Nas« naloga probuja in napredel; naroda! »i i< i • 1 - m«.« namen: - • V edinosti in slogi do cilja! % v VESTNIK ■y f< Največji slovensk ' •¥« v Zedinjenih ^ J C. |J The Largest Semi-\ Inik m NATIONAL HERALD.; ^ the United States of SEESSI a * l da Uradno gla silo slovenskega k at, podp. društva sv. barbare, forest city, pa. — OFF ICIAL or gan OF THE slovenian cath olic bent society st. b arbara, for est ci ty, pa. DULUTH, MINN., THURSDAY, MARCH 26,1914. — ČETRTEK, 26. MARCA 1914. Volume IV.—Letnik IV. N<>' r No „ 1 S**Lo v> L Naj bol> RNe “^ mitchell pravi, borba SE VRŠI RADI MEZDE. PRAVI KAPITALISTI SO ZOPER UNIJE, KER SO UNIJE SREDSTVO ZA ZVIŠANJE PLAČ. — POVE POSLAN¬ CEM DA JE POLOŽAJ NA MICHIGAN SLABŠI KOT V BUTTE — “MATI” JONES ZOPET V JEČI. tnik TE men it Tfehington, 23. mam. - De- ,»dd voditelj doto Mitchell je ričal danes pred kongresnim od- j" m ki preisk-uje. stavko bakre- a, rudarjev. Izrazil se je, da so "uhenske in delavske razmere na Senem polju v Butte, Mont., mno <,o 'boljše kot so na bakrenem Xožju na Calumet, Midi. Izpo- edal je, da se, ravna plača v But¬ ini po kateri se baker pro- ter da je najnižja plača uth, ILEN POSET, roČNA. to te po daja, , , »50 na dan za osemurno delo. ; Predsednik preiskovalnega od¬ bora Taylor je dejal, da dolžijo la¬ stniki rudnikov AV P. of M., da ije zasejala unija na Michigan so- Eijalizem. Mitchell je odgovoril, da je bila na Michiganu organizirana socia¬ listična stranka predno je 'bilo de¬ lavstvo v unijski organizaciji, in da je izhajal tam socialistični list brez vseh zaprek dolgo pred pri¬ hodom unijonizma na Michigan. Iz tega se mora izvajati”, je de¬ jal Mitchell, “da lastniki rudni kov niso zoperni političnemu soci LOJEV! lali-zmu, ampak so -zoperni organi- uranemu delavstvu, so zoper po- JTIČNEM, DE ORGANIZACIJ AMMtlt steno plačo za delavce in ne zoper politično stranko.” Dodal _ j. m| | da bi bilo nesmiselno orgapizi- [jriuijo, ki bi bila neodvišria ’.a v nedeljo popoldne, v ponde- ljek in torek brez uspeha. Pokli¬ can je bil v pomoč zasledovalni ali krvni pes, pa vse brez uspeha. Še le v sredo 18. tm. se je posre¬ čilo ga najti v gostem grmovju. Našel ga je rojak Gregor Seliškar. Revček je obnemogel in obležal, ker ni nič jedel skozi 3 dni in 3 noči je prespal zunaj brez vsake odeje. Kakor hitro ga je našel naš wli rojak ga je uprašal ubogi otrok, če ima kaj kruha v žepu. Prinesel ga je na Willard v Ju¬ stin & Legatovo trgovino, kjer je bil čez noč. Tudi zdravniška po- moč je prišla takoj, dva zdravnika iz Greemvooda. Deček je sedaj v Greemvoodu pri zdravnikih, ker je precej ozebel. Njegova mati je tudi pri njemu. Kakor se vidi bo ubožeek okreval in se vrnil v krat kem domu. Želimo vsi iz srca, da se kmalu povrne zdrav k starišem. V bolnišnici v Rochester se na¬ haja naš rojak Alojzij Koščak. Bolehal je na želodcu in bil je o- peiriran. Kakor se sliši se bo v kratkem vrnil ozdravljen domu, kar m ‘n P 0 ^ p>%ls> r pilo' fr/ u)t°f 77 ?2 let ' . V- ^ ' id« s 5 v C dira •rt!/ w Vljudno se Vam priporočam za urad mestne ga blagajnika na dan volitve dne 7. aprila h _v— J- i—i— 1 1 ■ - ' Q . -- • “pma. tavljam Vam, da bodem dal temu uradu moje naj boljše zmožnosti. Občeval sem z Vami že več let, in sedaj ^ zaposlen pri First State Bank pod vašim rojak: Geo. L. Brozichem, kateri je dosedaj opravljalur a: mestnega blagajnika, za kateri urad jaz sedaj b didiram, ker se je Mr. Brozieh temu uradu odpove dal. Če bodem izvoljen, bo moja skrb, da korist: interesom Slovencev, s katerimi sem vedno v oj zvezi Prosim torej, stojte mi na strani na dan litve dne 7. aprila. Arthur Toms (Rotov sin). rt'-' Sk0Z ’ , so -v. SO šipe. Sicer ’ 0 osebi sta ] w; ’. Gostilničar !i<4o. še večjo sev h kamnoloma v fsJifojera, so prip glsikko v Ljub lp Josipa Krilo v; jboenje težko rai jh počeno lobanj P'(- Omžnik smrtne ptnika. Janez Ki Ihec pri Višnji / tu: srojje so'rodr tšo nad Škofjo L p je ustavil ‘hiti r njem m vprašal, kdo ■je pokazal “ žica je imel s seh 'murski človek” Ali si ifl al a s ta' jePlf ! /^lastil vr» ta ] neka*« J e *jrebi fi ' baje porekla ali ne, ni I f Kavčiča z ! ba,j f t trebuh in mu ga Na dan volitve VOLITE ZA MAJORJA KANDIDATA John A. Harri. Jaz podpisani kandidiram za mestnega k joraj in se vljudno priporočam slovenskim vok cem. Obljubljam, da če bodem izvoljen, da k: vporabil vse moči za koristi mesta in prebivalce Jaz sem popolnoma neodvisen in bom skrbel, i dobi vsak svoje pravice. Če torej želite pošteno in nepristransko admi¬ nistracijo v našem mestu, pomagajte mi na dan';- litve. Naklonjenost Slovencev bodem vedno n ceniti. John A. Harri Nižje podpisani se vljudno priporočam slo' r I skim volilcem na Ely, da podpirajo na dan voli' 1 j dna 7. aprila mojo kandidaturo za Mirovnega sodnika (MUNICIPAL JUDGE) Jaz bivam med Vami že več let, in ljam Vas, če bom izvoljen, da bodem V urad absolutno pravično in v obrambo de a' slojev. ■ i Prosim Vas torej Vaše naklonjenosti i n sov na dan volitve. John Schaeffl Kadar greste nazaj v stari kraj zahtevajte Baltimore and Ohio žele^ CHICAGO do NEWY0RKA Pišite : R. C. HA ASE, ^ Northwestem Passenger Agent, . 5 i, po parobrodno knjižico, ki kaže vdobnosti parnika. 96 marca 1914. NARODNI VESTNIK Bsassustitiif 4 v;?- st. ^ d > s ? da >i n l0 S Xj, ka. I lla ' ** Ju m °)e naj- ! n se ^j sc m Slm ^jakom Pravljalurad a/, sedaj kan- radu odpove- o. da koristi® vedno v ožji ni na dan vo- ibov sin). Ive KIDATA rri. , mestnega ovenskim vol« evoljen, in prebivalce bom skrbel ristranskoac te mi na *]em ve' Iz stare domovine. KRANJSKO. v Ljubljani: Helena Umrli so mestna uboga, 85 let. — ^fe^Satler, posestnik, 49 let. — ,ročam s let, bordel« f\t W Varieta Kavčič, mestna uboga, -yv t __ Josipina Vilhar, užitka- 76 let. — Ludovik Ševar, po !f!’ v pok. in posestnik, 51 let. — SL* Kokalj, čipkar, 28 let. - ;‘ c alar trgovski vajenec., 17 ; ___ Anton Bilovvitz, tovarniški Savec, 62 let. - Helena Sečnik ‘ ebnica, 72 let. — Josip Seginn, klavec, 25 tle. — Jožefa Opfer vneh, zasebnica, 77 let/ — Marija poleno, 'bivša postrežnica, 68 let. 1 Eksplozija v kinemotografu. Iz Jerneja: AVertheimer Vincenc je mel s svojim potujočim kino v nedeljo popoldne v gostilni pri Re ( j ]U v mali sobi predstavo. Ko¬ lu! i s e i e prestava pričela, eks¬ plodira kotliček z karbidom z gro- ‘ nim pokom. Lahko si misliti, kak Itrab se je polastil vseh obiskoval¬ ci Skozi vrata niso mogli, po¬ makali so nekateri skozi okna., pobili so šipe, sicer bi se bili zadu- 'iji pve osebi sta precej poškodo¬ val. Gostilničar ima precejšno škodo, še večjo seveda imetelji ki- U \z kamnoloma v Trbovljah, last šuligojeva, so pripeljali v deželno bolnišnico v Ljubljano 54 letne¬ ga Josipa Krilova. katerega je kamenje težko ranilo. Ranjenec ima počeno lobanjo in se nič ne zave. Orožnik smrtnonevarno ranil potnika. Janez Kavčič, bajtar iz Drage pri Višnji gori, je šel obi¬ skat svoje sorodnike na Črnem vrhu nad Škofjo Loko. Med poto¬ ma ga je ustavil orožnik, ki je morebiti v njem sumil bogvekoga, in ga vprašal, kdo je. Kavčič mu je baje pokazal “cesarski knof”, 'ki ga je imel s seboj, češ, saj sem "cesarski Človek”, kaj me je tre¬ ba vprašati? Ali sta se še kaj več sporekla ali ne, ni znano. Orožnik je Kavčiča z bajonetom zabodel v trebuh in mu ga vsega prebodel, zraventega pa ga še s kopitom hudo po glavi in 'roki poškodoval. Kavčiča so prepeljali v deželno bolnico. Stvar potrebuje seveda uatanenejejšega pojasnila. Divjega kozla je dne 3. marca živega ujel na nekem vrtn v Št. Vidu nad Ljubljano gostilničar g. Bernik, vulgo Frnad. Odkod bi žival pribežala v Št. Vid, se ne da sklepati. Kozel se je za roge ujel v vrtno ograjo in se ni mogel 're¬ šiti. G. Bernik mu je zadrgnil ur¬ no za roge vrv, v tem hipu pa je žival skočila, padla vznak in si zlomila tilnik, nakar je poginila. Tehta 28 kg. Nagloma je umrl. Okolu 7. ure zvečer v Orehku na Notranjskem ■ondotni šolski vodja g. Miha Me- žan. Zblazneli čin 741etnega starčka. _ vasi Kilovče na Notranjskem je 4 let star, po domače imenovan 'ane, vrnivši se od službe božje ne 2. t. m. s kladivom v roki na¬ padel svojo nevesto (sinaho) in ji P>>zadel težke poškodbe. Tej je Prihitela na pomoč njegova žena, ,. a */ ro je pobil na tla, dvignil pri- . 12110 s f° kilogramov težki kame- Dl . 'Pokrov zraven stoječega vod- Jf a in §a ji zvalil na glavo. Za- 0 1 a je tudi težke poškodbe na - es l 1 ' ® am pa se je vrgel v pribli- r '° 0 111 globok vodnjak, v kate- „, P‘ l k sre či ni bilo nad 1 m vi- žifetr V0< ^‘ -^kaj si je hladil mo- svoje razgrete živce, dokler te»n'v° Drihdteli sosedje zopet po- Pošk au na Suho ' T ežldh telesnih 0 ^ °. m °ž pri skoku ni dobil. ležil 6 1 S ° ga ^ k °j n a varno. Ude jeni m Se ..' )e m ožiček uro pred stor- $l anc (noo ' m še volilnega shoda po in s j a ost inčarja pred cerkvijo sfeA^če napačno tolmačil ^ besede: Ne vdajmo se! p ri ^ so se stepli v Brezovem (Povabi• 6n ? m ' esfcu > ko so se kot ne- čali z ' I U1 .g os tje > rano zjutraj Vra hi P 1 ’ 1 posestniku Jože- šovee i' 1 ^lletni Jožef Kra¬ kih ,JS dolbil v pretepu več tež- [ v kaojitp 1 ’ i U \ V S ° ga P re P el J ali Sin 2 v bolnišnico. / Piano d 10 ^ 111 na očeta, črevljar Loke, i P ® nedek > doma iz Škofje F? a i v e ( lni svojemu očetu raz¬ bral ; 1?' Ko ga je ta radi tega sin šel z nožem na očeta * J 6 Ve ° ran - ®i ar i mož se 0 fjp ožn ,< i < ' z ® riK lil- Krutega sina 01151 aretirali. Zblaznela je hišna posestnica m pekovka Marija vdova Hafner \ Kranju. Že delj časa so domači na njej opažali zinake umobolnosti zadnje dni je pa bolnica začela besneti ter je hotela skozi okno skočiti na dvorišče. Domači so jo držali pri čemur je vodja pekar¬ ne dobil take poškodbe na žilah na nogah, da bi bil umrl, ako bi ne bilo zdravniške pomoči. Mari¬ jo Hafner so prepeljali v deželno blaznico na Studencu. Cvet iz kriminalnega življenja. Dne 5. t. m. je bil pri ljubljanskem vojaškem inaboru Mart, Hutter, rojen 1889, s Koroškega, ki ga pa niso pripoznali zmožnega za voja¬ ški stan. Fant je bil pri raznih ko¬ roških sodiščih zaradi tatvine, go¬ ljufije, postopanja in hudodelstva nečistosti, sedemkrat, pri ljubljan skem deželnem enkrat in zadnji¬ krat pri okrajnem sodišču v Ju¬ denburgu na Zgor. Štajerskem kaznovan od 24 ur do 13 mesecev zapora ter na tri leta prisilnega dela. Svojo “karijero” je začel leta 1904., in potem prav pridno nadaljeval dokler ni prišel za omrežna okna ljubljanske prisil¬ ne delavnice. Tam pa se je tudi odikf-val s tem, .ta je bil radi raz- 'i’h prestopkov 8 krat disciplini¬ ran. 17krat jo !c bil pa popihal v proetost. Ko je* sedaj vendar pri¬ šel >.:.želj‘eni “ur mi V , so ga obla st':-m organi pr.- Jat•• vili vojaški naborni komisiji in ker ga ni po¬ trdila, je bil odg inskim potom od¬ žirali v domovno ••'.cino. Nezgoda. Ko je hotel v Ljublja¬ ni 48 letni tesar pri tvrdki Leh- ner-AVeisšbaehen v Ljubljani Ja¬ nez Jeras, obijati n'a dvorišču pri šupi opaž, je padel z lestve ter ta¬ ko poškodoval, da so ga morali prepeljati v deželno bolnišnico. Posledice zakonske nezvestobe. Posestnik Fran Zupančič iz Hru- šič pri Št. Janžu na Dolenjskem je šel pred nekaj leti v Ameriko, kjer je pridno delal in štedil, ka¬ kor čebelica, da si nahrani denar¬ ja s katerim bode rešil svoje po¬ sestvo, kar se mu je tudi posreči¬ lo. Mož si zvest boljše bodočnosti se je, ko je preračunal prihranke, zopet z najboljšimi upi povrnil v svojo domovino, kjer je pa nale¬ tel na presenečenje. Pohotna žena je med tem -časom imela ljubavno razmerje z nekim drugim moškim, iu posledica tega je bil nezakonski otrok. Mož je doma kljub ti nesre¬ či pridno gospodaril in opravljal svoje posle, žena. pa ni bila več ti¬ sta, kakor bi imela biti naposled je sklenila tudi ona iti v Ameriko. Te dni jo je res popihala v Ljub¬ ljano ter tu šla v izseljevaluo a- genturo in si naročila vozni listek, katerega pa ni še plačala. Izdala se je za samsko, potem pa nekam odšla. Mož pa kot stari Amerika- nec se ni hotel udati ženini trmi, ampak je šel naravnost v Ljublja¬ no, kjer je vse to izvohal in se se¬ veda obrnil na pristojno mesto, na policijo, ki mn je šla prav marlji vo na roko in tako je sedaj ljube¬ znivi ženici štrena popolnoma zrne šana. Policija je že izvedela, da je žena v Mariji Dev. v Polju, kjer se je potom orožništva tudi dobil še neplačani vozni listek za Ame¬ riko. In tako je sedaj nezvesta za¬ konska žena med Seilo in Karib¬ do. ŠTAJERSKO. Iz Ptuja poroča M. Z: Bogato je obdarovana z otroci rodbina mestnega sluge Matevža Klemen- sa. Žena mu je porodila -doslej pet krat dvojčke, petkrat po onega otroka in zadnjič