NARODNI GOSPODAR GLASILO ZADRUŽNE ZVEZE. Člani ,Zadružne zveze“ dobivajo list brezplačno. — Cena listu za nečlane po štiri krone na leto; za pol leta dve kroni; za četrt leta eno krono; za člane zvezinili zadrug po tri krone na leto. — Posamezne številke 20 vin. Sklep urejevanja 5. in 20. vsacega meseca. — Rokopisi se ne vračajo. — Cene inseratom po 20 h od enostopne petit - vrste, za večkratno insercijo po dogovoru. Telefon štev. 216. V Ljubljani, 24. aprila 1909. C. Kr. poštne tiran. št. 61.646 Kr. oorske.............16.648 Vsebina s Zadružništvo. Obdačba kmetijskih zadrug. Skladiščne zadruge v Nemčiji. Zadružni pregled. Gospodarske drobtine Pregled poslovanja hranilnic in posojilnic. Občni zbori. Zadružništvo. (Predaval v socijalnem tečaju v Ljubljani VI. Pušenjak.) Mi živimo v dobi, v kateri se v vseli državah poklicani činitelji resno bavijo z rešitvijo kmečkega vprašanja. Pri tem delu prodira prepričanje, da je posamezen kmetovalec napram vsem gospodarskim pojavom brez moči in da je le v združenju moč. Četudi vidimo marsikatere žalostne pojave, vendar nas navdaja z veseljem dejstvo, da se mogočno vzbuja zavest skupnosti med kmeti, da prodirajo zadružni delavci povsod, da se vzbuja stanovska zavest in da žalostni položaj kmečkega stanu kmete druži k skupnemu odporu. Pričenja se novo življenje, poln upa zre kmet na novo gibanje, od katerega pričakuje rešitve. Pod geslom: „Vsi za jednega, jeden za vse!“ stopa zadružništvo v gospodarsko življenje. Zgodovina in razvoj zadružništva. Pri najstarejšib narodih najdemo zadrugam podobne gospodarske oblike brez prave podlage. Zadružništvo v pravem pomenu besede pa se je začelo razvijati okrog 1. 184!). v Nemčiji, ko sta ob istem času nastopila dva moža: Schulze-Delitzsch in Raiffeisen in začela potom zadrug delo za gospodarsko povzdigo ljudstva. Kmetje kakor tudi obrtniki, rokodelci in mali trgovci so bili popolnoma v rokah oderuhov, ki so s svojim brezsrčnim, po velikem dobičku stremečim postopanjem in mnogokrat naravnost z goljufijo uničevali srednji stan. Položaj srednjega stanu pa je bil v teh letih posebno obupen, ker so ujme in slabe letine povzročile bedo med prebivalci na deželi in v mestih. Schulze - Delitzsch je deloval za srednji stan v mestih in trgih, dočim je Raiffeisnovo delo bilo posvečeno kmečkemu ljudstvu. Ker je slovenski narod pretežno kmečki narod in ker je zadružništvo naše organizacije skoraj izključno kmečkega značaja, zato se bomo v naslednjih izvajanjih ozirali le na kmetijske zadruge. Raiffeisen je začel z ustanovitvijo kmečkih posojilnic, katerim so sledile nakupovalne in prodajalne zadruge, to so zadruge, katerih namen je skupen nakup kmetijskih potrebščin in skupna prodaja kmetijskih pridelkov, zadnje so prišle na vrsto proiz-vajne zadruge, katere izdelujejo (proizva-jajojiz kmetijskih surovih pridelkov razne izdelke. Raiffeisen je postavil temeljna na- čela za kmetijske zadruge, katera so si v dobi pol stoletja osvojila cel svet. Dandanes šteje Nemčija 22.519 kmetijskih zadrug, v Avstriji deluje nad 8 000 kmetijskih zadrug, razširjene so pa iste po vseh evropskih državah, da celo v Afriko in Azijo je našlo kmetijsko zadružništvo pot. Raiffeisen je posvetil vso svoje življenje zadružnemu delu. Njegovo delovanje najlepše osvetljuje spomenik, katerega so mu postavili hvaležni zadrugarji v Neuwied-u ob Renu, kjer je živel in deloval. Na spomeniku vidimo dve podobi. Na prvi podobi vidimo pred revno kmečko hišo sedeti kmeta, obupanega in potrtega. Kaj je vzrok njegovemu obupu, njegovi žalosti'? Odgovor nam daje prizor na isti podobi. Brezsrčen oderuh žene zadnjo glavo živine iz hleva. Posojeval je kmetu denar, zahteval visoke obresti in še razna dinga plačila in ker kmet ni mogel vsled slabe letine plačevati obresti, mu je jedno glavo živine za drugo odpeljal. Naenkrat stopi k obupanemu kmetu mož — Raiffeisen, poda mu roko in se prijazno ž njim pogovarja. Govori mu o velikem pomenu združenja, o kmečkih posojilnicah, kojih namen je rešiti kmeta iz rok oderuhov in mu naznani, da namerava tudi v isti župniji ustanoviti kmečko posojilnico. Na drugi podobi vidimo istega kmeta, ki z iskrimi konjiči pelja polno naložen voz žita na sredo vasi, kjer mlati parna mlatilnica žito vseh občanov, v prvi vrsti članov kmečke posojilnice. In spet pride po vasi Raiffeisen; vse, mlado in staro mu hiti nasproti in mu hvaležno stiska roke. In zakaj ? Ustanovil jim je kmečko posojilnico, ki je tekom jednega desetletja osvobodila prebivalstvo od oderuhov in povzdignila cel gospodarski položaj okoliša. Ti podobi nam predočita Raiffeisnovo delo bolj kakor de bele knjige. Razvoj zadružništva je pripisovati trojnemu velikemu pomenu zadružništva in sicer narodno gospodarskemu, nravno vzgojeval-nemu in socijalnemu pomenu. Narodno-gospodarski pomen Zadružništvo je največjega narodno-go-spodarskega pomena. Beda, slabo gospodarsko stanje srednjega stanu, izkoriščanje po brezsrčnih oderuhih je povzročilo zadružno gibanje; radi tega je najvažnejša naloga zadrug: gospodarska povzdiga ljudstva. Boj proti oderuštvu v vseh oblikah — denarno oderuštvo, oderuštvo pri nakupu potrebščin, pri prodaji pridelkov in izdelkov ter posestev vodi zadružništvo že s početka in