„ 263997
ii
naša
skupnost
letnik 2	MAREC 1976	števliKa 3
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE GROSUPLJE
KAKO BOMO GOSPODARILI PO NOVIH PREDPISIH
Z mesecem aprilom bosta začela veljati dva nova zakona: zakon o načinu ugotavljanja in delitvi dohodka TOZD in zakon o zagotavljanju plačil med uporabniki družbenih sredstev.
Občane, zlasti pa delovne ljudi v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, bo predvsem zanimalo, v čem so spremembe in novosti obeh zakonov.
Na sliki je posnetek del novih proizvodnih hal LESNINE - TOZD Splošno mizar-stvo Grosuplje. Otvoritev je bila 26. 10. 1975 v pošastitev praznika obSine Grosuplje in pomeni zaključek II. faze investicije^ s katero je podjetje pridobilo 4.300 m2 sodobnih proizvodnih in skladiščnih prostorov.
Vse spremembe v obračunskem sistemu in v sistemu plačevanja so sestavni del nujnih sprememb, ki so v skladu z novo ustavo, z načrtom zakona o združenem delu, z novim sistemom financiranja družbene reprodukcije, politike cen, pa tudi sestavni del akcije za stabilizacijo in hkrati za skladnejša gospodarska gibanja v naslednjem srednjeročnem obdobju.
Novi obračunski sistem temelji na plačilno sposobnem povnraševanju, celotni dohodek pa se ugotavlja na osnovi plačanih zneskov in tistih zneskov, ki so vsebovani z zanesljivimi dokazili o plačilu v predpisanih rokih - ček, menica, dokumentarni akreditiv in garancija.
Sprememba je tudi v tem, da se del dohodka, ki je temelj za pokrivanje splošne in skupne porabe,veže samo na plačani dohodek in na dohodek, za katerega so dokazi, da bo plačan. Na ta način se uporabniki družbenih sredstev v okviru splošne in skupne porabe popolnoma izenačujejo v družbeno ekonomskem smislu s položajem, ki ga imajo delavci v gospodarskih organizacijah združenega dela.
Zelo pomembno je tudi to, da se s spremembami omogoča odpravljanje temeljnih vzrokov za nastajanje nelikvidnosti, ker se dolžniško-upniške odnose lahko vzpostavlja samo v okviru plačilno sposobnega povpraševanja.
Sprejete spremembe imajo tudi izreden družbenopolitični pomen in družbeno ekonomski značaj, saj so dani predpogoji, da delovni ljudje v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela dejansko razpolagajo z dohodkom, ki jim pripada na osnovi rezultatov njihovega dela. Hkrati se onemogoča, da se ta dohodek preko dolžniško-upniških odnosov odteguje tistim, ki so ga ustvarili. Ta pojav je bil do sedaj zelo pogost, ker so delavci delili dohodek na osnovi fakturirane realizacije.
Za uveljavljanje novih zakonov so roki zelo kratki, zato bodo v nekaterih delovnih organizacijah nastale tudi določene težave, že od začetka leta potekajo medsebojne poravnave med upniki in dolžniki. Rezultati so pod pričakovanjem, saj se je v to vključilo zlasti premalo tistih TOZD, ki imajo dokaj visoke obveze.
Zaradi družbenoekonomske in družbenopolitične pomembnosti novih predpisov bo za izvajanje potrebna enotna akcija vseh dejavnikov - od izvršnega sveta, družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih interesnih skupnosti do samoupravnih in strokovnih organov v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela.
IZ DELA OBČINSKE SKUPŠČINE
NESKLEPČNOST ZBOROV
Prvič v skoraj 2 - letnem mandatnem obdobju zbori občinske skupSčine, sklicani za 9. marec3 niso bili sklepčni. Od zbora združenega dela je bilo prisotnih 7 delegatov, od zbora krajevnih skupnosti 5 in od družbenopolitičnega zbora 5 delegatov. Tako slabo udeležbo je pripisati resnično objektivnim okoliščinam, saj je na dan sklica močno snežilo in je preko 1 m debela snežna odeja začasno prekinila prometne zveze s posameznimi, zlasti oddaljenejšimi kraji v občini. Večji del odsotnih delegatov je v okviru danih možnosti svojo odsotnost telefonično opravičilo, kar kaze na njihovo dokajšno mero odgovornosti do zaupane funkcije.
