libili v»ak četrtek. Cene mu |c 3 K oi leto. (Ze Nemčijo 3 K 60 vin., za Ameriko In druge tu|e driave 4 K 60 vin.) — Posamezne Itevllke ie pro-= dajajo po 10 vin. ===== Slovenskemu ljudstvu v pouk in zabavo. Spisi in dopisi sc pošiljajo : Uredništvu .Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeve ulice it. 2. Naročnina, reklamacije in iterati pa: Uprivniitvu »Domoljuba", Ljubljana, ===== Kopitarjeve ulice it. 2. = sie». 33. V Ljubljani, tfnč 13. Mjuslii 1908. Leto XXI. Juto uči. Letošnje leto s svojo sušo nam gotovo zapusti dobrih naukov, kaj nam je storiti, da bomo za v prihodnje ložje prenesli tako vreme. Naj jih zapišemo vsai v glavnih potezah, da se nam ne izgube izpred oči. I. Naše planine. Imamo jih precejšnje število, toda kakšne! Pota gor zanemarjata, da je marsikje pravi čudež, kako se more živina pretelovaditi po njih. Na planinah pa vse polno grmičja, ruševja iti kamenja, ki mori travo in jemlje paši prostor. '/■d vodo je večinoma zelo slabo preskrbljeno. Par umazanih luž. ki gotovo ne morejo biti zdrave, se pa ob večji suši še rade posuše. Ce pa vode ni. tudi s pašo ni nič. Za bolno živino manjka pripravnih staj. manjka pa tudi klaje. Na vsaki planini hi se moral kak primeren prostor ograditi, da se na njem prideluje z umetnimi gnojili potrebna krma za tako živino. Navadno je krog planinskih koč največja nesnaga. Ce se tam tudi dela surovo maslo ali sir. je ta nečednost v silno škodo vsem mlekarskim izdelkom. Vsi vemo, da naši mlekarski izdelki prej sploh ne morejo izpodriniti švicarskih in danskih niti v naši najbližji okolici, preden se ne udomači popolna snaga po našh hlevih in po shrambah. k-er se spravlja mleko, ali kjer se izdeluje. Kdor količkaj pozna naše planine, nam pritrdi, če rečemo, da bi se najmanj dvakrat toliko živine preredilo črez po-letje po njih, če bi se očedile in odstranile impake, ki smo jih ob kratkem začrtali, "u moramo brž na delo. Kmečke zveze listih krajev, kjer so planine, naj se obr-nejo na dež. odbor, da v prvem zasedanju sklene planinski zakon in določi deželno '«dporo za zboljšanje planin, zraven na ludi postavi nadzorstvo, da se bodo planine v dobrem stanju tudi naprej zdrže- vale. Državna podpora je zagotovljena. Dozdaj se je za planine z državno pomočjo iu sodelovanjem domačinov nekaj že storilo v Bohinju; drugod po naši domovini šc vse čaka in zlasti letos ua ves glas vpijejo planine: Poskrbite za nas; potem boste tudi v težavnih časih ložje •^-credili svojo živino, ki se vam bo utrdila in bo za prenavljanje plemena ne samo za naše dežele sposobna, marveč tudi za tujino. 2. Izboljšanje travnikov. Po drugih deželah, n. pr. na Koroškem in na Štajerskem ima!o pri deželnih odborih poseben urad. ki se peča samo z izboljševanjem zemlje, zlasti travnikov. Na čelu temu uradu je za to izučen inženir (kulturni inženir); za pomoč, da izpeljujejo delo, ki zanj inženir napravi načrte, so jim pa ta-koimenovani travniški mojstri. V naši deželi še nimamo takega urada. Zato pa tudi o kakšnem izboljševanju zemlje niti govoriti ne moremo. Za vodovode je seveda naša dežela, zlasti zavoljo svojega kraškega sveta, izdala ogromno svoto denarja. V drugent oziru je pa.edini poizkus. ki se pa tudi šele pričenja, izsušenje lubljanskega barja. Koliko močvirnih travnikov imamo! Koliko umetno gnojenih travnikov bi se dalo s primreno majhnimi stroški napraviti. Brez krme ni živinoreje; ! rez skrbi za travnike pa seveda tudi ni krme. Zvezano je vse to tudi s preureoit-vijo hlevov, kjer se izgublja brez haska dragocena gnojnica. Poduka je tu treba; pa tudi denarne pomoči, da pridemo naprej. 3. Skrb za pašnike. Tista neumna misel, da pašnik ne nese, da je živina najboljša v hlevu, se ni rodila na kmetih. Zanesla jo je prevelika modrost učenih gospodov; podpirali so jo pa vsi gojzdarji in graiščaki, ki so se zavoljo tega ložje otresli kmetov, ki so imeli pašne pravice po njihovih zemljiščih. Danes učeni možje po kmetijskih šolah trdijo nasprotno in pra- vijo, da brez paše ni dobre plemenske živine. Pripomnimo, da kraji, kjer so planine, tudi rabijo pašnike, da se živina, preden gre na skalovite višave meseca maja, ali pa že preje, navadi na pašo. Kar je še skupnih pašnikov, bi se zanje moralo poskrbeti s posebnim deželnim zakonom, kakor za planine. Za iztrebljenje gmajn, za vodne rezervoarje in sploh za izboljšanje pašnikov se mora dobiti deželna in državna podpora. Kjer je pa svet že razdeljen, riaj bi se ustanovile pašne zadruge, ki bi vzele svet v naiem; zadruge seveda smejo tudi računati na javno pomoč. — Cc bomo vse te reči resno vzeli v roko. nam bodo nauki letošnje suše v veliko korist. Men pregled. KAKŠNA BO OGRSKA VOLIVNA REFORMA. Na dnevnem redu je sedaj na Ogrskem volivna reforma. Volivna pravica se mora prccsnovaii, ker tako zahteva krona in W'eckerle\i ministrstvo se ie moralo vrsten" zavezati, da jo izdela in izpelje. Andrassy je dolgo časa zavlačeval in še-le junija meseca je načrt predložil cesarju, ki ga je odobril. In kakšna bo volivna pravica: 1. Andrassyjev načrt ne uvaja splošne volivne pravice, temveč le razširjenje iste na širše sloje prebivalstva. 2. Volivna pravica tudi ni enaka, temveč pluralna, to je, da ima eden več glasov. 3. Zahteva se tudi znanje mažarskega jezika. 4. Volitev bo javna. 5. Volivni okraji se bodo le »zmerno« pomnožili. Ta volitvena preosnova ie čudna reforma. Če bi jeseni oktobra meseca zbornica sprejela ta načrt, se ne bo mnogo spremenilo na Ogrskem. SRBSKI CERKVENI KONGRES. Srbski cerkveni zbor. ki se je vršil te dni. je izvolil srbskim očakom kandidata radikalne stranke Gabriela Zmejanoviča. katerega mora potrditi cesar. Ogrski ministri so sklenili, da izvolitve novega patriarha ne bodo priporočali cesarju v potrditev. njim bi bolj ugajal škof Bogdano-vič. ki pa pri volitvi ni dobi! niti enega glasu. NEMŠKI CESAR VILJEM PROTI PRO- TIPOLJSKEMU ZAKONU? »Domoljubovim« čitateljem je znano, kakšen zakon jc bil sprejet v nemškem državnem zboru glede Poljakov. Zanimivo je. da se je sedaj sam cesar Viljem izjavil, da je nasprotnik tega zakona. Poljski list Czas« (»Čas«) priobčuje pismo iz Poznanja s sledečo vsebino: »V tukajšnjih poljskih krogih se pripoveduje, da se je cesar Viljem v pogovoru z nekim svojim zaupnikom izrazil tako-le: .laz sem sicer podpisal razlastitveni zakon. ker. če bi odrekel podpis, bi to povzročilo resno notranjo krizo (razdor) in bi bil jaz primoran odsloviti vse ministre. Ali dokler jaz živim, se ta zakon ne bo izvrševal.« ANGLEŠKI PARLAMENT. Angleži so zelo napredni v svoji politiki. Sprejeli so zakon o pokojnini za starost. Vsak Anglež, ki je nad 70 let star. dobi penziio. Vplačuje pa nič. V svoji zadnji dobi je parlament rešil 139 zakonov. Jeseni se hoče baviti v prvi vrsti z zakonom o bebcih, katerim nameravajo prepovedati ženitev, ker se bebstvo podeduje. TURŠKA. Turški sultan ustave ni podelil prostovoljno, temveč le pod pritiskom skrajno neugodnih poročil iz raznih pokrajin svoje države. To dejstvo in nadalje poročila zadnjih dni. ki si včasih docela nasprotujejo, navdajajo dobre poznavalce turških razmer z največjim dvomom, ali bo ustava pomirila duhove ali še celo razburila. Do prvih volitev so še trije meseci. In že sedaj mladoturki komaj vzdržujejo mir in edinost v svojih vrstah. 2e glede vprašanja, kdo naj bi sedai vladal v Turčiji, so se takoj razcepili v štiri struje: Ena se ie zavzela za sedanjega sultana Abdul Hami-da, druga za princa Rešada, tretja za Juzuza Izedina in četrta za Medšina. Končno je zmagala stranka, ki se je potegovala za sedanjega sultana. Velike težkoče bo moral premagati bodoči turški parlament, ker živi že v evropskem delu Turčije mnogo narodov, ki so privrženci raznih ver. Zlasti je vpoštevanja vredno že nad tisoč let staro sovraštvo mohamedan-cev do kristjanov. Nekdo celo pravi: «Preobrat Turčije v parlamentarno državo je nekaj skoroda nemogočega. Mohame-danska duhovščina je sicer izjavila, da ko- ran i knjiga raznih naukov, nekako »sveto pismo) ne nasprotuje ustavni vladi. Toda koran ne pozna in tudi ne pripozna enakopravnosti nemohamedanskih narodov. Turki ne bodo hoteli plačevati enakih davkov kot kristjani, naj državni zbor napravi. kar hoče. in mladoturki ne bodo mogli nikdar uveljaviti enake vojaške službene dolžnosti za Turke in kristjane.< Pravi vladarji v Turčiji so sedai mladoturki. Vlada po možnosti vse stori, kar zahtevajo. Dosedai se jim je posrečilo odpraviti iz sultanove okolice skoro vse nekdanje njegove ljubljence in spraviti svojega zaupnika na ministrski sedež. .Ministrstvo Sajd-paša je odstopilo in Kaimil-paša je dobil nalogo, da sestavi novo ministrstvo, v katerem sede tudi triic kristjani. — Tuiim vlastem se je predstavila Turčija z novo ustavo zadnji petek. Naipreje je sultan sprejel novo ministrstvo. ki mu ie priseglo zvestobo, nato pa tudi zastopnike tujih držav. Prebral ie v turškem jeziku izjavo, da ie obnovil ustavo iz leta 1876. in da jo hoče spoštovati. Tenitik paša je prevel izjavo v francoščino. V imenu državnikov je čestital italijanski poslanik. Sultan je podal nato vsakemu roko in jili prosil, naj naznanijo sve jim vladarjem, da se jim zahvaljuje za njihovo naklonjenost. NAPAD NA SULTANA IN NJEGOVA BOLEZEN. V Ženevo je došlo poročilo, da jc neki nižji palačni uradnik poizkušal umoriti sultana. Toda napad so preprečili. Nekateri časopisi poročajo tudi. da jc sultan zbolel radi zadnjih dogodkov. Zdravniki se boje. da ga zadene kap. V Jildicu jc vse polno zdravnikov. Vse so pripravili za slučaj sultanove nagle smrti. Preprečiti hočejo pred vsem, da bi ne oropali palače, kakor se je to zgodilo ob smrti zadnjega sultana. BOLGARIJA SE PRIPRAVLJA NA VOJSKO ? Bolgarija zelo hitro nadaljuje oboro-ženje, ki se je nekoliko prekinilo, ko so proglasili v Turčiji ustavo. Nadaljevanje oboroženja je povzročil ruski poslanik v Zofiji, ki je rekel, da Rusija glede na svoje makedonske predloge ne odneha, ker ne zaupa nobenemu gibanju na Turškem. Marijanski kongres o katerem poročamo na drugem mestu, se radi nepričakovanih zaprek preloži na nedoločen čas. Cenjeni somišljeniki naj sporoče to vest članom mladeniških in moških Marijinih družb. — Čebelarska shoda. 