sicer z uspehom. Kjer je zadružništvo dobro razvito, je izginilo oderuštvo, pač pa vidimo, da se prav bujno cvete tam, kje je zadružništvo še nezadostno razvito. Na Hrvaškem, pa tudi na Štajerskem in Kranjskem ob hrvaški meji še dandanes razni trgovci in kapitalisti posojajo ljudem denar proti 10°/o, da celo proti 15°/o obrestovanju. Blagodejni upliv zadružništva se kaže tudi v znižanju obrestne mere za posojila. Gospodarsko visoko stoječe države imajo 4°/o ali 41/2°/o obrestovanje za posojila, na Slovenskem je 5 J/2 °/o obrestovanje poprečno običajno, na Hrvaškem 7°/o, na Rumunskem 12°/0 i. t. d.; na čim nižji stopinji gospodarskega napredka stoji kaka dežela, tem neugodnejša je obrestna mera za one, ki rabijo posojila. Denarne zadruge dajejo svojim članom kredit in jim preskrbujejo obratni kapital po dokaj ugodnejših pogojih kakor to storijo zasebni izposojevalci, kateri povrh tega izrabljajo stisko dolžnika v svoje sebične namene. Streti upliv kapitalizma, osvoboditi ljudstvo od kapitalistov in mu dati priliko si z lastno pomočjo in z lastnimi sredstvi v sili pomagati, je cilj zadružništva. Potom hranilnih vlog si denarne zadruge dobivajo za svoje poslovanje potrebna sredstva. Njih dolžnost v interesu celega zadrušništva je ljudstvo navajati k varčevanju. Pospeševanje varčevanja se bode pri nas moralo še v večji meri g-ojiti ko do sedaj. Žalosten pojav je, da Slovenci v primeri z drugimi narodi premalo varčujemo. Kaj je pa temu vzrok ? V prejšnjih letih premalo ugodne prilike za varčevanje. Ljudje so imeli do bližnjih denarnih zavodov po več ur huda in se ni splačalo radi majhnih zneskov napravljati dolgo pot in povrh še imeti stroške. Ta nedostatek je sedaj že skoraj povsod odpravljen. V vsaki večji župniji že deluje posojilnica Raitteiznovka, pri kateri lahko ljudstvo brez zamude časa vlaga svoje prihranke. Preveliko zapravljanje, pijančevanja nesrečna loterija, zraven pa nezaupnost ljudstva ovira varčevanje. Skoraj neverjetno je, da še dandanes ljudje stotake in tisočake hranijo doma v skrinjah, na podu, zakopavajo pod drevesi. Da pride takemu denarju tat na sled ali ga pa uniči požar, se prepogosto zgodi. Ljudstvo je nezaupno napram denarnim zavodom, zlasti misli, da je denar ob času vojske v posojilnicah v veliki nevarnosti. Ravno ob času vojske, ko morajo najkrepkejši možje in mladeniči zapustiti dom, se pojavljajo pogostoma tatinske družbe, pred katerimi ni varna osebna last, dočim je denar varen pri denarnih zavodih, ki razpolagajo z blagajnami, do katerih ne morejo tako lahko tatovi in ogenj. Blagajne so pa tudi za slučaj vloma zavarovane tako, da ne zadene zavoda kakor tudi vlagateljev nobena škoda, ako bi se tudi povzročil kak vlom. Popolnoma nepotrebna je bojazen, da bode vlada v slučaju vojske pobrala ves denar iz denarnih zavodov in ga uporabila za vojsko. Vlada je v prvi vrsti dolžna skrbeti za varnost imetja svojih državljanov in se ne more ter ne sme, zlasti v sedanji ustavni dobi ne, polastiti •nietja svojih davkoplačevalcev. Strah, da bi imel denar ob času vojske manjšo vred-n°st, ne smo nikogar odvračati od vlaganja v denarne zavode. Vzemimo, da bi se res kaj takega pripetilo, kar pa je neverjetno, potem bo ravnotako zgubil vrednost denar, katerega ima kdo shranjenega doma. Mi na Avstrijskem še nismo imeli večje vojske, odkar imamo denarno zadružništvo razvito, pač pa je bila v Nemčiji leta 1870. velika nemško - francoska vojska in se je takrat jasno pokazalo, da je najbolj varen denar, ki je naložen v denarnih zavodih in da se ni treba bati nobene izgube. Varčevati — omejiti izdatke, kateri niso neobhodno potrebni, in na ta način pridobljena sredstva vlagati v posojilnice more in mora vsak: premožen in manj premožen, izobražen in manj izobražen, posestniki in posli, dninarji, delavci, stari in mladi. Posebno se morajo navajati posli, delavci in mladina k varčevanju. Skrb za bodočnost naj vspodbuja k varčevanju. Hlapec, dekla, delavec, delavka, obrtni pomočnik naj majhne zneske devajo na stran in si zbirajo sredstva za dosego samostojnosti, ustanovitev lastnega ognjišča, začetek obrti, nakup majhnega posestva itd. Gospodarji naj uplivajo na svoje posle in delavce, da začnejo varčevati v svojem lastnem interesu. Varčni posli, varčni delavci, katerih stremljenje bo doseči enkrat samostojnost, ne bodo uhajali v mesta in bodo pozneje kot majhni posestniki najstal-nejši delavci na deželi. Neštevilno vzgledov bi lahko pojasnilo ugodni vpliv v posameznih župnijah delujočih zadrug na pospe ševanje varčevanja. Tako n. pr. je zbrala hranilnica in posojilnica v Artičah pri Brežicah že prvo leto svojega delovanja 117 vlagateljev v svojem krogu, izmed katerih je vložilo 59 vlagateljev — ne posestnikov (kmečki sinovi in hčerke, viničarji, posli, itd.) v jednem letu 13.248 K v posojilnico. Št. Peter niže Maribora ima tudi kmečko posojilnico rajfajznovko, katere se poslužujejo ne le posestniki, ampak osobito delavci, viničarji in njih otroci. Mnogo viničarjev in njih otrok ima že lepe hranilne vloge, katerih bi gotovo ne imeli ali vsaj toliko ne, ako bi ne imeli v domači župniji posojilnice. Posebno pozornost obračajo posojilnice varčevanju najmanjših zneskov potom domačih hranilnic ali