LETO II.
MURSKA SOBOTA, 25 FEBRUARJA 1940.
ŠTEV. 1—366.
Naročnina se plača enkrat na leto.
PORGE NEGA! CENA OGLASOV PO DOGOVORU
Uredništvo in uprava :
LIPIČ JOSIP, bančni ravnatelj, M. Sobota
Rokopisov ne vračamo. — Izhaja enkrat na leto. Tel. štev. 1-100.	CENA DIN 3
Uvodnik.
Eno Leto je zopet okrok in okrok, zato je treba napisati takorekoč Uvodnik, ki mora biti kot izvesna tabla nad takozvano sedmo Silo, ki se tu in tam tudi imenuje žurnal, cajtenge, časopis ali makulatur. ,,Duplin“
 kat izredno fažno glasilo mora tudi imeti Uvodnik, kajti zapisano je, da je Uvodnik pri časopisu takorekoč to, kar pri Konju rep. Rep je namreč življenja znak, ki da konju smer in važnost ali drugače: derekcijon in derektivnost. Kdor v človeški družabnosti take lastnosti in usposobljenosti ima, ta se imenuje derektor. Tako smo prišli do fascinirajočega zaključenja, da je Uvodnik derektor za fsaki ekstra na beli dan prihajajoči časopis. Iste Okolnosti nahajamo tudi v danem primeru. Radi fsega tega moramo topogledno napisati Uvodnik.
Hvaležnega pokažujoč Se, pisali bomo, nanašajoč Se, na izdajateljski kozorci-um, o planinski alpinistiki, ki je našla Izraz svoj, v planinskem plesu. Mi Prekmurci nimamo planine. Ker jih nimamo zato se tudi nihče ne more gori na nje Intabulirati, niti jih ne Razparcelirati pa tudi ne deliti med
blage Sorodnike na 24/134« ali 67/899 ali 705/3079 in potem pa na koncem koncem zraven pripisati, da je Zdražitelj ravnal v zelo dobri veri. Zato pa planine ljubimo, ker so nam to kar bratom Eskimojerjem Fige, Pomarandže, Rožiče, Solnčarice in Afne.
In še tudi radi drugih Faktorjev so nam Sinje planine, od Urala do Triglava, tako lepo k ljubečemu Srcu zraven prirastli. Ko Jutranji zvon zadoni iz lin in odpremo zelo trudne oči in pogledamo po krasno cvetoči Naravi, vidimo zadaj na Obzorju to lepo Kapelo. Kapela je lepa gora. Tako lepa in romantičnostna je, da kdor gori pride se zelo težavno loči od tam. In marsikateri turistnik je že šel po fseh štirih od nje dol, samo da bi čim pozneje prispel v to mračno dolino in da bi cim dalekosežnejše občutoval gorsko padoramo. (Nekateri gori mnogo fotografirajo pa tudi krokirajo.) No in ko tako na Kapelo vsak svoj jasni pogled vrže, si napravi topogledni mo no lok: ,,Na Kapeli je lepo! Če je že tam tako, kako more biti lepo še zelo višje, 
ko je pa v nebesih najlepše“. Zato ljubimo zelo Pianine strme vrhé.
Tretji Faktor našega odličnega spoštovanja do Planin pa je ta: Danes gre fse kvišku: cene, takse, Davki, nekaterim pa tudi Nosovi. Če pogledamo na Morje, ki je okno V Svet, vidimo skozi njega, da tüdi tam gre fse Kvišku: Eroplani, mostovi, bencin pa tudi hiše. Če se Ladja zaleti v Mino, gre tudi kvišku. Kviško grejo tudi tanki, bratje Angleži, Francozi, Kitajci, Rusi, Japonci, Nemci in druge Premičnine. Tako vidimo, razveseljivo Činjenico, da je fse planinarsko istosmerje-
no, in da se planinski plesi vrše topogledno v raznih oblikah, formularjih in dobah. Ozirajoč se na fse to, moramo tudi mi takorekoč, radi enakega koraka z časom držeč, napraviti Planinski Ples! Živijo!
To je eden naših Napretkov. O drugih sem pa pisal jaz Duplin v globoki Notranjosti mojega visoko cenjenega Lista. To pa ne spada več v takozvani Uvodnik, zato sem prisiljen, ozirajoč se na prostor in čas, ki je zlato, da končam svojo visoko Dezertacijo in napravim topogledno eno piko. Po piki fse skupaj praf lepo in z odličnim spoštovanjem pozdrafljam, pripročujoč se za nadaljno naklonjenost! Düplin.
POZOR !
Obiskovalci planinskega plesa!
Vsakemu izvodu je priložen kupon s številko. Shranite ga. Ob 4. uri bo žrebanje. Izžrebani številki pripada
1 steklenica šampanjca.
Čim več kuponov, tem večja je verjetnost, da dobite dobitek. Zato kupujte ,,Düplin“
!
Zapuščina
Smo društvo narodov dobili ko predsedniki združili, so se po debatah skup v eno glavo, v en trup.
In po ženevskemu vzgledu od zgoraj, dol v lepem redu usmerili korak so svoj so tu, kot tam, odšli v pokoj. Dvakrat trikrat so zapeli potem so se pa razleteli, vsak nazaj na svojo vejo na prejšnjo spet društveno sejo. V parku njih spomin trobenta, kjer je plošča iz cementa, kaj postavʼli bodo gor sklenil novi bo odbor.
„Düplin“ gleda, ..Düplin“ čuje...
V kavarni:
Ura je ena. Zunaj sneži. Stalni gostje prihajajo beli v lokal, kakor bi jih potegnil iz smetane. Nekje igrajo ,,Dardl.“
Nekje bilardirajo. Nekje kasirka čita časopise. Kavarnar streže gostom. Prinaša kavo in vodo. Vode je največ. Nehote se Spomniš na Noe-a. Pri mizi igrajo prefarans. Vse je silno zamišljeno. Razgovor: V.: Sanzi banzi in pozdrav doma ! D.: Iz roke ?
V.: Iz roke.
Š.: Res ?
V.: Res:
D. : Flek.
      Š.: Flek.
V.: Nazaj.
Potenje. Udarjanje kart. Cigarete v   ustih so ugasnile. Frizure so zamršene. Le  pleše ostanejo nedotaknjene. Samo razpraskane so. D. dela Štihe. Š. dela štihe.  V. je zadovoljen. V. piše osem pod  kapo. D. in S. vsak po pet Štihov župe.  V. pogleda.
V.: Zakaj pišeta.
D.: Saj ste zgubili.
V.: Jaz? Niti enega Štiha nimam.
 Š.: Saj ravno radi tega.
V.: Igral sem vendar — betl.
Velike oči. Trije igralci spijejo vsak po on velik kozarec vode. Igra se nadaljuje.
Na cesti:
Boben poje: Prbom pom pom, prbom pom pom . . . Ljudje prihajajo na cesto. Med njimi so tudi ženske. Bobnar je Snel kapo z glave in potegne bel'listek na dan. Čita, čita, čita . . . Proti koncu še to . . .
... županski kandidat kakor tudi ostali kandidati so nabiti na steni v občinski pisarni. Voliti imajo pravico vsi moški, ki so . . . i. t. d.
Na koncu spet zapoje boben : Prbom pom pom.
V inozemstvo !
V parku. Precejšnja vročina. Mesto spi. je prazno. Šole imajo počitnice. Marsikdo je šel na počitnice. Glasen raz-
govor na klopi. Radi ljudi, ki hodijo mimo.
I.	 In kam boš ti letos šel na počitnice.
II.	: V Fazanarosso.
I: Kam ?
II.: Pa tudi na Largo di Hidvegi.
I.	: Za božjo voljo. . .
II.	: In če bom imel čas, tudi še na Monte Ca pelo.
Številka ena je v začudenju zažvižgal, skozi zobe. Številka dve je v zadovoljstvu razširil svoj volumen za 10 cm.
Razgovor v gostilni:
,,Ja ja, kaj se mi je zgodilo ! ... Nedelja je bila. Šel sem v svoje lovišče na Goričko. Peljal sem se z avtomobilom. Saj ga poznate! Solidna mašina, ne prehitra, ne prapočasna, spredaj nevarna, zadaj pa še bolj. Ob cesti pri gostilni sem pustil voz. Mahnil Sem s puško v revir. Nič nisem zadel. Pač z glavo v drevo. To pa ni trofeja. Zvečer se vrnem k vozu. Kurblam, kurblam, voz ne užge: Pogledam sveče. Merim bencin. Čuden duh. Pogledam natančneje. Tank je poln — šmarnice. Salamenski faloti . . .“

Težek slučaj:
Nekje .... V sobi kjer so stoli in mize. Za eno sedi ona. Nasproti njej on. On ima knjigo v roki. Rdeča je in precej debela. Namreč knjiga.
Ona: Én . . .
On lista po knjigi. Potem pokima. Ona: Téged . . .
On : Lista po knjigi in pokima.
Ona: Nagyon ...
On : Lista po knjigi in pokima.
Ona: Szeretlek . . .
On : Lista po knjigi in silno pokima. Potem se oba zadovoljno smehljata. Rdeči slovar pred njima je že strašno obrabljen.
Vprašanje in odgovor:
„Ali si že dobil ?“
,,Kaj ? . . . Povišanje plače?“
„Ne. . . Ali si dobil,?“ ,,Revmatizem . . .“
..,,Ne ... Počakaj, da ti povem.“
,,No ? . . .“
,,Anonimno pismo !“
,,Malenkost. Dobim vsak teden eno!“ ,,Drugi tudi ?“
Molk. V bližini se dva o istem razgovarjata.
