DRU©TVENE STRANI Glasnik S.E.D. 46/1 2006 stran 50 Drugi Ëlanki ali sestavki/1.25 ZLATA PLAKETA DR. MARIJI MAKAROVI» Bojan Knific V sredo, 25. januarja 2006, so v Veliki dvorani Narodne galerije v Ljubljani podelili odliËja Javnega sklada Repub- like Slovenije za kulturne dejavnosti za leto 2005. Najviπje priznanje za æivljenjsko delo in nepogreπljiv doprinos k razvijanju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti je prejela etnologinja dr. Marija MakaroviË. Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti (JSKD), ki v Sloveniji in zamejstvu razvija in usmerja delo ljubiteljskih kulturnih druπtev, enkrat letno na podlagi razpisa in strokov- ne presoje prispelih vlog podeljuje odliËja posameznikom in skupinam, bodisi za posamezne ustvarjalne doseæke bo- disi za dolgoletno strokovno, organizacijsko, publicistiËno, izobraæevalno ipd. delo na posameznih podroËjih. Letos je najviπje priznanje prviË prejela æenska, prviË etnologinja in prviË za razvijanje podroËja folklorne dejavnosti. Dr. Marija MakaroviË je izdala 48 monografij, uredila 29 zbirk in monografij in napisala preko 400 znanstvenih in strokovnih Ëlankov. Njeno temeljno delo so predvsem tematske in kra- jevne monografske raziskave, ki bodo zaradi obilice zbranih podatkov s terena in upoπtevanja arhivskega gradiva πe dolgo ostale nepreseæene. Nekatere bodo ostale edine priËevalke o æivljenju ljudi v posameznih krajih na Slovenskem med kon- cema 19. in 20. stoletja. A dr. Marija MakaroviË priznanja ni prejela (le) zaradi zgoraj navedenega opusa, temveË predvsem zaradi svojega prispevka pri razvijanju folklorne dejavnosti ‡ torej za delo na podroËju aplikativne etnologije, ki je kljub nenehnim pozivom po veËji prisotnosti naπe stroke na vseh ravneh æivljenja πe vedno neko- liko zapostavljena. Deloma morda zaradi skromnosti tistih, ki se z aplikativno etnologijo ukvarjajo, in deloma zaradi veËnih pomislekov, Ëe naj bi bilo za etnologe tovrstno poËetje sploh etiËno. A kakor koli æe. Dr. Marija MakaroviË se je teh pomis- lekov otresla in uspela strokovna spoznanja o oblaËilni kulturi prenesti na ljudi, ki se s tem podroËjem ukvarjajo ljubiteljsko. Za ljubiteljsko kulturo ‡ zlasti za folklorno dejavnost ‡ ima njeno delo izjemen pomen, saj so njena strokovna prizadeva- nja omogoËila kakovosten razmah pestrosti kostumske podobe naπih folklornih skupin.1 Z raziskavami oblaËilne kulture se je zaËela ukvarjati v petdesetih letih 20. stoletja in v okviru muzejskih razstav in objav strokovnih razprav opozarjala na razliËne naËine oblaËenja slovenskega kmeta in sporoËilnost njegove obleke. S svojim delom je strokovno javnost in ljubitelje opozarjala, da so tako imenovane narodne noπe, najveËkrat unificirane, v katere so se nekdaj skoraj brez izjem kostumirale tudi folklorne skupine, le majhen delËek zanimive zgodbe o oblaËenju Ëloveka v 19. in na zaËetku 20. stoletja. Na zaËetnih in nadaljevalnih seminarjih je dobitnica priznanja predavala vse do zaËetka devetdesetih let in bila tudi Ëlanica komisije za podeljevanje naziva flIzpraπani vodja folklorne skupine«. Predstavljala je oblaËilno kulturo kmeËkega pre- bivalstva v posameznih pokrajinah, s predstavitvami starih oblaËilnih kosov iz muzejskih zbirk, ki so po obliki in spo- roËilnosti odstopali od tedaj uveljavljenih odrskih predstavitev kmeËke obleke, pa je opozarjala na pestro paleto moænosti, ki jih folklorne skupine pri svojih interpretacijah lahko upoπtevajo. Odmevni seminarji v razliËnih krajih Slovenije so bili zaradi predstavljenih novih spoznanj za udeleæence mnogokrat prav πokantni. Sproæili so val sprememb v pred- stavljanju oblaËilne dediπËine, ki se nadaljujejo πe danes. A njeno delo se s predavanji na seminarjih, pregledovanjem arhivskega gradiva, raziskovanjem terena in prouËeva-njem muzejskih zbirk ne zakljuËi. Nadaljuje ga s praktiËnim svetovanjem folklornim