ZBORI SO SE Z ISTIM DNEVNIM REDOM SESTALI DNE 17. MARCA
Obravnavali in sprejeli so:
-	družbeni dogovor o splošni porabi v občinah SR Slovenije v letu 1976
-	družbeni dogovor o financiranju dejavnosti skupnosti občin ljubljanske regije
-	družbeni dogovor o uresničevanju srednjeročnega načrta gospodarskega in družbenega razvoja SR Slovenije do leta 1980 na področju varstva in izboljševanja človekovega okolja
-	samoupravni sporazum o ustanovitvi in delovanju kluba samoupravijalcev
-	odlok o ustanovitvi pokrajinskega odbora za Dolenjsko kot medobčinskega organa za izvrševanje skupnih nalog na področju ljudske obrambe
-	odlok o pristojbinah za veterinarsko-sanitarne preglede
Soglašali so tudi s programi in finančnimi načrti samoupravnih interesnih skupnosti in z družbenim dogovorom o razporejanju dohodka3 osebnih dohodkov in nekaterih drugih osebnih prejemkov ter gibanju^ obsegu in strukturi skupne porabe.
VOLITVE IN IMENOVANJA
Na skupnem zasedanju vseh zborov občinske skupščine 17. marca je bil za družbenega pravobranilca samoupravljanja tudi za območje občine Grosuplje imenovan ŠTURM BOGDAN3 dipl.pravnik, roj. 6. 7. 1921 v Ljubljani, stanujoč v Ljubljani, Zaloška 28.
DELEGATI ZAHTEVAJO UREJENO DEŽURNO ZDRAVSTVENO SLUŽBO
Delegacija krajevne skupnosti Šentvid pri Stični je na skupnem zasedanju zborov občinske skupščine postavila zahtevo po ureditvi dežurne zdravstvene službe.
Ta je bila za območje občine Grosuplje do nedavnega zadovoljivo urejena, dokler je bil Zdravstveni dom Ljubljana v dogovoru s postajo milice, da je de-zumi delavec milice na oddelku milice v Ivančni gorici sprejemal pozive strank po zdravniški pomoči in jih posredoval dežurnemu zdravniku. Z ukinitvijo nočne dežurne službe na oddelku milice v Ivančni gorici je to sodelovanje prenehalo. Zdravstveni dom Ljubljana pa ni še zagotovil druge ustrezne oblike, ki bi izven rednega delovnega časa zdravstvenega doma omogočala čimhitrejšo potrebno zdravniško pomoč bolnikom.
Negodovanja občanov so upravičena, saj bolniki ne morejo vspostaviti stika z dežurno zdravstveno službo niti v zelo nujnih primerih. Tako stanje lahko pripelje do težkih posledic tako pri pacientih, kot tudi pri odgovornih v Zdravstvenem domu Ljubljana.
Zahteva delegatov je posredovana Zdravstvenemu domu Ljubljana, od katerega pričakujemo ustreznega ukrepanja.
DRUŽBENOPOLITIČNI ZBOR JE SKLICAN ZA 30. MARCA, ZBOR ZDRUŽENEGA DELA IN ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI PA ZA 31. MARCA 1976
Zbori bodo obravnavali:
-	program dela upravnih organov SO Grosuplje za leto 1976 in poročilo o delu za leto 1975
-	odlok o proračunu občine Grosuplje za leto 1976
-	osnutek dogovora o osnovah družbenega plana občine Grosuplje za obdobje 1976 - 1980
-	odlok o komunalni ureditvi in zunanjem videzu naselij v občini Grosuplje
-	odlok o obveznem odlaganju in odvažanju smeti in odpadkov v občini Grosuplje
-	volitve in imenovanja
a)	predlog sklepa o izvolitvi predsednika in sodnikov sodišča združenega dela v Ljubljani
b)	predlog sklepa o razrešitvi namestnikov občinskega javnega tožilca v Ljubljani
-	vprašanja in predlogi delegatov
IZ DELA IZVRŠNEGA SVETA
SANACIJA PROIZVODNJE MLEKA V DRUŽBENEM SEKTORJU
Cene mleka ze dolgo ne pokrivajo proizvodnih stroškov. Kmetijske delovne organizacije z območja občin ljubljanske regije zato izkazujejo po stanju na dan 31/12-1975 bilančne izgube v proizvodnji mleka v višini 15,457.373 din. Največje izgube izkazujejo Ljubljanske mlekarne in sicer 6,612.791 din ter ZKGP Kočevje v višini 6,064.195 din. Na predlog skupnosti občin ljubljanske regije so skladi skupnih rezerv občin ljubljanske regije sklenili samoupravni sporazum o sanaciji mlečne proizvodnje v TOZD in OZD kmetijstva ljubljanske regije, ki proizvajajo mleko za preskrbo potrošniških centrov na območju te regije. Skladi skupnih rezerv bodo po tem sporazumu kreditirali del izgub, približno 50 % oz. 7,350.000 din. Višina kredita, ki ga bo dal posamezni sklad, je odvisna od količine prodanega mleka in mlečnih izdelkov v posamezni občini.