16. t. m. se vrši po 10. sv. maši čebelarski shod v Srednji vasi pri Poljanah pri gosp. Ign. Čadežu (Anžonovcu); ob 3. uri popoludne pa v Zirih v šoli. Na obeli shodih bo predaval zastopnik osrednjega čebelarskega društva iz Ljubljane. Izobrazili. Bleiweisova doba: Novice. Leta 1843. je zložil Prešeren svojo zadnjo pesem: Zdravica. Videl je. kako ie bil vedno tlačen slovenski narod, a trdno je upal. da morajo nastopiti lepši časi. v slutnji boljše bodočnosti je nazdravil svojim tovarišem in svojemu narodu: »Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan. Ja koder solnce hodi. prepir iz sveta bo pregnan. Da rojak, prost bo vsak ne vrag. le sosed bo mejak. Ravno istega leta je pričel izdajat, dr. Janez Bleiweis svoje -Novice» in vodil naše slovstvo tja do leta 185S , ko je Z'.lru-žil Janežič slovenske pisatelje okoli f il;iv-nika«. Prešeren je bil prevelik za svoj čas. Tako nenadoma je prišel med nas. da ga Slovenci v svoji zaostalosti nismo mogli razumeti. Le malo mu jih je sledilo, toda ti niso imeli moči. da bi enako krepko govorili svojemu narodu. Tako je bi! Prešernov trud za probujenje slovenskega duha skoro pozabljen: zopet so začeli tam. kjer je bil začel že Vodnik pred 50. leti. mesto da bi šli za Prešernom. Zopet ic bilo treba delati novo podlago, da moremo šele sedaj govoriti o preporodu šiš enskega slovstva. Kakor pri Vodniku, imamo tudi sedaj Novice«. Mlado drevesce slovenske literature jc pognalo kmalu krepkeie veje: 1M\ ic bila proglašena svoboda vseh avstrijskih narodov: dobili so svojo ustavo, s katero jc bila združena tudi svoboda tiska. Novice« so dobile vse nolno bratov in sester. časopisi so rasili kot gobe. A leta 1852. je zopet vse usahnilo: narodom ie bila vzeta svoboda, da niso smeli voliti svojih poslancev, časopisje ni smelo svobodno govoriti: le leposlovnim časopisom ie bilo možno izhajati do 1. 1861. Tako se je moglo slovensko slovstvo vendar polagoma razvijati. Bleiweis je vodil svoje Novice iako premeteno. Dovoliene so bile spočetka samo kot gospodarski časopis, da so kmete učile, kako je treba obdelovati zemljo, rediti živino, da bo več dobička. A Bleiweis je spoznal, da se take > Novice« ne bodo priljubile pri ljudstvu, ki noče samo podtičnih. ampak tudi zabavnih stvari. Zato je ohranil stari naslov. Gospodarske Novice«, vmes pa je vtaknil mnogo pesmic in kako majhno povestico. Trudil se je jako, da bi vse boljše pesnike potegnil k svojemu listu. Tako so »Novice« naš prvi slovstveni list. ki nam kaže podobo tedanjega javnega in duševnega življenja. Političen list so postale »Novice« I. 1848.. ko je došla vsem avstrijskim narodom svoboda, da so smeli sami voliti svoje poslance v državni zbor. Tudi lirične pesmi so tedaj zlasti politične. Natihoma se je že pred letom 1848. opevalo domoljubje, a zdaj so udarile te pesmi s silo na dan. Koseski in Toman sta naredila naj- fi bučnejše, z njima vred pa se je oglasilo še neštevilno drugih, ki je vsak hotel opevati Ijubav do domovine. Narodna misel sejevjavnem življenju pojavila z vso silo, zato so se je tudi vsi pesniki poprijeli. Če mi sedaj prebiramo te proizvode, se nam zde jako neslani, ker pesniki niso izražali svojih čuvstev, ampak so se silili, da so pesnikovali, kakor je hotelo javno mnenje. Vrhu tega pa je manjkalo pravega, globokega duha, ki je prvi pogoj za velikega pesnika. Vse je le letelo za krilatimi besedami. Vendar kakor se s pomilovanjem oziramo na to dobo, ima vendar nekaj pri-kupljivega na sebi. V nobeni dobi našega prebujenja ne opazimo takega velikega navdušenja, kakor tedaj, tako da je ta doba narodne sloge v resnici ena najbolj prikupljivih. Pesništvo. Rodoljub L e d i n s k i (Zakelj) in Fr. S v e.t 1 i č i č sta še učenca Prešernova. Oba sta bila duhovnika, ki sta mnogo izkusila v svojem trudapolnem poklicu. V lepili, od Prešerna naučenih besedah pojeta o bridkostih življenja. Kot Prešeren rada vporabljata sonet za izliv svojih čuvstev; oba sta naredila tudi nekaj lepih balad. Toda v tem viharnem času se je malokdo menil za izlive toplih čuvstev srca; le kdor je znal bojevite, navduševalne pesmi o narodu, o domovini prepevati, onega so poslušali. To je bil čas, ko je Koseski otemnil Prešernovo slavo, ko so stari narodnjaki s solzami v očeh navdušeno de-klamirali njegove pesmi. Ivan Vesel, s priimkom Koseski. je bil rojen 1798., torej dve leti pred Prešernom. Vendar je v dobi Prešernovega življenja (do 1. 1849) neprenehoma molčal, ker je videl, da si poleg Prešerna ne bo mogel pridobiti slave. Šele v »Novice« ie jel pošiljati pesmi, in te so njegovo slavo raznesle po vsej domovini. Podžigale so ljudi zlasti vzvišene, bučne besede, ki jih je mnogo sam skoval, mnogo vzel iz hrvaškega jezika, tako da so nekatere pesmi nerazumljive. Vsebina pesmim pa jc iskreno rodoljubje; in to je rodilo za njim nebroj rodoljubnih pesmi. V slavo Slovencev si sam izmišljuje sijajno njihovo preteklost, katere nismo nikdar doživeli. To ie sicer podžigalo narodno zavest, a slovensko pesništvo ni pridobilo ničesar. Sploh pa je naredil malo izvirnih pesmi, večinoma je prevajal iz nemščine. Kot mal primer denimo sem nekaj virov Iz pesmi »Kdo je mar?« kjer opeva v visokih besedah slavo slovenskega kmeta: Slovenski kmet je hraber vojak: . »Kjer zadene, iskra šine šest jih pade, kjer porine.« ßogat je, da »kupi polje, plavž, graščine, dnarje meri na štrtine.« Slovenski kmet je učen, da »vse jezike sveta zna«. Pravičen, da »cesar clo ga čisla sam«, pobožen: »Vse obrne v božjo slavo mitra diči sveto glavo papež piše: »Ljubi brat!« Na koucu pesmi pa navduševalni verzi: »Ce zavist lizuna zvine, da zamrdne sin krtine: Kdo je mar? Zagrmimo: Cast očine, S'cer slovenski oratar. Najboljše njegove pesmi spadajo v dobo 1843.—1852. I. Pozneje pa je njegova slava otemnela. Stritar in Levstik sta začela proti njemu boj, v katerem sta mu zlasti očitala, da nifi slovenščine ne zna, da si dela nove besede kakor se mu poljubi. Leta 1870. je »Slovenska Matica« izdala njegova zbrana dela po vplivu njegovega prijatelja Bleiweisa. Od tedaj se nihče več mnogo ne meni zanj. Umrl je 1. 1884. skoro pozabljen. Kot pesnika ga tudi mi ne moremo slaviti, pač pa kot človeka, ki je v onem času navduševal mladino za Boga in za narod. Njegov najzvestejši učenec je dr. Lovro Toman. Isto navdušenje za oba ideala kot pri Koseskem: Bog i narod. Kot navdušen narodni poslanec je zahteval Slovencem svobode, isto se glasi tudi v njegovih pesmih. L. 1849. je izdal svoje pesmi z naslovom »Glasi domorodni«. Bučne besede kot pri Koseskem, toda zraven mnogo jezikovnih napak. Vsakemu Slovencu je znana njegova »Savica«, ki ima kakor mnogo drugih njegovih pesmi, lep napev. Tudi svoji ženi Josipini Turno-gradski je posvetil mnogo ljubavnih pesmic, ki so rodile celo kopo posnemalcev. Tedaj se je priljubila primera, da so svojo ljubico pesniki imenovali domovino. Zadnji v tej vrsti je bil Gregorčič (»Eno devo le bom ljubil«.) S Tomanovim imenom je zvezana ustanovitev »Matice Slovenske«. L. 1863. je izdal v »Novicah« poziv, naj se ustanovi društvo za izdavanje knjig. Takoj je štirideset mariborsMih Slovencev obljubilo prispevati po 50 goldinarjev in »Matica« se je ustanovila. Toman ji je volil v oporoki 10.000 gl. Takega narodnega idealizma se sedaj težko dobi. Dramatično pesništvo. V to dobo spadajo tudi pravi začetki slovenskega gledališča. Kakor je znano, so bile prve slovenske predstave že leta 1790: »Veseli dan ali Matiček se ženi« in »Zupanova Micka«. Toda igrali so jih v nemškem gledališču. Zanimanje in zahteve po slovenskih predstavah v deželnem gledišču so se porodile z razvojem društvenega življenja v tem času. L. 1848. je bilo v Ljubljani ustanovljeno »Slovensko društvo«, ki je imelo sprva politično-poučen, pozneje pa zabaven namen. — Treba je bilo ljudi poučiti, kaj je ustava, kaj pomenja svoboda za Slovence. — Zraven pa so se jele prirejati Besede, to je zabavni večeri, na katerih se je pelo in deklamiralo. Zraven tega se je priredila kaka igra. To je sicer kmalu zaspalo, ko je bila 1. 1852. svoboda zopet zatrta, a 1861. se je Čitalnicah zopet isto ponavljalo. Tudi te so imele poučen in zabaven namen. Prirejali so se narodni plesi in igre s petjem. Iz tega se je rodilo »Dramatično društvo«, ki je skrbelo za slovenske predstave in »Glasb. Matica«, ki je gojila narodno petje in godbo. Tudi v Idriji, Mariboru (Prelog Matija), Ljutomeru (Trstenjak), Celju (Dobnič) so jeli isti čas gojiti gledališke predstave. Igre so prevajali večinoma iz nemščine, edini izvirni dramatični pisatelj je bil Miroslav V i 1 h a r. Bil je graščak na Notranjskem, ki je sprva zlagal pesmice, pozneje pa gojil domoljubje s svojimi šalo-igrami. V igrah nastopa skoro vedno kak nemškutar ali Nemec, katerega Slovenci dobro potegnejo. Za njegov domoljubni namen se mu slabe igre že odpuste. O slovenskih povestih v tem času skoro ne moremo govoriti, kajti pravo slovensko pripovedništvo dobimo šeie z Glasnikom. Sedaj je le tisto kaj veljalo, kar je budilo neposredno navdušenje za narod, domovino: Pesmi in igre. Pač pa je cvetelo zapisovanje narodnih vraž in njegovega jezika, v čemer sta si največ zaslug pridobila M. Valjavec in Navratil. M. Cigale pa nam je prestavil državni zakonik in izdal veliki nemško-slovenski slovar. Listek. Zadnji dnevi Jeruzalema. (LUCIJ FLA V). Zgodovinski roman. — Spisal J. Spillmann D. J. I. DEL. Prva knjiga. Nadaljevanje trinajstega poglavja. Skoraj isti čas, ko je stotnik Lucij s svojim lenim vodnikom zapustil ovčja vrata, so dospeli jezdeci Metilijevi in Gie-zijeva četa, vrnivši se iz Betanije, do vrat ob ribnjaku Siloc, ko je Giezi še enkrat zaman poskusil pridobiti vsaj majhen del plena svojemu gospodarju. »Saj je lahko zadovoljen, da mu dežeini oskrbnik brez odkupnine vrne soprogo,« se norčuje Me-tilij, med tem ko uboga Rahela s trepetom zapusti nosilnico; kajti dobro je vedela, kako jo bo vsprejel njen mož. »Nevesto bomo vzeli s seboj k Floru. Čemu bosta tvojemu gospodu dve ženi?