asilo tovarne alpina ziri
*t
DELO
ŽIVLJENJE

s; javljanju; v ncvi cbiiei
V pri j šil ji številki našega glasi?-a .je tov. sekretar prikazal :::r .-..:• si on zamišlja nove obliki. samoupravljanja v skladu s 70/. amadmajem zvezne in XIII. a/ma". .?. • em republiške ustave.
i;7c.	seji delavskega sveta
S3 v v c.'.na članov ni strinjala z ..:. agcvim konceptom. Vendar da ns3 i-3 male bolje prznamo te ustavne spremembe in bi bilo to. ".:'. la:žje c tem govcriti .Člani c.:.l.^.vskega sveta, vsaj ve -činjih, niti vedela ni, da s c kine ustavne spremembe. osvg'".." ima vsak član kolektiva p*: vico, da da svoje predloge, ne clede ali so dobri ali ne. Spre -;oli pa bomo takšne oblike samoupravnih organov, ki bodo za naš nadaljni razvoj najboljše.
Zate .js treba v nove organe u-pravljanja imenovati takšne lju di, ki bodo sposobni sprejeti in i nositi vso odgovornost za us."3h pedjetja. Predvsem gre tu za upravni odbor oziroma po nevem naj bi se imenoval p e-s lovni odbor.
Seveda se osebno ne strinjam s tem, da so v poslovnem odboru (ali kako bomo ta organ že imenovali) sami šefi sekterjev,ka-1rer ::s predlagal tov. sekretar. Pcs3':no pa ne s tem, da bi član 13 ga cdbcra,.če bi bil razre -sen članstva,tudi izgubil po -lc:'-aj šefa sekterja. Smatram, da i ,?..::c v naši tovarni mnc£0 čevljarjev, ki imajo smisel za dobro jospedar jenje in so tudi
sposobni voditi podjetje skupaj z visoke izobraženimi vodilnimi delavci^ sevsda če se ne gleda na njih zviška samo zato, ker nimajo izobrazbe. Upam si trditi, da je lahko ka& dober vodja oddelka ali mojster ravne tako sposoben sodelovati v takem odboru, posebno če že 10 ali 2C let dela na takšnem cdgcvernem delavnem mestu kot kateri izmed šefov sektorjev z visoko izobrazbo,ki je včeraj ali d nes prišel v podjetje .
Tcv. direktor bi lahko delavskemu svetu predlagal svojo liste kandidatov za poslovni odbcr,ven dar bi si delavskisvet pridržal" pravico, da isto dopolni, sprejme ali odbije ter predlaga svo -jc.
8 spremembami, ki jih v našo ustavo prinašata amadmaja, se tudi status direktorja menja. Tako direktor ne bi bil več organ samoupravljanja, temveč individualni i zvr o ilni or;-an. Da bi bil to lahko v resnici, mu mora dati ko lektiv širša pooblastila. Kakšna in kako široka pooblastila be do bil, o tem bo treba še precej diskusije. Predvsem bo moral tcv. direktor delavskemu svetu sam pojasniti, kolikšna pooblastila se potrebna, ds bo lahko uspešno vodil pedjet je.
Ker so nekateri zares napačne ra zumeli ustavne spremembe in predvidevali, da je to začetek konca samoupravljanja, lahko povem, da temu ni tako. Še vnaprej borne ime li delavski svet in njegove komisije, le da se prepušča delovni crganizaciji, kako se ti organ: imenujejo. Razlika bo tudi ta,ua bodo novi organi bolj samostojni.
D:lr-vski svet bi odslej odlo-'6c.1l 1s o stvareh večjega pome-na kot so planiranje, investicijo, delitev doiicdka itd.Vse ost.l- naj se razdeli po no -vil:, izvršilnih organih, kateri b ode popolnoma samostojni in ::r'i.':..ove odločitve bodo dokončne. Predlagal bi, da se v n :kolektivu vsi novi izvršilni organi volijo s tajnim
asevsnjem, kajti le tako bomo nasi i i ve vedeli, komu čla ni .' ■;■. lektiva zaupajo. Vsekakor bo'treba tudi določiti mandatno bode novih organov. Mnogi so .■■nenja, da tako kot je bile. dosedaj, ko se jo vsako leto v."lilo polovica članov de -l~vs.'.:ega sveta, ni najbolje. Predlagajo namreč, da je bo -12, če si kolektivi sami določajo rok trajanja mandata. Tudi to bomo morali uzakoniti v na.'.'em podjetju s statutom. D c 1:1 s:: ne sprejmemc novega sta tuta in drugih notranjih aktov v s::.:'.slu XV. amadmaja zvezne in 1TIII. republiške ustave,na j ostane stanje, kakr&no je seda j.
Pri izdala vi. ji ovega statuta naj sod lujejo V3i člani kolektiva s svojimi predlogi. Potrudimo se, d~ bomo imeli dobro za :o-nodajo znotraj kolektiva in jo ;■?: sprejemu tudi spoštujmo! Predvsem pa naj vsebuje take elemente za utrditev samouprav-
a in ne za njegovo rušenje.
C r.vičujem se članom kolekti-v , Ca nisem pri pisanju jas -ne.jŠi, te vse premalo je bilo obrazložitve na te ustavne sp-ranembe s strani zvezne pa tudi republiške skupščine. Verjet1.: bodo be pesegli z zakon-
skimi predpisi, ki bodo nekje tudi omejevali popolno samostojnost delovnih organizacij, predvsem za .••adi tega, ker bodo nekateri hoteli (tu mislim na vodilne) spe -ljati vodo na svoj mlin ter popol noma zagospedariti s sredstvi in z ljudmi, kar pa seveda delovni ljudje v naši družbi ne bomo dovc lili.
COKAN BOGOMIR
PROSTORSKA R.' ZP0RJDIT3V PRCIZVCDT NIH IN OSTALIH PR03TCRCV PC VSELITVI V NC Vil PROSTOR jI
Začeli smo z gradnjo nove proizvodne hale in podaljška neve stav be, nova stavba se bo spojila s skladiščem na severni strani,nova hala pa na zahodu s staro stavbo. Člane kolektiva prav gotovo za -nima, kako bomo nove prostore upo rabili in kakšna bo povezava med" njimi. Zaradi tega bom skušal v grobem povedati, kako si zamišlja mo novo razporeditev.
Vsekakor moramo gledati, da proizvodnja dobi take prostore,ki bo do omogočili najboljšo funkcic -nalnc povezanost s skladišči in z oddelki med seboj.
I.Proizvodnja bo imela tele prostore :
1.	Novo halo, v kateri bo celot na lahka in težka mentaža, PVC, sekalnica, d- 1 kopitarne, pop -ravljalnica kopit.
2.	Pritličje nove stavbe s podaljškom, v kateri bo izdal: -valnica gornjih delov težka.
3.	Prvo nadstropje stare svdv-
be in pclcvico neve stavbe tarn, kt r he sedaj trak 5 in 6 bo koristila izdelcvalnica zgor -
-i j i'.'.:, delov—1 ahka.
II.Skladišča	za materiale bodo:
1.	Y kleti in pritiličju novega skladišča (naprej od kuhi -nje oz. izdelcvalnice gornjih de Ivv-tsžke) bo s^laaišče spod -njih materialov s skladiščem pozi c ionih ma t e r i al o v.
2.	V prvem nadstropja nove zgradbe in v novem skladišču istega nadstropja bo skladišče gornjih materialov za obe izdelovalnici gornjih de-1 c v.
za gotove izdelke bo razdeljeno na več prostorov, kar ne bo povzročalo težav predvsem še, če bomo š7.i na pakiranje po sertimdn-tu in sicer:
-	v pritličju v vzhodnem delu (tam kjer je sedaj sekal-nica in skladišče fornitur) be ekepedit in pakirnica,
-	v drugem nadstrepju v vzhod nem delu (tam, kjer je sedaj iivalnica-težka) bo skladišče za izvozno obutev,
-v tretjem nadstrepju (v izdelovalnici gornjih delov lahka, vzorčni sobi in sejni sobi) bo sklaclisče ostale obutve ,
III.Razvojni	sektor se bo preselil iz sedanjih prostorov v četrtem nadstrepju v drugo nadstropje tja, kjer je se -daj prikrcjevalnica in priročno skludišče-težke.
stali prostori bodo uporabljeni 2,o garderobe, arhivo, tele -
fensko centralo, pisarne, sejne sobe in skladišča posameznih oddelkov .
V načrtih so obdelane vse podrobnosti vseh prostorov, ki pa za splošno informacijo nimajo bi -s'tvenega pemena. Prostori, kateri niso omen'jeni, ostanejo ne spremenjeni, ali pa so delno dru--gače razporejeni.
Poleg povedanega je prav gotovo zanimive tudi to, kako je rešen problem transporta. Vsi materiali, ki bodo prihajali v podje -t je, bedo transportirani preko prevzemnega skladišča materialov na vhodu v novo skladišče. Cd tam bedo petova i iz skladišča zgornjih materialov direktno v izde-lovalnico gornjih delcv-lahke in po dvigalu eno nadstropje nižje v izdel ovalnico gornjih delov težke.
