197. številka. Ljubljana, v sredo 31. avgusta 1898. XXXI. leto. SLOMI MRI (shaja ?aak dan ivr£er, i'5 m5i nedelje in praznike, ter velja po posti prrjeman z« a v s t r o-oge r s k p dežele za vse leto 15 j»ld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gM., za jeden mesec l gld. 40 kr. — Za Ljubljano broz pošiljanja na dom za vse leto 13 gld,, za Četrt leta H gld. ."JO kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Z;i pošiljanje na dom račnna He po 10~kr. na mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. — Na naro^be, brez istodobne vpnsiljjttve naročnine, se ne ozira. Za oznanila plačuje se «.d fitiristopne pet it vrste po t> kr., (e se oznanilo jedenkrat tiska, po kr. će Be dvnkrat, in po 4 kr. če so trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravnifitvo je na Kongresnem trgn 6t. 12. Upravnistvu naj se blagovolijo poftiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. VBe administrativne stvari. Telefon &t. Kam pridemo? Od Drave, 30. avgusta. Jedna zadnjih številk „Slovenskoga Naroda" navaja pritožbo, da je bil v Trst imenovan finanćn'm ravnateljem mož, kateri ne zna ne slovenski, ne hrvatski. Dalje omenja ista številka pobtopanje predsednika dr. Gertscherja v Dalmaciji. Tako imajo slovenski listi dan za dnevom pri* liko, da prinašajo pritožbe o tem ali onem imeno* vanjo, o postopanju tega ali onega uradnika. Koliko pa je slučajev, o katerih se sploh ne govori in piše! Naši časniki niso o vsem poučeni ? Nemški in nemčarski uradniki službe — kakor je videti — kar mej seboj dele. Ko se je imelo kreirati okrožno sodišče v Mariboru, imenovale so se javno vse osebe, katere bodo predlagane in imenovane. Slovence, zavedne vsaj, so a priori izključili! Sedaj je izpraznjeno mesto svetni ka Trenza. Nemški gospodje so Že določili, da mu sme biti naslednik le Nemec; izbrali so si tajnika Bouvirja v Gradcu. Slovenec imej službenih let kolikor hočeš, imej rodbino, fante, godne za gimnazijo, to ne Šteje vse nič! Za notarsko mesto v Ljutomeru določili so naši prusijanci dr. Filafero iz Kozjega, kot namest nika tega za Kozje pa Thurna s Kranjskega, da pride notarska komora hitro in kakor najhitreje v roke naših nasprotnikov. O teh načrtih govori se pri nas očitno, kakor nosijo uradniki modriž ter žalovalne trakove za Bismarckom očitno! Kaj pa bi se tudi ženirali, Če to pospešuje njih karijero! Pri deželnem finančnem uradu v Gradcu bil je slovenskega jezika zmožen jedini g. nadsvetnik Labec. Tega izgubimo, ker gre v Ljubljano. Namestnika mu ne bomo dobili. Pri sodiščih nam nastavljajo avsknltante, adjunkto itd., kateri ne znajo besedice slovenske. Kar ti ljudje sprejmejo na zapisnik, je nemški, ker je tako podstava razpravi nemška, razpravlja ss s strankami, nemščine neveščimi, izključno nemški! Ne moremo, da bi za te naše razmere ne delali odgovornih vseh slovenskih poslancev. Ti naši LISTEK. Slavnostna beseda. Zložil dr. Janez Mencinger.'") Rojaki milil ki se ta sestali Od Save desne, leve ste obali, Da mi svečano dan slavimo slavlja, Z veselim srcem mesto Vas pozdravlja! Soseska, vsa v nevćstinski opravi, Ta dan obhaja slavno zlatoletje, Ko let se izvršnje petdesetje, Kar na Fran-Jožefa presvitli glavi Leskeče Avstrije cesarska krona. — Šumi neskončna radost med narodi Cesarstva, od iztoka do zatona, Od severa do joga — vse povsodi. A Ti za slavjem občim zaostajaj ? Čutila radosti molče1 zatajaj ? Slovenski mili narod moj! Nikdar! — Mogočno glas se ori Tvoj! — Mar zemlja naša ni ko biser lepa? ■ Govorila dne 28. avgusta 1898. 1. v KrSkem na svečanosti SOletnicc vladanja našega cesarja gospica Minka Gregor in. poslanci se za nameščanje uradnikov celo nič ne brigajo, ali pa na način, kateri ostane navadno brez uspeha. Kateri poslanec se za te stvari ne britja, ne izpolnjuje svojih dolžnostij kot poslanec, zasluži, da se mu mandat odvzame. Kaj nam pomaga poslanec, kateri doma poseduje, kateri se le tu pa tam kak govor nauči?! Prva in glavna naloga naših poslancev mora biti, posredovanje v vseli važn^j«ih vprašanjih, pri ministerstvib, pri načelstvih raznih uradov. Tega p;i ne sme vsak poslanec na svojo pest, po svoji volji, le po svojem nagonu delati, ampak sporazumno s tovariši, z