« Eleazar je razburjen čakal na povrat svoje čete. Zato je že pred več kakor eno uro razpustil poglavarje »Zveze gorečni-kov«, ki so se ponoči pri njem zbrali k posvetovanju. V njegovo jezo so sklenili pri tej seji, da odkupijo ben Gioro. Kajti temu, ne Eleazarju, je hotela večina poveriti vodstvo upornikov. Na ta način so si namreč zagotovili pomoč tolovajskih čet, ki štejejo več nego 10.000 bojevnikov. Tako so upali pridobiti zase tudi šajka Mardoha in njegove junaške jezdece. Ele-azarja pa so prosili uporniki, naj v blagor in svobodo domovine prepusti začasno vodstvo vojske ben Giori. Vnuk Kajfov se je moral udati. Sicer pa so bili vsprejeti vsi Eleazar-jevi predlogi. Soglasno je prodrl njegov predlog, da je treba na Rimljane udariti precej in brez obotavljanja. Povod za upor se glede na neznosne krivice, ki jih vrši deželni oskrbnik, dobi lahko vsak dan. Večina tempeljskih delavcev, katerih ie Agripa preteklo leto izpustil 18.000 iz službe. je najetih za vojsko in so že vsi pripravljeni na povelje. V herodianski orožarni v Mazadi je pripravljeno bojno orožje za celo armado, in stražo tiste orožarne čisto lahko podkupimo ali uničimo. Glavarje v »stranki zmernih«, ki so nam dozdaj onemogočili vsak poskus upora, pa bo spravilo s poti bodalo sikarijcev. To vse ie bilo sklenjeno in je veselilo Fleazarja. Veselje mu je grenila samo okolnost. da bo moral v boiu za svobodo Izraela prepustiti vodstvo Simonu ben Oiori. Nejevoljno le hodil po dvorišču celo uro sem in tja. a je še vedno vrelo v njegovem srcu. »Ben Giora. tolovajski glavar ben Giora. bo poveljnik! Tolovajski glavar bo rešenik Izraela iz rimske suž-njosti! Jaz pa. član velikoduhovniške družine. bom moral biti pokoren temu roparju. Me moja. ampak njegova bo čast in slava po zmagi! Tn vendar bom iaz z nevestino doto. to se pravi, s svojim denarjem. r>1a<*eval najemnike in pridobival zaveznike! Zblaznel bi! Pa kie se mudi ta tenec Giezi s svojo četo! 2e se dani na vzhodu in se še ni vrnil. Zdavnaj bi bil že lahko tukaj!« Konečno Je začul Eleazar žvenket orožja in korake svojih vojakov. Hitel ie k vratom, da iih odpre z lastno roko. Pa to ni bila vrnitev čete. ki se vrača z bogatim plenom. Mrmraje in s povešenimi glavami so vstopili vojaki. Ne na čelu. ampak zadai ie šel poveljnik z ubogo Ra-helo. Kaj pomeni to? Kje je nosilnica z mojo nevesto? Kje so kamele, obložene z doto?« vpraša Eleazar. Giezi pa najprej previdno zapre vrata na dvorišču in dó: »Ni treba, da hi izvedelo vse mesto, kako se je ponesrečil pohod naše čete. Mi smo nedolžni, gospod. Ni nam manjkalo ne premetenosti, ne hrabrosti, kakor ti lahko izpriča tvoja žena. Ze sem natovoril živali z dragocenim blagom m imel sem ra-bijevo hčerko s tvojo ženo že v nosilnici. kar pridrvi četa. to se pravi, bilo jih je najmanj sto. in v imenu deželnega oskrbnika nam vzamejo nevesto in plen. Zlodej me vzemi, če ni vse res, kar sem povedal.« »In nevesta in njena dota je zdaj v rokah deželnega oskrbnika?« »Tako je.« »Kdo je bil poveljnik tiste čete? Ali si izvedel njegovo ime?« »On je zaupnik Gesija Flora, stotnik Metili}.« »Ali je rekel, da dela po naročilu deželnega oskrbnika? Le pomisli — ali je v resnici rekel tako?« »Rekel je, in ne samo enkrat. Moji tovariši in tvoja žena ti lahko potrdijo to.« Vojaki so prikimali. Eleazar dvigne tedaj svoje pesti proti nebu inivikne: »No, to je prav! Zdaj je mera polna. Človek, poslan od cesarja kot varuh naše dežele, se drzne z očito silo upleniti hčer plemenitega Izraelca, nevesto poveljnika tempeljske straže! Deželni oskrbnik — ropar naših deklet! To naj izve »visoki svet« in ves Jeruzalem in vse ljudstvo, ki se je zbralo h praznikom! Žabja kri bi morala teči po naših žilah, ko bi nas ne vnelo to dejanje, da primemo za orožje in si priborimo sveto svobodo. — Giezi, pojdi takoj z menoj v tempelj, kjer se zbere v ranem jutru »visoki svet« k posvetovanju!« ŠTIRINAJSTO POGLAVJE. V templju. Medtem, ko je Eleazar s svojim služabnikom hitel v tempelj, je stopila Rahela vsa žalostna v hišo. Toda kljub svoji žalosti ni pozabila, da jo je Natanael, mlajši brat njenega soproga, prosil včeraj, še predno je šla v Betanijo, naj ga zbudi zgodaj v jutru. Deček je namreč izpolnil dvanajsto leto, v katerem je bilo mladim Izraelcem prvič dovoljeno stopiti v dvor mož. Na velikonočni praznik je hotel Natanael storiti to. »Pa kdo te bo zdaj peljal s seboj, ti dete moje duše« vpraša Rahela dečka. »Eleazar je že odšel v tempelj po važnih opravkih.« > Oh, kakšne opravke pa ima o velikonočnem prazniku, ko mora počivati vsako delo? Kdo me bo vodil v tempelj?« »Pismouk Jožef ben Matija, ki te je učil pisati grške črke, te bo rad vzel s seboj. Hitro teci k njemu in ga prosi prav lepo, da te vzame s seboj. Že se je skoraj zdanilo, in on ne bo dolgo čakal doma.« Kakor urna srna je tekel mladi Natanael v praznični obleki čez cesto v hišo pismouka Jožefa. Dobro je zadel; Jožef ben Matija je hotel ravnokar v tempelj. Prijel je dečka, ki ga je zelo ljubil, za roke in ga je peljal s seboj. Razkazal mu je vse dragocenosti v templju, katerim se Natanael ni mogel dovolj načuditi. Zdelo se mu je. da hodi kakor po nebesih. Slednjič sta prišla do prostora, kjer se je videlo dragoceno /agrinjalo pred Najsvetejšim. »Ali je res. da se je to zagrinjalo že enkrat raztrgalo od zgoraj navzdol, ko je bil še moj stari oče Kajfa veliki duhovnik? Giezi mi je pripovedoval tako, a Eleazar ga jc strogo pokaral zaradi tega,« vpraša iadovedni deček. >Ne verjemi vsega, kar klepečejo neumni hlapci!« odvrne pismouk z nagubanim čelom. Nato dalje pripoveduje dečku: »V Najsvetejšem starega tempelja ie stala skrinja zaveze, in na perotih kerubi-mov je prebivalo veličastvo božje. Tudi zdaj še verujemo, da prebiva gospod Bog Sabaot nevidno v Najsvetejšem, čeprav se je izgubila skrinja zaveze, ko je bil razdrt prejšnji Salomonov tempelj. Samo enkrat v ietu sme stopiti veliki duhovnik v ta najsvetejši prostor, da prosi za naše ljudstvo pomoči pri Bogu. Glej, levitje so že pričeli pripravljati daritveni oltar; moli tudi ti za rešitev Izraela in za to, da bi nam Bog kmalu poslal Odrešenika. Tukaj počakaj, dokler ne pridem póte. Zdaj je čas, da grem v dvorano Gazit k posvetovanju.« Dvorana Gazit se je nahajala v spod-njih tempeljskih prostorih. Tam so se zbrali starejšine in pismouki sredi dvorane in so se živahno razgovarjali med-seboj. Sredi med njimi je stal poveljnik tempeljske straže, z žarečimi očmi, in je v strastnih besedah pripovedoval zadnje nasilstvo deželnega oskrbnika. »Glejte, Jožef ben Matija prihaja, nai-učenejši pismouk!« zakliče eden izmed duhovnikov, »čujmo, kaj bo on rekel na ta dogodek.« »Dekle je hotel ugrabiti, to je jasno!« »Ta pritepeni Rimljan!« — »Hčer izraelskega plemenitaša!« — »Otroka rabija, ki bi bil vreden, da postane veliki duhovnik!« tako so vpili nekateri med scboi. Drugi pa so ugovarjali: »Mir!« — »Pamet!« — »Ne povračati sile s silo!« — »Uničili boste mesto in tempelj, če ne boste krotili svoje jeze!« Tako so vpili semintja, da so se komaj razumele posamezne besede. Sele, ko je vstopil veliki duhovnik, so se pomirili nekoliko. Bil je velik in širokopleč mož i rdečim obrazom in sirovimi potezami. »Hoho!« zakliče veliki duhovnik, »kaj pa je to? Ne mirujete niti tedaj, če vstopi veliki duhovnik. Vsak pojdi na svoj prostor. in potem čujmo. kaj nam je storiti. Pa hitro in brez besed, ker se že bliža čas jutranje daritve. Zato smo se zbrali, da se posvetujemo, kaj nam je storiti zdaj. ko je prišel poslanik iz Siriie k nam. Ali nai vložimo tožbo proti Gesiju Floru? Rad bi o tem slišal vaše mnenje. Toda zapomnite si! Če ne moremo storiti toliko, da bi ga rimska vlada odstavila z njegovega mesta, potem je boljše, da molčimo popolnoma! Kajti če kljub naši tožbi ostane on na svojem mestu, nas bo v bodočnosti tepel. ne s šibami, ampak s škorpijoni. Kaj praviš na fo, Ecehija?« Ecehija je nato razložil zadnjo do neba kričečo krivico Florovo. Eleazar jo je še enkrat ponovil in potrdil s prisego. Medtem se je veliki duhovnik nemirno premikal na svojem sedežu, kajti dobro je vedel, kaj hoče Eleazar in njegova stranka s to obtožbo. Res je že klical prvi član »stranke gorečnikov«, Meir ben Belga v ognjevitih besedah k uporu proti Rimljanom. »Zdaj,« je govoril, »je prišel dan maščevanja nad Rimljane. Pod vtis-kom te vnebovpijoče krivice se bo vzdignilo tri milijone romarjev kakor en moz, in bodo umorili Flora v pravičnem boju. Kaj pa more ta mala četica Rimljanov v mestu? Le eno besedo naj reče veliki duhovnik in »visoki svet« ljudstvu, pa bomo praznovali letos nov velikonočni praznik, novo rešitev iz hujše sužnosti, kakor pa ic bila egiptovska. Samo enega samega takega moža je treba, kakor je bil Juda Makabejec, in mi smo rešeni. Tu stoji tak mož, hrabri poveljnik naše straže, vojskovodja Izraelov. Slava ti, zrnagalec Rimljanov! Gotova ti je zmaca. ker Bog naših očetov ne sme zapustiti svojega ljudstva. Kje je kak tuj Bog med nami, razen mah-kov, ki jih časte Rimljani, in razen tistega, ki ga časte Nazarenci. Toda mi bomo prepodili Rimljane in Nazarence iz dežele. Zaupajte na Gospoda, ki je mogočen in zvest. Trobite, trobite na bojni rog v Si-jonu! Smrt našim sovražnikom in zmaga jn večna slava njegovemu izvoljenemu ljudstvu!« Tako je govoril Meir ben Belga z ognjevitimi besedami. Velik del zboroval-cev mu je pritrjeval z navdušenjem. Veliki duhovnik je pobledel. Ni mislil, da je tako močna »stranka gorečnikov«. Toda kmalu se je zopet pomini, ko je spoznal, da večina vendarle ni na njihovi strani. Vsi, ki so kaj imeli pod palcem, in vsi mo-drejši niso hoteli ničesar slišati o uporu. >,Kako hočemo začeti vojsko z Rimom?- zakliče Ecehija. »To je blaznost! Rimljani bodo pošiljali vojsko za vojsko v našo deželo in nam bodo naposled z ognjem in mečem uničili naše mesto in naš sveti tempelj. Bratje, potrpite toliko časa, dokler nam Bog naših očetov ne pošlje svojega Odrešenika.