Düplin
2
1. februarja 1940.
O ženski volilni pravici
Govor in odgovor
Melodija:
„Machen wir den Schwalben nach“.
I.
Čuden je današnji svet, kdo se naj spozna? Včeraj bila sem še smet, danes sem gospa. Včeraj še : O tiha Jera - vsak je trobil gut, danes že je nova era, danes sem adut. Lepa res jaz nisem več, ondulacija je preč. Leta me teže in manjkajo zobje. Revmatizem je v nogah, nos mi sili tudi v mah,
Muči me katar, a sem vendar važna stvar.
II.
Na volišče zdaj bom šla, s kroglico volit. Če bo kandidantinja znala me dobit. Gulaža ne rabim jaz, piva tudi ne, imeti hočem za svoj glas: žemljo in kofe. Ko volilna borba bo, ko se bo govorilo, šla bom tud’ na shod in kričala tam not. Naš politični program, lepše dneve dal bo nam
bo obrnil svet in naredil bo novi red.
III.
Policijskim uram bo skrajšan njih potek, bo možem odklenkalo, sedet’ kakor cvek. Cigaretam in tobak, delo bo poslank, zvišati cene, a enak’ znižati za frank. Monopol za ključe vrat; bo naš sveti rezervat s tem prinesemo okol moški spol. Moškim samcem trde glave, vlada dala bo postave :
Marš tja v arest in pa za kazen ričet jesti.
IV.
Kdor v zakonu bo nezvest ta bo ustreljen, Kdor nad ženo dvigne pest, ta bo pogubljen. Kdor govoril bo nazaj, temu jezik ven. Kdor ima kak špileraj radi svojih žen, ta se bo zapomnil nas, ta bo cvilil  še na glas.
Vso pravico bomo imele v zakup.
Vse bo vredu z alimenti, kjer falijo zakramenti,
da ne bo obrok, radi nezakonski otrok.
V.
Mož doma bo ribal pod, krožnike bo pral, ko odšla bom jaz na shod bo doma ostal. Štrufe štrikal on bo zdaj, štrudl delal bo, da mi bodemo bolj fraj za politiko.
 Kuhal, mešal, šporhet snažil, rezal, krpal, tolkel, pražil
po meso bo treba iti tud na trg.
Brisal šalce in tanjire, lupil kuhal bo krompire, da bo klel na glas, kot sem to delala vse jaz.
VI.
Žene ki ste tlačene dvignite glave.
Zarja vstaja nova že, bomo vladale.
Strite spone suženjstva, kakor sem jih jaz, ko volitev bo prišla, dajte vi svoj glas. In ko bomo zmagale in poslanke imele me bodo naše vse želje izpolnjene.
Možem tresejo se hlače
ker bo prišlo zdaj drugače,
saj je bil že čas, za vse moške in za nas.
Melodija :
„Mladi junaki".
1.
Možem nevarnost se obeta, od lastnih žen zdaj prav zares. Voliti hočejo dekleta, pa tudi druge ženske vmes.
To vse smrdi po konkurenci, v nevarnosti je naš primat.
Ne smemo biti v abstinenci, drugače bomo še brez gat.
Ko bodo ženske šle voliti, in krogle metale tam not, kdo šel plenice bo šušiti če se postavili bi v kot.
Možje smo vendar boljše sorte in krona stvarstva vse povsod.
Za ženske mi smo sladke torte, cibebe, melšpajs in kompot. Tradicija je naša slavna vzdržali celih 20 let in naša pot je bila ravna, pomagal nam ni ženski svet.
A zdaj v politiko se-žena vmešava — kdo jo je pozval ?
V kuhinji naj bo zaposlena, da ne bo ajnpren se prežgal.
2.
Kdo bode čistil nam štiflete, kdo bo nam naše robec pral ? Komu smrdele cigarete, če žena bo poslane postal.
Kdo bo nam pestval dvojčke v troje jih brisal spredaj ino vzad kdo bo zavijal jih v ovoje, če ona šla bo v Beligrad.
Kdo bo na uro pogledava! če v noči pride mož domov, kdo bo nosove zavihaval če mož ni krotek kakor vol.
Kdo bo klepetal s sosedo ?
Kdo bo pred špeglom vedno stal? Kdo metal bo v steno skledo, za vsaki šmoren se jokal.
Kdo hodil bode k frizeru ?
Lakiral nohte si povsod če bo v volilnem še maleru odšla vsak dan na važen shod. Kdo bo na živi promenadi oči vrtel na vse strani, naj bodo stari ali mladi ujamejo se v te pasti.
3.
Kdo si na glavi delal role?
Kdo mazal s kremo bo obraz ? Kdo divji bo na druge spole in zvijal sem in tja svoj stas ? Kdo rezal kurja bo očesa masiral ude vsaki dan?
Kdo šel brez greha bo v nebesa čeprav je popran al neslan.
Kdo pudra bo na kile rabil ?
Kdo ruž na ustnice bo dal ?
Kdo si obrvi bo pohabil, če žena bo volilec postal.
Zato premisli dobra žena ostani tam kjer zdaj si ti.
Za politika nisi ti rojena naj ta ti prav nič ne srbi.
Če ne poslušaj dobre svete in hočeš biti kandidat, poberi svoje ti štiflete jaz hočem v hiši mimo spat.
Če prav sem rebro jaz posodil, da sploh si prišla ti na svet jaz nisem s tem ti še dovolil, da hlače smeš mi tudi vzetʼ.
Pr e k m u r s k i „ t e d e n“
od 17. Junija — 28. Junija 1939.
Posebno je omembe vreden slavni naš Prekmurski teden, ki nam delal je skrbi saj je trajal 14 dni. V tem oziru smo edini v vsej preljubi domovini, nikjer ne najdemo mi para pri korekturi koledara.
Bil v paviljonih je promet zgoraj, spodaj, zad’ in spred.
Pod drevjem v parku vsakojake Sraka je zgradil barake. Na nje so padali pokloni ko so jim rekli pavilijoni. Skoz deske strehe venomer z vodo je prihajal ter. Ko oblaki se razpihali so streho spet naštrihali in večkrat bil promet je streh večji kakor pa na tleh. So bile paviljonske sobe do vrha polne razne robe. Za abstinenco našo smo pečat dali poleg glavnih vrat. Poleg prvega vhoda bila je Petanjska voda. Od tam naprej blago, obleke, motorji, srajce, ščipke, deke, ure, usnje in marele vse iz Batove dežele. Nudile deklice tihotne prah so nam za noge potne. In ženske vseh lepot preželjne, pustile so si sukat velne. Zdravniška bila so čudesa za pekoča kurja očesa, - so bili čudoviti leki, v konkurenco apoteki. Uspeh naj večji trgovinski paviljon imel je vinski, ker s flašami bil okrašen zato je bil tam stalen dren. Da je promet od rok šel lažje si si moral kupit glaže. Ker stolov ni bilo za mnoge je vino steklo vsem v noge: obrazi so ostali resni, koraki pa so bili plesni. Kdo čudil bi se saj stelaže imele vitke razne glaže : Šampanje, rulender in šipon burgundec, šmarnica, kleton. Od Radgone do Lendave so bile tekočine vse, ki v glavah zmešajo atome za kar dobili so diplome. Ekstra zunaj čisto zase Benko je imel klobase. Spredaj bila so dekleta zadaj šunka in pašteta in pa v raznih velikosti viselo je klobas tam dosti. Šporhert furt furt je kuhal hrenovke na dan je bruhal, kot mašina brez prestanka lačnemu neba poslanka. A vse to bilo je zaman ko vozil si se tobogan si vplahnil zad ih spred z hrenom hrenovkami vred. Je bilo vse :	adio Mare dokler pojedel
nis’ tri pare. Prostor največji in res silni določili so pač gostilni. Bac bil vsemu je protektor a Marko Kemeny direktor in vsi drugi Sobočani bili so podporni člani. Baranja je vsak dan sviral plesni svet je ekserciral. Na drugem koncu pri kofeti tam pa bili so banketi. Govori so se vrstili, vmes so jedli in pa pili, ko so bili vsi veseli so eno krepko še zapeli. Ko so se pa oddahnili so jih požrli ringlšpili. V jutru tujski je promet odšel tja preko Mure spet. Vsled reklame sama rada je prišla druga spet naklada. Stalen bil je tujcev tok, odtok, dotok pa tudi krok. Temu svetu v pozdrav je plapolal en gozd zastav, ki širil se je od štacijona tja do prv’ga paviljona.
„Ringelšpil — tobogan“
vozil se je vsak meščan.
Soboški obojni svet hitel na sejm je na ogled. Za moške bila je koliba kjer bila pola žena-riba. A ženska gmajna jo ubrala je med čudna ogledala kjer so bile silne slike linije a tud oblike. Na streliščih pa možje očem so dali smeri dve: so merili v tarče, v lice, v kroge,
slike in device. Za slabe strele so si duške dali z: „Proklete puške“
 — Množica največja zbrana bila je krog tobogana. Posebno tja je vse strmelo, kjer se gori je drvelo. Tam si videl štumfe, noge ki so skakale kot žoge bilo pa je tudi dosti zicov raznih velikosti. Vse to je gori v luft zdrčalo, vse na vrhu je obstalo potem je šlo nazaj v dolino vsak s svojo pritiklino, da bila je od voženj deska zradirana do soja-bleska. A tudi cirkusi, kamele posete dobre so imele. Steni smrti pa pokolon vsem odšel je dih v penzijon. Ko je motor po steni švigal sem in tja cel sod je migal, so zraven migali meščani, ki so bili tamkaj zbrani.. Posebno ko nekoč motor je vlekel par po steni gor. Zadaj je sedela znanka ena mlada Sobočanka. Za moški svet to ni reklama preveč energična je dama. Si tujci manili roke: „Ubogi soboški možje, če tak ga naraščaj že krona, kakšna je šele matrona.