šparovčkov. Ljubezen do lastnega naroda nam veleva, da varčujemo, da zbiramo narodni kapital in si pridobivamo sredstva v za večja gospodarska podjetja. Četudi razpolaga naša organizacija z okrog 62 milijonov kron hranilnih vlog, ne smemo mirovati, temveč neumorno delati naprej. Zadružništvo nudi kmetu, obrtniku ugodnosti velikega producenta (proizvajalca), da mu priliko stopiti s konsumenti naravnost v zvezo, izključuje predrago in neredno delujoče prekupce, pridobiva mu spoznavanje trga in tržnih razmer ter upliv na trg in, kar je treba posebno povdarjati, tvori protiutež proti v sindikatih, ringih, kartelih i. t. d. združeni industriji in trgovini. Kdor ima velike množine jednotnih pridelkov dobre kakovosti na razpolago, lahko najde hitro dobrega kupca, lahko stopi v zvezo z velikimi odjemalci, stopi naravnost v zvezo s konsumenti oziroma njih gospodarskimi ali nakupovalnimi organizacijami. Razne vrste zadrug vršijo to delo, zbirajo pridelke svojih članov v velike množine, navajajo svoje člane k temu, da zboljšajo produkcijo in se prilagodijo zahtevam trga, zahtevam konsumentov. Pri nakupu potresčin kakor tudi pri prodaji pridelkov in izdelkov so med kmetom in obrtnikom in proizvalcem potrebščin na jedni strani ter kupcem pridelkov in izdelkov na drugi strani štirje in še tudi več prekupcev, ki podražujejo ceno potrebščin in so vzrok nizke cene pridelkov in izdelkov. Ti nepotrebni posredovalci, kojih delovanje je večinoma predrago in neredno, dobro izhajajo, udarjen je pa — konsument in producent. Potom nakupa v celih vagonih naravnost iz tovarn, potom prodaje n. pr. živine, mleka in mlečnih izdelkov, jajc, žita, krompirja, koruze, vina, sadja itd. v večji množini naravnost v velika mesta, velikim odjemalcem, se razvija od vseh prekupcev neodvisna kupčija in ostane masten dobiček, kojega je prej dosegel prekupec, deloma producentu, deloma konsumentu Ker kmečki stan ne stopa naravnost na trg s svojimi pridelki, temveč le pre-kupci, zato si do sedaj ni mogel pridobiti upliva na trg, tržne razmere iK tržne cene. Le v zadrugah organiziranim kmetom bo omogočeno tekom časa doseči tudi nek vpliv na trgu. Važno je za producenta poznavanje tržnih razmer. Producent mora stopiti ob ugodnem času s svojimi pridelki na trg, mora paziti, da se trg ne preplavi s pridelki, ker se s tem neugodno upliva na ceno, radi tega mora dobro poznati trg. To je le mogoče v zadrugah združenim kmetom, ker dobivajo zadružne organizacije natančna tržna poročila in si pridobijo poznavanje trga, kar je posamezniku nemogoče. Zadruge pa tudi pridobivajo konsumente za pridelke svojih članov z raznimi prireditvami, reklamo, z delovanjem potnikov itd., skrbijo za izvoz pridelkov, oz. udomačenje v deželah, kjer dotičnih pridelkov ne pridelujejo ; s kratka: zadruge prevzamejo vlogo velike trgovine glede nekaterih pridelkov, n. pr. vina, živine, lesa, jajc i. t. d. Industrija in trgovina se združuje v raznih sindikati, karteli, ringi itd. imeno-vanib združenjih. Namen teh združenj je je jednotno postopanje glede množine in razdelitve produkcije ter določevanja cen. Zadruge tvorijo protiutež proti tem kapitalističnim družbam in hočejo doseči isto za srednji stan, kar dosežejo ringi, karteli, sindikati za industrijo in trgovino. Zadružništvo pomnožuje dohodke in odpira vire novih stalnih dohodkov. Ze iz prejšnjih izvajanj je razvidno, da se potom skupnega nakupa in skupne pi odaje zadrug zboljšajo dohodki, zboljšajo se pa zlasti vsled tega, ker zadruge navajajo ljudi k umnemu, dobičkonosnejšemu gospodarstvu s tem, da delujejo za rabo umetnih gnojil, močnih krmil, strojev, za vpeljavo boljših pasem živine, za zboljšanje posestev in za zboljšanje delavskih razmer na deželi. Zadnjo svrho dosežejo zadruge s tem, da navajajo ljudstvo k uporabi strojev. Zadruge nabavljajo stroje, katerih si posameznik ne more nabaviti, ker bi se mu v strojih naložena gla\nica ne obrestovala, ter dajejo iste proti zmerni odškodnini svojim članom na posodo. Delo s stroji nadomestuje manjkajoče delavske moči, je jednakomernejše, boljše, hitrejše in cenejše kakor delo z delavskimi močmi. Strojne zadruge delujejo zelo uspešno na Kranjskem. Prva in najboljša taka zadruga obstoji v St. Vidu nad Ljubljano. Iz poročila o njenem delovanju posnamemo sledeče : „Zadruga ima 100 udov, nabavila si je motor na 3—5 konjske sile, kateri dobro služi pri rezanju slame, mlatvi in žaganju drv. Bencina porabi na uro za 30 35 b; v 3 —4 urah napravi motor to- liko kolikor bi z vlačilom (gepeljnom) napravilo par konj cel dan. Vzdrževanje motora in drugih strojev je stalo 517‘34 K, dočim je motor s svojim delom sam zaslužil 1 023-20 K. ('lani so z zadrugo zelo zadovoljni. Nove, stalne vire dohodkov ustvarja zadružništvo s tem, da pospešuje nekatere popolnoma zanemarjene gospodarske panoge, kakor n. pr. mlekarstvo, sirarstvo, perutninarstvo ter skrb za razvoj domače obrti. Zelo napredovale so mlekarske in sirarske zadruge; v Avstriji so 1. 