56 S E P T E M B E R 2010 ALPINISTI^NA TEHNIKA K adar imamo v steni za izdelavo sidrišč na voljo kakovostne fiksne točke, izbiramo med načini, opisanimi v prejšnjem prispev- ku. Seveda pa se v gorah pogosteje sreču- jemo s situacijami, kjer ni vse idealno in je zato potrebno poznati tudi druge izpeljan- ke izdelave sidrišč ob slabši kakovosti varo- valnih točk. Izdelavo sidrišča nam v smereh pogojujeta teren (razčlenjenost, kakovost skale, možnost uporabe varoval ...) in naša iznajdljivost ter prilagodljivost. Tokrat bomo predstavili nekaj uporabnih možnosti za iz- delavo sidrišča na fiksnih točkah slabše ali vprašljive kakovosti, na koncu pa se bomo dotaknili še dveh osnovnih načinov varova- nja na sidrišču. s idrišča na točkah slabše kakovosti Pred odločitvijo za tip sidrišča se je potreb- no prepričati o kakovosti fiksnih točk. Kline preverimo vizualno, s potegom in z udarci s kladivom ter tako vsaj približno ocenimo nji- hovo kvaliteto. Težje je s svedrovci, katerih nosilnost razen s potegom težko preverjamo, saj ne vemo, kakšno je njihovo stanje v ska- li. Posebej pozorni moramo biti pri uporabi kronskih svedrovcev. 2 Pri tem zasledujemo pravilo, da slabša kot je kakovost varoval, več 1 Gorska vodnika IFMGA. 2 Vrsta ekspanzijskih svedrovcev. jih moramo uporabiti, da zagotovimo ustre- zno nosilnost. Kadar smo v dvomih, fiksne točke obravnavajmo kot slabše. Klasično di- namično trikotno vezavo se pri izdelovanju sidrišč v zadnjem času opušča predvsem za- radi sile dodatnega sunka, ki nastane ob mo- rebitni izpulitvi ene od fiksnih točk. Pravilo- ma se pri izdelavi sidrišč na vprašljivih točkah oziroma kadar nimamo na voljo nobene res kakovostne točke, odločamo za enega od v nadaljevanju opisanih načinov. Fiksno trikotno sidrišče Izdelamo ga tako, da najlonski trak ustrezne širine vpnemo v dve fiksni točki, nato pa oba pramena spodaj zaključimo z osmico v pred- videni smeri obremenitve (slika 1). Vsaj ena fiksna točka naj nosi vponko z matico. Sebe in soplezalca vedno vpnemo v center sidri- šča in ne v posamezne kline. Tako izdelano sidrišče je funkcionalno enako osnovnemu sidrišču za spust po vrvi, njegova prednost pa je, da je pri izpulitvi ene od fiksnih točk sunek na drugo bistveno manjši kot pri di- namični vezavi. Takšno sidrišče izdelamo ta- krat, kadar imamo na voljo vsaj dve povpreč- no kakovostni fiksni točki. Če točki ne ležita predaleč narazen, za izdelavo zadostuje trak dolžine 120 cm. Isti princip izdelave lahko uporabimo tudi pri treh fiksnih točkah, ven- dar v tem primeru potrebujemo ustrezno daljši trak (vsaj 180 ali še bolje 240 cm). n astavljivo trikotno sidrišče To je nekoliko bolj fleksibilna varianta fiksne trikotne vezave. Prav tako ga izdelamo na vsaj dveh fiksnih točkah, pri čemer vpnemo trak v vponke v klinih s pomočjo bičevega vozla, spodaj pa ga zaključimo s sidriščnim vozlom ali pa z vozlom osmico (slika 2). Si- driščni vozel se obnaša bolje, ohranja višjo nosilnost traku in ga je moč z lahkoto raz- vezati. Funkcija bičevih vozlov je prilagaja- nje sidrišča po smeri in višini, tako da lahko skoraj vedno najdemo optimalen položaj za varovanje. Ker za izdelavo tovrstnega sidri- šča porabimo manj traku, ga ponavadi izde- lamo tudi v primeru, če nam ga za klasično fiksno vezavo zmanjkuje. v zporedno trikotno sidrišče – hobotnica Tako imenovano hobotnico izdelamo ta- krat, kadar nam slabša kakovost fiksnih točk narekuje izdelavo sidrišča na štirih ali več točkah. Izdelamo ga tako, da točke ločeno povežemo skupaj z dvema daljšima trako- voma, ki ju na koncu spodaj skupaj zaklju- čimo z vozlom osmico v smeri predvidene obremenitve (slika 3). Tako dobimo dve zanki s štirimi prameni traku, ki jih posamič- no vpnemo v vsako fiksno točko z bičevim vozlom, tako da je vsaka točka neodvisno povezana s centrom, sidriščno zanko, v ka- Sidri{~a v skali – 2. del  Tadej Debevec, Aljaž Anderle 1  Jernej Lukša slika 1 - fiksno trikotno sidrišče slika 2 - nastavljivo trikotno sidrišče slika 3 - vzporedno trikotno sidrišče - hobotnica 57 tero smo vpeti mi. Tudi to sidrišče je zelo enostavno nastavljivo po smeri in višini, za izdelavo pa namesto najlonskih trakov lah- ko uporabimo tudi ustrezno dolgo pomo- žno vrvico premera 7 mm. p reprečevanje pote Ga navz Gor Vsa opisana sidrišča so v prvi vrsti namenje- na prenašanju obremenitve v smeri navzdol, saj takrat nastajajo tudi daleč največje sile. Idealno sidrišče pa sestoji