vsemi slovenskimi poslanci. Za sloven stvo važna vprašanja morajo zanimati vse poslance, vsi morajo delovati složno, da se ugodno rešijo. Tu ne sme vladati komediteta niti 09ebni oziri. Kjer se gre za posebno važne stvari, morajo pa naši državni pcslanci znati pridobiti si podporo celega tistega parlamentarnega kluba, katerega del so. Klub jim podpore ne more odreči, ker so udje klubu mora-lično in po pravilih vezani, da se mej seboj pod -pirajo. Ako bi tega ne bilo, klub nima pomena. Čepa se slovenski poslanci popnejo do te jedinosti, ako smatrajo vsako personalno, gospodarsko in politično vprašanje za skupno ter delajo skupno za njega ugodno rešitev, prišli bodemo po vsi Sloveniji do boljših razmer in potihnilo bode od bojazni in strahu narekovano vprašanje, kam pridemo, ako naši državni poslanci svoje taktike ne spremene, ako se ne bodo brigali in energično potegovali za interese vsega slovenstva. Slovensko vseučilišče v Ljubljani. (Na shodu slovenskih visokoSolcev govoril stud. phil. Davorin Majcen.) (Dalje.) Velike, glaeovite univerze dajejo poleg izborna strokovne izobrazbe tudi splošno izobrazbo in jednotno svetovno naziranje, ki se naslanja na znanstveno resnico, ali bolje, morale bi je dajati! V resnici je ravno v tem oziru v obče jako slabo, zlasti na univerzah, katere pobajajc deslej Slovenci. Izjeme so, a so vrlo redke! V obče lahko trdim, da so možje, ki so si pridobili bolj ali manj popolno Blagote, čuda svoja nam odklepa Od Drave, Mure prisojnih ledin Do sinje Adrije razburjenih brežin, Od Soče, Kolpe gričev zimzelenih Do glav planinskih vekoma ledenih. Dežela krasna ta nam vse ponuja, Kar trosi jug iz radodarne dlani, Kar mrzli sever skopo v nedru hrani, In kar iz zemljo tajnih žil se vzbuja. — Bog čuvaj lepo našo domovino! Zibelko nam in žitja korenino, Ki vrlih dedov nam spomine ščiti, Ki naj še vnukom grobe s cvetjem kiti! Ta dom za davnih vekov priborjen Poseda rod slovenski — rod pošten: Vesel ko jasna je planina, Ognjen ko naših brd so vina, Mehak ko sveta lipa v vasi, Krepak ko stari hrast na Krasi, Iskrenočist ko bistra Sava, Vsestanovit ko sklad Triglava ln vrl ko Belšice jeklćnac. Tak bil, tak je in bo Slovenec; Tak dom bo bra nil in cesarja, Dokler mu živo srce vdarja. splošno izobrazbo, delali uavadno privatno ze!o intenzivno, in na visokih šolah večkrat niti navodila niti dobrega sveta niso našii. Na to stran, ki je po mojem mnenju najvažnejša, sloversko vseučilišče ne bi zaostajalo tako grozno, recimo za graškim, Črnoviškim, inomostovskim in dr. In da bi v Ljubljani ne bila možna vsaj taka strokovna izobrazb;«, khkor si jo pridobivajo Slovenci d( slej na tujih vseučiliščih, t^gn ne more resno nihče trditi. Brez dvoma ima dijak na velikem, svetovno znanem vseučilišča in v velikih mestih marsikaj, česar drugje ni dobiti; vender vse te koristi, katerih se v najugodnejšem slučaju poslužuje komaj 10°/0 slovenskega dijaštva, ne odvagajo niti najmanj velikanskega kulturnega pomena, ki bi ga imelo slovensko vseučilišče za naš narod in njegovo bodočnost. In kun no je tudi vseučilišče, kakor vsaka kulturna institucija, zaradi naroda in njegove prosvete, zaradi njegovega napredka in ob-itauka, ne pa narobe! Gledati je treba, da se celota razvija kolikor mogot'e ugodno, če tudi morebiti posamezni deli za se niso vsi do cela uzadovoljeni. Lepo in častno je za nas, da Šteje naš ia-rodič precejšnje število mož, kateri so si priborili na znanstvenem polju slavno ime. Toda nj hova dela sodijo večinoma prej v kulturno 7 godov ino mogočnega in bogatega soseda, nego v našo domačo, slovensko je samo njihovo ime! Gotovo imajo dela teh Slovencev kot znanstvena dela svojo vrednost. Imena teh mož bodo se vedno imenovala mej imeni velikih dulov, kateri so sodelovali pri velikanski zgradbi človeške kulture v prvih vrstah! Ali vender! Koliko imen tnejši, slavnejši bi bili za nas ti možje, ko bi se bili vdeleževali kulturnega tekmovanja v domači oblaki, ko bi kazala njihova dela znake samobitnosti in krepkih življenskili moči naroda, iz katerega so izšli! Tedaj bi nam bili nesmrtni v najlepšem pomenu ! Da pa je to mogoče, treba nam je mej dragimi važnimi pogoji tudi domačega vseučilišča! — Slišal