V LjuhSjani, dne 1. novembra 1932
Cena posamezni številki Din 1'50
XIV. leto.
-NAŠ GLAS« Izide vsakega prvega, desetega In dvajsetega v mesecu. Naročnina za celo leto Din 40*—, za pol leta Din 20*—, za četrt leta Din 10'—. — Za inozemstvo je dodati poštnino. *= Oglasi po ceniku. =
NAŠ GLAS
Uredniitvo t Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/L Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica ŠA- 6. Račun poštne hranihiics v Ljubljani štev. 11.467.
List za državne nameščence in upokojence.
L. A.:
Najvažnejše prašanje.
Malo razmišljanja o gospodarskem položaju držav, uslužbenstva.
A. Ž.:
Dve, tri o zadružništvu.
Komaj so izšle nove devizne in valutne določbe, že so pričeli naši trgovci z manufakturnim in galanterijskim blagom poviševati cene. Pri tem so posamezniki ravnali čisto samovoljno in poljubno zvišali ceno blagu celo do 30%. Zvišanje je enako zadelo blago, ki je izdelano v naši državi, kakor tudi uvoženo. Od zvišanja niso izvzeti niti* 1 2 predmeti, ki so ležali že mesece in leta po skladiščih. Obetajo se nam pa še nadaljnja zvišanja.
To je v bistvu natančno isti pojav kakor smo ga opazovali nedavno pri pekih, ko se je podražila moka. Kar čez noč so narasle cene kruhu, kakor da bš bil naenkrat ves kruh spečen samo iz dražje, pravkar nabavljene moke. Ko se je pa znižala cena moki, pa seveda krušne cene niso sočasno padle za ustrezajoči del — ker so pekovski mojstri izgubo, ki bi jih bila sicer doletela zaradi draže kupljene moke, docela »upravičeno« prevalili na konzumente. Enako smo mogli zasledovati, da se je vsako zvišanje takoj v polni meri opazilo pri detajli-stih, padanje pa prav počasi in z veliko opreznostjo. Ne bom našteval primerov. Spomnimo se le na mesarje in kako trdovratno so vzdržavali — in deloma še vzdržujejo — cene mesu na neopravičeno pretirani višini. Tudi gostilniške cene spadajo v to poglavje.
Enak grd in nesocialen egoizem nam kažejo tudi stanovanjske razme-re- Dočim so prej hišni gospodarji opravičevali zviševanje najemnin z visokimi davki, z zvišanima stroški vzdrževanja hiš in s splošno višino cen živ-Ijenskih potrebščin, jih niti znižanje javnih davščin, ki je bilo najizdatnej-še z uvedbo novega zakona o neposrednih davkih, niti pocenitev gradbenega materijala in obrtniškega dela, niti padanje cen nekaterih najvažnejših življenskih potrebščin ni nagnilo, da bi sorazmerno popustili pri najem-Mnah. Ravno nasprotno. Iz previdno-Mi in v strahu pred grozečim stano-vanjskim zakonom so pred kratkim Premnogi neutemeljeno in prekomerno zvišali najemnine. O tem je naš list, menda kot edini, svojčas že poročal.
Tak je položaj za konzumente (kar so prav vsi državni uslužbenci in upokojenci), kolikor se tiče izdatkov za življenje. Kaj pa, kako je z njihovimi dohodki? Se ti tudi avtomatski sproti prilagodavajo spremembam indeksa cen in višini javnih dajatev?
Znižanje plač drž. uslužbencev in pokojninskih prejemkov upokojencev je že davno doseglo maksimum, saj je stanu primerno življenje ob teh prejemkih že dolgo docela izključeno. In vendar se še vedno ti dohodki zmanjšujejo na najrazličnejše načine. Nova davščina, ki je v prav posebni meri zadela ravno naš stan, so šolnine. — Uvedba te težke dajatve je premnoge družine drž. uslužbencev postavila pred težko izbiro, kam z naraščajem, ker je plačevanje visokih taks in drugih šolskih pristojbin za večino njih neznosljivo. Znano je n. pr. tudi, da ravno mi državni uslužbenci in upokojenci v dravski banovini izmed vseh stanov edini še plačujemo odkupnino za osebno delo za nedržavne ceste, tako zvani kuluk. In spomniti se nam je treba pri tem še tega, da v naši banovini donos od uslužbenskega davka, katerega razen državnih nameščencev Plačujejo še zasebni uslužbenci in de-Uvci, presega dohodke od pridobnine. ka tudi različna druga zvišanja po-
srednih davkov zadenejo le premno-gokrat v prvi vrsti ravno nas. Omenil bi le novo uvedeno državno trošarino na električno strujo, zvišanje trošarine na sladkor in prometnega davka ter luksusni davek. Ne omenjam niti znižanja odškodnine za potne in selitvene stroške, niti zvišanja najemnin za naturalna stanovanja, odpada raznih deputatov in doklad za službeno obleko itd.
Vsi stanovi okoli nas, zlasti še tako zvani pridobitniki uspešno branijo svoje koristi v javnih zastopstvih in pred zakonodaj alnim forom. Koliko imajo n. pr. trgovci in industrije! javnih in polujavnih institucij, ki dosledno in z velikim poudarkom zagovarjajo njhove interese in ščitijo stan, ki bi se sam mogel dovolj uspešno braniti. Kakor imajo ti povsod svoje zagovornike, tako jih imajo tudi drugi stanovi, pa naj so to zdravniki, odvetniki, lekarnarji ali pa delavci. Celo kmetom se pripravljajo zbornice. Kje pa je načrt o ustanovitvi uradniških zbornic?
Kaj pa drž. uslužbenstvo? Volilni zakon mu ni dal pasivne volilne pravice, zato ni zastopano v narod, skupščini, kjer imajo vsi drugi stanovi svoje delavne in izkušene poslance. Enako je v banovinskih in občinskih svetih. Zato ni čudno, da prosijo društva stanovanjskih najemnikov, v katerih je naravno seveda največ javnih uslužbencev, za zastopstvo v občinskih svetih, kakor je bilo dovoljeno organizacijam hišnih lastnikov.
Kako torej pomagati našemu stanu? Težka je ta naloga v normalnih časih — saj smo videli, kako se je v prejšnjih mastnih letih reševal ta problem — mnogo težja je še v današnji splošni stiski. In vendar bo treba najti izhod iz tega nemogočega stanja, ki grozi gospodarsko in moralno docela upropastiti vse državno uslužbenstvo. Treba bi bilo, da zaenkrat, ko je zakonodajna oblast poverjena zastopnikom drugih, zlasti pridobitnih stanov, ti sami spoznajo, da je popolna pauperizacija javnega uslužbenstva njim samim v največjo škodo. Znižavanje življenjskega standarda tako važne in številne kategorije konzumentov kaže svoje najbolj vidne posledice ravno v padanju konzuma. To spet povzroča zastoj produkcije, povečanje nezaposlenosti in nadaljnji padec konzuma. Treba bo, da se naši: gospodarski krogi čimprej prepričajo, da je takojšnja odpomoč nujna. Kako jo pa izvesti, je drugo vprašanje. Gotovo je, da je gospodarski položaj drž. nameščenstva, ki že pred sedanjo krizo ni bil rožnat (saj edino ta stan ni imel nikdar konjunkture) skrajno slab. Kdor bi hotel izračunati celokupno zadolžitev tega stanu, bi ugotovil strahotne številke. To pa naši denarni zavodi, trgovci, obrtniki in drugi sami najbolje vedo. Saj gredo dolgovi javnega uslužbenstva — in to po veliki večini ne morda lahkomiselno narejeni dolgovi — v težke milijone!