celo trojčke. Od ostalih starejših otrok jih živi li, najmanjši trije pa so tud. prav krepki in bodo najbrze ostali pii življenju. Nova volumska afera. Pred du¬ najskim kazenskem sodiščem sto¬ ji 'zaradi vohunstva bivši prapor- 'šeek Ivan Reich, ki je obtožen vo¬ hunstva m zločina goljufije. Reich je sin nekega učitelja v Št. Janžu 'na Dravskem polju na Štajerskem Kot praporščak je ponaredil leta 1907 neko dolžno pismo ter zbe¬ žal na Rusko. Leta 1908. je pisal nekemu bivšemu kolegu, da naj mu sporoči mobilizacijski načrt 34. pešpolka, češ da -dobi za to 10 000 rubljev. Ruske oblasti so ga leta 1908., izročile zaradi go- xfiie avstrijskim sodiscem. V Premyslu se je vršila proti njemu preiskava. V preiskovalnem zapo¬ ru se je poskusil ustreliti. Vojaški zdravniki so dognali, da je -dušev¬ no bolan in čez 14 mesecev je bil izpuščen in -superarbitiran. Prišel je v Ljubljano, kjer je vstopil v službo tvrdke Kmet in Slivar ter tu poneveril 1020 kron. Pobegnil je preko Belgrada, Sofije in Var¬ ne v Odeso in od tam v Kijev, kjer je dobil službo pri ruski policiji. Bil je nastavljen kot nekaki nad- ziratelj Avstrijcev, ki prihajajo v Kijev. Kmalu pa je bil policiji sumljiv in ga je dala ta aretirati. Reich pravi, da ga je nato policija prisilila z grožnjo, da ibo več let zaprt, da je privolil postati ruski vohun. S 50 'rahli je prišel na Du¬ naj. Julija 1912 se je vrnil v Kijev ter je dobil ker ni prinesel nič ma¬ terij ala, strog ukor. Poslali so ga nato v Galicijo kjer je bil dne 26. decembra 1912 aretiran. Po njego¬ vi aretaciji je prišlo nanj pismo, v katerem se mu očita, da ne iz- polnuje svoje obljube. V predpre iskavi je Reich priznal, da je kriv goljufije, da pa ni 'bil nikdar ru¬ ski vohun. Sicer je napram ru¬ skim oblastim privolil v vohun¬ stvo ni nikdar izvrševal, narobe, hotel je celo avstrijske vojaške oblasti opozoriti na to, kar mu je bilo naročeno. Državni pravdnik naglasa neverjetnost njegovega zagovora. -Sodni psihilatri izpove¬ do, da je duševno popolnoma zdrav, četudi degeneriran. Danes je izpovedal, da se ne čuti krivega vohunstva, pač pa goljufije. Bra¬ niteljev predlog, da se naj sodišče obrne na fakulteto zaradi mnenja o njegovem duševnem stanju, je bil zavrnjen. Ivan Reich je bil spo znan krivega vohunstva in golju¬ fije ter obsojen na 3 leta težke ječe. PRIMORSKO. Tržaška porota. — Uboj očma. 2 marca se je pričela obravnava proti 331etnemu Benčiču, doma iz Pomanja v Istri, zaradi uboja. Benčič je bil obtožen da je ubil svojega očma, 411etnega Mateja Hrasta. Obtoženec je naletel na svojega očma, s katerim je bil pre je skupaj v gostilni, in -ki ga je vedno preganjal na poti domu. Tam sta se sprla iu obtoženec mu je vrgel v trebuh velik kamen, vsled česar je mož nekaj dni po¬ zneje umrl. Hrast je malo pred sm-rtvijo sam obdolžil obtoženca. Obtoženec Benčič se zagovarja in pravi, da ni kriv in da'mi očma u- daril in ga tudi ni s kamenjem na¬ padel. Pač pa prizna, da ga je očem vedno preganjal. Njegova mati je bila stara 68 let, njegov očem, njen dragi mož,'pa je bil star 41 let, fco sta se vzela in sicer tri mesece -po smrti očeta obtožen¬ ca. Benčič trdi da je vzel očem nje govo mater le iz dobičkaželjnosti kar je jasno, in kar potrjuje tudi dejstvo, da je obtoženčeva mati ravno pod pritiskom pokojnega očma prodala 'polovico posestva, ki ji je pripadalo po prvem možu. očmu v prid. K obravnavi je bilo povabljenih 19 prič. Obtoženčeva mati sedaj vdova Ivanka Hrast, ni prišla k obravnavi. Zdravnika izvedenda sta izpovedala, da j ; e unirl pokojnik vsled vnetja čreve¬ sa, ki je bilo prebito. To rano bi bil dobil pokojnik lahko tudi pri padcu. Porotniki so zanikali vpra¬ šanje glede uboja z 11 glasovi, po¬ trdili pa so vprašanje glede pre- greška proti varnosti življenja z 8 glasovi in priporočili obtoženca obenem za milostno kazen. Benčič je bil obsojen na 8 mesecev ječe. V kazen mu je vštet trimesečni preiskovalni zapor. Neznani tatovi so vlomili v go¬ stilno v ulici Industria št. 5 v Tr¬ stu. Vlomiti so hoteli v železno blagajno, toda to se jim ni posre¬ čilo. Ukradli pa so nekaj drobiža in več jestvin. Na Lyledovem trgu so aretirali 321etnega delavca Franca Drobni¬ ča, doma iz Ljubljane, ker je kra¬ del v skladiščih sladkor. Zastrupila se je v Trstu z oče¬ tovo kislino 261etna Regina Pan. Prepeljali so jo v bolnico. Goriška porota otvori prvo le¬ tošnje zasedanje dne 31 marca. Iz kanala v Tržiču so potegnili utopljenega Alojzija Deluea iz Italije. Do sedaj se še ni dognalo, ali je Deluea padel ali je sam sko¬ čil, ali pa ga je kdo porinil v ka¬ nal. Dvajset otrok. V Velikem Loši¬ nju je porodila gospa Frančiška Svetina 20tega otroka. Žena je po¬ polnoma zdrava. Trčenje tramvaja z železnico. Na Reki je trčil voz električne cestne železnice na železniškem prelazu v železniški tovorni voz. Železniški voz se je prekucnil, tramvajski voz pa je zelo poškodo van. V vozu je bilo več oseb, ki pa so ostale nepoškodovane. Aretirali so v Trstu 211etnega Ren. Knafliča, ker je hotel ukra¬ sti iz žepa nekemu trgovskemu potniku iz Zagreba srebrno uro in zlato verižico. Kap je zadela v Trstu 771etnega bivšega gozdarskega nadzornika v Dalmaciji dvornega svetnika Ferd Tepperja. Ko je prišel zdravnik je bil mož mrtev. Demonstracije proti vojnim ladjam. Tržaška policija je areti¬ rala. dvanajst mladeničev, ki so na pomolu Sv. Karla demonstrira¬ li proti zasidranim vojnim la¬ djam. Vsi so dobili po dvanajst dni zapora. Bombo na Reki položil italjan- ski državljan. Obmejna policija na Reki je aretirala zidarja Ar- dino Bellellija, po poklicu zidar, rojen v Jakimi, laški -podanik, star 28 let, ki je v zaslišanju na policiji priznal, da je povzročil 'bombni napad na Reki. Aretirali so ga- v neki gostilni. Priznal je, da je vrgel bombo v vrt, a vzro¬ kov ni hotel povedati. Dne 2. t. m ob 11. uri ponoči je splezal čez V/ 2 m visok zid, 'bombo je nosil pod suknjo, položil je bombo in zažgal y 2 m dolgo vžigalno vrvico, nato je skočil čez zid. Komaj je napra¬ vil 10 do 15 korakov, je bomba razpočila. Lahi na delu. Laška gonja pro¬ ti Slovencem, katero podpirajo sedaj vedno bolj Nemci, je našla pot tudi v šole. Ni dovolj, da šku- šajo ljudje politiki, bodisi javno ali zesebno, in ne oziraje se kje, črtiti Slovence, marveč so se na¬ lezli te bolezni celo učenci. Na tr¬ žaški trgovski akademiji, kjer je vpisanih tudi več Slovencev dn Hrvatov, so napadli laški dijaki svoje slovanske sošolce in so jih hoteli vreči 'iz akademije. Ta ne¬ sramen napad so izvršili pod pre¬ tvezo, da so postali slovanski dija¬ ki po balkanski vojni bolj predr¬ zni in odločni in da nastopijo všo li kot panslavisti in provokarji. Za provokacijo smatrajo ti fantje že dejstvo, če govore naši dijaki med sabo v svojem maternem je¬ ziku. Z Italijani morajo, če hoče¬ jo z njimi občevati, govoriti itak laško, ker Italijani drugega jezi¬ ka ne znajo, ali pa se -ga nočejo posluževati. To ni za šolo, ki ima namen, da se učenec priuči ne samo, kolikor more sprejeti stro¬ kovnega znanja, marveč tudi je¬ zikov. Tržaška porota. Jakob Loy je imel v Trstu na Acquedottu pro¬ dajalno obuval. Pomagal mu je v trgovini njegov sin Menotti. Loy je doma iz Italije. Lansko leto sta L'oyja konstatirala, da podjetje ne gre in da sta pasivna. Kljub temu sta naročila za čez 8300 kron bla¬ ga. Obenem pa sta pregovorila Menottijevega tasta, 581et;nega Jo sipa Boleta, da je vložil proti Ja¬ kobu Loyju tožbo za 5000 kron in zahteval rubež vsega blaga. V- ložil je v to svrho sodišču menico za 5000 K, katero sta mu zana¬ lašč dala obtoženca. Po rubežni je pisal Jakob Loy svojim upnikom in jim ponudil 15 odstotkov po¬ ravnavo. Dne 21. septembra je bil Loy vsled ovadbe trgovca Morgen Sterna aretiran bil in obtožen kri- de. Toda kmalu so ga izpustili. Po zn-eje pa je Bole sam povedal, da je bila -menica res zanalašč nap'rav Ijena in ta dolg faktično ne obsto¬ ja. Loy je bil zopet aretiran in si¬ cer zaradi zločina goljufije. Ob¬ tožencema Loyju in Menottiju o- čita obtožnica goljufijo. Boletu pa sokrivdo pri tej goljufiji. — O- bravnava je bila precej dolga in živahna. Končno so bili vsi trije obtoženci oproščeni. Dva vojaka aretirana v Trstu. Neki bosenski vojak je ušel iz zapora v Velikik vojašnici in se mislil odpeljati s parikom “Bruck’. Le o pravem 1 času, pred- no je parnik imel odpluti, okolu desete ure v nedeljo zvečer, je u- beglega vojaka zalotila vojaška patrulja, ki je obstojala iz voja¬ kov ogrskega polka. Ker ga je se¬ veda patrulja hotela aretirati, so se drugi navzoči bosenski vojaki potegnili za svojega tovariša, ta¬ ko da je nastalo suvanje med vo¬ jaki obeh polkov. En Bošnjak je hotel komandanta patrulje celo razorožiti. Tega in ubeglega Boš¬ njaka je patrulja aretirala in od- radla v zapor, drugi pa so se raz¬ pršili. KOROŠKO. Strahovi. Pri smodnišniei celov¬ ške garnizije je opazil vojak, ki je bil na straži, več sumljivih o- seb. Bilo je ponoči. Ko je zaklical, da naj se odstranijo, so dozdevni atentatorji izginili v gozdu. Voja¬ ki so jim takoj sledili in so vjeli enega moškega, ki se je legitimi¬ ral za Antona Helda, godca iz Tolmina. Povedal je, da je iskala njegova družba prenočišča in da je zašla nevede k smodnišniei. Pri njem so dobili tudi dva velika zavoja, v katerih pa je imel mož samo razne instrumente in obleko. Helda so peljali vojaki v Celovec, kjer so ga pa po kratki preiskavi izpustili. Celovška porota. “Coda del Diavolo”. 2 marca se je vršila obravnava proti uredniku znane¬ ga tržaškega lista “Coda del Dia¬ volo”, Viktoriju Cuttinu in neke¬ mu Ubaldu Benedettiju, ker sta priobčila v zgoraj omenjenem li¬ stu dva dopisa v katerih sta oči¬ tala bivšemu poveljniku mornari¬ ce, grofu Montecueeoli in bivše¬ mu puljskemu pristaniškemu po¬ veljniku, kontraadmiralu Ripper- ju umazane kupčije v škodo voj¬ ne mornarice. Obravnava je do¬ gnala, da so bile te obdolžitve ne¬ resnične in obtoženca sta bila ob¬ sojena in sicer Cuttin v šestme¬ sečno in Benedetti v trimesečno ječo. Iz Velikovca. Pred dnevi se je ranil321etni sedlar in hišni po¬ sestnik Alleman v Velikovcu z zarjavelim žebljem. Mož se ni bri¬ gal za malenkostno rano in je de¬ lal naprej. Par ur nato se je mož onesvestil in so ga morali odpelja¬ ti domov. Drugi dan je mož umrl v strašnih bolečinah. Požar. Pri 'Smercih je pogorela hiša posestnika Čeppaka, ki je bi¬ la prirejena za letoviščarje. Ogenj je uničil vse in se je razširil tako hitro, da niso mogli 'rešiti niti 12 letnega posestnikovega sina, ki je bil v svoji spalnici. Fanta so našli po požaru v razvalinah popolno¬ ma ožganega. Farme! Farme! Naselniška družba ILIRIJA’ Od tri do pet milj od mesta Merril v Lincoln Co., ki šteje okrog 15.000 prebivlacev in ima veliko industrijo, se razprostira rodoviten, valovit svet ki je odločen za slovenške farme. Skozi ta svet vodita dve železniški progi in tri okrajne ceste in teče več potokov. Zraven teče reka “Wisconsin River”. Ta zemlja se za sedaj še prodaji po 12 do 16 dolarjev aker, kakor je les na katerem delu. Plačilni pogoj' so lahki. Kdor se zanima, naj piše po pojasnilo. Vsak dobi natančne podrobnosti, da je tako na jasnem, predno izda denar za dolgo vožnjo. Ml ne pošiljamo nobenih knjig ali podob. Pojasnila samo pismeno ali za bližnje ustmeno pri ILIRIA COLONIZATION CO.. SHEBOYGAN. WIS. NAZNANILO vsem Slovencem po Minnesoti, da sem glavni prodajalec zem¬ ljišč, lotov, pri Steel Plant, Gary in New Duluth, ter glavni za¬ stopnik štirih največjih Insurance Company. Zavarujem hiše in pohištvo za slučaj ognja. Preskrbujem'prepise zemljišč, iz¬ vršujem dolžna pisma in pooblastila za Ameriko in Evropo; sploh vsa notarska opravila. Max Volčanšek Telephone 104 509 Grant Ave. Eveleth, Minn. SPOMINJAJTE SE SLOVEN. ZAVETIŠČA V AMERIKI. Za krepke može Mi smo nalašč naredili tobak, kateri je priljubljen močnim, čvrstim možem, kateri hočejo popolni okus in duh združen z naravno tobačno sladkobo, kadar ga ka¬ dijo ali čikajo. Ta tobak je PEERLESS. Na trg je bil postavljen pred petdeset leti nalašč za iste možke, ki to¬ bak ljubijo. Zadovoljil jp vsakega, kateri ga je okusil. Ognjegasci, policaji, možki, ki delajo zunaj, sploh močni možje, vsi pravijo, da je PEERLESS najboljši to¬ bak. Kadar začne kdo rabiti PEERLESS, ne bo dobil za¬ dovoljstva v nobenem drugem tobaku. PEERLESS Long Cut Tobacco je najboljši tobak. Zato ga tudi trdni možki ljubijo. PEERLESS je narejen iz pristnega tobaka iz južnega Kentucky-ja, je staran tri do pet let, da se dobi iz njega počasnim in naravnim potom vso soč- nato milobo in bogastvo tobaka. Zato je vedno iste kakovosti, in zato se ne morejo drugi hitro naprav-, ljeni tobaki kosati s PEERLESS. V hudih urah dela in v prijaznih urah po¬ čitka, imejte vedno nekaj tega tobaka s seboj. Samo poskusite PEERLESS en teden_če ga kadite ali čikate — priljubil se vam bo. Prodaja se povsod v zavitkih po 5 centov. Druge velikosti, 10c, 20c in 40e v zavojih, in 45e v kositerni škatlji. 