Teater.
V dneh te velike razstave bile razne so predstave. Ljubljanska drama svoj spored skrajšala je zad in spred. Le dva igrala sta teater, šla sta se očeta mater. Smo gledali zakona žrtvo na koncu bilo je vse mrtvo. V tej vrsti umetnine gledali smo domačine ki so svoje gledališče premestili na dvorišče. Častitljivo grajsko lice spet vid’lo grofe je grofice, in ves tingel tangel slaven, ki nekoč je spadal zraven. Silno bilo je lepo ko dali so Veroniko. To bil vam celi rebiijon je ko obetali so konje. Da jih dajo v predstavo z živim repom z živo glavo. Je ljudstvo klelo: „Prmojdunaj“ ko konji so ostali znnaj, saj so plačali vstopnino za ljudi in za živino. Veronika v rajski sreči umrla je pri pravi ječi. Realnost vedno fabricira če Potokar kaj režira. Kljub temu pa je ta predstava v jedru bila dokaj zdrava. Bila je masa zadovoljna in pa kasa čisto polna.
Kongresi bili so pa mokri.
Prve dneve so imele besedo kar največ marele. Dež je padal iz neba doli na soboška tla. Prireditve vsepovsodi so odplavale po vodi. Sokol je tud v vodo stopil do vratu se je potopil.. Saj so
težki tisočaki odplavali po vodni mlaki. Radi dežja tudi peh imel predsednik Franjo Čeh. Curljala voda je z nebes ko bil trgovski je kongres. Prišli iz cele banovine zastopniki so trgovine, da z združenʼmi močmi odprejo dom trgovski si. Zdaj hišo 'majo na dva Štoka je lepa, bela in visoka, nam radi sreza da utehe ostala je tud’ ta brez strehe. Se obdala je z gloriôlo, ko si je trgovsko šolo pod zaščito svojo vzela vsa ponosna vsa vesela. In tako na promenadi vidimo kar dve armadi, ki vijeta se mimo sten in delata na oglih dren. Ena je iz Kocljevine, druga iz mestne je sredine in naš ljubi mestni „terg“ izgleda kakor Heidelberg. V dnevih tedna so se zbrali, to se pravi pripeljali, vsi nekdanji Sobočanci, ki od nas žive v distanci. So se zbujali spomini, jih z raznimi zalili vini, je ganjenost bila deviza, je čustva vsa objela kriza. In ko smo prišli s tem do kraja, zaklicali  smo jim : Solgaja !
1. februarja 1940.
3
Düplin
Revija in živinoreja.
Zenska gmajna bila vneta za revijo modno Greta. Tam kaputi in haljine, delali so mnogim sline. Čevlje, taške in krščaki bile všeč so ženi vsaki. Pa so začele ofenzive na svoje može dobrotljive. Je večkrat slišal nežni angel: „Grum naj vdari v tingeltangel." So kmetje pripeljali bike velikosti raznolike, krave, junce in teleta, konje, svinje in praseta. Godba jim je pela v slavo ko odprli so razstavo. Pa so prišli strokovnjaki — bikom, kravi dali vsaki a tud nežni konjski stan je pismeno dobil priznanje. Ko končali so ogled vsi odšli so na banket.
Armada na pohodu.
Gasilske čete srenje cele zbor so v Soboti imele. Kot bi izbruhnil kak požar s seboj so vzeli inventar : lestve, šlauhe in atlete in čelade in trompete, a v te so pihali tako kot bi šlo za Jeriho. Z gasilsko so armado inscenirali parado. Godbe so igrale marše, po cestah so hodile šarže, ki tolkli so v cestni prah, da ves civil objel je strah. A slednjič čete so številne odmarširale v gostilne, kjer pijače dosti imajo za drugo še gasilsko vajo.
Oglasila se je pesem.
Pri Fafleku bilo veselo — imeli damsko so kapelo. Možem narazen šlo je lice ko so vidli pevačice, ki so pele in brenkale, da so sape vsem zastale. In vsi. gostje tamkaj stalni so postali muzikalni. Kdor posluha ni imel, bil zdaj godbe je vesel. Prekmalo vse je to minulo veselje hitro se usulo in marsikdo o tem še sanja, ko igra mu spet Baranja.
Sinji ptiči . . .
Za teden smo upregli vse: glave, hrbte in noge. Izrabili smo zemlje tlak, izrabili smo tudi zrak. B’i javnosti izdani klici, da bodo v zraku razni vici za zabavo nam podani z piloti eroplani in da bo še bolj veselo eden skakal bo z marelo. Vse kar leze ino gre, ker kolesa 'ma noge, množic polna bila cesta, ki peljala je iz mesta. V zrak so se najprej spustili eroplani enokrili, delali so v zraku kroge se spustili spet na noge. Spet so privlekli take ptiče, ki jih veter le premiče. Jih rukali na levo desno, jih žgečkali silno resno, zaletavali se v nje sami so vpregli se. Z gumijem v rep streljali jih z avtom sem in tja peljali, a ptič leseni trmoglavo se zagrizel je v travo. Ne njim, ne nam ni preostalo druzga, kakor da v zahvalo zaklicali odhajajoč:  „Na svidenje in lahko noč“.
Zelena bratovščina.
Malo malo bil bi vreden če ostal prekmurski teden, bi brez salve izstreljene in pa bratovšč’ne zelene. Tamkaj kjer je kopališče so napravili strelišče. Stroj jim metal je vsemire male, velike tanjire, Okrogli tej lončeni robi so pravili da so — golobi. V nje so streljali za stavo, v vodo, v zrak največ v travo. In tja gor do Tromejnika širil se je smrad smodnika Kdor izstreljal ja svoj gvir odšel je k šotoru na pir. Sem in tja se val pretaka prav do temnega tja mraka, ko je bratovšč’na vesela na banket svoj odhitela, pogasit si glad in žeje in sprejemati trofeje.
Lavorike. 
Vse to spada pod poglavje, v naše gospodarsko slavlje. Ko oči so domovine zrle v naše pokrajine, nad njo pa s slavo ves obdan bil Hartner Ferdinand župan. Saj on je vse to stuhtal zbrodil, vse zračunal vse je vodil. Za slavo soboško in čast žrtvoval je zadnjo mast Verno stal mu je ob strani skrbni tajnik Veble Šani, ki je noč in dan garal, da je zraven siv postal. Ko odšel je teden mimo izgubil je svojo štimo. Kljub vsemu pa se nam obeta, da vsi zopet čez tri leta prekmurski teden proslavimo, do takrat pa se spočijmo.
Grajski kino
Pridobitev res velika,
kar za Soboto se šika
in za celo okroglino
to je novi grajski kino.
Kjer nekoč bile cvetlice
tja so notri dali žice.
Kjer nekoč so bili lonci
tam so zvočniki in zvonci,
kjer bilé za cvetje late
tja so dali aparate.
Kjer ʼmeli, gredo so solatno
tja so dali belo platno.
Poslovno novo je postavko

 tem dobil direktor Slavko, ki mu skrb je da vse klapa,
da ob filmih zmanjka sapa, ali da nam v srce sega ali da nam solze zdrega, ali pa da vse se. smeje ali pa da vsakdo kleje.
Naj bo ena druga stvar vsaka nas košta denar.
Selitev
Napredke mamo mi strašanske navade pa amerikanske.
Če funduš te pod hišo moti pa se kar drugam napoti.
Na kolesa jo postavi kot Purač vse to napravi. Prežagaj hišo si na dvoje lahko pa jo tud na troje in na volcnih tja po cesti jo odpelješ k novem mesti.
Avantgarda
Iz Ptuja novo gledališče, ki si pot v bodočnost išče, nam odprlo je poglede v nove gledališke vede. Dobre žene so oči možem zapirale s pestmi, radi vse preskromne halje radi nog in tako dalje . . .
,,Düplin“
 razlaga sanje.
Sastavljeno po najboljših starih soboških virih ter dopolnjeno z novimi izkušnjami. Velja samo za leto 1940.
A.
Antikvarijat: Spomnil se boš na dobre čase.
Auto — nov : Imel boš srečo v ljubezni.
Auto — pokvarjen: Stric iz Amerike ti bo poslal 5 l bencina.
Auto — voziti: „Fajercajg“ ti bo zaplenil financar.
Adaniča srečati : Ne boš se tako kmalu poročil.
Arvai objeti ga : Tvoja roka se bo izpahnila
Aero miting gledati : V prazno nebo pet ur strmeti.
B.
Beton: Postal boš član meddruštvenega odbora.
Bilanco delati: Davčna prijava ne bo resnična.
Bergerja slišati : Odpovedal boš telefon.
Bolnica : Tvoji načrti se ne bodo uresničili.
Blagajno izprazniti: Dosegel boš svoje cilje.
Brumna videti: Postal boš občinski odbornik.
Benka srečati: Poslan boš v inozemstvo, rokovati se z njim: Dobil boš šaržo pri gasilcih.
Baranjo poslušati: Plačal boš kazen radi kaljenja nočnega miru.
C.
Cvetič — prijazen biti z njim : Raztrgala se bo tvoja srajca.
Cvirna videti: Pozvan boš na sodnijo v Lendavo. Zašili te bodo.