Naš sklad skupnih rezerv je 15/3-1976 v ta namen odobril posojilo v višini 58.000 din za dobo 8 let, z dveletnim odlogom odplačevanja ter s 2 % obrestno mero. Posojilo je odobreno skladu skupnih rezerv mesta Ljubljane, ta pa bo odobril posojilo ustreznim TOZD in OZD s področja kmetijstva.
CENE STANOVANJ V IVANČNI GORICI IN ŠENTVIDU PRI STIČNI
V Ivančni gorici je dograjen 15 stanovanjski blok s skupno neto površino
713,7 m2, v Šentvidu pri Stični pa 12 stanovanjski blok s skupno neto površino 608,5 m2.
Po dolgotrajnih razpravah je bil v koordinacijskem odboru podpisnikov družbenega dogovora o usmerjeni graditvi stanovanj na območju občine Grosuplje vendarle dosežen sporazum o končnih prodajnih cenah teh stanovanj. Tako je cena za m2 stanovanja v bloku v Ivančni gorici 5.548,14 dinarjev, cena vseh stanovanj pa 4,173.817 dinarjev. V Šentvidu pri Stični je prodajna cena za m2 stanovanja razmeroma nizka - 5.530,12 dinarjev, za vsa stanovanja pa 3,365.078 dinarjev. Sprejemljiva cena teh stanovanj je delno pogojena tudi s ceno zemlje v Ivančni gorici, ki je stala le 22.9_80 dinarjev, komunalni prispevek pa 271.014 dinarjev in sta oba izdatka znašala le 14,2 % od prodajne cene. V Šentvidu pri Stični so bili ti izdatki še nižji. Zemljišče je stalo 32.000 dinarjev, komunalni prispevek 60.000 dinarjev, kar pomeni, da oba izdatka bremenita končno prodajno ceno le z 2,73 %. Stanovanja v Šentvidu pri Stični tudi nimajo centralne kurjave.
Samoupravna stanovanjska skupnost Grosuplje je kupila v Ivančni gorici 4 stanovanja, v Šentvidu pri Stični pa 5 stanovanj. Vsa ostala stanovanja so kupile TOZD, OZD in zasebniki.
SNEG NAS JE PRESENETIL
Sneženje, ki nas je presenetilo v dneh od 8. do 10. marca, je preizkusilo našo skupno organiziranost za premagovanje takih in podobnih težav, na katere moramo računati tudi v bodoče.
Na pobudo republiškega sekretariata za ljudsko obrambo smo 9. marca aktivirali občinski štab civilne zaščite. Uvedena je bila dežurna služba, ki je bila povezana s štabi civilne zaščite v vseh krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela. Občinski štab civilne zaščite je na izredni seji obravnaval nastali položaj, zlasti cestne povezave med posameznimi kraji, preskrbo s hrano, pomoč ostarelim in onemoglim občanom, prevoz šolskih otrok, zdravstveno in veterinarsko službo. Sodeloval je s štabi civilne zaščite v krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah ter jim nudil ustrezno pomoč.
O izrednih razmerah v občini je razpravljal tudi izvršni svet skupščine občine na izredni razširjeni seji in sprejel sklep, da pooblaščeni delavci nemudoma obiščejo vse krajevne skupnosti v občini, ukrepajo v mejah dobljenih pooblastil in o ugotovljenem stanju poročajo izvršnemu svetu. S tako skupno akcijo nam je uspelo stanje v pretežni meri normalizirati.
