DOMOLJUB. Slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo. I,haia< kUrlal°Ju ifio l^al^tZ Mrtek Ako je ta dan praznik, izide „DOMOLJUB- dan PXtJL .ZLu\1 Z k ~ ST'X ,M dupm 1( Kedo bo plačeval tol ke učitelje in zidal toliko šol? s*|j to pravi delati za ljudsko blaginjo? Po pijatkasto. Kija,; Cerkev in šola. Šola. {§$*- (Konec.) 6. Število ur za krščanski nauk. Usojam si omeniti tudi majhno število ur za vero-nauk. Veronauk navaja zakon sam kot prvi in najvažnejši učni predmet. BVersko-nravstvena vzgoja" bodi namen šole. Po zakonu zavzema torej vendarle prvo mesto vera. V resnici pa je skoro na zadnjem mestu. Po stari šolski upravi smo imeli večinoma štiri ali pet, redkeje le tri ure, določene za veronauk. V veČini nemških držav, izvzemši dve ali tri, je še sedaj po pet ur za veronauk. Katoliški otroci v protestanških nemških državah imajo po pet ur veronauka v tem, ko imajo katoliški otroci v Avstriji, v kateri je katoliško prebivalstvo v veliki večini, |« p dve uri veronauka, deloma cel6 samo po eno uro. V kako škodo je to najsvetejšemn in najvažnejšemu predmetu! Kako moremo mladino vzgajati po verskih in nravekib zakonih, ko je čas za pouk odmerjen Uko pičlo? Meni se zdi nemogoče, da bi mogli doseči trajen uspeh, ko je število ur za veronauk tako omejeno. Kakor hitro stopijo otroci v svet in komaj so odraali Soli, že preže nanje »j-večje nevarnosti. Ako zaklad verskega znanja in verskega prepričanja ni obilen, ne bodo se mogli opirati. Poidibo sredstva, katera rabi danainji svet, da bi iztrgal mladini vero. Med zadrgami in zanjkami, katere se nastavljajo mla-dini, je zlasti neke vrste tiaek, slabi spis!, ki izkušajotia-smehovanjem in zasramovanjem mladinska srca odtujiti veri. Srečno dospe po trnjevi, nevarni poti nazaj. Toda groza! Votlina je prazna. Le starčeva zlomljena palica leži v kotu; o Morani in dedcu ni duha ne sluha. Ranoku pade golida na tla, zatrese se po vsem životu kot Siba na vodi. Obupano se ozira okrog in tožno prične klicati: »Mati, mati! oj stric! Crtog! Toda — vse tiho. Deček vije roke in joka. In kaj bi ne! Saj se je samemu včlovečenemu Bogu, ko je brez utehe visel med nebom in zemljo izvil iz prsij britek — edin vzdih: »Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil!« »Mali, mali!« ponavljal je deček in stopil iz votline. Obupno-otožno seje oziral na strme gorske vrhove in sive čeri. A nobenega glasa, nobenega odmeva, da bi utolažil ubogo duSo. Ranoka se polasti nekaka vrtoglavica. Plašno bega okrog, nevedoč, kako in kam. Ne mčni se za trnje k. mu praska obraz in trga obleko. V silni omotici in' bolesti dirja naprej in kliče: »Mati, mati! Stric! Crtog.« Na zemljo je legla počasi črna noč - grozna noč. Čeprav je bilo vsled silnega klicanja Ranokovo grlo popolno hripavo, vendar je skušal še vedno klicali -še je upal. Oh! blaga nedolžnost. Še vedno se ti smehlja lepa nada ker ne moreš spoznati prekanjene zlobnosli hu-dodelntške. Naenkrat zašumi nekaj med drevjem. Črna pošastna postava rije skozi gosto grmovje in piha jezno pred m. Runok začuti, kako ga pritisne k strmi steni ter se popne potem dalje. Deček obstoji kot jokamenel; nemo in i odprtimi očmi strmi v temo, kakor bi se ne mogel naslišati silnega piša, ki zdaj sika med vrhovi, kol strupena kača, sedaj tuli kot lev v puščavi. li. Ko je drugo jutro posijalo solnce, ležal je Hanok ob steni na tleh. |Podrl ga je bil sinoči silen merjasec, katerih je bilo mnogo v tistem gorovji. Banok se vzbudi. Srepo upira oči na gorske vrhove, katere zlati jutranje solnce. PoskuSa vstati. Z velikim naporom se dvigne ob skali. Ves zbegan gleda okro| — gleda razbolele krvave noge in ne ve, kaj vse t« pomeni. Preveč je bil omamljen in zmučen. Počasi se ^ spomni sinočnega večera. Nov strah mu skrči nedolino srce, iz zajokanih očij vderO solae in komaj slišno »ii-huje: »Mati, mati! oj stric! Crtog!