejši ter večji prodajni prostor še ni vse, kar ponujajo v Savinjki kot novost. Začeli so namreč poslovati tudi s sodobnim računalniškim sistemom, ki temelji na bar kodah. Ta način prav gotovo olajšuje poslovanje in nakupe, čeprav bo morda v prvih dneh nekaj težav, za kar se kolektiv blagovnice Savinjka že naprej opravičuje. V času, ko v blagovnici Savinjka urejajo najbolj sodoben način prodaje in ko je Savinjka veliko bolj privlačna tudi za oči, so pripravili tudi veliko akcijskih prodaj. Tako ponujajo barvne televizorje Gorenje z ekranom 51 cm in teletekstom že za 46.990 SIT, pralne stroje Candy za 49.994,60 SIT, vse vrste koles ponujajo z 10% popustom lahko pa jih kupite z gotovino ah na kredit. Zelo ugodna je tudi ponudba športnih copat že od 1.707 SIT. V tednu med 10. in 15. majem so v blagovnici Savinjka pripra- vili nekaj zabavnih prireditev in degustacij. Naštejmo jih le nekaj: v sredo je bil nastop Čudežnih polj in predstavitev njihove nove kasete in CD plošče, danes, v četrtek, je v Savinjki pokušina Fructalovih sokov in sadnih rezjn, v petek pa pred- stavitev laškega lahkega piva, pivskih klobas KZ Laško, stroč- nic dobavitelja Mercator-Sadje in zelenjava in proizvodov Delamaris Izola. Privdih eksotike na Zelenem oddelku v blagovnici Savinjka. Izredno privlačen prostor v Savinjki je tudi oddelek z vini. Št. 19 - 13. maj 1993 26 O ljubezni »Ljubezen je čustvo, ki nain dokazuje, da smo nekaj več kot prah, v ka- terega se povrnemo. Je nežni cvet, ki ga ne stopi nobeno sonce, je cvet, ki ga ne ugonobi nobena gr- dobija; lahko za nekaj ča- sa ponikne vase, se skrije v samem sebi, nikoli pa ne odmre, čeprav je cvet še tako rahel in nežen.« To je o ljubezni nekoč zapisal Pavle Zidar. In sploh: le kaj o ljubezni še ni bilo napisanega in za- pisanega? Ljubezen - to je. najljubša in najpogostej- ša tema pesnikov, pisate- ljev, režiserjev in... nas. In ker je maj mesec lju- bezni, smo vas pred me- secem dni pozvali, da nam pošljite svoje literar- ne stvaritve na temo lju- bezen. Na natečaj ste se dokaj zadovoljivo odzvali in danes objavljamo rezul- tat vašega dela - Ljube- zenski vrtiljak. Sicer pa smo - če se še spominjate - za najboljši prisevek obljubili tudi nagrado. Odločili smo se za dva prispevka. Razmišljanje z naslo- vom Ljubiti in izgubiti, ki nam ga je poslala Mateja Mejavšek, in pa za pripo- ved z naslovom »On...« avtorice Anite Debelak, ki nam je sicer poslala kar devet prispevkov. Obe bosta za nagrado po- tovali z nami v Garda- land. Seveda pa čestitamo tudi vsem ostalim avtor- jem in jih vabimo, naj nam svoje prispevke (ne glede na temo) pošiljajo še naprej. NINA M. Poletje Poletja ni več. Kot da je konec vseh poti. V globini morja veš, da nekdo ti šepeta. Čakala te bom, pisala pisma, da rada te imam. Vrni mi, veter, spet poletni dan. Vem, da bom ostala sama, ko listje odpadlo bo, nate me bo spomnilo, nate bo mislil nekdo... Vem... Poletja ni več. IRENA Verzi Če kdo ti bo nudil ljubezen, če kdo ti bo nudil srce, poglej mu v dušo globoko, če res je ustvarjen zate. Ker ljubezen in sreča sta dvoje, ki vsak si ju vedno želi al' težko je najti oboje, da služilo bi ti vse dni. ZLATKA BUDNA On... Bil je fant z dolgimi lasmi, uhanom v ušesu, nasmehom na ustnicah in toplim pogle- dom. Ljubil je staro glasbo, pustolovščine in rosno mla- da dekleta. Rad je imel vse, a prave ljubezni ni poznal. Vsa njegova ljubezen so bile cigarete, alkohol in tra- va. Tri stvari, ki so ga sprem- ljale povsod, takorekoč živel je z njimi in zanje. Prepotoval je svet. Vse, kar je bilo za mnoge nezna- no, je on poznal. Vse, o čemer so drugi lahko le sanjali, je on doživel. Mnoge želje o tu- jih državah, velemestih; vse to so bili zanj preživeti tre- nutki, lepi spomini... Spo- minjal se je; Kalifornija, Ne- pal, Azija, London ... Mirna in tiha morska gladina, pa spet temni smrtno razburka- ni valovi... A to se je zanj končalo. Vrnil se je. Vrnil v rodni kraj, v majhno podeželsko vas; domov... Hotel je živeti kot drugi, a zanj je bilo to nemogoče. Nemogoče živeti med preprostimi ljudmi; preveč je videl, preveč je do- živel. Lokali in gostilne so zanj postali drugi dom. Zapelje- val je dekleta, ki so bile nore nanj, a prave ljubezni mu ni- so mogle dajati. Tudi on je ni dajal — in je tudi ni dobil. Nekje pa je iz dneva v dan bolj usihal del nje, ki mu je posvečala vse. Ljubezen v njenem srcu je gorela le zanj. Iz dneva v dan mu je bila bolj vdana, vsako leto je bila ljubezen močnejša... Vedel je zanjo, a ni nič sto- ril. Ostajal je sam... Družba ga ni pozabila, punce je imel, dobil je vse, kar je hotel, pa vendar ni imel ničesar. Ni imel ljubezni. Ostal je sam v duši, v srcu... Izgubljen. ANITA DEBELAK Ljudje smo angeli z eno samo perutjo. Zato lahko letimo že objeti! t Ljubezen je kemijski po- izkus, kjer dva elementa združiš v strup! Kako si? O.K. Ljubezen? GOOD! Šola? Kaput Sestanki? Brez zamud. Čar prepovedanega lahko izkoristimo le, če to stori- mo takoj! Jutri bo morda že dovoljeno. LIDIJA Ljubiti in izgubiti Nekoč sta bili ti dve besedi zame kot vse druge. Nisem ju poznala, nisem verjela v njun obstoj. Vse se je spre- menilo, ko sem spoznala, da ljubim. Verjetno sem se naj- prej zaljubila v njegove lepe zeleno rjave oči, ki so bile tako skrivnostne, kot da bi se v njih združila svet zele- nja in rjav puščavski pesek. Kadar se je smejal, so njego- ve žive in polne rdeče ustnice dobile neverjetno svež izraz. Iz obraza mu je sijala vedri- na. Kolikokrat sva se sreče- vala s pogledi, kolikokrat sva se skupaj smejala... Da — verjela sem, da mu nekaj pomenim. Začela sem po- zabljati na šolo, učenje, svet... Kjer koli sem bila jaz, je bil tudi on... in njego- ve nemirne oči. Nosila sem jih s sabo kot zaklad nepre- cenljive vrednosti. Začela sem se jeziti sama nase, ker se nisem mogla več postaviti na trdna tla. Ampak, kaj, ko je bilo v sanjah vse tako lepo, vse neresnično. Svojih ču- stev nisem izdala nikomur, tudi svoji najboljši prijatelji- ci sem jih zamolčala. Deželo je obsijal mesec ljubezni in tihega zadovolj- stva — mesec maj. In ravno v mesecu, ki je tolikim prine- sel srečo v ljubezni, se je me- ni porušilo tisto, po čemer sem najbolj hrepenela, tisto, za kar sem živela. Lepega pomladnega dne se mi je po- rušil svet... Vse, da, čisto vse. »Ne, to se ne more zgo- diti meni, to je sad.moje do- mišljije...« sem razmišljala takrat. Zal ni bila domišljija. Bila je resnica, kruta resni, ca. Njegovo srce je vzela ona; ONA, ki je bila moja najbolj, ša prijateljica. NJO je obje- mal, NJEJ se je smejal, NJO je ljubil... Znašla sem se v začaranem trikotniku, kjer sta glavno vlogo vodila onadva, jaz pa sem bila samo odvečni igralec. Name je za- čela pritiskati bolečina, nez- nosna bolečina, ki me je ho- tela uničiti. V meni pa so še vedno ostale njegove oči, ki so še naprej živele v mojem srcu. On in prijateljica pa sta se z roko v roki sprehajala sko- zi pomlad. V njunih očeh je bila sreča, ki bi pregnala še najhujše sovraštvo tega sve- ta. Bila sta srečna. S tem se je končalo eno nesrečno poglavje mojega mladega življenja. V moj sanjski svet je prijezdil princ na belem konju, a žal na mo- je razočaranje tudi odjezdil. Sedaj poznam besedo LJU- BITI, po kateri sem tako hre- penela in si jo želela okusiti. Nisem pa hotela verjeti, da obstaja tudi beseda IZGU- BITI, ki ima boleč in grenak okus. MATEJA MEJAVŠEK Z NT&RC v Gardaland Drugi izlet v Gardaland je za nami in izžrebanci iz sobotne oddaje Teen-vala bodo že potovali poslednjo soboto v mesecu maju. Ker nas je kar nekaj izžrebancev spraševalo, ali lahko izlet prestavijo, naj povemo, da ne. Gre namreč za nagrado, ki se je ne da prestaviti, saj je v avtobusu vsak mesec za naše izžre- bance rezervirano samo določeno število mest. Ne pozabite pa, da se lahko na izlet v Gardaland prijavite tudi v agenciji Dober dan v Šempetru. In nagrajenci sobotne oddaje Teen-vala? Danilo Jereb, Teharje 36/a, Uroš Zagožen, Gorica 50, Celje, Klavdija Kavčič, Cesta na Roglo 11 /g, Zreče. Št. 19 - 13. maj 1993 271 Trije bratje muzikantje Čeprav uradno obstojajo že dvaindvaj- set let in se tako uvrščajo med najstarejše aktivne ansamble domače glasbe v Slo- veniji, pa so doslej izdali samo dve kase- ti. Prvo na začetku kariere, drugo zdaj, fco ljudje na veliko sprašujejo po njih. To so člani ansambla Bratje Poljanšek iz Srednje vasi v Tuhinjski dolini, ki so sicer po zasedbi in barvi zvoka podobni Slakom, vendar je v njihovih vižah veli- ko njihovega osebnega stila. Pravzaprav so Bratje Poljanšek na svoj pravi uspeh morali kar dolgo čakati, saj sadove trde- ga dela žanjejo šele zadnja leta. Tako so, na primer, na festivalu na Ptuju nastopili štirikrat, trikrat so bili bronasti, pozlati- li so se šele lani, ko so dobili tudi vrsto nagrad. Nagrajeni so bili tudi že na festi- valih v Števerjanu in Vurberku, nastopili so na Alpskem večeru, Videomehu in dvakrat na finalni prireditvi Lojtrca do- mačih. Lani v Celju so imeli tudi dva avtobusa zvestih navijačev iz svoje doli- ne, kjer so kar mali heroji, saj brez njih ne mine veselica, ohcet ali druga priredi- tev, kjer je potrebna dobra glasba in ve- seli ljudje. In to Poljanški so! Drugo kaseto so oblikovali povsem sa- mi, samo pri snemanju jih je spremljal Tomaž Tozon. Kaseto so izdali pri ZKP RTV Slovenija, vse skladbe je napisal vodja Rudi Poljanšek, ki igra tudi har- moniko, največ tekstov Ivan Malavašič, nekaj Ivan Sivec, svoje pa je dodal tudi pevec. Rudi največ skladb napiše vižo na tekst, ustvarja pa v glavnem ponoči, saj je podnevi čas za delo. »Vsi smo zaposle- ni, nismo profesionalci,« sta pojasnila Rudi Poljanšek in Forti Hribernik, ki sta novo kaseto predstavljala v oddaji Radia Celje o domači glasbi. Tudi nad številom igranj se ne pritožu- jejo, saj imajo letošnjo sezono že v glav- nem zasedeno, le nekaj terminov je še odprtih. »Včasih nas ni domov tudi po tri, štiri dni,« pripoveduje Forti in doda, da jim potem manjka spanca. Ko jih pov- prašamo po gostovanjih v tujini sta po- vedala, da jim je kar dovolj Slovenija in njeni ljudje, da se tu najbolje počutijo. Zdaj se pripravljajo za letošnji Ptuj, kjer bodo znova nastopili v konkurenci in se ne bodo, tako kot večina zmagovalcev, umaknili v večer viž. Šli bodo tudi na Vurberk, kjer je izjemno prijetno. Na prireditvah največ poleg svojih skladb igrajo Slaka in Fante iz vseh vetrov, pa seveda Avsenikov železni repertoar, ni pa jim tuja tudi zabavna glasba. »Glede na željo ljudi igramo več zabavne ali domače glasbe,« pojasnijo svojo reperto- arno odločitev. Vadijo dvakrat na teden, pred snemanjem in pomembnejšimi na- stopi nekoliko več. In spremembe v domači glasbi? »So. Velike! Najbolj pomembno pa je, da zdaj ljudje raje poslušajo slovensko glasbo, kajti pred leti smo morali lomiti angleščino. To je bil hud udarec za slo- venski jezik. Ugotavljamo tudi, da ljudje vedno bolj poslušajo besedila, ne samo melodijo. Vse se spreminja.