Seveda so ob teh akcijah nastajale določene težave,ki so zgovoren dokaz, da je nekatere stvari treba urediti in pripraviti ze prej. Predvsem bo treba v bodoče organiziranost in opremljenost civilne zaščite reševati hitreje. Zato je prav, da krajani v krajevnih skupnostih razpravljajo, koga bodo vključevali v enote in štabe civilne zaščite; prav gotovo pa tiste, ki bodo pripravljeni sodelovati in aktivno delati pri zavarovanju in reševanju ljudi in premoženja. Mehanizacija je bila za tako zahtevne naloge pomanjkljiva, kar je povzročalo še dodatne težave. Pluženje ni bilo pravočasno začeto. Nekateri sveti krajevnih skupnosti in njihovi štabi civilne zaščite niso pravočasno izvedli potrebnih ukrepov in so čakali le na pomoč občinskih enot civilne zaščite.
Kljub kritični oceni je treba pohvaliti krajane, zlasti manjših in oddaljenejših krajevnih skupnosti, ki so z veliko mero prizadevnosti in samoinciativ-
nosti poskrbeli za lastno varnost in nudili pomod sočloveku. Prav tako velja pohvala nekaterim prizadevnim in požrtvovalnim voznikom težke mehanizacije, ki so za stroji vzdržali tudi ved kot po 30 ur.
Občinski štab za civilno zaščito
POMEMBNI DOGODKI
GRADNJA TOVARNE “RAŠICE1' V AMBRUSU
Tovarni pletenin "Rašica" Ljubljana, Gameljne je oddelek za gospodarstvo in komunalne zadeve izdal dne 12. marca 1976 lokacijsko dovoljenje za uporabo potrebnih zemljišč za gradnjo proizvodnega obrata v Ambrusu. Obrat bo stal ob cesti Ambrus - Višnje na površini 810 m2. V proizvodnji bodo dejavnosti: krojenje, šivanje, likanje in etiketiranje proizvodov. V objektu bodo tudi: kuhinja z jedilnico, obratna pisarna, skladišče končnih izdelkov itd. V dveh izmenah bo delalo 140 delavcev, pretežno ženske.
LJUBLJANSKA BANKA TUDI V DOBREPOLJU
Podružnica Ljubljanske banke Ljubljana je zaprosila za izdajo lokacijskega dovoljenja za gradnjo nove poslovne stavbe na Vidmu. Postopek za pridobitev zemljišča za nameravano gradnjo je v teku. Poslovni objekt Ljubljanske banke, ki bo služil potrebam občanov dobrepoljske doline in predela Strug, bo predvidoma dograjen pred koncem letošnjega leta.
GRADNJA SERVISA V SKLOPU TOVARNE BLACK & DECKER
Podjetje za proizvodnjo in montažo električnih ročnih orodij, priključkov in pribora, Black 6 Decker Jugoslavija, Grosuplje ima zgrajeno proizvodno halo v Brvacah pri Grosupljem. V samem objektu je sedaj tudi servis za popravilo strojev, kar pa moti delovni proces. Investitor se je odločil, da bo k obstoje čemu objektu dogradil posebne prostore s površino lAl m2 za potrebe servisa za popravilo strojev in za prodajalno.
OBISK DELEGACIJE IV. KONGRESA VETERINARJEV IN VETERINARSKIH TEHNIKOV JUGOSLAVIJE V OBČINI GROSUPLJE
V Ljubljani bo od 25. do 27. marca 1976 IV. kongres veterinarjev in veterinarskih tehnikov Jugoslavije, ki se vsakih 10 let odvija v eni izmed repub-1ik SFRJ.
Letos je organizator tega kongresa Zveza društev veterinarjev in veterinarskih tehnikov Slovenije pod geslom "Slovenska veterina se predstavlja".
Kongres bo deloval plenarno in po sekcijah. V okviru ene izmed sekcij bo Veterinarska postaja "KRIM" omogočila 25 udeležencem kongresa ogled proizvodnje mleka in mesa v družbenem in zasebnem sektorju kmetijstva na območju občine Grosuplje. Skupina si bo ogledala Veterinarsko postajo "Krim" Grosuplje, farmo mlečnih krav v Šmarju ter kmetije Palčar Kristjana in Potokar Antona iz Račne ter Trontelj Jožeta iz Vrhpolja.
Ugledne goste bo 26. marca sprejel tudi predsednik občinske skupščine tov. Janez Lesjak.
SREČANJE REJNIC
Občinska skupnost socialne skrbstva Grosuplje je v počastitev 8. marca priredila dne 5. marca srečanje naših rejnic. Srečanje je bilo delovnega značaja in se ga je udeležilo 17 rejnic.
