ш V*-- * ■ Usta t Celo leto K 120°—v pol leta E 63°—» čeht leta K 30*—k Izven Jugoslavije: Celo leto K 150—. Inserat! all oznanila se za-to&msjo po dogovoru ; pri večkratnem inseriranju primeren popust Upravništvo sprejema naročnino, Inserate in reklamacije.---------Telefon št 220. ea. m* STR A ZA Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo Малв»Ом»2»§ «tja.® IS- avgusta. 1Ш1. jjStraža“ izhaja v pondeljek, sredo la Uredništvo in upravništvo Je v Maribora, Koroflfetl cesta št 5. — Z uredništvom se mora gov@sÜ vsak dan samo od 11. do 12. ure dopolds* Rokopisi se ne vračajo. — Nezaprte reklamaciji so poštnine proste. — ----Telefon št 22fe letnik ХШ, KRALJ PETER I. Zatisnil je oči prvi jugoslovanski kralj. V naši mukotrpni zgodovini je to dogodek, ki gleda stoletjem čez ramena, Sedaj lahko v polnem pomenu besede rečemo: Umrl je naš kralj! Dasiravno zadnja leta/zlomljen od bolezni in starosti ni bil kralj. Peter samo pasivna priča jugoslovanskega u-jedin.ien.ia, on sam je bil predstavile!j in juvoboritelj te ideje. Svetovna zgodovina pozna malo vladarjev, ki bi v tako kratkem času in v tako težavnih okclščinah dovršili veliko delo, kakor, ga je dovršil kralj Peter I, Ob njegovi rakvi si pokličimo v spornih le najvažnejšo dogodke, ki so ž njim v neposredni zvezi. Kako neznatna, znotraj neurejena, na zunaj nesigurna je bila srbska državica pred 80 leti, ko se je takratnemu kne zu Aleksandru Karadjordjeviču 12. julija (|po našem 29. junija) leta 1844. rodil tretji sin Peter! Leta 1858. je moral z očetom vred bežati v tujino. Mladi Peter je študiral najprej v Ženevi, potem pa v glasovati vojaški šoli St. Cyr blizu Pariza in končno v generaištabni akademiji v Parizu. Stopivši v francosko armado, se je leta 1870 tako hrabro bojeval proti Nem cem, da je dobil red častne- legije. Za časa bosanske vstaje leta 1876 je v Grahovcu na svoje stroške zbral znat no četo in junaško bojeval pod imenom Peter Mrkonjič proti Turkom. Od ' kneza Milana Ojbrenoviea najetemu morilcu je srečno ušel ter se po avstrijski okupaciji Bosne umaknil v tujino, Leta 1883 se je na Cetinju poročil s hčerko črnogorskega kneza Nikita, s katero je' imel petero otrok; dva, Milena in Andrej sta umrla v ne žni mladosti, ostali trije še žive, namreč Jelena (roj, 1884.), vdova po ruskem velikem knezu Konstantinoviču, princ Gjorgje (roj,. 1887.) in Aleksander, sedanji kralj,, (roj, 1888.), Po smrti svoje soproge, leta, 1890. se je preselil v Ženevo, kjer se je kot zasebnik mnogo pečal s filozofsko-histo-ričnimi študijami ter prevedel na srbski jezik Stuart MilLovo delo o svobodi, Med tem so se razmere v Srbiji obračale vedno na slabše. Knez Milan je bil slepo orodje v rokah Avstro^ Ogrske, ki je zlasti po berlinskem kongresu porabila vsako sredstvo in priliko, da oslabi Srbijo, . V deželi sami je divjal strasten notranji boj za ustavo in včasi za celo malenkostne stvari. To z notranje mrcvarenje. so Še podpihovale vele- vlasti zlasti Avstro-O grška. od zunaj, Pod Milanom in njegovim sinom A-leksandrom |e prišla' Srbija na rob propada. Finance sO bile izčrpane, vojska demoralizirana, kar se je pokazalo najbolje v bolgarsko-srbski voj ni leta 1885. Z odstopom Milanovim se razmere niso zboljšale, marveč pod njegovim sinom Aleksandrom še poslabšale. Položaj je postal naravnost obupen in krvavi dogodek leta ,1903 historična nujnost, kakor pravi zgodovinar Stanojevič. Dne 15. junija 1903 je narodna skupščina Petra Karagjorgjeviča postavila za srbskega kralja. Dne 24. junija je novi kralj prevzel .vlado. Premagati je imel neznanske težave., Državni dolgovi so ob njegovem nastopu presegali 450,000,000 Ir., samo obresti so požirale letno 24 milijonov frankov t. j. več kot četrtina celega proračuna. Kmetska posestva so se drobila v nebroj neznatnih, življenja nesposobnih edinic, vojska je bila demoralizirana, strankarske strasti v divjem plamenu, industrija komaj v otroških povojih, in kar je je bilo, v tujih rokah. Diplomatični odnošajikar najslabši, Evropa, ta gnila, Evropa se je hinavsko zgražala nad krvavimi dogodki v Beogradu, Stara kramarska grešnica Anglija, ki je z opijem