Listek. Jeruzalemsko romanje. (Piše prof. J. Zidanšek.) 3. Sedmero jonskih otokov; Kreta; na sredozemskem morju. Kratko bivanje na lepem krfskem otoku je vsem romarjem prav dobro dejalo, posebno sč sladkim tamošnjim vinom potolažili smo vsak svoj želodec, ki je bil vsled 2 dnevne pomorske vožnje že nekaj vznemirjen in kojega je čakala prihodnje dni še mnogo hujša poskušnja. Zelo sitno je na pr. že to bilo, da nismo mogli pri nobenem mestu, kjer smo se ustavili, naravnost iz ladije na zemljo stopiti, razun v Aleksandriji, kjer smo pa za to mnogo plačali ; ampak ladija je obstala kake četrt ure zunaj v morju in mi smo se morali v malih čolnih na suho zemljo in potem zopet nazaj k ladiji prevažati; oj! kako neprijetno je bilo to zibanje in guganje po razburjenem morju; rad sem se včasi nazaj ozrl iz ladije ali iz suhe zemlje in gledal, kako so morski valovi plesali s terai čolniCi, koji so bili napolnjeni z našimi prestraSenimi romarji. Na celem potovanju smo se 13krat na tak precej nevaren način prevažali, pa samo enkrat bi se bila skoraj nesreča zgodila; namreč ravno moj neukreten čeSki tovariš, je v Port-Sajdu namesto na čoln, pa — mimo stopil in seveda v morje padel; a pomorSčaki so ga Se vgrabili in oteli, poškodoval se ni zelo, pač pa prestrašil. Zvečer 15. aprila oddamo Se na Krfu nekaj pisem in razglednic, v kojih domu poročamo, da srečno potujemo, potem pa: hajd naprej! proti vroči Afriki. Dovolj zanimiva bila je vožnja mimo 7 tako zvanih jonskih otokov: Korfu, Pakso, Maura, Itaka, Kefalonija, Cante in Cerigo; spodaj v nižavah in na morskem obrežju so ti otoki z drevjem in travo obrašCeni in obdelani; nahajajo se vrti, gozdi, sela in mesta; a viSje gor je golo gorovje — Kras. S posebnim veseljem sem gledal Itako, ker je baje v starih časih na lem otoku kraljeval Odiseos ali Ulises, silno zvita buča; o njem se v latinskih šolah marsikaj zanimivega in kratkočasnega bere; bilo mu je namreč prerokovano, da, če zapusti svoj dom, se ne bo smel 20 let vrniti, ampak se bo moral po svetu okoli klatiti; zato se ni hotel udeležiti trojanske vojske in se je norega delal; a pozneie je Sel v' boj in je s svojimi zvijačami mnogo pripomogel, da se je za Grke dobro končal; tako na pr. napravijo Grki pred Trojo velikega lesenega konja, v njegov trebuh pa skrijejo mnogo svojih vojakov (med njimi je seveda tudi Ulises) in ga Trojancem podarijo; kakor hitro je pa ta čudni konj v mestu, poskačejo Grki iz njegovega trebuha, kakor vzdraženi polhi iz votlega drevesa, in potem res trojansko mesto premagaio. Ko se je čez 20 let na Itako vrnil, ga ljudje niso več poznali, razven njegovega starega svinjskega pastirja, kateremu se je sam razodel; v svoji hiši naSel je mnogo snubačev, ki so njegovo ženo nadlegovali z zakonskimi ponudbami; pa on jih je vse napodil in potolkel. Pri teh otokih srečali smo avstrijsko ladijo, na koji so se naSi spodnještajarski rojaki od 87. pešpolka iz Krete domov vračali; kakor ie bilo brati, so se slovenski fantje tam lepo in hrabro obnagali in se vsem priljubili, tudi Tarkom; da, slišal sem že celo od nemSkih oficirjev, da najrajše imajo vojake iz naših krajev, t. j. iz slovenskih pokrajin, ker Slovenec je zares «prebrisane glave in čedne in trdne postave>. — Kreta je velik, podolgovat otok sredozemskega morja; zdaj smo ga gledali samo od zapadne strani, kjer ni bilo videti nikake hiSe ali vasi, temveč gole pečine in s^itlo-bele snežnike tako imenovanega Ida-gorovja; nazaj grede smo pač od daleč zapazili na severni strani veča mesta: Kanea, Kandija in Retimo. Kreto je že sveti Pavel na svojih potovanjih obiskal, jej Kristusov evangelij oznanjal in sv. Tita za prvega škofa postavil; pa njeni prebivalci bili so že takrat na zelo slabetn glasu zavoljo svojega lažniivega in nezanesljivega značaja, ker sv. Pavel sklicuje se v listu na Tita 1, 11. 