4 S I “Narodni Vestnik” National Herald. Slovenlc Sams-Weekly. Dwned and publlshed by the Slovenlan Prlntlng & PubllsMng Company a Corporation. Plače ot Business: Duluth, Minnesota, 405 W. Michigan Street. _ National Herald Issued every Monday and Thursday; subseription yearly $2.00 Tke best Ao*ertlsmg medte among Slovenians In the Northwest, Rates on appllcation Entered as second-class matter May ti. 1911 at the post Office Duluth, Mino., un der the Act March 3, 1879." _ »NARODNI VESTNIK" Izdaja Slovenska tiskovna družba, Dulutb, Mlnn. »hala vsak ponedeljek ln četrtek zvečer na 8. straneh Naročnina stanc: Za Ameriko ln Canado za celo leto . 52.00 za pol leta . ■ 51.00 Za Evropo za ce lo leto ■ ■ _• ■ 53.00 _ Dopisi brez podpisa In osebnosti se ne sprejemajo. Denarne posiljatve In dopisi se naj pošiljajo na naslov: ••Narodni Vestnik”, 405 W. Michigan Street, Duluth, Mlnn. Telephone, Melrose 1113. MONROE DOKTRINA. Kaj je Monroe doktrina? Monroe doktrina je uk ali načelo, katero je ustanovil predsednik Monroe s črtanjem svoje poslanice kongresu Združenih držav dne 2. decembra 1823. V po¬ slanici je Monroe izgovoril vsekako smešno besedo, češ, da se ne sme od 2. decembra 1823 več dovoliti nobeni evropejski oblasti koloni¬ zacija in okupacija katerekoli pokrajine v A- meriki. Monroe doktrina naperjena je torej edino proti evropejskim oblastim. Azijate, ka¬ teri so poznani danes kot “rumena nevarnost' ’ za ves večerni svet, je Monroe smatral tako nepomembne, kakor, se smatra danes domači¬ ne v Afriki in Avstraliji. Uprašanje pa je, če ima ta Monroe doktri¬ na kakošno moč, kakošno veljavo. Ustaje v Ameriki so danes na dnevnem redu. Revolu- i ija v Meksiki traja že toliko časa, da so Tju- I je pozabili, kedaj se je izačela. Anglija, Fran- < ',ja in Nemčija imajo velike interese v Meksi- 1 i, kjer je bilo že nekaj podanikov teh vele-. \iad oropanih in pregnanih, dva ali trije pa < do usmrčeni. Zaradi vsmrčenja angleškega podanika W. S. Benton v Juarezu, Meksika, >■ o postali vratovi Angležev rudeči kot purana, kadar se razjezi. Tudi Nemčija in Francija ste začeli gledati pisano na nemir v Meksiki. Benton je živel v Meksiki dvajset let. V Jua- rez je šel ik drznemu generalu Villa in ga je ba¬ je grajal radi njegovega postopanja. Villa je zgrabil orožje, ki je bilo najbliže njegovi roki in je pognal Angleža na oni svet. V Londonu i-i tudi v Washingtonu so proti temu protesti¬ rali, češ, da je ranjena angleška čast. Angli¬ ja je zahtevala odškodnino in zadoščenje. Vil¬ la se je vsemu smejal, ker dejstvo je, da je Benton le našel kar je iskal. Anglija je že me¬ nila radi tega dogodka udariti po Meksiki. Na Monroe doktrino se ni ozirala prav nič, pač pa le na Nemčijo, ki čaka prilike, da bi vdarila po Angliji za gospodarstvo na morju kakor hi¬ tro bi bila Anglija v bojnih liomatijah s kako večjo silo. Mi se povsem strinjamo z Monroe doktri- trino v toliko kolikor se tiče bojev za podjar¬ mljenje ozemlja in človeštva. Anglija je že itak oropala preveč. Večje krivice ni bilo kot grdi napad te velesile na junaške Bure, le v sled tega, da se je polastila bogatili zlatili rudnikov. Upor v 'Meksiki je največ radi tega, ker so bogataši preveč izikoriščevali ljudstvo. Tera- za in Creel sta posedovala skoro cele države in ljudje so jima sužnjili. Villa-jev namen je razdeliti to ogromno posestvo 1 med ustaše in njih udove kakor hitro bo sklenjen mir. Če ima general Villa res ta namen potem bi pač upoštevale vse vllade Monroe doktrino. Vsak človek je opravičen do zemlje. Zemlja spada vsem. Krivično je tor a j če poseduje en človek večino države, devet in devetdeset odstotkov prebivalstva iste države pa nima nobene svo¬ je lastnine in živi v skrajni bedi in snažnosti in obupan ju. V takih slučajih ni pričakovati druzega kot ustaje, punta, upora .In neumno je misliti, da ; bo ljudstvo pokorno in usmilje¬ no, če ga je krivica tirala v stavko, ampak po- služilo se bo vsakega sredstva, da doseže svoj cilj. Villa je vda-ril ob prokletstVo sužnosti in izkoriščevanja v Meksiki brez da bi čakal po¬ časnih reformatorjev, da bi to stvar preuredi¬ li potom zaikonodajstva. Nam se ždi, da je imel prav, če je njegov namen svoboda in blagor priprostega ljudstva. Da je vzel meč v roke mesto postave ne zgleda sicer lepo; a v skraj¬ nem obupu se posluži tlačan človek vsakega sredstva da zruši spone, ki ga držijo v 'bedi. Če vzame zdravnik v roke nož in zdravi člo¬ veka z mesarjenjem tudi čudno zgleda, ven¬ dar če je to edina pomoč v obupnem položaju je povsem pravilno, da se posluži tega sred- stva. Monroe doktrina ima v tem otziru toraj pravično lice. Meksike naj bi se ne dotaknil nihee. Pustilo naj bi $e, da si ljudstvo izboju¬ je odrešitev izpod trmožtva. Krivično bi bilo ce bi se druge države vmešavale vmes kot so se za časa nemira Poljakov sosedne tri vele- vlade in so vzele Poljakom narodno avtonomi¬ jo. AViIsonou načrt, da se ne vmešuje z oro¬ žjem v Meksiki, je toraj odobravati. OdtoSbra- vati je tudi, da se opira "Wilson v tem oziru na Monroe doktrino in stori vse, da se prepreči izkrcanje vojaštva evropejsikih velesil na mek- siikanski zemlji. Vendar v meksikaiiskem vodovju ležijo že dlje čaisa angleške, francoske in nemške bojne ladje, in vse kaže, da bi se nikdo ne oziral na Monroe doktrino če bi prišlo dovolj daleč. Evropa je polna mečev in topov pred kateri¬ mi je Monroe doktrina prava ničla. A danes ni le nemir v Meksiki. Tudi v Bra¬ ziliji vre. Tri največja braziljska mesta so pod prefci sodom. Položaj zna postati tako re¬ sen kot je v Meksiki. Brazilija ima več ozem¬ lja kot Združene države. Brazilija šteje več miljonov prebivalcev; ima vojaštvo in mor¬ narico. Nemčija in Velika Britanija imaste v Braziliji investiranega ibiljone kapitala. V re¬ publiki je stotisoee japonskih naseljencev. Kapitalisti Združenih držav imajo v Brazili¬ ji velikanska posestva. Uprašanje nastone tedaj, če je na podlagi Monroe doktrine Združenih držav dolžnost, da vtaknejo nos v velikansko ozemlje Brazi¬ lije v svrho, da bi napravile tam mir. Brazili¬ ja spada pod Monroe doktrino kako veljavo, kako moč, zakaj ne napravijo Združene drža¬ ve mir v teh ogromnih republikah, ker so od¬ govorne zanj ? Brazilija protestira zoper pro- tekeijo Združenih držav. Če : bi se na priliko Nemčija ald Velika Britanija spustila s svojo ogromno oboroženo močjo na Brazilijo, mo¬ rale bi jo Združene države na podlagi Monroe doktrine braniti. Če bi se Francozi ali Japon¬ ci spustil na Meksifco, morale bi Združene dr¬ žave braniti Meksiko, ker Monroe doktrina zahteva to. Ali ni smešen tak sklep državni¬ kov ? Po vseh 'republikah Amerike vre 'bolj ali manj. Stavke v Col orado in Michigan niso nič druzega kot revolucije zoper obstoječi red. Poleg Brazilije in Meksike vlada nezadovolj¬ stvo povsod. V republikah Haiti, Kuba, Ko¬ lumbija, Peru, po centralno ameriških repu¬ blikah, povsod se javljajo punti in revoluci¬ je. Ali naj posredujejo Združene države v vseli teh državah vsle-d Monroe doktrine ? Ali naj gredo v boj z Japonci 1 in z vsemi evropej¬ skimi državami, če bi katera napadla to ali ono ameriško republiko, zato ker jih Monroe doktrina veže na to? Če navadni plebejec natančno- premisli to Monroe doktrino pride do 'zaključka, da tudi včasih predsedniki — streljajo kozle. VAŽNA REFORMA HRVAŠKE USTAVNOSTI. (Dalje.) V tem oziru so predpisi Poličeve osnove drugi §7. “Redarstvena- se kazen ne smije iz¬ reci prije, nego što se končno svrši kaz. sud. postupali”. Važna določba je, da ima priziv proti redarstveni obsodbi odgodno moč. Ka¬ zni, ki jih nalaga reda'rstvena oblast, so iz¬ ključno denarne. Denarna kazen se sme iz- premeniti v kazen zatvora samo v slučaju, ako globe ni mogoče izterjati efcsekutivnim po tom. Eventualno bi mogel poseben zakonski predpis odrediti kazen zatvora, ki ibi jo izre¬ kla redarstvena oblast. Na celi črti je v osno¬ vi napovedan bolj policijskemu režimu nared- be z leta 1854, ki je pač v zasmeh vsaki ustav¬ nosti. Reformni poskus Poličev je vsega uva- že vanja Vreden, saj on znači osvobojen j e od policijskega režima absolutizma. Članek IV. “o nepovredljivosti stana” i) n: ja ima marsikatero, prednost pred avstrij¬ skim zakonom v varstvo hišne pravice. Osno¬ va urejuje pravo varnostnih oblasti, izvršiti hišno preiskavo na ta način, da to dopušča samo v slučajih, ki so odrejeni po posebnih zakonitih predpisih. Po § 2. avstrijskega za¬ kona z dne 27. oktobra 1862, št. 82 drž. zak. smejo varnostni organi raziskavati hišo tudi “če ga javno poti-ra ali javna govorica staivi v sum kaznivega dejanja.” To so taki občni izrazi, ki so nezakonsko razširili krog policij¬ skega vmešavanja. V tej zadevi bi ne bilo 'brez koristi, ako bi vprizarjali na liberalni kromeriški osnutek temeljnih pravic avstrij¬ skega ljudstva iz leta 1848. Glede varstva hiš¬ ne pravice določuje dotični osnutek: § 7. “Eine Durehsuchung der Wohnung und der Papie're oder eine Beschlagnahme der letzte- ren ist nur liber ricbterliche Verordnung in den gesetzlich bestimmiten Fallen und Formen zulassig”. Tu je toraj strogo varovano pravo sodnikov, odrediti hišno preiskavo. Važnost Poličeve osnove nam dokazuje dejstvo, da Hrvaška nima še zakonite zaščite listovne in pisemske tajnosti. Veliki pomen te osnove je pač, da normira zaščito te važne dr¬ žavljanske pravice. Omeniti je treba, da var¬ stvo pisemske tajnosti dolgo ni prišlo do ve¬ ljave v Angliji, še le Ana II. je izdala zakon, ki prepoveduje uradno odpiranje pisem (9. Anne c. 11.) Pa tudi angleški zakon odločuje slučaje, v katerih je dovoljeno kršenje tajno¬ sti, in sicer je državni tajnik pooblaščen odpi¬ rati pisma, ki so bila oddana pošti, pa to sa- m'o na osnovi posebnega warranta. Znač iln o je pa, da Anglija, država z zgodovinsko usta¬ vo, ne pozna kontinentalne ustave zaščite li¬ stovne tajnosti. Parlament je Angležu oni po¬ litični činitelj, ki ščiti državljanske svobode mnogo uspešnejše od najlepših ustavnih zako- nov. Neverno je pa prenašati tako načelo po¬ litične dinamike v dežele, iki imajo sicer zgo¬ dovinsko ustavo, nikakor pa ne silnega par¬ lamenta. Zasluga osnutka članka “o slobodi kreta- n -i a je brezdvomno la, da točno označuje o- sebe, ki smejo biti postavljene pod redarstve- hi nadzor. V tem VII. članku je jasno izraže- NARODNI VESTNIK na tendenca celote osnove, ustvariti prave'te-' melje pravni državi. Redarstveni nadzor in njegov pravni obseg je določen v § 8. Samo sodnik sme izreči dopustljivost redarstvene- ga nadzora. S Hrvaška ima že zakon o zbornem pravu, in sicer od 14. januarja 1875. Poliževa osnova glede zbornega prava je v marsikateremu ozi- ’ru liberalnejša ko sedanji hrvaški in avstrij¬ ski zakon. Dočim sloni ogrsko zborno pravo na naredbah ministrstva notranjih del z le¬ ta 1848. in 1898., je hrvaškemu zbornemu pra¬ vu temelj zakon iz leta 1875., ki je pa dobe¬ sedni prevod avstrijskega zakona o zbornem pravu iz leta 1867. Poličeva osnova pomenja toraj svobodnomiselno reformo hrvaškega ka¬ kor tudi avstrijskega zbornega zakona. 