Poleg predsednice izvršnega odbora skupnosti tov. Makovec Marije in delavk socialne službe je srečanju prisostvovala tudi predsednica društva rejnic Slovenije tov. Zupančič Ela. Ta je v svojem prispevku osvetlila razvoj rejništva v Sloveniji in nakazala nekaj vzgojnih prijemov in rešitev v zvezi z nastajajočimi problemi glede odnosov med rejenci, njihovimi starši in rejniškimi družinami .
Med drugim je bilo tudi povedano, da je v Sloveniji v reji od A000 - 5000 otrok in da bomo v prihodnjem letu praznovali 50-letnico rejništva na Slovenskem, na kar smo lahko ponosni, saj druge dežele in narodi takorekoč šele začenjajo s to obliko varstva otrok. Delo rejnikov je nadvse humano in zahtevno, saj rejniki nudijo otrokom - rejenčkom ljubezen, katere ne doživljajo nikjer dru gje. Otrokom je ljubezen bolj potrebna kot hrana, zato dajemo rejništvu prednost pred zavodskim varstvom.
Z rejništvom je začel Dečji dom Ljubljana leta 1962, tako da je iskal rejniške družine in oddajal prve otroke v rejo. Pomembno vlogo je rejništvo imelo tudi med NOV, saj je samo "ilegalna Ljubljana" skrbela za več kot 200 rejencev - otrok naših borcev. Patronat nad njimi je imela Ziherlova mama.
Po vojni je rejništvo nekoliko zamrlo, danes pa mu dajemo prvo mesto med oblikami varstva otrok, saj so izkušnje pokazale, da otrok najde v rejniški družini svoj dom, ki zadosti vsem potrebam doraščajočega otroka in mu s tem zagotavlja normalen razvoj.
Srečanje ob 8. marcu so rejnice pozdravile z velikim zadovoljstvom in si za želele takega in podobnega sodelovanja.
STROKOVNI SEMINAR ZA KAZENSKE SODNIKE
V dneh 25. in 26. marca 1976 je bil v Družbenem domu Grosuplje strokovni seminar za kazenske sodnike občinskih sodišč Ljubljana I. in Ljubljana II, Domžale, Kamnik, Vrhnika, Rakek, Kočevje, Trbovlje in Grosuplje ter okrožnega sodišča Ljubljana. Obravnavali so problematiko dela kazenskih sodnikov prve stopnje.
DRUŽBENI DOGOVOR 0 DRUŽBENI SAMOZAŠČITI
Družbena samozaščita izhaja iz ustavnih načel in zavezuje slehernega pri izvrševanju in varstvu samoupravljanja ter ustavne ureditve.
V tem smislu so ob dogovarjanju tekle tudi razprave o osnutku družbenega dogovora o družbeni samozaščiti v naši občini, katerega pobudnika sta bila občinska konferenca SZDL in Občinski sindikalni svet. Osnutek omenjenega dogovora je bil dan v razpravo z željo, da se do konca decembra 1975 sprejmejo vse pripombe, mnenje in stališča ter posamezni predlogi delegatov in delegacij. Ugotavljamo lahko, da posebnih pripomb ni bilo. Res je bil rok kratek, razprave ponekod premalo obširne, pa vendar se moramo pomembnosti in obveznosti zavedati vsi, to pa so tudi zaključki X. kongresa ZKJ in Vil. kongresa ZKS.
Večina OZD, KS, interesnih skupnosti in ostalih podpisnikov je 2. marca podpisala družbeni dogovor o družbeni samozaščiti v občini Grosuplje, s čemer smo delovni ljudje in občani sprejeli obvezo, da bomo naša prizadevanja usmerili v preprečevanje napadov na družbeno premoženje, delovanja zunanjih in notranjih sovražnikov, katerih cilj je jasen in odkrit. Vse to zahteva, da se v boju s takimi elementi še tesneje povežemo ‘n angažiramo ne samo kot proizvajalci na delovnem mestu, ampak tudi kot občani in krajani.
NAJBOLJŠI V SLOVENIJI
V Murski Soboti so se 20. marca pomerili mladi zadružniki iz vse Slovenije na temo: KAJ VEŠ 0 KMETIJSTVU. 3-članska ekipa aktiva mladih zadružnikov KZ Stična v sestavu: Franci Brčon iz Obolnega, Jana Erjavec >z Velikih Kompolj in Jože Golf iz Cagošč je na tem tekmovanju zasluženo osvojila prvo mesto. Ekipa je pokazala izredno znanje s področja po 1 jedelstva,živinoreje, kmetijske mehanizacije, zadružništva, hraniIno-kreditnih služb, organizacije zveze socialistične mladine in družbenopolitične ureditve.