« Prestopi se. A ko lena se mu zaftibč, zvrti se m« v glavi in nezavesten se sesede na tla. Prične ga kuh8j vročica; zdi se mu, kakor bi plesala drevesa krog nj«P' tla pod njim se zibljejo, gorske čeri se dvigajo in * pretč, da ga podsujejo. Mogočne postave se proti njemu ter mu pret$ z orjaškimi rokami. Z« Tudi sicer nevarnosti našega časa niso neznatne. Socijalizem že trka na vrata Avstrije. Ako se razširi ta nalezljiva bolezen eocijalizma, kam potem še pridemo s človeško družbo? Ali bode morebiti že zadostovalo, ako se odbijejo glave škofom in duhovnikom? Nikakor ne! — Godile se bodo še drnge reči. Prestoli bodo padali z altarji vred. — Mi moramo torej širiti vero v ljudstvu. V preteklem stoletju je rekel svojemu ministru veliki zasramovalec vere in prijatelj Vol-taireov, Friderik II., ko je brezverstvo le prehudo pognalo v njegovem kraljestvu: .Pripravi mi zopet vero v deželo." Toda, kako naj se to stori kar čez noč? To ni mogoče. Vera se mora gojiti že v zgodnjem detinstvu in zgodnji mladosti. Ako nečemo imeti brezverskega ljudstva v naši dragi, lepi Avstriji, skrbeti moramo, da se bolje goji vero-nauk za mladino v šoli. .Začetek modrosti je strah božji.* Kaj pomaga, ako so se navzeli ti otroci vsega znanja, ako pa niso pri tem dovolj verni? V naših kaznilnicah imamo dovolj ljudij, ki so zelo umni. Prišli so pa v kaznilnice ravno zbok svojega uma, ker niso imeli nobene vere, ker je bila iz mladega zanemarjena njih krščanska vzgoja. Ne moremo biti torej zadovoljni, ker je odmerjeno v šoli tako majhno število ur za veronauk. 7. Šolske knjige Nekaj bi tudi rad povedal o šolskih knjigah. Rad priznam, da so se šolska oblastva trudila v teku zadnjih dveh desetletij, da bi odpravila iz knjig vse, kar je bilo v njih protikrščanskega in proti katoliškega. More se pa pridejo milejše pa zopet strašnejse. Pod seboj začuti Kanok vrSenje silne reke in že misli, da se zdaj, zdaj prekucne v kalne valove. Naenkrat se zopet strnejo pošastne podobe, podajo si roke ter plešejo kolo krog njega, vedno hitrejše in hitrejše. Ranok misli, da čuje brenkanje strijčevih citer, ki udarja za ples. Vmes se pa oglasa hreSčeči glas pijane Morane: »Proklet, proklet!« Naenkrat pa preneha namišljeni ples, podobe izginejo, citre utihnejo. Ranok odpre oči. Odleglo mu je za trenotek. Iz bližnjega grma pa začuje prijazen glas zvončki. Ko se ozre pomoli glavo iz grma velika koza ter se spne po fie zelenem lialu. Deček stegne roke, kakor bi prosil pomoči in milo zaječi. Žival se prestraši in zbeži. Ranoka napade zopet omotica. Kmalu potem iz nova zašumi listje. Velik pastirski pes se prikaže iz grmovja in nekam zavzet obstane pred Ranokom. Povoha ga od vseh stranij, potem dvigne glavo in prične lajati. Star pastir pride od one strani, kakor poprej pes. •Moj Rog, kaj je to?«, zavpije osupel, ko zagleda Ranoka, ki je ležal na ruSi. Hitro se sklone in pazno potiplje, ali mu bije 6e žila. Ko se prepriča, da je živ, dene mu pod glavo kosmato ovčjo kožo in hitro zgine v gozdu. Kmalu se vrne. Prinesel je sladkega mleka in se drugo veliko ovčjo kožo. Skrbno vlije nekaj požirkov po sedanjem šolskem zakonu zopet vanje vriniti. A ni še dovolj, ako se odpravi iz šolskih knjig vse spotikljivo, delati se mora tudi naravnost, in sicer tudi pri drugih učnih predmetih. Porabiti je treba vsako priliko, ako naj vzgoja mladine dobro prospeva. Vdihniti nam je v knjige verskega duha, to je pred vsem potrebno. Kakor pravimo, da izvotli kaplja polagoma kamen, tako bode otrok versko vzgojen, ako vdihnemo v