Published and distributed under permit No. 728) author, by the Act of October 6, 1917, on file at the Post Office of Cleveland, Ohio. By order of the President, A. S. Burleson, Postmaster Gen. THE ONLY SLOVENIAN DAILY BETWEEN NEW YORK AND CHICAGO THE BEST MEDIUM TO REACH 180.000 SLOVENIANS IN U. S., CANADA AND SOUTH AMERICA. ENAKOPRAVNOST ^ EQUALITY Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva. "WE PLEDGE ALLEGIANCE TO OUR FLAG AND to THE REPUBLIC FOR WHICH IT STANDS: ONE NATION INDIVISIBLE WITH LIBERTY AND JUSTICE FOR ALL." °LUME IV.—LETO IV. CLEVELAND, O., TOREK, (TUESDAY) AUGUST 9th, 1921. ŠT. (NO.) 185 i« S®gle Copy 3c. ( Entered as Second Class Matter April 29th 1918, at the Post Office at Cleveland, O., under the Act of Congress of March 3rd, 1879 Posamezna številka 3c. JUGOSLOVAN- KIH POSLANCEV ARETIRANIH. I Uda je preklicala nedotakljivost poslancev ter pometala v j eco 50 komu-f! nističnih zastopnikov. Pariz, 8. avg:- — Neka br-°-l&vka iz Belgrada pravi, je bilo tamkaj aretiranih , komunističnih 'poslancev, j a akcija je sledila potem, se je dvignilo parlamen-nedotakljivost. * zadnjem času je polici-I kot posledica napada na letita Aleksandra tevaja-5 aretacije na debelo sirom %>slavije. ^naj, 4. avg. — "Arfoei-Zeitung" poroča 'iz Bel-trada, da je 'bilo 'tamkaj v ^U zadnjih par tednov a-|tiranih in pometanih v ,£1;Dor na 14,000 oseb- Isti list poroča, da-se av-^tefe za izsili erije izjav aretirancev poslužujejo ^tezovanja ter Obešanja ognjem. —:-o-- S^Edno veliko število ,ri AMOMOEOV V ZEDINJENIH Natančno število po-topljencev ne bo nikdar znano, SEZNAM POTNIKOV JE ŠEL NA DNO MORJA. SKUPNO S POTOPLJENO LADJO. DRŽAVAH. Seattle, Wash., 8. avg. — Na-tačno število oseb, k: so našle smrt v morju, ko se je potopil parnik "Alaska", ne bo morda nikdar znano. Seznam oseb, ki so se nahajale na parniku, je šel v morsko globočino skupno s parnikom, na postaji družbe, /katere last je bil potopljeni parnik, pa nimajo natančnega seznama osjeb, ki so se nahajale na krovu. Tako je število ponesrečencev nocoj še vedno nedoločeno, toda računa se, da je zgubilo življe nje 47 oseb. Od teh je 17 trupel že najdenih, 30 pa se jih še pogreša. Na kraj-u, kjer se je zgodila nesreča, se je nahajala na morju jako debela plast olja, Družba ne sme ustaviti plina TUDI CENA 35c ZA TISOČ KUBIČNIH ČEVLJEV O-STANE ZAČASNO ISTA. ki je tvoril del parnikovega to- Kot posledica je bila ve- je podala drugo odločitev, ki u Clevelandsko apelatno sodišče je včeraj odločilo, da ostane sodna prepoved, glasom katere pli-novna družba ne sme ustaviti svoje službe niti povišati sedanje cene 35c, veljavna še do 12. septembra, takrat pa bo šlo pli-novno vprašanje pred višje sodišče, ki bo podalo o tem vprašanju končno odločitev. Tozadevno odločitev je podal včeraj apelatni sodnik Vickery komaj par ur potem ko je sodnik Duncm odločil, da ima pli-novna družba pravico zvišati ceno od 35c na 45c za 1000 kubičnih čevljev za uporabo do 1, novembra, po 1. novembru pa da ima družba pravico odpovedati plinovno službo. Mestni pravdnik je takoj po odločitvi Duncana predložil slučaj pred apelatno sodnijo, in ta Amerikanci prestopijo danes rusko mejo. Reval, Estonija, 8. avg. — Tukajšnje sovjetsko poslaništvo je danes naznanilo, da bodo jutri dospeli v Camburg, Estonija, sledeči Amerikanci, ki so bili zaprti v Rusiji: Kapitan Emmet Kilpatrick, Dr. Weston D. Estes,, William Flyck, korporal Thomas Haslewood, X. B. Calamatiano in Henry J. La Marc. Poročilo ne omenja ameriškega inženirja R. G. Keely-a, o katerem je bilo poročano, da je bil tudi izpuščen iz j teče. -O- Senat proti "medi- N H. za ew York, 8. avg. — Dr • Warren, predsednik lige fanitev človeških življenj, po-.0ca» da se je število samomorov novega leta v Zedinjenih dr 'ava_h izredno pomnožilo. Tekom šestih mesecev je izvršilo r<:.at*iomor 9509 oseb, od katerih f\ j* 4527 moških in 1982 žensk, > €(Hem je v teku istega časa lskega leta izvršilo samomor >o 2771 oseb, od katerih je J1'° moških 1810, žensk pa 961. ^°vprečna starost moSkih sa-t °morrlcev je 43 let. Za vzrok 8a izrednega višanja samo-j,0riUh slučajev, se navaja neu-^ enkonomske razmere, in trgovske propa-^ Toda tudi število ženskih Pomorov se je silno povišalo. ko je lani v teku prvih esecev izvršilo samomor le 225 v pa je število otroških sa-Oftiorilcev za letošnje polletje 2]tastlo na 507, od katerih je jjj.4 dečkov, 293 pa deklice. De-j so se povečini zastrupile,' i, Ni so si končali življenje z delitvijo. Za nimivo je to, da medtem ko ^d odraslimi več moških sa- morilce -"^iitev kot ženskih, pa je 1 °trocih ravno nasprotno. NE\VYORŠKI GODBENIKI IZPRTI. York, 6. avg. — Zveza Hj ""y°rških godbenikov nazna-jtj^' je bilo sinoči izprtih 310 te|j °v organizacije, ker niso ho-s>^.sprejeti 30-procentnega zni-btJ\Plače. Izprti godbeniki so fcr Scini uslužbeni po gledališčih emiČni lmi 15 slikami. -o- °SEB UBITIH V ŽELEZNIŠKI NESREČI. Uston- Tex-. 8- avg. — Po- da je skočil s proge to-1 1 vlak Gulf Coast proge, pri Je zgorelo 15 oseb. čina najdenih trupel takp na debelo pokritih z oljem, da jih je bilo jako teško spoznati. Oni, ki so se rešili, pravijo, da so bili rešilni čolni na "Alaski" v jako slabem stanju. Bili niso dovolj opremljeni z moštvom, i-meli niso dovolj vesel j, in tudi voda je uhajala vanje. Na krovu tovornega parnika "Anyox" ki je odgovoril na klic za pomoč, ki ga je poslal ponesrečeni parnik, in ki je dospel v to pristanišče včeraj, se nahaja 167 oseb, potnikov in moštva. Večina rešencev misli že danes odpotovati nazaj v San Francisco na posebnem vlakii, ki ga je naročila družba, ki je lastovala parnik "Alaska", nekaj pa se jih nahaja še v bolnišnicah. Kot se izjavljajo rešenci, je nekaj smrti bilo povzročenih od eksplozije parnih kotlov, ki so sledile po Zadetju parnika ob skalovje. Več potnikov in uslužbencev je eksplozija pometala v morje. Nekaterim se je posreči-, lo rešiti,, medtem ko so drugi na-" šli smrt v valovih. Da ni bilo še večjih življenskih izgub se imajo poltniki zahvaliti v veliki meri tudi heroičnemu obnašanju moštva v strojniških pro storSh ladje. Delavci v 'strojnih prostorih so ostali na svojih mestih do zadnjega trenotka in so skrbeli, da niso pogasnile električne luči na parniku, kar bi bilo povzročilo še veliko večjo paniko. -o-- — Naliv, ki je obiskal mesto in okolico zadnjo soboto je naredil veliko škode. Posebno je trpelo drevje, katerega je močen vihar dosti polomil. Strela je ubila Clevelandčana Alia Coop-land-a, ko se je nahajal v Paines-ville. V Clevelandu je treščilo v tri hiše, toda povsod je bil ogenj hitro pogašen, in nikjer ni bilo narejene posebne škode. Izmed parkov sta bila najbolj prizadeta Gordon in Wade park. — Policija je prijela nekega avtomobilskega tatu, ki je priznal da je popolnoma sam ukradel 35 finih avtomobilov, in jih prodal clevelandskim in ash tabu I-skim prebivalcem. Z njim vred je bil prijet še en drugi moški. Moška sta, kot se je dognalo, vozila ukradene avtomobile na neko osamljeno farmo, nahajajočo se kakih 10 milj od Ashtabule, fy'er sta spremenila avtomobilske številke, nato pa predajala. Za vseh 35 avtomobilov sta dobila, kot pravita, $16.000. niču je odločitev sodnika Duncana. Duncan je podal svojo odločitev, ki je bila v prilog družbe, ob 10. uri dopoldne, sodnik Vickery pa jo je zavrnil že ob 5. uri popoldne. Tako bo Cleveland vsaj do 1 2 septembra dobival plin po stari ceni, ceno in pogoje za uporabo plina po 12. septembru pa bo določilo višje sodišče, in ta odločitev bo menda tudi