12 na nekega njihovega pesnika, ki pravi: «Krečani vedno lažnjivi, grde zveri in leni trebuhi* in apostol potem še dostavil: «To spričevalo je resnično>; gotovo žalostno, ako se more o kterem ljudstvu kaj takega reči in dopričati. Zadnja leta je baš ta otok ranogo preglavic delal evropskim vladarjem, ker večina prebivalcev je krščanska in se je vzdignila zoper krivično in kruto turško vlado ter si je hotela priboriti svobodo; Turek se pa seveda tudi ni pustil kar tako iz dežele izgnati; no, sicer so jo pa turški vojaki pred nekterimi mesci le morali domu pobrisati in na Kreto je prišel krščanski, grški princ Jurij za oskrbnika. Dolgo smo še gledali iz ladije nazaj belkaste gorske stene in rebra krečanskega otoka in potem — smo se skoraj zgrozili: bili smo zdaj na celo prostem, širokem sredozemskem morju; nad nami vedno jasno nebo, okoli nas pa na vse kraje: šumeče, peneče in besneče morje! Nobene ladije nismo več srečali, kakor poprej; nobene ribe, nobene ptice videli, tudi veliki morski golobi (galebi), ki so nas dozdaj tako stanovitno spremljali in vedno okoli ladije krožili, so nas zapustili; le enkrat, ali dvakrat se je zgodilo, da je prišla utrujena potujoča ptica pevka na našo Iadijo počivat. Bil sem že na visokih stolpih in gorah in užtval diven razgled, gledal sem že ogromne stavbe in krasne palače, pa kaj tako velikanskega in veličastnega še nisem videl kakor je — neizmerno morje! Zares: Bog je velik v svojih delih, veličasten v svoiem stvarjeniu. Tukaj čuti človek prav dobro, kako slaba je njegova moč, kako malenkostno njegovo prizadevanje, ker je celo odvisen od Boga; ako nas on le za trenotek zapusti in se nam kaka nesreča pripeti, smo lehko v nekterih minutah na dnu morja. «Da, njegovo je tudi morje, in on sam je je vstvaril*. Psalm 94,5. Velika in majhna kraljica. (Prevel iz franc. M. T. Savinjski.) (Dalje.) Ali fiasti in radosti dvornega živlienja niso bile središče njenih želja! Marjetica ni hrepenela po sladkem počitku sredi kraljevskih milostij, ne po nečimerni zmagi gizdavosti in prevzetnosti. Marija Antoaneta bila je oni magnet, ki jo je z nepremagljivo silo vlekel k sebi. Nje velikodušno, blago, zlato kraljevsko srce, katero je njo siroto iz praha privzdignilo ter reSilo morda hudodelstva in spačenosti, kojemu ima zahvaliti vse, kar ima dobrega na duši in telesu, kar je in kar postane morda v prihodnjosti, to srce edino le bilo je središče in žarišče njenih najnežnejsih občutkov, nje ljubezni in hvaležnosti, nje občudovanja in češčenja; z njo, s kraljico in za njo, kraljico svojo, šla bi radostno do konca sveta, da celo v prognanstvo, ječo in smrt, ko bi bilo treba. A kljubu temu Marjetica ni bila sanjava deklica. Bila }e zelo trdne volje ter nad vse zvesta v izpolnjevanju svojih dolžnosti. Kadar so ji odgojiteljice razložile, da se želje njenega srea uresničiti ne morejo in da se je previsoko povspela v svojih mislih, premagovala se je vselej prav srčno ter se ponižno vdala pametnim razlogom in svojim dolžnostim. Nekoč je prav po otroSko razložila prednici samostanski, kaj si želi in kaj hrepeni nje srce ter kako si domišljuje prihodnjust svojo. Z materino ljubeznivostjo razkrije ji ta, da to ni mogoče ter ji tudi razloži vse vzroke, zakaj je kraljica ne more vzeti na kraljevi dvor. Nepopisljivo britko skeli mlado dekletce, ko vidi, da se mora za vselej odreči najslajši nadi svojega življenja; a kmalu spozna tudi predobro, da je treba odslej s silo zatreti one otroške sanje, v katerih se je doslej tako pogosto in sladko zibala. 