Kaj torej? Treba bi bilo pogledati resnici hrabro v oči in skušati najti pota iz te zagate. Samo skrajni čas je že. Želeli bi, da se k temu prevažnemu vprašanju, katero naj bi naše strokovne organizacije, ki še obstoje, vsaka zase intenzivno razmotrivale, oglasi čim več tovarišev. Javno razpravljanje o teh stvareh bi moglo vendarle opozoriti kroge, katerih se tiče, na ta nevzdržni položaj in na potrebo čim skorajšnje pomoči, da ne bo prepozno.
Ob organizaciji naše države pred dobrim desetletjem so bili na vladi ljudje, ki so vedeli, da bodo živeli državni uslužbenci v tej državi v dokaj slabih gmotnih razmerah. Radi tega so hoteli vsaj deloma podpreti državne uslužbence s tem, da so izdali uredbo o nabavljalnih, kreditnih in stanovanjskih zadrugah državnih nameščencev. Ta uredba je naravnost hotela s silo spraviti vse uslužbence v zadruge. Misel ni bila napačna in če bi uslužbenci tedaj misliti, kot mislijo danes, ko je uredba izgubila z novim zakonom prisilno ost, bi vladi odpustili ono nasilje in se vsi organizirali v zadruge in to v mestu kakor tudi na deželi. Imeli bi danes po vsej državi tako močne gospodarske zavode, da bi sc prav lahko odpovedali onim malim privilegijem, ki jih te zadruge uživajo in radi kojih se ravno v zadnjem času tako ropoče in bobna po trgov, listih.
Zakaj se to ni zgodilo?
Na tem božjem svetu je že tako, da velja zakon: iz malega raste veliko, in da treba začeti zidati hišo pri temelju in ne pri strehi. Vlada je z uredbo hotela ustvariti zakonske in gospodarske predpogoje za zadruge, ni pa mogla ustvariti članov, ki so prav za prav glavni del zadruge. Po preobratu je tudi državne uradnike zajela tista splošna pijanost mase, ki je vzbujala v ljudeh misel, da bo na svetu zdaj zmirom bolje, da bo raj prišel na zemljo kar sam od sebe. Uradniki so videli, kako se seli blagostanje celo v kmečke hiše ter so s prekrižanimi rokami čakali, kdaj obišče še njih. Malo, prav malo jih je bilo, ki so videli svoj resnični položaj, še manj takih, ki so ga videli in iskali potov, da si ga izboljšajo sami.
Uradniki, aktivni in upokojeni, so čisti konsumenti v človeški družbi. Vse, prav vse si morajo kupiti za svojo borno plačo in po svojem stanu so še postavljeni v človeški družbi med tiste, ki jim ljudje zdaj po vojni pravijo: pridobitniki, buržuji in slično, t. j. med tiste, ki so lepo oblečeni in obuti, udobno stanujejo in sploh žive prav po gosposki. Te plače in pokojnine državnih uslužbencev in upokojencev so pa tako borne, da jim povzročajo vce-
Starši, zbrani 9. oktobra 1932 na občnem zboru društva »Šola in dom« v Ljubljani, so ugotovili, da sedanje razmere na srednjih šolah dravske banovine resno ogrožajo izobrazbo in vzgojo otrok in so sklenilii tole:
1.	V dravski banovini naj se ne ukine nobena šola, ker bi bila vsaka ukinitev v škodo kulturnemu napredku našega naroda. Naš narod si je zgradil svoje šolstvo v težkem stoletnem boju z vladajočo nemško gosposko in bo smatral vsako okrnitev svojega šolstva v svobodni nacionalni državi kot izraz preziranja našega kulturnega napora v preteklosti in nerazumevanja politične lege Slovencev ob križišču nemške in romanske kulture. Že ukinitev ene same gimnazije v Ljubljani je imela težke posledice za naše srednje šolstvo. Nasprotno zahtevamo, da se naše šolstvo še izpopolni in dogradi po potrebah našega naroda in sedanje dobe.
2.	Zaradi ukinitve III. državne realne gimnazije v Ljubljani so posamezni razredi prenapolnjeni, v nekaterih učilnicah je do 66 dijakov, kar je iz pedagoških, didaktičnih in zdravstvenih ozirov nedopustno. Zato naj se ustanove paralelke v vseh primerih,
ne skrbi in jih tirajo v skrajni obup. Gotovo so slične razmere povzročile, da se je porodila prva misel o zadrugah konsumentov, posebno ko so ti le vedno v večjem razvoju denarnega gospodarstva videli, kako si na njih račun tisti, ki jim preskrbujejo življenjske potrebščine, kupičijo bogastvo Konflikt je bil s tem podan in začela sc je borba. Kdor pa ni vajen boja, ne more pričakovati, da bo zmagal v prvem zaletu. Treba je mnogo bridkih porazov, preden pride človek do končne zmage in pravo junaštvo je ravno \ tem, da vztiaiaš v borbi kljub porazom
Če so zadruge propadale ali če niso uspevale in ne uspevajo, je krivda vedno in vselej le na članstvu. In uradniki so samo pokazali v ‘.em boju da niso pravi junaki in da je treba še novih porazov, da se popolnoma zavedo.
Zdi se pa vendar, da se bliža čas, ko zajema vse drž. nameščence, aktivne in upokojene, ne pijanost, kakor po preobratu, ampak sveto navdušenje za zadružništvo. Postati pa morajo naravnost pionirji na tem polju, ustvariti morajo najpopolnejše gospodarske zavode moderne dobe. Ne smejo dovoliti v te zavode vstopa ne politiki, ne osebni mržnji, pač pa morajo gojiti disciplino potrpljenja in razumevanja. Ti_ dve lastnosti naj si vsak član pridobi z vajo in gotovo se bo pokazal uspeh tako, da bodo prihodnje generacije imele v zadrugah ne samo trenotne koristi, ampak tudi produktivno naložene prihranke, ki jim bodo v sili in potrebi velika pomoč in zadoščenje.
Naj ne bo torej nobenega aktivnega drž. uslužbenca niti upokojenca, ki ne bi deloval na polju stanovskega zadružništva, bodisi na deželi ali v mestu; saj imamo v dravski banovini zadruge državnih uslužbencev že po vseh večjih trgih. Vsakdo naj pristopi kot član in naj se udejstvuje, kolikor mu je le mogoče. Ako nima takoj vidne 'koristi, da le nima izgube, dolžnost je, da sodeluje. Z večjim razmahom in popolno organizacijo se morajo pokazati trajne gmotne koristi za člane: moralne pa ima že med borbo, ker se mora zavedati, da sodeluje pri dobrem delu za bodočnost.
kjer se to mora zgoditi po zakonu in naj se tudi ukinjena III. državna realna gimnazija zopet otvori, odnosno naj se njeni prostori rabijo za dosedanje šolske namene, dokler se ne zgradi novo moderno šolsko poslopje, kar je že sedaj nujno potrebno, zlasti ob periferiji mesta.
3.	Zaradi upokojitve, redukcije in premestitve mnogih profesorjev manjka na treh ljubljanskih gimnazijah približno 40 učnih moči in je pouk skrčen za 600 tedenskih ur. Nekateri predmeti se sploh ne poučujejo, čeprav so skoraj vsi profesorji zaposleni z maksimalno učno obveznostjo. Neredni in skrčeni pouk demoralizira dijake, katerim grozi še občutna škoda za nadaljnje šolanje. Da se bo mogel vršiti pouk na vseh srednjih šolah dravske banovine v polnem obsegu in v polnem redu, zahtevamo, da se namesti zadostno število profesorjev, ki so kvalificirani za slovenske šole.
