« FNatakar ustrelil Gorenja pravočasno peka v nogo stran 2 Stran 14 Št. 38/ Leto 62 / Celje, 15. maj 2007 / Cena 0,63 EUR -150,97 SIT 9770353734020 NOVITEPNIK Gorenja Osemkolesniki po pogodbi v Gorenju zatrjujejo, da bodo pravočasno začeli izdelovati vozila za potrebe Slovenske vojske v petek je velenjsko Gorenje oziroma gradbišče v Šoštanju, kjer raste nova hala, na povabilo predsednika uprave Franja Bobin-ca obiskal minister za obrambo Kari Erjavec. Novi prostori bodo stali štiri milijone evrov. Čeprav bodo v Šoštanj preselili celotno strojegradnjo, je gradnja nomb proizvodmh prostorov za mnoge najzanimivejša, saj naj bi tam sestavljali tudi vojaške osemkolesni-ke. »V bistvu sem se osebno prepričal, da projekt dobro teče. Za halo so temeljni kamen položili 15. aprila in vidim, da se je Gorenje profesionalno lotilo projekta izdelave oklepnikov. Prepričan sem, da bodo spoštovani vsi pogodbeni roki, zato me kot ministra za obrambo ne skrbi za izvedbo in realizacijo tega projekta,« je ocenü minister Erjavec, ki je bil zadovoljen z videnim, »treba je vedeti, da projekt zahteva ve- liko priprav in usklajevanj, Mislim, da postopki dobro tečejo, zato bo sklenjena pogodba realizirana. Spoštovani bodo pogodbeni roki, torej naj bi prvo vozilo prišlo iz tovarne do konca leta 2008. Glede na to, kar vidimo, se mi zdi, da bodo vozila izdelana že prej.« Erjavec je še polaskal velenjskemu gigantu v smislu, da je Gorenje največje industrijsko podjetje v Sloveniji, ki ima tehnologijo, znanje in dolgoletne izkušnje tako v strojegradnji kot orodjarstvu ter obvladuje laserske tehnologije. Skratka, Gorenje je ocenil kot enega stebrov slovenskega gospodarstva ter poudaril, da verjame in zaupa v družbo. Po besedah predsednika Bohinca bodo proizvodni objekt dogradili avgusta: »V njem ne bo samo proizvodna hala za izdelavo oklepnikov, čemur je bilo namenjene največ medijske pozornosti, saj bo v njej tudi celotna strojegradnja. To bo hala z devet tisoč kvadratnimi metri, samo tretjina pa bo namenjena za izdelavo oklepnikov,« Tbdi Bobinac je napovedal možnost, da bi izdelavo osemkolesnikov začeli še pred rokom: »Niti slučajno se ne bojim, da ne bi izpolnili pogodbenih zahtev. Kot je znano, sta pogodbo podpisala Pa-tria in Rotiš, Gorenje je dobavitelj, Id bo združU slovensko industrijo in jamčil, da bodo oklepniki za slovensko vojsko pravočasno in kakovostno izdelani.« Menda je o konkretnih številkah giede delovnih mest in partnerjev še prezgodaj govoriti, saj še v teh dneh potekajo vsa usklajevanja. »Računam, da bomo jeseni lahko povedali več. Z vidika slovenske industrije, delovnih mest in rokov bo Gorenje spoštovalo vse pogodbene obveznosti,« je še enkrat zatrdil Bobinac na novinarski konferenci, ki so jo na hitro pripravili kar na gradbišču v Šoštanju. US clt^center "näiiiece^a nSbol/ši ).maj, obloh Zakolesarite v IVIAJSKI KROG 2.kolesarsko druženje I nedelja, Dolžina tras: Celje • Vointk: 30km ! Vojnik - Vojnik: 23km 1 SI. Konjice Vojnikr 27km Start: CELJE: pföJ glavnim vhodom v Citycenter VOJNIK: pred občinsko stavbo SL. KONJICE: pred trgovino Interspar m-. vseh trasvVOJfMiKU.r I rokometnem igrišču üiiMtediiik C « IVI A J s K I KROG Zavarovalnice obljubile sodelovanje Rimske terme se bodo po odprtju čez leto in pol znašle v veliki konkurenci 2 ostalimi petnajstimi slovenskimi zdravilišči In se bodo morale boriti za vsakega zavarovanca, ki ga na zdravljenje v zdravilišče pošiljajo zavarovalni- Rimske terme se namreč želijo na področju zdravljenja in rehabilitacije postaviti ob bok ostalim slovenskim zdraviliško-turi-stičnim centrom, ki izpolnjujejo zahtevane pogoje za pridobitev statusa državno verificiranega zdravilišča, in tako vstopiti v javno zdravstveno mrežo Slovenije. Na tem področju bodo pomembni poslovni partnerji Rimskih term Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) in zavarovalnice, ki na trgu ponujajo prostovoljno do- datno zdravstveno zavarovanje. Zdravilišče v Rimskih Toplicah so zato v petek obiskali generalni direktor ZZZS Samo Fakin in predsedniki uprav zavarovalnic Triglav, Vzajemna in Adriatic Siovenica. Vsi so se strinjali, da so Rimske terme kljub hudi konkurenci na slovenskem trgu več kol dobrodošle s svojo ponudbo, saj so zmogljivosti v obstoječih zdraviliščih skoraj povsem zasedene. Kot je Fakin dejal po petkovem sestanku s predstavniki Rimskih term, je zelo zadovoljen s predstavljenimi načrti glede zdravstvene in rehabilitacijske ponudbe Rimskih term: »Predstavniki term so me prepričali s svojimi načrti, predvsem s tem. ker so nas povabih dovolj zgodaj, da imamo dovolj časa, da pripravimo način do- govarjanja in umestimo zdravilišče v slovensko ponudbo zdravilišč.« Fakin je napovedal tudi nekatere spremembe, ki jih pravkar pripravljajo in ki naj bi jih začeh uresničevati ravno v Rimskih termah. »V mtslih imam nove kriterije za napotitve na rehabilitäcijo. Namen tega so kvaUtethejše in stroškovno učinkovitejše storitve, pri čemer ^ cilj bolnika čim prej vrniti v normalno stanje. Želuno slediti evropskim trendom in jih uveljaviti v Sloveniji in menimo, da je treba v Sloveniji posvetiti več po-zornosri čim hitrejši rehabilitaciji bolnikov,« je dejal Samo Fakin, ki od Rimskih term pričakuje predvsem verifikacijo, zadovoljivo kvaliteto in sprejemljivo ceno. BOJANA AVGUŠTINČIC Foto: SHERPA zavarovalnice Triglav Danijel Starman, generalni direktor ZZZS Samo Fakin, direktor Rimskih term Maks Brečko, predsednik uprave Vzajemne Marico Jaklič in izvršni nj pri Adriatic Siovenica Dušan Čebohin Ženske zanemarjajo preglede V Sloveniji vsako leto za rakom materničnega vratu na novo zboli okrog 200 žensk. Najpogosteje obolevajo ženske na Celjskem, kjer zboli 24,5 žensk na 100 tisoč prebivalk, medtem ko jih povprečno v Sloveniji 19,2. Da bi zmaajšali obolevnost za rakom materničnega vratu v regiji, je Zavod za zdravstveno varstvo Celje prejšnji teden pripravil strokovni posvet. Strokovnjakom s področja epidemiologije, ginekologije in citologije je prisluhnilo 14gLnekologovin24 medicinskih sester. Sklenili so, da bodo iz Registra ZORA, ki deluje pri Onkološkem inštitutu, maja in septembra letos poslali poziv na preventivni pregled vsem tistim ženskam v celjski regiji, ki v zadnjih treh letih nimajo registriranega nobenega brisa materničnega vratu. Tako bodo na preventivni pregled povabili 17.500 žensk. »Pozivamo jih, naj se odzivajo na vabila, fte-ventivni pregled je smiselno opraviti tudi tedaj, kadar ženska nima nobenih ginekoloških ali drugih zdravstvenih težav,« je poudarila mag. Damjana Podkrajšek, dr. med., specialistka šolske medicine. Na preventivnem pregledu je mogoče odkriti spremembe celic materničnega vratu, še preden bi postale ra- kave. Če so spremembe odkrite pravočasno, je mogoče bolezen s preprosüm zdravljenjem preprečiti. Do jeseni, ko se bodo ponovno sestali vsi, ki skrbijo za zdravje žensk na Celjskem, bodo analizirali vzroke za visoko obolevnost za rakom materničnega vratu. Eden med njimi je zelo verjetno tudi »pozabljivost« žensk, ki ne prihajajo na preventivne preglede. Vsaka tretja ženska se namreč vabilu na preventivni ; odzove. MBP FINOMEHANIKA DOBRAJC MARJAN s.p. Na okopih 2 t 3000 Celje Tel,; 03/492-61-20, GSM: 041/364-640 VZDRŽEVANJE IN PRODAJA BIROTEHNIČNIH STROJEV IN P01 KOSM':(;A MAI r.RlALA programi Canon, Minolta, DeLaRoue. Olympia...; ^oji za šte^e denarja _(^o.,. NOVI flllll lODKI Le kdo ne bi užival ob nastopu velenjske Kolede? Seveda nagajiva rdečelaska ni manjkala. Nabita sejemska sobota Utrinki sobotnega dogajanja v središču Velenja - Borut Pahor je »kelnaril« . Sobotno dopoldne je bilo v središču Velenja kljub oblakom izjemno živahno, saj so na Titovem trgu pripravili 12. cvetlični sejem, ki je v mesto pritegnil ogromno domačinov in gostov iz drugih slovenskih krajev. Cvetlični sejem so organizatorji poimenovali Razstavno-prodaj-ni sejem cvetja, izdelkov domače In umetnostne obrti ter kmečkih dobrot. S tem so našteli tudi vse, ki so prodajali različne izdelke, in zdelo se je, kot da so Velenjča-ni samo na tem sejmu nakupili vse okrasne rože za baikone. Sicer se je predstavilo več kot petdeset prodajalcev in razstavljalcev, organizatorji pa so povabili tudi strokovnjake, ki so obiskovalcem pojasnjevali, kako vzgajati in negovati cvetje. Na letošnjem sejmu so sodelovali dijaki zaključnih letnikov Poklicne in tehniške šole za storitvene dejavnosti Šolskega centra Velenje, ki so četrti predmet poklicne mature, prakso, opravili s predstavitvijo projekta Regije Slovenije. Di-jald so predstavili šest izbranih slo- venskih območij (Gorenjsko, Štajersko, Koroško, Prekmurje, Dolenjsko in Primorsko). Gre za maturante v programih turistični, ekonomski in gostinsko-tur i stični tehnik. Glede na usmeritev so gostinci na stojnicah predstavili kulinarične dobrote posameznih regij, turistični tehnild turistično ponudbo in ekonomski gospodarstvo regij. Zanimive so büe tudi skupine, ki so v 20-minutnem programu še podrobneje spregovorile o značilnostih posameznih regij. Tudi zato so Velenje v soboto obiskali kurenti, kraij Matjaž ... »Za ta dan so se pripravljali štiri mesece. Sami so danes zelo ponosni, jaz pa še najbolj. Projekt smo predstavili prvič in mislim, da smo si vsi, najbolj pa dijaki, zaslužili čisto petico pri poklicni maturi,« je povedala nasmejana ravnateljica šole za storitvene dejavnosti Mateja Klemenčlč. Muzejski vlak Sejemsko dogajanje je bilo zanimivo tudi za otroke, ki so lahko sodelovali v različnih delavnicah ali si ogledali razstavi malih živali in metuljev. Za pestro dogajanje so skrbeli številni kulturni izvajalci, šaleški likovniki s slikarsko delavnico, predstavili so priprave na velik projekt, ki bo konec septembra v Velenju, in sicer evropsko prvenstvo cvetličarjev, na katerem bodo sodelovali prvaki iz dvajsetih evropskih držav. Tbdi letos so del cvetličnega sejma dobrodelno obarvali, saj so pripravili dražbo cvetličnih aranžmajev, zbrani denar pa namenili Bolnišnici Topolšica za nakup CT-aparata. V dobri uri je aranžmajev zmanjkalo. Že dopoldne je na velenjsko železniško postajo pripeljal muzejski vlak s petsto potniki iz občin Rogatec, Rogaška Slatina, Šmarje pri Jelšah, Podčetrtek, Kozje in Bistrica ob Sotli. Gostje so v Velenju preživeli cel dan in spoznali nekaj najzanimivejših turističnih točk, domačini pa so si lahko ogledali muzejski vlak. Ta je za pot od Rogatca do Velenja in nazaj porabil približno šest ton premoga. US Foto: GREGOR KATIC Dokaz, da je bil velenjski sejem tudi cvetlični. Dijaki so regije predstavljali tudi z nošami. Dogajanje v Velenju sta popestrila nova »kelnerja« - Borut Pahor in župan Srečko Meh sta namreč izpolnje-n na »štantu« SD-ja točila brezplačno pivo. Poskusil ga je še drugi šaleški župan iz vrstSD-ja,šmarski Alojz Podgoršek. |~GÖSiliP#BSTVO MOVIIDNIK Na Rogli so veliko pozornosti vzbudili tudi študenti: bo dobil še končno obliko športnega avtomobila, bo služil za tes izdelani na fakulteti, Ko rešitev, ki jih bodo razvili na fakulteti ali v podjetjih. Deli iz Slovenije v vsakem evropskem avtu Le dva odstotka Slovencev si ne more privoščiti avtomobila - Izdelava vozil daje kruh 14 milijonom Evropejcev Konec tedna je bila na Rogli dvodnevna konferenca Inovativne avtomobilske tehnologije, ki jo v Sloveniji pripravljajo že od leta 1993. Da je avtomobilska industrija pomembna gospodarska panoga, pove podatek, da slovenska proizvede za okoli 1.2 milijarde evrov delov in storitev za svetovno avtomobilsko industrijo. Nič presenetljivega torej, da se je konference udeležilo v^ kot dvesto gospodarstvenikov in raziskovalcev, letošnji gostitelj pa je bÜ Unior. Cilj konference je bU še povečati sinergije med univerzitetno in gospodarsko sfero ter izmenjati izkušnje o gospodarsko zelo