zastrupila milijone Kitajcev in s sv ojo visoko protekcijo pustila Turku poklati hekatombe krščanskih žrtev, perfidna Italija in tlačitieljiea narodov, trula Avstro-Ogrska so samega ogorčenja svetohlinsko zvijale oči in je zlasti zadnja komaj čakala prilike, da udere v Srbijo in ji prinese svojo proslulo nemško-madžarska ..višjo“ kulturo. Kralj Peter je svoji vladi začrtal visoko moralno idejo: osvoboditev jugoslovanskih plemen izpod tujega jarma, Kar se je po človeški sodbi zdelo nemogoče in blazno, je doživel sivolasi kralj in svojemu, sinu zapustil prestol ujedinjenih Jugoslovanov, jTo ujedinjenje vsled neznačajne macchia-veiistične evropske politiko sicer ni končano, a glavno delo je storjeno; tisti, ki so mali Srbiji kopali jamo, so sami v njo padli in na nas je, da se nikoli več ne dvignejo iz nje„ Golide gnojnice je nemško in mad žarsko časopisje izlilo na kralja Petra in njegovo državo, a bitka pri Ku-manovem'in pri Bregalnici je sijajno ovrgla vse klevete. Ena najsijajnejših točk. v svetovni zgodovini ostane, ka- ko je stari kralj stopil med svoje junake v strelske jarke in jih elektrizi-ral. Narodna epska pesem še bo pozr nim rodovom pripovedovala, kako je kralj Peter pred strašnim pritiskom avstro-ogrske in nemške- vojske, ob zavratnem napadu Bolgarije in izdaj-ski pasivnosti Grčije, kralja Konstantina, zapuščal svojo v tla poteptano državo in se v hudi zimi s svojo vojsko umikal skozi divje albanske gore. Vse ga je zapustilo, samo pogum in vera v zmago njegove pravične stvari ga nista zapustila. Upanje ga ni varalo, Po tolikih bridkih izkušnjah mu je Previdnost naklonila, da se je s svojo . vojsko zmagoslavno vrnil v svojo prestolnico in videl, da se vresničuje san; njegovih mladih dni. Tolika moralna višina bo njegove mu narodu vedno svetla zvezda in bodrilo v dnevih preizkušnje. Pogreb kralja Petra. Državni odsek za pogreb Nj, Veličanstva kralja Petra je izdelal nastopni program: 1. Smrt Nj. Veličan, stva kralja se objavi v prestolnici s topovskimi streli vsake četrt ure od 6. do 18, ure od časa smrti pa dokler, se vlak s smrtnimi ostanki kralja Petra ne odpelje v Topolo. Razen tega bodo v prestolnici in v vsej Kraljevin, zvonili zvonovi v cerkvah vsako uro po 5 minut od 6, do 18, ure za ves čas do pogreba, v džamijah in v |Sina gogah pa se bo objavljala smrt po o bredu dotičnih ver, 2. Splošno narod no žalovanje se žačne z današnjim dnem in se bo doba žalovanja objavila kasneje. 3. Smrtni ostanki kralja se bodo po balzamiranju in opremi prenesli dne 17. ,t. m, v saborsko cerkev, kjer bodo položeni od 18, do všte vši 21, avgusta. Častno stražo bodo tvorile vse komande oblasti in zavodi beograjske posadke. 4. Ves čas od 18. do vštevši 21. avgusta bo v cerkev prost vstop v času od 8, do 11. in od 14, do 22. ure. Vhod ho pri južnih vratih, izhod pa pri severnih, 5. V pondeljek, dne 22, t, m, se truplo N j.-. Veličanstva kralja po cerkvenem o-praviiu slavnostno prepelje iz saborr ske cerkve na železniško postajo, od tam pa z vlakom do Mladenovca in potem z avtomobilom v Topolo, kjer se bo položilo v di užinsko grobnico v kraljevi zaobljubljeni cerkvi na Op-lencu. Eno telo, dve duši. F— vJ.i Mnogi se čudijo, da v našem no-tranje-političnem življenju drži sorazmerno dolgo vez med radikalci in demokrati, akoravno je direktno opazovati, da s to koalicijo radikalci izgubljajo mnogo na svoji moralni in tudi numerični moči med narodom^ Asi ti premalo upoštevajo, da sloni radikal- | na stranka na dveh močnih, toda do- ! cela različnih osebnostih: Protiču in Pašiču,; .Ob teh dveh pa se grupirajo druge politične potence in tudi — ničle, kakor jih ima vsaka stranka, ki je več ali .manj časa na vladi, in radikalna stranka je bila dolgo na vladi. Kakor, sta različni vodilni osebnosti, tako sta različni tudi obe krili radikalne stranke in skupno jim je sedaj bistveno samo ime: eno telo imajo a dve duši, Ta enotnost telesa ; je dobivala svojega vidnega izraza v ; pozdravih, ki so jih posebej ob dne- | vili triumfov pošiljali pristaši v javnost,, kjer so navajali vedno dve imeni: Protiča in Pašiča; zadnjič se je io dogajalo še pred volitvami