Vsi spodnji inateriali bodo potovali iz skladišča spednjih materialov preko .izdelovalnice gor -njih delcv težice v sekalnicc v novi hali. Ta transport je tudi najdaljši in najmanj prikladen, a vendar sprejemljiv.
Gornji deli bodo peteva^i iz iz-delcvalnic gornjih delcv v zbira lnicc pred vhodem v novo halo. Iz lahke izdelcvalnice bodo gornji deli po dvigalu prihajali direktne v zbiralnico, iz težke pa po peti, ki je predvidena za spodnji material. V zoiralnici se bodo dnevni plani kcmpletira-li in odšli v montažo.
Iz montaže bodo gotovi izdelki petovali pod stropom v pakirnico ekspedita gotovih izdelkov, od koder bodo t ansportirani po skladiščih, ki so predvideni za gotove izdelke. Take bedo tri
.vigala služila: pry,i samo za :ateriale, drugi samo za pro -zvodnjo in tretji samč za go-;ove izdelke.
"islim, da sem vsaj delno us -:el prikazati razporeditev,ka-era se predvideva s pridobitvi jo novih prostorov. Če katerega .unimajo podrobnosti, jih bomo v.di razložili.
IVAN CAPUDER
. j.' JENJ3 PRC DA JN'3 HfLSŽiS
?ri nas v Jugoslaviji smo po rončani drugi svetovni vojni riča zelo naglemu razvoju čevljarske industrije. Tak hiter razvoj in naglo povečanje pro -izvodnje je imelo kmalu za posledico, da je bila proizvod- -nja večja kot so bile potrebe z~. naše domače tržišče. Kljub temu, da je kupna moč prebivalstva hitro naraščala in so bile
etre be po takih izdelkih vsa--: dan večje, je proizvodnja na -raščala še hitreje. Vrstile so se granje novih tovarn, že ob -stoječe so se širile in uvajale .i hanizacijc, tako, da je proizvodnja že presegla potrebe našega domačega tržišča. Prve posledice te neusklajenesti so se pokazale že leta 1853» ko ni bilo več mogoče plasirati vseh izdelkov in je nastopila delna stagnacijah predvsem so zašla v težaven položaj tista podjetja, katera niso i/ela na tr -žišču organizirane lastno prodajno organizacijo in so bila odvisna od podjetij 2 lastno
prodajno mrežo oz. od lokalnih trgovskih podjetij. Čeprav je bilo vsem jasno, da je rešitev te industrije le v razširitvi tr žišča preko natih meja v inozemstvo, si je vsakdo želel in hotel čimbolj na siguren način osvojiti domače tržišče z ustanavljanjem lastnih industrijskih prodajaln. K takemu načinu je pristopile tudi naše p'djetje in je že jeseni leta 1553 odprlo svojo prvo lastno prodajalno v Sarajevu. V naslednjih letih sc sledile d.ruge in tako imamc danes v državi lepe število pre— dajalen, katere so smežne plasirati vsaj naše proizvodnje, seveda, če bi proizvodnjo prilagodili potrebam tržišča.
Brez dvoma pa je nujno začeto pot nadaljevati in še tudi v bodoče izdva jati del ustvarjenih finančnih sredstev za širitev prodajne mreže oziroma za odpiranje novih prodajalen, ker je to na jsigurne j.oa in najkrajša pot do potrošnika. Kako pa je d .nes s širnjenjem prodijne mreže? Na to vprašanje želim na kratko,odgovoriti.
V programu odnosne v obdelavi imanc 5 nevih prodajalen, za katere upamo, da bodo do konca lata že pričele s prodajo. To so, Vinkovci, Slavonski Brod, Travnik, Zrenjanin in Sabac. V Novi Gorici nameravamo v prihodnjem letu preseliti prodajalno iz se dan jih na jemnih prostorov v Sol kanu v nove prostore v Novo Gorico, ker na sedanjem mestu pro met postopoma pada zaradi preselitve trgovskega centra v nev^ del mesta. Dalje imamo v pestoo ku še 4 mesta oz. lokale, za katere pa so stvari še nedokenč ne in bo do realizacije prišlo
šele v naslednjem letu.
Pri iskanju lokalov naletimo na velike, včasih nepremostljive težave. V čem je stvar? Prodajalne želimo le v večjih mestih in v strogem trgovskem cen tru. Taki lokali so vsi zasedeni, povpraševanje po njih je i:: redilo veliko. Zato so tudi cen zelo visoke, včasih celo fantastične. Le najbolj sprejemljiva je cena tam, kjer gradijo no v-! likale. Na, žalost pa je to povsod na periferiji, kjer ni pričakovati Večjega prometa, vsaj v doglelnem času ne. Centri mest pa so v glavnem zazidani .
Z lokali v družbeni lastnini upravljajo in gospodarijo stanovanjska podjetja. Človek bi .ričakoval, da bi v tem sektorju lažje priti do lokal.., vendar temu ni tako . Povsod se močno odražajo lokalistične težnje in lokale cd a jo predvsem domačim podjetjem. Vedno bolj prihaja do izraza zapiranje republiških in mestnih meja. Naj -večkrat mora podjetje, ki želi v nekem mestu odpreti svojo prodajalno, vložiti veliko finančnih sredstev v gradnjo, adaptacijo ali za neke druge komunalne ureditve.
Prav tako predstavljajo najemnine svojevrstne vprašanje,saj se le%e povečujejo iz leta v leto in nekje %e dosežejo do 20,-1'T din mesečno na 1 m2, kar v posameznih j|pimerih že predstavlja do 1,5od opravljenega bru to prometa. Tako visoka najemnina, bi bila vsadeloma opravičena, če bi se del teh sredstev uporabil za popravilo in obnovo teh prostorov, vendar te-
mu ni tako. Vsa popravila, obnav ljanja in adaptacije mora rešiti najemni..: sam na svoje stroške. Prav bi bilo, dcj bi se tudi na tem področju napravil red, da bi se s predpisi omejila višina najemnine, saj je le-ta postala že precej pomemben faktor pri formiranju marže v trgovini.
Čeprav je naša prodajna mreža so razmeroma mlada, je potrebno začeti z adaptacijo in preureditvi jo nekaterih prodajaln, ki poslu jejo že lo do 15 let in po svo;:i urejenosti in izgledu ne pred -stavijajo prodajne organizacije renomiranega podjetja. Doslej smo preuredili prodajal:.!o ženske obutve v Ljubljani. V teku je preureditev prodajalne v Zagrebu, Ilica 24 in Ljubljani -prodajalna moške in otroške obut ve. Ker je v ta namen potrebno precej finančnih sredstev, je ...ic goče to izvajati le postopoma v Tako bi v prihodnjem letu pri -šle na vrsto nekatere druge prodajalne , na pr. Ri• , Ljub -ljana v Stritarjevi, Sarajevo in mogoče ae neka druga. V naslednjih letih pa po- potrebi še osta le.
Naš cilj naj bi bil še naprej širiti prodajno mrežo in posredovati izdelke potrošnikom preko lastnih prodajalen. Vsako leto naj bi odprli vsaj toliko novih prodajalen, kolikor nam jih je potrebno za plasiranje povečane proizvodnje.