pomembni panogi, ki letno ustvari 6 odstotkov bruto družbenega proizvoda v Sloveniji ter zaposluje 24.500 ljudi. Deli ali storitve iz Slovenije so vgrajeni v ma-lodane vsakem evropskem avtomobilu. Še več. »Slovenska podjetja dobavljajo dele ali storitve po skorajda vsem svetu. Avtomobilski sektor je namreč eden najbolj globalnih, kar pomeni, da moraš biti konkurenčen in izdelke dobavljati na vse svetovne loka- cije,« pravi direktor Slovenskega avtomobilskega grozda Dušan Bušen, »zato smo prisiljeni po eni strani zniževati stroške dela ter po drugi k nenehnemu inoviranju, ustvarjanju novih proizvodov in storitev« Prvo »težavo« bodo skušali rešiti s prehodom na južne trge, ki še imajo cenejšo delovno silo. Drugi del je težji, saj zahteva velika vlaganja v raziskave in razvoj. V svetu velja, da morajo v raziskave in razvoj največ vlagati vesoljska, vojaška tn avtomobilska industrija, pri čemer v Sloveniji ni ravno tako. Delež BDP-ja, namenjenega ra- Avtomobilska industrija predstavlja 80 odstotkov vseh prihodkov zreškega UniOrja, podobno so z njo tesno povezani še v Emo Orodjarni, Gorenje Orodjarni, Emohechu iz Šempetra ter podjetju KLM z Ljubne-ga. Podjetje Novem car z Ložnice se preživlja zgolj z izdelavo rezervnih delov, pri čemer sam, v primerjavi s prej naštetimi, nima stroškov z raziskavami in razvojem izdelkov. ziskavam, je pod odstotkom in pol. Kljub temu Slovenci v avtomobilskem svetu nismo neprepoznavni. »Najbolj ponosni smo na prodam (zahtevni razvojni algoritmi), s katerim se preizkuša, kako se bo izdelek obnašal v realnosti. Z njim smo uspeli izpodriniti druge podobne algoritme in zdaj jih uporabljajo celo v BMW-ju,« navaja programski vodja konference, profesor dr. Matija Faj-diga. iz ljubljanske fakultete za strojništvo. »Ves svet uporablja iz našega laboratorija nastal program za preračun jermenov, postavili smo novo metodiko preverjanja vzdržljivosti vzmeti in še bi lahko našteval.« Kako znižati C02? Avtomobilsko industrijo v naslednjih letih čaka še en izziv - odstotek ogljikovega dioksida, ki ga producira transport, mora zmanjšati za 40 odstotkov. Strokovnjaki pričakujejo, da bomo do leta 2030 na cestah sicer pogosto srečevali vozila na hibridni pogon, vodilni pa bodo še vedno niotorji z notranjim izgorevanjem. »To, da V Evropi v avtomobilski industriji neposredno dela 1,9 milijona ljudi, posredno celo 14 milijonov. Zanimiv podatek pa je tudi ta, da si po anketi, ki jo je izvedel državni statistični urad, le dva odstotka Slovencev ne more privoščiti avtomobila. ivtnmnhilisti vpliki nnp- snaževald okolja, ji go znano. To, da se na vse načine trudimo zmanjšati porabo goriva, izpušnih plinov, hrup, je tudi. In če ne bo prišlo do radikalnih sprememb, se nam slabo piše,« je prepričan Fajdiga. »Tudi če imate vozilo na električni pogon, se morate vprašati, kako elektrika nastaja in obremenjuje okolje. To so globoke strokovne dileme. Sam sem skušal opozoriti, da inženirji lahko sicer zelo veliko naredimo, vendar se lahko drugje stvari zaustavijo. Ce bi mi lahko prepričah mestni potniški promet, da vozila umakne iz obtoka, takoj ko jim iz izpušne cevi začne smrdeti, bi naredili ogromno. Samo hibridni pogoni ne bodo vsega rešili.« ROZMARl PETEK Pocinlcali bodo Srbijo Družba Maksim iz Celja je v minulem tednu kupila 5.6 hektarja veliko zemljišče v vojvodinski občini Indija, na katerem namerava zgraditi tovarno za vroče cinkanje. Poleg Pocinkovalnice in Containerja v Celju ima družba Maksim v Srbiji že odprte tri obrate. Kot je povedal direktor podjetja Maks Basti, nameravajo s storitvami vročega pocinkanja pokri-ri celotno območje Srbije. »Pred leti smo že kupili sorodno podjetje v Cupriji, ki smo ga obnovili, vendar so potrebe bistveno večje, kot jih pokrijejo trenutne kapacitete. Trenutno so v Srbiji tri pocinkovalnice, ki so vse / boij osrednjem oziroma cije potrebovali leto dni, le- južnem delu Srbije, medtem ko nobene ni v Vojvodini.« Z zemljiščem, ki so ga iskali dobro leto, bo vrednost naložbe znašala dobrih 15 milijonov evrov, zgolj v eni izmeni pa bo delo zagotavljala od 40 do 50 ljudem. Kot predvideva Basti, bodo za ureditev gradbene dokumenta-- Št. 38-15. maj 2007 ta 2009 pa bo tovarna končno začela obratovati. Družba Maksim, ki letos načrtuje 10- do 15-odstotno rast, je lani v Srbiji ustvarila Štiri milijone evrov prihodkov, petnajst milijonov pa doma. Na tuje trge so prodali približno 50 odstotkov proizvodnje. RP Umiritev Po izredno pozitivnem zaključku preteklega meseca in umirjenem trgovanju v poprazničnem tednu je sledil še manjši padec. OzMka iim E mmmn^sm mrtmtsisi Proniety«Eltt Xtpr. CICG Cinkarna Celje 142.26 25.80 -11.43 CFTG Cetis 111.00 30.70 0.00 CHZG Comet Zreče 8.20 -9.01 6RV& Gorettje 36,50 1.703,80 1,53 Pilit Pivovarna Laško 64,55 1.940.20 -1,56 JTKS Juteks 122,32 30,30 ■0.90 ETOG Etol 170.00 19,20 0,00 Slovenski borzni indeks se trenutno zadržuje nekje pri ravni 8.900 indeksnih točk, kar je visokih 36 odstotkov višje, kot je znašala njegova vrednost ob vstopu v novo leto. Glede na močan vzpon posameznih pomembnejših delnic, katerih dvig v tem letu celo presega 50 odstotkov, umiritev ni presenečenje. Ne bi bila presenečenje niti nekoliko bolj opazna korekcija, vendar v tem trenutku velika količina prostega denarja in različne zgodbe preprečujejo, da bi bili padd oziroma da bi bila lahko korekcija na trgu nekoliko bolj pomembna. Ena takih delnic, ki so se nekoliko umirile, je tudi delnica Luke Koper. Njena rast v tem letu znaša kar 87 odstotkov, kljub svarilom nekaterih analitikov o precenjenosti pa njena vrednost vztrajno raste. Na visoko vrednost Luke Koper so pred časom opozorili tudi analitiki tuje investicijske banke, ki ocenjuje ciljno ceno kar za dobrih 30 odstotkov nižje, kot delnica kotira na Ljubljanski borzi. Kljub temu, da so tovrstne analize tujih igralcev v preteklosti opazno vplivale na smer gibanja cene delnic, tokrat ni bilo tako. Kupci so očitno še vedno trdno prepričani v nadaljnji razvoj podjetja, ki v prihodnjih letih načrtuje močne naložbe v širitev infrastrukture, kar bo posledično privedlo tudi do večjega obsega poslovanja, višjih prihodkov in večjega dobička. Vsekakor je načrt, ki ga je pripravila uprava, ambiciozen in prepričljiv, a vendar na tem mestu obstaja kanček dvoma, ali ni bila rast dehiice v zadnjem obdobju prehitra in premočna. INDEKSI MED 7.5. in 11.5.2007 Zadnji Mar 8.802,41 117.2 X«|ir. 0.10 . 0,09 -0.10 V minulem tednu se je umirila rast tudi ostalih pomembnejših delnic, kjer je bilo mogoče opaziti malenkostno večjo prodajno vnemo. Izjema je bila delnica Save, ki je doživela precejšen skok. Vrednost Petrolovih delnic se je vrnila proti ravni 600 evrov, trgovanje s Telekomom se giblje okoh 410 evrov, cena delnic Krke se je ustalila nekje pri ravni 860 evrov, Mercator pa se je spustil proti ravni 300 evrov za delnico. Torej se je močna rast delnic v minulem tednu le nekoliko ohladila, zaradi česar previdnost v prihodnjih dneh ne bo odveč. MATJAŽ BERNIK, ILIRIKA, borzno posredniška hiša, d. d. Nadzorni organ; ATVP, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana Vir; Ljubljanska borza d.d. Razvoj turizma na obeh straneh meje Območna gospodarska zbornica iz Celja je po letih prijateljevanja z gospodarsko in obrtno zbornica regije Vas na r^džarskem minuli teden izdala konkreten projekt -skupen turističen katalog, ki vsebuje turistične destinaci-je tudi iz naše, ne zgolj obmejne okolice. V njem so predstavili dele madžarske, hrvaške in slovenske turistične ponudbe, od zdravilišč, wellnesov, turističnih kmetij, vinskih poti do mest. ki se lahko med seboj dobro dopolnjujejo. »Mislim, da je to ena dobrih oblik promocije, (pri nas so to predvsem zdravilišča), saj jim s tem odpiramo tudi prostor medsebojnega sodelovanja, kar je ključni cilj,« je ob predstavitvi poudaril direktor celjske gospodarske zbornice Jože Pušiuk. RP www.novitediiik.com ROVI mm dr. Beatrika Končan Vračko Silvester Kretj Neozdravljiva in težico prepoznavna Med 21. in 25. majem bodo v Sloveniji prvič pripravili teden multiple skleroze - Bolezen s tisoč obrazi najpogosteje prizadene ženske »Vsi smo kdaj utrujeni, imamo težave z gibanjem, vrtoglavico, vidom, uriniranjem, s slabim razpoloženjem ... Ti pogosto nedolžni znaki so lahko tudi prvo opozorilo, da smo zboleli za multiplo sklerozo. Zato je to bolezen, ki jo pogosto označujejo kot bolezen s tisoč obrazi, ker )0 je tako težko prepoznati,« je v sredo v L^kem opozorila na enega od problemov slovenska strokovnjakinja za multiplo sklerozo dr. Beatrika Končan Vračko. »Želimo si, da se nobenemu bolniku ne bi več zgodilo, da bi ga okolica zmerjala s kronikom, ker bi zaradi bolezni nekontrolirano opletal po pločniku,« je pospremil napoved prvega tedna multiple skleroze v Sloveniji namestnik predsednika Združenja multiple skleroze Slovenije Uroš Gros. Med 21. in 27. majem bodo namreč povsod po Sloveniji na različne načine seznanjali širšo javnost o sami bolezni, o težavah, ki so z njo povezane, in možnih nači- nih pomoči. V Celju bo stojnica z informativnimi materiali od 25. do 27. maja v Citycentru. V Sloveniji je po oceni strokovnjakov 3.000 bolnikov, obolelih za multiplo sklerozo. Vzdruženje, ki ima 15 podružnic, je vključenih 1.940 bolnikov, od tega v celjsko 212. Ta bolezen centralnega živčnega sistema je najpogostejša nevrološka bolezen med mladimi odraslimi osebami in najštevilčnejša bolezen nevroimunske-ga sistema pri nas. »Vzrokov ne poznamo, vendar ni ne dedna ne nalezljiva. Pojavi se lahko kadarkoli. Moj najmlajši pacient je imel samo 8 let. Najpogosteje obolevajo ljudje med 20. in 40. letom starosti. Med obole-hmi je 70 odstotkov žensk. Bolezen je neozdravljiva in v 90 odstotkih povzroča težko invalidnost. Večina obolelih je zato zgodaj invalidsko upokojenih,« je nanizala podatke dr. Končanova. Čeprav lahko zadnja leta z zdravili večini bolnikov olajšajo življenje, se ponovnim zagonom bolezni ni mo- goče povsem izogniti. Pravila, kdaj in v kakšni obliki se bodo pojavile težave, ni. Dr. Končanova; »Pri mladih se pogosto na začetku pojavijo težave z vidom. Zamegljen vid se spontano popravi in človek niti ne gre k zdravniku. Potem se lahko pojavijo druge težave: nemoč polovice telesa, vrtoglavica, mravljinčenje, krči...« Vse bolnike, ki potrebujejo pomoč, je v celjsko podružnico Združenja MS Slovenije povabila njena predsednica Ida Brečko: »Prostore imamo v "ftnov-Ijah. Dosegljivi smo vsak leljekod9.do 12. u Lahko pridete ali pokličete po telefonu 49154 51.