v kon-stituanto. Za Fašičevo mišljenje, precejšen del osebnih lastnosti in njegove me-* tode bi mi imeli v preteklosti prilično analogijo v osebi „očeta Blehveisa“, za Protiča analogije v daljni preteklosti nimamo, v stranki pa bi ga smeli nekako vsporej'ati Kreku. Ka" kor je Krek s svojimi prijatelji pravi oče našega programa v kulturnem, političnem in socijalno - ekonomskem pogledu, tako je pri radikalcih Protič duševni oče radikalne stranke in njen mislec — filozof, ki svoja razmotrivan-ja Vedno skuša realizirati. Pašič si sam sebi dopade v bogastvu. moči in slavi. Njemu je vladanje osebna slast, Protič nima bogastva, njemu je politična moč le sredstvo, da: realizira svoje sklepe, do katerih prihaja po zelo kritičnem, napornem in često dolgem razmišljevanju. Oba moža sta ob postanku in prvih letih radikalne stranke mnogo težav izkusila, toda v najkritičnejši dobi je Protič za svoje nazore nosil v ječi težke verige, Pašič pa je živel kot emigrant izven mej svoje domovine. Protič je organiziral, postal politični vzgojitelj ter s'e žrtvoval težkemu delu notranje politične in gospodarske preosnove zaostale sloje domovine; Pašič je uporabljal uspešno sebi in domovini v korist po Protiču in tovariših organizirano silo radikalne stranke. Tako je Pašič konečno prišel popolnoma v zunanjo politiko, ki mu je bila in je najljubša. On hodi rad pota oportunizma, Protič pa pota principov. Protič je brez dvoma politični veleum, katerega odlikuje odločnost, možatost in doslednost; nevpogljivo hodi po poti, katero je spoznal za dobro, a odlikuje ga tudi to, da upošteva in spoštuje moralne vrline drugih. On je neizprosen borec, proti očitemu in prikritemu absolutizmu in policijskemu režimu, pa tudi proti birokratizmu. Učenec in častilec je angleškega parlamentarizma, zato mu v ijjegovempo litičiiem udejstvovanju parlamentarizem ni zgolj krinka i,n sredstvo, temveč resnična vsebina. Z vsem tem si Pašič ne beli tako močno glave, Nikdar ni bilo to tako ja*sno, kakor sedaj, ko je Pašič prevzel Vesničevo dedščino, Protič je zopet iskal in še vedno išče po svoji naj boljši vesti in svojem najboljšem znan ju v naši novi domovini za naše nove odnošaje nova pota. V radikalni stran ki pa je prevladala struja Pašičevega kova, in tako se je zgodilo, da je ista stranka, ki je dala Srbiji najboljšo u-stavo, ker v je v njej preponderiral Protič, sedaj naši jugoslovanski državi pripomogla do ustave, ki je v svojem političnem delu znatno slabša, kakor je bila ona, kljub temu, da smo vsi hodili skozi vice svetovne vojne, Pa’ šič pač ni mož, ki bi držal stranko na istem visokem nivoju, kakor jo je držal Protič, V tem oziru radikalci rapidno nazadujejo pod Pašičevim vod-i »stvoru in vse kaže, da bodo šli na--prej svojo pot navzdol in oddali svojo moralno in fizično moč mladim zemljo radnikom, ako jih ne dvigne spet Protič s svojimi najožjimi prijatelji» Par* šičeva briga je, da si ohrani vlado-, principi, metode, moralno-etični momenti, to so njemu sporedna stvar. Tako je torej radikalna stranka» pač eno telo, a ima dve duši. Sedaj je na višku Pašič s svojo „mentaliteto“, ali bo prišel v stranki na vrsto še Protič, ali se bo stranka cepita, tega jasno ne more nihče povedati, A Pa-šičevem duhu je stranka žrtvovala svoje boljše politično delo in s tem ve lik dei svojih principov vladi in koaliciji z demokrati. Dvomimo, da sama sebi ali državi v korist. Toda »posebej prvo — procvit in razvoj radikalne stranke — ni naša skrb,: Mi smo glede sedanje politike Faričeve in radikalne stranke mnenja, da je pogrešna, .Mnenja smo, da presoja Protič našo sedanjost in bodočnost globokejvše, zato smatramo njegovo pot za realnejšo in pametnejšo. Po seboj pa nam je blizu v svojem pojmovanju parlamentarizma, A interesu hitrejše notranje konsolidacije naše države bi želeli, da bi v radikalnem telu zavladala druga du ša, da bi hodila radikalna stranka pot sporazuma, kakor jo tudi brez škode za Srbstvo zasleduje» Protič, in ne pota', naših slovenskih in hrvat-skih diskvalificiranih lažidemokratov, pa tudi ne pota plemenske hegemonije, kakor si jo je postavil za cilj Pašič že v svojem pismu na bivšega kralja Milana v letu 1885* bit samo od 2,-8. avgusta, ne .razumemo. Kdo je dognal to? Ali žan-(iarmerija? Potem je bila to uradna laž in žandarmerija spada v preiskavo! Sliši se, da- je imel pri tem razveljavljenju občinske volitve vmes prste neizogibni poslanec Drofenik. Deželna vlada smatra sicer v svo jem ukazu o razveljavljenju volitev občino Sv. Ema svojo razsodbo za končuoveljavno, Ali pa se mora smatrat! za končnoveljavno razsodba, ki sloni na dokazano.