ALOJZ FILIPIC
Pr 3LEIIATIKA PCVJ3ZAV3 NABAVN.3-P... SSKTCRJA Z CSTALITII SEKTORJI PCDJSTJa
ICako odgovorna je naloga nabavne službe, lahko spoznamo po tem, da pride običajno do zas -tojev v proizvodnji ravno zaradi tega, ker ni na razpolago tega ali onega materiala, ki ga uporabljamo pri izdelavi čevljev. Pekatere gospodarske organizacije z nabave nimajo dosti problemov, ker niso v toliki meri odvisni od drugih gospodarskih panog kot je ravno čevljarska industrija. če le površno pregledamo naš končni izdelek, lahko hitro ugotovimo, da smo odvisni ne samo cd usnjarske, pač pa ta-di kovinske, kemične, papirne
v
in tekstilne industrije. Ze te p v. nam pove, da se vedno pcjav-j . vprašanje, ali nam bodo te industrije pripravile dovolj kva litetnega materiala v kratkih dobavnih rekih, katere jim postavljamo. Hnogokrat zaidemo v težave, ker je po-vpraševanje na tržišču večje kot pa ponudba.Sicer pa se zaenje čase stanje na tržišču precej izboljšuje in čutimo, da se bo ta problem pola--ona odpravil. Vendar p.-: je tu še vrsta drugih problemov, s katerimi se nabavna služba vsak dan srečuje in mimo katerih ne aeremo iti, če hočemo vsaj približno spoznati njeno delova nje. Gotovo je eden največjih vroblemev prekratek dobavni rok. Temu je delno vzrok želja naših kupcev, ki hočejo imeti čevlje v mjkrajšem možnem času in pa moda, ki se tako hitro spremi -nja. Pri tem pa ne smemo poza -
biti, da imajo naše strokovne sluz be precej priprav, preden pridejo čevlji v proizvodnjo.Tako je treba po zbiranju naročil pripraviti šablone in sedala, izdelati preizkusne partije in odpravljati napake, pripraviti pravilen potek dela in izračunati porabo materiala, bele na podlagi teh izračunov na -bavna služba naroči materiali Ker pa te podatke tako pozne dobimo, se pcjavi problem, kako nabaviti material do čas. Se vedno precej materiala uvažamo, to pa zaradi toga, ker ga pri nas še ne izdelujejo, ali pa je tako nekvaliteten, da ga ne moremo uporabljati. Spet so tu težave, ker je^dobavni rco za materiale iz uvoza dolg tri mesece, večkrat pa tudi več. Če a hočemo material dobiti pre j,pa moramo plačati stroške ekspresnine, ki so posebne pri večjih pošiljkah zelo veliKi. Torej, če hočemo pr.v-vilno gospodariti, se moramo čimbolj izogibati ekspresnih pošiljk. Mnogokrat se tudi dogodi, da material najprej naročimo, nato pa to naročile storniramo. S takšnim naročanjem pa zelo poslabšamo ugled pri na o ih dobavite'! jih. če pa je služajne material že odposlan, ga pač moramo prevzeti in nam bo v skladišču povečal zalege. To nam marsikaj pove. Kdo je temu kriv? Gotovo ne nabava, vendar tudi ne vedno naš kupec, ki v nekaterih primerih resda sternira naročilo. Tudi se dogodi, da je v prispeli pošiljki ne.r-.vi material, kar je nedvomno dobaviteljeva krivda, ki jo bo sicer z reklamaciio priznal in popravil;material pa kljub temu ni pravočasno v skladišču. Tudi naši kooperanti niso vedno solidni dobavitelji gornjih delcv in je treba rešiti situacijo tako,
da se da v proizvodnjo artikel , za katerega imamo že zgctovljene zgornje dele. In take se spet dogodi, da zmanjka kakšnega materiala. Sicer imamo na zalogi vedno nekaj takili materialov, ki se vedno uporabljajo, vendar bomo s povečanjem teh zaleg škodovali le sebi in povečevali vrednost zalog.
Iz gornjega lahke ugotovimo,da bo treba v bodoče več tesnejšega sodelovanja med nabavo in ostalimi strokovnimi službami, .'.r.3r bomo le na ta način uspešno naročali material in s tem pravilno gospodarili, kar pa j: želja in naloga nas-vseh.
S. č.
ZIPCVSKI R3F jICNDUM
Cočani Zirov smo te dni pre -jeli dokument, ki sta ga iz -dala občinska konferenca SZDL in občinska skupščina Logatec. Tisti, ki smo.pričakovali, da bo.no pred referendumom dobili na vpogled obljubljene primerjalne podatke o obeh občinah, smo ob omenjenem dokumentu razočarani, saj njegova vsebina oo:.tno nima namena postreči z objektivnimi podatki, pač pa le polemizira s tistimi, ki so se izjasnili za pridružitev občini Skofja loka.
Peleg informacij o javni tribuni in o referendumu, vsebuje do k ornent še 17 strani obsegajoča prispevka izpod peresa tovarišev Petra Nagliča in Vinka Halo-?' a na .
Za prispevek tov. Nagliča bi lahko rekli, da ni prispeval ne k objektivni informiranosti, kakršna nam bi bila potrebna pred referen • dumcm, ne k pomiritvi duhov. Večji del prispevka je posvečen po skusu politične analize vre.nja okrog refrenduma, vendar je iz množice zvenečih fraz in protislev nih misli težko izluščiti, kaj pisec prav za prav želi. Po eni strani zahtevo po referendumu pripisuje nekim namišljenim silam, ki so si zadale za cilj,da bodo zaustavile sedanji razvoj in napredek, zato pa morajo najprej razrahljati enotnost progresivnih sil. V isti sapi pa se tudi pi3ec sam ogreva za idejo o referendumu in se, torej objektivno prik -• ljučuje tistim zlonamernim silam, .idino, s čimer se pisec ne stri -nja, je to, da zahteva pc referendumu ni bila vložena v pravi obliki in na pravi način.
Kct je znano, je bila zadeva prvič javno obravnavana v našem listu, postavljena pa na zborih volil -cev. Ta način in ta oblika postavljanja zahtev sta vsekakor zakonita, vendar po mnenju tov. Nagliča le nista pravilna. Žal pa v nje -govern prispevku ni povedano, ka -tera oblika in kateri način bi bila bolj pravilna. Pred o leti, ko se je odločalo o priključitvi Ži-rcv k logaški občini, so zbori v o-lilcev vendarle bili merodajni ne samo za obravnavanje tega istega vprašanja, ampak se lahke kar odločili, Čeprav so bili sklicani na brzino, brez vsakih resnih priprav, in čeprav je veliko število občanov podpis ;.lo peticije za referendum .
Sicer se med vrsticami lahko prebere, v katerem grmu tiči zajec:
Iniciativo so sprožili tisti,ki za to niso poklicani. Pisec se očitno ima za poklicanega, da razsoja, kdo našemu kraju želv dobro, kdo pa slabo. Med dobronamerne očitno šteje predvsem sebe in tiste, ki jih. 011 pro -lasi za progresivne sile.Kdor je izven te* a kroga, ne more dajati i;avToritativniii predlogov", pač pa lahko ponudi le svojo pomoč in bo mogoče celo dobil zasluženo priznanje (citiram:"če ima kdo dober namen, da bi nam karkoli pomagal, lahko to stori tudi brez grmenja in nevihte. IHislim, da bomo za vsako pomoč hvaležni in pozorni ter vsakemu dobrotniku izrekli zasluže ■■• no priznanje, če ne bo zahteval pc s e bne odkupnine." ) Pdor je upošteva takšnih pravil, igre, ie razbijač enotnosti,kri-čač in nasprotnih napredka, ki '■p..d firmo demokracije začenja prikrito politično dramo nekdaft nji.!: strank".
Stara in preizkušena, samo zelo prodorna metoda! Če se z nekom ne strinjaš, ne moreš mu pa dokazati j da nima prav, ga obrneči z blatom!
Tov. Nagiič pa ne pojasni, zakaj tisti, ki jih ima za progresivne sile in ki se danes "strinjajo" z razpisom referenduma, niso sami postavili tega vprašanja, ampak so pustili, da je med ljud mi tlelo b let.
Pisec nas poziva, naj se izo^i-bamo osebnega obtoževanja, venci r ta poziv zanj očitno ne ve-lj:, sicer ne bi pritikal "de -magoških politekonomskih pamfl-?-tcv;;, kričaštva in drugih pri --lastkov ljudem, iti jih sicer ne imenuje, vendar je jasno, na kr-ga cilja. Ne manjka pa tudi dru-
gih dobrih nasvetov, ki jih je zares treba sprejeti (če kdo tega ni že prej storil). Tu spada pred vsem nasvet, naj "dorbo presodimo, kolike je kdo v preteklosti pomagal reševati naloge časa v ko rist razvoja našega kraja."Najbrž ni treba posebej dokazovati, da. je za razvoj žirov doslej daleč največ napravil delovni kolektiv ALPINE, vemo pa tudi, kateri po -šamezniki so imeli zasluge za nag lo rast -LPINE v zavdnjih letih.
V pisanju tov. Nagliča preveva skrb, če nam bodo (v Lkcfji Loki) dali dovolj velike enakopravnost ali vsaj tako veliko, kot je ima me seda j.Ne vem, od kdaj se ena -kepravnost meri na vatle. Enakopravnost pomeni enake pravice za vse, torej ne morejo biti pravice bolj enake ali pa ipanj enake. Ali je enakopravnost, ali je pa ni. Enakopravnost se tudi ne meri s številom glasov. Če bi bilo take, petem tudi sedaj nismo enakoprav ni, saj imamo le "skoraj -polovico" ne pa točno polovico glasov v občinski skupseini in bi nas močnejša polovica lahko vedno pre glasovala. To pa se nikoli ni dogajalo in se tudvne bo, saj naša socialistična demokracija obsega še druge institucije in ne le glasovanje po ozkih lokalisti-čnih interesnih skupinah. Da ne bi kdo očital, da manjkajo konkretni podatki, nam pisec postreže še z naštevanjem, kaj vse je bilo v^S letih storjeno na področju Žirov. Podatkom res ni moč oporekati, saj so splošno poz nani. človek pa se le vpraša, kak šno zvezo ima z občino to, Če se občani ali pa delovne organizacije z lastnimi sredstvi zgradili objekte, ki so jih rabili.
Tov. Petru Nagliču nihče ne cpo reka zaslug, ki jih je imel za Žiri v vsem povojnem obdobju , vendar mu to ne daje pravice,da deli nezmotljive nauke in da raz seja po načelu: kdo ni z menoj, je proti meni. Danes je naša samoupravna socialistična družba že tako razvita, da nihče ne more sebe istovetiti z naprednimi silami in nastopati v njihovem imenu, vse druge pa proglasiti za svoje osebne in družbene sovražnike. Saj je vendar bistvo socialistične d mokracije prav v tem, da se krešejo različna mnenja o posameznih vprašanjih, vendar so kljub razliki v stališčih ljudje med seboj lahko prijatelji in tvorno sodelujejo. Kdor je vnet za napredek, mera torej upoštevati tudi mnenja drugih, ne pa vsako nasprot no mnenje imeti za sovražnost proti sebi in skupnosti.