držala. -O- — Trije glavni vzroki, zakaj je danes toliko ločitev zakona, so po mnenju Bradley Hull-a, ki je direktor posebnega vladnega biroja za družinske odnošaj^, pijača, sorodniki in pa denar. — "Denar", pravi Hull ,"ppvzroči razne prepire. V enefcn slučaju je žena potratna, v drugem je mož len in neče delati. Med mladimi ljudmi pa je vse preveč lah-komišljenosti; živijo po opremljenih apartmentih, nečejo otrok, svojega lastnega pohištva sploh nimajo, in tako nimajo v pravem pomenu nobenega pravega domačega življenja. Nekaj časa živijo veseljaško življenje, koncem konca pa postanejo siti vsega, mož {n žena se naveličata drug drugega in temu sledi enostavno želja po prostosti, po razporoki." Mr. Hull je prišel tudi do spoznanja, da so poroke, sklenjene za časa vojne sila neuspešne, in da išče razporoko zelo mnogo parov, ki so se poročili pod vplivom rojnih razmer. Pomanjkanje Stanovanj je tudi mnogo pripomoglo do družinskih prepirov. Ko- se je mlad par poročili, in ni bilo nikjer dobiti stanovanja, 3e je moral nastaniti bodisi pri nevestinih ali ženinovih stariš;'h. Majhni neznatni prepirčki, ki bi se v par urah pozabili, ako bi bila novoporočenca sama zase, se razvijejo v resne prepire, ker starejši ljudje vsaiko stvar pretiravajo in toliko časa drezajo, da nastane vojska. — Vsi razlogi Mr .Hulla so popolnoma pravilni, toda ne pove nam, zaikaj je temu tako, ne pove nam zakaj je pomanjkanje stanovanj, zakaj stanujejo mladi pari po opremljenih apartmentih itd. Seveda, če bi povedal resnico, bi ne s^del dolgo v vladnemu uradu, ker obsoditi bi moral današnji družabni red, ki ustvarja razmere, ki so največja zapreika srečnega zakonskega življenja. -o—--- Za župana v Kočevju je izvoljen postaj enačelnik Edv. Re-povš, nar. socijalec. cinski pivi". Washington, 8. avg. — Senatna zbornica je danes z 39 glasovi proti 20 sprejela zakonsko predlogo, glasorn katere se prepoveduje uporabo opojne pive za zdravilske svrhe. Ta akcija je bila podvzeta potem, ko se je nasprotnikom predloge ponesrečil poskus, da bi se isto poslalo nazaj prgd senatni pravosodni odsek, ki je o njej podal ugodno poročilo. Kot znano je poslanska zbornica to predlogo že spreJjela, in ker je predlogi, kot jo je sprejel senat, dodanih samo par neznatnih sprememb, bo konferenčni odsek iste brez dvoma v naj kraj šem času poravnal, nato pa bo i-sta poslana predsedniku v podpis, nakar bo postala zakon. Kot znano, je prvotni prohibi-cij^ki zakon prepovedoval izdelavo in prodajo pive v zdravilske svrhe, toda bivši justični tajnik Palmer je ravno pred svojo odstopitvijo podal izjavo, da to še nikakor ne pomeni, da se ne bi moglo izdelovati in predajati pive za zdravilske svrhe. To Pal-merjevo tolmačenje je imelo za posledico, da so suhači takoj sestavili predlogo, ki prepoveduje izdelavo in prodajo pive za zdra vilske svrhe, in ki je zdaj sprejeta že od obeh zbornic. Ko je prišla danes predloga na glasovanje, se je izkazalo, da je republikanski senator Willis zanjo, medtem ko je demokratični senator Pomerene izrazil mnenje, da ni umestno o teh zadevah delati zakone, ker zdravniki sami najbolje vedo, kaj naj predpiše- Spor med tesarji in stavbinskim koncilom. Včeraj je tesarski okrajni koncil po naročilu glavnega urada tesarske organizacije odstopil od clevelandskega koncila, v katerem so zastopane'vse stavbin'Ske obrti. Število odstoplih tesarskih unij anaša 17. Do spora med tesarji in stavbinskim koncilom je prišlo, ker ostale stavbinske unije nečejo podpirati tesarjev v zahtevi, da se jim poveri neke vrste delo, katero pravzaprajv spada v področje "metal trim" delavcev. Kot znano je glede iste zadeve prišlo do spora na konvenciji Ameriške delavske federacije tudi med vrhovnim uradom tesarskih organizacij in pa tesarskim departmentom federacije, Odklopitev tesarjev od «tav-binskega koncila pa je samo formalna in začasna, kajti tesarji i-majo vplačane svoje prispevke pri koncilu za dva meseca naprej, v teku t*ga časa pa se upa. da se bo obstoječi spor že poravnal. Potek stavk?, oziroma izprtja tesarjev v CleveUidu je še vedno neizpremenjen. Sicer se zveza stavbinskih podjetnikov izjavlja, da se tesarji povračajo na delo pod individualnimi pogodbami, kar pomeni skoro ravno toliko, kot pod pogoji odprte delavnice, pa so taka zatrdila malo verjetna, kajti sinoči so kon-traktorji sklicali zborovanje v Grays armory, na katero 30 povabili izprte tesarje, da se pogovore z njimi z ozirom na povrnitev na delo. Bilo je navzočih menda okrog 200 unijskih tesarjev, toda prišlo do nikakega sporazuma. Sklicanje zborovanja od strani podjetnikov pa je najboljše priiznanje, da se tesarji niso povrnili na delo pod pogoji, ki jih je stavila zveza stavbinskih kontraktorjev, ker v takem slučaju bi kontraktorji gotovo ne sklicevali shodov za tesarje. -o- — Jutri zvečer se vrši redna mesečna seja dram. dr. Ivan Cankar. Razdelile se bodo tudi vloge za prvo prireditev te sezone. -o- VAŽNO NAZNANILO IZ U-RADA DRUŠTVA "NAPREJ" ŠT. 5. S. N, P. J. jo svojim bolnikom. — Včeraj zgodaj zjutraj so trije moški oropali Howarda B. Greenlocha iz Toledo na North Ridge Rd., zapadno od Rocky River j a. Vzeli so mu $36 in avtomobil, v katerem se je peljal. Pri njem so dobili tudi steklenico nekega zdravila za izpiranja grla. Greenloch je mnenja, da so mislili roparji, da je žganje in pravi, da če niso zmote pravočasno zapazili, bodo od omenjene tekočine prav gotovo zboleli. _ Na konvenciji zveze hotelskih iln restavracijskih uslužbencev ter mednarodne točajske lige, ki se vrši ta teden v Winton hotelu, so prišli delegatje do zaključka, da je treba odpraviti napitnino in zahtevati za uslužbence večje plače, kajti napitnina je postala dandanes tako slaba, da dobi strežaj, ki je dobil včasih po $5.00 napitnine na dan, danes le še kakih 50 centov. Plača nizka, napitnine skoro nič, kaj hočejo uslužbenci drugega zahtevati, kot da se odpravi napitnina, ki je itak ostanek preživele dobe, | in da jim da pošteno plačo. Društvom, ki spadajo k S. N. P. J. in S. D. P. Z., se naznanja, da se vrši 11. avgusta seja pripravljalnega odbora konvencije, ki se prične v Clevelandu dne 12. septembra. Društvo 'Naprej' apelira na vsa društva teh dveh organizacij v Clevelandu in okolici, da se njih zastopniki udele že seje, ki se vrši v prostorih S. N. D. Na programu imamo več važnih stvari, ki so absolutno potrebne, da se urede. Društva, ki še nimajo izvoljenih zastopnikov, naj tiste prej ko mogoče izvolijo Za ta sestanek se pa vabi odbornike vseh društev teh dveh organizacij, ki sta se izrekli za združitev. Društva potem lahko izvolijo nove zastopnike ali pa potr dijo odbornike, ki bodo navzoči na tem sestanku, ki se vrši kakor rečeno, dne 11. avgusta v pro štorih S. N. Doma, Cleveland, O. Društveni odborniki, ali društveni zastopniki, pridite gotovo na ta sestanek oziroma sejo, ker je velike važnosti, da se vse potrebno uredi, ker čas je kratek. Za odbor dr. "Naprej" J. SKUK. Pennsylvania želez, družba se pripravlja na izprtje. DOMNEVA SE, DA SE BO DRUŽBA UPRLA NEDAVNI ODLOČITVI VLADNEGA ŽELEZNIŠKEGA ODBORA, GLASOM KATERE SE JE RAZVELJAVILO VOLITVE USLUŽBENSKIH ZASTOPNIKOV. New York, 8. avg. — Danes so došla semkaj poročila, ki pravijo, da se bo Pennsylvania družba najbrže poslužila stavke oziroma izprtja proti nedavni odločitvi vladnega železniškega odbora. Kot znano je vladni odbor odločil, da volitve uslužbeniških zastopnikov, pri katerih družba ni hotela upoštevati svojih organiziranih delavcev, ki so se vrši-le( da se izbere zastopnike