« Poljanškova glasba je iskrena, kot so iskreni tudi njeni izvajalci. In to znajo ljudje ceniti, zato tudi imajo doma kljub krizi dovolj nastopov. Upamo, da na tretjo kaseto ne bo treba čakati dvajset let, saj je večina novih skladb že priprav- ljenih. TONE VRABL V ansamblu so trije bratje Poljanšek, kar je v slovenski domači glasbi redkost: Rudije vodja in igra harmoniko, Miro trobento in poje, Danilo pa ritme in poje. Zraven so še Forti Hribernik s klarinetom in petjem, Filip Kranjec poje, Roman Komatar igra kitaro in Zoran Kobal bas in bariton. Pisati jim je možno na naslov: ansambel Bratov Poljanšek, Srednja vas 54, Kamnik, 61241. Eurosong - tokrat zares V Millstreetu na Irskem bo 15. maja že 38. festival Pe- sem Evrovizije. Pred prireditvijo bosta dve generalni vaji, odprti za ob- činstvo, v soboto, 15. maja, pa še zadnja generalka. Pri- reditelji morajo v petih dneh pred samo prireditvijo pos- neti tudi 25 napovednih fil- mov za vsako pesem posebej; snemali jih bodo po vsej Irski. Neposredni prenos Pesmi Evrovizije, ki ga bo 15. maja ob 20.00 gledala skoraj mili- jarda gledalcev, naj bi trajal največ 3 ure, z »zlato« rezer- vo petnajstih minut. Že 10. decembra 1992 so v Dublinu izžrebali vrstni red pesmi tekmujočih držav. Slovenija bo nastopila šest- najsta, BiH osemnajsta in Hrvaška enaindvajseta. Vseh letošnjih udeleženk je kar 25. Ljubljanska televizija je v dveh delih že predstavila vseh 25 sodelujočih skladb. Kot že nekaj let tudi letos dobre pop glasbe na tem fe- stivalu ne bomo slišali veli- ko. Čeprav recepta za uspeh (baje) ni, so se letos izvajalci večinoma odločili za počas- ne, zahtevne balade. Le red- ki izstopajo, med njimi tudi naš IX bend, ter švedska, španska, islandska in angle- ška skladba. STANE ŠPEGEL Pop loto Spet ni nihče napovedal pravilnega vrstnega reda skladb, nagrada, ki jo podar- ja sponzor oddaje Petida Music Mania, pa je sedaj vredna že 10.000 SIT. Za skladbe iz današnjega POP LOTA, ki jih je izbral glasbeni urednik Radia Celje Stane Špegel, lahko glasuje- te v sredo, 19. maja, ob 17:30 na telefonski številki: (063) 441-310 in 441-510. Kupone pošljite na naslov: Radio Ce- lje, Trg V. kongresa 3a, Celje. Dolgo pričakovani album grunge-herojev NIRVANA naj bi kljub temu, da je material zanj že posnet, izšel šele jeseni. Založba Geffen se je menda po velikem uspehu albuma »Ne- vermind«, doslej prodanega v več kot 4 mio kopij, ustrašila novega zvoka skupine. Ves material za album so fantje posneli v Minnesoti, v pičlih dveh dneh, z minimalno stu- dijsko opremo. Kurt Cobain, pevec, kitarist in avtor večine skladb, se je kljub napovedi, da se bo skupina s tem albu- mom dokončno rešila fanov, ki ne ločijo Guns & Roses od Nir- vane, odločil polovico albuma zapolniti z za NIRVANO zna- čilnimi surovimi pop skladba- mi. Druga polovica pa je baje kar zastašujoča, saj Kurt, po besedah predstavnika založbe, poje kot histerik na koncu pre- pada. Govorice, da se bodo člani seattleške skupine ALICE IN CHAINS razšli, so le izmišljo- tina rumenega tiska, pravi ti- skovni predstavnik benda. Po skoraj enoletni neprekinjeni turneji so se frontman skupine Layne Staley in njegovi odlo- čili za krajši premor, ki so ga izkoristili za snemanje dveh skladb za zadnji film Arnolda Schwarzeneggerja »Last Acti- on Hero«. Julija se bodo Alice In Chains odpravili v Evropo, kjer bodo najprej spremljali Metallico, nato pa jih čaka še turneja Lollapalooza po Evro- pi, ZDA, Japonski in Avstra- liji. Zaradi infekcije dihalnih poti je moral PRINCE preloži- ti dva nastopa v slavni dvorani Universal Amphitheatre v Los Anglesu. Kljub trditvam zdravnikov, da je stvar resna, je Prince po komaj tridnevnem počitku nastopil in seveda brez težav napolnil dvorano. Prince ima v svojih studiih Pa- isley Park več kot 500 še neob- javljenih posnetkov, zato se bo lahko sedaj spet za nekaj časa posvetil le živim nastopom, filmu in vodenju številnih noč- nih klubov. Pevka skupine TROWING MUSES Kristin Hersh bo ob pomoči Suzane Vega in produ- centa Kennya K-ja posnela svoj prvi solo album. Glasba na albumu naj bi bila pretežno akustična in »atmosfersko« obarvana, večino instrumen- tov pa bo odigrala Kristin kar sama. Precej »mehkejša«, v stilu albuma »Dark Side Of The Moon« skupine Pink Flo- yd, bo tudi glasba na novem albumu skupine Trowing Mu- ses, ki naj bi izšel še pred je- senjo. Folk-rockerji iz Brightona, THE LEVELLERS, so se po velikem uspehu svojega dru- gega albuma »Levelling the Land« zaprli v studio, kjer s producentom Stevom Lil- lywhiteom (U2, Big Coun- try ...) snemajo material za single in tretji album. The Le- vellers so tudi ena izmed red- kih skupin, ki skrbi, da si agencije pri prodaji vstopnic njihovim privržencem zaraču- navajo najnižje možne provi- zije. V torek je izšel nov single zasedbe RADIOHEAD. Single, ki ima pomenljiv naslov »Pop Is Dead«, je prvi letošnji pro- jekt te skupine po lanskemu albumu »Pablo Honey«, ki se je uvrstil na TOP 30. Nov sin- gle »In These Arms«, tretji z albuma »Keep The Faith«, pa so izdali ameriški pop-metalci BON JOVI. STANE ŠPEGEL Lestvice Radia Celje Tuje zabavne melodije: 1. I FEEL YOU - DEPECHE MODE (9) 2. GO AWAY - GLORIA ESTEFAN (3) 3. INFORMER - SNOW (7) 4. COME UNDONE - DURAN DURAN (2) 5. ANIMAL NITRATE - SUEDE (5) 6. NO LIMITS - 2 UNLIMITED (6) 7. REGRET - NEW ORDER (3) 8. CA PLANE POUR MOI - LEILA K (1) 9. JUMP THEY SAY - DAWID BOWIE (5) 10. CATS IN THE CRADDLE - UGLY KID JOE (2) Domače zabavne melodije: 1. LOLA-CHATEAU (3) 2. DAJ Ml VSE - ČENA (7) 3. NAJ VIDIMO LJUDI - DARJA ŠVAJGER (6) 4. KO ME OBJAME NOC - 1X BAND (2) 5. PREPOZNO JE ZA VSE - MILAN RUDAN BAND (2) 6. NE GOVORI - HAPPY BAND (3) 7. LAŽNIVE ZVEZDE - ZORAN PREDIN (4) 8. CAS JE ZA ROCK & ROLL - DON MENTONY BAND (1 ) 9. SIT SEM ŽE BLUESA - TOMAŽ DOMICELJ (5) 10. TISTI SI TI-ALENKA GODEC (1) Narodno-zabavne melodije: 1. IŠČEM TE - ZASAVCI (10) 2. RAJ POD TRIGLAVOM - SLAK (4) 3. DOBER DAN - ŠALEŠKI FANTJE (7) 4. GORENJSKI NAGELJ - GAŠPERJI (8) 5. NIČ NI LEPŠEGA - ANS. TONIJA VERDERBERJA (6) 6. SINU NA POT - PODKRAJSKI FANTJE (2) 7. BELA LABODA - AVSENIK + IRENA SVOLŠAK (1) 8. SLAVČEK - ANS. BRATOV POLJANŠEK (6) 9. KO JIH BO ŠTEL 64 - VESNA (1 ) 10. RAD BI SE PREBUJAL S TEBOJ - ALFI NIPIČ (4) Predlogi za lestvico tujih zabavnih melodij: SOMEBODY TO LOVE - GEORGE MICHAEL + QUEEN THAT'S THE WAY LOVE GOES - JANET JACKSON Predlogi za lestvico domačih zabavnih melodij: TVOJ SVET - DRUŠTVO MRTVIH PESNIKOV POT DOMOV - AVTOMOBILI Predlogi za lestvico narodno-zabavnih melodij: NASVIDENJE - ANS. FRANCA MIHELIČA AVE MARIJO ZVONI - ALPSKI KVINTET Nagrajenca: Ocepek Andrej, Tovsto 2a, Laško Suzane Košir, Glinsko 7, Škof ja Vas Nagrajenca dvigneta plošče v prodajalni M&lodijâ v Cankarjevi ulici v Celju. KUPON lestvica tujih zabavnih melodij_ izvajalec__ lestvica domačih zabavnih melodij_ izvajalec __________ lestvica narodno-zabavnih melodij_ izvajalec_ ime in priimek:_ naslov:_ Št. 19 - 13. maj 1993 28 TRTA ŽIVLJENJA Slovenija, vinorodna dežela Piše: Drago Medved 26. nadaljevanje Vino iz besede Znano je, da so že stari an- tični klasiki opevali vinsko tr- to in vino, v zapisih sta ome- njena celo že pred antiko. Le mislimo si lahko, kaj vse bi lahko preučevali, če ne bi po- gorela znamenita aleksandrij- ska knjižnica. Omenil sem že, kolikokrat sta trta in vino omenjena v knjigi vseh knjig - v Bibliji. Vino so opevali tudi rimski pesniki in ena najbolj znanih pesmi je tista o zname- nitem vinu falernžanu, ki jo je napisal Katul. Poglejmo si ki- tico v prevodu Jožeta Šmita: Falernežana starega nalij, v blestečo čašo mi, toča j: tako gospa Postumija veli, ki vse sladkosti nam deli. A žlahtne kaplje krščevalci bedni in vi, ki za to ceho ste pre- čedni, le stran od tod: nas danes Bakh gosti! Posebno pozornost namenja vinu anakreontika. Pesniki so opevali radosti življenja, te pa ni brez vina. Na Slovenskem imamo veliko pesmi, ki govore o trti in vinu. Med najbolj zna- nimi je tista: Na svetu lepše rožce ni, kot je ta vinska trta. Pozimi spi, polet cveti, jesen nam vince daje. Slovenija ima bogato tovrst- no literaturo, kar ni nič nena- vadnega, saj se vsaka pokraji- na po svoje odziva s pesmijo na svoje vinograde in vino. Na Štajerskem pesem takole napoveduje trgatev: Tam gori za hramom vinograd imam, s srebrnim vinjakom obrezal ga bom, s cinjastoj motkoj okopal ga bom, s srebrnim kolčem ogradil ga bom - v pondeljek in torek trgatev imam. V Prekmurju pa se bratve takole veselijo: Grozdje je zrelo, brati de ga trebelo. Što de ga brau? San sveti Mijau. V Beli krajini je znana tale pesmica: Preljuba vinska trtica, veselje našga srčica: čez morje prepelana, v hribček zasejana, od kmetica obdelana, od Jezusa požegnana... Pesem govori že o novih sor- tah, ki so po trsni uši prišle k nam iz Amerike, pa o ljubez- ni, s katero je treba obdelovati vinograd. O tem poje tudi tale dolenjska: Dolenje pa mora znati svoj vinograd obdelvati. Če ga delal prav ne bo, bo pa pil vodo! Na Krasu pa si s pesmijo tudi odgovarjajo: Tovarš, Bog ti pomagaj! Bog ti žegnaj! Odgovarjajo pa takole: Jest ti napijam z vinam: s tem ljubim zdravijim: zdravlje jemava, Bog ga potrdi - tem. ki ga nejma, ga mu povrni! Kot lahko vidimo, vejejo iz teh pesmi dobre želje, ker se ljudje veselijo pridelka in ga želijo deliti z drugimi. Morda je rav- no pri vinski letini med našimi ljudmi to najbolj izraženo, s pesmijo pa se najbolje potrdi. Zato na Štajerskem pesem pravi takole: Mene zdaj močno veseli, da en glažek vina za me stoji. Le pijmo ga, le pijmo ga, saj vino nam je va j voda! Da sosed pride k sosedi, le glažek vina mu nalij: ne smeš mu oponašati, ne tudi ogovarjati. Oče nebeški tak vuči, kaj on veli, se naj zgodi... Med ljudmi je zelo priljub- ljena napitnica En starček je živel. Navadno jo pojejo izbra- ni pevci, ki jih družba želi po- slušati: En starček je živel, sred' vinskih gora, so d'j ali, da bilo je na Dolenj- skem. Prav pridno je držal kozarček v rokah, nazdravljal prijateljem starim. Še enkrat pred smrtjo je kupico vzel, Bogu je nazdravil, tako je zapel: Oče nebeški glej. še en kozarček zdej, slavo bom tebi vekomaj pel! To je seveda ena od mnogih priredb, ki krožijo po zidani- cah in v različnih družbah, zbranih ob dobrem vincu. Omenil sem že škofa Slom- času pišejo o trti in vinu, o p0. ška in župnika Ripšla, saj so krajini, kjer uspeva trta. А1ојг mnoge njune pesmi ponarode- Gradnik, doma iz Medane, ta- le. Pesniki pa tudi v novejšem kole omenja rebulo: Nedelja Nedelja. Krčma. Dim. Rebule duh. Gneto se gostje, pije se in pije, kar se pove, se vpije, z roko bije, ko da je sleherni med nami gluh. »Poglej ta čisti, zlati, sladki sok, vso skrb nam zbriše, žalost in trpljenje! Saj da veselo naše bo življenje, zato ga nam na svet poslal je Bog.