Zato omenjeni prispevek, žal, izzveni kot pamflet (le da mu ne bi mogli dati prilastka "po-litekcnomski" ) s priokusom oseb ne prizadetosti.
Irispevek tov. Haložana je dosti bolj tehten, le škoda, da se je omejil na pobijanje samo nekaterih očitkov, ki so bili doslej izrečeni na račun seda -nje logaške občine. Mislim pa, da pripisuje prevelik pomen gostilniškim govoricam in prepirom, saj je zaano, da se v "oš-tarijah" ljudje vedno o nečem prepirajo. Sicer pa sta za prepir potrebna dva in se torej ni bati, da bi takšni prepiri lahko koristili eni strani. S tov. Haložanom bi se težko kdo strinjal, kc govori o agitatorjih, ki hodijo od hiše do hiše
in agitirajo za Loko tudi po gostilnah. Agitatorji so ljudje,ki so najeti za to, da nagovarjajo ljudi-za to ali ono. Če torej obstajajo agitatorji, jih je moral nekdo najeti. Ali je to skupščina občine akofja loka? Ali pa morda kaka ilegalna organizacija v Pi -reh? To je seveda nesmisel in taka namigovanja ne izpričujejo av- ■ torjeve objektivnosti.
Ko človek prelista celotno gradivo dobi vtis, da je avtorjem več do obrobnih zadev kot do bistv-.. če vemo tudi to, da se socialistic na zveza sploh ne misli angaf:ir:~ ti, da bi čim več obaancv prišlo na volišče (pri volitvah odbemikov in poslancev smo imeli z; to poseben štab), potem je jasno, zakaj se želi zmanjšati pomen r ace-renduma?
Na referendumu se mora za spremembo izjasniti več kot polovica od vpisanih volilcev. Tisti, ki iz katerega koli vzroka ne pridejo na velioče, avtomatično glasujejo proti spremembi. Majhna udeležba na voliačih je torej najboljše poroštvo za to, da ostanemo pri starem. To pa je doseči laže ket postreči s primerjalnimi podatki.
S TO JAN P3RTP'/T
Proizvodnja avtomobilov v svetu
V letošnjem letu se bo svetovna proizvodnja avtomobilov zelc . večala in bo znašala približno 27,c3o milij. vozil (1968 25,7 milij, 1967 22,3 milij). Na . rvem mestu bodo ZDA s predvideno Pali-čino 8,9 milij. vozil, nate sledi Japonska s 4,6 milij. ZRN s 3,5 milij, Francija z 2,16o milij, Ve lika Britanija 1,85o milij, itd.
?:..': ZDar IT 'V 5TANOV/iITJSTiIH PCSC-y'IL -
Stanovanjska komisija je pc za-.!:!;'učenem razpisa za stanovanjska posojila individualnim graditeljem dne 25/5 1969 obravnaval.-. prejete prošnje,katerih je bilo 44. Skupni zaprošeni znesek je znašal 525.000 din in r.cpno presegal odobrena sred s t v;., ki so znašala 3oc.oc 0.-din. Pa se vsaj delno ugodi pro silo en, je komisija predlagal-' delavskemu svetu, da v ta na -men : "obri še 7o.ooo,oo din, k.r je delavski svet tudi sprejel. Poleg teh pcscjil pa je delavski svet izjemoma odobril š: dvema prosilcema v skupnem znesku 11.000 din. Tako znašajo vsa dana posojila podjetja individualnim graditeljem din 3-1,coo,oo.
:PLjab danim posojilom pa je komisij sprejela sklep, da sedel sredstev za stanovanjsko i zgr a da jo nal ož i pri ' r e di tni banki in to loo.ooo,oo din kot enarv.tni polog. Ta znesek bi skupne s posojilom v bodoče koristili za nakup stanovanj.
Pri razdeljevanju posojil je ko isi ja razvrstila prosilce pc skupinah tako, da je posebej obravnavala nove prosilce, ki še ni.aajo kredita in prosilce, katerim je bil kr dit že dodeljen. Pele-;, tega je komisija upoštevala, če je tudi zakonec zaposlen v ALPINI, kakor tudi skupne vrednost predračunskih stroškov, gradbene fazo in druge momente .
Prosilcu, kateri je izpolnjeval
vse naštete pogoje in da je tudi zakonec zaposlen v Alpini je komisija dodelila 14.ooo,oc din, prosilcu, katerega zakonec je zaposlen- v drugem podjetju in da iz pclnjuje vse ostale pogoje je dodeljeno lo.ooo,oo din, ker je komisija mnenja, da ima možnost tudi tam dobiti posojilo.
Prosilci, ki so lansko leto dobili pc 13.000,00 din, oziroma po lo.oco din pa so dobili še-pe 4.oco,oc din oziroma 3. coo,00 din. Prosilci, ki niso prišli v tc skupine, so se obravnavali posamezno.
Tako je komisija skušala z majhnimi sredstvi nepristranske razdeliti posojilo na vse prosilce in delno vsem pomagati pri reše -vanju stanovanjskega vprašanja.
Janez bPIK
KAKC N/a3RAVAJC ODBC RIT IKI IZ .13 DCL. LCGATEC VPLIVATI NA RAZVCJ CBCINP
Krajevna skupnost je omogočila >d— bornikem (GS Logatec) iz njeneaa območja, da ustanove klub cdbr -nikev. Ustanovni zbor tega kli ba je pokazal mnoge nerešene nedokončane probleme, ki oviia.j hitrejši razcvet družbenega gospodarskega razvoja občine ..1 kraja. Odborniki so imeli pu.r.n-. be na delo uprave v tem smisl . da ima OS premalo pregleda na. delom unrave jn da le-ta daje -.re-ma jhen impuls razvoju občine, j a sam razvoj služb uprave in orgt-nov skupščine so potrebni sposobni kadri, ki jih bo kadrovati e:.

jih. imamo na volje, le da jih. premalo intenzivne koristimo. Postavljena so bila tudi vprašanja glede razmejitve pristojnosti med skupščino in organi skupščine ter upravo. Glede s . ; šoirskega dela pa so odborniki mnenja, da morajo biti materiali jasni in pravočasno posredovani, da je možno o določenih vprašanjih kentaktirati tudi z občani.
Največ pozornosti je bilo po -svečeno hitrejšemu gospodarske-mu r zve ju cbčine. Odborniki smatra j o|pda je v bližnji perspektivi ^'ajvažne jše v občin -_sko_. obsegu usklajevati posa -mezne pah'oge in^jpedjetja z ras-vojnimi., koncepti občine, ki morajo biti čimprej izdelani in posredovani v razpravo občanom. Odborniki opozarjajo na še večjo angažiranost in. povezanost vseh, ki sc odgovorni pred de-Icv.aimi ljudmi in vsemi občani, da se hitreje dviga tudi njihov individualni in družbeni stan -da.rd„ Pno. i nerešeni problemi se bili le omenjeni in sicer: turizem v naši občini ima še . velike možnosti in to v vseh letnih časih predvsem pa pozi;..!, in eleti. Nova avtomobilska cesta, ki jo bode pričeli graditi jeseni, bo dala tej panogi ne slutene možnosti vzpona. Turisti ki so na prehodu iz vročih jadranskih letovišč proti severu in obratno, se bodo radi začasno, zadrževali pri nas. Načrtnemu turističnemu delu bo treba podrediti tudi trgovine, gostinstvo in deloma tudi komunalno ureditev (-predvsem ceste) in pospešiti razvoj uslužnostne obr-ti.
oclski objekti postajajo prete-
sni in tako ne omogočajo sodobnega poučevanja naših otrok, kar ima lahko zelo daljnosežne posledice, Cbjekti za varstvo otrok niso grajeni v te namene in so bolj podobni skladiščem kot pa primerni za normalno delo z našimi otroci.
Zdravstvo se stista v več neustrez nih hišah in je težko govoriti o intenziviranju te službe. Dobre organizirana preventivna zdravstvena zaščita bi se prav kmalu bogato obrestovala. Odborniki so opozarjali tudi na razvoj telesno kulturnih dejevno-sti, narodno zaščito v slučaju vojne, organizacijo zborov volilcev in javnih tribun, nerešeno kmetijstvo in pc dobao.