• neresnični podlagi? Politični pregled. KRALJEVINA SHS. Sirna naša domovina si je vsied smrti svojega najveejega sina nadela žalno obleko. /Ves Beograd in ostala pokrajinska mesta stoje pod globokim vtisom, ki ga je zapustila smrt N j eg. Vel, kralja Petra I, Listi so izšli v žalnih izdajah, na poslopjih vise črne zastave itd. V posameznih garnizijah je vojaštvo že priseglo novemu kralju, Priseglo je tudi že' uradništvp. Kralj Aleksander se nahaja v Pariza, kjer je obolel na vnetju slepiča in se naj -brže ne bo mogel udeležiti pogrebnih svečanosti. Posebna deputacija zakonodajne skupščine se bo odpeljala v Pariz, da prisostvuje zaprisegi nove -ga kralja na ustavo. P. eČuh, ki ga trianonska mirovna pogodba prisoja Madžarom, smo izgubili. Angleški polkovnik Gosset je zastopnikom'naših "oblasti izjavil, da se ima evakuacija Baranje izvršiti do najdalje dne 20, t, m. Ogri zasedejo to pečujsko ozemlje že 20. t, m, AVSTRIJA. V kapucinski in Karlovi cerkvi na Dunaju so se vršile na dan 17, t m. (rojstni dan bivšega cesarja Karola) monarhistične manifestacije legitimis tov. Policija je aretirala tri osebe.. GRŠKA. Angleški listi poročajo, da so Grki vprizorili proti kemalistom dragi del že pred tedni pričete ofenzive, — Turki se po „Timesovih“ poročilih u-mikajo brez odpora na celi črti. Krivdo turškega poraza pripisuje Izmed-paša izdajalstvu nekaterih častnikov turške armade, IRSKA. De Valera je ob priliki otvoritve irskega parlamenta izjavil, da so gred- ,Ggi angleške vlade glede rešitve irs kega vprašanja neumestni. Co sa no motimo, je vsa Irska za popolno loči -lev od Anglije, P.o tisočletnem zasužnjenju e katoliškemu narodu Ircev zasijalo solnce zlate svobode — Irska je do -bila obsežno samoupravo in sv lastni parlament, ki je bil dne 16, avgusta siovesno otvorjen. Na otvoritveni seji e predsednik parlamenta De Valera , naglašal zahtevo, da bo Irska storila jge en korak, zahtevala bo lastne zastopstvo pri tujih državah. Politična poročila. p Sainoslojncžem v, album. V mestu Freiburg v Švici je ob priliki Kar nisijeve slavnosti izpregovorii predsednik mestnega sveta Marceli plenu VVeid sledeče besede: „Sedanja vlada bodi ista pota, kakor ona vladali je skupno z blaženim Kanisijem utemeljila srečo Freiburga. Ljudstvu mora obraniti vero in pred vsem skrbeti za dušni blagor, drugo šeJje' pride potem na vrsto. Zato pa deluje roko v roki z dubovsko oblastjo“. Gospodje samo-stojneži ki se hlinite pred ljudstvom, češ, da ste verni kristjani, a v Beo' gradu ste glasovali za tisti zloglasni, v vseh državah že davno zavrženi in obsojeni takozvani „kaneelparagraf“ vtaknite si te besede pametnega Švicarja za klobuki p Karoly — predsednik baranj-ske republike., Predsednik izvršilnega odbora baranjske republike, slikar Peter Dobrovič, nadalje dr. Schwartz in pečujski župan Bela Linder so prosili ministrskega predsednika Pašiča, da se grofu Karoly-ju dovoli povrat v Pečuh, ker je izvoljen za predsednika baranjske republike. Ge odgovarja ta vest resnici, se ni nadejati, da do- bimo Baranja zopet v svoje roke, ker bi Karoly vodil kot nekdanji pristaS Kossuthove stranke „48ih“ Baranjo v popolnoma madžarske vode. p Narodna skupščina je sklicana na dne 20, avgusta t. 1. Na tej seji se bo izvolila deputacija, ki bo šla z odposlanstvom vlade v Pariz. Pred to deputacijo kot predstavnico države bo. položil novi kralj prisego na ustavo, p Evakuacija Baranje. „Slovenec“ doznava iz dobro informiranih krogov, da naša vlada evakuacije Bar ranje ne bo izvršila tako dolgo* dokler Madžari ne izpraznejo vse ozemlje, ki ga morajo po,določbah trianonske pogodbe prepustiti sosednim drža. vam. Potemtakem bi morala Madžarska izročiti Avstriji najprej Zapadno Ogrsko in še-le potem bi sledila evakuacija Baranje od naše strani. p П. Wendel pri g, Fabiču. Dne 1», t. m. je posetil znani nemški publicist in prijatelj našega naroda* Hermann Wendel, našega ministrskega predsednika Pašiča. . Pnevne vesti. d Orlovski tabor v Slov, Bistrici v nedeljo, 21, avgusta je radi smrti kralja Petra' I, preložen na nedoločen čas! Odbor orlovskega okrožja Maribor. d 1'oeaščenje spomina Kraija Petra. (Izvirno.) Vlada je sklenila, 'da so morajo ohraniti’vse relikvije po, pok .