vsak predmet kolikor največ verskega duha. Mislim, da ni mogoče imeti preveč vere; mi smo bili z malimi izjemami vzgojeni v stari šoli. Toda ne moremo reči, da imamo preveč vere. Jaz ne morem tega tudi o sebi ne reči. Želel bi, da bi imel š« več vere. Vera nima nikakih mej, zato molimo: .Gospod, pomnoži v nas vero." In sv. pismo pravi: .Rodite popolnoma, kakor je vaš Oče v nebesih popolnoma," — .kdor je pravičen, bodi še pravičnejši, kdor je svet, bodi še sve-tejši." Mi se torej v stari šoli nismo učili preveč vero-nauka, sedaj pa se ga otroci uče gotovo premalo. Marsikateri stariši se lahko sklicujejo na novošegne šolske zakone, ko vidijo, kako se je ponesrečila vzgoja otrok celo v spoštovanih družinah. Taki stariši bodo klicali postavo-dajne zbore na odgovor pred sodnjim stolom božjim. Katoliški stariši imajo pravico do katoliške in krščanske vzgoje svoje mladine, katero morajo izročati šolski vsemogočnosti brezverske države. Čitali smo pred kratkim veselo poročilo, da so odredila naša vojaška oblastva, naj bi se vera bolj gojila v vojski. Podobna poročila dohajajo tudi iz tujih krajev. Tako je zaklical nemški cesar pred malo meseci, zapuščaje neko bojno ladijo, vojakom kot zadnjo besedo: „ Vojaki, vere ne pozabite, vere!" Kaj pomagajo pomolzenega mleka dečku v usta. Potem ga zavije v koži, vzame ga v naročje in se vrne s psom, od koder je prišel. . III. Hladno je bilo tistega jesenskega večera. Večina pastirjev je že zapustila zelene planine ter se vrnila na deželo. Le za Šijo so bili še z ovcami, kozami in kravami. Vse je bilo tiho krog koč. Samo zvonci in zvončki so bingUali in pozvanjali. 2ivina je mirno prežvekovala. Iz včlike koče se je svetila luč skozi špranje; čul seje dokaj živahen pomenek. Pastirska družba je sedela pri večerji ob nizki mizi. Sredi koče — na prostornem ognjišču je pa gorel ogenj; nekaj velikih širnih lonec je bilo pristav^enih. Tam na pregradu je pa sedela ženska, kateri se je poznalo, da ni redna planinka, kot sta bili Maruša in Marina, starikavi majerci, ki sla planinili, kar je pomnila soseska. Ogorel deček, menda črednikov sin, se je po večerji zleknil po klopi; ovčar je natlačil pipo in si prižgal tobak z velikim ogorkom. Potem je podprl koščeno brado in večkrat pUunil, menda bolj iz navade kot iz potrebe. Tuja ženska je odložila skodelico kosyega mleka ter žalostno zrla v ogenj. »E Barba, kaj bi se držala in žalovala«, pretrga kratek molk črednik Lovro — bratranec žalostne vdove. — Ta je bila omožena v mestu N. Neko noč ji je umrl 14* taki ukazi in take želje, ako se ni gojila vera v srcih iz mladega? Ni mogoče v jednem trenutku premeniti srea vojakovega z vojaškim poveljem, delati je treba tako od mladosti, le tedaj bode v srcu vojakovem potrebna vernost. 8. Kristus naj vlada v šoli! Toda ne-le kot verniki, tudi kot domoljubi skrbimo, da v šolah zopet oživi verski duh. Nedavno je bil na Dunaju odkrit spomenik možu, za katerega mi je bilo srce že od zgodnje mladosti. Že dijak se nisem mogel ubraniti, da ne bi bil poiskal groba onega moža, ki počiva v Wetzdorfu blizo Me;ssau-a na Nižjeavstrijskem. Ta mož je naš veliki vojskovodja in junak, maršal Radecki, rešitelj Avstrije iz velikih nevarnostij. Ne bilo bi več Avstrije, mislim, ako bi ne bil vodil Radecki naše armade iz bitke v bitko, od zmage do zmage. Kaj čitamo sedaj o tem rešitelju Avstrije, o tem očetu očetnjave? Radecki je bil veren katoličan, Cital sem rtvno danes pismo, katero je pisal njegov glavni pomočnik baron Staeger 5. januvarja 1858 Radeckega hčeri, da bi ji naznanil očetovo smrt. Pisal je, da je umrl oče Radecki, ko je prejel zakramenta sv. pokore in sv. rešnjega Telesa še pri popolni zavesti. Ko so ga pa devali