Cesto delati: Za kuluk boš rubljen.
Cesto videti delati: V kratkem bo ,,Prekmurski teden“
.
č.
Čeber nositi: Preselil se boš iz Cerkvene ulice št. 4 v Sodno ulico št 2.
Čefidelj — član biti: Zadel boš ob velike ovire.
Čeha srečati : Kupil si boš avtobus, s katerim boš oral trojiške ali lenarške njive.
Černjavič - sedeti pri njemu : Kupil si boš spet novi radioaparat.
D.
Deliti milostinjo : Podpisal boš menico.
Dete kričati slišati: Plačal boš alimentacije.
Dittrich E. srečati ; (če si lovec) Nikoli ne boš užival divjačine.
(če nisi) Tvoj vodovod se bo pokvaril.
Džubana not. pripr. gledati ga : Vožnja na Goričko.
Dobčnik slišati o njem : Večkrat se boš peljal v Maribor.
Daviti žabo v snu: Uradnika boš tožil za dolg.
Dve vrtnici v vrtu videti: Posel boš imel z orožniki.
Dr. Šerbeca videti: Zbolel boš.
Doboš torto jesti: Nekje boš dobil teden dni stari pörkelt.
Domanjko — božati ga: R. i. p.! (Boljše da o tem ne sanjaš.)
E.
Erno Nadaia sanjati o njem : Tvoj saksofon se bo pokvaril.
Ernö natakarja, govoriti z njim: Proslavljal boš jubilej.
Električno podjetje — opravek imeti: Kurzschuluss ali kratek stik.
Ekspres — voziti se v njem : Peljal se boš z vlakom na Hodoš in nazaj.
Endivijo jesti: Postal boš vegetarijanec.
F.
Faflik A. dotakniti se ga: Lasje ti bodo začeli izpadati.
Faflik V. videti ga: Vsak dan boš v kavarni. Pripravi se na hude izdatke-
Finka žalostnega srečati: Čevlji se bodo podražili.
Fusbal videti igrati: Zlezel boš na drevo-
G.
Grad kupiti: Pomladil se boš. Nekdo te bo spredaj in zadaj naštrihal. Hartner bo skrbel za tebe.
Grmovšek — slišati ga petij: Davki bodo znižani.
Gumilar — bati se ga: Potreben si britve in Škarij.
šepetati mu na uho: Pustil si boš barvati lase.
Gate in srajco zgubiti: Veliko neprijetnost imeti.
Glavo konjsko na sebi imeti: Stopil boš v zakon.
Glavo prazno imeti: Postal boš glavni direktor.
H.
Hartnerja župana občudovati : Shujšal boš radi regulacije, parcelacije in večne tuhtacije.
Hotel spati v njem : Z ženo se boš skregal.
Hojera L. videti : S hlačami boš drsališče pometal.
Hekliča srečati: Velike brke dobiti.
Horvata iz bolnice videti: Dober tek imeti in fajfo kaditi.
Heimer Oskar - govoriti z njim : Zobje te bodo boleli.
Hahn Izidorja videti: Težko boš dobil Zaželjeno novico. Dobil boš opomin za ,,M. Krajino“.
.
Hirschl Kalmana srečati: Ko bo Mura izgubila tekmo ne boš nervozen.
I.
Izvirek hladne vode videti : Šel boš v kavarno.
Idiot v snu biti: Uspehe boš imel v življenju.
Indigo papir razrezati: Ponaredil boš podpis.
J.
Jarem nositi: Praznoval boš srebrno poroko.
Jarek — pasti v njega: Za vdovce pomeni ponovna poroka.
Jezovšeka videti: Na Silvestrov večer boš šel ob pol devetih spat Govoriti z njim: Če si lovec : Pozabil boš puško doma; Če nisi lovec: Delal boš testamen.
Poljubiti ga : Zaželel si boš torte, marcipana, čokolade, kremšnite itd.
Juga srečati: (moški) Strelovod se bo pokvaril. (Ženske) Potovanje na jug. (Splošno) Nastopilo bo južno vreme.
Jereb — splašiti ga: Ko boš šel iz Sobote se boš poročil.
Jandl dotakniti se ga: (moški) Na tekmi se boš vpričo žene dve uri premetaval po tleh.
(žensko) Nekdo ti bo rekel : ,,O ti nežna cvetlica ali ne veš, da kopriva ne pozebe."
Jod — potapljati se v njem: Zdravil se boš pri OUZD.
Justin — igrati slišati: Imel boš opravek z muziko.
Jodlati : Sveče in cvetlice v okno dati.
K.
Konopljo saditi: Tvojim delom slede zaslužene posledice.
Kemeny Marka videti: V mladem srcu cveti večna ljubezen.
Kohna srečati: Dobil boš en sod bencina.
Düplin
4
1. februarja 1940
Kardoš J. — brado mu drgniti: Šel boš na kratko potovanje.
Kozica — božati: Preokret v poslovanju.
Kino obiskati: Iti na razstavo damskih klobukov.
Krstiča slišati: Po nogometni tekmi boš dobil angino.
Kukanjo videti: Postal boš nogometaš. Koleno se ti bo zrahljalo. Kmalu se boš poročil.
L
Lipiča gledati: V razburjenju si boš strl marelo.
Ligeti — igrati z njim : Obeta se ti zlata bodočnost
Laha trompeto igrati slišati: Imel boš že drugič opravek z muziko.
M.
Malinovec piti: Šel boš z ženo v kavarno.
Mitraljez slišati: Majhen spor v družini.
Molija opaziti: Tvoji ventili (na avtomobilu) so v nevarnosti.
Milijonar biti: Tvoje ime bo v časopisu debelo natiskano.
Močnik jesti: Povišavje plače.
Mene ,,Düplina“
 videti: Od tiskarnarja račun dobiti.
N.
Nemec C. videti: Za lepe noge boš dobil diplomo.
Nemec L. pisati mu: Vsled spretnosti se boš izognil nastavljenim zankam. Ostal boš samec.
Nišelvicerja srečati: Od gledališča boš šel k filmu.
Ničesar sanjati : Totalno pijan biti.
Nos rdeč imeti: Postal boš predsednik abstinenčnega krožka.
O.
Obrit biti: Član Olepševalnega društva postati.
,,Oh“
 vzklikati: Bencin in petrolej kupovati
„Oho“ zaklicati: Dobil boš anonimno pismo.
Ogenj gasiti : Šel boš na veselico požarne brambe.
P. 
Pečana dr. videti: Ječmen na očesu dobiti-
Pinter dr. ploskati mu: Peljal se boš v avtomobilu brez šoferja.
Potokarja slišati: Šel boš na gledališko predstavo.
Peterki roke drgniti: Na nogometni tekmi se ne boš razburjal.
Postiti se: Postal boš dnevničar.
Puncerju cigaro prižigati : Dobil boš as pari.
Potočnika V. srečati: Sprememba v življenju.
Purača videti: Hišo ti bodo odpeljali.
R.
Rebra si prešteti : Pil boš šmarnico na Goričkem.
Rogove na glavi meti: Poročil se boš.
Repovžu kosti šteti: Vozil se boš z motorjem v Ljubljano.
Rituperja videti: Pri kegljanju boš žel uspehe.
Rumbo plesati: Čakal boš pol ure pred zaprtimi železniškimi zatvomicami.
Ružo peti slišati: Tvoj dober glas bo segel v deveto vas.
,,Regiment po cesti gre“
 peti: Uvedena bo ženska volilna pravica.
S.
Srako videti: Opravek s ptiči imeti.
Svetega Vaclava v snu gledati: Radi lahkovernosti se ti bo slabo godilo.
Svinjo klati: Popolnoma boš zadovoljen.
Slatino Radensko piti: Mesec se nagiba h kraju.
Sobe prazne videti: Povišana bo tvoja najemnina za stanovanje. To se pa lahko zgodi tudi če ne sanjaš o tem.
Sendviče sveže imeti a jih stare jesti: Peljal se boš z vlakom do Ormoža.
Sukič Jurij — govoriti z njim : Izgubil boš klobuk. Novega kupiti.
Skuka srečati: Tvoj stroj se bo pokvaril.
Sedeti in obsedeti: (za moške) Važno sejo imeti, (za ženske) Solze pretakati in jezen biti.
Slona videti: Pri Bacu mnogo piti.
Silno žejo imeti: V teku 24 ur veliko debato z ženo imeti.
Srce boleti: (za samce) Ne prenagli se se poiskati zdravilo za tvoje bolečine, da ne doživiš še kaj hujšega.
Sardine, solato in druge kisline jesti: Tvoja pot ni bila ravna.
Sonca tri videti : Zaletel se boš v zid ali v drevo.
i.
Šnicl jesti: (za uradnika) Prvi v mesecu se približuje, (za druge) Velika noč, božič ali god v bližini biti.
Šerloka Holmesa videti: Oblast se bo interesirala za tvoje delo.
Šiftar Karčija srečati: Zadnji opomin od zavarovalnice dobiti.
Šebök mizarju roko dati: Šel boš na lim.
Šoka srečati: Eden te bo „nafarbal“.
Šmol pasto jesti: Mnogo se boš sončil v kopališču.
Šoferski izpit delati: Počakaj s takimi sanjami, da bo več bencina.
Šiftar Štefan — govoriti z njim : Premagal boš svoje najmočnejše nasprotnike.
Šugija igrati slišati: Na kavarniških oknih  dan delati videti.
Šnopsl igrati: V prijetno družbo zaiti.
Šofirati: S policijo opravka imeti radi prometnih otokov.
T.