1907 mlekarske zadruge 126.000 članom za 344 milijonov litrov mleka preskrbele 41 milijonov K dohodkov. Posestnikom, ki bivajo oddaljeni od velikih mest in industrijskih središč, ne donaša mleko nobenih dohodkov, ako se ne združijo v zadruge. Mlekarske zadruge pa jim nudijo vsak mesec redne stalne dohodke, na katere se lahko zanašajo in s pomočjo katerih si lahko zboljšajo živino, travnike, ideve itd. Zadružna prodaja jajc, katero iz-Vršujejo v mnogih slučajih mlekarske za- druge, upliva na zboljšanje perutninarstva. Domača industrija, če je primerno vpeljana, donaša prebivalstvu na deželi lepe postranske dohodke in bi se morala bolj gojiti kakor se je to godilo do najnovejše dobe. Zasluga zadružništva je, da se je v tem oziru obrnilo na boljše. Na Kranjskem deluje cela vrsta takih obrtnih zadrug, kakor n. pr.. železo - obrtna zadruga v Kropi in Kamnigorici, slamnikarska zadruga v Mengšu, kitarska zadruga v Domžalah, oljarska zadruga v Seničici, sodarska zadruga v Češnjici in sitarska zadruga v Stražišču, prvo podjetje te stroke v Avstriji. Te zadruge razpošiljajo svoje izdelke ne le po celi Avstriji, temveč v znatni množini celo v inozemstvo Zadružništvo povzdiguje in ojačuje gospodarsko slabe, ter ustvarja neodvisnost in gospodarski napredek srednjega stanu. (Dalje.) Obdačba kmetijskih zadrug. Po zakonu o osebnih davkih z dne 25. oktobra 1896, drž. zak. št. 220, so nekaterim vrstam pridobitnih in gospodarskih zadrug priznane znatne davčne olajšave, ki obstoje v tem, da so ali popolnoma oproščene pridobninskega davka ali pa se jim pridobnina odmeri po nižjem merilu nego drugim gospodarskim podjetjem. Pridobnine popolnoma proste so hranilnice in posojilnice Rajfajznovega ustroja (§ 84, črka e. cit. zak.). Posebne ugodnosti so pa priznane tudi onim pridobitnim in gospodarskim zadrugam ki po pravilih in dejanski omejujejo svoj opravilni obrat na lastne člane. Davčne ugodnosti, ki jih uživajo te zadruge, so dokajšnje. Ce namreč čisti dobiček ne znaša 600 kron, so pridobnine popolnoma oproščene. Ako je pa dobiček večji, potem se sicer predpiše pridobninski davek, toda obdačbene podstave ne tvori ves dobiček, ampak se vzame od prvih 2000 kron 3 desetinke, t. j. 600 kron, in od nadaljnega zneska 5 desetink kot obdačbena podlaga. Od te obdačbene podlage se potem izmeri pridobnina. Ce obdačbena podlaga ne znaša več nego 1200 kron, odmeri se pridobnina z S'ö0/,,, če je pa višja z 10°/0. Mimogrede bodi tu omenjeno, da se v izmero obdačbene podlage prištejejo k čistimu dobičku še ne kateri drugi zneski, n. pr. pridobnina prejšnjega leta, obresti deležev, izdatki za inventar i. t d. Oproščene pa so pridobnine popolnoma „zadrug e in druge z dr užbe kmetovalcev za skupno nabavo semen, gnojil, plemenske živine, strojev in orodja in drugih kmetijskih proizvajalnih potrebščin, če se čisti dobiček ne razdeljuje, dalje take združbe (t. j. družbe ali zadruge kmetovalcev) za skupno predelovanje in vnovčenje samopridobljenih kmetijskih pridelkov udeležnikov, toda z istimi omejitvami, katerim je podvrženo oproščenje posameznega kmetovalca od splošne pridobnine“ (§ 84, f). Po teh zakonitih določbah naj bi bilo manjšim kmetovalcem omogočeno, potom zadružništva doseči vse one prednosti, ki jih nudi veliko obratovanje, ne da bi bili pri tem podvrženi strožjemu obdačenju kakor veleobrat kakega posameznika. Po zadnjem dostavku navedene zakonite določbe se ima vprašanje, katerim vrstam zadrug pristoja davčna prostost, presojati po § 2 zakona o osebnih davkih, ki določa, da so pridobnine prosti oni kmetijski in gozdarski postranski obrati, ki pravilno predelujejo samopridob-Ijene produkte in nimajo očividno industrijskega značaja. Iz teh postavnih predpisov je jasno, da so pridobnine oproščene vse one zadruge, katerih člani so sami kmetovalci, če ima zadruga namen, da prede- luje in vnovčuje stvari, katere so ti člani kmetovalci sami pridelali. Za naše razmere pridejo tukaj pred vsem v poštev mlekarske in vinarske zadruge. Kakor smo videli, zahteva zakon za popolno oproščenje od pridobnine, da so načeloma člani zadrug samo kmetje. Taka zadruga, ki bi dovoljevala po svojih pravilih pristop tudi nekmetovalcem, bi torej ne imela pravice do oproščenja. V tem oziru je izšlo že tudi nekaj razsodb upravnega sodišča, da niso pridobninskega davka oproščene tiste kmetijske zadruge, katerim morejo na podlagi pravil pristopati tudi ne-kmetovalci kot člani. Tako je v nekem slučaju upravno sodišče odreklo pridobninsko oproščenje neki zadrugi, ki je imela v svojih pravilih določbo, „da more biti član zadruge vsakdo, ki se more vezati s pogodbami in stanuje v zadružnem okolišu ali ima tu posestvo.“ V smislu § 84 f, se taka zadruga ne more smatrati kot zadruga kmetovalcev, ker more postati član vsakdo, naj si bo kmet ali ne, in zato ne more zahtevati, da bi bila oproščena plačevanja pridobninskega davka. Drugačna pa je stvar potem, ako pravila kake kmetijske zadruge določajo, da smejo poleg kmetovalcev izjemoma postati člani zadruge tudi nekmetovalci. Da sc vsprejemajo za člane tudi nekmetovalci, je za zadrugo lahko velikega pomena, posebno zato, da dobi v načelstvo in nadzorstvo bolj izobražene osebe. Dostikrat je celo neob-hodno potrebno, da pri malih zadrugah na deželi sodelujejo v upravi tudi nekmetovalci, da se omogoči in zasigura redno vodstvo vsega poslovanja Namen take določbe v pravilih ni, razširiti delokrog zadruge tudi na osebe, ki ne pripadajo kmečkemu stanu, ampak se hoče le doseči