v sv. olje, mislili so, da ni več pri zavesti, pa glej, kaj se zgodi? Med tem, ko ga je duhovnik deval v sv. olje in so vsi mislili, da bolnik ni več pri zavesti, povzdignil je svojo roko in se prekrižal. Gospodje, ista roka, ki je napravila umirajoč znamenje sv. križa in očitno priznala vero v Križanega, ista roka je sukala meč v rešenje Avstrije, ista roka je rešila našo cesarsko rodovino, ista roka je rešila tudi avstrijske narode. mož in oba otroka za kolero. Revica je prišla v gore iskat utehe in zdravja. Zakaj tudi njo je že napadla kruta morilka, da je le komaj ubežala smrti. — »Pozabi«, nadaljeval je črednik. »Božja volja je tako. Bodo že prišli boljši časi in tedaj pozabiš nesreče.« »Jaz, da bi kedaj pozabila?« vsklikne vznemirjena vdova brišoč si z ruto oči. »Le črna gruda, ki zropota na mojo rakev, bode končala žalost. Preveč so ranile tri zgube materinsko srce, da bi moglo ozdraveti.« »Pa vendar nikar ne jokaj vedno, ko nič ne pomaga. Saj sem starejši kot ti in sem marsikaj že poskusil. Solze minejo prej, kakor bolečina.« »Prav imaš, Lovro. Ali, kako strašna je bila tista noč! Mračilo se je, ko se zgrudi Kajetan v delalnici. kot bi treščilo vanj. Pavlu je delalo težo in Minka je legla zadnja v postelj. Jaz sem bila sama, Lovro, brez pomoči, brez zdravil. Zakaj takrat so cepali ljudje kakor muhe. Ne zdravnika, ne soseda, nikogar ni bilo, da bi mi bil pomagal. Ubogi bolniki so se kar zvijali od bolečin in me milo prosili, naj grem po duhovnika. Ali kaj, ko sta bila samo dva, bolnikov pa na stotine. O, sveta Po-magalka, to je bilo strašno! V silni bridkosti se zatečem k sv. Jožefu. Pred njegovo podobo padem na kolena in ga prisrčno prosim: O, sv. Jožef! Vem, da so božja last, ne pa moja. Ce me zapustš, ne bom tožila. Samo tega te prosim, pomočnik v smrtnih težavah, daj jim Ka,; sledi iz tega? Jaz mislim, da ii tega sledi, da je kdo iatuo ta cesarja in državo zaslužen moi in pri tem vendar izvrsten katoličan, kakor veliki Kadecki, ki je naročil T svoji oporoki, naj se berO maše za pokoj njegove duš« T milanski cerkvi. Jasno je, da je kdo iahko pobožen ki-toliški kristijan in pri tem vendar v vsakem oiiru vrl moždk. Rečem celo: Skoro vsi veliki vojskovodje avstrijski so bili odlični katoliški kristijani, ki so spoznavali očitno in prosto svojo katoliško vero. Ali pač mislite, da bi se skladali možje kot Radeeki, a tem, da bi se jemalo kito-liškim otrokom iz šol znamenje sv. križa, da bi »e prepovedovalo moliti .Ceščeuo Marijo", da bi se prepovedovalo moliti v petek popoludne v čast Kristusovemu trpljenju, ako je navzoče kako judovsko dete, ko je vendar splošno priznana zgodovinska resnica, da so bili ravno judje iu De drugi, ki so križali našega Gospoda Jezusa Kristusa? Žal. mnogi so, ki povse ne marajo, da bi gospodovala v soli vera. Vzroke navajati nimamo tukaj časa ; pa saj pravijo naravnost: .Nečemo, da bi U (Kristus) vladal uid nami." Sveti Pavel pa pravi. .Treba pa je, da vlada nad nami Kristus." Nečemo mi, škofje in duhovščina, viadati v šoli, toda Kristus mora vlada ti v šoli. Kam pridemo, ako ne bi vladal več Kristus v šoli in v državah? Države bodo razpale, krščanske države nimajo nobene podlage več za svoj obstanek, ako v njih ne vlada Kristus. In tesno mi je pri srcu, ako pogledam Avstrijo, svojo drago domovino. Ali ni ravno Avstrija, ko je, žal! že razdeljena v dva dela, v uajveč|i nevarnosti, da se ta velika dela še naprej delita, ako raztrgamo vez, ki veže avstrijske narode med seboj in s presvetlo vladarsko srečno zadnjo uro. Ah, naj ne umro brez svetih zakramentov ! Naj se zgodi božja volja, samo sprosi jim srečno zadnjo uro! Potem storim obljubo, da bi dobila duhovnika. Hitro ogrnem včliko ruto in hočem v župnišče. Kar me sreča — še zdaj se tresem, ko se spomnim — v veži sivolas starček — duhovnik in vpraša skrbno: »Ali je kdo bolan?