Trautman Fr. srečati : Potoval boš mnogo po svetu
Telefonirati: (za moške) Dobil boš sive lase. (za ženske) Dolgo boš čakala, da se srčna želja izpolni.
Torpede izpuščati: Nastopilo bo drugo vreme.
Teden prekmurski — obiskati ga: Bodi pripravljen na velike izdatke.
Touring klub — član biti: Od daleč boš zagledal dr. Planinška. Če ga ne poznaš potem ga ne boš zagledal.
Turško kavo piti : Tvoji zemljepisni pojmi se bodo zmešali. V kavarni velik ugled uživati.
Testament delati: Peš boš moral po opravkih iti čez Veržejski most.
U.
Ureka videti : Zamudil boš jutranji vlak.
Urh — klicati ga: Če se ne oglasi neprijeten občutek imeti.
Uspehe žeti: Ko boš šel na potovanje boš doma pozabil poročni prstan.
Ugled uživati : Dobil boš mnogo bencina
V.
Vadnal dr. videti: Potoval boš na Spizberge in nazaj. Dober funduš kupiti.
Veliko sena pojesti: Igral boš loterijo.
Veseliti se v snu : Zmanjšanje plače.
Vutkoviča srečati : Dobil boš telefonsko zvezo.
Velika ušesa imeti: Ves dan boš poslušal pri radio aparatu kako se masirajo.
Z.
Zlato žilo eksploatirati: Tvoj trud ne bo poplačan. Imel boš celo stroške.
Zrim Žarkota videti: Po kratkem izletu z motorjem, skozi okno kirurškega oddelka gledati.
Zaporedoma eno in isto sanjati: Žena te ne bo pustila teden dni iz hiše.
Zeleni dim nad dimnikom videti : Opoldne boš jedel špinačo.
ž.
Žrd pojesti: Povabljen boš na banket
,,Ž“
 črko videti: Sanje so končane. Lahko se zbudiš!
Rešitev soboške gledališke krize.
Dramatična umetnost pri nas hitra. Pri tem ne mislim na. domače dramatične prizore, z dvojno režijo, ko so gledalci in igralci eno in isto, temveč na dramatiko, ki poganja in se razcvete na odrih, seveda le proti primerni vstopnini. Ker še nihče ni načel tega vprašanja, sem smatral podpisani za svojo dolžnost, priti zadevi do dna. Napravil sem obisk pri vseh soboških režiserjih. Za vse sem imel pripravljeno vprašanje: ,,Blagovolite mi gospod režiser objasniti, kaj je vzrok, da je tako malo gledaliških prestav v Soboti?“

I.	Rež.: Gospod ,,Duplin!“ Kriza, ki je zajela ves panoge kulture ima svoje početke že pri Herodotu. Ko je leta ..! itd.
Vzel sem klobuk in sem šel. Mislim, da še zdaj govori. Potrkal sem pri drugem.
II.	Rež.: Hm ... teater,.. (kašljanje), teater je teater (kihanje). Brez teatra ni publike. (Praskanje.) Brez pubi ke ni teater. (Globok oddih.) Torej publika... Mhm... Ko se je tretjič odkašljal in petič popraskal sem skrivoma izginil. Pri tretjem.
III.	Rež.: ,,Bedasto vprašanje. Saj bi igrali. Pa ni iger za nas... Marš ven, falot!“

Razmršeni lasje. Grozeče objemanje stola. Nenadni sveži zrak na cesti mi je dobro del.
In sem jaz podpisani ,,Düplin“
mislil in mislil. Kakšen izbor iger bi bi! za Soboto Pa sem ga sestavil tako, da bo vsem ustreženo :
Za požarnike: Kosor »Požar".
Za abstinente: Scribe ,,Čaša vode.“
Za bančnike: Zola »Denar".
Za marsikaterega: Nušič ,,Protekcija“
.Za trafikante: Bus Fekete L. ,,Trafika“
Za elektr. podjetje : Petrovič ,,Mrak“
.
Za nezakonske može: »Maks v škripcih".
Za profesorje matematike : Ka -tajev ,,Kvadratura kroga".
Za sodnike: Kiršon ,,Sodišče“
.
Za lovce: Ibsen »Divje gosi“
.
Za zak. može: Bittner »Ljubi Avguštin".
Za zdravnike: Eulenberg „Svet je bolan“
.
Za stalne goste: Faktor ,,Tem periranci“
.
Za kuharice: Halbe ,,Kikeriki“
Za krojače: Molnar »Moška moda".
Za fusbaliste: van Rossem ,,Nogomet“
.
Za odbor Prekmurskega tedna ! Scheinpflugova: ,,Gugalnica”.
Za eno sezono naj bo toliko. Za drugo sezono pa se spet oglasim. Torej na delo.
V upanju, da bo gornji načrt sprejet
beležim z odl. spoštovanjem
Düplin
,,Čefidelj“

Društvo novo smo dobili za Čefidelj ga krstili.
V	svojem grbu nosi znake : keglje, krogle ino planke.
V	tednu dvakrat sama rada zbrala kluba se armada,
in njih slavni občni zbor lahko služi vsem za vzor.
Bencin
Faflik znani kavarnár bencinski ma rezervoar, iz njega lahko zdaj si vsak napumpa v avto — sveži zrak.
K lepemu blagu — dober krojač radi suknje, telovnika in radi hlač. Da v svojih oblekah boš predmet skomin
jih mora napraviti
ŠIFTAR DRAGOTIN
Po kino predstavi.
»Čudne navade imajo v Indiji. Če je žena nezvesta jo živo zazida v spomenik“
.
,,Kakor je to hotel napraviti indijski maharadža v filmu »Indijski nagrobni spomenik".
Molk. V dvoje moških čel so se zarezale debele gube, kakor vrvi. Dva težka vzdiha.
»Ali tudi može zazidajo?"
Še večji molk. Še težji vzdihi. Pa se odtrgajo besede :
,,Ti, zdi se mi, da bi imeli zidarji in kamnoseki v Soboti veliko dela, da bi vsa naročila izvršili“
.
»Hvala Bogu, da niso pri nas take navade".
Dobra kava prijetna zabava.
Časih tud’ godba časih tud’ tanc gostom vsem nudi
SOČIČOV FRANC Velika kavarna.
Krščenci
V mrazu v Ledavi so čisti se kopali adventisti.
Za spremembo in zabavo si vodo vlivali na glavo.
jih mraz je tresel gromozansko a nihče ni zbolel za špansko.
1. februarja 1940
5
Duplin
Vremensko poročilo.
Ozračje je zelo ohlajeno. Kljub trenutnim, toplim vaiom, ki so prišli iz preka in kljub dobro zakurjenim veseličnim centrom — se temperatura vendar ni dvignila tako, da vsi termometri kažejo že dolgo „minus“
. Minus je na vseh termometrih, pri nekaterih 10° pri drugih 20° in pri nekaterih kar do 30°. Bati se je, da bo minus ostal pri večini še, ko bo sonce že zelo vroče.
Temperatura:
V	Fazaneriji temperatura stalno narašča, proti parku pada in doseže minimum v prometnem otoku. Pri Vučaku, Sočiču se zopet dviga, tako da je pri Fafliku navadno v jutranjih urah že želo toplo. Najvišjo temperaturo je zaznamoval klub Mura na Planinskem plesu v baru.
Padavine:
V	glavnem sneg; na površini pa ornamentalen dež. (Murska Sobota je po dolgem času brez prahu in blata — radi snega!) Interesantno, da je padavin na razsvetljenih prostorih manj kot od električnega podjetja prezrtih ulicah.
Vetrovi:
Močen južni veter je odnesel stavbišče za osnovno šolo v park;
začasno je bilo več veselja kot pa škode.
Sever
je omogočil tudi pešcem brezplačen prehod črez Muro in je že razbremenil brod, ki na suhem počiva; usoda veržejskega mostu pa ne odvisi od severa — o tem odloča jug.
Vzhodnik
igra važno vlogo — hvala Bogu, da je ta veter najbolj redek veter v M. Soboti: Želimo, da sploh preneha.
Zapadnik
prinaša eksport cigarete, prijete tihotapce,
vznemirljive vesti, tudi jodlanje in bele nogavice itd.
Ostali, vetrovi ne spadajo v vremensko poročilo.
Vremenska napoved:
Najbrže se bo vreme tudi v bodoče zelo menjalo. Sneg bo še ležal, dokler ne bo skopnel. Mrzlo bo, dokler bomo še nosili suknje in kurili v sobah. Glede vetrov, ki spadajo v vremensko poročilo, je Düplinova vremenska postaja mnenja, da bodo kot navadno v prekmurskih pomladnih mesecih — nevarnejši.
Düplin.
Med sosedi.
„Oh pomislite Agata, kako je bil včeraj mož pijan. Na Aleksandrovi cesti sem ga še pravočasno ujela ko je hotei v kavarno. Pa se postavi tja k poštnemu nabiralniku, ki je pritrjen na hiši kjer ima Samuel Hahn trgovino. Komaj: in komaj je privlekel denarnico na dan ter vrgel kovača v nabiralnik. Potem pa je gledal na Dittrichovo uro in kričal, da vaga ne kaže prav. Pomislite, tam se je hotel tehtati . . . “
„In ste ga spravili domov ?“
„Ah kje! Še h Faflikovi bencinski črpalki je odkolovratil, jo objemal in pel: „Ti si prazna, jaz sem poln“.
Mraz.
Sever brije. Živo srebro pada vedno nižje. Zmrzuje. Vse: voda, brki, obrvi, vino v' kleti, sifon, barake, prsti na nogah in rokah. Nekaterim tudi besede. Posebno tujke. In pojmi.