Učne osebe, ki so bile brez disciplinskega prestopka predčasno upokojene, odpuščene ali premeščene iz dravske banovine, naj se zopet namesto na prejšnja službena mesta.
V bodoče naj bi se vse premestitve izvršile med počitnicami, da se v
Zase dela, kdor dela za „Naš Glas“!
Za ohranitev našega šolstva.
začetku šolskega leta more vršiti pouk v polnem redu in obsegu.
4.	Šolnina naj se z novim finančnim zakonom ukine. Sprejme naj se zopet načelo, da bodi pouk od najnižje do najvišje stopnje brezplačen.
5.	Učni načrti naj se ne izpremi-njajo med šolskim letom. Novi učni načrti naj se uvedejo le postopoma. Pri njih sestavljanju je upoštevati mnenje in želje pedagoških strokovnjakov in staršev.
6.	Učne knjige za vse šole dravske banovine in za vse predmete naj so pisane v slovenskem jeziku. Knjige naj se brez nujne potrebe ne izpremi-njajo, cena bodi kolikor mogoče nizka in označena na platnicah.
7.	Monopol na zvezke naj se ukine.
8.	Počitnice in odmori med letom naj se končnoveljavno urede. Popravni izpiti naj se vrše tik pred začetkom šolskega leta. Sklep šolskega leta in
K.:
Boj proti
Izdelava električnih žarnic je po vsem svetu monopolizirana. Samo malo je tovaren za žarnice po raznih deželah in vse te so se združile v mednarodni kartel »Phoebus«, ki ima svoj sedež v Ženevi. Radi tega kartela in z njegovo pomočjo so cene žarnicam po vsem svetu zelo visoke.
Visoke cene in iz teh izvirajoči dobiček je napotil že marsikaterega kapitalista, da je začel izdelovati žarnice na svojo roko, neodvisno od kartela. Z malo nižjo ceno je skušal privabiti konzumente. Toda vsakega takega konkurenta je mednarodni kartel napadel in mu delal ovire z denarne strani ali pa mu je pri drugih kartelih onemogočil dobavo surovin. Moral je likvidirati ali se priključiti kartelu, kjer so potem pri enakih prodajnih cenah enako dobro molzli.
Konzumenti in posamezne konzumne zadruge so gledale to igro dolgo časa. Kakor so ostro in z uspehom nastopile proti kartelom za izdelavo vžigalic, se niso lotile boja proti temu kartelu, ki je izborno organiziran in zelo močen. Proti takemu svetovnemu sovražniku nastopi lahko samo močna, mednarod. organizacija konzumentov.
In res so se dogovorile v 1. 1928. konzumne zadruge evropskih severnih dežel, ki sodelujejo pri skupnih nabavah kolonijalnega blaga, da si zgrade svojo lastno tovarno za žarnice.
Denar je založila švedska velena-kupna družba (ca 35 milijonov Din). Ko se je gradila tovarna, so pristopile k temu podjetju še sosednje zadruge in tako se je stvorila mednarodna družba »Luma«, katere člani so velenakupne družbe severnih evropskih držav.
S tem, da je nastopila družba »Luma« na mednarodnem trgu, je bil omenjeni mednarodni kartel »Phoebus« prisiljen, da se ukloni. »Luma« je prodajala žarnice za ca 6 Din ceneje in je temu moral naposled slediti tudi kartel. Imeli so od tega dobiček konzu-
P. F.:
O Vseh svetih.
Dvakrat v letu romajo množice iz mest in vasi tja ven, »na tisto tiho domo« vanje, kjer mnogi spe nezdramno spanje...« Na Sveti večer obiskujejo ljudje mrtvaški vrt in krase gomile, ki krijejo drage po* kojnike, z rožami in postavljajo v zasneže« no in zamrzio grudo smrečice, da zvečer zagore lučke z nihovih vej v ledeno temi« no. Pa to je bolj mestni običaj, ki se še ni tako ukoreninil, kot je obisk pokopališča o Vseh svetih, pred Vernih duš dnem.
To je tisti dan, ki je navzlic vsem spremembam do naših časov ostal večno enako lep v svoji turobnosti, to je dan, ki je tako ves posvečen mrtvim in spominu nanje, da se zdi, da kakor z nevidnim mo* stom veže žive z rajnkimi na drugem brc* gu. Ozaljšana pokopališča, ki zvečer trepe< tajo v nemirni svetlobi tisočev svečk, so dokaz čudne, iz najskrivnejših kotov srca izvirajoče pračloveške čuvstvenosti. Kakor da je oživela spet v nas prastara poganska vera v svetost ognja, katero je krščanstvo prevzelo v obliki očiščujočega plamena, ki trepeta od daritvene sveče proti nebu. In kakor da se s temi neštetimi lučkami hoče« jo živi približati mrtvim vsaj en dan v le* tu, kakor da se hočejo odkupiti, oddolžiti jim, tako tudi na najrevnejšem grobu brli košček svečice med gomilami jesenskega cvetja.
razdelitev spričeval naj bosta ob istem času.
9.	Pobiranje denarja v šoli v kakršnekoli namene naj se prepove. Dovoljeno bodi samo enkrat na leto zbiranje prostovoljnih prispevkov za revne dijake dotičnega zavoda.
10.	Dijakom, ki so padli pri nižjem ali višjem tečajnem izpitu za 1 leto, naj se kot prostovoljnim ponavljalcem dovoli redeni obisk IV. oz. VIII. razreda.
11.	Dijakom meščanskih šol naj se dovoli z diferencijalnim izpitom prestop na vse srednje šole, predvsem na učiteljišča.
12.	Pravilnik o višjem tečajnem izpitu odreja za dravsko banovino pismeni in ustni izpit :iz srbohrvaščine. Ta izjemna določba naj se odpravi, ker je v nasprotju z dosedanjim učnim načrtom, po katerem se poučuje v višjih razredih srbsko hrvatsko slovenski jezik skupno.
kartelom.
menti zadrug, pa tudi vsi ostali. Pri letni uporabi 12,000.000 žarnic, ki se porabijo na Švedskem, znaša razlika v ceni ca 300.000 funtov šterlingov ali ca 67 milijonov dinarjev. Tedaj je samo prebivalstvo na Švedskem prihranilo v enem letu še enkrat toliko, kolikor stane cela tovarna in vse investicije. Koliko znaša šele celokupni dobiček vseh prebivalcev severnih evropskih držav!
»Luma« je prva mednarodna tovarna konzumentov. Je simbol sloge, strpnosti, zaupanja in pravega zadružništva proti mednarodnemu kapitalizmu in kartelu. Tovarna žarnic naj nam sveti tudi idejno! Samo s slogo, s sodelovanjem, z disciplino in kapitalom se da z uspehom priti do živega mednarodnemu kapitalu in kartelom.
Kapitala 35 milijonov Din je bilo treba, da so konzumenti prihranili <0 milijonov letno! Pa tudi imeti je treba denar. Kdor ne trpi denarja in ga hoče sproti zapraviti, ta ne bo nikdar prišel na zeleno vejo. Ostal bo suženj mednarodnega kapitala in raznih kartelom. Švedi so zavestno nabirali denar, in niso se preje lotili takega podjetja, dokler niso imeli zavedne člane, zato se jih mednarodni kartel ni upal napasti in jih ni mogel udušiti, kakor je dose-daj udušil vse poskuse poedincev.