« Celjska podružnica je tretja največja v Sloveniji, saj povezuje bolnike od Logarske doline do Rogatca in od Radeč do Zreškega Pohorja. Večina bolnikov poleg zdravil potrebuje vseživljenj-sko rehabilitacijo. »Začne se ob bolniški postelji na nevrološki kliniki ali oddelku, nadaljuje na inštitutu za re- habilitacijo ah v zdraviliščih. Kasneje bolniki potrebujejo za vzdrževanje življenjskih funkcij oziroma preprečevanje komplikacij, kot so krči, utrujenost, bolečine, mišična oslabelost, motnje ravnotežja in podobno, redno obnovitveno rehabilitacijo,« je opozoril vodja medicinske ekipe v Zdravilišču Laško Süvester Krelj, dr. med. Glavna centraza obnovitveno terapijo sta v Sloveniji ravno v laškem in To-polšici. Z zdravljenjem imajo veliko izkušenj tudi na nevrološkem oddelku celjske bolnišnice. »TXi skrbimo za bolnike tako s celjskega območja kot tudi s Koroške in iz Zasavja. Ker imamo na oddelku le 41 postelj, na nas pa gravitira 400 tisoč prebivalcev, načrtujemo ustanovitev centra za multiplo sklerozo, kjer bomo lahko zagotavljali hitrejšo diagnostiko in ustrezno zdravljenio bolnikov z muhiplo sklerozo,« je napovedala nevrolo-ginja Irena Pustovrh, dr. med. MILENA B. POKLIC V razpredelnici označite dve polji, v katerih se skri^ po en medved». Vsak konec -tkObtti^^^ zbrali deset medvedkov in jih odpeljali v celjsko bolnišnico. Žrebanje vsak ponedeljek ob na Radiu Celje. Pravila si lahko ogledate na wwvt^.radiocelie.com in www.novitednik.com |i)e na dopisnicah na naslov: if Prešernova 19, Cefje Padla tudi platana Ob obnovi bencinskega servisa na Ljubljanski cesti jo je najprej »skupil« tamkajšnji javor, kar je močno razburilo krajane. Sklican je bil tudi sestanek vseh vpletenih, od investitorjev do predstavnikov celjske občine, na katerem so odločili, da bodo poskusili ohraniti vsaj mogočno platano. Žal so jo v minulih dneh že podrli. Drevo bi načeloma bilo mogoče ohranili, čeprav bi to pomenilo zamudo pri dokončanju del. Ko pa so izvajalci odstranili stari podzemni rezervoar za gorivo, se je izkazalo, da so tudi pla-tani štete ure, saj so büe glavne korenine poškodovane. Kot so nam pojasnili na Mestni občini Celje, so se tudi sami zavzemali za ohranitev platane. »So pa strokovnjaki na terenu ob ogledu ugotovili, da je bilo drevo pri dosedanjih delih preveč poškodovano. Če bi ga poskušali otiraniti, bi to predstavljalo preveliko nevarnost za okolico, zato so presodi-h, da ga je potrebno podreti,« je povedal Roman Rep-nik, koordinator za odnose z javnostmi. Čeprav družba Petrol obljublja, da bo po Celju v bližnji prihodnosti zasadila več novih dreves, pa je mesto ponovno ostalo brez enega bolj mogočnih in lepih. PM www.novite(liiii(.Gom www,ra(iiocelje.com Peterle na Gori Oljki Ob petnajstem maju, svetovnem dnevu družine, bosta Savinjsko-šaleški regijski odbor NSi in občinski odbor Polzela v nedeljo, 20. maja, pripravila že sedmo družinsko srečanje na Gori Oljki. Ob 15. uri bo sveta maša za slovenske družine, ki jo bo daroval celjski opat Marjan Jezernik, po maši pa srečanje pred planinskim domom, kjer bo slavnostni govornik evropski poslanec Lojze Peterle. V kulturnem programu bosta nastopila vokalna skupina Primule s Polzele in Šaleški študentski oktet iz Velenja. TT Ime, Priimek: Naslov:_______ fa^e prjMei^et]^! ^^ v sanjskem avtom^dlu Mercedes SIK, velilü nagradi Casinofa Faraon 2007! ^ IZ NAŠIH KRAJEV NOVIIE&illK ie pomerili tudi z odbojkaricami zreškega kluba Comet, Čeprav so imeli v odbojkarske federacije, jim niso bili kos. Svetovni športni vrli v Zrečah Srečanje predstavnikov nacionalnih olimpijskih komitejev in mednarodnih športnih federacij na enem od modulov podiplomskega izobraževanja Memos, ki so ga prejšnji teden gostili v Termah Zreče, je v celoti uspelo. S pogoji dela in z vsem, kar so jim ob njem pripravili v Zrečah, so bili zadovoljni ugledni gostje iz 37 držav, zadovoljni pa so bili tudi v Unior "nirizmu. »Ponosni in veseli smo, da nam je Mednarodni olimpijski komite zaupal skrb za udeležence izobraževanja Memos. Doslej so bila njihova srečanja samo v velikih evropskih mestih in ZDA, v Sloveniji pa je tokrat prvič. Uspelo nam je dokazati, da imamo evropsko ponudbo in da lahko ponudimo ustrezno namestitev,« ni skrival zadovolj s-tva direktor Unior Turizma Damjan Pintar. To po njegovem potrjuje tudi pravilnost odločitve za vlaganja v seminarski mrizem: »Po uspešni zimski sezoni smo usmerili vse svoje sile v seminarski turizem. S tem namenom smo obnovili večnamensko dvorano v Termah, kjer smo že gostili kar nekaj seminarjev.« Nemalo seminarjev in drugih srečanj pripravljajo tudi na Rogli, v dodatno ponudbo pa vklju- itičnih sre-30 obiskali čujejo najboljše iz obeh turis dišč. Tudi udeleženci Memosa: Roglo, 2 zanimanjem pa so tudi Zreče. »Pokazalo se je, da"lahko turisti popestrijo tudi življenje krajanov,« je Damjan Pintar ocenil srečanja gostov z vsega sveta z Zrečani. Med drugim so se pomerili v odbojki z zreškimi odbojkaricami - in izgubili. Ko so za sprostitev po napornem delu zaigrali na bližnjem i^šču mali nogomet, so se jim takoj pridružili otroci in potem še njihovi starši... MILENA B. POKLIC Mladi o različnosti in enakosti v EU Mladinski center Dravinjske doline je v sodelovanju s partnerskimi organizacijami iz osmih držav med 1. in 11. majem na Rogli in v Slovenskih Konjicah organiziral mladinsko izmenjavo GLUE na temo različnosti in enakosti v Evropski uniji. Na mladinski izmenjavi, ki jo sofinancira Program Mladina Evropske komisije, sodeluje 45 mladih iz 9 evropskih držav: Italije, Grčije, Portugalske, Bolgarije, Romunije, Turäje, Malte, Estonije in Slovenije. »V minuli dneh so mladi predstavili navade, zgodovino in tradicionalne običaje svojih držav in pridobivali nova znanja o različnosti, ki se pojavlja v evropski multikultumi družbi. Na povabilo Univerze v Mariboru so v ponedeljek obiskali tudi Maribor, kjer so jim predstavniki univerze in pedagoške fakultete predstavili univerzitetno mesto in številne možnosti študij- skih izmenjav,« opisuje dosedanje dneve vodja mladinske izmenjave GLUE Slovenija 2007 Laura Kuk. V počastitev 50. obletnice podpisa Rimske pogodbe so udeleženci pripra-viU osrednjo prireditev v sredo, 9. maja, v dvorani MC Patriot v Slovenskih Konjicah. Na njej so s pesmijo, plesom in multimedijsko predstavitvijo prika-zah, kaj veže evropske narode v Evropsko skupnost. MBP Rojevanje novih umetnin Mednarodna kiparska delavnica na prostem, ki so jo lani ponovno oživili v Laškem, bo v mestece ob Savinji tudi letos, med 17. majem in 17. junijem, privabila priznane kiparje. Umetniki bodo Laškemu podarili nove stvaritve, ki bodo mesto dodatno estetsko oplemenitile. Na lanski delav- nici je akademski kipar in mentor delavnice Ferenc Kiraly iz Lendave ustvaril Rojevanje, ki je zdaj na ogled pred Zdraviliščem Laško. Drugo umetnino, imenovano Riba, je izklesal akademski kipar Janos Lestyan Goda in stoji pred tovarno Paron v Laškem. Rojstvo žoge pa je ustvaril akademski kipar Ja- Uspešni giedaiiščniki in iuticarji s Ceijsicega Ljubiteljski giedaiiščniki in lutkarji na Celjskem so se s selekcijskim izborom na regijskih prireditvah uvrstili na državna srečanja tako lutkovnih skupin 10. maja v Kočevje kot tudi na srečanja otroških gledališč 16. in 17. maja v Ljutomer ter na Vizije - državno srečanje mladinskih gledališč 19. in 20. maja v Maribor. Na državno srečanje lutkovnih skupin, ki je bilo 10. maja v Kočevju, je selektorica Irena Rajh Kunaver s celjskega regijskega srečanja lutkovnih skupin uvrstila Lutkovno skupino Eci Peci OŠ Luče s predstavo Volk in kozlički. Lučani so se tako uvrstili med 11 izbranih lutkovnih skupin Slovenije! Danes, v torek, in sredo poteka v Ljutomeru državna prireditev srečanje otroških ^edaliških skupin Slovenije, kamor je državna selektorica Kim Kom-Ijanec s Celjskega med 13 najboljših iz cele Slovenije uvrsüla Otroško gledališko skupino Gledališča pod kozolcem iz Šmartne^ ob Paki z Grimmovo pravljico Volk in sedem kozličkov ter Gledališče Pingo OŠ Lava s predstavo Svet-lane Makarovič Smradek. Koncert za varno hišo Jutri ob 18. uri bo v Celjskem domu dobrodehii koncert za delovanje celjske vame hiše, ki vsako leto pod svoje okrilje v svojih treh enotah sprejme okoli šestdeset žensk in prav toliko otrok. Na njem bo nastopila angleška pevka in mednarodno priznana terapevtka (razvila je metodo zdravljenja s človeškim glasom) Shir-lie Roden, povezovali pa ga bodo učenci L Gimnazije v Celju. Celjska varna hiša je po podatkih ministrstva za delo in socialne zadeve najbolj zasedena varna hiša v Sloveniji. Trenutno je v njenih enotah nastanjenih 13 žensk in 18 otrok iz celjske in koroške regije, ki so poiskali zavetje pred psihičnim, fizičnim ali spolnim nasiljem. Vsaka varovanka mora za svoje bivanje plačati 30 odstotkov od svoje denarne socialne pomoči, včasih pa sprejmejo tudi stanovalke brez lastnih prihodkov, zato je delovanje varne hiše skoraj izključno odvisno od državnih sredstev ter dobre volje raznih donatotjev, Ker jim je pristojno ministrstvo v tem letu znižalo sredstva za približno 20 tisoč evrov, se morajo za nemoteno delovanje vame hße še bolj potruditi. »Koncert ie zato zelo dobrodošel, saj za delovanje hiše pnde prav vsak evio,« pravi predsednica društva Suzi Kvas, »poleg tega letos želimo otrokom pripraviti petdnevni tabor.< ; - . Na koncertu bo v preddverju na ogled tudi razstava, ki prikazuje življenje v varni hiši. Od bivalnih prostM-ov, izdelkov, ki jih oblikujejo pridne roke žensk m otrok,- do priprav na osrednje praznike, kot so božič, novo leto, velika noč ter praznovanja rojstnih dm. RP nos Szekely iz Transilvanije. Umetnina je na ogled pred dvorano Tri lilije. Kipe. ki jih bodo umetniki ustvarili na letošnji delavnici, bodo postavili na tržnico v Laškem, na prostor porušenega »špitala« Laško ter v park Zdravilišča Laško. BA V Mariboru pa bo ta konec tedna letošnji festival mladinskih gledaliških skupin Slovenije Vizije, kamor je državni selektor Gorazd Zilavec med osem najboljših skupin izbral Amaterski gledališki ansambel KUD Zarja Tr-novlje - Celje z najstniško komedijo Sue Townsend Skrivni dnevnik Jadrana Krta. Državni selektor pa je v sam vrh letošnjega mladinskega gledališkega ustvarjanja odlično ocenil tudi mu-zikal 1. Gimnazije v Celju Lepotica in ŽE Občina Šentjur, Mestni trg 10, 3230 Šentjur, objavlja javni natečaj za zaposlitev: a izpita iz javne i |e za opravo »rave v Oddelku sa gospodarske dejavnosti. Službi za gospodarjenje s premoženjem. Kandidati morajo Izpolnjevati naslednje pogoje: - unlverzltelna Izobrazba, smer pravo, - znanje uradnega Jezika, - državljanstvo Republike Slovenije, - ne smejo biti pravnomočno obsojeni zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti in ne smejo biti obsojeni na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev, - zoper njih ne sme biti vložena pravnomočna obtožnica zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti. Prijava vsebovati: 1. izjavo o izpolnjevanju pogoja glede zahtevane izobrazbe, iz katere mora biti razvidna stopnja in smer izobrazbe ter leto in ustanova, na kateri Je bila izobrazba pridobljena, 2. izjavo kandidata, da: - Je državljan Republil^e Slovenije, - ni bil pravnomočno obsojen zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti in dani bil obsojen na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest me- - zoper nJega ni bila vložena pravnomočna obtožnica zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, - izjavo, da za namen tega natečajnega postopka dovoljuje Občini Šentjur pridobitev podatkov iz 2. točke iz uradne evidence. Zaželeno Je, da prijava vsebuje tudi kratek življenjepis ter da kandidat v njej poleg formalne izobrazbe navede tudi daiga znanja in veščine, ki jih Je pridobil. Z izbranim kandidatom bo po dokončnosti sklepa o izbiri sklenjena pogodba ozaposlitvi za določen čas za dobo 10 mesecev s polnim delovnim časom. Izbrani kandidat bo delo opravljal v prostorih Občine Šentjur, Mestni trg 10, Šentjur Kandidat vloži prijavo v pisni obliki, kijo pošlje vzaprti ovojnici z označbo «za javni natečaj - pripravnik» na naslov: Občina Šentjur, Mestni trg 10, 3230 Šentjur, in sicer v roku a dni po objavi v časopisu Novi tednik in na spletnih straneh Občine Šentjur. Rok za prijavo začne teči z objavo v časopisu NOvi tednik. Za pisno obliko prijave se šteje tudi elektronska oblika, poslana na elektronski naslov: občina,sentiur@sentiur.si. pri čemer veljavnost prijave ni pogojenaz elektronskim podpisom. Kandidati bodo o izbiri pisno obveščeni najkasneje v rciku 60 dni po objavi javnega natečaja. Obvestilo o končanem izbirnem postopku bo objavljeno na spletnih straneh Občine Šentjur: httD://www.8ent|ur.si/. Informacije o izvedbi Javnega natečaja daje Mateja Močnik, tel. 03/747-13-37. V besedilu Javnega natečaja uporabljeni izrazi, zapisani v moški slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske. Občina Šentjur Župan mag. Štefan Tisel, l.r. Ill lili Smetišče nad Novo vasjo Le