Poitnlne plačana v gotovini Leto LVI1I. V Uublfanl. v nedeljo, dne 4 maja 1930 Št 101 1. izdaja st. Naročnina Dnevna Izdaja z* knl)«iloo Jigotlitljo mesečno 25 Din polletno ISO Din celoletno 300 Din za inozemstvo meaeCno 40 Din nedeljrka izdalo celoletno v Jugoslaviji 120 Din, za Inozemstvo 140 D S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov i stolp, petll-vrsla mali oglasi po 1-30 in 2 D. veCJI oglasi nad 45 mm vlSlne po Dln2-50, veliki po 3 In 4 Din. v uredniškem delu vrstica po 10 Din ci Pri veilem g naročilu popust Izide ob 4 zjutraj razen pondel)ko ln dneva po praznlKu Uredništvo /e v Kopltarfevl ulici št. 6/fil Rokopisi se ne vrača/o. nelrantclrana platna se ne sprelemalo l/rednlštva telefon St. 2050, upravnlStva št. 2092 Mednarodni evharistični kongres 7. maja do U. maja <930 V nekaj dneh bo otvorjen mednarodni evharistični kongres; trideseti v fptdesetih letih. Vršil se bo v Kartagini v severni Afriki na zgodovinskih tleh, kjer bo neskončna pustinja na bližnjem obzorju in črno kamenje mogočnih razvalin spominjalo obiskovalce na nekdanjo slavno zgodo^ vino posvečenega mesta, — novi poganjki kulture in krščanstva pa pričali o preroditvenem delu velikega kardinala Lavigerieja. Petnajst tisoč romarjev bodo izkrcale ladje na afriško obalo, med njim papeževega odposlanca kardinala Lepiciera, devet drugih kardinalov in stodvajset škofov. Prebivalstvo Tunisa se pripravlja na svečan sprejem. Vsi brez razlike vere in prepričanja, celo muslimani in židje so se pridružili katoličanom, da kar moč dostojno proslave triumf Evharističnega kralja. Preteklo leto se je enak kongres vršil v Sydney-u v Avstraliji. Predmet, ki ga bodo letošnje leto obravnavali na zborovanjih, je nauk o presveti Evharistiji, kakor so ga učili afriški cerkveni očatje. Seveda se bodo učenih razprav mogli udeleževati s pridom le duhovščina in učenjaki, ki bodo ra»Jeljcni na pet komisij radi lažje uporabe svojega materinega jezika. Kako nepopisen čar bo nudila narava in zgodovina tem učnim verskim razpravam! Kar-taginski del afriške obale je eden najlepših kosov zemlje. Nad njem so umrle tri kulture in tri civilizacije. Obiskovalci sc bodo spomnili afriške Cerkve, ki je po besedah Louisa Bertranda, zgodovinarja in ovekovečitelja svete kartaške zemlje »mati zapadne cerkve«. Saj je tu živel in delal eden največjih genijev človeštva, sv. Avguštin in zasejal s svojim globokim, pronicajočim duhom ideje in misli, katere vsa stoletja do danes niso mogla več izruvati. Veliki Liponski škof je umrl v trenutku, ko so germanski Vandali osvojili njegovo ljubljeno mesto. A njegova drobna knjižnica »Izpovedi« je sredi razpadajoče rimske kulture porodila krščanski romantirizem, ki še danes ogreva in vžiga verna srca. Udeleženci evharističnega kongresa se bodo vživeli za nekaj dni v tisto veliko, junaško dobo Cerkve, ko je afriška zemlja pod cesarjem Sep-timijem Severom, Valerijanom in njegovim sinoin Gallijenom popila toliko mučeniške krvi. Zgodovina preganjanja pod Septimijem Severom nam jc ohranila nekaj najplemenitejših zgledov krščanske stanovitnosti. Mislim tukaj predvsem na sv. Perpetuo, mlado in plemenito 22 letno ženo, katera je s svojo služabnico Felicito in tremi drugimi kristjani, bila v amfiteatru vržena pred zveri, ker je ostala zvesta svojemu Bogu. Vse to je tako čudovito lepo popisano v knjigi kardinala Wisemanna o sv. Perpetui in Feliciti, ki jo imamo tudi Slovenci ali pa v »Zlatih legendah« Paula Manceauxa od francoske akademije. Mlada Rimljanka Perpetua je imela malo dete, ki ga je dojila in starega očeta, ki jo je ljubil in jo prosil pred njenimi nogami kleče, »naj ima usmiljenje z njegovimi belimi lasmi«. Ona pa je zapisala v svoj dnevnik: »Pomilujem usodo mojega očeta, ker se ne raduje mojega trpljenja.« Trideset tisoč gledalcev je nanje klicalo smrt, ko so jih pripeljali v areno. Mučenci pa so bili mirni in žareči veselja, »kakor bi šli v nebesa«. Proti svoji boljši volji je rimski oblastnik Skapula razglasil smrtno obsodbo, ker se je bal množice, ki je zahtevala krvave predstave. Dva moža je raztrgal leopard, tretjega jc požrl tiger. Obe ženi pa sta bili zamreženi v mrežo in vrženi divji kravi, da ju nabode in potepta. Proti tako odurnemu barbarstvu je protestirala celo zdivjana množica in zahtevala, da se ju vsaj obleče. Krava sc je zakadila v žrtvi in ju vrgla v zrak. Obe sta potem umrli pod mečem gladiatorja. Novinec v krvavem poslu je trepetal. Fe-licita pa je s pogumno roko sama nastavila ineč za smrtonosni sunek ... Molk in tihota počivata danes na gričih in razvalinah Kartagine in le redka trava jih prerašča. V dobi treh tisoč let: Kako slavo in kakšne padce je doživela ta zemlja! Semitski Fcničani so s pomočjo domačih Berberov ustanovili kraljico morja, ki je s svojimi 700.000 prebivalci vladala Sredozemlju. Proti njej je vstal zavistni Rim, jo v stoletnem boju razrušil in s soljo potresel razvaline. Znova jc vstalo mesto kot sedež rimske province, pa zopet je padlo pod vandalskim mečem. In zopet so ga spravili pokonci Bizan-tinci, in zopet je turško in arabsko kopito poteptalo klijoče življenje. Veličastni stebri bizantinskih bazilik so okrasili arabsko mošejo v Kor-dovi... Te dni pa bo mnogoštevilnejša množica, kakor je bila ona pred 1727 leti, ki je zahtevala mučeniško smrt obeli svetih krščanskih žen — poveličevalo njihov spomin in vzklikala Kristusu, kralju vekov. Pretresljiv prizor sc bo odigral v istem cirkusu, v katerem sta umrli mučenki. Od vse preslavne kartaginske zgodovine ni ostalo nič drugega, kot spomin na mučeništvo teh dveh žena, ki" sta umrli za svojo vero. Vse je vlonilo v pozabljenje, le krščanska ideja ovita z glori-jolo mučeništva jc ostala. — Morda bo ravno to osrednja misel in sad letošnjega Evharističnega kongresa: Vera v vc- l/prava /e v Kopitar levi ul.4t.tt Čekovni raCun: Clubl/ana štev. lO.630 ln 10.349 xa 1 nserate, Sarajevo31.7563, Zagreb št. 39.011. Vraga ln tluna) št. 24.797 Italijansko-nenrško ljubimkanje Značitn' angleški in francoski komentarji k zadnjim političnim dogodkom Tudi Anglija je vznemirjena - Nemške vojne ladje pozdravile Hal. kralja London, 3. maja. d. Tu se kot precej značilno označuje dejstvo, da je nemško časopisje vest o sklenjeni izredni pomnožitvi italijanskega vojnega brodovja sprejelo z neprikrito simpatijo. To je seveda čisto naravno, ker nemški krogi pozdravljajo vse, kar Francijo sili k temu, da se mora zavarovati na več frontah. Angleški politiki pa v tem nemškem stališču vidijo opasnost, da se ne bi ustvarila kombinacija, ki bi Anglijo prisilila k tesnejši alijanci s Francijo in k tozadevnim obveznostim, kar bi bilo neizogibno, če bi se Francija našla nekega dne pred italijansko-nemško fronto. Tej bojazni je dal izraza v laburističnem >Daily Heraldu« znani žurnalist Norman Angel, ki opozarja na to, da bi Francija v slučaju, ako bi se stvorila kakšna nemško-ruska ali nemško-italijanska politična komibnacija, izgubila svoje prvenstvo na kontinentu in bi bila resno ogrožena. Tega pa Anglija, ki se boji najmanjše motnje obstoječega ravnotežja na kontinentu, nikakor ne more dopustiti. Te misli je tudi pograbil bivši ministrski Predsednik Poincare, ki slejkoprej igra v francoski politiki vodilno vlogo, in je v »Ex-celsioru« priobččil članek, kjer na Angelova izvajanja opozarja. Poincare pravi, da se italijansko-nemška alijanca sicer lahko zaenkrat smatra še kot nekaj nerealnega, da pa navzlic temu še ni prišel čas, da bi se smela Francija dati uspavali po neodkritosrčnih pa- cifističnih deklamacijah. Poincare opozarja na to, da je Nemčija vstavila v svoj budžet vsote za zgradbo mostov čez Reno, dasi je aprila meseca Briandu obljubila, da jih pred pretekom desetih let nc bo gradila. Dalje je Franciji dobro znano, da Nemčija slejkoprej pridno naročuje v Rusiji vojni materijal pa da misli >Stahlhelm« v vojne svrhe militarizirati. To pač niso jamstva za mir v Evropi, radi česar mora Francija vojne dogodke pozorno spremljati. Italijanski listi poročajo, da je bila nemška eskadra v Sredozemskem morju z izrednimi simpatijami in z velikim navdušenjem od italijanskega prebivalstva sprejeta. V Kata-nijo je dospela ena divizija, sestoječa iz križarke »Konigsberg« in šest torpedovk pod poveljstvom kontreadmirala Gladischa, v Pa-lermo pa sta pripluli križarki »Schlesvvig-Holstein« in »Hessen« z viceadmiralom Oder-kopom na krovu. Admiral Oderkop jc med drugim obiskal tudi palermskega kardinala Lavitrana, ki mu je vrnil poset na krovu admiralske ladje. Zupan pa je priredil admiralu in častnikom eskadre gala-večer v Teatro Massimo, kjer so se igrali nemška državna himna, Marcia Eeale in »Giovinezza«. Publika je Nemce viharno pozdravljala in so bile ' navzoče vse oblasti. Položaj v Sredozemskem morju je postal, kakor pišejo angleški listi, sploh nezadovoljiv. Zdi sc, da se g. Mussolini ne oborožuje samo proti Franciji, ampak računa tudi z možnostjo, da bi sc mogli poslabšati odnošaji z Anglijo, koje politika v Sredozemskem inorju bi mogla priti v konflikt z italijansko. Opaža sc tudi, da je Anglija zelo iterazpoložena zaradi ireden-tistične propagande fašizma na Malti. Berliner Borsen Zeitung : se očito postav lja na stran Italije, češ, da hoče Italija vsemu svetu pokazati, da se ne da potisniti na stališče velesile drugega ali tretjega reda. V Londonu menijo, da bi g. Mussolini, ki sicer uživa lu simpatije, mogel lok prenapeti, tako da bi se lahko znašel prod močno an-gleško-francosko fronto, kar bi pomenilo občuten fiasko njegove politiko. Edini izhod je pameten sporazum s Francijo, ne pa demonstrativne geste tako težkega značaja kakor je povečanje brodovja na tako višino pa finančno izčrpanje dežele, ki bo za zgradbo novih vojnih ladij morala za ceno opustitve važnih javnih del žrtvovati dre milijardi in osemsto milijonov, torej skoro tri milijarde lir! Rim, iS. maja. 11. Prvič po svetovni vojni so danes topovi nemških vojnih ladij oddajali pozdravne strele na čast italijanskemu kralju, ki je na potovanju v Sicilijo dospel v Messino, kjer se ravno nahaja nemško brodovje. Oddalo je 21 topovskih strelov, dočim je bila posadka postavljena v vrstah na krovu. Nemške ladje so oddale topovsko salvo tudi takrat, ko se je italijanski kralj odpeljal v Siracuzo. Schober dobrodošel tudi v Londonu Prinese! je Angležem dobre novice — Sprejem pri kralju in finančnikih London, 3. maja. AA. Angleški kralj je sprejel davi v gradu Windsor avstrijskega kacclarja Scho-berja, ki je imel včeraj daljše razgovore z ministrskim predsednikom MacDonaldom in zunanjim ministrom' Hendersonom. Kakor poročajo, je Schober poročal zunanjemu ministru Henderscnu o notranjem političnem položaju v Avstriji in o merah, ki jih je povzel, da za-preči oborožen konflikt med avstrijskimi političnimi strankami. V poročilu novinarjem naglaša Schober napredek Avstrije k kosolidaciji gospodarskega vprašanja in omenja prijetne razgovore z angleškimi minislri na haški konferenci. Energiji angleškega zakladnerja ministra Snnicdena sc jc zahvalili, da je Avstrija na Iraški konferenci dosegla vse, kar je ielela. Na la način je Snovvden napravil veliko uslugo vsej Evropi. »Timesi: naglašajo v uvodnem članka, da je dosegla Avstrija na haških in pariških pogajanjih popolen vpseh in obnovila svojo finančno neodvisnost. Avstrija se je predvsem rešila reparacijskih bremen. Nadalje omenjajo »Times« Hcndcrsonovo izjavo v angleškem parlamenta, v kateri je Ilender-son naglasil, da vojaške organizacije v Avstriji ovirajo normalni ustavni razvoj in da države, ki so garantirale Avstriji posojilo Društva narod mi ne morejo ostati do teh pojavov ravnodušno. Nedvomno, nadaljuje list, sc je posrečilo Schobru prepričati. angleško vlado, da so si vari v tem vprušanin odločno krenile na boljše. Potem ko so omenile »Times-: razne notranje reforme, ki jih je izvedel Schober, zaključujejo, da jo Anglija dobila zaupanje v vlado, ki ji predse-duje Scliober. List »Daily Telegraph.- ravnolako priznava delo Schoberja za svojo državo in naglaša, da je Avstrija po strašnih in dolgih izkušnjah dosegal ravnovesje. kovitost in razmagljivost krščanstva, ki se vedno mora nujno hraniti z žrtvami in celo mučeni-štvom, a ki črpa nezmagljivo moč pri svojem živem Bogu, v presv. Evharistiji. Chauteaubriand pripoveduje v knjigi »Aven-tures du dernier des Abencerages«, da je blizu kartaginskega pristanišča pokopališče, na katerem je v skritem kotu grob pokrit s težko ka-menito ploščo. V ploščo je po običaju Mavrov vsekana vdolbina, da se v njej nabira deževnica, katero hodijo pit ptice v dneh suše in vročine. Amfiteater v Kartagini je tudi taka ogromna čaša, nekoč polnjena s krvjo mučencev, danes po-veličana s presv. Evharistijo. A nekdaj kakor danes jc to čaša, iz katere milijone duš črpa nesmrtno moč vere in zmagoslavja. Tako bo evharistični kongres tudi letos izpolnil svoj visoki namen in prinesel primernega zdravila naši težko preizkušeni dobi. Angleški kralj je počastil danes dr. Schobra in s tem priznal v imenu nas vseli, da je Avstrija dovršila veliko delo. London, 3. maja. AA. Avstrijski kancelar dr. Schober je sprejel uplivne osebnosti finančnega sveta v Londonu. V razgovoru z novinarji je dr. Schober izjavil, da velja njegova pot v Berlin, Rim, Pariz in London pogajanjam za sklenitev trgovinskih pogodb in za učvrstitev gospodarskega življenja v Avstriji, ki si v sedanjem trenutku ne more dovoliti luksusa političnih zvez. London, 3. maja. n. Avstrijski zvezni kancler dr. Schober je izjavil danes v intervjuju, da je bila njegova današnja avdijenca pri angleškem kralju v Windsoru moment, ki ga prišteva med najponosnejše svojega življenja. Pripomnil je še, da je kot mlad avstrijski policijski komisar dobil svoječasno nalogo, da je skrbel za varnost angleškega kralja Edvarda v Marijanskih Lažnih. Včerajšnja zelo prisrčna konlerenca z angleškim zunanjim ministrom Hendersonom je trajala več kot eno uro. Dr. Schober jc opisoval notranji politični položaj Avstrije in svoje odredbe, ki jih namerava izdati za zmanjšanje konfliktov med strankami. Pri sprejemu časnikarjev v avstr. poslaništvu je dr. Schober omenjal polom Avstro-Ogrske in potem slikal poizkuse, ki jih jc ponavljala Avstrija za svojo gospodarsko obnovo. Žc dve leti teko pogajanja za avstrijsko zunanje posojilo, toda šele po ratifikaciji haaških dogovorov so mogoča definitivna pogajanja. Zahvalil se jc za podporo vseh velesil, ki so Avstriji omogočile, da doseže svoj samopostavljcni clj. S tem se jc izkazala zasluga vsej Evropi. Avstrija je pripravljena zmanjšati svoje carinske postavke čim ji bodo to omogočile druge evropske države. Avstrijska zunanja politika temelji na skupnosti interesov vseh civiliziranih narodov in na potrebi ožjega sodelovanja s sosednimi državami, kakor tudi z vodilnimi silami. »Times« navajajo v pozdravnem članku, da dr. Schober nikdar ni skrival prijateljskih čuvstev za Nemčijo, da pa je deloval v praksi spoštujoč obstoječe pogodbe. Morda se dr. Schoberjevi nazori ne razlikujejo dosti od nazorov njegovih prednikov, toda njegove metode so drugačne. Države, katere je dr. Schober obiskal, so dobile novo zaupanje v njegovo vlado. London, 3. maja. AA. Reuter« poroča. Avstrijski kancelar dr. Schober je danes odpotoval iz Londona. Stedenje v banovinskih upravah Belgrad, 3. maja. AA. Predsednik ministrskega sveta in minister notranjih zadev general Peter Živkovič je naložil, da se izvrše šted-njc v banovinskih proračunih. V odobrenih bn-novinskih proračunih, ki veljajo od t. aprila 1930 do 31. marca 1031, so predvideni taki izdatki. ki jih je moči popolnoma opustiti, lic da bi zaradi tega nastala knka škoda. Prav tako so predvideni tudi taki izdatki, ki jih jc brc/ vsakega strahu moči reducirati na manjše vsote. Med temi izdatki v banovinskih proračunih so na prvem mestu oni, ki so predvideni zu reprezentacijo in zaupne iiotrebe. Tnteres službe popolnoma dovoljuje, da se ti izdatki docela opuste. V isto vrsto pridejo tudi oni izdatki, katerih potrebe so se mogle poravnati v znatno manjših vsotah: zu podporo uradnikom in služitcljcm, za sodna potovanja, za honorarje in nagrade za prekomerno in izredno službo, izvanredne posle, osebni izdatki itd. Evharistični kongres Zagreb, 3. maja. z. Ob kongresu bo skupno obhajilo otrok, ki sc ga bo udeležilo več tisoč zagrebške dcee. Poseben mladinski odbor bo skrbel, da sc kongresa udeleži čim večje število mladine. Kakor objavlja osrednji odbor, pridejo na kongres hrvatski katoličani iz Amerike. Skupina hrvatskih katoliških zajednic je sklenila, da sc bo prizadevala, da se čim večje število njenih članov udeleži kongresa. Posamezni ameriški duhovniki poročajo, da pridejo na kongres s svojimi včrniki. Tz Češkoslovaške poročajo, da se je tam ustanovil poseben odbor, ki bo skrbel zn to, du pride nn kongres čim večje število češkoslovaških katoličanov. Dan katoliške mladine Zagreb. 