boljše vodstvo zadružnega podjetja. Taka določba je v pravilih dopustna in zadruge zaradi takega dostavka še ne bi smele izgubiti pravice do davčne prostosti. To mnenje je bilo opravičljivo tem bolj, ker je finančno ministrstvo samo z odlokom z dne 4. aprila 1902, št. 83.395 izjavilo, da so take izjeme glede sprejemanja članov nekmetovalcev dovoljene, ne da bi zadruga zato morala izgubiti davčno prostost. Ta odlok finančnega ministrstva naj bi varoval zadruge, kadar bi davčne oblasti hotele preveč strogo in enostransko tolmačiti pridobninski zakon. Toda ta odlok — ni pravomočno razglašen ! Tako je razsodilo upravno sodišče, razpravljajoč o pritožbi, ki jo je vložila neka gališka mlekarska zadruga. Razsodba zadeva sicer zadrugo, ki je v svojih pravilih imela določeno, da more postati član vsaka samoupravičena oseba, ki jo je načelstvo vsprejelo in je vplačala pristopnino in delež ali vsaj del deleža. Ta določba pravil izključuje — kakor smo poprej govorili — davčno prostost. Zato bi ne bilo čudno, če bi bilo upravno sodišče zavrglo njeno pritožbo. Toda zadruga se je izrečno sklicevala na to, da je bila ta določba sprejeta v pravila samo zato, da se omogoči vstop v zadrugo tudi osebam, na katerih sodelovanju je zadrugi mnogo ležeče (duhovniki, učitelji) in se opirala na zgoraj imenovani odlok finančnega ministrstva iz leta 1902. Upravno sodišče pa je med razlogi navajalo, da navedena točka v pravilih ne vsebuje nobene omejitve glede vspreje-manja članov in da sklicevanje zadruge na navedeni odlok finančnega ministrstva že zato ne more biti merodajno, ker ta odlok ni pravomočno razglašen! Iz zadnjega stavka te razsodbe upravnega sodišča se da sklepati, da bi bilo pritožbo zavrnilo tudi potem, ako bi bilo vspre-jemanje nekmetovalcev po pravilih dovoljeno samo izjemoma; kajti upravno sodišče navedenega odloka fiinančnega ministrstva noče priznati za veljavnega, ker ni pravilno objavljen. Ako upravno sodišče vstraja pri tem svojem naziranju in označuje določbo v pravilih, po kateri morejo nekmetovalci samo izjemoma postati člani, kot vzrok za odtegnitev davčne prostosti, potem vidimo pred seboj čuden položaj! Upravno sodišče tolmači pridobninski davčni zakon strožje nego finančno ministrstvo, ki je najbolj poklicani zastopnik fiskaličnih interesov! Da se tu vstvari jasnost, obrnila se je Splošna Zveza kmetijskih zadrug na Dunaju do finančnega ministrstva s prošnjo, da naj se poprej imenovani odlok objavi pravomočno, da bo upravno sodišče v prihodnje prisiljeno upoštevati ga. Kmetijska zadruga, ki po svojih pravilih lahko vsprejme za člana n. pr. domačega župnika ali učitelja, zaradi tega ne preneha biti ,,iz kme- v tovalcev obstoječa združba“. Ce bi se kmetijskim zadrugam, omenjenih v § 84, črka f pridobninskega zakona, vzela davčna prostost samo zaradi tega, ker izjemoma dovoljujejo vstop tudi nekmetovalcem v svrho boljšega vodstva zadružnih poslov, bilo bi tako postopanje malo modro in dosledno. Kar se je zadrugam z eno roko dalo, bi se jim na ta način z drugo vzelo. Skladiščne zadruge v Nemčiji. Ena najtežavnejših kupčij je gotovo kupčija z žitom. Na ceno žita ima velik upliv inozemstvo, zlasti pa borze s svojimi spletkarijarai premnogokrat pritiskajo navzdol ceno žitu. Tudi doma na Nemškem so razni prekupci z žitom vplivali, da je kmet prodajal žito po zelo nizki ceni. Mali kmetski posestniki pač niso mogli ponuditi velikim trgovcem, mlinarjem svojega žita, ker ga je imel vsak posameznik premalo. Zato so nastali razni prekupci, ki so žito od kmetov skupovali in zopet drugim pre-kupcem dalje prodajali, tako da je žito napravilo dolgo pot raznih prekupcev, preden je prišlo v roke mlinarjev in pekov. Vsak prekupec je hotel nekaj zaslužiti. Razim tega je bil prvi prekupec navadno kak trgovec, pri katerem je moral kmet drago plačati razne potrebščine, zato da je trgovec od njega kupil po nizki ceni žito. Naloga skladiščnih zadrug je, da se poljski pridelki, zlasti žito, prodajajo zadružnim potom. Puljski pridelki, predvsem žito, se dovažajo v skupno skladišče, odkoder se dalje prodajajo. Kmet ima pri skladiščnih zadrugah dvojen dobiček, namreč v gospodarskem in tehničnem oziru. V gospodarskem oziru: prekupci izginejo, za blago, katero odda v skladišče, se mu gotov znesek takoj izplača v gotovini, prihrani si mnogo časa in truda, ker mu blaga ni treba daleč prevažati, pridelkom se povzdigne cena, ker se postavijo na trg v velikih množinah, kmet se lahko pouči o tržnih cenah in si pridobi trgovskih znanosti. V tehničnem oziru: Napravijo se pripravna skladišča z vsemi modernimi stroji za čiščenje in sušenje žita. Zadruga poskrbi, da se vpeljejo najboljše in najrodovitnejše žitne vrste, ki se potem lahko spravijo v denar. Skladiščne zadruge se pa tudi lahko pečajo s prodajo fižola, krompirja, sadja, vina itd. Vendar je svetovati, da se ne pečajo takoj v začetku s prodajo vseh teh pridelkov, ampak polagoma. Ko se kupčija z žitom posreči, potem se naj privzame kupčija s fižolom ali s krompirjem itd. Razim s prodajo kmetijskih pridelkov se skladiščne zadruge lahko pečajo z nakupom najvažnejših kmetijskih potrebščin n. pr. gnojil, krmil, semen itd. V prvi vrsti se skladiščne zadruge pečajo s prodajo žita. V ta