streljaj od Nove vasi proti Ijhovni se razprostira lep gozd z različnimi vrstami dreves in zato prav posebnimi Iiabitati. Žal je gozd postal smetišče vseh mogočih odpadkov. Na črnem odlagališču najdemo celo azbestno kritino, Prebivalci Nove vasi in Dobrove pravijo, da je bilo nekoč v tem gozdu veliko jurč-kov. No, danes najdemo še vedno vse mogoče: od borovih glivcev do navadnih in U-jastih lisičk, raznih cevaik kot so žametasti goban in pol-stenke, na štorih čudovite če-ladice in trhlenke, razne zvezdice, pa tudi smrtno strupene vrste gob kot sta pobeljena in opredena livka. Jurč-kov ni več veliko ali jih skoraj ni več, čeprav nekateri za-trjujejo, da še vedno vsako leto v tem gozdu poberejo kakšnega. Morda res! No, nekaj pa je čisto res, ta gozd je postal smetišče, dosegljivo po asfaltni cesti in lepo razdeljeno na oddelke: oddelek posteljnine in raznega drugega tekstila, oddelek kuhinjske keramike in bele tehnike, oddelek kopalniške keramike in opreme in celo oddelek azbestne kritine. Vse skupaj se razprostira v dolžini manj kot 100 metrov in na širini manf kot 20 metrov in je bi- ■ varna, trajna, lahka in lepa lo (po moji oceni) pripeljano v zadnjem mesecu, kar je seveda popolnoma jasno, saj so se prav sedaj izvajala pomladanska čiščenja in preurejanja naših stanovanj. Ker pa je potrebno naročilo in odvoz kontejnerja za smeti plačati, je pač najbolj enostavno in priročno naložiti balast na prikolico in vse skupaj odpeljati v najbližji gozd. Če bi se kakšnemu inšpektor-ju ali naravovarstvenemu nadzorniku slučajno ljubilo pregledati te smeti, bi lahko celo našel lastnike, saj so vmes tudi vrečke z vsemogočimi računi in čisto verjetno je, da bi se odkrilo tudi kak- šno ime. Tako delajo vsaj v Nemčiji. Nehote mi misli uhajajo na leta, ko sem z očetom goba-rila po Avstriji, kjer sem preživljala letne počitnice in kasneje po Nemčiji, kjer je moj oče živel: nikjer v avstrijskih in nemških gozdovih in prav zares nikjer nisem videla nobenih smeti, niti kakšne plastenke ali kaj podobnega manjšega, kaj šele cele kupe smeti iz kopalnice, kuhinje, spalnice in kaj vem od kod vse še. Dragi Slovenci, nismo še zreli za Evropo, saj se zrelost kaže tudi s kulturo v naravi in predvsem varstvom narave, če- sar pa se mi, več kot očitno, še nismo naučili. Ali je res, da ne vemo, da je azbest strupen, mi ga pa vsujemo v naravo in pustimo, da jo zastruplja? Na koncu koncev se pa potem čudimo, da v nekaterih gozdovih umirajo drevesa in podrast, ni več borovnic, ni več gob in še marsičesa, kar je nekoč raslo, sedaj pa ne raste več. Ali ni popolnoma jasno, da smo mi pravi krivec za takšno stanje naše narave? Upam, da bo ta sestavek morda prebral tudi kakšen inšpektor, saj ne bi bilo napak, če bi si kakšno takšno deponijo ogledal in tudi ukrepal. ANA IVANOVlC Z donacijo zaključena Zdravo življenje Mercator je od aprila do sredine maja izvajal projekt Zdravo življenje s sloganom Naredite nekaj dobrega zase. Ob koncu akcije so v Hipermarketu Celje predal donacijo 3000 evrov Ustanovi - Fundaciji za pomoč otrokom. Na zaključku je bil tudi Anže Kopitar, ki je številnim mladim občudovalcem oh deljenju avtogramov poudaril, kako je zdrav način življenje pomemben za športnike, kuhar Jaka je predstavil recepte za zdrav obrok, ki so jih obiskovalci njegovih delavnic doslej najbolj pohvalili, Špela Pere iz Pilates studia Ljubljana pa je predstavila vaje za hrbtenico in krepitev in raztegovanje glavnih mišičnih skupin, ki so zaradi prekomernega sedenja nepravilno obremenjene. TD 8 ■IfllDNIK Navdušene mladeži ni bilo treba posehej prositi, naj se zapodi na igrala. Pri izvedbi akcije je izjpn tudi Kiemna Feijana. Razpeta jadra v polnem zamahu v žalskem Športnem centru so v soboto kljub vremensko čemernemu jutru smelo razpeli jadra. Trud organizatorjev je bil poplačan s soncem in z dokaj dobrim obiskom, saj je prvo od sedmih prireditev obiskalo vsaj Usoč ljudi. Obiskovalci so lahko v Žalcu veliko počeli - od testa hoje na dva kilometra, Cooperje- vega tekaškega testa do preizkušenj v tenisu, streljanju, balinanju in nogometu. Mladi so se navduševali nad spret-nostno vožnjo z »mopedi« in otroškimi štirikolesniki, mamljivi so bili kompleksni otroški poligon, velik tobogan in neke vrste indijanska vas. Mnogi so se določili za igranje košarke z Benom in s Samom Udrihom, veliko zanimanja je poželo prvo mednarodno tekmovanje v rokoborbi in še bi lahko naštevali. Prireditev v Žalcu je bila prva v nizu enomesečnega dogajanja v akciji Razpnimo jadra, ki se bo končala 16. junija prav tako v žalskem športnem centru. Vmes bodo v soboto tekli ob ribniku Vrbje, v nedeljo, 27. maja, se na »la- 10.00 do 18.00 Pokrajinski muzej Celje_ Mednarodni dan družin obämih razstav 10.00 MNZC - Otroški muzej _ __l^TOanovbrl_og Slikarslu) okrašena črka Hermanam ustiKujalnicn VODNIK 19.30 Celjski dom, velika dvorana Tolkalnl ansambel Stop koruxnni tümnma in izven 10.00 MNZC-Stekleni foto^afeki atelje Josipa ____Pelikana Ustvari portret Predstavitev raziskovalnih ncdog učencev osnovnih šol Obäne Žalec 10.30 in 16.30 Muzej novejše zgodovine Celje_ Demonstracija obrtnika - čevljar Anton Mužič 18.00 Knjižnica Rog^ka Slatina Beremo z Manco Košir bralni krožek 18.00 Muzejnovejšezgodovine ig 00 Celjskidi Celje - 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku, pravljična soba Vetrovi se prepirajo pravljico pripoveduje Dra-gicaMustač 17-00 Športni center Žalec__ Cicioiimpijada" " 18.00 Mestni kino Metropol Ivan Merljak: Življenje |e kot reka dokumentarni ßm 10.00 MNZC - Otroški muzej Hennanov brlog_ Slikarsko okrašena črka Hermannva ustvaijalnica i0.30in"l6.30 Muzej novejše zgodovine Cdje_ E>emonstracija obrtnika - laujač Franjo Podbre- 17,00 Knjižnica pri Mišku Kjij ižku. pravljična soba Mihec gre prvič okrog sveta knjižna čajanka, pogovori o knjigahza otroke in odrasle L700Ki^ižmcaVojmk_ Mizica, pogrni se. pravljico pripoveduje Aleksandra Sta^j sten pogon« odpravili na Horn, prvo junijsko soboto bo v Žalcu v ospredju rolanje, v petek, 8. junija, bodo v Lev-cu in Gotovljah igrali nogomet, v nedeljo, 10. junija, pa so prireditev na Ložnici naslovili »Pomeri-zadeni-steci«. Akcijo Razpnimo jadra bo v sedmih prireditvenih dneh z več kot štiridesetimi različnimi aktivnostmi do junija povezovala rdeča nit, in sicer zbiranje nalepk. Njihovo število bo na zaključni prireditvi odločalo o velikosri nagrade. Še posebej na vse prireditve vabijo otroke z vsaj enim staršem, saj je nagrada za udeležbo kinovstopnica. US, foto; GREGOR KATIČ štirikrat preoblekel. likovna dela Go rana Horvata odprtje razstave 19.00 Celjsfe dom, kavarna Celjski dom pred 100 leti odprtje razstave Literarno srečanje s pesnico Stanko Hrastelj Cinkmniški feuitunu vä!er Mohorski večer gostji: Bina Štampe Žmavc in Viktorija Zrnata Glogo- 18.30 Dom sv. Jožef Celje i^e je otrok preveč pred televizijo ali računalnikom? v^r za starše 19.19 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Dr. Marko Zaje: Kje se slovensko neha in hrvaško začne knjigo in avtorja bo pred-stavilpmf. dr Janez Cvirn 19.00 Celjski mladinski center a -nržana odprtje razstave Resnice in zmote o kan- 19.00 Mladinska knjiga Ceije Zmenek s knjigo gos^a bo Tanja Petelinek, pesnica - nagrajenka festivala mladih 19.19Knii23iica Velenje, _študiska čitalnica Srečanje rodoslovcev redno rnesečno srečanje predstavitev knjige, ciklus Zdravje in kvolitetaäi^jeiya 19.30 SLG Celje 19.30 Narodni dom Cdje Vokalna skupina Cvet 9.30 Narodni dom Cdje n. redni letni koncert Pevskega društva upokojencev Celje P Marber: Howard Katz predpremiera 19.30 Narodni dom Celje Mešani mladinski pevski Čič ne da nič Po prevladujočem sedečem načinu življenja se zgledujejo tudi otroci - Kaj pa zdravje? o pomenu gibanja poslu- 39 odstotkov slovenskih otrok čutje in samozavest ter po- šamo celo življenje, a se nas in mladostnikov. 86 odstot- večuje življenjsko energijo očitno nič ne prime. Ob 10. kov otrok in mladih med ted- In vitalnost,« poudarja spe- maju, mednarodnem dne- nom preživi pred televizijo cialistka šolske medicine iz vu gibanja, so zato na Za- več kot pol ure na dan, kar Zavoda za zdravstvenavars- vodu za zdravstveno vars- 17odstotkovpapresedipred tvo Celje mag. Damjana tvo Celje ponovno opozori- televizijo ali računalnikom Podkrajšek. 11 na posledice nezadostne vsak dan štiri ure ali več. Ko Saj ni potrebno, da posta- telesne dejavnosti v vseh se temu pridruži še nezdra- nemo vsi vrhunski športni- življenjskih obdobjih. Ena vo prehranjevanje, smo tam. ki. Koristna je že zmerna te- vidnib je upad gibalnih spo- Med odraslimi je v Slove- lesna dejavnost, torej rista, sobnosti med mladimi. niji po ocenah domala 60 ki privetie do rahle zadiha- Na to opozarjajo tudi slo- odstotkov športno neaktiv- nosti, povečanega srčnega venski športni pedagogi, ki nih. Večino dneva preživijo utripa in občutka povečane se zavzemajo, da bi v izobra- sede in s tem povečujejo tve- temperature. Zdravje varuje ževalnem sistemu zagotovi- ganje za različna obolenja, že 30 minut zmerne telesne li vsaj tri ure športne vzgoje Strokovnjaki nenehno opo- dejavnosti na dan za odrasle natedenzavseučenceodpr- zarjajo, da je redna telesna in 60 minut za otroke in mla- vega razreda osnovne šole do dejavnost za zdravje nepre- dostnike. Če bomo peš ho- zadnjega letnika srednje šo- cenljiva. »Redna telesna vad- dili po opravkih, zamenjali le. Seveda pa lahko največ na- ba pomaga zgraditi in ohra- dvigalo s stopnicami, brkljali redijo starši s svojim zgledom njati zdrave kosti, močne mi- po vrtu in čistili po stanova- in preprostimi ukrepi. Če bo- šice in gibljive sklepe. Če nju, se tu in tam odpravili na do pustili avto v garažiin po- smo redno telesno dejavni, hitrejši sprehod ali na bliž- slali otroka v šolo peš ali s si v starosti podaljšujemo nji grič, bomo vsaj le mini- kolesom, bo to bolje kot nič. zdravo življenje. Telesna de- malne minutke hitro nabra- Izsledki raziskave Z zdrav- javnost ugodno vpliva na li. A ne pozabimo: pri giba- jem povezano vedenje 2006 zmanjševanje stresa, depre- nju velja pravilo »več je bo- sonamrečpokazali,dajevsa- sije, strahu in osamljenosti. Ije«. kodnevno telesno dejavnih le Spodbuja splošno dobro po- MBP mm"':iiÄ INFORMACIJE dobre Gremo v i gostilne HIŠA VINSKE KULINARIKE' ZLATI GRIČ „ VlnorodM^ deAeiß' ci^uijo kukinjct, d&želei kjer tnfu> n^nikei imajo samo krmo..." (LeiHy Daudet) Dobrodošli v hiši vinske i i? --i? ''iJv^ Ko uspešna| 10 iz žerjavica, ss moramo za to obvezno zahvaliti ognju. »Če zmorem hojo po žerjavici, bo potem tudi spopadanje z življenjskimi težavami veliko laže, odločnejše in pogumnejše.« Tako svojo odločitev o na videz strašljivem dejanju pojasnjuje večina udeležencev hoje po žerjavici. Ta-di Janja Štor s Ponikve, sicer zaposlena v enem izmed celjskih nakupovalnih središč, kjer dnevno za blagajno mimo nje drsijo številni obrazi, eni bolj spet drugi manj pripravljeni na nasmeh ali izmenjavo tistih nekaj besed. Povsem naključno pa je eden izmed kupcev pred kratkim za blagajno ujel bežen Janjin pogovor s sodelavko. Omenila ji je, da želi preveriti, kako bi se obnesla na hoji po žerjavici. Enkrat v življenju, tam nekje v prihodnosti... Takšnega razmišljanja oziroma načrtovanja smo vsi vajeni, takojšnja akcija pa še toliko bolj razburka misli in povzroči hitrejše utripanje srca. Potem ko je skrivnostni kupec Rado omenjeno slišal, je hitro prešel k dobremu dejanju, še prej na kartici preveril blagajničar-kino ime ter nam nato v elektronskem pismu kratko pojasnil, zakaj uresničiti željo: «Ker je ta gospo- dična vedno zelo prijazna in ustrežljiva.