3. maja. p. Prcvzvišeni nadškof dr. Baucr je izdal okrožnico o Dnevu katoliške mladine, v kateri pravi: Na podlagi svojih pravil slavijo križarji, ki so cerkveno društvo, prvo nedeljo v mesecu maju kot svoj praznik. To jc proslavljajo svojega posebnega zaščitnika sv. Janeza Evangelista. Ta dan kot dan katoliške mladine IkkIo naši križarji proslavili po vseli krajih. Po dosedanjem običaju se poziva duhov ništvo, da jim na ta dan pridigajo o važnosti sodobne mladinske organizacije. V mejah možnosti naj za okrepitev našo mladinske križarske organizacije zbirajo prispevke v cerkvi in izven nje in jih pošljejo osrednji križarski organizaciji. Dunajska vremensko napoved. Severne Alpe: /,elo oblačno, večja verjetnost padavin, nekoliko hladneje, zmerni severozapadni vetrovi, zaenkrat brez nevarnosti slane. — Jnžnc Alpe: Precej jasno, nekoliko topleje. Stran 2. >SLOVENEC-.., dno 4. muja 1980. Stev. 101. Belgrajski proces Belgrad, 3. maja. u. Deveti dan procesa se je končal prav tako kakor dosedanji, namreč z zasliševanjem obtožencev. Zaslišana sta bila Ivan Ban in Ivan Štrtak. Eden kakor drugi zanika vsako sodelovanje v kakšni tajni revolucionarni organizaciji, dočim Strtak priznava, da jc nabavil smodnik za peklenski stroj. Sicer pa oba zanikata vse ostalo, tudi svoja tozadevna priznanja pred policijo, preiskovalnim sodnikom, v Zagrebu in v Belgradu, kakor tudi svoje izjave ob priliki konfrontacije. V ponedeljek se bo razprava nadaljevala in bodo zaslišani Vudimir Mocnaj, Gjurr. Veselic in Gašparac. „Seljački glas" o položaja Nemčija zniža letne davščine za 7 milijard Din Iz poročila finančnega minisia Moldenhauerja Zagreb. "5. maja. /. V »Seljučkem glasu« je Drago ti u Kovačev ič. vodja poklonitvene depu-tacije bivših rudičevcev. napisal članek. \ katerem naglasu, da se je hrvatski kmet po smrti St j epa na lladiča umaknil in se posvetil svojemu gospodarstvu. Ko se je ukinila \idovdunska ustava, se je ustvaril temelj, da si kmetje sami neposredno s svojim kraljem določajo svojo usodo. Hrvatski kmetje imajo pred očmi, du prihajajo sedaj boljši dnevi. Uredila se bodo >sa vprašanja skupno / Nj. Vel. kraljem, zato je treba, da mu bodo hrvatski kmetje dobri so-t rudnik i. Kralj je vodja in učitelj. To so hrvatski kmetje »poročili vsemu s\etu, on nas ra/.u-me in skrbi /a naše želje in potrebe. O tem smo vsi kmetje prepričani, ivosebno tisti, ki so I«ili /u veliko noč pri njem. Kmet je spregovoril. sedaj se Ik> po vrsti pričelo z reševanjem važnih problemov, v pni vrsti se Ik> v najkrajšem času pričela izvrševati kanalizacija lonj-skega polja, da se 20.000 juter najboljše zemlje vrne naprednemu gospodarstvu. Zu to je treba okrog sto milijonov dinarjev. Končno se bodo izpolnile želje velikih patriotov, ki so si vedno prizadevali, da bi to izvršili, pu se dosedaj ni posrečilo. Ilrugo skrb je treba posvetiti ranam. ki so jih pustili prejšnji režimi. Pričeli .smo z veličastno kinetsko manifestacijo nu kraljevem dvoru, zdaj naj vsak nadaljuje nu svojem domu. v svoji vasi. \ svoji občini, v svojem ekrnju /n dobro krnijo in naroda ter lieraz-družljive naše državne skupnosti. Vsi se moramo prizadevati, tla ostanemo vredni kraljeve ljubezni iu skrbi /a ljudsko življenje. Športne manifestacije v Belgradu Belgrad, 3. maja. u. Danes so se pričele vc-tike sporinc manifestacije, o katerih smo že (»oročali. Ob tej priliki so se sestali zastopniki vseh nogometnih |»od/\e/ iz države uu posebno sejo. nu kateri so sprejeli resolucijo, v kateri naglasa jo. du so nemili dogodki, ki so se od-igrali v poslednjih dveh mesecih, za vedno pozabljeni in da llodo odslej nogometne podzvezc gledale nu to. da se okrepi položaj osrednje uprave v Belgradu. ki jv najvišji forum. Ta resolucija po menja -popolno spravo med dosedaj precej razbitimi pod/vezami. Zagreb. inaja. p. Danes popoldne je prispela / brzov lakom druga skupina športnikov za lnanifestueijo Nj. Vel. kralju. Prvo skupino tvorijo člani poklonitvene de pu taci je, ki je prišla včeraj dopoldne. V o Din. II. vrsta 33 Din. Berlin, 3. maja. AA. Wolfbiro« poroča: Minister financ v državni vladi Moldenhauer jc otvoril v parlamentu proračunsko razpravo z govorom, ki sc v njem najprvo bavi s položajem leta 1929 ter s splošnim finančnim položajem države. Ta gospodarska doba je bila zaključena z reparacijskim sporazumom. Pod takimi okolnostmi«, je nadaljeval minister financ Moldenhauer, »pomeni znižanje davkov najvažnejše opravilo naše bodoče finančne in gospodarske politike. Osnova vladnega programa jc javnost proračuna. Novi proračun ureja izdatke za tekoče leto in razčišča deficite iz prejšnjih let. Ker je parlament sprejel zakonski načrt o ravnotežju proračuna, je gospodarsko življenje povsem urejeno in jc moči smatrati, da so novi deficiti izključeni in da bodo davki leta 1931 znižani. Na podlagi vojnega posojila in fonda za amortizacijo dolgov, ki znaša 515 milijonov zlatih mark (6700 milijonov Din) in ki bodo postavljeni v proračun, je jasno, da bodo tekom leta 1930 likvidirani tekoči dolgovi v znesku ene milijarde zlatih mark (13,5 milijard Din). Leteči dolgovi, ki bodo lako preostali, ne bodo v nobenem primeru zapreka za obseg in višino znižanja davkov. Znižanje davkov bo odrejeno z zakonom o finančni reformi. Znašalo bo najmanj 600 milj. mark letno. Ta vsota je že določena in bo tvorila osnovo za znižanje davkov leta 1931. Proračun sam je sestavljen tako, da vlada na strani dohodkov previdnost, na strani izdatkov pa štednja. Ne delim bojazni, ki jc bila nedavno tega opetovano izrečena, da bi bilo ravnovesje proračuna mogoče le kot posledica odstavitve posebnega pomožnega programa za vzhodno Nemčijo. Vzhodni Nemčiji je možno pomoči le, ako ostanejo nemške finance v redu.« Finančni minister jc končal svoj govor s pozivom na vse stranke, naj sodelujejo pri sestavi proračuna in pri ureditvi državne blagajne, kar jc v interesu vseh strank. Angleško svarilo Gandi§u Podtajnik za Indijo o Sndskem problemu London, V maja. AA. Snoči jo govoril parlamentarni podtajnik zn Indijo Earl Russcll o položaju v Indiji. Govornik je v svojih izvajanjih naglasil. du jc Gandi v početku svojega gibanja izjavil, da je njegova agitacija za civilno neposlušnost mirnega značaja in da je odločno proti vsakemu nasilju. Kljub temu je Gnndijeva propaganda po velikem delu povzročila zadnje nemire. Gandi je nato izjavil, du so bili li nemiri naravna posledica njegove agitacije. Ce pa se je to zgodilo, ni ostalo indijski v ludi drugega, kakor da je odredila vse potrebno. da se nemiri udušijo. Zelo nesrečen slučaj je hotel, du so izbruhnili nemiri v trenutku, ko je hotela angleška vlada, ki odkritosrčno sim-patizira z indijskim narodom, sklicati konferenco. na kateri bi Indijci lahko odkrito stopili na a lo 9,551.000. Država, ki je do lela 1928 izdajala po uradnih podatkih za podporo mornarici okoli 150 milijonov letno, je dvignila podpore v letu 1928 in 1929 na 225 milijonov. Zdi se, da iščejo italijanski brodarji novega razmaha predvsem na Atlantskem oceanu in skušajo za vsako ceno obdržati dosedanje postojanke v potniškem prometu z južno in severno Ameriko. Tu so Italijani zadeli na hudo konkurenco Nemcev, na drugi strani dela italijanskim brodarjem preglavico Mussolinijeva izseljeniška politika. LIoyd Sabaudo je naročil v Trstu nov parnik Conte di Savoiat, ki naj prekosi nemška parnika Bremen, in Europa ; obsegal bo 46.000 ton in dolžina bo znašala 285 metrov. Tržaški Lloyd je dal graditi motorno ladjo 13.000 ton za zvezo Trst—Aleksandrija. S krizo trgovinske mornarice se bavijo že delj časa vsi ugledni italijanski gospodarstveniki. Mornarica jc namreč eden izmed glavnih činileljev italijanskega gospodarstva in predstavlja poleg prihrankov izseljencev iu dohodkov iz tujskega prometa prvo aktivno postavko plačilne bilance. Ta postavka je znašala v letu 1926. 1.4 milijarde, v letu 1927. t milijardo, v letu 1928. 850,000.000 in v letu 1929. eno milijardo ter tako krije eiio šeslinko primanjkljaja trgovinske bilanco. Nazadovanje trgovinske mornarice je toliko-bolj vznemirljivo v zadnjih lelih, ker se opaža vzporedno padanje irseljeniških prihrankov in (voskov tujcev. Drobne vesti Berlin, 3. maju. AA. Predsednik nemške republike llindcnburg je sprejel z običajnim svečanim ceremonijnlom novega apostolskega nuncija msgra Orseuiga. Tokio. 3. maja. AA. Nad južnim delom otoku Suhnliuu nad otokom llokkaido je divjal silen tajfun, ki je najbrž |iovzročil smrt številnih ribičev. Morje je vrglo na suho več trupel. Manjka nu stotine ribičev. Matcrijnlno škodo cenijo nn pet milijonov jenov. Varšava, 3. maja. AA. »Pat* poroča: Prvi dan mednarodnih tekem za Davvisov pokal med Poljsko in Rumiiiiijo je končal neodločno 1:1. Atene. 3. maja. n. Prihod nemškega brodovja se pričakuje 8. maja. Vlada bo priredila ofieielen sprejem. Atene. 3. maju. n. Semkaj je dospel madžarski zunanji miiiiitei Valko. A ponedeljek šibo podpisala grško-tnndžarsku razsodiščnu in prijateljska pogodba. V nedeljo bo V nik h sprejel predsednik republike. Marsellle, 3. maja. AA Pariški kardinal Verdier se je vkrcal nu lad jo PitIčnl Dnl-piaz« in odpotuje nu evhuristični kongres v ( ii rlago. Koherenca Male antante BukareSta, 3. maja. n. Romunski zunanji minister Mironescu je nocoj izjavil rastopni-kom listov, da se je prvotno zahtevala konferenca tnale antante, ki se imu- vršiti leto« v Češkoslovaški, v dneh od 16. do 20. junija. Mironescu sam pa želi, da bi se ta konferenca odgoilila do 24. ali 25. junija, ker pride dne 18. junija francoski general Gouraud v uradni misiji v Bukarešto. Bukarešta, :i. maja. n. Pomotoma se je poročalo, da bo francoski general Gouraud. vojaški komaudaul v Parizu, meseca maja obiskal Bukarešt. Poznava pa se, da bo najprej© odšel v Gallipolli, kjer se udeleži vojaških slovesnosti za padle vojake, potem bo šel v Angoro, dne 18. junija pa bo dospel v Bukarešt, kjer bo ostal tri dni, potem pa bo obiskal Erdel. Ves njegov obisk v Romuniji bo trajal osem dni. * Evropski sindikat za produkcijo dušika Berlin. 3. majiL. u. Pod predsedstvom tajue-gu svetnika CuriJr iu Galla od Elcktro-kemične družbe so zastopniki Nemčije Francije, Italije, Belgije, Jugoslavije. Češkoslovaške, Norveške, Švedske. Švice, Poljske in drugih držav, da se ustanovi sindikat, ki dxi obsegal produkcijo 250.000 kubičnih metrov apnenčevega dušika (92 odstotkov skupne svetovne produkcijo), Pogodba bo valjala osem let, lahko se pa poprej odjjovc. One države, katerim je potreben im-port tega predmeta, bodo doni vale dušik iz osrednjih zalog, cene in lnigoji pn se bodo določali na pol leta. Za države z lastno produkcijo pa pomeni ta pogodba varstvo proti uvozi: in udeležbo pri vsem eksportu. Tu sindikat bo najbrž tudi ugodno vplival na sestanek splošne dušikove industrije, ki se bo začel v Berlinu dne 23. ma ja. Belgrajske vesti Belgrad, 5. marcu. p. Jutri sc bo na svečan način otvorilu razstava načrtov za katoliško katedralo. Razstava bo odprta do 21. maja. — Otvoril jo bo ob 11 v paviljonu oficirskega domu v Frankopnnski ulici belgrajski nadškof o. dr. Dodič. Belgrad. v niu ju. m. Danes je bil sprejet v slavnostno avdicnto novi egiptovski poslanik nu našem dvoru Sidarus boj. Pri tej priliki je Ni Vel. kralju izročil svoja poveril pa pisma. v posebni izjavi naglasu svojo ljubezen do naše države let svoje nade, da se bodo /e doslej tesne ve/i nteii obema državama, posebno Jia trgovskem polju, še bolj razvile. Zagrebšfee vesti Zagreb, 3. maja. z. Danes je okrog sto dijakov iz Salezijanskega zavoda odpotovalo na izlet v Slovenijo. Spremljajo jih profesorji iu upravitelj zavodu. V Sloveniji ostanejo do torku. Ogledali si bodo Jesenice, napravili izlet na Golico, \ Vintgur. Bled in se vrnili v Ljubljano. Na Kodeljeveni bodo odigrali nogometno tekmo , s klulioiii - Mladika«. Dalmatinske vesti šibenik. 3. maja. /. Francosko društvo _ T a Dflbnutionne« namerava v .šibenlku razširiti svoje poslovanje. Dosedaj je proizvajala tovarna samo karbid iu cinnnmid. sedaj Ivi proizvajala tudi bnuvitni cement in feroinnngnu. Računa sc, du bo tovarna zaposlila okrog tisoč delavcev. Split, 3. muja. z. Sem je prispel ameriški milijonar Jeun Dekay s posebnim luksuznim vagonom. Potuje v družbi liekegn Albancu. \ Splitu je kupil draguljev / i več tisoč. Za potovanje v Dubrovnik si je najel lin ladji deset inksir/.nih kabin. Po Jadrunu potuje radi oddiha in zabave. Split. 3. mujn. p. V najkrajšem času so. bosta zgradili dve veliki palači in sicer bor/a dela J ii i/.sel jeniški dom. dalje pn delavska zbornica. Vsako poslopje bo imelo šest nadstropij- V borzi delu bo tudi zasilno zaveti .-e za 50 moških in 30 žensk, dalje umbulunca, kopališče in uradi. V izseljenskem domu bodo u radi. velika jedilnica, trgovski prostori in dvorana za zabuve in koncerte. Split, 3. maja. /. Tukajšnji slikarji in kiparji' na meni vajo /graditi umetniški paviljon zn razstave. Dosedaj so dobili že več nučriov. vendar pa se niso šc za nobenega od njih odločili. Koncert K. Kosovelove V petek dne 2. t. m. je v filharmonični dvorani dala klavirski koncert pianistka prof. Knrmela Kosovelova. Konservutorijski profesorji se pri nas redko javno oglasijo in je hvalevredno, du je po Ostercu sedaj še grm. Kosovelova nekaj storila za ublažitev naše koncertne suše. Program je štel skladbe Bralnnsa (sonata fis mol), Schuinanna (simfonične etude), Chopina (dve baladi), Lisztn (Apres uno leciure du Dante). Od teh smo Brahmsovo sonato pri nas prvič čuli in bržkone Lisztovo skladbo tudi. ostalo so pa znano skladbe, ki jih ima vsak igrač v časti. Z moderno nas ta program sicer ni zbližal in bi bilo dobro, če bi pianistka tudi za to plat kaj storila v bodoče. Kosovelova je resna pianistka velike tehnične spretnosti, precejšnje glasbene Inteligence in znanja. Zbrala je skladbe, ki imajo precej enotno vsebinsko obiležje, namreč močno fantastiko in zanosit dramatičen patos. iu ker jo skladbe ludi v tej smeri interpretirala, sc mi zdi la poteza zanjo značilna. Kosovelova je skladbe zelo vestno in podrobno preštudirala, se aktivno vživela vanje in , jim dala neko svoje obeležje, čeprav brez cenenih zunanjih efektov in sentimentalnosti. Ljubi plastičen detajl in kontrast, pri tem pa vendar lepo izdela celoto, da ji smiselno raste v svoj naravni višek. Igra jj je mehka, s povdarkoin na akordiki, žal pa se ne morem strinjati z njenim pedaliziranjeni v forle-meslih, ki zustre igro na debelo. Tudi ne veni, kaj bi včasih z grmečimi basi, ki se ime-nitno slišijo, [Mi človeka molijo, čp nimajo nobenega tematskega ali drugega poštenega pomena Razvada večine pianistov; sodobno misleča manjšina izdeluje linije in redko pa umno pedalizirn, kar ima zn posledico daleč večjo prozornost strukture glasbenega telesa. V splošnem je imela resna umetnica lep uspeh in je bil koncert še precej obiskan. Bodimo ji hvaležni za trud. Naj se ne bi ustavila pri tel' sicer slavnih romantikib, marveč se razvila do sodobnih nalog in nam poslala izdatna koncertna moc. f Simon Ogrin ahad. slikar Katoličanom ljubljanske škofije Akademični slikar Simon Ogrin jo umrl dne 3. maja 1930 ob pol sedmih zjutraj na svojem domu na Vrhniki. Bil je starosta sedanjih slovenskih slikarjev. Čeprav je bil že v 80. letu, je delal do zadnjega. Poslednje njegovo delo je bil božji grob za župno cerkev v Stranjah pri Kamniku. Rojen 1. 1851. na Vrhniki se jc najprej posvetil podobarstvu in se učil v Ljubljani pri Avgustu Goezllu in pozneje ua Dunaju. Ko si je ogle-daval velika dela znamenitih mojstrov, n. pr. Don-nerja, Canova in Fernkorna, je spoznal, da takih umetnin ne bo zmogel nikoli. Zato je spomladi 1872 dal Dunaju slovo in odšel v Ljubljano k slikarju Janezu Wolfu, kjer se je učil slikati do 1. 1875., ko se je napotil na akademijo v Benetkah. O počitnicah I. 1876. in 1877. je pomagal Wolfu pri freskah v svetišču v Vipavi. Jeseni 1877 je odšel na dunajsko akademijo. L. 1879. so je vrnil v Benetke, odpotoval dalje v Florenco in Rim. Povsodi je pridno kopiral najlepše slike. L. 1880. je dokončal svojo učno dobo ler sc naselil doma na Vrhniki. Naročila so prihiijala najprej z Vipavskega, zato se jo kar Ija preselil in tam izvrševal naročena dela. Po nekaj letih je prišel domov in si ustanovil lastno ognjišče. Ogrin jo bil marljiv delavec. V delu je našel svojo srečo. Delal je oljnate slike in freske. Še lani 1. 1929. jc izgotovil veliko fresko v župni cerkvi na Vinici ob Kolpi. S svojimi slikami je okrasil ccrkve po najrazličnejših krajih na Slovenskem. Co so bila prva dela na Vipavskem iu Goriškem, se jo pozneje njegovo delovanje razširilo na Dolenjsko (Velika Dolina, Boštanj, Polica, Šent Jernej, svetišče pri frančiškanih v Novem mestu, Hinje itd.), na Gorenjsko (kapelica M. B. pri kapucinih v Škofji Loki, Radovljica, Kamna gorica, Zgornji Tuhinj, Šent Jakob ob S., Soslro, Cemšenik), Notranjsko (Brezovica, Godovič, Slavina, Selcc in lia-kitnik pri Slavini, Šmihel pri Košani, Sv. Trojica na Vrhniki, Postojna, Zaplana, Logatec, Vipava, Polhov gradeč, Loški potok itd.), na Hrvatsko (Koprivnica) in Istro (Brest in Gaberje). Za Dom in Svet, 1903, je ilustriral Svetličičevo balado >Ukleti graščak.. Križevih polov, največ po Ftihrichu, je naslikal gotovo dvajset. Ko je vodil pred loti na tehnični šoli tečaj za slikanje ua mokri zid, je spisal navodilo za freske v slovenskem jeziku. Čeprav je bil že v visoki starosti, so ga še vedno vabili na vse strani. Ko je bil pred leti v Dalmaciji in so ga klicali od cerkve do cerkve, je otožno pisal znancu: »Zal, da vsaj deset let pre-pozno.c Solidnega umetnika, so povsod z veseljem sprejemali. S pesnikom bi lahko tudi o Ogrinu rekli: »In čopič in paleto zdaj odloži slikar, zre v ludežno Madonno. — upamo, da jo gleda sedaj v istini. ki jo jc tolikokrat slikal na zemlji. Anton Adler - 80letnik Jutri C. maja praznuje gosji. Anton Adler, postni poduradnik v pokoju redek jubilej — 80 letnico svojega rojstva. Starejšim Ljubljančanom jc la ugledni starček gotovo še dobro v spominu, iz časov ko je dolgo vrsto let opravljal odgovorno službo denarnega pismonoše, ter 'je bil radi svoje neprimerne vestnosti vsestransko priljubljen. Še kot upokojenec si ni dal počitka in je kmalu po upokojitvi, leta 1916. nastopil službo in-kasanta pri zavarovalni družbi »Feniks.