« »Trije umirajo.« Cestitljiv mož stopi v sobo, ne da bi črhnil besedico. Vse tri izpove ter jih tako utolaži, da so bili čisto mirni. Minka je umrla poslednja ob petih zjutraj, ko je zvonilo dan.« Uboga vdova ni mogla več govoriti; tako je ihtela. Maruša in Marina sta jokali z njo vred. Tudi bratrancu Lovru so kapale solze po razmrfteni bradi. Ovčar je Pa bezal pipo, da bi prikril ginjenost. Za nekoliko časa nadaljuje Barba: »Kmalu sama zbolim.« »Pa si vendar ozdravela, Bog bodi zahvaljen,« seže ji Lovro v besedo. »Tukaj se boš naglo pozdravila in okrepila, da te bodo v mestu komaj poznali.« »Zares, hvala svetemu Jožefu, zdaj sem zopet zdrava!« rodovino? Ta vez je vez svete vere, vez vernosti. »Dajte cesarju, kar je cesarjevega", pravi Odrešenik, in ta zapoved je zakopana globoko v srcih katoliških harodov. terska resnica je, da je naša dolžnost, dati cesarju vselej in povsod, kar je cesarjevega. Vera je torej najmogočnejša pospeše-vateljica domoljubja: Kristus mora vladati tudi na Avstrijskem, ako hočemo, da obstoji Avstrija še zanaprej. To pa hočemo. Mi vsi gotovo brez izjeme smo vneti domoljubi, zato pa moramo se potegovati, da ostane vez, ki druži narode, da ostane ta vez nepoškodovana, vez sv. vere v avstrijskih narodih. Podobe iz življenja. (Dalje.) 23. Oče pravi: Ne! Mati pravi: Le! V Genfu se je zgodilo pred nekatčrlrfli leti, kar bdrt sedaj povedal: Nekega lepega dne prosi hči očeta, naj ji dovoli, da se gre s tovarišicami vozit po jezeru. Oče stvar prevdari ter konečno reče hčeri, da ne sme iti na jezero; potem oče odide z doma po svojih opravkih. Kmalu po odhodu očetovem pridejo prijateljice v hišo ter jo vabijo seboj. Dekle prosi matere dovoljenja. Mati ji dovoli vkljub očetovi prepovedi. Urno se vesele odpravijo na jezero. — Proti večeru se vrača oče domov. Sreča ga znanec, ki ga vpraša: »Ali si že slišal o grozni nesreči?" — »O kakšni?" — »Danes popoldne se je vozila družba mladih ljudij po jezeru, a čoln se jim je prevrnil in vsi so potonili." »Hvala Bogu" — odgovori oče, — »da sem hčeri prepovedal iti na jezero." — Ko vstopi v hišo, precej vpraša, V tem zaškripajo lesene duri, ki so bile priprte in velik siv pes se primota v kočo. Veselo maje z repom in pozdravi vsakega posebej. »Oho, to je Komatarjev pes,« pravi ovčar. »Hvaljen bodi Jezus Kristus,« začuje se pred vrati in pastir, ki ga v2e poznamo, vstopi. »Na veke amen!« odgovore ženske. »Kaj pa je tebe prineslo z Vrtače zdaj v temi?« pobara ga otčar. »I, kaj? Jagenjčka sem dobil, ki nima ovce za mater.« »Potem pa išče* botra zanj, kali?« »I, saj kako pa,« pravi kožar in odvija ovčji koži. »To vam je živalca, rdeča in bela, kot kri jn mleko.« Nato pokaže na pol golega dečka. Živa rdečica mu je barvala lica — vsled vrččice. Vsi se začudijo in smili se jim revček. Ko ga položi Komatar v revno postelj, tlščč vsi krog njega. Prav tako je bilo taenda takrat, ko feo pastirji prišli v Betlehemu k jaslicam, kjer je ležal Odrešenik sveta. Komatar pove, kako je naletel na dečka, in kaj mu je ta povedal, predno se ga je iz nova polastila nezavest. Oče mu je umrl v ječi. Mati Morana se je vlačila z nekim slepcem, ki je igral na citre in tako lovil novce po cestah, ta strijc Crtog, kakor ga je ime- kje je dekle. Mati je bila v zadregi ter se je izgovarjala. Kar tujec potrka na vrata ter naznani, da kmalu prinesejo domov hčer, katero so mrtvo izvlekli iz jezera. — Oče se je stresel bridkosti in nevolje, mati je v obup-iiosti vila z rokami, a bilo je — prepozno. — Ena najhujših napak pri vzgoji otrok je ta, ako si v ukazovanjo nasprotujeta oče in mati, ako mati dovoli in oče prepovč ali pa narobe. S tem si stariši sami spodkopavajo spoštovanje pri otrocih. — Slepa ljubezen starišev je pogubila že mnogo otrok. 