« Na podlagi opisanega gre sklepati, kolikšno navdušenje je po našem klicu preplavljalo Janjo. »Kaj takšnega pa niti v sanjah nisem pričakovala. Hoja po žerjavici me resda mika že lep čas in upam, da je ne odnesem s poškodovanimi podplati,« Pot nas je tokrat vodila v Radeče oziroma Jagnjenico, kjer hojo po žerjavici že več let omogoča Drago Kavšek, sicer tudi bioenerge-tik. V zadnjem času vse bolj priljubljena hoja po žerjavici najprej zahteva temeljite nekajurne priprave in šele ko nastopi noč, se obet zlitje z ognjem. Spoštovanje do ognja Ko se je na travnati površini, obdani izključno s petjem ptic in občasno kakšnim meketanjem ovce, zbralo nekaj deset ljudi iz vseh koncev Slovenije, so se začele priprave. Drago Kavšek je najprej pojasnil, v kaj se podajajo, razložil je pomen čaker ter opozoril, da velja vseskozi gojiti veliko spoštovanje do ognja. »Ogenj pomaga, da se znebite določenih strahov, bolezni, skratka, spoditev sla- Priprave so potekale umirjeno in kar več ur. bih lastnosti in prebuditev pozitiv- ujeto sproščanje oziroma povezava nih. Toda vsakdo sam prevzame od- s samim s sabo ter tudi energetska govomost zase in se tudi sam odloči povezanost s skupino, je sledilo prib- kdaj, če sploh, bo položil stopala na liževanje žerjavid. Udeleženci, med ogenj. Vse po občutku in vsekakor z katerimi so prevladovali zlasti tak- velikim spoštovanjem do ognja.« Po Sni z že tovrstnimi izkušnjami, so pripravah, v katere je bilo večinoma okoli ognja naredili krog ter nato po navodilih vodje Draga Kavška vzpostavili stik z ognjem. Tako kot ostali se je tudi Janja sprva le enkrat previdno sprehodila po žerjavici, nato pa to še ponovila. Število sprehodov po ognjeni preprogi je odvisno povsem od naših želja oziroma bolje občutkov. Ko je Janja skupaj z ostalimi udeleženci premagala ne ogenj, pač pa samo sebe in svoje strahove, se je uresničitev njene želje sklenila še s podelitvijo posebne diplome. »Krasno! Res sem vesela, da se mi je uresničila ta želja in moram reči, da hoja po žerjavici sploh ni tako strašljiva, kot vsi mislimo. Bala sem se, da utegnem res imeri kaj poškodovana stopala, ampak daleč od tega. Približno tak občutek, kot bi poleti hodil po asfaltirani cesü,« je ob koncu navdušeno pripovedovala Janja, ki upa, da bo nekoč vendarle ugotovila, kdo neki je skrivnostni kupec, ki nam je prišepnil njeno željo. »Iz srca mu hvala in upam, da ga bom lahko v zahvalo enkrat povabila vsaj na kavo.« Če prebira te vrsrice, verjetno ne bo težko... MAJA GORJUP Foto: GAŠPER GOBEC la nogah med hojo po žeijavici tesno skupaj. - Št. 38-15. maj 2007 Drago Kavšek z Janjo ini Harbokov labodji speif? 20. in 21. oktobra bo v celjski dvorani Zlatorog super-pokal za najboljše moške evropske klube. Evropska rokometna zveza je turnir poimenovala Lovorika prvakov. Poleg gostitelja, Celja Pivovarne Uško, bodo nastopUi trije nemški klubi, evropski prvak Kiel, zmagovalec pokala EHF Magdeburg in najboljši v pokalu pokalnih zmagovalcev Hamburg. Na dosedanjih enajstih superpoi^alih so osemkrat zmagah španski klubi, dvakrat M^deburg, leta 2004 pa so se v Ciudad Realu na vrh povzpeli tudi celjski ro-kometaši. Elitni turnirji so bili doslej organizirani zgolj v Nemčiji in Španiji. V petek bo celjski klub podpisal pogodbo z novim športnim opremljevalcem Kempo. Že jutri pa bo odigral prvo »povratno tekmo« v končnici lige za prvaka, ko bo gostil ekipo Trima. V soboto je preskočil tudi najtežjo oviro, ko je gostoval v Kopru in drugouvrščeno moštvo ugnal za dva gola. Bržkone je bil to zadnji nastop Ser-geja Harboka v celjskem dre- Zapravili zmago Furian (desno) pa zaradi poškodbe glešija ni nastopil p su, kajti dobil je močan udarec v koleno. Včeraj je oteklina splahnela, kaj pa je pokazala včerajšnja magnetna resonan- Tone Goršič, legendarni celjski rokometni trener, strokovnjak in publicist, je napisal novo knjigo z naslovom Nov model tehnike napadalcev v rokometu, ki bo seveda koristno čtivo za bodoče in tudi sedanje trenerje. ca, bo znano čez nekaj dni. Fi-niš tekme je bil napet. Koprska četa Matjaža Tominca še naprej preseneča in navdušuje ter je sledila Celjanom do izida 26:26, nato pa sta zadela Jure Natek in Dragan Gajič ob obrambi sedemmetrovke vratarja Dušana Podpečana, DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR KATIC Čeprav je celjsko nogometno moštvo poleg domžalskega v spomladanskem delu prvenstva najboljše, pa mu slabo kaže glede izpolnitve cilja - osvojitve petega mesta. V soboto je v Lendavi iztržilo remi, po treh porazih z Nafto v tej sezoni. Med tednom sta zbolela stebra obrambe Marko Križnik in Jhonnes De Souza. Prvi polčas je minil v znamenju dvoboja Mihaela Bukovca, ki je štirikrat dobro sproži! z razdalje, a se je izkaza! celjski vratar AmeJ Mujčinovič, tudi pri poskusu z glavo Jožeta Benka. Celjani so prvič zapretili šele pred odmorom, kojeDarijo Biščan zaposlil Dragana Čadikovske-ga, a je slednji zgrešil celo žogo. Zato pa je Cadikovski priigral prekršek v kazenskem prostoru v nadaljevanju, a koprski sodnik Roberto Ponis sp o tikanje Boruta Gerenčerja ni ocenil kot najstrožjo kazen. Na belo točko pa je pokazal na drugi strani, ko je Jure Travner podrl Benka. Slednji je sam izvedel enajstmetrovko, uspešno. Le dve minuti je trajalo veselje domačinov, ko je Cadikovski asisitiral Biščanu. ki je sprva okleval v kazenskem prostoru, potem pa si je izboril prostor za stre! mi- mo dveh branilcev in žogo posla! v mrežo ob nasprotni vratnici. Pobudo so prevze-h nogometaši MIK CM Celja. Bili so pred zmago v 87. minuti, ko je po prekršku Celcarja nad Mitjo Brulcem enajstmetrovko izvedel Domen Beršnjak, poslal vratarja Lulca v drugo stran, a zgrešil prazna vrata. V zadnjih minutah so imeli Celjani dva igralca več, a si priložnosti niso priigraH- »Res smo bih veliko bližje zmagi. Zadovoljen sem z igro svojih varovancev od 20. minute naprej,« je dejal trener Pavel Pinni in pohvalil vratarja Amela Mujčinoviča in branilca Denisa Haliloviča. Domžalčani so državni prvaki tri kroge pred koncem lige, Celjani za želenim petim mestom zaostajajo za kar sedem točk in se bodo nanj sila težko prebih. Jutri bodo gostih Interblock, ki krčevito lovi predzadnjo Belo kra- Sä; DEAN ŠUSTER 33. krog 1. SL: Nafta - MIK CM Celje 1:1 (0:0); Benko (52 -11 m); Biščan (54),Drava - HIT Gorica 6:4, Primor-Je - Domžale 0:4, Interblock - Bela krajina 1:0, Koper -Maribor 2:1. 25. krog 2. SL: Aluminij - Radar 3:1; Medved (45), Veselič (52), Djako-vič (60); Mujakovič (14), Dravinja- Zagorje 1:1; Ni-šandžič (89); Cizej (71). Vrstni red: Bonifika 42, Livar 41, Zagorje, Triglav, Krško 36, Aluminij 33, Rudar 31, Mura, Šenčur 30, Dravinja 27. 23. krog 3. SNL -vzhod: Malečnik - Kovi-■ Štore 0:1; Dal. Pižir ..Poloma-Šentjur 0:0, železničar - Šmarje pri Jelšah 2:1; Verdoik (53, 73); Asllanaj (3). Vrstni red: Zavrč 48, Šmarje 41, Ver-žej 40, Odranci 37, Kovinar 36, Paloma 35, Malečnik, Stojnci 34, Šentjur, Črenšovcl 31, Pohorje 27, Dravograd 24, Železničar 23, Tišina 14. 23. krog Štajerske Uge: Šampion - Bistrica 1:2, Möns Claudius -Šoštanj 1:1. Šmartno-Pesnica S:0, Peca - Zreče 0:0, Šentilj -Rogaška 0:1. Vrstni red: Šmartno 48, Zreče 45, Rogaška 39, Gerečja vas 38, Ormož 37, Šentilj 34, Šoštanj 33, Peca 31, šampion, Möns Claudius 28, Bistrica 26, Oplotnica 25, Ju-rovski Dol 24, Pesnica 17. 1. SLMN, za 3. mesto, druga tekma: Litija' - Ži-vexI;l(I;l),Bauman(2); Kroflič flO). (JŽ) LESTVICA 1. SNL wmsta » M HtTfiORIM 33 ie 7 10 «3:« H MAHIHOH 33 1J 11 9 56 <9 50 raiMOHJE 33 13 9 II 4644 4S Potrebna in sladka zmaga Rokometaši Gorenja so po štirih zaporednih porazih z zmago nad Gold clubom na vedno neugodnem gostovanju v Hrpeljah kljub razno-raznim namigovanjem potrdili, da so še vedno v igri za končno drugo mesto in s tem uvrstitev v ligo prvakov. Potem ko je v sredo po porazu s Koprom domači trener Miro Požun upravi ponudil odstop, ga le-ta ni sprejela, v velenjskem taboru pa so se po vročih pogovorih očitno le »sestavili« ter po odličnih obrambah Primoža Prošta (21) in dobri igri Matjaža Mlakarja, Draga Vukoviča in Boštjana Kavaša iz Hrpelj prinesli zlata vredni točki. Odlični Prost jezil domače Velenjčani so odločno krenili v igro in povedh s 3:0, že v uvodu se je razigral vratar Primož Prost. Kako resno so vzeli srečanje, je bilo jasno že po slabih osmih minutah, ko so trdo stopili skupaj v obrambi - Gold clubu je bila namreč dosojena že četrta se-demmetrovka. Varovanci Mira Požuna so še naprej drža- Velenjčani so se vmili v igro za drugo mesto, za Koprom zdaj zaostajajo li vajeti v svojih rokah in igrali zelo zbrano, kar jim je na zadnjih srečanjih zagotovo manjkalo. Na odmor so odšli s štirimi goli prednosti (11:15). V nadaljevanju so do- mači večkrat uspeli izenači ti. srečanje je bilo izjema napeto, a so v odločilnih tre nutkih gostje pokazali večji borbenost, še enkrat več s je izkazal mladi vratar iz Ti bovelj in tako zasluženo osvojili dve točki. Konec negativnega niza »Igrali smo razbremenjeni, brez pritiska navijačev in v razmerah, ko nismo imeli iiaj izgubiti. Obe ekipi sta pokazali maksimalno resen pristop. S to zmago smo prekinili negativni niz in zasluženo zmagali. Zmago smo si težko prigarali, eden pomembnih dejavnikov je bila tudi športna sreča, ki se je enkrat morala nasmehniti tudi nam,« je bil po srečanju seveda zadovo!jenMi-ro Požun. Manj nasmeha na obrazu je bUo seveda zaznati pri domačemu trenerju Vojku Lazarju, ki pa tekmo ocenjuje kot manj uspeSno oviro na poti do želenih ciljev: »Moji fantje so v odločilnih trenutkih naredili preveč napak, zato z igro nisem zadovoljen. Rea-rali smo premalo strelov s šestih in tudi sedmih metrov, kar me rahlo skrbi za naprej, hkrati pa smo v tem trenutku v položaju, ko praktično nimamo več možnosti za osvojitev drugega mesta. Zadovoljni bomo tudi z nastopom v evropskem pokalu.« Medtem ko si bodo jutri Velenjčani novo zmago skušali priigrati v Slovenj Gradcu, pa bo "odlično rusko levo krilo Pavel Baškin, ki so mu v petek uspešno operirali kolenske sprednje križne vezi, pesti za svoje soigralce držal ne več iz bolniške, temveč že iz domače postelje. JASMINA ŽOHAR Foto: GREGOR KATIC MA KRATKO Izenačitev najvišje Berlin: Na najnovejši računalniški teniški lestvici WTA Še vedno vodi Belgijka Justine Henin, najboljša Slovenka, Velenjčanka Katarina Srebot-nik, pa se je povzpela za eno mesto in je zdaj 20. Stem je izenačila svojo najboljšo uvrstitev v karieri. Prečrtala kilometer in pol Dubai: Jolanda Čeplak je na atletski super veliki nagradi LW v Katarju na 1500 m zasedla deseto, predzadnje mesto (4:18,40) in krepko zaostala za zmagovalko Kenijko Kibiwotovo. Razočarana nad svojim dosežkom se je odlo- vetila teku na 800 m. Dve zmagi Mežana Rečica pri Laškem: V 3. krogu državne strelske lige je domačin Emest Mežan zmagal tako s pištolo velikega kalibra kot tudi z revolverjem, drugi je bil njegov klubski kolega Andrej Brunšek, ekipno pa domačini na vrhu. (DŠ) Celjanke slavile v Žalcu Žalec: Na zaključnem turnirju DP za mladinke so naslov prvakinj osvojile rokome-tašice Celja Celjskih mesnin (na siiki), druga je bila domača Celela Žalec, tretji pa Krim. Najboljša igralka je büa Alja Jankovič, najboljša strelka Maja Son (obe Celje), najboljša vratarkapaTjašaPikl (Žalec). Foto: TONE TAVČAR »Kot da smo prvaküfc To trdi predsednik KMX ŽivEX Andrej Štrli Laščani gi-edo ifpolfinale Državno prvenstvo v malem nogometu se še ni razpletlo, kajti v finalu ima Puntar zmago več od Zagorja, medtem pa je Ži-vex osvojil tretje mesto, kar je za debitanta pravcati podvig. Po 2:2 doma je v Litiji igral le do 13. minute, ko je bilo 1:1, potem pa je domači trener Andrej Vrhovec fizično obračunal s sodnikom Lumpertom. Pred sedmimi leti je v Celju, ko je postal prvak domači Pelikan, Vrhovec udaril sodnika Žu-niča, ki pa ga ni prijavU. »Sli smo oa zmago, po prejetem zadetku pa nemudoma izenačili. Nato je žoga v roko zadela Matjaža Vojska, ki pa je bD pfarnjen