V zadnjem času smo priča, da nekatere manjše delovne organizacije hitro nazadujejo in so zato potreb ne večje interveneije, ki pa končajo največkrat z likvidacij o.Takih nazadovanj in neupravičenih zmanjševanj akumulacije in osebnih dohodkov delavcev ne smemo več dopuščati, ir^večasne bo potrebno ukrepati v vsakem primeru zmanj -ševanja osebnih dohodkov in akumu-^ lacije. Potrebna'bo širša analiza gospodarskega stanja in družbeni dogovor med gospodarskimi organizacijami in občinsko skupščino,
, Odborniki menijo, da bo edino jasen koncept razvoja občine omogočil hitrejšo rast gospedarstv a in standarda.	\
Za klub odbornikov
Krajevne skupnosti
Dol. Logatec
Ing. FRANC OCDINA
XX xxxxxxxxxxxxxxxxx5cxxxxxxxxxx
i'}..... S:; < RT SMUČARSKIH ČEVLJEV
H., Rak. 01 JI ŠKCFJA LOKA- SAN
P^pcjiskc
Vse a je znane, da pretežni del proizvodnje naših smučar kih čevljev .izvozimo v USA in Kan ■ • dr. D-nes poskušajmo odgovoriti na vprašanje, kako poteka transport navedene obutve iz Škofje loke preko Bremena za San '.rancisco. Opišimo lanskoletni primer:
Pogodba, sklenjena med A1PINC kot proizvajalcem, firmo TSC Eanover kot kupcem in posrednikom aPTPKS TOBUS-om Ljubljana, vsebuje glede transporta naslednja določila:
-	kupec, oz. njegov špediter v
Bremnu mora na dan odpreme dr -
staviti ALPINI na železniško
. .	i , ner
pos'cajo prazen konte in si -
cer FCO jugomeja, s tam da A. -P Jla'C- bremene samo stroški za dostavo v Skcfjo Loko in stroški vrnitve nazaj do jugomeje. Veličino kentenerja mora K0-T..-KS TCBUS sporočiti špediterju v Bremen istočasne z naro-
V • -i
calomj
-	dobava na osnovi prevozne klav zale FCO, vključno železniški in carinski obmejni stroški dc Jesenic - meja,
-	pošiljko zavaruje kupec, oz. njegov špediter.
Kupec je odicčil prevez blaga v icontanerju zaradi nižjih pre tovornih stroškov v Bremnu, posebnih ugodnosti pri zavarovanju in zaradi direktne dostave blaga v njegovo skladi&če.
Ko je ALPINA pošiljke pripravila, je preko izvoznika KCTPKS-TCBlTSa naročila kontainer odgovarjajoče veličine pri špediciji KARL GROSS v Bremnu, katero je določil Jcu -pec. špediter je odpremil prazen kontainer preko Jesenic na železniško postajo Škofja L0ka in plačal prevozne stroške do jugomeje. Naš špediter, t.j. INT3REUR0PA Jesenice pa je poskrbel za začasni uvoz praznega kontainerja in pri ponovnem izvozu opravičil začasni uvez.
Na osnovi podatkov iz naših specifikacij in navodil špediterja iz Bremna•je KOT^KS TOBUS poslal IN-T2RPUR0PI Jesenice izvozno dispozicije z navodilom za odpremo in s t(čnimi pouatki za sestave mednarodnega tcvernega lista, ki ga je INTPR2URCPA dostavila ALPINI.
Poleg prevozne peti, določb v zvezi s carinjenjem pošiljke, je iz tovornega lista razvidna tudi prevozna klavzula, t.j. PCO, vključno železniški in carinski cbmejni stroški do Jesenice-meja,, kar pomeni, da plača ALIA poleg stroškov tc-včrnine in pristojbin, ki jih nore zaračunati odpremna postaja, se železniške in carinske obmejne stroške.
Po dospetju kontainerja v Bremen je dal špediter KARL'GROSS agentu ladjarja dispozicijo za vkrcanje, ta pa na tej osnovi nalog za vrk-canje ladjarju.
Iz kopije konosamenta je razvidne, da:
-	je bilo blago odposlano z ladjo
R^IHAEL SEMM3Sj .
-	da znašajo prevozai stroški
# 56b,7o, ki so plačljivi v San
Frančišku,
-	itd.
S. M.
KAnC or. USIELA KRVCDlJ. LSKA AKCIJ/.
Na odvzem krvi 22. pretakli mesec se je odzval 1C1 član naše: ga kolektiva, od tega;
do 2c let starosti	-	12
!I 25 "	-	10
"30" "	-	14
» 35 " "	-	16
« 4 c	"	-	20
:: 45 :: .t _ 10 50 » - 10 nadJiCJ'___«__________- _1
S k u p a j	101
Iz navedenega je razvidno, da se je t2 akcije udeležilo 30 mladincav in 71 ostalih oz.11,3 /c vseh zaposlenih.
Občinski in krajevni odbor Rdečega križa Slovenije ter uprava pcd p: tja se iskreno zahvaljujejo vsem krvodajalcem in prosijo, da bi se tudi v bodoče odzi vali /posebno mlajši/ v še večjem številu tej človekoljubni akci ji.
Jelica DIKLIČ
Svetovna proizvodnja ur v letu l$6c......
Pc podatkih švicarske ure -.rske zbornice je bile lani v svetu pr-. izvedenih 151,9 mili j. ur.Na ovico je odpadlo 66,7, SZ 20 mi-
li j . ur, Japonsko 17,5 mili j., ZDA 17,1 mili j. ZRN 8,6 mili j., Velike Pritani j o 3,2 mili j
\
N
RAZPIS
Upravni odbor ALPINE tovarne
obutve Ziri
razpisuje :
I. Štipendije
1.	za 10 učenk Čevljarskega Šolskega centra v Žireh za pok -lic prešival^e (I. in Il.letn.)
2.	za 1 učenko poklicne admini -strativne (2 letne) šole
3.	za 3 učenke-ce srednje_iekonora-, ske šele (I. letnik)
4.	za 4 učence Tehniška čevljars ske šole v Kranju (I. letnik:)
5.	za 2 ucenca-ke tehnične šole kemijske smeri (I. in IV.1.)
6.	za 1 učenca tehniške usnjarske^ šole
i- \
7.	za 4 študente ekonomske fakul- ' tete (od I. do IV. letnik).
II.	Brezobrestna posojila	j za 2 dijaka gimnazije (l.razred)\
III.	Redno in izredno šolanje za delavce ALPINE__
1. šolanje na dopisni srednji ekc- :
nomski ali komercialni šoli \ za 4 delavce
2.	redne šolanje na čevljarski šoli v Pirmasensu za 1 delavca
3.	redno šolanje na Višji tehnični čevljarski šoli v Zagrebu ali izredno šolanje na oddelku v Kranju - za 2 delavca
4.	izredno šolanje na Višji šoli za organizacijo dela v Kranju
\
za 1 delavca.
Na razpisu lahko sodelujejo kan didati, ki imajo stalne prebi vališče na področju krajevnih skupnosti Ziri in Gorenja vas in ki izpolnjujejo pogoje za v vpis v šolo oz. naslednji letnik.
Pri dodelitvi štipendij in po -sojil bodo imeli prednost tisti, ki so dosedanje šolanje zaključili z boljšim uspehom, pod enakimi pege ji pa bode imeli nred-nost kandidati iz manj premožnih družin in kandidati., katerih starši so zaposleni v ALPINI ali upckgjenci ALPINJ.
Prošnji za štipendijo ali brezobrestno posojilo je treba priložiti:
1.	prepis zadnjega spričevala ea , potrdilo c opravljenih izpitih na višji šoli ali fakulteti ,
2.	potrdilo o premoženjskem stanju in številu družinskih članov
3.	potrdilo o dohodkih staršev v lanskem letu
4.	potrdilo o prejemanju otroe-kega dodatka.
Rok za oddajo prošenj je'5. julija 19^9. Prošenj ni treba kol-kcvati.
aCVICP IZ KADROVSKEGA ODDSLKA
V mesecu maju smo zaposlili 24 novih delavcev in delavk. 6 delavcev je nastopile delo v obra-gu AL"1 IN3 v Gorenji vasi, osta-
lih 18 pa v tukajšnjem obratu. 6 delavcev je bilo spreljetih a dele za določen čas pri prevar, in odpremi čevljev v skladišča. Ti delavci sor beljak Ivan, Tr--ček Milan, Kune Drage, Oblak Vi. ko, Pustovrh Ivanka in Močnik Ivica. V redno delevno razmer pe pa so sprejeti sledeči: Jereb Danica, Mclk Parija, Drpa Božana, Janša Anica, Uršič Ire, -na, Bogataj Nada, Mikuž Ivanka, Jniko Dora, Pnikc Renata, Grego rač Gabrijela in Kavčič Ivanka. Kosmač Stane, likovni tehnik je sprejet na delo kot pripravnik.
V obratu ALPINA v Gorenji vasi so nastopile delo sledeče delav ke: Oadež Marija, Debeljak 'Pari ja, Kosmač Pavla, Likar Marija, Reven Anica in Selak Marija.
Prodajna mreža v tem mesecu ni imela kadrovskih sprememb.
Številčno- stanje-zaposlenih delavcev ob koncu maja je sledeča
ALPINA Žiri	895
ALPINA Gorenja vas	14o
ALPINA prod. mreža	16 2 Skupaj nas je torej 1.197
A.
Delavcu ANTONU LOGAR želimo ob odhodu v pokoj mnogo let zado voljnega počitka !
Mnogo prezgodaj, v starosti 57 let nas je zapustila naša upo kojenka KATI BiiONAR.
Poročili so se:
Ljudmila K°s, Prane Pilipič, P; horič Slavec, Lukan Marija in Novak Marija. Vsem iskreno čestitamo !
iCAJ PP: INI REFERENDUM ?