* Kralju Petru 1, kot narodne svebnje,: sobe, v katerih je zadnji čas prebival kralj Peter L, pa ostanejo v neizpre-menjenem stanju. d Na progi Zidanimost—Zagreb je v noči od 18. na 19. t. m. skočil brzovlak iz tira, Nesreča se je zgodila v bližini postaje Blanca. Ranjen, oz. mrtev ni nihče. Proga je zaprta za dobo 48 ur, d, Kralj Aleksander obolel na slepiču. 17. avgusta. (Presbiro, Uradu c, j Kralj Aleksander, ki se že nekaj času mudi na Francoskem, je te dni zbolel na slepiču, Ker je po nasvetu zdravnikov absolutno potreben popolen mir* se kralj Aleksander ne bo mogel udeležiti pogrebnih svečanosti kralj a-o-četa, d Zaprisega vojaštva in uradništ-va, V sredo je bila zaprisega vojaštvu novemu kralju Aleksandru. Tudi u -radništvo /polaga prisego zvestoba m vseh krajih, d Ma^aryk se udeleži pegi oba* *-» „Slovenec“ poroča: V Beogradu se govori, da se bo predsednik če neslo vaške republike Masarytc udeležil osebna k-aijevega pogreba. d Vojvoda Stepanovič — predsednik Narodne Obrane. „Riječ“ poroča iz Beograda, /da je uprava Narodne Odbrane ponudila predsedniško mesto vojvodi JStepi Stepanoviču. d Žalostna vest iz tužne Koroške nam jedošla, Umrl je naš mili in dragi rodoljub Tomo Weiss dne 9. avg. t. I. Rajni je bil bogoslovec* II. letnika v Mariboru. Bolezen, ki jo je imel že v bogoslovju, se mu je ponovila in revež je podlegel. Z njim smo izgubili marljivega bodočega delavca v vinogradu Gospodovem in na narodnem polju. Tovarišem bogoslovcem bode ostal gotovo vedno v dobrem spominu. Spominjajmo se ga, bratje! d Liberalci — ljudski osrečeval» ci. Kmet iz Dobrave pri Ormožu nam piše: Odkar pomnimo, se v naš kraj ni nikdar prikazal kak dimnikar» Ge sem hotel videti dimnikarja, sem mo -ral iti v Ormož. Toda glej! Pred nedavno je prišel k nam znani liberalni dimnikar iz Ormoža ter zahteval, 'da bo odslej on pometal in snažil naše dimnike. Odkar stoje naše hiše, smo si mi sami ,pometali naše dimnike, ken mi sami to delo bolje opravimo, nego dimnikar. Mi smo seveda to zalitevo odklonili, Bili smo nato poklicani na zagovor na županstvo Ormož, kjer smo istetako odklonili zahtevo. Dobili smo nato od okrajnega glavarstva и Ptuju nalog, da moramo plačati globo po 20 K ter 20 K za takso. Pripomnimo, da ni bil kaznovan noben kmet, ki je pristaš kake liberalne ali samostojne stranke, marveč smo bili kaznovan ni samo pristaši naše Slov, ljudsko stranke. Odslej naprej nam bode torej pometal naše dimnike liberalni dimnikar iz Ormoža in näs kmete bodo liberalci osrečavali z novimi občutnimS Savki. Pozivamo oblast, da odjenja Kako deželna vlada razveljavlja občinske volitve. Deželna vlada v Ljubljani, poverjeništvo za notranje zadeve, je na u-govor Janeza Vehovarja, posestnika v Pristovi» in nekaterih drugih Pristov-čanov, ki so iz avstrijskih časov znani kot najhujši nemškutarji, z ukazom z dne- 80. junija št, 15516 uradoma raz y el javila občinske volitve v občini Sv. ima ter odredila nove volitve. Razloge navaja sledeče: 1, Uradno je dognano, da razglas o razpisu volitve občinskega odbora Sv. Ema ni bil objavljen na ta način, da bi bil nabit na. občinski uradni deske kakor to predpisujeta § 12 in 9 občinskega volilnega r.eda. Nabit je bil na steni županove hiše proti cestni strani, vendar pa nekoliko stran od pota. 2, Dognano j,e, da je bil razglas nabit na navedeni steni od 2* do všte-všega 8, aprila 1921, Volitev pa je bila določena na dan 7. maja 1921 ter je v razglasu določeni rok za vlaganja kandidatnih lisi za okrajno glavarstvo celjsko do dne 12, aprila 1921 'do 12. ure. Razglas tedaj ni bil na