s hrbtom. Sodnik ni reagiral, domaČi trener pa |e zahteval šestmetrovko. Dolgo je debatiral s sodnikom, potem pa zamahnil z glavo in ga zadel v obraz. Tekma je bila seveda prekinjena,« je začel Andrej Štrk. Zgodba o uspehu je tu. Kako jo boste proslavUi? S trenerjem Mitjo Jonte-zom, ki je prav na dan tekme dopolnil 33 let, sva obljubila, da bova prehodila pot od Štor do Litije. Še prej pa se bomo skupaj povese-lili v petek. Vesel sem tudi zaradi reprezentančnega poziva Urošu Krofliču. Na širšem seznamu sta tudi Matjaž Vojsk in Drago Ku-gler, v selekciji Ü-21 pa je Tadej Cretnik. Andrej Štrk Kaj pa okrepitve za na slednjo sezono? Mijo Adri nek je na listi žeija ... Pogovarjali smo se že, , Zadnji krog 1. A SKL v skupini za prvaka se je razpletel pričakovano, saj je Slovan, sicer presenetljivo, a le za tiste, ki ne poznajo za-kulisja naše košarke, premagal Helios in prišel do tretjega mesta ter s tem do regionalne lige. Laščani so v Škofji Loid z zmago potrdili polfinale prvenstva Slovenije, s pomočjo katerega, če bi bili prvaki, prav tako še lahko pridejo do re-malne lige. Potrdili moG Zlatorog se je v Škofji Loki mučil le v prvem polčasu, nato je v nadaljevanju potrdil premoč nad Loka kavo. Z boljšo telesno pripravljenostjo so pivovarji v drugih dvajsetih minutah le štrli odpor domačinov in prišli do polfinala prvenstva, Pri Zla-torogu je ponovno blestel Slobodan Ocokoljič (21+10], asistirala sta mu Zan Vrečko (17m) in Boško Stojako-vič (15) vsicer izenačeni ekipi Laškega, kjer je pet igralcev doseglo več kot deset točk. Zoran MarUč, trener Zlatoroga, je bil po tekmi zadovoljen: »Naš recept je bi- )ljša t erjavi 3 Škofje se še I li. Pravi rutiner je, odločitev je v njegovih rokah. Imeli bomo vsaj tri novince. Skušali bomo obraniti tretje mesto, v dveh, treh letih pa bomo napadli sam vrh. Potrošili smo dobrih vsaj dvakrat več. !agorj ločani. Za šanje časa, kdaj tekmeci ne bodo več zdržali našega rit-ma,kar seje zgodilo na sre- uspeU pobegniti in nazadnje brez težav zmagali.« Lašča-ne zdaj v polfinalu čaka Helios, trenutno najboljša domača ekipa. Prvo srečanje bo ževsredo, 16. maja. v Domžalah in povratno v soboto, lEGOR KATIC 1 Lašl ebon Ü teki Zaključna žoga za Kranjsko Goro Košarkarice Hita Kranjske Gore so s tesno zmago s 56:55 na tretji tekmi finala OP nad celjskim Merkurjem povedle v zmagah z 2:1 in tako naredile velik korak k morebitnemu popolnemu skalpu Celjank. Ob koncu prvega polčasa so Celjanke sicer uspele pobegniti na +b. a so se do odmora varovanke Gorana Jovanoviča spet povsem približale. Domačinke so po odmoru znova povišale prednost, tokrat na 7 točk in jo držale kar nekaj časa. V živčni končnici so bile nato spretnejše igralke Kranjske močjo , imele r lodniškim parom Jelen lezadovoljni. Sramota in ft [h meti voljo kar 34. C je bil eden izm omačem tabon - Gajšek izred. s delala sodnika, je zame 'eč kot dvajsetletni karie vorit, Laščani niso brez možnosti, Spomnimo, da so v prvem delu sezone premagah moštvo Memija Bečiroviča, zdaj pa so končno popolni, prav gotovo sposobni, da se lahko primerjajo s pokalnim zmagovalcem Slovenije, Petiina je idjub temu tekla V Šoštanju se je zbralo kar precej gledalcev, ki so z bučnim aplavzom pozdravili zmago Elektre Esotech nad Krko. Čeprav so le redki uto-pisriverjeh, da lahko ah Slovan ali Zlatorog izgubita v zadnjem kolu, to ni motilo domačih igralcev, da ne bi prikazali še ene dobre predstave, v kateri so povsem na-dlgrali goste iz Novega mesta. Razlika je bila že 20 točk v korist Šoštanjčanov, ki so po menjavah popustili šele v samem finišu. Kljub temu, da niso prišli do polfinala prvenstva, je na parketu po srečanju tekla penina kot nagrada igralcem in trenerju Bojanu Laziču za novo odlično sezono. Soliden odpor za konec Šentjurčanl so v zadnjem srečanju sezone že v petek eostovali v Tivoliju in dožl-veli pričakovan poraz, v katerem ni bilo razočaranih. Če je namreč Union Olim-pija že morala zmagati, je za Šentjurčane vsaj zadovoljstvo, da je največ k temu prispeval prav njihov nekdanji igralec Sandi Če-bular, ki je dosegel 17 točk in imel 12 skokov. Sicer pa so domači odlično ustavili najboljšega šentjurskega igralca v tej sezoni Jimraija Hunta, ki je dosegel le 6 točk, tako da sta bila razpoložena Elvis Kadič 16 in Tadej Koštomaj 13 premalo, Z osmimi skoki in devetimi točkami se je izkazal tudi Matej Krušič. Prosto soboto so v Šentjurju izkoristlh tudi za redno letno skupščino. ki je bila istočasno tudi volilna. Vodstvo kluba bo ostalo enaka še vsaj dve led. Klub bo tako še naprej vodil Jože Palčnik, pred katerim bo kmalu težko delo, saj naj bi kar nekaj igralcev odšlo di ostanek trenerja Damjana Novakoviča, Rogla zelo blizu prvi ligi Zreška Rogla je v skupini, ki se bori za uvrstitev v 1. A SKL, dosegla veliko zmago v Novi Gorici in jo od vrnitve v prvo ligo loči le še majhen korak, Zrečani imajo namreč dve zmagi iz dveh tekem in jih od prvega mesta, ki vodi v 1. A ligo, loči le še ena zmaga. Doma morajo premagati Novo Gorico v zadnjem srečanju sezone, ob dobrem razpletu pa bi morda bila dovolj že zmaga pri odpisani Postojni, ki se poslavlja od prve lige. V Gorici so Zrečani ves čas vodili in nadzorovali potek srečanja, največ po zaslugi odličnih Boštjana Sivke (26) in Tadeja Horvata (14. 4 trojke). Minuto in pol pred koncem so jih sicer domačini ujeli, a je nato izkušeni Jadranko Čovič (11) dosegel koš in zadel še dodaten prosti met za zmago, ki na stežaj odpira še petemu klubu s Celjskega (Hopsi, Zlatotor, Al-pos, Elektra) vrata prve lige- JANEZ TERBOVC kaj takšnega nisem doživel. Od začetka tekme sta nam kradla, odvzela sta nam zmago. Če je že dogovorjeno, da bo Kranjska Gora prvak, potem bolje, da ne igramo. Še enkrat poudarjam, da je to sramota,« je bil po tekmi močno razburjen domači trener DragomirBuk-vič. Svojo plat zgodbe je podal tudi gostujoa trener Goran Jovanovič: »Danes ste lahko videli, kaj je srce, kaj je volja in kaj je motiv Moje igralke so fenomen. Žalostno je, da nas nasprotni tabor že cel mesec provocira z raz-noraznimi dejanji. Ampak mi kažemo srce, poštenost in borbenost, oni pa naj delajo po svoje. Za nas je vsaka tekma zlata. Gremo iz tekme v tekmo, na vsaki poskušamo zma^ti. Ce ne bomo zmagali in če bomo izgubili še peto tekmo v Celju, bomo še vedno veseh, kajti sramota je, da nam takšna vrhunska ekipa, kot je Merkur, dopušča, da tako dobro Bojeviti dvoboj tato, ker je vodstvo celjskega kluba med sezono pustilo oditi najboljši igralki Maji Eriv il. l.i\.-. •(.> U-!!!. ........................ sreča se je zgnüla, o^Hm ko je Kuprešal^^p !, Preiskava o^rÄe^'äJconeana. ^ . __ isko preoblikovanje'pbstike, na katerem so li sistemi v skladu z evropskimi normami in je redno vzdrževan, Sorenju. Kraj nesreče so si ogledali delovna inšpeiaorica, preiskovalni n policija, ki vzrok nesreče še preiskuje. V Gorenju obžahy^, da je kljub zago-" tavljanju varnih in ugodnih pog^^^za delo zaposlenih prišlo do nesreče 42-letnega Ku-pre^aka, in bodo več povedali zaT^^, ko bodo znani vzroki ne^^, "'■^^EJA JAZBEC. e ure z zDobrišev g Stroju za valaimt^le y a se je zgodila na'^ kronika@radiocelje.com še vedno nam lahko pišete na kronika@radiocelje,com in nas obvestite o kakšnem problemu, ki ga bomo poskušali raziskati in poiskati odgovore. Anonimno nam lahko sporočate tudi, kje se dogaja kaj sumljivega, npr, kje se drogirajo in kje preprodajajo drogo, zadeve bomo preiskali novinarsko in vprašali odgovorne, kaj so naredili za razrešitev Mstale situacije. Na naslov kronika@radiocelje.com nam lahko pošiljale tudi zani-"e posebej, če boste koga zasačili pri tistem, česar ne bi smel počed! Vth stavbe, od koder je na tia mdel več I Po Celju s čelado in plavutkami z vrha stavbe v Cankarjevi padel večkilogramski betonski del - Spomenik Osamosvojitve Slovenije vandalsko poplavlja Na naše uredništvo se je obrnil Celjan, ki bi ga {H^ dnevi v Cankarjevi ulici 8 skoraj pokončal betonski del, ki je padel z vrha ene od stavb. Večkilogtamskibe-tonski del je še danes viden na ulici, strah-vzbujajoč pa jepc^lednazidoveinnazgCH:-nje dele stavb, od koder stra-ri odpadajo. Kdaj se bo tam zgodila hujša, če že ne tragična nesreča? »Hodil sem po ulici v smeri banke, nakar je le nekaj metrov pred menoj na tla |Mdlo nekaj betonskega. Najprg sem bil v šoku, šele nato sem videl, kaj je sploh padlo na tia. Lahko bi me ubilo,« nam je razlagal Celjan in nas odpeljal pred omenjeno stavbo in iz varnostnih razlogov z druge strani ulice pokazal na vrh stavbe. I^. je opaziti kar nekaj delov ^vb, kjer manjkajo betoni deli. »Tb vse pade na pločnik ali na cesto! Kdaj se bo to popravilo, saj gre za nevarnost?« pravilno sklepa naš sogovomiL Kot smo izvedeli, naj bi bil problem stavbe v Cankarjevi 8 denacionalizacija. Ker postopki še niso končani, se na tej sta\^i opravljajo le nujna dela. Po odgovore smo se odpravili tudi v Supra Stan, ki je upravnik stavbe in se tega problema zaveda in dela vse za njegovo rešitev, k temu so ga podrezale tudi celjske Ne-premičrone. »Bolj kot Cankarjeva 8 sta problematična objekta na številki 9 in 11,« nam je dejal Denis Dolšak iz Supra Stana. »Na teh stavbah smo te dni večino motečih in nevarnih delov fasade in pročelja že odstranili, načrtujemo pa tudi obnovo. Trenutno zbiramo najboljše ponudbe izvajalcev del,« še dodaja. Bralec, ki nas je na problem opozoril in nanj pokazal »vamo« z druge strani ulice, tudi tam ni bil varen. Z enega od žlebov na vrhu stavbe se namreč bohoti zelenje. Trava raste kar iz žleba in le vprašanje časa je, kdaj bo popustil ... Vse stavbe vCani^evi nimajo istega upravnika, zato bi bilo še kako dobrodošlo, da bi se tudi ostali, pa še tudi kdo z mesuie občine, malo sprehodili po mestnih ulicah in posedali stare mestne stavbe, ki so ponekod bolj v sramoto kot ponos. Te stavbe namreč kažemo tudi turistom, ko prihajajo v knežje mesto, travo v žlebovih pa bi jim lahko pokazali kot našo znamenitost, na primer, Počitekz nogami v vocK Driiga stvar, na katero nas je opozoril naš sogovornik, je spomenik, ki je bil postavljen v spomin slovenski osamosvojitvi. Gre za delo do- mač^ umetnika Franca Pur-ga, ki je te dni lahko globoko razočaran ob pogledu na enega leE^ih spomenikov v Celju, Tä namreč deluje tako zavzeto, da voda teče vse naokrog po pesku. Ljudje, ki želijo posedeti na kiopeh, ki so postavljene okoli spomenika z vodometom (mimogrede, vodomet je simbolživljenja), to bolj težko storijo, ne da bi dodobra stopili v luže! Kot nam je povedal koordinator za stike z javnosQo pri Mestni občini Celje Roman Repnik, gre še za en primer, kj vandali ne morejo držati prstov pri sebi. Po .1. maju n^ bi se nad spomenikom namreč znesli neznanci, dveh Školjk na spomeniku niso poškodovali, so pa vanj metali pesek, zaradi česar so se odtoki zamašiliin voda zdaj teče okoli spomenika. »Na občini trenutno že pripravljamo projdit zavarovanja in ureditve spomenika,« pravi Repnik. Okoli spomenika tako naj ne bi bilo več peska oziroma kamenja na poti, ampak dn^ podlaga, prav tako razmišljajo o večjem nadzoru nad dogajanjem na Trgu svobode, morebiti celo z video nadzo- »Imeli smo načrte, vizijo in ljudi ter njihovo zaujmje,« je izpostavil slovenski politik in zdaj tudi predsedniki kandidat Lojze Peterle lani, ko so spomenik odprli in ko so lahko Še stali na suhem. Te dni bi denimo Peterle že potreboval pJavutke. SIMONA ŠOUNIČ VodaneteČavgrio, m 16 NOVI TEDNIK ^OTROSKI ČA50PI5^ Tehniški dan in bralna značica čeprav je maj dosti bolj deževen, kot je bil prejšnji mesec, so dnevi vedno daljši, vedno topte|ši. Kljub temu vas še vedno vabimo, da najdete nekaj časa in napišete kakšen prispevek za Otroški časopis. Tokrat objavljamo še dva prispevka o dogajanju na vaših šolah. Še vedno pa tudi zbiramo vaše glasovnice