namen si postavljajo posebne žitnice, kjer se žito shranjuje, dokler se ne proda. Zadruge za prodajo žita imajo večinoma omejeno jamstvo. Visokost deleža in jamstva se ravna po krajevnih razmerah. Zadružniki morajo oddajati le zdravo in suho blago. Nepošteni se strogo kaznu-jajo. Poslovodja mora biti strokovnjak in poštenjak in mora dati kavcijo. Skladiščne zadruge so različne, neka tere žito samo shranjujejo in čistijo, druge le posredujejo med producentom in konsu-mentom, druge zopet vodijo kupčijo z žitom na lasten račun. Pri nekaterih skladiščnih zadrugah morajo zadružniki vse žito, katero ne rabijo doma, oddati v. skladišče, pri drugih zadrugah zopet občni zbor določi, koliko množino žita imajo zadružniki oddati v skladišče. Ko zadružniki pripeljejo žito v skladišče, se isto najprvo stehta in razdeli po kakovosti in vrsti. Nato se zadružniku napravi skladiščni list, na katerem je označena teža, kakovost in vrsta žita. Potem se žito spravi po elevatorjih, ki segajo prav do podstrešja, v ventilatorje, da se očisti peska, kamenčkov, prahu, plev itd. Iz ventilatorjev se spravi po elevatorjih ali drugih pripravah v posebne celice, v katerih se shranjuje žito enako po kakovosti in vrsti. ('e je potreba, se žito še enkrat očisti v trierjih in sortira po posebnih cilindrih, to zlasti, ako se rabi za setev. Ako se žito proda, se avtomatična tehtnica zapelje pod dotično celico, zapah se odpre, in žito zdrkne v vrečo. Delavec vreče samo privezava in odvezava, tako da pri tem skoro nič ne trpi. Stvar gre zelo lahko in hitro izpod rok. — Pri skladiščnih zadrugah se morajo mnogokrat napraviti tudi sušilnice, da se vlažno žito posuši in se potem veliko lažje proda. Velikost skladišč se ravna po množini žita. Skladiščne zadruge se ustanavljajo tam, kjer so razmere za ta namen pripravne. Okoliš ne sme biti premajhen. Nemške države zelo podpirajo zadružna skladišča, tako je n. pr. pruska vlada dala 5 milijonov mark za napravo žitnih skladišč. V Berolinu je država sezidala pre-skuševalno žitno skladišče, kjer tehnično in vednostno preskusavajo, kako ravnati z žitom pri shranjevanju, kateri novi stroji se naj v ta namen rabijo itd. Bavarska vlada dä vsaki skladiščni zadrugi podporo, in sicer kot najvišji znesek 10.000 mark. Prodaja žita je centralizirana. Pri kmetijski centralni posojilnici za Nemčijo je poseben oddelek za blagovni promet, s katerim (oziroma s podružnicami) so v zvezi skladiščne zadruge. Pri splošni zvezi so centralne nakupovalne zadruge, ki tudi skrbe za skupno prodajo žita. Razim tega se vrše večkrat zborovanja skladiščnih zadrug (Deutsche Kornhaustage), na katerih se povedo vse dosedanje skušnje in se posvetuje o nadalnji kupčiji z žitom. Na prvem takem zborovanju 1. 1899. se je izvolila posebna stalna komisija (Deutsche Kornhauskommission), v kateri je zastopana splošna zveza v Darmstadtu, glavna zveza v Neuwiedu in izven teh dveh zvez stoječe skladiščne zadruge. Poglejmo nekaj skladiščnih zadrug. Zelo veliko zadružno žitno skladišče je na Saksonskem v Halle. Država je dala podpore 360.000 mark. Zemljišče je dala na razpolago železnična uprava poleg kolodvora. Prostor je ogromen, za 6000 ton žita. Zidati so pričeli začetkom maja 1897, v oktobru 1897 so že sprejemali žito. Vsa stavba je stala 360.000 mark (stroji 110.000 mark, zidanje 135.000 mark, potem še tlakanje itd.) 12.000 mark je stal železnični tir do kolodvora. Udje te zadružne žitnice so posamezne osebe kakor tudi zadruge. Tudi mali posestniki so kaj radi pristopili. Odjemalci so veliki mlini, ki kupujejo le proti akceptu. Udom izplačuje denar za žito zadružna banka v Hallu. Skladiščna zadruga v Hallu ima omejeno jamstvo. Ima skupno skladišče ter razpečava svojim udom: rž, pšenico, ječmen, oves, fižol itd. Deleži so po 5 maik, vsak delež jamči za 100 mark. Deleži se ne smejo višje obrestovati kakor po S1 ji °/o. Vsak ud mora za vsakih 10 ha njiv vzeti po en delež. Zadruge morajo vzeti vsaj 20 deležev. Več deležev kakor 100 ne sme nihče imeti. — Zadružniki morajo žito brezplačno postaviti v skladišče. O tem se mora en dan preje obvestiti vodstvo zadruge. Žito se mora poslati v vrečah po 101 kg neto-teže. Oe treba, posodi zadruga vreče. Oddaja pridelkov se vrši na dva načina. Zadružnik dii žito izčistiti in posušiti ter ga na to sam proda ali pa dovoli zadrugi, da ga ona proda. Toda biti mora žita vsaj 400 stotov. Na zahtevo se sme zadružniku za žito, ki se nahaja v skladišču, izplačati 2/3 dnevne vrednosti. Predujem se obrestuje po ‘d1 j a0 jo. Na drug način pa se tako-le žito oddaja. Zadružnik najprvo pošlje poskušnjo vodstvu, ki blago prevzame. Kakovost in vrsto določi vodstvo, ker ono oskrbuje nakup in prodajo blaga. Določijo se trije razredi kakovosti. Za vsak razred se postavi dnevna cena. Klasificira se žito po vrsti, čistosti, teži, barvi in vporabni vrednosti. V treh mesecih mora vodstvo prodati zadružniku žito. (’e ga ne proda, mu ga mora vseeno izplačati po ceni, katera se je pri oddaji blaga določila. Seveda se odračunajo upravni stroški. Ako se je žito dražje prodalo, kakor po domenjeni ceni, tedaj se polovica večjega kupička izplača zadružniku pri obračunu, druga polovica pa po končanem letu. — Na željo se vsakemu zadružniku, ko pripelje žito v skladišče, izplača predujem do 2/3 vrednosti blaga. Ako kdo pripelje drugačno žito v skladišče, kakor je poslal poskušnjo, se kaznuje. Žito je zavarovano proti ognju. Stroške plačajo udje. Zadruga večkrat obvesti ude, kaka je kupčija s pridelki. Poglejmo še žitno zadrugo v Wormsu. Ustanovili sojo 1. 