Posamezna itevHka 1 Pin.
Poštnina pattiallrana.
Ste». 117.
¥ liubltani. v nedeljo 17. Junija 1973.
Leto
MITRAM JE
NARODNO RADIKALNI DNEVNIK
%Ra|» d(«n zjutrsj, Izvzcmü pondeijkfi»	I Uredništvo: Wolfova ullca št> 1/L — Telefon IL 213
Mesečna naročnina:	1	Brzojavni naslov: „NovostMJuhflana-.
tUiibQafd Din 10'—, po poiti Din 12*—, inozemstvo Din 20*- j Upravništvo: Marijin trg št 8. — Telefon it 44
Oglasi po tarifu. Sprejemajo se le do 15. ure. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovOL Račun pri poštnem ček. uradu it 13.238.
]
današnja številka obsega 10 strani
Vesti o usodi Stambolijskega nezanesljive?
iJaaašajfe fterliica rsefetae sseä drugim: StoScduKi T Bolgarski, naša kraljevina is T«ät»2te. — iEjara novega bolgarskega po-stonka v Parizu. — Pred reparacijsko koa-. Stores©»- — Fr. Yebdr: Etika is problem «vobodse roitik — Trisioleiaica Pascalo-jrega rogjstva — Literarai škandal v Parts»:. — Pismo pdfateiju v Paradiž. — Dvojna etudemlja. — Pokofslsske rente, -™ Teiepatiia. — Mariborsko pismo itd,
Bolgarska in mi.
V Bolgarski se dogajajo čudne stva-'Ü Brzojavna telegrafska agentura, M je sedal v rokah revolucijonarjev, bega Inozemstvo z netočnimi poročili, privatne vesti pa pridejo le nekontrolirano preko meje. Zunanji minister revoluci-jonarne vlade zagotavlja, da Stambo Mjskega ni več med živimi, po drugi verziji pa se nahaja vodja zemljoradni-kov nekje v bližini Plevne, kjer organizira odpor sel jaških mas. Tu pričenja in se končuje zagonetka, zato je najbolje, da naša javnost počaka na razvoj dogodkov, ki se trenutno še ne morejo točno orisati To se tiče predvsem notranjega kaosa, v Bolgarski
Medtem pa raje Ferdinand Koburg očito proti novemu stanu na Balkanu. Nemški listi poročajo, da se je bivši car odpeljal iz Mergentheima preko thmaja v Budimpešto, kjer ga že čaka njegov verni sluga in eden izmed naj-hujših reakcijonarjev: general Proioge-rov. V spremstvu Ferdinanda se nahaja tudi princ Ciril, da bo v kratkem zbrana v Sofiji kompletna dinastija... Re-skcijonarna Budimpešta je prva postaja., na kateri opazuje predzadnji Ko-burian situacijo v Bolgarski Koburški krogi se očividno pripravljajo na povrat, M pomeni juridično utemeljeno kr-Sitev neuiilyske mirovne pogodbe. Ker ! Se revoludjcsiarna vlada Ferdinandovemu povratu ne upira in ga celo omogoča, se je postavil g. Cankov sam na laž, M j« ne more popraviti noben oficijelni dement: prevrat v Bolgarski to~ reJ ni bil insceniran samo iz notranjepolitičnih in zunanjepolitičnih razlogov, temveč zato, da se bolgarskemu narodu vsili ona dinastija, ki ga je bila pahnila v nesrečo in pogubo. Sofija manifestira ; danes brez sramu za kronano propalico 1 fa Izdajico slovanske misli.
Bridko se varata posredujoča italijanska politika in pa »business«-nagi" bom sledeča kramarska politika Velike Britanije, ako mislite, da bo naš narod 1 mirno gledal restavracijo enega izmed njegovih vrhovnih krvnikov. Ml smo do- : segli z energičnim nastopom Male an- : «inte, da se je porazgubila nevarnost Habsburgovcev. Naj nam oprostijo velikodušni prijatelji novega bolgarskega režima onstran Soče in Kanala, da se | z naše strani pod nobenim pogojeni ne ; Ijo pripustila kakršnakoli vpostavitev protizavezniške politike, ki bi jo izvest-»i krogi hoteli kronati s povratom Ferdinanda Koburga.
Spominjamo se, da je s. Cankov po 'Zvršenem preobratu — torej v trenut-
ko je bil postavljen svet pred navaden falt accompli — cinično izjavil, da 00 nov» bolgarska vlada respektirala vse mednarodne obveznosti bolgarske •.'■.ržave, v prvi vrsti neuiliysko mirovno pogodbo. V svojem sovraštvu do prave slovanske mentalitete pa je g. Cankov ?, enim samim ukrepom desavuiral ves kabinet: zahteval je v imenu novega režima od češkoslovaške vlade, da naj takoj izroči Sofiji bivšega notranjega ministra In sedanjega poslanika Stam-bolijskljeve vlade v Pragi, gosp. Rajka Daskalova. Sofijska gospoda je žejna krvi In M najraje vračala milo za drago, Mudi se ji, odstranit! neljube predstavnike bolgarskega naroda v inozemstvu, zlasti pa na eksponiranih ^postojankah. Ml vemo, da je to pobožna želja sofijskih revolucijonarjev. Gosp. Da-skalov Je drugi idejni vodja bolgarskih semljoradnikov, zato bi ga hoteli uničiti ali pa spraviti na varno. Praga se je Izjavila v vseh konsekvencah za ono stališče, ki ga bo zavzela naša vlada. Gverjeni smo, da Mala antanta ne bo ^ročila nobenega predstavnika edino legalne in zakonite vlade g. Stambolij-skega. Provokatorično zahtevo Sofije, da naj podeli češkoslovaška vlada Ra-dosSavovu eksekvatur, bo znala Prr>--g mao odtečaostjo zavrniti,
Zaščita naših interesov.
Demarša v Sofiji se opusti?
Beograd, 16,. junija. (Z) »Politika« poroča: Včeraj dopoldne, ko je skupščina diskutirala o naknadnih in izrednih kreditih, se je v ministrski sobi vršila ministrska seja.; Na tej se je razpravljalo o situaciji Kakor se trdi, je vlada, dobila prepričanje, da nekateri zopet označujejo kot presijo, češ, da nova bolgarska vlada ni kršila mirovne pogodbe in da potemtakem demarša ni umestna. Svojo naredbo v tej smeri je vlada umaknila Med tem pa je na našo zahtevo medzavezniška kontrolna komisija protestirala proti zbiranju rezervnih častnikov in bolgarska vlada je ukazala jih razkropiti. V poučenih kroizh se trdi, da je na podlagi prejetih poročil vlada prišla do zaključka, da Je moment za intervencijo že minul. Vsled tega se nameravana demarša opusti. Nova bolgarska vlada še vedno zatrjuje, da ji je precej ležeče na tem, da ohrani dobre odnošaje s sosednimi državami in da bo spoštovala mirovno pogodbo. Smatra se, da je celokupna situacija prekoračila krizo. Vlada Cankova je postala čvrsta in gre sedaj na konsolidacijo razmer. Vsled tega bo naša vlada nadaljevala politiko zbiranja podatkov tčr bo budno pazila, vedno pripravljena, da zaščiti z efektivnimi merami naše interese.
Zagreb, 16. junija. (Z) »Riječ« poroča iz Beograda: Danes opoldne je pomočnik ministra zunanjih zadev in pooblaščeni minister g. Gavrilovič na vprašanje vašega dopisnika, da-li je vlada obveščena o življenju ali smrti Stambolišskega izjavil, da je vlada še včeraj prejela obvestilo od našega poslanika iz Sofije, v katerem se pravi, da je Stambolijski v borbi z vladinimi četami usmrčen. Po tej vesti je sledila druga, istorako od našega poslanika v Sofiji g. Raklča, v kateri priobčuje, da je pri poslednjem razgovoru z bolgarskim ministrom zunanjih zadev imel priliko, da se razgovarja tudi z bolgarskim vojnim ministrom, k! mu je izjavil, da v spopadu, o katerem govori prva vest, Stambolijski ni poginil, temveč, da se mu Je posrečilo pobegniti Naše
ministrstvo zunanjih del pa do danes opoldne ni dobilo nikake nadaljnje vesti o tem.
Na vprašanje vašega dopisnika, kako stališče bo zavzela vlada napram dogodkom v Bolgarski je g. Gavrilovič izjavil, da ne bi hotel posegati v kompetenco ministra zunanjih del vendar pa da s svoje strani lahko reče, da vlada sprejema na znanje dogodke, ki se odigravajo od 8. t. m. pa do danes in da hoče videti, da-li bo vlada Cankova pogazila neuiliysko pogodbo ali jo spoštovala. S Stambolijskim smo sklenili v Nišu sporazum, ki je nam konveniral in bomo zahtevali tudi nadalje, da se ta sporazum izvršuje.
Na vprašanje, kakšen kriterij vodi vlado pri presoji vprašanja o kršenju neuillyske pogodbe, je minster odgovoril, da vlada tekst te pogodbe dnevno primerja s poročili ki jih prejema od svojega poslanika v Sofiji. Minister je odklonil izjavo o mišljenju naše vlade in naših zaveznikov glede kršenja neuil-lyskega dogovora. V pogledu kršenja neuillyske pogodbe pravi da je bolgarska vlada v vprašanju klavzule o kontingentu vojske, ki ga predvideva pogodba, zelo vešče operirala. Vladi Cankova se je posrečilo, da prepriča inozemstvo, da ona ne mobilizira vojske, temveč, da jo demobilizira. Vlada Cankova je glasom poročila našega poslanika odpustila del vojske, s katerim ie nekje operirala ter to odpuščanje objavila vsem tujim poslanikom in vojnim atašejem, kakor sploh celemu inozemstvu. Izgleda pa, da ima naša vlada o tem, o čemur g Gavrilovič ni hotel govoriti, zanesljiva poročila, da se na drugi strani zopet vojska mobilizira. Končno je g. Gavrilovič izjavil da upa, da bo časopisje zadovoljno z izjavo, ki jo bo dal zunanji minister g. dr, NInčič v pondeljek pred skupščino,
Beograd, 16, junija. (Z) Danes dopoldne je imel minister zunanjih zadev g. dr, Ninčič sestanek s češkoslovaškim in poljskim poslanikom in nato z upravnikom poslov avstrijskega poslanstva.
Makedonstvujušči — gospodarji
položaja?
Bivši car Ferdinand v Budimpešti.
Beograd, 16. junija. (Z) »Politiki« poročalo iz Caribroda: Po poslednjih vesteh iz Sofije sta se pojavili med revolucionarji dve struji, in sicer ena vojaško-makedonstvujuščih in ta Jma v tem trenotku vso oblast v rokah, ker ji je uspelo, da postavijo na važna mesta svoje ljudi iz vrst bivših in sedanjih častnikov. Druga struja predstavlja opozicijonalni blok, ki se boji, da je prva struja ne bo samo potisnila v stran, temveč, da jo bo sčasoma popolnoma uničila. Ta druga struja (opozicijonalni blok) se drži umerjeno, dočira prva vojaška Tnakedonstvujuščlh energično dela na popolni vzpostavitvi prejšnjega Ferdinandovega režima.
Dunaj, 16. junija. (Z) »Wiener Morgen Zeitung« doznava, da je bivši car Ferdinand v spremstvu dvornega maršala Weissa, kl je med vojno zastopal Bolgarsko v avstrijski vrhovni komandi, odpotoval iz kopališča Mergentheim preko Dunaja v Budimpešto, da bi tam Sakai na nadaljni razvoj situacije. Pomudil se je nekaj časa tudi na Dunaju in stanova! v takozvani kobur-ški palači Dan pozneje je odšel v Bu-
dimpešto in tudi njegov drugi sin Ciril. Po nasvetu Ferdinandovem je ostal tu general Protogerov, ki je prišel za kratko dobo v Budimpešto, da vodi dalje akcijo makedonsfvujuščih, da ne bi desavuiral vladine izjave, da je revolucija narodna stvar, v katero niso vpletene makedonske organizacije. S tem se želi odvzeti sosednim državam vsak izgovor za intervencijo. V Ferdinandovem spremstvu se nahaja tudi zet bivšega ministrskega predsednika Radoslavova Anastazov.
BOLGARSKO UTRJEVANJE NA NASI MEJL
Beograd, 16. junija. (Z) Dopisnik »Politike« doznava, da glasom vesti Iz Caribroda, bolgarska oficirska liga in makedonstvujušči delajo zelo živahno na ureditvi obrambe meje, ne samo s tem, da nadaljujejo z dovozom orožja v smeri proti sami mejL ampak tudi s tem, da kopljejo rove in jih utrjuje ja
Slika sedanje Bolgarske ter vsled puča nastale situacije na Balkanu M ravno razveseljiva. Odpirajo se čudne Perspektive, katerih še ni mogoče tolmačiti. Jutri bo g. Ninčič v Narodni skupščini podal izjavo naše vlade, ki bo vsebovala konkretno stališče napram dogodkom v Bolgarski. Kljub nervoznosti, ki se j« bila polastila najširših krogov naše prestolice. Je vlada ohranila trezno glavo in hladno kri. Primerjava teksta neuUyske mirovne pogodbe s poročili Iz Bolgarske Je bila nujno potrebna, ker se je poslužila bolgarska vlada nedopustnega trika, s katerim ja kadstovsike vriesä avaril* o
nasprotnem učinku njenih ukrepov, v kolikor se nanašajo na vojaške odredbe.
Vprašanje: Kaj je s Stambolijskim? je trenutno v ospredju vsega Interesa. V plohi brzojavk, ki so se vsipale v redakcije našega časopisja in tudi v Inozemstva se ni mogoče sigurno orijentirati Porajajo se le domneve In ugibanja, ki se bodo izkristalizirala šele v par dnevih. Glede usode Stambolijske-ga sta zelo verjetni samo dve verziji: vest o njegovi smrt! je ali manever revolucijonarjev, ali pa se je morda še živeči ministrski predsednik sam po služil zvijače, ki naj mu pomore do revanše ned. izdajalsko Sofija,
Stambolijski pobegnil?
Sofijska viada zahteva Izročitev praškega poslanika
Daskalova.
Beograd, 16. junija. (Z) Naše ministrstvo zunanjih del je dobilo danes dopoldne depeša da je Stambolijski živ. Za njega ne ve nihče, razven dveh ali treh intimnih prijateljev, kje se nahaja, Stambolijski zvršuje svoje operacije izključno po kurirju. Vesti o usodi Stambolijskega so še vedno nezanesljive, dočim službene vesti bolgarske vlade trde, da le ubit Poslednje vesti katere Je prejelo naše ministrstvo zunanjih del iz Bolgarske, sl nasprotujejo. Bolgarski minister zunanjih del je izjavil, da ]e Stambolijski ubit dočim sta Izjavila bolgarski vojni minister In pa šef generalnega štaba, da je pobegnil Naš poslanik v Sofiji Je javo danes iz zanesljivega vira, da se je Stambolijskemu posrečilo pobegniti,
Sofija, 16. junija. (Z) Vest o usmrtitvi Stambolijskeza je dospela sem včeraj ob 4. uri. Ob 6, uri je potrdil vest generalni štab vojske. Njegov brat je padel nekoliko prej v borbi Stambolijski sam je bil najprej ujet In odpeljan v Slavovico. Med potom so ga skušali neki zvesti seijaki osvoboditi Pri tej priliki je skušal Stambolij-ski pobegniti a takrat je bil ubit To se je dogodilo v torek popoldne. Stambolijski bi bil moral biti doveden v Sofijo, postavljen pred sodišče radi umora političnih protivnikov.
Pariz, 16. junija. (Z) Vesti o umoru Stambolijskega so izzvale najgloblji utis v pariških političnih krogih. V Franciji mislijo, da gre za politični umor in smatrajo, da bo imelo to dejanje zelo težke In dalekosežne posledice za Bolgarsko,
Sofija, 16, junija. (Z) Truplo bivšega ministrskega predsednika Stam-boiijskega, ki je bil ustreljen med poskusom pobega, bo bržkone preneše-no v njegov rojstni kraj Slavovico In tam pokopano. Rodbina Stambolijskega je odšla v inozemstvo. Ena njegovih hčera je že od prej bivala v Monako vem. Preiskava pri bivšem ministru pravde Duparinovu je odkrila nov ob-težilni materijal zoper bivšo vlado. Nova vlada Cankova zahteva od češkoslovaške vlade, da ji izroči dosedanjega poslanika v Pragi ia bivšega ministra notranjih del Daskalova. Stambolijskega policijski Šef, Stojanov, ki ga
je spremljal na begu, je bil ujet v neki bitki in nato ubit,
Beograd, 16. junija. (Z) Bolgarski odpravnik poslov £. Ljudskanov je preje! danes dopoldne brzojavno poročilo, da je Stambolijski v borbi z reva lucijonarmmi četami namenoma ubit, da bi se nova vlada takoj s početka ra šila osebe, ki ji je bila tako opasna. Gospod Ljudskanov je posetil danes dopoldne pooblaščenega ministra g. Na šiča, in ga obvestil o vsebini te brzojavke. V političnih krogih se misli da se z ozirom na vesli, katere so v protislovju, odkar traja revolucija v Bolgarski ne sme polagati mnogo vere v take depeše. Ako je res, da je Stambo-lijski ubil potem je s tem končan* stvar revolucije v Bolgarski
Beograd. 16. junija. (B) »Vre-m e« poroča iz Sofije: Ujeti Stambolijski je poslal po časnikarskih vesteh vladi sledečo brzojavko: Želim uspeh* novi viadi, prosim, da se mi ohrani življenje, ker sem lahko še koristen Boi garski. Meščanstvo pričakuje nestrpno, da se privede Stambolijski v Sofijo. Aretacije se vrše v Sofiji v velikem številu. Sinoči sta bili aretirani dve osebi ki sta govorili, da novo stanje še ni končno utrjeno. Arettran je tudi ravnatelj glavne kaznilnice. Vsak dan dovajajo iz notranjosti nove ujetnike, med temi je tudi bivši mestni načelnik (župan) Sofije Hija Stojanov.
Praga, 16. junija. (K) Češkoslovaški dopisni urad javlja iz Beograda, da je od sinoči brzojavna zveza s Sofijo prekinjena. Vzrok, zakaj je zvez* prekinjena, ni znan.
Caribrod, 16. junija. (Z) Ministrski svet v Sofiji je sklenil da se pri češkoslovaški vladi zaprosi izročitev bivšega ministra notranjih del poslanika Daskalova, ravnotako bo zaprosila romunsko viado za ekstradicijo ministra Obova, ki je ušel v Romunijo z motivacijo, da je on zasrešil velike zlorabe v državnih skladiščih, da ga ne zahteva kot političnega krivca, nego kot krivca v civilni stvari
London, 16. junija. GO Kakor doznava Reuterjev urad, bo odpotovala diplomatična misija iz Bolgarske v London, kjer bo razpravljala z angleško vlado o politiki nove bolgarske vlade.
Političen proces v Zagrebu
Zagreb, 16. junija. (Z) Danes se pred sudbenim stolom nadaljuje čitanje inkriminiranih Člankov in izpraševanje obtožencev o njih. O. J. Matošič ne priznava, da jih je pisal, a za članek: »Pad prestolu, zlom jugoslovenstva, jedinstvena fronta vseh Hrvatov«, pa pravi, da ga je napisal tisti, komur je N j. Vel. kralj te besede govoril, in nadaljuje: »Članek je pisan brez temperamenta. Nizajo se sama dejstva; konstatira, da je on, t j. kralj govoril s pokojnim Francetom BantiČem, baje eksistirajo žive in verodostojne priče, katerim je pokojnik o tem govoril in da so dotični pripravljeni nastopiti dokaz resnice. Obramba predlaga, da sodišče sklene, da se imajo le-ti zaslišati kot priče, in da naj obtoženec navede osebe; državni pravdnik se protivi, ker ta razgovor s kraljem ni inkriminiran. V teku te razprave se je stavilo več predlogov, da se zaslišijo kot priče bivši minister dr. Drinkovič in Hica Kovačevič, da se votant g. Germanovič zamenja v senatu, da se pribavi volilni rezultat krajev, kjer stanujejo Hrvati itd. Sodišče je zavrnilo vse te predloge kot neutemeljene ali P* kot nepotrebne. Razprava se nadaljuje v pondeljek cb pol 9. url dopoldne.
Erupcija Etne.
Pariz, 16- junija. (K) »Intransi-geant« poroča, da je vulkan Etna po kratkem presledku zopet začel bruhati Kakor se zdi je bruhanje dosedaj omejeno na severno-zahodni bljuvalnih tn se lava razteka na več strani ter se pbčutljo tudi močni potresni ?unkl
AH ste že obnovili naroč-l.nino za Jutranje Novosti?
Proces proti qrofu
Karolyju.
Budimpešta, 16, junija- (Z) O nadaljevanju procesa proti grofu Karo-lyju, ki se vodi v Budimpešti javljajo, da je državni pravdnik postavil trditev, da je zlom na avstro-ogrski fronti nastopil vsled agitacije grofa Karolyja, ki je subvencijoniral prevrat. Nato So Karolyjevi branitelji odgovorili da je slabi izid vojne za centralne oblasti nemogoče smatrati kot posledica agitacije grofa Karolyja in madžarske radikalne stranke, nego da je vzrok takemu izidu vojne iskati v vstopu Amerike v vojno, a ta je vstopila v vojno vsled brezobzirne podmorske vojne s strani Netnčjie. Branitelji so citirali več mes: Iz memoarjev Karolyjevih, glasom katerih je očitno, da Karoly ni zakrivil hudodelstva veleizdaje. Razprava se nadaljuje ob največjem interesu jav-
UOStl.
Današnje prireditve.
V	Ljubljani:
Drama: »Kar hočete.« Izv.
Opera: »Gorenjski sk ček.« Izv. Vlogo Franja poje g. Canuvec, Začetek ob S. url zvečer.
Kino Idoal: »Gospodar pustinje.«
Kloo Tivoli: »Hrepenenje.«
V	Mariboru:
Narodno gledišče: »George Daudtn » Izv. Kuponi. Premiera.
V pondeljek 18. fnnlla v Ljublianlt
Drama: »2 X 2«=* 5.« R»d C.
Opera: »Luiza.« Red D. Začetek ob pol 8. url zvečer.
Kine Ideal: »Per k soincu.^
Kino Tivoli: »Sergie Banfn.«
Nočna lekarna’ia služba v Ljubljani.
Tekoči teden; lckaiu't Sutnik na M., tljinesv trgu In at GoapoevuskJ ceaO.

»jutranji! novosti«
T-
Narodna skupifina.
iWGÖÖKI V BOLGARSKI - ZUNANJI MINISTER DR. NINČIC BO PO-
ROČ AL V PONDEUEK.
Beograd, 16. junija. (Z) Današnja seja narodne skupščine se je začela ob 9. uri 20 minut Ob 10. uri je bila seja prekinjena ter se je v času od 10. do 11. ure vršila tajna konferenca načelnikov skupin. Ob 11. uri se seja nadaljuje. Gospod Joca Jovanovič vpraša predsednika skupščine, dali bo minister zunanjih zadev poročal o dogodkih v Bolgarski Predsednik skupščine g. Ljuba Jovanovič je odgovoril, da bo to storil g. dr. Ninčlč v pondeljek povodom debate o izrednih kreditih za ministrstvo zunanjih dei Gospod Joca Jovanovič se ni zadovoljil s tem odgovorom. S prevratom v Bolgarski je kršena neuil-lyska pogodba. Ta prevrat pomeni povratek stanja v letih od 1913 do 1918 v Bolgarski, to je tistega stanja, radi katerega smo Imeli toliko spopadov z Bolgari Vlada Cankova stoji samo formalno, za njo pa stoje naši zunanji In notranji sovražniki Notranji sovražniki so makedonstvujušči, zunanji pa vsi on!, ki žele spremembe stanja, ustvarjenega z neuillysko pogodbo. Po pisavi nemškega, italijanskega in madžarskega časopisja, ki je pozdravilo prevrat v Bolgarski, Izgleda, da je bolgarski
prevrat bil izvršen v sporazumu z njimi Razven tega se je kršil tudi niški sporazum. Stambolijski se je sprl z vsemi nasprotnimi strankami v Bolgarski, z vsemi našimi sovražniki in napovedal vojno rnakedonstvujuščim. Ti so ga obsodili na smrt, on pa je vendarle imel pogum, da podpiše niški sporazum, in da se odpove Makedoniji. Mi nismo ničesar storili, da tega človeka podpremo, da podpremo vlado, ki je Iskreno hotela mir in slogo med Srbi in Bolgari in da podpremo vlado zemljoradnikov, ki niso marali naših sovražnikov. Vsako odlašanje sklepa, da se napravi energična gesta napram dogodkom v Bolgarski, ni samo velika napaka, nego celo zločin proti naši državi. Napravili smo zločin proti naši državi, ker bomo morali to, kar smo mogli dobiti mirno • od strani Stambolijskega, morali nekoč doseči z vojne. (Ploskanje cele opozicije.) Za tem je bil izvoljen odbor za proučevanje predloga g. Voje Laziča o zakoni’ za nujno pomoč onim, ki so po toči oškodovani. Seja se je zaključila ob 12. uri 15 minut, prihodnja pa se je določila za pondeljek.
Poiitična tragikomedija.
(Dopis iz dijaških krogov.)
Demokratska partija si je pri nas izbrala za objekt Izkoriščanja tudi visokošolsko dijaštvo. »Jutro«, kadar jev sili, — In v sili je permanentno. — naznanja strmečemu svetu, da je v nevarnosti obstoj nekega meglenega demokratskega »jugoslovanstva« in kliče na pomoč dijaštvo. Pri tem pa pozablja glasilo »Slavenske banke«, da dijaštvo klub splošnemu mizememu staniu še m tako potrebno njegove »vsestranske« pomoči, da bi drlo za njim čez drn in stm. Slovenski akademiki uvidevajo vedno bolj, kje Je politična resnica in kje je demokratska laž. Najlepša prilika za presojo demokratskih načel v praksi in teoriji so bile ravno zadnje volitve v narodno skupščino. Demokrati so iz-..vali Slovence na ljubo zmešani tein i o jugoslovenski naciji, ki je še ni, dožim so radikalci odprto in javno iz-r vedali, da naj ostane Srb to, kar je, :::• at naj ostane Hrvat in Slovenec, ! Ji Slovenec. To načelo so uveljav-: -Ji radikalci tudi v državno-političnem roživit naše države, ki vsebuje de jure
in de facto popolno enakopravnost Srbov, Hrvatov in Slovencev. Kar se pa tiče narodnosti, naj demokrati okoli »Jutra« lepo molčijo, kajti slovenski javnosti so dovolj znana razna nacijo-nalistična podjetja demokratskih voditeljev. NRS očitati v tem oziru grehe, se pravi, očitati poštenjaku njegovo poštenost. Gospodje naj si ''..' . a'',..,, toliko časa, da preš»udirajo zgodovmo radikalne stranke, njeno dcicv-inje in usuche v nacijonalnopolitičnem oziru potem pa naj pridejo na dan z dokazi!
Gospodje okoli »Jutra« naj pazijo, da jih naša javnost prekmalu ne pošlje v politično blaznico. Po dejanjih se sodi stranka! Slovenska inteligenca si bo pridobila velike zasluge, ako razkrinka v vseh posameznostih in do tedaj še neznanih »nacionalističnih« junaštvih jutrovske demokrate. Politična tragikomedija slovenskih demokratov se bliža svojemu naravnemu koncu. To dokazujejo naši demokrati sami, kajti kdor v praksi zanika načela, ni in ne more biti — značaj!
Pred reparacifsko konferenco.
(Razgovor našega dopisnika z ameriškim finančnikom^
REŠITEV »SREDNJE LINIJE«. — TIHA BORBA MED PARIZOM IN LONDONOM. — KREDITNA AKCIJA AMERIŠKEGA KAPITALA V SVRIiO OBNOVE SREDNJEEVROPSKIH DRŽAV.
Dr. A. P..Pariz, dne 14. junija.
Kdor je pazljivo opazoval razvoj velikih reparacijskih problemov po izročitvi zadnje dopolnilne note nemške vlade, se je lahko v sedanjem stadiju uveril, da ni bil opravičen na prvotni optimizem, niti sedanji, pesimizem. Tir, po katerem se približuje rešitev srednje linije, je odprt, in nova baza ne zahteva od Nemčije samoumora. Glavno pa je: ona ne zahteva Poincarčjeve-ga umika. Tisti, ki so pričakovali naglo rešitev, bodisi v tem ali onem smislu, so bili prevarani. Tiha borba med Parizom in Londonom še ni ponehala, vendar pa je gotovo, da je ekstremizem na obeh straneh odstranjen. Med nazori tu in onstran kanala zeva velik prepad, ki ga ne bo mogoče z lahkoto premostiti...
Medtem se je slučajno vrinil v ospredje diskusije nov problem, ki so ga svojčas radi dozdevnih težkoč položili na stran! Vprašanje ameriških posojil za Srednjo Evropo. Slučaj je kul-miniral v dejstvu, da je bilo avstrijsko posojilo pri njujorškl bančni hiši Morgan v petnajstih minutah subskribirano preko določene me-e. To je znak, da namerava ameriški velekapital investirati v srednji Evropi izdatne vsote, ki bi se uporabile v prvi vrsti za obnovo dotičnih dežel.
Vaš dopisnik se je v tej zadevi dalje časa razgovarjal z znanim ameriškim finančnikom C. Kahn-om, ki je izjavil sledeče: »V sedanjih razmerah, o katerih je vsak poznavalec Amerike dobro poučen, ni izključeno, da bo kapital v Zedinjenih državah posvetil —
! v zvezi z realno pomočjo — obnovi Evrope več pozornosti. Seveda se more tc * • goditi le v obliki, k' nima nič skupnega s sedanjim načinom kreditiranja. Ce.
ČEŠKOSLOVAŠKO - BELGIJSKI CARINSKI KONFLIKT.
Praga, 16. junija. (K) Kakor do-r ava »Tribuna«, je odpotoval poobla-rwinl minister Dvoraček v Bruselj, da 'pogaja z belgijsko vlado o tem, kako bi se dal odstraniti češkoslovaško-belgijski carinski konflikt Kakor ta Ust nadalje doznava, zadevalo češkoslovar ško-francoske razprave o trgovinski pogodbi na francoski strani na skoro nepremostljive težkoče.
ZAUPNICA FRANCOSKI VLADI.
Pariz, 16. junija. (Agence Havas) Zbornica je ob 3 zjutraj glasovala in je s 380 proti 200 glasovi odklonila prednost socijalističnega dnevnega reda, proti kateremu je ministrski predsednik Poincare stavil vprašanje zaupnice. Na to je bilo vladi s 375 proti 207 glasovom izrečena zaupnica.
Darujte imjlge za koroška mladino! nabiralnik pred Prešernovim spomenikom
Nizke klevete
©pozociionainega tiska.
Na seji narodne skupščine 15. t. m. je podal prometni minister dr. Velizar Jankovič sledečo izjavo:
Gospodje narodni poslanci! V današnjem Cicvaričevem -»Dnevniku« je priobčen uvodnik, ki obsega polno klevet proti moji osebi. Jaz za svojo osebo bi šel preko teh klevet, kakor gredo vsi politiki preko obrekovanj, ki se žal vsak dan objavljajo v naših listih. Toda, gospoda moja, to stvar spravljam pred narodno skupščino zato, ker se v tem uvodniku na neljub način operira tudi z vzvišenim imenom Njegovega Veličanstva kralja. Smatram, da je moja, kakor tudi dolžnost narodne skupščine, da o tej stvari čim prej razpravlja, ker se ponavlja. Gospodje! Dolžni smo zaradi mojega razmerja do Nj. Vel kralja, da se z zadevo tukaj bavimo. Uvodnik »Dnevnika« pravi, da sem rekel, da so satno radikali vodili vojno in da se kralju ne more nič pripisati na uspehu v vojni. Gospodje, napačno se citira moj govor celo pod navodnlcami: »Par-
Pismo prijatelju
v Paradiž.