za najljubšo knjigo. Glasovnice pošUjajte na naslov NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje. Vsak teden izžrebamo nekoga, ki dobi lepo skodelico z Miškom Knjižkom. Tokrat smo izžrebali Majo Ošlak s Teharij. Čestitamo! Ljubezen, ki potuje od hiše do hiše Konec marca je v Kulturnem domu Griže 233 učencev griške in libojske šole prejelo priznanja ob zaključku bralne značke, 19 učencev pa je prejelo zlato bralno značko. Priznanja je zvestim bralcem podelila zanimiva gostja - pravljičarka, pevka in zbirateljica ljudskih pesmi - Ljo-ba Jenče, ki se je učencem predstavila tudi z zanimivim programom. Vaše ime je nekaj posebnega. Nam lahko zaupate, kaj pomeni? Ljoba pomeni ljubezen in izvira iz 7. stoletja. Takrat je živela svetnica, ki je bila prijateljica žene Karla Velik^a. Učila je ouroke in ustva^ala nove molitve. Upodabljajo jo z zvoncem, saj je bila ^asbe-nica. Kot pevka, pravljičarka in zbirateljica ljudskih pesmi ste ena redkih v Sloveniji, ki je svoje življenje posvetila samo temu. Kdaj ste začutili, da je to tisto, s čimer se želite ukvarjati vse življenje? Stara sem bila 28 let, ko sem se odločila, da bom počela to, kar počnem še danes. Bila sem mnenja, da mora nekdo ohranjati to neprecenljivo bogastvo, ki so nam ga zapustili naši predniki. Pustila sem službo ekonomistke in prosila za status svobodne umetnice. Živite ob Cerkniškem jezeru. Kako sovaščani gledajo na vaše delo? Na začetku so mislili, da se mi je zmešalo, saj sem hodila od hiše do hiše in zbirala staro ljudsko izročilo. Večina je bila mnenja, da to nikogar več ne zanima, čeprav so moje delo sprejeli dobro, Še posebej stare gospe, ki so ze- Tehniški dan na OŠ Polzela lo vesele, kadar jih obiščem. Takrat klepetamo tudi po več ur. Počnete še kaj zanimivega? Od takrat, ko sem se odločila pesmi javno prepevati, sem bila mnenja, da jih moram tudi zbirati. Kasneje, ko sem rodila sina, se je v meni prebudila pripovedovalska žilica. Takrat sem začela pripovedovati številne pravljice, ki sem jih zbrala. Obenem pa tudi poučujem solo petje. Pred kratkim je izšla moja knjiga Sedi k meni, povem ti eno pravljico, ki je prvi priročnik na Slovenskem o pripovedovanju pravljic. Poleg vseh teh stvari, ki sem jih omenila, tudi rada potujem, kuham, pečem, berem, se zabavam... Se vam zdi, da mladi danes še spoštujejo ljudsko izročilo? Tli in tam žc, vendar veliko raje poslušajo moderne glasbene zvrsti, kar je nekaj povsem normalnega. Upam pa, da bodo kasneje, ko bodo starejši, drugače razmišljali in mogoče se bo kdo med njimi celo odločil za kaj podobnega, kar počnem sama. JONA BASLE in ANA KOLAR, šolski novinarki na OŠ Griže im« in priimeic: Naslov: Dovoljujenv do >9 n rezsekono, prodem. Destove ne dom. Telil.n040!ll-346. p BIKU simentol», tezkepo 140 kg, prodom. Telefon 041531.683, po 15. url. PURANE, stareBtBliiov,zo.adalMO rejo, prodom. Iniormocije po telefonu (03) 5773.744. p fR»ŠltA,tezkegipnbližno 130 kg, krmile, nogo zdomoče krmo, prodam. Teleion (03)57244)16. 2427 l!ilCOslmenlalko,SOOkg,pradomIefc fon 04) 269-693. ZAHVALA ■ «mI Ob srmti dragega moža, očeta in dedka STANISLAVA SKAMNA se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče ter vsem tistim, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Vsi njegovi 2421 Uso{kizudiirdmm ii£pTizojiaša, breziitilosli dragimživljmje ugtßa. Globoko mm rimezasaja v srce, brezčmno se ozira namSegoije. Odiiadn najdražjih ni mo£preboleti, v sebi resnici ne da se verjeti. Celo koresnieativrllanileži. jovesiaszaniktü. kerbridkoboii. ZAHVALA V 52. )etu nas je po jrratiri iri težki bolezni za vedno zapustil dragi mož in dragi ate, sin in dedi NENAD NIKOLIČ iz Ul. Dušana Kvedra 35. Šentjur Dragi prijatelji, sorodniki, znanci, dobri sosedje, iskrena hvala za izrečeno sožalje, darovano cvetje .in sv. maše in ker ste nam v težkih trenutnih nesebično pomagali in stali ob strani. Hvala g, župniku za lepo opravljen obred, g, Bezenšku za tako ganljive besede slovesa, pogrebni službi Zagajšek, pevcem Rogla za odpete žaiostinke in odigrano Tišino. Posebna zahvala gastro oddelku bolnišnice Celje za lajšanje bolečin v času njegove težke bolezni, kolektivu Borovo Trade in bivšim sodelavcem podjetja Ingrad. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Žalujoči vsi njegovi: žena Marija ter hčerki Vesna z družino in Sonja z Robijem ROTACÜSKO kosilnico Imt 145, prvi lastnik. BRO mešano vino, kemer, renski riiling, cena 1 EUR/liter, prodam ali meniam zn tislBniD, Tslefon 031 7B7-BBÖ. ■LHtJM.!« PRODAM «SE vrsto klobukov m ioplt frejaiam.. Tomožin, Glavni trg 17, Celje, teleion (03)5483-915. 2332 OTROŠKI ivtosedež Kiddy, Me 25 kg,lopo ohranjen, stor 5 let, prodem. Telefon 041 211.266. 2381 areib..B.,PaH.,«.istrov.2,Celio, teleion (03) 5482-913,041 650-737 «kitofrevolnik,s.p.,Co5tovlnškol2, felhi. uponje v ljubezen povrnilo že več kot 10.000 osebam, posreduje zo vso sto. resmoobdobubrezpluinozoinlojšo ženske. Telefon (03) 5726.319, 031 505495. leopoldOrešnik s. p.,Dolenjo vas85,Prebld. mmm NODW polteno delo zo pošteno plaülo. Demon, i p, PoTižlje 145 .,3314 Bra-slovče,toWon 040 431.5(3,103)703. 1800. p Il36rad,d.0. o, Gosposvetsko 3, Cello, telefon 041 771-104. 2389 ODUČNA ponudbo zokamunikotivne sode. 22 IBöbzapela MOVlIillll Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi pre^ednosti objav izpušča-mo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni; • na o^nih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda; • na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje: http:// www.ess.gov.s' ielodajalcih. Bralce opozarjamo, da so morebitne napake p vi mogoče. obja- Defflvec brez poklica posluževanje strojev za Nižja paklicrm izobnuba (do 2 let) koimsionar, komisioniranje blaga po naročilu stranke, delo se opravlja z viličarjem; do 15. S. 2007; Bang ;a Celje skupi 3, 3000 strežba pijaC in napitkov, delovno mesto je v Celju; do 13. 6. 2007; Evto Mateja Šnajder s.p., Cesta v Debro 69, 3270 Uško; pomožna in pripravljalna dela v slikopleskarsivu in pri suhomon-Užnih delih; do 6. 6.2007; Gvo-belnik Matjaž s.p., slikopleskars-tvo, Breg 8, 3000 Celje: čistilec; do 18. 5.2007; Hernaus d.0-0-, KopaEška cesta 2. 3320 Velenje; pomožni delavec; do 18.5.2007; Kovis - Livarna d.o.o. Štore, Železarska cesta 3, 3220 Štore. SnažUka čiščenje proizvodnih in poslovnih prostorov; do 22. S. 2007; Ba-tir d.o.o.. Oblakova uüca 3, 3000 Celje. pomoč pri prevozu blaga v med-irodnera prometu; do 18. 5. 2onta Maijan s.p.. Gaji 44, Čistilec metalur. 3000 3 let) -; do 1. 2007: i ih izdelkov enje, brušenje in pakiranje odlitkov; vloge na naslov; Trgotur d.o.o.. Ljubljanska 13/b, Velenje; do 18. 5. 2007; Kovis - Livarna d.o.o. Štore, Železarska cesta 3, 3220 Štore. Livarski pomočnik zakladalec, priprava kovinskega vložka za taljenje: vloge na naslov: Trgotur d.o.o.. Ljubljanska 13/b, Velenje; do 18. 5. 2007: Kovis - Uvama d.o.o. Štore, Železarska cesta 3, 3220 Štore. Obdelovalec kovin ' jedrar, strojna izdelava jeder; do 18. 5. 2007; vloge na naslov: Trgotur d.o.o.. Ljubljanska 13/b, Velenje; Kovis - Uvarna d.o.o. Štore, Železarska cesta 3, 3220 Što- pleskat; do 22. 5. 2007; Zago-ričnik Martin s.p., Pleskarstvo, Za-grad 92, 3000 Celje. Zidar za zidanje in ometava-nje zidar za zidanje in ometavanje - izdelava strojnih ometov; do 22. 5. 2007; Kliimr Danijel s.p., Izdelava strojnili ometov, Svetina 12, 3220 Štore. Upmv^alec težke gradbene nw-hanizacije strojnik igm; do 9. 6. 2007; Gradnje Žveplan d.o.o.. Ulica heroja Lacka 8. 3000 Celje. Progovni manipulant progai - izvajanje del pri vzdrževanju proge in objektov; vloge na naslov: Holding slovenske železnice, SVP Celje, Ul. XIV. divizije 2. 3000 Celje; do 25. 5. 2007; Holding slovenske železnice d.o.o.. Sekcija za vzdrževanje proge Celje, Mariborska cesta 8, 3000 Celje; progar, izvajanje del pri vzdrževanju proge in objektov; vloge na naslov: Holding slovenske železnice. SVP Celje, Ul. XIV. divizije 2, 300Ü Celje: do 25. 5. 2007; Holding slovenske železnice d.o.o.. Sekcija za vzdrževanje proge Celje, nadzomištvo proge Celje, Mariborska cesta 8, 3000 Celje. •a; do 7. 5, Gaji' 2007; f D. Ce- 5000 Celj« izdelovanje in popravljanje lesenih predmetov, kot so omare in drugo pohištvo, zaključevanje del na površinah lesenih predmetov ali pohištva; do 15. 5. 2007; Zlatarna Celje d.d., Kersnikova ulica 19. 3000 Celje, TalHec-Uvar posluževalec afl in priprave peska, ^ programu formanja in navodilih nadrejenega montira modele in modelne plošče; vloge na naslov: Trgotur d.o.o.. Ljubljanska 13/b, Velenje; do 18. 5. 2007; Kovis - Livarna d.o.o. Štore, Železarska cesta 3, 3220 Štore; talilec, delo s talilnimi pečmi; Ljubljanska 13/b, VeUnje; do is! 5.2007; Kovis -Livarna d.o.o. Štore, Železarska cesta 3, 3220 Što- v: Trgotiir d 13/b, ' ;; do 1 zah- •arjenjam kalupar livar, ročna izdi der in peščenih form; vlog slov: Trgotur d.o.o., Ljut 13/b, Velenje; do 18. 5. 2( rkVcesu'3%2'20ŠtorT' Vanlec varilec, poznavanj javečih jekel po tig-postopki poznavanje plamenskega varjenja ali poznavanje elektroobločnega varjenja; do 23. 5. 2007; Manpower d.o.o. PE Celje. Stanetova ulica 4, 3000 Celje. Monter vodovodnih naprav Inštalater vodovodnih in plinskih naprav; do 9. 6. 2007; Grad nje Žveplan d.o.o., I Ucka 8, 3000 Celje; monter vodovodni! 2007;Montei istal. in zaklj. deU > netova ulica 4, 3000 Celje. Nižja poklicna izobrazba (do prodajalec na avdio-video oddelku; do 18.5.2007;Bofexd.o.o., Merkur skupina. Big Bang mega Celje, Bežigrajska cesta 16, 3000 prodaja gradbenega materiala; do 16. S. 2007; Inpos d.o.o. Celje, Ope-kamiška cesta 2, 3000 Celje; prodajalec sanitarne opreme, svetovanje strankam pri izbiri sanitarne opreme, skrb za pravočasno naročilo, dostava in prevzem blaga ter odgovornost za urejenost oddelka; do 15. 5. 2007; Manpower d.o.o. PE Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje; komisionar, prodajalec: naročanje in prevzemanje blaga, skrb za zapolnjenost prodajnih polic, pomoč strankam; do 18. S. 2007; heroja Manpower d.o.o. PE Celje, Stanetova ulica 4. 3000 Celje; talacij; prodaja v trafiki, delo na bla-.,Podj. gajni; do 22. 5. 2007; Mantra SG, gradb., d.o.o. Trženjeinstoritve, Ulicabra-tov Vošnjakov 6, 3000 Celje. Kuhar . Teharje, Teharje 56, 3221 Teharje: komisionar: do 9. 6. 2007; En-grotuš d.o.o. Celje, Cesta v Trnovlje 10, 3000 Celje; pomožni knjigovez, povezovanje enostavnih tiskovin; do 22, 5. 2007; Fotolik Celje d.o.o.. Teharska cesta 4, 3000 Celje; viličarist, razkladanje, nakladanje in sortiranje blago po večjem skladišču; do 15. 5. 2007; Manpower d.o.o.; PE Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje. Cvetličar delo v cvetličarni; do 22.5.2007; BKM d.o.o.. Ulica frankolovskih žrtev 44. 3000 Celje. Mesar izkoščevanje mesa; do 29. 5. 2007; Anušek Boštjan s.p. Izkoščevanje mesa Akord, Vuzmetinci 3, 2275 Miklavž pri Ormožu; mesar, rezanje in pripravljanje mesa ter rib; do 9. 6. 2007; En-grotušd.0.0. Celje, Cesta v Trnovlje 10, 3000 Celje; pomožna dela v predelavi mesa; 18. S. 2007; Ledas d.o.o. Celje, Lava 7f, 3000 Celje, Mizar mizar, delo z različnimi stroji, izdelava pohištva po naročilu in montaža; do 23. 5. 2007; Manpower d.o.o. PE Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje; mizar širokega profila, delo v vodnji pvc stavbnega pohiš- 18. 5. 2007; Monter d.o.o., Podj. za instal. in zaklj. dela v gradb., Medlog 7, 3000 Celje. Monter kUmuizadjskih naprav monter klima naprav; do 25. 5. ., Delavska 2007; la Celje le vplinjača, vžiga entilov, kontrola zavor, zamenjava obrabljenih delov, zamenjava in dolivanje olja motorju, menjalniku, dife; do 23. 5. 2007; Manpower PE Celje, Sta-netova ulica 4, 3000 Celje; avtomehanik osebnih vozil; do 19. 5. 