24. Mož — poštenjak. Iz Dola pod Ljubljano se nam piše 19. julija: Žalostno žegnanje smo letos pri nas imeli. V nedeljo zjutraj, ko je pritrkavanje zvonov naznanjalo veselo slovesnost začetega dne, izdihnil je svojo dobro dušo naš spoštovani župan, France Šimenec, Pečnikar iz Zaboršta. — Kaj posebnega je storil, da pišemo o njem ? Posebnega nič, ali mož je vreden, da se ga spominjamo tukaj s par besedami. Kajti če se pišejo životopisi učenih gospodov, duhovnih in svetnih, ki so lepo pridigali in lepo pisali, je vredno in morda Še bolj potrebno, da svetu kažemo zglede vrlih kmečkih m6ž. In tak je bil rajni Pečnikar; Bil je zgled kmečkega, krščanskega moža in očeta. Da je bil, spričuje že to, ker je županoval naši občini z edinim presledkom treh let celih 27 let. Bil je izurjen v pisanju in izveden v vseh zadevah svoje službe. V časnih zadevah so večinoma pri njem iskali sveta in pomoči. Živel je s časom: imel naročene štiri poštene liste: »Domoljuba", noval, — ni ga mogel trpeti. Zvedla sta torej dečka v gore in ga popustila. Vsi poslušajo ginjeni kozarjevo pripoved. Najpa-zljivejše in zelo sočutno je pa poslušala Vdova Barba. Kar trenila ni. Ko dokonča pastir, skoči k otroku in vsklikne: »To je pravi čudež! Otrok je moj I Sv. Jožef ga mi je podaril.« V tem dvigne otroka in ga pritisne na prsi. »Kaj, otrok je tvoj?« vprašajo začudeni vsi zaje-dno. »Ali nisem povedala, da sem storila sv. Jožefu obljubo tisto noč. Sklenila sem prvega, ki bo potreboval moje pomoči, celo življenje podpirati in mu pomagati. Glejte, kako stega nedolžne ročice po meni,« pristavi še veselo, ko Ranok dvigne glavico in ovije roko Barbi krog vrata. »Mati! mati! strijc Crtog!« zavpije s šibkim, tresočim glasom. Še vedno je bil v nezavesti. »Tvbja mati,« reče Barba, »da, ona te je zavrgla, ti angeljček moj. Zato te sprejme druga. Dva otroka sta ml umrla, pa enega mi je dal sv. Jožef nazaj.« Crednik je zmajal z glavo. Nekoliko bi bil podedoval — sam ali njegov sin — po Barbi. Sedaj bo pa že izguba. Tako je računal Lovro. Mož je bil sebičen. Kmalu se vrne vdova z Ranokom v mesto. Pozdravila se je in tudi deček j* okreval. Lovro jo je spremil ter ji skrivaj opomnil: .Dolenjske Novice«, .Mir« in .Kmetovalca«; o Binkoštih se je že udeležil katoliškega shoda v Moravčah; umel in govoril tudi nemški. — Ali vsega tega mi ne hvalimo Kajti mnogo jih je, ki znajo nemški, ki imajo naročenih 6e več listov. Da je pri vsem tem živel tako priprosto in krščansko, to je, kar nam je na njem dopadlo, in želimo svetu pokazati. Ni tajil in zakrival kmečkega svojega stanu. Nosil je kratke hlače irhovke iu vedno pridno in trdo delal. In to je, kar mi hvalimo v današnji dobi, ko svet ie ne ve, kako bi se držal in nosil in pačil. Mnogokrat je molil pri očitnih obhodih na glas sv. rožni venec, in navdušeno peval svete pesmi. Častitljivo je bilo videti ga, kako je nosil z nekim pobožnim ponosom visoko s^ nico pri procesiji presv. rešnjega Telesa. In to je ^ mina vredno v našem času, ko vsak, ki zna nad p«^ meni, da mora zabavljati veri in cerkvi, trati Iiben]5t časnike in se ž njimi bratiti. Poleg mnogih opravil p, ni zanemarjal dolžnosti, ki so imenitnejše kakor g^ darske in županske, dolžnosti — očetovske. Ob gT0)e> času strah, ob svojem času prijaznost. Ko bi stariši por^ tako ravnali, bi ne bilo toliko pritožb o sprijeni mladin. _ Hog daj vrlemu možu na onem svetu nebeški počiti Dolanom pa novega vrednega in zglednega nasledniki t županstvu! Razne (Xa prvi