« fš Tako modruje kmet in s sivih brk z dlanjo si vina kapljice obriše. Ko bo prestopil prag domače hiše, ga spet zajahala bo mrka skrb. Srečko Kosovel, doma iz Tomaja, domovine kraškega teran pa takole piše o kraški jeseni: Kraška jesen Sladka črnina, poln grozd, jagode se v dežju bleščijo, v daljavi temneva borov gozd, topoli pod hribom šumijo, šumijo. Šumeče prihaja v vršenju lip jesen; topole in hraste uklanja; mi smo v vinogradu, drugi so v hramu - vsak si po svoje otožnost odganja. Ti dve pesmi ne govorita ne- posredno o trti in vinu, čeprav ju pesnika imenujeta. Izbral sem ju zaradi posebnega ozračja, ki veje iz te poezije. Iz nje diha kraška pokrajina, kjer imajo vinogradi posebne mesto in so po svoje simbol svojih ljudi - vinogradnikov Nadaljevanje prihodnjič Aci Puncer DAWES PRAWUWE CEÙdSKI IN kllKDAR VEC Nekdo ga je polomil in zinil nekaj o večjem napredku ne- katerih, kar je razjezilo Grum- fa, da je pljunil v ogenj in rekel: »Dvolični ima tako staro li- sico, da bi jo mi vrgli, saj veste kam... Grda je in dlake ji od- padajo.« Bine se je zdrznil. »Stara je bila že, ko sem jo ulovil.« »Kje?« »Po vsem telesu.« »Ha? Kje si jo ulovil?« »Tam zadaj, za mnogimi hribi,« je pokazal s prstom. Lastna ženska mi jo je darova- la. Ha!« Ni kaj. Plemeniti Albin V. se je hitro prilagajal. Pri sosednjem ognju so se gnetle ženske. Meso, ki sta ga Kres in Oks prinesla iz skalne kleti, so z ostrimi kremenasti- mi rezili že razrezali na trako- ve in jih natikali na ošiljene palice. Nad žerjavico je zacvr- čalo in zadišalo. Otroci so pre- nehali divjati in se zbrali okrog mater. Del naselbine, ki je segal v gozd mestnega par- ka, je postal temačen, zahodni, nad Liscami pa je v krošnje lovil rdečkaste žarke zahajajo- čega sonca. Po dolini navzdol je zapihal hladen vetrič in možje so naro- čili, naj jim otroci prinesejo kožuhe za ogrinjanje. Tudi pr- ve paličice nabodala so prine- sli z ognjišča. Za Smoda, ki je bil betežen, je skrbela lovka Ajza. Najbrž njegova hči. Z zobmi je trgala kose mesa, jih drobila in na dlani ponuja- la starcu. V latvi iz lubja je nekdo pri- nesel pepela in ljudje so vanj začeli pomakali meso, predno so zagrizli. Bine in Speks sta dobila še vsak po en obrok. Sprva sta se otepala, češ da sta sita, potem pa ju je premagala požrešnost. Glasno sta cmokala, da bi ne užalila sosedov. Bine, ki je pr- vi poskusil pepel, pa je bil navdušen. »Bolj slano je,« je šepnil Speksu. »Bogve iz kakšnega lesa ga delajo.« »Pri nas,« se je obrnil k Zampu, »uporabljamo bu- kov pepel.« »Slabo. Najboljši je iz trdo- smolne čemšerike.« »Ha!« je Bine odgovoril, za- dovoljen, da je zvedel kar je hotel. »Kožuhe imate tudi bolj kosmate kot mi. Se vidi, da je v tej dolini mrazno in so živali toplo oblečene. Tale tvoj je od...?« »...Ugani!« je rekel Zamp s polnimi usti. »Ha!« »No?« »V mraku slabo vidim. Tako bolezen imam.« »Na skrivaj je v žepu otipal očala, ki jih je spravil, že ko je lezel iz plovila. Speks je to opazil in otrdel. »Ne boj se.« Je takoj po- gruntal Bine. »Še na misel mi ne pride. Potem bi moral pre- poznati kožuh. Kaj ti misliš? Čigav je?« Speks ni vedel, ampak se je stvari lotil z drugega konca. »Pri nas zadnje čase prav razsajajo jamski levi. Lovimo jih in lovimo, pa nič. Ne vem, kaj jih je obsedlo.« »Pride tako leto. Tako veli- kega jamskega medveda pa dobiš že hudo težko. Toliko dni,« je pokazal prste na dlani, »smo ga lovili, predno sem ga napičil. Gori blizu večnega le- du. Živel je v luknji, ki so ji rekli zijalka.« »Potočka?« je bil nepreviden Speks. »Ha! Sta prišla tam čez?« »Tam blizu. Med hribi. Tudi po zmrznjeni vodi sva dri- čala.« »Ha. Današnjemu človeku se vse pripeti.« Smod je z veliko težavo vstal in se prijel za križ. Vsi so občutili njegovo bolečino, še najbolj Ajza, ki mu je pomaga- la, da je odšepal v votlino. Bine ju je spremljal s pogle- dom in razmišljal, kako mora biti hudo, če živiš v vlažnih votlinah. Revmo stakneš, kot bi mignil. Tudi več tisoč let kasneje, v kamnitih in mrzlih gradovih ni moglo biti dosti boljše. Revma in putika sta go- tovo dajala tudi grofe. »Speks, ali imajo časovna plovila pripomočke za medi- cinsko pomoč? Za vsak primer, saj veš.« »Morala bodo imeti, ko bo- mo napisali pravilnik. Tale najin pa nima nič takega. Ne pozabi, da sva na poskusni vožnji.« »Jezus,« je Bine rekel bolj zase in segel po vreči, v kateri je imel še nekaj podtaknjenih stvari. «Ti, ali veš, da mi je žena dala nekakšno mast za Friderika, ker je ves čas sumi- la, da zanj v stolpu premalo skrbijo. Ne vem, kaj vidi na tem kriminalcu in prešuštni- ku. Tole.« »V roki je držal valjasto pla- stično škatlico, na kateri je pi- salo: Po lastnem receptu Celj- ske lekarne. Za zunanjo upo- rabo.« »To je mast, ki zdravi rev- mo. Stoodstotno. Tako je rekla žena.« »Potem že mora biti res,« se je strinjal Speks. »Če bo Smo- du kaj pomagalo, boš velik ča- rodej med praljudmi. Zelo spoštovan.« »Celjskih grofov tako ali ta- ko ne bova videla. Kajne?« Speks je odkimal. »Tokrat zares ne. Morda kdaj drugič.« Potem je Bine naročil, naj pokličejo Ajzo in ji v lapuhov list na skrivaj zavil nekaj zdravilne masti. »Smoda moraš najprej umiti po hrbtu,« je naročil, »da ču- dežno zdravilo sploh pride do kože. Potem ga s tem zdrgni in zavij v najtoplejše kožuhe. Če imaš kakšnega od mačke, je najbolje.« »Bojim se da mačk, ki jih imaš ti v mislih, v teh časih še ni bilo. Kolikor vem so se udo- mačile šele v času Egipčanov.« Bine, ki je bil vesel, da je opravil dobro delo, je odgovo- ril, da to ni njegova stvar am- pak kvečjemu napaka evolu- cije. V votlini, kamor so ju pova- bili spat, so skrbne gospodinje pripravile ležišča na kupu list- ja, ki so ga pokrili s kožuhi. Še preden je Speks zaspal, si ni mogel, kaj da bi ne šepnil: »To listje gotovo nosijo z Lise.« Paleolitska ali morda ne- olitska jutra so bila čudovita. Speks je sklenil, da se ne bo ubadal z vprašanjem, kdaj se je paleolitik prevesil v neoli- tik, saj je slišal, da glede tega tudi strokovnjaki niso povsem enotnega mnenja. Vprašati pa tudi ni mogel. Kako bi denimo Grumf vedel, ali je čas, v katerem živi, še zadnja ledena doba, ali pa morda že popušča in se bo ljudstvo lepega dne znašlo v medledeni dobi. Raje se je nastavljal sončnim žarkom, ki so začeli greti ploščad pred votlinama. Vse je bilo tako, kot bi mo- ralo biti. Le Savinja ni tekla tu pred nosom, temveč je še rinila prod nekje po Spodnji Hudi- nji. Seveda. Čas velikih po- plav, ko se bo stopil ledenik v Logarski dolini in bo voda predrla melišča ter zalila doli- no, še ni prišel. To bo, si je mislil, nekaj ti- soč let kasneje. Takrat bo ver- jetno pred naselbino, če bo od nje še kaj ostalo, tekla reka. Ljudje so lezli iz jam in se pretegovali. Celo Smod je bil med njimi precej bolj vzrav- nan; toliko da je z lahkoto gle- dal kakšnih pet metrov pred seboj. Speks je zaslutil, kaj se bo naslednji hip zgodilo in imel je prav. Nekaj, od ležanja otrde- lih jamarjev, je že obstopilo glavarja in zijalo vanj s tako povešenimi čeljustmi, da niso spravili besede iz sebe. Nato pa je Ajza na plan privlekla pomečkanega in krmežljavega Bineta in ga pričela trepljati po glavi. Tudi drugi, ki so medtem prišli k sebi, so storili isto. »Speks!« je Bine zaklical, ko je videl prijatelja stati nad ljudmi. »Kaj sem jim storil? Ha!?« »Smoda poglej. Mast tvoje lastne ženske je pomagala. Ta- koj ko se vrneva, boš v lekarno odnesel steklenico janževca. Obljubiš?« »Gotovo. To bo majhen ko- rak zame, a velik za člove- štvo.« Potem ko je minilo prvo pre- senečenje, so se jamarji pričeli pripravljati za lov. Zamp je prišel povedat, da so ženske odločile, da zajtrka ne bo, do- kler ne bodo prinesli kaj pa- metnega za pod zob. Bine in Speks sta dobila vsak svoje kopje in nekaj zgla- jenih jajčastih kamnov. Koni- ce iz cepljenega kremenjaka so bile nasajene v precepe in pov- prek povezane s črevnimi stru- nami. Vse skupaj, s palico vred, je bilo precej težko, na- menjeno bolj zbadanju od bli- zu kot metanju. Ostali lovci so brez izjeme imeli še sekire iz ošiljenih kremenastih jeder. Iveri, ki so jih oklestili s take- ga jedra, je Speks videl v ro- kah žensk, ki so z njimi rezale meso. Odpravili so se počez proti severovzhodu. Gozd, skozi ka- terega so šli, je bil dokaj redek, z nizko podrastjo in mehko travno rušo. Čeprav bi priča- koval, da bi v takem okolju ž£ lahko naleteli na kakšno žival, se je Speks čudil lovcem kako so lomastili naprej in se glasno pogovarjali. »Šli smo čez Ljubljansko,* je šepnil Bine. »Morda pravkai hodimo po Glaziji.