„Včeraj je bil silen mraz."
„Koliko je bilo ?"
„20 stopinj,"
,,Po Reumirju ali Celziju."
Ne. Po božiču !"
Daj nam naš vsakdanji kruh, ki je dober in ne suh; dokler sem v Soboti naj jem le preste, kifline in žemlje, ki peče jih, kot zna le on — namreč JANEZ ŠALAMON.
Kdor kupiti, hoče hišo - zemljišče naj Kerčmarja Štefana gori poišče da ne boš preklinjal in ne boš ti klel da z gruntom in hišo boš vedno vesel.
Za moderni moški spol kdo najboljši je sabol ? 
Za postavo debelo in tenko kroji najlepše
ŠTEFAN BENKO Zvezna ulica.
Štefan :	Kam hitite, — kam pa greste
Franc:	Po kruh in žemlje, kifle, prestne,
ki v ustih se topijo !
Štefan :	Kje pa takšne se dobijo.
Franc:	To je vendar znana stvar
take peče —  pek
(Prek Delavskega doma)
Kerčmar!
Bi rad dobro vino pil?
Ali jedel — prima klasa Celo si telo spočil?
Brž tja kjer pelje Šolska gasa Ar ne najdeš mnogo plača Celi srez obrajta - Baca.
Kar pisarna potrebuje
Če učiš se — poučuje.
Kar tiskarna izvršuje se naroči — se kupuje
 v papirni trgovini
Hahn Izidor
Lepa obleka dela človeka, vedno povsodi po modi naj hodi. Plašče za dame so prave omame, če kot priliti so skrojeni in šiti.
Nizke so cene za može in žene; kdor ne verjame čas si naj vzame in pohiti naj h
Kukel Karolu
Cerkvena ulica.
Če hočeš biti abonent, da boš z hrano res kontent in cene kakor bratu brat je v RESTAVRACIJI -
HORVAT
(Brezalkoholna.)
V Fürstovi hiši se to zdaj dobi: Za moške razno blagó (Isto za ženske veljá),
Za ženske perilo lepo (Za moške on tudi ima) in še mnogo, drugih reči !
Uglasi si žilo trgovsko na ton : „EBENŠPANGER ŠALAMONI
Kam grejo dame frizirat ?
ondulirat? manikirat ?
Kje si gospodje na obrazu kocine na glavi frizuro na glavi baline odpravit — napravit pustijo
To je vendar znana stvar!
V Radencih in Soboti
K. GUMILAR.
Sveže pecivo res vsaki dan Torte če pade. kdo v zakonski stan Bonboni, sladkorčki vseh vrst velikosti
je vedno dobiti po ceni in dosti v slaščičarni — saj itak ve vsak kjer zunaj napis je
SIDONIJA NOVAK ______ Aleksandrova cesta.
Padale nebeške mane Izraelcem so v puščavi, zdaj je konec sladke hrane nihče nam je nedobavi.
Mesto njih pa so zemljani, pa naj Prekmurec bo ali Krajnc ob trenutkih ko so zbrani za radost pili le šampanjc.
Med temi tudʼ so generali, med njimi najslavnejši je, tega bomo si izbrali, ki napis ima BOUVIER.
„ZEČIROVIČ“ — to ime je skoro tuje kdor cukre, torte tam kupuje „Turček“ slaščičarno vsak jo imenuje.
V Soboti je postalo skrajno stvarno, da smo dobili semkaj knjigarno ! Izpolnjena s tem dolgoletna je želja, da prišla MOHORJEVA k nam je z Celja
Poceni, trpežne in dobre so Tivar obleke izbira velika! Perilo in razne tud’ deke prodaja trgovec Preiss v Hartnerjevi hiši Zapomni si to (sicer si zapiši) da TIVAR OBLEKE nosil bo vsak kdor kupil obleke je Tivar enkrat.
Za grenke čase prava sreča je medica. Mesto petroleja spet je sveča plamenica. Nudi prvo drugo stvar ŠTEFAN CELEC — medičar.
Düplin
6
1. februarja 1940.
Tou je pa za nás!
Poštüvani gospon Düplin Vrednik !
Prlé kak začnem pisati, Vas trnok lipo pozdrávlan vu svojon imèni, kak v iméni svoje, lübléne žene, svojoga vörnoga tájnika i drügi vredni lüdij naše vesnice.
Gda je Prinas zádnjo senje bilo, su nikše cedale tálali, ka de prej v Soboti prekmurski keden. Včasi san občinski odbor fküper pozvo, pa san njin cejlo stvár vörazkládo i puvedo, ka bi najbogše bilo, či bi našo vesnico jes zastópao, ár san vu vesnici nájčednejši. Tak je tüdi bilo. Vu suboto večér sva s tájnikon prišla v Soboto, tájnik je noso pri sebi ceker, v cekri pa 3 glaže palinke. Vu Soboti je meo že samo eden glaž pun, drügoga pa samo do polojne. Prišla sva do placa, pa nej san več znao, či san zablodo; ali pa san preveč palinke pio, ali se pa mi senja. Prijo san se za nos, pa san čüto, ka se mi ne senja; ár nej san bio ščista gvüšen, me je mus mogo tüdi tajnik zgrabiti. Na kunci san li vörvao, ka san vu Soboti. Mijslo san si, kelko se je gospon Artner mogo čemeriti, prlé kak je to  parádo vküper Spravo, gda prinas na vesnici že z ednov veselicov fajerbergarov telko čeméra i lejtanja jeste.
Vöni sva se načüdüvala pa sva Šla na ,,Prekmurski keden, gde nejsva mogla lampe zaprejti telko vragolij sva zaglednola, ka sva kumaj najša oštarijo. Pa tüdi oštarije ne bi najša, či tajnik ne bi zagledno Bác Lajčija, pa san si mislo, gde je Bác, tan je oštarija. Pa istina je tak bilo. V oštariji sva spijla samo pár litrov vijna pa sva šla glédat sákšeféle huncfutarije. Prišla sva tüdi do gospoda Ringlšplina i k njegvo-
mi makšini, šteri se je vrto z nikšimi piskri. V tej piskraj so pa sideli lüdjé. Tüdi miva z tájnikon sva se gori sednöla za dvá dinára. Te se pa je začno té nebeski makšin obračrti. Z makšinom nej san se samo jes obračo, nego z menov cejli Prekmurski keden Krijčo san gospodi Ringlišplini, náj stávi svoj makšin, liki je nej šteo. Gda ga je stavo, je bilo že prekesno, pa san mus mogo za pucanje 25 dinárov pláčati. Liki de prišo té gospod Ringlišplin v našo vesnico, pa de vido, ka se právi vözošpilati s tákšin človekon, kak san jes.
Tak san bio čemeren zavolo té nurije, ka san zaspáni gráto. Iskala sva hotel, pa sva ga tüdi najšla. Tájniki san pravo, náj me vöni pučáka. Tak je tüdi bilo. Gor san zeo edno málo sobo, vu šteri zvün edne postele i omáre nej bilo nikaj. Začno san se doli sláčiti, pa san lače obejso v omáro, kaput položo na stolec, punčuke poleg dvér, naednok
san se spóto, ka tajnika nega. Mrzlo je nej bilo, záto san tak, kak san bio, šou po njega. L ki njega pri dveraj več nej bilo. Gda san tak stao i glédao, čüjen, z edne sobe nikši mijli ženski glás. Mijslo san si, ka to moren kak župán poglednoti, stopin v to sobo. Liki to nej bila soba, nego nikša fájna, velka oštarija, pri stolaj so sideli samo gospoda, na nikšon pódiumi pa je bilo nikelko nebesko lepi diklin, štere so igrale na citeraj, pa tak strašno mijlo popevale, ka san se počüto kak v nebésaj. Poleg pódiuma pa san zagledno tajnika, kak je šteo edno tákšo deklino obimati. Čemeren san gráto, pa njemi san to nej šteo dopüstiti i záto san ga šteo fkraj potégnoti, liki ga že nej san mogo, pri meni je že stao eden kelnar, pa je položo na mené nikši kaput. Pravo san njemi, ka me nikaj ne zebé, liki to nikaj nej pomágalo, kelnari so bili močnejši pa so me vöpošiknoli, z menov vréd pa tüdi tajnika, šteri mi je šteo pomágati. Včasi san znao, ka je to nikša slaba oštarija, pa nej san šou nazáj.
S tájnikom sva šla v sobo. Doli sva se legnola, liki sobočke postele so preveč vozke. Či sva se obrnola z rbti eden proti drügomi, so nama kulena vövijsila, či sva bila z obrázon proti obrázi, pa nama je odzajaj fudao vöter, ka nej bilo za vözdržati.
Pravo san tájniki, ka tak nemreva spati. Záto je on spao na podi.
Vgojdno zaglédnem na stejni eden lejpi gumb. Včasi san si mislo, ka de té dober za mojoga Pišteka, záto san ga šteo dolizošrajfati. Šrajfan ga pa šrajfan, na ednok pa začne voda tečti. Ejš ga ejš, san si mislo, bar va se lejko zmujvala. Friško sva se zmujvala, ár sva mijslila, ka nede dugo vodé. Liki nej tak bilo, voda je nej enjala. Tak je tekla, ka že vu lavóri nej mela placa. Tájniki san pravo, naj nikan odnesé vodo, on pa jo je vöpošikno nad okno. Doli poglédnen, pa vidin na cesti nikšoga sobočkoga gospoda v cilindri, ka nikaj kričij. Tak je vövido kak poparjeni pes. Zavolo toga nej sva več nosila vodo k okni, liki sva najšla za njo bogše mesto, tá sva jo nosila. Tájnik v lavóri, jas pa v črevlaj. Liki voda je nej enjala.