delavcev, s katerimi naj bi se družba pogajala glede medsebojnih od-nošajev, niso bile pravilno izvršene, in da se imajo vršiti še enkrat in sicer tako, da se bo upoštevalo tudi organizirane železničarje. Iz dosedanjih akcij družbinih uradnikov je razvidno, da se misli družba odredbi vladnega odbora protiviti, in da ne bo odredila novih volitev zastopnikov, s katerimi bi se pogajala glede u-stavitve novega sporazuma, ki naj bi zavzel mesto pogodb in sporazumov, ki so bili upeljani, ko so se nahajale vse železnice pod vladno kontrolo. \ -0- PRIHOD LITVINOVA. Riga, Letvija, 8. avg. — Naznanilo, da pride semkaj Maksim Litvinov, da se 'pogaja z zastopnikom ameriške rešilne administracije glede njenega dela v Rusiji, se tolmači tukaj kot znamenje, da bo sovjetska vlada delovala na to, da tozadevno pogajanje zadobi splošni z;načaj. Prvotno se je mislilo, da se bosta z ameriškim zastopnikom pogajala Maksim Gorki in pa M. Hinčuk, zastopnik vseruskih zadružnih organizacij. Litvinova se pričakuje tukaj že jutri ali pa v sredo. Možno je, da bo prišel v družbi izpuščenih Amerikan-cev. Washington, 8. avg. —Glasom poročila, ki ga je prejel danes državni department iz ^Moskve, se bo za olajšanje lakotnega stanja v Rusiji', potrebovalo najmanj tri četrtine (milijona ton moke. Državni department je prejel danes o položaju v Rusiji naslednje poročilo: 'Od Saratova do Vjatka, to je v osrednjem Volginem okraju, je položaj izredno resen. V vzho. ni Ukrajini postaja položaj izredno akuten, in istotako tudi po severnem Kavkazu in po južnih uralskih okrajih." BREZPOSELNI DELAVCI SO ZAŽGALI LESENO SKLADIŠČE V SREDINI MESTA. BOLGARIJA PRIPRAVLJENA DEMOBILIZIRATI. Sofia, 7. avgusta. — Bolgar ska vlada je izdelala načrt za de-mobilizacijo armade ter za rekru-tiranje prostovoljske sile. Toda izraža se mnenje, da ji do 1. o-ktobra najbrže ne bo mogoče dobiti 12,000 prostovoljcev, kot določajo pogoji zaveznikov. Neka brzojavka, ki je prišla iz Sofije v soboto, je poročala, da je medzavezniška komisija zahtevala, da se armada demobilizira v teku dveh mesecev, in da se organizuje prostovoljska armada. Bolgarska je baje proti tej odredbi protestirala. London, 8. avgusta. — Največje leseno skladišče Anglije, ki se nahaja v srčju vzhodnega Londona, je bilo nocoj ena sama velika goreča masa. Ogenj se je pojavil, ko se je danes zjutraj nad 5000 nezapo-sljenih delavcev navalilo na urad družbe, potem ko so čitali oglas, da se išče 50 delavcev. Ko se je armadi brezupnih brezposelnih delavcev povedalo, da se ne bo uposlilo nikogar več, so delaVci urdli v skladišče, in kmalu se je videlo na več krajih dvigati dim. Pozvalo se je pet sto mož policije, pehotne in na konju, kateri se je posrečilo razgnati demonstrante šele po precejšnem prizadevanju. Nocoj ob polenajstih je požar izbruhnil z novo silo. Številna skladišča poslopja so čisto uničena. Več policistov in ognje-^ascev je bilo pri gašenju poškodovanih. Računa se, da je uničenega le-™ v vrednosti $5,000.000. Ogenj se je bliskoma razširil po naloženih kupih zloženega lesa, ki je bil suh kot poper od dolgotrajnega sušenja. Skladišče se nahaja ob reki Lea v osrčju najgosteje naseljenega vzhodnega tovarniškega dela Londona. Včasih je izgledalo, kot da bo požar objel ves o-kraj; številne bližnje tovarne so že pričele seliti vse premične predmete. Ogenj se je razširil ■:elo na parnike na reki, ki so bili obloženi z lesom. Ker je pihal precej močen veter, je bilo gašenje skoro čisto onemogočeno. Enkrat je malo manjkalo, da ni bilo pod podira j očimi kupi gorečega lesa podsutih večje število ognjegascev. Pozno popoldne 'je eksplodiralo še več tankov gasolina, kar je požar še povečalo in postavilo v nevarnost V3a bližnja poslopja.,, kajti ob eksploziji je vrglo goreči gasolin veliko razdaljo na stran. Gašenje je bilo oteškočeno tuji vsled tega, ker je bil pritisk vode vzpričo obstoječe suše precej pod normalno stopnjo. ----O- NOVI NASELNIŠKI ZAKON SLABO DELUJE. Washington, 8. avg. —-r Generalni naselniški komisar Husband je danes odločil, da se bo izpustilo v Ameriko vse one naseljen ce, ki presegajo število, določeno za mesec julij in avgust v soglasju z zakonom, ki omejuje naseljevanja, na 3 procente. Vsak posamezen naseljenec bo moral pod pisati nekak osebni bond, pa se ga bo spustilo v Amerito. Glasom te odredbe se bo dovolilo vstop 800 naseljencev, ki bi se morali vrniti domov, ali pa čakati do 1. septembra na ladjah, ako bi se držalo strogega izpolnjevanja zakona. Govori se, da bo delavski tajnik Davis priporočal, da se k novemu naselniškemu zakonu sprej-*ne dodatek, glasom katerega bi se vsako leto dovolilo vstop v <\meriko najmanj 1200 naseljen-ev vsake narodnosti. f< STRAN 2. •ENAKOPRAVNOST" 44 AUGUST 9th, 1921. IZHAJA VSAK DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV. ISSUED EVERY DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS __ Owned and Published by: THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. Business Place of the Corporation — 6418 ST. CLAIR AVE. SUBSCRIPTION RATES: By Carrier ........................ year $5.50. 6. mo. $3.00. 3 mo. $2.00 Cleveland. Colhnwood, Newburch by mail.......1 year $6.00. <5 mo. $3.50 3 mo. $2.00. United States ......................l year $4.50. 6 mo. 2.75. 3 nao. $2.00 Europe and Canada ..........................1 year $7.00. 6 mo. $4.00 POSAMEZNA ŠTEVILKA 3. _ SINGLE COPY 3c. Lastuie in izdala ca Amemko-Jugoslovanska Tiskovna Družba. 6418 ST. CLAIR AVE. Princeton 551. 6418 ST. CLAIR AVE. Za vsebino oglasov ni odgovorno ne uredništvo, ne upravništvo. CLEVELAND, O., TOREK, (TUESDAY) AUGUST 9th, 1921. 7 JUGOSLAVIJA PRED NEVARNOSTJO. Ce so vesti, ki prihajajo zadnje čase iz Jugoslavije resnične, in boimo se, da so,, tedaj ne smemo biti presenečeni, če ifod v Jugoslaviji nekega dne strahovito počilo Bili so časi, ko so bila ljudstva že tako navajena najhujše prosekueije in zatiranja, da so vse brce in ba-tine sprejemala kot svoj delež, odmerjen od usode in božje voHje. Najbolj tipično primero taikega ljudskega razpoloženja nam je nudila bivša carska Rusija. Toda celo ruski narod, ki je bil poznan kot zaspan, len in brezbrižen, je prenehal smatrati 'nasilje gospodujoče kaste na Hrvaškem in po Bosni so tla za nasilno akcijo kaj ugodna. Radičevci in komunisti so v teh provincah nazore, in tako se medsebojni nesporazumi, me'sto da bijva zavest v kri, in bili bi bolj pose manjšali, 2j vsaikim dnem večajo- Kako velikanski je opozicijonalni element v jugoslovanski državi, kaže jasno glasovanje o zakonu* katerega je sprejela izredna seja narodne skupščine na datn 1. avgusta z namenom, da zatre komunistično gibanje. Celotna zbornica šteje 419 poslancev, toda glasovanja se je vdeležio le 194 poslancev, in od teh jih je glasovalo za zakdn le 140. V državi, kjer se sprejema zakone na tak način, ne more biti vse v redu. Prot'ivladni elementi v Jugoslaviji postajajo v oči-gled takega postopanja z vsakim dnem silnejši. in ako se vzame v poštev dejstvo, da so med temi tudi Skupine, ki naravnost žele, — klerikalci na primer — da se razbije jugoslovanska država, tedaj mora vsakdo priznati opasnoist, v kateri se nahaja Jugoslavija. Ako ne dobi v .kratkem novih in izurjenih krmarjev, tedaj se bojimo, da oride do nesreče. "Kruh" in "Če". Kruh — imeti ga morate, če hočete živeti. Da ga morate i-meti, je dokazana Stvar. Želo- dec potrebuje kruh, nič ne vpraša, kdo je tisti, ki mu ga preskrbi. Veste tudi sami, da je absolutno potrebno, da imate svoj "vsakdanji kruh". Miljon in milj