Ljubi moj, dragi moji Spet Imamo v 1 ubijani nekaj za pouk In kratek čas. Saj veš, Slovenci smo ljudje, prve vrste ljudje, ki nam nihče ne more reči nič hudega. Smo pa tudi svobodoljubni •Nsti kar nas je demokratov tz »Jutro-dežele. Vraga, nam svobodnim na v glavo, kako morejo biti Ijubljan-‘mlentje tako nesramni da nam ■i lepem kažejo — fige. Veš kaj so ?! Za soboto so sklicali shod pri-tnlnega odbora nekega radikalske-uaškega društva, ki mu pravijo cnskl jug«.
iaj pa pomisli in preglej to nemost! Radikali, pa ustanavljajo uvenski jug«! Kdo Hm dale to pra-i?! Saj so radikali vendar Srbi Ali Pašič Srb? Kaj hočejo torej s Slonel?! ...
»Ali to še ni najhuje!« Radikali so •e vrgli celo na naš demokratski monopol, na »Orjuno«. Kaj je »Orjuna«? Ali ni to specijalno demokratska ustanova, ki naj dobiva na svoj hrbet vse batine, kolikor jih demokratski starini ne preneso? Cernu smo jo ustanovili? Zato vendar, da M za nas hodila po kostanj v žerjavico, da bi se mladina opekla tam, kjer taktika nam starim nareka previdnost To je »Orjuna«!
Zdaj boš šele lahko presodil nesramnost f »Orjuna«, naše dete, naših bole-0n Iskreni sad, nam je pokazala — fige. Veš, kaj se to pravi? Veš, kako nas to boli? Šla je »Orjuna«, poteptala Je vse demokratske tradicije, pohodila vse naše diktate — in sprejema v svojo sredo somišljenike vseh narodno čutečih strank.
Toda, kaj stranke, saj nam ni do strank, ampak radikali, ti prekleti radi*
Radikale je sprejela »Orjuna«
medse, — ali pa radikali »Orjuno« — to je še problem. Vsekakor je v tem mnogo zlokobnosti. In sploh — akademska mladina!... Ali ima po akademski svobodi pravico vstopati v radikalsko partijo? Ali je mladina toliko zrela, da... Mi smo sicer demokrat je in svobodoljubni ljudje, toda... Konec! Mi hočemo »Orjuno« zase. to je eno; drugo pa je: mi. demokratski velikani deželnega stolnega mesta Ljubljane, brez milosti božje in brez volje naroda, prepovedujemo študentom vstop v radikalno partijo ...
Torej čuješ, tako je v Ljubljani, Ko sem vse to slišal in bral, sem kihnil, stopil v radikale in ti napisal tole kratko pisemce, ki -ti ga pošiljam z narodno radikalnimi pozdravi
vedno tvoj
Tone Zemljan,
Iz prosvetnega življenja.
»GLASBENA MATICA« V MARIBORU.
Dne 14. t m. se Je vršil 5. redni občni zbor »Glasbene Matice« v Mariboru, ki je bil prav dobro obiskan. Posamezni funkcljo-narji so podali poročila o delovanju v minulem društvenem letu. »Glasbena Matica« v Mariboru Šteje 110 ustanovnih članov. In Je prirastlo tekom minulega društvenega leta 9 ustanovnih članov, 59 podpornih in 48 rednih članov. Na glasbeni šoli je bilo koncem letošnjega šolskega leta 188 gojencev, katerim so dajali pod vzornim !n marljivim vodstvom g. ravnatelja Franjo Topiča pouk 4 redni in 2 pomožna učitelja. Tudi glasbeni materija! se je v minulem društvenem letu pomnožil in dosegel 120 moških, mešanih in pevskih zborov. Pevski zbor »Glasbene Matice« pa šteje seda) okroglo 95 izvršujočih članov.
S posebno pohvalo se je omenilo delovanje pevskega zbora, ki se je udeležil vseh večjih sprejemov in prireditev in sodeloval pri 80 letnici skladatelja Parme, ob posetu srbskih kmetovalcev, ob sprejemu »Ju-denburških žrtev« in še pri mnogih drugih pozornosti In sodelovanja vrednih prilikah.
Pri volitvah je bil za predsednika izbran gimnazijski ravnatelj g. dr. Tomišek, častnim članom pa izvoljen, sodni svetnik Dsv. Naša iskrena in odkritosrčna želja je, da H »Glasbena Matica« v Maribou v bodočem društvenem letu vršila svojo vzvišeno kulturno nalogo še z večjim uspehom.
— Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« ima v zalogi litografirane glasove (partiture) E. Adamičevega moškega zbora »Je pa davi slanca pala« (iz časa skladateljevega bivanja v ruskem ujetništvu) z lepim bariton-solbm In znano E. Adamičevo »Nocoj ie pa lep večer« (samospev s klavirjem) v priredbi pevovodje O. Molla za moški zbor. Pevskim društvom obe pesmici toplo priporočamo v nakup!
— Operni libreti. — »A id a«. — Pravkar ie izšel 13. zvezek Zbirke opernih In operetnih tekstov, in sicer: »A I d a«, opera v štirih dejanjih, spisal Antonio Ghislanzo-ni. godbo zloži! Giuseppe Verdi, poslovenil Anton Funtek, 40 strani. — Cena 3 Din. — Libreti se dobivajo pri založnici v Zvezni tiskarni v Ljubljani (Wolfova ulica 1). Raz-prodajalcem običajen popust V razprodaji so tudi v tukajšnjih knjigarnah, kakor tudi pri blagajni v operi in pri opernih biljeterjih.
— V splitskem Nar. gledališču ie nasto-piiv »Madame Butterfly« baritonist B(,is Arhipov v ulogi konzula, v ulogl Gora pa g. Trbuhovič. Kritika priznava, da je glas g. Arhipova ugodnega timbra in lepe sonor-nosti, izenačen v nižini in srednjem registru, dočim višina trpi od forsiranja. O g. Trbu-hoviču piše, da ie svojo ulogo izdelal glasbeno, pevsko in igralsko z znano vestnostjo.
— Umetnostna razstava t Splitu. Te dni Je bila svečano otvoriena umetnostna razstava del slikarjev Vidoviča in Uvodiča. Svečani otvoritvi so prisostvovali predstavniki civilnih in vojaških oblasti. Razstavo ie otvoril Ivo Delalle, ki le povdarjal. da postaja Split vedno bolj kulturno središče Dalmacije.
— Umetniški paviljon v Beogradu. Neka nemška tvrdka ie poslala umetniškemu oddeljenlu prosvetnega ministrstva ponudbo za zgradbo umetniškega paviljona na račun vojni reparacij.
— Velik uspeh splitskega baritonista v Italiji. Rimski listi »II Messaggero« in »La Maschera« prinašajo sliko In zelo pohvalno kritiko o Splitčanu Mati Culiču-Draganu, ki ie žel kot baritonist v Rimu in Številnih drugih mestih slialne uspeh«.
-	-vrt
bodo zavezniki — Amerika danes ne spada več v to skupino.— delali tako, da bodo na bodoči reparacijsKi konferenci naložili Nemčiji 'fiksna bremena, obenem pa nas prosili, naj mobiliziramo- ta odplačila na zastavščine in gola jamstva, poterti ne bo imel ta predlog nobenega uspeha. Moti se,'.kdor pri tem misli na vzgled Avstrije. Tam stoji cela zadeva povsenr drugače, šaj je ni mogoče primerjati' niti s položajem Nemčije. Ameriški denarni trgjje rade volje pripravljen, dobaviti plačilnih in finančnih sredstev tudi za oatalo srednjo Evropo, toda le pod pogojem, da se tam ustvari stanje, ki bi bilo podobno sedanji Avstriji. Zamotani rephracijski problem bi trebalo temeljito razčistiti. Postaviti ga je treba na popolnoma gospodarsko bazo. . Gospodu Bakhvinu zaupamo zelo veliko, ali trenutno ni misliti na kako intervencijo Zedinjenih držav.«
V tukajšnjih krogih se govori da je Belgija nagovorila Anglijo, .naj sondira terčn v Zedinjenih državah, Anglija je nato vprašala, pori katerimi pogoji bi bili njujorški finančniki pripravljeni, udeležiti se nemških gotovinskih plačil. G. Baldwin da jc ponovno predlaga!, naj se amortizacijska služba Anglije napram Ameriki prepusti Nemčiji, ker bi potemtakem London lahko črtal zahteve, ki tarejo danes Francijo. Ako bi Amerika pokazala le nekoliko smisla za to transakcijo, bi bil finančni problem v ožjem smislu besede' že rešen. Z angleške strani še vedno povdarjajo, da bi utegnila nemška vlada,_ako se ji podari ie nekoliko zaupanja, morda sprejeti plačilni načrt Bonar Lrwn, kar bi mahoma spremenilo celo situacijo.
don, gospodje, ako bi izgubili .vojno, se ne bi reklo, da jo je izgubil kralj, ampak da so jo izgubili radikali.«. Gospodje! Vi vsi ste bili prisotni, ko šem tukaj govoril. Vi ste priče, da je citiranje urednika »Dnevnika« popolnoma neresnično in da je to gola laž. (Vzkliki: »Tako je!«) Lahko bi še več povedal. Dolžan sem, da se o stvari govori v narodni skupščini, ker se v zadevo vlači vzvišena oseba N j. Vel. kralja. In jaz ugotavljam, da stenografske beležke, Id so v izvirniku pri g. načelniku stenografov, neusmiljeno dokazujejo, kako nizkn so klevete, ki jih uporabljajo opo-zicijonalnl listi proti vladi.« (Odobravanje v centrumu.)
Minister dr. Jankovič je vložil pri sodišču tožbo zoper uredništvo Cicva-ričevega »Dnevnika«.
Izjava novega pariškega bolgarskega poslanika.
G. Vasilev, novi bolgarski poslanik, je poročevalcu Malina odgovoril med drugim tudi na sledeča vprašania:-
Kakšne so politične smeri nove vlade?
— Naša inozemska politika ima ža-podlago mirovne pogodbe, ki jih je sklenila Bolgarska, predvsem ono v Neuilly-iu,
In dogovor v Nišu?
— Ta dogovor bomo izvršili dobesedno. Živeti-hočemo v prijateljskih odrtošajih z vsemi svojimi sosedi: naravno le, rla je Jugoslavija prva država, kateri bomo ponudili svole prijateljstvo. Sicer je bil pa tiovi ministrski predsednik Aleksandrov Cänkov z menoj vred organizator prvega saboria bolgarskih in srbskih dijakov v Beogtadu leta 1904. Njega namen ie bil pripravljati antanto vseh balkanskih Slovanov. Taka preteklost se pač ne da pogaziti.
Ali je res. da so novi ministri germanofili?
— To nikakor ni res. Vs! novi ministri so mladi in vsi brez izjeme so študiral! v antantnih državah: Molov je študirat v Grignonu, Boboševski v Grenoblu, Stojan-čev v Parizu, Kazasov v Brüxellesu, isto-tam Smilov; vojni minister Volkov se je bil izobrazil v ruski vojaški akademiji ih se je poročil z Rusinjo. Istotam je študiral notranji minister Rusev. Ministrski predsednik Cankov je vodil 1. 1918 boj zoper Ra-dosiavova in slednjič strmoglavil tega navdušenega germanofila. Mnenje, da so samo med agrarci antantofili, bi bila najhujša krivica za Bolgarsko.
Zanimivo ie, da pražki »Narodni Llsty« pišejo, da uživa Cankov pri Rusih in nied Slovani sploh mnogo ugleda in da ie za ča. sa vsesokolskega zleta v Prago L 1920. obiskal Prago. Takrat ie bil rektor sofijske univerze. Njegov prvi proglas pravi, da bo vstrajal na dosedanji zunanji politiki, katero je vodil Stambolijski...
Zaenkrat moramo biti le zelo skeptični napram vsem tem lepim govoricam. Šele bodočnost bo pokazala, v kaki smeri plove bolgarska politika.	—žn—
Organizacija NRS.
RUDARJI POZOR! Premogovnik sprejme takoj v službo 30 izvežbanih kopačev, 10 učnih kopačev, 5 vozačev in 5 dninarjev. Naslov se poizve na tajništvu Narodne radikalne stranke v Trbovljah ali v Ljubljani, Wolfova ulica 1. Prednost imajo pristaši NRS. — Glavno tajništvo.
— Krajevne organizacije NRS, ki posedujejo svojo štampiljko, se poživljajo, da izdajo vsem članom članske izkaznice, to tistim, ki ilh še nimalo
____gfevrm' t.
Mariborsko pismo
Torej Saši čevljarski pomočniki so_ dosegli 25 odstotno zvišanje svojih mezd brez stavke med tem, ko se stavkujočim pekom še vedno cedijo sline po krhkih žemljicah in celo po črnem kruhu. Mojstri se niso udali in so se sklicevali' nato, da pekovski pomočnik š 6 ali 7 tisoči na mesec lažje shaja, kakor pa državni nameščMied- z 3000... ali 4000. Tako se ie siabo znana razstava žemljic v »Delavskem domu« neznano kdai na tihem zaključila in so se tiste žemljice-razdelile preje kruha sitim, a sedaj lačnim pekom in njihovim • družinam.
Naši pekovski pomočniki imajo že sta* ro, dobro izvedeno organizacijo, ki ie bila vedno steber socijalistični organizaciji- tn ie vselej dosegla, kar je zahtevala. Socijall-stični voditelji, so znali napraviti mezdne poviške popularne in opravičljive, vodili so stavko, se pogajali z delodajalci in slednjič--razbobnali, kar so dosegli za delavstvo, kot-svoj uspeh v reklamne svrhe. Sedaj so pa enkrat obsedeli stavkujoči ž voditelji vred. Niti uradno posredovanje iz Ljubljane • ni privedlo do uspeha in tako so danes stavkajoči brez dela in kruha ter preklinjajo s svojimi družinami vred one, ki so jih pognali v stavko. Pri celi pekovski stavki ie baie igrala »Delavska pekarna« kaj čudno vlogo, ki se kaj malo prilega socijalističnhn teorijam... Pravijo, da je v prvi vrsti ona inscenirala štrajk z namenom, da bi še boli izpodrinila pekovske mojstre in delala potem sama tem večje dobičke. Vsekakor čudno socijalistično pođjetjel
Naši čevljarski pomočniki pa se dado . pogovoriti. Zahtevali so 50 odstotni povišek in sprejeli naposled 25 odstotnega, katerega seveda bodo izplačevali mojstri na račun odjemalcev. Za izplačevanje In trua bodo pa računali še posebej.
Na prihodnjem zborovanju mariborskih čevaljariev se neki namerava staviti pred- . log, da bi sprejeli združeni mariborski In okoliški čevljarji mariborskega župana kot častnega člana zaradi velikih zaslug, ker tako odločno in vstrajno pospešuje In podpira čevljarsko obrt. On sicer ne naročuje toliko obutve in sicer iz enostavnega vzroka, ker ie ne rabi. Zakaj na Glavnem trgu. v Gosposki in Jurčičevi ulici tja do »Cp-nega orla«, so trotoarji lepo tlakovani In popravljeni tako, da ti ne trgajo podplatov. -A kakor hitro pa zapustiš ožji županov de- . lokrog in. stopiš na Aleksandrovo ali pa Koroško cesto, potem ie joj, stokrat joi'tvojim kurjim očesom. Asfalt je že med vojno izginil raz trotoarjev in sedaj ti štrli iz cementnega tlaka oster pesek» ki ti kar reže podplate. Kdor ima opravka zunaj ožjega mestnega centra, ta naj ne deva gumijevih palma-podpetnikov ali pa podplatov, ampak. , naj si čevlje obije s. trn debelim železom,. .. kakor smo delal:'že med vomo. V tankih. .. čevljih greš lahko na Pohorje, a po Maribo- '■ ru ne hodi, če nimaš posebno trdno na-špikane svoje mošnje. Zakaj predno prideš ; iz enega konca mesta na drugega po.takem tlaku, moraš vsaj enkrat iti med potjo popravljat čevlje k čevljarju.
To so torej tiste zasluge našega g. župana na polju za pospeševanje čevljarske obrti. Očividne so tako še za vsakega la-jika, da bode brez dvoma soglasno sprejet predlog za častnega čl and.
Na drugi strani pa čujemo, da vloži »Udruženje posestnikov in posestnic kurjih očes v Mariboru« reg. "zadruga z neomejeno zavezo, na magistratu odločen protest in bo zahtevalo odškodnino za vse bolečine, katere povzroča njihovim članom ne-tlakovani trotoar. Zlasti zadnje dni, ko ie dež izpral pokvarjene trotoarie, le bilo v društvenem lokalu »Udruženja posestnikov in posestnic kurjih očes v Mariboru« pritožb in javkanja, da je bilo groza. Obstojala . je resna nevarnost, da vsa kuria očesa oslepijo. Ker ie nastalo zopet lepo vreme, je ta nevarnost za enkrat odpravljena. V bodoče pa upamo, da bo naš g. župan malo bolj objektiven in ne bo forsiral z razdrapanimi trotoarji samo čevljarske obrti ampak se bo tudi oziral na želje ravnokar1 imenovanega Udruženja »Upopokurom«.
Na polju za pobijanje draginje ir za strogo tržno nadzorstvo smo zadnji čas napravili znalen korak naprej. V občinskem svetu sklenjena otvoritev občinske mesnice se približuje. Stanovanjski urad . Išče prav pridno primerne lokale. Po Pohorju, Slov.-, goricah. Ptujskem polju In celo v Radičevem kraljestvu pa se zbira statistika, kolikp telet se povrže. Vsako tele se zaznamuje s posebnim znamenjem. Tele pa se ne od- • vede v Maribor, da bi se pojedlo. Kaj pa ; mislite! Teletina ie za bolnike, mi smo pa. zdravi, ker prebivamo ob vznožju Pohorja in zlezemo še celo nanj. Teleta se pustijo gospodarjem, da jih skrbno krmijo. Kadat bodo postali sedaj mali junčki veliki voli in. teličke stare krave, takrat se pa otvori mariborska mesnica.
Tržno nadzorstvo bo odslej vsakih 8 dni naprosilo mesaric, mlekarice in branjevke, da določijo cene za tržno nadzor»,. ;, stvo.
Tudi napredek.
Na najvažnejše bi bil pa skoro pozabit
Pretekli teden se Je zgodila v Mariboru strašanska nesreča, ki se je potem parkrat ponovila. To vam ]e bilo vzdihovanje in stokanja po delavnicah, obrtih, pisarnah In privatnih stanovanjih, Kukarice niso mogle kuhati, družine pa ne jesti To strašno tarnanje se je začelo okrog 10. ure dopoldne in je trajalo do popoldneva. Tekle so solze, da je Drava znatno narasla, doslej še ne ugotovljeno število samomorov se ie Izvršilo. Ljudje so skakali iz nadstropij v naraslo Dravo, se streljali in mnogo si jih je celo razparalo trebuhe Iz same globoke žalosti. Mislili smo, da bo sodni dan.
In kaj je bilo vzrok tei nesreči? Najbolj ugleden, najbolj cenjen in najbolj Informiran — slovenski dnevnik »Jutro« se Je zakasnilo in ni prišlo z dopoldanskim vlakom. Ko pa je prišlo s popoldanskim vlakom, Je bila taka gneča in tak pretep za posamezne številke, da le obležalo 999 pohabljenih in pobitih pred kolodvorom
Kdor v Mariboru še ne ve o tel nesreči ničesar, naj čita četrtkovo »Jutro«.-Tam je podrobno popisana vsa ta velikanska katastrofa, ki Je zadelo naše mesto.
IZ ITALIJE
Rim, 16. junija. (K) Odbor za volilno reformo je zahteval podaljšanje roka za poročanje od 2. na 9. julija. Zbornica bo o tem glasovala in bo potem odgodena. Odbor je pričel včeraj z generalno debato, v kateri so predla-. gali socijalni demokrati, da se volilna reforma stavi z dnevnega reda.
Dnevne novost!.
.	_ Z 'tfubijanske tmiverze. Za študijsko
leto 1923/24 so bili izbrani sledeči funkcijo-narfi: rektor dr. Fr. Kidrič; dekani: za filozofsko i akni tato prof. dr. Jovan Hadži, za juridično prof. dr. Fr. Eller, za medicinsko prof. dr. Alfred Serko, za tehniško prof. inž. Jaroslav Foerster, za teološko prof. dr. Fr. Lukman; poslovodja: prof. dr. Lambert Ehrlich.
— Z zagrebške univerze.1 Pokrajinska upratva v Zagrebu je imenovala dr. Leopolda Hribarja za predavatelja iz; higijene na veterinarski visoki šoli v Zagrebu.
— Mesto docenta nove zgodovine na filozofski fakulteti v Skoplju razpisuje dekanat filozofske fakultete y Beogradu. Prošnjo z strokovnimi in znanstvenimi deli ter currtcuiom vitae je poslati do 12. julija rektoratu beograjske univerze.
— Seetou Watson v Pragi. Listi poročajo, da je dne 14. t m. prišel y Prago naš znani pfsateij in angleški publicist Scotus Vlator. Cehi so mu priredili na kolodvoru sijajen sprejem, katerega so se udeležili zastopniki vlade, mestne občine, vseučilišča, praškega časopisja ter mnogobrojno občinstvo.
— Sttbjan Protlč v Rimskih toplicah. Zagrebški Usti poročajo, da je obiskal te dni bivši nUnistrski predsednik Stojan Pro-tič Rimske toplice, kjer bo ostal en mesec dni.
— Književna tombola Jugoslovenske Matice. En nista do devetnajsta številka knljževne totnbole je: 39, 59, 69, 45, 55, 56, 33, 73, 11. Po teh številkah bodo izčrpani vsi čkAkvini. Oni, ki so s prvimi desetimi številkami to so: 25, 64, 58, 13, 26, 50, 76, 54, 29 in 16, zadeli kvatemo, naj karte nemudoma dopošljejo na naslov Jugoslovenske Matice, ker nekatere kvaterne še niso oddan e, Ker še vedno prihajajo karte z ambamf in ternami, prosimo, da se kart glasečih, na* ta dva dobitka ne pošilja več, ker sta oba že davno izčrpana. Z današnjim številkaitil se zaključi prva faza naše igre, kajti potem se prične boj za tombolo, Prihodnjič ste vleče naenkrat toliko številk, kolikor jih? je potrebnih za dosego prve tombole. Taki7 bo naša igra najkasneje do 25. t. m. zaklju Cena. Prihodnje številke, potrebne za tombolo, se bodo žrebale dne 21. t m., objavile pa v petek dne 22. t. m.
— Iz vojaške silnžbe. »Službine Novinec prinašajo, da je imenovan za komandanta I. bataljona 30. pp. »Triglavanskega« podpolkovnik ' Vojisla v K o s t i č ; -za komandanta 3. bata-ljcma 45. pp. ■ major Knific.
— Iz davčne služiW. Za davčne praktikante so imenovani \r Kočevju: "Bogomir Fink, Fran Perkič.to Štefan Koltaja.
— Iz zdravstvene službe. Za okrožnega zdravnika za zdravstveno okrožje Središče je bil imenovan dr. Alfred H e l s s. — Dr. Milan Papež je imenovan za višjega okrajnega zdravnika pri i krajnem glavarstvu v Logatcu.
— Iz državne službe. Provizorni Jet-nlški paznik Peter Pr a jn.ilk v Celju Je imenovan za definitivnega^ fetotako je imenovana za definitivno jetnlšJbo paznico Marija Lipovšek v Celju.
— Upokojitve. Upokojeni so bili: Okrajni tanik pri okrajnem glavarstvu v Celju Josip Ferk:; pri gradbeni direkciji v Ljubljani pa uradni slugi F/rane Juvan ta Karel Zorko.
— Komisija pa preizkušanje avtomo-
Mlov. Za vodjo komisije za n re izkušan j e avtomobilov je , imenovan inif, Friderik Hauifen, za člane izmed jurldično-admi-ntstratlvne stroke pa policijski koncipist Stanko Kos.
— Telefonska centrala VransiVo. Imena ■telefonskih central v Sloveniji 9» napram taj centrali v I. pasu: Apače, Bled, Boh. Bistrica, Brezno, Brežice, Cankovo, Cerklje, Črna pri Prevaljah, Črnomelj, .Dolenji Dogatec, Domžale, Fram, Gorenjavats, Gor. Radgona, Grobelno, Grosuplje, tjuštanj, Hrastnik, Ivankovci, Jesenice na uoreniškem, Jezersko, Kamnik,- Kočevje, Kokra, Konjice, Kranj, Križevci pri Ljutomeru, Krško, Laško, Lesce, Litija, Ljubljana, Ljutomer, Maribor, Marenberg, Medvode, Me--za, Mežica, Moškanjci, Muta, Novo mesto, Dzmož, Planina pri Rakeku, Podnart,- f'od-plat. Poljane nad Škofjo jjoko, - Poljčaute, Pragersko, Prevalje, Pristava. Ptuj, Rad}e, Radeče pri Zidanem mostu, Radovljica, Rakek, Rečica na Raki, Ribnica na Dolenjskem, Ribnica na Pohorju, Rimske Toplice, Rogaška Slatina, Rogatec, Ruše, Selca nad gkofjo Loko, Sevnica, Slatina Radencil, glovraij gradeč, Slov. Bistrica, Strnišče,. ov. Jakob v Slov. goricah. Sv. Janez ob “»ta Jezeru, Sv. Jurij ob juž. žel. Sv. Le-«ka-.y Slov. goricah. Sv. Marjeta pri Mo-* v Sav“’, ?v- pavel pri Preboldu, Sv. Peter škofia t	šent lij v Slov. goricah.
Store,	„Sn%}e PrI Jelšah, Šoštanj,
VMem-Doh^1*?’ Trebnje, Tržič, Velenje, Vrhnika, Vui^Ä6’■<>Vižnia 510ra’ Vojnik,
nja Sv /un^na zS?61?0a’ Zfav^t Z^r' tožniki, 2lrl aoniZidani,?ost’ 2alec, Že-
X H .pasu: Beltinm r? tr"nin“tn* f0Xor); dava. Kranjska Srl’ 9/9nšovci, Dol. Len-ssnjakovd/Središči ,^urska S01»013' P™" ob Boh. jezeru (15 govor).
tš razpisujejo pričetkom prlhnHm
S Z
»dostajalo primernih kandidatov, s4 sorei-me ad 1. tudi gradbeni in ad 2. tudi strojni tozemer. Kot pogoj za namestitev se zahte-va, da so prosilci pravilno in uspešno do-vršlh študija na dotičnem oddelku tehnične ytooke šole (II. državni izpit)- S temi služ-50 »Poleni za sedaj prejemki: letna
Dravi, Sv. Janez za triminutni po-
hanu
IPSl
riraio z ?n'ni UrL nadštevilne ure se hono-naj^zm?« P "* .?rosiici za razpisane sluzoe slo vi j en e	kolkovane prošnje, na-
dustritn5	"’tolstrstvo za trgovino ta ta-
tehnRk«	v Ljubljani, ravnateljstvu
Siedni® äole do 4™ 10. julija 1923. taZ krr ,, "-Privž,tl kratek curriculum viska ^ . n domovinski Ust vsa študij-
^vet. neoporečenos«. Ministrstvo za trro-
R^Ä'J,,dde!ek v L/ubljani.1' fc5SÄ*©rl|oloskst postala v T* dnl je bila v Mostarju otmjena Ä Hfološka postaja ln venerološka. ambulanca. Obe ustanovi ste selo dobro opremljeni -
—- Razne nezgode in nesreče. Puc Ivanu, delavcu v kamenolomu, se je pri lom-ijenju kartrpa sprožila skala, ter mu zlomila levo. nogo. — Tirnkavs Valentina, delavca v steklarni' v Zagorju,' je pri žaganju desk s cirkuarno . žago z električnim pogonom, električni tok vrgel ob tla, -da je obležal nezavesten. Pri padcu se je poškodoval na glavi..— Žohar Rudolf, dninar pri premo-gokopu v Zagorju, je, ko je šel na delo, padel, ter sLzlomil levo nogo. — Klun Mariji, delavki v Jugosloveuski tiskarni, ji je stroj pri delu zmečkal prst na levi rold. — Nikelj Francu, gozdnemu delavcu pri gozdni upravi barona Borna v Tržiču, je pri prodiranju dreves padla smreka na levo nogo ter mu jo' zlomila. — Rihard Jakobu, dninarju iz Dpbrunj je neki sokosec v Zeleni jami vrgel s tako silo kamen v levo nogo, da mu jo je zlomil. — V Kranju sta bila zaposlena pri prodiranju neke stare hiše zidarska delavca Franc Petrič in Ivan Jenko. Ko sta bila na zidarskem odru se je od. hiše nenadoma utrgala neka skala in padla na oder. Oder se je vsled tega zrušil. Z njega sta padla oba delavca in zadobila pri tem težke notranje poškodbe. — Vse so pripeljali v bolnico.
— Izpred stanovanja dr. Zalokarja v Sodni ulici je bito ukradeno Mariji Zormanovi žensko koto vredno 1000 Din.
— Kolo znamke »Preciosa« št. 569.705, črno, vredno 2500 Din, je bilo ukradeno iz odprte gostilniške veže gostilničarju Karlu Čihalu na. Celovški cesti 13 okrog 8. ure zvečer. O tatu, ki je Izrabil to lepo priliko, ni nobene sledi.
— Vlom v Šubičevi ulici. Predstaočnjem je bito vlomljeno v vilo dr. Oto Vallen-tschagga. Vlomilci so odnesli lastniku dve obleki, dva površnika, čepico In dva klobuka. Sostanovalcu kap. Gustavu Smola pa en površnik in rokavice. Iz sosedne Lllle-go.ve vile pa so ukradli tri rjuhe, v katerih so bržkotne svoj plen odnesli.
— Ne dražite psov! Učenko 3. razreda 10 letno Frančiško Vužkelc je popadel pes pos. Lovšeta na Poljski cesti, ko je prišlo dekle po mleko. Otrok se je bržkotne s psom Igral, pri čemr jo je popadel za res ali v igri v spodnjo ustnico. Če je pes zdrav, ne bo imelo dekletce nobenih posledic.
— Tat v poštnem uradu. Neznani tatovi, so Vlomili v poštni urad, v Mariji Snežni. S ponarejenimi ključi so odprli poštno blagajno .in ukradli 1378 Din gotovine, za 645 Din raznih poštnih znamk, mapo, več. dopisnic- ta poštnih nakaznic iu dva denarna- pisma z 202 in 2878 Din. O vlomilcih ni še nobene sledi.
— Celjske novosti. Občinski svet o b č I n e O k d 11 c a C e 1J e jev svoji zadnji seji razoravija! tuđi o potrebi stavbe novega šolskega poslopja okoliške deške šole. Občinski očetje so pri razpravi vendar prišli do zaključka, da. je stavba šolskega poslopja nujna zadeva, katero bo treba v kratkem rešiti na ta ali oni način, ker stara šolska podrtija v Razlagovi ulici že davno več ne odgovarja niti higljenlčnim niti drugim zahtevam. Občinskemu odboru samo dela preglavico, kje dobiti denar v te svrhe. .K temu bo pripomniti samo to, če šolskim sestram ne dela preglavic stavba novih razredov in moderne telovadnice, zakaj, bi to ne bilo možno izvršiti bogati okoliški občini celjski, v kateri imamo polno raznih tovarn, graščin, veleposesti itd. Tukaj je zadeva drugačna. Nasprotniki so namreč klerikalci, katerim ne gre v glavo, nalagati bogatim okoliškim tovarnarjem in drugim njihovim prijateljem tako »nepotrebna« noVa bremena, kakor bi bilo n. pr. stavba novega šolskega poslopja. Vendar pa bodo kljub temu, da so nasprotniki ljudske izobrazbe mogli vgrizniti v to kislo Jabolko, ker nikakor ne gre še dalje oddla-gati s tako važno zadevo, kakor je stavba novega šolskega poslopja. Staro poslopje je za okoliško občino pravi kulturni škandal — Nedeljsko lekarniško službo ima danes lekarna pri »Mariji Pomagaj« na Glavnem trgu. — Škrlatica in ošpice so se pojavile tudi v našem mestu v precejšnjem obsegu. Na dekliški šoli šolskih sester, katero' obiskujejo po večini otroci iz Okolice so morali vsled epidemije zapreti nekaj razredov. — N ovo elektrarno namerava staviti država v Velenju. Elektrarna bo v večjem obsegu in je projelctivna tako, da bo dajala tok tudi v Celje, če v slučaju, da,ne pride nad celjsko mestno občino in falsko elektrarno do sporazuma, ne dobimo v Celje falskega toka, Fala stavi pretirane zahteve, katerih Celje, ne zmore na noben način. Mestna občina je te dni sicer zopet pričela s Falo pogajanja, katera pa najbrž ne bodo vedla do uspehov.