..asunljivo je, da je bile zanimanje za javno tribuno veliko.Spričo o razvijajoče situacije in številnih komentarjev v dobesedno vseh časopisih ni nihče mogel biti nezainteresiran. Velike smo
ričakevali cd tribune in prepri e.n sen, da smo odgovore prejeli.
azpcloženje v kraju je pretekli teden razgibal tudi skupščinski bilten, ki je poskušal nepristran u..":•: zadeve oceniti. Ni bilo malo prebivalcev, ki so bili razočarani ne d nekake uradnim gledanjem n d: odke. Na eni strani je bila izražena velika skrb za pridnost, po drugi pa subjektivna r.cena stanja. Sami pod: tki iz :ilaona predstavljajo poglavje za sebe. Če je že tolikokrat poudarjena resnica, se je potrebno te besede tudi držati. Podatek o 15. milijardah je toliko časa zanimiv, dokler ne ugotovimo,kaj je ros. 15 milijard pomeni 1500 niš pc 1o milijonov in jasno je, P-. je ta številka najmanj 2 krat rjtirana. Ostali ekonomski kazal ci vlaganj v kranj v te j preteklosti so analitično preveč pomanj P. Pivi. Potrebno bi bilo točno
ve dati, od kod ta denar s koliko .a a jet je., koliko sami prebivalci
ae.jtcvoljno, keliko cestni sklad, . like gozdnoggospodarstvo, koli-k občina iz proračuna. Ni prav vso skupaj dati kot zasluga ne -naga in to bi res človek imel za žalitev prebivalstva. Sestavka sta dovolj ostra in predvsem ne v skle a z dogovorm o de m okra. -tičnen poteku priprav za referen-: a.a. Pri tem bi morali biti mnogo "'•al j strpni in ne stalno p c udar -j ti, da sd borijo za progresivne sile, ki jih v isti sapi cepijo.
Politična drama je ravno v tem, ker ni prave povezave z ljudmi in se mnenja veščine preveč pre-slišijc. Ne morem se strinjati , da recepta za prihodnost ni. Recept je v tem, da ugotovimo najboljše možnosti za družbeno ekonomsko življenje in pri tem upoštevamo vse napredne silnice in pritegnemo v ta krog prizadevanj ves potencial prebivalstva. Celctnc prizadevanje okrog nadaljnje pripadnosti izvira iz raz -vojnega programa Žirov. Ni bil namen nekega tožiti zaradi koncepta dela, ampak je bila podana analiza situacije, ki so jo priznani žirovski strokovnjaki, ki delajo v Ljubljani, ocenili pozitivne.
Pregled podatkov, ki govore o dohodkih in izdatkih občine Loga -tec zadnja leta, pove o obsegu dela, ne prikaže pa dejanske vsebine po letih, ker je bistveno važno, kakšno vlogo odigra eno in drugo področje. 14. marca 1963 je bil sprejet sklep DS Alpine, da so odobri 8 milijonov sredstev za poštno poslopje v Logatcu in avtomatsko telefonsko centralo v Žireh. Plača naj se v treh letih. Plačilo je bile izvršene, poštno poslopje stoji, v Žireh pa nimamo avtomatske centrale. Oba sestavka vsebujeta dostri ostrih, pojmov in izrazov, ki nedvomno osvetljujeta družbeno politično situacijo preveč pesimistično in zaradi takih gledišč ter izjav so se zdele vsakemu časnikarju stvari nadvse zanimive. Sama javna tribuna je dala dovolj jasen odgovor in potrdila pravil -nest našega, prizad vanja. Povedali smo že dostikrat, da se borimo za hitrejši razvoj kraja in vseh dejavnosti in odgovori so bili zelo pozitivni.
Začel bi pri narodnem dohodku na
prebivalca. V Škof ji Loki je znatne višji in povprečni narc-.d ni dohedek prebivalca občine Lo gatec ne dosega niti 2/3 dohodka na prebivalca občine Škofja Loka. Menim, da je to več kot oprijemljiv podatek. Pri tem u-poštevajmo, da je v občini Skof-ja Lrka 27.ooo prebivalcev, v ob čini Logatec pa nekaj preko ll.ooc prebivalcev. Ustvarjena je neprimerno višja masa in to je, razumljivo, mnogo bolj svetla perspektiva. Poleg tega je t^ di avtomatično nižja družbena r: zija na prebivalca (stroški ob -čine, šol in ostalo). Gotovo pa je, da je narodni dohodek v Ži -reh na prebivalca višji od narodnega dohodka, doseženega v občini Logatec. Slišali smo dalje o obstoječi politiki občine '^kcf ja Loka, ki se kaže v dobrem načrtnem delu in programiranju, organizaciji krajevne skupnosti,kmetijski politiki, kamor vlagajo zadnje čase sredatva v obliki nizko obrestnih krelitov. Ugotovili smo lahko iz izvajanja pr:d sednika občine Škofja Loka, da so daleč neupravičene bojazni, kaj bo s krajevno skupnost j o,kaj bo z manjšimi podjetji in da so take govorice zgolj škodoželjne. Vprašanje števila odbornikov ne bi bil problem, ker se tu ne gre, kdo bo koga prevladoval (v takem primeru nekaj ni v redu), ampak res za pravilno politiko občin -ske skupščine. Vprašanja s strani odnosov do šolstva so dobila absolutno pozitivne odgovore.Bojazen Kmetijske zadruge, kaj bi belo, če se to zgodi, je tudi neupravičena, ker je to vse st -var razgovorov in predvsem čim večjega pospeševanja in podpore kmetijstva, kar je v Škof ji Loki že uvedeno. Za razrešitev vpra -
šanja šolstva je uveden samoprispevek, kar bi moralo že biti napravljeno tudi v Žireh. Urbanizacija bi morala imeti bolj jasno podobo v Žireh. Storjene napake bomo morali začeti takoj odpravljati.
Cesta Ziri-Logatec je širši problem in zadeva obe občini, predvsem pa je to interes Gorenjske in priključka na sončne cesto, torej tudi slovensko turistično-gcspaca r-sko vprašanje. Ugotcvili smo lahko, da jo v Škof ji Loki d;, bra kadrovska struktura in organizirano delo usmerjene s programi in načrti. Slišali smo, da sc bile zlohotne obtožbe, da je velika arezadolženost v tej občini. Ugotovili smo tudi lahko, da se občina .aot družbeno-politični organ predvsem usmerja v čimbolj uspešne dol: gospodarskih organizacij, ki sc osnova družbenemu življenju.
Pustimo sedaj ob strani ugotovitve univerz tetnega profesorja S. Ilešiča in vsa ostala dejstva in zaključimo s tem kot smo začeli: Za nadaljni in hitrejši razvoj področja Žirov je prav gotovo pomembno in celo odločilno važno,da se priključimo občini Sk. Loka,, ki s povedanimi dejstvi in padat-kom o nacionalnem dohodku na prebivalca ter z obstoječo politiko občine in programskim delom to dokazuje in garantira. S tea bi bila dana možnost za nadaljni odprt razvoj v okviru Gorenjske regije ter s tem na osnovi nižje družbene režije preostane več sredstev za razreševanje ost lih problemov in predvsem na osnovi kadrovske osvežitve in sistematskega .dela dosežemo hitrejši napredek.
V nedeljo 15. junija smo na osnovi tega prepričanja dolžni oddati svoj glas.
---:_T. T??.TH_
ai. .S.PJA
Pred p let jem sme,, pred sezono letovanj. Vsi že premišljujemo, m ja bo...«, letovali oziroma večina se že odločila.
letos se je veliko članov našega kolektiva namenilo letovati 7 Počitniškem domu "Zlatcrog:iv •J..::.pa, kjer ima Alpina svoje po oitniške hišice. Že v maju smo i .ola zasedena vsa ležišča za julij in avgust; sedaj se je možno rijaviti samo še za letovanje v septembru.
Hogoče je k tako številnemu vpisa za letovanje pripomogel regres, katerega je delavski svet odobril v višjem znesku kakor lani, mogoče so tudi drugi vzroki.
V	glavnem vsi želimo, da bi bilo 1 tcvanje prijetno in da bi bili 1 tovalci zadovoljni. Veli-;c je seveda vse to odvisno od
vremena, so pa drugi faktorji, kot je prijetne okolje, hrana i.e. podobno, tudi zelo važni. Truclimo se, da bi pogi je za letov .nje zboljšali in vsako lete nekr." napravimo za to. Tako smo v hišice napeljali vodo, za le-žu.č • nabavili jogi je, letos pa ial.'. preurediti strehe, kar je precejšnja investicija, vendar bila je potrebna. Poleg tega sme letošnje leto nabavili tudi ležalne stole in sede j sta v vsaki hišici dva.
V	načrtu imamo še obnovitev oblo;- tal ter nekaj drugih preureditev .
Skupno objekte, kot so jedilni-
■ in u aivalnica ter plažo in parkirne prostore ureja počitniška skupnost sama in je tudi
pri tem napravljen določen korak naprej, o čemer se boste lahko prepričali.