Treba je bilo torej tudi zavednosti! Pri nezavednih ljudeh bi kartel tudi prodrl. Za nekaj časa bi znižal prodajne cene izpod sedanje produkcijske cene zadružne tovarne, konzumente bi zbegal in odvrnil, tovarno upropastil ali odkupil, in po tem izvršenem delu ponovno dvignil cene ter nadomestil, kar je bil do tedaj izgubil na dobičku. V takih bojih za cene je treba med konzumenti še prav posebne zavednosti in razsodnosti. Kako bi izgledalo to pri nas? Ali ne bi konzumenti že po par mesecih pozabili, kakšne so bile preje razlike, in bi iz protesta, da ni zadruga spet in še vedno toliko cenejša, šli zopet h kartelu? Takih izkušenj imamo vse polno v naših zadrugah.
»Luma« pa naj bo pred vsem zgled za razne konzumne organizacije posebno v Jugoslaviji, ki se nikakor ne morejo združiti, niti ne pri navadnih nakupih. Lokalni patrijotizem, nezaupanje, nevoščljivost, osebni momenti, vse to nas ovira, da ne zmoremo organizirati niti tega, kar imajo povsod v Evropi: velenakupno družbo za skupne
nabavke. Kdaj bomo toliko dozoreli, da se povzpnemo do tovarne a la »Luma«?
(Iz »Zadrugarja«, Ljubljana.)
Obleke kemično Cisti, barva, pllslra In lika tovarna i O S. REICH.
Drž. nameščenci in Agrarna banka.
Ljubljanski tednik »Pohod« je v svoji 6. štev. od 15. oktobra t. 1. objavil ta-le članek, katerega dobesedno prenašamo:
»Državnim nameščencem se je leta 1929. od strani nadrejenih oblastev — zelo priporočalo podpisovanje delnic (po 500 Din) na novo ustanovljene Privilegovane agrarne banke, da se podpira kmetijsko gospodarstvo. Temu pozivu so državni uslužbenci ustregli v večjem številu ter so se jim od plače mesečno odtegovali dogovorjeni obroki. S 1. marcem 1931. je bilo vplačevanje dovršeno.
Dočim so se pa zasebnim delničarjem že davno uposlale delnice, — jih državni nameščenci še sedaj ne dobe. Vsled tega seveda tudi ne dobe dividend, ne obresti vplačane glavnice, Vrhu tega so delnice med tem v kurzu padle od 500 Din na 224 Din tako, da je bila s tem državnim nameščencem tudi odvzeta možnost eventualne prodaje delnic pred padcem tečaja.
Dasi so drž. nameščenci ponovno priganjali izročitev kupljenih delnic, jim Agrarna banka le odgovarja, da se naj obrnejo na finančno ministrstvo, katero potom nadrejenih oblasti obvešča prošnike, da naj potrpe dotlej, da jih dobe tudi ostali drž. nameščenci.
Krivda na tem, da se delnice ne dobe, leži na kontrahentinji, to je na privilegovani Agrarni banki, ki pač svoje obveznosti k izročitvi že itak v vrednosti padlih delnic, obresti oziroma dividend ne izpolnjuje.
Sedanji časi bi morda iz človeškega stališča opravičili odlog izpolnitve. Vendar gre pa v tem primeru za upravičence, ki v sedanjih razmerah tudi nimajo razpoložljivih sredstev. Nadalje je upoštevati, da je—^Agrarna banka pravkar začela staviti lastno palačo v Beogradu, iz česar sledi, da nji sredstev za izpolnitev obvez ne manjka, oziroma bi njo že varovanje »de-coruma« — moralo dovesti do odločitve, da poprej poravna svoje obveznosti, preden se loti z velikimi stroški zvezanega novega podjetja.«
Uradniško pravo v praksi.
Doklada za obleko uslužbencev notranje uprave. Finančno ministrstvo je izdalo pojasnilo, da se zakon o zmanjšanju prejemkov z vsemi spremembami in dopolnitvami ne razteza na doklado za službena oblačila nameščencev notranje uprave, katero prejemajo ti nameščenci po čl. 119 zak. o notranji upravi. Ker glavna kontrola te odločbe ni vzela na znanje, je finančno ministrstvo vnovič razmotri-valo to vprašanje in izdalo odločbo št. 24.675/L od 18. junija, da ta posebna doklada za službeno obleko ni sestavni del službenih prejemkov, ki so uslužbencu na svobodno razpolago, temveč je posebno povračilo za obvezne izdatke za nabavo obleke, brez katere ti uslužbenci sploh ne smejo opravljati službe. Ker je pa glavna kontrola na svoji splošni seji od 5. julija določila, da ostane pri svojem prvotnem naziranju, je s spisom od 5. julija, št. 55.629 o tem obvestila finančno ministrstvo. Po tem je torej pavšalna doklada za obleko uslužbencev notranje uprave podvržena določbam zakona o zmanjšanju prejemkov in se zaradi tega mora sorazmerno znižati.
Kolkovanje pobotnic za odplačila dolgov drž. uslužbencev. Neka zavarovalna ustanova, ki dovoljuje državnim
uslužbencem posojila na življenjske zavarovalne police, je prosila finančno ministrstvo za avtentično razlago, kako je kolkovati pobotnice, s katerimi zavarovalnica potrjuje prejem mesečnih obročnih vračil posojila. Državni uslužbenci namreč vračajo zavarovalnici posojila tako, da jim državni urad, pri katerem so v službi, od prejemkov zadržuje odpadajoči mesečni obrok n ga nakazuje zavarovalnici. Ta je doslej te pobotnice redno kole-kovaia po tar. post. 36 taks. zakona (50 par) kot pobotnice v bančnem poslovanju med zasebniki. To stališče je utemeljevala s tem, da je dovolila posojilo zasebniku, namreč drž. uslužbencu, ne pa državnemu uradu, pri katerem je dolžnik v službi. Bančno poslovanje in odnos upnika in dolžnika postoji torej po tem stališču med zavarovalnico in med dotičnim državnim uslužbencem. Državni urad pa posluje samo kot blagajnik, ki denar od uslužbenčevih prejemkov odtegne in ga zavarovalnici nakaže. Po nasprotnem stališču, katero zastopajo mnogi drž. uradi, naj bi se pa take pobotnice kolkovale po tar. post. 33 z U4 % ker med drž. uradom in zavarovalnico ne more biti govora o kakem bančnem poslovanju, temveč je razmerje med uradom in zavarovalnico samo raz-
Veličanstvo smrti ustvarja neslutenc razdalje med ljudmi, a prav tako jih druži navzlic letom in razdaljam, razgalja notra« nje povezanosti, srčne odnošaje, ki so bili nekoč zaklenjeni in skriti v njih prsih. Ta« ko se pač vsakdo — hote ali nehote — za« misli ob grobu svojih dragih, se pogrezne vase, in le malo jih je, ki jih ob tem brid« kem obračunavanju s samim seboj ne teži zavest krivde zaradi nagle, nepremišljene besede, zaradi nepreudarjenega, iz trenot« ka rojenega dejanja, zaradi opuščene in zatrte ljubezni. Pogostoma nas skli ta bo« leči pečat leta in leta, vse življenje, a ven« dar ne opazi svet, kako kljuje v najgloblji globini našega bistva, neprestano in brez konca. Ta dan, ob grobu, izbruhne spet.