še iz protivezave, ki centru sidrišča preprečuje poteg navzgor. Pri običajnih padcih med plezanjem se po- gosto srečujemo tudi z navzgor delujočimi silami, ki so sicer manjše in jih delno kom- penziramo z lastno težo. Vseeno pa je „po- tovanje“ sidrišča navzgor moteče, zato je modro dodati ali pa izkoristiti obstoječo fi- ksno točko, ki leži nižje od ostalih in je vpe- ta v center sidrišča, tako da le-temu prepre- čuje premikanje navzgor (slika 2). Takšne obremenitve so navadno sicer pogojene z varovanjem v centru sidrišča (o čemer piše- mo spodaj), najbolj pomembno pa je za to poskrbeti takrat, kadar na sidrišču uporab- ljamo kline, zabite izrazito v smeri navzdol, oziroma pri uporabi gibljivih varoval, kot so zatiči in metulji, ki obremenitev optimalno prenašajo le v eni smeri. n ačini varovanja na varovališču Varujoči je na varovališču vedno pripet v center sidrišča. Kadar varuje drugega v na- vezi, to navadno izvaja v centru sidrišča ne glede na to, kakšen način (polbičev vozel, avtoblokirno varovanje ...) uporabi. Drugače je pri varovanju prvega v navezi, kjer na izbi- ro enega od dveh osnovnih načinov vpliva več dejavnikov. v arovanje na pas Ta način najpogosteje uporabljamo, kadar imamo kakovostne fiksne točke in je na si- drišču dovolj prostora za naše učinkovito varovanje. Omogoča nam lažje delo z vrvjo in bolj dinamično varovanje. Pogoji upora- be so ustrezno razmerje v teži med plezalce- ma, smer obremenitve samo navzgor in ne v prečnico ter izključena možnost dolgih pad- cev ali padcev direktno na varovališče. Glav- na pomanjkljivost tega načina je možna po- škodba varujočega, saj je le-ta del varovalne verige in tudi sam prestreza nastopajoče sile. Zato ga uporabljamo le na ustreznih mestih, kjer imamo pogled na varujočega, in ne pod previsi, v katere bi nas lahko potegnilo ob padcu. Pri tovrstnem varovanju je ključno, da ne glede na izbiro načina varovanja, vrv prvega v navezi vseskozi poteka skozi vpon- ko, vpeto v center sidrišča (slika 4). v arovanje v centru sidrišča Takšen način varovanja uporabimo takrat, kadar nam teren (viseče sidrišče, malo pro- stora, previsi nad nami) in pozicija oziroma tip sidrišča (nizko sidrišče, ni vezave za obre- menitev navzgor) ne dopuščajo varovanja na pas. Pri tem je potrebno biti pozoren na izdelavo sidrišča, tako da nam ga ob obre- menitvi ne potegne izven dosega rok (glej zgoraj – preprečevanje potega navzgor!). Za tak način varovanja se odločimo pred- vsem glede na to, katero varovalo uporab- ljamo. Če uporabljamo kakršnokoli izvedbo varovalne ploščice (reverso, ATC, tubus ...), moramo namreč pri varovanju vodečega poskrbeti za to, da bomo lahko zaustavili morebiten padec direktno na varovališče. Da zagotovimo ustrezen potek vrvi skozi varo- valo, nujno vedno vpnemo obračalno vpon- ko na zaviralni vrvi, ki izhaja iz varovala (sli- ka 5). S tem vzpostavimo pravilen potek vrvi skozi varovalo, ki omogoča dovolj trenja za zaustavljanje padca direktno v sidrišče. V pri- meru takšnega padca se celotna sila prenese v center sidrišča, ki tako maksimalno učinko- vito opravi svojo funkcijo. Obračalna vpon- ka je lahko vpeta neposredno ob varovalo ali pa v eno od fiksnih točk sidrišča. Izpnemo jo lahko potem, ko ima prvi v navezi že vpeto zanesljivo vmesno varovanje. v arnost Pri menjavanju plezalcev na varovališču je predvsem pomembno to, da je vsak član na- veze vseskozi vpet z vrvjo v vsaj eno fiksno točko in da se pri tem porabi čim manj vme- snih manevrov (prepenjanja, odpenjanja ...). Ob koncu naj še enkrat poudarimo, da je pri izdelavi sidrišč potrebna uporaba ustre- zne opreme (najlonski, ne kevlarski trakovi!), o kateri smo pisali že v prejšnji številki, ter še dobra ocena kakovosti fiksnih točk. m Prispevki Alpinistična tehnika so namenjeni poznavalcem in niso vseobsegajoči. Obstaja še več variant in postopkov, tu so predstavlje- ni le osnovni. Pravilna uporaba predstavljene tehnike zahteva ustrezno predznanje, razume- vanje postopkov, varovanja in uporabe opre- me. Vse to si lahko varno pridobite v različnih programih izobraževanja v okviru PZS, FŠ in pri gorskih vodnikih ZGVS. Za morebitno napač- no interpretacijo in posledice avtorji ne prevze- majo nikakršne odgovornosti. slika 4 - pravilno varovanje na pas slika 5a - varovanje v centru sidrišča - obračalna vponka je vpeta ob varovalo slika 5b - varovanje v centru sidrišča - obračalna vponka je vpeta v fiksno točko sidrišča