skupinam v Sloveniji in zamejstvu (nakup blaga, krojenje, πivanje, oblaËenje ipd.). Na pobudo in s pomoËjo folklornih skupin je raziskala πtevilna obmoËja, za katera do njenega prihoda Slovenci nismo imeli skorajda 1 NadomeπËanje uveljavljenega termina flfolklorna skupina« z izra- zom flfolklorniπka« oz. flfolkloristiËna skupina«, ki smo jo zasledili v recenziji Folklornika v prejπnji πtevilki Glasnika SED (str. 126‡7) avtorice Zore Slivnik-Pavlin, je nepravilno. Z imenom flfolklorna skupina« je jasno opredeljena njena dejavnost: poustvarjanje folklor- nih pojavov. flFolklorniπka skupina« pa pomeni le, da jo sestavljajo folklorniki, in niË veË. 2 Ravne na Koroπkem (obmoËje Strojne), Velenje (©aleπka dolina), Novo mesto (rekonstrukcija po freskah na Veseli gori, okolica), ©koc- jan na Dolenjskem (okolica), PoljËane (rekonstrukcija po freskah na Sladki gori, okolica), Zgornja Korena (zahodne Slovenske Gorice), Loka ‡ Roπnja (Dravsko polje), Dolena (Haloze), Tinje na Pohorju, Vuhred (okolica, severozahodno Pohorje), Mozirje (Zgornja Savinjska dolina), Rogatec (okolica), Ivanjkovci (od Jeruzalema do Ormoæa), Makole (okolica in obronki Haloz), Pobreæje pri Ptuju, Maribor (okolica), »rna na Koroπkem (zgornji del Meæiπke doline), ©entanel, Kubed, Lovrenc na Pohorju (severovzhodno Pohorje), Dragatuπ (okolica), Destrnik (okolica), Hotiza (Dolinsko). Nagrajenka dr. Marija MakaroviË med prejemanjem prizna- nja, ki ji ga je izroËil direktor JSKD Igor Terπar na podelitvi odliËij sklada v Narodni galeriji v Ljubljani. Foto: Janez Eræen, 25. 1. 2006 SED-5 50 4/18/06, 5:47:25 PM Process Cyan Process Magenta Process Yellow Process Black DRU©TVENE STRANIGlasnik S.E.D. 46/1 2006 stran 51 nikakrπnih podatkov o naËinu oblaËenja v 19. in na zaËetku 20. stoletja (zlasti na ©tajerskem). Do danes je za folklorne skupine opravila preko πtirideset raziskav, ki zajemajo celotno slovensko narodnostno ozemlje, pri Ëemer je treba πe posebej poudariti raziskave na dvoje- ziËnem ozemlju avstrijske Koroπke. Vse potekajo na terenu in po arhivih, vselej s pomoËjo Ëlanov posameznih folklornih skupin; skupine terensko delo omogoËajo tudi gmotno. Vedno so opravljene z mislijo, da rezultati niso namenjeni le skupi- nam, da si po njih izdelajo kostume za nastopanje, ampak bodo, ko bodo objavljene, rabile tudi πirπemu krogu ljudi. Prav njene terenske raziskave so omogoËile izpolnitev naËrtov nekdanje Zveze kulturnih organizacij Slovenije, da oblaËilno kulturo Slovencev predstavi v obliki posebnih map. Iz prvot- nega naËrta, po katerem bi mape (serija Slovenska ljudska noπa v besedi in podobi) prinaπale le barvne podobe in kroje, so se objave razπirile, tako da sleherna poleg risb, krojev in fotogra- fij prinaπa strokovno πtudijo o naËinu oblaËenja na doloËenih geografsko zaokroæenih obmoËjih (Dobrepolje 1986, Sloven- ska Istra 1987, Kozjansko 1988, Kostel 1989, Zilja 1991, Bela krajina 1993 in 1999, Litijsko Posavje 1994, Notranjska 1995, Prekmurje 1996). Dr. Marija MakaroviË oblaËilno kulturo obravnava razvojno, upoπtevajoË socialno strukturo prebivalstva, in prinaπa tudi opise naËinov oblaËenja Ëloveka v koledarskem in æivljenj- skem krogu. Poleg del, ki so izπla znotraj zgoraj omenjene knjiæne serije, je podobno strukturirana dela, namenjena tudi folklornim skupinam, objavljala pri drugih zaloænikih ‡ kot samostojne publikacije ali kot razprave v zbornikih. Leta 1988 je izπla Narodna noπnja ‡ Gorenjsko (RateËe), 1996 OblaËilna kultura slovenskega kmeËkega prebivalstva v Roæu, 1996 OblaËilna kultura med Muto in Kaplo, 1999 OblaËilna kultura slovenskega kmeËkega prebivalstva v Podjuni, 1999 OblaËilna kultura kmeËkega prebivalstva na Tolminskem, 2000 OblaËilna kultura kmeËkega prebivalstva v Zgornji Vipavski dolini in na Gori, 2003 OblaËilna kultura v Lancovi vasi in okolici, 2004 OblaËilna kultura v obËini Velika Polana. Obseæna