— Pri Upravnem sodišču v Celju so razpisana 3 mesta pis. pomočnikov oziroma pomočnic in 2 mesti uradnih slug. Natančnejši pogoji za službe' so razvidni iz razpisa V »Uradnem listu«.
— Mariborske riovostL Nočno le-kvarniško službo ima prihodnji teden lekarna »Pri Sv. Arehu« na Glavnem trgu. — V minulem tednu je umrlo v Mariboru šest oseb, od teh dve moškega in štiri ženskega spola. — A k a d e m i č n i slikat g. Viktor Cotič je izdelal mape starega Maribora. Število lastnoročno signiranih map- je omejeno na 30 izvodov. — V prid Podpornemu društvu prirede gojenke državnega ženskega učiteljišča 25. in 26. t. m. v Narodnem gledališču koncert in spevoigro. — Na državni dvoraz-redni trgovski šoli Je razpisana služba stalnega šolskega sluge. — V nedeljo 8. julija prirede Ciril in Metodove podružnice v Narodnem domu veselico v prid obmejnemu šolstvu. — Z a Pomladek Rdečega križa se Je o priliki cvetličnega dneva nabralo 11.700 dinarjev.. Od tega zneska Je bilo izročenih društvu za podporo revnih učencev 10 tisoč dinarjev. — Zasačena sta bila neki Albin Lukman in Josipina Novak v trenutku, ko sta pri neki drvarnici v Mlinski uH-c* nameravala ukrasti 20 vreč, ki so bile lastnina tvrdke -Predovič. Morala sta iti v zapor. — Policija je aretirala ne-kega postopača, ki Je brez potnih listin prl-sei iz Nemške Avstrije v Jugoslavijo ter navedel, rda se imenuje Anton Ovsenak Iz x j Ugotovilo pa se je, da je aretiranec pač doma iz Tržiča, vendar je njegovo pravo ime Franjo Gros. Bil je zaradi potepu-štva in varanja oblasti Izročen sodišču — Razen že javljenih aretacij mariborskih vlomilcev, je policija izsledila še dva člana te družbe, in sicer že večkrat prej kaznovana brata Rudolfa in Antona Skoberneta. »Delala« sta že v Avstriji in prestala tam tudi dveletno zaporno kazen. Prihajaal sta večkrat čez mejo in sta bila v trajnem stiku s tukajšnjimi tovariši vlomilci. Pri njima s® je našlo razno iz tatvin in Xvlötöoy tavitaioče blago.
— Zopet razburjenje v Mariboru. Iz
mariborskih demokratskih krogov smo prejeli in resnici na ljubo priobčujemo sledeče; Danes je bil zopet dan nestrpnega povpraševanja in razburjenja! Pisarno »Jutrove« podružnice so kar oblegali vzlovoljeni naročniki jeznih obrazov, očitali ta razlagali bistvo reda, dekle in kuharice so upravnika vse obupane vpraševale, kaj bodo rekli gospod, ko pri kosita ne bodo brali v »Jutru« poročila o sinočni seji mariborskega občinskega sveta. In zopet je brnel telefon, da je treskalo od jeze! In po kavarnah, tam šele! Natakarji so bili že vsi besni, ker so morali razlagati, zakaj najbolj informirani dnevnik »Jutro« nima poročila o občinski seji. Culi so se ozlo volj eni glasovi, kajti v Mariboru je še vedno par naročnikov »Jutra«, ki so naročeni nanj radi lepšega, ki pa nočejo več verjeti, da Je »Jutro« najbolj informirani dnevnik, če pa nima niti poročila o mariborski občnski seji. Najboj se je pa jezil stari gospod N., ki je citiral iz »Ju-trovega« mariborskega pisma oni odstavek
0	promptni informativnošti mariborskega ‘občinstva, ki posluša do polnoči govornike, drugi dan ob 10. uri pa mu »Jutro« iz Ljubljane o tem nič ne poroča. K sreči pa se je razburjenje kmalu poleglo, ker so mogli Mariborčani brati poročila o občinski seji v najmlaišem ljubljanskem dnevniku..
— Nedovoljeno odpiranje pisem. Neki poštni ravnatelj v Zagrebu je naznanil policiji nekega uradnik^, ki je odprl dve navadni pismi Iz Amerike. V enem pismu je bil en dolar, v drugem pa dva. Nepošten poštni uradnik je bil predan sodišču.
— Prodaja prstana »čistega od zlata«. Neka Zagrebčanka je kupila od brezposelnega Sulejmana prstan za 25 dinarjev. Seveda je mislila, da je prstan zlat, toda že po par urah ie prstan počrnel ih ona je spoznala, da je nasedla navadnemu sleparju. Prodajalec je bil zaprt V svojem zagovoru pravi, da je pri prodaji Izrecno rekel, da je prstan »čist od zlata«. Moral se bo zagovarjati pred sodiščem.
— Grozna ljubezenska drama. V vasi Cerajlije pri Slatini je bil uslužben kot poveljnik tamošnje orožniške postaje neki 24-letni Črnogorec Mirko Mandič. Spoznal se je z mladenko Marijo Schweizer in sklenil, da jo poprosi za njeno roko. Dekle je bila s tem zadovoljna, ne pa njen brat, ki ni hotel o njem ničesar slišati, ker je bil Črnogorec. Pozneje je bil Mandič premeščen v Vinkovce in je pošiljal skoraj vsak dan pisma na trdosrčnega brata. Nekega dne pa je prišel v Cerajlije in je zadnjikrat ponovil svojo prošnjo, toda brezuspešno. Vsled tega je potegnil samokres ta z njim ustrelil neusmiljenega brata. Nato je Šel v sobo. ukazal Mariji obleči nevestino obleko, nakar jo je ustrelil. Končno je ustrelil še sam sebe. V pismu prpsite obe žrtvi nesrečne-ljubezni, da bi jit pokopali v skupnem grobu.
— Denär ,in ljubezen. Stanka Viličič, kuharica v hotelu; »Balkan« v Splitu, je venomer posojevala denar svojemu zaročencu, nekemu domačemu natakarju. Ko 5i je pa večno »posojevanje« končno presedalo, si je želela postati zakonska žena, s čimer pa ni bil zadovoljen njen dolžnik. Radi tega ga je ovadila sodišču radi »poneverbe« in je bil res tudi oddan V preiskovalni zapor. Stanka pa najbrže tudi po tej poti ne pride do zakonskega jarma.
— Nova avtomobilna poštna proga iz Karlovca na Plitvička jezera. Zveza za tujski promet v Sloveniji nam poroča: Poštna direkcija r Zagrebu je osnovala osebno avtomobilno pošto do Plitvičkih jezer in sicer Iz Karlovca, Senja in Jezeran. Naše občinstvo utegne zanimati: 1. Proga Karlovac—Plitvička Jezera: Odhod vsaki dan iz Karlovca ob 9. uri, prihod na Plitvička jezera ob 15. uri 27 minut. Povratek iz Plitvičkih Jezer ob & uri 57 minut, prihod v Karlovac ob 14. url 54 minut. Proga ie dolga 99 km. Vozna cena je za vsak kilometer
1	Din 50 par, torej iz Karlovca do Plitvičkih jezer 148 Din 50 par. 2. Proga Plitvička jezera— Senj: vsak pondeljek, sredo in soboto odhod ob 4. uri, prihod v Senj ob 9. uri 46 minut. Proga je dolga 82 km. Vozna cena znaša 123 Din. Povratek iz Senja vsak pondeljek, sredo in soboto ob 13. uri, prihod na Plitvička jezera ob 18. uri 39 minut.
— Cenjene dame in gospodične! Obleke in bluze pere in lika: Prva dunajska higi-ienična pralnica in svetlolikainica Pirš in Šimenc, Ljubljana, Kolodvorska ul. 8.
Iz društvenega življenja.
— Občn zbor Filharmonične družbe se vrši v ponedeljek, dne 18. t. m. zvečer ob 8. uri v pevski dvorani Glasbene Matice. Dnevni red: 1. Otvoritev občnega zbora po predsedniku. 2. Poročilo tajnika, 3. Poročilo blagajnika. 4. Volitev v odbor. 5 Slučajnosti. — Vse p. n. člane in članice Filharmonične družbe prosimoj, da se tega
občnega zbora polnoštevilno udeleže _
Odbor.
— Društvo »Soča«. Na prvi odborov! seji III. poslovne dobe dne 1. junija 1923 se ja konstituiral društveni odbor sledeče: Na občnem zboru 26. maja 1923 izvoljeni predsednik dr. Dinko Puc ta podpredsednik Joško Cvek. Za tajnika je bil izvoljen Vinko Gregorič in za blagajnika Joško Sfiligoj. Članarina, ki ostane vsled sklepa občnega zbora nespremenjena, znaša.letno 6 Din ta se plača po položnici ali pa neposredno pri društvenem blagajniku Sfiligoju v Gledališki ulici št. 7 III. nadstr. vsak dan od 14 do 16. ure
EKSPERIMENTALNI VEČER DR. EUGENE DE GYNA.
Včeraj ob pol 9. uri je priredil v veliki dvorani Uniona francoski psihist profesor dr. Eugene de Gyn uspeli eksperimentalni večer v namenu, da na podlagi moderne vede osvetli »delovanje« raznih profesijonalnih »telepatov«. Uvodoma je g de Gyn v slovenščini obrazložil glavne mo-’ mente, ki prihajajo pri bistrenju uma in drugih eksperimentov autosugestije, sugestije itd. v poštev. Mnemotehnični poskus je uspel predavatelju na splošno začudenje publike. Ravno tako tudi običajni telepa-tični poskusi »profesljonistov«. Mnogo pozornosti ie vzbudil g. de Qyn * eksperimenti na svojem lastnem telesu (regulacija utripanja žil, zoženje In razžlrjenje punčice, obvladovanje bolečin). Tudi ostali spored je napravil v publiki vtis. da imamo pred seboj resnega znanstvenika, ne pa enega izmed onih poklicnih »telepatov« ali hipnotizerjev. Gosp. de Gyn namerava V svrho obrazložitve svojih teorij izdati posebno brošuro v slovenščini. Drug večer se vrši v ponedeljek zvečer y Unionu.
* Samomor amerikanskega politika. Iz Washingtona poročajo, da se je usmrtil eden izmed najbolj zaupnih prijateljev predsednika Uardtajta, Henry WUUam» Šmit*
Novosti iz Primorske.
— Gonja proti našim učiteljem. Italijanom so slovenski učitelji, čeravno se strogo držijo zakonitih predpisov m se čuvajo, da bi jim mogla šolska oblast stopiti na prste, še vedno trn v peti. Nedavno smo poročali, da so vrgli .50 odstotkov učiteljskih kandidatov na slovenskem učiteljišču v Tolminu, danes pa prinašamo dopis, ki so ga poslali italijanski rodoljubi iz Boršta fa-šistovskemu glasilu. Dopis se glasi: »Poživljamo vnovič poklicana oblastva, naj odstranijo šolske voditelje v Ricmanjih, v Borštu in Boljuncu, ker s svojo sistematično kampanjo v »Edinosti« skušajo neprestano podžigati k sovraštvu in nespoštovanju do naših zakonov!« Dopis je bil seveda naslovljen na fašistovsko glasilo v Trstu in nikakor nas ne sme razočarati, da bo vlada njihovi zahtevi ustregla. Bö vsaj kak ka-labreški rodoljub prišel do svojega kruha!
— Furlanska sekcija društva »Pro Montibus et Silvis«, je sklicala za pondeljek svoj enajsti kongres v Idrijo. Udeleženci so se odpeljali iz Vidma v automo-bilih in so se najprej ustavili v Tolminu, kjer so jih sprejele oblasti. Izmenjali so nekaj nagovorov, nakar so še odpeljali v Idrijo, ki je bila v zastavah. Po običajnih nagovorih, se je vršil banket, pri katerem je nastopilo več govornikov, ki so povdar-jali svoje veselje, da se vrši kongres v Idriji, tem najbolj oddaljenem »odrešenem« mestu. Med drugimi je govoril tudi videmski profesor Del Piero, ki je izrazil prepričanje, da bo tudi ondotno prebivalstvo v kratkem spoznalo italijansko dušo, ki je vedno vsebovala nenavaden razmah za lepoto in umetnost. Ta duša bo združila dru-gorodne prebivalce, da jo bodo ljubili, kakor ljubi ona nje (sie!). Omenil je tudi nadižke Slovence, ki so v vojni umirali, ne pa dezertiral!. Nato se je vršil kongres. Prihodnji kongres se bo vršil v Trbižu.
— 2000 letna Italijanska kultura. V Št. Petru na Krasu so fašisti vlomili v čitalnico to Jo popolnoma razdejali. Vse knjige in slovenske liste so znosili na kup in jih zažgali
solstvo.
— Na drž. ženskem učiteljišču v Ljubljani je vpisovanje v I. letnik za šolsko leto 1923/24 v soboto, dne 30. junija od 9. do 12. ure. Pogoj vpisa jn dovršeni nastavni razred meščanske šole, ozir. 4. razred srednje šole ali liceja. Učenke naj prinesejo seboj zadnje šolsko spričevalo in krstni (rojstni) list. Podrobnosti so razvidne na oglasu v veži šolskega poslopja. — Ravnateljstvo.
— Vpisovanje učencev na drž. strokovni šoli za puškarstvo v Kranju se vrši dne 3- in 3. julija t. 1. od 9. do 12. in popoldne od 2. do 5. ure v ravnateljski pisarni zavoda (poslopje gimnazije II. nadstropje levo). Za sprejem se zahteva: 1. Da je prosilec dopolnil ali da bo dopolnil v teku šolskega leta 14. leto ta 2. da ie dovršil najmanj 5 razredno ljudsko šolo z najboljšim uspehom. Ker je število za sprejem rednih učencev z ozirom na prostore v delavnicah omenjeno, bodo vsi vpisani prosilci podvrženi sprejemnemu izpitu, kateri se bo v glavnem nanašal na risanje. Sprejemni izpit se vrši dne 3. julija t. 1. od 2. do 5. ure popoldne. K vpisovanju morajo priti prosilci v spremstvu staršev ali zakonitih namestnikov in prinesti seboj rojstni in krstni list, domovnico in zadnje šolsko spričevalo. — Ravnateljstvo.
Ooplsi.
— Zagorje ob Savi. V našem lepem in prometnem industrijskem kraju se ustanavlja veievažna kulturna institucija, ki je osobito delavski in obrtniški naraščaj težko pričakuje, to je meščanska šola, ki bo v učnih snoveh prilagođena krajevnim industrijskim razmeram. Kar so Slovencem sovražni avstrijski mogotci odrekali, to pride v najkrajšem času do uresničenja. Meščanska šola bo postavljena in ustanovljena z enoglasnim sklepom celokupnega občinskega odbora. Okoliške občine se ne zavedajo, kaj pomeni za mladino srednja šola v neposredni bližini, zato se niso priklopile prostovoljno tej akciji, temveč čakajo, da se jih prisili plačevati malenkostne prispevke ali doklade v te svrhe. Za zidanje meščanske šole v Zagorju bo potrebovala občina od naše viade brezobrestno posojilo, kar upamo, da bo izposloval gospod veliki župan dr. Lukan pri beograjski vladi. Zemljišče za gradbo meščanske; in ljudske šole ima občina Zagorje zasigurano, zato potrebujemo sedaj samo stvarnega dela in vladne pomoči.
— Laško. Kakor smo že poročali, se izpopolnjuje tudi v našem kraju prav pridno industrija, ki bo marsikomu dala tudi stalno kruha. Z uvedbo industrije pride pa dnevno novih nesreč, ki jih v našem kraju prej niti poznali nismo. Tako sta se pripetila te dni kar dva slučaja. Pri izdelavanju tira Laško—Drobnidol se je težko ponesrečil zidarski mojster Ivan Rozman. Odpeljali so ga v bolnico v Celje. Ponesrečil se je v rudniku Hudajama delavec Franc Klepe) prav težko, ker ga je zmečkal stroj. Tudi tega so odpeljali v celjsko bolnico. Sedaj je pri nas nujno potrebno, da $e popravi naš rešilni voz in se ustanovi ambu-lanca za prvo pomoč.
— Sovenska Bistrica. Tukajšnjemu trgovcu Karolu Kopaču je bilo v četrtek popoldne, ko se je isti mudil v nekem postranskem prostoru iz miznice ukradenih 887 kron. Tatu je orožništvo izsledilo v osebi 12 letnega Simona Juriča iz Spodnje Nove-vasi. Imenovani je izvršil že več tatvin in obeta biti, ako se ga pravočasno ne odpošlje v poboljševalnico nevaren tat. Ukraden denar je takrat poskril na vrtu med glavnato solato.
— Marenberg. Na občnem zboru kolektivne obrtne zadruge v Marebergu, ki se je vršil dne 10. junija 1923 v Vuhredu, so navzoči nemškutarji zahtevali, da mora vladni zastopnik z njimi razpravljati v nemškem jeziku, in utemeljevali svojo trditev s tem, da se tudi pri politični oblasti z njimi občuje v nemškem jeziku. Ta zahteva marenberšklh nemškutarjev Je višek predrznosti, ki je mogoča le pri nas, absolutno pa izključena v vsaki drugi državi, osobito tudi v sosedni Nemški Avstriji, kjer Nemci slovenski manjšini ne dovolijo naj-primitivnejših pravic in sicer niti v cerkvi, kjer se oznanja evangelij miru, sprave in medsbojne ljubezni. Merodajne faktorje je treba natančno in resnično poučiti o nastopu marenberških nemškutarjev in našli bodo primerna sredstva za ukrotitev teh proti-državnth rovarjev In hujskačev.
Tombola „Gosposvetskega Zvona . — Kuouite srečke 1

Sokolski vestnik.
— Naraščajskl dan Celjske Sokolska Župe se na praznik sv. Petra in Pavla dne 29. t. m. vrši v Celju. Udeleži se ga okrog 400 naraščajnikov raznih v celjski župi včlanjenih sokolskih društev.
Sport In t&srlsfika.
— S. K. Primorje* Danes ob pol 10. url na verandi v hotelu Union splošen sestanek vsega članstva. Za tem se vrši istotam sestanek bazene.
— Danes se vršita na Igrišču S. K, Primorja, Dunajska cesta, dve prireditvi. Ob 15. (3.) uri igra bazena S. K. Primorja prvenstveno rokometno tekmo proti bazeni Ilirije. Priključno po tej tekmi pa se vrši juniorski lahkoatletski meeting, ki bode tudi . • nadvse zanimiv.	;	,,
— S. K. Slovan Ljubljana gostuje danes v Celju, kjer igra proti Celjskim Atletikom prijateljsko tekmo. Pričakovati je, da bo »Slovan« častno zastopal II. razred LNP in napel vse moči, da sl pribori kolikor mogoče ugoden rezultat.
Izpred sodišča.
Ljubljana, 16. junija.
NEPOJASNEN NAPAD.
Dne 11. aprila ponoči se je vračal Fr. Cankar iz gostilne Helene Intiharjeve na Igu proti domu. V bližini Bolhove hiše je zapazil nenadoma senci dveh napadalcev. Jakliča! je prestrašen: »Kdo je? V istem hipu pa sta že planila napadalca nadenj. Eden ga je udaril s kolom po glavi, da je padel in se onesvestil. Drugi pa ga je sunil z nekim svitlim orodjem. Ko se je zavedel, se je splazil po štirih domov in drugi dan so ga odpeljali v bolnico. Na mestu napada so našli čevljarski nož v usnjati nožnici. Dasi je bila luna za meglami, je vendar spoznal Cankar kot napadalca čevljarska pomočnika Martina Avanzo in Janeza Reparja iz Iga. Spoznal jih ni po obrazih, marveč po konturah. Tudi vzrok napada je ne-pojasnen, ker se z njima ni prepiral In tudi ni bilo kakega prikritega sovraštva iz ljubosumnosti. Cankar je bil 13 dni v bolnici in je ležal še doma 8 tednov. Poškodba'je bila težka in je imela za posledico epileptične napade. Se sedaj pa se mu predoči večkrat v spanju cel dogodek, pri čemer spozna oba obtoženca. Prestrašen se pre- ‘ budi in več ne zaspi. Zdravniki so ugotovili -smrtno nevarno poškodbo. Zaslišanih Je; bi- . to 10 prič. Glavni sta bili inati in pa teta obtožencev, ki sta potrdili, da sta oba ob- ' toženca v času napada že davno doma spa- ‘ la in da je izključeno, da bi odšla kasneje . skrivaj od doma. Motiv napada so iskali tu. , di v političnem nasprotstvu, ker je Cankar i Sokol, obtoženca pa sta Orla. Obtoženca ' sta izreepo izjavila, da ne pripadata Orlovski zvezi.
Zagovornik ie ugotavljal, da je spravil obtoženca na obtožno klop le ljudski glas, ki ga je usmeril na nju čevljarski nož. Oba obtoženca sta bila oproščena, ker se sodišče ni moglo uveriti, da bi bila ona med napadalci.
KAVO IN ROZINE
je kradel svojemu gospodarju, trgovcu, hlapec Jože Šparovec, doma iz Grosuplja. Blago je hranil začasno v stranišču. Tatvino so pravočasno izsledili, dobili blago in ga vrnili lastniku. Obtoženec je priznal tatvino in zanikal sokrivca, ter je bil obsojen z ozirom na priznanje in da ne trpi gospodar nobene škode samo na 6 tednov težke ječe.
V VINSKI JEZI
je nahrulil na Veliko soboto delavec BHenc v neki gostilni na Šentjakobskem trgu stražnika Pavla Kavška, da ga ta še ne bo aretiral, ker je še premlad in je stražnika med potlo tudi parkrat nepričakovano precej nerodno sunil. Ujezil se je Bitenc nad svojo sestro natakarico, ker mu ni hotela dati več pijače in mu je shranila tudi uro, ki jo je vrgel ob tla v shrambo in obenem v zastavo za ceho. Obtoženec pravi, da ie bil sila pijan. Stražnik pove, da se je mož res opotekal, govoril pa je popolnoma razumno. Obsojen je bil po § 104 za enkrat samo na 1 teden strogega zapora.
Mariborska porota.
Današnja porotna razprava proti trgovskemu agentu iz Reke Querino Pellicetti zaradi goljufije, ki se ceni na blizu tri milijone kron, je bila v svrho zaslišanja novih prič pr&tožena.
Borzna poročila.
Curi h, 16. junija. Berlin 0.0049, New York 556.75, London 25.68, Pariz 35.10, Milan 25.62, Praga 16.6550, Budimpešta Ö.007,' Beograd 6.10, Bukarešta 2.80, Sofija 7.25, Varšava 0.0065, Dunaj 0.007850, avstrijske^ krone 0.007850.
Berlin, 16. junija. Dunaj 166.33, Budimpešta 13.36, Milan 5311.50, Praga 3481. Pariz 7231.50, London 528.675, New York 114.712, Curih 20.698, Beograd 125.650.
X Tečaji na novosadski produktni borzi dne 14. junija 1923. Cene za 100 kg: pšenica bačka 435, ječmen bački 285, oves bački 290, koruza bačka 257.50, moka št. 0 650, pšenični otrobi 130.
X Emisija novih državnih obveznic na Poljskem. Poljsko finančno ministrstvo je izdelalo nov zakonski osnutek o izdaji novih državnih zakladnic do višine 100 milijonov poljskih zlatih goldinarjev. Obveznice se bodo obrestovale po 3.66 odstot. Tečaj teh' zakladnic se bo določil po dnevnem tečaju švicarskega franka na varšavski borzi. Vsled privilegijev, ki jih bodo uživale te zakladnice, bodo lahko nadomestile dose-daj običajno naložbo kapitala v tujih valutah.
X Državna intervencija na poljskem žitnem trgu. Da se omeji špekulacija na poljskem žitnem trgu in s tem povzročaro skakanje žitnih cen, je organiziralo poljsko finančno ministrstvo • ^«««doVanjem poljskega prehrambenega vrada intervencijo na žitnem trgu.
X Valutna špekulacija na Poljskem se
b- v zadnjem času razširila naravnost katastrofalno. Finančno ministrstvo pripravlja sedaj energične korake proti tej pretiram špekulaciji. V svrho izdatnejše presrbe z devizami bo zopet dovoljen izvoz iajec v večjem obsegu.
Glavni urednik: Ivan Podržaj. Odgovorni urednik: Miha Gaber&ek, Last »Zvezne tiskarne« v Ljubljani.

Nojeenejše in najhvaležnejše darilo našim malim je:
W[oj z^crinjoK
knjiga s 45 slikami in k tem •pacajočim besedilom, *a pouk in kratek čas Din 5’ -
iVleji ljubčki
živalske slike za naše malčke KM trdem močno vezanem kartonu Din S’—.
Iliadi slikar
K) tiskanih predlog za po-borvanje z akvarel - barvam ati pastel-barvniki Din 3‘ —
V
Crnipetcr
Staroznana, vesela družabna Igra «a zimske večera, 2 igra Din
fse s« aoei ?
®a*
s e
M in m
io Mn
iijilii,Volfi tl
Oglašujte
v jutranjih Novostih*1.

Zdravliee.
Hotel Aleksandre
Divna lasa — 3 minute od vrelcev.
Otvoritev sredi juniia!
Prvovrstna fran coska in dunal ska kuhinla
ICaržovevarška dijetna kuhinja
Casino des Brangers.
Jpredna^aaiiiio m sohe prt raviiateijstvti hotela»
Brzojavi: „IMTERHOTEL« ^
Protiv znojnih nogu upotrebite
HOFER PUDEßbr.lll.
Dobiva «s s svi® apofakama i Orosarilasta.
RAVE d. d., ZAGREB.
»«»»»•••••••««••••••••M«
je moj pravkar izšli spis l Obravnava mnoge dolgoletne izkušnje o vzrokih, postanku in lečeflju živčnih bolesti-Ta zdravstveni evangelij pošljem popolnoma zastonj vsakemu, če piše ponj na spodnji naslov.
Na tisoče pismenih zahval izpričuje ta edino obstoječi uspeh stevunornega, vestnega raziskovalnega dei» V ošar gjajo trpečega čioveštv*.
Kdor pripada
M SFinasl na iisiiš šolal,
kdor ixpi na raztresenosti, tesnobi v srcu, siabem spominu, glavobolu in nervoznosti, pomanjkanj» spanja, motenju želodca, preveliki občutljivosti,. bolečinah T udih, splošni ali delni telesni slabcsti ali pa nešteto drugih pojavih
88] Sl Mi I8j8 tSiiSig 888eč0 EallCÜ!
kdor jo b® pazao prečita!, bo posairjujoSe prepričan, da «raamo prav preprosto pot do zdravja šn veselja do življenja. Ne čakajte, nego piiit® š® danes-!
f Baitwiaft üBik uidaBüWiiaBtt
laiMüil©.
Cenj. občinstvu vljudno naznanjava, sva prevzela na novo preurejeno restavracijo
š Harodni dom v Mariboru
f kjer bova točila najboljša pristna vina ter vedno sveze pivo 1
Priznano prvorstna kuhinja. Vsakovrstni banketi po naročilu. Moderno preurejeno keglišče. Vrt in veranda. Točna, in solidna postrežba. Shajali-če Slovanov» ji	Se priporočata
11 Ivan In Valerija Šober;
prej restavracija „Maribor*.
nnp^i
GRADBENO POD3ET3E
ING. DUfCSČ IN DRUG
PUBPANA» gohartcevti uL m
Zdravilišče
3©
3«
»9
Rogaška Slatina
Zdravljenje t lezsL — Cene
vseh želodčnih in črevesnih bo ae smerne. —• V pred- in po sezoni znatni popusti. — Naj večja udobnost,Zahto* »Ite prMpekte tog3jtj|t|a MU|.
Posestniki novih stavb
to vljudno opozarjajo na našo veliko izbiro nižjo navedenih predmetov, kateri pridejo pri urejevanju novih stanovanj v poštev In sicer;
Velika Izbira preprog vseh Trst la volne, jute, koko» novega vlakna In linoleja In umetniško Izdelanih zastorov na kose in metre. Moketl In gobelini za prevleko otoman in divanov. Platno za rolete in verande. Različno posteljno perilo, kakor rjuhe brez šiva, gradi za žimnice In blazine, pernice, flanelaste In volnene odeje, šivane odeje iz k lota, kretena, volne in svile.
Cene primera©! Postrežba solidna!
USE. SiraM, Ijilt Hi t!31
Iščeta se dva
iliafi
zanesljiva in popolna samostojna delavca, vešča vseh popravil električnih strojev in transformatorjev, ne čez 32 let stara. Pismena ali ustmena pojasnila daje obratno ravnateljstvo južne železnice oddelek VI/5, Ujub-Ijana
Prva jugoslovanska tvornica sa-iüzij, roietov. lesenih Sn jeklenih kapek G» SfePtii £> .sasL
ln» n
Ädagretf* lliea ö*-. 40
'TciežoisS n *—S«, S
Izdeluje vse vrste, roietov, kakor; jeklene, lesene, platnene, pletene, rešetke, aolnčne plahte in vse dele za Iste.
laštgsajtE EEsiifi Ir ppop^ri?!
-ESolf1 Iščemo a^istopsiika» st
igmw
Gssiovaiaa
Lt
J103MIR“
lÄä m itste mm
Maribor»
Rotovški trg štev. f rab? stavbišča, stavbni materij si In stavbne dojave« za Maribor» Celje,
^ Ljubljana ^
tajitrm kopamo perilo m dame In gospode!
A: & E SKABB2NE
ljubijaiia, Mesini trg itev. 10.
'il
loplii« MM sllsg ŽS TbMsr m
Ul sastc^amo nekaj, časa najDou poznano tftbmice
lisiiii Sss-lisil firn
afi-fii
iif Mijsiss si^wst In NRersari
ležaje (Kusellaser)
postavno skladišče žagreo z brez-konkurenčnimi cenami, pp“ ZaMevaJie ponuitbe! 'Vsea?
Katalogi se pošiljaj« interesentom brezplačno.
iPECWAUTEIE
NOVOSTI
9CDREC
tlVSKSAMA
e)UČAQ.K8EP*6K*
Delniška glavnica: Din 60,000.000. Rezerva: Din 32,515.000
Podru ž n i c e:
Bled	Jesenice	Metković
Cavtat	Korčula	Prevalje
Celje	Kotor	Sarajevo
Dubrovnik	Kranj	Split
Eicegnovl	Ljubljana	Šibenik
Jelša	Maribor	Zagreb
Amerikauski oddelek.
Naslov za brzojave: JADRANSKA^
Afilirani zavodi«
3ADBANSKA BANKA: Trst. Opatija, Wien, Zadar.
FRANK SAKSER STATE BANK, Cortlandt Street 82, New-York City.
v
BANCO YUGOSLAVO DE CHILE: Valparaiso, Antofasasta, Punta Arenas, Puerto Nataies, Porvenlr.
g|||l s
TrUüweljstea premngokopiia, «triiilist«
OGLAS.
50. redni občni zbor delničarjev Trboveljske premogokopne družbe, kateri te je vršil dne I. junija 1923, je sklenil za poslovno leto 1922 izplačati dividendo
Din 25.— (dinarjev petindvajset) za delnico
od 11. junija 1.1, in povišati delniško glavnico na SHS K 200,000.000.— (Din 50,000.000,—J z izdajo 500.000 komadov na donosen glasečih se polno vplačanih delnic v nominalni vrednosti od SHS K 200.— (Dinarjev 50.—}.