Doseženo prvo mesto je aktiv mladih zadružnikov KZ Stična spodbudilo, da se je še z večjo zavzetostjo in odgovornostjo lotil novih nalog. V svoj akcijski program je vključil zlasti pridobivanje novih članov, strokovno in politično izobraževanje članov in drugih aktivnosti.
Bojan Ravbar, dipl. vet.
POROČILO KOMISIJE ZA MLADINSKE DELOVNE AKCIJE PRI OK ZSMS GROSUPLJE
Lanska konferenca OK ZSMS Grosuplje je osvojila predlog svojega predsedstva o ustanovitvi občinske mladinske delovne brigade "Jože Kovačič", ki bi se vključevala v lokalne, republiške in zvezne mladinske delovne akcije. V ta namen je bila ustanovljena tudi komisija za mladinske delovne akcije, ki je sprejela svoj akcijski program.
Prva akcija komisije je bilo evidentiranje mladink in mladincev - brigadirjev, ki je stekla bolj ali manj uspešno po vseh osnovnih organizacijah, aktivih v delovnih organizacijah ter šolah.
V okviru akcije informiranja občanov o splošnem, političnem, gospodarskem in kulturnem pomenu mladinskih delovnih akcij je na gimnaziji Josipa Jurčiča v Stični predaval tov. Vogrič Zlatko, vodja centra za mladinske delovne akcije pri republiški konferenci ZSMS. Predavanje je v celoti uspelo, saj se je za mladinsko delovno akcijo prijavil celotni razred gimnazije, skupaj z razredničarko. To je edini primer v Sloveniji, ki zasluži vso pohvalo in je lahko za vzgled drugim. Pohvaliti velja tudi spodbudna prizadevanja tov. ravnatelja.
Komisija za mladinske delovne akcije, ki je bila pozneje razširjena z evidentiranimi mladinkami in mladinci - kandidati za štabni kader brigade, je temeljito proučila pravilnik o nagrajevanju in kaznovanju, pravilnik o točkovanju, samoupravljanje v brigadi, pomen ZK, kulturnega in športnega življenja, obveščanje in disciplina v brigadi. Kandidate za člane štaba brigade je komisija seznanila z njihovimi nalogami, pravicami in dolžnostmi. Pred odhodom brigade na mladinsko delovno akcijo bo komisija izdala še 2 številki informatorja, s katerim bo javnost seznanila o pripravah mladinske delovne brigade "Jožeta Kovačiča".
Komisija za mladinske delovne akcije je preučila tudi možnosti lokalnih delovnih akcij po vseh krajevnih skupnostih občine Grosuplje. Z občinsko konferenco ZSMS Litija tečejo razgovori o skupnih mladinskih delovnih akcijah. Po razgovorih z odgovornimi predstavniki občine Grosuplje in krajevnih skupnosti bo izdelan program prioritetnih mladinskih delovnih akcij v KS občine.
OBČANI, NEKDANJI BRIGADIRJI
Občinska konferenca ZSMS Grosuplje, naproša vse nekdanje brigadirje, da ji sporoče svoje naslove, katere delovne akcije so se udeležili in katerega leta, po možnosti pa tudi ime brigade, v kateri so sodelovali.
Nekdanje brigadirje tudi naprošamo, da nam posodijo razne predmete, ki jih posedujejo iz brigad (zastave, diplome, značke, fotografije in embleme, ker nameravamo organizirati tovrstno razstavo v počastitev 30-letnice mladinskih delovnih akcij.
Vse podatke in materiale pošljite na naslov:
OBČINSKA KONFERENCA ZSMS GROSUPLJE, KOLODVORSKA 2.
Mladinci na poti k Splošnemu mizarstvu Grosuplje, kjer je 25. oktobra 1975 sve Sano zaprisegla mladinska pohodna Seta "Dolfe Jakhel" Grosuplje
PREJELI SMO
VII. KULTURNI TEDEN V ŠENTVIDU PRI STIČNI
Še tri mesece loči prireditelje od začetka VII. kulturnega tedna v Šentvidu pri Stični. Razmeroma dolga doba, vendar se neumorni prireditelji že dolgo pripravljajo, da bodo čimlepše in prisrčneje gostili pevce in ljubitelje zborovskega petja, ki se bodo v dneh od 26. 6. do h. 7- 1976 zbirali v Šentvidu.