7 večjo resnobo pa se je tudi jela izpraSevati pogostokrat, čemu jo je neki Bog odločil, kateri stan za njo pripravil. VpraSanje to ji sicer ni bilo popolnem novo. Saj se ie že v prvih letih učenja svojega čestokrat 3redi vesele igre zresnila ter se povpraSevala, kje bi bila pač sedaj in kam bi bila do danes že zabredla, ako bi je ne obranila tako očividno previdnost božja, ki jo je pripeljala semkaj. V takih trenotkih pošiljala je goreče zahvalne molitve k Bogu, a spomnila se je nehote tudi premnogih otrok, ki se klatijo prav to uro zapuščeni po svetu ter niso tako srečni kakor je sedaj ona in se približujejo Tsak dan bolj brezdnu greha in hudobije, ako iih pravočasno ne reši usmiljena roka. Prav umevno je torej, da se je v takih trenutkih polastila tudi njenega rahločutnega srca skrita želja, naj bi mogla kedaj tudi ona tako reSiti in osrečevati nesrečne zapuščene sirote kakor so po neskončnem usmilienju božje ljubezni oblagodarili njo najblažji ljudje, koje je poznala! Seve, dokler je sanjala o krasnem bivanju blizu kraljiee, pozabila je često zopet take misli; sedaj pa, ko je spoznala, kako prazne so nje nade, polastila se je ta velikodušna želja z vso silo njenega pobožnega, Ijubeznjivega srca in kmalu je gledala v duhu oni vrt, v katerem ji je odločila volja Gospodova delokrog življenja in dela. «Ali bi ne mogla prav jaz ustanoviti zavetiSča za zapuščene beraSke otročiče,« vprašala se je često, «ter na tak način najlepše in najdostojnejše dokazati hvaležnost svojo ne le do Boga, temveč tudi do vzvišene svoje dobrotnice?« Za tisto dobo imeli so v Parizu že dokaj sirotniSnic; a koliko otrok vendar ni naSlo varnega zavetja, koliko se jih je potikalo ostavljenih po svetu, kojim vsera bi krščanska Ijubezen še lahko pripravila dom in varno bivališče! Marjetica sicer ni imela premoženja; pa tega se ni vstraSila. Saj je vedela, s koliko milostjo jo obdajata kralj in kraljica, povrh pa je spoznala v zavodu hčerke imovitih in imenitnih starišev; te ji gotovo ne bodo odrekle podpore, ako se poprime toli lepega podjetja ljubezni do bližnjega. Vedno bolj in bolj oživel in okrepčal se je v njej sklep, da je to naloga njenega življenia. Seveda je spoznala tudi, da io čaka dokaj težav in ovir in nikakor si tega ni hotela prikrivati. Povrh so jo tudi nje duhovni oče kakor i odgojiteljice opozarjale na to in ono, a kmalu je vedela sama sebi in vsem drugim razpraviti vse izvrstno, da je noben ugovor ni mogel več preplašiti. Vse, kar je dobro in nasprotno n\u./.-n načrtom, premislila in razmotrivala je skrbno in vsestransko ne le enkrat, temv6c mnogo, da, neštetokrat; često prosila je tudi Gospoda v iskreni raolitvi, naj jo razsveti, in slehern dan ponavljala je te prožnje iz dna srca. Lahko je torej vskliknila kakor nekdai sveti Avguštin: «Ako je bilo drugim mogoče s težavnejšimi pogoji, kaj bi ne bilo meni, če mi pride pomoč od zgoraj?» (Dalje prih.) Smešni čar. Uganka. Učitelj: »Otroci! Kdo mi reši to uganjko ? Dokler je človek mlad, tedaj si je želi, ko pa se postara, pa si je ne želi več?» Janez: «Jaz vem, jaz vem!» Učitelj: No, pa povej, Janez!» Janez: «2eno!» Učitelj; «Kdo pa ti je to povedal?* Janez: «Oče doma.» Uftitelj: «No ni povsem napačno, resje; pa jaz sem prav za prav le starost imel ˇ mislih. Srečen pes. Mali Jožek reče domačemu psu: Oj Sultan, Sultan, kako je tebi dobro! Ni se ti treba umivati, ne česati, pa tudi y Solo hoditi ti ni treba!»