-, kjer je kljub visoki starosti opravljal lo naporno in odgovorno službo dolgo vrsto let v največje zadovoljstvo zavoda. Simpatični starček uživa v svojem delokrogu splošno spoštovanje in radi svojo vestnosti in poštenosti ludi brezmejno zaupanje. Šele lani je vstopil končno v zasluženi pokoj, da si v pozni jeseni svojega življenja odjiočije od neumornega dela, ter uživa sadove, ki si jih je pridobil z delom svojih pridnih rok. Neštetim častilcem se pridružujemo tudi mi, ter mu kličemo: Šc na mnoga leta, gospod Adler! Naš nadpastir knezoškof dr. Anton Bona-ventura Jeglič dopolni, ako Bog da, letos na praznik Vnebohoda našega Gospoda osemdeseto leto življenja. Vsi se živo zavedamo, kaj je bil in je škof dr. Jeglič za katoličane ljubljanske škofije. Pravi Kristusov apostol roma že 32 let ne-utrudljivo leto za letom po župnijah. V spoved-| niči in na prižnici s pastirskimi listi in knji-i ganti je očetovsko vodil veliko družino katoli-| čanov ljubljanske škofije. Z delitvijo zakramenta sv. birme je oživljal notranjo vez zvestobe vernikov s Kristusom in med seboj. Marijine družbe in evharistično življenje je ne-utrudlj ivo pospeševal, da bi se krščansko življenje v škofiji poglobilo, utrdilo, širilo. Vsem stanovom in slojem je apostol in očetovski prijatelj. Geslo sv. Pavla »Vsem sem vse postal, da ibi vse pridobil za Kristusa«, odmeva v njegovem škofovskem delovanju od začetka, ko je ob prihodu izrekel besede: Med vami sem, ves vaš! Katolicizem priznava vse, kar je resničnega, lepega, dobrega. Nadnaravno življenje in delovanje ne zanikava naravnega, ampak ga povzema, posvečuje, usmerja k Bogu. V živi močni zavesti te katoliške vseobsežnosti je škof dr. Jeglič imel vedno tako globoko razumevanje za vse prosvetno-vzgojno, socialno, znanstveno, umetniško snovanje iu življenje v svojem ljudstvu. Zato z mladeniško živahnostjo sledi najrazličnejšim utripom tega življenja in podpira povsod kolikor more vse kulturno delovanje. Zato je tako velik prijatelj in svetovalec mladini za njene težnje. Zato je sam ustvarjal tudi dela, ki so tako velikega narodnega pomena za slovenstvo in jugoslovanstvo (gimnazijo v Št. Vidu, inajniška deklaracija, njegova pot v Pariz za časa mirovnih pogajanj itd.). Zato ima vedno toliko čuta in podpore za pravične težnje kmetskega, delavskega in drugih stanov. Duh in srce apostola Kristusovega objema , vse in čuti za vse. 29. maj 1930 naj bo zato praznik veselja za vso katoliško družino ljubljanske škofije. S to družino pa se bodo veselili tudi vsi Slovenci doma in v tujini, pa tudi vsi resnični Jugoslovani. Pomen dr. Jegliča sega daleč preko mej njegove škofije in z občudovanjem gledajo na to veliko osebnost tudi mlačni katoličani, kakor tudi oni, ki ne doumevajo popolnoma njegove apostolske škofovske naloge in gorečnosti. Na praznik Vnebohoda Gospodovega str-ninio srca v iskreni zahvalni molitvi, da nam je božja Previdnost ohranila toliko časa škofa dr. Jegliča. Združimo se v molitvi, da ga nam ohrani še dolgo! Prosimo posebno mladino, naj z molitvijo in s prejemom sv. zakramentov praznuje ta dan. Darujmo molitev, sv. obhajilo in žrtve v namen, da odmeva apostolsko delo našega škofa vedno bolj v naših srcih, nas poglablja v močnem, složnem, zvestem krščanskem življenju, ter razgiblje naše delo v apostolski vnemi, da bo vzbujalo življenje tudi v odmirajočih članih našega občestva. Najlepša proslava apostola Kristusovega bo, če ob njem vstanejo, se požive vrste novih apostolov. Strnimo na vse vrste tudi v zunanjih pro-svetno-kulturnili proslavah tega jubileja. Kakor je zunanjost izraz notranjosti, tako pa tudi vpliva nazaj in more utrjevati notranjo edinost, moč in življenje. Pri tej priliki javljamo tudi, da se je ustanovila v Ljubljani zadruga »Lastni dom«, ki ima nalogo, da postavi dom, v katerem bodo mogle imeti svoje prostore vse organizacije, ki so sprejele misel in nalogo Katoliške akcije. Prosimo, da ob proslavi jubileja darujejo po-edinci, društva, vse gospodarske in zadružne organizacije za »Jcgličev sklad«, iz katerega se bodo potem kupili deleži zadruge »Lastni donK. Prispevke za Jegličev sklad sprejemajo uredništva naših listov, Prosvetna zveza (Miklošičeva cesta 5) in Škofijski odbor Katoliške akcije v Ljubljani (Škofijski dvorec). Na ta način se spominjajmo 80 letnice našega škofa. Molitev za naš rod, vsestransko delo, velika žrtev je vsebina njegovega življenja. Z enakim se mu zahvalimo, ga oveselimo in njegovo delo utrdimo! V L j u to 1 j a n i, due 5. maja 1930. Za škofijski odbor Katoliške akcije; Dr. Ivan Grofenaucr s. r., predsednik. Dr. Janez Fabijan s. r., tajnik. ZA PPANJE NOGAVIC 25 let v vinogradu Gospodovem Oh inašniškem jubileju vnetega prosvetnega delavca. -Maribor, 3. maja. V nedeljo, dne 4. t. m., priredijo prosvetna 1 društva župnije Matere Milosti svojemu priLjublje-1 nemu ter visoko čislanemu voditelju in ustanovi-I telju p. Pavlu Potočniku na čast svečano aka- demijo v dvorani Narodnega doma. Na torišču katoliške prosvete je slavljeriec markantna osebnost. Skozi desetletja že deluje z uspehom, ljubeznijo in vnemo na tem polju. Prosvetnemu in društvenemu življenju v Novem mestu, kjer je služboval od lela 1S07. pa do leta 1920., je bil docela preobrazil lice ter mu dahnil novega razmaha. Vsestransko in kakor neizčrpno je njegovo snovanje v Mariboru, kamor je prispel septembra meseca leta 1921. V furedmestni župniji Matere Milosti se je zbudilo novo življenje. Niz datumov priča o slavljenčevih iz- HUMANIK RUIAV/V ČRNA 2/jr PLATNENA '*5 NAjBOL] 51 IN VENDAR CENENI rednih prosvetno organizatornih sposobnostih: leta 1922. je ustanovil Katoliško omladino. ki ima danes v Cvetlični ulici št. 28 svoj dom; istega lela jc ustanovil katoliški izobraževalni društvi v Lajter-špergu in Krčevini, ki si je leta 1927 jiostavilo svoj društveni dom; leta 1924. jo osnoval prosvetno društvo v Melju. Vsako od omenjenih društev, ki jim je slavljenec očetovsko skrbni voditelj in učitelj, ima tudi svoj podporni sklad, ki vrši v svojem okolišu veliko socialno in karitativno delo. Razen tega se je ob njegovem požrtvovalnem sodelovanju razmahnilo društveno življenje Poselske zveze; leta 1928. pa je osnoval slavljenec za frančiškansko župnijo Apostolstvo mož, letos marca incseca pa kon-gregacijo za obrtnike. Goreče in vzorno je slavljen-čevo prizadevanje za versko in prosvetno poglohi-tev župljanov frančiškanske farc; blagoslovljeni in plodonosni so bili sadovi tega dela. Zato kličemo slavljencu, za vse dobro vnetemu svečeniku in nesebičnemu prosvetnemu delavcu ob inašniškem jubileju! Le veliko, veliko lel uspešnega delovanja /a časni in večni blagor frančiškanskih župljanov. Očetu in voditelju! Proslava 25 letnega jubileja župnika gospoda J. Ramovša. Velike Lašče, 2. maja. Kakor je že poročal »Slovenec«, je obhajal 25 letnico svojega župnikovanja pri nas duh. svel-nik g. Jakob H a m o v š. Laška župnija se mu jc v znak ljubezni in spoštovanja, ki ga goji do svojega nadvse dobrega pastirja na predvečer njegovega jubileja poklonila v dvorani prosvetnega društva. Proslave se je udeležila vsa laška inteligenca in f>oliia dvorana faranov. Ganljivo jo bilo videli, kako so se vrstili drug za drugim zastopniki najrazličnejših društev in kongregacij, katerim vsem je g. svetnik duhovni oče in voditelj. Fantje, ki jih je g. svetnik z velikim idealizmom za uresničitev katoliške akcijo modro vodil v najnevarnejših do-raščajočih letih in jim pokazal kot najboljše zatočišče na dom duhovnih vaj, so mu darovali ob tej priliki krasno sliko Kristusa kot dobrega pastirja, dočim so mu katoliške žene poklonile zlat kelih, znak njegovega velikega mašništva. Solzne so bile oči marsikoga ob nastopu malih otročičev, ki so ga kol svojega dobrega očeta obsipali s cvctjcm. V imenu katoliških deklet mu je poklonila krasen Irobojni šopek nageljnov in narcis gdč. M. Ivane, Jubilanta so pozdravili še zastopniki apo-slolstva mož, šol. upravitelj g. Žilko in prof. g. Polzevnik. Vsem se jc v svoji skromnosti in čisto originalno zahvalil g. svetnik, ki je naglašal, da gre vsa hvala Njemu, ki mu je dal toliko blagoslova za svoje delo in dobrim gospodom duhovnim pomočnikom, ki so ga • v lako velikem delu podpirali. Drugi dan sc je vršila ob desetili dopoldne svečana služba božja, ki jo je celcbriral g. jubilant ob številni asistenci duhovništva iz vse ribniške dckanijc. Krasno zasnovani govor ribniškega dekana g. Ani. Skubica jc ostat vsem v neizbrisnem spominu. Isti dan se je vršila ludi konferenca so-dalitatis duhovništva ribniške dckanijc. S tem dnem sc jo laška fara vsaj malo oddolžila velikemu svojemu pastirju, ki uživa neomajno spoštovanje in ljubezen vseh svojih faranov! Želja vseh jo izzvenela: ad multos aniiosl Redukcije predilniškega delavstvu v Litiji Lilija, 3. inaja. Že nekaj mesecev sem so sc pojavljale v litijski predilnici težkoče pri prodaji izdelane preje, oziroma platna tc tvrdke in njene podružnice v Št. Pavlu pri Preboldu, tako, da jc ravnateljstvo bilo primo-rano, preje enkrat na teden ustaviti delo. Delavstvo je prejemalo za ta prosti čas 60% plače. V zadnjem času pa se je kriza v jnodaji bombažnih izdelkov tovarne »Jugo-Mauthner, d. d.« šc povečala v tolikšni meri, da je osrednje ravnateljstvo na Dunaju odredilo, naj se delo zmanjša na polovico, to se pravi, da naj tovarna uvede delo samo na en jias ter odpusti nad 400 delavcev. Uveljavljenje tega ukrepa bi veliko brezposelnost iu bedo še povečalo. Zato sc je včeraj odpeljal ravnatelj litijske predilnice g. Louis Preuss na Dunaj, kjer je po daljših pogajanjih dosegel, da bo predilnica delala kot sedaj, tudi v naprej po dva pasa na dan, toda v zmanjšanem obsegu, ker bi redukcija polovice delavstva silno neugodno vplivala na prebivalstvo, ki je po večini navezano na zaslužek v litijski predilnici. Da sc obvaruje staro, izkušeno delavstvo pred najhujšim, jc bila danes izvedena detua redukcija iu jc začasno reduciranih 150 delavcev in sicer je bil pri tem odpuščen del delavcev, ki imajo v okolici male kmetije in jih la redukcija nc bo zadela tako zelo kot druge. Drugi del starih delavcev je bil »upokojen« in bodo ti prejemali nekako miloščino jx> 200 do 300 Din na mesec. Ta redukcija pa je le začasna, ker so zaloge izdelanega blaga prenapolnjene in odjem minimalen. Te vrste industrija je v krizi v vsej Evropi in je ustavilo delo že več tovarn tega koncema v Avstriji in na Češkem, kjer so razmere šc slabše, kot pri nas. PRAVA KOL1NSKA CIKORI3A Revmatizem, bolečine vsled o i Vse jc bilo brezuspešno, samo Togal je pomagal. Gosp. Rad. Markovič, zasebni uradnik iz Beograda, Dobropoljska 66, nam piše v obširnem pismu, kako je njegova mati popolnoma ozdravela s pomočjo Togal-tablet po dolgoletnih strašnih revmatičnih bolečinah, proti kojim jc brez uspeha uporabljala najrazličnejša sredstva. G. Markovič zaključuje svoje pismo: Meni osebno jc zelo pomagal Togal pri ozeblini, da ga morem iz lastne skušnje vsakomur priporočali. Podobno sodi tisoče ljudi, ki so uporabljali Togal proti revmi, protinu, išiasu, bodljajem, bolečinam v sklepih in udih, glavobolu in nervoznih boleznih. Togal sc je pokazal kot odlično sredstvo posebno proti razširjanju nevarne hripe in bolezni vsled ozeblin. Hripa zopet razsaja in zahteva svoje žrtve. Preprečite to s Togalom! Jemljite 1—2 tableti od časa do časa in sigurno boste preprečili težje obolenje. Ne rabite drugih slabih sredstev! Kakovost Togala je priznalo nad 6000 zdravnikov. Togal se dnhi v vseh lekarnah. Če slučajno niso v zalogi, se morejo Togal-tablete hitro naročiti. MR.BaHOVCC PLANINKA ItiPAVIlNI čaj Buhovec. PLANINKA je edini in najboljši regulator na čiščenje in prenovljenje krvi. Začnite s 6-12 tedensko spomladansko kuro, da boste sveži in zdravi. Proizvaja lekarna Bahovcc, Ljubljana. Težka nesreča v Kranja pri-Eli- Peklenske in turške kose ŠKRABAR JANKO Kramskagora ter fine bergamaske tirolske in vseh vrst umetne kamne ima na zalogi Za kvaliteto kos in bergamaskih kamnov se jamči. iin še pomladanske plašče, oblekce in moške obleke lastnega izdelka z drugimi; kiijnli boste pri DRAGO GORUP & CG. - LJUBUSNA Miklošičeva 14 Najboljše in najcenejše BARVE, FIRNEŽ, LAKI, STEKLARSKI KLEJ in vse potrebščine za slikarje in pleskarje se dobe pri IVAN JANČAR - Miklošičeva c. 4 Nasproti frindskansko cerkve — Skladišč« Uidovdenska c. 14 Šefzdravnik zdravilišča Dr. Fr. Kolterer v Rogaški Slatini naznanja zopet vsem gg. kelegom s;ojo kopališko prakso z dne 1. majem (otvoritev sezone) Tvrdka A. KlIMC Ljubljana — Gosposka ulica priporoča svoje izborne izdelke moških oblačil. - Cene kar mogoče nizke! Advokat Dr Aleš Peršin naznanja, da je preselil pisarno v Dalmatinovo ulico št. 3 I. nadstropje, Ljubljana (poleg Kmetske posojilnice) Telefon št. 20-19 OBLEKE in predpasnike, damske in otroške, dobite v veliki izbiri — v trgovini I. Tomšič, Ljubljana, Sv. Petra 38 Cene skrajno nizke, ker moje geslo je: »Mali zaslužek — je velik zaslužek!* Oglejte cene in izložbe! Kopališče G&iciienberg Avstrija, štajerska Sloviti zdravilni vrelci, moderne zdraviliške naprave Odlični zdravilni uspehi pri ' Mirit, astmi, hMsm, srci boleznin Najlepše okrevališče! Penzija Od Din 63- višji. Sezona: flprit-Ok ober V noči ua soboto so z reševalnim avtom peljali v ljubljansko bolnišnico 26-letno delavko zabeto Strgarjevo. V tovarni »Vulkan« ji je stroj posnel z obeh rok kožo in jih težko poškodoval do členkov. Strgarjeva je v bolnišnici pri zavesti in zelo junaško prenaša strašne bolečine. Koledar Nedelja, 4. maja (2. povelikončnn nedelja). Flo-rijan (Cvetko) mučenec. Jutri: ponedeljek, 5. maja: Pij V., papež; Ire-nej, škof. Prvi krajec ob 17.53. Hersehel napoveduje lepo. Osebne vesti = lz vojaške službe. S poslednjim ukazom Nj. Vel. kralja so bili imenovani za načelnika štaba poveljstva dravske divizijske oblasti v Ljubljani peh. polkovnik za generalštabne posle Todor Miličevič; za načelnika štaba poveljstva strokovnih tečajev za častnika glavnih vrst orožja tfeiieralštabni polkovnik Anton Lokar; za vršilca dolžnosti načelnika štaba poveljstva polijske div. oblasti peh. podpolkovnik za generalštabne posle Vladimir Keler; za vršilca dolžnosti načelnika štaba poveljstva drinske divizijske oblasti inž. podpolkovnik za generalštabne posle Anton Part; za vršilca dolžnosti načelnika štaba poveljstva vardarske div. oblasti peh. podpolkovnik za generalštabne posle Božidar Božič; za poveljnika 30. pešpoika »Jelačiča« reneralštabni polkovnik Lav Rupnik, do sedaj načelnik štaba poveljstva dravske div. oblasti; za poveljnika 45. pešpoika peh. polkovnik Karol Dolenc; za poveljnika kninskega vojnega okrožja peh. polkovnik Milan Majcen, do sedaj pomočnik poveljnika ljubljanskega vojnega okr.; za poveljnika knjaževačkega vojnega okrožja peh. polkovnik Oto Lilinger; za pomočnika poveljnika 12. pešpoika peh. polkovnik Matija Pare;, za pomočnika poveljnika 22. pešpoika peh. polkovnik Marij Gri-zold; za pomočnika poveljnika 30. pešpoika peh. polkovnik Viktor Kovačič; za pomočnika poveljnika 32. pešpoika peh. polkovnik Otmar Langerholc; za pomočnika poveljnika 39. pešpoika peh. polkovnik Ivan Rojnik; za pomočnika poveljnika 40. pešpoika »Triglavskega« peh. polkovnik Adolf Kilar; za pomoč- 'I. - ____1.'__; I__ EE __r«rtll'r>im!b IIMl ti nika poveljnika 55. pešpoika peh. polkovnik Ivan Franger; za pomočnika poveljnika 5o. pešpoika peh. polkovnik Julij Maras; pa pomočnika poveljnika travniškega vojnega okrožja peh. podpolkovnik Josip Ravtar in za^pomočnika poveljnika otočačkega vojnega okrožja peh. [podpolkovnik Gustav Stejskal. Itadioriiiiinncljsko termalno UupallSfo DOLENI&Kiu TOPLICE (Toplici' pri Novem mostu) sn odino ln trajno sigurno zdravilno sredstvo pri rhouraatizmu, nounilu ijnli, Jonskih boleznih Ud. — K o puli m: nc napravo bo vseskozi neposredno na Izvirkih. — Sezona od 1. maju do :I0. soptoinhra. — Železniška postaja Slra/.a-Tnpltee, dolenjska železnim. — Zahtevajte prospekta. — Cene znižane, poselmo v pred- in po »ozonl. Dr. J. Bajželj specialist za kožne in spolne bolezni ordinira od 10 —12'i in 4 — 7, R6ntgeno'herapiu, Diathermia, Beograd Terazije 7, Palača Izvozne banke. Vaši barvasti čevlji bodo kakor novi\ ako jih barvale z Brauns, ^JLŠMvMa barvo za usnje! Tudi aktovke, kovčegi, usnjedi stoli itd. vse / izgleda &ateoif novo! "Dobiva se v vseh drogerijali ter trgovinah z barvo in usirjem! Tovarna barv it Novi vozni red Ekspres« je izšel. Naročila i n zalogu pri administracij i voznega roga sEkspres«, Poljanska cesta I5-X-I\ ic Strupene kače na Grmadi. Zelo priljubljena izletu n točka je Grmada, zlasti po poti iz Vikrč in po plezulni poti Pod turneein. loda na tem zapudiio-južnem pobočju je polno strupenih kač: gadov in modrasov. Zato vsem izletnikom priporočamo največjo previdnost, posebej pa mladini. Strogo se jc držati izhojene poti. Ne se potikati po grmovju iu po skalah in se izpostavljati nevarnosti. Ker strupenih kač zadnja leta nihče ne uničuje, m, se zelo razmnožile. Priporočljivo bi bili), da bi so SPD zavzelo, du bi izkušeni lovci kuč začeli s sistematičnim uničevanjem. S tem bi Grmada zelo pridobila, ker jc zelo primerna za pol-dnevne izlete. it Predavanje o radiju. Jutri bo drugo predavanje v Radio o »radiju«. Predava g. jorimarij dr, Pogačnik. - . '11 !