sem mej Sloverci tudi take-le pomisleke: Slovenci smo grozne reve, nimamo še prav za prav ničesar, kar ima že vsaki drugi narod v Avstriji, niti ne slovenskih napisov za ljudstvo, ki ne razume nobenega drugega jezika, nego svojega slovenskega. Med Frečo, bedo že stoletje šesto Prisego vdanosti očetov svojih Smo red za rodom pričevali zvesto Z junaško roko v nt številnih bojih; In kjer sla\ijo l.sti zgodovine Zvestobe in poguma vrle čine, Vijo rojakom našim lavorike : Sinovom Slave — pričam naše dike. A višja nego vdanost in zvestoba, Hvaležnosti, ljubezni so čutila. — Franc Jožefa cesarske slave d«"»ba Je naše sreče dč.ba, ker zbudila Prav ta je narod naš v življenje novo. Ko mladi cesar v dlan prejel je žezlo, Slovesno jo izustil carsko slovo: nVse blage sile se zbud:te, Na prid države se združite!" Kot božji glas to goslo se je neslo Budeč, vabeč do carstva meje skrajne. — In vstali smo iz tisočletne tmine. To je početek naše dobe sjajne: Zavesti svoji g i rodu vrline, Prosvi te ob BVobOdi in ustavi, Napredka v blagost našo, v pri! državi. Ravnopravnost je pri na* samo na papirja! In pred vsem : slovensk.h osnovnih šol nimamo, na stotino naše dece ee potujčuje ob periferiji našega ozemlja! V tisti nežni otroški dobi se nam zastrupljajo mlada srca, ko so najbolj dovzetna z\ vse, kar povzdiguje človeka nad vse stvarstvo. In vse rahle klice ljnbezni do lastne krvi in do rodne grude, katere je vsadila v otroško src* mati, podavi barbarski nemška, laška in madjarka ljudska šola! Trav tako so naše srednje šole vse nemške, niti jedne popolne slovenske gimnazije nimamo! — To je prežalostni in žal, le preresničn't slika! Tukaj je treba zastaviti vse sile, da se to stanje predru-gači, izboljša ; potem, tako mislijo nekateri Slovenci, nam vlada mora dati vseučilišče, re di bi se ino rali še le do'g i boriti zanje. (Dalje prih.) V f )llt>1 Jftll!« 31. avgusta. Obstrukcija se nadaljuj I To je bi sklep nemških vmilcev v Ašu, in isto so s'.t h . i 1 i volilci v PostslbergU in drugod. Češki N rnci poživljajo svoje poslance, naj nad-tlju ej o obstrakcijo tudi potem, ko :-e jezikovne n uredba odpravijo, in s car dotlej da se poda garaec ja, di ee pioti „pravi camu iieuisk'gi naroda ne ukrene lvčvsur iu da se preglasi nemščina zakonskim potom z;i državni jezik. Antičehizmus Z% antisemitizmom pr.de sati« čehizem' Taki kri 'e dunajski naoijonalni in Lieger-janski časopisi ter vprizarjajo b-sne gonje proti Cehom, ki zahtevajo za svoje otroka javne Ijjdske šole ter poiivlj tjo stoje ro ake, n j se ravnaj-) po geslu „Svoji k svojim!" ter naj kupujejo kolikor možno pri slovanskih dunajskih tvrdkah Zlasti besno pisarijo „I)-utjche Ze tun^", sOstdeatsobs Randscbau' is „Ddut. Votksbtatt". Srbi iu Arnavti Turčija je odklonila zahtevo I Srbija, n j i i sh spre el tudi srbski BSStOpnik v ko- j m.ssjo. ki bo pse: -k/-val •. v-r m ii škode zadnjih j napadov Arna>. to •, ki so prodr i v Staro Srbijo ter j uprizorili roparstva n morije. Turčiji pravi, da je i vsa stvar notranja zadeva TorčJje, ki je odmaknjena j ingererc.»m k.ikr-tuje države. Očividno j*, da se Turčija b,.ji — ludi, ki bi posvetila v škandalozno tirško opravo. Napadajoči«! in mczsčim Arnavtom so se pridružili regularni turški vojaki iu polieijsti« Da bi t^ga ne izvedel svet iz ■anvstjtvsga srbskega vira. M brani Turčija „ vtikanja" Srbijo. Seveda bo d 'cnil; s- d ti ć -to 'ur-\ komisija, da z-id-jva kr.vda le — Srbe, in prav dieto n č Turao,\ Tako je Dilo doslej veri 20. Nova gi-ozod?jstva v Armeniji? „Frankfurtu Zeitun^"* in za DJO različni časopisi so te dni javili, da to fe pripetil* v Armeniji | h Misu velika grosodejstva h je rodilo XIX. stoletje. Ako ne stori car ničesar druzega, zad šča samo ta vale-epohalni predlog, da bi car Nikolaj II. slaven v svetovni zgodovini. Listi ne dvomijo, da se odzovejo vse kulturne države carjevemu povabilu ter da se sestane kongres bržčas v Peterbirgu ali pa v Švici. Seveda bode imela evropska diplomacija še mnogo dela, predm se ideja vseobmega mirov nega kongresa uresniči. Listi povdarjajo čudni slučaj, da prellaga car obSno razoroženje prav takrat, ko si hočejo Zjedinjene dcžive v Anuriki ustanoviti reduo vojsko, ko si