onkrat se je ponovila tista navadna in vsakemu otroku znana fraza: "Daj nam danes naš vsakdanji kruh". Ali danes? — Ni ga kruha--! Če ni kruha, stopi pred nas vprašanje; kdo je kriv, da ga ni? Če vemo, da ga je polno m zadosti za vse ljudi, stopi pred nas vprašanje: kdo je tisti, ki ga drži proč od nas? Če molimo vse svoje življenje "daj nam danes naš vsakdanji kruh", potem mislim, da če bi bil kje kdo,-- za obstoj človeške družbe, da jo obdrži oziroma, da jo obdržava na mestu, kjer danes stoji, pore-bujejo delavca, da Vse te stvari vravnava v pravilno smer. Če ni delavca zraven, ki bi ravnal vso to ogromno stavbo, ni vredna nič, kar sama ne da nič od sebe. Potem premislite, da tisti, ki je absolutno potreben pri tem nima danes — —"vsakdanjega kruha". Prosi ga in ga ne dobi! Sedaj stopi pred nas drugo vprašanje: zakaj ga ne dobi? — On, ki je po vseh postavah upravičen (pravica je, samo vzeti si jo je treba) do vsega, kar so njegove roke producirale? Ne eden, ampak milj oni so danes, ki so svoje življenje tvegali za tako-zvano "demokracijo", naj si bo s puško v roki, s krampom v rudniku, ali pa s kladivom v tovar-jni pri vročem železu. In danes , — nimajo kruha, da bi sebe in rpotem bi se moral ozirati na mi-jsvoje družine nasitili. Prosijo ga, bi bil," ali je, ali ga ni, ni moje stvar tukaj raziskavati. Preidimo na stvar, ki spada pod ta naslov. Kruh, trd je! — Zakaj? —-Ali ste si že kedaj zastavili vprašanje: "Zakaj je trd?" —'Delavec hodi v tovarni —- pardon — zraven tovarne in prosi kruha; prosi on, ki je stvarnik tovarn, rudnikov, parnikov, železnic in sploh vsega, kar, se rabi v industriji; potem obdelovalec zemlje, ki nam rodi in da živi tistega, ki jo obdeluje in pa tudi tistega, ki onega, ki je obdelal zemljo o-krade za njegov produkt in za njegove žulje. Vzemite katerokoli stvar na tem svetu: nič ni vredna, če ni pridne delavčeve roke zraven, ki jo spravi v tisttf vrsto, kamor po naravnih zakonih spada. Tovarne in rudniki, železnice in parniki, poljA in farme, in sploh vse, kar je potrebno, važna sila, in če jo bo vlada skušala Ukrotiti Z pogoni, , !i°ne glasov, ki prihajajo k nje-Jpa ga ne dobijo. Kje je tukaj ti-zapiranjem, in pretepanjem, tedaj si piše svojo lastno smrtno obsodbo. 1 Morda bo kdo rekel, da smo preveč pesimistični- Da bi 'le bili! Mi želimo, da bi se Jugoslavija razvijala naravnim potom brez nasilja in krvi, ampak dokazana reč je, da so razmere močnejše od želj. Res je, da so Jugoslovani trpeli veestdetno zatiranje avstrijskih vladarjev, ampak pri tem se ne sme pohabiti, da preveva danes svet neki čisto .nov duh, duh vere v silo, ki se je porodil na 's krvjo prepojenih bojnih poljanah. Človek, ki se je •znebil enega jarma, pa mu obesite na vrat druzega, ne bo zadovoljen . In kar je več: on ve. kako se je znebil prvega, m bo svojo skušnjo izrabil pri znebitvi druzega. Jugoslovani danes vedo, kako so se znebili dunajskega jarma, pa se bodo znali znebiti tudi belgrajskega, če ne bo šlo drugače. • v" Vsi pametni in realno misleči ljudje so še pred porodom jugoslovanske države pripovedovali, da resnično ujedinjenje ne bo doseženo s kako kraljevo proklamaci-jo, temveč da bo prava državna enotnost prišla le potom sistematičnega dela na političnem, gospodarskem in kulturnem polju. Toda vodilne sile v novi jugoslovanski državi imajo očividno o tem vprašanju čisto drugačne mu vsakdan — Rekel sem "čejata krvoločna in neusmiljena roka, ki drži kruh proč od teh. ljudi, ki so, in ki še bodo pomagali pri gradbi človeške družbe do boljše bodočnosti. Vsi ti ljudje j z malimi izjemami nimajo danes kruha, ne zase ne za svoje družine. — Zakaj ? Če bi vsi ti milj oni, ki so danes brez življenskih sredstev bili v organizaciji, in če bi vsi ti ljudje, ki danes prosijo kruha okrog tovarn znali porabiti svojo ogromno moč pri volilni koči, potem bi ne bilo lakote in bi ne bilo brezposelnosti, in bi tudi — kar je glavno — odklenkalo političnim bosom za vedno. Če bi bila vsa ta ogromna armada, ki danes kruha prosi, zavedna dovolj, in bi se s svojo zavestjo dvignila ter zakričala na glas:— "Če nas ni, ne more nobeden stroj in nobena tovarna, nobena ladja obratovati," tedaj bi ljudem, ki kontrolirajo vse to ogro- v današnjem modernem življenju mno bogastvo, prišla ta delavče- nižni; ne bi se videlo na vratih tovarn napisov: "Ne potrebujemo pomoči!" Če bi vsi ti milijoni spoznali svojo moč, in bi jo koncentrirali v eno telo, potem bi se malo lepše postopalo z njimi, ker takrat ne bi veljal več izrek: če nočeš, pa pojdi! / Če bode delavstvo spoznalo svojo moč do prihodnjih volitev in poslalo na mesta, kjer se usoda delavčeva odloča, svoje ljudi, ki jih pozna, potem bo delavstvo zastopano. Če bode delavstvo vrjelo še nadalje sladkim besedam in sladkim obljubam profe'sijonalnih politikov starih strank, če bo delavstvo volilo može, ki radi na-glašajo, da so delavski prijatelji, toda ga ob vsaki priliki izdajo za svoje osebne koristi, potem še ni treba pričakovati, da bi se odpravila brezposelnost in druge take podobne stvari. Če si delavec sam ne bode pomagal in si sam vzel pravico potom volilne pravice, potem naj še ne pričakuje zboljšanja sedanjega sistema. Kadar bo delavstvo spoznalo vso podlost starih strank, tedaj bo zasijala boljša bodočnost za vso človeško družbo, potem ne bo brezposelnosti, politične korupcije in drugih takih predalov današnje družbe. Kadar delavstvo spozna to, in pa le v bratskem objemu z drugimi narodi lahko živi v slogi, tedaj bo zavihrala zastava bratstva človeštvom, pa naj bo potem rudeča, bela, črna ali kakorš-nakoli hoče — samo da bo zastava bratstva. J. Skuk. -o- Delavske razmere v Bosni in Hercegovini. i * Kakšne da se delavske razmere v Bosni in Hercegovini najboljše kažejo referati bosansko -her cegovskih sodrugov na nedavnem pokrajinskem zboru strokovnih organizacij v Sarajevu. Predvsem Se nahaja delavstvo zaposleno v lesni industriji, v rud nikih in na državnih železnicah v zelo slabih ekonomskih razmerah. Bodisi da so podjetja državna a-li zasebna, je izkoriščanje delavstva povsod enako, ponekod je pa v državnih podjetih celo večje. Poleg brezobzirnega izkoriščanja, pa mora trpeti delavstvo Vse vrste šikan in preganjanj. Delavce, ki so desetletja delali v finem in istem podjetju mečejo podjetniki na cesto. To se dogaja v veliki meri v železniški delavnici v Sarajevu. V tobačni tovarni v Banjaluki in v rudnikih Zenica. Kreč itd. In mesto da bi država dajala zgled, kako ščititi delavca pred izkoriščanjem in kako mu izboljšati ekonomski po ložaj, nastopa nasprotno sama kot inicijator, da se njegov položaj slabša tudi v zasebnih podjetjih. V lesni industriji so delavci stavljeni izven zakona o osemur-niku, in so predmet najhujšega izkoriščanja, ker morajo delati od ranega jutra do poznega večera. Rudarji so Vsled nizkih plač v skrajni bedi s svojimi družinami. Isto je z železničarji. Plače ženskega delavstva so pa v Bosni in Hercegovini izpod vsake kritike. Ker družinski očetje ne morejo dovoljno oskrbovati družine, delajo povsod tudi otroci od 10 do 14 let stari in jih podjetniki najhuje izkoriščajo. To vse se godi v naši državi kljub temu, da je tudi ona podpirala senžermenski mir, v katerem so zapisane tudi tele določbe: 1. Velja naj načelo, da delo ni smatrati za blago ali trgovinski predmet. 2. Pravica združevanja v vseh smereh, ki ne nasprotujejo zakonom, tako za delodajalca kakor tudi za delojemalca, 3: Plače delavcev naj bodo take, da zasigurajo delavcu dostojno življenje primerno času in kraju. 