« Nazadnje je prodrl Jožef ben Matija s svojim posredovalnim predlogom. Predlagal je, naj pošljejo poslanstvo k posla- niku, Certiju Galu, ki ni prijatelj Gesija Flora. Ce ne bo pomagalo to, pošljejo lahko poslance k cesarju Neronu, ki zdaj biva na Grškejn. Če bi tudi to bilo zaman, potem je še vedno čas, da primejo za orožje. Kakor olje so tekle učenemu rabiju besede z ustnic in so pomirile vihar med strankami. Sklenili so torej, da pojdejo po končani večerni daritvi, ko neha sobota, v skupnem svečanem sprevodu, spremljani od ljudstva, pred kraljevi grad. Tain bo Jožef ben Matija v njihovem imenu govoril poslaniku pritožbo proti Gesiju Fiorii. Ljudstvo pa nam bo pritrjevalo. Zdaj so zabučale pozavne k jutranji daritvi. Veliki duhovnik se je hitel na-pravljati v obredna oblačila. Svečano je stopal nato pred daritveni oltar, spremljan od sto in sto duhovnikov v belih oblačilih, da bi opravil veliko spravno daritev, ki je bila v stari zavezi predpodoba daritve na križu. Visoko je plapolal ogenj in povžival darovano žival. V potokih je tekla kri in daritveno vino, razlito kroginkrog stopnjic pri oltarju. Po vsej dolžini tempelja pa so prepevali belo oblečeni pevci psalme, in spremljale so jih harfe in zveneče cimbale. Ko je konečno veliki duhovnik izrekel blagoslov nad vsem Izraelom, ni ostalo skoraj nobeno oko suho in tudi na moških trepalnicah so se svetile solze. Mladi Nata-nael pa je bil tako ganjen, da je po vsej poti, ko sta se vračala na dom, govoril Jožefu: »Kje je Bog kakor Bog naših očetov? Kje ga molijo tako, kakor ga molimo mi? Kje je svetejši in lepši tempelj na svetu, kakor je hiša našega Boga?« Pa vendar se bodo morale v kratkem izpolniti nad to prekrasno zgradbo besede Kristusove, »da ne bo ostal kamen na ka-menu«, ker je Izrael zavrgel pravega velikega duhovnika. O tem deček ni slutil ničesar; toda v duši učenega pismouka se je vzbujala bojazen. (Dalje prih.) Razgled po domovini. Pomanjkanje krme na Kranjskem. Kakor znano čitateljem »Domoljuba«, je vlada za prvo silo dovolila za Kranjsko 200.00 K, da se nabavi seno in porazdeli za znižano ceno med najrevnejše živinorejce. Seveda je ta vsota tako malenkostna in neznatna, da se pri tej veiiki bedi, ki vlada vsepovsod na Kranjskem, ž njo ne mere dosti odpomoči. Umevno je, da vlada radi tega veliko ogorčenje med kmečkim stanom. Saj ne pride niti ena krona na posamezno živinče. Dolžnost vlade je, da se takoj zviša podpora, ki bo saj toliko zalegla, da bo naš kmet dobil možnost, da si ohrani svojo živinorejo. Naši poslanci so že na Dunaju storili v tem oziru svojo dolžnost in raznim ministrom razložili bedo, v katero je prišlo naše kmečko ljudstvo. Prejšnji teden je pa zopet voditelj S. L. S. državni poslanec ter deželni odbornik dr. Ivan Šusteršič poslal ministrskemu predsedniku naslednjo brzojavko : Njegovi ekscelenci gospodu ministrskemu predsedniku baronu B e c k u na D u n a i u. Kranjski nakazai.i znesek za hipno olajšanje zaradi pomanjkanja krme je popolnoma nezadosten. \si slov. poslanci kranjskih kmečkih okrajev najodločneje protestirajo, da se tako malenkostno postopa z deželo, ki stoji pred gospodarsko katastrofo. Dolžnost jim veleva, da zahtevajo od vlade takojšnjo temeljito pomoč. Ce izostane zahtevana remedura, se je bistveno izjalovila pomožna akcija in posledice so nepregledne. Prosim Vašo ekscelenco, da niti en dan več ne odlašate, in da z odločilno silo ukažete pomoč. Položaj ie zelo rescn- j. x. . D r. S u s t e r š i č. Na to brzojavko je takoj poslal ministrski Predsednik baron Beck sledeči brzojavni odgovor: Poslancu dr. Šusteršiču v L j u b I j a n i. Žalec. Brzojavko o zadevi pomanjkanja krme prejel. Dosedaj za Kranjsko na razpola- go dani znesek ima le namen podati izključno samo prvo pomoč oškodovanim. Pomožna akcija s tem samoobsebi še ni završena. Beck. Dr. Šusteršič ie takoj brzojavno odgovoril : E k s e e I e 11 c i ministrskemu predsedniku baronu B e c k u I Žalec. Z zahvalo za poročilo ponavljam Vaši ekscelenci, da znesek 200.000 kron tudi za ino-mentano odpomoč najskrajnejše bede nima nobene prave vrednosti. Mi potrebujemo mo-mentano brezpogojno najmanj 2.000 vozov po znižani ceni 6 do 7 K. 200.000 K ie samo za okolu 300 do 350 vozov k pokritju diference med dnevno ceno in ceno, po kateri je odda-jati pomoči potrebnim. Kmetovalci so popolnoma obupani in prodajajo živino po slepih cenah. Brezupnost se silno širi, mora se hitre in nujno poseči vmes. Računamo na previdnost in odločnost Vaše ekscelence. Šusteršič. Želimo, da bi ta resna beseda imela uspeh. Sila je skrajna, in ljudstvo nestrpno pričakuje, da se država spomni, kaj je dolžna kmečkemu stanu! Slovenec Matija Jančlgaj v Ameriki umoril 15letno Slovenko. Iz Oregon City, Oregon, se nam poroča sledeča tragična zgodba: V Portland. Oregon, so prijeli kon-štablerji, detektivi in policisti s pomočjo krvnih psov morilca Matija Jančigaja, ki ie v svoji ljubosumnosti ustrelil in na mestu ubil 15letno Marijo Smrekar. Morilca je preganjala množica skoro tri ure daleč, in bi ga gotovo linčala da ni pravočasno prišla na lice mesta policija, ki je morilca iztrgala iz rok množice. Ko ga je dobila policija v svoio oblast, je še drvila za njim množica, kričeč: Obesite ga! Na drevo z njim! Morilec se je dal mirno prijeti in se je skoro smejal ves čas, ko so ga peljali v ječo. Umor, ki ga je izvršil Jančigaj na 151etni Mariji Smrekar je bil premišljen in hladnokrven. Slovenska zmaga. V Vernbergu na Koroškem so zmagali pri občinskih volitvah Slovenci v 2. in 3. razredu. V tržaški okolici se je začelo daniti. Ljudstvo vedno bolj spoznava, da je dosedanjim politiškim voditeljem okrog »Edinosti« bilo le na tem, da se pod krinko narodnosti razširja liberalizem, zato jih je začelo zapuščati. Ustanavljati so se pričela izobraževalna društva, v katera pošteno prščansko ljudstvo mnogoštevilno pristopa. To pa silno jezi tržaške kroge, zalo pošiljajo na ustanovne shode razne kričave učitelje in druge dvomljive osebe, z namenom, da onemogočijo shode ali pa prov-zročijo pretepe. Taka krščanska izobraževalna društva so se ustanovila pri Sv. Ivanu, v Skednju, v Boljuncu in pred dobrim tednom v Dolini. Tu sta govorila gg. Terseglav in Ravnikar iz Ljubljane. Liberalni šolmaštri, na čelu jim neki Urbančič. so hoteli preprečiti shod, a ni se jim posrečilo. Vrli dolinski možje in fantje so si kljub hripavemu kričanju besnih liberalcev ustanovili društvo, ki šteje že lepo število članov. Da niso naši možje pomirili dolinskih, bi bila liberalna svojat dobila toliko batin, da bi jih bila pomnila dalj časa. — Istrsko ljudstvo vstaja in liberalcev je strah! Liberalci In socialni demokratje smešijo cerkvene obrede. Napadi socialnih demokratov in liberalcev na vero so vedno grji in ostudnejši. Zastavo nosi kajpada pri teh napadih »Slovenski Narod«, katerega še vedno naročajo razni gostilničarji po deželi. Ko je bila o binkoštih v Ljubljani sv. birma, napravili so liberalci veselico v Šiški pod imenom »birmovanje v Šiški«, seveda s plesom. Ko je prišlo na stotine vernikov v Ljubljano dne 2. t. m., da se udeleže porcijunkulskih odpustkov, so socialisti imeli svojo porcijunkulo v gostilni »Narodnega doma«, kjer so nezmerno popivali in plesali. Ne vemo, kai se bodo naši slovenski framasoni še spomnili. Zato zopet in zopet svarimo somišljenike v mestih in po deželi: ne v gostilne in prodajalne, kjer se prebirajo pohujšljivi brezverski liberalni in socialistični časopisi. Vladna akcija za Kranjsko. Poroča se, da namerava vlada tako kot za Dalmacijo in Pri- morsko pričeti pomožno akcijo tudi za nekatere kraje Kranjske. Vlada ima dotične predloge že v rokah in je upati, da jih v kratkem izroči. V prvi vrsti pride na vrsto regulacija cest in potov v postojnskem okraju. O dotič-nih podrobnih načrtih že razpravljajo v ministrstvu notranjih zadev. Predsednik dotične komisije je sekcijski šef vitez Engel. Zlatomašnik kanonik Kajdiž. Dne 4. avgusta je daroval v romarski cerkvi na Brezjah zlato mašo veleč, gospod stolni kanonik ljubljanski Tomaž Kajdiž. K temu izrednemu slavlju ie prihitela velika množica vernikov, posebno iz onih krajev, kjer je deloval gospod zlatomašnik. ki je bil povsod zelo priljubljen. Navzočih je bilo okoli 40 duhovnikov, zlasti iz radoljiškega dekanat3. Stolni kapitelj ljubljanski je bil zastopan po mil. gosp. proštu Sajovicu. mil. gosp. dekanu Kolarju in generalnem vikarju ter prelatu mil. gosp. Flisu, ki je imel tudi slavnostni govor. Novomeški kapitelj je zast. mil. g. prošt dr. Flbert. Došlo je gosp. zlatomašniku mnogo brzojavnih pozdravov iz raznih krajev. Tudi mi se pridružujemo vsem čestiicem gosp. zlatomašnika in kličemo: Na mnoga leta! 50-letnico poroke sta praznovala nedavno ljubljanski velespoštovani hišni posestnik in bivši ugledni trgovec gospod Ivan Fabian in njegova gospa soproga. Čestitke jubilantoma še vedno prihajajo. Cestilcem se pridružujemo tudi mi z iskreno željo, da bi odlična jubilanta Bog še dolgo vrsto let ohranil zdrava in čila. Odkritje spominske plošče v Bosni padlim vojakom 17. pešpolka. V sredo, dne 15. t. m., je bila cerkev sv. Petra v Ljubljani torišče znamenite slavnosti. Častniški zbor domačega pešpolka vitez Milde št. 17. je odkril umetniško izdelano ploščo v spomin leta 187b v Bosni padlim junakom-Kranjcem. Ze pred napovedano 9. uro se je v prostrani cerkvi zbral ves častniški zbor, na čelu mu fml. Lang in polkovnik 17. pešpolka iz Celovca Botič, ter mnogo zastopnikov civilnih oblasti, oddelki 17. in 27. pešpolka ter drugih krdel, vete-ranci z zastavo, mnogo dam. sorodniki padlih junakov in nepregledna množica ljudstva. Opazili smo deželnega glavarja, dvornega svetnika Sukljeta, zastopnika deželne vlade grofa Chorinskega. župana Hribarja, podpredsednika deželnega sodišča Pajka, finančnega ravnatelja Klimenta itd. Knezoškof Anton Bonaventura je bral sv. mašo. dočim je vojaška godba