gorenji način objavljen niti do vštev-šega roka za vlaganje kandidatnih list ter je pač razumljivo, da razglas In važni bistveni podatki razglasa vo-lilceru niso bili dovolj znani, ja pogreška je tako bistvena, v temeljni do iočbi o publiciteti volitve» da se je mo- ralo volifveno postopanje- ne giede na povsem utemeljene (?) ugovore — razveljaviti, Ta razsodba je' z ozirom na določbe par. 43 obč, volilnega reda končnoveljavna. Ta razsodba sloni na popolnoma neresnični podlagi! Razlogi ne odgovarjajo resnici, četudi se v razsodbi pravi: „Uradno je dognano“ in Dogna no je“. Lastnoročno podpisane priče izjavljajo, k zgoraj' navedenim razlogom sledeče: Ad 1. Razglas o razpisu volitve občinskega odbora Sv, Ema je res bil nabit na steno ali zid županove hiše, ker so se vsi občinskji akti skozi celo leto nabijali samo na omenjeno steno in ne na občinsko desko. Okrajni gla var Pmkava se je o tem na lastne o-či prepričal in je izjavil, da je vse e-no, ali je razglas nabit na omenjenem zidu ali na deski. Na ugovor, da razglas ni bil na vidnem kraju nabit* izjavljajo: Zupanova hiša in prostor za nabijanje je tik državne ceste, torej na dovolj vidnem mestu. Ad 2, Ugovor nemškutarjev,, da je bil razglas nabit samo od 2.-8, aprila 1921, je naravnost lažnjiv. Priče izjavljajo, da j’e bil razglas nabit od dne 2, aprila do 15. aprila 1921, torej natančno po ukazih» Kako more deželna vlada trditi, da je dognano, da je bil razglas na- s 19, avgusta 1921, —uw■wriin niniii * mlin HiiMiiiinii' 111111ги1>иши'т-ттпгп1пгг'ггп nii~ n SIRAZS. sSSS 1 kajti mi: kmetje smo z davki že itak clo skrajnosti obremenjeni, delo, ki ga o-$>ravi dimnikar na naših dimnikih, o-pcavimo mi sami stokrat boljše, nego psti liberalni črnuli iz Ormoža. d Svetozar reorganizira . . Svetozar Pribičovič je zahteval za reorganizacijo orožništva in policije iz-sranredni kredit v višini G milijonov di aarjev. Poleg tega je odobril ministrski svet, v katerjem sedita Pucelj m Kukovec, poseben kredit za pomnoži -lev tajne policije v Beogradu, „Vse za policijo in žandarmerijo“, to je geslo sedanjega ministna policije, .Übogi dav iScoplačevalci! d Vprašanje. Kdo pozna na, mariborskem okrajnem glavarstvu uradnika, ki se je pred in med vojsko bratil z najhujšpmi protivnilci slovenskega naroda? Kdo pozna tistega gospoda, M je pod roko preskrbel ‘ najveöjjemu nemškemu zagrizencu P, orožni list, dasiravno mu je bilo po preobrata od naše oblasti i;z važnih razlogov odvze to orožjo in orožni Ust? Ali je mogoče na, glavarstvu znan oni, ki se danes še pridno) drži z onimi) ki so bili od vsenemških organizacij poslani na, našo mejo, da igrajo vlogo vsenemških pijonirjev ? d Iposta vite v cenilnih komisij za dohodnino za cenilne okraje „Maribor mesto“ in „Maribor dežela.“ Razgrnitev volilnih imenikov. Opozori se na sledeče: 1. V volilne imenike so vpisane po aHabetičnem redu vse dohodnini zavezane osebe, če vživajo vse državljanske in politične pravice, ako čim je dohodnina za leto 1920 predpisana, odnosno se jim bo še predpisala, brez uvrstitve v volilne skupine , leer tvorijo vsi davčni zavezanci enega cenilnega okraja le eno volilno sku, pino. 2, Volilni imeniki bodo razgrnjeni v času od 22. 8. do 29. 8. t. L pri davčnemu okrajnemu oblastvu v Mariboru, soba št, 15. ob navadnih uradnih urah. 3, Vpogledati imenike smejo samo dohodnini zavezane osebe dotič-snega cenilnega okraja. 4, Voliti bodo smele le osebe, ki so vpisane v imenike, ali ki si vpis izposljujejo potom reklamacijskega postopanja! 5. Rok za .vlaganje reklamacij je določen od 22. 8. do 29. 8. t. 1. G. Reklamacijo sme vložiti vsak davkoplačevalec le samo za svojo osebo pri davčnem oblastu in kolka prosto. 7. Po preteku reklama - i Gladiatorji. Prva knjiga. — Eros, (5, nadaljevanje.) Res, da so se ljudje obračali za ajim z dopadenjem, toda poštenemu čto .reku je bilo zoprno njegovo gladko in mirno čelo, njegov, zvit in zloben nasmeh oduren, boječi in praznoverni pa so se s strahom obrniii vstran pred ajim, boječ se „zlih oči.