« Nadaljevanje prihodnjič Št. 19 - 13. maj 1993 29 Št. 19 - 13. maj 1993 зс Ženske bolj zanimajo dnevni dogodki Raziskava o poslušanostl Informativnega programa Radia Celje (1) Za javna občila je zelo po- membno, da preverjajo okus svojih »klientov« (poslušalcev, gledalcev, bralcev), saj sicer lahko »brcajo v temo«, to pa je za preživetje radia, televizije ali časopisa dolgoročno lahko pogubno. Zato smo tudi mi v redakciji Informativnega programa Radia Celje testirali sami sebe. Raziskavo smo naredili na vzorcu 200 poslušalcev iz ob- čin celjske regije. Na našo te- lefonsko anketo 17. in 18. apri- la letos se je odzvalo 80 žensk in 53 moških in sicer: 41 od- stotkov poslušalcev iz občine Celje, 30 odstotkov iz občine Velenje, 8 odstotkov iz občine Slovenske Koni ice, 6 odstot- kov iz občine Šmarje pri Jel- šah, 5 odstotkov iz občine Ža- lec, 4 odstotki iz občine Šent- jur, 4 odstotki iz občine Laško in 2 odstotka iz občine Mo- zirje. S pomočjo sodelavk iz naše ekipe za javno mnenjske razi- skave je anketo vodila in re- zultate obdelala Vesna Lejič. Mnenja poslušalcev, pri kate- rih smo kot spremenljivki upoštevali starost in izobraz- bo, vam bomo na radijski stra- ni predstavili v naslednjih treh številkah Novega tednika. Rezultati raziskave so poka- zali, da so naši poslušalci za- dovoljni z informativnim pro- gramom Radia Celje. To velja tako za količino kot kakovost informativnih oddaj. Med 80 vprašanimi ženskami, jih je s količino informacij, ki jih posredujejo informativne od- daje Radia Celje, zadovoljno 81 odstotkov, med 53 vpraša- nimi moškimi pa 47,8 odstot- ka. S kakovostjo posredovanih informacij v informativnem programu pa je zadovoljno 81 odstotkov žensk, in 56 odstot- kov moških. Ta in tudi večina ostalih rezultatov kaže, da so z informativnimi oddajami najbolj zadovoljne poslušalke, ki tudi v večji meri spremljajo informativni program kot po- slušalci. Skupno je s količino posredovanih informacij za- dovoljno 68,3 odstotka poslu- šalcev, delno 31,7 odstotka, glede kakovosti posredovanih informacij v informativnih od- dajah pa je skupaj zadovoljno 71,7 odstotka, delno zadovolj- no pa 28,3 odstotka. Kar zadeva izbiro informa- tivnih oddaj odgovori kažejo, da naši poslušalci najraje po- slušajo Poročila ob 8., bolj kot Kroniko (ob 17.) in Novice (ob 10., 12. in 15.). Anketiranci so se zelo različno odločili za obliko posredovanja informa- cij, ki jim najraje prisluhnejo: ženske najraje prisluhnejo in- tervjujem, potem poročilom, komentarjem in nazadnje ve- stem, moški pa najraje komen- tarjem, potem vestem, poroči- lom in nazadnje intervjujem. Pretežni del poslušalcev je zadovoljen s hitrostjo obveš- čanja v informativnih odda- jah, odstotki so namreč ne gle- de na spol precej visoki in ize- načeni: ženske, da - 86,5 od- stotka, ne - 13,5, moški, da - 73,9 odstotka, ne - 13 odstot- kov. Večji del anketirancev je tudi mnenja, da Radio Celje objektivno predstavlja dogod- ke v svojih informativnih od- dajah: takšnega mnenja je skupaj 76,7 odstotka poslušal- cev, da jih predstavlja le delno objektivno ali neobjektivno pa meni 23,3 odstotka poslu- šalcev. ROBERT GORJANC Ali ste zadovoljni s kvaliteto informacij na Radiu Celje? REVIZIJA RUMENEGA CE 100 kot sto Pise Bojan Kranjc V nasprotju z nikjer predpi- sano tradicijo o nenapadanju sveže vlade za čas njenega stodnevnega pripravništva je bila zdajšnja Drnovškova po- sadka pravzaprav torpedirana že od samega spočetja. Prvič zato, ker ni bila čisto nova, in drugič, ker je slabo delala na svojem imageu. Poslušalci Rumenega CE ji v fakultetni maniri ocenjeva- nja niso prisodili pozitivne ocene. Štiri cela osem je kaj- pak odraz zadnjega vtisa, s ka- terim donedavna karizma iz- vršne oblasti pravzaprav bledi sto na uro. In ni ga policaja, ki bi ji dopovedal, da je takšna brzina v makadamskih razme- rah že samomorilska. Čeprav vlada ni neposreden partner v aferi Hit-Vis, ampak prej po- ligon spopada med uniformo in krono, bo - če bo stvar šla do kraja - žrtev sama. Če se hoče izvleči, bi moral Drnovšek čim prej odstaviti dva ministra in enega predstojnika vladine službe. Res je, da bi s tem do- besedno priznal korupcijski vložek v svoji okolici, toda afera bi s tem postala stvar parlamenta in nadaljnjega razčiščevanja na približno pravi relaciji. Tekmovanje za bralno značko M. Brejca bi s tem postalo dolgočasno in morda zgolj načelno. Preiskovalna komisija pa bi žalostno ugotovila, da jo je nekdo zaradi nekoč evforične- ga »nečesa« debelo nategnil in da se v bistvu ukvarja pred- vsem s filtriranjem kislega ozračja. In seveda z imeni, ki bodo manjkala na naslednjih volitvah. Kar ni nepomembno, je pa daleč od prvotnih namer scenaristov škandala in zasu- ka dogodkov v naslednjih dneh. Najbolj nenavadno pa je, da spremljevalci oddaje na častno prvo mesto med »the best mi- nistri« postavljajo Janeza Jan- šo. Malce manj nepričakovano je med »the worst dečki« Lojze Peterle. Obema je skupno, da rada potujeta, le da ima zato zunanji minister več uradnih možnosti. Janša rad pleza, Pe- terle pa poje. Prava Slovenca. In priznana desničarja. Part- nerja, pravzaprav, s tem, da eden od njiju točno ve, zakaj sodeluje z drugim, medtem ko »ta drugi« tega še ni odkril. Javno mnenje pametno lq slabe od dobrih potez Drno\ škove vlade. »Prave« so bih koalicija, (statistična) ohrom tev inflacije na en odstott mesečno, promocija Arturji svoboda novinarjem, muzikt ličnost ministrov... sprejet države v nekatere pomembt, evropske in svetovne institue, je. Med slabe poteze sodijo z¿ mrznitev plač, nesposobni m nistri, verska neadekvatnos prevelike plače... in domne\ na korupcija. Največja prevara v prvih si dneh vladanja te ekipe je nji na uprava, ki naj bi se po sprt jetju zakona o vladi bistvei skrčila, v resnici pa (v same vrhu) šteje okrog petdeset m nistrov in državnih sekreta, jev. In se še množi. Zahvalj\ joč obrambnim in policijski apetitom. Torej, zakaj predsednik vh de nosi plastično plešo, je b zloben eden od poslušalce »Da se ne vidi, kako mu last stojijo pokonci!« In zakaj j mu stali, saj zna prav dobi blefirati tudi z brčicami. Sobotna uvrstitev in nagrade Poleg sobotnega tekmova- nja za popevko evrovizije, vas vabim tudi k poslušanju naše oddaje Glasba je življenje. Dobivamo precej želja naših poslušalcev, da bi v oddajo vključili čimveč humorja, in ker so sodelavci pri oddaji tudi nekateri člani Mopped showa, smo odprli naš dosje, ki je poln skečev še izpred petnajstih let. Upam, da bomo želji ustregli in bomo uspeli izvabiti kakšen smehljaj na vaše obraze. Saj veste, smeh dela dobro kri in mi si želimo čim več zdravih Slovencev ! Naša nagradna igra, v kateri smo pričakovali od vas napo- ved mesta, oz. klina, na kate- rem bo po vašem mnenju pri- stala slovenska pesem Tih de- ževen dan, je imela velik od- ziv. Kako tudi ne, saj imamo v našem nagradnem skladu cel kup imenitnih nagrad. Prva nagrada: glasbeni stolp v obli- ki Petrolove črpalke. In še de- set nagrad Liqui Moly: Disc player LM, radio LM, avto set LM, denarnica LM in še pet darilnih paketov LM. Žrebanje bomo izvedli pri- hodnji teden. V sobotni oddaji Glasba je življenje bomo predstavili dva zanimiva gosta, alpinista To- ma Česna in pevca Ivana Hud- nika. Tomo Česen med plezanjem sicer ne prepeva, kar pa ne po- meni, da nima rad glasbe. Med slovenskimi narodno-zabavni- mi mu najprej pride na misel kakšna Avsenikova. Ivan Hudnik (ex Boutique, ansambel Marela) pa je s tem, ko se je odločil za solo kariero, nekoliko spremenil, oz. skraj- šal tudi ime. Postal je Ivan HU in temu primerno izgleda tudi garderoba, ki jo je zamenjal z narodno nošo. V soboto torej kar dve odda- ji vredni pozornosti: naša - Glasba je življenje in Euro- song '93. Cav, čav! SIMONA H20 ALEA d.o.o. Celje Tomšičev trg 12, Celje tel.: 26-291, 24-231 Zaposlimo ekonomista ali ekonomskega tehnika. Pogoji: - znanje knjigovodstva - znanje strojepisja - delo z računalnikom. Delovno razmerje sklenjeno za določen čas s poizkusnim delom - možnost spremem- be v nedoločen čas. Prijave z dokazili o izobrazbi pošljite na naslov: ALEA d.o.o. Celje, Tomšičev trg 12, Celje Rok prijave: 8 dni Obvestilo o izbiri: 30 dni po prijavi. RADIJSKI SPORED od 13. do 19. maja RADIO CELJE četrtek, 13.5.: 5.40 Jutranji program, 6.00 Poročilo OKC Celje,6.; Poročilo OKC Maribor 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronil (RaS), 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obv stila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 9.15 Minute : zdravje, 10.00 Novice, 10.30 Mali O, 11.05 Glasbeni center pre stavlja, 11.30 Premor za humor, 12.00 Novice, 13.00 Danes do 1 tih (prenos RaS), 13.30 Turistični kažipot, 14.00 Jack Pot, 15.( Novice, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaS), 17.00 Kronik osmrtnice, 17.30 Disco glasba, 19.00 Zaključek sporeda. Petek, 14.5.: 5.40 Jutranji program, 6.00 Poročilo OKC Celj 6.30 Poročilo OKC Maribor, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutran kronika (RaS), 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročil 8.15 Obvestila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 10.C Novice, 10.15 Filmski sprehodi, 10.30 Petkove štengee, 11.30 Pri mor za humor, 12.00 Novice, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RaS 13.30 Šport ob koncu tedna, 14.00 Jack Pot, 15.00 Novice, 15.2 Dogodki in odmevi (prenos RaS), 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.2 Rumeni CE (Bojan Krajne), 19.00 Zaključek sporeda. Sobota, 15.5.: 5.40 Jutranji program, 6.00 Poročilo OKC Celj' 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika (prenos RaS), 7.2 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8À Kam danes, 10.00 Novice, 10.15 Študentski servis, 11.30 Premor i humor, 12.00 Novice, 12.10Teen-val, 13.00 Danes do 13-tih (prenc RaS), 14.00 Jack Pot, 14.05 Glasba je življenje, 15.00 Novice, 15.3 Dogodki in odmevi (prenos RaS), 16.00 Čestitke in pozdravi, 17.C Kronika, osmrtnice, 17.30 Lestvici zabavnih melodij - LZM, 19.C Večerni spored - šport, 22.00 Zaključek sporeda. Nedelja, 16.5.: 8.00 Začetek programa, 8.05 Poročila, 8.30 Hor< skop, 10.00 Novice, 10.30 Nedeljski gost, 12.00 Time out za špor 12.30 Iz domačih logov (Jure Krašovec), 13.00 Novice, 13.0 čestitke in pozdravi. Ponedeljek, 17.5.: 5.40 Jutranji program, 6.00 Poročilo OK1 Celje, 6.30 Poročilo OKC Maribor, 6.45 Horoskop, 7.00 Drug jutranja kronika (RaS), 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska 8.0 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.45 Kam dane¡ 9.15 Za lepše okolje, 10.00 Novice, 10.30 športno dopoldne, 11.3 Premor za humor, 12.00 Novice, 13.00 Danes do 13-tih (preno RaS), 14.00 Jack Pot, 15.00 Novice, 15.30 Dogodki in odme» (prenos RaS), 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Domača glasb (Tone Vrabl), 19.00 Zaključek sporeda. Torek, 18.5.: 5.40 Jutranji program, 6.00 Poročilo OKC Celj« 6.30 Poročilo OKC Maribor, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranj kronika (RaS), 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročili 8.15 Obvestila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 10.0 Novice, 12.00 Novice, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RaS), 14.0 Jack Pot, 15.00 Novice, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaS 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Evergreen!, 19.00 Zaključek spi reda. Sreda, 19.5.: 5.40 Jutranji program, 6.00 Poročilo OKC Celj« 6.30 Poročilo OKC Maribor, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranji kronika (RaS), 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila 8.15 Obvestila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 9.1Í S knjižnega trga, 10.00 Novice, 10.30 Pokličite in vprašajte, 12.0 Novice, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RaS), 14.00 Jack Pot, 15.0 Novice, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaS), 17.00 Kronika osmrtnice, 17.30 Pop loto, 18.00 Brane Rončel na Radiu Celj« 19.00 Zaključek sporeda. Radio Celje oddaja od 5.40 do 19.00 od ponedeljka do petka ob sobotah do 22.00 ure, ob nedeljah pa od 8.00 do približi* 17.00 ure, na UKV frekvencah 95,1, 95,9 in 100,3 MHz - stereo Št. 19 - 13. maj 1993 31 ^ЈјвВИИиииивимга DEŽURSTVA TRGOVIN »lie potrošnikova samopostrež- trgovina Soča v Stanetovi \ in diskont na Cankarjevi I sta ob sobotah odprta do i ure, slednji je odprt tudi ob ¿eljah od 8. do 12. ure. Ob edel j ah so od Potrošnikovih rgovin od 7.30 do 11. ure od- irte naslednje prodajalne: ži- jlski oddelek v blagovnici ¡ova vas, marketi na Ljub- janski cesti, Dolgem polju, ;gornji Hudinji, Vojniku, Što- ah in na Ostrožnem, samopo- trežne trgovine v Gaberjah, •od gradom, Trnovljah, Te- arjah, Frankolovem, na Sve- lili, na Ljubečni, Polulah, Šmartnem v Rožni dolini, kofji vasi in Novi cerkvi ter [ojnica na celjski tržnici. Ob edeljah je odprt tudi kiosk ri celjski bolnišnici in sicer d 12. do 15. ure. Klasje Celje ima odprte pro- ajalne kruha Stručko, Ado in ekarno v Štorah ob sobotah id 7.do 13.ure, Stručka je od- rta tudi od nedeljah od 7. do l.ure, kiosk na Hudinji pa ob jbotah od 6. do 15. ure. Dežurna je tudi trgovina ,;ala trade na Mariborski 128, i je odprta ob sobotah od do 15. ure, ob nedeljah pa od .do 12. ure. Od Centrovih prodajaln so b sobotah od 7.30 do 15. ure dprte samopostrežne trgovi- e: Center, Rio, Otok, Voglaj- a, Logarska, Sedmica, Soli- amosi in Ložnica. Diskont a Ljubljanski cesti 52 je od- rt od 7.30 do 16. ure, nakupni »nter Lava pa od 7. do 15. ure. )b nedeljah je od 8. do 12. ure dprta poslovalnica Ložnica a Ljubljanski 52. Ob sobotah od 7. do 14. ure n ob nedeljah od 7. do 11. ure km je na voljo celjska tržnica, oleg celjske tržnice v Rim- janki na Savinovi 3 je vsako pboto od 6. do 13. ure in nede- lo, od 7. do 11.ure odprta Pe- arna in Mesnica Prekoršek iz jojnika. V Vojniku pa je nji- ova Mesnica odprta od 7. do '2.ure. Vsak dan ter ob sobo- äh, nedeljah in praznikih je id 7. do 23. ure odprta trgovi- a Dragstor na Mariborski i 19, mini market Gaj v Ozki ilici je odprt vsak dan od 8.30 i o 22. ure, ob nedeljah in praz- ikih pa od 8. do 22. ure, trgo- Í ina Figec v Štorah je ob sobo- Hh odprta od 7.30 do 20. ure, b nedeljah pa od 8. do 12., "govina Mini shop Jereb na ¡ eharjah je ob sobotah odprta d 7. do 19. ure, ob nedeljah od do 11. ure, mini market Če- belica v Novi vasi je odprt ob Jbotah in nedeljah od 8. do l.ure, odprta pa je tudi trgo- vina Nadi v Šmarjeti pri Celju in sicer vsak dan od 8. do 20. ure. Od 7.30 do 15. ure je ob so- botah odprta tudi Mercatorje- va trgovina na Hudinji, kupu- jete pa lahko tudi v trgovskem podjetju Ponudba na Dobojski cesti v Celju in sicer ob sobo- tah od 7. do 20. ure, ob nede- ljah in praznikih pa od 8. do 12. ure. Laško Odprti sta trgovini Trgov- skega podjetja Izbira: samo- postrežna v Debru in Market Živila v Rimskih Toplicah in sicer ob sobotah od 7.30 do 14. ure in ob nedeljah od 7.30 do 11.30 ure. Odprt je tudi di- skont Komi ob sobotah od 7. do 17. ure in ob nedeljah od 7. do 12. ure, Market Zlatorog ob sobotah od 7. do 15. ure in ob nedeljah od 7. do 12. ure ter prodajalna Ježek ob sobotah od 7. do 16. in ob nedeljah od 8. do 12. ure. Na Brezah nad Laškim je ob sobotah od 7.30 do 13.30 in ob nedeljah od 8. do 11. ure odprta trgovina z mešanim blagom Kocman. Šentjur Ob sobotah od 7. do 12. ure in ob nedeljah od 7. do 10.30 ure je odprta Delikatesa Klanjšek Mesarstva Jurij v Efenkovi ulici, ob nedeljah od 8. do 11. ure je odprt živil- ski oddelek Blagovnice Resev- na, prodajalne Lipe Šentjur so ob sobotah odprte od 7. do 12. ure, ob nedeljah pa proda- jalne v Gorici pri Slivnici, Pre- vorju in Loki pri Žusmu od 9. do 12. ure, na Planini pri Sevnici od 8. do 13. ure in na Ponikvi od 8.30 do 11.30 ure. V centru Šentjurja je odprta tudi prodajalna Kruhek in si- cer ob sobotah od 7.30 do 17., ob nedeljah pa od 8. do 18. ure ter prodajalna Močnik v Vrb- nem pri Šentjurju v soboto od 8. do 17. ure, ob nedeljah pa od 8. do 12.30. Žalec Trgovska družba Savinjski magazin Žalec ima ob nede- ljah od 8. do 12. ure odprte na- slednje trgovine: blagovnice Savinjka Žalec, Šempeter, Polzela in Prebold ter samopo- strežbe Cankarjeva Žalec, Vransko, Pirešica, Liboje in Tabor. Trgovina RR je ob so- botah in nedeljah odprta non- stop od 7. do 22. ure, market Eni pa ob sobotah od 8. do 17., ob nedeljah in praznikih pa od 8. do 12. ure, Potrošnikova po- slovalnica Marelica v Prebol- du je ob nedeljah odprta od 7.30 do 11. ure, Minimarket Špela v ulici Florjana Pohlina 3 v Žalcu je ob sobotah odprt od 7. do 17. ure in ob nedeljah od 8. do 12., prodajalna Gala v Šempetru v Savinjski dolini pa ob sobotah od 8. do 13. ob nedeljah pa od 9. do 12. ure. Ob sobotah od 7.30 do 16. in ob nedeljah od 8. do 12. ure je od- prta tudi samopostrežna trgo- vina in bife Kmetijske zadruge Petrovce. Mozirje Ob sobotah od 7. do 14. ure in ob nedeljah od 8. do 10. ure je dežurna Blagovnica Savinja na Trgu osvobodilne fronte 3. Velenje V mesecu februarju je odprt Market Velenje in sicer ob so- botah od 7. do 19. in ob nede- ljah od 8. do 11. ure. Odprta je tudi samopostrežna trgovina KK Ptuj na velenjski tržnici, ki je ob sobotah odprta od 7. do 14., ob nedeljah pa od 8. do 11. ure. Slovenske Konjice V Slovenskih Konjicah sta odprta Merxov Market ob so- botah od 7. do 15., ob nedeljah pa od 8. do 11. ure ter Diskont Dravinjskega doma ob sobo- tah od 8. do 13., ob nedeljah pa od 8. do 11. ure. Isti delovni čas imata tudi samopostrežni tr- govini Pohorje v Zrečah in Dravinja v Ločah pri Sloven- skih Konjicah. Odprt je tudi živilski oddelek v blagovnici Vitanje in sicer ob nedeljah od 7.30 do 11. ure. Šmarje pri Jelšah Ob sobotah so vse posloval- nice Jelše Šmarje odprte do 12. ure, ob nedeljah pa so de- žurne naslednje: Oskrba Šmarje od 7.30 do 10.30, Mar- ket Podčetrtek od 8. do 11. ure in Atomska vas od 8. do 12. ure. V Rogaški Slatini je vsako nedeljo od 8. do 11. ure izmenično odprt Market Ra- tanska vas ali Prehrana, prav tako pa so odprti gostinski obrati Grad Rogatec in Hram v Šmarju pri Jelšah. DEŽURSTVA ZDRAVSTVENIH DOMOV ZDRAVSTVENI DOM CE- LJE: Zdravstvena služba je organizirana v dopoldanskih in popoldanskih ordinacijah, prav tako imajo organizirano neprekinjeno 24-urno dežur- stvo. Dežurna ambulanta dela ob delavnikih od 13. do 7. ure naslednjega dne, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa ne- prekinjeno 24 ur. Zdravnika za obisk na domu lahko naro- čite kadarkoli, vendar bodo nenujni hišni obiski ob delav- nikih opravljeni po 13. uri. V primeru življenjske ogro- ženosti kličite telefonsko šte- vilko 94, sicer je telefon 441- 142 ali 27-721, za nujne inter- vence pa 94. ZDRAVSTVENI DOM LA- ŠKO: Zdravstvena služba je organizirana v dopoldanskih in popoldanskih ordinacijah od 7. do 20. ure, nočno dežur- stvo je organizirano od 20. do 7. ure zjutraj od ponedeljka do petka in sicer za vso občino. Dežurstvo je med vikendom organizirano tudi od petka od 20. do ponedeljka do 7. ure zjutraj, vmes je v soboto odpr- ta redna ordinacija od 7. do 15. ure. Telefon 731-233. ZDRAVSTVENI DOM MO- ZIRJE: V Mozirju je organizi- rano redno ambulantno delo od 7. do 13. ure, popoldan od 13. do 20. ure pa imata vsak dan redno delo po dve ambu- lanti in sicer ob ponedeljkih Mozirje in Ljubno, v torek Na- zarje in Gornji Grad, v sredo Luče in Nazarje, četrtek Mo- zirje in Nazarje, ob petkih pa le Mozirje. Telefon v Mozirju 831-421. ZDRAVSTVENI DOM ŠENTJUR: Redni delovni čas ordinacij med tednom je od 7. do 19. ure, od 19. ure dalje do 7. ure zjutraj pa je organizi- rano neprekinjeno dežurstvo. Telefon 741-511. ZDRAVSTVENI DOM SLOVENSKE KONJICE: Redna zdravstvena služba je organizirana od 7. ure zjutraj do 21., od 21. do 7. ure zjutraj pa je na voljo redno nočno de- žurstvo. Telefon 754-522. ZDRAVSTVENI DOM VE- LENJE: Redno obratovanje ordinacij je od 7. do 20. ure, od 20. ure do 7. ure zjutraj nasled- njega dne pa je organizirano dežurstvo. Telefon 856-711. ZDRAVSTVENI DOM ŠMARJE: Delovni čas med tednom je čez dan od 7. ure do 21., zatem pa je od 21. ure da- lje do 7. ure zjutraj organizira- no nočno dežurstvo. Dežurna služba je organizirana tudi v Rogaški Slatini, izmenoma pa je po tedenskem razporedu organizirana dežurna služba tudi v Bistrici ob Sotli, Koz- jem in Podčetrtku. Telefon v Šmarju je 821-021. ZDRAVSTVENI DOM ŽA- LEC: Redni ambulantni de- lovni čas je vsak dan od 7.30 do 13.30 ure, neprekinjeno de- žurstvo pa je organizirano od 15. do 7.30 ure naslednjega dne. Telefon 711-251. Ruski zdravnik dr. Jurij Kolpakov bo znova opravljal iridodiagnostične preglede v Mariboru (diagnoza po šarenici). Prijave za pregled sprejema- mo vsak torek od 11. do 13. ure, na tel. št. 062/27-904. 1;Ц;М!