izvajala fino niansirane cerkvene skladbe, pričenši s Schu-bertovo »Ave Maria«. Po sv. maši se je podal knezoškof na prižnico ter v navdušenem nemškem in obširnejšem slovenskem govoru slavil ljubezen do domovine, ki jo oplemenjuje vera. Podal je zgodovino dogodkov izza 30 let, ko je cesar poklical sinove kranjske dežele, da napravijo mir in red v Bosni in Hercegovini, odkoder je ljudstvo klicalo za pomoč proti ljutemu mohamedanstvu. — Prostor nam ne dovoljuje, da bi na tem mestu slikali vse junaške čine krepkih sinov kranjske dežele na Kragujevaški planini, kjer so pale prve žrtve, pri Varcar Vakufu, Rogelju, Jajcu in Livnu, ter imenoma naštevali zveste kranjske sinove. Le toliko naj omenimo, da so udeleženci onih slavnih bojev, predvsem deželni glavar Šuklje, starejši častniki in gospodje v civilu, z največjim zanimanjem sledili izvajanjem knezoškofovim, čigar govor je poveličeval ljubezen do dvojne domovine: zemeljske in one nad zvezdami. Prav je, da se ohrani kot sijajen zgled zvestobe cesarju in ljubezni do domovine spomin na junake, ki so žrtvovali najboljše, kar so imeli, svoje življenje, ko so odpirali Bosno in Hercegovino Krščanski prosveti, pa tudi spomin na one, ki I so se zdravi vrnili iz bojev; kajti tudi ti so bili pripravljeni žrtvovati vse, kar so imeli. Lepo ie ,da je častniški zbor združil to slavnost s cerkveno slovesnostjo ter s tem še boli pripomogel, da bo med ljudstvom užival spoštovanje. ki mu gre. Potem se poda knezoškof prtd spominsko ploščo, ki jo razgrne polkovnik Botič, ter jo blagoslovi. Končno podeli blagoslov z Najsvetejšim. Vojaška godba svira cesarsko pesem. Častniki polože venec pod spomenik. Spominska plošča, obdana z bogatim zelenjem, je umetniško delo. Vzidana je v prvi desni steber ladje. Na vrhu je iz belega marmorja izklesan cesarski orel, pod njim črna plošča z nemškim "n slovenskim besedilom. Poslednji se glasi: »V spomin 1878. v bojih pri Varcar Vakufu. Rogelju. Jajcu in Livnu padlim vojakom c. kr. pešpolka št. 17. — Postavili častniki svojim tovarišem 1008.* Vmes se bleste v zlatih črkah imena in rojstni kraji pokojnikov: Nadporočnik Herman Doxat iz Postojne; poročnik Josip Cerne iz Tomaia; korporal Ivan Likar, Vojsko; korporal Anton Turšič, Borovnica; poddesetnik Val. Cimžar iz Cerkelj; pešci: Jakob Simčič, Fran Jovančič, Jakob Kucelj. Josip Lukanc, Mili. Kozamirnik, Franc Eisenzopf, Franc Sirk. Anton Ambrož, Josip Kaiser, Fran Golob, Fran Slubar, Josip Kreigher, Anton Jančar, Stefan Maho-rič. Jurij Suša, Gašpar Strehar, Franc Semec, Martin Kovačič, Anton Košak, Josip Cugel, Josip Ažman, Ivan Borštner in Jurij Šusteršič. Lovorjev venec, položen ob vznožju spominske plošče, ima v polkovih barvah trakova z zlatim napisom: »Pešpolk vitez pl. Milde št. 17. svojim junaško padlim tovarišem«. Duhovniške izpremembc v lavantinski škofiji: č. g. Mihael Golob, dosedanji kaplan pri Sv. Križu pri Ljutomeru, jc prestavljen v St. Ilj v Slov. gorice.; čč. gg. lože Pečnak v Trbovlje. Sketa Ivan v Kozje, Atelšek Ivan v Stari trg, Ivan Bogovič k Sv. Juriju ob južni žel., Jernej Podpečan v Podsredo. C. g. Val. Kropivšek iz Ptuja kot kaplan k Sv. Lovrencu v Slov. gor.; Franc Strmšek iz Trbovelj v Ptuj; na novo ie nameščen č. g. Jožei Pečnak kot kaplan v Trbovljah. Župnija Ke-belj je podeljena č. g. Ivanu Kansky. kaplanu pri Sv. Lovrencu v Slov. gor., župnija Loče č. g. Fr. Koželj, kaplanu v Središču. V stalni pokoj stopi radi bolezni čast. gosp. Janez Tornau, župnik v Hajdini. Duhovniške izpremembe v goriški škofiji. Za vikarja v Avče pride preč. g. Simon Gregorčič, sedaj vikar v Sedlu; preč. g. Miha Kragelj, župnik v Šebreljah, gre zaradi boleh-nosti v začasni pokoj, na njegovo mesto pride za župnega upravitelja preč. gosp. Jožef Ivan-čič, zdaj kaplan v Kanalu. Za kaplana v Kanal pride preč. gosp. novomašnik Janez Kos. V Miren pride za kaplana preč. gosp. Janez Drašček. Pomenljiva tridesetletnica. Pretečeni teden je minulo trideset let. kar so korakali naši slovenski fantje pod poveljstvom Filipoviča in Jovanoviča v Bosno in Hercegovino, da zasedejo te dežele v imenu našega cesarja. Hudi boji so jih čakali med Turki. Vseh slovenskih in hrvaških junakov je bilo 250.000. a na bojnem polju jih je obležalo skoro 7000 mrtvih. Izobraževalna društva. V mnogih vaseh, kjer delujejo izobraževalna društva, je sedaj vse kakor prenovljeno. Po noči ni kričanja, ob nedeljah ni pijančevanja, in marsikateri ud ima tudi kaj v žepu. Kai pravijo pa k temu liberalci? Poslušajte! »Kaj bo,« tako govorijo, »to izobraževalno društvo nam pohujša vso mladino; glejte jih, kako so pametni, malo pi- jejo in tudi ne zapravljajo; kam pridemo mi liberalci, če pojdi tako dalje!« — Kaj „e, tu se vidi prava izobrazba in lažiizobrazba liberalcev. Zato povsod v /saki vasi izobraževalno društvo, in kmalu se bo videl blagodejni napredek. Na ta način bo ljudstvo tudi boli dovzetno za povzdigo kmetijstva, živinoreje itd., in se bo bolj zanimalo za razna javna vprašanja. Sedaj po leti je nekoliko težji dobiti v društva mladeniče in može, ker vlada velika vročina, skrbi pa naj se saj za to, da bodo udje dobivali nao slovenskih deželah in ko je ustanovljeno ministrstvo javnih del, iu pri tem posebno oddelek, ki naj se peča izključno s pospeševanjem tujskega prometa, ko se postavljajo v državni proračun svote po pol milijona kron za razne podpore na polju tujskega prometa in ko se bo ta svo-ta — kakor finančni odsek sam pravi v svojem poročilu — leto za letom množila, pričnemo zanimati za tujski promet. Temu ni tako. V Ljubljani je začel izdajati konzorcij list »Promet in gostilna«, ki se v strokovnih člankih bavi s tujskim prometom. Dosedaj so izšle tri številke lista. Kakor posnamemo iz zadnje številke, ima list dosedaj kljub osebni agitaciji in priporočanju po časopisih komaj 300 naročnikov, ko bi jih dosegel lahko najmanj 1000, ako bi bilo naše občinstvo pristopnejše za strokovne članke. Zato bi priporočali vsem gostilničarjem in interesentom tujskega prometa, kakor tudi inteligenci, da bi se bolj zanimali za to narodno-gospodarsko stroko in da bi se naročali na list in ga čitali, ker je gotovo podpore in uvaževanja vreden. Zlasti pa bi opozarjali naše čitalnice, bralna in izobraževalna društva, da bi ga imeli v svojih čital-niških prostorih, ker bi se s tem umevanje in zanimanje za tujski promet najlažje zaneslo med najširše kr>ge občinstva. Letna naročnina, 5 kron, je itak malenkostna za list, ki prinaša poleg strokovnih razprav tudi izvirne in jaRo čedne ilustracije. Zato ga pridno naročajte pri deželni zvezi za tujski promet v Ljubljani! — Posvečevanje nove župne cerkve v Javoru pod Ljubljano se ne vrši na sv. Roka dan, ampak en dan poprej, to je na Veliki Šmaren. Objednem bo prevzv. knez in škof podelil zakrament sv. birme okoli 40 birmancem. Pretečeni teden smo dobili novo uro v zvonik. Do sedaj kaže dobro. Nje cena je dosti ugodna. Izvršil jo je g. Gregor Trolia, urar v Javorju nad Škofjo Loko. Mož je poštenjak in se vsem toplo priporoča. Sočasno se je cerkev prebarvala, upamo da okusno. Ta teden postavlja g. podobar Ivan Pengov nov veliki oltar in prižnico. Vidi se uže naprej, da bo delo imenitno, nekaj izvanrednega. Vesten mojster, ki vpošteva z vso natančnostjo nasvete z merodaine strani z ozirotn na cerkveno umetnost. Kar je pa izvršil g. Fr. Gašpcršič iz Sostrega s svojo spretnostjo, to pa vé le edini Bog, ki naj mu bo večni plačnik. — V malem zagorskem zatišju smo, delujemo brez hrupa in vendar smo veliko naredili, le pridite pogledat na Velikega Šmarna dan. Pričetek bo najbrže ob 8. uri. + »Slomškova zveza«. Letos bode imela »Slomškova zveza« svoj občni zbor dne 6. septembra v Bohinjski Bistrici. Na), prvo bo sv. maša, potem zborovanje v ta-mošnji šoli, ob 12. uri obed, popoludne pa ljudski shod, na katerem se bode razpravljalo o šolstvu. Opozarjamo svoje člane že sedaj na zborovanje in obenem tudi vabimo vse ono učiteljstvo, ki ne soglaša s težnjami liberalnih terorizatorjev. Natančnejši program objavimo v kratkem. — Na letošnjem občnem zboru nameravamo tudi osnovati I. dolenjsko podružnico »Slomškove zveze«. Pristop se naznanja tajniku Štruklju v Dobrcpolie. Tudi lepa Gorenjska ne sme zaostati, ker ima precej vrlih krščanskih tovarišic in tovarišev. Tedai na krov! ' Odbor »Kmetske zveze« za ljubljansko okolico naznanja, da se bo dne 6. septembra t. 1., ob 3. uri popoludne, vršil drugi občni zbor v dvorani hotela »Union». — Ker je potrebno, da se natančno obravnavajo vsa pereča dnevna vprašanja, ki danes tarejo kmeta in še posebej prebivalstvo ljubljanske okolice, zato se vsi člani prosijo in vabijo, da se zanesljivo udeleže tega občnega zbora. Na občnem zboru se bo govorilo o letošnji suši, o pomanjkanju krme in o vseh drugih važnih zadevah za kmetski stan. Poročala bosta državna poslanca dr. Šusteršič in g. vodja Povše. — Za »Kmetsko zvezo« ljubljanske okolice: Odbor. — Blrmovanje. Prevzvišeni gospod knezoškof je pretečeni torek končal bir-movanja od-piravci »Slov. Naroda« in drugih liberal»"! časopisov, a te jim pomagajo podpirati tudi ysi tisti naši somišljeniki, ki pri njih kupujejo! lo-rej, pristopite k »Gospod, društvu«! Kdor ni mislil pristopiti društvu, pa ima kake ovire, naj le pride k poslovodju društva, ta mu bode že potrebno ukrenil. Opozarjamo na to t»«1 vse svoje somišljenike, ki kupujejo pri svoli» domačih vaških trgovcih, da zahtevajo od njih, da ne kupujejo več blaga od liberalnih veletrgovcev. ampak od »Gospodarskega društva« ! — Kdor kupuje blago pri liberalcu, ta sam dela močne svoje nasprotnike, ta ->am seka vejo, na kateri stoji! Na noge vsi musi možje! Tisti naši pristaši, ki kupujejo v trgovinah, naj se le takih drže, ki imajo v zalogi naše vžigalice I il V Merečah se sezidali veliko lepo kapelico v čast srca Jezusovega. Brala se bo v nji tudi lahko sv. maša. ii Vžigalice »Kršč. soc. zveze« se dobe v Ilirski Bistrici v trgovini gosp. Fr. Starca, po domače >pri Cenarju«. Rekli snu> že: »Tiste, ki imajo