»Zakaj nisi molčal takrat?«, se sprašu« jemo skesani. »Zakaj je nisi objel tedaj, zakaj ga nisi obsul z vso ljubeznijo, kar jo je bilo v tebi, da bi mu dal zaupanja in opore v njegovi omahljivosti in s tem pre« prečil iz obupa spočeto dejanje? Zakaj si odrekal, zakaj branil otroku stvar, katero si je tako silno želel? Zdaj leži tu spodaj, zdaj je prepozno. Zakaj nisi skrbel, da bi bil pregnal materi vsako senco skrbi z ob« raza, zakaj ji nisi pripravil toplega doma v svoji hiši? Mar ti ni bila mati? Je še kje skrbnejša, dobrotljvejša, bolj ljubeča? Am« pak tvoja žena, tvoje sorodstvo se ni razu« melo z njo, in ker si mu hotel ustreči, si pozabil na važnejše. Saj je bilo tudi tako prav, ampak obenem tudi prijetneje, kot
i da bi bil moral zmirom iznova graditi nove I mostove ljubezni in potrpežljivosti in razu« mevanja. Zdaj je prepozno .. . prepozno.«
Strašna je ta beseda, ki jo pozna samo starost. Mladina nalahno skaklja preko nje. Širok in velik leži pred njo odprti svet. Novih načrtov, misli in euvstev prinaša vsak dan in vse je tako strašno važno, vse tako nenavadno in posebno, zakaj mlad si — mlad! Kaj ni starost že sama po sebi bo« lezen? Blagor mu, ki ob grobu svojih dra« gih more trdno in zaupno verovati na svi« denje, čigar duša se kot feniks more dvig« niti nad vse, kar je bilo ustvarjeno iz ila zemlje, da umre in se spet rodi. Spet sniti se s sinkom? Še enkrat pobožati drobno ročico, spet poljubljati usteča, rdeča kot zrela jagoda? Spet objeti moža, začutiti moč njegove življenske izkušenosti, začu« titi se varnega, kakor nekoč? Enkrat vsaj še pritisniti si ženo na prsi, spet občutiti vso njeno brezmejno vdanost in ljubezen? Pohiteti spet materi, očetu v objem? Kdo si ni že kdaj želel ob grobu, da bi mrtvi vstal vsaj za najkrajši hipec, da bi slišal, kako bi mu povedali, kar so nekoč zamol« čala usta, da bi mogli popraviti, kar smo zamudili? Toda samo resnično vernim je zgradila vera most preko smrti v večnost, drugim ostane vse mrtvo in nemo, kar glo« boko v zemlji počiva.
In vendar moramo še zavidati tistim, ki vsaj vedo, kjer počivajo njihovi dragi. Obiskujejo jih, pogovarjajo se z njimi sko«
zi rušo in prst, blizu so si — in to je to« lažba. Grozna je pa misel na vse, kar se je dogajalo tolikokrat med vojno. Kako grozno je bilo samotno umiranje sredi med tujci, ki niso razumeli umirajočega, sredi surove brezbrižnosti in sovražnosti z muc« nim hrepenenjem po domu! Kako nestrpno iščejo na praznik umrlih materinska srca široko po svetu! Kako vdano zro žene, ki niso našle nove sreče, katere niti iskale ni« so, na vseh mrtvih dan tiho v daljino: »Je še mislil name? Mi je hotel sporočiti še besedo na to zapuščeno samotno pot skozi življenje? Koliko je pretrpel tako daleč od mene?« Strašna nam je še danes misel na gore mrličev, na jame, kjer leže tisoči in tisoči neznanih junakov, ki so jih pred zasledujočim sovražnikom v naglici za silo zagrebli. Skalovje in zemlja je zadušila ljudi, utapljali so se, zgoreli, zastrupljeni plini so jih ugonabljali, granate mesarile, prepadi so jih požirali. Dež je padal, sonce je sijalo, in trupla so gnila na žičnih ovirah med strelskimi jarki. Smo že pozabili na vse to? Zdi se tako, ker druge prazne be« sede done po svetu v naših dneh. Tod« če bi ti vstali, marsikdo od njih, ki so oku« sili smrt, bi se tuje in s trpkim pogledom nemo ozrl po svetu in vprašal: Čemu? • • ’ Trepetaje ugašajo lučke na gomilah, megle rosi hladen dežek. Kakor da vidno pada nočna tema na božjo njivo, ki se p°* lagoma izpraznjuje. To je bil spet enkra4 dan mrtvih, dan, ko živi ob poslednjem
merje med pooblaščenim zaupnikom in upnikom. — Finančno ministrstvo je na to vprašanje odgovorilo pod št. 75.787/111 ex 1931, da potrditev prejema denarja, ki je bil zadržan za račun dolga banke, ni bančni posel ozir. da tu ni govora o potrdilu v bančnem
počivališču svojih dragih pomislijo nazaj in se zamislijo naprej.
Resni, brez besed zapuščajo ljudje po« kopališče, dobrih sklepov, otožnega pokoja in toplih spominov so srca prepolna. Pre« mnoge pa teži negotovost jutrišnjega dne in stiska današnjega. Toda če bi le ta ali oni izmed njih odnesel s seboj domov trd« no voljo, da bo vselej nesebično, nepresta« no in neomajno trosil seme, ki naj prerodi ljudi, domovino in družbo, morda ne bi bil globoki pomen tega skrivnostnega dne ostal brez sleherne koristi. Morda jih bo pa več, ki bodo pod vtisom doživetja na ta dan v drugo smer okrenili svoje življe« nje, da bo bodoči rod našel lažje in po« voljnejše pogoje za pot naprej in da mu bo laže pri srcu, kadar si bo sam vsako leto na praznik umrlih polagal račun o svojem življenje.
Francis Carco:
Prvi sneg.
Vsako leto, odkar sem prihajal k nje« niu, da sem »papirje«, katere so mu med deveto in enajsto prinašali gospodje poro« ^evalci v tiskarno časopisa, po potrebi po« daljal ali slogovno skrajšal, je očka Antoi« ne preživljal krizo, med katero je bil čisto nezmožen za vsak preudarek. Ta pojav se Je javljal stalno v oktobru, zlasti po dvaj« Setem, kadar je ta vrli možak — v prehu«
poslovanju, vsled česar taksa iz tar. post. 63 ne more priti v poštev, temveč samo taksa iz tar. post. 33 taks. zakona.
OPOZARJAMO NA OGLAS TVRDKE »FR ANDE«.
do zakurjeni mali dvorani, kjer je izrezo« val brzojavke poročevalskih pisaren — s svojim kratkovidnim trudnim pogledom prebral to«le kratko vest:
»Briangon, 22. oktobra. Nocoj je pa« del prvi sneg, kot nam javljajo.«
Običaj zahteva, da so prvi oktobrski sneg in prve muhe v juliju deležne časti časopisnih poročil in da najbolj resni listi zopetni pojav teh dveh dogodkov javljajo kot zares nenaravno ali pa vsaj izredno zanimivo dejstvo. Tako je izvedel očka Antoine po Havasovi brzojavni posredo« valnici, da je prejšnji dan snežilo v Brian« gonu. In ta vest ga je vselej težko zadela.
»Ah!« je dejal in s tem trenutkom se je pričela njegova kriza. Očka Antoine je vstal in prišel k meni: »Gospod urednik!«
»No, Antoine? ...«
»Jaz — ne morem — več —!«
»Ste bolni?«
»Prav res, nič dobro se ne počutim nocoj in prosim vas, da mi dovolite...«
»Ampak seveda!«...