Ш Celje Poročilo se je 8 parov, od teh: Gregor KROFLIČ iz Celja in Stanislava PIKELJ iz Šmartnega v Rožni dolini, Ru- dolf ŠKUDELJ in Barbara ČRETNIK oba iz Celja, Roman KOŠTOMAJ iz Vojnika in Re- nata iz Lemberga pri Novi cerkvi ter Jovo DRAGIČEVIČ iz Šoštanja in Radinka GAJIĆ iz Dubnice. Šmarje pri Jelšah Zakonsko zvezo so sklenili: Andrej ZUPAN iz Rogaške Slatine in Andreja KRAM- PERŠEK iz Predence, Vili PO- VALEJ iz Grlič in Gabrijela KIDRIČ iz Sp. Sečovega, Boži- dar BLAŽEVIČ iz Maribora in Mateja ŠRAML iz Šmarja pri Jelšah, Franc CEPLAK iz Sr- ževice in Martina GOLOB iz Sotenskega pri Šmarju ter Darko GROBIN iz Sodne vasi in Damijana FILIPANČIČ iz Brezovca pri Polju. Velenje Poročili so se naslednji pari: Vojko VERDEV in Jožica SPOLOVNAK oba iz Gorice pri Slivnici, Robert KUMER iz Raven in Damjana BERDNIK iz Lokovice, Ivan ZAGAJŠEK iz Ješovca pri Šmarju in Miha- ela RESNIK iz Šmartnega ob Paki, Boris PLEŠEJ in Renata CELESTINA oba iz Velenja ter Dušan PUC iz Velenja in Majda ZAVERŠNIK iz Šo- štanja. Žalec Poročila sta se dva para in sicer: Franc RIBIČ iz Ojstriške vasi in Milena Emilija MRAK iz Žalca ter Slavko GJEREK iz Ločice ob Savinji in Marta KOTNIK iz Polzele. SMRTI Celje Umrli so: Rozalija PFEIFER, 86 let iz Laškega, Sulejman MUHAMEDAGIC, 56 let iz Celja, Frančiška CUKJATI, 52 let iz Dolenje vasi, Matilda KUKOVIČ, 67 let iz Trnovelj pri Celju, Marija TOMIČ, 95 let iz Celja, Emil BREMEC, 85 let iz Celja, Marija JELEN, 84 let iz Celja, Anka PETERNEL, 67 let iz Celja, Rozalija RE- PAR, 68 let iz Celja, Alojzij POVALEJ, 83 let iz Prožinske vasi, Kristina HRIBERNIK, 78 let iz Celja, Marija LAMPRET, 96 let iz Vojnika, Marjan BLA- ZINŠEK, 79 let iz Celja, Vera KOŠUTNIK, 70 let iz Celja, Ivanka HUMER, 34 let iz Šmarjete pri Celju, Rozalija ŠOJC, 92 let iz Celja, Julijana KOVAČ, 81 let iz Dolge gore, Marija LAKNER, 70 let iz Šentjurja, Vice PETRINA, 72 let iz Celja Cecilija NUNČIČ, 60 let iz Šmarja pri Jelšah, Kari ZELIČ, 82 let iz Zidane- ga mosta, Ivan ANDOLŠEK, 50 let iz Sevnice, Roman JA- KULIN, 29 let iz Celja, Karel SMEH, 66 let iz Zreč, Stani- slava KNEZ, 30 let iz Rimskih Toplic, Maksimiljan KRAJNC, 61 let iz Celja, Franc FIDER- ŠEK, 50 let iz Rogaške Slatine, Jožefina SERPO, 93 let iz Ce- lja, Jožef GABER, 58 let iz Ljubečne, Martin STOŽIR, 46 let iz Zadobrove, Julijana KRAGL, 88 let iz Sevnice, Ro- zalija KOLAR, 93 let iz Kozja, Janez MATKO, 83 let iz Žalca, Marija POL A JŽ AR, 71 let iz Podplata, Tomislav PETRO- VIČ, 40 let iz Celja, Albina ŽMAJDE, 71 let iz Celja, Alojz KOŠIR, 67 let iz Loč pri Polj- čanah, Irena NOVAK, 57 let iz Bezine, Alojz VOGRINČIČ, 78 let iz Celja in Vladimir ZU- PAN, 47 let iz Celja. Žalec Umrli so: Kari BREŽNIK, 73 let iz Hramš, Marija KOL- MANIČ, 58 let iz Žalca in An- tonija GROS, 86 let iz Vran- skega. Šmarje pri Jelšah Umrli so: Terezija RODEŽ, 88 let iz Brezja pri Lekmarju, Jožef JURAK, 71 let iz Srebr- nika, Slavko UDUČ, 31 let iz Gorjan, Ana ŠVAJGER, 77 let iz Osredka pri Podsredi, Ana KUNST, 81 let iz Zagaja, Jožef BAH, 89 let iz Ješovca pri Kozju, Janez CENTRIH, 65 let iz Kozja Leopold MLAKAR, 84 let iz Šorova, Frančiška ZI- DAR, 87 let iz Bobova pri Šmarju, Srečko TRAMŠEK, 38 let iz Strmca pri Sv. Florja- nu, Franc PLAVČAK, 81 let iz Spodnjega Sečova, Anton PRESKAR, 88 let iz Pokleka pri Podsredi in Marija LO- VRENČAK, 78 let iz Čače vasi. Velenje Umrli so: Ignac KISLIN- GER. 93 let iz Celja, Marija HUDALES, 92 let iz Rečice ob Savinji, Kristina PLANKO, 86 let iz Velenja, Nives RIBIČ, 73 let iz Celja, Angela PAJK, 74 let iz Pongraca, Alojz BIDER, 68 let iz Dol Suhe, Karol OŠLAK, 77 let iz Skomarij, Angela LESJAK, 83 let iz Jan- škovega sela, Terezija UGOV- ŠEK, 63 let iz Kokarij, Kada HEDŽIČ, 74 let iz Šoštanja, Oto RAMŠAK, 24 let iz Vele- nja in Terezija ŽEVART, 56 let iz Pake pri Velenju. VETERINARSKA DEŽURSTVA Ц»МШ1ШП1П1ПШШШ>М1И1И011НМ^^ ....................................IrtftrvWMWHWioHnnnnnnnHiininnWfWKm VETERINARSKA POSTAJA CELJE: Delovni čas veterinarjev 'a veterinarski postaji v Celju je od 7.00 do 14.30. Ambulanta za laie živali je vsak dan dopoldan (razen ob nedeljah in prazni- ih) od 8. do 10 ure, vsako popoldne od 16. do 17. ure, sicer pa je jiežurna služba za nujne primere organizirana v popoldanskem M nočnem času. Tel.: 34-233. VETERINARSKA POSTAJA LAŠKO: Redni delovni čas je od do 15. ure na veterinarskih postajah v Laškem in Radečah, ¡dežurstvo od 15.do 7.ure pa je za celo občino na veterinarski ■ostaji Laško, telefon 731-485. V primeru odsotnosti veterinarja ' času dežurstva pa lahko sporočilo pustite pri vratarju Pivo- varne, tel.: 731-121. ¡ VETERINARSKA POSTAJA SLOVENSKE KONJICE: Redni plovni čas veterinarjev je od 7. do 12. ure, od 15. do 7. ure iutraj naslednjega dne pa je organizirano dežurstvo. Telefon na Veterinarski postaji: 754-166. VETERINARSKA POSTAJA ŽALEC: Redni delovni čas eterinarjev je od 6. do 14. ure, neprekinjeno dežurstvo za celo 'bčino pa je od 14. do 6. ure naslednjega dne. Dežurstvo je tudi ¡b koncu tedna in ob praznikih. Telefon na veterinarski postaji: '14-144. , VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE: Redni delovni čas [eterinarjev je vsak dan, razen ob nedeljah, od 7. do 15. ure, tedna dopoldanska ambulanta pa od 7. do 9. ure. Do nedelje, p maja bo dežural dr. vet. med. Drago Zagožen, telefon 841- od ponedeljka, 17. maja dalje pa bo dežural dr. vet. med. Ci- Kralj, telefon 841-410. L VETERINARSKA POSTAJA ŠENTJUR PRI CELJU: Redni Plovni čas veterinarjev je od 7. do 15. ure vsak dan, od 15. ure r° 7. ure zjutraj naslednjega dne pa je organizirano dežurstvo, rd jutri, petka, 14. maja dalje bo dežural dr. vet. med. Gregor ftezenšek, telefon 741-264. BORZA DELA Informacije o prostih delovnih mestih objavljenih na Republiškem zavodu za zaposlovanje, območni enoti Celje, dne 10. 5. 1993. Pojasnila o pogojih za sklenitev delovnega razmerja dobijo kandidati pri organizacijah oziroma delodajalcih. Delovna organizacija Poklic Delovno mesto Zdravstveni dom SI. Konjice zdravnik zdravnik spi. medicine Sred. šola za gost. in turizem učitelj matematike prof. matematike Ingrad Strokovne storitve dipl. pravnik dipl. pravnik Glasbena šola Ipavcev Šentjur učitelj harmonike učitelj harmonike Splošna bolnica Celje višja med. sestra višja med. sestra Elegnat Šentjur ekonomist planer analitik Zavod za del. uspos. M. Pinter Dobrna fizioterapevt fizioterapevt Osnovna šola Lava Celje učitelj razred, pouka učitelj razrednega pouka Osnovna šola Lava Celje učitelj zemlj. zgodovine učitelj zemljep. zgodovine Osnovna šola Lava Celje učitelj tehnične vzgoje učitelj tehnične vzgoje Osnovna šola Lava Celje učitelj teh. vzg. matemat. učit. tehnične vzgoje, matematike Guzej Stanko, C. v Tomaž 1 c, Vojnik prodajalec živil prodajalec Danilo ing. Škodič, Zagajškova 7, Celje pleskar, zidar, gradb. del. pleskar-fasader Knez Marjan, zid., Leveč 14a, Petrovce pečar, zidar, keramik pečar zidar Vili Grušovnik, Vrunčeva, Celje pleskar pleskar Št. 19 - 13. maj 1993 з; MODNI KLEPET Pripravlja VLASTA CAH-ŽEROVNIK Zadnjič je naša modna sve- tovalka Vlasta Cah-Žerovnik pisala o moški modi, predvsem o barvah, kakršne naj bi pri- hodnje mesece nosili naši mo- ški, če želijo biti modni. Zato o moški modi, malce širše se- veda, tudi danes. Če smo žensko spomladan- sko-poletno modo označili za zelo širokosrčno, takšno, ki posameznicam dopušča izbiro lastnega sloga oblačenja, po- tem vsekakor to velja tudi za moško. Le nekoliko previdno- sti, prave mere v kombiniranju in kanček dobrega okusa je potrebno, da se izvirnost letoš- njega moškega oblačenja iz modnih smernic ne bo poma- knila v druge, modi prav nič všečne vode. To pa pravzaprav ni nič novega ! Odločitev, kaj boste v pri- hodnjih mesecih nosili, je torej •vaša. Lahko se odločite za oblačila, h katerim vsekakor sodi kravata, lahko pa izberete tudi drugačen slog oblačenja, kjer je ta modni dodatek pre- povedan, nadomeščajo pa ga seveda drugi, v preteklosti včasih zelo cenjeni, drugič pa spet popolnoma prezrti kosi oblačil oziroma modni do- datki. Na skici je predstavljenih nekaj načinov moškega obla- čenja, še nekaj podrobnosti pa je skritih tudi v zapisu Vlaste Cah-Žerovnik. Uredništvo Stil Hollywood Že zadnjič smo ugotovili, da je nezadržna plima belih in svetlo-zastrtih pastelnih tonov preplavila letošnjo moško modno prizorišče. Pa ne le barve, tudi osnovna linija kro- jev daje videz neprotokolarne elegance hollywoodskih zape- ljivcev iz petdesetih let, le da je začinjena z obilico lastne re- cepture, značilne za dinamič- na devetdeseta leta. Hit sezone so znova elastič- ne naramnice, kakršne sta no- sila Cary Grant in Clark Ga- ble, pa tudi črno-beli step čev- lji, v katerih je njega dni šar- miral Fred Astaire, so se uspešno vrinili v letošnjo mo- ško modo. Seveda so kravate znova med vodilnimi modnimi do- datki, tiste iz čiste svile še ved- no izdajajo najboljši okus, poznavanje mode in še kaj... Še »topla« novost pa je kom- binacija nepodložene lanene obleke, srajce z razpetim ovratnikom in dekorativne ru- tice v barvi srajce, ki je zatak- njena v prsni žep suknjiča ter... nič kravate! Resnično osvežujoč predlog modnih sti- listov, ki nam zagotavljajo, da bodo naši poletni modno oble- čeni fantje in moški vse prej kot dolgočasni. O vroči etno-, RI-JUST in mornarski moški modi pa več čez nekaj tednov. VLASTA Anketno nagradno vprašanje: Kateri izmed stilov letošnje ženske mode vam je najbolj všeč: 1. STROGA KLASIKA (kostimi, moško krojeni hlačni ko- stimi ...), 2. SENZUALNA ELEGANCA (poudarjene linije telesa, raz- porki na krilu...), 3. NOVA ROMANTIKA (cvetlične, frfotajoče obleke z volani, čipkami), 4. STIL 70. LET (hlače na zvonec, kratke oprijete majčke,...) Odgovor na nagradno vprašanje: Ime in priimek:.......... Točen naslov:........... Starost:..........Teža: Najljubše barve: ....... Konfekcijska št. Italijanska kuhinja Polnjene testenine Poleg klasičnih tortelinov, raviolov imamo tudi nadevane valje, med katerimi so najbolj znani kaneloni. Za pripravo testa imamo dve možnosti in sicer testo brez in z jajci. Testenine brez jajc napravimo iz ostre moke durum, ker je ta najboljša za pripravo testenin. Tudi indu- strijske testenine so običajno narejene iz te moke ali z meša- nice ostre in mehke moke, ven- dar so še vedno najboljše tiste, ki jih naredimo sami in tudi sveže takoj porabimo. Osnovni recept za testenine brez moke: za 500 g potrebuje- mo 180 g ostre moke, 125 g mehke moke, ščepec soli in 175 g vode. Moki najprej presejemo in pomešamo med sabo, dodamo sol in vse skupaj dobro preme- šamo. Na sredini kupa naredi- mo jamico. Vanjo počasi vliva- mo vodo in s prsti postopoma vdelamo moko iz roba. Dobiti moramo čvrsto testo, ki se ne sme lepiti in ga moramo toliko časa gnesti, da postane gladko in prožno. Pokrijemo ga s po- sodico in pustimo, da počiva vsaj eno uro. Z ročnim strojčkom, ki se dobi tudi pri nas, testo razva- ljamo v enakomerne trakove, ki jih nato razrežemo na pri- merne oblike. Pred nadaljnjo uporabo testenine sušimo vsaj eno uro in kuhamo v velikih količinah vrele slane vode. Za kanelone trak rezančne- ga testa razrežemo na pravo- kotnike, ki so veliki 7,5x15 cm. Tako pripravljene pravokotni- ke skuhamo v veliki količini slane vode do stopnje »al den- te« in jih hitro ohladimo v mr- zli vodi. Nato jih odcedimo in na vsak pravokotnik damo vnaprej pripravljeni nadev v sredino in jih zvijemo v cev- ke. Lahko pa testene liste tudi prej staknemo v cevke, damo nadev v brizgalno vrečko s ši- rokim nastavkom in ga stisne- mo v cevke. Napolnjene kanelone polo- žimo s šivom navzdol v pekač za narastek, jih zalijemo z omako, posujemo s sirom in prepečemo. Med