¥ provedbi tega sklepa in v skladu z modaiitetami emisije, katere so odobrene od občnega zbora ter upravnega sveta, daje se posestnikom sedaj v prometa nahajajočih se delnic pravica opcije in sicer:
za vsakih 5 (pet) komadov starih delnic 2 (dv4;) novi delnici, kateri participirate na poslovnem dobičku družbe od 1. januarja 1923 in sicer pod sledečimi pogoji:
1.	za manje kakor 5 (pet) starih delnic ne daje se nikake pravice opcije;
2.	pravica opcije ima se v času od 11. junija 1923 do vštevšega 25. junija 1923, ker se jo sicer izgubi, prijaviti v časa poslovnih ur na sledečih mestih:
"	”	-	-	.....- *	" £bu ter vseh njenih po-
bara, Brodu n/S, Celju,
Dubrovniku, Goni ji Radgoni, Kranju,, Ljubljani, Maribora, Jesenicah,
£30
£30
00
Q0
00
00
00
00
90
00
ae
ae
00
00
00
00
00
00
00
00
00
00
00
00
00
00
00
00
00
00
00
00
□0
00
00
00
00
00
00
00
00
00
00
00
00
in opcije ii
ker se jo sicer izgubi, prijaviti v času postovnin ui ¥ «IwffoslavIJS: pri Slavenski banki d. d, v Zagre
družnicah in ekspoziturah: v Beograd/tt, Bjelovara, Br<
Dubrovniku, Gornji Radgoni, Kranju, Ljubljani, Mariboru, jesemcau, Murski Soboti, Osijeku, Rogaški Slatini, Sarajevu, Somboru, Sušaku, Sabacu, Šibeniku, Škofji Loki in Vršacu ter njeni afilaciji: Jugoslavenski industrijski banki v Splita.
Na Dunaju: pri Centralni evropski deželni banki (Zentral Europäische LSnderbank) (podr. na Dunaju),
¥ Pariza: pri Banaue des Pays de 1’Europe Centrale.
V tenovi: pri Lambarđ, Odier & Cio,
„ Darier & Co.,
„ Union Financiere de Geneve.
Pravica opcije na Francoskem se zamore izvršiti šele po Izpolnitvi po francoskih zakonih predpisanih formalnostih 1. s. v terminu, ki bo pozneje razglašen.
3.	Opcijski tečaj novih delnic znaša Din 62.50 tel quel po kom., ter se ima takoj ob priliki prijave pravice opcije vplačati v gotovini sicer se izgubi pravica opcije. Vplačilo se zamore izvršiti tudi na ta način, da se izroči dividendne kupone za poslovno leto 1922 is. s prepustitvijo 5 dividendnih^kuponov v vrednosti ä Din 25.™ pro komad, tako, da je s tem poravnana protivrednost dveh novih delnic. Za vplačilo v Avstriji je merodajna protivrednost po dnevnem tečaj« v avstrijskih kronah.
4.	Pri prijavi ima se predložit! plašče delnic ter priložiti dvofn! seznam* v katerem so številke delnic vpisane v aritmetičnem redu. Formularje teh seznamov izdajajo brezplačno vsa subskripcijska mesta.
5.	O pologu plašča delnic, kakor tudi o izvršenem vplačilu izdavajo se blagajniška potrdila, katera se bodo v roku, ki se bo kasneje objavil, zamenjala za odgovarjajoče nove delnice. Predloženi plašči starih delnic opremili se bodo z žigom, k! bo označen» da je pravica opcije izvršena, ter se bodo takoj vrnili strankam.
Nove delnice bo mogoče prevzeti samo pri onih podpisuih mestih, kjer se bo izvršila prijava pravice opcije.
Dunaj, dne 11. junija 1923,
Qy Q3 BQ Bö QB BQ BB fflffl Offl ffllš 00 00 00 00
BB BB B 0000 0
izdala & tiska »Zvszaa tiskarn» ta knjigami« jr Uubliaal
I. prilegao,IŽ8^žaim'i©«osSimn lž. lit a droa 17. itanjla^gžS.
GospodarsSia polltiica.
Ruska zunanja trgovina leta 1922.
Kljub vsem težkočam, s katerimi se mora boriti sovjetska Rusija in kljub njenemu brezglavemu gospodarstvu se vendar počasi pojavljajo začetki gospodarskega napredovanja. To nam dokazuje uradna statistika sovjetske vlade o ruski zunanji trgovini, ki jo je vlada pred kratkem izdala. Dasiravno uradna ruska obvestila niso ravno najzaneslji-vejša, vendar niso brez vsake podlage. Statistična služba v Rusiji je sicer silno pomanjkljiva, vendar ne popolnoma nezanesljiva, zlasti ne v onih panogah* M Jih upravlja država sama ter ji lahko prisojamo kolikor toliko verjetnosti.
Celotni izvoz iz Rusije je znašal v 'ifetn 1922 56346.000 pudov v vrednosti !81/S21.0Q0 zlatih rubljev (leta 1921 le i12,960300 pudov v vrednosti 20,195.000 izlatih rubljev). Pri izvozu so bile za-stopana sledeče štiri skupine blaga:
vrednost v rubljih
Celotni uvoz v Rusijo je dosegel 126,620.000 pudov v vredn. 273,807.000 zlatih rubljev. Tu pa niso vštete one uvožene količine, ki so bile poslane za podporo stradajočim in ki so dosegle višino 39,172.157 pudov v vrednosti 184,553.611 zlatih rubljev. Kvantitativno je narastel uvoz v Rusijo v primeri z letom 1921 za več nego še enkratno izmero kar pa se deloma paralizira s tem* da je v istem razdobju narastel ruski izvoz za štirikratno izmero.
Zanimiva je tabela blaga, ki ga je Rusija uvozila v letu 1922.
vrednost zl. rubljev
I.	Živila	93,287.012
II.	Živalski produkti in	izdelki 11,391.228
III.	Les in lesni izdelki	4,034.027
IV.	Keramično blago	765.485
V.	Premog in asfalt	13,808.460
VI.	Kemični izdelki	17,378.590
VII.	Rude, kovine, kovin,	izdel. 83,474.844
VIII.	Papir, tiskovine, knjige	11,107.000
IX.	Tkanine	14,482.692
X.	Perilo, obleka, galanterija
in pisalno orodje___________24,267.212
2ivfla	4,288.455
Surovine In polfabrflcatl 74,151.104 Živina	67.174
Gotovi fabrikati	3,114.376
Skupno 81,621.099
. V skupini »živila« so v glavnem vsebovane sledeče postavke: žito 198.232 pudov, pšenič. moka 12.940, sol 120.433, tobak 338386, kaviar preko 300 pudov. V skupini »surovine« zavzema največje mesto les, katerega se je izvozilo (deske in pragi) preko 24 milijonov pudov v vrednosti 10,624397 rubljev, volna za 3,449.544 rubljev, staro železo (!) za 5352.699 rubljev, bencin za 10,469.432 rubljev, kemični produkti za 1,015.996 rubljev, lan za 2,153300 rubljev, konoplja za 4,153.222 rubljev.
Kakor je razvidno iz tega, bi bila ruska trgovinska bilanca lahko visoko aktivna, ako bi izvažala mesto surovin te polfabrikatov gotove fabrikate. Prav ogromna množina materijala, ki se izvaža iz Rusije v nepredelanem stanju, nam priča o desorganizaciji in slabotnosti ruske industrije, ki jo boljševizem kljub vsem obljubljenim ugodnostim še do sedaj ni mogel postaviti na krepkejše noge. Trajalo bo pač še dolgo, da bo Rusija producirala vsaj približno toliko blaga, kakor ga rabi doma ter da potem ne bo navezana na izvoz in odvisna od ostalega kapitalističnega inozemstva.
Izvoz Iz Rusije je šel v sledeče dr-
Anglija	zlatih rubljev, 25,177.342
Nemčija	14,749.271
Turčija	10,962.543
Letlansko	10301.504
Estlanska	7,726.541
Finska	3,530.288
Poljska	2,834.245
Italija	1352.148
Nizozemska	1323.017
Perzija	1315.957
Norveška	470.383
Belgija	388.650
Francija	368.371
Švedska	303.949
Romunija	96.072
Češkoslovaška	55.335
Danska	23.746
Združ. drž. sev. amer.	2.070
Bolgarija	1.878
Ostale države	637.789
Celokupni Izvoz	81,621.099
Skupni uvoz 273,806.669
Ta tabela nam jasno kaže, kam je privedla boljševiška politika nekdanjo žitnico Evrope. Najmočnejšo postavko uvoza tvorijo ravno živila in med temi moka, pšenica in rž. Temu sledi po količini koruza, oves, mesne konzerve, sladkor, kakao, maščobe in slaniki. V drugi skupini tvorijo največji postavki usnjeni čevlji in podplati, v tretji skupini pa prevladuje les. Iz podatkov sedme skupine je razvidno, da je uvozila Rusija precejšnje količine kovin in kovinskih izdelkov. Tu omenjamo svinec, živo srebro, aluminij; jeklo itd., ki tvorijo prav izdatne postavke v tej skupini. Poljedelskih strojev je uvozila Rusija samo za 1337.806 zlatih rubljev, dočim jih je uvozila leto poprej za 14,362.930 rubljev. To občutno nazadovanje uvoza poljedelskih strojev izhaja iz tega, ker se Rusija trudi, da bi izdelovala zadostno količino poljedelskih strojev doma, kar pa se ji menda ne bo tako kmalu posrečilo in bo morala teh strojev uvažati precej več, če ne bo hotela, da bo njeno kmetijstvo še bolj trpelo.
V Rusijo so uvažale sledeče države: vrednost zl. rubljev
Združ. drž. sev. amer.	151,279.112
Nemčija	128,144.805
Anglija	58,555.493
Letlandija	23,757.348
švedska	14,505.520
Estlandska	13,689.608
Finska	12,093.429
Norveška	11,570.285
Poljska	11,096.071
Francija	6,107.298
Nizozemska	4,535.905
Romunija	4,133.711
Argentinija	4,007.782
Češkoslovaška	3,604.446
Italija	3,302.684
Turčija	1,665.226
Bulgarija	1,155368
Egipt	1,115.186
Perzija	1,059345
Švica	915.091
Belgija	780.030
Danska	448.749
Avstrija	180319
Litavska	146.863
Kitajska	143.393
Madžarska	116.190
Kanada	49.508
Portugalska	17380
Španija	11917
Avstralija	9.759
»Pazi, da se ne osmoliš!« ir
Čem, a on se kar krohota.--
Moral sem po opravkih iz i Ko se čez nekaj dni vrnem, sreča ®opet. Iz žepa potegne nebroj pis 101 hh izroči, češ: »Poglej in sodi!
Vsa pisma so imela naslov: PrflA* a 80 12 mesta, pa tudi iz d ranSV0 0111 bUe slike- In *e !
kakor IeP° dišeča h tateii n»18111 a' opazujem slike
äSIs--
da fih Je preštudiral natančno »Vidiš, ta ima premajhne oči _ posjeduje malce navskriž. osi Preveč mrtve, te tukaj pa preveč «dane. — Najlepše se mi zde oči i In pokazal ml je sliko, na kateri i zven glave ni bilo videti ničesar, j« moralo biti kakih 17 let staro, i IePega obraza in iz njenih velikih sfola res vsa ljubeznivost ženske.
Prijatelj pogleda Še v pismo, v to me povabi: »Zdaj pa jo pojdiv: dat! Stanuje v ulici I. Kakor piše, toti baš ob tem času doma.«
Sla sva. Ko prideva v ulico I. c ke trinadstropne hiše, potegne m jatelj s seboj na nasprotno stran ter prične korakati počasi, medte skrbno pazi na okna omenjene hi Parkrat sem moral z njim prehoii pot mimo hiše, kar vshičen zakliče blažene oči! Jo že vidim. Glej na to okno!«
Pogledam. Res jo vidim, kako gleda proti nama njena glavica, ali bolje njene oči, ker je bila vsa glava skoro do samih oči zavita v ruta — zakaj, no
vem — a te oči so bile res žive in prijatelju je od veselja utripalo srce.
Še parkrat greva semtertja, nato se ločiva. —
Zopet je minilo par dni, ne da bi se sešla s prijateljem.
Ko pa ga zopet srečam, zdel se mi je ves izpremenjen. One razposajenosti ni bilo več na njem. Potrt je bil. — Kaj neki se je pripetilo?
»Prijatelj, kaka smola!« ml potoži sam. »Le pomisli! Njene oči na sliki, ki mi jo je poslala, so me premotile, da sem jo prosil za sestanek. Prišla je, pa kaka!« Skoraj bi se bil zjokal vpričo mene, a zabrani! mu je moj nasmeh, s katerim sem ga poslušal.
»Ti se mi lahko smeješ in po pravi-cil Le poslušaj me! Prišla ie na dogovorjeno mesto* majhne postave in grbasta!«
»Saj si iskal le živih oči, in v kolikor sem jo videl zadnjič pri oknu, jih tudi ima,« se pošalim jaz.
»Spoznam zdaj, da oči še niso vse. Oči ženske nas varajo, in mene so. Le poslušaj! In to je, kar ji zamerim: mlada ni več, kakor je slikana, ampak imeti mora že kakih dvajsetšest let, ako ne več. — Poslala mi je torej sliko iz prejšnjih let, in še od te samo glavo!« reče ogorčeno in zamahne z roko.
»No, zdaj pa še išči dekleta po časopisnih oglasih!« odvrnem mu smehljaje. In zasmeji se še on.------
Odslej ni več sanjaril o ženskih očeh, gotovo tudi v spanju ne.
Premnoge diplomatske glave nas kaj naglo sodijo; treba bi nas bilo malo več študirati. Prav mika me, da bi poznal poročila, ki jih neki poslaniki dajejo na svojih dvorih o naših notranjih zadevah,
Moatwauiea, irsa,
Brazilija	4.247
Japonska	856
Ostale države _______________153.046
Skupen uvoz (vštevši
pomoč stradajočim) 458,360.280
Največ tega uvoza je šlo po morski poti, preko pristanišč Petrograd, Novo-rosija, Odesa, Arhangelsk in Feodozija, namreč 102,927.199 pudov. v vrednosti 220317.735 rubljev.
Kdo je zakrivi! katastrofo nemške marke?
Splošno se sodi, da je zakrivil katastrofo nemške marke francosko-nemšld spor. To je sicer res, toda ta spor je vplival na tečaj marke le posredno in bi niti ne bilo neobhodno potrebno, da je tako vplival. Glavni krivec je nemška vlada sama, ona je povzročila katastrofalni padec marke s svojo nepravilno metodo pridobivanja sredstev za financiranje pasivne resistence nasproti Francozom.
Po vojni je opažati zelo pogosto, da si skušajo pomagati države iz denarnih težkoč na ta način, da si pridobe potrebna denarna sredstva potom tiskanja bankovcev. To je storila po vojni Avstrija, ravnotako Madžarska in med drugimi tudi Nemčija. Ko ji je bilo treba vedno novih denarnih sredstev, da zamore financirati odpor proti Francozom, je tudi Nemčija iz grešila pravo pot. Če je že hotela voditi odporno politiko proti francoski okupaciji, bi si morala pridobiti denarna sredstva na edino dopusten način, namreč z progresivnim obdavčevanjem vsega nemškega gospodarstva. Ta taktika pa je seveda zelo neoportuna za vsako vlado, kajti nič ne vpliva na volilce huje, kakor novi davku Zato je. vsaki vladi, da si ne odtuji celo lastnih volilcev, ugodnejša pot tiskanja novih bankovcev. Za davkoplačevalce pa je ta pot seveda še mnogo škodljivejša, kakor bi bili novi še tako hudi davki, samo da se ta škoda ne pojavi naenkrat, temveč polagoma. Čim več se namreč tiska nekritih bankovcev, tem manjša postaja njihova vrednost in sicer ne samo vrednost novo tiskanih bankovcev, temveč tudi onih, ki so bili že preje v prometu. To nazadovanje vrednosti se izraža v naraščanju cen v tuzemstvu, in pa v slabšem ocenjevanju dotične valute v inozemstvu. Kajti čim več ie denarja v prometu* temveč ga pride na denarna tržišča in to tlači njegovo ceno navzdol. Ta proces se vedno nadaljuje, ker radi izgube vrednosti denarja naraščajo cene, zato je treba vedno več denarja, in če se pribavlja ta denar s tiskanjem, to zopet pritiska njegovo ceno navzdol.
Ta proces torej jemlje in trga kos za kosom vrednosti denarju, ki ga ima davkoplačevalec. Pri tem izgubi on mnogo več, kakor pa bi izgubil, če bi moral plačevati nove davke. Pa ne samo posameznik, tudi celokupno gospodarstvo trpi radi tega ogromno škodo. In to škodljivo pot si je izbrala tudi Nemčija.
Vendar pa je bilo spočetka, ko so začeli divjati stroji za tiskanje bankovcev, opaziti silno čuden pojav. Vrednost marke — ni padala, kljub ogromnemu tiskanju in s tem ogromnemu prometu bankovcev. Zdelo se je, da v Nemčiji ne velja narodno-gospodarsko načelo, čim več je denarja v obtoku, tem manjša je njegova kupna moč.
Peter Altenberg:
Dvojčici.
Bili sta popolnoma enaki — —____.
Imeli sta plave lase z zlatimi nitkami, nežne grudi in fine bele roke in noge.
Nihče ju ni mogel razlikovati.
Nekoč je dejal nek gospod: »O, jaz ju lahko razlikujem---------1«
Prva je imela v plavih laseh z zlatimi nitkami lasnice iz plave želvovine, druga iz temnorumene.
Hodili sta ven in prihajali noter_.
Smehljaje je izročila prva obe lasnici gospođu, plavo in temnorumeno.
Gospod je poljubil to--------in je
bil premagan.
»Kako se je mogel gospod pl. Z, odločiti baš za prvo?!« j« rekla nekoč neka dama.
»Saj tudi res ni mogel,« Je odvrnil gospod A, vzel je namreč baš drugo!«
Bil je to slab dovtip, pa so se vsi smejali. Posebno prva.
Kasneje pa jo ie v resnici vzel — drugo!
Ta je bila odslej ko roža.
• Prva pa je bila bleda-------
Odslej so razlikovali-----prvo te
drugo.
Ivan Albreht
Starega odvetnika so vprašali, H ti hotel priti pred poroto, če bi bil obdolžen zločina. »Kakor se vzame, je odgovoril izkušeni zagovornik. Ako bi bil kriv, bi dejal brez pomisleka da. Ko bi bil pa nedolžen, bi rajši stopil pred stanovske sodnike.*
Iz ronuuu Bouchankau Le eriae de Von-
Ta izjema pa ni mogla1 trajati dolgo. Povzročila jo je, to je res, intervencijska politika nemške državne banke. Na prvi pogled izgleda ta intervencijska politika kakor kak navaden borzni manever, tehnično vplivanje na denarni trg. Državna banka je namreč s pomočjo svojih, sistematično zbranih deviznih zalog sama nastopala v inozemstvu kot kupec marke, doma pa je tudi sama zadovoljevala vsakemu povpraševanju po tujih devizah. Na ta način se ji je posrečilo, da je vzdržala marko nekaj tednov kljub silnemu tiskanju bankovcev, stabilno.
Dejansko pa ta intervencijska politika nemške državne banke ni bila navaden borzni manever. Državna banka je s to svojo politiko onemogočila za nekaj časa, da se položaj ni tvoril tako, kakor bi se pravzaprav po narodno-gospodar-skih zakonih moral. Vse prevelike množine denarja bi morale valoviti iz države v inozemstvo. Tu bi se njihov vpliv pokazal na ta način, da bi zmanjševale tečaj marke. Toda to se radi intervencijske politike državne banke ni zgodilo. Mesto papirnatega denarja so šle v inozemstvo tuje devize in pa deli zlate zaloge nemške državne banke, torej popolnoma svojevrsten proces. Pač pa so velike mase papirnatega denarja pričele izvrševati svoje razjedajoče delo v notranjosti države: cene so šle postopoma navzgor. In to je vzbujalo nekaj časa splošno začudenje: marka je bila na inozemskih tržiščih skoro stabilna, doma pa je od tedna do tedna ginila njena kupna moč.
Razjedajoče delovanje papirnih mas v državi je intervencijski politiki vedno bolj izpodmikalo tla. Vsled silno narast-lih in še vedno naraščujočih cen je nazadoval izvoz in usihal dotok tujih deviz, nasprotno pa je bila potreba po njih vedno večja. Ker državna banka ni smela porabiti vsega svojega zlata, je končno v tem procesu podlegla — prenehati je morala s svojimi intervencijami, in tedaj je bruhnil proces, dotlej šiloma zadrževan, z podvojeno in potrojeno naglico svojo pot. Marka je padala in padala ... Tiskarski stroj za tiskanje bankovcev jo je pogubil, zakrivila pa je njeno katastrofo — nemška vlada.
Združene države — najvešji pridelovalec bombaža.
Južne Zedinjene države so tekom zadnjih dvajsetih let pridelovale okolo 63 % od vsega bombaža (cotton) na svetu. Ta bombaž raste v državah Texas, Georgia, Mississippi, Alabama, Arkansas, Oklahoma, South Carolina, North Carolina in Louisiana. Največ bombaža se prideluje v državi Texas, za njo prihaja Georgia po količini letine in potem zaporedno druge države v gori navedenem redit Manjše količine se pri-deluejo v državah Tennessee, Missouri, Florida in Virginia. Poljedelski delavci v bombaževih plantažah Zedinjenih držav so ponajveč črnci; moški, ženske in otroci delajo na poljih. V zadnjem času se je obdelovanje potom poljedelskih strojev stalno bolj razvilo. Dočim so še pred leti sejali semena na roko ali z motiko, morejo danes strofi orati, sejati, trebiti itd. Po starem načinu je delavec moral vedno biti na nogah in hoditi, danes se vozi, sedeč na poljedelskih strojih in mu ni treba hoditi.
Ali ob žetvi se trgatev bombaža še do dandanes vrši najbolj zanesljivo s tem, da se stročje s stebla pobira z roko. Ta način trgatve je seveda počasna stvar in zahteva veliko število delavcev. Sedaj pa poskušajo razne vrste strojev za pobiranje in upa se, da za nekoliko let bo razvit primeren stroj v to svrho. Potem postane mogoče popolno obdelovanje iste količine bombaža ob znatno manjšem številu delavcev.
Bombaž se dandanes spravlja na trg na sledeči način. Farmar naprej privaža z dvovprežnim kmečkim vozom bombaževo stročje v mlin. Lokalni bombažev mlin loči pjedivnati bombažev lan od semen, ki se rabijo za izdelovanje bombaževega olja; bombaž se sklada v svežnje ali bale, tehtajoče po 500 funtov. Farmar prodaja te bale domačemu kupcu naravnost iz mlina ali pa jih privaža v bližnje tržišče na prodaj. Lokalni kupec zopet prodaja bombaževe bale kakemu veletržcu v večjem tržišču In mu jih pošlje po železnici Veletržec iz svoje strani nakopiči večjo zalogo bombaža iz raznih krajev in jo proda predilnicam za bombaž v tej deželi ali pa izvozniku za izvoz v inozemstvo. V enem ali drugem slučaju nakladajo se polni vagoni bombaža radi prištednje na vozarini.
Ako se bombaž proda izvoznik«, se bombaževe bale po prihodu v pristanišče stlačijo na polovico svojega obsega, da se prihrani prostornina v ladiji. V inozemstvu se bombaž proda predilnicam. Predilnice, tukaj ali v inozemstvu, pretvarjajo bombaž v prejo, ki se proda tkalcem za izdelovanje tkanin. Tkanine se zopet prodajajo tovarnam za oblačila, ki izdelujejo obleke, perilo, rokavice in mnogo drugih predmetov.
Zedinjene države pridelujejo ne fa več surovega bombaža kot vse druge dežele na svetu, skupaj vzete, ampak ameriški bombaž je tudi najboljši za predivo izmed vseh vrst pridelanih širom sveta. Dolgost, obseg in značaj vlakna so ravno one vrste, kakršne treba za izdelovanje najbolj priljubljenih bombaževim Radi tega se ameriški bombaž vporablja vsepovsod na svetu, kjer se izdelujejo bombaževe tkanine.
Pomembno je tudi, da Zedinjene države izdelujejo več bombaževih tkanin kot katera druga država na svetu. Sicer ni v tej deželi toliko predilnic kot na Angleškem, ampak vsled izdatnosti ameriških manufakturnih strojev morejo Zedinjene države s 37 miljoni preslic proizvajati več bombaževin kot Angleška s svojimi 57 milijoni preslic. —>
(New York, Jugoslov. od. F. L. I. S.)
Gospodarske vesti.
INDUSTRUA.
X Pregledovanje naše industrije svile. Minister trgovine in industrije Je odredi! strokovno komisijo, ki bo pregledala tovarne svile v Pančevu in proučila njeno organizacijo in administracijo.
X Nacijonalizlrana ruska Industrija. — Svet ruskih ljudskih komisarjev je izdal dekret, ki zavezuje industrijske truste, da podajo podatke o dobavah v svrho odmere davka. V tem pa se je izkazalo, da so mnogi trusti odlašali s podatki ter so končno izjavili, da ne morejo dati podatkov. »Kras-naja Gazeta« navaja celo kopo takih neposlušnih trustov, ki se hočejo izogniti plačevanju davkov, med katerimi se nahajajo osrednje organizacije sovjetske industrija kakor:	kavčukov trust, državna založba,
opekarniški trust, stekleni in porcelanski trust, sibirski trgovinski trust itd. Vsa ta podjetja bodo označena na »črni deski«. Delen upogled v desolatne razmere daje »Eko-nomičeskaja Šiznj«, ki poroča o nenadejanem kaosu ob priliki revizije kavkaškega lesnega trusta. Revizija je ugotovila, da ta trust od svoje ustanovitve v oktobru 1922 dalje sploh ni vodil poslovnih knjig. Najvažnejši dokumenti, n. pr. pogodbe s strankami, poslovne pogodbe itd. so se nahajali deloma v posesti posameznih funkcijonarjev, odnosno se je moglo prepričati o raznih transakcijah le na podlagi ustmenih informacij. Mesto dokumentov so pri revizij) pokazaU revizorjem beležke v privatnih zapisnikih. Skupna vsota izgub iz sklenjenih obveznosti se je mogla določiti na 600.000 zlatih! rubljev.
X Novi premogovniki na Slovaškem.
Kakor poročajo češki listi, so prišli blizu Parkam na Slovaškem na sled bogatim premogovnim plastem. S kopanjem bodo pričeli v najkrajšem času.
X Industrija vžigalic na Poljskem. Na Poljskem se nahaja sedaj 13 tovarn za izdelovanje vžigalic. Te tovarne zaposlujejo 4000 delavcev v svojih obratih. Mesečna produkcija znaša 17.000 zabojev po 5000 škatljic. Z vladno naredbo z dne 7. aprila se je zvišal davek na vžigalice na 70 poljskih mark pri škatlji.
X Uvoz sladkorja aa Madžarsko. Madžarska vlada je svojčas določila precej visoko carino oziroma carinski nadavek na sladkor. V tekočem letu Je Madžarska izvozila nekaj tisoč vagonov sladkorja v Romunijo, Anglijo in v Nizozemsko. Poučeni krogi trdijo, da Je madžarska vlada dovolila Izvoz večjih kvantitet sladkorja, kakor bi dopuščala to domača potreba. Radi tega bo morala Madžarska dovoliti uvoz sladkorja in znižati carino.
X Prepoved Izvoza surovega olja na Poljskem. Ministrstvo za trgovino in industrijo Je predložilo Sejmu zakonski osnutek, glede prepovedi Izvoza surovega olja. »Ga-zetta Warszawska« poroča, da je bila vlada primorana k temu koraku radi tega, ker so bili izpostavljeni poljski zastopniki pri pogajanjih za sklenitev trgovinskih pogodb s tujimi državami diplomatskemu pritisku ter da so vsled tega pristali na Izvoz gotove količine surovega olja. Ker pa produkcija surovega olja na Poljskem nazaduje, bi mogle koncesije za izvoz surovega olja škodovati interesom Poljske. Zato je najboljše sredstvo proti diplomatskemu pritisku tujih držav zakon, kl zabranjuje izvoz surovega olja.
TRGOVINA1.
X Padanje cen na madžarskem lesnem trgu. Začetkom tekočega leta je Madžarska uvozila Velike količine lesa, ker so se nadejali živahnega gradbenega delovanja. To delovanje pa je bilo celo leto silno neznatno, tako da so popolnoma zadostovale zaloge, ki so bile v državi že pred spomladjo. Radi tega so pričele cene stavbnemu lesu v Madžarski silno padati kar povzroča veliko škodo na samo madžarskim uvoznikom, temveč tudi romunskim in slovaškim izvoznikom. Gradbeno delovanje je tako malenkostno, da bi mogla Madžarska preje les izvažati, kakor pa uvažati.
X Znižanje cene sladkorju. Sindikat sladkornih tovarn je znižal od 9. t. m. ceno kristalnemu sladkorju za 2.35 dinarja in ceno za kockasti sladkor za 1.50 dinarja.
KMETIJSTVO.
X Stanje posetve na svetu. Mednarodni poljedelski institut sporoča o položaju posetve na svetu sledeče: Začetkom maja je bilo stanje posetve v Evropi in v severni Afriki splošno ugodnejše, kakor pa je sedaj. April Je bil za vegetacijo mnogo ugodnejši, kakor Isti mesec v lanskem letu. Pomladanska setev je sicer nekoliko zakasnela, vendar je njeno splošno stanje zadovoljivo. V Zedinjenih državah kaže zimska posetev radi obilnega dežja zelo ugodno In tudi pomladanska posetev ima zelo ugodne pogoje razvoja.
DENARSTVO.
X Ogromen porast obtoka novčanlc na Madžarskem. V zadnjem tednu meseca maja je narastel obtok novčanlc na Madžarskem ,za 7.651 milijonov madžarskih kron. Leta 1921 je bik) v obtoku 14 milijard kron, danes jih je 119.1 milijarde. Iz tega je prav jasno razvidno, kara dovede Inflacijska politika. Država je ponovno najela pri državni banki 2.8 milijarde posojila ter ji dolguje sedaj 47.2 milijarde madžarskih kron.
X Obtok bankovcev na Poljskem. Po Izkazu poljske državne blagajne Je znašal celotni obtok bankovcev na Poljskem dna 31. mala 2,,733.8O0,OO(LO00 poljskih mark. Država je v tem času dolgovala etnisiiske-ma zavod« 3*OT,00(k00040a jwüahft
Zanimivosti.
.rancosko dekle po vojni.
Gospodična Amelie Gayraud, ena najodličnejših profesoric na ženskih srednjih šolah, ki je 1. 1914. obelodanila knjigo »Današnje deklice«, pripravlja novo delo o taistem vprašanju. Časni' karju je razodela sledeče svoje izsledke. 2enska se je dosti manj izpremenila, nego se domneva. Nekaj časa je morda poskušala nadkriliti sama sebe, sedaj pa priroda zopet pridobiva svoje pravice, in opaziti je povrat v prejšnje razmere.
Moda v noši se predrugači v vsaki dein, žensko telo pa se ne. Ideje se isto tako pretvarjajo po dnevni modi, vendar osnovno mišljenje ostane nespremenljivo. ženska se rada »postavlja« z obletco, »postavlja« se pa tudi v govoru. Vendar koncem koncev ni stvar kdo ve koliko revolucijonarna, če hočemo do dobra razumeti sedanji položaj deklet, se je treba poglobiti v sodobne težkoče devoik lu mladeničev. Ker je mišljenje današnjih fantov täko, da je siromašno dekle obsojeno, ostane gospodični samo Jvoie potov, da si pomaga iz zagate: ah se skuša uveljaviti med tekmeci in tekmicami ali pa si zagotovi obstoj z zgolj ženskimi sredstvi, ki odvzamejo fantom (vsaj začasno) njih praktični smisel. In ? tem tiči razlika med predvojno in povojno deklico.
Pred svetovnim spopadom so se co-spice pehale za umstveno dovršenostjo in so kaj rade pozabljale na vso Senkest. Danes opažajo, da niso dosegle bog zna kaj in da so nekam trudne od silnega napora. Sicer še delajo svoj zrelostni izpit, a brez posebnega zanosa. Idejna bitka Jih ne miče več posebno. Vračajo se polagoma k prirojeni spo-gledljivosti. Današnja dekleta nimajo več vere vase; nič več v naprej ne odbijajo pomoči morebitnega družnika. Same v sebi so manj oborožene, nego se meni; če posameznice morda res tekmujejo z moškimi, je pa večina nesposobna tolikšnega napora. Mogočega družabnika, M si ga vnovič želč, si ne predočuje-jo v romantičnem svitu. Čisto prozaično Sin gre za to, da si ustanov# družinsko
živijenjft,
Na splošno se protivijo svobodni zveza (kar dokazuje, da niso tako neumne!) Vendar ako so prekoračile neko starost ia ako še ni moža, se bodo zadovoljile z
resnim in prikupnim tovarišem, ki bi jim omogočil pustiti službo na cedilu.