Očka Antoine je izginil. In trdno sem vedel, da bom prejel drugi dan od njega z brzo pošto oprostilno pismo s prošnjo za dovoljenje — prav vselej je bilo tako — da sme zaradi zavratne hripe ostati doma.
Ni čuda, da me je okolnost, da se je Antoineova hripa pojavila vselej točno ob času, ko je Havasova poročevalnica javila prvi sneg, globoko začudila. Dasi se je zde« lo, ker sem spoštoval svobodo vsakega po« edinca, da mi ni mar razlogov, iz katerih
Organiziranje banovinskega urad-ništva. Doslej so združeni v posebnih stanovskih organizacijah banovinski uradniki v vseh banovinah razen v primorski in dravski. Da se ustanovi skupna organizacija vsega našega banovinskega uradništva, je Društvo banovinskih uradnikov v Novem Sadu sklicalo za začetek novembra posvetovanje odposlancev vseh obstoječih organizacij. Razpravljalo se bo zlasti o enotni pragmatiki banovinskega uslužbenstva. Pričakuje se, da se bodo tudi ljubljanski in primorski banovinski uslužbenci v kratkem organizirali v posebnih društvih.
Novi grobovi.
f Anton Funtek. Dne 21. oktobra je po dolgi bolezni, star sikoro 70 let, umrl v Ljubljani upok. profesor in slovenski pisatelj Anton Funtek. O njem kot vzornem vzgojitelju in učitelju slovenščine, kakor tudi o njegovih zaslugah, katere si je pridobil kot pesnik in dramatik ter marljiv 'in vesten prevajalec, tu ne bomo razpravljali. Za nas, slovenske državne uslužbence, je plemeniti pokojnik zlasti zato zaslužen, ker je od prevrata dalje do predlani urejal ljubljanski Uradni list in deloma sam ustvarjal, deloma skrbno pilil in izboljšaval naš uradni jezik. Njegovi prevodi raznih zakonov, uredb in pravilnikov so bili nadvse vestno izvršeni tako, da ostanejo vzor slehernemu prevajalcu. Z neprimerno vztrajnostjo je očistil naše revno in nebogljeno uradno izrazoslovje, ga pomnožil z lastnimi izsledki in obogatil s pristnimi, malo ali nič znanimi ljudskimi izrazi. Njegova velika zasluga je, da so najvažnejši zakoni, ki so izhajali do leta 1930., tako točno in pravilno po slovensko podani. — Antona Funtka, plemenitega človeka in neutrudljivega kulturnega delavca, ki si je za slovensko kulturo in jezik pridobil velikih zaslug, ohrani vse naše državno uslužbenstvo v častnem spominu,
f Fran Milčinski. Komaj nekaj dni za Funtkom je zatisnil oči priljubljeni pisatelj Fran Milčinski, upokojeni svetnik Stola sedmorice v Zagrebu. Z njim je izdihnil najboljši naš humorist, pisec nedoseženih narodnih pravljic, avtor mladinskih iger in menda edini slovenski satirik. Plemeniti pokojnik pa ni bil samo pisatelj, bil je tudi človek zlatega srca in največji prijatelj mladine. Kot sodnik se je posvetil z vso dušo mladinskemu skrbstvu, ki mu je postalo glavni smoter življenja. Zapuščeni, zanemarjeni mladini, tem »ptičkom brez gnezda«, je veljalo njegovo poglavitno delo, praktično in slovstveno. Vrsta temeljitih razprav in člankov priča o tej njegovi bogati socijalni delavnosti. Kot pisatelj - humorist in satirik je v umetniški obliki obnavljal ljudi iz svoje okolice in jih v dobrodušni satiri pokazal svetu razgaljene, take, kakršni so brez krink. Tako je postal Milčinski najvestnejši kronist svoje dobe in okolice, ki jo je popisoval s smehljajem na ustnah. Plemenitemu
je moj sotrudnik izostal, sem vendar raz« mišljal o tem. Opravljal sem njegovo delo z gotovostjo, da bom nekoč zanesljivo iz« vedel za to tajnost. In takole se mi je po« srečilo, da sem to skrivnost razčistil:
To leto sc je zdelo, da hripa noče več odnehati. In. ker od očka Antoinea že od 28. oktobra ni bilo nobenega znaka, da je še pri življenju, sem imel vtis, da se mu je dogodila nesreča. Naglo sem poskrbel za namestnika in se odpeljal v ulico Fosse« Saint Jacques, kjer je stanoval Antoine. Poludesetih je bilo, ko sem prišel pred maj« hen, navidez siromašen hotel. Vprašal sem po očki Antoineu in hišnik me je peljal v zgornje nadstropje. Potrkal sem.
»Krepkeje potrkajte!« mi je svetoval hišnik, preden je odšel po stopnicah. .. Tedaj so se vrata napol odprla.
»Kdo je?« je vprašal nek glas.
Brez odgovora sem vstopil... Slutnja me ni varala. Približno štiridesetleten, ne« poznan mož me je na nek nesmiselen na« čin pozdravil in me nato bojazljivo pogle« dal ter stopil k mrtvaški postelji. Bil je oblečen v ponošeno dolgo suknjo in nosil je tisto bajeslovno pentljo, kakršno so nam že tolikokrat opisovali, da človek le predo« bro ve, kako grozno revščino žalostno in sramežljivo oznanja. Na mizi je dogorevala sveča.
»Da!«... je nenadoma zamrmral mož ... »Antoine se je obesil!... Ste morda sorodnik?...«
»Obesil?«
dobrotniku mladine, vzornemu sodniku in velikemu pisatelju Fr. Milčin-skemu večen spomin!
Iz organizacij.
Samostojno društvo nižjih poštnih uslužbencev. Pred letom dni smo že po« ročali, da je ljubljansko »Društvo nižjih državnih uslužbencev p. t. t. stroke« vlo« žilo proti odloku prometnega ministrstva, s katerim mu je bila odbita zahteva, da sme poleg organizacije p. t. t. uslužbencev ustanoviti samostojno društvo, tožbo na državni svet. Ta je z razsodbo od 26. avgu« sta 1932., št. 39.854, razsodil, da je izpod« bijani odlok protizakonit, ker ni bilo ovire za odobritev posebnega društva nižjih p. t. t. uslužbencev za vso državo poleg že obstoječega Združenja p. t. t. uslužbencev
v	Beogradu. Tako društvo bi bilo namreč društvo samo ene uslužbenske vrste, nam« reč samo nižjih uslužbencev, zvaničnikov in služiteljev p. t. t. stroke, ustanovljeno pa za vso državo. Ker torej ustanovitev posebnega društva nižjih uslužbencev ne nasprotuje 7. odst. § 76 u. z., je državni svet navedeni odlok razveljavil. Po ti raz« sodbi je torej smatrati, da se smejo za vso državo ustanavljati in obstojati stro« kovna društva za vsako uslužbensko vrsto (uradniško, zvaničniško ali služiteljsko) iste stroke. — Prometno ministrstvo je zato pozvalo Društvo nižjih p. t. t. usluž« bencev v Ljubljani naj se v treh mesecih preosnuje v smislu 7. odst. § 76 u. z. v or« ganizacijo, ki velja za vso državo, sme pa imeti tudi banovinske sekcije kot svoje podružnice. —- S tem je ta nejasnost, ki je povzročila mnogo nesporazumov, dokončno na avtoritativen način pojasnjena. Ta pri« mer pa more služiti tudi za vodilo organi« zacijam v drugih resortih, kjer je bil po« jem »uslužbenske vrste« doslej še sporen.