“ In vendar — Julij Placid v svoji snežnobeli tuniki, v svojem ovratniku iz vezanega zlata, s svojim v dragih kamenih se bliščečim pasom, v svoji Škrlatno .vijoličasti togi ni bil vsakdanja prikazen, ampak vreden predstavnik svojega časa in’ stanu in odličen meščan bogatega, sijajnega, razkošnega Rima. Tak je bil mož, ki je v tem tre-' nutku std v svojem pozlačenem vozu pri Valerijimh vratih, zakrivajoč za svojo običajno malomarno brezizrazno-stjo nemirno nepotrpežljivost, s katero je čaJtoal na novice o visoki gospe]. HI, Merkurij. V bogatih rimskih plemenitaškifi Uftšah so v prvem stoletju imperija ze- lo častili Merkurja, boga selov, trgov cev in prekanjenosti. Ne da bi kdove kako zelo čislali in spoštovali različne lastnosti tega pretkanega božanstva , ampak širokovestni panteizem tiste dobe se ie ravnal po okusu in češčenje tega ali onega boga je prišlo v navado ali pa iz navade kakor dandanes moda v obleki, in tistikrat je navada predpisovala češčenje Merkurja. Tudi v Valerijinem portiku je stal dragocen, umetno izdelan kip tega boga. Predstavljal ga je kot mladeniča - brzem teku, krepkih in pravilnih u-dov. Peruti jo imel na petah, širok, nizek klobuk na glavi, s kačo ovito palico v roki. Njegov obraz je kazal živahnost in prebrisanost, ves marmornati kip je dihal utelešeno življenjem moč, Stal je na štirioglatem, visokem podstavku nasproti glavnemu vhodu. Za tem_ podstavkom se je skril suženj, nekoliko zmeden, Ko je vrsta le* p ib mladih deklet na klic tribunov privrela iz notranjih prostorov. (Tribunu se ni zdelo vredno, da bi bil stopil z voza. Iz prsnega žepa svoje tunike je izvlekel z biseri obloženo gkatljico in z eno roko se malomarno naslanjajoč na automedonta, je z drugo ponudil svoje darilo sužnji, ki je bila prva med tovarišicami in ki je njen obraz kazal obilno mero naviha-nosti, kakršna je lastna sobaricam bogatih gospa. ' „Priporoči me svoji gospodarici!“ je rekel in ji obenem vrgel krog vratu zlato verižico kot darileje zanjo, se j brezskrbno nagnil k njej in jo pobožal I po gladkem licu, „Sporoči jej vse naj-j 'boljše od njenega najzvestejišega služabnika in jo vprašaj, ob kakem času smem upati, da me sprejme na dan svojega rojstva. Obenem ji izroči to-ie malenkost v Üqkaz, da je nisem pozabil!“ Mlada sobarica se je hudo trudila, da bi zardela, tod'a kljub vsem naporom se ji njena zagorela južna lica niso hotela še bolj zatemniti. Zato je o-pustila svojo brezvspešno namero, pogledala tribuna s svojimi bistrimi, črnimi očmi naravnost v obraz in dejala: . „Gotovo ste pozabili, plemeniti gospod, da je danes skrivnostni praznik Izide* in da nobena gospa, ki je gos- * Izida je bila egiptovska boginja rodovitnosti in poljedelstva. Rimljani so jo častili kot boginjo življenja, ljubezni m SarovniR pa“ — to besede je govorila s povdar* kom,- „danes ne more in ne sme, vsaj tukaj v Rimu ne, imeti časa za kai druga, kot za svete skrivnosti boginje Izide!“ Placid se je na vse grlo prešerna zasmejal. Čudno, kako je njegov smeh dimil tiste, ki so ga opazovali. Automedout je naravnost prebledel in celo mlada sobarica se je zdela za trenutek zmedena. „Cul sem o tistih svetih skrivnos* tih, moja prelepa Mirina“, je rekel * „in kdo še ni čul o njih! Častite rimske gospe jih čuvajo s sumljivo ljubosumnostjo same zase! Vsekakor je z& naš spol dobro, da tako store. iSicen pa bo še preteklo nekaj ur solnčnei svetlobe, preden se bodo začele tiste« — čiste svečanosti Egipta. Ali bi ml Valerija med tem časom ne mogla do* voliti obiska?“ (Dalje prihodnjič.) Sirite katoHške liste! Ц ♦ Otvoritev trgovine. w ф Javljam cenjenemu občinstvu, da sem otvoril 5 « Mariboru, Glavni trg 16 (poprej R. Lorber) Potrudil se bom, cen. odjemalce z dobrim blagom, najnižjimi cenami ter točno in solidno postrežbo vednd kar najbolje zadovoljiti. 