Glede službe predlaga Gayraudova naslednjo pametno uredbo. Mnogo poročenih žen je prisiljenih, iskati si zaslužka, da tako pomagajo gospodinjstvu. Osnovale naj bi se »polovični poklici« (demi-metier). To se pravi, ženska naj bi delala izven doma samo pol dneva, bodisi zjutraj ali popoldne. Priboljšek bi bil kajpada manjši, vendar še znaten. Zlasti bi jih prav hodilo to, da ne bi povsem izgubila stika z domačijo in s svojo deco.
Pri vsem tem pa je poudariti, 4a je dekletom še vedno do umske naobrazbe. Hočejo namreč ohraniti poleg soproga tisto mesto, po katerem strem#. Razen tega čutijo, da jim bo samo ta kultura omogočila, primerno vzgajati svoj naraščaj.
V razpravi Armees... ou Dćsormčes (Oborožene... ali Razorožene) se Gayraudova bavi tudi s sedanjim stališčem ženske mladine napram verstvu in politiki. V političnih zadevah so precej brezbrižne, zanimajo se samo za volilno pravo, to pa iz načela. Zgolj neznatna manjšina se je zavzela za boljševištvo in se priključila internacijonalam, zahtevajoč, naj se odpravio državne meje. Toda takih je zelo malo. Glede verstva je pripomniti, da sprejemajo vero, ne da bi se razvnemale zanjo. Agathon je pred desetimi leti v svoji prosluli poizvedbi »Sodobna mladež« ugotovil, da je povratek tedanjega podmladka proti religiji pomenil potrebo po redu in disciplini. V istem duhu nazlrajo današnje mladenke na vero; nobenega misticizma.
Skratka, neomejeni feminizem nekoliko pojema; ženske postajajo zopet bolj ženske, nego so bili njih vihrave prednice pred evropskim požarom. Bodočnost ne vzbuja več resnih pomislekov.
' P. V.
® Grozna bolezen Tsled lakote v Rcsiji, Posebni poročevalec lista »Osservatore Romano« poroča iz Rusije, da se kljub boljšim prehranjevalnim razmeram pojavlja neka bolezen, ki ima največ žrtev med otroki v onih pokrajinah, ki so trpele na lakoti Pri bolezni zatečejo usta tako, da morejo bolniki zavživati samo tekočine. Včasih pa zateče tud! celo telo In često se dogaja, da bolnik poči. Bolnik navadno umre tekom 24 ur. V tatarskih pokrailnah zopet razsaja tifus, ki zahteva 20 odstotkov žrtev.
S ZVERINSKI MORILEC ¥ MOSKVE
Tekom zadnjih dveh let so našli v Moskvi na javnih prostorih, v kanalih in pri novih zgradbah človeška trupla, ki so bila zašita v vreče. Take vreče so našli v vseh delih mesta, največ pa v predmestju Samosko-rečje. Skupno so odkrili 27 vreč z različnimi trupli. Dognali so, da izvršuje vse umore ena in ista oseba. Vse žrtve so bile umorjene na isti način: udarec na sence in nato zadavijenje 3 vrvjo. Trupla so bila često tako razmesarjena, da jih ni bilo mogoče spoznati. Kljub vsemu trudu niso mogle priti oblasti na sled tajinstvenemu morilcu. Preiskava je dognala samo toliko, da so žrtve povečini kmetje, ki so prišli v mesto po svojih opravkih. Ugotovi!! so tudi, da so bila trupla zvezana tako, kot da bi jih zvezal nekdo, ki se poklicno peča s konjskimi kupčijami.
Slučaj je hotel, da so prišli na sled zločincu, ki je bil na poveije oblasti zaprt. Hudodelec je bil moskovski izvošček Kamarov Petrov. Ko je prišla k njemu policija, se je zadržal zelo mirno, nato pa je skočil z drugega nadstropja na dvorišče in zbežal. Vendar so ga srečno zalotili in zaprli Izjavil je, I da vrš! svoj posel radi tega, ker so današnji ljudje sami sleparji, kf jih le treba umoriti. Možakar Je star okoli 52 let !n ni pri pravi pameti.
Svoje zločine Je Izvrševal vedno po istem načrtu. Šel Je s svojim konjičkom na trg ta ga ponudil na prodaj za smešno nizko ceno. Kupca je peljal s seboj na stanovanje, kjer ga je med pogajanjem udaril s kladivom v sence. Ce je padla žrtev na tla, ji je zadrgnil vrat ta io vlekel v sosednjo sobo. kjer ji je prerezal žile ter lovih kri v skledo. Nato je nesrečneža slekel do golega, mu zvezal roki na hrbet, nogi skupaj ta ga zašil v vrečo. Vse to je trajalo po njegovih izjavah petnajst minut. Ko je napočil večer, je vrgel vrečo na voz in jo odpeljal v kanal, reko ali v kako novo stavbo.
Kamarov Je priznal, da Je na ta način umoril 35 oseb. Šest mrličev Je zakopal blhu svojega stanovanja, kjer so Jih res tudi našli. Izkopali so jih te dni v navzočnosti velikega števila okoličanov. Samo močna straža je preprečila, da ga ni ljudstvo linčalo.
Z njim je sodelovala tudi njegova žena, kl je često iztaknila nesrečnežem oči. Ako ni bila žrtev že mrtva takoj po prvem udarcu, sta ga oba zakonca mučila toliko časa, da je Izdihnila. Oba sta bila predana sodišču, ki ju bo skoro gotovo obsodilo na smrt.
Zanimivo Je, da je bil Kamarov zelo pobožen, ta da je redno zahajal v cerkev Ko so prišli k njemu stražniki so ga našli klečečega pred podobo matere božje,
* Jagode. Čeravno vabijo jagode človeka 3 svojo zunanjostjo m vonjem, da segne po njih, vendar vsebujejo neke vrste strup, vsled česar je treba biti Pri zavživanju precej oprezen. Ta strup lahko precej vpliva na razne ljudi Pri svežih jagodah ne pride -strup toliko do izraza, pač pa pri zmečkanih, ki pričnejo že gniti. Najbolje Je, ako se jedo polite z vinom in potrošene s sladkorjem, ki strup nekoliko ublažita. Za otroke izpod dveh iet pa jagode sploh niso zdrave.
iait.
Škotska partija, igrana 9, t m. v kavarni »Emona«, Ljubljana, med svet. šah. moj stro, ma J, Mieses (Nemčija) in dr. M. Vidmar (Jugoslavija).
Beli; J. Mieses:
L C* — C*
2. Sga — h 2. ds — d«
4.	Sf* X d*
5.	Sd« X e®
6.	Lu — d*
7.	e« — es1) g. Le» — &
9. 0 — 0
la Dda — f»
11.	ta — h*
12.	Lf« — e*
12. Sta — d*
14.	Dfs — es*)
15.	Les X ta
16.	' fe — ‘k
17.	Ta» — e»
18.	Lik X fe
19.	De* — ds
20.	Sd» — fs5)
21.	Sf* X es
22.	Od» X g*
23.	Tfi X f. +
24.	Kg» — ta
25.	G» — G«
26.	Kta — g»*)
27.	c* — cs
28.	Kg* — Is
29.	Ses — d*
30.	S d* — es "h
31.	Ses ~~ d»
32.	Te» —- e*
33.	Sds — ta
34.	Kf» — e*
35.	Gs — gs
36.	h* — ta
37.	K e» — U
38.	Se* — g*
39.	KI« — e»
40.	S g« — f«
41.	Kf. — f*
42.	a* — a«
43.	Sf» X d»
44.	Kf« — e»
45.	b» - b«M)
46.	b« X as
47.	cs — c*
48.	Kta - d.
49.	Kd« X ct
50.	se vda.
črni: dr. M. Vidmar:
G? — ta Sba — e« es X ds Sg9 — fe br X C« d» — ds
Si« — g» Lis — e® Dds — ta *) 0—0 Sg« — h« Les — b® Le® —- ta Ta® —- e« c? X be Lee — fs fc — le4) She X fe fa X ta Dta X f« Di* - g*!*) Sf» X g* Kg» X f» Sg* — f*!7) Sfs — d» Fl» - g* Sd« — bs Te» — e« Kg® — f» Kf» - g»#) Sbs — c? Sc? X e» Se« — d» Kg« — f« Kf. — e» Ke» — d»
g» — g» Sds - e. + Se. — f» Kd. - e« h» - hs! Sf. - d» Ke« X d? Kd» ~ er a» — a* ta X as d» X c* Ke» — e» Ke. — d»
Pisalni stroji itd»
Mehanična delavnica (popravijalnica)
LJUBLJANA
StleUburgov* uiica 8/1.,
L. BARAGA.
а)	Nekoliko nenavadna varijanta, katero z uspehom favorizira v zadnjem času fe* MlßSSS.
*) Najboljše. Črni hoče predvsem zavarovati konju na g» polje he.
*) Beli se umakne pred grožnjo otvoritve linije f potom f» — f«.
‘) Ta poteza mora priti prej ali slej. Poteza je naravna posledica 7, poteze beie&a,
б)	Pogrešno. V trenutku, ko misli beM preiti k^napadu, izgubi kmeta in s tem igro.
9) Te silno jake parade beli ni predvideval.
O Na 24... Sta bi seveda sledilo 25, Tf» -h Sc».
e) Grozilo je Te» X e» in Sd« — fs "K
») Na Kfe sledi 31. Sd» + Ke». 32 Tta, 33 Ke® : 33 Sf* +.
w) Na ta — b* .sledi a» — a«
*	Iz londonskega sveta. Francozi izdajajo knjige, da bi dokazali potrebo mnogoženstva, da bi se izpopolnile po vojni razredčene vrste, in da bi se pomnožilo prebivalstvo tako, da bi tekom dveh aii treh rodov doseglo število Germanov, — Pred kratkim je izdal neko tako knjigo »Zakonita metresa« pisatelj Georges AnquetiL V njej zagovarja to zahtevo z veliko vnemo, mc--šano z dobro dozo cinizma. Angleži niso tem idejam posebno naklonjeni, čeravno je tam problem neporočenih žensk, ki ne morejo najti moža. mnogo bolj resen, nego v Franciji. Vsi zastopnik! kake verske ali vzgojne struje in celo najbolj vneti zagovorniki reformacij, so se izjavili proti temu delu. — To je bilo za pričakovati kajti Angleži skušalo. da bi uvedli enoženstvo celo pri svojih kolonijalnih prebivalcih, Id še vedno poznajo mnogoženstvo.
*	Krofasti kraji. Nekateri bivši roški ujetniki pravijo, da imajo skoro vsi prebivalci mesta Kokanda v Turkestanu krofe, čeravno je podnebje precej mik». Toda ne sarmo domači prebivalci, ki stalno tam živijo, ampak celo tujci dobijo krof, ako več časa tam živijo. Splošno domnevajo, da Izvira to od nekih kemijskih sestavin, ki se nahajajo v vodi.
*	Redek ribji lov. Med mornarji živi vera, da prebiva v morju neka vrsta morskih kač, ki so zelo strupene. Vendar pa se ni doseda) posrečilo, da bi kako vlovili. Sedaj pa poročajo, da so ujeli ribiči v Floridi morsko žival, ki le dolga 13 metrov ip 2 metra debela. Niso pa na jasnem, dali ie to kake vrste riba, ki živi v morskih globočinah in je le slučajno prišla v višave, ali kaka vrsta morskih kač.
1......... 1	- .I.1 L".... .......
kTTHE MEÄ Co»
LJUBLJANA. n
EBJJEf-. ŠT. £68 CST. GRADIŠČE I©. (|j
Računske stroje.

Seršen le In ostane najboljša Jcralitetna znamka« Varuje cev ije» cenejši in trpeinejšl Je oe usnja. Od vašega Čevljarja samevajte» da Vam pritrdi Berson gumi podpetnike in gumi podplate.
Časopise, knjige, brošure, tiskovine za urade, občine, kakor vsa druga v tiskarsko stroko spadajoča dela izvršuje po zmernih cenah lično in poceni
! LHna. Mota ul 1
Urejena je tudi za tisk glasbenih del (sekirice, note).
mflLI OGLASI:
Cm« oglasom do 20 b«s«d Din 5*—; vsak« nadafln« beseda 25 par«, z davščino vred.
a IBS
mam
Trapist sir
tajsfeovt l do 3 60 kg — kg Din 80'— poštom od 5 kg gor* šaije Mljekara» Sunjs.
ifia za n
pridno dekle s dobrimi spričevali dobi takoj pri dobri plači v Mariboru dobro sralno službo. Stroški ta potovanj« se povrnejo — Ponudbe pod »Dobra elužba-«, na upravo lista._
Kras na ia
s lepim vrtom «n prostim stanovanjem v Ljubljani s® «godno proda. Vprašati pri društvu hišnih posestnikov. Dunajska e, 17 od 4.-8. are ali pismeno.
. Tri ijsta Uta
letijo vsled dolgega časa dopisovanja s Inteligentnimi gospodi. Ponudbe pod „Radost, Mladost In Veselje", m poštno ležeče Bled 2.
Di lala
iščeta sa prihodnje šolsko leto snažno sobo s dobro oskrbo. Ponudbe na upravo tiste pod „Primorca.“
la
20 vagonov po eenl 550' — K sa 100 kg, fracco Sladojevei, proda Gjuro Jelič, Sladojevd p. Slatin».
ttsie®
•gilae sa Ljubljano, Celje Maribor išče domača zavarovalna družba. Visoka provUija, »rent. «teina plača. Prijave na upravo liste pod »Agilni akvisiterjl*.
Tani
želi v s vrbo ženitve mlad trgovec s gospodično ati mlado vdovo e premoženjem. Ponudbe, če mogoče s etiko, katera s« pozneje vrne pod »št 30«, n» upravo lista. -

spretnega, samostojnega sprejme L Jugoslovanska tvornica riačic ia kljukic r Stražišču pri Kranju.
Mn
dobro ohranjeno, event. tudi novo se kupi. Ponudbe na L jugoslovansko tvornico riačic In Stražišču pri Krasna
Mi 13
morska trava. Peter Kobal Kranj, Glavni trg tvomtea vseh vrst blazin la žime la morske trave, modrose aa peresih. Specijalna tvrdka sa izdelovanje klubgarnitur. Najnižje cenel —• Najeolidnejil Izdelki! —- Zahtevajte oferte In cenike!_
Ml
s Tresickom iudge MuH? e 8 prestavami prosti tek, voziček. Torpedo s steklom, vse skoraj novo, prodam sa 20.000 Din, Moravec, Maribor, Slovenska 6.
ksiil pinmi
s® dobi po «godnih eeaah vsako množino. Prodajni «rad šent-jaaškegs premogokop», izbijana, Krekov trg 10.
pnesmatiko in vse dele kole» nudi po originalnih cenah zastopstvo tvrdke J, Gore«, M. R. Plevel, v Preski pri Medvodah.
Kme, ja!
rdečo deteljico, semensko ajdo, lipovo cvetje, suhe gobe itd. plačuje najbolj» Sever & O», Ljubljana. Volfov» ul 18,
biUnctel s večletno prakso išče službe. Cenj. ponudbe pod „Per-fekten** na «pravo Meta,
M soteiti,
en« prva, asa drega, iščeta primernega mest« ss takojšen nastop. Kavcija na razpolago. Ponudbe pod „Sobarica“ n« upravo lista.
is dobre rodbine la samo s dobrimi šolskimi spričevali kateri bi stanoval pri Staričih ali sorodnikih se sprejme takoj ali koncem šolskega leta pri tvrdki R Srermeckž, Celje.
osebni, Nesselsdorfer, zelo dober, lepa karoserija 15/49 H-P, 0 sedežev, se po ugodni ceni proda. Chvatal, Ljubljana, Marinova essta 30.
poučuje klavir mlajše sačetnice,
iSaato» vvMivt listi»»
«la
trinadstropna v srsdia» ateste Ljubljane se takoj proda. Poizve s»; Kriievniška ul. št. 7/K.
Petin
enonadstropno hišo, primerna sa gostilno, 6 oralov zemlja. 2 orala sadovnjaka £ mladim sadjem razne vrste, % orsia vinograda, ll/t ©rala polja posejanega, I oral travnikov s® proda s celokupnim inventarjem radi otpotoranja v Ameriko za ceno 825.000'— Din. FVanjo Setimovič, gostilna Amerika U-pik, Slavonija.
Motet
s 6 konjskih sil 6-60 m trans-mieljoaa (Rengschmirhengels -ger se prodk. Poisv» s»; Elsner, Dravograd.
StlOH® 19
v dobrem stenju s 4 sobami, nad 16 oralov zemlja, IS minut od Maribora s« proda. Za kwp«8 stanovanja oa raznolago. Cen* 270.000 K, Dopisi Studenci pri Mariboru, Zrinjskega utica št 1.
m
Inkssswta, slug« ati kaj primernega iščem. Zmožen sem S jezikov v govore la pisavi. Ponudbe prosim pod „Nujna pomoč** na upravo tista.
Mim
prevozne, čistila* mlatilnice vseh velikosti, paro* ia bensi-aove lokom ob; le, razne Stabilne motorje ia droge gospodarske stroje po selo znižanih eeaah. M. Herge, Sv. Lenart, p. Velika Nedelja.
na prometni cesti Maribora, z dobroldočo trgovino z mešanim blagom in dvoriščno hišico s velikim skladiščem se proda. Kupee dobi takoj stanovanje, trgovino la skladišče. Vici Ma-ribor, Glavni trg 6,
Inat
išče službe nadmlinarja, pod-mlinarja ali kot prvi mlinar na kakem večjem mlin«. Grem tudi za samostojnega sa kak manjši mila, ali pa vzame» primaraega V Mim,
Najstarejša špedlcijska tvrdka v Sloveniji
R. RANZINGER, ta-Mjana - JegeolSg
ipedieijska pisarna
Podjetje *» pmašaaje Stegs južne želesaice. Braovo*«! in tovorni nabiralni promet Ss Avatrite t*1 v Avstrijo. Podjetje sa prevažanj« pohištva. — Skladišče s posebnimi «nprtimi kabinami *n pohištve.
Sraofavlt KAŠiZiNflEK.	Intenirbou telefon 6%
Pristni naravni
malinčeu soli
s slatejein Mas
po21.-Dinzaf kg
audi ieköfRtt
dr. Pieeeli
lili Snisii L
InserlraJ
koder hočeš, nikjer ne bodeš imei onega uspeha katerega ti nudijo
v „3ufran!ih
•r‘
L. Mikiii
Utibliana,
Mesta! trg lš
tetieiovateii dežnfiStov
R« ta u&9C i R« defetav
Zaloga
sprehajalni!!
palic« l8“*8
Popravna tou* ia solidno 1	$#
»f S@fniš§!enltti? peslylyffe m tvrdk, ki Si	¥ „Jutranjih novostih“ i
Novostih“
Jsjova.
Pristopam kot lian h Narodni Radikalni Stranki,, prt-vzemajot vse pravice m dolžnost* nje programa m statutov*
Datum;
Kraj, naslon;
Lastnoročni fodpis {čitljivo);
Poklic;
L
Izpolnite, fzrefite In pošljite na Gi, tajnlžtto N RS v Uubijanl, Wolfova ulica št 1/L
i. priloga „Jutranjim Novostim“ ite«.1l7.z dne 17. Hinila 1923.
Dogodki v Bolgarski, naša krallavina in veiesiia»
bolgarska in ! pomirjanje laikana, j
Monsoiska prvina ie stvariia is boi- ; garske krvi nemiren element Revolucija T sosedni deželi potrjuje to trditev v vsem obsegu. 0 Srbih se je po krivka govorilo, da so imperijalisti in da segajo i?© Jerajih, ki jim ne gredo. Pokret »ma-kedonstvujuščih pod vodstvom Todora Aleksandrova se je pa podal v smeri, id vodijo pokretaše in narod v sigurno propast,, ako v zadnjem trenutku ne smaga zdrava človeška pamet.,.
Bolgarska ekspanzivnost si je: izbrala i dve torišči: našo Makedonijo in Zapadno iTrakijo. Po polomu centralnih vele-^ sil je zapustila južno-srbske kraje veliko i število nezadovoljnih, avtohtonih prebivalcev, ki so si poiskali zavetišča v premagani Bolgarski. Njehove simpatije so bile v Sofiji. Ti ljudje se nikakor niso mogli sprijazniti z mislijo^ da je Bolgarska z neuillyskhn mirom za vedno izgubila Makedonijo. Nastale so tajne, zarotniške organizacije, v katerih si je znal priboriti okretni in lokavi Tod or Aleksandrov prav odločilno vodilno mesto. Tendenca teli organizacij, ki so idejno prepovedovale »avtonomijo« Makedonije pod nadzorstvom Bolgarske, je bila v ostrem protislovju z našimi interesi ter z mirovno pogodbo sploh. Ko je prišel na vladno krmilo g. Aleksander Stambolijski, je ukrenil potrebne korake, da se ublažijo vidne forme iredentistične borbe, ki je izzvala v Beogradu skrajno nezaupljivost in napeto pozornost merodajnih činit el jev. Tako je nepomirljivi bolgarski e’ement, prepojen s koburško-šovinističnimi idejami, oviral pacifikacijo Balkana na najkočljivejši točki: v Južni Srbiji.
Vlada g. StamboKjskega je slednjič uvidevala, da škoduje omenjeno gibanje prestižu Bolgarske. Začela je s krutim preganjanjem vseh legalnih m ilegalnih iredentističnih organizacij. Z niškim sporazumom je bolgarska vlada vrgla temu pokretu zadnjo bojno napoved pred noge, in kdor je bolgarske razmere vsaj približno poznal, je moral računati z dejstvom, da pride prejalislej do nevarnih konfliktov.
Sistematična borba iredentistov se ni omejevala le na Makedonijo. Njihove pravične in krivične aspiracije so se za-sigurale tudi na trakijskem ozemlju.
Kakor znano, prisoja n'euillyska mirovna pogodba Bolgarski dostop do obale Egejskega morja. Vsled vojnih homa-tij med Turki in Grki se to vprašanje od sprejetja miru do danes ni moglo definitivno rešiti in tako je dobila bolgarska nestrpnost novega netiva. Stvar političnih zgodovinarjev* je, da dokažejo, koliko krivde na bolgarski nepomirljivosti je pripisovati orijentski politiki dveh odločujočh velesil: Francije in An-Siijfe. Prva je bila turkofilsko orijentirana in ni kazala napram bolgarskim zahtevam glede pristanišča prave naklo-Pjenosfi, Anglija se je pa iz principa, kä je v tradicijonalni in trgovsko preraču-ajeni politiki Foreigu Office-a utemeljen, postavila pred Grško in k) izigravala proti pemirjenju Balkana na dveh ša-hovskih deskah: na bojišču ia na konfe-renčni^mizi v Lausamd.
Naša vlada se je takrat, vpošteva joč ; Šojainost zemlioradniškega režima, odločno postavila m strm Bolgarske, M je
zahtevala samo izvršitev določbe v mirovni pogodbi, ki je bila zanjo ugodna. Ker se to kljub vsem urgencam Sofije v Lausanni in Parizu ni zgodilo, si je bolgarski iredentizem »priredil« tudi Tra-kijo. Vršili so se napadi na sela, mostove in druge naprave. Poleg tega pa so pričeli v Traki ji svojo kolonizacijsko politik©'. Na črti Dedeagač ter ob Egejskem morju, torej na področju, ki ga je zasedel III. grški armadni zbor, so v tistem kaosu zapuščali grški in turški kmetje svoja posestva, ker jih je v to prisilil teror bolgarskih komitašev. Za komitaši so se redno pojavljali bolgarski kmetski naseljenci, ki so se pod zaščito oboroženih tolp polastili zapuščenih domov. Tako so ustvarjali bolgarski iredentisti na trakijskih tleh svoje kolonije. Lahko si je predstavljati, da so pravi posestniki zapuščali svojo rodno grudo s prisego, da se bodo o prvi priliki maščevali nad nasilstvom komitaških tolp. Danes je ta kolonizacija preplavila že vso Trakijo. Naše Makedonije se niso mogli uspešno lotiti, ker so naše oblasti z naravnost drakoničnimi ukrepi zatrle ta pokret malodane v kali. Vršile so se sicer manjše ali veče praske med našimi orožniki in makedonstvujuščimi, a navadno so zmagale oblasti nad tolovaji. Na žalost je zgorela marsikatera makedonska vas....
Danes zatrjuje revolucijonarna vlada v Sofiji, da stoji na stališču mirovne pogodbe. Kdo naj to verjame? 2e samo dejstvo, da so se polastili oblasti na Bolgarskem ljudje, ki so na predvečer zgodovinskega premirja hoteli še slovanske, srbske krvi, je dovoljno, da si ustvarimo svoje mnenje.
Novi, revolucionarni režim je v bistvu negacija mirovne pogodbe. Ta režim je danes nevarna ovira, ki ne pripušča, da bi se balkanski polotok končno pomiril. Interesi bolgarskega naroda niso v Južni Srbiji in ne v nasilni polastitvi trakijskega ozemlja. Po 4S. členu neuiüyske pogodbe se bo morala »nova« Bolgarska zadovoljiti z izhodom na Egejsko morja, za vedno pa bo morala pustiti staroboJgarake aspiracije na makedonskih tleh!
Trenutno še Zapad ni govoril jasno in odkrito. V Parizu se bojijo, vendar ne smatrajo, da je položaj tako resen, kakor ga predstavlja naša vlada. O Londonu vemo, da'se strinja z Rimom... Ves svet se lahko danes prepriča, da nismo ml tisti, ki vedno polagamo mine in zbiramo eksplozivne snovi, ampak oni ostanki germanske in mongolske ideologije, ki je v svetovni vojni onečaščala visoke planine častitega Balkana.
Dokumenti neprijateljstva napram naši državi.
Zadnji dogodki v Bolgarski so v svetli luči pokazali neprijazno razpoloženje Curiha in Dunaja napram naši državi, Sicer si nismo nikdar delali bogzna kakih iluzij o naklonjenosti Dunaja do naše države, čeprav Dunaj dobro ve, kako je odvisen od nas. Curih je pa sedaj določno pokazal, da so tamkajšnji krogi naši politični neprijatelji
Cim se je zvedelo za prevrat v Bolgarski se je pričel bolgarski lev v Curi-hu dvigati Curiške tečaje javlja Dunaj
preko Zagreba v Beograd, Dali so bile te slednje vesti o tečaju Sofija pravilne in zanesljive, je več kot dvomljivo. Vsaj borzni krogi v Beogradu so pokazali — menda se je to zgodilo šele prvič — od-I krito nezaupanje do teh javljenih tečajev. In to iz popolnoma umljivega razloga. Povsod je dosedaj izzval prevrat v državi ali celo že same govorice o kakih nemirih ali možnosti nemirov takojšne nazadovanje valute dotične države. Vesti o državnem prevratu v Bolgarski pa so vplivale po dunajskih borznih poročilih v Curihtt ravno obratno, lev je pričel rasti.
Tu je možno dvoje. Ali je pričel rasti lev radi zaupanja, ki ga imajo curiški krogi do nove bolgarske vlade, češ da bo oprostila izvoz in olajšala zunanjo trgovino, ali pa radi tega, ker so baje zlasti bančni krogi zelo razpoloženi za novo Bolgarsko, ki naj nastane po državnem prevratu. Na vsak način pa moramo uvideti, da je vplival državni prevrat na Bolgarskem na njeno valuto prav čudno, zlasti če še upoštevamo vpliv tega prevrata na dinar. Kakor so curiški krogi takoj pokazali razpoloženje za Bolgarsko, tako so takoj pokazali ne-razpoloženje napram naši državi. Cim so se namreč pojavili prvi glasovi o možnosti intervencije naše države v bolgarskem vprašanju, takoj' je sporočil Dunaj iz Curiha oslabijenje dinarja. .
Naj bodo že vzroki ti ali oni, iz teh dogodkov jasno vidimo neprijateljsko razpoloženje švicarskih in dunajskih krogov proti naši državi. Kajti nikakor se ne moremo otresti suma, da je Dunaj namenoma napačno poročal tečaje iz Curiha ter na ta način skušal priskočiti na pomoč prevratnim elementom v Bolgarski in pa škodovati nam.
To si velja zapomniti. Predvsem pa je treba osamosvojiti našo poročevalsko službo in jo izpopolniti, da ne bomo odvisni od naših odkritih in prikritih nepri-jateljev. Zadnji dogodki so resen me-mento vladi, da podvzaim tu čimprej potrebne korake.
Velesile in revolucija.
Ce razmotrivamo bolgarsko revolucijo, se nam vsiljujejo čudne misli Kakor v Lausanni, kjer sta se izigravali medsebojno Francija in Anglija, tako je tudi Sofija torišče prikrite borbe med obema velesilama zapada. Angliji je bila politika g. Stambolijskega nesimpatična že tedaj, ko šfc ni Foreign Office pričel gojiti tesnejših stikov z Rimom. Anglija Je videla v miroljubni in odločno »fran-kofilski« politiki g. Stambolijskega nekako oporo Male antante. To je bil zanjo zadosten povod, da je skušala z intrigami preprečiti normalni razvoj političnih razmer v Srednji Evropi. Velika Britanija nima na Balkanu neposrednih interesov, Toda ona se v borbi proti Angliji ni poskušala samo na Renu in Lausanni, temveč tudi na Balkanu. Bolgarski prevrat se je brezdvomno izvršil z vednostjo londonskih političnih krogov, »Manchester Guardian« od 8. t. m. je predvideval prevrat in je ob tej priliki odkrito simpatiziral za ideale makedon-Stvujuščih. Za ta list še makedonsko vprašanje ni rešeno, vsaj v toliko ne, da i Anglija ni zadovoljna z njeno razdelit-( vilo...
V zadnjem času so angleške simpatije za Italijo, Madžarsko in za našega Radića silno narasle. Tudi to ima svoje razloge, ki jih ni potrebno še posebej tolmačiti. Anglija se zaveda, da je naša kraljevina najmočnejša sila med državami Male antante na Balkanu in da je zelo prijateljski naklonjena — Franciji Politični udarci Anglije pa veljajo v vseh kontinentalnih problemih ravno Parizu. Anglija nas ne sovraži, ker za to nima nobenega razloga, toda mi smo na žalost živi in ona nas smatra premočnim, ker bi ji mogli stavljati ovire... Da nas oslabi, oziroma da odvrne našo pozornost v zdravo smer zunanje-političnega udejstvovanja, je Anglija v ugodnem trenutku potisnila revolucijonarno Bolgarsko na politično pozorišče.
Najboljši dokaz za to trditev najdemo v dejstvu, da je bolgarski lev na inozemskih borzah silno poskočil. Nekam čudno zveni ta trditev, a vendar je resnična: valuta države, ki je v popolnem kaosu, poleg tega še v vrtincu meščanske vojne, stoji višje nego plačilna enota naše države... Nikdo ne ve, kako bo ta revolucija končala, a na inozemskih denarnih tržiščih so popolnoma uverjeni, da se bo Bolgarska v gospodarskem in finančnem pogledu samo malo opraskala in da ji revolucija ne bo pretresla ekonomskih temeljev. Ce spregovori Radič kak več ali manj protidržaven govor, se ta okolnost takoj opazi na našem dinarju v Curihu. Sedaj pa vidimo, da so angleški funti zelo varno zaledje za bolgarski lev.
Zdi se, da sta Francija in Anglija prenesi: svojo šahovsko desko iz Lausanne v Sofijo. Nam je prav tako, ker nam ho dana sedaj priložnost, ogledati si potek te zanivime igre. Toda nekaj si morajo ra/.ni Curzoni zapomniti: mi ne maramo biti pod nobenim pogojem figure, s katerimi bi se igrala merkantilna Britanija. Bolgarski narod se bo koburške zalege prejalislej odrešil. Našel bo pravo slovansko pot, ki jo sedaj zapira zavist in-zulamega imperija. Politika Male antante mora stremeti za tem, da se tem tesneje «klene Francije, ki je od nekdaj imela prdvo razumevanje za težnje malih narodov. Kontinentalno ravnotežje je odvisno od Male antante in Poljske. Bolgarska revolucija pa dokazuje, da moramo biti v zunanjepolitičnih vprašanjih previdni in kar najbolj inicijativni, sicer se nam lahko zgodi da se znajdemo izolirani ...	X.