1895. Odbor šteje 5 udov, nadzorstvo 6. Odborniki in nadzorniki delajo brezplačno, le računski vodja je plačan. Delež znaša 100 mark, jamstvo 500 mark. Na delež se mora vsaj 10 mark vplačati. Za vsakih 50 oralov obdelane zemlje se mora vzeti po en delež. Vstopnina znaša 3 marke. Poslovanje te zadruge je podobno onemu skladiščne zadruge v Hallu. So pa tudi skladiščne zadruge, ki so z malimi stroški napravile skladišča. Taka so zlasti na Bavarskem. Postavile so jih ali nalašč za to ustanovljene zadruge ali pa hranilnice in posojilnice. Zadružno skladišče v Stammbachu stoji poleg kolodvora. Postavili sta ga posojilnici v Stammbachu in Straasu, ki imata obe skupaj le okrog 200 udov malih kmetov. Skladišče je dolgo 15 metrov, široko 6 metrov s tremi žitnicami. Vsa naprava s stroji t. j. z velnico na sapo, trierjem, vrečami itd. je stala 4678 mark. Od kraljeve bavarske vlade je prejelo podjetje 1000 mark podpore in 3300 mark posojila V tem kraju se prideluje skoro samo oves. Takoj prvo leto (1895) se je skupilo okrog 4000 stotov Udje posojilnic niso prisiljeni oddajati svoje pridelke v skladišče. Izjemoma se sprejme blago tudi od neudov. Ko se blago pripelje v skladišče, se isto stehta. Določi se mu vrsta. Oves se deli v tri vrste. Za oddano blago se napravi poseben list, na katerem je označena teža, kakovost in razred ovsa. Ta list velja kot nakaznica, s katero se lahko pri hranilnici vzdige denar. Poslovodja po dogovoru z odborom proda oves, večinoma v mesti Bayreuth in Nürnberg. Stroški so majhni. Poslovodja prejme za svoj trud od vsakega stota 11 ptenigov, delavca, ako se rabita, dobita na dan P80 marke plače, knjige vodi tajnik hranilnice ter dobi za to 90 mark na leto. Zadružno skladišče v Ebernu je ustanovilo ondotno kmetijsko društvo. Skladišče se nahaja poleg kolodvora Ebern in je stalo okrog 7000 mark. V to svoto so vračunjeni tudi stroški za mlin za debelo moko. katerega goni gepelj, trier, velnica na sapo, vzpenjača itd. Bavarska vladaje pripomogla k stavbi z 6300 markami, in sicer je dala 3000 mark podpore, 3300 mark pa kot brezobrestno posojilo plačljivo v 10 letnih obrokih. Žito prodajajo proviantnim uradom in velikim mlinom. Zadružno skladišče v Windsfeldu je bilo postavljeno 1. 1895., dolgo je 23 m, široko 13 m. Stroški za stavbo znašajo 15.000 mark, država je dala 3000 mark podpore in 12.000 mark posojila. Število zadružnih skladišč se v Nemčiji čedalje bolj množi, kar je dokaz, da so potrebna in koristna. A. M. Zadružni pregled. Nove zadruge. Meseca marca t. I. so bila v zadružni register vpisane sledeče nove slovenske, hrvaške in srbske zadruge. Na Kranjskem: Ambrus (okr. sod. Rudolfovo), Hranilnica in posojilnica v Ambrusu, reg. zadr. z neom. zav. Šmartno pod Šmarno goro (dež. sod. Ljubljana), Kmetijsko društvo v Šmartnem pod Šmarno goro, reg. zadr. z om. zav. Sora (dež. sod. Ljubljana), Živinorejska zadruga v Sori, reg. zadr. z omej. poroštvom. Vipava (dež. sod. Ljubljana), Vinarska zadruga, reg. zadr. z omej. poroštvom, v Vipavi. Na Štajerskem: Šmarje pri Jelšah (okrož. sod. Celje), Kmečka hranilnica in posojilnica v Šmarji pri Jelšah, reg. zadr. z neom. zav. Na Primorskem: Korte (dež. sod. Trst), Gospodarsko in konsumno društvo v Kortah, reg. zadr. z om. zav. Trst (dež. sod. Trst), Prvo občno diskontno in kreditno društvo v Trstu, reg. zadr. z omej. poroštvom. Gorica (dež. sod. Gorica), Katoliško tiskovno društvo v Gorici, reg. zadr. z om. zav. Selo (dež. sod. Gorica), Prva kmečka gospodarska zadruga v Selu na Vipavskem, reg, zadr. z om. zav. Gorica, (dež. sod. Gorica), Kmečka banka, reg. zadr. z omejeno zavezo v Gorici. Her pelje (dež. sod. Trst), Kmečka hranilnica in posojilnica v Herpeljah, reg. zadr. z neom. zav. 127 Klanc (dež. sod. Trst), Kmečka hranilnica in posojilnica v Klancu, reg. zadr. z neom. zav. Kozina (dež sod. Trst), Ljudska posojilnica in hranilnica na Kozini, reg. zadr. z neom. zav. Trst (dež. sod. Trst), Konsumna zadruga članov N. D. O, vpisana zadruga z omej. poroštvom v Trstu. V Dalmaciji: Ist (dež. sod. Zadar), Potrošno-obrtna Zadruga, uknj. na ogran. jamčenje u Istu. Igrane (okrož. sod. Split), Uljarska zadruga, uknjižena na ograničeno jamčenje. Sali (dež. sod. Zadar), Ribarska zadruga, registrovana na ogran. jamčenje na mjesto Sali. K i st a n je (dež. sod. Zadar), Srpska kreditna zadruga u Kistanjima, protokolisano udruženje na ograničenim jamstvom. Prem uda (dež. sod Zadar), Potrošno-obrtna zadruga, uknj. na ogran. jamčenje u Pre-mudi. Izbrisane so bile iz zadružnega registra : Hobovš (dež. sod. Ljubljana), Mlekarska zadruga v Stari Oselici, reg. zadr. z om. poroštvom v likvidaciji, vsled opušta obrta. Rova (dež. sod. Ljubljana), I. kranjska sadjarska in moštarska zadruga na Rovih, reg. zadr. z om. zav., vsled končane likvidacije in opušta opravil. Zagorje za Savo (dež. sod. Ljubljana), Delavsko stavbno društvo, reg. zadr. z neom. zav