'Zna¬ čilno je, da ustvari Poličeva osnova § 2. shode v pravem zmislu besede, kajti dosedanji § 2. govori samo posredno o shodih, ki so omejeni na povabljenje goste. Pio § 2. osnove, ki je po¬ svečen shodom za vabljene goste, ni treba, da vabitelj pozna goste, ni treba, da vabitelj po¬ zna vabljence po imenu, stanu in opravilu. K shodom na temelju § 2. ne sme oblast poslati svojega odposlanca. Novost je tudi to, da ima na zahtevo sklicatelj sodišču predložiti ime¬ nik povabljenih oseb. Jako važna je tudi naredba osnove, da imajo saborski poslanci prirejati shode s svo¬ jimi volilci, tudi ob času, kadar niso volitve razpisane. Ta naredba skoraj povsem parale- lizira pomen prijavljenja shodov politični oblasti in ustvarja skoraj ono stanje, ki je v demokratskih zapadnih državah, kjer je zbor¬ no- pravo slobodno in ni treba tozadevnega dovoljenja obla-sti. Svobodomiseljnejša kodifi¬ kacija zbornega prava je radi tega v naših južnih deželah priporočljiva, ker zavaja so¬ cial, ambient naših dežel, posebno tam, kjer je živahno politično življenje, neprestano k prestopkom proti- zbornemu zakonu. Zaupni sestanki se brez, da, celo proti volji navzočih izpr-eminjajo v shode. V naših južnih deželah je sploh težko, posebno poleti, prirejati shode v zaprtih prostorih, in iz običajnih sestankov političnih 'Somišljenikov mo'rejo nastati pravi shodi pod milim nebom. Ustavni in pravnodržavni 'značaj 'Poličeve osnove se zrcali v članku IX., ki določuje, da je odpravljena preventivna cenzura. Osnova nadalje p reklamira neodvisnost sodnikov in uvedbo porote ter ustanovitev po¬ sebnega volilnega sodišča. Kakor vsaka ustava, tudi najslobodnejša, ima odredbe, ki določujejo, v katerih slučajih imajo državljanske svobodščin-e izgubiti velja¬ vo, 'tako tudi hrv. osnova prikazuje pogoje suspenzije v članku o “Vremenoj i mjesnoj •obustavi nekih zakonskih propisa o ustavnim slobodama”. Ni ustave,, ki bi ne imela takih določb. Ustava francoske republike -ima v tem pogledu točne -določbe. Tudi po angleški usta¬ vi je dopustno, da se potom posebnega zakona postavlja izven veljave habeas corpus akte. Naravnost neumljivo in dokaz neznanske žurnalistične naivnosti in velikanske ignoran¬ ce je, -da se je očitalo osnovi od strani nekega zagrebškega lista, da obsega osnova tudi do¬ ločbe o ustavitvi ustave. Dotični list si je dovo ljeval nekaj zasebnih dovtipov, češ, da v to svrho ni treba zakona, to že opravljajo razni Čuvaji. Kaj se zgodi, ako ni zakona o suspenziji ustave? V tem oziru nafti nudi Bolgarija ob času balkanske vojne naravnost klasičen vzgled. Bolgahska konstitucija ne pozna cen¬ zure kakor tudi ne suspenzije ustavnih določb. Kljub ustavi je bila leta 191213. uvedeno cen¬ zura in odpravljena tajnost listin in pisem. Daši je Polič izdelal članek o “vremenoj i mjesnoj obustavi nekih zakonskih propisa o ustavnim slobo-dama” po avstrijskem zakonu o suspenziji ustavnih pravic, vendar moremo spoznati na prvi pogled, da Poličeva osn-ova ščiti v mnogo večji meri ustavnost in ustavne -svoboščine ko avstrijski zakon. Oblast legi- slative, to je sabora, glede odprave suspenzije ustave, je precej strogo fiksirana. Leta 1848. so zahtevali nekateri poslanci v avstrijskem, ustanovo-dajnem odseku, da bi -smela samo za¬ konodajna oblast izreči suspenzijo ustave. To je seve v praiksi skoraj nemogoče in se mora to pravo pač prepustiti eksekutivi, seve pod strogimi kantelami. Ban je po hrvaški osnovi -dolžan izdane izredne naredbe predložiti sa¬ boru, ako zboruje, dan po 'razglašenju, ako pa ne zboruje, pa v prvi seji, ki se sploh vrši po zopetnem sklicanju. § 13. normira izrecno, da imajo izredne naredbe takoj izgubiti ve¬ ljavo, ako jih sabor ne odobri. Te naredbe izgubijo svojo veljavo po § 14. osnove: a) ako bi jih ban ne predložil saboru v označe¬ nem reku b) ako bi bil sabor odgovoren, zakllu čen ali razpuščen prej, nego more storiti toza¬ deven sklep, c) ako je preteklo pol leta od časa odkar so se proglasile izredne naredbe. Na vsak način je ,-dalekosežna ustanova, da izre¬ dne mere izgubijo svojo veljavo, brž ko je zaikonodajskemu zboru onemogočeno zboro¬ vati in sklepati. Izredne naredbe končno ne morejo trpeti delj ko pol leta. To so -pač pre¬ cej krepke garancije ustavnih svoboščin in one so zasnovane v st-rogo-ustavneni -delu. Vedite, da je ljubezen vedno močnejša od sovraštva! Ljubezen je najmočnejša sila, moč¬ nejša, če se zgrne čisti' sveti ogenj dveh src v velik zubelj, ki more uničiti sovraštvo tiso¬ čerih src! F. Govekar, Legiijona'rji. 26 . 1 ^iri VPRAŠANJA IN ODGOVORI. — T. O., Dodge-ville, Mich. — Pol dolarja iz leta 1853 je vreden $10.00, če nima 'nobenih puščic. Kvarter iz leta 1853 je vreden $4, če nima nobenih puščic. Drugi ko¬ madi, katere ste navedli, imajo na¬ vadno veljavo. Za inozemski de¬ nar, nam ni znano. Denar pošljite na United States, Mint v zamenjo, ali pa pišite tja, koliko dajo zanj. — R. P., Pittsburg, Pa. — Vaše vprašanje je težko odgovoriti, ker nikdo ne ve, če je prizadel spl-ošni potop ves sedaj znani svet. Ljud¬ skih šteteV takrat najbrže ni bilo, in zato nikdo ne ve, koliko ljudi je potonilo. Največji zgodovinsko za¬ beležen potop, kolikor se tiče vtop- ljenja ljudi, je bil leta 1130 na Hollan-dskem. Morje je spodjelo jezove, preplavilo-nižine, in okoli 400,000 ljudi je vtonil-o. V Ameriki sta bila največja po¬ topa v Johnstown, Pa., dne 31. maja 1889, in v Galveston, Tex., 8. septembra 1900. V Johnstovvn se je podrl veli¬ kanski nabiralnik za vodo v hri¬ bih. Mesto je bilo skoro povsem vničeno in 6000 o-seb je utonilo. — Vodni val je -drl v dolino s hitro¬ stjo 50 milj na uro. V Galveston, Tex., je potonilo tudi okolu 6000 oseb in škode je bilo okoli $30,000,000. -— Vihar je gnal velikanske morske valove čez mesto s tako močjo, da s-o pometli skoro vse z otoka s seboj v morje. — L. B., But-te, Mont. — Denar se podvoji v osemnajstih letih, če -dobite štiriodstotne obresti in ob¬ restne obresti; če dobite šestod- stotne obresti se pa podvoji v dva¬ najstih letih. VEDNO NAGLO. Nemarnemu -človeku se vedno mudi in je vedno prepozen. Vsako stvar odlaša do zadnjega trenot ka in kadar se loti kake reči, je navadno prepozno. Nekateri lju¬ dje zanemarjajo celo, skrbeti za svoje zdravje o pravem času. Mi vedno priporočamo svojim prija teljem, naj dobro pazijo nase. Če nimajo primernega teka, ali če jun mo-e pojema naj takoj prično uživati Trinerjevo ameriško zdra¬ vilno grenko vino. To slavno z-dra vilo jim očisti -drob in ga obenem ■okrepi. V razdražljivosti, malo¬ krvnosti, in slabosti donaša zaže¬ leno olajšbo. V lekarnah Jos. Tri- ner, iz-del-ovatelj, 13-33—1339 S. Ashland ave. Chicago. 111. Za rev¬ matične in nevralgične bolečine je priporočljiv Trinerjev lini- Adv. ment. 'ca: tj DR - Richter pain e* p ;; Prežene bolečbTTr" ^ kostnice, mišični revm,, at V gijo ali trganje po Čelj n >■ J bolečine in trdosti » nV" 1 ' Ol a ,A Izvrstno zdravilo, ... — ‘a < , Ce s,i kak -i - ne, za hromost ter odr '> ozdravi prehlajenje, in k in nahod. ZnVn.c„; Po > t in nahod. Zabrani vneti ’ U( ' ščanje v prsih. Pljuč , Ozdravi glavobol i n ‘ r .g«*" z °bobol 4—5 kapljic v kozarej st.rm aroirIc f r j ff " !i vA* -št w! i l t ?V !? PeI , 1 5 v , a , , kakor ga kaže slika. & 5 i v eliJje . š e' rcstj-j v sp e ° PAZITE NA NKVREDu ponaredbe 25 m 50 centov steklenica' v F. Ad. Richter 4 74-80 WASHINGTON NEW Y0RK. p ar0 ’ ¥ založbi Narodnega Vestnika je dobiti DELAVSKI ODŠKODNINSKI ZAKON v i ZA DRŽAVO MINNESOTO (Minnesota Worlc moj sinček v kratkem z Vašim hvalevrdnim mazilom popolno¬ ma pozdravil. Lepa hvala : za Vaše do¬ bro delo. Priporočal Vas bodem vsake¬ mu prijatelju in znancu. Vam pa želim obilo uspeha. — Vas pozdravim Fr. Butala, Shoe Store 6220 St. Clair Ave,, Cleveland, O. . r olno® a , sinček je sedaj P°P' Vas ne bom pozabUa, » • nem vedno hvaležna^ Cenjeni rojak Wahčič:— Srčno se Vam zahvalim za Vaše zdra¬ vilo, ko ste mi je poslali za revmatizem in trganje še lansko leto. Jaz sem se po¬ polnoma ozdravil od ne steklenice. Se¬ daj se je pa ta bolezen lotila moje žene, zatorej prosim, da mi pošljete ravno ta¬ kega zdravila za kar sem Vam že vna¬ prej zahvalim in Vas pozdravim Vaš rojak Andrej Kobal, Box 2, Superior, Fa. Mrs. 1117 E. ist Spoštovani rojak - Srčna hvala Vaffl ne bom Vas nikdar p . sem vzel od Vas ® za moj zastarani r e ln01 us ; z velikim uspehom letos me ja pa tovarni sem se g ^gzilo. sem naročil od^ se ,u - rabil šest dm m V*®., f| )a Spoštovani gospod Wahčič:— Dobil sem Vaše zdravilo za moj lišaj na roki, ki itrs je dolgo mučil; lepo se Vam zahvalim za Vaše v resnici naj¬ uspešnejše _zdravilo. V 8. dneh sem lišaj odstranil in roka je sedaj popolnoma zdrava. Ne bom Vas pozabil, priporo¬ čal Vas bom vsakemu prijatelju in znan- Dragi rojak J. Wahčič:— Porabil sem 'eno steklenico Vaše Al¬ pen tinkture za lase, in prepričan sem, da je v resnici najuspešnejša na svetu. Lasje so mi takoj prenehali izpadati in so mi lepo porastli, zato se Vam toplo zahvalim in priporočati Vas želim vsem rojakom. Z vsem spoštovanjem Vas po¬ zdravim Vaš rojak John Bobich, Box 255, Gary, Ind. zacelila. Srčna hvala. Bina. a vs> m °i!v- r fnotrebi' site v« —u , so vedo rojaki v_^_ ro j 8 U Vas pozdravim v 'ji, 1109 E. 63rd St" . zS b' J Imam še na ^ ^1! od naših rojakov a ygell pri' 1 ^ prostora m m0 8 poročam vsem 1 y a š rf. 1 riki in Canadi. — bo ; . ba^ a ta v . ^0 ^ HO{ JACOB VVAHČIČ, 1092 Eas! 64th St., Clevc lai" 1 v '■OT , ; Kv,.!. !| : ia - v r s> 'k H” 25. marca 1914. NARODNI VESTNIK c fl gOQ ® ® 99§ > ’ Ut i h, a, W'j 1 * X k *k!N' : SN p W;\ ■ \\\ Poljedelstvo in gospodinjstvo. w čjISTENJE ZEMLJIŠČ. (Dalje.) 7 milj« se čisti z dvema pripo¬ roma, s stroji za puljenje što- 111 in z razstrelbo. Poleg tega spa >'° v vrenju zemlje tudi sekanje t;i ' nV ia in mladega drevja in pa Stenje s pašo. Nakateri tudi iz- -vno stare velike'štore, a ta na- - čistenja ni vspešen, če je zem- cin v j a žna. Več državnih preisku " zasebniki so skušali j* <* & j* j* j* ju j* lja S N solnic in tudi ičiti štore z neko kislino, ven- !“‘ l je ta pripomoček predrag, la se ž njim čistilo zemljo. V ne- Jjterih krajih pulijo .štore z veli¬ ki stroji na paro, vendar to je praktično le tam kjer so štori ja- zemlje je košnja nemogoča. Gr¬ movje je spraviti na kup in se naj zažge. Dobro je tudi da se rv jeseni ali rano spomladi kos za kokoni vse zemljišče požge. Paziti je tre¬ ba, da se ogenj preveč ne razširi in ga je vedno mogoče imeti pod kontrolo. Tudi stare gnile liloao, ki bi ležali po zemljišču je sežga¬ ti. Zvalijo naj se tja kjer se bo požigalo grmovje, da vse skup zgori. Kakor hitro je zemljišče požgano je najbolje, da se poseje s tinioti in deteljnim semenom. Zemlja bo kmalu poteni izvrdni pašnik in v nekaterih krajih bo za kositi. Živino je spustiti le na isti prostor kjer ni za košnjo, in odde¬ liti ji je toliko zemljišča, da bo OTO Doma narejeni “stump pulte avljai ZAVODI RISTJANIVS c „ tinkturo » "svod 110 ' js; ) zat>v ali ®’ f ;# H ,lgti SO P -juS Sef?® Iti? rojak tH*V# ko veliki, kot na priliko na pači fičneni obrežju; če so pa štori manj kot dva čevlja v premeru je to nepraktično. Navadni “stump-puller”, katerega gonijo konji ali vol, in pa pomoč z dina¬ mitom je najboljši in najeenejši pripomoček za spravljenje štorov iz zemlje. 'Kad9v• sč odločimo'za čistenj-e upoštevati moramo okoliščine, če je pogozdeno zemljišče dobro za pašo, je najboljše, da se najpr- vo popase. Če je les talk, da štori radi segnijejo, je najboljše, da se drevje poseka in štori se pustijo par let, da se strohnijo. Če je zem¬ ljišče poraščeno z grmovjem, bo¬ do sekira, vinjek, kosa za grmov¬ je, rovnica in kramp najboljša o- rodja za čiistenje. Tako je treba stvar premisliti predno se začne vničevati gozd in ga spreminjati T polje. ^ poštevati je pa tudi treba na- r a'o zemlje. Na primer, če je zem Ijišve mehko in močvirnato bo vničila sproti vso mlado drevesno rast, ki bi pognala iz zemljo. Če je pa kaj ostalo, da živina ni po¬ žrla, vzeti je pozno v jeseni seki¬ ro in stvar je ti/k zemlje za pose¬ kati. Goveja živina, ali svinje bo¬ do precej dobro vničevali mlado rast, vendar najboljše za to delo so koze im ovce. • Airgora koza je najboljša za či- s+enje zemljišč, zato ker ta žival je rajše grmovje kot travo. Ona ne bo požrla le mlade poganjke, ampak bo oglodala tudi mlado dre vesje, da se posuši. Kdro ima či¬ stiti večji kos zemlje, se splača da kupi le vrste koze, da mu pomaga¬ jo pri težavnem delu. Kdor ima pa manjši kos, se ne splača, da bi kupil nalašč za to delo Ain-goro ko- koze; dovolj bo če pase na zem¬ ljišču krave, konje, ovce in svinje, ker 1 udi ti bodo držali nazaj /sa¬ ko rast. Našiljudje se najbolj naselju je- o v gozde, kjer so razne lesne kom panije posekale drevje in kjer je TOMGS Dvigalo (derrick) za zlaganje štorov na kup. je. Poseka naj se nekaj korenin in vse drevje do ene-ga čevlja v pre¬ mierju bo šlo rado dz zemlje, če imamo par dobrih konj in “stump puller.” Manjša drevesa do pol čevlja v premierju bodo šla rada iz zemlje brez “stump puller-ja”, posebno če je drevje tako, da ni¬ ma globokih korenin. Treba je le pripeti verigo kakih 8 do 10 čev¬ ljev visoko okoli debla in na dru¬ gi konec je pripreei p jr, a * ,,lo »»J«. la O 1 *}«!