V letošnjem letu praznujemo 100-letnico rojstva našega največjega pisatelja Ivana Cankarja. Na več proslavah v naši republiki se bomo spominjali njegovega rojstva. Tudi VII. kulturni teden bo posvečen spominu na našega nesmrtnega mojstra slovenske pisane besede. Dne 27/7“1976 bo odkrit spomenik Hlapca Jerneja v Šentvidu, delo kiparja Petra Jovanoviča.
Pokroviteljstvo VII. kulturnega tedna je z zadovoljstvom sprejel sekretar izvršnega biroja predsedstva CK ZKJ tov. Stane Dolanc. V razgovoru s predsednikom upravnega odbora kulturnega tedna tov. Petrom Šoštaričem je izjavil, da vseskozi spremlja potek te in drugih množičnih kulturnih prireditev.
Program letošnjega kulturnega tedna bo zelo bogat. Prireditelji so zagotovili gostovanje Mestnega gledališča Ljubljanskega s Cankarjevo dramo Kralj na Betajnovi. Gostovali bodo tudi pevci iz Češke z operetnimi arijami, pa tudi domačini se bodo predstavili z dramskim delom. Kulturni teden bo svečano zaključen b. julija 1976 s TABOROM PEVSKIH ZBOROV pod umetniškim vodstvom prof. Radovana Gobca. Prirediteljem je že zdaj uspelo zagotoviti udeležbo več kot 30 pevskih zborov. Tako lahko pričakujemo, da bo letošnji kulturni teden še mogočnejša manifestacija ljubiteljev zborovskega petja, saj bodo poleg domačih nastopali tudi zbori iz zamejstva.
Marijan Kotar
ŠAHOVSKI KLUB V GROSUPLJEM
Ljubitelji šahovske igre so imeli dne 20/2-1976 ustanovni občni zbor šahovskega društva Grosuplje, ki je sprejel pravila, izvolil organe društva in sprejel program dela.
V izvršni odbor šahovskega društva so bili izvoljeni: Lužar ing.Janez, Novljan ing. Miha, Barič prof. Pavel, Dremelj Janez, Lah Ivan in Rački Alojz.
Poleg tekmovalnih aktivnosti, kamor sodi organizacija šahovskih turnirjev in sodelovanje društva na pomembnejših tekmovanjih, je osnovna naloga društva, da poveže vse ljubitelje šahovske igre, da popularizira šahovsko igro, zlasti pa, da skrbi za izpopolnjevanje mladih igralcev.
Za delo ima šahovsko društvo rezervirane prostore v jedilnici osnovne šole Louis Adamič Grosuplje vsak četrtek od 17- do 21. ure. Ob tej priliki vabimo vse ljubitelje šahovske igre, da se včlanijo v naše društvo.
Marijan Kotar
AKCIJE UČENČEV ZA NOVO ŠOLO
Učenci stiške Osnovne šole nabirajo znanje v preko 800 let starem samostanu. Večina teh učencev sploh ne ve, za koliko so prikrajšani, ker nimajo boljših učnih prostorov. Prav dobro pa vedo, da bi morali imeti vsaj take u-čilnice, da bi jih pozimi ne zeblo.
Učenci bi hoteli vzpodbuditi svoje starše in druge občane, da bi se čim-prej lotili zbiranja sredstev. Zato so sami pričeli z delom. Prosvetni delavci so jim dali dober zgled in namenili v sklad za gradnjo nove šole enodnevni zaslužek v decembru 1975. Učenci pa so nato sprejeli več načrtov, kako bi oni sami pomagali pri uresničitvi želje po novj šoli in sicer po znanem izreku: Zrno do zrna - kamen na kamen.
V.zvezi z akcijami naj omenimo, da so učenci zbrali preko 7 ton starega papirja in ga prodali Dinosu, napravili in prodali ogromno vizitk za Novo leto in 8. marec, prispevali sredstva od krožkov in članarine, organizirali razstavo svojih izdelkov, ki so jih obiskovalci zelo pohvalili in dajali prostovoljne prispevke.
Tako se je do danes zbralo na tem skladu že preko 20.000 dinarjev. Takšnih in podobnih akcij imajo učenci stiške šole še precej v načrtu. S tem bi želeli samo pokazati odraslim, da so tudi sami sposobni v okviru možnosti prispevati k uresničevanju dolgoletnih želja in s tem vzpodbuditi vse, naj jih čimbolj podpro, da bi kaj kmalu prišli v sodobno šolo.