Na koncu naj napišem še priporočilo letovalcem, da pazijo na sob ni inventar ter skrbijo za red v hišicah in zunaj njih. Obenem pa jim. želim čimveč lepega vremena in prijetno počutje.
M. J.
Predstavlja se REMONT GRADNJE ŽIRI
Obrtno podjetje "REMONT GRADNJE" Žiri je bilo ust ncvljeno kot samostojno podjetje 1. 195o. Pred tem je bila gradbena d-javnost organizirana v sklopu ostalih sto -ritvenih obrti pod različnimi imeni . in vodstvi. Dve enoti, ki sta v začetku sestavljali podjetje, sta bili obrat kamnoloma v Osoj-nici in grupa zidarjev. Kamnolom je oskrboval potrošnike z betonskim peskom inlomljenim kamnom, "gradbena enota pa je prevzemala predvsem dela pri graditvi individualnih stanovanjskih hip. Z razvojem kraja se je tudi večala potreba pc obsežnejših in zahtevnejših gradnjah in podjetje je pristopilo k ustreznejši organi -zaciji dela in izboljšanju mehanizacije v okviru tedanjih možnosti. V času razvijanja sta se v dejavnost podjetja vključili še enoti opekarna Račeva in delavnica umetnega kamna, pri čemer se je povečalo število zaposlenih.
V sedanji obliki podjetje "REMONT GRADNJE" Žiri še vedno združuje štiri omenjene delovne enote, od katerih je najmočnejša enota gradenj. Cstale tri enote so v osno-
vi dopolnilne in niso na samostojnih obračunih. Delovni kolektiv šteje trenutno 41 zaposlenih. V letu i960 je imelo podjetje 158 milj. SD bruto pro meta.
Enota gradnje v sedanji fazi razvoja že lahko prevzema v izvedbo tudi manjše industrijske objekte, manjše pcsebne objekte, mostove manjših razponov , za kar razpolaga z najnujnejšo mehanizacijo. Pri izvedbi ome -njenih objektov običajno nastopi potreba po večjih gradbenih strojih in lastnih prevozih,katerih podjetje nima ter po večjem Številu tehničnih kadre v.
redčasno je podjetje rekonstruiralo in preselilo obrat kamnolom v Osojnici. Proizvodi kamnoloma so lomi jen kamen, betonski pesek, pesek za grobo malto in pesek za posipanje. Ta obrat nima stalnih delavcev in obratuje po potrebi.
Opekarna v Račevi obračuje iz ključno sezonske, ker jo vezana na naravno sušenje opeke. Prea-časne raziskave gline in atesti za opeko kažejo, da je surovina --'glina zelo zadovoljive kvalite te. Proizvod opekarne je opeka NF. Zastareli stroji za predelavo gline ne dovoljujejo proizvajanje opečnih votlakcv, za ka -terimi je na trgu vse večje povpraševanje .
Ustrezna modernizacija opekarn j bi terjala investicijo cca 2o5 milj SD.
Delavnica umetnega kamna je cr-ganizirana v stavbi opekarne P obratuje predvsem v ne sezonske;: času. Proizvodi delavnice so stopnice iz umetnega kamna raz-
nih vrst, nagrobni okviri, montažni deli za betonske vrtne og raje, pohodne plošče in zunan ckenske police iz umetnega k .me..
Obstoj op.karne, kamnoloma in delavnice umetnega kamna v Zireh predstavlja za kraj ugodnost za --radi enostavne dobave proizvodov potrošnikom in kratkih prevozov, vendar se občasne pojavi razdrobljenost ,ela4 predvsem v sezoni, ko je odprtih tudi več gradbišč, kar zah'ova večjo angažiranost pri organizaciji dela podjetja.
Trenutne podjetje gradi tretji most čez Poljansko Sorc v Žireh, adaptira prostore bivših hlevov v obratne prostore podjetja "IGLAPIV.P.t" Ziri, vrši adaptacijo gostinskega lokala v Idriji in izvaja gradbene storitve pri zasebnih investitorjih v Žireh.
Tone CROŠEPJ
VPRAbiNJA - PRIP0I.1BE - ODG OVC.
Uredništvu !
Na željo nekaterih prizadetih članov kolektiva, naj mi spoštovano uredništvo dovoli, da mu zast'.vin tale vprašanja:
1.	A li je v takšni socialistični družbi kot je naša, kjer dobiva samoupravni sistem od cPao do dne bolj izpopolnjene oblike, dopustna za delavca samoupravi javca denarna kazen9
2.	Ali zvezni temeljni zakon c delavnih razmerjih to oblike kaznovanja dopušča in če je no dopušča ali ima podjetje same t' obliko kazni potem svojih pravilnikov pravicc uveljaviti .
s/v?.tram, da denarna kazen izha-a se iz tistih časov, kc so bi-i delovni odnosi med ljudmi še bolj najemniški in je gospodar delavca z udarcem po žepu lažje držal pod svojo komando. Danes pa, ko temeljijo ti odnosi na sa-, noupravnih osnovah, sem prepri-" čan, da bi bile druge oblike kazni bolj vzgojx^e in tudi bel j sti-nulativnd. Ce pa že moramo to ob-..i.:o sprejeti kot nujno zlo, mimo katerega naše podjetje nikakor ne more iti, zakaj ne uvedemo tudi pri nas, kakor so to storila že .•noga druga podjetja, dodatek na stalnost službe. Gotovo bi to oblino nagrajevanja večina delav -cev pozdravilo z veliko večjim veseljem kot pozdravlja zgoraj nnon j eno v zg o jn o obiik c. V pričakovanju na izčrpen odgovor se vam že v naprej na jprisr-eone^e zahvaljujem.
Pristaš vsestranske pravičnosti
dg ov cr s
.lede tega, ali so denarne kazni v podjetju umestne in v našem socialističnem samoupravnem si -stemu dopustne, ni nobenega dvo-na. Takšne kazni, ne samo, da nasprotujejo temeljnim načelom samoupravljanja, ampak so z zakonom izrecno prepovedane.
stavljeno vprašanja pa očitno namiguje na to, da smo v našem podjetju kljub temu uvedli denarne kazni in sicer s pravilnikom o delitvi sredstev za osebne do-Pcdke. To seveda ne drži. Pač pa postavljeno vprašanje dokazuje, n. posamezniki v našem podjetju ie niso pozabili nekdanjega si-jtema fiksnih plač in dodatkov (dodatek za stalnost službe).Zato mogoče ne bo odveč, če sprego-
vorimo nekaj besed o načinu delitve sredstev za osebne dohodke v takoimenovanen. dohodkovnem si ■ stemu na sploh in posebej v na -šem podjetju.
Rezultat poslovanja podjetja je pravzaprav seštevek rezultatov dela vseh članov delovne skupnosti podjetja. Rezultat dela posameznega člana je torej njegov pri spevek k rezultatu podjetja in ga v našem pravilniku imenujemo kot "delovni prispevek".
Poslovni rezultat podjetja se izraža v raznih oblikah kot so n.pr. dosežen fizični obseg proizvodnje (število izdelanih parov), bruto produkt (dosežena vrednost prodanih izdelkov) itd. Vsekakor pa je najzanimivejši dohedek, ki ga je podjetja v enem letu ali v kraj -šem obdobju (tromesečje, mesec) dosegle. Dohedek namreč predstavlja tisto vrednost, ki jo je p dje-tje ustvarile z delom vseh čl.aa.v delovne skupnosti.
Iz ustvarjenega dohodka se en Pol nameni za osebne dohodke, drugi del pripada družbeni skupnosti, tretji del pa gre v sklade podjetja: za ra'sne kolektivne potreba članov (sklad skupne porabe) in za krepitev materialne osnove . cd-je tja (poslovni sklad in v rezervni skl uu. *
Pustimo danes vse druge cb strani in poskusimo rešiti vprašanje kako delimo tisti del dohodka, ki smo ga namenili za osebne dohodke .?
Ustava določa, de se delovni ljudje nagrajujejo po vloženem delu. Ugotovili smo že, da je poslovni rezultat podjetja seštevek delov nih prispevkov vseh članov delovne skupne ti in da to velja tudi za tisti del dohodka, ki je namenjen
za osebne dohodke. Vloženo delo se torej izraža kot delovni ori-spevek. Zato je delovni prispevek edino merilo, ki naj pove, koliko jo kdo vložil in kolikšen delež ostvarjenih sredstev mu zate ■a.--pada.
.jo tukaj je stvar preprosta i p bi bila tudi naprej, če bi kdo ie aa-Šel napravo, s katero bi lahke merili delovni prispevek vsakega po-sm^znika, tako kot merime blago z metrom, tekočino z litrom in teži s kilogrami. Rešitev bi se hiteč našla, če bi vsi opravljali popolnoma enako.delo, česar pa si ni mogoče niti zamisliti, še .Pasti ne v proizvodnji (industrijski ).