Padec Sfambolifrkega
Pod gornjim naslovom je obelodanila »Neue Zürcher Ztg.« značilen uvodnik, v katerem izvaja avtor sledeče:
»Sofija je naš najhujši sovražnik, ona je središče trgovcev in glavni stan onih strank, ki nas nepomirljivo sovražijo.« Tako je govoril bolgarski ministrski predsednik Stambolijski pred letom dni na velikem zemljeradniškem kongresu, ko je bila njegova diktatura na višku oblasti. Vodja agrarcev je poznal svoje sovražnike: meščani in inteligenca, oficirji in vojaki, vsi so prenašali Stambollbkijev regiment, ki je služil edinole razrednemu interesu malo-kmetijskih slojev. Notranja diktatura je bila ie za silo ozaljšana s parlamentarizmom, V mesecu aprilu izvoljeno Sobranje je bilo poljuben instrument v ro-
kah diktatorja, saj se mu je posreŠiC potom uradnega pritiska reducirati opozicijo na 31 mož, medtem pa je zemlje* delska stranka dominirala z 215 sedeži Toda lok je bil preveč napet: počil Ž® še prej, preden se je diktator zavedel
Kdor je imet priliko, videti ogromno postavo tega moža, je moral takoj občutiti da to ni mož, ki bi znal operirati s taktičnimi in diplomatičnimi poteza mi, marveč brezobziren zagovornik dejanja. Ta silni Bolgar ni bil nikoli prijatelj kompromisov. Njegovo nasprotovanje proti vstopu Bolgarske v svetovno vojno mu je zagotovilo triletno ječo. Ko mu je s preobratom zasvetila svoboda, mu je baje rekel car Ferdinand pred abdikacijo: »Jaz vam odpuščam!« Stambolijski mu je odgovoril: »Toda jaz in bodoči rodovi vam ne bodo nikdar odpustili.« Mož besede ni snedel, zato je razširil svojo jezo nad sotrudniki in svetovalci carja Ferdinanda. Kot mi--nister za poljedelstvo v prvi koalicijski vladi se je L 1919 dvignil Stambolijski v sfero vsemogočnega diktatorja. V peri-jodi vrenja je narod potreboval močno roko, zlasti pa napram komunistom.
V zunanji politiki je pokazal Stam-bolijski mnogo spretnosti. Radikalni prelom s koburško preteklostjo mu Je prinesel gotove simpatije zapada. Za lojalno izvršitev neuillyske mirovne pogodbe se ni boril samo z besedami. Pomislit je treba, da se je pojavila pri preustrojitvi vojske v dobrovoljske oddelke in v reparacijskem vprašanju marsikatera težkoča. Kot mednarodno priznanje za svoje napore je žel Stam-boliiski v jeseni 1. 1921. sprejem Bolgarske v Društvo narodov. V Lausanni se je boril prav žilavo za bolgarski dohod k Egejskemu morju, kakor to predvideva mirovna pogodba. V vprašanju Dedcagača pa še ni padla odločitev, otežili so pa to vprašanje z dodelitvijo Karagača (predmestje Jedrenja) Turčin kar je opozicijo v zadnjih dneh še bob razvnelo proti »politiki odpovedi«, ki jo je v Bolgarski začel pridigovati gosp Stambolijski Trenutno je težko ugotoviti, v koliko je na prevratu udeleženo čisto nasprotovanje proti dosedanji zunanji politiki Ni še tudi jasno, v koliko da je pravilen francoski sum, češ, da gre za »germanofilsko«, to je proti mirovni pogodbi naperjeno gibanje. Vsak novi zunanjepolitični kurz, ki ne bi bil podoben onemu g. Stambolijskega, bi mogel povzročiti Bolgarski nepreglednih posledic.
Sijajno izvedeni državni udar pokazuje, da so se skrivale za opozicijonal-nlm blokom močne vojaške sile. Stambolijski bo prišel do oblasti le s pomočjo državljanske vojne. Stambolijski bi se lotil prav gotovo Izvedbe tega programa, toda glavni cilj njegove politike, notranje ozdravljenje države potom mirnega kmetskega dela, bi s to politiko gotovo zgrešil. Ni izključeno, da bodo sile, ki jih je dosedanji režim tiščal z železno pestjo ob stene, nekoliko krepkeje naglasile narodne zahteve in makedonsko Iredento. S tem bi se «skvarila samo nova vnemirjenja aa Balkanu. Novi režim mora v zunanji politiki ostati pri prejšnjih smernicah, v notranji politiki pa mora vpostaviti ono tolerantno ravnovesje, ki ga je čistokrvni Bolgar Stambolijski zaničeval v lastno škodo.
Heaia?,
Cestna pevk:
, angleščine prevet P, \
«fržafe »sar
'Mhfsedrnih^1? V 3preiBst¥'1* f-inü sedmin,et v inojo ^ da
«ia je obleko kmetice is okoli i äaek ovit moder trak Bila
Obraz % je bil kruto razorao < radi tega je izgledalale S. aesel šop tiskanih pesmi.
Kmalu so pridrii sosedi na t rišče — večinoma mlade mate stanje z otroci na hrbtu, pa j ženske In moški — »inkyos-Tuđi vozniki »jtoriksh«* so pri:
Kilavi lianriri
Zenska se je vsedla na Uglasbila svoj »samisen«, "
čarovna rnoc posiusaicc m ßa, s® v smehljajočem začudenju.
Kajti iz teh grdih, popačenih ustnic se je izlivaj čudovit glas, mlad, globok» nenavadno ganljiv v svoji srčni milini »Je to žena ali vila,« je' vprašal eden
Xa’SSTj' ~ Sarno žena* — toda ^
fika umetnica. Razumela se le na svoje
K°Ä	seli
vlafin	0ZU nam pri gejši tak
glas in čuti tako pesem? Peia je ©..w
ritoihetkiSnPOli^e!eC' "tSh
ritmih, ki jih je morda slišala pri škržatu ali pri slavcu in z intervali polovičnih in četrtinskih glasov, ki še nikoli
japonske gosli * dvokoiaica, ki jo j5rl$Se sa motek.
niso bili napisani r zapadnem glasbenem jeziku.
In ko je pela, so začeli poslušalci na tihem jokati Nisem razumel besed, toda čutil sem, kako mi nežno sega do srca jad, milina in potrpežljivost japon-! skega življenja z njenim glasom, ki je tožeče iskal nekaj, kar ni bilo nikoli v njem. Zdelo se mi le, da plava in vibrira nevidna nežnost okoli mene in daljno pozabljeni kraji in časi so vstajali počasi v mojem duhu, spremljani od še boli skrivnostnih občutkov — občutkov, j M jih nista vezala čas in prostor.
Ko je pesem obmolknila, smo vzeli žensko seboj v hišo in jo vprašali, po njenem življenju. Nekdaj se ji je bolje godilo in kot deklica se je bila naučila igrati »samisen«. Mali deček je bil njen sin. Njen mož je bil hrom, koze so ji uničile oči. Toda bila je močna in lahko hodila mnogo mili Ce je bil deček truden, ga je nosila na hrbtu. Bila je v stanu, vzdržavati onemoglega moža, kakor tudi otroka, kajti kadarkoli je pela, so hm ljudje ganjeni do solz in so ji da-Jali bakrenih novcev in hrane,
t i® uiena povest Dali smo ji nekaj denarja in jedi in odšla je. Deček jo ie vodil
Kupil sem si izvod balade, ki je opevala dvojni samomor kateri se je bil izvršil pred kratkim:	»Žalostna pesem
o Tamayond in Takejiro, uglasbil Taka-naka Yone, na številki štirinajsti četrtega oddelka »Nippon-Bashl« v južnem distriktu mesta Osake.«
Bil je menda lesorez in poleg sta bila dve podobice. Na eni sta bila do smrti žalostna deček in deklica. Druga, neke vrst« končna vinjeta* 1© Predstavljala
pisalno mizo, ugašajočo svetiljko, odprto pismo, skodelico z gorečim kadilom in vazo polno »shikimi«, one svete rastline, ki jo rabijo pri svečanih budhi-stovskih darovanjih za umrle. Od čudne ležeče pisave besedila, ki je izgledala kot pokoncu pisana stenografija, se dajo prevesti samo posamezne vrstice, kot je sledeča:
V prvem oddelku Nicht Homrnachi, v daleč znani O saki — (oj, gorje te Skinshu-povesti!).
Tomayonč, devetnajst pomladi je štela — jo videti je bilo ljubiti jo za Takejiro, mladega delavca.
Za čas dveh življenj sta si drug drugemu prisegla ljubezen — (oj, gorje, ljubiti gejšo!).
Na njeno laket sta tetovirala deževnega zmaja in bambusovo znamenje — toda na težave življenja nista mislila.
On pa ni mogel plačati petindvajset yenov za njeno svobodo — (oj, kakšna žalost v njegovem srcu!).
Zato se zaobljubita, da gresta skupno v smrt, kajti na tem svetu ne moreta nikoli postati mož in žena...
Ona ve, da ji bodo sovrstnice prinesle kadila in rož — (oj, gorje, da izgineta kot rokal).
Tamayonč vzame vinsko čašo, ki je napolnjena samo s čisto vodo, s katero se zaobljubijo oni ki stoje pred smrtjo.
Oj, kako žalosten je samomor ljubimcev •— oj, gorje žrtvovanega življenja!«
Skratka, povest ni bila nič posebnega in verzi pa tudi ne izvanredni. Ves čudež predavanja je Ježa! v ženskem glasu. Dolgo potem, ko je bila pevka že odšla, s« mi le zdelo, <U j« njen glas še
ostal in se tresel v meni v žalosti in sladki milini, tako čudovito, da sem začel razmišijati o skrivnosti teh magičnih tonov.
Moje misli pa so bile sledeče:
Vse petje, vsa melodija, vsa godba pomenja samo evolucijo prvotnega čustvovanja, onega neumetnega jezika boli, veselja, strasti, katerih besede so toni. Kot se spreminjajo drugi jeziki, se spreminja tudi jezik teh kombinacij tonov. Zato nimajo melodije, ki nas globoko ganejo, za japonska ušesa nobenega pomena, medtem ko nas puste popolnoma hladne melodije, pri katerih imamo utis, da izražajo čustveno življenje zase, katere duševno življenje je tako različno od našega kakor modra barva od rumene...
In vendar, kako se ie zgodilo, da so se v meni, tujcu. Vzbudili vsled navadnega petja slepe preproste ženice tako globoka čuvstva, vsled orijentalskega petja, katerega se ne bi mogel niti naučiti?
Gotovo so morali biti v glasu pevke elementi ki so bili v stanu apelirati na nekaj velikega, kot je človeško življenje samo, in starega, prastarega, kot je spoznanje dobrega in slabega. —
Poletnega večera pred petindvajsetimi leti sem čul v londonskem parku glas deklice, ki je rekel mimoidočemu »Lahko noč«. Nič drugega, kot samo te dve mali besedici: »Lahko noč«. Ne vem, kdo je bila, da riitl njenega obraza nisem bil videl in ta glas nikoli več slišal. In vendar, čeprav se je sto letnih časov vrstilo od takrat, strepetam samo v spominu na njeno »Lahko noč« v ne-razumljivem* razdvojen«» občutku ve-
selja in žalosti, žalosti in veselja, ki gotovo ni last mojega življenja, temveč preeksistenc in ugaslih solne.
Ono namreč, ki napravi čar glasu, ki ga je človek čul samo enkrat, ne more biti od tega sveta. To spada v brezštevilna, pretekla življenja. Gotovo nista nikdar bila dva glasa, ki sta imela isto barvenest. Teda v jeziku ljubezni se nahaja milina barvenostl ki ga ima mirijade milijonov glasov vsega človeštva. Vsled podedovane navade razumevajo celo novorojenčki smisel ljubkujočega tona. Brez dvoma podedovano je tudi naše spoznanje glasov simpatije, žalosti, sočutja. In tako more oživeti glas te slepe ženske v mestu daljnega orijenta celo v zapadni duši globlje občutke kot so oni individualnega bitja, nemi. negotovi patos pozabljenih1 boli, temni ljubezenski impulzi pradavnih generacij. Mrtvi nikoli popolnoma ne umrjejo. Spavajo v najtemnejših celicah trudnih src in delujočih rnožgau in zbude se v redkih trenutkih vsled odmeva kakega glasu, ki pokliče preteklost uazaj.
Pisateljska tankovestnosL Gusko-njec Guillaume du Bartas (1544 — 90), protestantski pisateii znan po svojÜ pretirani posnemajoči harmoniji, daleč prekaša vse realiste. V tem pogledu sluje zlasti njegov popis konja. Predno pa se je loti! dela ,se je večkrat zaklenU v svojo sobo in je, hodeč po vseh štirih, sopihal hrzal skakutal, brcal ta rital, kljusal, tekal, dirjal, se podil * skok, se obračal v loku, skratka, na vse mile načine skušal posnemati kooja.
Iz kulturnega sveta
Blaise Pascal.
K tristoletnici nlezovega rojstva.
0n« 19. junija 1.1. slavi Francija roj-»ivo tristoletnice velikega svojega pisatelja Pascala, ki se je tudi odlikoval kot geometer, kot asket in apostelj. Vneti vernik bi bil danes lahko proglašen za svetnika, da se ni boril zoper jezuite in za janseniste, obsojene na Sorboni In v Rimu.
L. 1640 je yprskt vladika Jansenius obelodanil spis »Augustinus«, čigar jedro se ka-H najde pri hiponskem škofu. Dočim Cerkev uči, da slednjič človek dobi potrebno podporo za svoje zveličanje, da M milost lahko zaslužiš ih da nam jo Bog deli v sorazmerni količini, so jansenisti trdili, da je človek docela nezmožen, pridobiti si potrebno božjo milost, ako ni že v naprej v to določen, vendar pa je odgovoren za svoja zla dejanja. Ta nauk je bil vir večnim tesnobam in trepetanjem v 17. veku, ki je mnogo razpravljal o tem kočljivem vprašanju. Sledove bi našli v številnih • slovstvenih delih one dobe. Kot aristokratska doktrina v okrilju vere je jan-senizem privabil k sebi nekaj izbranih duš, zavzetih za težko pobožnost in željnih posebnega odlikovanja. Dasi je duhovska oblast zavrgla teorijo nizozemskega teologa, se vendar lahko ponaša z zagovorniki kot Arnauld, ki ga Boi-leau šteje med najbolj učene glave, in duhoviti Pascal.
Pascalov življenjepis, ki je potekel Izpod peresa njegove sestre Qilberte, omožene Pčrierove, se čita liki Huys-mansov roman. Izposoditi si hočem iz njega samo nekaj podrobnosti Cim je mladi Pascal jel govoriti, je z umestnimi pripombami v pomenkih kaza! toli neobično darovitost, da so domači kar strmeli Stavil je često prezrela vprašanja, M so vsakogar osupnila. Zbog tega in kot edini moški potomec se je očetu vdovcu čez mero prikupil, tako da je učeni Stefan Pascal sklenil sam odgojiti čudovito dete, kl v Istini ni nikdar obiskovalo šole. Njegovo glavno vodilo je bilo: držati tega otroka vedno nad njegovim delom. To se pravi, da je učenček moral z razmišljanjem najti sam vse to, česar se druga mladež uči na pamet. Ta metoda je razvila v Pascalu dušno Jakost, kakor je vzgoja pri Mon-taigneu pospeševala mehkobo značaja.
Z 12. letom se je Blazij začel vaditi v latinščini Potem mu je govoril o nenavadnih prirodnih pojavih, n. pr. o strelnem prahu. Dečko je vselej hotel znati vse razloge in vzroke za razne pojave; resnica Je bila vsekdar edini smoter njegovemu duhu. Nekoč Je n. pr. gost pri mizi potolkel z nožem po krožniku, da Je močno zazvenelo; ko pa je položil roko nanj, je zvok prenehal. Pascal je v samoti ponavljal take in sHčne poskuse ter napisal o njih razpravo» v kateri je bilo polno pametnih opazovanj.
Da se ne bi ohladil za latinščino in druge nauke, mu je oče izpočetka skril vse matematične knjige In ni vpričo sina nikoli omenil svoje najljubše stroke, matematike. Blazij pa bi se bil rad učil števil Jen Ja. Oče mu Je to obljubil kot nagrado, kadar bo dobro podkovan v grščini in latinščini, povedal pa je na si-
novo moledovanje na sploh’, 'da ta znanost uči delati pravilne like in njih sorazmerja; zabičil pa je malemu radovednežu, naj ne razglaba o stvari. Nekoč pa preseneti svojega edinorojenca kot Arhimeda, rišočega z ogljem kote in kroge. Dvanajstleni mladič je bil odkril geometrijo vso do 33. Evklidovega stavka; ker pa ni poznal tehničnih izrazov, je rabil za »krog« besedo »kolo«, za »črto« »preklo*. Prestrašen nad veličino tega razuma je stari brez besede odšel k učenjaku Le Pailleurju ter obstal negibno kot zamaknjenec; le zdaj pa zdaj se mu je utrnila solza iz očesa. Cim ie obrazložil, da plaka od radosti, mu je prijatelj svetoval, naj več ne prikriva izrednemu talentu matematičnih tajen.
Posehdob se je Blažek med odmori bavil z matematiko in v 16. letu napisal razpravo o stožcih, o katerih so tedanji učenjaki očetovi prijatelji, trdili, da se teza Arhimedovih časov ni videlo kaj tako jedrnatega, Kastezij pa ni hotel verjeti, da je to mladeniško delo... Da bi pomagal očetu, ki ie postal med tem davčni upravnik v Normandiji, je z 18. letom iznašel aritmetskl stroj, ki brčz peresa in mark nepogrešljivo opraviia vsakovrstne račune. Najtežje se mu je zdeloi, dopovedati delavcem vse te stvari. S 23. letom ,Je spoznal Torricellijev poskus in z lastnimi poskusi dokazal težo zraka. Ko pa mu je prišla v roke neka pobožna knjiga, se je odrekel znanosti in se popolnoma zatopil v krščansko moralo, ne da bi se bil spuščal v zanimiva teološka razmotrlvanja. Ko je z dvema tovarišema nekdaj poslušal v Rouenu izvirnega filozofa, ki je učil, da se Jezusovo telo ni stvorilo iz Marijino krvi, temveč iz neke posebne, nalašč za to ustvarjene snovi, Pascal v svoji gorečnosti ni mogel utrpeti, da ne bi bil nevarnega novotada ovadil škofu De Bellayu.
Pascal je bii skoro vedno bolan. Želodec mu ni bil v redu in glava ga je bolela. Užival je potrpežljivo vsakovrstna zdravila, da je navzočim prihajalo slabo. Zdravniki so mu odsvetovali vsako dušno delo in ukazali, naj se razvedri. Iz poslušnosti se je spusti! v posvetni vrvež. Tedaj je nastal »Govor o ljubavnih strasteh«, ki Je dal povod legendi o Pascalovem »romanu«. Njegova mlajša sestra, redovnica, ga je nagovarjala, naj pusti visokorodne lahkoživce in se posveti Najvišjemu. To in pa čudežna rešitev sta ga za vselej odvrnili od ve-seljaštva. V novem sklepu ga je potrdil dogodek s »svetim trnom«, shranjenim v PostrRoyalu, ki Je ozdravil izpuščaj v očesu njegove nečakinje.
Poslej je živel kot pustinjak; sam sl je postiljal, sam si stregel, čital »srčno znanost«, t. j. sveto p:<-rm, ki ga je naposici znal na izust, delil dobre nasvete raznim bogo!juhom. Boječ se iz-kušnjav, je pri pomenkih nosil bodičast železen pas pod obleko, in če ga je obšla samozavest ali samoljubnost ali druga posvetna misel, je s komolcem pritisnil na ostri prepas. Odrekel se je sleherni zabavi izmetal preproge iz svoje
Makxima Glrieud:
Čudovita vožnja ladje Aretuze. (1923).
Mornarji ladje Aretuze, nezadovoljni s hrano, ki se jim nudi na krovu, se uprö in vstaško moštvo požene parnik na čarobno potovanje mimo pokrajin, ki jih je Maksim Girieud sk:bno beležil v svoj zemljevid. Ustavijo se na mnogih otokih, podvrženih zmernosti v jedi in pijači kar obsojajo novi osvobojenci. Tako posetijo deželo Zaletelov, Čudežni otok, Opičji ostrov ali Cetverorokan-sko, Učenjaško otočje itd. Ker pa že predolgo iščejo popolni otok, nastane lakota na ladji Aretuzi, pa dolg čas. In slednjič se vrnejo v rojstno deželo.
Barba Khol (Pikolovec), Omnibus, Limasson (Polž) in vsi doktorji so izjavili, da so pred neobičajno pasmo, ki nič ne jč.
Harakiripa, njegovi učenci in njegovi tovariši so se pripravljali da bi avskul-tirali tako čudežna bitja: pipali, tipali, šlatall in obračali so jih na vse plati; potežkali so Jim moda in jim vtaknili prst v zadnjica Izid preizkušnje je bil odločilen: tl stvori so bili ustvarjeni na pravilen način in so imeli vse ude potrebne za prehrano; spoznati je kazalo sama po kaki nesreči jih ne rabijo.
Nihilofagi ali Nejedl kakor jih je brzo krstil naravoslovec Maksimus Be-süa, so bili dolgo zasliševani: rastli pa množili so se tako kakor drugi ljudje; nobenega dela niso opravljali, živeli so v neskaljeni slogi in niso imeli nobene zgodovina; slednjič se niso spominjali, da bi bil kdo kedaj jedel na njihovem ostrovu, kjer so bivali od pamtiveka.
Veliko razburjenje med ljudstvom in gromki smeh.
Umije* ki se Jed61
— Ampak kaj onegavijo na zemlji?
Edini Tribodol ali Terizob, vrhovni poverjenik za češčenje Banane in Lune, je ostal resen. Pravkar je bil Iztuhtal nakano, ki bi mu utegnila zagotoviti sloves v republiki, ga povišati iz petega v šesti čin, kar ga je bolj zanimalo, zakaj pomalem se mu je začel studiti goveji želodec in končnik, ki pritičeta njegovemu razredu, in neznansko ga je skominalo, da bi sl privoščil pečico ali redčico, pripravljeno po mornarsko.
— Državljan, častni načelnik stvari, ki se jedö. Je dejal Patatu (Korunu), narod sl dolguje, da ne pusti teh siromakov v nevednosti glede najbistvenejših istin. Lepa Izpreobrnitev se nam obeta. Ukaži jim, naj se postavijo v krog, in dovoli, da jim pripovedujem.
Naklep je ugajal Patatu. Ze sam bi bil sproži dobro besedo, da ni bilo navzočih na krovu ladje toliko spretnih čeljustačev, ki jim je bil že davno prepustil govorniški oder.
— Zadeva je tehtna, je črhnil: ljudstvo je treba vprašati za mnenje.
Predlog se je zdel čuden, a bili so dobre volje in se umaknili poverjeniku kulta, ki je stopil na sleme najvišje koče, kolikor se je dalo veličastno; potniki so na stežaj odprli usta. drugi pa so se pripravljali, da se do mile volje nasmejejo.
Tridobolove zgovornosti niso poznali
Ta pridiga o banani vzor podobnih prepovedi, se je kesneje smatrala za vredno, da se je decä v šolah uči na pamet Da naslika usodo tistih, ki So živeli daleč od neizrekljive hra’ie, je znal propovednik naiti ta’-o zanosite poudarke, da so koncem uvoda vsi plakali, Nihilofagi kakor Pelikane! ali Nesitovci.
Tridobol se je povzpel do vzvišenosti in je končal z molitvijo pred Banano, kakor Je tu točno navedena!
sobe fn postal drugi Diogen. Nekoč so ga hudo zobje boleli da ni vso noč zaspal. Med tem je nehote prešel na znanstvene misli in iztuhtal baje dvokolnico. V ostalem pa se je branil vsaki misli, ki bi količkaj dišala po slavohlepnosti. Tako se je mrcvaril do smrti, ki ga je vzela v 39. letu.
Ko si je bil Pascalov oče nogo zlomil, sta ga obiskovala dva plemiča, pri katerih si je Blaise navzel jansenistič-nih načel. Obsojeni v Rimu, so se hoteli jansenisti v Port-Royalu opravičiti pred občinstvom. Polemiko je prevzel mladi Pascal, ki je pod psevdonimom Lois de Montalte napisal /8 Pisem na prijatelja provincialca in č. o. jezuite o morali, in politiki teh očetov (Les Provinciales). Pisma prekipevajo od ironije; njih avtor ume najti v nasprotniku slabo in smešno stran. Ta izredni dar opazovanja je pozneje uporabil pri Mislih na vse človeštvo. Tl »raztreseni udje«, ki jih ne Jemljejo v šolske zbornike, ker jih mora francoska mladina čitati v celoti kakor poglavitna dela Corneilleva, Racinova, Molierova L dr., naj bi bili tvorili Pascalovo življensko delo z naslovom »Apologie de la religion«. Louis de Montalte nastopa v njih z anagramom Salomon de Tultie in hoče braniti vero. Poznano je njegovo dokazovanje s stavo. »Pretehtajmo dobiček ter izgubo, če vzamemo nase križ, da Bog ! biva. Precenimo ta dva slučaja: ako do-I bite, dobite vse: ako izgubite, ničesar ne izgubite. Stavite torej brez pomisleka, da je.«
»Misli« so popoln izraz Pascalove duše. Tu je vsa njegova strast, ves ogenj, ki gre do krivičnosti; silna, celo nasilna želja, da bi vas izpreobrnil; ta matematična strogost in žeja po absolutnem, ki vodita v pristranost; preziranje spodobnosti, neugnana in drzna odkritost ooleg ganljive preproščine, zgovorni in tragični nepokoj, ki vam izvabi vzklik občudovanja, dasi ste bili pravkar razgorčeni nad logikom. Hoteč objasniti. nekatere iveri te zbirke, je 18. stoletje rado govorilo o blaznosti Pascala in gospe Pčriesove. Res pa je, da je trajno telesno trpljenje vtisnilo neizbrisen pečat tej umotvorini.	Da.
t Alfred Crolset. Pariška univerza je izgubila s tem učenjakom enega najodličnejših svojih stebrov. Vsa visoko izobražena Evropa je poznala in cenila njegove vrline; .o njegovi prisrčnosti v občevanju sem se lahko sam prepričal l 1910, ko sem imel ponovno z njim opravka. Glavno njegovo delo je Zgodovina grškega slovstva. — Croise Je popolnoma «dejstvi! Sainfe-Beuvecovo zahtevo, naj se zbirajo posamezni podatki, naj se znanstvenik poglobi v vse potankosti jezika itd., a po vsem tem naj ne pozabi na celotno zaokroženo sodbo o umetninah. Croiset je mnogo potoval po vzhodu. Prava njegova slava sloni na tem, da je s takim okusom pisal zgodovino helenskega duha» ki prevladuje v francoski omiki.
P‘ez kruha se ne da živeti, pa tudi ne brez domovine,
V. Hugo.
¥
Ljudem je treba Štirih sten zapora ati pa Ilirih evangelijev.
Henry de Virieu, 1790.
— Ti sama si krasna, o Banana, ti sama si čista in zdrava.
»Ti družiš mozgovitost in obilje; v tebi se zlivata vonj cvetic in barva meseca, na čigar divni obris spominjaš.
»Ti si opora slabiča in naslada krepkih.
»Iz tvoje osnovine pridobivajo moko, ki zavaruje smrtnike zoper hude dni in ki bi se brez nje'najbolj zbrana živila zdela brez okusa.
»Sicer je nekaj sladkega v marselj-ski obari iz treske, nekaj reznega v martigeški ančugi, nekaj presenetljivega v raci s pomarančami, nekaj krepkega v piemontskih raviolih; baucairski ni brez zaslug, billeska telečja glava ume navdihniti upravičene želje in vretenica ä la financlčre se sme na mizi svobodnega moža pokazati brez sramote.
»Pri vsem tem pa umeš edma ti, božanska Banana, preskrbeti vsem popolno zadovoljstvo. Samo ti daješ dušni mir in ne motiš visoke upe prebavljanja.
»Ti nudiš podobo vsake luči, vsake moči in vse resnice.
»Zastran tebe se ti ljudje, zavzeti za pravico in napredek, junaško spuščajo v opasnost viharnega morja: hočejo ti namreč postaviti velikolepen tempelj, ki naj uvekoveči spomin na tvoje nepo-plačljive dobrote na zemlji razsvetljeni s tvojim žarkim svitom«.
P evel A. D.
Veste ti, kaj bi bilo potreba, da bi zunaj nehali Francijo zmerjati z imperialistično deželo? Francija bi se morala odreči svojim odškodninam in polagoma vsem kiavzulam Verzajske pogodbe, kt so Nenuem na poti in nas zanimajo, ne da N zanimali tudi druge zaveznike. Na žalost je to veselje, ki ga ne moremo tiikomur napraviti.
Jacquea Bainvllle, 1933,
literarni škandal v Parim,
Skoda je za Flauberta, najskromnej-šega, najčastitljivejšega in nesebičnega med vsemi pisatelji. Škoda je za njegovo pošteno ime, ki so ga ravno te dni zlorabili v literarnem škandalu najslabše- vrste.
Neznani dobrotnik lepih umetnosti je razpisal nagrado v znesku 45.000 frankov, ki naj se kot enkratna Flau-bertova nagrada porazdelijo med tri odlične romanopisce. Jury, sestavljena iz 12 častitih in starih literatov, je kronala tri imena: Pierre Mille, Jean Viollis in F. de la Gučriničre. Pierre Mille ni znan samo v svoji domovini kot fino čuteč in talentiran pisatelj. Spominjam se še onega večera, ko mu Je mojster Anatole France z »rokopoloženjem« dal svoj umetniški blagoslov. Te ceremonije pač stvarnik dela »Bogove je zažejalo« najbrže ni izvršil dostikrat v svojem življenju. Pierre Mille je talent, ki se je uveljavil pri prijateljih in nasprotnikih, to je nadarjenost ki ne potrebuje gmotnega priznanja.
Pri čitanju Viollijevega romana »Piščalka za en sou« (La flute d’ un sou) te prevzame dvom: Ali je nameraval avtor napisati nravstveni roman, ali je to bohemsko delo ali politična satira? Najverjetnejše je slednje. Kdor ljubi igrač-, kanje, lahko brez posebnih težkoČ zamenja imena ministrskega predsednika Sicra, radikalno-sociialističnega poslanca Carrayou-a in časnikarskega podjetnika Cinglauxa z drugimi, znanimi imeni... Toda to ne pride v poštev. Delo je in ostane kljub s pridnostjo in previdnostjo prikrojenim aktualnim situacijam, med katerimi igra republikanska volilna borba največjo vlogo, neizmerno dolgočasno. Glede vsebine in oblike je ta roman navaden literarni produkt. Upati je, da g. Viollis ne bo padel bodoče v skušnjavo in napisal za lepo nagrado kaj sličnega.
To je bil ■"•mo lierami »prestopek«. Sedaj pride škanaal. Kot tretje delo je bila nagrajena s Fiaubertovo nagrado knjiga »Grand d’ Espagne*, ki Jo je spisal g. F. de la Gučriničre. Roman je izšel že pred meseci, in trditev, da ga med tem še nikdo ni prečital do konca, ne boleha na neverjetnosti. Niti gospodje recenzenti, ki so dali »penine listke« iz gole obzirnosti do založnika v tisk. Pisatelj nam pripoveduje nemogočo zgodbo o španskem pritlikavcu, ki sovraži svojega stasitega brata in se raduje nad njegovo smrtjo. Potem se poroči z veliko damo, ki mu porodi dvojčke: pritlikavca in pa normalnega fantka. Mati in otroci umro, nikdo ne ve zakaj, pritlikavec pa vstopi v red misijonarjev, ne da bi vedel zakaj...
S 7 proti 5 glasovom je dobil tudi ta literat svojo nagrado. S tem pa je bilo sodu izbito dno: pretkani reporterji so s svojimi finimi nosovi zavohali intrigo. Na dan so spravili sledeče: Pred glasovanjem je pripomnil eden izmed članov komisije, da je treba brezpogojno opti-rati za »Grand d’ Espagne«. »Iz discipline«, je pristavil. Tovariš je prosil za pojasnilo: »Povem vam; če g. de la Gueriničr ne bo dobil nagrade, potem Flaubertove nagrade nikoli več ne bodo delili«. To je bilo le nekoliko preveč. Clement Vautel, duhoviti kronist, »Jour-nala«, je odkrito izpovedal svoj sum, da
Al Peleriin-Bätog.
