gijo. Avtor je ta razvoj toliko lažje predstavil, ker je tudi sam prispeval k raziskavam severnega obrobja Pivške kotline. Tekst smiselno dopolnjujejo 4 kartice, 2 prereza in 3 podobe. Darko Radinja Ivan Gams, Physisch-geographische Faktoren, die das Klima der Dolinen- und Poljen beeinflussen (auf G rund neuerer Messungen in Slowenien). Bei­ träge zur Klimatologie, Meteorologie und Klima-Morphologie. Band 3, Salz­ burg 1973, st r. 249—264. V isti publikaciji je tudi razprava I. Gamsa, ki osvetljuje klimo naših kraških kotanj v prirodnogeografski luči. Avtor se pri tem opira — veči­ noma na lastne — meritve, s katerim i se odpira vpogled v različne prirodno- geografske faktorje, ki oblikujejo mikroklimo vrtač in krašk ih polj. Mikro­ klime vrtač ni ugotavljal avtor samo po enem modelu, temveč je upošteval njihovo raznoličnost. Tako m arsikje poudarja, da so posamezni meteorološki elementi v skledastih vrtačah drugačni kakor v kotlastili, v travnih vrtačah drugačni kakor v gozdnih, na gruščnatih tleh drugačni kakor na ilovnatih itd. Zato se je avtor zavedal kočljivosti p rehitrega posploševanja zaključkov na osnovi zbranih meteoroloških podatkov. K ljub te j problem atiki pa izbrana metodologija proučevanja ustreza, zlasti k er upošteva tudi ugotovitve tu je literature. Gams je n a jp re j osvetlil vplive, ki jih imajo na mikroklimo kraških kotanj vegetacija, zračna vlažnost in relief, in sicer na osnovi izbranih m er­ jen j na matičnem Krasu (Krajna vas, Divača), N otranjskem krasu (Notranj­ ski Snežnik, Babno polje, Logatec), Dolenjskem krasu (Globodol) itd. O brav­ naval je tudi še vpliv snega in prsti na klimo teh kotanj. Klimatske značilnosti kraških kotanj se kažejo po Gamsu zlasti v tem, da je v njih obdobje brez zmrzovanja občutno krajše, kakor izven njih. V kraških kotanjah je tudi večja vlažnost zraka, posebno v času radiacije, dobivajo pa tudi več padavin. V skledastih in lijakastih vrtačah, ki so po­ raščene, so dnevne temperature višje, nočne nižje. Vpliv nadmorske višine pa se kaže v tem, da se uveljavlja inverzija z nižjimi temperaturami zlasti v vrtačah med 600 in 900 m nadmorske višine, kar naj bi bila posledica manjšega temperaturnega gradienta v prosti atmosferi teh višin. V celoti vzeto imajo po Gamsovih ugotovitvah vrtače v tem peraturnem pogledu bolj kontinentalno klimo, v vlažnostnem pa bolj oceansko. V celem pa imajo vrtače posebno vrsto mikroklime. Slednjič obravnava avtor vpliv izoblikovanosti vrtač na različne oblike tem peraturne inverzije. Gamsova razprava je nedvomno koristen prispevek k m ikroklim atologiji našega kraškega sveta. Je tudi tematsko svež prispevek k doslej preveč eno­ stranski, morfogenetski obravnavi kraškega reliefa. Pomeni pa tudi bolj kompleksno usm erjenost glede na dosedanje prirodnogeografske raziskave. Pozitivno je opiranje na dejanske meritve, čeprav so k ra tko tra jne in vzorčne. S tem se sicer odpira nevarnost prehitrega posploševanja, vendar pa to spod­ bu ja k nadaljn jim raziskavam, k a r je samo pozitivno. Gamsova študija odpira zanimiva vprašanja tudi glede poljedelskega izkoriščanja vrtač zaradi njihovih m ikroklim atskih posebnosti. Darko Radinja Peter Habič in Rado Gospodarič, Die hydrologische Problematik und die Erdkundung der Zusammenhänge unterirdischer Wasser im Karst der Nord- west-Dinariden. Geol. Jahrbuch, Hannover 1972, str. 213—226. V hannoverski geološki reviji je objavljen referat, k i sta ga av torja ime­ la na 2. simpoziju o sledenju podzem eljskih voda oktobra 1970. leta v Frei- burgu. A vtorja sta sicer na kratko, a zgoščeno in zaokroženo prikazala usm er­ jenost in povezanost kraških voda na slovenskem dinarskem krasu in to tudi ilustrira la na sicer poenostavljeni, a zato toliko bolj pregledni kartici, ki tekst lepo dopolnjuje. Metodološko je zlasti pomembno, da sta opozorila, kako je hidrološko problem atiko kraških