-'.,; .■ '--v s ••»:.-i'." < > -. '.■"■k •'"•.-.v ti';1 * »viŽj-V - V naše državljanstvo sta sprejeta Avgust Se-liger z Vrhnike in Martin Kramer z Dev. Marije v Polju. Izstop iz naseg* državljanstva je odobren Josipu Kuharju, pristojnemu v Imenje, okraj Krški. Novi Grobovi -f V ljublj. bolnišnici je včeraj umrla ga. Terezija Šolar iz Krope. Pogreb bo v ponedeljek ob 3 j-.opol. k Sv. Križu. N. p. v m.! 1 Mala kronika it G knezoškof dr. Anton Bonaventura Jeglič jc včeraj odšel na kanonično vizitacijo in birmovanje v dekanijo Stara Loka in se vrne 25. t. m. it Romarjem k sv. Emi. Odhod je v sredo, 14. maja in sicer z vlakom, ki gre iz Ljubljane ob 6.52 zjutraj. Na Jesenicah se romarji zberemo in se odpeljemo skupno v Podroščico in Celovec. Pripeljite se vsi s tem prvim vlakom na Jesenice; če bi kdo ta vlak zamudil, se more pripeljati še z brzo-vlakom, ki gre iz Ljubljane ob 8.46, a ta stoji le v Skoiji Loki, Kranju in Lescah. Na veselo svidenje! it V Sveto deželo odpotujejo 4 maja slovenski romarji in izletniki, Popoldne ob 2 se bodo vkrcali na parnik »Monle Olivia^ v Benetkah. Celoten parnik je spremenjen v izletniško ladjo, kjer ne poznajo nobenega razreda, nobeue razlike med potniki. V torek bodo izletniki občudovali Boko Ko-torsko in njeno romantično lego. Naslednji postanek bo na Krtu, kjer si bodo ogledali Ahileon in obiskali grobove jugoslovanskih junakov. 11. maja so izkrcajo v Beirutu, odkoder bodo s pomočjo avtomobilov napravili izlet preko Libanona v Bal-bek in Damask, d 12. do 17. maja si bodo ogledali svete kraje v Palestini kot Jeruzalem, Betlehem, Nazaret, Mrtvo morje itd. Iz Svete dežele potujejo v Port Said, odkoder napravijo izlet v Kairo in k piramidam. Na poti proti domu se pomudijo 24. in 25. maja Neapelju, kjer si bodo ogledali popejan-ske razvaline in se povzpeli na vrhove Vezuva. Parnik priplove v Genovo 26. maja, odkoder se po-dado na svoje domove. Slovensko ekspedicijo vodi znani turist prof. Janko Mlakar, kateri bo poleg modrega vodstva skrbel ludi za hudomušno zabavo. ic Pasijonsko igre v Oberamniorgau se otvo-rijo prihodnjo nedeljo 11. maja. Prvič bodo Slovenci v dveh skupinah poselili zgodovinski zanimivi Ober-ammergau in prisostvovali pretresujočim pasijon-skim igram. Prva skupina, ki šteje 56 izletnikov, odpotuje iz Ljubljane 4. julija preko Iuomosta v Oberammergau. Pot nadaljujejo v Monakovo, kjer se mudijo 2 dni, dalje obiščejo na Chinisoe znameniti kraljevi grad, nakar napravijo iz Salzburga izlet s pomočjo avtobusov v prekrasni Salzkammer-gul, kjer obiščejo devet največjih jezer. Ta skupina se vrne v Ljubljano 10. julija. Druga skupina, ki šteje 36 izletnikov, odpotuje iz Ljubljane 14. julija in prisostvuje igram 16. julija. Ostali program po-lovanja je isti kakor pri prvi skupini. Pri drugi skupini je prostih še par mest, celokupni stroški znašajo za III. razred 1000 Din, za II. razred 2350 Din. it Železniška konferenca v Napolju. Na jugo-slovanski-italijanski meji nimamo še skupnih postaj, ampak se vrši predajna služba na |>oslajah Rakek—Postojna (Postumia), Bistrica Bohinjsko jezero —Podbrdo (Piedicolle) in Kranjska gora—Rateče (Ftisine litghi). Skupne postaje se imajo šele urediti na Rakeku in v Bohinjski Bistrici, in to na podlagi mednarodne pogodbe iz leta 1921. Na jugo-slovanski-italijanski železniški konferenci v Ljubljani v juniju 1029 so bile j>oravnane le vse medsebojne terjatve glede imenovanih predajnih postaj do konca leta 1928. Od tega termina pa do bodoče, ureditve skupnih postaj bi se vršil promet preko meje brez pogodbo. Da se ta vrzel izpolni, sklicana je nova konferenca v Napolj na dan 5. t. m. Jugoslovanski železniški delegaciji načeluje gosp.. inž. M. Kiodič, ki je vodil že pogajanj« v Ljubljani in v avgustu 1. I. v Opatiji glede Reke, n kot člani se udeležujejo višji uradniki Generalne direkrfje v Belgradu in gg. inž. F. Fine in J. F u r I a n iz Ljubljane. V italijansko delegacijo so imenovani uradniki direkcij Rim, Firenze in Trst. Tsle je prepovedano uvažati v našo državo in razširjati v njej knjigo »Leo Trotzki — Mein Leben — Versuch einer Aulobiographie«, ki je izšla v Berlinu, ker piše v komunističnem duhu. it Lov v Zabukovju. Dne 15. inaja 1930 se bo vršila v občinski pisarni v Sevnici s pričetkom ob 10 javna dražba loviščg občine Zabukovje, ki meri približno 3408 ha. V lovišču se nahajajo divje svinje, zajci, lisice, srne, gozdni jerebi itd. Dražbeni J3c-goji so na vpogled pri okr. načelstvu v Brežicah. if Pobiranje banovinske takse na živinske potne liste. Na razna vprašanja, kako naj se pobira banska taksa za izdane živinske potne liste pojasnjuje kr. banska uprava nastopno pojasnilo: Za veliko žival je smatrati le konje in rogato žival v starosti preko 2 let, ter se od teli pobira banska taksa po 0 dinarjev, za vse ostale živali se pobira batiovinska taksa po 3 dinarje. Razpisana služba. Osrednji odbor Slovenskega planinskega društva razpisuje uradniško mesto za svojo pisarno v Ljubljani. Zahteva se znanje stenografije, strojepisja, deloma knjigovodstva, ter slovenski, srbohrvatski in nemški v govoru in pisavi. Prošnje je vložiti najkasneje do 12. t. m. 1930 v društveni pisarni- ic Položnice smo priložili današnji številki za vse poštne naročnike v Jugoslaviji. Vporabijo naj se čim prej za doposlatev naročnine za mesec maj in cvent. zaostanek. Plačila naj dojdejo v našo upravo vsaj do 10. maja. — Oni p. 11. naročniki, ki so že poravnali.naročnino za maj in junij ali morda še za daljšo dobo, naj shranijo položnico za poznejše plačilo ali pa potom iste dopošljejo plačilo za novega naročnika. ic Merkur, društvo trg. in priv. nameščencev lugoslavije iu privatna društvena bolniška blagajna Merkur v Zagrebu, podr. Ljubljana sta preselila svojo pisarno iz Tavčarjeve ul. 2-1 na Dunajsko cesto št. 31 (Zidarjeva hiša), pritličje, levo, vhod i i veže. Priporočani ogled pomladnih novosti za oblačila pri znani solidni tvrdki Novak na Kongresnem trgu 15 (blizu nunske cerkve). ic Odvetnik dr. Albin Kandare v Ljubljani se je preselil s svojo pisarno iz Tavčarjeve ulice št. 11 v Dalmatinovo ulico št. 10, I. nadstropje nasproti hotela Štrukelj. it Ivan Cankar spada med najpomebnejše pisatelje svetovne književnosti — tako je ugotovila nemška kritika ob prevodu »Hlapca Jerneja« in si je zaželela celotnega Cankarja. Slovenci v kratkem dobimo vsa Cankarjeva dela; Nova založba nam bo v prihodnjih dneh dala že deseti zvezek Cankarjevih Zbranih spisov, ki jih ureja Izidor Cankar. Čim več naročnikov bodo ti spisi dobili, tem hitreje bo izdaja napredovala. Naročbo — tudi proti primernemu mesečnemu odplačilu — sprejema »Nova založba« v Ljubljani. it Dr. Josip Bczič, zdravnik v Kranju, bo do konca meseca inaja odsoten in ne ordinira. — Vrnitev se zopet naznani v časopisih. ir Sanatorij v Mariboru, Gosposka ul. 49, telefon st. 23-58. Najmodernejše urejen za operacije. Diatermiia, višinsko solnce, tonizator, infrardeča žarnica. Cene zmerne. it Največji reveži so slepci. Spominjajte se jih! »Dom slepih« ima polož.nico 14672. ic Sadjarji! Za pomladansko škropljenje sad-r.cga drevja potrebna sredstva kakor: Silesia *e-lenito (Uraniagriin), Arsokol, Sulikol, mazavo milo, nadalje Fenolftaleinov papir ter prav dobre in praktične razpršilnike »Ideal L. B.« dobite pri Ivrdki »Chemotechna«, Ljubljana, Mestni trg 10 (nn dvorišču itvrdke A. & E. Skaberne). ic Opozerjamo na oglas Spodnještajerske Liudske posojilnice na zadnji strani današnjega »Slovenca*. Mtd. univ. . |05K€5 IPICef zobozdravnik — Slovenigradec ordin. v hiši št. 2 nasproti hoiela Goli dnevno od 8—12 od 2—5 (ob nedeljah samo dopoldne). ic Šmarješke Toplice pri Novem mestu s šestimi bazeni močno radioaktivne terme 26 in 27 stopinj R z ogljikovo kislino direktno nad izvirki prično poslovati s 1. majem 1930. Pred-sezijn od 1. maja do 30. junija in posezija od 1. septembra do 30. oktobra. Penzija: 14dnevna oskrba, dobra brana, slan (ena soba) in kopelj, vožnja iz Novega mesta tja in nazaj ob določenem času 560 Din. Odhod iz Novega mesta št. 2 ob 13. V glavni seziji od 1. julija do 31, avgusta slane penzija dnevno za osebo 45 Din. Kopeli po 5 Din. Priporočljive so te staro znane Toplice, posebno pri bolehanju za reumalizmom s srčno hibo, razdraženjem živcev, hypertoniji (povečan krvni tlak) in ženskih boleznih. Lepa, brezprašna šetališča, studenčni vodovod izborne pitne vode, lepa okolica. Dopisi: Uprava Šmarjeških Toplic, Novo mesto št, 2. 13* slan.' zvezek Kari Muvjevlh spisov. Ho/,daj izšli I zvezki .,Križem 110 Ju-trovoin* in t. zvezek .Po divjem Knrdislnnu". Celotno delo ,,Križem po Jntrovem" veza-io polplatno slano. Din 65"—, eelopliitno Din 70--in se uaroča v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. it Pri zaprtju, motenju |irebave, gorečiel, navtilu krvi, glavobolu, splošnem slubopočutju vzemi na tošče kozarec naravno ^Franz-Josef« grcnčice. Po izkušnjah na klinikah zu notranjo bolezni je »Franz-Josef* voda zelo dobrodej no odvajalno sredstvo. Franz-Josef« grcnčicu se dobiva v lekarnah, tlrogcrijak in špecerijskih trgovinah. PRAVI vedno Ljubljana Kaj bo danes 7 Drama: Velika abeceda. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Opera: Grofica Marica. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Prosveta Krakovo-Trnovo: Veseloigra »Trojčki«. Začetek ob 8 v Društvenem domu. Ljudski kino Glince: Dolina smrti. Šiška — samostanska dvorana: V kraljestvu ljubezni in dobrote, čarobna igra v 4. dej. Lekarne: Nočno službo imajo: Mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4 in Mr. Ramor, Miklošičeva c. 20. KAj BO jUTRI? Drama: Vihar. Red B. Opera: Zaprto V ponedeljek: Mr. Leustek, Resljeva cesta 1 in Mr. Bohinec ded., Rimska cesta 24. Podružnica ,,Slovenca" Ljubljana Miklošičeva cesta 5, telefon 30-30 O Občinski svet nima več pravice reševati pritožbe proti odločbam mestnega magistrata v stvareh samosvojega področja. Upravno sodišče je v zadevi neke pritožbe razsodilo, da na podlagi čl. 29 zakona o poslovanju drž. sveta in upravnih sodišč iz 1. 1929 in na podlagi že leta 1929. Izrečene razsodbe drž. sveta — obč. svet ljubljanski nima več pravice pritožbam inštance tudi ne v delokrogu samosvojega področja. O Slomškova družba. Člane in članice Slomškove družbe v Ljubljani vljudno vabimo k sv. maši za pokojnega člana g. nadzornika F. Lavtižarja in pokojno članico gdč. Ivo Orel. Sv. maša bo v frančiškanski cerkvi v ponedeljek 5. maja in v sredo 7. maja pri oltarju sv. Križa, vselej ob pol 7. — Odbor. 0 Sluikinje! V nedeljo, dne 4. maja ob 5 pop-predava v dvorani pri Jerneju na Sv. Petra cesti p. dr. Angelik Tominec o nalogah vaše organizacije. Članice Posel sle e zveze, pa ludi druge služkinje, pridite polnoštevilno! O f Akad. slikar Fr. Sterle. Maša zadušnica za tragično umrlim akad. slikarjem Storletom se bo čitala v ponedeljek, 5. maja, ob 9 v frančiškanski cerkvi. O Dobrodelni konccrt v Uniouu. V ponde-ljek 5. maju ob 20 zvečer se vrši v Unionu koncert v korist počitniškim kolonijam ines,-no občine ljubljanske. Že suni namen koncerta zahteva, da se zanima zn njega vsa javnost. Kajti /, izkupičkom tegu koncerta bo omogočeno, da gre čim večje število okrevanju potrebnih otrok na počitnice. Upamo, da bo javnost razumclu stremljenje občine in napolnila dvorano do zadnjega kotička. Saj nam sjiored obljublja tudi umetniški užitek. Spored jc slede: J. S. Bach: Arija i/. Pasiionu sv. Janeza »Dopolnjeno je«. G. E. Iliindcl: Arija iz ora-torija »Dcborah«. Gu. Cirila Mcdved-škcrlje-va. R. Strauss: Dolina, g. Julij Bctetto. Z. Pre-lovec: Nageljni rdeči (Moški zbor). E. Adamič: Čudna zdravila (mešani zbor) Ljubljanski zvon. ]. Pavčič: škrjanček. O. Nicolai: Arija iz opere »Vesele žene Windsorske«, ga. Lovšctova. P. Čajkovski: Duet iz opere »Pikova dama«. L. Adamič: Poj petelin, zoro nam naznani. Duet. Gg. Lovšctova in Cirila Medved-Skerljeva. Dr. Fran Kimovcc: Naročilo. Dr. A. Dolinar: Svatba«, »Ljubljana«. — Cene so primerne, skoraj da prenizke z ozironi na karitntiven značaj prireditve in siccr: Parter ni sedeži: I. in II. vrsta 30 Din: III—V. vrsta 25 Din; VI. do VIII. vrsta 20 Din; IX,—XII. vrsta 18 Din; XIII—XVI. vrsta 15 Din; XVJI.-XXI. vrsta 12 dinarjev. Bu Ikonski sedeži: 12 do 15 dinarjev. Galerijski sedeži- I in II. vrsta 10 Din; III. iii IV. vrsta 8 Din. Stojišča 7 Din, dijaška stojišča 5 Din. Vstopnice se dobo v predprodaji v socijalno-političnem uradu mestnega magistrata, soba 42-11. vsak dan od 9. do 12. ure, v nedeljo pa od 9. do 12. ure dopoldne. Pridno segajte po vstopnicah in s tem boste pripomogli do resničnega uspeha. O Jubilej dela. Dne 1. maja je obhajala 25 letnico, odkar oskrbuje mestno drsališče ga. Ivanka Korošec. — Čestitamo! © Kurešček, 833 m visok hrib nad Igom. jako primeren za krajše lahke izlete — našim turistom le žal premalo poznana izletna pot — je ena najlepših razglednih točk poleg Krima na naši dolenjski strani. Kurešček je bila že v starih časih važna postojanka, odkoder so naznanjali kresovi bližajočega turškega sovražnika. Šentpetersko prosvetno društvo priredi v nedeljo 11. maja celodnevni izlet na KureščelJ. 0 Zadruga čevljarjev v Ljubljani vabi gg. člane, da se po možnosti udeleže vajeniške razstave, ki se vrši v nedeljo, dne 4. maja t. I v Strokovno-obrtuo-nadaljevalni šoli na Prulah. O Vsled popravljanja prog« električne železnice na Dolenjski cesti bo Dolenjska cesta od Ce-šnovarja do policijske stražnice t. j. do Orlovske, ceste za tovorni promet zaprta v torek dne 0. in sredo dne 7. t. m. Mesto po Dolenjski cesti se bo vršil tovorni promet po Ižanski in Orlovski cesti. O Nov hodnik v škofji ulici delajo in sicer med Št. Petcrsko cesto in nasipom. Hodnik b<> širok in lep. Tiste male dame tam iz Lihtenturnovega zavoda so že vse iz sebe. Zakaj odslej bodo lahko šle jx> štiri ali pet vštric in se vodile za roke. Zdaj sc vedno moro takale čebljajoča vrsta razdeliti po dve in dve, ker jc trotoar — če je sploh to ime zaslužil — bil preozek. Pa je bilo treba prekiniti važne razgovore, stezati vratove in napenjati ušesa, du niso druga drugo preslišale. Oh, ko pa imajo tc male dame toliko važnega besedičenja. Kaj mislite, Kotičkov striček in Požgančcv očka! Zdaj bo nov širok hodnik, sc bodo vendarle neovirano dogovarjale o teh dveh prijateljih. O Neljub obiskovalec pri Cuzakovih. Cuzako-va gostilna je na Poljanski cesti, kar ve menda že vsak Ljubljančan. To gostilno si je izbral za svoj delokrog neznan, pa zelo drzen ta!. Pred tednom dni je okradel služkinjo Kati Prodnikovo. Na dan 1. maja popoldne pa je Prodnikovi zopet izginila torbica, v kateri je bilo več reči in pa 50 Din denarja. Prodnikova je oškodovana za 500 Din. Tatu pa še ni bilo dovolj. Ponoči se je vnovič priplazil in natakarici Jerici Novljanovi ukradel iz predala bankovec za 1(X)0 Din. Sedaj ugibljejo pri Cuzakovih in pa ludi policija ugiblje, kdo bi bil tat. O Kradejo kot srake. Včerajšnja policijska kronika ne vsebuje nič drugega, kakor same tatvine in sicer skoro same večje. V noči na petek je nekdo vlomil v Magistrovo gostilno na Strmi poti. Odnesel je več jedil, gostilniškega inventarja, vina, žganja in cigaret, vredno skupaj okoli 1400 Din. — Skladiščniku Mr.tiji M are I i ču je nekdo ukradel aktovko, v kateri je bilo za okrog 1000 Din raznih predmetov. — Večjo tatvino gotovine je prijavil posestnik Josip Podboršek iz Šmarlna ob Savi (ta vas spada še pod ljubljansko policijo). Ko je bila družina pr i delu na polju, se ,|e v hišo priplazil neznan uzmovič in odnesel 2800 Din gotovine. Drugih stvari v hiši se tat ni dotaknil, še celo zlatnine ne. O Kurja očesa in v meso zraščene nohte odstrani brez bolečin pediker v kopališču hotela »Sloac. Odprto od 7.80 do 18.30. O Stavbne nasvete, načrte zn novogradnje in adaptacije. Tehnični biro Tehnac, Ljubljana. Mestni trg 25/1. Telefon 25-80. POZOR! Originalne Jahymovskc radijske Mazinicc Ikomprese) z zakonito zavarovanim imc-om Radiumchema«. Njih vsebujoči Radij in vedno delujoča moč teh blazinic potrjuje- Češkoslovaška država in kemična tvor-nica A. G. Kolin. Priznanja znamenitih evropskih profesorjev in tisočera zahvalna pisma, tudi iz Jugoslavije, dokazujejo popoln uspeh zdravljenja pri poapnenju žil, vnetju, išiasu, reumi, protinu, ženskih, jetrnih, obist-nih, žolčnih obolenjih, spolnih boleznih, znakih starosti itd. Cena blazinic po količini Radija od 300 do 1800 Din. Vsaka blazinica jc uradno preizkušena. Generalno zastopstvo za Jugoslavijo, ravnatelj llugo W i t h a 1 m , Maribor, Sodna 16. Marfhor HUMAN s PLATNENE D/&. NAjBOl J SI IN VENDAR CENENI □ Za poveljnika tukajšnjega 45. pešpolka je imenovan polkovnik Karel Dolenc, ki jc že doslej |hj odhodu prejšnjega polkovnika čc-domira Sta noj lovita vršil dolžnost poveljnika imlka. Novemu poveljniku domačega pešpolka, ki uživa v vseh tukajšnjih krogih radi svojih redkih vojaških sposobnosti in vojaških vrlin tople simpatije, naše na jiskrenejše čestitke. — Novi poveljnik je brat rektorja ljubljanske univerze g. dr. Metoda Dolenca. □ Vprašanje gradnje nove meščanske šole — odvisno od okoliških občin. Celokupni stroški za gradnjo nove meščanske šole bi znašali približno 6 milijonov dinarjev: od tega bi mestna občina plačala tri četrtine, to je 4.500.000 Din, 1,500.000 Din |>a bi prišlo na okoliške občine iu to sorazmerno po številu otrok, ki so obiskovali mariborske meščanske šole tekom zadnjih petih let. V zadnjih petih letih je pose-čalo meščanske šolo povprečno 1125 otrok; od teh je bilo izvenmariborskih 382 ali 34 odstotkov. Razdelbu gradbenih stroškov bi bila v zmislu tozadevnega sklepa na zadnji seji orl-pravljalnega odboru sledeča: mariborska mestna občina 4.500.000 Din ("5 odstotkov); občina Studenci 408.554 Din ali 6.801 odstotkov; občina Pobrežje 359.232 Din ali 5.989 odstotkov; obči-nu Tezno 168.990 Din ali 2.818 odstotkov; obči- Podružnlca »Slovenca" Maribor Uredništvo.