hoJetaNemčija, Anglija in Rusija pomnožiti armado in bojno l.i i tj - - v j i m ko so dozorel-« razmere v Kitajski skoraj do tega, da DapOVS Anglija Rusiji vojno. V trenutku torej, ko si hočejo vlasti na'ožiti novih velikamkdi vojnih bremen, ko se sklepi mej Španijo in Ameriki mir ter se kuha v Kitajski nova vojni, v tem toenolku je laklical csr, ki premore največjo armado na svetu: M t ljudem na zemlji, ki so dobre volje! — C itopisi poročajo, da je carjev preJlog Franooze sil i razočaral, ker so si bije domišljali, da jim llusija prej ali slej s svojo vojsko pomiri znova polastiti s*i Elsaško Lotarinška. Francoski listi tudi res pišejo, di o kakem raz oroženju ne more bi ti | tej govora, dokler ne post meta omenjeni dež-di zopet francoski. Očividuo je, da b) treba premagati .še velikanska nasprotja nuj rivalisujooUmi in siv ražn;mi državami, predno more priti sploh do kakega kongresa. Ali pa bode imel potem kongres kaj pozitivuegt sadu, jo seveda ši jako težko vprašanje, Vsekakor po velika carjeva id-ja ne bo zi-rr.vli več, in navdušeni pristaši svetovnega miru, kakor so Tolstoj, B-b l, Liebknecht io slavni baronica Betta Suttner, morejo biti veseli, da se bod-) njihova utopistifina misel s car »ko pom;čjo zanesla na vse d ore ter se skušala rediz;r.iti. Dnevne vesti. V Ljubljani. 31 avgusta — ( konfiskacije našaga liata) sa zadnji čas j čodovito množe. T-kom nekatt^rih tednov smo bili I kar Štirikrat zaplenjeni. Te ponavljajoče se j konfiskacije svedočijo, kakšen veter j je začel pihati v naši deželi. Povod nji kontiikociji je dal — kakor smo že včeraj omen li — đepfa s Š'aj-^rskega o zadnjih slav.iostih v Celju. D >pis je mirno in stvarno pisan. V nj^m ni ne j^dno ostre, ne j^dne hujskajoče besede. Naveden.t bi le suha fakta o prstopanju celjska policije — ki je, kakor znano, mestna — po-I vrdoTi zadnjih celjskih slavnostij, in dodan je na-! s et, kako naj ud-iležu^ki slovenskih slavnostij v Celjn v prihodnje poskrbš za svojo osebni varnost. 1''.o primerjamo ta naS dopis s t*m, kar je pisala i v Celjn izhajajoča „Domovina" o c iljski policiji, ne i da bi bila k.nfiskovana, moramo priznati, da je I „Domovina" stokrat Ottrejše pisala, kakor naš do-i pisnik. Govorili smo o tej zadnji konfiskacji z raz-1 nimi juristi in vsi so strmeli, da je drživno pravdništvo naš dopis konfiskovalo. Proti konfiskaciji bomo vloždi ugovor; slovenske državne po* ! slance pa tem potom uljudnoprosimo, j naj v varstvo domačega časopisja iu v obrambo j naše itak revne tiskovne svobode, v p r v i seji j poslanske zbornice podajo primerno ostro interpelacijo, v kateri bodeta doslovno navedena konfiskovana odstavka našega dopisa, d t izve prave sodni minister, in da izve širša javnost, kaj se vse pri nas konfiskuje. Naročnike in či'atelje pa prosimo, naj uvažujejo nastale neugodne razmere in naj se toliko krepkejšo oklenejo našega lista, čim bolj so mu državna oblastva — naklonjena. — (Vojaška vest) Listi poročajo, da pride prihodnje leto v Ljubljano pešpolk št. 7., kateri je sedaj v Gradcu, tja pa da pride sedaj v Celovcu bivajoči kranjski pešpolk št. 17. — (Umrl) je predvčerajšnjim in bil danes j pokopan znameniti orgljarski mojster gosp. Fran j UorŠič v starosti G2 let H >di vrlemu možu zem-I Ijica lahka iu prijazen spomin I — (Cesarska slavnoet ljubljanskega vete-! lanskega kora,) ki se je vršila zadnjo nedeljo na 1 Koslerjevem vrtu e sodelovanjem domžalske godbe, obnesla se je v vsakem ozira dobro. Vrt je bil 9 zastavami, grbi in lampijoni okrašen. Poveljnik g. J.. Mihalič je imel slavnostni, govor. Sjajnost je počastil na mesta odsotnega dežalseg^ predsednika vladni svetnk pl. Riiling v spremstvu okr. komisarja grofa Kuaigla. Vesslica ta je vseskozi dobro uspela in udetežmki razšli so ss pozno v noč z vrta. — (čitalnica Vič Glinoe) je na svojem iz. rednem občnem zboru dne 23 avgusta t. 1. izvolila gosp. cea. svetnika Ivana M ur ni k a svojim prvim častnim členom zaradi mnogih zaslug, ki si jih je pridobil za obstoj in razvoj društva. — (Cesarsko slavnost) prredi mestna občina Kamnik v zvezi z mešoanski korporacijo in okrajno posojilnico v Kamniku ter s sodelovanjem vseh kamniških društev v soboto, dne 3 in v nedeljo, dne 