4. Velja naj osemur-ino dnevno delo, katero naj se u-vede povsod, kjer ga še ni. 5. U-vede naj se tedenski (nedeljski) odmor 24 ur. 6. Odprava otroškega dela in obveznost, da se stavijo delu obeh spolov potrebne meje, da se mladini podaljša doba učenja in fizičnega razvijanja. 7. Velja naj načelo enake plače brez razlike spola za delo enake vrednosti. 8. Delavska zakonodaja mora zasigurati pravično ekonomsko postopanje napram vsem delavcem, ki so v deželi. 9. Vsaka država je dolžna, da organizira inšpekcijsko službo, v kateri bodo tudi ženi ske, da bo zasigurala spremetje zakona in uredb o zaščiti delavstva. Kakor vse kaže, se pa vlada kaj malo briga za to, kako zaščiti delavca pred izkoriščanjem, kako urediti otroško in žensko delo, uzakoniti osemurnik itd., kakor vse je to prav lepo zapisano v senžermenski pogodbi. No delavski razred od buržoazije tudi niti ne pričakuje socijalne pravičnosti, ker si jo mora priboriti edinole sam z organizirano politično in strokovno akcijo. Primerjajoč delavske razmere z našimi v Sloveniji, moremo konstatirati, da tudi pri nas delavske razmere niso nič kaj bo- ljše. Vladajoča buržoazije vsepovsod edinole sebi, zvistf delavstvu delovni čas, mu plače, ga šikanira in goji 1,1 delovnimi sloji hlapčevski q kruhoborstva grozeč sicer, da P pravi delavce ob kruh. Življenske razmere se slab jo, ker draginja dejansko v S veniji raste čimnajbolj. Povpr' na plača delavstva znaša 15 Kron mesečno in so tiste katež rije, kjer so plače večje kot 2 kron mesečno, zelo redke. Ob kih razmerah se zdi neverjel da buržoazija zahteva še, da se znižale plače in podaljšal 1 lavni čas. Delavstvo čakajo še hudi si, če se ne bode pripravilo na ganiziran odpor zoper ofenZ! buržoazije. In kako drugače je mogoč uspešen odpor, če v močnih in velikih organih jah, tako strokovnih, kakor di gospodarskih in kulturnih! torej delavci, zdramite se še tisti, ki še dremate in pojdita bojne vrste delavskih organi1 cij, da jih izpolnite in pove& in tako z večjim zaupanj en1 zmago kljubujete kapitalisti mu reakcij onarnemu navalu. -o---- tiŽ Kako dolgo so živeli velik'* čenjaki, umetniki in pisatelji- Torquato je živel 51 let, Ver?1 52, Šekspir 52, Moliere 53, D3! te 56, Beethoven 56, Ovid j Horacij 5 7, Mikiewicz 5 7, Kol' 58, Racine 59, Demosten 59, ^ vater 60, Galvani 61, Bocc»c 62. Fenelon 63, Aristoteles Cuvier 64, Milton 66, UoU9«s 66, Erasmus 69, Copper 70, f pernik 70, Le Lage 70, Linne Glack 73, La Fontaine 74, mir 75, Hayden 77, Palacky Galilei 78, Bacon 78, Come' 78, Komensky 79, Tukidides Juvenal 80, Kant 80, Plato Buffon 82, Goethe 82, Purfo' 82, Newton 84, Hernhel 84, V< taire 85, Dr. Rieger 86, A^ 87, Sofokles 90, Michelang' 96, Ticijan 97, Foritenello — Malo časa so živeli: Pu^ 37 let, Byron 36, Mozart Prešeren je živel 48 let. Iff I if JJOOOOOOOOOOOOOOOOOC'OC'OC'OOOOO'C'/ Oj .................-......................................... Kmetski triumvirat. Historičen roman. — Spisal Anton Koder. oooooooooooooooooooč^ooo« "Vaša milost, to so vse časti vredni možaki. Skalnata stena so tistemu, kogar ljubijo, gorje pa onemu, ki pride pri njih v zamero. Milosti ne prosijo niti dajejo sami. Njihova mnogoštevilnost stori njih nepremagljive povsod in proti vsakemu." Zaničljiv nasmeh se je radii v tem trenotku po grajščakovih ustnah. Dobro je umel, da se je ta pohvala priprostega kmeta izrekla na njegov račun. Pre-moder pa je bil vendar Tahy, da bi ne bil zakrival svoje zadrege, in pristavil je: "Priprosto ljudstvo je enako brezmejni čredi. Kdor udari pastirja, dobi vso čredo v oblast." Dvoumno je hotel Tachy govoriti, a to se mu "ni posrečilo. Tihota, ki je nastala po zadnjih, premalo premišljenih njegovih besedah, naznanjala je, da so navzoči dobro umeli pomen njegovih besedi, akoravno jih niso hoteli javno oporekati. Le Guzetič, ki je doslej sedel molče poleg Gubca, zardel je pri zadnjem stavku. Po dolgem notranjem boju, ki se mu je bral v pogledu in na izpreminjajočem se licu, dejal je glasno: "Priprosto ljudstvo je pohlevno kot ovčja čreda. O tem priča njegova žalostna usoda. A tudi čreda zdivja, če pride nenadoma huda ura in jame udarjati strela iz neba v njeno sredo. Dvigne se tedaj kakor oblak in divja dalje, da uteče grozečemu poginu ali 3e pa uniči sama v skalnatem propadu. Poslednje se zgodi brezdvomno, kadar izgubi svojega pastirja ter tava sama brez pravega pota po strmini, ali tu — mora jo rešiti le pogum!" Preveč je govoril Guzetič in prejasno. Zastonj se je trudil med tem govorom Gubec, da bi opozoril svojega tovariša k zmernosti. Tachyju pa se, je jelo vedno: bolj jasniti, ka namen ima ta kmetska veselica, kaj pomenijo tuji gostje, kaj zimzelen za klobuki in kaj poslednje besede. Vendar svest si ni bil tolike kmetske moči in organizacije. Zaraditega je pristavil smeje se: "'Poznal bi rad istega, ki si upa kljubovati postavam in naši moči. Dokazov imate jasnih dovolj, kako se kaznuje trma in neubogljivost." S posebnim naglasom izgovoril' je Tachy zadnje besede, da bi pokazala jasno vsakemu, kam one merijo. In zares velik vtis so napravile v celi družbi. Molče so se spogledali možaki. Kdo ve, kak nasledek bi bile povzročile pri nekaterih, ko bi se ne bile pri tej priči odprle duri in bi ne bila stopila črno oblečena, bleda deklica v sobo in pokleknila s povzdignjenima rokama pred grajščaka Tachy j a. Nepričakovan je bil ta prihod, še bolj pa deklična prošnja, ki jo je govorila s solzami v očeh za osvoboditev svojega nesrečnega očeta Rije Gregoriča — iz grajske ječe. Lepa je bila Ilijeva hči Jela v svoji neizmerni žalosti. Zanimati pa je morala danes bolj kakor kdaj koli Ta-chyja. saj jo je videl prej neupogljivo deklico sedaj ponižano pred seboj. Zasmejal se je torej zaničljivo, poobjel prosilko ter ji nekaj skrivnostno zašepetal na uho. A poslednjo besedo te skrivnosti izgovoril je tako glasno, da se je umela okrog. Že sama ta beseda pa je pričala o nesposobnosti ostalih. Spogledali so se radi tega gostje. Najmlajši izmed njih pa plane kvišku, iztrga deklico iz grajšča-kovega objetja in vzklikne: "Možje, kličem vas za pričo, da sodite, kako se tepta naša pravico pred vašimi očmi z nogami in za-sramuje javno naša poštenost." IzgovorivŠi pa pusti z Ilijevo hčerjo družbo in se izgubi med obilno zunaj zbrano množico. Zastonj se je trudil potem Gobec pomiriti ostale goste. Odšel je polagoma mož za možem molče in brez slovesa. A ko se jame mračiti, bili so še le Tachy, Gubec in oskrbnik Crnič pri omizju. Opravičeval se je gospodar Gubec zaradi tako nepričakovane neprijetnosti. JNaglašal je naposled, da stori vse, kar je v njegovi moči, da so zopet pomirijo razburjeni duhovi ,ter uvede pokorščina in prejšnji red. V resnici pa ni imel niti najmanjše misli o tem. Prepričal se je baš danes, koliko Vpliva ima v pripro-stem ljudstvu dveh dežela, ki gre zanj kakor eden mož k zmagi ali pogubi. Pozno je bilo tisto noč, ko je jahal graj'ščak Tachy s svojim oskrbnikom Črničem spremljan po svojih hlapcih domov. Temno je bilo, da se ni videlo niti korak daleč. Vendar ni ubogal grajščak Gubca, ki mu je svetoval, naj se ne vrača v noči, naj rajši čaka belega dne. Zasramoval je Tachy bojazljivost. Zaničljivo je tedaj zavrnil tudi enako Crničevo prošnjo. Ukazal je prižgati baklje, in pri njihovi svetlobi zapustila je večinoma vinjena in dobrovoljna družba Stubico. Počasi se je pomikala po kameniti ozki cesti in potrebovala je najmanj pol ure do sicer le četrt ure oddaljenega razpotja. Od tod pa vodi lepša cesta v Tachyjev grad. Naključje je bilo, da se je dvignil še pred razpotjem nad Gorjanci silen vihar. Divjal je tako močno v sotesko, skofci katero je hodila družba, da je pogašal svetilcem bakljo za bakljo. Zaraditega pa ni opazila družba, kako so se jele pri izhodu soteske dvigati temne podobe in kako so polegale potem ob desni in levi strani pota. Nekaj trenotkov pozneje pa zakol-ne jedec, ki je jedil na čelu družbe. Zajahal je bil namreč v gosto vejevje, nakopičeno na potu in zgrudil se je s konjem vred med lesovje. Tako se je zgodilo drugemu in tretjemu. Hipoma je bil nagromad-jen jez pri izhodu soteske, na desni in levi pa se je Poskusen samomor. — Z i tvo si je vrat prerezal in se t«; ranil je 4. t. m. zjutraj v s jem stanovanju v Aškerčevi lici Celje 64-letni brezpose' vsled bolezni za delo nespos"' dn anar Josip Zupančič iz o nad svojim stanjem. Prepe'l* so ga v bolnico. V greznici utonil. — V gre** ci mestnega oskrbništva v & je na dozdaj še nepojasneti čin dne 30. junija zvečer z^ 6-letni sinček mestnega hlap1 Janko Kranjc in je utonil. ____Jš t" dvigalo strmo bregovje. Medtem ko je preklinjaal grajska družba pe!