• Koroška cesta 5, telefon 22-90 Uprava: Koroška cesta 1, telefon 29-50 Ptuj na Rad vanje 98.530 Din ali 1.644 odstotkov; občina Uazvanje 49.908 Din ali 0.822 odstotkov; občina Krčevina 316.956 Din ali 5.284 odstotkov; občina Lujtersperg pu 98.530 Din ali 1.642 odstotkov gradbenih stroškov. V tem zn.islu bodo morale občine sklepati, nakar bo *e!e mogoče pristopiti rculizaciji načrtu gradnje nove me ščanske šole. ki jc eno najvažnejših vprašanj mestne in okoliške komunalne oolitike v pt -slednjih letih. □ Pri tukajšnji glavni carinarnici so znašali dohodki v prvem štirimesečju 44.861.707.48 Din in sicer zn uvoženo blago 44.688 573.25 Din ter 173.316.25 Din za izvoženo blago. □ V splošni bolnišnici je umrl v starosti 67 let hišni posestnik Jakob Gričnik. Pogreb danes ob 15 iz mrtvašnice na radvanjskeni pokopališču. □ Opazovalnica za umobolne sc bo sicer gradila, kakor smo že svojčas poročali, vendar so se prvotni načrti, po katerih bi imelo v omenjeni opazovalnici prostora do 70 bolnikov, radi pomanjkanja potrebnih denarnih sredstev v toliko izpremenlli. da bo v opazovalnici prostora samo za 10—15 bolnikov. Upamo, da ni v tem zmislu padla še dokončna odločitev. □ Klub slovenskega katoliškega akademič-negu starešinstva ima v torek 6. maja ob 20 sestanek v dvorani Zadružne gospodarske banke. Pclnoštevilno! □ Dežu jejo »jlirčki« ali zgodba o Frančeku tihotapčkii. Že se je bil pritihotapil 24 letni Franček V do Pesnice ter brezskrbno onegnvil okoli svojih omotov, v katerih je bila večja količina saharina in vžigalnikov, Skozi temno noč jc blisnilo ostro oko neugnanega in neukanlji-vegu razkrinkatclja šmuglarskih tajen ter sc zapičilo v skrivnost Frnnčekovih omotov. Bistro je Frančekova butiea; v usodepolneiu trenutku pa je odpovedala: Franček jc cclo pozabil najosnovnejšo šmuglarsko »kunšt« — tajiti Tn je celo dodal radi lepšega in potrebnega dopolnila. dn jc denar dobil od nekega R., radi ka-terega je zašel na tihotapska torišča. 120 jurč-kov je bil deležen Franček v trpkem zmislu; ker ni bila omenjena vsotica takoj odrajtljiva, bo sedel leto dni. Da ustrežemo firbcu lokalnega patriotizma, še lahko dodamo, da je Franček doma i/. Studencev pri Mariboru. - Zdaj pa še utrinek iz tihotapskih zgodeb: tudi po fimonu K" bi bilo. da je ni ubral s štaletno hitrico v temo. Rajši se je iznebil na pobegu dobršnega omota s 15 kg saharinčka kakor pa da bi bil podlegel toži -— 300 jurčkov, ki bi bili /deževali brc/ pardona, ko bi ga bili ujeli. □ Umrla je l.niaju v Gradcu po težki operaciji mesarica gospa Gselinann Marija od /g. Sv. Kungote. Pogreb je bil 3. maja iz bolniške kapele na mestno pokopališče. Pokojnicn jc bila dobra mati in blagega srca. Bila jr zavedna Slovenka, ljubila jc svojo domov ino, sočutje je imela posebno do siromakov, bila je zelo dobra sosedu. Vsi jo bodo težko pogrešali. Naj počiva v miru! Njeni družini naše iskreno sožalje! □ Modernizem mariborskih kavarn. S kasarnami pa se obdravska prestolu n lahko posta vj; sedaj pu se bo prenovila še Velika kavarna, tako da bodo Mariborčani lahko dejali: vse so moderno in prvovrstno urejene ter vse prenovljene. □ Vojni invalidi pod 50 odstotki, ki niso bili prevedeni na nov invalidski zakon iz letu 1929. se pozivajo, da se v svrho ugotovitve njih sposobnosti zn vojaško slu/bo javijo v dneh od 5. do 9. maja med uradnimi urami v mestnem vojaškem uradu na Slomškovem trgu 11. □ Cerc-le fruncuis. Mariborski francoski krožek priredi v sredo 7. maja ob 20 v Vesni mladinski večer z zelo pestrim sporedom. Prijatelji francoskega jezika in kulture vabljeni! □ Ob zaključku akademskih maš v letošnjem poletju se vodstvo akademskega pevskega zbora najiskrenejc zahvaljuje vsem, ki so sodelovali. zlasti gg. Neraben. Poliču, Trafeniku in Voglarju. □ Trajne valove, barvanje las, soparne kodre brez konkurence K. Mnreš. Maribor, Gosposka 27. Danes popoldne ob 3 pojdenjo gledat v gledališče igro »O sv. Treh Kraljih--. Pevski zbor sv. Trojice v Halozah priredi na nedeljo dne 18. maja ob 15 igro s petjem Kovačev študent in venček slovenskih narodnih pesmi. V kapucinski cerkvi so šmarnice ob 7 zvečer. Božji hram je vsak večer natrpan od Marijinih častilcev. Popravilu na minoritski cerkvi napredujejo. Podružnica ..Slovenca" Ptuf Minoritski trg 3 0. .losip Damisi-h, hotelir in kavarnar, prenavlja hišo v Vošnjakovi ulici. Na zunaj je hiša pre-beljena, v notranjosti pn prenovljena, predvsem gostilniški prostori, kjer je dosedaj vodila obrt gospa Slavine. Kakor čujemo, bo v teli prostorih vodila gostilno zanaprej ga. Ribič iz Brega. Od 11'do 12 dopoldne igra v parku ob ne-, deljah mestna godba. Sprehajanje v tem času stane ; 2 Din, kar je po našem mnenju preveč. Novo mesto Nov avtobus, (i. Anton Kokalj si je nabavil nov eleganten avtobus z 20 sedeži ter je dne 2. maja pričel z redno vožnjo na progi Novo mesto-Vavta vas-Dol. Toplice-črmošnjiee. Odhod iz Novega mesta je ob 10. uri dopoldne z Trga Kraljeviča Petra in ob 4. uri jtopoldne. Prihod v Novo mesto je ob I 9. uri dopoldne in ob 3. uri popoldne. Podružnica »Slovenca" Novo mesto Knjigarna J. Krajcc nasl. Podružnica ,,S!ovenca' Cankarjeva cesta 4, telefon 176 Cetje Gledališka družina Katol. prosvetnega društva v Celju ima danes ob 11 dopoldne v Domu v Samostanski ulici glavni družinski sestanek. Vsi člani in gosti naj se ga točno udeležijo. & Velika javna tombola se vrši danes ob 3 popoldne na Dečkovem trgu. Priredi jo v prid svojih bolnih in osirotelih tovarišev članstvo celjske podružnice jugoslovanskih železničarjev. •gr Nedelja v celjskem gledališču. Danes popoldne gostuje v celjskem gledališču ansambl mariborskega gledališča z dr. Novačanovo historično dramo »Herman Celjski:, ki je že sinoči napolnila gledališče. Tudi danes popoldne bo baš Celjanom dragi predmet zgodovine celjskih grofov brez dvoma pritegnil obilo občinstva, zlasti onega iz okolice. Zvečer pojejo Mariborčani opereto nGaričine Ama-conkec. & Zanimiva razprava pred senatom trojice se je vršila včeraj dopoldne pri celjskem okrožnem sodišču. Svoj čas smo obširno poročali o številnih vlomih v Celju in okolici, od katerih pa jih je do danes le še malo pojasnjenih. Med drugim je bilo v noči od 18. na 19. januar vlomljeno v manufakturno trgovino Franca in Marije Rozman na Kralja Petra cesti. Izvidi na licu mesla so vrgli sum na sama lastnika trgovino in Franc Rozman je moral celo v preiskovalni zapor. Dne 22 marca se je vršila prva razprava, pri kateri pn je obramba, ki jo je zastopal odvetnik dr. Jakob Hodiar, navedla tako tehtne podatke zlasti za osumljenčev alibi, da je bilo razprava odgodena na včeraj. Pri včerajšnji razpravi je zagovornik osumljencev s svojim stališčem popolnoma prodrl ter sla bila oba Rozmana popolnoma oproščena. & Cerkvena iu prolana umetnost. Prevzamem na novo, kakor ludi popravljanje, noz.lnčpnip. barvanje, oltarje, kipe, reljilo, razpeln, okvirje itd. po zelo ugodili ceni. Joodjetja in mala sv. Terezija naj siplje obilnih rož milosti na njih in njihove družine. — Prosimo blage doi>rot-l nikc, da nam.ostanejo tudi nadalje naklonjeni,« pa tudi vse druge, ki doslej še niso nič jjoslall, da nns podpirajo j>o svojih močeh, du bomo mogli čimprej začeti zidati, kar se doslej radi IJoinanjkanja denarnih sredstev žal ni moglo zgoditi, da bomo mogli potem tem več ubogih sirot sprejeti v naš dom in jim nadomestiti očetov dom in skrbno materino ljubezen ter jih varovati pred nevarnostmi, ki dandanes zlasti mladini preti od vseli strani /c v zgodnji nda- 1 dosti. Hvaležne sestre in otroci doma sv. Terezije sc vsak dan spominjajo v molitvi blagih dobrotnikov. Vsako prvo sredo se bere zn živo in mrtve dobrotnike sv. maša, za nabiralca in one. ki vedno pošiljajo svoje darove, šc vsak ' prvi petek v incsccu in siccr v vseh naših zavodih. Hvaležne sestre in otrori Doma sv. M. Terezije, Zagreb, Vrhovec 35. Podružnica »Slovenca" Slovenjgradec Pisarna dr. Ferdo Černak Jezica sicer zapadejo denarni kazni od 10 do 5000 Din ali onw«el zbrati tudi vse drugo, kar je v Beli Krajini raztresenega . Njegovi župljani naj mu pa izkazujejo še zanaprej lako požrtvovalno ljubezni in vdano-1, kol ob sprejemu in prej ko so mu skrbno obdelali župnijsko posestvo. Liceuravauj« bikov pleiiiuujakov. 14. maja popoldne ob 4 se bo vršilo licencovanje bikov pleme-njakov ua Ježki na Tavčarjevem dvoru. Licencova-i»j e se bo vršilo r.ft občine Ježica. Cernuče in Pod-gorica. K licencovanju je pripeljati vse bike ple-inenjake, ki so sturi nad t in pol leta ali pa tudi mlajše. V interesu vseh živinorejcev je, da pripeljej„ svoje bike k licencovanju. Občinska seja. Zadnjo soboto sc je vršila občinska seja, ua kateri sc je izvršilo več važnih sklepov: Za lieeneovanjo je nakazanih 1000 Din za one posetnike, ki bodo pripeljali svoje bike k licencovanju. — Radi zatiranja spomladanskega hrošča je sklenil obč. odbor, da se bodo hrošči, katere naj pobira šolska mladina, plačevali po 50 par za l liter- — Nove hišne številke. V smislu zakona bo Ireba namestiti na hišah nove vaške tablice. Obč. odbor je sklenil nabaviti lične hišne lablice, ki bodo pločevinaste na zelenem polju z belim robom. Tablice se bodo oddale posestnikom hiš po nabavni ceni. — Škropljenje Dunajske ceste. Da bi se pričelo lakoj s škropljenjem Dunajske ceste, je obč. odbor sklenil naprositi mestno občino, da bi prevzela škropljenje ceste do mostu. — Za poplavljenee v Franciji se je nakazalo 200 Din, prostovoljno so nekale>ri darovali 08 Din. ........ _ pE1>E _ odstrani takoj in brez sledu „Crem«* Orl»:ol" Dobiva sc v lekiirnali. droifeci.iali in pai-furaeriiah. Zulo mi: .Cosmocheiuia, aereb. Smičiklasov* 23. Telefon 43-1)9 Domžale Podružnica ,,Slovenca" 1 v hotelu »Triglavi poleg kolodvora Šeftčtsr pri Kranju G. Gašperlinu Janezu, cestnemu odborniku na Lužah, ie uspelo, da dobimo novo banovinsko cesto Tupališče — Olševek — Luže — Sednja vas — Šenčur. Bo jaka razbremenilnica Jezerske ceste, ki je itak preobtežena. In najkrajša zveza med Jezerskim ter Ljubljano! A za nas bo trdnejša vez med materjo faro v Šenčurju ter njenimi hčerkami na Olševku, Lužah, v Srednji vasi. Vrh tega pridejo zopel med banovinske ceste zveza Šenčur — Velesovo in zveza Prebačevo — Voklo — Brnik. Umrli Čimžar ivan je bil Cerkljan, a po svojem delu kar najtesneje zvezan s Šenčurjem. Bil je izredno blagega srca. Da si mu privoščil le prijazno besedo, pa ni vedel, kako bi ti ustregel. Kot podjeten mož je prepotoval skoro vso Evropo in Ameriko. Bil je vešč tudi nemškega, francoskega in angleškega jezika. Končno je kos svoje ameriške podjetnosti zasadil v Cerklje. Postavil je lastno elektrarno. Vkljub skromnim sredstvom mu je tako rekoč v večnem boju vendarle uspelo, da je razpel svojo električno silo po širni cerkljanski in šenčurski in velesovski fari. Gosp. župnik Piber mu je iz hvaležnosti za naklonjenost, s katero je pokojni obsipal šenčursko cerkev, dal zvoniti po cerkvah. Gospodarske organizacije pa so mu dale priznanje za njegovo ne-skrušljivo podjetnost z lepim vencem. Naj bi ob njegovem grobu noč in dan svetila električna lučka v večen spomin njemu, ki je v silnih naporih končno izčrpaj vse življenske sile za to, da je dal nov sijaj našim vasem, cerkvam in znamenjem! Bog mu bodi bogat plačnik! Berači tožijo: »To je križ z urami! Opoldne prideš na Visoko in povsod te vabijo dobri ljudje: Jej! Jej! Ko dospeš na Luže, ti pa spet šele poldne zvoni. In zopet ista pesem: Jej! Jej! In tako dinarčkov ni za žejne kosti!« Je res križ! Deset cerkvenih ur imamo, pa vsaka se ravna po drugem poldnevniku, samo po srednjeevropskem ali l5stopinjskem nobena! Ali se ne bi mogla skleniti kaka interfilialna konvencija, da morajo vse ure imeli isti poldan, in sicer zagorski? V Zagorju udari ura 12 in v istem hipu po vsej šenčurski fari zazvoni! Čemu pa napoveduje čas radio? Saj ni vasi brez radia! Konjice Premeščen je bil uradnik tukajšnje davčne uprave, g. Drago Štefančič, v Prevalje. Službo jetničarja na okrajnem sodišču je nastopil 1. maja bivši orožnik g. Anton Schmautzer; dosedanji jetničar g. Bogtna je podal na to mesto ostavko. Kino Konjice. V nedeljo kino-predstava izostane, ker se je pokvaril aparat. Mešani pevski zbor »Konjice« ima zopel redne pevske vaje vsak torek od 8 do 10 zvečer v Društvenem domu. Dobrodošli tudi novi pevci in pevke. Nevarno jc obolela gospa Pretnarjeva; prepeljali so jo v Gradec, kjer se je morala podvreči operaciji na želodcu. Njeno stanje je resno. — Obolela je tudi Danica, hčerka tuk. advokata dr. Prusa. Tudi ona se je moraal podvreči operaciji. Zdravi se v sanatoriju v Mariboru. Zdravstveno stanje otrok je bilo v prvih 4 mesecih zelo slabo. Parkrat se je pojavila škrla-linka, ki jc med majhnimi otroci zahtevni« tudi žrtev. Pouk na dekliški osnovni šoli jc bil radi lega nekajkrat prekinjen. Tudi davica sc je javila; par otrok ji je podleglo. Pred velikonočnimi prazniki pa je skoraj tretjina šolo obiskujočih otrok obolela na silno nalezljivi bolezni »mums«. — Sedaj je s solncem zopet zavladalo zdravje. Obrtno nadaljevalna šola je zaključila preteklo nedeljo šolsko leto in obenem priredila razstavo risarskih izdelkov. Obisk razstave je bil po-voljen. Letos je obiskovalo ta zavod 108 vajencev. Od teh so bili nagrajeni štirje s primerno nagrado, ki jo je naklonila tukajšnja obrtna zadruga. Elektrika iz velenjske elektrarne nam bo za-1 svetila že letošnjo jesen. Vod je že trasiran do Domžal, odtod pa v Lukovico in še dalje na Mo-ravško. Glavni transformator bo stal v Domžalah, tako je določila komisija. Ekspozitura Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Kamniku namerava ustanoviti v Domžalah krajevno protituberkulozno ligo. Pokopali so 1. maja na tukajšnjem pokopališču znanega vodjo delavcev na kamniški progi in lovskeg ačuvaja Jančeta Košaka pt, domače Kaj-žarja iz Dcoalje vasi. Slamnikarska sezona gre h koncu. Blago se i je razpošiljalo na vse strani. Največ blaga gre kot tranzitno blago v Anglijo. Pa tudi severne evropske države naročajo pri nas. Nemčija, Danska, Švedska in Norveška uvajajo naše slamnike. \ zadnjem času se tudi eksporlira v Carigrad. Delavstvu se mezda izplačuje že v petek popoldne, da si naslednji dan, ko je tržni dan lahko nabavi potrebna živila. Murska Soboia Mednarodne telefonske zveze. S tako razvitim mednarodnim telefonskim prometom, kakor ga inm Murska Sobota, sc tudi mnoga večja tnesla ne morejo ponašati. Direktno telefonsko zvezo ima kar z 19 inozemskimi mesti. Ta mesta so: Dunaj, Graz. Klagenfurt, Velden. Solnograd. Inomost. Lin*, Leibnitz, špilje. Villach. Sombathely, Trst, Reka. Praga. Brno, Berlin, Halbenrain, Budimpešta in pa Nagy Kani-ža. Do teh važnih telefonskih zvez je Soboia prišla po prizadevanju tukajšnjega trgovskega gremija. Osebna vest. Poročil se je z gdč. Slefico Vog-ler. hčeiko hotelirja v Radgoni, znani tukajšnji velc-trgovee g. Ludovik Šiftar. Mlademu paru želimo obilo sreče! Žalostna smrt. V Rndicžanrih se je obesil sia-reiši kmet Štefan S. V smrt ga je tiral obup radi neke sodnijske zadeve. Samoiinior je izvršil nn ta način, da je ženo odposlal od doma, petem pa je šel na podstrešje in se je tam obesil. Dve nagli sinrti. V bolnici v Murski Soboti sla bila zaporedoma dva pogreba. Pokopali so dva moža, ki sta podlegla nagli smrti. Enega so pripeljali predpoldne krog 9. ure in je ob 13. uri že umrl, drugi pa je bil operiran in je naslednjega dne zatisnil oči. Ruše Novega učitelja smo dobili v Rušah v osebi g. Milana Kocuvana. Tako imamo sedaj skupno I osem učiteljskih moči. Le prostoro vnam primanjkuje. Zato je pouk deljen. Upajmo, da bo s stavbo novega šolskega poslopja (načrt je ggtov, z delom pa se sedaj še ni pričelo) rešeno tudi to vprašanje. Logar falske graščične v Rušah, g. Werner je slopil v pokoj in se preselil v Maribor. 