4. septembra 1898 Vstopnina h koncertu 20 kr., z rodbino 50 kr. Vst vstopnina, brez od-bitka stroškov, porabila se bode za revno šolsko mladino. — (Nove izkopine) Po naroč Iu dnž. odbrua je muzejski uradnik gosp Ferd Schulz pri Z »fari bi zu Zuiemberka odprl sedem gomil, v katerih je n šel raznovrstnih staru. Juden grobov je bit obzidan s kamnitim, 60 cokojen c. kr. poštni svetnik v Gradcu A. G u n-scher (čitaj: Gunčar!), kateri ostane pač marsikateremu slovenskemu poštnemu uradniku v trajnem spominu. Gnnscher, zagrizen nemškutar, rodom iz Hrež'c, preganjal je slovenske uradnike kjerkoli je le mogel (na pr. nedolžne podpornike družbe sv. G rila in Metoda je prestavljal brevi manu mej gornje Štajerce); on, ki je bil navzgor persona gratissirra, tiral je to gonjo na Slovence tako temeljito in sistematično, da je na pr. spravil v slovenski Zidani most same Nemce in nemškutarje, katerim seveda ni branil, da bi podpirali šulverajn iu druga stična društva. Toda to le mimogrede. Glavna stvar je: zakaj je predlagal dvorni svetnik G r o s s , da se takoj upokoji Gunacher? 0 tem se čujejo različne reči. V interesu javne morale zahtevamo, da se nujno pojasni, zakaj je bil famozni Gunscher ex offo penzijoniran. Na dan z resnico, „in če je resnica škandal, naj se zgodi škandal". — (Jubilejna kapelica sv. Cirila in Metoda pod Ojstrico,) katero je stavila Savinjska podružnica „Slov. pl. društva", je dogotovljena. Slavnostno blagoslovljenje bode dne 5. septembra t. j. prihodnji ponedeljek ob 9. nri predpoldan. Kapelica stoji v najbližji bližini Kocbekove koče v visočini 1770 m. Turiste opozarjamo na to redko slavnost, ki obeta biti jako impozantna, kajti zanimanje za njo je posebno v Zgornji Savinjski dolini zelo veliko. Več znamenitih turistov je obljubilo priaostovati tej slavnosti, kakor gosp. župnik Aljaž, vseučiliftki profesor Frischanf in drugi. — (Slovensko pevsko in bralno društvo Maribor") v Mariboru ima dne. .septembra 1898. točno ob 8. uri zvečer v gostilni g. Frangeš a v Koroški ulici 3 izvanredni občni zbor. Prosi se, da pridejo vsi udje. — (Veliki slavnosti dne 8. septembra na > Vranskem) prijavila so do sedaj svojo udeležbo j sledeča društva: „Celjski Sokol" z zastavo, .Celjsko pevsko društvo" z zastavo, „Savinjski Sokol" v Mo j airji z zastavo, Akad društvo .Triglav" v Gradcu, požarna bramba v Žalcu, klub biciklistov v Kamniku, čitalnica v Gornjem gradu, Pevsko društvo v Braslovčah, bralno društvo v &t. Juriju ob Taboru, j — (V Malem Št. Vidu na Koroškem) je j bil minole dni shod, na katerem sta poročala drž. posl. Einspieler in dež. posl. Grafenaner nemškim , volilcem. Povod temu je dalo to, da so za Einspie- 1 lerja glasovali tudi nekateri Nemci. Schonerorjanci, > nacijonalci in socijalisti so poskušali shod motiti, j a po poročilu „Mira" se jim to ni posrečilo. — (Zatoženaslovanska duhovščina istrska.) j Razupita „Societa politica isfriana" je predložili • ministerskernn predsedniku spomen co, s katero za- j hteva, naj vlada direktno intervenira v prid laški i stranki s t-mn, da prepove duhovščini, izvrševati j pri8tojače jej politične pravice Spotnen.ca, pravi i monstrum pavšalnega sumničeuja, dolži tržaškega j škofa Sterka in krškega šk< fa Mahniča, da izpod-rivata latinsko liturgijo, duhovščini pa Bumarično predbaci va, tla bujska prebivaistvo proti Lahom Za -konkretne navedbe uo bili Lahi v zadregi. V celi j spomenici se nehaja le nekaj navs lb iu še te so ] očitno zasukane in ne odgovarjajo resnici Le jeden jedin slučaj je, kateri je obžalovanja vreden, «ko je sploh resničen, da je namreč neki dubovnik od- ; rekel nekemu Lahu iz političnega nasprotstvs zadnjo popotnico. Kar navaja spomenica druzega, so le : sumuičenja in podtikanja. Ko bi Lahi imeli kaj ; resničnih dokazov za svoje dolžitve, bi jih bili go-tovo navedli, tako pa je ta spomenica samo sve- J dočba, da spoznavajo Lihi, kako izgubivajo tla pod nogami iu da zategadelj kličeje vlado na pomoč, naj oni s svojo avtoriteto in s svojimi silnimi i sredstvi pritisne slovanski živelj pod laški jarem, j To je prehvaljeni liberalizem primorskih Lahov. Ne j vemo, kakšen utis napravi ta spomenica na grofi ( Thuna. Zdi se nam pa, da morajo pavšalna obre