Osnovna šola Stična
ALI ŽE VESTE
VEC JE ŽELEZNIH KONJIČKOV KOT PRAVIH
V "Delu" smo 9/3-1976 lahko brali, da je bil ob koncu lanskega leta v Sloveniji en avtomobil na 6,6 prebivalcev, v Vojvodini na 11,9, na Hrvaškem na 12,A, v ožji Srbiji na 13,A, v Makedoniji na 17,5, v Črni gori na 21,4 in v Bosni in Hercegovini na 22,9 prebivalcev. Na Kosovem je imel osebni avtomobil komaj vsak 47 prebivalec pokrajine. Poprečje za vso državo je bilo: avto na 13,9 prebivalcev.
In kako je v naši občini? Ob koncu leta 1975 je bilo v občini registrira nih 3310 osebnih avtomobilov ali 1 osebni avtomobil na 7,18 prebivalcev. Poleg teh je bilo v občini registriranih še 253 tovornih avtomobilov, 334 traktorjev (po oceni je v občini še približno 200 neregistriranih traktorjev), 8 avtobusov, 29 priklopnikov, 22 gasilskih avtomobilov, 30 motornih koles ter 594 mopedov. Skupaj je bilo registriranih A60 motornih vozil ali 1 vozilo na 5.16 prebivalcev. V letu 1975 je bilo na novo registriranih kar 520 motornih vozi1.
POPREČNI OSEBNI DOHODKI V OBČINI
Poprečni osebni dohodki delavcev zaposlenih na območju občine so v letu 1975 znašali 3-^79 dinarjev. Višji so bili v matičnih delovnih organizacijah, kjer so znašali 3*623 dinarjev, v obratih pa le 3.o25 dinarjev. Med matičnimi organizacijami združenega dela so bili najvišji osebni dohodki v Elektroservi-ce POZD Grosuplje 4.671 dinarjev, v Pekarni Grosuplje 4.662, v IMP TOZD livarna Ivančna gorica 4.620 dinarjev, v Avtoprevozu Ivančna gorica 4.297 din, v Instalacijah Grosuplje 4.000 din, v SGP Grosuplje pa 3.489 din. Razmeroma nizke osebne dohodke so imeli: KZ Dobrepolje 2.613 din, Stolarna Dobrepolje 2.647 din, motel Turist Grosuplje 2.781 din ter Rašica v Šentvidu in Ambrusu 2.884 din.
Med obrati organizacij združenega dela s sedežem izven občine so bili po osebnih dohodkih med boljšimi: Mercator - PE Grosuplje 4.157 din, Istra-benz - PE Ivančna gorica 3-951 din, Elektro Ljubijana-nadzorništvo Grosuplje 3-792 din, PTT enota Grosuplje 3-728 din in v obratih Ljubljanskih mlekarn 3-230 din Najnižji OD pa so bili v obratih: Krim Krka 2.361 din, Iskra Višnja gora 2.371 din, Iskra Dobrepolje 2.507 din in Apnenica Dobrepolje 2.586 din.
Vir podatkov: statistična poročila RAD-1.
S PRVIM MAJEM VIŠJE STANARINE
Izvršni svet pripravlja predlog odloka, po katerem bi stanarine na območju naše občine s 1. majem 1976 zvišali za 20 %. Ta predlog je usklajen z dogovorom o izvajanju politike cen, izdelkov in storitev iz pristojnosti republike in občin za leto 1976.
Povečali bodo lahko tudi najemnine za poslovne prostore, prav tako za 20 %. Če pa se v zadnjih dveh letih te najemnine niso povečale, se bodo lahko povečale za toliko, za kolikor so se v tem času povečale stanarine. Od tolikšnega povečanja pa bodo izvzeti poslovni prostori za tiste dejavnosti, ki jih primanjkuje in so nizko donosne kot naprimer: nekatere osebne storitvene dejavnosti, prodajalne s kmetijskimi pridelki ipd.
Redakcija je bila končana 25. 3- 1976
Izdaja Občinska konferenca socialistične zveze delovnega ljudstva Grosuplje, Kolodvorska c. 2, telefon 771~088. Ureja uredniški odbor: glavni urednik Jože Nered, odgovorni urednik Julijana Eršte (telefon 771-106). Tiska: KB biro tisk Grosuplje
Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije št. 421-1/72 od 30.9.1975, šteje to glasilo med proizvode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.