peko se kane- loni ne smejo preveč izsušiti, zato morajo biti dobro pokriti z omako. Nadevani kaneloni: Potrebujemo: eno veliko če- bulo, 2 stroka česna, 250 g zmlete govedine, 2 žlici oliv- nega olja, malo soli in sveže mletega črnega popra, pol žličke posušenega origana, pol žličke posušenega žajblja, 2 žlički paradižnikove mezge, 400 g olupljenih paradižnikov iz pločevinke, 250 g cevk, 150 g naribanega parmezana, 3 žlice kisle smetane in 50 g masla. Čebulo in česen olupimo in • zelo drobno sesekljamo. Pre- pražimo ju na vročem olju, da posteklenita, dodamo zmleto meso in nekaj minut pražimo. Mešanico odstavimo z ognja, jo začinimo s soljo, poprom, zmletimi zelišči in paradižni- kovo mezgo. Vse skupaj dobro premešamo in pustimo, da se ohladi. Potem vzamemo polo- vico parmezana in kislo sme- tano ter vmesimo v meseno mešanico. Pravokotnike iz te- sta obdelamo, kot je bilo zapi- sano prej in jih napolnimo z mešanico. Paradižnike iz konzerve zmiksamo in kuha- mo v odkriti posodi toliko ča- sa, da nekaj tekočine izhlapi in se omaka zgosti. Pekač namažemo z maslom in naložimo vanj napolnjene cevke. Polijemo jih s paradiž- nikovo omako, posujemo s preostalim parmezanom in položimo na vrh kosme masla. Kanelone pečemo v sredini pe- čice pri 200° 45 minut. Postre- žemo vroče, zraven pa se prile- ga zelena solata in kozarec rdečega vina. Testena rulada Potrebujemo: 40 g surovega masla, 575 g telečjih jetrc, 150 g svinjske ledvične pečenke, 225 g klobase špehovke, 900 g sveže spinace, 50 g gob, 150 g parmezana, sol in sveže mleti poper. Za testo: 300 g moke, malo soli, 3 jajca. Meso, jetra in klobaso drob- no sesekljamo. V večji kozici razpustimo maslo in prepraži- mo meso. Špinačo očistimo skuhamo do mehkega v ¿ manj vode. Odcedimo, pos™ mo in sesekljamo. Ko se ne]¡ liko ohladi, jo primes^ k mesu. Dodamo še seseklja gobe, nariban parmezan in ¡ ter poper. Naredimo si jajčno testo ga razvaljamo v večji pra\ kotnik, čim bolj na tanko in z nadevom namažemo takoj ostane 3 cm rob na vsaki str ni. Previdno zvijemo in rul¡ zavijemo v platneno servie Konce za vežemo z nitko. Tako pripravljeno rula damo v podolgovato posodo jo prekrijemo z rahlo sla hladno vodo. Segrejemo vrenja in na majhnem og kuhamo 20 minut. Rula ohladimo v vodi, v kateri s* kuhala. Nato vzamemo za tek iz vode in odstranimo pl; neno krpo. Rulado razrežei na 2 cm debele kose in jih z žimo na kovinski pladenj, ¡ sujemo s parmezanom in 1 smi surovega masla in za 51 nut vse skupaj potisnemo v 200° segreto pečico. Takoj v; če postrežemo z zeleno sola ZŠAM ŽALEC vabi na veliko denarno blagovno TOMBOLO v nedeljo, 16. maja ob 14. uri, na avtopoligonu Ločica ob Savinji. 20 glavnih in mnogo drugih dobitkov! Med njimi MILIJON TOLARJEV Št. 19 - 13. maj 1993 33 17. avtomobilski salon v Ljubljani Na ljubljanskem Gospo- darskem razstavišču je vse pripravljeno tudi za uradno odprtje 17. slovenskega av- tomobilskega salona (od ¡5. do 23. maja). Tokrat se bo predstavilo 30 razstavljalcev (lani 22) in povsem realno je upanje, da bo prav tako ali celo bolj uspešen kot lani, ko je bila to ena najbolje obi- skanih prireditev na raz- stavnih prostorih ob ljub- ljanski Dunajski cesti. Kaj bo torej na ogled? Slovenija in z njo avtomo- bilski trg sta pač premajhna, da bi bila to za avtomobilske tovarne priložnost, ki bi jo hotele izkoristiti s svetovno ali morda evropsko avtomo- bilsko premiero. Kdaj kas- neje, če se bo Ljubljančanom posrečilo uvrstiti na seznam mednarodnih avtomobilskih prireditev, bi se lahko zgodi- lo tudi kaj takšnega. Pa ven- dar bo videti nekaj sloven- skih avtomobilskih novosti. Tako bo na ogled opel corsa (na sliki), skoraj sveža no- vost iz riisselsheimske avto- mobilske tovarne Opel (zno- traj General Motorsa), pri čemer je prodaja tega naj- manjšega avtomobila stekla že pred nekaj dnevi (uradni zastopnik oziroma prodaja- lec na slovenskem prostoru je ljubljanska Avtotehna VIS). Za začetek bodo ponu- jali predvsem motorno šib- kejše izvedenke, kajti opel corso GSi 16V bodo začeli izdelovati šele poleti. Dve domači avtomobilski tovarni - novomeški Revoz in koprski Cimos — se bosta predstavili z dvema prav ta- ko pomembnima avtomobil- skima novostima. Revoz bo postavil na ogled renaulta twingo, avtomobil, ki je ob rojstvu zbudil skoraj izjem- no pozornost (prodaja naj bi pri nas stekla avgusta ali še- le septembra), vsekakor pa bo moč videti tudi novome- ški elio. Za ljubitelje formule 1 bo na ogled poslastica (ta- ko obljubljajo): lanski bolid formule 1 Williams renault, ki ga je vozil Anglež Nigel Manseil. Cimos bo ob pomo- či Citroëna predstavil xanti- jo, Citroënovo vozilo sred- njega razreda. Koprčani pravijo, da bodo avtomobil začeli prodajati takoj po ljubljanski avtomobilski pri- reditvi. Slovensko avtomobilsko (in salonsko) rojstvo bodo doži- veli tudi peugeot 306, pa BMW kabriolet 325i in športnik M3, novost pa bo BMW td (turbodizelski mo- tor s 118 KM, ki so ga doslej vgrajevali le v serijo 3). Po svoje bo zanimivo pri tovar- ni Alfa Romeo (Avtomontaža Cosmos), kjer bo ob alfi ro- meo 164 super (avtomobil poganja novi motor 210 KM) ter alfi 155 Q 4x4 videti tudi spider 2,0 IE, roadster, ki doslej pri nas še ni bil napro- daj (na sliki). AC Mobil in japonska Honda bosta oziro- ma sta pripeljala v Ljubljano hondo prelude (185 KM), pa hondo legend (3,2-litra in 205 KM), medtem ko si hon- de accord v novi karoserijski podobi ne bo mogoče ogle- dati. Gotovo bo veliko pozorno- sti deležen razstavni prostor Ferrari j a (Motoklub), kjer bodo predstavili 512 TR in še letošnjo novost, to je terrari 348 spider (kabriolet). Med tistimi tovarnami, ki jih do- slej pri nas še ni bilo, bo juž- nokorejski izdelovalec avto- mobilov Daewo (ki izdeluje avtomobile po licenci Opla), medtem ko vozil prav tako južnokorejske tovarne Kia Motor Corporation ne bo. Še dve ali tri podrobnosti, ki so po svoje nedvomno po- membne: salon bo odprt vsak dan od 10. do 21. ure, v torek, 18. maja, pa se bo na Gospodarskem razstavišču začel letošnji rally Saturnus. Hönde cenejše Podatki o prodaji novih tu- jih avtomobilov na sloven- skem trgu dokazujejo, da je poslovno (in s tem tržno) po- čutje različnih zastopnikov prav tako različno. Medtem ko se je v letošnjih prvih treh me- secih med vsemi japonskimi avtomobilskimi tovarnami da- leč najbolje odrezal Nissan s slovenskim zastopnikom Nissanom Adrio, imata Honda in AC Mobil precej manj sreče. Verjetno je to bistveni razlog za odločitev o povprečno 8,1 odstotka nižjih cenah za sko- raj vse honde, ki jih ponuja njihov ljubljanski zastopnik. Prodaja hond po nižjih cenah že teče in je morda ob vsem dokaz, da slovenski sivi uvoz avtomobilov ni le zlo (kot me- nijo nekateri uradni zastopni- ki tujih avtomobilskih tovarn), pač pa je prinesel tudi marsi- kaj koristnega. Obnova za BMW serije 7 Münchenski BMW dokazuje svojo poslovno in tehnološko vitalnost tudi s tem, da izjem- no hitro (prehitro?) obnavlja doslej znane avtomobile, poleg tega pa predstavlja tudi nove (kot naj bi se zgodilo s 316i hatchbackom, o katerem smo pisali prejšnji teden). Sedaj je prišel (za obnovo) na vrsto največji avtomobil pri hiši, to je serija 7. Po cestah in svetu se avto- mobil vozi že skoraj sedem let, zato so mu namenili dokaj očitno, skoraj temeljito polep- šavo. Navzven bo serija 7 prevzela nekaj karoserijskih značilnosti manjše serije 3. Takšne bodo prednje luči in deloma tudi maska, zelo po- dobne pa tudi luči na zadku. Tudi notranjost bo precej spo- minjala na zelo uspešno serijo 3, medtem ko bodo še naprej ponujali daljšo in krajšo karo- serij sko različico (s skupno dolžino 495 centimetrov). Pri BMW načrtujejo, da bo proda- ja obnovljenega avtomobila serije 7 (na sliki) stekla maja prihodnje leto, pri čemer bodo na voljo le motorne različice z osem- in dvanajstvaljnim motorjem. Šele leta 1995 - če se bo izkazalo za smiselno - bodo morda začeli prodajati še mo- torno najšibkejšo različico (728i s 195 KM), poleg tega pa še 728 tds, kar pomeni, da naj bi vozilo poganjal znani še- stvaljni turbodizel. BORZA CEN RABLJENIH AVTOMOBILOV Organizatorji so lahko z zadnjim sejmom rabljenih avtomobilov ponovno zelo zadovoljni. Na parkirišču pred dvorano Golovec v Celju se je nabralo blizu 900 vozil, pa tudi prodaja je bila več kot dobra, saj je lastnike zamenjalo preko 70 avtomobilov. Cene vozil so v nemških markah in so le okvirne. PŠ Sivi avtomobilski trg tudi v Nemčiji Tisto, kar so slovenski kupci avtomobilov odkrili že pred dvema letoma, sedaj odkrivajo Nemci. Ker države Evropske skupnosti od 1. januarja letos ne poznajo pravih meja, je po- stala tudi trgovina z avtomo- bili nekoliko drugačna. Sedaj nemški kupci ugotavljajo, da so zaradi domačih izjemno vi- sokih dajatev (tudi do 230-od- stotnih) avtomobili na Dan- skem veliko ali precej cenejši. Stvar je dovolj znana: da bi avtomobilske tovarne sploh lahko prodajale, so neto cene drugod veliko nižje kot v Nemčiji. Jasno postaja, da so razlike v neto cenah od naj- manj 3 pa do največ 39 odstot- kov. In to je seveda številka, ki je dala nemškim kupcem avto- mobilov precej misliti. Pri- merjava namreč pokaže, da stane, denimo, v Nemčiji alfa spider 2,0 IE 43.900 mark, na Danskem pa dobrih 31 tisoč mark. Mazda 626 GLX 2,0 je tako na danskem trgu napro- daj za 22.800, na nemškem pa za 34.500 mark ipd. Nič čud- nega torej, če so se v nemških avtomobilskih revijah pojavili natančni in obširni članki o tem, kako do »sivega« avto- mobila na Danskem. Če bi bo- lje poznali Slovenijo in njeno avtomobilsko dogajanje, bi se seveda veliko manj čudili in morda celo kaj - naučili. Št. 19 - 13. maj 1993 A Št. 19 - 13. maj 1993 351 Št. 19 - 13. maj 1993 3Ç Št. 19 - 13. maj 1993 37 Št. 19 - 13. maj 1993 3* Št. 19 - 13. maj 1993 Št. 19 - 13. maj 1993 Pozabljena zdravila Celjani (in še kdo) so hudo mahnjeni na modo. Never- jetno — celo pri varstvu oko- lja. Trenutno je velika moda udrihanje po mobilni sterili- zacijski napravi za razkuže- vanje bolnišničnih odpad- kov. Še ne tako davno so bila »v modi« poplavljena zdra- vila. Ta modni trend je očit- no že zastarel, saj se nanje nihče več še spomni ne, če- prav so menda še vedno v bolnišničnih kleteh. Še pomnite, tovariši gospodje, kakšen cirkus je bil zaradi njih? Plinske celice Konjiška občinska skupš- čina je kar dvakrat obravna- vala in sprejela spremembo zazidalnega načrta v Zrečah. Pri zadnji spremembi je sprostila lepe, poceni parce- le. Pokupili