Čemeren san gráto i pravo san, naj vrág nosi sobočko vodo, nej pa büdinski župan, pa san s tájnikon odišo.
Ednáko vesélje Van želij
KOTNIK ŠTEVAN, župan v Büdonji.
Tan za našin küklon.
Huki: Zakoj ste tak žalostni ?
Musi: Kak ne bi bio, či/ san ranč včeraj čüo, ka do čunte dragše.
Huki: To je gvüšno zavolo té bojne.
Musi: Liki to je ešče samo tá ménša nevola. To vékšo pa nan priprávla sobočka občina, štera nikšoga razménja nema za nás srmáke.
Huki: Ka pa ščé pálik napraviti?
Musi: Nej je zadosta, ka so nan te lejpi püngrad s šétatéron pa z drevjen na nikoj spravili, zaj je začno gospon Artner tüdi drevje pri katoličanskoj cerkvi pa vu cintori vösekati.
Huki: Boug moj! Kama pa náj idemo zaj! Drevje nam sekajo, namesto nji pa pridejo iže, kak té Delavski dom, šteri niti poštenoga kükla nema, pa je tan, gde bi mus mogeo biti ek, okrogeo kak Düplinova küsa. Pa te naj mi ešče što právi, ka májo Sobočáni svoje pse radi!
Musi: Ešče nikaj, vu püngradi, gde je zaj ešče nikelko drevja, ščé gospon Artner za Sobočáne nikšo takzváno ,,jávno stranišče“
 gor zozidati.
Huki: Dobro. Náj samo zozida, liki či de tüdi to brezi kükla, včasi vöodiden s Sobote, ár neščen dopüstiti, ka bi se kakša sramota zgodila z menof.
Domáči doktor
 Či te gláva bolijo nesmiš na cvek stopiti, ár de ti krv tekla.
Či máš reumo v kolenaj, nesmiš preveč dosta piti, ár boš pijan.
Či máš vročijno, moreš okno pa dveri gorodprejti, pa durhcug napraviti, ka vročijna vöodijde, ti pa lejko gorstáneš (či moreš).
Či si vrejžeš pálec na lejvi roki, je nájbogše vrástvo 2 mejseca stára pávučičina. Či toga nega, je tüdi jód dober.
Či te kaj v želodci ščipa, ga ščipni nazáj, ár kak krona stvorénja nesmiš dopüstiti, ka bi te kaj ščipalo, ti se pa nebi obrano.
Či si prelajeni, pa se ščéš vözašvicati, moreš na davčni Ček misliti.
Düplinov slovár
Vidli smo, ka ništerni lüdjé, ne razmijo dobro rečij, štere smo od drügi národov prejkzéli, pa záto idejo ništerni v apoteko pa prosijo za 5 dinarof rinocerušov oli ali veronál proti bolečinan v glávi, ka se tákše stvári vu bodoče ne bi več zgodile, začnemo z našov denéšnjov numerov razkládati takše reči:
Telefon = tele z bogše iže: telegraf = tele z ešče bogše iže.; bacili = Bácova kčér, lejko je tüdi sestra;
konpozicija = Kohnov položáj; konparacija = ižna preiskáva pri Kohni; endogeza = z Artnerom je fertig (nede več župán); karteč = samo bejži (ricinuš); bikonkaven = ta rejč se več ne nüca, árgnes niti ništerni lüdjé nemajo káve, nej pa ka bi dáli kávo bikon ; anatema = edna kmica; analiza Ana pa Liza ; kapuca = ka puca ? baraka = je Bara ?
V Prišestni numeri mu vörazkládali med drügimi tüdi reči: sekretarijat, ritmičen i. t v.
Drsališče.
Fertig je zdaj drsališče, veséli je, što ga gor poišče, ár tam se lejko brezi kvára dojpočujsne mláda dáma.
Čüdna móda.
Po sobočki vilicaj so tákše figure, ka na glávi májó ženske frizufe, či je od blüzi poglédneš, vidiš na nji lače šürke, ka plávi štof se pa tá skáče.
Či pitaš ti koga : lekar je fašenek gnes ? Odgovor dobiš, ka je prej to samo smučarski dres.
Srmácke so istina sobočki moški, či že lače deklina sákša tan nosi.
Či ižo zidaš ali štalo, palačo velko ali málo, cigle nücaš preveč dosta pa to te lejko preci košta. Što fál ščé biti v iži lejpi, topli, fájni kak na kejpi pa za ižo cigle nüca, zná: v Nemšavci je
nájfalejša ciglenica.
Flisár Režö dá ti pivo,
Flisár Režö dá tí vino,
Flisár Režö dá tí jesti, ár znáno je to v našen mesti, ka odijo vsi mládi, stári na jesti piti k našem	Flisári.
Cug ti gnes dén vse prpela, naj železo bo ali pa mela, Železna ali lisena grácija, doli je dene tan, gde je štácija. Ka pa od štácije ? Sčista k van vse pripela špediter
Kühar Števan.
Lejpo je to, či si lejpi, to právi sákši, što nej slejpi. Što má na sebi lejpi gvant je lejpi, ár je elegant, ali ka pomága lejpi gvant, či srakica nej elegant ?
Záto moreš pazko meti, nositi srakice v zimi, leti,
štere Šiftar Ludvik dela v svoji fabriki za perila.
1. februarja 1940.
7
Duplin
Velika izbira raznih koles, vozičke če pride kaj v zakonu vmes. Radio zbirka je tudi velika dober sprejem pri njih je odlika. Stroji šivalni !
Stroji pisalni !
Veliko izbiro sleherni dan nudi vsem kupcem
Ernest Štivan
tehnična trgovina.
Kdor hišo zida rabi les a tudi dobro apno nuca. Ko zunaj, znotraj jo izpuca napravi v hiši si gostijo, za kar spet rabi špecerijo. Kar rabiš za prijetni dom
izbiro nudi S. Kohn
Lendavska cesta
Če ženin in nevesta k oltarju gresta, 	v
iz vseh strani so ljudstvo steka in gleda kakšna je obleka.
A tud’ za petek in nedeljo vsak goji iskreno željo, da mu takšna je obleka da z njo se lahko „štreka“ in za zimo plašči damski vse to v zbiri velikanski! nudijo Vam:
HIRSCHL IN SINOVI
Specerija raznolika —
Hojer Ludevika
Vsakega pa tudi mika izbira res velika steklenine — pika.
Za najmanjše in največje glave pri meni najdete klobuke prave in raznega blaga, za fante in dekline po meri in okusu razne pletenine.
KLEPEC VINKO
trgovec z mešanim blagom Aleksandrova cesta.
Dobra in pa pristna vina in postrežba hitra, fina.
Kdor je lačen tud’ dobi kar želodec mu želi v gostilni BANFI JOSIP
Slovenska ulica
Svinjsko, telečje, goveje meso sveže in pa poceni
?        ?	?	?
MARKO KEMÉNY Mast in slanina pa tudi klobase za mlado in starko
KEMÉNY MARKO Brezalkoholna restavracija je
pri obeh !
Sveže mleko vsaki dan vsakdo pije rad in pa mlečne vse izdelke nudi v Soboti HORVAT G.
 Mlekarna — Radgonska cesta
Perila, raznega blaga in pa kravat proda ti
ŠIFTAR KARČI
vljudno rad. Znano je blago njegovo za obleke lahko nosiš na vse veke.
Garantira ti vsak komad zato le hodi k njemu kupovat.
Naj Nemec, Francoz bo ali Slovan obrajta sveže meso vsaki dan.
Fantje, možje in žene, dekleta, sline cedijo če rečeš — pasteta. Tolažba za mračne in žalostne čase, še vedno bile so človeku klobase.
Če suha je alʼ pa debela družina,
pri obeh je deviza: Mast in slanina. Želodec naš silno rad tudi prenese šunko in razne delikatese.
Kje kupiš vse to za moža in za ženko? Na Lendavski cesti pri tvrdki
 J. Benko.
Z vinom, brez vina je rajska pijača Petanjska
Te vsega osveži, telo ti ojáča Petanjska
Zdravim studenec moči je in sile Petanjska
Bolnim vliva novi žar v žile Petanjska
Leči želodec pa tudi ledvice Petanjska
in grlo opere kot perilo perice Petanjska
Vedno povsod naj bo ti ob strani Petanjska
V starost te zanesla na svoji bo dlani Petanjska
Lepi lestenec je domu v okras, posebno sedaj, ko je električen čas.
Na elektriko kuhaš, z njo se masiraš, si glavo sušiš, se tudi frlziraš.
Greješ trebuh el in roke in noge če splazijo v nje se revmatiš nadloge. Seveda ne moreš kar „drot“ napeljati za vse to se dobe „ekstra“ aparati
pri Električnem podjetju
v M. Soboti.
Če rabiš smoking ali frak, obleko po novejši modi, da s časom ti držiš korak samo h KUŠTOR-ju ti hodi.
Če lepi plašč želi si dama in kostum za letne čase, naj jo pelja ta reklama h krojaču prima klase.
Kuštor Evgen modni atelje za dame in gospode.
Specerija prav poceni - je pri Rehni Žena možu, mož pa ženi: Pojdi k Rehni ! Kje predmeti so stekleni? Tam pri Rehni Meščanka in meščan ljubljeni: Samo k Rehni !
Radgonska cesta
Če v hišo pride smrt,  ne bodi ti preveč potrt.