kovanja tega spisa biti samo na korist slovanski > stvari v Istri. — (Deželnemu odboru kranjskemu) je rek- \ torat iivinozdravniske visoke š de v Lvovu prijavil pogoje za vzprejem dijakov v ta zavod, na k .t^reg.i 80 abiturijenti iu starifii slovenski prav posebno opo j aarjajo. Kdor hoče z letom 1898/99. vstopiti kot redni slušatelj, mora dokazati, da je na kaki tuzemski srednji Šoli (gimnaziji ali redki) z dobrim uspehom I prebil zrelostno skušnjo. Izjemoma dovoljuje c. kr. naučno ministarstvo vstop tudi kandidatom, ki so dovršili k;tko srednjo kmetijsko šVdo ter tamkaj do bili zrelostno spričevalo. Vpisovanje so vrši od dne 1. do 8. oktobra t. I. Učni doba je določena na 1 leta ali osem semestrov. Predavanja so poljska, Vendar so profesorji zmožni tudi drugih slovanskih je- kov, tako da se dipik pri izpitu lahko posluži tudi materinščine. Zivod — jedrni v naši monarhiji s slovanskim učnim jezikom, kar slušateljem slovanskih narodnosti gotovo zelo olajšuje učenje ži-vinozdravniil va — ima na razpolaganje veliko materijala, konj, goveje živine iu drugih domačih ži vali. Življenjske razmere v Lvovu so jako ugodne. — (Razpisane službe) V področji tinnanč-nega ravnateljstva v Ljubljani mesto finančnega svetnika v VII., eventovalno finančnega tajnika ali finančnega nadkomisarja ali davčnega nad-inšpekt orja v VI11., lin. komisarja ali davčnega inšpektorja v IX. in lin. koncipista v X. činovnera razredu. Prošnje v 4 tednih predsedstvu finančnega ravnateljstva v Ljubljani. * (Kosti hrvatskih kraljev — najdene) Hrvatski dnevniki javljajo z velikim veseljem, da se je slavnemu hrvatskemu arheologu msgr. 13 u 1 i ć u posrečilo najti v Solinu (v Dalmaciji) cerkev sv. Marje Otoško, kjer so shranjeni ostanki hrvatskih kraljev. Izkopavanje se nadaljuje. Našli so tudi nad-pis, ki se spominja hrvatsko kneginje Helene. * (Alkohol — morileo ljudij ) Zdravnik W. C. Sollivvan dokazuje, da se večina samomorov zgodi VBled alkoholičnega upliva. Možki alkoholiki se usmrte največkrat mej 25.—35. letom, ženske pa mej 20.- 30. letom. V treznosti se usmrti več moških, kakor ženskih, v pijanosti in nezavesti pa več ženskih k »kor moških, v pijanosti in pri zavesti pa je število moških samomorcev jednako številu ženskih. Alkohol prouzroča tudi blaznost in raka. * (Peš iz Peterburga v Pariz) potuje Hrvat-Karlovčan g. Mirko Seljan. Popotnik je dospel že v Berolin. Veo turo misli prehoditi v 80 —100 dneh. V Berolin je prišel v 86 dneh. Popotovanje po Rusiji je bilo radi gostoljubnosti jako prijetno, po Nemčiji pa se mu je godilo slabo, ker je narod sila skop. * (Krvava obiteljska drama) se je dogodila v Szegedinu. Ivan SzfteSi stolar, je našel svojo ženo z nekim če-djarjem. V ra2burjenosti je zabo del čevljarji štirikrat, pa ustrelil dvakrat na svojo ženo ter jo zabodel. Končno pa je Rprožil revolver še samemu sebi v usta. Stolar in čevljar sta bila mrtva takoj, žnna pa je umrla pir ur nato. * (Iz veselja je zblaznel) neki pomočnik v Hamburgu. Revež je podedoval nenadsjano 15 0O0 goldinarjev. 01 veliko radosti se je vozaril s kočijami, napajal in pogOŠčal je vsakoga, kdor je hotel ž njim iti ter priredil veselico na svoje stroške. Vsi udeleženci so pili in jedli zastonj. Zdravniki so ga prepeljali v blaznico. * 'Ulica samomoriloev.) Tako imenuje nevc-vorška policija ozko ulico „Third Street" (Tretja ulica) V tej ulici stanujejo skoraj strni ubožni inozemoi, delavci in delavke, ki delajo noč in dan, trpe največjo bedo, ter so vsle 1 tega povsem obupani Listi poročajo, da se samo v tej ulici, kjer stoje visoke hiše z majhninr sobicami, usmrti vsako leto 300 ljudij. Največ se jih usmrti poleti, osobito in» seca avgusta. Tega meseca preneso v bolnico po 2U samomorilcev na dan U r e d n i A t v u našega lista je poslal: Zh družbo sv Cirila in Metoda: Gosp. Jakob Tomec, mesto' komisar 10 kron mesto venca na krsto umrlega bratr inos Frana Goriiča. JKL r* j i ± ss n o s t» — „Naša monarhija". To jubilejno delo, katero ii'.