so jih ugledni ljudje in pričeli s komunal- nim urejanjem - nato pa ugo- tovili, da si lahko zgradijo le plinske celice. No, sedaj so jim še to prepovedali - zaradi plinske napeljave v »njihovi« zemlji. Le kdo jim je izdal dovoljenje, se sprašujemo naivni, obveščeni pa pravijo, da gre za podtalno rovarje- nje ostankov bivšega režima. Kaj pa drugega! Mikrofon čez vse Še tako strenirani politiki imajo tremo, ali pa so se De- mokrati v soboto v Sloven- skih Konjicah dogovorili, da bo rdeča nit konference - mi- krofon. Igorju Bavčarju so ga seveda morali krepko dvigniti (kot se za predsed- nika spodobi), pa je potožil, da ne ve, kako bodo s takšni- mi višavami zadovoljni dru- gi delegati (je mislil samo mikrofon?). Za njim je Dimi- trij Rupel skromno pripom- nil, da je drugi med demo- krati na vrsti samo zato, da ni treba spreminjati višine mikrofona... Tonetu Perša- ku pa ni ostalo drugega, kot da je mikrofon spustil na povprečno višino, rekoč, da znajo demokrati narediti tu- di to. Glede na njim očitano vzvišenost (so pač najbolj izobražena slovenska stran- ka), bi morali to še malo tre- nirati. To je pa že zaključek razprave. Tajno orožje Demokratom se opraviču- jemo, ker smo izdali, da so daleč najbolj izobražena stranka v Sloveniji. Delegat Gregor Bezenšek je namreč lepo pojasnil, da tega ne gre poudarjati, saj je njihova izobraženost njihov adut, njihovo tajno orožje. Ojoj, stavimo, da ostale stranke želijo, da bi bilo to orožje še naprej - bumerang (kot pri zadnjih volitvah). Dobra vzgoja Krščanski demokrati so brez dvoma strankarsko naj- bolje vzgojeni. Dokaz: na konferenco Demokratov so povabili tudi ugledne konji- ške može, med njimi poslan- ca v državnem zboru in predsednika konjiških Krš- čanskih demokratov, Stane- ta Frima. Tako kot številni demokrati je s seboj pripeljal svojega bližnjega - očeta. Ata Frim, ki sto odstotno ni član Demokratov, je na začetku konference vzorno glasoval skupaj z njihovimi delegati. In to vedno ZA. Pohvalno. Prijeten izlet Csodálatos kirándulá- son - Magyarrországon - voltunk: nagyonjó han- gulatban (sanyi segitsé- gével) szórakoztunk: et- tiink, ittunk, táncolunk és löttünk! A »Jogarban« minden a legnagyobb rendben - csak a lift nem iizemel?! Otrok se ne dela več... »Osnovna biološka naloga odraslih je vzgoja otrok,« je modro ugotovila poslanka v velenjski skupščini. Nismo še uspeli razvozlati, ali je Velenje že res tako prenatr- pano ali so se v Titovem me- stu tako zelo spremenili časi in navade ali pa bo velenjska oblast začela omejevati šte- vilo rojstev. O, joj! Za kmete je poskrbljeno Edini, ki si v mozirski ob- čini ne delajo skrbi okrog krize občinskega vodstva, so kmetje. Nekdaj je iz Zgor- njesavinjske kmetijske za- druge županoval Andrej Presečnik, poslej bo vladal Anton Vrhovnik, edini zgor- njesavinjski rojak v republi- škem parlamentu Franc Za- gožen pa tudi prihaja iz kmečkih vrst. Kmetom gre vse bolje, zakaj bi se torej sekirali. .. .da se v mozirski ob- čini potrjuje pregovor »kakor pridobljeno, tako izgubljeno«. Vse tiste, ki redno spremljajo afero Božič in jih skrbi, kje sta dva reševalna avtomobi- la, naj potolažimo, da je v enem avtu že »mašina zaribala«. Ha, ha, ha. .. .da se v celjski občin- ski hiši resno pripravljajo na racionalizacijo dela v občinskih upravnih or- ganih. Kako drugače bi si težko razlagali opozorilo Matjaža Železnika po- slancem občinske skupš- čine, naj se kar pripravijo in razmislijo, kako bodo potem, ko bo bojda hudo boleč predlog racionali- zacije na mizi, glasovali. Menda v Celju sežejo strankarske in prijatelj- ske povezave občinskih uslužbencev vse do skupščinskih poslan- cev ... Kdo bi si za občino z manj kot 65 tisoč obča- nov kaj takega sploh lah- ko mislil? .. .da v celjski občini uspešno rešujejo vpraša- nja tistih nergačev, ki ži- vijo v premajhnih stano- vanjih. Da je menda ob- činska garsonjera v stolp- nici v Trubarjevi ulici ta- ko dolgo prazna zato, ker je tako »micena«, je sliša- ti. Pa saj tistih, ki se zara- di praznega stanovanjca pritožujejo, sploh ne skr- bi, da je kar precej njiho- vih someščanov brez stre- he nad glavo. Ne, prito- žujejo se, ker menda ne morejo več odzračevati svojih radiatorjev. STRAN(KA) SALJIVCEV Tisti, ki smo jih v Petici najavili kot sreč- ne potnike izleta šaljivcev na Madžarsko, so v teh dneh že dobili vabilo za to prijetno potovanje, ki bo polno presenečenj, ogledov in zabave. Zaradi pestrosti programa smo morali izlet raztegniti na tri dni, Novi ted- nik pa bo našim bralcem za nagrado pokril dve tretjim stroškov. V zadnji številki NT ste tudi izbirali in izbrali šalo tedna po vašem okusu. Največ glasov ste pripisali šali Pri spovedi, ki jo je spisala Vida Podpečan iz Celja, izžrebali pa smo še Urško Kužner, Prvomajska, Ostrožno. Šala tedna Pri spovedi Mlada ženska pride k spo- vedi. Izpove se, da ima velik greh. Ker nikakor ne more z besedo na dan, ji župnik pomaga. »Ali vas je prijel za gle- ženj?« »Pogodili, pogodili gospod župnik,« reče dekle. »Ali vas je prijel za kole- no?« nadaljuje župnik. »Pogodili, pogodili, gospod župnik,« priz- na dekle. »Ali vas je potipal po trebuhu?« je zani- malo župnika. »Preskočili, preskočili, gospod župnik,« zardi dekle. Turizem Razvajeni turist se zlekne v travo in mo- druje: »Le zakaj mest ne gradijo raje na deželi? Tu je zrak toliko čistejši.« Avtoriteta V gostilni se srečata prijatelja. »Doma sem pa jaz gospodar, da boš vedel! Včeraj sem ženi rekel naj mi prinese tople vode in v trenutku je ubogala!« »Zakaj pa si potreboval toplo vodo?« »Ti si pa res usekan ! Ne veš, da se v topli vodi posoda mnogo bolje pomije!« Sploh ni res »Poglej Tone, v časopisu piše, da pretira- no pitje alkohola škoduje vidu,« reče Janez. »To je laž,« odvrne Tone. »Kadar ga imam pod kapo, vidim celo dvojno!« Izpitna vožnja Janez je imel po opravljeni avtošoli izpit- no vožnjo. V avtomobilu sta ga že čakala inštruktor in član izpitne komisije. Janez se pijan primaj e in sede v avto. Član komisije mu takoj pove, da izpita ni opravil in da lahko kar gre. Vendar se Janez ne da in se pritoži, češ da motorja še niti vžgal ni, pa že pravijo, da izpita ni naredil. Pa mu inštruktor odgovori: »Saj ga tudi ne bi mogli, ko ste se pa zadaj vsedli!« Slaba zveza Janez nujno rabi tisoč mark. Telefonira prijatelju Mihi: »Halo Miha, tukaj tvoj pri- jatelj Janez. Nujno potrebujem tisoč mark.« »Kaj praviš,« reče Miha? »Slabo se sliši!« »Tisoč mark potrebujem in te sprašujem ali mi jih posodiš?« »Nič ne slišim.« reče Miha. »Se bova po- govorila, ko se vidiva.« »Ne!« vztraja Janez. »Zdaj se morava po- govoriti!« »Tisoč mark bi si rad sposodil?« »Nič te ne razumem ! Slaba zveza je,« reče Miha. »Zveza je v redu!« se vmeša telefonistka. »Jaz sem vse razumela...« »Potem mu pa vi posodite tistih tisoč mark,« se zadere Miha.« Šale so prispevali: Marjeta ŠUME J iz Celje, Ana POLŠAK iz Loke pri Žusmu, Peter KA- RIČ iz Celja, Anita DEBELAK iz Kozjega in Hedvika MUŠIČ iz Škofje vasi. Kupon Najbolj sem se nasmejal šali:. Moj naslov:. j NAJ MUZIKANTI POVEDO Pepi Josephine Show »Že vsa leta raztegujem meh. No, razen na začetku, ene tri leta sem malo >sfalil<. Ampak takrat še nisem vedel zase in mogoče se mi je celo krivica godila, ko nisem do- segel do instrumenta na omari in sem mimogrede kakšno vazo razbil ali pa na- redil kakšno luknjo v har- moniko. Zato pa je večkrat šiba pela. Pa še zdaj nisem zgubil veselja do igranja, kljub temu, da s harmoniko preživim več časa kot s svojo ženo. Lani sem bil v celem letu doma le po kakšen dan v tednu,« pričenja svojo zgodbo o uspešnem muzi- kantu Jože Kladovšek »ali- as« Pepi Josephino. »Vzdevek Pepi Josephino sem dobil na nekem izletu, ko sem uspešno zabaval svo- je prijatelje in mimogrede povedal, da je bil to komik Pepi. Sam sem dolgo premi- šljeval, da bi imel neko zve- neče ime in šele ponoči, po tem dogodku se mi je sanja- lo, da se je rodila nova zvez- da Pepi Josephino. Mogoče je tudi moj vsakodnevni aranžma v zdravilišču Atomske Toplice plod do- brega imena in pa seveda do- bre glasbe, ki jo izvajam. Po- leg talenta in volje, mi je na- mreč uspelo končati tudi glasbeno šolo in vse skupaj spretno povežem in sprav- ljam ljudi v dobro voljo. Ohceti je za mano ogrom- no. Še najbolj pa mi je ostala v spominu kmečka v Podče- trtku, tista, na kateri sem se sam ženil. Teden dni je traja- lo. Vse, od vabljenja, do va- sovanja, fantovščine in de- kliščine in usodnega DA sem moral dati skozi. Mogoče je bil še najbolj zanimiv običaj imenovan ogledi, kjer se sta- rešina in ženin povabita na kosilo k nevestinim. Govor pa je seveda o doti. Meni je njen oče obljubil kravo. Če sem jo res dobil? E, boš vra- ga ! To je bil bolj prikaz, jaz sem trpel, ljudje pa so se smejali. Ampak čisto zares pa sem jo vzel. In povem vam, kako sem to deklino dobil! Sosedu sem >špilu<. Jaz pa sem se med potjo zgubil, se lovil in ves dan nisem nič jedel. Kar sline so se mi po- cedile, ko je >kelnerca< zvečer prinesla največji oval s hra- no proti ženinu in nevesti. Planil sem, ji ga izpulil in na en, dva ga polovico že ni bi- lo. Ljudje so se smejali, hec sem združil s koristnim, de- klina in kuharice pa so me jezno gledale. >Klinc gleda takšnega div- jaka. Jaz te že ne bi gledala v hiši/ je rekla. >Pazi ! zarečenega kruha se največ naješ/ sem jo opozoril in glej ga hudiča, čez leto pa sva se zares vzela. Še dan< se imava rada, če seveda ш nese, da sem kakšen dan tu< doma.« Pepi Josephino bo svoj o kester, ki je skrit v velik elektronskih harmonika svoj instrument imenova glavnik in svojo pojav predstavil tudi na našei izletu, ki ga pripravljamo 2 najbolj pridne sodelav«) stranke šaljivcev. EDI MASNE Ena Iz Pepijevega rokava Prijatelji: Amerikanec, Rus in Slovenec, so veliko slišal o spolni nadlogi Aidsu in odločili so se, da se zaščitijo Amerikanec je stopil v lekarno in zahteval sedem kondo mov. Prodajalko je seveda zanimalo, zakaj ravno sedem, kal je naneslo ravno zavoj tega gumija. »Veste za ponedeljek, torek..., nedeljo.« Rus je bil zahtevnejši. Želel jih je devet. Prodajalki ni šli v račun. »Zakaj pa devet? Vzemite dve škatli.« »Ne, samo devet jih vzamem: za ponedeljek, torek... soboto, soboto, nedeljo, nedeljo.« Obupen primer pa je bil Slovenec. On jih je zahteva■ dvanajst. Prodajalka ga je pohvalila. »Tako se govori. V¡ vsaj ne šparate. Saj res, zakaj pa ravno dvanajst kon- domov?« »Veste, za januar, februar..., december.« Št. 19 - 13. maj 1993