«’ -I Druga rast gozda. Tako drevje se populi večinoma z veriga in konji, ali pa z malim “stump pullerjem”, katerega gonijo konji. . . ir- (1°., r»Y V ua 10 L, « " inet' s 7i* 1117 K 1 , “ 'ud® 8 , „1 V “i < e ' .ril " 1 . začne naj se tomljišča s pasenjem. Ži- - fef IlO" lO s Hfl 1 . o /yj 8 ‘»mp p U ]i er „ na paro _ Ta stroj 8tane precej denarja, in ga je težko pre¬ mikati iz kraja v kraj. Pripraven je le za velike štore. « Poralba težkih „„ za sekati mlado drevje in grmov¬ je, in pa štori večjega drevja so 'za spraviti iz zemlje. Slika kaže tak gozd, in kedor stvar premisli bo priznal, da je čistenje zemlji¬ šča trudapolno, drago m počasno delo ; treba ni posekati le eno dre¬ vo in en grm, treba ni spraviti iz zemlje le en štor, ampak treba jih je odstraniti stotine in tisoče m treba je tudi zemljo zravnati pre¬ dno je napravljen iz gozda trav¬ nik in njiva. Vendar pa stvar zo¬ pet ni tako težavna kot se vidi. -Stranka, ki je čistila gozd kot je v sliki je vporabljala par konj in pa stroj za pulenje štorov katere¬ ga so gonili konji, in delo je slo hitro izpod rok. Najboljši c as za pulenje teli mladih dreves je spo¬ mladi ravno ko se začne tajati za- ke r stoji drevo takrat najrahlje **«*,,*?* strojev jak ° ne ' t 0j | |o a - J.e zemljišče kamm- -<«8 iJiSekii- 0 ^ re ^ a kramp in rovnico in : ‘ 1 "’-ii")^človl' edno brusiti. Tako mora M n V? .^Jovek vpoštevati marsikatero ^ o ^ no se spravi čistiti L« 6 ^ mogoče >j e , baa hr, • v 'dfav; . Za 'oranila rast novega štorij*|. mov i a dokler ne bodo *e g 0Z( ? ni . ta način spremeni em ^ a iprvo v pašnik in po- Polje., j“ e ei ^i zemljišče s pomočjo 0, ^a h Poseka, drevje ta- iflvjp -° 0 at °ri hitro segnili. Gr- < j rt '. v k ° iieka '’ kik žemlje in i« v, eSea ma ^° pod površjem * «elo ko se zamore tra- i! 1 ’ že se pa P nst hl° što- ° drevja nad pevršjem to Če se pa zemlja čisti, naj se čisti popolnoma. Kd-or pusti v zemlji korenine trdega lesovja napravi napako, ker iz korenin bodo po¬ gnale mladike, in če se pustijo ra¬ sti, ho čez par let težje čistiti ka¬ kor je bilo prvotno, ('e se drevje seka, je najboljje, da se stori to v jeseni in pozno po leti. Štore tr¬ dega hssa ni puščati v zemlji, ker nesmiselno bi bilo čakati, da bodo strohneli. Take štore je naj¬ bolje koj odstraniti, ali se mora pa gledati, da se na ta ali oni način Skrbi, da ne ba zamogla živeti no¬ va rast. Drugače je s smrekami in z večino iglastega drevja. Te vrste drevje ne požene nove rasti in štori tudi razmeroma hitro se¬ gnijejo. Posebno na jugu je več takih smrek, katerih štori bodo v par letih strohneli, če se posekajo. Bela smreka (white pine) pa tudi požene novo rast in zato je treba štor in korenine izpuliti. (Dalje prihodnjič.) KURJEREJA. (Dalje.) Pamet bo že povedala kje je-naj boljši prostor za inkubator, ven¬ dar dobro je, da se vpošteva na¬ migi ja je, ikatere smo prinesli na tem mestu glede prostora za va¬ lilnik. Če ni valilnilk na pravem prostoru bo slab rezultat v vale- nju. Kakor hitro smo postavili in¬ kubator na zbrani prostor, treba je vse njegove dele tako postavi- žiti s suho cunjo. Če nista cilinder in svetilka povsem snažna se ho za cela svetilka kaditi, v cilindru in pe ceveh se bodo napravile saje, ki se kaj rade vnamejo in povzro¬ čijo ogenj. Cilinder je vsled tega očistiti vsaki dan ravno tako kot svetilko. Inkubator kojeiga sve¬ tilka se -kadi bo slabo izvalil. Se¬ daj je treba napolniti kotliček za vodo, če je inkubator napravljen tako, -da se greje z vodo; če se greje z vročim zrakom potem ‘od¬ pade to delo, in se svetilka takoj prižge. Svetilko je treba dobro pregledati in preskusiti, ker va- lenje je odvisno največ od nje. Natančnost igra tu veliko vlogo in človek naj -gleda, da bo povsem znan z delovanjem sveti-l-ke. Sve¬ tilko je napolniti z najboljšim pe¬ trolejem kar se ga zamore dobiti. S slabim petrolejem se bo tudi slabo izvalilo. Iz -dobrega petrole¬ ja se dobi več toplote in manj saj, in zategadel je kupiti le najboljši petrolej na sode, se mora zahteva¬ ti, da se pošlje v noveim sodu, ker stari sod je bil mogoče nesnažen ali mogoče je bilo kaj vode v nje¬ mu ko se je napolnil. Svetilka se pusti s prva malo goreti, nikdar jo pa ni priviti toliko, da bi se od plamena kadilo. Sedaj bo treba iz- telitati in določiti razmerje med termometrom, regulatorjem in sve tilko. Inkubator naj bo prazen en do dva dni dokler se razmerje med termometrom regulatorjem in svetilko popolnoma ne določi. Med tem čatspm se bo tudi inkuba¬ tor v vseh delih ogrel in s pomočjo regulatorja in svetilke se bo tem- paratura spravila s časom tako, da 'bo kazal termometer 100 sto¬ pinj Fahrenheit. Na tej stopinji mora 'Stati stanovitno ve e nr pr e- dno je d jati jajca v inkubator. Regulator je postaviti tako, da bo svetilka srednje gorela, ne pre več, -da se ne -kadi, in pa da je mo¬ goče plamen malo priviti ali od¬ viti. Kadar denemo jajca v inku¬ bator naj nam 'bo povsem znan, da ga ne bo treba preskušati in mno¬ go spreminjati kadar bodo že jaj¬ ca v njem. Vsak inkubator je spremljan s knjigo, ki pojasnuje povsem natančno kako ga je rabi¬ ti ; in kdor hoče doseči uspeh naj se ravna povsem po navodilih in naj se seznani -popolnoma z inku¬ batorjem predno dene jajca vanj. Ta razprava ni namenjena raz- tolmačevati razne inkubatorje, ka ko so narejeni in kako jih je tre¬ ba streči, da se doseže najboljši uspeh, ampak le povedati v splo¬ šnem glavne točke, katere je tre¬ ba pri vsakem inkubatorju spol¬ niti, če -se hoče doseči uspeh. Pokrovček (damper) nad cilin¬ drom -ne sme ležati na cilindru, ampak naj bo kako osminko pal¬ ca nald njim. Regulator je posta¬ viti tako, da bo pokrovček visel toliko nad cilindrom. Kar se tiče, načel svetilke in regulatorja so pri vseh inkubatorjih ista, in zato je treba natanko vedeti na kakih principih deluje stroj. Preskušati je inkubator in oskrbuje naj ga le ena oseba, noben drug naj se ga ne dotakne. Po 24 urni preisku- šnji bo treba zopet svetilko napol¬ niti in osnažiti v-se njene dele, ter obrezati t-oht. Če nismo v teni ča¬ su spravili termometra, da bi stal več u'r neprenehoma na' 100 sto¬ pinj / Fahrenheit, bo treba toliko časa to delati, da se -doseže, ta to¬ plota bresz da bi ležel pokrovček popolnoma na cilindru. Kadar smo enkrat to dosegli, je djati jajca v stroj. Jajca naj bodo sna¬ žna, suha in prilično enaka. Jaj¬ ca so položiti na rešeto, da ležijo na -strani eno poleg -drugega in rešeto je najboljše napolniti. Jaj¬ ca se ne sme postavljati na konec ali jih -devalti eno na -drugo. Reše¬ to je sedaj poriniti lahno v inku¬ bator in tudi vrata se lahno za¬ prejo, 'da se ne vznemiri regulator. Pustite sedaj inkubator na mi¬ ru eno do dve uri in če stoji ter¬ mometer po preteku tega časa še vedno na 100 stopinj pusti vse pri miru zopet eno uro ali dve. Potem se zopet pogleda kako termometer stoji; to se mora pa gledati skozi zaprta vrata, ker inkubator se se¬ daj ne sme odpirati vsako uro. Mogoče bo potreba sedaj spreme¬ niti plamen svetilke ali pa vijak s kojim se regulirat regulator. Če je termometer le malo nad 100 štopinj, recimo lOO 1 /^ stopinje, je najbolje, da se pusti vse na mi¬ ru, ker se bo gotovo dvignil ka¬ dar -se bodo jajca povsem razgre¬ la. Jajca so bila mrzla ko smo jih* djali v inkubator in prve ure ga ni treba spreminjati, četudi 'bi tern peratura bila manj kot 100 sto¬ pinj. Po šest do -davnajsturnem opazovanju pa že mora termome¬ ter -doseči 100 -do 101 stopinjo, če pa ne je premakniti za spoznanje plamen ali pa regulator. Človek, ki oskrbuje inkubator' naj natan¬ čno pomisli kaj bo boljše premak¬ niti, predno se kake stvari dota¬ kne. V največjih slučajih, če sve¬ tilka lepo gori-, je boljše spustiti regulator 'za spoznanj'e nižje na ci¬ linder, se ve, povsem na njemu se ne sme ležati. Zapomniti je, da je male difirence toplote lo-žje regu¬ lirati z regulatorjem kot s privi- vanjem ali odvivanjem plamena; zato je plamen že dd početka ime¬ ti pravilen in regolator je postavi¬ ti tako, da se bo lahko -ž njim to¬ plota regulirala. POZOR! PLAČAJTE - ZEMLJIŠKI DAVEK ZA 1913 NA Miner’s State Bank Chisholm, IVSinn. Naročajte se na največji slov. polutednik “Narodni Vestnik’ m H \E m S m LR Mi Mi Mi Mi Mi Mi Mi Mi Svop k svojim! 1 Podpisani priporoča cenjenim rojakom in slovenskim Hi gospodinjam iz mesta Bivvabik in okolice svojo lepo ure- Lfj j eno in bogato založeno Mi grocerijsko trgovino. i£ V zalogi ima občeznano “Cremo” moko; dalje pro- Mi daje krmo za živino, kakor: oves, koruzo, mrvo in slamo Mi Cene zmerne, postrežba solidna. Naročila se dostavlja¬ jo tudi na dom. ROJAKI PODPIRAJTE ROJAKA! a Za mnogobrojen poset tre naklonjenost se nljndno priporočat M A T H. V f D A S, slovenska trgovina Mi Mi Mi Mi Mi Mi Lfi BIVVABIK, MINN. Telefon 63. MiMiMiMiMiMiMiMiMiMiMiMiMiMiMiMiMiMiMiMiMiMiMiMiMiMi MAJHEN NAROD, KI IMA DOSTI ZAVEDNIH LJUDI, JE VEČ VREDEN KO VELIKI, KI OBSTOJA IZ SAMIH SO- CIJALNIH NIČEL. Ha p roda j Grocerijska trgovina v kraju, kjer dela v oko¬ lici nad 500 Slovencev in Hrvatov. Prilika za Slovenca ali Hrvata je jako dobra. Prodam zaradi slabega zdravja. Kdor želi kupiti naj se zglasi pri MATT. VID AS, Box 107, Biwabik, Minnesota. Mestna hranilnica ljubljanska V LJUBLJANI, PREŠIRNOVA ULICA ŠTEV. 3 - KRANJSKO NAJVEČJA IN NAJVARNEJŠA SLOVENSKA HRANILNICA. Prometa koncem leta 1912 700.5 milijonov -kron. — Stanje hranilnih vlog 43.5 milijonov kron. — zervni zaklad hranilnice 1,330.000 kron. obrestuje po \\% brez odbitka. ===== Za vloge jamči rezervni zaklad hranilnice in mestna očina ljubljanska z vsem svojim* premoženjem in vso davčno močjo v vrednosti 50 milijonov kron. Poslovanje nadzoruje c. kr., deželna vlada. kranicV deželna vlada kranjska. denar Nam pa natančno. Izključena je vsaka špekulacijam izguba vloženega denarja. 6 narodni vestnik Dopisi. Holton, Mich. . Cenjeno uredništvo:- Odstopite mi malo prostora v tem našem naj koristnejšem slovenskem listu v A meriti. To je sicer moj prvi do¬ pis in pišem vam največ zato, ker jaz jako rad prebiram dopise in tako vem, da je tudi mnogo dru¬ gih rojakov, ki pogledajo najprvo na dopisno stran. Želim, da bi se rojaki in rojakinje pogosto ogla¬ šali v listu, ker dopisi so najbolj¬ ša slika, ki kaže 'kako narod stoji. V dopisih odsevajo razna mišljen¬ ja, in človek, ki presodi, kar čita, se iz dopisov marsikaj dobrega na¬ uči. Torej rojaki in rojakinje le pridno pošiljajte dopise v Narod¬ ni Vestnik, da bodemo vedeli, ka¬ ko se giblje Slovenstvo križem A- merike. Kar se dela tiče je tukaj dobro, lcer vsak ga ima čez glavo. Seve plača je bolj majhna, pa saj veste da na farmah se ne zasluži mnogo, če začne človek z malim denarjem kot sem jaz začel. Vsekakor je pa vsako leto bolše in rojaki naj, bi skušali, da se osamosvojijo in po¬ stanejo svoji gospodarji. Kakor povsod, tako se odpira spomlad tu di tukaj in s spomladjo odpira se poljsko delo. Žarki solnca postaja¬ jo gorki in treba bo kmalu sejati in zemljo obdelovati. Slovencev nas je še precej tukaj samo bolj raztrešeni smo. Tudi pride še ta ali oni rojak in se na¬ seli na farmo, ker na farmi je vse¬ kakor najmirnejše življenje in pa kruh je gotov. Tudi je vse drugače delati v svežem zraku pod milim nebom, kakor pa tam v preoblju- denih mestih, kjer se narodi meša¬ jo isem ter tja in eden preži na dru zega, kako bi ga izkoristil. Obža¬ lovanja Vredno je delavstvo, ki se .muči za druge v zaduhlih tovarnah in jamah vse svoje žive dni. Koli¬ ko je naših rojakov, katere je šif- kartaški agent spravil v to ali ono majnarsko naselbino, v kateri o- stanejo leta in leta in preživijo po¬ lovico življenja pod zemljo. Tudi jaz sem opravljal tak posel nekoli¬ ko let predolgo, ker naši stari čas¬ niki niso storili ničesar, da bi Slo¬ venec skrbel za samostojnost. Dan danes Narodni Vestnik v tem o- ziru mnogo stori; ljudje so začeli premišljevati njih bodočnost, lju¬ dje so začeli bolj štediti, in čez de¬ set let bo med Slovenstvom mno¬ go samostojnih farmerjev, ki bo¬ do imeli premoženje. Rojaki in ro¬ jakinje uvidite dobro delo, ki ga razširja ta naš podučili list, štedi- te in skušajte postati čim 'prej mo¬ goče lastni gospodarji. Če bi mi te meli pred dvajsetimi in petnajsti¬ mi leti tak poduk, kakor ga razšir¬ ja med nas Narodni Vestnik, bi ne bilo toliko sivih Slovencev po industrij elnih krajih, ko jih kruh je jako slab, ampak imeli bi po Združenih državah slovenske far- merske naselbine na katere bi bil lahko ponosen ves slovenski na¬ rod. Žalibog je le, ke'r je nekaj ro¬ jakov še vedno tako slepih, da ve¬ rujejo istim, ki za koristi naroda ničesar ne store, ampak gledajo le kako bi prišli k skledi, katero slo¬ venski delavec polni. Rojaki in ro- ] jakinje, spoznajte prave učitelje, j vareujte iu stremite da boste do¬ segli najprvo blagostanje zase. Slovenci imamo edino bodočnost na farmah, in zato naj bi se naši 'ro jaki zanimali za gospodarske raz¬ prave, naše gospodinje in njih hčerke pa za gospodinjske. Če člo¬ vek dela za sebe, se vse drugače počuti, veseli ga razvoj svojega gospodarstva; če pa dela za kapi¬ tal v tovarni ali jami, pa nikdar ne napravi zadosti in kar napravi, napravil