slovenski katoliški shod v Ljnbljt««.) Slovenci iz vseh krajev se vabijo na katol iki shod v Ljubljano. Ako vsaka fara, kjer prebivajo Slovenci, pošlje le po dva zastopnika na shod, bo zborovanje že prav obiluo obiskano. Pričakovati pa je, da jih iz mnogih župnij pride Se velike več. — Cas zborovanja je odločen na dva dni 30. in 81. avgusta. Prvi dau v torek zborujejo posamezni odseki, ki imajo dovršiti vse priprave, drugi dan v sredo je slavnostno zborovanje. Kedor bi torej ne imel časa za dva dni priti v Ljubljano, dovolj je, da pride vsaj v sredo na slavnostni shod. — Natančne pogoje za vdeležbo objavlja .Domoljub* na drugem mestu. Gotovo je, da ni- »Barba. pomisli, kaj delaš! Oče tega dečka je umrl v ječi, mati je hujša kot zver — vedi, Barba, jabolko ne pade daleč od debla!« »Ali si je sam izbral lake starine?« »Seveda si jih ni. Toda kri je kri. Onegav Gašpar je vjel mladega volka. Redil ga je z ovčjim mlekom in «ek> rad ga je imel, ker je mislil, da mu bo zvest kot pes. Kar jo je enkrat popihal v grmovje, poprej pa je Gašperju za plačilo raztrgal najlepšo ovco.« Barba je molčala. »Cemu ti bo sin kaznjenca?« vpraša Lovro, misleč, da je ie pregovoril blago vdovo. »Jaz ga bom učila tega, kar znam. Pletla bova še naprej pl&hute.« •Gašper je tudi mislil, da bo volk lajal kot pes; P* J> petdnevni hudi bolezni, tirevideneca k Kvetimi zakramenti, v (II. lotu njegovem, v nedeljo 17. juliju ,|..br«|. Ijivi liog poklical na kraj v..'nega miru. 1'ugreb j" bil v torek, 1!» julija, ob cunili zjutraj.' V svoji žil<>sti se poni no ukl njauio neskončni previdnosti Rži. priporočajoč gA vsem znancem njegovim v pobožno molitev. V Dolu, 1!>. julija 18!l2. C.5 (j) Primerna darila! priporoča uljudno Fran Čuden, 111*111*, preie J. GEBA, v Ljubljani, Slonove ulice št,II, ter vabi uljudno preč. duhov-S' ino*in s', občinstvo na oeM svoj« velike izbora« naloge najraznovrstnejšib žepnih ur, zl itih, srebrnih m nikelnatih, atenskih ur z nihalom, ar ■ •toj&lom m ar badilnlo (\Vi'ckeruhien). ur z godbo in godbenik valčkov v I j n i h pol tiranih oiiMrivab, raznovrstnih verlžlo, prstanov in uhanov. Cene žepnim uram so naslednje: Najfinejše nikelnate ure . . . od gld. 3 80 do 6 — „ srebrne uro s ključem „ „ 7 50 „ 10 — „ srebrne remontoir • ure „ „ 7 50 „ 12' — iste z dvojnim oklepom „ „ 11 — „ 18.— „ zlate ure za dame . . „ „16— „ 35' — zl te nre za gospode . „ „ 24'— .. 130'— Garantiram povsem za poštenost pri meni kuplje-nega blaga; za zaiesljivost mehanizma pa poldrugo leto jamčim. — Cenjeni naročniki so mogiS prepričati, da inojo blago ni zamenjati /. dunajskim tovarniškim blagom, vzlic temu, da prodajen dobro blago za res nizko ceno. Popravila i zvišuje m točno in zanesljivo ter jamčim za dobro izvršbo — Vnanjiin naročnikom postrežem po želji 7. obratno pošto. 17-7 205 38 15 &JT llustrovani ceniki na željo grati« in franko Podpisani usoja si prečnst duhovščini, spošt uradnikom in občinstvu v mestu in na deželi priporočiti se v najt raj mjšo i»delova»J ?0£3Q0£J£ja5€3OQ£}Q€H3£H3Q| Nlovo! co (i) Jožef Tramtc iz Skocijana poslavlja se pri odhodu v Ameriko tem potom od svojih prijateljev in znancev ter jim kliče: Z Bogom I duhovniške obleke uradniško obleke (uniforme), uradniške drž.-želez. obleke, uraduiSke /.as.