^ ske roke, ki so zmožne take hudobije, zašumelo je ^ kor na migljaj okrog in okrog pa višini in strmini-, istem trenotku pa prjme obilo krepkih pesti naše P0' ne potnike ter jim zabrani ubeg. "Krvoločnika ne izpustite in pa pijavke Crnica ukazoval je glas napadalcem. "Zalega ne storite nikomur! Pokazati hočemo-' nismo obcestni roparji. Le svoje pravice zahtev^"' in krivico preganjamo," je nadaljeval potem prej*'1' glas. Zgodilo se je tako. Akoravno so se napadene'. vso silo branili in so bili napadalci najmanj v desete nj večini, storili niso poslednji nikomur nič žaleij?a' "Poiščite prava junaka izmed družbe in ju izroite!" ukazoval zapovedujoče znani glas. Precej potem pa so se jeli kresati ognji in P°sV| tilo se je zapored ujetnikom v obraz. Culi so se kmalu veseli glasovi: "Tu je pasjedlakec Tachy i'5 pijavka Crnič." Precej nato se je odstranilo lesovje iz soteski vsa družba se zapred pomika dalje po cesti proti | chyjevemu gradu. Veleval je zopet zapovedujoči "Deset možakov iodvede naj Crnica v odpre ondi Ilijevo ječo. Mi čakamo tu njegovega P', hoda. Opominja se naposled vsik, da ne dajem" losti nikomur, ki skuša z najmanjšim trudom pF^ čiti naš namen." Odšla je deseterica z oskrbnikom dalje, iJ1 kratkem so se radovpljno odprla grajska vrata; ^ vsemogočno oskrbnik Crnič je veleval sam v nep^ ljivem strahu vratarjem. Kake pol ure pozneje je že culo radostno ukanje nad grajskimi gort^ Obsipala je tudi množica možakov priljubljenega ^ Gregoriča in zatrjevaal mu udanost in zvestobo zadnjega diha. (Dalje prihodnjič.) f rini'' Nasa kultura HARRY F. G LICK SLOVENSKI ODVETNIK naznanja, da je preselil svoje ODVETNIŠKE PISARNE IZ SOCIETY BUILDING V 102 ENGINEERS BUILDING Cleveland, Ohio. Prvega julija Central 8 12 Devetnajst sto enoindvajset Main 1865 Iz časnikarskega urada Z. S. N. K. D. Tel. Main 2063 O. S. Cent. 169 John L-.. Mihelich SLOVENSKI ODVETNIK 902 Engineers Iildg., vogal St. Clair ulice in Ontario. PODRUŽNICA: 6127 St. Clair Ave., — Tel. O. S. Princeton 355-11, jewelrW THE American-Jugoslav Ptg. & Pub. Company, 6418 ST. CLAIR AVE, • CLEVELAND, OHIO, Ravnokar je izšla knjiga Je edino slovensko unijsko podjetje, katerega iastujc zavedno delavstvo. Napravljene v naši tiskarni, so lične in cene jako primerne. Družba izdaja dnevnik Enakopravnost. List prinaša najnovejše novice in druge koristne razprave v prid delavstva. Če še niste naročnik lista, naročite se nanj. Lahko postanete delničar podjetja. Za podrobnosti se obrnite na direktorij ali pa v uradu družbe. Tiskarna Tiskovine Dnevnik katero je izdala Ameriško-Jugo-slovanska Tiskovna Družba. Knjigo je spisala grofica Larieh, bivša dvorna dama na Dunaju. V knjigi opisuje vse podrobnosti vladajoče habsburške klike, kakor tudi smrt cesarjeviča Rudol- Knjiga je jako intereaantna in priporočamo rojakom, da si jo takoj naročijo. Cena knjige je samo 60c g l ar CLEVELAND. OHIO 6418 st. clair avenue TEL. PRINCETON 551 PODRUŽNICA: F. Kunstelj, 6117 St. Clair Ave, ENAKOPRAVNOST" AUGUST 9th, 1921. PRVA PRIREDITEV STRAN 3. Bolni moški ian ženske pridite k meni Brezplačna preiskava-Brezplačni nasveti Brezplačna posvetovanja skozi cel mesec Dr. Kenealy je naredil to generozno ponudbo za vse bolne moške in ženske. Ima dvajsetletne izkušnje v zdravljenju bolnih moških in žensk. Ne glede kakšna je vaša bolezen — pojdite k njemu. Rezultati štejejo. Pojdite k pravemu zdravniku takoj od početka — ne bodite bolni. Špecijalizira z zdravljenjem zastarelih in novih bolezni. Iščete pomoči kjer jo je najti. Če vam on ne pomagati, vam bo takoj povedal. Kar je storil že za druge stori lahko tudi za vas. Če vam drugi zdravniki niso pomagali, ne obupajte. On računa vedno zelo zmerno. Ne trpite. Ne odlašajte. .Oglasite se danes. S DR. KENEALY ;dal 647 Euclid Ave. URADNE URE: od 9. dopoldne do 8. zvečer. Vrata zapadno od Star gledališča Ob nedeljah od 10 dopoldne do 2. popoldne Republic Building Vrata vzhodno od Bond's Cloth. Store drugo nadstropje. Cleveland, 0. dr. l. e. siegelste1n Zdravljenje krvnih in kroničnih bolezni je naša specijaliteta. 308 Permanent Bldg. 746 Euclid ave. vogal E. 9tb St. Uradne ure v pisarni: od 9. zjutraj do 4. popol. od 7. ure do 8. zvečer. Ob nedeljah od 10. do 12. opoldne. za zabavo in pouk mmmmmmmmmBBmmmmosm — čitajte — "V močvirju velemesta91 Roman iz življenja prišel j enke v Ameriki cena 500. Naročite pri Ameriško-Jugoslovanska Tiskovna Družba 6418 ST. CLAIR AVE. Ekscesar Karl deli redove. — Iz Budinpešte poročajo, da ekscesar Kari podeljuje še vedno redove kot kak vladar. Madžarskemu grofu Apponyiju je ob priliki njegove 75-letnice podelil red "zlatega runa." Grof A-pponyi je red sprejel, češ, da ne gre za odlikovanje s strani ogrskega kralja, ampak za rodbinski red habsburške rodbine. OGLAŠAJTE V "ENAKOPRAVNOSTI". Iz ljubosumnosti ženo umoril. je minuli petek zvečer 25letni invalid Alojz Tomazin, vratar artilerijskega arzenala v Ljubljani. Tomazin je bil silno ljubosumen in je ženi, s katero se je poročil lani novembra, vedno očital nezvestobo. V petek zvečer jo je zvabil na sprehod na ljubljansko polje. Tam je zahteval od nje, da mu nezvestobo prizna, češ da ji bo odpustil. Ker tega ni storila jo je zabodel s kuhinjskim nožem. Nato je hotel še sebe, pa se je le nekoliko ranil. Predno preidem na posameznosti naše prve prireditve, to je piknika, ki se vrši 1 4. avgusta na Kastelčevi farmi, izrekam v imenu Zveze Slov. Napred. Kulturnih Društev v Clevelandu in 0\ kolici vsem slovenskim trgovcem, ki so odstopili v svrho reklamiranja piknika najbolj prominent-ne prostore krasnim Idtakom, ki opozarjajo občinstvo na nekaj izrednega. S tem so dokazali, da se zavedajo velikega pomena naše organizacije, pokazali pa so tudi, da 'jim 'je pri srcu napredek naše naselbine. Tako vidimo te letake na pročelnem oknu Zakrajšek, Maren in Smuk, Belaj in Močnik, Kunstel, Slap-nik in še več drugih. Zahvalimo se tudi tistim, ki so dali mesto tem letakom na dobro vidnem mestu v svojih prostorih ali v oknih. Slednje prosimo, da če je le mogoče, da prilepijo te letake na svojih oknih vsaj zadnje dni tedna in upajoč, da bodo če je le mogoče ugodili naši prošnji, se jim že v naprej zahvaljujemo, občinstvo pa prosimo, da se na ta dejstva ozira ter upoštevam še staro geslo. Pozabiti pa ne smem tudi tistih, ki so ali letake odklonili, ali pa jih sprejeli ter takoj, ko je raznašalec odšel, vrgli v koš. Sicer je teh tako