O, te ožil...
Zadnjič proti večeru sem slonel ob oknu ter opazoval mimogredočo množico.
Mimo prideta dve mladi »goski« v precej glasnem pogovoru. Videti je bilo, da si pripovedujeta zgolj intimne stvari.
»Ti ne veš, kako srečna sem!« pravi prva. »Samo da ga vidim, in že je po meni.«
»Ali ga poznaš?« vpraša jo tovarišica.
»Ne. Toda njegove oči! V te oči sem se zaljubila. — Oh, kako sem srečnal« odgovarja prva.	f
»Norica!« zahihita druga in obe odideta mimo...
Norica... Ponavljal sem sam in se zamislil v filozofijo oči.
O,	te oči! — Cesto sem slišal in čital o magični moči oči. So živali ki s svojimi očmi začarajo svoje žrtve, da se jih lažje polaste. Človek s svojimi očmi baje vzame vsak pogum levu, ako zre nepremično vanj. — Spominjam se šolskih let, ko so oči učiteljeve krotile naš nemir bolje, kakor pa šiba v njegovih rokah. In hipnotizer uspava z očmi svoj medij, iz katerega izvablja potem razne skrivnosti in ga podvrže svoji volji itd.
Pa tudi v ljubezni igrajo oči svojo, večkrat nemalo vlogo. Tako sem čital nedavno opis takega učinka: »Oči se vjamejo; opazujejo se in — magična moč — duši se razumeta; zahrepenita druga po drugi; razodeneta se; darujeta se med seboj; združita se... In to vse v enem samem dolgem trenutku!« — Ali ni to nebeško-lepo? Zato se ne čudim našemu Župančiču, ako je zapel, d« na dnu, njenih oči tristo hudičkov
3o Guerinier, za čegaf imenom sd šSriva kak multimilijonar, sam razpisal to nagrado, seveda pod pogojem, da se mu nagrada — pripozna. Nero v formatu telovničkega žepa... Poleg tega literarna simfonija najogabnejše vrste. Da uporabljajo milijonarji svoje denarne vrede v politični karijeri ni čudno, novotarija pa je, če hočejo sveto polje umetnosti uporabiti v temne, kapitalistične svrhe. Spričo tega škandala zahtevajo duševni voditelji naroda, da se literarne nagrade kot demoralizujoč pojav — odpravi češ, da je stvar države^ da skrbi za procvit njenih najboljših otrok.
G. de la Gueriničr je pa medtem gotovo prišel do spoznanja, da se doseže z denarjem zelo veliko, vsega pa ven» dar ne. Niti v tretji republiki««i
A, P,
v	}
Ritmika v filozofiji.
Zdaj nebeško vesel zdaj mrtvaško dresel (žalosten) je posameznik; zdaj filozofski, zdaj nihilističen je človeški rod. Večno valovanje opažamo v njegovem mišljenju. Za sofistiko nastopa Sokrat, mož zdravega razuma. Po drugi antifi-lozofski dobi (2. stoletje pred Kr. do 3. stol. po Kr.) skuša krščanska skolastika rešiti človeka vseh dvomov. V tretji prehodni dobi, renesanci, se pojavi Faust, simbol duševnih borb in muk, ki jih ublažijo filozofski sistemi; Descartes, Spinoza, Leibnitz. Nato pa Samonikla filozofija zopet utihne do Kanta. Človek se je naveličal racionalizma prejšnjih velikih sistemov in zapadal v nihilizem stare grške sofistike, prim. Hume, moderni Protagora. Posledica tega novega: skepticizma je znana prazna prosveta, ki je hotela s puhlicami dojeti zadnje bistvo stvarstva, na drugi strani pa Rous-seaujeva mistika, ki proglaša vedo za zločin na človeški sreči. Kant pa je dal smrtni udarec obema strujama, kakor je Sokrat izpodnesel tla grški sofistikl --Kantov položaj je silno sličen Sokratovemu. Prvega kakor drugega je gosposka pomotoma prištevala med »nevarne« prosvetaše. Grški modrijan Je plačal svoje ideje z življenjem, nemški pa se je pokazal popustljivega, skoro hlapčevskega, tako da mu je omejeni Friderik Viljem II., stoječ pod uplivom ministra. Wöllnerja, samo prepovedal tako filozofijo. Slednjič je napočila nova prehodna1 doba, materializem druge polovice preteklega stoletja, ki se izraža pri znanstvenikih v naravoslovno-tehnični metodi (Vogt, Büchner, Mollenschott), prenesen pa v vsakdanje življenje pa V hlastanju za gmotno blaginjo. Ker pa babica filozofija našemu rodu trajno na strani stoji, opravičeno pričakujemo novega svetovnega nazora, ki bo spravil razburkano duševnost zapet v daljše ravnotežje.
Ali hoče biti naš ministrski predsednik končno načelnik večini? Ako da, tem bolje za današnjo deželo; tem bolje pa zlasti za bodoči rod.
Joseph Fouzin, 1922.
V Parizu id več ljubezni, marveč lš ljubavna razmerja.
Gćrard Bauer (Recensement de 1’ Amonr, 1923).
spl Toda oči tudi niso vse v življenju zaljubljencev, Baš se spominjam nekega dogodka.
Bilo je pred več leti, ko sva bila s prijateljem še zorna mladeniča, polna idealov. Ženske, in sicer lepe ženske nama so vse na svetu. Tudi za njihovimi očmi sva norela; no, ne toliko jaz, ki me je na ženskah zanimalo vse kaj druzega, ampak prijatelj moj je bil strasten oboževatelj njih oči. Samo da ga je katera lepih Evinih hčera pogledala od strani, bil je že ves iz sebe, in Često sem mu moral slediti za lepimi očmi tja v najoddaljenejša predmestja. Pa t0 je bilo takrat, ko nisem še mislil, da ne bodem nikdar tako srečen ali nesrečen, da bi me kdaj grel pogled Ijubeznjive ženke v tihem domu rodbinske sreče. In hvala Bogu! Kako bi se mogel ustavljati njenim očem — revež — zdaj ob Časih tolike draginje io	dobrih
Plač?!
Moj prijatelj pa i« n0Te‘ in norel za lepimi očmi
»Ah, kako lepa Jf ia- In kako ji oči žare! Pogledala me je, koketka. Pojdiva za njo!« je govoril in me vlekel s seboj,
»Nekega dne Pa mi pomoli ravnokar izišel dnevnik, — dišal je še po tiskarskem črnilu — rekoč: »Na, beri!« In pokaže mi na zadnji strani med malimi oglasi: »To-le beri!« in se smehlja.
Citam: »Mladenič živahne naravs želi poznanja mlade gospodične z živimi očmi in veselega značaja. Kasnejša ženitev ni izključena. Le resne ponudbe s sliko in natančnim naslovom na upravo lista pod: »Žive oči«. Stroga tajnost«
Pogledam ga začuden; or pa se glasno zasmeji in vpraša: »No, ali ti ugaja?«
»Kaj sl pisal to ti?«
»Kdo drugi! Boš videl, kaka komedija!«
France Veber:
iÄa in prcsbiem
svobodne volje.
II.
Moja naloga je torej ta, da izkažem še neposredno in analitično strogo kavzalno determiniranost tudi vsega našega stremljenja. V tem pogledu navajam najprej oni edini glavni argument vseh nasprotnih mislecev, s katerim skušajo izkazati kavzalno svobodo naše volje tudi izven vsakega stika z etičnimi vprašanji.
Ta njihov argument se naslanja na tako zvano >;notranjo zaznavo« in se glasi približno tako-le: Kadar karkoli v strogem pomenu besede »hočemo«, se neposredno zavedamo popolne prostosti ali svobode svojega hotenja, se neposredno zavedamo, da bi lahko hoteli tudi kaj drugega in da je vprav nesmiselno reči, da bi naše hotenje samo bilo nekako »primorano« ali »kavzalno nujno«. Ko stoji kdo pred vprašanjem, da se naj sam odloči za eno izmed dvoje nasprotnih dejanj, da se odloči n, pr. aii za nadaljevanje svojega uradnega posla ali pa za sprehod po ljubljanskem drevoredu, se potem, ko se je bil odločil, kakor tudi že v trenutku svoje odločitve povsem neposredno zaveda absolutne prostosti in svobode pristojne svoje volje, storiti prvo ali drugo. Ker pa je baš vsako notranje zaznavanje ali neposredno zavedanje kakega lastnega doživljanja ono edino neposredno spoznavanje, ki izključuje vnaprej vsak dvom o tem, da doživljanje, ki se ga in kakor se ga na omenjeni način neposredno zavedamo, tudi v istini imamo, je tudi našo voljo v istini smatrati za povsem nezavisno od ostalih kavzalnih zakonov, ker bi se sicer tudi nikakor ne mogli neposredno zavedati njene kavzalne prostosti.
Da pa ta argument že načelno ne velja, kaže, ako prav sodim, tole kratko razmišljanje:	Tudi
sam ne dvomim in sem že na drugih mestih tudi s svoje strani povdarjal, da gre baš vsemu notranjemu zaznavanju kakega doživljanja značaj orisane nedvomnosti. Pri vsem tem pa je povsem drugo vprašanje, kaj nam notranje zaznavanje na svojem objektu, namreč na pristojnem lastnem doživljanju sploh lahko nudi in česar ne. V tem pogledu Pa je reči, da nam notranje zaznavanje kakega lastnega trenotnega doživljanja jamči in more jamčiti edino za to, da ono doživljanje, ki se ga in v kolikor se ga neposredno zavedamo, tudi laktl-čno imamo, a za nič več. Kadar se kakega trenotnega veselja, žalosti, stremljenja itd. neposredno zavedam, na podlagi tega in takšnega notranjega zaznavanja onih svojih doživljajev samo o tem ne morem več dvomiti, da se v trenutku faktično veselim, žalostim, da v trenutku faktično hočem itd., dočim pa vse druge strani na onih doživljanjih že načelno presegajo meje vsega, kar mi njih notranje zaznavanje na njih nudi in sploh more nuditi.
Pri orisani kavzalni prostosti stremljenja pa nikakor ne gre za vprašanje, ali ono stremljenje faktično imamo, temveč edino za vprašanje, v k a -kem razmerju stoji to stremljenje z našim ostalim trenutnim doživljati j e m. Vsaka kavzaliteta pomeni namreč izvestno razmerje med dvema dogajanjema, torej n. pr. okoliščino, da zavisi nastop nekega dogajanja ^od nastopa nekega prejšnjega dogajanja, to pa tako, da sledi nastopu tega prejšnjega dogajanja vedno nastop izvestnega poznejšega dogajanja. V lem smislu so pa baš vsi deternisti mnenja, da tudi nastopanje vsakega stremljenja prav tako zavisi od nastopanja izvestnega prejšnjega doživljanja, dočim pa vsi indeterministi vprav to kavzalno zavisnost stremljenja od kakršnegakoli pristojnega prejšnjega doživljanja vsaj na točki volje zanikajo. Torej pa pri determinizmu kakor pri indetermini-zmu že načelno sploh ne gre za samo faktičnost kakega trenutnega stremljenja, temveč edino za izvestno relacijo med tem stremljenjem in drugim doživljanjem, katero determinizem vprav trdi, indeterminizem pa zanika.
Tako pa je jasno, da indeterministu prav nič ne hasne in ne more hasniti nobeno sklicevanje na neposredno zavedanje lastnega stremljenja. Tako neposredno zavedanje samo jamči in more jamčiti edino za faktičnost onega trenutnega stremljenja, že načelno pa to neposredno zavedanje samo ne
more dati nobenega odgovora na vprašanje, v kaki relaciji stoji ali ne stoji to stremljenje z drugim doživljanjem. Pii vprašanju, ali je volja kavzalno prosta ali ne, pa gre baš za vprašanje, v ka-I ki relaciji stoji ali ne stoji volja z drugim doživljanjem, za vprašanje torej, na katero golo notranje zaznavanje lastne volje že načelno ne more dati nobenega odgovora. V kake usodne zmote pa zajadra oni, ki bi s pomočjo golega notranjega zaznavanja skušal odločati tudi takšna relacijska vprašanja, kaže jasno ta-le primer. Ako je komu kaka druga oseba iz kakršnihkoli razlogov sicer jako »nesimpatična«, lahko prihaja on kaj hitro v položaj, da pripisuje oni osebi najrazličnejše slabe lastnosti n. pr. v moralnem pogledu, da dohaja torej do lastnih prepričanj, kakor n. pr. da ima ona oseba samo sebične namene, da samo radi lastnega interesa opravlja na videz lepa dejanja itd. In že utemeMuje tak človek s temi in podobnimi prepričanji tudi svoje negativno čustvovanje spričo one druge osebe, tudi svoje sovraštvo do one druge osebe. Tak človek prihaja do »jasnega« prepričanja, da sovraži in mora sovražiti ono drugo osebo samo »radi tega«, ker je ona nemoralna. In vendar nahajamo objektivno tukaj pred seboj naravnost obratno razmerje: Tak človek ono drugo osebo primarno sovraži, to pa na podlagi svoje iz drugih vzrokov izvirajoče antipatije do nje in dohaja šele na podlagi tega svojega že danega sovraštva tudi do omenjenih in podobnih svojih prepričanj, tikajočih se teh in teh nemoralnih lastnosti one druge osebe. In vendar tudi tak človek ne utemeljuje svojega sovraštva do one druge osebe s svojimi (objektivno samo iz tega sovraštva izvirajočimi) omenjenimi drugimi prepričanji zavedno napačno, ker se tudi takemu človeku, v kolikor se opira samo na notranje zaznavanje teh lastnih prepričanj, z d i in mora zdeti, da ono osebo »samo zato« sovraži, ker je nemoralna, ne pa da smatra — kakor je to v našem primeru v istini — ono osebo za nemoralno, ker jo sovraži.
Tudi v tem primeru gre torej za dvoje povsem različnih vprašanj na istem sovraštvu in na istih prepričanjih omenjenega človeka, namreč za vprašanje, ali on ono drugo osebo faktično sovraži in ali je faktično prepričan o teh in teh njenih moralnih lastnostih, in pa za vprašanje, odkod izvirajo ta. slednja njegova prepričanja. In v kolikor se on omenjenega svojega sovraštva in omenjenih svojih prepričanj neposredno zaveda, tudi objektivno ne more več dvomiti, da v trenutku ono drugo osebo faktično sovraži in je o njej faktično to in ono prepričan. V kolikor pa odloča ta človek edino s pomočjo neposrednega zavedanja onega lastnega sovraštva in onih lastnih prepričanj tudi ono povsem drugo vprašanje, odkod njegovo sovraštvo izvira, t. j. v kaki relaciji stoji to sovraštvo z njegovim drugim doživljanjem, bo ta in prav ta človek najtrdnejšega mnenja, da izvira njegovo sovraštvo do one druge osebe samo iz omenjenih njegovih prepričanj, dasi velja objektivno vprav pri tem človeku obratno razmerje, namreč da izvirajo narobe omenjena in podobna njegova prepričanja iz njegovega prvotnega in primarno danega sovraštva do one druge osebe. Povsem isto pa velja n. pr. tudi na nasprotni točki, torej tam, ko je komu kaka druga oseba iz kakršnihkoli objektivnih (in njemu samemu neznanih) vzrokov izredno simpatična in ko dohaja on samo na podlagi te simpatije tudi do najrazličnejših takih prepričanj, ki se tičejo recimo izredne moralnosti one druge osebe. Tudi tak človek bo, v kolikor se tudi glede omenjenega relacijskega vprašanja opira samo na svoje notranje zaznavanje pristojnega lastnega doživljanja, najtrdnejšega mnenja, da mu je ona druga oseba »zato« izredno simpatična, 1 »ker« je moralna, dasi se mu objektivno v našem primeru ona oseba zdi moralna samo zato, ker mu je izredno simpatična.
Povsem isto pa velja tudi na ostalih poljih vsega psihičnega dogajanja: Iz golega notranjega zaznavanja kakršnegakoli trenutnega doživljanja lahko izvajamo samo neoporečno faktičnost tega doživljanja, dočim nam ono zaznavanje samo že načelno nič ne more izpovedati glede vprašanja, v kakem razmerju stoji trenutno doživljanje z drugim doživljanjem, vsled česar smo že načelno na krivi poti, ko se tudi glede slednjega vprašanja sklicujemo edino na golo notranje zaznavanje kakega lastnega doživljanja. Vprav zato je tudi pravilen oni temeljni metodični postulat sodobne
znanstvene psihologije, ki se glasi in mora glasiti, da orisano golo neposredno zavedanje lastnega doživljanja na enih točkah, kjer gre za zakonite realno-genetične vezi med doživljanjem in doživljanjem, ni noben vir psihološkega spoznavanja.
S tem izsledkom pa se seveda ne sme mešati okoliščina, da nam baš notranje zaznavanje izvest-na naša doživljanja prikazuje v taki luči, kot da nam niso vsiljena, temveč izvirajo »iz nas samih«, druga pa zopet v taki luči, kot da ne izvirajo iz nas samih, temveč kot da so nam »vsiljena«. Tukaj namreč ne gre za objektivno relacijo med doživljanjem in doživljanjem, temveč edino za neposredni psihološki aspekt doživljanja, ki je pri tein doživljanju takšen, pri drugem drugačen. Semkaj spada namreč tista znana razlika med tako zvanim »spontanim« in »receptivnim« doživljanjem, ki jo ne nahajamo samo na polju stremljenja, temveč tudi ostalega doživljanja, tako n. pr. že na polju golega predstavljanja. Tako kažejo n. pr. baš vse »zaznavne«, namreč one naše predstave vnanje prirode, ki jih doživljamo, ko to prirodo »z odprtimi očmi« gledamo, »z odprtimi ušesi« poslušamo, se je »z lastnimi rokami« dotikamo itd., »r e c e p t i v e n«, t. j. takšen značaj, da se nam zde »vsiljene«; ko pa si najrazličnejše pojave predstavljamo edino s pomočjo svoje predstavne »fantazije«, doživljamo po navadi predstave, ki kažejo »s p o n t a n«, t. j. takšen značaj, da se nam zde povsem nevsiijene in — »kavzalno proste«. Komu pa je še prišlo na misel, radi omenjenega različnega psihološkega aspekta na tem in drugem predstavljanju tudi v okviru slednjega govoriti o objektivni kavzalni svobodi izvestnega predstavljanja? Tako pa nahajamo tudi v okviru celokupnega stremljenja receptivno in spontano stremljenje, pri čemer je baš volja ono naše stremljenje, ki mu gre v najizrazitejši meri psihološki aspekt orisane »spontanosti«. Ta razlika v takšnem in drugačnem psihološkem aspektu doživljanja samega pa se tam (n. pr. pri golem predstavljanju) kakor tukaj že načelno ne sme zamenjati z povsem drugačnim vprašanjem, v kaki objektivni relaciji stoji doživljanje z doživljanjem.
Tako pa pade sam ob sebi oni v začetku omenjeni drugi 'argument, s katerim skušajo indeterministi izkazati kavzalno nezavisnost volje tudi brez ozira na etična vprašanja. Ta argument znanstveno zato ni vreden niti ne piškavega oreha, kar zamenjava zgolj psihološki aspekt doživljanja samega, zgolj psihološko kategorijo orisane spontanosti z odpadom objektivne relacije doživljanja z doživljanjem.
Sicer pa lahko zdaj na kratko izkažem vprav analitično zavisnost baš onega stremljenja, ki se javlja kot »volja« ali »želja« v navadnem pomenu besede, od drugotnih činiteijev, namreč od pristojnega čustvovanja in mišljenja. O stremljenju te vrste velja namreč, da predpostavlja brezpogojno še prikladno čustvovanje in mišljenje, ne pa narobe, ker si vsaj načelno lahko mislimo subjekte, ki imajo pač miselno in čustveno, ali nikake strem-ijenske sposobnosti. Kdorkoli pa naj ima sposobnost, da po čemerkoli stremi ali da karkoli zavrača, mora vsaj v slučaju svoje želje ali volje spričo tega, po čem v tem smislu stremi ali kar v tem smislu zavrača, tudi tako ali drugače čustvovati in še doživeti te ali druge misli o onem objektu takega svojega stremljenja. Pri tem je to njegovo stremljenje po svoji intenziteti na zakonit način odvisno od določene i n t e n z i t ete pristojnega čustvovanja in mišljenja. Glede čustvovanja je na prvi pogled jasno, da stoji intenziteta onega stremljenja v razmerju direktne proporcije z intenziteto pristojnega čustvovanja, t. j., da je n. pr. naša želja ali volja, doseči te in druge uspehe, tem večja ali tem manjša, čim večje ali čim manjše je naše pristojno veselje spričo onih uspehov. Nikakor pa ne velja isto tudi z ozirom na intenziteto pristojnih naših misli, kakor n. pr. da bomo tč in te uspehe dosegli, da bomo morda jih dosegli itd., kar kaže jasno tale misel:	V kolikor kdo denar,
uspehe, sliko itd. faktično že ima, t. j. če se psihološko izrazim, v kolikor je kdo v posesti denarja, uspehov, slike itd. »maksimalno« prepričan, v toliko lahko pač doživlja še najintenzivnejše veselje, toda v toliko je zanj vnaprej izključena vsaka želja in volja, sploh vsako stremljenje po tem denarju, teh uspehih, t e j sliki itd. Isto pa velja tudi na nasprotni točki, kjer je pristojno prepriča-čanje »minimalno«, ozir. kjer je nasprotno prepričanje v istem smislu »maksimalno«. Tudi oni,
ki je maksimalno prepričan, da izvestnega denarja nikoli ne bo dobil, da izvestnih uspehov ne bo nikoli dosegel itd., lahko sicer doživlja najintenziv-nejšo žalost, toda tudi zanj je vnaprej izključena vsaka želja in volja, vsako stremljenje po tem denarju, teh uspehih itd. Ta zakon se tukaj samo zato manj jasno vidi, ker ima človek baš v takem slučaju prav redko v strogem pomenu besede nasprotno prepričanje, n. pr. da izvestnih uspehov ne bo dosegel, temveč ker vsak človek baš v takem slučaju doživlja po navadi samo neko »večje« ali »manjše« prepričanje, da bo morda vendar dosegel one uspehe itd. Mislimo si pa človeka, ki živi v zadnjem štadiju tuberkuloze, ki ne veruje v nikake »čudeže« in ki je popolnoma poučen o svojem stanju, o neizogibni smrti, t. j., ki je v takem slučaju v istini maksimalno prepričan, da ne bo ozdravel in da bo kmalu umrl. Tudi ta človek lahko doživlja sicer najintenzivnejšo žalost, a zanj je zopet vnaprej izključena vsaka želja in volja po zopetnem ozdravljenju, vsako stremljenjsko zavračanje njegove gotove smrti.
Tako bi lahko navedel še nebroj drugih primerov, ki jasno kažejo, da sloni vsako semkaj spadajoče pozitivno kakor negativno stremljenje na pristojnem pozitivnem ali negativnem čuvstvovanju in še mišljenju, da po svoji intenziteti v smislu direktne proporcije raste in pada z intenziteto pristojnega čustvovanja, da pa znaša njegova intenziteta vsekakor strogi minimum, t. j., 0, ako znaša intenziteta prepričanja bodisi strogi maksimum, t. j. 1 bodisi strogi minimum, t. j. 0.
Že s tem pa je izrečeno, da se premika »večja<< ali »manjša« intenziteta semkaj spadajočega strem-t ljenja edino med omenjenima krajnima točkama j maksimalnega in minimalnega pristojnega prepričanja in da se torej vsakokratni intenzitetni maksimum stremljenja mora nahajati edino nekje med tema krajnima točkama. Ker pa že verno, da stoji na drugi strani intenziteta stremljenja v razmerju direktne proporcije z intenziteto pristojnega čustvovanja, lahko takoj še dodamo, da je vsakokrat intenzitetni maksimum stremljenja količinsko enak vsakokratni intenziteti pristojnega čustvovanja. Ker pa znaša, kakor smo rekli, intenziteta semkaj spadajočega stremljenja strogi minimum prav na obeh krajnih in samo na obeh krajnih točkah maksimalnega ali minimalnega pristojnega prepričanja, je zdaj neizogiben sklep, da se dviga intenziteta stremljenja od teh krajnih točk nujno enakomerno edino proti sredini in znaša torej svoj maksimum, enak vsakokratni intenziteti pristojnega čustvovanja, edino na sredini med onima krajnima točkama, torej tam, kjer je pristojno prepričanje istovetno s tako zvanim »polovičnim« domnevanjem (da bomo ozdraveli, te in te uspehe dosegli itd.).
Tako pa stojimo, ako zaznamujem intenzitetno količino semkaj spadajočega stremljenja z s, intenziteto pristojnega čustvovanja s č, intenziteto pristojne misli pa z m in ako še dodam, da koleba slednja med 1 (maksimalno prepričanje) in 0 (minimalno prepričanje), z ozirom na najmarkantnejše poedine točke (1, %, V2, Va, 0) omenjene miselne prehodne (kontinuitetne) črte pred sledečo analitično funkcijsko zavisnostjo količine s od količin m in č:
Ako znaša:	Tedaj znaša:
m~ 1	s — 0
m —%	s = y2č
m = V2	s = č
m = 14	s = y2č
m = 0	s = 0
itd.
Podrobnejše sem gorenji zakon razvil v svoji monografiji »Elementarne enačbe človeške pozornosti«, Razprave »Znanstvenega društva za humanistične vede v Ljubljani«, 1923 (izide v jeseni); še podrobnejše pa v svoji že omenjeni »Etiki« (Učiteljska tiskarna).
Ako pa je torej intenziteta ali jakost vprav semkaj spadajočega stremljenja sama le analitična rezultanta dveh drugih intenzitet, namreč intenzitete pristojnega čustvovanja in mišljenja, je pač jasno, da o kakem stremljenjskem in-determinizmu sploh ne more biti več nobenega govora. Tem važnejši je pa zdaj naš v prvem delu te študije podani izsledek, da je tudi etika kot posebna veda povsem nezavisna od vsake take zavisnosti ali nezavisnosti našega stremljenja.
Vselovod Mihajlovli Garšin:
Nžsdežda Nffeoiafeviast«
Roman.
Nadaljevanje.
Spomnil sem se razgovora s fielfreichom na dan njenega prihoda; ko sem pogledal na njeno bledo, mračno1 lice, so mi često zvenele v ušesih besede: »Ah, Andrej, Andrej, reši jo!«
Reši jo! Skoro ničesar nisem vedel o njej. Vedel nisem niti kje stanuje. Iz stanovanja, kamor je bil spremil Helfreich oni večer, ko smo se prvič sešli, se je preselila v drugo in Senja ni mogel Zvabiti iz nje, kam. Niti on, niti jaz nisva poznala üiene rodbine.
Spominjam se, kako sem jo nekoč, ko je bil Helfreich odsoten vprašal o tem na seansi. Ta dan Je Helfreich odšel v akademijo (nagnal sem ga, da
rSdvpt1’ Cm,Udl neredn(>> v razred za študije), in idva sva bila ves dan sama. Nadežda Nikolajevna
zv n i n .1- neSelejŠa kot navadno in tudi malo S reči 0pogUmljen vsled tega sem se pre-
— iNadezda Nikolajevna, še \ vašega rodbinskega imena.
Navidez je preslišala moje v vidna senca je izpreletela njeno ob ie stisnila svoje ustnice, kot da jo p°tem pa je govorila dalje. Pripo\ 0 Helfreichu, in videl sem, kako ji tern. da pove kaj takega, kar bi
da bi pozabil na svoje vprašanje. Slednjič je obmolknila.
— Nadežda Nikolajevna, — sem rekel, — povejte, zakaj mi ne zaupate? Ali sem mar s čim pokazal ...
— Pustite to, — odgovori žalostno. — Jaz da vam ne zaupam? Zakaj bi naj vendar bila nezaupljiva? Kaj mi morete narediti zlega?
— Čemu pa potem nočete ...
— Ker ni treba... Slikajte, slikajte, kmalu bo temno ... reče in se sili, da bi govorila veselejše. — Tudi Semjon Ivanovič bo kmalu prišel; kaj mu boste pokazali? Naredili niste danes skoro ničesar. Saj nama itak ves čas mineva v razgovorih.
— Dospela bova ... truden sem... če vam je prav, stopite doli, oddahnite si malo.
Stopila je s svojega mesta in sedla v naslonjač, ki je stal v kotu. Jaz sem sedel na drugem koncu sobe. Polotila se me je strastna želja, da bi se po-razgovoril z njo, da bi jo povprašal, a čutil sem, da postaja to od seanse do seanse težje in težje. Gledal sem, kako je sedela, nizko sklonjena, oprijemala s stisnjenimi rokami kolena in gledala nepremično v neko točko na tleli Eden izmed Se-ničkinih mačkov se je muzal okoii njene obleke, ji prijazno gledal v obraz in prepeval svojo dobrodušno, tiho pesem. Ona pa je bila videti, kakor prikovana v tem položaju ... Kaj se je godilo v tej ponosni in nesrečni duši?
Ponos! Da, ni mi šla izpod peresa prazna beseda. Že tedaj sem mislil, da je prišla njena pogibel vsled tega, ker ni hotela kloniti. Mogoče, da se je v čem pregrešila, ko je hotela živeti kot vse ostale: biti interesantna gospodična z »zagonetnimi očmi«
in se nato omožiti, potem se pogrezniti v morje brezciljnega društvenega življenja ob strani svojega soproga, ki bi bil zaposlen z velevažnimi posli v kakem uradu. Ona bi se lepo napravljala, prirejala jour - fixe, vzgajala deco (sina v gimnaziji, hčerko v »penzijonatu«), bavila bi se z dobrodelnimi prireditvami, in ko bi prehodila pot, pokazano jej po Gospodu, bi nudila svojemu možu priliko, prepričati po njeni smrti v listu »Novoje Vremja« svet o svoji »globoki potrtosti«. A vržena je iz sedla. Kaj jo je prisililo, da je zašla iz izvoženega kolovoza življenja poštene žene? Tega nisem vedel in sem se mučil, da bi razbral karkoli z njenega obraza. Ali bil je nepremičen in oči je v enomer enako upirala v isto točko.
— Oddahnila sem se, Andrej Nikolajevič, — reče nenadoma in dvigne glavo.
Vstanem, pogledam njo, potem platno in odgovorim:
—- Danes ne morem več delati, Nadežda Nikolajevna.
Pogledala me je, hotela nekaj reči, a se zdržala in molče odšla iz sobe da se preobleče. Spominjam se, kako sem se vrgel v naslonjač in si pokril obraz z rokami. Žalostno, meni samemu nerazumljivo, čustvo se mi je vlilo v prsa: nejasno pričakovanje neznanega in strašnega, strastna želja narediti nekaj, o čemer si sam nisem bil na jasnem, usmiljenje do tega nesrečnega bitja, skupno s čustvom bojazni, ki mi ga je vcepila s svojo prisotnostjo -- vse to se je izlilo v eno samo dušeče razpoloženje.
Ko sem prišel k sebi, je stala pred mano, odeta v svojo obleko.
— Na svidenje!
Vstal sem in ji podal roko.
— Počakajte malo ... Hotel bi samo nekaj povedati?
— Kaj? je vprašala vznemirjeno.
— Mnogo, mnogo, Nadežda Nikolajevna... Pridsedite tu vsaj enkrat, za Boga, ne kot model.
— Ne kot model? A kaj vam morem biti drugega? Ne daj Bog, da ne bi bila za vas model, ampak to, kar sem bila,... kar sem, — je hitro popravila. — Zbogom. Ali boste kmalu gotovi s sliko, Andrej Nikolajevič? — je še vprašala med vrati.
— Ne vem... Še dva ali tri tedne bi vas prosil, da prihajate k meni.
Ona je molčala, kakor da se ne bi mogla odločiti in mi povedati, kar je hotela.
— Vi bi nekaj želeli, Nadežda Nikolajevna?
— Morda bi bilo potrebno še komu---------------
izmed vaših prijateljev--------reče jecljaje.