41 let jc zvesto opravljal službo logarja v gozdovih fal-skega grofa Zabeo. Na njegovo inesto je prišel g. Verbič. »Glavni trg« v Rušah je dala občina lepo regulirati in posejati. Tudi pota in ceste v vasi in v okolici so potrebne regulacije. Šmarnice se v naši Marijini božjepoini cerkvi vršijo vsak večer ob pol osmih. Prihajajte! Razprodajo nedeljskega »Slovenca« z ilustrirano prilogo smo uvedli v Rušah. Že po rani maši ga boste lahko dobili. Tudi v obeh konsumnih prodajalnah se dobivajo nedeljske številke »Slovenca«. Št Jernej na Dolenjskem Tatvina. Ko je v četrtek zjutraj, dne 1. maja. Gospodinja pri Jančarju na Kazdrtem pri Št. Jerneju vstala, da bi šla v cerkev k šmarnicam, je zapazila, da je bilo ponoči vlomljeno v kaščo. Ugotovila je, da je pokradeno vse meso, slanina ter 3 mernike pše-' niče. Iz tega se da sklepati, da je bilo več tatov udeleženih pri tatvini. Več eseb je tatvine osumljenih in je upanje, da bodo kmalu izsledeni. Tudi lansko leto približno v tem času je bilo Jančarju pokradeno meso, vendar ne vse kakor letos. I Žalosten slučaj. Nek 18 leten fante iz Št. Jer-I neja je vzel fantu iz Mar. družbe znak z Marijino podobo, ga vrgel na tla v blato in z nogami potepini. Kam plovemo? Kaj bo z našo mladino? Pa naj še kdo reče, dn slaba družba, društva in knjige ter časopisi tie pohujšujejo! Nobenega smrtnega slučaja ni bilo prve štiri ' mesece v OrehovSki občini, ki šteje 13 vasi z 1500 prebivalci. Sv. Miklavž na Gorjancih (069 m) je že ves v zelenju. Trdinov vrh bo pa še par dni čakal, da debi zeleno obleko. Reklamna prodala RadlO omogočen vsakomur gre h konca! Oglasite si takoj v naši prodajalni, da ne zamudite ugodne prilike, ki Vam nudi skoro radio lasM! Radio LJubljana Maribor. Aleksandrova 44 LgublSana, Miklošičeva c. 5 Rdi BBB9 Radio Radio Ljubljana, ilustrirani tednik zn ra-diofonijo Št. 18. od 4. do tO. inaja 1910. IS. številka našega tednika zn radiofonijo ima sledečo vsebino: televizija (l'". B.. se liaduljuje). —■ Nu domačem valu (Razgovor z Antonom šubljein). — Prosvetni radio. — Najboljše i/ etra. — Val Otiiegu. — Izviren slovenski mdio-roman (nadaljevanje). — Jezikovni tečaji. — Stalni program glavnih evropskih radio postuj. I. del (kot priloga I. k št. 18.. II. del v prihodnji številki). Posebej opozarjamo v tej številki na velc-/animivi članek o televiziji, ki nu podlagi najnovejših dognanj razlaga in riše sodobno stanje \ radio-tehniki trenutno najaktualnejšega problema telev izije. Druga zanimivost, ki jo b > mogel praktično uporabiti vsak lastnik radio-nparata. je stalili program glavnih evropskih rudio-pustuj. katerega I. del je izšel v tej, II. del pa izide v prihodnji številki. Kakor čujemo. pripravlja uredništvo zu vsako številko odslej naprej kaJvo takšno praktično uporabilo prilogo, kar bo gotovo vsakemu naročniku dobrodošlo. Na list vse amaterje, ki še niso nanj naročeni, ob lej priliki opozarjamo. Postaja v Trstu. O zgraditvi 7 Kvv-ne postaje v 'trstu sc širijo različni glasovi. Po najnovejših nemških ■ I - .1.1 - J! - 1 , I..... .1 I l> 1 virih začne oddajati že oktobra t. T. R. L. Laško V ponedeljek 5. maja t. 1. je v Laškem veliki živinski sejem. Živinorejci obveščeni — kupci vabljeni. Pogreb gospe Cecilije D v o f a k , matere pro-govnega mojstra g. Karola Dvofaka iz Rimskih toplic, se je vršil dne 30, aprila v Laškem. Rajna je mnogo let sinu skrbno gospodinjila, bila jc mirna in tiha žena, ter so jo vsi sosedje spoštovali. Blag ji spomin. Programi Hadio-Ljublfana i Nedelja, -t. maju: 9.30 Prenos cerkvene glasbe. -- 10.00 Versko predavanje. — 10.20 Fr. Erjavec: kmetijsko predavanje — 11.00 Koncert Radio-orkestra. — 12.15 Tedenski pregled. — 15.00 Revček Andrejček«, veseloigri (člani Ljudskega odra). — 16.30 žvižganje in harmonika. — 17.30 Iteproiluc. gla.sbu. — 20.00 Koncert zboru balalajk ki eni! j . — 21.00 šlugerje poje g. Premic. — 22.00 Časovna napoved in poročila. — 22.15 Jugoslovanska glasba, izvaja Radio-orkester. Ponedeljek, 5. maja: 12.30 UeprodiK bana glasbu. — 13,00 Časovna napoved, borza, repro-dUciruna glasba. — 13.30 Iz danušnjih dnevnikov. — 17.30 Koncert Radio-orkestra. — 18.30 Dr. Stanko Leben: Francoščina. — 19.00 Dr. Debevcc: Protituberkulozni boj. — 19.30 Ga. Orthubei: Angleščina. — 20.00 Rezervi runo za eventuclni prenos. — 22.00 Časovna napoved in poročila. Torek, 6. maja: 12.30 Reproduciruna glasba. — 13.(KI časovna napoved, borzu. rcprodueiran.i glasba. — 13.30 I/ današnjih dnevnikov 17.30 Koncert Radio-orkestra. 18.30 ti. Vekoslav bu-čar: sloviiustvo in sokolstvo. — 19.30 Dr. Stanko Leben: Italijanščina. 19.30 Dr. Preobražcn-sky: Ruščina. —■ 20.00 Prenos iz Zagreba: Ti-jardovič: Splitski akvarel, opereta. — 22.00 Časovno napoved in poročilu. — 22.13 Koncert Radio-orkestru. Drugi programi t Nedelja, 4. maja: Belgrad: 10.30 Tekma pevskih zborov. 10.00 Koncert bnlalajka orkestra 17.30 Koncert tnm-burašev. 19.30 »Potovanje okrog svelac, ii glasbil Binički. — Dunaj; 10.30 Orgeljski koncert. 11.00 Koncert simfoničnega orkestru. 18.50 j S. Bachova ura. 19.25 M. Regerjev godalni kvartet op. 121. ris-moi. 20.40 »Prejšnja razmerja«, burka. 21.15 Pevska ura. 22 10 Koncert orkestru. — Milan: 19.15 Večerni koncert. 20.30 >Si«, opereta. — Praga: 19.30 Trije mušketirji«, opereta. — Langenberg: 20.05 »Nižava«, glasbena drama. — Rim: 21.12 »Dekle z zlatega zu-pada«. — Berlin: 18.15 Šlagcrji. 20.00 Veseli večer, nato plesna glasba. — Tonlouse: 19.30 Egiptovski balet. 20.23 Operetna glasba. 21.00 Večerni koncert. — M. Ostrava: 19.30 > Trije mušketirji«, opereta. Ponedeljek, 3. maja: Belgrad: 20.00 Koncert pevsk. društva sGujrct«. 21.15 Prenos i/. Vinkovcev 23.(M) Pesmi na kitaro, poje g. M. Miliitiiiovič. 23.43 Koncert ciganskega orkestra. 1.45 Narodne pesmi nu harmoniko. — Budapest: 17.30 Koncert balalajk. 19.00 Ogrske narodne. 20.13 Koncert opein. orkestra. 21.30 Zabavni koncert. — Du-naj: 20.00 Ljudski koncertni večer, nato večerni koncert orkestra, — Milan: 19.15' Večerni koncert. 20.30 Rondine«, opera. — Praga: 20.00 Radio kabaret. 21.00 Večerni koncert. — Lun-genherg: 20.00 Vcčerjii koncert — nato zabavna glasba. — Rim: 21.02 Pester koncert nnpolitan-ške glasbe. — Berlin: 20.43 Satiiala«. opera, — Toulcuse: 19.00 Orkestralni koncert. 19.30 Zabavna glasba. 20.25 Pevski koncert. — M. Ostrava: 19.05 Slovaški koncert. 20.00 Radio kabaret. 22.20 Koncert angleške plesne glusbe. Torek, 6. maja: Belgrad: 20.00 Prenos iz Zagreba. 22.15 Večerni koncert radio-kvnrteta (baletna ura, De-li|„.s). _ Budapest: 17.30 Popoldanski koncert. 19.30 -»(iincondu«. opera. — Dunaj: 20.00 Veliki večerni keneret N. Milstein (violina), — nato komorni večer mednarodne družbe za sodobno glasbo. — Milan: 20.30 Pester koncert. — unto zabuvnu glasba. — Praga: 20.30 Neelmtov koncert. 21.00 Simfonični koncert. — Rini: 21.02 Prenos opere ali koncerta. — Berlin: 21.20 Violinski koncert. — Tonlouse: 19.00 Orkestralni koncert. 20.25 Koncert. — M. Ostravn: 20.00 Narodne pesmi. 21.00 Violinski koncert 22.15 Za-bavnu glasba. Cerkveni vestni k Kongregacija za gospe pri sv. Jožefu ima prihodnji torek b. t. m. ob 4 popoldne sejo ob 5 pa shod. Duhovne vaje za mladeniče bodo v Domu od 17. do 21. maja. Prosimo gg. dušne pastirje, da povabijo mladeniče k termi tečaju. — Vodstvo Doma. Mladeniškn Mar. kongregacija v šiški obhaja danes svoj glavni praznik Matere dobrega svetu. Zjutraj med sv. iimšo prejmejo čluni sv. obhajilo. Ob 5 popoldne bo v cerkvi g. p. pro-viticijul spre jel nov e člane v Muri jino družbo in Marijin vrtec. Zvečer ob S priredi kongrcgucij.i v samostanski dvorani slavnostno akademijo, pri kateri nastopi kot govornik g univ. prof. dr. Viktor Korošec. Nn sporedu je tudi čarobna igra v štirih dejanjih: V kraljestvu ljubezni in dobrote.« K akademiji vljudno vabljeni vsi! Kormcl lin Selu. V nedeljo II mu ji: bo v karmelski cerkvi na Selu \ čast Varstvu sv. Jožetu: Ob (> tiha sv. maša: ob pol 8 slovesna sv. maša: ob 4 popoldne pridiga in pete litunijc. S slovesnostjo bo združeno tudi iiliigoslovljenje novih orgel, ki jili jc po 40 letnih prošnjah, odkar stoji Kurmol nn Selu. letos izprosila ljubka in mogočna Zuvetnicn. sv. Mala Terezija. Slovesno blagoslovijenje izvrši preti peto sv. mašo vclečnstit i g. kanonik prof. dr. Kitnovec Orgle s<-, delo priznanega domačega strokovnjaka g. Jenka i/. Guncelj, ki jih je izvršil po načrtu veleč. g. svetnika p. I Iu,golimi Suttnerju. našega velczuslužuega umetnika glasbenika, ki je z vrlo uspelim delom zelo zadovoljen. Gotovo bosta tudi sv, Jožef, kateremu v slavo prvikrat slovesno zupo.jo, iu naša l jubljenka, sv. Mala Cvetka, ki inia svojo kapelico, novim orglain nasproti. Nuj blagoslavlja vse. ki počaste sv. Jožefa s svojim pobožnim obiskom / obljubljenimi rajskimi rožami. II. v nanju kongregacija prt čč. ur ■ I Mikali ima danes ob 2 popoldne mesečni shod Pridite vse! — Voditelj. Masne pesmi za mešani zbor. zložil p.llu-golin Suttner. II. predelana in pomnožena izdaja. Partitnra 40 Din, glasovi po 6 Din. Zapojmo Mariji! 18 Marijinih pesmi za za mešani zbor, zložil Slanko Premrl. II. pomnožena izda ja. Partitnra 36 Din, glasovi po 5 Din. Obe1 zbirki je izdala Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Obvestilo. Vljudno sporočamo vsem interesentom, da sla se zadruga Radio Maribor in podružnica ;Radio Ljubljana« v Mariboru združili v enotno podjetje, Id ima od I. maja 1930 dalje svoi novi lokal na Aleksandrovi cesti štev. 44. Vse naše interesente vljudno prosimo, da se odslej obračajo na naše podjetje na Aleksandrovi cesti štev. 44. Radio Maribor. Radio Ljublj'atia. w. CjJaJ^tjem „Slovenca" za nedeljo kub P. Mac Orlan: Žetev na obali Moj oče je izvrševal poklic obalnega roparja in je naučil svojega rokodelstva tudi mene. Prebivala sva v hišici, ki sc je kakor rakovica stiskala pod veliko skalo na morskem bregu skrajne bretonske obale. Za tiste, ki si najinega poklica ne vedo prav predstavljati, pripominjam, da je obstajal v tem, da sva lovila ladijske razbitine, ki jih je naplulo morje v mali zatok, katerega tokovi so nama bili znani. Če so se začeli kopičiti oblaki kot znanilci bližnjega viharja, ki nama je imel prinesti dobiček, sva z velikim mornariškim daljnogledom opazovala obzorje. Kakor pajka sredi mreže sva prežala na ubogo ladjo, ki jo jc zla usoda gnala proti čerem Ker-Ooez, kjer je potem v hrumečih vrtincih izginila. Nisem poznal strastnejšega lova kakor ta gonja za razbitinami. Enkrat so valovi prinesli s seboj sod ruma in ga vrgli na pesek, drugič cel rešilni čoln z imenom angleške jadrnice, v katerem sva našla polne skrinje ladijskega prepečenca in gostih španskih vin, črnih kakor kri. Z očetom 9va preživela dolge, turobne ure za vrčem punca, v pijanski blaženosti. Navdušeno mi je govoril o svojem in mojem poklicu. V svojem alkoholnem zanosu je blagoslavljal rjoveče in vihrajoče demone, in ko so ljudje po ladjah in daljnih vaseh trepetaje molili, je on metal svoj široko-krajnik v zrak in se bogokletno smejal. Ko sva ob takih viharnih večerih skupaj pila, so predmeti v najinem bivališču, ki ga po smrti moje matere ni več negovala ženska roka, čudno oživeli. Naropane reči so dobile vsaka svoj obraz, tembolj, ker mi je oče pod vplivom alkohola pripovedoval njihove zgodbe, kazoe pri tem s pipo na vsak posamezni kos. »Tale jedilna omara .. lepa omara, zlodja .. to se pravi delo, vraga ... Danes tega ne znajo več. Ta je z neke brzoplovke, ki se je ponesrečila nedaleč od tu, pred dvemi leti, torej 1. 1689. Ena-tio moj triosti klobuk z zlato vrvico... In modro sukno, iz katerega sem ti dal napraviti obleko... Ostanek sem prodal nekemu menihu iz Lorient-a. — Pa ta-le izrezljana skrinja, lepa, kaj? Zelo stara. To sva lani našla skupaj, midva oba, tik ob otoku Galebov. Ali se še spominjaš, kakšen vihar je bil tisti večer? Dvojambornica, ki nam je skrinjo prepustila, je plesala na vodi kakor ubog zamašek. To je bilo vreme, preklicano! Da, obal ne pozna milosti za ladje, ki niso od tu. Smrt Angležu! Alo, mali pijanec, pij! Trči 6 svojim vražjim očetom!« Smejal se je in mi podal poln vrč punča. Ustnice so se mi potopile v toplo, sladko pijačo, ki me je omamljala. »In to-le tu?« sem vprašal in pokazal na borno pleteno zibelko, v kateri jc spala naša psica Diana. »To? ... Da, to je bilo 1.1693. Stvar sem našel ob račji luknji. Še ena dvojambornica, ki ni bila od tu! Pri tem sem našel taisti dan tudi še sod oslajenega vina ... Dobro vino, je-li mali, saj si ga pokusil!« Tako sva z očetom prebila večere, ko je zunaj divjal vihar in je besneče morje kakor iz tisočerih topov grmelo ob obal. Nekega viharnega večera — kajti vsi večeri ki so mi ostali v spominu, so bili viharni — je bil moj oče pod vplivom ruma in viharnega vremena, ki je obetalo plen, izredno dobre volje, tako da si je mel roke. Kako lep poklic, moj mali! Niti mrež mi ni treba polagati. Usoda sam skrbi za vse. Vedno ima pripravljeno pomoč za svoje otroke, preklicano! Ob šestih sem opazil veliko trijambornico z tazpetimi jadri. Tako mi je, kakor da se je v tej uri njeno platno raztrgalo ...« Vihar je ječal preko obali in poslušal sem očeta, ki je pekel na ognju par rib, ki sem jih bil ujel ob ustju reke. Nekdo je potrkal na vrata, dva oblastna udarca. Moj oče je skočil v stran. »Policija!« Pre-udarjal je. »Odpri!« je šepetal s pridušenim glasom. Skril je steklenico z rumom, jaz sem pa obo-tavljaje odprl vrata. Veter je planil v mali prostor in prinesel s seboj puh, ki je dišal po jodu, algah, svežih ribah in sam ne vem prav, po nečem sladkobnem — kakor po smrti. S tem slabim vonjem je stopil v hišo mož, ki je bil oblečen kakor mornar. Bil je velik in njegovo trohnjeno meso je bilo kakor pri mrliču, ki je že dolgo ležal v vodi; njegov ostudno nabrekli trebuh mu jc dajal čuden in strašen po-gled. Zaprl je vrata za seboj, kazal svoj razjedeni obraz z golim dlesnom, ki je učinkovalo kakor bi bila usta raztegnjena na smeh, obračal svoje inrtve oči na vse strani, kakor kdo, ki išče neko stvar, za katero se ne spominja več prav, kje se nahaja. Moj oče se je le s težavo ozrl nanj. Pot mu je lil s čela, in njegova pipa, ki je ni spustil iz roke, mu je drhtela med prsti. »Jaz sem Janez Corck«, je dejal došlec s čudno slabim glasom. »In prišel sem po skrinjo, ki ste mi jo ukradli. Tačas se vozim na »Letečem Holandcu«. Mrtvi jc vzel skrinjo, jo porinil pod oglo-jano lakt in šel skozi vrata, pri čemer je zadel ob podboje. Veter ga je odnesel. »Vrata morava zakleniti,« je dihnil oče s slabotnim glasom. In oba sva se vrgla na pohištvo, ga porinila pred okna in zaklenjena vrata in se zabarikadi-rala. Potem si je moj oče nalil ruma, dal molče piti tudi meni, in nato sva čakala. Vso noč so prihajali mrtvi in trkali Ujt naša okna na katerih so šklepetale oknice; slišala sva njihov nečloveški glas, ki je zahteval svojo lastnino. Eden je hotel svojo bučo za pijačo, drugi svoj klobuk in vsi so siovkali svoje ime in ime svoje ladje. Proti jutru je nastal mir na nebu, na zemlji in v vodi. Moj oče si je globoko oddihnil, vzel svoj klobuk in šel proti vratom. Bele lilije (Kooec.) Da, pomlad je prišla in slavcc je pel v logu. Ni pa bilo videti tam kake zaljubljene dvojice, ki bi pohajala v mehkih pomladnih večerih. Mnogokrat pa so srečali kmetje temno postavo in marsikdo se je pokrižal in mrmral: »Škoda za lepo, mlado matuško, za bledi' obrazek, za strto srčece. Oh, kakšna nesreča! Kakšna tuga! Vedno žalostna, vedno sama, brez prijatelja, in ta liha hišica, in te tihe sobice, in to veliko delo s cvetlicami! Oh, oh, in pravijo, da ne cveto več tako lepo kakor pozimi, ko je še živel dobri gospodar, Bog daj njegovi ubogi duši mir!« Da, mnogi so šepetali tako. In minila je pomlad in prišlo je poletje, jesen, in zopet je zima s snegom pokrila zemljo — tri leta zapored tako. Cesta, ki je vodila skozi zasneženi log do hišice žalostne Ljube Jefimovne, je bila sedaj zopel trdo izvožena od sanišč, Po tej cesti je nekega dne stopal proti dvorcu pešec, ki mu je pod ovitimi čevlji škripal sneg. Na hrbtu je nosil sveženj, oblečen je bil v ne-podšit ovčji kožuh, kučmo je potisnil globoko na čelo. Njegov obraz pa je obraščala črna brada. Zdelo se jc, da jc tujec, kajti mimoidoči sc zanj niso zmenili in se niso spuščali z njim v pogovor. Nedaleč od dvorca je srečal kmetskega dečka. «Daj, povej mi, ali jc mlada gospodarica Ljuba Jefimovna doma,« ga je nagovoril. »Da,« je rekel deček in šel dalje. Tudi tujec je nadaljeval svojo pot, a se ie po nekaj korakih ustavil in poklical dečka nazaj: »In mladi gospod, ali je doma?« Deček je neumno gledal, dejal pa ni nič. »Mladi gospod, pravim,« je glasneje zaklical tujec. »Morda, jaz ne vem,': je rekel prestrašeni fantič, in šlo mu je na jok. Nato je stekel in ga ni bilo mogoče več zadržati. Kmalu je tujec dospel do dvorca. Bilo je očito, da se trudi stopati previdno, tako nekako, kakor če se odpravimo za pogrebom, in čim bliže je prihajal hišici, tem počasnejši je bil njegov korak. Ko pa je dospel do hišnih vrat, je krenil po oni ozko izhojeni gazi, ki je vodila do rastlinjaka. Gaz je bila preozka za njegove čevlje, očito zato, ker so jo izhodile manjše noge. Tako jc moral z eno nogo hoditi po visokem snežnem robu, kar je bilo po vsej priliki dokaj težavno. Dasi so bila vrata v rastlinjak samo priprta, vendar ni šel notri, marveč sc je postavil ob steni pri oknu ter oprezal v notranjost. Za ledenimi šipami ni bilo veliko spoznati, samo zapleteno zeleno rastlinje. Z roko je skušal obrisati sneg. Tu je začul znotraj prestrašen ženski klic, in takoj nato se je pokazala med vrati žena, ki je zaklicala — bila je Ljuba Jefimovna, ki se je bila, mudeča se pri cvetlicah, prestrašila tujca. Sedaj pa so zvenele njene besede jasno in gotovo. Ne bi smel na ta način oprezovati okolu oken, marveč bi raje vstopil skozi vrata,« je dejala. »Pojdi notri, kajti tu zunaj je mraz.« Šla je naprej, nazaj k cvetlicam. Tujec pa ji ni sledil, marveč se je naslonil na poševno steno, tako da ga je Ljuba še večkrat poklicala. Ko je pa dozdevno še vedno ni slišal, ji je prišlo na misel, da bi utegnil biti kak slaboumnež ali gluhec; zato je šla še enkrat ven, ga prijela za rokav, da bi ga odvedla v rastlinjak. Tujec je sedaj drhtel tako zelo, da je bila Ljuba Jefimovna prepričana, da ima opraviti z bolnikom. Vedla ga je tedaj v topli rastlinjak in ga je posadila na klopico pri vratih in tujec se jc tu ves sesedel. Ljuba se je nato ves zopet vrnila k cvetlicam. »Gotovo si od daleč prišel,» je rekla nato. »Zebe te bržčas, in bolan si morda?