malo, da jih seštejemo lahko na prste ene roke, vendar je dobro, da se tudi teh spomnimo.' Ko sem šel1 po ulicah v Collin-v/oodu in Newbrughu, sem zapazil enako navdušenje in zanimanje za zvezo, kajti letaki lepo krasijo povsod pročelno ali izložbeno okno. Hvala tudi vsem tem trgovcem 1 Ze pred časom smo opozarjali naše občinstvo, da bo 'skušala zveza kulturnih društev pokazati v svojem prvem nastopu, koliko se je doseglo v par mesecih na kulturnem polju. Nekateri kričati so sicer podcenjevali vse delo, ali na take kričače, ki hočejo na račun naroda okoristiti sami sebe ter si pridobiti zase še več "pula", se ZSNKD ni ozirala, se ne ozira in se ne bo ozirala nikdar, pa če še tako lementanja in javkajo, ker zveza kulturnih društev se ni ustanovila zato, da bi proslavljala ljudi, ikii so najmanj s)ave in "pula" vredni, marveč se je ustanovila zato, da narod organizira na kulturnem polju in služi narodu v koristnejše svrhe, kakor pa pridobivati "pul'' in ustvarjati še večji egoizem' in nadutost nekaternikov. ZSNKD vrši svojo dolžnost, nje člani doprinašajo žrtve, ne da bi to trobili vsako uro v javnost, kajti delo se samo hvali; uspeh dela je tista sila, kateri narod zaupa in ima v njo poverenje. Malo časa smo organizirani, kljub temu pa bo ZSNKD pokazala 14. avgusta, da se je v tem kratkem času v$č koristnega storilo za našo naselbino, kakor v vsej zgodovini naše nas'elbine. Kdor o tem dvomi, da bo prepričan, da ne pretiravamo, ko bo prisostoval programu našega piknika. Pri prvem nastopu ZSNKD bo nastopilo okrog 200 oseb, moških, žen in deklet, kakor tudi mpškega in ženskega naraščaja. Nastopila pa bodo sledeča društva: Godba Bled, bo proizvajala klasične skladbe, spremlje-vala bo proste vaje okolov in naraščaja; pevsko društ. Jadran, Soča, Samo in Zvon, bodo nastopila posamič in skupno, v pesni "Venec Narodnih Pesmill."; telovadni odsek slovenski Sokol bo nastopil v prostih vajah, kakor stih vajah in korakanju, in ko boste videli Sokoliče pri proizvajanju teh vaj, boste sami sodili, dali ZSNKD del in če je na pravem potu do napredka naše naselbine ali ne. Zato ne zamudite tega piknika, ki vam bo nudil vse razvedrilo, katerega je sploh mogoče dati v prosti naravi. V sredo in četrtek, bo raznesen celoten program tega pikne-ka po vseh javnih lokalih, v nedeljo zjutraj pa se bo razdelil med občinstvo pred slovensko cerkvijo, tako da bo imel priliko vsak zaveden in napredka želeč Slovenec in Slovenka prebrati program v celoti. Program je zelo bogat, najbogatejši izmed vseh do sedaj prirejenih. Kamor boste prišli, vprašajte za program piknika kulturne zveze, če bi pa slučajno primanjkovalo istih po javnih lokalih, boste istega dobili v nedeljo na pikniku. Povejte svojemu prijatelju o tem pikniku, če bi slučajno ne vedel in po vabite ga, ^a pride tudi on. Cen tralni odbor ZSNKD je prepričan, da bo vsak poedini Slovenec in Slovenka storil vse, kar je v njegovi moči, da bo ta dan za napredek Stremečih Slovencev in Slovenk, začetno - zgodovinski dan kulturnega napredka naše naselbine. Res, zelo kritični časi so; mnogo družinskih očetov nima dela, na tisoče delavcev je brez dela; fizično in mehanično delo počiva. Ali bratje in sestre, kulturno delo ne sme in ne more počivati. Kulturno delo se mora nadaljevati, ako hočemo, da bomo v prihodnje' bolj pripravljeni kljubovati ter izboljšavati naše stanje. S kulturo je v tesni zvezi gospodarstvo, to se pravi, pravo pojmovanje gospodarskega razvoja, poznanje potov, po katerih se go spodarstvo razvija. Brez zadostne kulture in prosvete sploh, ni misliti niti najmanje na izboljšanje gospodarskih razmer in seveda tistih razmer, ki se tičejo najbolj nas samih. Kultura ni samo razvoj znanosti in napredka v teoriji, to se prayi, ni samo narisano ali napisano na papirju, temveč je tista vodilna sila, tista energija, ki privede človeka do samostojnega mišljenja, do ustvarjanja lastne iniciative, do popolnega gospodarskega razvoja. Kar daje kultura ali prosveta velikim znanstvenikom, da raziskujejo čudo-vitosti prirode, daje tudi nam, ki se ne bavimo s tako visokimi problemi. Kultura nas sili, da mislimo treznejše, da preučujemo razmere in si ustvarjamo življenje, ki je ugodnejše in veselejše za nas. Nekulturen človek se ne zanima za stvari, ki niso tik pred njegovimi očmi, njemu je le, da ima vsakdan kruh in vodo, ne glede na to, kako si pridobi to hrano. Velika razlika je med življenjem kulturnega človeka in nekulturnega, ali z drugimi besedami povedano, — človeka, k se zanima za stvari, ki se gode okrog njega in človeka, ki se sploh ne zanima za nobeno reč. Prvi se bo povspel do višje stopnje civilizacije, do osamosvoji tve, drugi pa bo ostal vedno na mestu hlapčevanja in njemu bodo sledili i njegovi otroci. Kultura je torej predpogoj vsakega napredka, pa bilo v znanstvu al gospodarstvu. Resnica pa je, da kulturni narodi danes gospodarijo, medtem, ko manj kulturni, njim služijo, ker se ne zavedajo enakosti kot človek napram človeku. Če hočemo naše življenje u-rediti tako, da bomo imeli od njega največje koristi mi in vsa človeška družba, tedaj moramo DR. RAY SMITH VPRAŠAJTE VAŠE PRIJATELJE O ZOBOZDRAVNIKU na 6701 St. Clair Ave. Uradne ure od 9. dop. do 9. zvečer. Urad zaprt cel dan ob nedeljah, sredah in postavnih praznikih. CELO ZALOGO hočem razprodati v najkrajšem času iz razloga, ker se nameravam podati v staro domovino. Dosedanje znanje in poštenje mojega delovanja in trgovanja, katerega sem vodil med Slovenci je vsem znano, sedaj sem se pa odločil, da razprodam vse blago kar ga imam v zalogi. Za blago na razprodaji ne bom označeval različnih špecijalnih in znižanih cen pač pa bom prodal vse po tovarniških cenah. Mesto da bi prodajal blago nazaj družbam po tovarniških cenah, ga rajši razdelim med rojake v teh slabih časih, da pridejo lahko do krasne zlatnine in srebrn i-ne skoro zastonj. Kdor izmed rojakov le količkaj rabi, naj pride k meni v prodajalno, kjer si lahko izbere in ogleda karkoli potrebuje. Ako kaj kupite in vam ni všeč, vam vrnemo denar. Razprodaje ne bom oglaševal potom plakatov v razložbenem oknu, zato si pa zapomnite številko 6120 ST. CLAIR AVE., Cleveland, O. JOHN PROSTOR. URAR IN ZLATAR OGLAŠAJTE V "ENAKOPRAVNOSTI". Razkrinkani Habsburžani tudi na orodju. Uprizorile se bodo tudi skupine, ki so zelo za-viti po potu, po kateri so hodili nimive. Kar bo pa najbolj raz- najkulturnejši narodi. Izrabiti vesljivo in navdušujoče pa bo moramo vsa sredstva, ki so nam nastop sokplskega paraščaja. Naši Sokoliči, otroci od 6 do 14. leta, bodo nastopili v dveh pro- dana na razpolago, da svoje živ Ijenje uredimo po načinu tistih (Nadaljevanje na str. 4.) ZA KUtfANJE PIVA DOMA. IMAMO V ZALOGI: SLAD - HMELJ - SLADKOR in vse druire potrebščine. POSKUSITE in se prepričajte, da je doma kuhani vedno le najboljši in najcenejši. DOBITI je tudi zbirko sodov, steklenic, velikih lončenih posod, itd. NAROČILA dostavimo po poŠti točno in v vse kraje.— Grocerijam, sladščičarnain, železnim trgovinam, primeren popust pri večjih naročilih. Pišite po informaciia FRANK O 6401 SUPERIOR AVE. 5555555555555555555555555555555555555555555555555555555Y5555 5555555555555559555555555555555555555555555555555555555X555555 BTRAN 4. Slovenska bolezen. % --o--- Rado Mumfk. "O-o-o! Škandal!" je vzkliknil gospod Mamurluk nehotoma, ko se je na Novega leta dan zbudil iz hudih sanj. Počival je na preprogi pred svojo nedotaknjeno posteljo. Kislo je gledal okoli sebe. Glava ga je bolela, kakor bi se mu pre-kuceval prismojen jež po možganih. Bolelo ga je pa tudi za vratom. ""Kaj me neki tako tišči pod glavo?" je hotel vedeiti in izvlekel izpod tilnika cilinder, ki je bil v mučnem položaju izgubil svojo lepo obliko in prelestni sijaj ter je bil sedaj še najbolj podoben pohojeni harmoniki. Sicer je bilo vse v redu. "Če bi me takega videla moja stara gospodinja! Hvala Bogu, da se je za praznike odpeljala. Kvišku!" Skobacal se je/ na noge, skril nesrečno žrtev Silvestrovskega večera v omaro, nekoliko iztegnil slabotno postavico in pogledal skozi okno. "Najlepši dan! Jaz pa takega kapitalnega mačka! Vraga!