2007; Ro+so, trgovina in servis d.o.o. Celje, Skaletova ulica 13, 3000 Celje. Grafičar pomožni tiskar na offset tiskar- tolik Celje d.o.o.. Teharska cesta 4, 3000 Celje. Avtoličar ličar, samostojno opravljaljanje vseh ličarsklh del, zaželeno je dobro poznavanje ličarskih barv in mešanje; do 23. 5. 2007; Manpower d.o.o. PE Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje; Učar, razna ličarska dela; do 18. 5.2007; NSY d.o.o., Jurčičeva ulica 5, 3000 Celje. Asfaiter polagalec asfalta 9. 6. 2007; Gradnje Žveplan d.o.o.. Ulica heroja Ucka 8, 3000 Celje. voznik kamiona: do 9. 6. 2007; Gradnje Žveplan d.o.o.. Ulica heroja Ucka 8, 3000 Celje. Voznik I živilskega bla- a do z danj naročni: n razkladanje blaga ter ui kuhar 2007; Manpower c Stanetova ulica picopek/kuhar, | PECe-3000 Celje: 3000 CeljE Aavtomehanik avtomehanik; do 18. 5. 2007; Avtotehnika d.o.o. Celje, Bežigrajska cesta 13, 3000 Celje; avtomehanik z znanj em kij učav-ničarskih, varüskih in skladiščnih del; do 23. 5. 2007; Gradnje Žveplan d.o.o.. Ulica heroja Ucka 8, 3000 Celje; avtomehanik, vzdrževanja in po-■ itrole ekcija za vzdrževanje prog Celje, Ulica XIV. divizije 2, 3000 Celje; prodajni referent delo v pisarni in na terenu, izdelovanje ponudb za odre in opaže, dogovarjanja z naročniki, organizacija sestankov znaročniki, obiskovanje gradbišč, sodelovanje z vodji gradbišč, izdelava načrtovdo 23.5.2007; Man- a ali splošna pri opravljanju vozniškega izpita; do 18.5.2007; Upravna enota Celje, Ljubljanska ulica 1, 3000 Celje. Ekonomist za komercialno de- komercialni skrbnik projektov; do 22. 5. 2007; Gradiš Celje d.d., Bukovžlak 71, 3000 Celje; komercialist, prodaja iz pisarne. sprejem naročil, preverjanje zalog, sestavljanje dispozicij za skladišča, organiziranje transporta izdobave, reševanje reklamadj, pri- !,fak- iestava ponudb, predr, čunov, svetovanja; do 23. 5.2007; Manpower d.o.o. PE Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje. Vniv. dipl. inženir strojništva razvojni inženir; do 26.5.2007; Klima Celje d.d.. Delavska uUca 5, 3000 Celje. Dip. inženir gradbeništva (vs) izobrazba tehnolog, komerciahst; do 5. 2007; Vrbovšek Zdenko s Inox Vrbovšek, Spodnja Rečica 3270 Uško. UE MOZIRJE mizar; do 15. 5, 2007; Jk Ka-ker d.o.o.. Savinjska cesta 32, 3330 Mozirje. Kuhar kuhar, natakar; do 22. 5. 2007; Markelj Stojan-go stilna pri Metodu, Spodnja Rečica 63, 3332 Rečica ob Savinji. Lesarski tehnik obdelovalec lesa - delo na tračni žagi, štiristranskem skobelnem stroju ter razna pomožna dela; do 16. 5. 2007; Rihter Srečko-nude-nje uslug-tesarstvo, Šentjanž 47, 3332 Rečica ob Savinji. Strojni tehnik tehnolog priprave dela: vaše delo bu obsegalo razue piesoje, priprave raznih kalkulacij, organiza- na terenu, izdelava delavniških risb, navodil, načrtov, razne kontrole, izstavitev računov in komunikacija z naročnikom; do 15. 5.2007; Manpower d.o.o., pe Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje. Ekonomski tehnik ekonom; do 15. 5. 2007; Deos, d.d. pe Center starejših Gornji Grad, Tlaka 28,3342 Gornji Grad. Komercialist (vsš) prometnik; do 22. S, 2007; Me-lavc Jožef s.p., Zgornje pobrežje 1, 3332 Rečica ob Savinji. UE SLOVENSKE KONJICE ko- )rograma: Osnovnoiofsfca izobrazba manj zahtevna dela na žagarskih in lesnoobdelovalnih sUT5|ih; do 22. 5. 2007; Fijavž Primož s.p., Rlo-les, Bukovlje 6, 3206 Stranice; preprc o preki i; do anje - delo v Slovenskih Konjicah; do 22. 5. 2007; Trenkwalder d.o.o., Leskoš-kova 9 e, 1000 Ljubljana. Pomočnik mesarja pomočnik mesarja- rezanje in čišče v; Engrotu 5.2007; m^i vff: 23 kadrovska služba. Cesta v Trnov-!je lOa, 3000 Celje; Engrotuš d.o.o. Celje, PE Supermarket TuS Slo-vensks Bistrica, Žolgarj^a ulica 6. 2310 Slovenska Bistrica. Nižja poklicna izobrazba (do 2 let) upravljalec stroja II; delo v proizvodnji z raznimi stroji, kontrola raznih izdelkov in polizdelkov, obdelava raznih polizdelkov, delo je veiizmensko; do 15.5- 2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje; razlagalec: deio poteka v večji proizvodnji in je večizmensko, prekladate in soitirate razne izdelke; do 15. S. 2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje. Strojni obdelovalec kovin upravljalec stroja II. - izdelovanje različnih kovinskih vložkov in drugih izdelkov ter polizdelkov; do 18. 5. 2007; Comet d.d. Zreče, tiranje, z !tro)a I -delov Dbi Vozi 'riževec 1 2007; i, Zeče : Vlado s Srednja poklicna izobrazba upravljalec strojev; do 18. 5. 2007; Gkn driveline Slovenija d.o.o. Zreče. Rudniška cesta 20, 3214 Zreče. Srednja stroknviui ali splošna izobrazba trgovski potnik; do 2. 6. 2007; Klas d.o.o., Tepanje 71, 3210 Slovenske Konjice. UE ŠENTJUR PRI CEUU čenje in urejanje okolice; do 1. S. 2007; Tajfun Planina d.o.o., Pl, nina pri Sevnici 41, 3225 Planil . - . lef^ Ijenje, delovno mesto je v Mariboru - Umbušu; do 22. S. 2007; Biomonting, d.o.o.. Ljubljanska cesta 9, 3230 Šentjur. Obdelovalec kovin embaliranje izdelkov in polizdelkov, menjava var. žice in jeklenk; do 18. 5. 2007; Alpos d.d. Šentjur, Cesta Leona Dobrotinška 2, 3230 Šentjur; upravljalec žage za razrez cevi. ka 2, 3230 Šentji venskih Konjicah; > Trenkwalder d.o.o., Leskoškova 9 e, 1000 Ljubljana. Ključavničar ključavničarska dela, sestava polizdelkov. vaij enje, razrez materiala; 2007; - - ključavničarstvo in trgovi-Dobrava 50. 3214 ZreCe. : avtomehanik tovornega vozila- prevoz 2007; Tinlci 3206 Stranice. SkladlSčnik skladiščnik v poslovalnici -dnevni prevzem blaga v skladišču poslovalnice; do 18. S. 2007; vloge na naslov: Engrotuš d. o. o., kadrovska služba. Cesta v Trnov-Ije 10 a, 3000 Celje; Engrotuš d.o.o. Celje PE Supermarket Tuš Slovenske Konjice, Zeče 35, 3210 Slovenske Konjice. Prodajalec prodajalec (rib) - skrb za urejenost prodajnih polic, prodaja rib, svetovanje strankam; dc 18. 5. 2007; vloge na naslov: Engrotuš d. o. o., kadrovska služba. Cesta v Trnovlje 10 a, 3000 Celje.; Engrotuš d.o.o. Celje Hipermarket Tuš, Mariborska cesta 128, 3000 Celje; prodajalec mesar - strežba mesa in mesnih izdelkov ter rib na klasični način po želji strank; do 18. 5. 2007; vloge na naslov: Engrotuš d. o. o., Icadrovslca služba. Cesta v Trnovlje 10 a, 3000 Celje.; Engrotuš d.o.o. Celje Tuš Supermarket Vojnik, Celjska cesta 24a, 3212 Vojnik. Kuhar pomoč v kuhinji in samostojno delo; do 22. S. 2007; Jelen gostinsko podjetje, d.d.. Mestni trg 2, 3210 Slovenske Konjice. Natakar natakar (na bencinskem servisu Omv); do 22. 5. 2007; Junid d.o.o. Slovenske Konjice, Liptov-ska ulica 45, 3210 Slovenske Ko- strežba pijač; do 15. 5. 2007; Trgobor d.o.o., proizvodno, trgovsko podjetje Zreče, Pohorska cesta 4, 3214 Zreče; ič pri strežbi pijač; do 18. pro^ - izvajanje del pri vzdrževanju proge in objektov; do 25. 5. 200/, vloge na naslov: Holding Slovenske železnice SV? Celje, Ul. XIV. divizije 2. 3000 Celje; do 25. 5. 2007; Holding Slovenske železnice d.o.o. Sekcija za vzdrževanj e prog Celje-nadzorništvo proge Ponikva, Hotunje 999, 3232 Po- Voznik vUiearja viličarist - prevažanje tovora z viličarjem, nakladanje, razkladanje, opravljanje pomožnih skladiščnih del; do 18. 5- 2007; Alpos alu d.o.o. Šentjur, Cesta Leona Dobrotinška 2, 3230 Šentjur; upravljalec dvigala in vUičarja -pretovarjanje bremen z mostnim dvigalom in viličarjem, dnevno pregledovanje dvigala in vUičatja; do 18. 5. 2007; Alpos d.d. Šentjur, Cesta Leona Dobrotinška 2, 3230 Šentjur. Cvetličar izdelava raznili aranžmajev, prodaja v cveUičarni; do 18. S. 2007; Šolinc Mateja-cvetličarstvo, Hotunje 28, 3232 Ponikva. mesar, priprava komisionov v skladišču svežega mesa; do 18. 5. 2007; Farme Ihan - MPR d.o.o.. Cesta Leona Dobrotinška 15,3230 Šentjur. Stro/nf mehanik strojnik na razre^ai, organiziranje in usklajevanje dela v skupini, koordinacija dela; do 18. 5. 2007; Alpos d.d. Šentjur, Cesta Leona Dobrotinška 2, 3230 Sent- valnica Šentjur, ca 3, 3230 Šentjur. Prodajalec prodajalec teksti 2007; Keros d.o.o. I na poslovalnica Ser kova ulica 3, 3230 O Laško. .8. S. 2007; Ke-i Slatina poslo-irofenikova uli- prodaja v trgovini z elektroniko; do 20. 5. 2007; Edicom d.o.o. Šentjur. Prijateljeva ulica 12,3230 Šentjur. Srednja strokovna ali splošna izobrazba voznik tovornjaka v domačem in mednarodnem prometu (Nem-Cija); do 15. 5. 2007; Simpl, storitve in trgovina, d.o.o., Drofeni-kova ulica 16, 3230 Šentjur. Slovenske nik pomoč pri pri in drugih zahtevr ranje, urejanje in kov za oblikovaj UE ŠMARJE PRI JELŠAH Gradbeni delavec keramičar; do 18. 5. 2007; Keros d.o.o. Rogaška SlaUna, Tržišče 12a. 3250 Rogaška Slatina. Pomožni delavec razna dela v kleparsko ličarski delavnici in servisu vozil, čiščenje vozil; do 22. 5. 2007; Kam-puš Albert s.p.. Avlo Alka, Spodnje Negonje27,3250 Rogaška Slatina. Pomočnik mesarja pomočnik mesarja- rezanje in kleparska, krovska dela; do 9. 6. 2007; Gajster, gradbeništvo, trgovina, prevozi, storitve, d,o.o.. Ločen dol 6. 3250 Rogaška Slati- Voznik cestnih motornih vozil voznik tovornega vozila v cestnem proroem; do 22. 5. 2007; Si-si d.o.o.. Kidričeva ulica 54, 3250 Rogaška Slatina. Progovni manipulant progar • izvajanje del pri vzdrževanju proge in objektov; do 25. 5. 2007; vloge na naslov: Holding Slovenske želznice SVP Celje, Ul. Xrv. divizije 2, 3000 Celje; Holding slovenske železnice d.o.o. Sekcija za vzdrževanje proge CE • nad. proge Šmarje pri Jelšah. Kolodvorska ulica 10, 3240 Šmafle pri Jelšah. Maser maser - izvajanje terapevtskih ročnih masaž ter podvodnih masaž občasno delo kopalca na fan-go oblogah in pri kopelih; do 18. 5. 2007; Zdravilišče Rogaška-zdravstvo d.o.o.. Zdraviliški U-g 9, natakarica; do 15. 5. 2007; Pez-deršek Janko s.p., Kava bar pri Janku. Dobovec pri Rogatcu 40, 3252 Rogatec; strežba hrane in pijač; do 29. 5.2007; Štorman Anton Zvone s.p.. Gostilne hoteli Štorman restavra-1 Štorman, Rogaška c 3250 F Avtoklepar a Slatin v Trnovlj 3000 C jorska C svetovanje strankam; do 18. 5. 2007; vloge na naslov: Engrotuš d. o. o., kadrovska služba. Cesta v Trnovlje 10 a, 3000 Celje.; Engrotuš d.o.o. Celje Hipermarket Tuš. Mariborska cesta 128, 3000 prodajalec mesar • strežba mesa in mesnih izdelkov ter rib na klasični način po želji strank; do 18. S.'2007; v ' " kadrovs jžba. niprav ijäih gradiv, zbi-priprava podat- Cesta v Trnovlje 10 a, 3000 Ije.; Engrotuš d.o.o. Celje PE Su-peimarket tuš Celje, Ljubljanska cesta 16. 3000 Celje; prodajalec (rib) - skrb za urejenost prodajnih polic, prodaja rib, svetovanje strankam; do 18. 5. 2007; vloge na naslov: Engrotuš d. o. o., kadrovska služba. Cesta v Trnovlje 10 a, 3000 Celje.; Engrotuš d.o.o. Celje PE Supermarket Tuš Celje, Ljubljanska cesta 16, 3000 Celje; prodajalec keramike; do 22. 5. 2007; Keros d.o.o. Rogaška Slatina. Tržišče 12a, 3250 Rogaška Sla- prodajalka; c 5. 200/, 3000 Celje; Metro d.d. Celje Metro d.d. pe in Rogaška Slatina, Zdraviliški trg 22, 3250 Rogaška Slatina; trgovski poslovodja, prodajalec; do 22.5.2007; Panles trade d.o.o. Rogaška Slatina, Ifekačevo 62,3250 Rogaška Slatina. Natakar strežba hrane in pijač; do 19. 5. 2007; Arifi Bljerim s.p., slaščičarna - kavarna, Kidričeva ulica 15, 3250 Rogaška Slatina; strežba hrane in pijač, delo po haccap sistemu; do 28. 5. 2007; Blatnik Ciril s.p.. Gostišče Ciril, Zdraviliška cesta 10, 3254 Podče- ntek; ežbap ač v dnevnem baru, o v Spar Rogaška Sla-2007; Bogdan Ober-• • - • - 3250 Osnovnošolska izobrazba pripravljanje mesa ter rib, čišče- ski s.p.. Spodnje Sečovo 9. Rogaška Slatina; strežba pijač; . do 25. 5. 2007; nje hladilnih vitrin: do 18. 5.2007; Mimika Rezec vloge na naslov: Engromš d. o. o., pomoč v strežbi pijač, del p., Lopaca 7d, . 3262 Prevorje. kadrovska služba. Cesta v Trnov- mesto je v Grob einem; do 1 Obdelovalec le sa lje 10 a, 3000 Celje; Engrotuš d.o.o. 2007; Pekošak Martin s.p. pomo?.na dela ■ predelavi lesa: Celje Hipermarket Tuš, Maribor- bel no - avtoprevozi. Šentvid