Kar Domanjka ti pokliči vse ti uredi pri priči.
Krsto, šlar in kar potrebno vence tud’ za pot pogrebno.
Da lažje je slovó od tod Pogrebni to skrbi zavod
DOMANJKO.
Ceneno in dobro manufakturno blago Prodaja Hahn Pavel samo en gros, Trgovci! Odveč je vsaka reklama
Tvrtk Pavel Hahn
priporoča se sam !
Kavarno, restavracijo
VUČAK LUDVIK ima kjer se naješ, napiješ
in zabavaš od srca poleti na prostem,
pozimi v lepem lokalu na najprometnejšem
soboškem vogalu.
Kje boš kupil špecerijo v teh burnih dneh ?
Vsak začenja melodijo :
Franc, Franc, Franc Franc, Čeh !
Kje kupil bo kmetijske stroje Dolenec, Goričanc !
Cela srenja glasno poje:
„Čeh, Čeh, Čeh, Čeh Franc !“
Lepo kolo res vsak si želi, seveda trpežno a tudi poceni, Vsakdo bo vprašal kje to se dobi Zato si ušesa zdaj dobro odkleni: ,,Rituper nudi veliko zalogo raznih koles
Rituper nudi tud radio razne pravih čudes!“
Zdaj pa zapri spet ušesno si dver, da iz njih ne 'zgubiš ime
Rituper
Če bolezen je v družini če se zvijaš v bolečini ;
Kje so za te dobri leki ?
Tam pri Bölcs-u v apoteki !
Če te muči glavobol tam si kupi ,,Migranol“ ki za njega je igračka da ozdravi tvoj’ga — mačka.
In ker se rado to zgodi ,,Lekarna Bölcs“ zapomni si!
Prostori moje trgovine so polni razne železnine.
Pridi kupec, si izberi vse dobiš po ceni zmerni !
Sukič Ludvik, Radgonska cesta
Gotove obleke a tudi po meri pri Majerju stalno ti si izberi Nizke so cene, zaloga velika! (Na koncu vsake reklame je pika.)
Železnina — velika izbira! od traverz tja do žebljiča za obrtnika, kmetiča.
Je cenena prima roba, što ne verje naj pa proba.
In pa lovci — zdaj pozor ! Lovske vse potrebščine smodnik in šrot pa kuglice, se pri meni vse dobi zadovoljni boste vsi!
ŠTEFAN HEKLIČ
Kleparska popravila če potrebno je in sila !
Na novih stavbah žlebe, strelovode napravil nihče ne bo drugʼ tako po cen’ kot BRATA JUG
Razno specerijsko blagó zmernih res cen, v veliki izbiri nudi vse to KAROL BERDEN
Lendavska cesta
Pred veliko izbiro špecerije poklon, ki nudi jo kupcem
Leopold Kolut
Lendavska cesta
Düplin
8
1. februarja 1940
Čebelica bodi — Ti dinarčke nosi Bodi ti mravlja j— jih nosi na kup; da v letih starosti ne bodeš v zosi in kupoval povsodi na up.
Denar pa ne skrivaj v svoji slamnjači nesreča nikdar ne odloži trobente.
V hranilnico nesi kjer varnost prednjači, kjer ti za vloge dado še procente. Zaupaj svoj denar
OBČINSKI HRANILNICI v Murski Soboti.
Če mračno po svetu gledaš okoli, ko nihče ne zmeni za tvoje se boli Olajša le eno gorjup — bolečino . . .
Če videti hočeš svetovne novice, v sliki in glasu, vse brez rokavice po ceni za skromno vstopnino;
Kupi si karto, za lepe predstave še boljše je „bIok“, da ne bodo težave in pa poseti naš ,, GRAJSKI KINO.
Za dekleta, pojbare za ženske in moške imam posteljne vložke.
Za obrtnik kmete za vso okroglino imam železnino.
Kar najbolj je važno, za čase so aparati	[današnje
Radio razni dobri in s cenami kakor med brati
Nemec Janez
M. Sobota.
Či šport rad maš, te si Muráš, či si Muráš, te dobro znaš, ka kotriga toga društva torka pri Bánfiji vö ne pušča.
Specerija in razne igrače blago za obleko in tudi za hlače Zaloga velika, zaloga izbrana je čisto zares od Samuel Hahna
Či veséli ščéte biti, nesmite doma se skriti, gde dobro dajo jesti piti ta mus morete iti!
Dobra kava, sladko vijno, fájni guláš, mrzlo pijvo vse dobite tan na eki v oštariji pri FAFLEKI.
Razne peči in piskre in rore, posode, verige, železa na gore, pluge in brane za penez delim Z odličnim spoštovanjem
LADISLAV FRIM.
Sakši človik de elegant, či si pri Weissi kupi gvant. Zimski kaput za mlade, stare, za gospode, kak za dame, pa drugi gvant po meri sakši i cejni ranč nej najdragši, poleg toga z najbogšoga blaga WEISS ŽIGA v Soboti udava.
V	hiši ljubi vsak lepoto, da pred gosti se postavlja, kdo skrbi naj za Soboto jo krasi in jo obnavlja ?
V	mestu kjer smo se rodili dolžni smo olepšat’ ga,
da ne bodo tujci mili nosove sukal’ kar se da.
Zato meščan in ti meščanka, prijavi se takoj za stalno na podlagi tega članka v Društvo naše Olepševalno
Letna članarina
niti ni za liter vina.
Či se pri plugi železo ponüca pa te potreba v Soboto trüca, v tákšo železno bauto tam idi, gde se ti sakši falat povidi, gde majo železo, šparat, peči, lábaške, kose i druge reči, gde vse to nej drago, pa dobro je blago.
Gde je ta bauta, ti Duplin pové : Ta bauta se KARDOŠ JOSIP zové.
Vsak človek zdravja si želi to čuti ko ga izgubi iti če — pa „k Angelju" tja pohiti za zdravljenje tamkaj vse dobi Če tud’ bolan si, bodi bister in si zapomni
DARINKA ŽMAVC - magister.
Će v želodcu kaj tišči ali te drugod boli, če ti manjka apetit, da si brez jedače sit  če srce tak ropoče, da ne veš če hoče, noče, alʼ če žolčni kamni tvoji razgrajajo v duplini svoji: rešitev je le ena zemska in to je „SLATINA RADENSKA“
Pij jo k vinu in brez vina. ko je mraz in je vročina Pij jo redno vsaki dan če si zdrav, če si bolan!
Moke, sladkorja, in druge specerije obilo nudi Vam ASCHER IN SIN en gros in na kilo. Kave, čaja in kolonijalnega blaga že od nekdaj največ ta firma proda.
Na zalogi je izbira steklenih posod in tudi bencina, če prazen ni sod.
Ko sije sonce z nêba dol, ko se poti oboji spol Ko juni, juli in avgust jezike silijo iz ust;
Takrat si senco vsak poišče še boljše pa je — Kopališče Tamkaj skoči v bazen in ven boš prišel prerojen.
Kdor nima srajce ta je nag in ni za med ljudi, še Adam v raju ni bil tak, je list oblekel si.
Kdor nima gat pa je kujon in praska se zaman; zato oblači se v oboje vsak pametni zemljan.
Solidne cene dobro delo je deviza danes, zato naj kupi vsak perilo si pri
Cvetič Janez.
Kar je obleka za človeka to za hišo je opeka.
Za zidat' rabi materijal, da ti pozneje ne bo žal Da ne boš rekel: Grom naj tresne v hišo, da se vsa razčesne !“ Resnica stara je le ena, da posledice ne bodo kvarne, opeka naj bo vsa kupljena
iz Puconske opekarne.
Kje je res prima kuhinja?
Kjer res najboljša so vina ?
O tem govori vsa okroglina:
,,Benkič  Jani ... Benkič Lina.“

Kje bili kegljači so zbrani? Frišen pir vedno na pipi ?
Edini v tem so meščani:
Benkič Lina... Benkič Jani.“

Kar se rabi v toaleti,
Kar se rabi pri deteti,
Kar se v bautah ne dobi drogerija to drži. Andersch-drogerija.
Kdor hoče nabaviti pristno si vino NADAI JOSIP ’ma veletrgovino. Dobrih kapljic polno 'ma klet, odkoder pošilja v širni jih svet. Belega, črnega novega-starega za ženske in moške skratka za
vsakega.
Kumparič Andrej
dimnike puca, ker osnažene dimnike
vsakdo pač nuca!
Špecerija-galanterija in Železnina! Priporoča se brata HEIMER trgovina
Kdor rabi usnje in podplate jih kupi pri PRESS-u tud’ lahko
na rate.
Vse vrste mesa in pa tudi divjad, VUKAN GEZA prodaje vsem rad.
Govori se povsod,
da pohištvo najlepše, ceneno, trpežno, napravi FR. TOTH mizar
Če na ples greš ali v dež, če je vročina al’ mrzlina,
naj bo noga gola al’ kosmata na njo paše samo čevelj BATA.
Ko bencina ni dobiti vsakdo mora spet hoditi in z užitkom noge devlje v prijetne „PEKO“ čevlje.
V njih pozabiš vse nadloge ki so prišle zdaj na noge.
Za sonce, dež, za mraz, toplino za urad, za trgovino skratka vedno vsepovsodi samo v „PEKO“ čevljih hodi.
J. BRUMEN.
Dobra vina, hladno pivo in jedačo — ljubeznivo nudi gostom vsaki dan
JOSIP TURK
Tisk Prekmurske Tiskarne v Murski Soboti. Za tiskarno odgovoren Hahn Izidor.