Zaradi tega zaken narekuje, naj vsaka delevna organizacija glede na svoje razmere j sama določi merila, po kateri bo ugotavljala vrednost delovnega prispevka posameznega člana. Splošno prizna -nih pravil ni, ki bi veljala za vsake delovno organizacijo. Razume se, da bo vsaka organizacija, ki želi napredovati,, poskušala najti takšna merila, ki bodo vsakega člana spodbujala ic temu, da bo rezultat njegovega dela čin Ijši, saj bo s tem peslevni resuite t pedje tja tem boljši. Vrednost ptsameznih meril se lahke oceni šele v praksi. če CD rastejo v skladu s porastom dohodka podjetja, sc merila bržkone dob ra. Slaba merila pa imajo aa posle dice stagniranje ali celo upadanje osebnih dohodkov in dohodka podjetja, lahko pa tudi - kar je še slabše - rast osebnih dohodkov cb padanju dohodka podjetja ali pa narobe.
V našem podjetju tako kot drugod, pravilnik predvideva za u otavlja-nje delovnega prispevka posameznika dve osnovi in sicer;
1.	vrednotenje delovnega mesta (koliko velja rezultat dela,
ki naj bi ga pod normalnimi pogoji dela dosegel tisti, ki bi bil razporejen na to delovne mesto),
2.	vrednotenje opravljenega dela (kolike cd tistega rezultata,ki naj bi bil dosežen na določenem delovnem mestu, je določen delavec zares dosegel),
Ti dve osnovi sta v pravilniku pre cej jasno postavljeni in najbrž ni potrebno, da bi jih tukaj citiral. Seveda ne za eno ne za drug osnove tudi v našem podjetju nismo iznašli popolnoma objektivnih leril. Zato so merila postavljena v^.č ali manj n-;. podlagi dolgoletnih izkušenj, primerjav, ocenjevanja in podobnih subjektivnih elementov. Tc seveda he pomeni, da so merila določena, kakor se je komu z:'e-lo, saj pri sprejemanju pravilnika sodeluje praktične vsa delovna skupnost. Po drugi strani pa tako določena merila prav zqradi subjektivnih elementov nikoli niso popolna in jih je zato trebe stal lno popravljati in dopolnjevati. Omenjeni osnov.p sta med seboj tesno povezani, nista pa eno in isto.
Vrednotenje delovnega mesta ja samo podlaga za vrednotenje dejanske opravljenega dela. Samo s tem, kc je nekdo razporejen na določene delovno mesto, mu še ne pri pa ca' osebni dohodek. Ta nz bo pri ■-.dal šele, ko bo na tem delovnem mestu opravil določeno delo. Koliko oseb nega dohodka mu bo za opravljeno delo pripadalo, se ugotovi z meri li za ugotavljanje delovnega prispevka. Ta'merila pa sc: delovne norme, delovne ocene, merila za posebne delovne pogoje in premije. Vsa ta merila imajo isto te 'c in isti namen: ugotoviti, icolik je
dejanski delež posameznika v doseženem rezultatu pedis tja.Zato se vsa ta merila uporabljajo hk-r-.ti, kar je edine pravilne. Tako se pri delavcu v neposredni proizvodnji delovni prispevek H3 nore ugotavljati samo pc de -1 vni normi, ker norma upcateva predvsem kvličino opravljenega dela, ne upošteva pa povsem kvalitete dela. Tako norma ne upošteva zastojev, ki jih posameznik lahko povzroči vsem svojim sodelavcem na traku, nezadostnega vzdrževanja strojev in podobnih negativnih rezultatov posameznike pri delu. Norma tudi ne upošteva vseh pozitivnih rezulta - , tov, ki jih posamezniki dosežejo pri delu.
Pri delih, ki niso normirana, in imamo splcsno delovno oceno,koJ: /ladomestek delovne norme. Splco-na d lovna ocena, ki se daje pc določenih kriterijih, pokaže torej, v kolikšni meri posameznik dosega normo" na režijskem delovnem mestu.
'..cleg delovne norme in delovne ocene se pri ugotavljanju delovnega prispevka upošteva še delo pod posebnimi pogoji (delo v p<-daljeanem času, nečne dele itd), na nekaterih delovnih mestih pa tudi premije.
--ezultati dela posameznika pc vseh merilih se torej seštejejo. Padar pa je rezultat po nekem merilu negativen, se seveda odšteje, saj je tudi poslovni rezultat podjetja zaradi tega manjši. če ne bi .upoštevali tudi negativnih rezultatov posameznika, bi bil on izenačen s tistimi, ki sc imeli seme pozitivno rezultate, vsi skupaj pa bi dobili sorazmerno manjši osebni dohodek.
Takšen način ugotavljanja delovne ga prispevka je vsekakor na j1 1 j pravična podlaga za določarje osebnega dohodka. Če bi se cd tako ugotovljenega osebnega dohodka kaj odtrgovale, bi to bila denarna kazen. '"Psa takega pa ni. ne v našem pravilniku in tudi ne v praksi.
P.S.
FIL.ioKI SFCRED V KINU SVOBODA ŽIRI za čas od 15 .6.dol5.7.65
14.-15. NAJLEPŠI ŠPORT ZA MOŠK VI.	ameriški zabavni
18.6. VAROVANEC
jugoslovanski 21.-22. POP NEB CM I1EKS 1KB VI.	mehiški glazbeni
25. VI. N.PPC IRLJIVI
ameriški western 28.-29. V '.LIKI POBEG
VI.	ameriški vojni 2. VII. KRONIKA UMORA
nemški kriminalni 5.-6. SPSEMELJEVALEC ZLAT ]
VII.	POŠILJKE amer.western 9. VII. JAZ ŽENA
švedska drama 12.-13. JUDAKA-TAJNI AGENT VII. frane. kriminalni
"DELO, ŽIVI-JEN JE" je glasilo ALPINE tovarne obutve ŽIRI. Ureja ga uredniški odbor: Silva Burnik, Jože Petemelj, Albinca Možina, Vladimir Pivk, Alfonz Zajec, Anton Žakelj, Anton Hribar,
Ivan Capuder - odgovorni urednik Majda Jesenko - glavni urednik
Izhaja mesečno. Naklada 1000 izvodov .
Žiri, 15. junija 1969
KRIŽANKA	* Sestavil: Vlauimir PIVK
i ——-—l^lli—_4..... ji ----—----------!
'12! ! p!131 ,j14 i • i i
j" " i .....j j17,. W ^ !i
j w '020 r 21] 1 ; ~
- ~.pK m23 R Tr:
;' 25 26 »^Tail	> ;
arm.................... - — ——I------tvtrr ...... ^--------i-----
hi 32 i _ mm i ! i*....."T 'H \~fi~~w,-n
j39 j..... t--j-- i ;4o -i^i: I
VODORAVNO: 1. zmeda, nerad, 5.' • ;tcmcbilska oznaka Kranja, 7. naslov prvih muslimanskih vladarjev, . del gorenjske narodne noše, 13.Oblak Anten, 14. Odisejeva domov;'. . , 15 o naprava za mletje žit?,16.pri taroku najmočnejša k, rta, 18. r nadna snr-', 19. orel iz germansko mitologije, 2o. letni gozdni posek, 21. katran, 22. reka, ki teče skozi Bihač, 23. poldragulj (raznobarven )m 25. redke moško ime, 27. ničla, 29. ploskovna mera, 31. geometrijski pojem, 32. italijanska idr, 33. v grški mitologiji lepe tica, žen.; špartanskega kralja Tintarej , 35. prestolnica balkanske države, 37. Ivana Kobilica, 38. beseda na koncu molitve, 39. največja ranžirna železniška postaja v Sloveniji, 4o. predlog, 41. pijača iz rama, pomešana z vedo in neka^j sladkor j- , limone in dišav,
NAVPIČNO: 1. Reka v Sovjetski zvezi, 2. velika veža, slavnostna dvorana, 3. gora na Koroškem, 4. romanska okrajšava pred raznima kr: ;ev-nimi imeni, ki imajo ime po svetnikih, 5. tovarna Čevljev -v Srbiji, 6. kraj na Dolenjskem, 7. ccet,- S. arabski žrebec, 9. del roke, lo'. prvi bajeslovni letalec, 11. tovarn, avtomobilov v Priboju, 17. vrsta starinskih ležečih tiskarskih črn, podobnih pisanim črkam, 2o. glav-' ni števnik, 21. mazalni zaimek, 22. učenje, 24. kratica za hektar} 25. ime pevke Pavcnne, 26. slcnova kost, 26. seč, 27. luka na juga arabskega polotoka, 30. živinorejska farma v ZDA, 31. otrebi jen gvet, 32. visok civilni in vojaški naslov v sultanovi Turčiji, 33. seplis-nik„ samoglasnik in soglasnik, 34. avstralski noj, 36. kratica z?. ,ia-rodni odbor.
REŠIT j V KRIŽANKS IZ PllJŠNJ^ Š'" P.MLK2
Vodoravno: 1. Oadež, 6.Krvavec, a ona, 9. L»S, lo. mol, 11. lok,19. CM, 13. faza, 14. desetar, 16. t, 17.(IR), l8.juan, 2o.Drim, 22.le 2% cin, 25 .penkala, 27 .eles , 28. JP , 29 .GCC, 3 o .Te o, 31 .AD, 32.gank, 3. .zelan-ko, 35. Cilka.