-i-ij * gosp Jul. Levrenčić* na Dunaja (Schulerstrasse 20 ), se bliža završetku. Te dni sta izšla zopel dva zvezka, Bnopič 21 in 22.. ki pri nnšata krasne s' celo popise Tirolske N*j> in najzanimivejše *o te-le: Inomost, grad Ambras, Marije Terezije cesta Zlata strešica, Leopoldov vod npik, Dvorna cerkev, Triumfalna vra^a Mestno gl" dališč1. Dvor. Spomenik Andreja H f-rja Drixl»gg, Aohensko jezero Jenbach, rXuf*rein, Kienbergklumm Kaiserthal: Sparchen, Kitzbtlcbel, Zillersks in Oats, ska dolina, Bolcan, Meran, Pusterska dolina, Bruneok, Lienz, Toblaoh, Briksen, Ortler, Stilfsersko sedlo, Roeredo, Trident itd. Vse ,j like kaž j> krasno tirolsko deželo z najlepših strani j ter vzbujsjo člo veku hrepenenje po teh divnih alpinskih kraj-h ah pa vzbujajo sp mine na minole dni v t-m p azem-skem raju. T.-kst obema sn ipičema je spisal g, A. K e i t e r. Telefonifena in brzojavna puroćiia Đ::nai 31. avgusta. Oficijozni komunike v „Wiemr AbendpostL glede nagndheriih po gajanj, kateri naznanja, do sta se avstrijska in ogerska vlada sjedinili, poskusiti rinjprej parlamentarno obnovitev nagodbe, v katero svrho se skliče oislitvanski drž. zbor, da pa sta se tudi popolnorai zjedinili g'ede s'u!ia a, ako bi obstrukcija preprečila parlamentu no rešite v nagodbe, je obudil v*liko senzacijo. Ogerska vlada je obelodanila do slovno jednak komunike, izpustila ;e simo zadnji sta\ek, ki pravi, da je vlada priprav-Ijina za vse slučaje, kateri stavek se smatra kot grožnja avstrijske vlade na adreso ob-strukcijonistov, dečirn ga je ogerska vlada izpusti«, ker nima uzroka in pravice nastopati proti cIslitvaDskim obstrnkcijonistom, Dun;1! 31, avgusta. Splošno mnenje je, da vladni apel na obstru;.cijoniste ne bo nič pomagal in da bo državni zbor absolutno nesposoben za vsako delo. Državni zbor se sn de definitivno sredi meseca septembra in se skliče že tekom prihodnjih dnij. Govori se tudi, da nastane prav v kratkem ministerska kriza, kar pa je po zanesljivih informacijah popolnoma izključeno, dokler ne mine cesarjev jubilej. Dunaj 31. m gosta. Nemški obstrukci jonisti so z izidom nagodbenib pogajanj sila nezadovoljni. Pričakovali so zanesljivo, da se razveljavijo jezikovne naredbe, pričakovali so to toliko bolj, ker je vlada sama to namiga vala. Zdaj grozć, da začio s podvojeno silo boj proti vludi in naznanjajo, da uprizoič koj v prvi seji poslanske zbornice take hrupne prizore, kakor za časa Bsdemja Dunaj 31. avgusta. Minister za kme tijstvo je imenoval kancelista Tuš ar j a v Idriji kanciliskim oficijalom. Praga 31. avgusta. Z ozirom na izid nagodbenih pogajanj pravijo „Nar. ListyM, da i je vlada iz strahu, da bi Ogerska samostojno ; uredila svoje razmerje napram Cislitvanski in iz bojazni, narediti konec nemškemu centrali* stičnemu regimu, sklenila sklicati državni zbor na novo zasedanje, in apelirati na obstrukci -joniste, dasi vsak človek uvideva, da ta apel ne more imeti prav nobenega uspeha. Boječi se odločnega koraka je vlada storila ta nepotrebni korak in Nemci bi pokazali politično slaboumnost, ako bi ne izkoristili te vladne bojazni. Budimpešta 31. avgusta. Danes ima ministerstvo zadnjo sejo, predno odide baron Banlfy k manevrom. Carigrad 31. avgusta. Črnogorska vlada je Porti sporočila, da je kaznovala one Crnogorce, ki so se udeležili zadnjih nemirov na meji. Porta; je pomilestila vse macedonske Bolgare, ki so bili v prtiska?i radi sličnih ne mirov. Pariz 3 1. avgusta. Vojni minister Ca« vaignac je d d včeraj aretovati podpolkovnika Heorvja. To aretovanje ie obudilo velikansko senzacij». Henrv je priznal, da je falsificlral ' ti to pismo, katero je vojno Sodišče pri/malo za absoluten dokaz Drevfussove krivde, namreč p srno necega vojaškega atašeja, ki je svojega kolego svsnl, naj prikriva zvezo z D.reyfussom. II'iiry se opravičuje s tim, da je ponaredil pismo, da dobi sodišče novih dokazov za I)rey-fnssovo krivdo, in d« rtši generalni štab Vojni minister Cavaignac je dal Il-nrjja v svoji pisarni aretovati in gapoodd«lku orožnikov od-peljati v trdnjaio Mi nt Vnlerieu. Amsterdam 31. avgustu. Kraljica re guitiiija ie izdala p;ukl;iuihcijo, s katere na-snanjSj da se < dpovi duje regentskim pravicam, iu di prevzame zdaj polnoletni kraljica sama vlado« Marodr-o-cjfrspoduirske stvari, Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljaui (Dalje) Iznbiaž--: i v eknportni akademiji mor^.o abi-turijentje j)ost:-ti trgovci na vesoljnem