— Modela? jo prekinem. — Pobrigal se bom za to, prav gotovo se bom pobrigal, Nadežda Nikolajevna.
— Hvala vam. Zbogom.
Nisem ji niti utegnil podati roke, ko je že nekdo pozvonil. Ona pobledi in se spusti na stol. V sobo je stopil Bezsonov.
X.
Vstopil je veselega in neprisiljenega obraza. Izprva se mi je zdelo, da je nekoliko shujšal v teh par dneh, kar se nismo videli; čez minuto sem pa pomislil, da se motim. Veselo me je pozdravil, se poklonil Nadeždi Nikolajevih, ki je ostala na svojem stolu, in izpregovoril zelo živahno:
Socijalna politika
Dvofna epidemija.
Ob času epidemij pomrje največ ljudi, ki se bolezni preveč boje, ali pa katerih organizem je uo skrajnosti izmozgan in izčrpan in nimajo več odporne življenske sile v sebi, da bi se uspešno branih pred boleznijo. Videli smo in vidimo dan za dnem, kako mrjo ljudje v najboljših letih, ki so z delom preobloženi in ki jih razun tega tarejo nesreče, beda, skrbi in pomanjkanje. Vsi ti ljudje nimajo nikake odporne sile v sebi, ki bi njih oslabeli organizem obvaroval propadanja. Že pred koncem evropske vojne 1. 1917 in že po vojni je v kratkem času umrlo veliko števiio duševnih delavcev po vseh deželah (tudi med Slovenci). Vzroki so bili: utrujenost organizma in trajna razburjenja, ki so neprenehoma držale v napetosti živce, ki niso imeli dovolj zdravilne hrane in potrebnega počitka.
jasno je: Kdor si dnevno čez gotovo mero svojih moči izčrpava svoje življenske šoke, kdor več odda kakor mu organizem prenese in ne da dovolj hrane in počitka svojemu organizmu, da temu nenadoma odrečejo telesne moči in ga kratkotrajna bolezen strmoglavi v prezgodnji grob.
In to je karakteristično' za mnoge smrtne slučaje našega časa med duševnimi proletarci. Razmere pa peto leto po svetovni vojni, namesto da bi se izboljšale, se še poslabšujejo1 * * * V *. Skoro vsi stanovi so si kolikor toliko svoje mate-rijelne prilike izboljšali, le iz stanu, ki mu sedaj pravijo — duševni proletarijat — nima mnogi, kam bi glavo položil, kaj bi jedel, kako bi sebe ženo in otroke oblačil. Le pri tem še traja to mizerno duševno razpoloženje vzporedno z gmotnim vedno dalje in vedno hujše in ni nič manj nevarno kot ob času španske gripe. Ta epidemija je hujša od prve; ta vrta in grize in uničuje polagoma in razkraja naše duševne in telesne sile vztrajno in sigurno in pripravlja ugodna tla vsem vrstam epidemije, pa naj si jih že imenujejo državniki in zdravniki s katerim si koli imenom. Ta epidemija razkraja državo.
Oni, ki so siti, se lahko prerekajo in frazirajo o avtonomijah, republikah in federaciji in drugih praznih fantomih, ali lačnemu ljudstvu, ki hoče dela in jela, preseda ta paroksizem lažnega fantom-stva in zavarovanja in izigravanja blagra poedinca kakor tudi državne mislil in nositeljev skupne državne misli.
Naj bodemo res izčrpana kljuseta, vprežena v državni voz ali pa tista molzna kravica, ki jo gazda Jovo ni imel s čim krmiti in je šel nad popa, da naj oznani sv. Jur ja, da zažene lahko kravico na pašo? Toda kravica sredi zime ni bila laplandski los, da bi se od zmrzle travice redila. Naše zdravje, država, je tvoje zdravje — naša moč — tvoja moč, naša slabost — tvoja slabost!
Tvoj organizem brez naše zdrave duše ne more biti zdrav, kajti mi smo duša in možgani ogromnega organizma, ki se imenuje država!
Ce sta naša duša in telo zdrava, ni se niti nam niti državi treba bati nobenih epidemij.	—Ik—
Pokolmnske rente.
Letošnjega januarja tekom volilne kampanje in potem na občnem zboru delegatov Pokojninskega zavoda je javnost doznala prav nazorno', kako malo odgovarja pokojninsko zavarovanje namenu. Rente znašajo namreč letno naravnost smešne zneske.
Ne da bi se spuščal količkaj v polemiko z argumenti, ki sO' jih posamezni kritiki — tudi korporacijski — iznesli kot vzrok nizkim rentam, si pripisujem pravico, da opozorim na bistvene, prave, a najbrž zelo neznane vzroka vladajočim razmeram. Kot nesporno suponiram, da izvrševalci socijalnega zavarovanja, gotovo niso krivi, če je notranja vrednost denarja prepadla, oziroma če ni ista kot 1. julija 1914.
Pokojninski zakon iz leta 1906 je že ob uveljavljenju povzročal zelo neugodno razpoloženje, četudi teoretično ni bil baš slab. Dočim namreč bolniško zavarovanje, že takrat staro 30 let ni dobro uvedeno, daje dajatve že po par mesečni karenci, dočim se torej tu vplačana premija v najkrajšem času spremeni v plačanega zdravnika, zdravila, babico, Ud. čaka za pokojnino zavarovani kontorist najmanj 5 let, da ob invaliditeti srne upati na rento, ki znaša ca 27 odstotkov njegove zavarovane plače; črez 10 let dobi 40 odstotkov, a črez 40 let 75 odstotkov. Ni čuda, če se je udomačila že leta 1914 krilatica o »tatinskem zavarovanju«. Toda poglejmo raje, kako je bilo pred vojno razmerje zavarovanih piač napram dejanskim. Zakon se je postavil na stališče, da zavaruje največ dvojni znesek povprečne plače; kot tako je i smatral plačo 1500.— kron letno. Mi-I siim, da mi ne bo ugovarjal nihče, če tr-I dim, da je ta cenitev bila, če ne leta 1 1914, pa vsaj leta 1909, pravilna, to se \ pa pravi, da je najmanj 80 odstotkov nameščencev imelo zavarovano svojo dejansko plačo. In če je postal nameščenec invalid, je po 5 letih dobil povprečno rento K 400.— po 10 letih K 600.—, a po 40 letih bi dobil relativno prav vzdržljivo rento K 1125 letno. Mislite si, da ni bilo vojne, ki je sicer ni napovedal pokojninski zavod, in predstavite si notranjo vrednost teh rent, pa sem prepričan ,da bi bile vrednosti, ki odgovarjajo zneskom po Din 8000, 12000 in 22.500 prav lepe rente.
Torej vojna in z njo zvezana valutna deruta je prvi krivec, da smo ostali tam, kjer dandanes niti muh ni več. Po prevratu smo imeli še vedno iste dajatve kot na dan Viljemovega kronskega sveta; naravno, saj smo plačevali tudi še vedno iste premije, samo s to razliko, da smo jih plačevali vsi; to pa pomeni, da nihče več ni imel zavarovane svoje dejanske plače, ampak vedno manjši drobec, čim bolj je rasla draginja. S težavo se je doseglo od ministrstva in šele leta 1921, torej post festum — šestkratno povišanje premij. Ker pa minister ni hotel spremeniti zakon v stvar, oziru, je povišanje premij vplivalo le na rente, ki j so zapadle po uveljavljenju te spremem-1 be, in še to največjidel le v malenkost-I ni višini, kajti največji del rente tvori I osnovni znesek, ki se odmerja po razre-
du 9. in 10. leta zavarovanja. No, in baš današnji rentniki se rekrutirajo v ogromni večini iz takih zavarovancev, ki so 10. leto zavarovanja dosegli leta 1918. Drugič so se povišale — zopet post festum
—	premije julija 1922 na dvojni znesek iz leta 1921, torej znašajo od takrat dalje 12 kratni znesek leta 1909. Ali pa znašajo povprečne plače dandanes samo 12-krat več kot leta 1909?
Odgovor je jasen:
Tako-le — najraje bi rekel posmrtno
—	polovično izboljšanje ne vabi nameščenca, da se oklene svoje najdragocenejše institucije, kajti prvič plačuje neko premijo — ki jo smatra za davek, torej za previsoko, pa če je še tako majhna, drugič vidi na rentnikih, kaj so imeli a od svojega zavarovanja, in sklepa iz tega, da čaka njega ista usoda.
Da je ta konkluzija napačna, bom skušal dokazati ob prvi priliki.
Kot rečeno', nimajo današnji rentniki i ničesar od povišavanja premij, ker vpliva to le pro futuro-, dokler se ne spremeni pok. zakon, oziroma njegova znan-\ stvena podlaga. Ker bom v naslednjih vrsticah skušal pokazati eno pot, kako vsaj nekoliko' pomagati rentnikom, moram že vnaprej povedati, da abstrahiram od svojega zamisleka vprašanje kritja ter ga postavljam na golo spekulativno podlago, ker smatram položaj rentnikov za tako prekären, da moram dati prav ideji, naj se uporabi zakon, ki se zove vis maior.
Višja sila narekuje misel, naj se povišanje premij vporablja tudi za nazaj, ne samo vnaprej, in sicer tako-le:
1.	Renta naj bi se ne računala na osnovnem znesku, ki ga določa zakon, nego na osnovnem znesku onega razre-
I da, ki je v zadnji veljavni tabeli razre-! dov vsaj dvakrat*) bližji najvišjemu, ne-: go je zadnji dejanski razred, v katerem I je bil nameščenec zavarovan, oddaljen od najvišjega razreda takratne tabele. Če je bilo torej zavarovanje zaključeno v razredu
a (najvišji razred takratne tabele) y (prvi nižji razred od z) x (prvi nižji razred od y) v (prvi nižji razred od x) u (prvi nižji razred od v) t (prvi nižji razred od u)
- itd. itd.
n (najvišji razred takratne tabele),
bi se odmeril osnovni znesek po razredu a (najvišji razred veljavne tabele) za razreda z in y b (prvi nižji razred od a)
za razrede x, v in u c (prvi nižji razred od b)
za razrede t, s, r in p, tako da bi v praksi prišli v poštev vedno le 3 do 4 najvišji razredi zadnje veljavne tabele.
Isto naj bi veljalo glede stopnjeval-nih prispevkov za vsak prispevni mesec po 60., ozir. 120 prispevnem mesecu. V stilu zakona povedano bi se to reklo, da je bil rentnik skozi zavarovan v razredu a, b, c, in da mu torej pripada po-prečnina po razredu a, b, oz. c.
2.	V kolikor bi tako izračunana renta presegala zavarovano pravico, bi se diferenca smatrala za doklado k renti.
Da bi bilo s takim računanjem dose-
ženo le skromno povišanje, naj pokaže tale primer:
N. N. je bil zavarovan 118 mesecev in je umrl 3. marca 1919, ne da bii dopolnil čakalne dobe 120 mesecev. Vdova in otroci imajo torej le pravico do skrajšane rente. Ker se vsaka renta računa iz invalidne, odnosno starostne rente zavarovanca, in bi NN strogo po zakonu dobil skrajšano invalidno takratnega IV. raz- ; reda v znesku letnih Din 60.—, dobiva vdova še danes letno Din. 30.—, t. j. 50 odstotkov, a otroci skupaj Din. 45.—, t. j, 75 odstotkov rente umrlega.
Če bi se pa postopalo, na zgoraj navedeni način že od 1. julija 1921 dalje, bi dobivali vdova in otroci do 1. julija ; 1922 vdovsko rento in vzgojne prispev-; ke IX. razreda (po tabeli 1921) s skrajšanimi letnimi zneski Din 556.25 oziroma Din 834.38, a po 1. juliju 1922 vdovsko rento, in vzgojne prispevke XIII. raz- | reda s skrajšanimi letnimi zneski Din 1058.— ozir. Din 1602.—. Vsako nadalj-no povišanje premij bi prišlo zopet avtomatično v prid rentnikom.
Prepričan sem, da bi se minister ne br branil dovoliti takega pravilnika, četudi bazira na spekulaciji, da bo število rentnikov vsaj še 5 let majhno-, im četudi bi razloženi način pomenjal posiljenje za-I kona, a le v formelnem pogledu! Zakaj j v pokojninskem zakonu ni niti črke o ; tem, ali se plačujejo premije v papirju -ali v zlatu. In za rentnike je bila vplačana dobra valuta. Če bi pred vojno kdo zahteval potrdila, ca je vplačal premijo s cekinom, bi dandanes lahko iztožil rento v zlati pariteti.
Sicer pa: iz česa krije zavod rente, ko še ni prejel zanje nikake dejanske : premijske rezerve in ko še niti ni znano, j kaj bo prejel? Formalno jih krije iz »v I principu priznanega«** nominala teh rezerv in suponira, kot izgleda iz bilance, da je nominale jugoslovenski, a v resnici gredo rente na račun avtohtonih zavarovancev. Ali ni v tem isti spekulativni moment, da si je formelno krit z mirovno pogodbo?
Dalje se ne sme pozabiti, da zavaro-valno-telmično kritje rent 4 odstot. obre-stovanje imovine. Zato je dvomljivo, če bi ob ugodnejšem obrestovan ju imovine gornji način provociral sploh kak deficit na premijski rezervi; v najugodnejšem slučaju bi pa deficit znašal največ 5 odstot. premijske rezerve, ki kot pre-destinirana. verjetnostna glavnica za bodoče rente (ki bodo zapadle čez desetletja) ne figurira med pasivi zavoda in enako aktualnih vzrokov kot n. pr. akcijska glavnica delniških družb v bilanci teh.
III. Sporedno z določitvijo lastnih rentnih doklad bi bilo treba vplivati, da bi se statut Pokrajinskega pokojninskega sklada v Ljubljani spremenil v toliko, da bi le-ta ne bil primoran ustaviti svojih doklad, če bi doklada pokojninskega zavoda prekoračila sedajni maksimum za presojo potrebe. Tudi to more spremeniti minister na podlagi zakonitega pooblastila.
H koncu bi ob tem tako aktuelnem detajlu socijalnega zavarovanja omenil, j da je prva potreba, če tudi na koncu
*) da se prepreči prehuda diferencijacija doklad.
** Čl. 275 saintgermainske pogodbe.
A. Z.:
Piihicni vplivi ii daljine
(TelapatilaJ
Prijatelj! Zvečer si sedel z znanci v svoji sobi. Govorili ste o svoji sobi. Govorili ste o književnosti, upodabljajoči umetnosti in gledališču. Ocenjevali ste balade pesnika Tu-gomila in najnovejši roman Evgenija Str-gulca. Za moderno književnostjo ste prerešetali slikarstvo in za domačim slikarstvom gledališče. Ravno ste debatirali o zadnji uprizoritvi Cankarjevega »Kralja na Betajnovi«, ko si se hipno spomnil prijatelja Mirka. »Kaj je vendar z njim?« si se vprašal.
častnik je. Pred letom so ga premestili doli v Staro Srbijo. Po svojem odhodu je nekolikokrat pisal, potem pa je utihnil popolnoma. Menda se vendar ni pogreznil v zemljo?
»Hej, kaj je z Mirkom? Kdo ve, kaj o njem?« si zaklical med živahnim prerekanjem tovarišev.
Tovariši so dvignili glave in te začudeno pogledali. Neumevno jim je bilo, da spominjaš prijatelja o času, ko so vaše možgane polnile popolnoma druge misli. Toda glej, še predno so ti drug za drugim zanikujoče odgovorili, je — Mirko stopil v sobo.
Kdo bi opisal vaše, posebno tvoje začudenje, da je Mirko prišel v času, ko si nehote mislil o njemu? Radovedno si poslušal njegovo1 pripovedovanje, da je bl! v neki praski na državni meji ranjen v nogo in zajet od Albancev. Pred štirinajstimi dnevi so ga odslovili iz bolnice. Radi bolehnosti mu je njegovo poveljstvo dovolilo daljši dopust. Sedaj je doma ter obiskuje prijatelje in znance. Njegove želje so ga posebno vlekle k tebi, da se prepriča, če si še živ in zdrav.
Po odhodu prijatelja in tovarišev si legel k počitku, a nisi mogel zaspati. Še dolgo časa si premišleval svoj doživljaj. Med drugim si se spomnil tudi narodnega reka, ki pravi: »Če o volku govoriš, volk pride!« ter si ga spravil v sklad s prihodom prijatelja. Dalje si vprašal sam sebe: »Zakaj občutimo nekake nevidne vplive, če nas v gledališču, pri koncertu ali na shodu kdo motri izza hrbta? Zakaj se ozremo, če za nami pogleda človek, ki je šel mimo nas? Zakaj se prebudimo, kadar se tujec približuje našemu ležišču?
Premišljeval si ta vprašanja ter naposled zavzel načelo, da je Mirko vsekako med potjo intenzivno mislil nate, zato je s
j svojo mislijo nezavestno ustvaril med vama nekako duševno vez, podobno brzojavljenju brez žice. Mirko je bil odpošiljatelj brzojava, katerega si prejel pred njegovim prihodom.
Vidiš, take slutnje pa doživljamo vsi, ne samo ti. Nekateri na tvoj način, drugi v obliki hipne ugodne ali neugodne volje in tretji v sanjah ali vizijah. Znane so nam tudi slutnje zgodovinsko znamenitih oseb. Francoski kralj Henrik IV. je več tednov poprej, kakor ga je umoril Ravailiac, čul nekako ta-panje okrog sebe. Marija Antonietta se je onesvestila, ko je v Trianonu srečala pivovarja Santorreja. Pozneje ob njeni usmrtitvi je Santorre zapovedoval tistemu oddelku nacionalne garde, ki jo je spremljal na morišče. — Napoleon je doživljal razne slutnje zelo pogostoma in jih je pripisoval vplivom neke zvezde,'nevidne za druge.
Vse take in slične vtise označujemo z izrazom »telepatija«. So večinoma nezavestni prenosi misli brez posredovanja čutov oddaljenih ljudi. Ako se dotični nahajajo v nenormalnem stanju, potem postajajo telepa-tični vtisi mnogo silnejši, kakor pa v vsakdanjih slučajih. Znamenit in dobro zajamčen doživljaj te vrste je opisal ameriški državnik Dale Owen v knjigi »Footfalls on the boundary form an another world«, ki se, nekoliko okrajšan, glasi takole:
»Krmilar Bruce je nekega dne opoldne odšel v svojo kajuto, da izvrši navtične obračune. Njegovo kajuto je vezalo s kajuto kapitana malo odprto okno. Dovršivši svoje delo je Bruce skozi okno zaklical rezultat obračuna, ker je v kajuti videl sedeti neko osebo, obrnjeno s hrbtom proti njemu. Menil je, da je kapitan. Ker ni bilo odgovora, je zaklical še enkrat. Tisti hip se je oseba obrnila — in krmilar je zrl v popolnoma neznan obraz.
Bruce je iznenađen planil v sosedno kajuto. Našel je prazno; le na mizi je zagledal tablico z napisom: »Vozite severno, severno-zahodno!«
Bruce je doživljaj sporočil kapitanu, ki je takoj odredil, da so preiskali ladjo. Vse iskanje pa je bilo zaman, ravno tako ni dalo pojasnila primerjanje pisav navzočih.
Kapitan je smatral zadevo le za bujno delovanje možgan krmilarja. Radi hipno nastale promene vetra je moral predrugačiti smer ladje, zato se je zopet spomnil ukaza nahablici. Ker označena smer ni vodila preveč v stran, je končno vendar sledil skrivnostnemu navodilu. Nekoliko ur pozneje so srečali razbito ladjo in poleg nje plavajoč ledenik, na katerem so se nahajali ponesre-
I čenči. Ko je prvi priplezal po lestvi na krov,
I je Bruce vskiiknil: »Tat je bil!«
Poizvedovali so in dognali, da se pone-I srečenci nahajajo že tri dni na morju. Opol-' dne tretjega dne je Brucejev znanec zapadel j globokemu spanju. Po prebujenju je povedal, j đa je v sanjah videl rešilno ladjo. Na željo kapitana je zapisal na drugi strani tabiice besede: »Vozite severno, severno-zahodno!« Njegova pisava je bila popolnoma slična pi-! savi na prvi strani.
Sedaj pojdiva korak dalje. Znano ti je, da naše ljudstvo veruje v »spomine«. Kadar oddaljena sorodna oseba umre, čuje človek zagonetno trkanje, ropotanje ali hojo, včasi vidi celo vizijo pokojnika. Glede pojav te vrste ti lahko navedem mnogo dokazanih slučajev.
Dr. Josip Vošnjak je svoječasno opisal v »Ljubljanskem Zvonu« doživljaj strica župnika.
Prikazal se mu je prijatelj golorok tisti čas, ko je ravno tako oblečen umrl hipne smrti v župnišču sosedne fare. — Tistega večera, ko je v ljubljanski bolnici umrl Anton Aškerc, so videli pesnika v njegovi sobi na ßleiweisovi cesti. — Nadučitelj S. mi je zatrjeval, da je neke noči, ko je ležal v postelji nekdo segel v njegovo desnico z be-j sodami: »Z Bogom, Janez!« Naslednjega dne je prejel poročilo, da je minole noči umrla njegova mati. — Ko je pred nekaj leti umrl moj sorodnik, znani šolnik Š., sem slišal pred seboj po podu predsobe zveneče rožljanje in ropotanje, dasi je ta bila popolnoma prazna. —
Sedaj, prijatelj, nastopi vprašanje, kake sile delujejo v gornjih slučajih. Pojasnim ti zadevo v malem obrisu.
V vsemiru se nahaja neka neizmerna energija, ki napolnjuje vse stvarstvo, posebno pa človeka. V vsemiru ta sila nastopa v obliki svetlobe, toplote, glasu itd., dočim prihaja v človeku do veljave v vsem njego-j vem dejanju in nehanju, posebno pa v mi-i Sijanju. Nekateri to silo imenujejo astralni I fluid ali perisprit, drugi vitalna elektriciteta,
I tretji življenski magnetizem ali 6d. Poslednji I izraz je za nas še najpripravnejši, ker je najkrajši, dasi je ime postranskega pomena. Glavno je, da sila obstoji, in da je tu, nam veda daje dosti dokazov. Glasoviti učenjaki, med drugimi :Reichenbach, de Rochas, Flam. marion. Blondlot, Charpentier, Crookes, Jod-ko-Narkiewicz, Ohorowicz in Lombroso so znanstveno in potom fotografije dokazali njegov obstanek. Kdor ume opazovati sa-
mega sebe, bo o njeni eksistenci našel tudi v svoji osebi dovolj dokazov.
Človek, kadar misli, uporablja iz vse-inira prejeto silo ter jo odpošilja zopet nazaj v vsemir, kjer se pretvori v vznose. Površna misel še ne povzroči daljnih posledic, pač Pa misel, katero večkrat ponovimo, oziroma ki je prožeta z energično voljo. In taka misel postane takorekoč nekako inteligentno bitje, ki hoče v določenem praven doseči zaže-Ijeno.
Kako je misel prijatelja dospela do tebe,
; si instinktivno dognal sam, dočim so v slučaju krmilarja Bruceja poleg misli delovala tudi ostala psihična svojstva dotičnika. Ravno to se dogaja pri »spominih«. Umirajoči zaželi z vso silo ljubljeno osebo v daljini. V tistem hipu bolnik umre, na kar se njegov od v zvezi z ostalimi psihičnimi svojstvi s hitrostjo misli, s katero se je bavil, pojavi na en ali drug način pri zaželjeni osebi. Luč astralno telo razkraja, zato so take pojave v noči mnogo značilnejše, kakor po dnevu.
Gurney, Myers in Podmore so v delu »Phantasm of the Living« navedli izredno veliko število dokazanih telepatičnih slučajev. Vsi tozadevni vplivi so prihajali pred smrtjo odpošUjateljev, posebno če bolniki niso bili pri zavesti, ali ob času smrti, pozneje ne. Slučaji, v katerih se pokojniki pojavljajo po smrti, pa spadajo popolnoma v drugo skupino supernormalnih fenomenov. Ravno tako ne spadajo sem telepatični slučaji povzročeni namenoma.
* Zanimiv običaj. V francoskih vaseh ob
Juri in ob Doubsu imajo mladeniči, ki so godni za vojaško službo, navado, da gredo prvo postno nedeljo in zlezejo na najvišja drevesa v okolici, koder so poprej zapalili kresove. Ogenj gori skozi ves »obred«. Mladi korenjaki so si prejšnje tedne pripravili seznam vseh tamkajšnjih fantov in deklet, I godnih za ženitev in možitev. Kdor drži seznam na drevesni krošnji, jame na vse pre-tege klicati: »Dam.« — »Koga daš?« odmeva oci vršička do vršička. — »Dam Janeza Trdino,« se n. pr. glasi gromki odgovor vodnika. — »Komu pa?« se zaori na vse kriplje z vej. — »Mici Ponudi,« — zagrmi n. pr. klicar. Ako se oklicani mladenič strinja z izvoljenko, sproži strel iz puške ali samokresa. Ko je seznamek zaključen, gredo vsi fantje na vas in kdor je streljal z drevesa, si poišče svojo bodočo v gostih množicah ali pa gre pod njeno okno. Prihodnjo soboto zvečer se vrši na dekletovem domu majhna pojedina, kjer se slavi nekakšna zaroka.
omenjena, če naj se taki problemi sploh tešijo, da se privatni nameščenec po-vspne do večje dalekovidnosti, do večjega zanimanja za socijalna zavarovanja, zlasti pa za tipično njegovo pokojninsko zavarovanje, kakor se je do sedaj.
Z negativno kritiko, ki preplavlja našo, baje tako- kulturno javnost, in s pasivnostjo se podira še tisto, kar je tu. Eno pa stoji: samo tisto, kar je tu, se da poboljšati.
Drobtine,
PEKEL. VICE IN NEBESA.
Listi iz Chicaga poročajo, da je sir Conan Doyle orisal svojim začudenim poslušalcem svet onstran groba, ki je zelo zanimiv.
Pekel, kakor si ga predstavljajo verniki, osobito katoličani, v resnici ne obstoja. Obstoja pa neki medzvezdnati prostor, kjer se znajdejo duše onih, ki so zagrešili v življenju res kako debelo, nadalje roparji in največji morilci. Nekateri ostanejo tam zelo dolgo časa in sicer od dveh mesecev do dolge večnosti. Seveda je ta čas mnogo daljši, nego na zemlji.
Največ ljudi pa je določenih za vice. Ravno iz vic pa dobivamo v resnici vesti o drugem življenju in sicer potom »medija«, i Doyle je namreč vnet Spiritist. Ko se vsede I »medium« k mizici in pokliče neko znano j prijateljsko dušo, jo nekdo izmed članov vic S o tem obvesti. To se dogaja ravno tako kot 1 na zemlji v kakem hotelu, kjer obvesti vratar kakega gosta, da ga nekdo kliče k telefonu. Duša v vicah torej gre nekako k telefonu in stopi v zvezo z »medijem« ter mu odgovarja na njegova vprašanja.
Vendar pa ne ostanejo duše dolgo časa v vicah. Po gotovem času čiščenja od poze-meljskih misli, najdejo pot v nebesa.
Življenje v nebesih skuša Doyle popisati po svojih najboljših možnostih. Vendar pa se dozdeva, da je o nebesih nekoliko slabše informiran. Vsi ljudje baje, ki piidejo v ta sedmi prostor postanejo mladi. Moški so v dobi 35, ženske pa 25 let. Vsi moški so lepi kot grški bog Apollo in vse ženske se na-vzamejo lepote boginje Venere. Moški in ženske se razvrstijo po svojih posebnih na-gnenjih. Zakonca, ki sta živela že na tem svetu srečno, nadaljujeta svoje življenje tudi v nebesih, oni pa, ki je bil na tem svetu nesrečen, si izbere svojo novo družico.
*	Boljševik! in vprašanje odprave plodu. V Rusiji se odprava plodu dovoljuje ne samo iz zdravstvenih, ampak tudi socijalnih razlogov. Dovoljenje dajejo oblasti predvsem materam v zrelejših letih, ki imajo že nekaj otrok in jih ne morejo zadostno preživijati. Dovoljenje se izda samo tedaj, ako ni plod starejši od treh mesecev, kar se mora dokazati z zdravniškim spričevalom. Oblast, ki to dovoljuje, je zavod za zaščito mater v Moskvi. Samo v Moskvi izdajo na teden približno 200 dovoljeni, kar pomeni na^ leto okoli desettisoč dovoljenih odprav, to število pa daje misliti tudi boljševikom in nekateri listi se že oglašajo proti temu postopanju. Vpoštevati je treba tudi številne odprave, ki se ne izvršujejo v porodišnicah, ampak v privatnih zdravniških ambulatorijih.
*	Ptice na Heigolandu. Kakor znano, so helgolandske pečine polne najrazličnejših gnezd. Tja priletijo ptice iz vseh krajev. Pred nekaj leti so tam pričele gnezditi tudi neke vrste papige, vendar pa jih je domače prebivalstvo ali pa tujci popolnoma pregnalo. Sedaj poročajo iz Helgoianda, da so pri-
I leteli na Helgoland neke vrste troprsti ga-! lebi z najbolj severnih krajev, ki se niso še . nikdar spustili tako nizko. Bijološki institut I je izdal na prebivalstvo in na tujce proglas, j da jih pustijo na miru.
*	Največja restavracija na svetu. Največjo restavracijo na svetu ima brezdvomno London in sicer v svojem Komelu, ki je oil nedavno prenovljen. Restavracija obstoja iz iz petih nadstropij. Vsako nadstropje je ure-
i jeno v drugačnem stilu. Za časa obeda svira j deset godb. Restavracija lahko naenkrat po-I gosti 4500 ljudi.
Bolezni In i&km
Pri vprašanju izbere zakonskega druga, bi se morali predvsem ozirati na telesno zdravje in šele nato na duševno harmonijo. Iz zdravja izvira veselje do življenja in z njim zvezane osebne sreče. Toda ne samo osebna sreča, ampak tudi sreča in ugodni I življenski položaj potomcev je v tesni zvezi ! z zdravjem starišev. In od teh je baje od-j visna sreča in značaj bodočih rodov. V roki j poedinca je torej, da deluje za prospeh člo-I veštva in v to bi se moral vživeti vsak, ki I hoče stopiti v zakonski stan.
Pri duševno bolnih, naj sc ne prepusti ! njim izbera soproga. Včasih so že majhne i abnormalnosti znak bodoče duševne bolezni- Dobro je, ako se v teh slučajih ozre na dotično družino in pogleda, dali je bil kdo v družini na tem bolan, kajti jasno je, da človek marsikaj podeduje.
Zahteva po zdravniškem spričevalu, ki se vedno češče pojavlja, žal še ne more računati na skorajšnjo uresničenje. Radi tega I je dobro, da vsak sam v lastnem interesu to j zahteva.
Pri obstoječem alkoholizmu in drugih j strasteh je dobro, ako se sklenitev zakona odsvetuje. Bolniki so navadno že vnaprej duševno manjvredni, nadaijno uživanje pa jih popolnoma spravi iz ravnotežja. Iste lastnosti bodo imeli tudi otroci.
Kar se tiče prave epilepsije imamo posla s psihopatičnim stanjem in jedva dobra petina otrok takih starišev je zdrava. Tudi tu zakonci mnogo reskirajo, kakor tudi pri histeriji, ki se tu pa tam pojavi tudi pri moških. V takih slučajih ni mogoče pričakovati mirnega družinskega življenja.
Predvsem pa se opominjajo k opreznosti jetični in spolno bolni, da gre za podedovano ali pozneje dobljeno bolezen.
Jetika se sicer le redkokdaj podeduje, pač pa dovzetnost k tej bolezni. Znaki so navadno telesna slabost, ozek prsni koš ter dolga in vitka postava. Razen tega ima vsakdo zelo mnogo prilike, da se inficira; taki ljudje pa navadno zelo lahko podležejo.
Kar se tiče spolnih bolezni mora biti . vsak zelo oprezen. V takih slučajih stori vsak prav, ako zahteva zdravniško spričevalo, ako noče uničiti sebe in izročiti hiranju in gotovi propasti tudi svojih potomcev.
Sicer pa se mladi zaljubljenci le redkokdaj ozirajo na telesno zdravje svojega bodočega soproga. Nekaj pa lahko stori vsak in sicer, da se na to ozira, predno se ni zaljubil do ušes.