-- Treba se je poboljšati! — Pa kmalu! Že čutim posledice po-nočevanja in popivanja. Jetra, ledvice otekle! Bolezen! Smrt!i 2e slišim, kako me opravljajo preljubi moji prijatelji v gostil-niči ob Martinovi cesti po mojem preranem pogrebu . . Nič več ne bom pil! To se pravi — preveč ga ne bom. 35 let imam; dovolj sem ga že lomil. In — še oženim se! Gospod ičho Minko vzamem. Minka ima šele 18 let, plombiranih ima šele pet zob, zdrava je kakor ameriška valuta, zna kuhati in šivati; vrhutega je po ujcu podedovala petindvajset predvojnih ovratnikov s številko 38, ki bi /bili ravno meni prav. Minka, le veseli se, v kratkem bo najina svatba! — Zdaj pa vun-kaj v prekrasno novoletno jutro! Malo se izprehodim, da ukrotim divjega mačka. Popoldne zopet na zrak, drevi malo večerjat pa spat! — O, od danes dalje bom neprenehoma trezen. Danes moram začeti novo, solidno življenje'" Zunaj je bilo malone pomladansko vreme. Jarrko solnce je praznično obsevalo slavno ljubljansko blato in luže, očrneli sneg in umazani led. Od streh je veselo kapljalo in lilo na klobuke in zimske zimake suknje. V mlakah so se kopali vrabci. Že za prvim ogalom je gospoda Ma-murluka srečal doktor Krokar, in ga hotel izvabiti v bližnjo gostil-nico na kisla jetrca. Navzlic zapeljivi ponudbi pa je Mamurluk ostal zvest svojemu sklepu. Poslovil se je od zapeljivca in hrabro brodil dalje po blatu in lužah. Navdajala ga je ponosna samozavest, da ima še toliko moralne moči, uprati se hudiču in njegovemu peklenskemu alkoholu. Izprehod v svežem zraku je bil izborno zdravilo njegovemu silvestrovskemu mucu. Proti poldne ga je zagledal AUGUST 9th, 1921 debeli prijatelj Boben in mu že od daleč klcial: ''Pri debelih bo-deljnih imajo pa danes koline!" Mamurluk se je obliznil; v junaških prsih se mu je vnel hud boj, ki pa ni trajal dolgo. Klobasam se gospod Mamurluk ni rad zoper8tavljal. Malo je še pomi-/slil in odšel z Bobnom. V sloveči gostilni "Pri debelih bodeljnih" so njegovi stari znanci Babavs, Bibavs in Grdavs "šnopsali" za žive in "mrtve za poliče. Vsak je pozdravil Ma-murluka po svoje. Babavs, ki je kar rezgetal, kadar je zagledal mlado žensko, je dejal kratko in jedrnato: "Aha!" Bibavs, ki je pil kakor odprt kanal ob plohi, je zarenčal zaspano: "Nisi mogel priti prej?" Grdavs pa, ki je gledal tako grdo, kakor bi bil iznašel policijsko uro, je grdavsnil: "No, ali te še ni hudič vzel?" — Mamurluk je prijazno odzdravil vsem trem prijateljem, kateriim se je svetil rdeči teror na potnih nosovih. Voščil jim je srečno in veselo novo leto. Povabili so ga, naj igra z njimi. Odklonil je, ker se je hotel prej nakositi. Po kosilu pa se je udeležil kvartarija in veselilo ga je, da ima na Novega leta dan tako lepe karte. 'To mu je zbujalo nado, da mu bo sreča vse leto mila. Babavs, Bibavs in Grdavs so mu pridno natakali; ob treh, ko so nehali igrati, je bil že precej trd. Šel je na dvorišče in poizkusil, ali more še stati na eni nogi. Uspelo mu je in zadovoljen se je vrnil k prijateljem, da bi se poslovil. Tedaj pa je prišla k "Debelim bodeljnom" gospodčina Minka. To je kajpada takoj izpremenilo njegov sklep. Sedel je zopet k mizi. Dražestno Minko je spremljal mlad kavalir, Žabur, ki si je domišljal ,da je najlepši Jugoslovan na svetu. Mamurluku pa se ta mladenič ni zdel nevaren, ker je nosil krof in ovratnike s številko 42. Lepa Minka, ki ni prav nič slutila, kakšno srečo ji je namenil gospod Mamurluk, je sedla njemu nasproti in on je takoj iz-prožil^ par žaltavih dovtšpov za novo leto. Ob tem pa je izkušal EtTtiiiiiiiriaairfHiiiitiiiiiiiifir(iitit)t.iiiisii>i>i"""'l,iv POZOR DELNIČARJI SLO? DOMA V COLLINWOODU! I5C i Direktorij Slov. Doma je Pre j Tel. Central 2373 R. Gramofonske Plošče zahtevajte novi cenik | Slovenske PLOŠČE preje $1.00 sedaj 85c VELIKA ZALOGA UR IN ZLATNINE. Wm. Sitter W05 ST. CI AIR AVENUB Cleveland, O. LIBERTY BOND! IN VOJ NO VARČEVALNE ZNAMKE. Prodajte sedaj. Mi plačami v gotovini takoj .Simon, zaneslji vi prekupčevalec. Boba 216 Len noxBldg.,, drugo nadstropja Vzemite vzpejačo. Vogal deve-ta "cesta in Eucli dave., nad Sin ger Sewing Machine Co. Odp* to do 6. ure zvečer. * ALI VESTE KAJ JE TO? Ljudje bi ne mogli uganiti, da je trakulja, ki povzroči toliko trp-'jenja taka kot jo vidite na tej sliki. Moške ženske in tudi otroke, ki tr-oijo se zdravi brezuspešno za kakšno drugo boleznijo, ko je njih resnična nadloga prašičja, goveja, koničasta, okrogla ali zatakljiva trakulja. Znak da imate prav gotovo trakuljo je ako vidite delca zajedal-ca v blatu. Če pa zgubljate tek do jedi, in vas le včasih napade huda požrešnost, imate bel jezik, imate gorčico, bolečine v želodcu in čutite po črevesju kot bi nekaj lezlo, imate zaprtje v grlu, če morate neprestano pljuvati, ste zaprti ,imate bolečine v hrbtu in po celem telesu', ste nervozni, vas boli glava,, se počutite slabe kadar imate prazen želodec in vam oči upadejo, je to lahko tudi znak, da imate trakuljo.' Mnogokrat je tudi znak da imate trakuljo, ako vas napada božjast ali se polasti človeka blaznost. Med otroci je splošno znamenje, da imajo trakuljo, če si manejo nos, nečejo spa^i, glavobol, zguba apetita, bled upadel obrazek in če nima otrok nikakega veselja, da bi se igral z drugimi otroci. Laxa-todes je namenjen, da izžene trakuljo iz sistema in ker se to zdravilo vsesplošno ^uporablja v Evropi, ni nikakega dvoma, o uspešnosti zdravila. Če sumite, da imate trakuljo, si v prid svojega zdr&vja takoj naročite skupno zdravilo Laxadotes, ki velja deset dolarjev in oseminštirideset centov. Polovico zdravila, šest dolarjev in 75 centov in pošiljatev se vam takoj odpošlje kakor hitro prejmemo denarno nakaznico ali bančni ček. Prodaja se le pri Marvel Med. Co. SLV —9, B-963 Pittsburgh, Pa. Zavarovalnina od zavoja znaša 5c. OGLAŠAJTE V "ENAKOPRAVNOSTI* ložil delničarsko sejo, katera 5 bi imela vršiti v nedeljo 14, a* gusta na sredo 10. avgusta 192 ob 8 uri zvečer. Vzrok, ker je isti dan velik piknik Zveze ti turnih Društev, za to se je sej1 T ( preložilo. Vse delničarja se pozarja da gornje upoštevajo pridejo v sredo na sejo. Direktorij nniuiiiiinnjiniiiiiMW^ '01 S pi n Le-:U An «a < Dol Slovenski plumber MILAVEC & BUNOWITZ C° 1043 E. 61 st St. Izvršujemo vsa plumberska la, napeljavo kopališč, sink0<[ stranišč in drugo, napeljavo ^ nalov, (sewer work). Vse je prvovrstno in cene so j®^ zmerne. POŠLJANJE DENARJA po pošti ali brzojavno hitro, poceni, zanesljivo. Na uložke plačamo po 4% obresti. ProdKjamo parobrodne listke. Javni notarski oddelek. AMERICAN UNION BANK Ivan Nemeth, predsednik GLAVNI URAD: 10 E. 22nd Street. PODRUŽNICA: 1597 2nd Avenue. New York City 02. '0 Doi ter fid M: PI m ( ■■■BBaaaaBRnBra Frank Zakrajšek Najmodernejši pogrebni zaV^ v Clevelandu POGREBNIK IN EMBALMER 1105 Norwood Rd. Tel. Princeton 1735—W-TEL. Rosedale: 4983 Avtomobili za krste, poroke " pogrebe in druge prilike ■■■■■■■■BaMHBgBBBBgBM«! Di s i | S % h h i ; | i Oj &E % to 3a <5_ <0 " » 'o e