v Zagorju ob Savi, vsled končane likvidacije in opušta obrta. Vrhovlje (dež. sod. Trst), Konsumno in kmetijsko društvo v Vrhovljah-Vogljah, reg. zadr. z om. por. v likvidaciji. Osebna vest. Gosp. Ferdinand Artmann, ki je doslej vodil od poljedelskega ministrstva započeto akcijo za povzdigo oljarstva v Dalmaciji, je imenovan konzulentom poljedelskega ministrstva za komercielne zadeve kmetijskih zadrug. Gospodarske drobtine. Proti razkosavanju zemljišč. Na Bavarskem se v zadnjem času zemljišča močno razkosavajo, posebno v upravnem okraju Nižje Bavarsko. To dejstvo je vzbudilo pozornost bavarske vlade in deželnega zbora. Ministrstvo je upravnim oblastem ukazalo, da naj pazno zasledujejo take pojave in jih po možnosti zabranjujejo. Proti razkosavanju zemljišč izdani predpisi naj se iz- vršujejo kar najstrožje. Pred vsem naj se deluje na to, da če se že mora posestvo razkosati, naj to opravi domača hranilnica in posojilnica, kakor se to z mnogim uspehom izvršuje po ostalih okrožjih. Veliki dobički, ki bi sicer pripadli zemljiškim prekupcem, pridejo tako v dobro domačinom, kateri dobe posamezne dele posestva od zadruge po nizki ceni Razkosanje pospešuje „beg z dežele“, posamezni kmetje pa navadno mnogo preplačajo poedine kosove zemljišč in če kupnine ne plačajo takoj, morajo dajati prekupcu visoke obresti. Kupec se dostikrat na ta način tako silno obremeni, da ne more izhajati. Ministrstvo poziva končno oblasti, da naj v tem smislu delujejo sporazumno s kmetijskimi društvi in zadrugami. Pokončajmo hrošče. Lredno gorko vreme zadnjih dni je privabilo že neštete množine hroščev iz zemlje. Naša nujna dolžnost je, da zatiramo tega škodljivca, kolikor je le v naših močeh. Vsako jutro naj se po možnosti otresajo in uničujejo. Pri nas je za tega škodljivca izredno veliko paše, povsod po mejah, po gozdih in po sadnem drevju. Zato pa treba, da ga uničujemo, kar se da. Njivski osat. Po pšenici se že kaže osat. Ta osat je pleti in rabiti za zgodnjo prašičjo krmo. Spomladim paša. Letošnje pomanjkanje krme bo marsikaterega gospodarja prisililo, da bo pričel z zgodnjo pomladno pašo. Taka paša ugaja živini bolj kakor košenica. Će imamo po takih prostorih pozneje kositi, se na vsak način priporoča, da jih po končani paši nekoliko pognojimo. Za take prostore je najboljši gnoj gnojnica ali pa čilski soliter, ki hitro deluje in vpliva posebno na rast trave. Vabilo na redni občni zbor Ljudske hranilnice in posojilnice v Zagorju oh Savi, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se ho vršil dne 9. maja 1909 ob 4. uri popoldne v prostorih Zadružnega doma v Zagorju. Dnevni red: 1. Čitanje in odolvenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. Sä. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za 1. 1908. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 0. Prememba pravil 7. Slučajnosti. Načelstvo poslovanja hranilnic in posojilnic na podlagi vposlanih mesečnih izkazov za mesec marc 1909. Pre- Denarni Hranilne vloge Posojila Število članov Ime jemki promet vloženo vzdignjeno dano vrnjeno K 1 v K 1 v K 1 v K 1 v K 1 V K 1 V K 1 v Artiče .... 7516 54 5687 23 13203 77 5479 44 1065 86 4600 200 173 Besnica p. Kranju Bobovišče - Brač Baderna . . . Bajagić . . . Barban . . . Baška .... 2517 70 2499 53 5017 23 288 1747 21 700 53 Beram .... Belapeč . . . 7855 17 8140 61 15995 78 604 — 1452 33 6502 88 3050 23 — Biograd . . . Blagovica. . . 52993 19 48692 56 — — 23606 22 1840 99 164885 05 8176 21 777 Bled .... Bloke .... Boh. Bistrica 26020 20 18427 10 7921 13814 14 2500 6736 98 Boljun .... 2681 18 1524 62 4205 80 1642 28 405 60 696 172 92 115 Boljunec . . . 3927 14 4487 69 8414 83 1440 — 513 72 3930 1966 20 330 Borovnica. . . 31098 32 19877 51 50975 83 3076 48 12846 64 6190 680 336 Boštanj . . . Brezovica . . . Bučka .... 8377 8511 34 16888 34 7919 64 345 60 510 200 92 ! Bogomolji . . Banj .... Celje .... Cerklje.... Cerklje pri Krš. Cerkno . . . 3476 1303 27 4779 27 112 800 362 80 44 Cirknica . . . 104123 72 100960 95 205084 67 11274 — 34254 68 61895 62 13810 614 Cirkovce . . . 9130 28 9100 60 18230 88 5228 — 426 — 5870 410 112 Col Cres .... Čatež .... 5131 15 5115 30 10246 45 3950 4074 24 1040 1137 53 130 Češnjica . . . Čitluk .... Crmošnjice . . Crna gora . . 30123 8o 28726 31 58850 31 1000 2409 15 8480 5220 205 Crni vrh . . . 12757 64 12430 33 25187 97 2040 94 4462 97 7696 67 8740 — 223 D. M. v Polju . 6014 31 4933 45 10947 76 4423 09 1365 78 1290 — 115 109 Dicrno-Donie Dob .... t Dobje .... Dobova . . . 16744 01 10281 20 27025 21 8830 77 79356 71 1282 233 Dobrepolje . . Dobrinj . . . 95251 17 104149 17 199400 34 13800 14 38155 40 45886 86 54571 05 +3, Dobrova . . . 4238 41 4227 — 8465 41 3549 23 267 — 1100 — 27 Dobrna . . . 5999 33 5453 62 11452 95 4614 — 3343, 69 70 130 — 135 Dol 6274 81 6155 95 12430 76 3224 “901 39 2350 — 55 Dolsko .... 6812! 83 6376 47 13189 30 3059 — 4350, 72 400 1400 60 : Draga .... 3928 14 4529 69 8457 83 1765 39 3882 89 640 — 400 — Dračevica . . . 24803 93 22761 73 47565 66 8824 93 5287 11 8660 04 5759 87 58 Pre- Izdatki Denarni Hranilne vloge Posojila O > Ime jemki promet vloženo vzdignjeno dano vrnjeno > a 4) CC Ime jemki promet vloženo vzdignjeno dano vrnjeno > G O) d —> i