naše vžigalice, tiste podpirajino«. Zakaj jili P« v liistrici druge trgovine nimajo? n Suša ie sedaj končana. Bati pa se jc, da bo sedaj toliko dežja preveč, kolikor ga je bilo preje premalo. Hude sledove je zapustila suša nidi na sadju. V nekaterih krajih so češplje zelo dubro kazale, a vsled velike suše, iili je zelo mnogo odpadlo. Iz raznih krajev Notranjske. n S Stare Vrhnike. Pa naj reče kdo, da naša vas ni napredna. Sedaj se je ustanovilo prostovoljno gasilno društvo, katero je v naši vasi res potrebno že zaradi tega, ker imamo vodovod, iz katerega lahko ob času požara brizgamo, in je koristno, ker je bližnjim v pomoč. Sedaj se živahno pripravljamo na dan 15. avgusta, ko bomo prvikrat paradno oblečeni korakali z načelnikom Ivanom Mesecem na nam sosedno Vrhniko na slavnost kranjskih gasilnih društev v proslavo 60-lctnicc našega vladarja, katera se bo vršila v »Katol. donni' na Vrhniki. Pripravlja se že tudi za zidavo gasilnega doma. Brizgalna ie tudi že naročena. Torej, gasHci, na svidenje 15. avgusta na Vrhniki. — Ud gasilnega društva. Narodno gospodarstvo O parceliranju kmetijskih posestev. Ako se ozremo po Slovenskem, povsod opazimo popred neznano razkosavanje in razprodavanje zemljišč. S tem obr-tnm se dandanes pri nas peča že na stotine špekulativnih prekupčevalcev, ki trgujejo deloma s svojimi denarji, dostikrat pa imajo v zaslombo in financiranje kak denarni zavod v pomoč. Ne da se tajiti, da je to prekupovanje zemljišč zelo povzdignilo ceno zemljišč, in da ima v marsičem tudi svojo dobro stran .Okrepilo je marsikaterega prekupca, — tem seveda ta obrt največ koristi — rešilo propada mnogega posestnika, mnogim pridnim in varčnim ljudem pa pripomoglo do manjših posestev. Ce vso zadevo premotrivamo s tega stališča, pritegniti moramo, da je ta akcija pomagala, da se je povzdignilo na-rodno-gospodarsko blagostanje. Na drugi strani nastajajo pa pomisleki, ki se javljajo v tem, da teh prekupčij noče biti konec. Danes se proda tu ta domačija, jutri tam; danes razkosajo to posestvo, jutri drugo. To pa se vrši brez konca in kraja Po vsem Slovenskejp. Kdor ima upogled v zemljiško knjigo in tam opazuje, kako mnogovfstno se godi to prodajanje in če Pri tem jemlje ozir na vse slovensko ozem-lie, pride nehote do zaključka, da to predajanje |ii več reelna kupčija, ki je potrebna in koristna, ampak da je ista postala Pravcata umazana trgovina. Čeravno vse to do sedaj nima slabih posledic za obstoj kmetijstva, vendar začne se javljati nova bolezen v našem kmetijskem stanu, ki je Posebno pogubonosna za naš kmetijski naraščaj. Vsled vedno višjih zemljiških cen dornišljujejo si in cenijo sedanji imetniki svoja posestva vedno višje in višje. Kme- tijo, ki jo je cenil nje posestnik pred desetimi leti recimo 10.000 K. ceni jo danes 15 do 20 tisoč kron in več. Mnogokrat je taka cenitev opravičena, mnogokrat ne. Prav je, da se spoznava ceniti vrednost lastnega doma, saj to povzdigne veselje in ljubezen do lastne domačije. Drugo vprašanje je, če to posestvo donaša tudi toliko dohodkov, kolikor visoko se ga ceni in v katerih razmerah jih donaša. In če jih donaša, ali ni vredno tako posestvo, da se ga varuje in neguje liki zenico v očesu? Pred vsem je paziti, da se ga ne zadolži čez mero, da se ga z dotami in drugimi bremeni ne preobloži in s tem posestnika ne prisili, da ali sam odproda posamezne dele ali ga pa izroči takim špe-kulativnim prekupcem v parceliranje. Zal, da naši posestniki svoje domove bolj in bolj preobkladajo z dolgovi in raznimi drugimi bremeni. Dostikrat to dela.:o v napačni samozavesti, češ: posestvo je toliko in toliko več vredno; če jaz ne bom mogel vsega poravnati, bo pa moj sin. Tudi če nekaj odproda, bo še zmirom imel dosti vredno domačijo. Prav nevarno bi bilo, če bi ta misel postala splošna. Pri današnjih razmerah, ko kmečki stariši svojim otrokom tako velike dote obljubujejo, se je bati, da se bode ta običaj kmalu vdomačil in potem bode razprodajanje posestev še bolj cvetelo in se razvijalo. Lahko trdimo, da se bodo potem drobile domačija za domačijo. — Umevno je, da bodo dobivale potem naše kmetije na deželi vso drugo obliko, drugo velikost, vrednost itd. Pri tem nastane vprašanje, ali bode to v korist kmetijskemu stanu ali v škodo? Koliko revščine se dandanes na kmetijah zakrije; koliko bo-lehnili, starih ljudi se navidezno brezplačno preživi; koliko manj izdatkov imajo v tej zadevi naše kmečke občine; koliko zaslombo ima vsaka rodbina v domačiji, ki bode pozneje odpadla, koliko vezi do starišev, do bratov in sestra, do sorodnikov vzdržuje dobra domačija! Potem pa bo vse to zginilo, kakor ne poznamo nika-kih ozirov do domačega ognjišča po mestih, po tovarnah, v rudnikih itd. Kakor se tu hitro menjavajo lastniki hiš, tako in še hitreje se bodo menjavali gospodarji zemljišč. V tem oziru se bodo razmere tako predrugačile, kakor to opazujemo po mestih. Posledice vednega razkosavanja zemljišč bi bile torej gotovo zelo neugodne. Poglejmo še tudi k svojim sosedom, ki so v kmetijstvu bolj napredovali, ali smatrajo tako parceliranje posestev za koristno ali ne. V tem pogledu se lahko največ poučimo od Nemcev, Švicarjev, zlasti pa od Dancev. Ti narodi utrjujejo kmetijski stan s tem, da zabranjujejo ne le razko-sovanje, ampak tudi obremenjevanje s previsokimi dolgovi. Pri njih je kmetijski stan trden, primeroma inalo zadolžen, zato napreden in najkrepkejša opora drugim stanovom. Ce tedaj razkosavanje zemljišč ne prija tem narodom, težko da bi nam koristilo. Da ohranimo trden kmetijski stan, moramo delovati na to, da ga varujemo pogubonosnih špekulacij. In ena takih naj- nevarnejših špekulacij je razprodaja in parceliranje zemljišč. Mnogo je že slučajev, ko je tak posestnik kupil od prekupca zopet del svojega posestva nazaj, ker je sprevidel, da je napačno ravnal. Seveda mu je moral dati lep dobiček. Čemu smo zoper to parceliranje? Pri nas na Slovenskem, kjer so zemljišča zelo zadolžena, kjer se nahajajo v pretežni večini zastopani le manjši posestniki: veleposestev in obsežnejših posestev je primeroma malo — pri nas, kjer odločuje le izredna pridnost v obdelovanju; kjer nimamo velikih kapitaiov; kjer se kmetijstvo premalo združuje z obrtnijo, se ta špekulacija na sedanji podlagi in v sedanji obliki ne bi smela nadalje razvijati. Ideja, oziroma določilo, da naj se posestva po vsakokratni smrti imetnika razproda, pomeni pri nas ob enem uničenje glavnih stebrov kmetijskega stanu. Posestva, ki so bila stoletja last enega rodu, se bodo razkosala, denar porabil in rodbine bodo prišle na beraško palico. Koliko trudapolnega dela, varčevanja itd. je bilo treba, da so se obdržale oziroma sestavile sedanje kmetije, ki so preživljale naš kmečki rod sicer siromašno, a pošteno. En rod ali dva naj pa vse to po-gubita in uničita? Zato je pa postopanje onih gospodarjev, ki preoblagajo svoja posestva s prevelikimi dotami in dolgovi ter upajo svoje domove razbremeniti na tak način, da nasvetujejo svojim otrokom nekoliko posestva odprodati, za nadaljni obstoj njih rodbin smrten udarec. To sred--stvo je edino tam na pravem mestu, kjer je posestvo tako zelo zadolženo, da ga ni mogoče rešiti iz dolgov in kjer znašajo obresti od dolgov več kakor posestvo donaša. Žal, da je pri nas na Slovenskem takih posestev prav mnogo. Pomoč, ki jih more rešiti, bi bila le tedaj mogoča, če bi se ustanovila hipotekama banka, ki bi po prav nizki ceni dajala posojila in jih amortizirala. Tak denarni zavod bi pa moral imeti jako ostra določila proti nadaljnemu zadolževanju in novemu obremenjevanju. Je pa edina sedaj znana pomoč. Če se je kedaj pokazala vsa revščina našega kmetijskega stanu, opazuje se letos pri suši, ki je nam uničila velik del kmetijskih pridelkov. Odkod naj vzame kmetovalec denar, da bode plačal obresti od raznih dolgov, denar za vzdrževanje rodbine, za plačo poslov, za davke itd.? Iz vsega tega, kar smo povedali, sledi: Nadaljevanje sedanjega strastnega praceliranja in razprodajama posestev je za obstoj našega kmetijskega stanu škodljivo in mu more postati usodepolno. Isto-tako pogubno je mnenje, da naj se nekaj posestva po gospodarjevi smrti odproda v namen, da se plačajo dolgovi. Eno kot drugo se mora zabraniti, in sicer še tedaj ko še ni prepozno. V ta namen potrebujemo dobro podprte hipotečne banke, ki hi imela stroga določila proti nadaljnemu za-dolženju. Najbolj pa potrebujemo mlad, strokovno izobražen, priden in varčen kmetijski naraščaj. Ta bi zamogel naravne darove, ki nam jih nudi naša zemlja, bolj gospodarski izkoristiti, kakor se to sedaj godi, in s tem bi se povzdignilo in okrepilo blagostanje našega kmetijskega stanu. Zato je pa dolžnost posameznika, dolžnost merodajnih činiteljev in dolžnost vseh, da delujemo vsak po svojih močeh na to, da dobimo tak kmetijski naraščaj. V to svrho potrošeni izdatki bi gotovo do-našali najlepših sadov. Katoliški mladeniči in možje. Po prelepo vspeli škofjeloški slavnosti, ki ostane gotovo v trajnem spominu vseh udeležencev. Vas zopet vabimo na velevažen sestanek, in sicer topot v našo belo L j u b I j a n o. Tu se ima po želji presvetlega knezoškofa vršiti na Mal i Šmaren, dne S. septembra, VELIK SHOD mladeniških in moških Marijinih družb, da se na dostojen in kolikor mogoče slovesen način proslavita letošnja lurški in papežev jubilej, obenem pa naši mladeniči in možje požive in navduše za vse dobro in blago. Častna dolžnost vseh mladeniških in moških Marijinih družb je tedaj, da se udeleže tega pomenljivega slavlja kolikor možno polnoštevilno in prav vse naše družbe brez izjeme. Naj ne bo nobene mladeniške in moške' družbe na Kranjskem, ki ne bi poslala vsaj večje de-putacije z zastavo. Pa tudi izvenkranjske mladeniške družbe so nam dobro došle. Z veseljem jih bomo pozdravili v središču Kranjske in upamo, da se jim bo velika žrtev, ki je spojena s tako udeležbo, na shodu samem obilno poplačala. Prihite naj pa na naše zborovanje tudi drugi naši mladeniči, ki doslej sicer še niso člani Marijinih