Iz poštarske organizacije. Ker je pro« metno ministrstvo odobrilo in priznalo no«
vi	odbor Združenja p. t. t. uslužbencev kraljevine Jugoslavije, ki je bil izvoljen dne 12. in'13. julija v Beogradu, je pri« znalo tudi pravno veljavnost sklepu tega občnega zbora, da se razveljavijo vsi od« loki prejšnjega odbora, s katerimi so bile razpuščene nekatere banovinske sekcije (med njimi tudi ljubljanska) in izključeni posamezni člani. Zato je novi odbor nave« dene organizacije obvestil tuk. bansko upravo, da prizna kot svojo zakonito ba« novinsko sekcijo le tisto organizirano sek« cijo v Ljubljani, kateri načeluje kot pred« sednik g. Ivan Rabič. Zaradi tega je upra« va policije dotedanjega začasnega upravi« telja društvene imovine ljubljanske sekcije poštarske organizacije razrešilo dne 16. avgusta t. 1. poslov. Po ti odločbi je dote« danji začasni upravitelj g. Josip Jakše iz« roči! dne 20.' avgusta staremu odboru sek« cije vse premoženje organizacije.
Iz ljubljanske nabavljalne zadruge.
Pocenitev kuriva. Odslej veljajo naslednje cene: premog (1 tona) za takojšnje plačilo Din 410'—, na obroke Din 420;—; drva veljajo cela (1 m3) Din 108'— (Din 112'—, žagana drva Din 116'— (Din 120'—) in sekana drva Din 124— (Din 128').
Otvoritev preurejene prodajalne. Dne 27. oktobra se je otvorila popolnoma prenovljena prodajalna in vinska klet. O tem važnem koraku lepo napredujoče zadruge bomo prihodnjič obširno poročali.
»Da, prav res!?«
Molčala sva.
»Ljubi moj gospod,« je s premagova« njem nadaljeval mož, »Antoine je z menoj služil nekoč v Briangonu pri petnajstem, in če omenjam ta polk, storim to zato, da vam razložim vir najinih tedanjih sanj.. . Pesnik sem... Antoine je imel sposobnosti za dobrega časnikarja, da, celo za zname« nitega pisatelja!... Toda le poslušajte!«
Z glasom, ki je rezal v srce, je nada« Ijeval:
»Najine sanje in utvare niso od vče« raj... življenje naju je razdrobilo, ljubi gospod. Enega kot drugega. Ostala nama samo tolažba, da sva razumela drug dru« gega, zakaj vsako leto ...«
». •. ko je padel prvi sneg ...?«
»Zares! — toda saj ne morete niti slu« titi, kaj je značil prvi sneg nama, kakšne zimske spomine na najine trdnjave je obu« dil .znova, na Fort L’ Infernel, le Januš in Croix de Toulouse ... in koliko sva si ime« la povedati... ah, ljubi moj gospod... in spomini na najine mladostne nade!... An« toine je bil neizčrpen! Zidal si je svojo bodočnost — in vse lepo in dobro!... Vrl mož!... Celo še sinoči, ljubi moj gospod!
toda — ali je morda potem preveč pre« mišljal in morda uvidel ničevnost vsega življenja? — Mogoče je!... To je gotovo, da sem ga nocoj, ko sem prišel sem, da počakam nanj — zakaj tu pri njem sem našel vselej priliko za pisanje — našel obe« šenega... In niti vrat ni zaklenil za seboj.«
Vestnik.
Vzgledna stanovska zavednost. — Ponovnim prošnjam uprave našega lista, naj bi naročniki nabrali med tovariši čim več novih naročnikov, se je ljubeznivo odzval g. Ivan S o t e 1 š e k, pomožni sekretar in šef pisarniške službe pri tuk. banski upravi. Navedeni gospod je med svojimi tovariši nabral 10 (deset) novih naročnikov, pobral tudi četrtletno naročnino in jo nakazal upravi. Če bi se vsak naš naročnik tako zavedal pomena neodvisnega stanovskega glasila za nas vse, kakor omenjeni gospod, bi mogel naš list s še večjim uspehom ':n v širšem obsegu vršiti svojo važno nalogo. — Taka vzgledna požrtvovalnost zasluži vso pohvalo!
Zasluženo priznanje. — Svojemu dolgoletnemu in za prospeh organizacije velezaslužnemu predsedniku gosp. Franu Petrovčiču, vodji zemljiške knjige v Ljubljani, je Društvo zemljiškoknjižnih uradnikov ob njegovem slovesu iz odbora, kateremu je nad 10 let načeloval kot predsednik, poklonilo diplomo in ga imenovalo za častnega člana. Diplomo je prav okusno in globoko smiselno izdelal akad. slikar Hinko Smrekar, ki je 'upodobil na nji: vso dvoličnost zemljiške knjige. Zaslužnemu stanovskemu in strokovnemu organizatorju g. Petrovčiču čestitajo vsi znanci in tovariši, društvu pa, ki je umelo počastiti svojega zaslužnega predsednika s tako lepim, res umetniškim delom trajne Vrednosti, — gre javno priznanje.
Znižanje prejemkov. Govorice, da se bodo prejemki aktivnih in upokojenih drž. uslužbencev spet znižali, je knančni minister na seji vlade kategorično demantiral. Izdano je bilo obve-■jdilo, da vlada takega znižanja absolutno ne namerava izvesti.
Prijave za draginjske doklade upokojencev. Na razna vprašanja objavljamo, da upokojencem, ki so letos pomladi že vložili prijave za drag. doklade, istih ni treba vnovič predlagati. Pač pa mora vložiti tako prijavo vsak upokojenec, če so pri njem medtem nastopile talke okoliščine, da mu gre pravica do drag. doklad. — Tudi vsi na novo upokojeni aktivni drž. uslužbenci morajo vložiti prijavo na predpisanem obrazcu, sicer se jim pokoj-nine ne more nakazati. Vsi ti naj torej pošljejo pravilno izpolnjene prijave finančni direkciji takoj, ko izvedo za svojo upokojitev, torej še preden dobe upokojitveni odlok, da se izplačilo pokojnine ne zavleče.
Uradne ure pri finančnih uradih. Finančno ministrstvo je zaradi značaja, važnosti in nujnosti poslov določilo za ministrstvo, drž. pravobranilstva, finančne direkcije in upravo ter
inspektorate drž. monopolov uradne ure ob delavnikih od 8. do 12.30 in od 15.30 do 18., razen ob sobotah, ko se uraduje od 8. do 14. ure. Za davčne uprave, carinarnice in centralne carinske blagajne velja delavni čas od 8. do 12. in od 14. do 17. ure. Pri finančni kontroli se uraduje po določbah zakona o organizaciji fin. kontrole, katastrske uprave pa po posebnih odredbah ministrstva.
Tudi služiteljev ne sme direkcija več postavljati. Pod tem naslovom objavlja ljubljanski »Poštni Glasnik« od 6. septembra naslednjo vest: »Ministrstvo je vzelo direktorjem (namreč: pošte in telegrafa) še zadnje pooblastilo, da smejo postavljati: služitelje, in si je tudi to pridržalo za sebe.«
Obdavčenje naturalnih stanovanj. Davčni oddelek fin. ministrstva je glede obdavčenja stanovanj, katera uživajo od države ali samoupravnih teles državni ozir. samoupravni uslužbenci kot naturalen deputat, odločil, da je treba taka naturalna stanovanja obdavčiti z uslužbenskim davkom. To tako, da bodo nakazovale! druge stopnje po uredbi za določitev vrednosti stanovanj ugotovili, koliko je poedino stanovanje vredno na mesec in to vrednost vnesli v plačilni seznam. Tako ugotovoljeni znesek se prišteje ostalim uslužbenčevim dohodkom in se skupna svota le-teh nato obdavči po določbah o uslužbensfcem davku.
