Strahovi 
24. V plazarski bajti v Ceteni Ravni je živel nek sila žleht človek, ki so 
mu rekli Joškovec. Neki večer je pod Nackovim oknom oponašal, ko so molili. 
Dvakrat so ga prišli kregat. 
Potem jo je mahnil proti Podvrhu. Ko pride k Lenartovemu kozolcu, za 
gleda sredi poti močno svetlobo pa odprto brezno pred seboj. Hoče iti nad 
potjo, a že grejo proti njemu ljudje s sabljami; hoče nazaj, a zgodi se ravno 
tako. Tedaj je iz kozolca pod potjo lato ven vrgel pa skozi kozolec planil in drl 
proti Lenartu. Tam je tako tolkel po durih, da se ni žlak od žlaka ločil. 
Gospodar Matevž, brihten človek, je potem pravil, ko mu je odprl, da je 
bil ves potan, da je vsak las imel svojo kapljo. Potem sta pa blez vse luči pri 
žgala in do zjutraj molila. Kasneje sta za kozolcem napravila še znamenje. 
(Frančiška Alič, v. Tonetovka, Murove) 
25. Pozimi zvečer so včasi pri vsaki hiši predli, sosedje so vasovali drug 
pri drugem in moževali. Največ govorice je bilo pri hiši tedaj, ko so imeli 
248 
čevljarje v šteri. Nekoč so ravno uganalce uganjevali, pa se odpro vrata in 
v hišo se pomoli strašanski gobec ter odpre čeljusti tako. da se je spodnja uprla 
v tla, zgornja pa v strop, in pravi: 
»Šuštar šobec. kaj pa ta gobec?« 
Čevljar pa hitro vstane, popade čevljarski stol in ga pomoli pred pošast: 
»Pa še ti povej, kaj je tole?« 
Pošast ni vedela, da čevljarski stol pomeni sveto trojico, ker ima tri noge. 
zato je pri tej priči izginila. 
(Alojzija Dolenc, v. Tavčarjeva, Cetena Rav 
249