družb, pa vendar resno mislijo z nami. Le pridite vsi, ne bo Vam žal, kajti na tem zboru se boste navzeli onega duha, pa tudi onega poguma, ki je potreben za vsakega neustrašenega krščanskega mladeniča. Na noge tedaj vsi, ki pošteno mislite in čutite z nami! Tudi na škofjeloškem shodu se je z vso častjo govorilo o Marijinih družbah. Marijine družbe so višja, popolnejša vrsta mladeniške organizacije. Kar se je utemeljilo zadnjič v Skofji Loki, to naj se sedaj v Ljubljani dopolni in ukrepi. Natančen vspored velikega zborovanja se objavi v eni prihodnjih številk, za danes naj omenimo Ie toliko, da je na vsporedu ob 8. uri cerkvena slovesnost v uršulinski cerkvi (tje m nazaj gremo v slovesnem sprevodu z godbo in zastavami), nato pa dopoldansko in popoldansko zborovanje v veliki dvorani »Uniona«, ki bo za to priliko slavnostno okrašena. Med govori petje in tamburanje. Zvečer ob sklepu slovesne litanije v frančiškanski cerkvi. Ker je neobhodno potrebno, da ve odbor pravočasno natančno število vseh udeležencev, prosimo, da se zanesljivo in natančno izpolnijo časti tim vodstvom do-poslane vprašalne dopisnice. Zakasnele prijave povzročajo silno veliko neprilik. Na noge tedaj, katoliški mladeniči in možje! Kdor količkaj more, naj se zanesljivo pridruži našemu velikemu zboru! Na veselo svidenje! Pripravljalni odbor. »Družinska Pratika« za leto 1909. je že izšla in se dobiva po 24 vin. izvod po raznih trgovinah. V Ljubljani med drugim tudi v prodajalni »Katol. tiskovnega društva« in »Katol. Bukvami«. Po pošti stane 10 vin. več. Iz raznih krajev. Iz Marije Snežne. Ker je »Domoljub« razširjen po vsej slovenski domovini, zato tudi jaz odprem svojo popotno torbico in vam razložim, kaj se mi je nabralo v njej. Pri nas kažejo vinogradi dobro, le plesnjivec in rjavo tres.ie se prikazuje, akoravno dobro škropimo. Češplje ali slive odpadajo vsled suše. Sadja je obilno. Pri nas se je opustilo streljanje proti nevihti. — Solar Janez Ornik je visoko z drevesa padel in se močno poškodoval. — Mislim, da imamo v naši fari najstarejšo žensko, staro sedaj devetindevetdeset let. Spomina je dobrega in govori še vedno rada. Le reviea ic na starost oslepela. — K naši romarski cerkvi je prišlo iz sosednjih far lepo število romarjev. Tudi z nemškega pridejo na god Marije Snežne. — Pričela nam je suša škodovati in nam prerokovati slabo leto ali lakoto, pa vendar mladi ljudje radi plešejo, kakor bi jim ne manjkalo ničesar. Stari so prei molili okolu polja, sedaj so po krčmah. Ce bodo tudi potem, ko nastopijo napovedani slabi časi, vam bo že sporočil Mohorjan. Iz tolminskega okraja. Dne 24. ju lim smo čitali v »Primorcu* dopis nekega puhloglav-ca, ki tako neumno piše. da celo liberalce izziva, da imajo takega v svoji sredi za voditelja. —- Dopisnik se izraža, da tukaj ne potrebujemo nikakega izobraževalnega društva, oziroma na šentviški gori. Potrebno je tako društvo tu gori. Žalostno je bilo videti pri de-želnozborskih volitvah cele trume, ki so noč in dan okoli dirjale in delale za liberalce, ker na šentviški gori jih je veliko, ki ne berejo nikakih časopisov, zato jih je bilo lahko pregovoriti. Dalje pravi dopisnik, na Ponikvah bi potrebovali tako društvo, a ne na krščanski podlagi, temveč na liberalni. Na Ponikvah in na Pečinah je namreč liberalizem v zadr.jih izdihljejih. — Res potrebovali bi liberalci ab-stinentno društvo, da ne bi bilo treba gledati ob ponedeljkih tako žalostnih prikazni kakor jih večkrat vidimo. Dopisnik svari pred »Dornt ljubom«. — Mi pa pravimo: Kier se čita ta list m drugi katoliški, tam vlada mir in bra-tovska ljubezen, kjer pa berejo liberalne cunje, tam pa razsajajo divjost in poboji. Zato naročajte »Domoljuba« in »Mladost«, liberalne časopise pa vrzite v peč. Zažgal, ker je hotel, da pride v časopise. Iz Toulona poročajo: Tovarna smodnika v Milhaudu je v soboto pričela goreti, a so ogenj kmalu pogasili. Zažgal je neki delavec Pulicani, ki je dejal, da je ogenj zanetil vsled tega, ker je hotel, da o njem pišejo časopisi. Harry Thaw bankeroten. Iz New Yorka poročajo, da je Harry Thaw, ki je umoril arhitekta Whita in je bil v drugi obravnavi proglašen za blaznega, proglasil konkurz nad svojim premoženjem. Stroški obeh obravnav so znašali tri mili- jone mark. Baje je konkurz samo zato naznanjen, da bi se ženo Thawovo prisililo do ločitve. Stavka tekst lnih delavcev na Morav-skem. 10. t. m .so na Moravskem v vseli tovarnah, ki so last družbe predilnilt indu-strijcev, razglasili oklic, v katerem naznanjajo podjetniki, da se v petek, 14. t. m., vsem delavcem odpove službo, ako se v brnskih predilnicah ne začne redno delo v četrtek, 13. t. m. To je sklep 42 predilnih tovarn. Razstavo čevljarske in usnjarske industrije bodo prihodnjo sredo otvorili na Dunaju. Na razstavi je zastopanih 350 avstrijskih in inozemskih tvrdk. Kratko ženltovanjsko potovanje. Trgovec Snellmann je prišel iz Helsingiorsa na Finskem s svojo ženo na Dunai. Tu se je javil policiji, da je ubežal iz domovine radi dolgov. Njega so zaprli. Ženo pa poslali domov. Bila je ž njim poročena 14 dni. O svojem stanju ji ni mož ničesar povedal in on je združil z ženitovanjskim potovanjem svoj beg. Povodenj v Sudanu. V Sudanu je porušenih več vasi vsled dolgotrajnih nalivov. Mnogo ljudi in živali je poginilo v vodi. Sudanska železnica je vsled naliva zelo poškodovana. Dragocenosti perzijskega šaha. Perzijski šah je zastavil svoje dragocenosti pri ruski banki za en in pol milijona, da bo lahko okrepil svoje vojaštvo. Avstrijsko-ogrski vojaški zrakoplov. Oklic vojnega ministra Schönaicha, da bi se zbrala vsota za vojaški zrakoplov, je našel odmev. Od privatne strani se je dobila vsota, ki sicer ni tako velika, da bi pokrila stroške vojnega zrakoplova, a vsekakor zadostuje, da se lahko začne z konstrukcijo avstrijsko-ogrske-ga vojnega zrakoplova. Avstrijsko-ogrska vojna uprava je v stanu takoj začeti z udejstvovanjem tega načrta, ker ji je nemška vojna uprava dala na razpolago načrte za vojaške zrakoplove. Vendar tega zrakoplova ne bodo sestavili po Zeppelinovem sistemu.Avstrijsko-ogrska vojna uprava se bo bržkone poslužila konstrukcijskih prednosti Parse-falovega, Julliotovega in Kapfererjevega sistema. Nov vodljiv zrakoplov? Krakovski »Czas« poroča, da je tehnični vodja neke tamkajšnje tovarne za stroje, Fran Radom-ski, iznašel vodljiv zrakoplov. Delal je 24 let s svojim sinom, da je rešil problem in posrečilo se mu je konstruirati model, ki se je izvrstno obnesel. V poljskih krogih se je iznajdba Radomskega zelo skeptično sprejela. * Kaj zmore amerikanska reklama. Neki dnevnik v Chicagu je nedavno priobčil sledeči oglas: »Docela nesposoben, precej brezznačajen moški, šest čevljev visok, suh kakor šiba ter kozav, išče posla. Star sem 19 let, izgledam pa, kakor da jih imam 25. Komaj sem dovršil ljudsko šolo, zato pa sem poizkusil 22 različnih opravil, in sicer v le petih letih. Vrgli so me iz trgovin, iz ministrskih uradov, iz odvetniških pisarn in gospodarskih hiš, ker nisem bil za nobeno rabo. Ne glede na to, da ničesar ne znam, nič nisem in ničesar nimam — razven goriomenjenih slabih lastnosti — Sc kadim, igram in pijem. Popolnoma zgubljen človek sem torej in ne verjamem, da bi se mogel kdo za me zanimati. Ce bi se pa kdo našel, ki bi hotel z menoj riski-rati, ga prosim za naslov, da se mu predstavim. Kolikor je do mene, moram vsakega odbijati.« — Nadebudni mladenič je prejel nekoliko stotin pisem, s katerimi so se mu ponujale službe, in pa petdeset že-nitnih ponudb, kajti — tako so sklepale neveste — človek, ki tako okrito sodi o sebi, mora imeti srce na pravem mestu! Danska brez časopisov. Iz Kodanja poročajo: Vsled sklepa delodajalcev in delojemalcev po tiskarnah je od danes naprej ustavljeno delo po vseh tiskarnah na Danskem. Iz-vzemši nekaj socialno-deinokraških časopisov, ne izhaja noben drug časopis. V nedeljo dne 23. avgusta na Vič! Vrli člani našega telovadnega odseka na Viču prirede v nedeljo, dne 23. avgusta popoldne, na vrtu dobroznane in priljubljene gostilne Pavličeve, ki se nahaja poleg cerkve na Viču, veselico, h kateri vabijo vse prijatelje našega ljudskega gibanja. Upamo, da takrat vsi somišlieniki in so-mišljenice, ki stanujejo na Viču in v njega okolici, prihitite pogledat, kaj znajo naši telovadci. V nedeljo, 32. avgusta, na svidenje pri Pavliču na Viču ! Zahtevajte povsod le našo »Družinsko Pratiko«, ki je ravnokar izšla. 5. vsaj 16 let stari, čvrstega zdravja, ter so z dobrim uspehom dovršili ljudsko šolo. Prednost gre tistim mladeneičem, ki ostanejo, dovršivši šolo ua Orimi, gotovo na svojem domu in sc bodo pečali s kmetijstvom, vinarstvom iu sadjarstvom. Učenci z ustanovami imajo hrano, sta-no\anjc in pouk v šolskem zavodu brezplačno, obleko, životno perilo, obuvalo in šoNkc potrebščine pa si morajo sami pri-skrbovati. V šolo sc sprejmejo tildi plačujoči in zunanji učenci. Plačujoči učenci plačujejo za hrano im mi h na dan in po -40 K šolnine na leto, lei stanujejo brezplačno v zavodu. Vse dru-ce potrebščine si morajo sami priskr-hovati. Zunanji učenci (eksternisti) stanujejo zunaj zavoda in plačujejo po 411 K šolnine ua leto. Vsi učenci imajo uniformo, ki si jo morajo sami plačati. Hrano je plačevati vnaprej v mesečnih obrokih, šolnino pa tudi vnaprej v dveh letnih obrokih. Prošnje, svojeročno pisane in kolko-vane s kolkom za 1 K, je poslati do. 5. sept. t.l.YodstYU kranjske kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu Vsaki prošnji je priložiti rojstni Ust, spričevalo o dovršeni ljudski ali kaki višji šoli, zdravniško potrdilo o trdnem zdravju in pričevalo županstva in župnega urada o lepem vedenju prosilčevem. Prošnji za sprejem proti plačilu je pri-dejati obvezno pismo (reverz) staršev, ozi-ionia varuha zaradi vzdrževanja učenca. Vsak prosilec mora delati sprejemno izkušnjo iz slovenskega jezika in pripro-stega računstva. Od uspeha te izkušnje je odvisen sprejem v šolo. Kedaj bo delati sprejemno izkušnjo, naznani vodstvo vsakemu prosilcu posebej. Učenci, ki dovrše šolo z dobrim uspe-lioin, imajo pri vojaščini pogojno pravico do samo dveletne prezentne službe. Ako namreč zadoste svojim vojaškim dolžnostim prvi dve leti brez graje ter dokažejo, da bodo po izstopu iz prezentne službe kmetovalci na svojem ali svojih staršev domu, sinejo na podstavi odredbe c. kr. vojnega ministrstva z dne 22. julija leta •«95, št. 4643, prositi proti koncu drugega vojaškega leta, da se jim odpusti tretje službeno leto. Deželni odbor kranjski V Ljubljani, dne 30. julija 1908. Lastniki gramofonom ! naenkrat ali tudi posameznih z gotovo znamko dobite eno plošSo zastonj I Izborna zaloga gramofonskih in fonografskih plošč od 11 K, oz. 40-600 K. Dobe se plošče in valjarji 1226 vseh vrst. 5 Valerija Kirchaer, Dunaj I. Kolowralring 7 — n Izurlenl agenti se iščejo v vseh krajih za obisk zasebnikov. Dobra in trajna služba Visoka provizija eventuel. stalna plača. Ponudbe na: W. Wiesmaler, Hauptpostl. 