svetu, kjer se zamenjavajo znkladil Z j'-dno pa se nad' jamo, pa bode trpov^ki in c'brtntški stan, da bodo gospodarstvene korporacije naše države požrtvovalne dovolj, okritje primankljaja v približnem letnem znesku 20.000 glcL Z združeuimi močmi moramo si ustanoviti zavod, name ij^n prospehu našega narodnega bid(,^> Stanja, pospodarRtveni ho lorno^t; Avstrije, zavod, ki bode h to za letom dajal domovini na razpolegO lep kontingent popolnoma izobraženih trgovskih pijonirjev. Vse ene širne kroge, ki se zanimao za pomni žitev eksporta, zlasti trgovski in obrtniški stan, pozdravljamo torej danes s prijaznim pozivom, da ustanovitev eksportne akademije c. kr. avstri sk^-ga trgovskega mnseja, ki se otvori 1. oktobra letos m ki bode zajedno traj-n vpiin-nik slavnega potdeset-letnega vl-.dar.ik'jga jubileja našega presvetlega cesarja Frana Josipa I„ podpirajo s prispevki, jiosve-tami in ustanovami. Pokro\"t«-lji so oni, ki darujejo jedenkratni znesek oOOU gld ali pa deset let po 500 gld. [Jstanovniki so * 11 »ne d. k. v H»annlk. 01 '•. ari 23 m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popolndne, ob 6. uri 50 m in ob 10. uri 25 min. zvečer, poslednji vlak samo ob nedeljah in pravnikih. — Prihod v LJubljano d. k. la Kaauul k m. Ofc 6. ari 58 m. zja traj, ob 11. ari 8 m. dopoludne, ob 6. uri 10 m. in ob 9. ari 55 min. zvečer., poslednji vlak samo ob nedeljah in praznikih. (1044—47) I I I I I Otvoritev gostilne. Slav. občinstvu uljudno naznanjam, da sem otvorll v Spodnji Šiški št. 150 v novozgrajeni hifii gostilno ter se priporočam za obilen obisk z odličnim spoštovanjem (1306—2) gostilničar. Pri poSteni rodbini bl'zu realke se na hrano in stanovanje vzprejmo dijaki ali dijakinje. Klavir je na razpolago. — Kje? pove uprav-nifitvo „SI(,venskega Naroda". (1286—3) Mala stanovanja od«la|o me (1327^1) v Gruberjevih ulicah štev. 1. Trgovski pomočnik izurjen v trgovini z mešanim blagom, vzprojme se takoj ali pa do 30. septembra pri Ivan-a 3£ra.xrka.r-jVL v Idrlfi. (1889-1) Prodajalka izurjena v trgovini s špecerijskim blagom, želi takoj premeniti sedanjo službo, (isu—i) Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda*. ZEH i s @* pripravna za gostilno ali kupčijo, z dvema nadstropji, vrtom, poljem, njivami in 4 borfiti, se |»ro«lu Iz proste roke takoj. Hiša je lepa leži ob cesti. Polja je za 50 mernikov posetve Polje, njive in travniki so blizu hiše. Kupci naj se obrnejo na JWttri)o Hire, Tu|»n» ll*e it. 17 ntftd Kraujein. (1880—1) V hiši Št. 3 v Subicevih ulicah odda sta se dve stanovanji s štirimi sobami, in sicer jedno v tretjem nadstropju takoj, drugo v drugem nadstropju s I, novembrom. Pripomni se, da je hiša nžitnine prosta. Vprašati pri JF. MiipauĆIČ-ii9 Rimska cesta it 16. (1329—1) občnemu zboru »Zveze slovenskih kolesarjev" ki se bode vršil dne 11. septembra 1898 ob 3. ari popoludue v novem vežbališću kluba slov. biciklistov „Ljubljana", Vzpored: 1 ) Nagovor predsednika. 2. ) Poročilo tajnikovo, 3. ) „ blagajnikovo, 4. ) n rednikovo, 5. ) n preglednikov, 6. ) nZvezinaM dirka za leto 1898. 7. ) Volitev odbora, 8. ) „ računskih preglednikov. 9 ) Slučajnosti. Po pravilih Je ta občni sbor aklepften brez ozira na doilo itevllo članov. (1328—1) Od/bor. Razglas. Za c. in kr. garnizi.sko bolnico štev. 8 v Ljubljani se bode dne 5. oktobra 1898. I. ob 10. uri dopoludne tratorijsko dajanje hrane od 1. januvarja 1899 za jedno leto, pri jako ugodnih ponudbah za 3 leta, to je do 31. decembra 1901 javiiim potom oddalo v pisarni upravne komisije c. in kr. garuizijske bolnice štev. 8 v Ljubljani. Obširnejša določila o tem so razvidna iz oglasov, ki so bili razglašeni v „Laibacher Zeituog" in so nalepljeni na vratih omenjene garnizijske bolnice in drugod. Zvezek pogojev je možno vpogledaii v imenovani garnizijski bolnici in pri intendanci 3. voja. V Ljubljani, dne 25. avgusta 18 98. Upravna komisija garnizijske bolnice štev. 8 (1298-2) v Ljubljani. I Restavracija ,pri solncu'. | Dovoljujem si s tem velecenjenemu občinstvu uljudno naznanjati, da sem se la freiernovita ulic preinealtl ^ na Francovo nabrežje kjer sem otvorll itaropuinato Isdajatslj is odgoiorns urednik: Josip No Hi. Lastnina in tisk aNarodne Tiskarne".