je za druge. Tudi jaz sem bil 'rudar in prfemogar in kar tukaj pišem, pišem iz izkušnje in iz pre¬ pričanja. Res, da ima začetek na farmi tudi svoje- težkoče, posebno, če manjka denarja, vsekakor i- mamo pa upanje, da bodo naša po¬ sestva še enkrat nekaj vredna. Ve liko je tudi vredna svoboda, ker tu ni bosov in priganjačev, tu ni gun- ulenov, jesti je dovolj, dela pa tu¬ di. Rojaki podajte se na farme, če le iinaste denar, če ga pa nimate, pa stedite, da se cim prej rešite industrijskega -pekla. Dobijo se še po nekaterih krajih liomestea- di, ali pa kupite svet. Zemlišča so' vedno dražja in denar investiran v zemljo ni nikdar zgubljen. Res, da začetek ni prijazen, če je denar ja bolj' malo, a ljudje, enkrat bo treba nekaj začeti za se, ker šif- karte nas ne bodo nikdar pripe¬ ljale do domačije. Koliko naših ljudi je šlo nazaj v stari kraj, za¬ pravili so mnogo denarja, a sled¬ njič so se vrnili zopet v Ameriko s trebuhom za kruhom. Opozarja¬ ti pa je rojake, da brez denarja ni iti na farmo, ker potrebuje se o- rodje, živina, seme in mnogo dru¬ gih stvari, ki stanejo denar. Zače¬ tek je povsod težak a z nekaj de¬ narjem- že gre. Če ne gre pa se mo¬ ra riniti. Slovenci smo dobri delav ei v jamah, v tovarnah, v gozdih, povsod, in 'kedor se misli posveti¬ ti farmerstvu, se dela ne sme u- strašiti. Delati je treba -povsod, vendar kri ne bo treba “švicati” na farmi kakor jo je Vodiška Jo- hanca. Če delaš za kruti kapital, si spoden domu, če si slalb in ne moreš delati. Na farmi, če se ne po čutiš povsem dobro, še vedno lab ko opravljaš kako lahko delo, in če si bolan bodo pa iste dni drugi potrebno -storili, ali bo pa počaka¬ lo da okrevaš. Posebno -ko se dela¬ vec postara je žalostno zanj, če nima zemljišča ali podjetja:, ki bi ga : preživljalo. Stari delavci v-ži- vajo pri -kompanijah le milostni kruh, če niso povsem ponižni in krotki kot sužnji se jili vrže na ce¬ sto. Zato pa, mladeniči, naj vam bo to v vzgled in delujte na to, da vam na stara leta ne bo treba slu- šati bosov, ki imajo še mokro za u- šesi. Tudi vi bosi, storili bodete mnogo 'boljše, če postanete gospo¬ darji farm, kakor pa da nadzira¬ te -delavce. Tudi vaš kruli je odvi¬ sen od kompanij in zato čim prej ste iz jam, tem prej ho 'boljše. Sploh pa za v jamo je mrtev člo¬ vek in ne živ, in v jamo naj hodi dan za dnem le isti, ki je absolut¬ no primoran v to. 'Kdor ima pa de¬ nar in -glavo na pravem koncu, naj se osamosvoji, naj začne trgo¬ vino ali pa naj gre na farmo. Tu¬ di, če pridejo slabi* časi, katere sem tudi jaz skusil, ko sem bil še rudar, se farmerju ni treba bati za življenjske potrebščine. V me¬ stih in industrijskih krajih vlada pa lakota in gorje, kadar zaprejo kapitalisti rudnike, premogovnike in tvornice. Rojaki in rojakinje premislite vašo 'bodočnost, štedite in glejte, da si prej ko mogoče vsta novite domačijo, kjer ne boste i- meli le strehe, ampak tudi kruh. K 'sklepu svojega dopisa lep po zdrav čitateljem in čitateljcam in želim da bi slovenski delavci n videli, da je Narodni Vestnik naj¬ koristnejši list. Frank Rupar. kov, ki vidijo kaj dobrega v G. N. Jaz vidim samo nadpise: Zni¬ žane cene, Redka prilika, Odkritje Amerike, Denarje v staro domovi¬ no, Koledar, Že -dolgo, Za en dolar, Edina zaloga, Piruhi, Pozor roja¬ ki, Naznanilo, Svetovna razstava v St. Francisco, Indija, dežela ču¬ dežev in še kopico drugih litanij in šmarnic, pod vsakim teh naslo¬ vov se pa blišči presveto ime Frank Sakser. Torej sama reklama za en žep, ki bi moral ibiti že davno poln. Ob volitvah pa ni drugega kot vse vse za kapitalistično stranko. Pri meni in pri več drugih tukajšnjih rojakih, ki gledamo svet z lastni¬ mi očmi 'brez vseh očal, in ki zna¬ mo misliti z lastnimi možgani ni G. N. za delavsko organizacijo vnet list in tudi ne bo četudi pri- po-pa še toliko labelnov in reklam na svoje strani. V eni zadnjih številk se- je kon- cemtednor zaletel v naš severni tečaj. Torej -ti se boš zaletaval v naš najboljši delavski list? Kadar boš še kaj takega mislil pisati, raj- še hodi v reko Hudson in vzemi kopelj, da bo pregnala vse tvoje bolezni. To hode boljše -za te kakor pa napadi. Za kritiko bomo mi dopisniki in čitatelji, mi slovenska javnost, ne pa listi sami. Če treba bom še pri¬ šel in napel bom strune, da bo brenčalo po ušesih, da -bo joj, kaj¬ ti mnoge tajnosti so mi znane. Anti Mapnar. ZAPISNIK KONVENCIJE SLOVEN- SKO-HRVATSKE ZVEZE. (Nadaljevanje druge strani.) Chisholm, Minn. Ko čitam 'G. N. št. 64 naletim na dopis iz Ely, Minn., podpis J. P. Ta J. P. priporoča G. N. in pra vi, “prej so se izgovarjali, da ga zato nečej-o, ker nima unij-ske znamke”. Dragi moj J. P., poznam te o- sebno, ti se jako motiš, če misliš, da je G. N. zato dobil “union la- bel”, ker je na strani organizira¬ nega delavstva. Ti dolbr-o veš, da je bil prisiljen v to in da ni napra¬ vil nobenega koraka v tej zadevi, dokler mu ni vsled zahteve kon¬ vencije voda v grlo tekla. G. N. je vedno -deloval za republikanizem in kapitalizem, in obžalovanja vre den je vsak delavec, ki je toliko na I glavi šepav, da ne uvidi, 'da- G. N. ni list za razširjanje delavske or¬ ganizacije. Ti dopisnik dobro veš, da je G. N. takrat tekel po unij- slti znak, ko so -začele strele švi¬ gati -glede glasilaJ. S. K. J. in dru štva sv. Barbare s sedežem v Fo rest iOity, Pa. Zakaj ni tega prej storili Imel je- 'dvaindvajset let časa. Ko je uvidel, da se mu bo od vzelo dobro molzno kravo, takrat pa hitro po “union label”. To je 'vnetost za razredno organizacijo, 'kaj ?! • Pred nekaj tedni je pisal G, N. glede nekega zavednega delegata J. iS. K. J., ki je toliko možak, da je zahteval, da se sklepi konvenci¬ je uvažujejo, da je bil ta delegat “■po milosti božji” poslan. Slo¬ venski -delavci, če se pretaka po vaših žilah prava delavska kri, če se zavedate, da ste -sinovi delavske ga stanu, protestirati morate zo¬ per tako norčevanje iz poštenega moža in delavca, iz -delegata, ki je v dostojnih in resnih besehad po¬ vedal, kar je -bilo potreba poveda¬ ti. Saj vendar nismo same šle ve, ki bodemo plesali kakor bo godel kranjski 'bog v Ameriki. Časi, da se ima nas delavce na verižici, kot pojaea iz papirja na: steni, ki sko¬ či kakor ga -potegnete, so minuli. Žalostno je, 'da je še nekaj roja- Clarksville, Pa. Naj se še jaz enkrat oglasim v “Narodnem Vestniku”, ker s tu kajšnje naselbine pride malo do¬ pisov med slovensko javnost. Želim, cenjeno uredništvo-, da vse natisnete, kar je v tem dopisu, in kar je za v tisk, ali pa, če ni za v tisk, -pa vrzite vse skup v koš. Ne dolgo tega pisal sem dopis v G. N., a poščipali in postrigli so ga, da je za nje. boljše izgledalo. Na¬ rodni Vestnik”, kakor vidim, je delavski list, ker v njem berem m-nog-o delavskih razprav iz raznih krajev, in zato se hočem tem mno¬ gim prispe vatel jem pridružiti tudi jaz. Naša naselbina je majhna, šteje šest slovenskih družin in tri fante Hiše imamo svoje. Kar se tiče za¬ varovanja iza slučaj bolezni, ne - zgode ali smrti, s-mo se preskrbeli. Imamo namreč društvo sv. Bar¬ bare št. 39, spadajoče v Forest City, Pa. Društveno življenje je na zdravi podlagi, in ker ima dru¬ štvo sv Barbare jako premišljeno osnovno podlago, zatorej priporo¬ čam rojakom in rojakinjam, da pristopajo k društvu sv. Barbare v Forest City, Pa. Ta naša organi¬ zacija vpošteva- vsikdar vse držav¬ ne predpise, bila je prva slovenska organizacija, ki je sprejela lest¬ vico N. F. C., kar kaže, da se zani¬ ma za napredek in da skrbi, da so člani in članice v vseh ozirih pro- težirani. Naša organizacija je v vseh ozirih zdrava, in jaz priporo¬ čam rojakom in rojakinjam kri¬ žem te republike, da se nam pri¬ družijo in da se zavarujejo za vsak slučaj. Kar se -dela tiče, je kakor po - v-sod drugod. Imamo tudi cemen¬ tno tovarno tukaj v Universal, a dela se bolj slabo. V naselbini ima- sedaj električne luči in kdor novno volitev. Za brata Jos. Sprajcerja je bilo 25 -glas-ov, za brata Frank Bozich-a je bilo 25 glasov. Odmor 15 minut. Po 'odmoru odpre predsednik sejo ter se ponovi volitev. Rezul¬ tat sledeči: Za brata Fr. Božicha je bilo oddanih 24 glasov, za br. Jos. Sprajcerja je bilo oddanih 26 glasov. Toraj zmaga br. Jos. Sprajcarja predlog. Brat Jurij Kotze je prišel po- setiti zborovanje. Gl. pred. ga predstavi ter mu da besedo. Brat J. Kotze pozdravi gl. odbor nike in delegate in delegatinje, ter v par besedah spodbudi k skupnem delovanju. Njegov go¬ vor odobruje delegatstvo z bur¬ nim ploskanjem. Gl. predsednik se zahvali za govor potem se pre¬ ide na zborovanje. Zaradi začetka 'bolezni je po¬ trjen enoglasno brata Frank Lev stik-a predlog. K točki 66 se p-ri- dene in zdravnik. “Sprejeto. K točki 67 brat Jos. Jerman predla ga, da se postavi tajnega 'bolni¬ škega obiskovalca. Podpiral Fr. Gregorič. Potrjeno po- večini. 'Se¬ stra Amalija 'Veranth vpraša ka¬ ko je z tistimi člani, ki žive izčen okolice. K točki 66. brat Matt Li kovic predlaga, da se posamezna nakaznica ne sme glasiti več 'kot za 60 dni. Pri daljših boleznih mora biti predložena jedna pla¬ čilna nakaznica napram- jeden mesec. K točki 67 se vname de¬ bata. V-deleži se je splošno dele gatstvo. Po -debati se točka »prej me. Točka 68 sprejeta. Sestra Antonija Mihelčič pred lag§, tU^je ženska vredna podpo¬ re- kot moški ako plačuje svoje ajsesmente za 'bolezen. Potrjuje brat Fr. Gregorič. Brat John Ili menic je proti podpori v poro-dni postelji, ampak samo za $10.00; 4 tedne po porodni bolezni prei¬ de na bolniško podporo. Brat Fr. Levstik podpira. Debatira se o tem splošno. Se sprejme enogla¬ sno za sestre Antonija Mihelčič predlog. Čita jo se brzojavke in 'kore- ■spodenca: Štiri brzojavi iz Chi¬ sholm, Minn., trije od Štefan Zgonc, eden od John Kambich, eden o-d Pred. Društva P. Z. S. Fantov, Calumet, 'Mach. Paul Schneller, predsednik K. S. K. J. Pismo iz Aurora, Minn., od Eli Sm-olich, pismo iz Calumet, Mich od John Gosenca, Martin Jenich, Mike Mervieh, iz Ironvvood, Mich., John Krizmanich in Ra- idnik Jumaš, iz Auro'ra, Miinn., Mike Zakotnik., član -društva sv. Barbare 19. Aurora, Minn., John Movljan Aurora Minn., se zakli¬ če vsem brzojavkam in dopisom trikrat Živijo! Predsednik zaključi sejo ob 12 uri dopoldan. $100.00 je bilo^ 18 glasov, za $150.00je bilo 13 glasov in za $200.00 je bilo oddanih 8 glasov. Zmaga toraj brata Filip Nekiča predlog, -da se plača za odprav¬ nino $100.00. Brat Jos. Štefane predlaga, da se odbije podpora onih mesecev, za katere' se je izplačalo, predno pridejo nova pravila v veljavo. Potem i- ma -elan pravico ža podporo po novih pravilih. Podpiria večina delegatov. Enoglasno sprejeto. Člen 22, točka 69. Brat Josip Lani predlaga, da glavni tajnik pošlje kartico društvenemu taj¬ niku, ko je član pristopil. Eno¬ glasno sprejeto., ter se prida to¬ čki 69. Brat John Ilenič predla¬ ga, da je vsaki član ali celo dru¬ štvo, ki pristopi S. H, Z. delež¬ no podpore od prvega dneva. Podpirano po bratu Jos. Stefan- cu. Ni sprejeto. Točka 70 sprejeta. Točka 71 sprejeta s dodatki. Debata, katere se v-deležijo dele¬ gati in delegatinje zaradi žens¬ kih društev. Brat Jos. Sprajcar predlaga, da bi se ženskam dalo To je moka, ki zadovoljuje vsem v vsakem oziru. ™ na prosto voljo, -če pristopijo možko ali žensko društvo. Pod¬ pira brat Martin Zgonc. Sestra Amalija Virant predlaga, da kjer obstoji žensko društvo, da mora pristopiti p-o-tem v žensko druš¬ tvo. Podpira brat Filip Nekič. Rezultat je 'bil, da gre na tajno glasovanje. Izid je sledeči: Za 'brata Jo-s. iSprajcarjev predlog je 8 glasov. Za sestro Amalijo Vi ramth predlog je bilo pa 42 gla¬ sov. Zmaga torej predlog sestre Amalije Veranth., ki pride k toč¬ ki 71. Brat Matt Likovič predla¬ ga, da se mora član, katerega se sumi, da je morebiti prestar, iz¬ kazati s krstnim listom. Do tega časa nima pravice ne do posmrt¬ nine in ne do bolniške podpore. Potrjeno po večini -delegatov in delegatinj. Odmor 15 minut. Po odmoru pokliče predsed¬ nik delegate k redu. Se čita člen 23 -točka 72. K tej točki predlaga brat Matt Likovič, da se dene v pravila tudi obrednik za vsa dru¬ štva. Brat Matt Kobe podpira. Sprejeto enoglasno. (Dalje prihodnjič). Duluth Universal moKc (Najboljša moka za kruh) y Moka, ki se dopade vsaki gospodinji — moka sti, katero izdeluje. zvrstne k,k t! DULUTH UNIVERSAL MILLING COMPtNf N E W DULUTH JEKLARSKO MESTO MINNES0T je prostor, kjer bo v poldrugem letu naseljenih na tisoče delav prilika za investirati denar.. Dolina okoli jeklarne, ki bo stala * $ 30 , 000 , 000.00 in okoli cementne tvornice, ki bo stala $ 2 , 000 , 000.00 se bo napolnila z raznimi drugimi