pokra jin mogoče uspešno reševati z upo­ rabo različnih metod, ki sežejo tako na hidrološko kakor tudi geomorfološko in geološko področje. To sta av torja glede na svojo strokovno usm erjenost tudi uspešno ilustrirala. Referat je v marsičem poglobitev in razširitev tistih raziskovalnih smeri, k i jih je Habič že doslej razvijal p ri hidrološkem raziskovanju Visokega krasa. Tokrat sta av to rja te poglede razširila na večino slovenskega d inar­ skega krasa. Mimogrede naj omenimo, da sta med hidrološkimi podatki o k ra ­ ških izvirih navedla nekatere vrednosti, k i jih iz dosedanjih raziskav še nismo poznali. Ko skušamo prikazati naše raziskovalne desežke tujem u znanstvenemu svetu, se pravzaprav šele zavemo potrebe po njihovih zaokroženih pregledih. Prem alo pa se zavedamo, kako koristni in dobrodošli so tak i pregledi tudi za domače potrebe. Tudi p ri tem referatu se kaže značilna usm erjenost Inštituta za razisko­ vanje krasa SAZU v Postojni, odkoder sta oba avtorja, v kolektivno delo in kolektivno objav ljan je rezultatov, k a r je vsekakor spodbudno. Darko Radinja Simpozij o zaštiti prirode n našem kršu. Zagreb, 2. in 3. listopada 1970, O djel za prirodne nauke Jugoslovenske akadem ije znanosti i um jetnosti, Za­ greb 1971 (360 str., 28 risb in 79 fotografij). V okviru evropskega leta varstva narave je razred za prirodoslovne vede Jugoslovanske akadem ije znanosti in umetnosti skupaj z Republiškim zavo­ dom za varstvo narave SRH organiziral simpozij o varstvu narave na našem krasu. Posvetovanja se žal niso udeležili predstavniki srbske, slovenske in makedonske akadem ije. P red nami je obsežen zbornik, ki zajem a 22 refe­ ratov prebranih na simpoziju, objavljeni pa so tudi sklepi posvetovanja. Uvodni referat je prispeval akadem ik B. G u š i č z naslovom Človek in na­ rava krasa skozi stoletja. V njem opisuje zgodovinski razvoj gospodarskega izkoriščanja krasa in različne posledice posameznih oblik gospodarjenja. M. H er a k om enja pomembnejše prispevke domačih raziskovalcev k po­ znavanju krasa, predstavi pa nam tudi litološke, tektonske in hidrogeološke značilnosti D inarskega krasa. J. R i d a n o v i č obravnava razprostranjenost in geografski pomen vode na Dinarskem krasu. Sledijo prispevki S. B o ž i - č e v i c a o razvoju speleoloških raziskovanj in M. M al e z a o naseljevanju D inarskega krasa v pleistocenu. Zanimiva je razprava H. I v e k o v i č a o sam ouničevanju in samozaščiti Plitvičkih jezer, ki je zasnovana na rezultatih kemičnih analiz vode in različnega izločanja karbonatov v posameznih jeze­ rih. M. A n d r o i c , S. H o r v a t i č in P. F u k a r e k obravnavajo vege­ tacijske in gozdne razm ere D inarskega krasa te r vprašan ja zaščite posamez­ nih združb in gozdov. Z. L o r k o v i č obravnava demografske razm ere in je m nenja, da ni tra jnega varstva prirode brez om ejevanja naraščanja p re­ bivalstva. Edini slovenski predstavnik na simpoziju B. S k e t predstavlja problem atiko varstva podzemeljske favne in se zavzema predvsem za p re ­ prečevanje onesnaženja podzemeljskih kraških voda. J. R o g 1 i 6 opisuje naravne in družbenogeografske značilnosti soteske Butišnice nad Kninom, ki bi jo bilo treba razglasiti za nacionalni park. K. I g a 1 f i razprav lja o v ar­ stvu ptic na obalnem področju in Jadranskih otokih, B. D u l i č e v a pa o razprostranjenosti malih sesalcev in njihovi pogostnosti v raznih predelih obalnega krasa in na otokih. Z. C a r piše o pomenu nekaterih vrst divjadi za varstvo narave na krasu, L. M a r i č pa predstavlja pomen karbonatnih kam nin in m ineralnih surovin v Jadranskem prim orju. Sledijo razprave R. K e v a o varstvu prirode v prostorskem planiranju , Z. J e l i n o v i č a o pro­ metu in prom etnih razm erah na krasu te r D. A l f i e r a o možnosti in po­ treb i razv ijan ja turizm a v notranjem delu hrvatskega krasa. Zadnji dve