« Tujec pa jc zmajal z glavo, pokazal na svoje ustnice, zopel zmajal z glavo in naredil znamenje, kakor da bi hotel pisati. Ljuba se je začudila, kajti v teh krajih niso bili vajeni, da bi znali ljudje take zunanjosti pisati. Vendar jc rekla: »To jc bila noč, kaj? Deni klobuk na glavo! Greva z doma. Sedaj ni več nobene nevarnosti, a tu notri se moram zadušiti.« Odrinila sva barikade in šla ven. Sivo nebo in morje sta sc zlivala v eno. Daleč zunaj se nama jc zdelo, da vidiva visoke jambore in vrvi ogromne ladje. »Daljnogled bi bil moral vzeti s seboj,« jc menil oče, »tam leži ladja.« Ni mogel dokončati: Daleč zadaj, onstran valov, sva z grozo slišala glas majhnega otroka, ki jc jokal. Tedaj si je moj oče z rokami zatisnil ušesa in planil proti domu; takoj se jc vrnil z zi-beljo v rokah. Prišedši do brega, jo je z vso silo znvihtel v morje. In dasiravno sva oba pridržavala sapo in napeto poslušala: Tožeči jok malega otroka, ki je preje prihajal preko morja, je utihnil. •Ničesar takega nimam pri roki; grem v hišo, da ti prinesem listek, ti pa ostani tačas tu na toplem.« • In pustila je tujca pri cvetlicah. Ko je Ljuba odšla, je ta s težavo vstal, napravil nekaj negotovih korakov proti lilijam, jim dvignil nasproti roke, potem pa se je zgodilo, da se je zgrudil na kolena, se pokrižal in mrmral nekake molitve. Tako je klečal, dokler ni zunaj zaslišal korakov, nato je vstal in se vsedel na klopico za vrati. »Prinesla sem ti čaja,« jc rekla Ljuba Jefimovna, »pij najprej, in potem piši.« Tujec pa je takoj vzel iz njenih rok papir in svinčnik in začel slikati velike, težavne črke. Dolgo jc trajalo, predno je bil gotov. Potem jc vstal, dal listek Ljubi Jefimovni, se vrnil zopet na klopico, si z roko zakril oči in vztrajal tako, v tem pa je Ljuba Jefimovna iz čudno naslikanih črk razbrala naslednje: »Gospodarica! Prišel sem, da se Ti ponudim v službo. Rekli so mi, da ljubiš bele lilije, da jih pa čisto sama oskrbuješ. Ni moja stvar soditi o tem, zakaj tega dela ne prepuščaš mlademu gospodu. Vidim pa, da Ti Tvoje delo ne uspeva po želji. Jaz pa sem se mnogo pečal z nego belih lilij in sem imel pri tem srečno roko. Zato sem prišel, gospodarica, in Te prosim, da mi izročiš to delo. Prosim pa Te, kakor tudi gospoda, da mi ne dasta zato nikake mezde, ker bi denarja ne rabil. Čc bi mi za moje delo pošiljali semkaj hrano, bi bil hvaležen. Prosim tudi, da bi smel pri cvetlicah spati. V Tvojih sobah, gospodarica, bodo stale vsako jutro sveže lilije. — Ker sem nem. drugače ne boš mnogo čula o meni. Prosim Te, gospodarica, in gospoda, da mi poverita to dolžnost.« Ko je Ljuba Jefimovna to prečitala, je pismo zgrnila in, vrnivša se na svoje delo, rekla tujcu: »Zal mi je, da si zastonj napravil to pot, kajti želje ti nc morem izpolniti. Tudi sc motiš, če misliš, da ima poleg mene še kdo drugi odločati pri tem, kajti že leta živim sama na domu. Dela pri cvetlicah pa ne zaupam nikomur, nikomur, razumeš, četudi v tem nisem vešča, kajti to delo je zapuščina nekega pokojnika ... ki ga je začel iz ljubezni do mene.« To je rekla Ljuba s tihim glasom Potem se je ozrla na tujca. Ta pa ... se je s klopice zgrudil na tla in Ljubi se jc zdelo, da joče. Žal ji je bilo, da mu je prizadela tako razočaranje, šla je proti njemu, se ga hotela dotakniti, tedaj pa je vstal in planil mimo nje skozi vrata. »Ubogi norec,« je žalostno mislila Ljuba Jefimovna ... Proti večeru je sedela Ljuba v hišici pri luči na enem izmed rožastih stolov, ko je za-čula v kuhinji Anuškine krike. Takoj nato je ta planila v sobo in vrgla pred gospo, z vzemi znaki največjega strahu, bel listek, kakor bi bil živa žerjavica. »Od mutca!« je zavreščala, »od blaznika! od satana!« in posnemala kretnje, zmajevala z glavo, kazala na ustnice, na čelo. »Oh, barina! V kuhinji stoji! Bojim se!« Ljuba Jefimovna je v tem vstala in pobrala s tal popisani listek. »Pojdi nazaj v kuhinjo, Anuška,« jc dejala, »ubog blaznik je, nič ti ne bo storil.« Toda Anuška se je oklenila gospejinih nog. »Pusti me tukaj!« je ječala in obležala pred Ljubo na tleh. Ljuba pa je iz skrbno naslikanih črk znova razbrala te-le besede: »Tri leta bo tega, odkar sta živela v tej hišici dva moža in ena žena. Moža sta si bila malo podobna. Eden od njiju je bil iz mesta in bil je mlad. Drugi ni bil mlad in je imel navaden obraz in rdeče lase. Zena pa, najmlajša med njimi in razen tega izredno lepa, je pripadala onemu možu, ki je imel navaden obraz in rdeče lase. Kljub temu je bila vedno prijazna in sc smehljala. Mož pa, ki mu je pripadala, ni verjel smehljaju, marveč je menil, da hoče z njim prikriti neko svojo bridkost. Ker je pa ženo ljubil, je želel to bridkost odstraniti. Mislil pa je, da se more to zgoditi le na ta način, da sc njegova oseba odstrani. Zato je zapustil hišico in poslal svoji ženi naznanilo o svoji smrti. Kot deček je bil pa zvedel od svoje pobožne mamice [Bog ji daj nebesa), da je greh in sramota, ako se kdo dotakne svojega svetega življenja.« Ljubn Jefimovna je trdo držala listek, da nc bi se tresel, z drugo pa sc jc sedaj težko opirala na Anuškino ramo in čitala dalje: »Zato si je napravil mož drug. črnobra-dat obraz, da ga ni nihče poznal, potem je sprejel delo in vlačil z drugimi čolne po Volgi. Ko so pa tri leta minila, ga jc gnalo, da bi še enkrat videl ženo. Dolgo jc šel proti severu. Ko pa jo je zagledal, se je prestrašil, ker je bila videti utrujena in sc ni več smehljala. Mislil pa je, da ji jc delo pri cvetlicah pretc-žavno in se ji je ponudil v službo. Iz njenega lastnega odgovora pa je zvedel, da s svojim Ves svet pozna ASPIRIN- lablele in njihov sijajni učinek pri vseh boleznih prehlada in revmatičnih bolečinah. Enako važno pa je vedeti, da je samo jeden pravi Aspirin« Nezmotljivi znak jeBayer-ev križ na vsakem ovoju in vsaki tableti in pa modro-bela-rdeča znamka na kartonu. Pazite v lastnem interesu na te znake, katerih ni mogoče zgrešiti. odhodom nasproti njej ni dobro ravnal. Tedaj jc jokal — najprej od žalosti, potem pa od veselja. Sedaj pa, ko ji je napisal lo pismo, prihaja še enkral in prosi.« Ko je Ljuba Jefimovna to prečitala, jc dvignila roko z Anuškine rame in napravila nekaj korakov — tedaj pa jc Anuška opazila, da mora svojo gospo opirati. »Pojdil« je rekla tedaj Ljuba jasno, in šli sta skupaj v kuhinjo. Tam je stal ob steni, v svitu ognja, ki jc gorel na ognjišču, Osip Stepanovič. Njegovi i lasje so v svetlobi žareli. Ko je pa zagledal I Ljubo, je dobil njegov vsakdanji obraz izraz j zamaknjenosti. Ljuba Jefimovna jc med vrati obstala in se smehljala, da, Osip Stepanovič je to videl, j vendar je bil to smehljaj, kakršnega še ni bil nikdar videl. Tedaj jo je prijel za roko in jo odvede! nazaj v sobo. V kuhinji pa je ostala Anuška sama, bela kakor stena. Strmela je na tla, na temno liso, šla bliže, spoznala, da je ta temna stvar podobna črni bradi »satana«, »nemega norca«, se pokrižala in nezaupno dvignila s tal in jo s stegnjeno roko in proč obrnjenim obrazom nesla na ognjišče in vrgla v ogenj. Nato si je vrgla predpasnik čez glavo, sedla na stol sredi kuhinje in dolgo ihtela — ne da bi vedela, ali iz strahu, groze ali pa iz veselja svojega ganjenega srca. Aritmogrii 1, 2, 3, 4, 5, 6 — najvažnejši del očečsa 7, 2, 8 = slovenski skladatelj 9, 10, 11,2 = kraj pri Mariboru 6, 3, 6 — žensko ime 8, 9, 6, 12 — zli duh 6, 3, 13, 14, 10 = ime francoske vladar, rodovine 15, 4, 9 blagoslov narodov 14, 16, 14, 7 == krog i 9, 2, 17, 6 = jadranska luka | 18, 19, 4, 11 — mesto na Ogrskem 17, 9, 6, 20, 13 — vladar 6, 16, 2, 20 — svetopisemsko ime 1, 9, 5, 6, 20, 14 = ogledalo 8, 17, 20, 13, 10, 16 — predlog 2, 8, 6 = pramati 1, 6, 9, 14, 7 — potomstvo Začetne in končne črke besed, čitane levo j od zgoraj navzdol, desno od spodaj navzgor, dajo začetna verza prvih dveh kitic znane Marijine himne. Za nagrado razpisujemo: 1. Pregelj Ivan: Otroci solnca. 2. Sheehan Patrik A.: Nodlng. Rešitev črkovnicc, Aleluja, lama, mama, Ana, mala, uta, tema, Ema, reva, Alma, lava, Etna, kava, Sava, Adrija, Nova, deva, Ruma, Iva, njiva, Avala.. — Almn mater Aleksandrina. Za nagrado sta izžrebana: Ferdo Kofol, tra fika, Boh. Bistrica (Gogol: Taras Buljba) in Sve-tozar Likar, dijak, Celje (Kellermann: Tunel). med spanjem deluje »DHRIVKIK."! Ako zavžijete »DARMOL« zvečer, predno ležete h počitku, se boste zjutraj po. čutili kot prerojeni. Nervoz-nost, glavobol in bolečine v križu so samo posledice zaprtja. Istotako tudi izpuščaji nn koži otrok. Zato uporabljajte najbolj mi« . lo in sigurno delujoče odva-„ - • jalno sredstvo »DARMOL«. Zahtevajte izrecno samo »DARMOL«, kajti le po "Darmoiu se boste čutili in Vaša rodbina olajšani. 1 škatlja zadostuje za 20 do 30 kratno porabo. Preizkušnja ljubezni Claude Farrfere: Bil je zelo srečen... jutro je bilo prekrasno, jasno in solneuo. Njegova mlada žena je l>ila pni\kar odvihrala i/, sobe, da hi se oblekla. Zajtrkovala sta bila pri odprtem oknu iu zajtrk ni trajal mulo časa. Že sta bila dva meseca |hi-roeenu ... čas se je zdel kratek, a je bil vendar s tolikimi srečnimi urami posut, kakor zvezdno nebo v jusni noči... Bil je prepričan, du bo vedno tako ostalo... Vendar je pruznoverno posegel )xi lesu svojega naslonjača. reda j so se vrata viharno odprla in ropotajo je vstopila kuharica Urška. Zbegano sc je zdrznil, ker je bil v tem od same ijreče zadremal. »Tu vam gre milostn a I Na trg!< je godrnjala. Zopet bo vse polno stvari pozabila .. hotelu sem ji reči, da potrebujem dvajset jajc. Pa sem gotova, da l«i milostna nakupila vse poluo nepotrebnih stvari.« Bila je moja dolžnost, du svojo zakonsko polovico vzamem v zaščito. »Milostiva sumu ve, kaj naj kupi,« sem rekel strogo. ?Zelo pametna je in je napravila tudi izpit in ve na pamet vsa okrožja in večja mesta. Pustite ni e...« >lz okrožij se ne dajo delati koluti!« je dejala Urška ogorčeno. »Dovoljl Ne motite me več.« t rška je \sa besna odracala. On pa se je zopet zlekn.il v naslonjaču in se je moral pri misli, da 1k> njegova družestna ženku privlekla domov vsakovrstne ubotiie stvari, smejati. Bil je zelo srečen ... »v -Milostiva vas kliče,« je čez dobro uro povedala skozi priprta vrata Urška. Njen glas je očividno zvenel nekoliko posmehljivo, in Anton je opazil, da ji je obraz kar žarel od zadovoljstvu. šel je za njo \ kuhinjo. Magda mu je planila nasproti. »Ali, Anton, Anton! Poglej vendar, kupila sem parček .neločljivih'. Saj ti je znano, te male papige... to so ptiči ljubezni! Živeti morejo samo po dva skupaj. Če eden pogine, pogine potem tudi dru-gii. Tako zelo se ljubijo med seboj!« Dejansko je bil to parček malih avstralskih i papig. Sedela sta nu drogu v kletki tesno drug j ob drugem in si pomežikovula. Magda je vsa razigrana ploeknila z rokami: I »Ta debeli tukaj, z rožnatimi očmi. to si ti. | Anton, In jaz sem ta-le mala tu .. Ves... če i bi se pripetilo to strašno, du bi ti umrl, potem | bi te jaz ne mogla preživeti. Umrla bi obenem j s teboj. In ti. kuj bi ti storil, če b' jaz umrla?« Skril je obraz v ženino pluvo grivo, ln milostivu je pozabila jujcu!« jc zakričala Urška zmagoslavno. Poslej je moral vsak dan občudovati .neločljive'. Magda si jc izmislila poselmo govorico. v kateri se je s parčkom pogovarjala. 1'oda papigi sta bili z a vso lo pozornost nedostopni in jima je bilo zrnje, ki jima ga jc Magda vse pre-obilo sipulu, ljubic: polagoma sta -e tnko zre-dilu. tla bi kmalu počila. Anton se jc nekega dne mudil nu vrtu, ko ga je Magda / obupnim krikom (»oklicala. V par skokih jc bil pri njej. ker je mislil, da je nastal po/ur. Poglej vendar,« je rekla Magda obupno, »bojim se. da je suuiicu bolna.« Približal se je kletki. Samica je bila dejansko videti zelo bolna. Krčevito «o je oprijemala droga, iinelu oči zaprte in od časa do časa je nusišila perje in se stresala v smrtnih težavah. Anton je poškilil na samcu In z grozo opazil. da se je navidezno izvrstno počutil: za svojo tovurišico -e ni zmenil, pobiral in luščil je zrnje, potem pu žvižgal tjavendan živahen in boder kakor še nikoli poprej. Anton je previdno vzel samico i/ kletke - Dali ji komo oslajenega vina,« je predlagal.' Toda vse je bilo zaman, tudi umetno povzročena pijanost lii pomagala. Samica jc umrla. popolnoma pijana. — V tem je nastal večer in sumeč jc zaspal. Revček! je vzdihniln Magda. -Obsojen je na smrt. Kako mu mora biti sedaj pri srcu luido, ker je izgubil svojo samičico!« Magda jc imela ob teh besedah solze v očeh. 'it Toda, o groza! Samec noče umreti! Naslednje jutro jo bodrejši nego kdaj prej. žvižga in žvižga, da je že naravnost škandal! Zaman se je postavila Magda pred kletko in skušala vdovca spomniti na gorju po izgubo. Nič ni hotel slišati in je le |toželjiivo škilil nn zrnje... In tuko je šlo tudi naslednje dni! Magda je bila skrajno presenečena. Ali nuj bi bil la samec izjema? Mi nuj bi bil to brezsrčen nestvor, ki je genljivo tradicijo malih papig namenoma preziral? »Nikar si nc domišljajte, du bo nemarni ptič poginil!« je dejala izdujulska Urška. »Ali ne vidite, du so moški \si enaki? Njim je samo z,ti zabavo. Odkar živim, še nisem videla moškega, ki bi bil zaradi ljubezni umrl!« To je zadelo! Magda je začela dvomiti, \li naj bi morda tudi Anton...? Kosiilo je poteklo ob mučnem molku. In ko sta vstala izzu mize. je dejala Mugda kakor mimogrede. »Moški iščejo «uino svoje zabave. Toliko srcu imajo kakor kremen na vrtu.« Pri tem je pretresljivo vzilihnila. Anton se je zuril v časopis z, obupno pozornostjo ... Dekle na potovanju Večer jc bil zelo topel, zelo pesniški. Luna je pogledovala skozi drevje na vrtu, nekje v sosedstvu je ne&do zelo lepo ijuul ua pisčal. Anton jc stopil k Magdi, ki se je sklanjala skozi okno. Nežno jo je objel okoli nusn. Toda Magda ga je sunila proč: »Oh.« je dejala r gnjiisom, »pusti me vendar... pojdi proč! Če pomislim, dn «em tvoji ljubezni verjela! Lepo sem bila neumna... Če Zaušnica. Bilo je nekega dne 1. 1924. domalega ob desetih dopoldne — za elegantno morsko kopališče rana jutranja ura — ko je stopila Milnica Tirleuiont iz vile. Kljub tako zgodnjemu času je bila Milnica oblečena po zadnji modi: žemper brez rokavov in krilo, ki je segalo komaj do kolen, noge so tičale v sandalah. Z eno roko je držala kolo, z drugo je tresnila za seboj železna vrtna vrata, ki so se hrupno zaprla. Mitnica Tirlemont je štela točno dvajsel pomladi; v njenem držanju in njenih kretnjah je bilo nekaj trpke neokretnosti še ne docela izzorenega, še ne docela skladno izoblikovanega dekleta. Kljub teniu je bila lepo bitje. Krepka in zdrava, lasje rumeni kakor zrelo žito in oči plave kakor cvetoči lan. Toliko o njeni zunanjosti. Kar se tiče njenega bistva, je bila Mimica mnogo, aelo mnogo bliže svojemu desetemu nego tridesetemu letu. Vila — ki ji je nedoumljiva modrost obalne komisije nadela ime Bdeči galebk — je bila poslopje, kakor naletiš nanja po modnih kopališčih na vsakem koraku: pol igrača iz lepenke pol zajčja koča. Pročelje je bilo obrnjeno na morje. Ozka pot je ločila vrt od obali; in strogi napisi so velevali, da je kolesarjenje po tem potu prepovedano. Kar pa Mimice Tirlemont še malo ni motilo, da ne bi se prožno kakor mačka dvignila na kolo in začela krepko voziti. Sedaj je šlo ulzdol. Ravni stranski drevoredi so v pravem kotu križali glavni drevored. Mimica je zavirala in pritiskala ua svoj zvonec bolj, nego bi bilo potrebno. Zvonenje se je še ojačilo. čim bolj se je kolesarica bližala veliki Hiši iz opeke, ki je bila dokaj ue-lepa, zato pa vsa v cvetočih geranijah. Železna vrtna vrata so bila odprta. Ko' je Mitnica dospela do njih, je nenadoma šinil na cesto kolesar, napravil neoporečen lok in se nato pridružil Mimici, ki jo je smeječ pozdravil. Roki sta se doteknili. Prišlec je bil velik, eleganten mladec — in srečanje prav gotovo ni bilo slučajno, kajti obe kolesi sta vozili drugo ob drugem, brez vseh izjav in razprav, v smeri proti Ainourskemu gozdu. Ko sta Imela križišče cest za seboj, sla vozila Mimica in njen spremljevalec, ki ga je kratko iuizivala Bob, dasi ji je bil šele pred tednom dni predstavljen, brez cilja po gozdu. Bilo je vroče ln senca igličastega drevju ni osvežujoča. Zelo slabo negovana cesta se je vzpenjala precej strmo. Mladi mož je nepre-«iljeno položil eno roko plosko na dekličin hrbet in ji tako pomagal poganjati kolo, z drugo je ravnal lastno kolo. Mimica se je zahvalila. Tako sta kolesarja z bokom ob boku zmagala grič ter se pri tem pošteno upehala. Ko sta dospela na vrh, bi bila Mimica malone omahnila in je s težavo obdržala ravnotežje. Sestopila sta, naslonila avoji vozili ob pobočje in sedla drug poleg drugega na naravno klop iz igličevja, odkoder sta imela odprt razgled po brezmejni gladini oceana. »Lepo. kaj? je zamrmrala Mimica in stegnila roko proti morski plani. 3 Zelo lepo,« je odgovoril spremljevalec. Toda namesto da bi gledal na morje, je gledal rame svoje sosede. Bile so to nežne, dražestne rame. Nastal je daljši molk. Mimica Tirlemont je Se vedno zrla po morju, ki je bilo posuto z belimi, rumenimi in plavimi jadri. V veliki daljavi, desno, so se dvigale proti nebu skalne čeri Penchateau-ja. Razgled je bil na vsak način znamenit. Tudi Boba je prevzemalo občudovanje, le da je bil zaverovan drugam. In slednjič so stvari dozorele dotorej, da umrjeiii; boš naplavil tako kukor la ostudni samec. Ne ljubiš me več... Samo zabave iščeš... pusti me! Pustite me, gos|ioil!