Naknadno plačilo najemnine železničarjev. Ker uredba o določitvi vrednosti stanovanj, katera imajo od države prometni uslužbenci, velja od 1. maja 1932, medtem ko se morejo nove najemnine pobirati šele od 1. septembra t. 1. dalje, je prometno ministrstvo odločilo, da se naknadno plačilo razlike na najemnini za čas od 1. maja do konca avgusta t. 1. izvrši v 6 enakih mesečnih obrokih, počenši s 1. oktobrom 1932.
Otvoritev učiteljske knjigarne v Mariboru. Pred kratkim je ljubljanska knjigarna Učiteljske tiskarne odprla v Mariboru svojo podružnico. Otvoritev te zadružne knjigarne je v stanovsko gospodarskem pogledu izredno važen dogodek ne le za mariborsko učiteljstvo, temveč tudi za vse ostalo on-dotno državno uslužbenstvo. Prepričani smo, da bodo vsi drž. nameščenci v Mariboru umeli ceniti pomen lastne zadružne knjigarne in se je tudi po potrebi stalno posluževali.
Železničarji in vojaške vaje. Vojno ministrstvo je odločilo, da se obvezniki, ki vrše eksekutivno železniško službo, ne bodo pozivali na vojaške vaje, dokler traja izvozna sezona, ki se je letos pričela 15. septembra.
Cenjenim damam priporoča
IVANKA STEGNAR, LJUBLJANA
STRITARJEVA ULICA
svojo bogato zalogo najmodernejših damskih klobukov^po najnižjih cenah. Popravila točno in ceno. Žalni klobuki vedno na zalogi.
•	>•••••••■••••••••• •••••••••••••ut
Ina okmoke!
j MANUFAKTURA —PERILO — TRENČKOTI ;
DRŽAVNI URADNIKI POPUST SKLICUJOČ SE NA TA OGLAS
MANUFAKTURA »REKORD«
j Ljubljana: ALEKSANDROVA 8 — MARIBOR Gregorčičeva 20	\
Kr. dvorni dobavitelj
ANTON VERBIČ, Ljubljana
Delikatese Telefon 2673 Špecerija
Najnižje cene! Sveže blago! Skrbna postrežba!
obu6u
najceneje gAM0 y konfekc]j| jRANDE“
LJUBLJANA, GRADIŠČE ŠTEV. 2, POLEG NUNSKE CERKVE
Ivan Perdan nasl., Ljubljana j
Veletrgovina kolonijalnoga in špecerijskega blaga. •
Nudi po najnižji dnevni ceni: kavo, riž, testenine, najfinejše na- • mizno olje, čaj, žganje ter vse drugo špecerijsko blago.	S
Postrežba točna in solidna.
••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••
j Kaj je novega v Ljubljani?
:	Domači proizvodi sukna za moška oblačila, volne
i in volnenih odej, ki si jih lahko nabavite po tvor-j niških najnižjih cenah v naši detajlni prodajalni
j Te ok ar o vic - Gradišče 4
i Neobvezno si oglejte zalogo, da se prepričate o i kvalitetah, ki dosegajo najboljše inozemske izdelke, i če tudi so do 50%> cenejše od slednjih
Telefonska štev. 2412	Štev. pošt. hran. 11.165
Vzajemna posojilnica v Ljubljani
r. z. z o. z.
Miklošičeva cesta 7
v lastni palači, dovoljuje pod ugodnimi pogoji vsakovrstne kredite in posojila državnim uslužbencem proti poroštvu, zaznambi na prejemke, zastavi življen-skih polic in vrednostnih listin ter vknjižbi na posestva. Odplačilo v mesečnih obrokih. Uradne ure od 8.—2.
L4AAAAAAAAAAAAAAA
Kupujte svoje potrebščine pri tvrdkah ki inserirajo v „NAŠEM GL A SU“
/WYWVYWWWWV
Priporočamo Vam najboljše šivalne slroje in kolosa
Adler, Gritzner
Švicarski ple- t-k • j tilni stroji UllSjieCi
edino le pri tvrdki
Jos. Peteline, Ljubljana
Tel. št. 2913.	za vodo.

Priporočamo tvrdko
M. Tičar, Ljubljana
za nakup vseh pisarniških in šolskih potrebščin.
BSBBBHHHHBBHHBBHHHBHHHHHi
fi PORAVNAJTE f • NAROČNINO •
Modno blago, perilo in potrebščine za šivilje in krojače priporoča tvrdka
A. PERŠUHE
LJUBLJANA, Marijin trg št. 8.
MANUFAKTURNA TRGOVINA
FABIANI & JURJOVEC
LJUBLJANA — STRITARJEVA ULICA 5
Priporoča svojo veliko izbiro volnenega blaga za gospode in dame. Belo blago za različno perilo v poljubni širini. Krasna zaloga zastorov in preprog.
(Pliš, tapestri itd.) — Puh, perje, kapok, volna, žima vedno v zalogi. Blago je iz prvovrstnih angleških in čeških tovarn. Gg. uradnikom proti takojšnjemu plačilu 10% popusta.

J Dežnike
I •
VSE IZ LASTNE TOVARNE
Nogavice 1
1
I
'•4; J
s|!
i'|3 v priznano solidni in elegantni izdelavi ffH \'i}	ODDAJAMO PO TOVARNIŠKIH CENAH
jv naši prodajalni v Ljubljani, hfs
PRED ŠKOFIJO 10
l|j PRVA JUGOSLOVANSKA TOVARNA DEŽNIKOV IN NOGAVIC
i — i ;
JOSIP VIDMAR
A. & E. Skaberne, Ljubljana
Velika izbira češkega in angleškega sukna.
iCl?iigUčiteljske tiskarne
v Ljubljani
Frančiškanska
tslica S
TELEFON ŠT. 3397 RAČUN POŠTNE HRANIL. ŠT 10,761
priporoča cenj. občinstvu svojo zalogo vseh pisarniških in šolskih potrebščin. Lastna izdelovalnica šol. zvezkov. Knjigarna sprejema naročbe na knjige iz inozemstva, na vse domače in inozemske liste, revije itd. Velika izbira razglednic in slik.
Cene solidne! Postrežba točna! Zahtevajte cenik!
■IIC. J.HAMANN
■H	UubUana
Vam nudi itajsolldnejil vir nakupa perila, lig pprevne nevest In novorojenčkov* perja* modnlk IH pofrefešita - Predtiskarfija modernlk roinlli del. !IB
i Zadruga državnih uslužbencev za nabavo potrebščin, Ljubljana 1
1 Vodnikov trg št. 5.	r- z. z o. z.	Telefon št. 2421.
| Državni uslužbenci!
! Vaša nakupovalnica mora biti edino zadružna prodajalna. V zalogi ima vedno sveže špecerijsko blago. Dostava na dom biez- | plačna. Preskrbuje kurivo, posreduje nakup manufakturnega blaga pri Zadrugi državnih železničarjev in pri tvidki Teokaiovič. |
Širite zadružno misel med svojimi tovariši! %
Izdaja za konzorcij .Naš Glas“ odgovorni urednik dr. Karl Dobida. — Tiska Učiteljska tiskarna (predstavnik France Štrukelj). Vsi v Ljubljani