poglavja o oblaËilni kulturi sestavljajo tudi vse njene monografije. In πe nekaj. Dr. Marija MakaroviË ne raziskuje in piπe zaradi svojega znanstvenega erosa. Ko jo skupine prosijo za pomoË, sprejme nalogo tudi zato, ker ima vedno pred oËmi mlade, ki v teh skupinah sodelujejo. Æeli jim pomagati, ker se zaveda, da jih delo v skupini lahko odvraËa od razliËnih oblik zasvo- jenosti. ©e veË kot dvajset raziskav,2 po katerih so posamezne folk- lorne skupine izdelale svoje kostume, Ëaka, da zagledajo luË sveta tudi v knjiæni obliki. Dr. Mariji MakaroviË æelimo, da se ji v prihodnjih letih tudi ta prizadevanja uresniËijo. Avtor prispevka se ji za njeno neprecenljivo delo v imenu vseh fol- klornikov iskreno zahvaljuje. Datum prejema prispevka v uredniπtvo: 24. 2. 2006 Drugi Ëlanki ali sestavki/1.25 O KARNEVALU V CERKNICI LETA 2006 Tanja TomaæiË Etnologi vedo, Ëe drugaËe ne, vsaj iz literature, kako se neka- terih ljudi okoli pusta prime orgiastiËno poËutje. Kar preberite si Kureta, ki pravi æe kar na zaËetku, da flv sploπni zavesti pa velja pustni Ëas πe zmeraj za nekaj posebnega, ko marsikje ‘ponorijo’«. In veËkrat ko to prebereπ, bolj se ti zdi, da je bil dr. Kuret res pravi strokovnjak za pustne norËije. Ne verjamem, da so se udeleæenci pustovanja v Cerknici, ka- tere je nabrala prizadevna tajnica druπtva, kaj posebno ozirali na Kuretove zapiske, a tisti maloπtevilni, ki smo se konËno znaπli skupaj, smo jih imeli brækone æe v krvi. Menda ni prepovedano, da se naπtejemo: 1. tajnica Zora, ki je vzorno pripravila vse, kar smo videli, pojedli in prestali, 2‡4. druæina pridruæenega etnologa (Marko, Sonja in Aljaæ) po duπi, ki se je izkazal æe pri zadnjem posvetu SED v Zagrebu oktobra 2005, 5. etnologinja Branka, ki je nekdaj delala na cerkniπkem obmoËju, sedaj pa v vladnih sluæbah, 6. ljubiteljica stroke Vida, 7. mladi etnolog Miha, ki bo, po nagovarjanju vseh v druæbi, v najkrajπem Ëasu diplomiral, 8. etnolog ‡ rodoslovec Leon, ki deluje na cerkniπkem obmoËju, in smo ga sreËali na licu mesta, na karnevalu, 10. arhitekt Marjan, nekdanji muzealec, ki prebiva v Begunjah pri Cerknici, in smo ga po vsej sili zbezali na plano, da se je vsaj ob koncu pojavil na naπi zadnji postaji, v gostilni pri Pavu, in 11. kronistka Tanja, etnologinja od zaËetka do konca. Nekaj udeleæencev je bilo πe posebej povabljenih, a so se opraviËili, kar smo drugi udeleæenci sprejeli z velikim obæalovanjem. Le kje so bili vsi πtudenti in muzealci? Vsak na svojem pustovanju? Prvi zbor udeleæencev je bil v gostilni Portus na Uncu, kjer smo se zbrali, prevzeli VIP vstopnice in se dogovorili za na- daljnji itinerarij. Da bi ne bili podobni ostali raji, ki si je, po naπem strokovnem miπljenju, izbrala za pustno nedeljo samo in izkljuËno ogled cerkniπkega karnevala, smo si dan osladili πe z obiskom domaËega muzeja gospoda Vekoslava Kebeta v Dolenji vasi. Posedeli smo ob imenitni maketi cerkniπkega jezera, ki je narejena tako, da πe najveËjemu nejeverneæu pokaæe, kako se voda zliva in izliva po travnikih, sliπali smo zgodbo o ljubimcih iz dveh gradov, ki sta æalostno konËala zaradi zlobe dekletovega oËeta, in πe in πe. Iz gospoda Kebeta, ki je z laserskim svinËnikom kroæil po naseljih in nas opozarjal na kraje in letne Ëase, je vrelo, in ko je konËal s pripovedjo o jezeru, nas je povabil v prostor, kjer flimam πe multivizijo!« Branka, ki se je pred leti kot urbanistka pri podjetju AREA ukvarjala s Cerkniπkim jezerom, je povedala nekaj podatkov o skrbi za obmoËje, ki je varovano, a kljub temu silno ranljivo in je bilo æe veËkrat deleæno neprave obravnave. Seveda smo bili na multiviziji edini gledalci, a takoj nam je bilo jasno, da so ob poletnih dnevih brækone vse klopi zasedene z gosti, ki se pripeljejo z upokojenskimi in πolskimi ekskurzi- SED-5 51 4/18/06, 5:47:26 PM Process Cyan Process Magenta Process Yellow Process Black