-žclez. obleke, civilne vsakovrstne obleke po poljubnem kroju prirejene, izdelano i/, zajamčeno izvrstnega blaga po primerno nizki ceni. Najmličnojšo blago inuMii vedno v za'°S1, 00 (10~]) VelespeStovanjcm VmmmtiMtom V Ljubljani, Šelenburgove ulice 4. I 't^T^SpitalMke ulictTv^£jul»ljli r M* S: P k Usojam si velecenjenim svojim odjemalcem in slavn. občinstvu v mestu in na deželi uljudno naznaniti, tla sem zaključil razprodajo ter se oskrbel z novim blagom, kakor je: izvanredno lepo in ceno blago za ženske obleke, pristni kreton za prati, vsakovrstno blago za moška in ženska oblačila iz pristne volne izdelano, najlepši svileni in volneni robci vse v največji izberi in zanesljive kakovosti. — Prav posebno opozarjam, da so bodem zadovoljil v bodočnosti z najmanjHm dobičkom ter eenj. odjemalcem vra-čttnil vedno le najnižjo ceno navzlic dobremu, trpežnemu blagu in točni postrežbi. — Priporočam se v mnogobrojni nakup velespoštovanjem [50 -12-7 n. ~mtL H JUL Mji A.V C. ^ Spltalske ulice v T>jubljani. ^tg Vse rabljene pismene marke kupuje vedno G. Zechinayer, Nuremberg (Numberg). Obrazci zastonj. 20—IS Proč z navadno kavo, kupujte Kneippovo sladno kavo, ki jo izdeljuje za Avstro-Ogersko po naročilu g. župnika Seb. Kneippa edino le tovarna bratov Olz v Bregencu na Bodtnskem jezern. Velečust. gocp. župnik Kneipp se je odločno izrekel zoper bobovo kavo, kakor jo zdnj v prodajalni-cah kupujemo in vži- Ravnokar je v novi izdaji izlila knjiga: 453-2 varno. Tista je sad strupenega drevesa, ne daje telesu nobene moči, razburja le živce, ker je strupena, ter izvaja še druge jedi na pol prebavljene iz želodca. Kneippova kava pa ima veliko redilno moč, pomiri živce, in je dosti bo^ii kup. Komur bi se ta kava ne zdela dovolj okusna, naj jej primeta nekoliko Olzove 1< av c, in ne bo skoraj poznal razločka od navadne kave. Pil bo pa potem redilno, zdravo in ceno kavo. Kako se ta kava kuha, to se bere že v naSih zavojih. Kdor kupuje, naj pazi, da dobi pravo blago, ki ga pozna na tem: zavoji so štirvofllati in rudeči, bratov Olz, varnostna marka, ponvica, podoba in podpis župnika Kneippa. Olzova kava nosi ime in pouvo. Dobi se v vseh boljših prodajalnicah za prekomorsko blago. —VLjnbljani pri: Jegliču &Leskovicu, F. S. Rojniku in M. Wagnerjevi vdovi. — Lahko se pa tudi pri nas naroči, in jo pošiljamo v zavojih po *•/« kil franko s poŠto. tovarna za Kneippovo sladno kavo 131 v Bregencu. (20-18) Pot t nebesa ali življenje udov IH.reda sv. Frančlik& Seraf., ki med svetom živijo. Spisal 0. Nikolaj Meinarič, frančiškan v Mariboru. IV. neizpremenjeni natis. vf/ V LJubljani, 1892. Založila „Katol. Bukvama'. T sk „Katol. Tiskarne". K 5S VttKKl&ttbfJSi 554 strani, v usnji vez. gld. —'90, z zl. obrezo gld. 1'20. Med slov. molitveniki najpriljubljenejša knjiga; njena nizka oena Jo priporoča v obilno raziirjatev temveč, ker so. vse druge knjige III. reda razprodane. Umetne zobe in zobovja stavlja na način, ki ne provzroči nikakih bolečin, ter opravlja vse zobne opera-oije in zobna plombovanja A. PAICHEL, (s; zobozdravnik pri Hradeckega mostu I. nadstropje. — ii • • ■]» *<-• j .M&U: STSttBn* i- «•••» ix. .iilih ' iriiMii T. - mu . . • -» - on — — 1 rta ilii' jTO . - »an Jnne. - :š. i — i lianam - i. j&hc- * .r- —t—iu- ..». ■ — I lana —--->■ Ui i- ".»£- •-'.. — r fcacsi >- - —- - Ll i. — iT' <<*■% » i- V — It. .; — J _af ---— - ;.--a- • ... — m rast —iaar. ... .-i - Sena uiuu. ■ — ...m i rar -i -'-i. — «sn» ac. ' ~ —ill!* - U- a i i • ir« W «* « iimr. icnr a »mi: i.ur. ▼ : t 3 : « p i : 1 * r-.,- .-i - urjn s :»»•_ --oo i—as*-' Tki t tanjeo y tat. os~- * rr-. r---» 3. - ...'JI TW"ffi "f/nV 3JLy2SOV uHjS' i Cemlmki , ifaoB naiani B iTflUO. - unui51 «u«c;ra isnt 5« lU- JOVflJ JMz«t ,irm ipnt» —u> TTf7W #» * t « I I « * m » » I t h -.1 iiii oi j; ^ -H i-jju uailf - s-T. 1 ni ■ /mi 1 C .v ta K. HELLG?, DUSAJ, t—» ___ ____ _ i.ijL««. V «ai < jOKiŠBff n rnamzarmimea * »j. x_ r _ 1 t" 7VMB £ !. » — (j 5 _ 2» iTtota T- ..-. H«r .r--.ri-.--r: e i »' - 1 'fiiiu B^t&cma. -Eii«r-auc r - - 'cu- at- 1 » Šiška Fr tc a -i. »anair-^ * utrvcaii' t "L. - Cf v 6 / ^ irll KsširAjil. T fciJ*