1865 München I. lo—2 Službe 1867 2 2 cerkovnika išče mladenič, ki jc do 15. avgusta še v službi pri čč. oo. Jezuitih Vešč je tudi na vrtu. Naslov se izve ravno tam. P Buxtehude slikar, šola. ^^^ odl.szl insr svet. Ja^k l'r Ki m-r nag, r. ^^^^ KflOO naravnost po posti : zasebnikom, zajamč. fin. okusa. Franko povzetje 1795 za S kilo. Santos reelno fin K 12'40 West. Ind. višnj. „ 14 — Salvador zelen . , 14 50 Oold-Java rumen , 14 90 Perl-kava izredno fina . . . , 15 50 Portoriko I. moč. „ 17 — Pamatang.veliko- zrnata . . , 20' Arab.Mocca.plem , 18 70 Nežgana. Cenik zastonj. Colonial Imp. drui. Reka 133. O. _ hib Alt.Hb.rf, (itkilkt Altiikirf. É I Str.lnrt tl.ktr«, papir, I I avtomop. plin, vgd trhn. ■ ^^flTProgr.mi zaslT^HB : Velino vodno kolo : za vsako vodo s potrebno transmisijo, žago, pogon žag. mlina ali druge industrije se ceno proda. Vidi se ga še v pogonu neke tovarne. Istotam se proda celoletna malo rabljena naprava zaupognene stole. Naslov pove uprava 1772 „Domoljuba." 4-3 Potrebujem dva učenca. Janez Marguč mizar 1934 Škofjaloka. 3 1 POZOR! ÖITAJ1 POZOR I Slavonska biljevina. Ta je napravljena iz najboljših gorskih zelišč ter se izvrstno in z najboljšim uspehom vporablja proti zastarelemu kašlju, bolih v prsih, prehlajenju v grlu, hripavosti, težkem dihanju, astmi, pljučnem kataru, suhem kašlju, tuberkulozi itd. Delov«nje izborno, uspeh siguren. Cena Je franko na vsako pošto z» 2 steklen cl 3 K 40»., 3 steklenice 5 K 80 v, po povzetju ali 4o se pošlje denar naprej. Manj kot 2 steklenici se ne pošilja. Prosimo, da se naroča naravnost od P. JURIŠIČA, lekarnarja v Pakracu it. 65 (Slavonija) Nanrod*i ie več rodovitnih večjih in manjših napr» j i v najlepših krajih alov. pOSeStev Koroèke. Obenem sta naprodaj tudi dve dobro Idoči ■ -a ■ s posestvi ter vsemi premični-aOSflini nami in živino. Cene posestev I 1707 5 80 'Ce0njenikuPci naj se blagovolijo.obračati n, Fr. Kamnikarja - Celovec, V.ctringer-etraase I, a. T«go*M • ktoMI hi te*f Ivan Podlesnik ml. LjaMJana, Stari trf K) M^PHNVfltMjRk M^^lAj^ Wmàm Ih tip It. k»kw Ml m|-tf^dMjM Wf naročite cenik ur zlatnine In erebrntne, ki ga pošljem zastonj in po-1376 štnine prosto. 26 11 Velika zaloga ur, samo švicarskega izdelka. Vsaka ura je natančno preizkušena in se jamči. — Ne naročajte ur od tujih židovskih tvrdk, ampak obrnite se na tvrdko FR. P. ZAJEC, ur.r in tdlni zastopnik Švicarske lo-v.rne ur — IJut>lJ.»a, stari tr*4« Na prodaj je stalna vodna moč i v obljudenem kraju na Koroškem, pripravna zlasti za kak umetni mlin. Več pove Julij Igérc » Možicah, vulgo ,?3gmajster* pri Prevaljah na Koroškem 1866 3-2 Priložnostni nakupi Namesto K 20--, «amo K 3-FO (30 0C0 komadov prodanih) stane lep. „Gloria" srebrna . plombo 36urna »nker-remontolrna žepna ura, prim. kolesje z lepim glavfr okrovjem s sek. kazalcem In lepo pozlač ali posrebr. verUlco z obeskom, natančno Idoč. z. samo K 3*50 Dalle ponujam pozlačeno, 36urno (vele-prima ivicarsko kolesje) remont, uro z lepo pozlačeno verlilco za Bamo K 5—. - Za vsako uro triletno pismeno lamstvo. Po povzetju pollila: Izvoz ur KOHANE, Krakov št. 48. K» neugajajofe denar aas«). - Mio«! .0 ".refill po dvakrat. IVaiboljéi òeèki izvor ! Ceneno postellno perje! I kg novega, sivega, skubiie-nega, dobrega «osjega perja S K ; l kg boijieg. a K 40 v., polbelega 2 K 80 v„ belega 4 K, belega skubljenega s K lo v, , 1 kg Izredno finega, sneino-) belega, skublienega 6 K 40 vin. in 8 K; I kg sivega puha 6 K in 7 K; I kg belega ruba 0 K; najllnejii prani puh' 12JK.~— Pri odjem s kg se poilje Iranko. Dovriene postelje ,Ä°Pernrgl,:i?d%%e^."!1odr?» lega ali rumenega nanklng-blaga, I pernica, 180 cm dolga, 116 cm ilroka. z 2 blazinama, vsaka 80 cm dolga in 58 cm ilroka, napolnjen, z lepim, mehkim račjim perlem 16 K, z Izredno finim polpuhom iO K, z n.|flnejilm sivim puhom «4 K; posamezne pernice 10 K, 12 K. U K, 16 K: b'azlne j K, ] K 50 v.. 4 K. - Za neprimerno denar nazal. Zameni»«, dopustna. Poiilj. proti povzrtlu od 12 Kvlije franko S BENISCH v Drenici it. 71. — Ceniki zastonj in franko. 1584 26-4 S. Benlsch „ČAS" znanstvena revija, izhaja 10 krat v letu in itane po 5 K na leto Naročnino prejema upravniitvo v Uubliani. Leposlovni mesečnik „Dom In Suet" stane za celo leto K 10 - Naroča se v Ljubljani. Odlikovano. Uat.novlj.no 1870. Vse vrste lovskih pulk, dvocevk, risanic, tro-cevk. samokresov, se kupi najceneje z najvlljlm po-roltvom naravnost od to-1289 varne orožja 52 12 Anton Sodia, Borovlje, Koroško. Bogato Ilustrirani ceniki zastonj in franko. 5000 ur zastonj Cenik pošljem vsakomur brezplačno in poit. proito. Kron i Kron Rosk. pat. 3-- budilka . 2)0 arcbr. roak. 6-— sveleta . 3"— Iti« . 7 —' ibil) n.i». 5--artbr. dvoj. kuhinjska . S-— plsič. . 8 — il.tnlna In arcbrnlna po liv. tov ctnah. 3 letno Jamitvo Max Böhnel, Dunaj Kron ura z nihal. 7*— zbitj. n zv. 9 — z budilko 10 -z godbo 12'— Izvirne Omcga, Schaffhausen, Glashütte, Helios, Amalfa, c kr preizk od K IS. kakor tudi Zamena ali denar nazaj. IV., Margaretenatr 27 76, v lastni bili Zapriseženi cenilec in veifak — Naiveèja in najstarejša tvrdka. — Ustanovljeno 1840. 5000 slik v katalogu zastonj in franko. Qerdam-ieva sola z internatom, Praga, Krakovska ul. 21. Pivi in najstarejii vojaiki pripravi alni zar. d TefaJ ta kadeta se pridna 19. .julija, t^aj La eaotetae prostovoljce p. X. aeptamt>ra. Potrebna prediz-obrazba: n.ksj razredov srednje ali meiòanéke Aole. — Prospekt IMO taatouj. 4-10 Na revmi in trganju bolehajo-čim naznanim rad zastonj pismeno, kako sem bil ozdravljen svoje mučne, zastarele bolezni. Karol Badar Monakt.ro llluarhaa) Kui rüi'stenstr 40. lßu5 Gnctìlna se da ,ako' * "»i"" z vs< opravo na Oorenj-ktm. Kje, pove iz prijaznosti upravništvo .Domoljuba* lb62 2-2 fJ\ifi i i/ti *» c&moriho Miuù»i ioli/o övbtx.•, /k- cc/ii in. rtt ncst/ifo /Hstcvuli >u/j.si> cl'r/icyo rSimon^Mn eietXa v .F/uN/uhì 'JCo/vòuvmki.' ulic«2Cf. Xsii/tcci s/;ut C/lyasnita liuy'c se l-tx-ytlačno. Istotam sprejmejo se dobri in zanesljivi zastopniki. Zahtevajte zaston? u oošlniat proito taoj veliki, bogato llnstriranl glavni «f.talog z okoli 3000 slikami vsakovrstnih nlklastih, irdbrnlb In zlatlb ur In vseh vrst solidnih zlatnln in irebrnln, glasbil, usnjatega blaga, kadllnib priprav ao izvinalh tovarnlftkih crnah, Nlklasta remontoarka Sistem Rotkopl patentna ara Švicarska, originalni sistem Roskopf patent . . . Registrirana .AdlerRotkopl* nlkljasta remont, na sidro Srebrna remontoarka ,Olo-rla* kolesje, prosto . . . Srebrna remontoarka, dvojni pokrov.......... Budilka............ Kuhinjska nra........ Schwarzwaldska ura .... Ura t kukavico....... r— «.- i'— i-l'4C 12-50 2-90 3-3-50 8'90 Za vsako uro 3 letno pismeno jamstvo. Brez "Izlke. Zamena dovoljena, ali denar naza|. Prva tvornlca za are * Mostu 1294 15—11 Jan Konrad In kr. dvorni dobavitelj v Mostu ét. 9S6 (Čelko) Zastonj 1500 zabtevajte moj llustrovanl cenik o urah, zlatnini, srebrninl itd Dr. Heger, arar, Juvallr In gravar. Oelek I. Kapucinska nI.4 (Slavon.) Novoal Cenik franko. Novosti - Železna pat. Roskopf-ura P V Jamstjo 5 K w : denar nazaj. : Do danes se je dobila za 5 K le prav navadna ponikijana ura s papirnatim kazalnikom. Z velikim naporom se je sedaj posrečilo narediti za 5 K uro, ki gre 36 ur, teče v kamnih, ima kazalnik iz emajla, kaže natanč. na minuto, okrov iz pravega niklja in se odpre. Srebr. ure 7 K. z dvojnim okro-vom 10 K. — Zahtevajte cenik zastonj. Anton Kiffmonn, : tovarna ur, zaloga, izvoz zlatnine In : : Srebmlne v Mariboru L. 6. : fi********************* Kje se dobe najboljši poljedelski stroji, kakor mlatilaice, gepeljni, čistilnice, prete za sadje i. t d.? 1703 Edino le pri: 26-2 FR. STUPICA « Ljubljani, Mar. Terezije cesta étev. I., Valvazorjev trg étev. 6. in zakaj: zato, ker so dotični stroji: iz najboljših tovarn sveta, najbolje sestavljeni, ker se istih proda na tisoče in tisoče komadov in se ravno radi tega, ker se jih izdeluje v velikih množinah, dobivajo po nizkih cenah. Moji stroji so povsod jako priljubljeni. — Obračajte se na mojo tvrdko pri nakupu stavbenih po« trebé6in, portland-cementa, traverz, železniških gin in druge različne železnine in raznega orodja, nagrobnih križev, tehtnic Hiša z gospodarskim poslopjem in malim posestvom, četrt ure od fare in petrazredne šole, kakor tudi železn. 1804 postaje, se poceni proda. 3—3 Več se izve pri Jakobu Povie, gostilničarju pri Staricerkvi, Kočevsko. Sirolirt I Pri pljučnih boleznih, katarih, oslovskem kašlju, škrofulozi, influenti praOltajaja «ralla „Raak," Havllal »rsteeerp li Ithaljiaje tali ter Mi,aiaja redMaaat idravslkl. Si ralla Maas. Radi I zbornega okusa fa tudi otrod radi uživajo V v t*. Ker se ponujajo manjvredna ponarejanja, zahtevajte vedno. Imvixni **voj „Roche". F. Hoff mimmi» La Rocho A Co. Basal in OuaaJ lll/l, Neulinggasse 11. Ilaati». broiuro H II. • boleznih »Itd prahlajanja zastonj in franko. iMoehè Dobi se na zdravn. predpis r lekarnah à K 4 - steklenica. ■ada|atfl| Is odgovorni arednlk: Dr Ignacij Žitnik Tiskala: .Katoliška Tlakama'