tvornicami, s podjetji, trgovin^ “a* ‘bub V' de 110 vid Stre*" 1 0 , 0 ^ pe t ,.pvo u z niid domovi. — Danes je NEW DULUTH še vas, čez dve ali tri leta bo Zemljišča se- dražijo rapiuno. — Posiužite se te redke prilike it deležni velikega dobička. — Rojaki, investirajte denar blizu rastoča dustrijskili mest, dbkler so cene nizke in odplačila lahka. — Jekla-in = v tiru leta 1915. Požurite se, pišite po podrobnosti, pridite in oslei- * vso okolico in priznali boste, da ima NEW DULUTH najboljšo Cena lot je danes še od $375.00 naprej, na lahka mesečna odplačili a bo zvišala početkom drugega meseca, GONSKA & COo, lastniki zemljišč 5 SO. 5th AVENUE WEST DULUTH, Mnranott k » bilo to, da ni rd t evropskem ROJAKI! ORGANIZIRAJTE SE NA POLITIČNEM,DEL SKEM IN GOSPODARSKEM POLJU. V ORGANIZACIJ MOČ IN NAPREDEK VSEH SLOJEV! - pA" 1 " r •» K..ja* 9 v ' L * isel ' iotomi čoln ^ ^ Videli so, b 2 je ogl^° •Bog* e ’ saI f ^-S e!D ^i: še d«* tr „t” .'Vdaffl° se - V j*ctenaS"- Horošo!” F Toljko v lot ?” za - Horošo? ko, to M Tudi Marko j| okrog in se prij ri motorju, Fr. Levstik Jos. Krizmanich. Zapisnikarji: John Klobuchar Kate Klobuchar Overitelji: mo hoče, da: si lahko luč napeljati v hišo. Tudi vodovod bo v kratkem narejen, da -bomo imeli tudi vodo v hiši. Jaz delam v premogovniku tri milje -od Universal. Odprli so pred enim letom premogov rov in premog se rabi najevč za hlapone na Union železnici. Ko smo začeli delati, so nam plačali od kare v “run” 85c, na “enter” pa $1.00. Meseca oktobra 1913 smo zaštraj- kali. Stavka je trajala en mesec ih dobili smo unijo in vago. Ob času stavke bilo je kakih 15 skebov. Nekaj jih je šlo sedaj od tukaj, ker jih je 'bilo sram, da so se tako spozabili, -da so zatajili svoj delav¬ ski stan in svoje tovariše. Neka¬ teri so pa ostali tukaj in so pristo¬ pili k uniji. Sedaj smo vsi v uniji in vsak, ki hoče delati, vzeti mora union karto, ki stane $10.00. Povem naj še o nekem “driver- ju”, ki je vedno skebal. Pri delu prijele so ga kare za nogo in ni mo gel več časa delati. Vrnil se j c sedaj, a ne sme delati, ker ni uni- jona-š. Prišel je ponoči, da bi go¬ nil, a bos je imel nalog, da mu ne da dela. Drugi dan je prišel jamo k jamskemu odboru in se je skoraj jokal, češ, zakaj me ne pu¬ stite delati, saj rad pristopim k uniji, a ke'r je bil skeb prve vrste, se mu ni -dovolil pristo-p. Jurij Previč, zast.- N. V Osma seja, dne 20. marca 1914 Predsednik o tvori sejo ob 1.30 Potem se' bere zapisnik dopoldan ske seje in se s popravki sprejme iin podpiše. Brat Matt Kobe p-red laga in, brat John Kobe podpira, -da brzojavke in došla pisma se ne dene povsem v zapisnik, ker se mu vidijo ene preveč žaljive ter pravi, naj bo sam-o mesto in ime uvrščeno. Brat Martin Mihelčič predlaga in brat Frank Gregor¬ čič podpira, da naj se v-se pi-še v zapisnik kot pride. Po večini sprejeto. K točki 66 brat Matt Kobe pre dlaga naj se doda: Bolni in po škodovani člani se lahko pogodi¬ jo z glavnim -odborom za odprav¬ nino v teku šest mesecev po škod be. Odpravnina ni dovoljena nad $100.00. Glavni odbor ima pravi¬ co zahtevati zdravniško spričeva lo od sumljivega člana. Kadar se izplača prestane biti član S. H. Z. Bilo je več predlogov in sicer: Peter Pašič predlaga za nič od¬ pravnine, 'brat Filip Neikie pred¬ laga za $100.00, brat Matt Roz¬ man predlaga za $200.00, brat Matt Zgonc predlaga za $150.00 V-si predlogi podpirani po večini delegatov. Vrši se tajno gla-so^ vanje. Rezultat je sledeči: Za nič odpravnine je bilo 15 glasov, za ■‘.Ve ctaignez br dcs amis” (b "Prijatelji!” vm figo zdaj in Zavarovalnina! Vsak pameten človek skuša potom zavarovalnine obvarovati svojo družino pre: nepričakovano potrebo v slučaju nagle in rane smrtne nesreče. Seveda njegovi dolžnost je, da podaljša svoje življenje in da si ohrani zdravje. To on lahko štor.> j tem, da vzdržuje prebavni sistem v vedno dobrem činujočem redu. Ko hitro opar 1 SLAB TEK KOLCANJE TEŽKOČO V ŽELODCU UMAZAN JEZIK NAGLO SLABOST naj takoj rabi ZAPRTJE BOLEČINE V ČREVIH BOLEČINE V KRIŽU ZAPEKE TRINERJEVO ameriško zdravilno grenko vinu Ta zeliščna priprava mu bo dala hitro in popolno odpomoč, ker ista izči-t' V. 11 - VI 1 T Tl 1 L" -in odstr- ^vrš,). _ 3'Uli hadži L Sv ojo g ^ tted ostalini * ir °i Poslanik i; Pisma' ^nzanj^ 86 m krnila. '° ujegovo g dobrohol L^Poroč y* al «ka c , , : a J : mo ^jša 3e »a teh , adka el Ai ■upu ' polnoma alimentarni kanal ne da bi povzročila kake neljube posledice m nila iz telesa vso neprebavljeno hrano. j Ista bo tudi ozdravila bolne kraje v črevih in jih ojačila tako da bodo zop e t organi delovali brez vsake postranke pomoči. Ista bo odstanila nagib zaz^F in odstranila vse posledice. . . Rabite to izvrstno zdravilo ko hitro opazite katerikoli gori omenjeni sinu in s tem se bodete obvarovali pred mnogimi boleznimi. Dalo vam bo. . motril Vl Prsti 'Ho. So se Naravni apetit Telesno moč Čilost duha 9 * Dalo vam bo tudi novo ljubezen do življenja’ zdravo polt, stalno zdravja kjerkoli mogoče. V LEKARNAH. Nt SPREJMITE PO-LALU" JOS. TRINER IZDELUJOČI LEKARNAR. ^Poslej ' 1 sobi -S 0 « je ^7 az uik, "iS ko;io C s 1333-1339 So. Ashland Ave 2 6. marca tJL*. ZA SVOBODO IN LJUBEZEN / ROMAN Z BALKANA. Spisal Marko Stojan. II' *Oko r&tne ^ a kov. (Dalje.) Ozrl se je za ostalimi: Jankovič, Jovo in Miloš so bili vrli plaval- ■ zdelo se je, da ,se čutijo v mokrimi prav tako varne kakor na su- c!; poda nekaj drugega je vznemirilo mladega moža; ob bregu so Sili pojavili obrisi čolna! s j) U šan je videl, kako je prišumela ladjica k bregu; razločil je, . j e skočilo par ljudi na kopno, slišal krik in nagle besede . .. par . ^ j e pi amil o v čoln -— Dušan se je obrnil k Ivanu in Marku, da jd- za kliče, kaj vidi — a zdajci ga je pretreslo do kosti: v čolnu je za- ® a . j| 0 __ odrinil je ... spustil se je za njimi kakor pušica, trobeč gla- tr01 - n presunljivo ... trobeč venomer! “Prekleta noč!” je kriknil Jankovič, ki se je tudi ozrl v tem hi- Love nas z motornim čolnom !... ” pu. . trgovinami trl ^ta bo me* l H in boi) »zu rastojih „ ka, .~ Jeklarni i| Tulite in oglej mjboljšo bodoi >hi& odplaJila, bi temljišc UTH, MINNESOil UČNEM, DE )RGANIZAC OJEV 1 pozor, Pogledal je okrog sebe; bili so na tretjini poti med parnikom in obrežjem. “Počakajmo?” se je zavzel Dušan, plavaje dalje. “Kaj ti je pri- _ »J> ' šlo na um: “Enostavno! Storimo, kakor da se hočemo vdati; a prvi, ki ga te«nejo v čoln, naj jih napade in spravi v zmešnjavo . . Pomečemo jjk y YO d 0 ... jaz mislim, da bi znal voditi 'čoln...” Nebeška misel!” je vzkliknil divji Marko. “Jovo — midva se udava prva'.” Samo zaradi verjetnosti so plavali dalje, ne da bi se trudili le ko¬ ličkaj : treba je bilo hraniti moči za nevarni manever. Motorni čoln se je bližal s polno brzino, metaje belo peno na vse strani. Videli so, kako jim mahajo iz čolna; zdaj jeh je dohitel klic, zdaj se je oglasilo trobilo. “Bogme, samo trije so — ne, štirje!” je zaklical Dušan. “Zdaj — možje! Delo ne bo težavno.” Motorni čoln je napravil majhen ovinek ter popustil obenem v hitrosti; še dva trenotka, pa je pridrčal rahlo in počasi od desne strani. “ Vdamo se!” je zaklical Marko po turško. “Nič več ne moremo.. Rešite nas...” “Horošo!” je odgovoril s čolna globok, vse prej kakor sovražen glas. “Toljko v lodku, molodcy!” (Dobro! samo v čoln, fantje! Ruško “Horošo?” zategnil je Dušan in ise pognal bliže. “Kaj pa je to? Pazi, Marko, to ni Turek)’ Tudi Marko je osupnil; 'bil je prvi Ob čolnu, dočim je splaval Jo¬ vo okrog in se prijel za rob na drugi strani. Prvo kar ga je preseneti¬ lo, je bilo to, da ni sedel v čolnu niti eden turški zaptija, pač pa troje mož v evropskem kroju. Obraizov ni mogel razločiti tvemi. Tisti, ki je sedel pri motorju, je nosil mornarsko obleko. “Ne čraignez rien!’ je rekel v teni hipu drugi glas. “Nous som- mesdesamfc” (Nebojte se ničesar! Prijatelji smo! Francosko.) “Prijatelji!” je zavrisnil Ivan. “Fantje, oteti smo! Hvala Bogu, vragu figo zdaj in na vekomaj amen! ’ ’ NARODNI vestnik Li ) družino Seveda njegova on lahko slon* .Ko hitro op® V SLUŽBI KALIFA. Zgodovinski roman iz časov hrvatske telesne straže v Španiji. Spisal Starogorski. — Prevel Dr. Velimir Deželic. evih Itu O \‘0 jzčis' istif m cer Uta i •lech ce i nag 1 ,roen) e0 ' &b°- inf ta r t ln» & ivi c ’ (Dalje.) “Svetli hadžib! Nam so znane tvoje misli in vidimo v globino tvo jih obisti. Svojo glavo si povesil, kakor težak klas, ker je tlači velika skrb. Med ostalimi skrbmi, ki jih imaš, ni najmanjša ona, da izveš, kje ,,e tvoj poslanik iz daljne Hrvatske, ki se imenuje Strezinja. Ne piše¬ mo ti tega pisma iz drugega razloga, nego da te opozorimo, da je tvo¬ ja bojazen za njega odveč. On je živin zdrav, kakor riba. Njegova zve z da še ni utrnila. Na tebi je, da zasveti močnejše. Pride čes, da ti po¬ idimo njegovo glavo. Glavo za glavo. Tedaj se nadejamo, da bo tvo¬ ja znana dobrohotnost 'bednega tvojega, rojaka rešila iz sedanjega, ne¬ koliko neugodnega položaja, iz katerega se sam ne more rešiti. Eno Pa vseeno poročamo. Niti tvoja nagrada, niti vsi tvoji vohuni, katere Sl Pognal iskat, Iz dnevnika malega poredneža. Ameriška humoreska. (Dalje.) Vse je bilo temno, ko sem se zbudil in čisto tiho sem se plazil v svojo sobo; iker so stopnjice mo¬ čno škripale pod menoj, je naen¬ krat planil iz sobe papa in ustre¬ lil s samokresom, iker so oni večer tatovi stikali po mestu. Krogla mi je odtrgala košček desnega ušesa in od strahu sem se prekobaenil po stopnjicah, radi česar je papa mislil, da je lopo¬ va ustrelil. Suzi in Elza sta cvili¬ li v svojih sobah, on je pa vzel svetilko in z mamo sta prišla gle¬ dat, kdo je; kar naenkrat zavpije mama: “ O Bog, naš ljubi mali Jur ček je! Oh sinček, sinček!” Papa je vzdihoval, kakor :bi bil sam zadet, mama. je pa. zapazila kri na mojem obrazu in zavpila: Mrtev je!’ Bil sem pa samo ranjen in prav po vojaško šem '.se Zravnal ter re¬ kel: ‘‘Nič mi ni”. Mamo je nato prijel (krč. Obvezali so mi uho in že se je svetilo, ko so me položili v posteljo. Beti mi je prinesla zaj¬ trk, toda niti njej nisem hotel po¬ vedati, kaj da sem slišal ponoči o nepričakovani 'zabavi. Ko je mama prišla pogledat, kako mi je, je zopet jokala. Prosil sem jo tako dolgo, da mi je sled¬ njič dovolila vstati. Ko sem se Oblekel, sem neopažen smuknil na ulico, tekel urno k sodniku Belcu ter tam vprašal po gospici Ani; povedal sem ji, da namerava no¬ coj priti k njej velika družba in da naj se dela kolikor mogoče presenečeno. Smejala se je in re¬ kla, da me hoče ubogati — bila je vesela, ker sem jo opozoril. .Potem sem šel in povabil gospo Tukius, ki je navadna postrežni- ca, potem železniškega čuvaja Vi¬ ljema Giles, ki ima le eno nogo, nato vdovo Robinzon, ki beli vsa¬ ko leto našo kuhinjo, nato zopet dve mladi ševelji — sploh- na krat ko povedano celo množico takih ljudi, kakoršne je povabil na že- nitnino oni kralj, o katerem je pi¬ sano v novem testamentu. Vsi po¬ vabljenci so bili zelo veseli in ob¬ ljubili so mi, da nikomur ne čr¬ hnejo besede in 'zvečer gotovo pri¬ dejo. Ljudje, katere sem povabil, pri¬ šli so zelo zgodaj. Bili, so prej na mestu kot vsi drugi sodnik Bele je mislil da njega pričakujejo ker je šel z doma; gospica Ana se je"pa razjezila tako silno, da je pokrila svoj klobuk in jim pokazala hr¬ bet. Povabljenci so si torej sami postregli s tortami in raznimi drugimi jedili in potem odšli pro¬ ti naši hiši, kjer so se tudi hoteli zabavati. Papa se je grozno jezil, (ker sta s sodnikom dobra prijatelja. Čudil se je, kdo mu je zopet skuhal to kašo. Vendar bi ne bilo lepo, če bi morali vsi ti nepovabljeni gostje oddti brez vsakega okrepčila. Oče tu je menda nekdo povedal, da sem imel-jaz svoj jezik vmes, kaj¬ ti gledal 'me je tako ostro in pre¬ sunljivo, da sem natihem sklenil, izginiti mu izpred strogega obli¬ čja in iti na dvorišče gledat, kdaj luna zaide. Na dvorišču sem zagledal tujo mačko, ki je bila bele 'barve, le po hrbtu črno pasasta. Klical sem jo: “Muc, muc, muc!” toda ušla je. Strašno je začelo smrdeti in ker nisem več mogel smradu pre¬ našati, sem se podal 'zopet v hišo. Domači so sedeli ravno v jedil¬ nici in se krepčali, zato sem se jim hotel i jaz pridružiti. Skočili so pa naenkrat vsi pokoncu in vpi¬ li nad menoj, kadar bi se bila pri¬ kazala divja zver. “Pojdi vun, pojdi vun!’ Gospe in gospiee so si z robci ti¬ ščale usta in nosove, kakor bi vse naenkrat začeli 'zobje boleti. Pa- pa me je pa prijel za ramo ter me peljal vun v hlev, (kjer me je posa¬ dil na kup sena in mi zaukazal, da se-ne smem ganiti, dokler družba ne odide. Strašno neolikano se vedejo do mene; lakota me je 'gradila, ker nisem utegnil še jesti, obdajala me je tema in stresal me mraz, vrhutega je pa bil hlev napolnjen s takim smradom, -da mi je kar sape zmanjkovalo. če'z nekaj časa je vendar prišla Beti in mi prinesla kos potice. Ko je odprla hlevna vrata, so jo ob¬ sijali lunin žarki in precej sem jo spoznal. “Beti, ljuba Beti,” sem zakri¬ čal vesel, “tukaj sem”. “Oh Jurček, saj bi te lahko na¬ šla z nosom, če bi ‘bilo še tako tem¬ no!” mi je rekla in se smejala, da bi bila skoro počila. Vendar se ni¬ sem razjezil, Iker je bila tako do¬ bra in prijazna, da celo ta žalostni večpr ni pozabila name in moj že¬ lodec. Vprašal sem jo, če hoče ostati pri meni, a ni imela časa. Obljubi la mi je, da mi prinese precej dru¬ go obleko in res sem se čez dobre pol u're že preoblekel in šel iz svo jega žalostnega 'bivališča zopet v sabo. Beti je najboljša deklica, kar jih poznam in to hočem povsod oznanjevati; ko sem stopil v sobo, je bila družba še za mizo. “Tujih mačk se le vedno skrb¬ no ogibaj, Jurček,” se je smejal doktor Mor. Vsi so me dražili in gospod Je- ner me je vprašal, če se nisem morda preveč parfimiral? Papa mi je pa rekel prav 'resno “Jurček, ali si ti povabil ono dra- hal k sodniku Belcu?” Preden sem še mogel odgovori¬ ti, nas je oglušil strašen ropot — stare trobente, rogovi, piščalke, škafi in p iskri — vsa ta godala so dajala od sebe prav peklenske glasove. Oči gostov in domačih so bile uprte name, kakor bi bil že zopet jaz vsega kriv. * Toda moja vest je 'bila izjemo¬ ma popolnoma čista. “Kaj je ne¬ ki zopet to?” je zastokala mama. “Maina, morda so nam pa na¬ pravili mačjo godbo!” Povedati ti moram še, ljubi dnevnik, 'da sem nekaterim izmed železniških delavcev obljubil do dobe vin-o in kaj dobrega za želo¬ dec, ako pridejo zvečer pred Bel¬ ce vo hišo in napravijo tam zbrani družbi podoknico ; sedaj so pa go¬ tovo poizvedeli, da je družba zbrana pri mas, in 'zato prišli s svo¬ jo godbo k nam. Kako le morejo biti tako neumno norčevi, da res pridejo in celo v takem številu — bilo jih je več kot trideset! Če bi se mi 'bilo sanjalo da obiščejo nas bi jih prav gotovo ne bil povabil. Doktor Mor je šel pred vrata, da bi godce pomiril, ker šo spušča¬ li prav živinske glasove, a opra¬ vil ni nič. “Nekaj jim bo treba -dati, ker drugače ne bodo šli,” je rekel. (Dalje prihodnjič.). Celovška porota. — Umor v Cajnčah. Leta 1907., se je poroči¬ la hči posestnika in upokojenega nadučitelja v Cajnčah hlapca Ju¬ rija Prosena. Oče s tem sicer ni bil posebno zadovoljen, kljub te¬ mu bi mu bil dal solastninsko pra¬ vico do posestva, če bi mir dal Prb sen tisoč kron, katere' je IVieser ravno nujno potreboval. Ker Pro¬ sen ni imel denarja,. Wieser pa m-u ni hotel -dati solastninske pra¬ vice, je nastal v družini prepir in Prosen, ki sam prizna, da je poro¬ čil Wieserjevo samo zato, da bi dobil posestvo, je postajal vedno bolj nasilen. Pretepal je ženo ta¬ ko, da je tai prosila za ločitev in se je preselila v očetovo stanova¬ nje. Da bi napravil oče tem nezno¬ snim razmeram konec, je dal Pro¬ senu 'solastnino s pogojem, da do¬ bi posestvo prvi sin Prosenove žene Karel Wieser. Od tega časa je začel Prosen Karla \Vieserja smrtno sovražiti. Kmalu nato je prišla k Wieserjevim vnukinja Josipa Wieserja, pomožna učite¬ ljica Ana Fillafer. Tudi to je Pro¬ sen silno sovražil, ker se je bal, da bi ji ne dal "VVieser en del posestva če bi se omožila. Dne 31. oktobra je prišlo do katestrofe, Jurij Pro¬ sen, Karel Wieser in Ana Filla¬ fer so delali na dvorišču. Karel Wieser zakliče med delom pastir¬ ju Valentinu Stoparju, da naj mu da sekiro Prosen je pograbil v tem trenutku veliko sekiro, jo zavih¬ tel in skočil proti fantu s klicem: Čakaj, pobalin, jaz ti bom prine¬ sel sekira. Fant se je pravočasno umaknil in stekel, Fillaferjeva pa, ki je stala poleg fanta, je pre¬ strašena obstala na mestu. Prosen jo je'udaril z ostrino sekire po gla vi in ji presekal lobanjo, tako, da so ji takoj izstopili možgani. Bila je na mestu mrtva. Nato je sko¬ čil Prosen s krvavo sekiro za fan¬ tom, toda ta mu je ušel. Vrnivši se pred hišo, je zagledal svojo že¬ no in skočil je s sekiro za njo. To¬ da tudi ta mu je ušla. Nato se je vrnil, Prosen zopet mirno na delo. Prosen se zagovarja, da je izvr¬ šil čin v silni jezi in se ni mogel premagati. Zdravniki so komštati- i*ali, da je Prosen duševno popol¬ noma zdrav. Obravnava je traja¬ la cel dan. Obsodba je bila razgla šena zvečer. Prosen je bil obsojen na 6 let težke ječe. V Zg. Dravogradu so vlomili neznani tatovi v trgovino Franca Plajerja in so odnesli približno 30 K drobiža in več manafaktur- nega blaga. V Svincu je ukradel neznan tat delavcu Jakobu Santinu denarni¬ co, v kateri je bilo sto 'kron de¬ narja. RAZNOTEROSTI. Policaji demonstrirajo. V so¬ boto je prišlo v Berolinu do velike demonstracije, katero so vprizo- rili policaji proti polic, predsedni ku Jagovu. Policaji so ustanovili, pred nekaj časom društvo zo goji¬ tev tovarištva in zvestobe do kra lja. To društvo je štelo že čez 6000 članov. To društvo je Jagov razpu Ptil in je kaznoval predsedni¬ ka in podpredsednika s tem da jih. je predstavil. Ko se v soboto odpeljal eden izmed teh iz Berolina na svoje novo me sto, je udrlo na kolodvor čez 1000 policajev v civilni obleki, z ženami in otroci, ki so demonstrirali proti nasilstvu Jagova. Policaji v službi so se jim pridružili in demonstran ti so obvladali situacijo. Govorilo je več govornikov, vsi so strašno obsojali kruto in nečloveško pošto panje Jaigova. Po odhodu vlaka so se demonstranti mirno razšli. Slepi berač. Iz Budimpešte po¬ ročajo : Pred tukajšnim sodiščem se je vršila prav zanimiva obrav¬ nava. Tožitelj je nek slepi berač, ki toži dvai žurnalista. Časnikarja sta priobčila v časopisu novico, ka ko da živi ta slepec raskošno. Be¬ rač toži za odškodnino. Obravna¬ va je dognala do sedaj to-le: Ves dan stoji slepi berač na vogalu u- lice, oblečen v raztrgane cunje, ta ko da se vsakomur usmili. V ro¬ ki ima tablico z napisom: “Popol¬ noma slep”. Skoraj nihče ne gre mimo njega, da bi ne, podaril kaj. Ko pa se stemni, gre domu v svo¬ je stanovanje, ki ima pet sob. Pa ne gre naravnost. Ima še meseč¬ no sobo, kjer se preobleče v fine¬ ga kavalirja. Doma ima soprogo, kateri dela obleke prvi krojač v Budimpešti. Ima tudi dve slugi. Za stanovanje plača na leto 1800 K. Poletje preživi na letovišču. Ponoči se zabava po nočnih loka¬ lih in povsod velja za bogatega kavalirja,. Zjutraj pa čepi na vo¬ galu ceste in s hreščečim glasom prosi vbogajme. Ritualni umor? V Lodzu v Ga¬ liciji se je. razširila vest, da se je izvršil v hiši trgovca Steinmanna ritualni umor. Pred trgovino se je zbrala zvečer velika množica lju¬ di, ki so zahtevali, da se trgovca in njegovo soprogo izroči sodniji. Ko je hotela policija množico raz¬ gnati, Je vdrlo več kot 100 ljudi v hišo. Privlekli so iz hiše trgovca in njegovo ženo in jih hoteli lin¬ čati. Končno se je policiji posre¬ čilo, da jih je iztrgala množici iz rok. 0'ba sta težko ranjena. Vohunstvo v Galiciji. V Lvovu so zaprli dva gojenca pravoslav¬ nega semenišča, ki pripadata ob¬ sežni vohunski organizaciji. Maščevanje delavca. V Putilovi tovarni v Petrogradu stavka 15 tisoč delavcev. Med delavci vlada silno razburjenje, kpr jim vods- tviwii dovolilo praznovati oblet¬ nice kmetske oprostitve. Prišlo je do več rabuk. V delavnici za cevi za šrapnele je napadel neki dela¬ vec šefa delavnice gardnega stot¬ nika pl. Stahla. Udaril ga je z že¬ leznim drogom dvakrat po glavi. Štabi je bil takoj mrtev. Nato je skočil napadalec med kolesje ne¬ kega električnega stroja, ki ga je popolnoma zdroilo. Obesila se je v Zagrebu 21 let¬ na kjučavničarjeva žena Malvi- na Jancsek iz žalošti za otrokom, ki ji je nedavno umrl. Bogato se oženil. Serif Arnauto- vič, vodja bosansko liercegovin- ske zedinjene muslimanske organi zacije se je oženil in priženil 1 milj on dote. NEMŠKI ZNANSTVENIK SE VTOPI. Stuttgart, Nemčija, 24. marca Truplo znamenitega nemškega profesorja Otto Harnack so našli v reki Nektar. Profesor se je naj- brže sam vtopil, ker je bil zadnje ‘čase nekako zmešan. Pomladanske bolezni Znaki pomladanske bolezni so razni grdi opahki, bule in tvo¬ ri na koži, katere povzročajo nečistosti rvi. Izčistite kri in s tem odpravite vzrok nepri lik. V to svrlio uživajte Severov Kricistilec (Severa’s Blood Purifier) Njegov dober vpliv bodebe kmalu opazili. Cena $1.00. Kožne znojnice bi se morale vzdrževati vedno odprte. Potem narava bolj la¬ hko odpravlja nečistosti, kate¬ re prihajajo iz znojnic. Vzdr¬ žujte znojnice čiste z rabo Severovega Zdravilnega mila (Severa’s Medical Skin Soap) To milo ima veliko uporab. Priporoča se za detetovo kopa¬ nje, toaleto in moškim za bri¬ tje. Je tudi neprecenljivo za izmivanje las. Cena 25 centov. SEVEROVE TAB-LAX Sladkorno odvajalo. Prijeten za otroke. Dobri tudi za otroke. Cena 10 in 25 centov. Naprodaj so v vseh lekarnah, ali jih pa naročite od nas. W. F. Severa Co. ČEPAR RAPIPŠ. IOVVA ROPAR RANI DVA IN ODNESE DENAR. Altoona, Pa., 24. ra^arca — Poli¬ cija išče zaman že 24 ur roparja, ki je obstrelil včeraj blagajnika in neko stranko v Union banki in je odnesel $2882. — Policija je mnenja, da je ropa'r všel. PRISTANIŠČE V SAVANNAH ZGORI. Savannah, Ga., 25. marca — Pristanišče za skladanje bombaža je tukaj zgorelo. Škode je pribli¬ žno četrt miljona dolarjev. Vzrok ognja je neznan. SLUŽBO DOBI pošteno slovensko dekle pri obite- lji v Duluth. — Natančneje se po¬ izve v uredništvu tega lista. POZOR ROJAKINJE! Mladenič, star 22 let, se želi se¬ znaniti s Slovenko ali Hrvatico od 19 do 22 let staro. Na denar se ne gleda. Katera resno misli na za¬ kon po Veliki noči, naj piše in pri¬ loži 'sliko in naslov. Jamčim taj¬ nost. — Karl Marinčič, Box 97, Vandling, Pa., Lackawanna Co. Elco Theatre E L Y , MI N N. VAM VEDNO NUDI NAJ¬ BOLJŠE PREMIKAJOČE SLIKE, PETJE IN DRAMA¬ TIČNE PREDSTAVE. ZA¬ TO STE VLJUDNO VAB¬ LJENI, DA NAS OBIŠČETE. aše predstave so dobro izbrane za mlade in stare. VSTOPNINA VEDNO SAMO 10e. Predstave se začno vsak večer ob 8. in 9. uri. — Za sobote in nedelje imamo posebne pro¬ grame, katerih ne smete za¬ muditi, da neboste obžalovali. J. A. GRAVES, lastnik □ □ □ □ Najmodernejša slovenska tiskarna v Ameriki Tiskarna Narodni V esto 405 West Michigan Str., Duluthjjk Izdelujmo vse v tiskarsko stroko S p a( J a ’ v stvari lično, ceno in točno. Tiskovine ]oč e društva v eni ali več barvah naša poseC ** Pismeni papir in kuverte izdelujemo 'T okusno. Poskusite naše delo. Mi i^. 0 zadovoljnost. Uni{ska tiskarna. jrtlOC 0 - Probate Gourt Notices. Order Limiting time to Tile Claims and for Hearing Thereon. State of Minnesota, County of St. Louis, ss. IN PROBATE COURT. IN THE MATTER of the Estate of Prane. Cacije, Deoedent. Letters of administration having been granted to Ana Marendich. IT IS ORDERED, That the time within which ali ereditors of the aboe named decedent may present claims against liis estate in this court, be, and the same hereby is, limited to three months from and after the date hereof; and that the 30th day of June 1914, at ten o’elock A. M., in the Probate Court Rooms at the Court Ilouse at Duluth in said County, be, and the same hereby is, fixed and appointed as tbe time and plače for hearing upon the examination, adjust.ment and allowance of such claims as shall be presented within the time aforesaid. Let notice hereof be given by the publieation of this order in the Nar¬ odni Vestnik, as provided by law. las? 0*. v ' NAD »« m Panijc * ai dovolila , 2V: . ^ Cso 31 ' Plai: ‘' Pio. S ° Pripta' JAY W. ANDEBS* *• STAVK - Dep OHIO: Frank Lunka, Clev# Karol Bauzon, land, Ohio. Ignac Prel -gar, Collinvvood, O. Alois Ballant, Fr. Poje, Barberton, Anton Kikel, Ycungston, Ohio. Frank Guna, Bradley, Ohio. COLORADO: John Janežič, Leadville, Colo. Frank škrabec, Denver, Colo. Mihael Krivec, Primero, Colo. KANSAS: John Homec, Yale, Kans. Anton Zajc, Girard, Kans. Mihael Breznik, Frontenac, Kans. Anton žagar, Kansas Crty, Kans. Simon Repovš, Columbus, Kans. Jacob Cukljati, Pittsburg, Kans. WYOMING: F. S. Tauchar. Rock Spring, Wyo. John Globochnik, Diamondville, Wyo. Kajetan Erznožnik, Red Lodge, Mont. .Peter B. Barich, Walkerville, Mont. Mike Krivec, Klein, Mont. Frank Malavašič, Little Falls, N. Y. 01} -\ T . Old- 352 W. Michigan SL 7 Minn. — Phone: Or ^ ' ^ht _ k t^ev K ^eel a i ' agedun.a«J? ^5^ rareandmello^ r : ^ what gives t° Old I. W. ■ Harpef v, been the velvety varies, chose Your Old I> HARP? because the best. can find no e. Itio V. ni 'On ak, M V,S>' »el 8 - fi ner kr <2 - “Jo L