471 Franc Hastek. LIVARNA ZVONOVE IN KOVINE POPREJ DEN2ELA SINOVI MARIBOR : KOPALIŠKA ULICA S je zopet v obratu I CERKVENE ZVONOVE izdeluje surove litve v vseh kovinah In ziit-vinah (bron, medenina, aluminij itd.) UMETNA LIVARNA RELIEFI, CERKVENI SVETILNIKI Vsa oprema za žgalnice, kletarstva, pivovarne, opreme za plin in vodovod, opreme za cevi, pipe za pivo, uteži iz medenine lastnega izdelka. Popravljalnica za brizgalne itd. Ini I. & H. Bfflil. Dražbeni oklic. L V 25/14 24 V skrbstveni zadevi Marije Steinhilber, inženirja vdovi se prodajo v telovadnici ljudske šole v Cafovi ulici dne 24. avgusta 1921, ob 9. uri zjutraj in prihodnje dni sledeči predmeti: fe/ Oprava za 1 spalno sobo, za 1 sprejemno sobo, za 1 jedilno sobo, 1 kuhinjska oprava, razno drugo pohištvo, ženska obleka, žensko perilo, posteljno in namizno perilo, podobe, kuhinjsko in jedilno posodje in orodje, servisi in steklenice i. t. d. Dne 26, avgusta 1921 ob 9. uri dragocenosti in nakit in sicer: 1 par brilantnih uhanov, 1 platin prstan z brisantem, 1 zlat prstan z brilantem, drugi zlati prstani in uhani, 1 zlata ura z verižico, zlate verižice, zapestnice, srebrne žlice, noži in vilic? i. t. d. Omenjene stvari se smejo ogledati dne 23. avgusta 1921 od 16.—18. ure. Okrajno sedišče v Mariboru, odd. V., 469 dne 16. avgusta 1921. Neva trgovina! MILOŠ OSET. MARIBOR. Aleksandrova cesta 45, nasproti slavnega kolodvora, priporoča raznovrstno špecerijsko in kolonijalno blago ter deželne pridelke, — Prosi cenjeno občinstvo za obilen obisk. Softcfna Iti teina eestreibaš I цц л ju %%% % Ж ЖЖЖ Ж SS ST 'Ж Ж 2ГЖЖЖШМЖЖЖЖЖЖЖЖЖЖЖЖI Spodnještajerska ljudska posojilnica Stolna ulica Sev. 6. v Mariboru reg, zadr. z neom. žav. K K Mr Obreatsje vloge po 4% In 4 V/t I Daje posojila na vknjižbo ali poroštvo. Stroški so neznatni, ker oskrbi zavod vknjižbo brezplačno. 40 Za varnost vlog jamči rezervni sklad, naložen v vinogradnem posestvu, v hiši in stav-biščih na najlepšem prostoru v Mariboru. j JE? 6 » :> 35001— druge velikosti poljubno v par dneh. Konjske dežne plahte s kumet-špico, v treh velikostih na razpolago po tovarniških cenah. Pošiljatev po pošti na vse kraje. Edinole pri A!ojzij Gniušik, Maribor, 10 Glavni trg št. 6. 4I7 Kdor ne verjame, Ц rS*',rep'i£a' 3£ Klobuk®," obleko, penilo, čevlje, d-olEoleaaice, potev. 3so#a.ie, tcilcice za txgr in razno galanterijsko blago najboljše in najceneje pri tvrdki Jakob Lah, Maribor, Glavni trg 2. : Maline in drugo sadje: 2—2 i kupuje vsako množino 463 Mariborska mlekarna in tovarna sadnih konzerv, družba z 0. p. W> * po najvišji dnevni ceni ali tudi J S®* za prvovrstno pšenično moko iz prvih banaških mlinov: pšenico, koruzo, pž, oves, ječmen, kakor tudi stani fižol ter se priporočam Jesip Serec, Maribor, 2-3 Aleksandrova cesta. Prodajalni [oddelek: Prodaja vsehinštalacijskih predmetov kakor svetiljk, dinamo-Etrojev, električnih, bencinovih in diselovih motorjev. Inštalacijski oddelek: Izvršitev notranjih inštalacij, visokih in nizkih električnih napeljav, transformatomih postaj, električnih central za mesta,vasi, posestva in tovarne v vsakem načinu električnega toka. Električna delavnica: Brzoj.: Melistroja Maribor £Jovo ovijenje električnih strojev, popravila in izdelava novih ki Mariborska električna inštalacijska in strojniška družba z. o. z. „Melistroja“ Maribor. Trg. odd.: Gosp. ulica 8, telefon 267. Tehn. odd.: Aškerčeva ulica 22, telefon 94. kurilnih predmetov za likalnike, priprave za kuhanje in špeci-jalne aparate. Izdelovanje proračunov in izvršitev inžinirskih del za stroj-5—iof ne stavbe ter elektrotehniko. 400 Tozadevna pojasnila radevolje vsikdar na razpolago. Otvoritev. Uljudno naznanjam slav. občinstvu, kakor prečastiti duhovščini, da sem otvoril krojaško obrt y Mariboru, Koroška cesta štev. 1 (poleg cerkve sv. Alojzija, vhod trgovina K. Niefergal). Potrudil se bodem kar najbolje mogoče, ustreči vsakemu cenj. naročniku. Za obilen obisk se najtopleje priporočam ter bilježim z odličnim spoštovanjem Ivan Safran 458 3-2 kroj. mojster. Rudolf Niefergal, Maribor, Maribor, Koroška cesta 1. Manufaktura, sukno za obleke, cefirje. sifone, platno za rjuhe (prte), odeje za postelje, namizni prti, narejene hlače i. dr., nogavice domačega izdelka za ženske, moške in otroke, vsakovrstno perilo, pövrhne obleke in srajce za železničarje in ključavničarje, ženske predpasnike, rute, robce itd. 3-2 Cene zmerne! 459 Postreža točna! Sprejemajo se tudi naročila za izdela-vanje oblek in perila vse vrste po meri Isdajaielj in založnik; Konz. „Straže," Odgovorni msdnilcts Klado Pušenjak.