« 1; lilo pozneje, ko si je bila Magda kujavo postliila v svojem boudoirju, se Je Anton v nogavicah splazil v kuhinjo. Previdno se je tipui naprej kakor vlomilec, z mračnim, toda odločnim obrazom. Aha, tu jo kletka! Anton jc previdno odprl v rutica, posegel po spečem samcu, ga prijel zu napihnjeni vrat... in stiskal in stiskal... ter čutil, kako se je sršilo perje... Nato je bilo vsega konec. Položil je ubogo žrtev nazaj v kletko in se splazil v svojo sumotno spalnico... Nihče ga ni bil videl. Toda zaspati dolgo ni mogel. Bilo inu je, kakor du je morilec. ik Naslednje jutro jc pes na vrtu veselo lajni. Anton je slišal, da ga Magda kliče. Odprl je okno. »Anton! Drugecl« mu je rekla vsa žareča, ubogi sumček jc iz žalosti za samico umrl!« Držala je mrtvega ptiča v rokah. Zelen jc bil kakor božja žabica in ves napihnjen. Anton se je hitro opravil in šel na vrt. Magda ga je sprejela z blestečimi očmi. Z najnežnejšim glasom mu je dejalo in sc mu ovil« okolti vratu: ^Kako lepo in krasno jc to, ali tli res? Ta čut ljubezni, močnejši nego življenje!« »Da,« je rekel, nc da l>i bil pri tem le nmlo zardel, »narava nam daje vzvišene nauke in vzvišene zglede.« Proden je dovršil, mu je ustu zaprl svež, rosen ženin poljub. Anton je bil kljub nočnemu utnoru zelo, zelo srečen. jc ubogi Bob izgubil ravnotežje, položil svoji tovariSici roko na rame in jo hotel poljubiti. In kakor sledi pri strelu pok neposredno, čim se je sprožil, tako je skočila Mimica kakor divja koza in primazala presenečenemu mladcu zvenečo zaušnico. Čul se je slaboten, porogljiv odmev, kakor bi kdo s ploskim veslom udaril po vodi. Sedaj je skočil na noge tudi Bob. In stala sta si nasproti, oba srdita, eden in drugi v dno duše prepričan, da se mu je zgodila grda krivica. Položaj je bil dokaj smešen. »Kaj vam ne pade v glavo?!« sta rekla oba naenkrat. Mimica od samega srda ni mogla ničesar več reči. Toda Bob si je olajšal srce. »Lahko si časlitate, da ste dekle! Ali je že kdaj kdo videl tako brutalno osebo?! Ali je to vse, kar znate? Dajati zaušnice? Prepričan sem, da ste me na licu do krvi ranili!« Tako je tudi bilo: Mimica je imela slabo navado, da je nosila prstane, in majhen aqua-marin je mladega moža oprasnll. Toda Mimica se za to ni zmenila: »A, to je pa vendar preveč! Ali sem jaz začela? Kdo vam je dovolil, da me poljubite?« Bob je zmajal z rameni. Če nun mlado dekle« — je rekel — tri dni zaporedoma z mladim fantom sestanek in gre z njim na izlet, pa je fant ne objame, potem velja za tepca ali pa za človeka brez mani r. i Mirni se je še bolj razsrdila: >ln če kdo objame mladega dekleta, ki ga za to ni nikoli prosila, potem je brez ma-nire in tepec obenem.« Če lii bil Bob štiri leta mlajši, bi bil na ie besede nedvomno planil na svojega žaljiv-ca. Toda od zadnje zime je bil polnoleten in je vedel, kako se mu je vesti. Dostojanstveno je dvignil rame, si z robcem pritisnil prasko na licu. obrnil dekletu hrbet in jo mahnil v smeri, kjer sta stali kolesi. Sedaj se je v Mimici zbudilo vroče ke-sanje. »Ciijle,« je dejala tiho, »čujte, Bob, ali ste zelo hudi name?« Oh, kaj še! Nasprotnok je odgovoril posmehljivo in brezbrižno. Dospel je do svojega kolesa, se zavihtel nanj in pustil Mimico samo. Izmenjava po m o ž n e g a m o t o r j n. Bilo je precej kasneje, ko je ludi Mitnica Tirlemont zasedla kolo, obrnila staremu Escoublac-u hrbet in se odpeljala nazaj proti La Baule. Ena roka na zavori, noge negibno na pedalih in pogled zelo zamišljeno in svojeglavo uprt v tla, je drvela nizdol hitreje, nego je bilo prav. Neštete misli, ena bolj čudna ko druga, so se ji za gladko masko križale možganih ... in čisto nevede se je polglasno pogovarjala suma s seboj, v tem ko je kolo bliskovito drvelo pod visokimi, dulitečimi drevesi: Na vsak način je zelo čudno in 'alostno dejstvo, da ne moreš iti štiri dnj zaporedoma s čednim fantom na izprehod, ne da bi peli dan postal grob, neprijeten, predrzen, brutalen in ne da bi ravnal s teboj tako, kakor s kako potepenko iz kazine! Ob poti je stala majhna podeželska gostilna z zelenimi oknicami in zeleno vrtno utico. Mimica se je spomnila, da je prejšnji teden v prijateljski družbi tamkaj kosila. >In tako sem žejna,«, je mrmrala, ne da bi zmanjšala brzino, »pa si zaradi tega osla ne morem privoščiti čaše malinovca. Kaj bi neki rekli, če bi mlado dekle čisto samo prišlo v gostilno?« V teku zadnje pol minute je bila resno huda na nesrečnega Boba. In ker je kmalu imela priti na ovinek, se je v slovo še enkrat ozrla nazaj proti zelenim oknicam in utici. To je bilo zanjo usodno: na cesti so ležali trije veliki kamni in izpremenili pravec sprednjega kolesa; in predno se je Mimica zavedla, je ležala v cestnem jarku. Pretres je bil hud. Najprej 'se Mimica ni ganila in je mislila, da je mrtva. Ko je potem ugotovila, da niti poškodovana ni, je zaklela, vendar zelo zmerno, zelo ljubeznivo, kakor pač kolnejo mlada, dobrovzgojeua francoska j dekleta... Rekla je: »Drek!« in besedo po-1 novila, ko je opazila, cla je krilo raztrgano in kpleno opraskano. Nato je obmolknila, poslala melanholična iu se ji ni ljubilo ne zlezti iz jarka ne začenjati življenja iznova. In tu se je vmešal slučaj na zelo vsak-dajen način: čeden mlad fant, Bobu podoben kakor brat bratu, je privozil mimo, se ustavil in pohitel — misleč, cla je kolesarica resno ranjena — v jarek, da bi jo vzdignil. »Kaj?!« je zavpil takoj nato, »vi ste, gospodična Mimica? Kaj za zlomka se vam je pa pripetilo?« Milnica je slabovoljno zmajala z rameni: vPadln sem, to vendar vidite!« Dobrodušno se je zasmejal. »Vidim,« je dejal. ">Ali ste bili na potu domov? Spremil vas bom do vrat... Ali smem?« »Zaradi menel« je pristala Mimica in tjavendan dodala: »Kaj ne, Kred, ko pojde navkreber, mi boste pomagali?« Značilno je, du je rekla Mimica Tirlemont enostavno »Fred«, kakor je malo preje onega drugega imenovala »Bob«. Freda ni poznala dosti dlje kakor Boba. Toda v morskih kopališčih je že tako. Toliko je gotovo, da se je mišičasta roka mladega moža kmalu nato ovila rujavih dekletovih njmen in tako izdatno pomogla pri vožnji v klanec. Noben pameten človek od M' ao-le-Bains do Biarritza bi se nad tem ne bil izpodtikal, če ne bi bilo nekaj zlohotnih ženic, ki so delale strupene opazke. Kar pa Freda Cambrissona ni oviralo, da ne bi bil Mimice Tirlemont spremil prav do njeno vile na obali Benoit. Ali si vljuden mlad mož ali pa nisi! Dom, ljubi dom! Dospevši domov... home, svveet home! kuko drug in ljub, svveet home, si vsaki blago-rodni duši!... je Mimica neslišno smuknila skozi stranska vrtna vrata po stopnicah v zgornje prostore. Te stopnice so škripale. In Mimica je zato stopala tako narahlo, da bi dospela v niansardo št. I, ne da bi jo slišala mamica. Mansardo št. 1 so za Mimico prekr-stili v sobo št. G. Drugače se je pa mansarda št. 1 le po nekaterih posebnih predmetih — n. pr. dveh velikih punčkah, nekaterih plesnih potrebščinah in ponikljauih toaletnih predmetih — razlikovala od mansarde št. 2, kjer je bila nastanjena sobarica Adelina. Iz tega pa, prosim, ne sklepajte še, da je bila Mimičina mamica pisana mati in Mimica mu-čenica. Ne, ne!... Toda, predvsem >Rdeči galebi niso bili nikaka palača in marsikatera teh vil bi se morala po pravici imenovali »Razvalina«. Kar se tiče Mimice Tirlemont, je imela tu večkrat priliko igrati pepelčico kakor razvajeno dele. ln to je bilo prav za prav čisto v redu. Mamica, mati treh hčera, katerih najstarejša je štela 25 let, in od katerih še nobena ni bila poročena, je posvečala vprašanju teh svojih treh, za možitev godnih hčera vse svoje sile. Mamica je hotela svoje hčere pomožiti, je hotela lo za vsako ceno in se pri tem ni dala ovirati po nepotrebni občutljivosti. Sklenila je celo, če le ne bo nepremagljivih ovir, da bo omožila Lulu pred Loulou, iu Loulou pred Mitnico; kajti tako so se po starosti vrstile te gospodične. Mimica torej doma ni imela prvenstva. Tem manj, ker so bili majhni osebni uspehi vedno na njeni strani in je bila mami-čina srčna želja tako pogosto v nevarnosti. Lulu in Loulou torej ni bilo zameriti, če sta dali svoji jezi proti mlajši sestri, ki je imela vedno več častilcev nego oni dve in je vsakomur bolj ugajala, tod in tam duška. -To utegne biti vse res,« je prostodušno priznala Mimica, sedeč pred zrcalom; »toda če mislijo, da gre vedno vse kakor namazano in ne dežujejo tod in tam od leve in desne zaušnice, potem se zelo motijo ...« Ravno je odbilo enajst, a obedovali niso dosti pred eno. Mimica, ki je imela na dopoldanskem izletu modro, plisirano krilo in bel žemper, je sedaj oboje slekla, krtačila svoje kratke lasa in oblekla priprosto, svetloniodro svileno oblekco z belim ovratnikom. ln še vedno ni bilo poldan. Sama si ni upala v kazino, tem-manj, ker ni bila gotova, če bi se Bob ali Fred domislil, da bi jo povabil nu šampanjski cocktail (liker), ki bi se ji izredno prilegel. Sedla je na najmanj majav stol, oprla komolce na kolena, stisnila obraz med dlani in se v tem položaju prepustila tistemu sanjarjenju, ki utegne biti tuko sramežljivo kakor razbrzdano in ki je navdušilo nekoč Musset-a, da je napisal svetu tritisoč krilatih verzov, ne da bi bil slednjič rešil vprašanje: -O čem sanjajo mlada dekleta. Življenje, to se pravi vsak dan jesti, imeti nad ihavo streho, kadar je Irebn iti spat, in menjati obleko kolilcorkrat največ mogoče. Vse stvari, ki stanejo veliko denarja. Gotovo pa je. da ne Mimica Tirlemont ne njene sestre ne spadajo med tiste, ki so sposobni plačati. Danes mislijo že dečki na zaslužek... in mnogo mladih deklet tudi... Kljub temu je pa še slej ko prej v navadi, da mladi možje poročajo mlada dekleta in služijo denar za oba dela ... Živeti se pravi zato: najti moža. Mamica ima tedaj skoroda prav. Toda.,, najti moža, ki ti ugaja, ali je to tako lahko?... In najti koga, ki ti ne ugaja, ali je to morda prijetno? Mimica, ki ,ie še vedno ždela na stolu kakor sfinga, je pretehtala vse možnosti: Dota? O tem raje molčimo I ... Družina?... 0 tej je pa treba govoriti! Oče?... Izvrsten človek — le nekoliko hrupen in vdan praznim sanjam. Oče jc služil denar. Toda materi se je zdelo, da zasluži premalo; in nato je povedala to večkrat, nego je bilo neobhodno potrebno. Žal je bil oče po naravi le pičlo obdarjen s samozavestjo in ve-drostjo. Taki očetje pri možitvi svojih hčera niso ravno velika opora. (Dalje.) Mirko Kuučič: Izgubljenec Mirko Kunčič: Pfisek s drema feljoiiifeoma i:. Ivan Albreht: Muren m petelin Kadar moja mamica v zvezdnate večere moli zame — njen smehljaj, je poln otroške vere. Mrak varljive upe ji nosi iz daljine in prepleta z zarjami žalostne spomine. Kadar moja mamica misli name, sanja in kot bela lučka tli v noč pričakovanja — jaz bolan in izgubljen hodim svoja pota. O, do obupa me boli njena sladka zmota ... Bibi bibi bibica, kje jo naša Anica? Ančka na stezici, muren na gredici, Ančka murna se boji, muren strže: Ri-čiri. Tam za plotom, kokodak, gre petelin korenjak, vrat iztegne, zamiži: >Putke, kure, jarčke Iri, hitro semkaj, kikiri, Ančka murna se boji k Bibi bibi bibica, zgrabi murna jezica, črno gleda, kobaca, k petelinu odskaklja: Dober dan, gospod kokot, kam vas danes pelje pot?« Zdaj petelin velikan s krikom plane v drugo stran: »Črna zver gre, kikiri. putke, kure, jarčke tri! Jadrno vse za menoj, čaka nas še strašen boj k Muren gleda, se smeji: Figa-mož, čiri, čiri!« Bibi bibi bibica, kaj pa mala Anica? Ančka sede na gredico, putkam pravi to resnico: Mnogo groma, nič dežja, takšno je, kar se bahak Naslednjega jutra je nastal v hiši Brada-čevega očeta grozanski vrišč in ropot. Kaj se je zgodilo? — Lisica zvitorepka je ponoči poda vila v hlevu vse kokoši in gosi iu najlepše in najdebelejše odnesla s seboj v gozd ... Vidite, takšne neprijetne in čudne reči se lahko zgodijo, če kužek neumni vse izčenča! ItfRiGKOV iKOTiGEK 1. Dragi Kotičkov striček! Kakor si ustregel drugim, Te prosim tudi jaz, da me sprejmeš v svoj kotiček. Sem prav majhna in hodim v 3. razred. Oprosti, pisati ne morem sama, ker me prstek boli. Piše mi bratec Miško. Sedaj Te pa prosim, da me malo poslušaš. — Jaz bi Te prav rada poznala. Misliš, da Ti verjamem, da hodiš v ljudsko šolo? Potegni že enkrat krinko z obraza in pokaži se, kakršen si! Upam, da dobim odgovor v nedeljski številki >Slovenca«. Te pozdravlja Jza Tomani, učenka H. razr. v Ljubljani. Planila jo pokojicu. zgrabila berača Malho za roko iu ga hlastno pobarala: »Stric berač, pa kam jo tisti pobič krenil, l kani!'« — Berač je |x>kazul » palico proti gozdu: »Naravnost tja noter jo je malnitil.« Terezinka j«; segla v culico, stisnila beraču velik kos kruha v roko. se mu lepo zahvalila za pojasnilo in odbizela, še preden se je berač Malha zavedel iz svoje osuplosti. 19. Mama: »Andrejček, učiteljica mi je davi pravila, da med poukom le redkokdaj dvigneš roko.« Andrejček: »Jej, kakšna laž! Ravno včeraj sem jo dvignil, ko si jo noben drug ni upal!« »Kaj pa si bil vprašan?« »Veš, učiteljica jc vprašala, kdo izmed nas bi hotel za prirodopisno uro prinesti od doma — stenico. In sem se ponudil jaz ...« Janezekova žalost. Teta: »Zakaj si pa tako žalosten, Janezek?« Janezek: »Ker ima moj brat velikonočne počitnice, jaz jih pa nimam.« Tete: »Kako to, cla jih nimaš?« Janezek: »Ker še ne hodim v šolo.« Zakaj imamo ušesa. Učitelj: ■•Povej, Jakec, zakaj imamo ušesa?« Jakec: Zato, da nam kiobuk ne zleze na oči in na nos!« .* V , >* •• i-K. :■.(,.» v .i, Prve zvezde so zažarcle na večernem nebu in bledi obraz lune je zaspano pokukal izza gore. i samoti ves skrivnosten je med sirota- ■p >f"fv' - "tvwi V u Marinka in njena punčka Marinka se je s svojo punčko igrala najrajši — mamo in otroka. In kadar se je igrala, je bil navadno poleg tudi kuža Pubi. Posebno takrat, kadar je Marinka svoji punčki kuhala*: kosilo iu jo pitala, kuža Pubi ni nikoli pozabil stati zraven na preži. Hojej, vedel je prebrisanec, dobro vedel, da Marinkina punčka ne zna jesti in da bo kosilo, namenjeno njej, naposled le on dobil... Ej, kuža Pubi vam je imel na moč bistre oči in oster nos! Nekoč je Marinka tebi nič meni nič položila svojo punčko na tla iu brezskrbno odbizela iz sobe na vrt. Kuža Pubi je nekaj časa zvedavo motril na tleh ležečo punčko in jo skrbno ovohal od vseh strani. Potem se je domislil, kako imenitno bi bilo, če bi se tudi on malo poigral z njo. Toda — kako? No, ni si kuža Pubi s tem vprašanjem bogve koliko časa belil glave. Šhvs! — je zagrabil ubogo punčko z zobmi in jo najprej veselo vlačil po sobi sem in tja. Ko se je tega dirkanja naveličal, je zvlekel punčko pod zofo in jo začel med polglasnim renčanjem nemilo cefrati in grizti. Ko se je Marinka vrnila v sobo in videla, kaj se je z njeno ljubljeno punčko zgodilo, bi bila kmalu padla v nezavest. Pobrala je raz-inrcvarjeno punčko, jo privila na srce in obupno zaplakala. Potem jc v svetem srdu planila nad nedolžuo zročega Pubija in gu hotela bridko kaznovati. No, kuža Pubi je pravočasno uganil njen maščevalni namen in jo urnih nog popihal skozi duri. Marinka je bila ves ta dan neutolažljivo potrta in žalostna. Kadar se je ozrla na ubogo punčko, so ji stopile solze v oči--— Ponoči so obiskale Marinko čudne sanje. Sanjalo se ji je, da je njena punčka umrla. Prišla sta dva črna moža — pogrebca — in jo položila v globok, globok grob. Toda — o čudo božje — komaj se je bilo to zgodilo, že je njena punčka spet oživela in skočila iz groba zdrava in še mnogo, mnogo lepša kot je bUa prej--- Ko se je Marinka zjutraj prebudila, je vzdihnila bridko pred se: Oh, lo so bile krasne sanje! Lepo, zares lepo bi bilo, če bi razmrcvarjena punčka poslala naenkrat spet takšna kot je bila prej... Ohjej, če bi se hotel zgoditi čudež!« Vzpela se je pokonc.u in zlezla s postelje. Tedaj pa je zagledala nekaj, kar jo je strašno iznenadilo: na mizici poleg postelje je ležala — pomislite, ljudje božji! — povsem nova, čudovito lepa punčka, najmanj desetkrat lepša od prejšnje. Marinka je strmela, strmela in bila prepričana, da sanja še kar naprej... V tem hipu je stopila v sobo mama. Njen obraz je bil nenavadno prijazen in poln praznične svečanosti. Takole je pozdravila Marinko: >Dobro jutro, dušica! Glej jo no, ali si že vstančkala? O ja, saj se pa tudi spodobi danes, ko je tvoj god. Ali ti ugaja punčka, ki sem li jo kupila?« Marinka je svetlo pogledala. Mahoma ji je bilo jasno vse. Jejno, saj res, njen god je danes. Skoro bi bila čisto pozabila na to... Zvonko je zagostolela: »Saj veš, mamica, da mi ugaja! Tako lepe, tako srčkane punčke sploh še nikoli nisem imela ...« »No, to se še meni dobro zdi, da ti je všeč,« se je nasmehnila mama in jo pobožala po zlatolasi glavi. Kaj pa — ali si na Pubija še kaj jezna?« >Nič več,« je žldane volje odkimala Marinka in zapomnila, da mama ne sme pustiti svoje punčke nikoli kar tako — brez nadzorstva — ležati na tlehk F. Wiedemann — M. K.: Če kužek vse izčenča... Sredi velikega, temnega gozda je živela lisica, ki je bila zvita in prekanjena kakor so pač vse lisice. Nekega večera je zvitorepka zlezla iz svojega brloga in jo ubrala v bližnjo vas. Splazila se je neslišno do bogate kmetije Bradačevega očeta in takole sama pri sebi zaniodrovala: ^Če je želodec prazen, se kar spodobi, da se ga napolni s slastnimi kurjimi bedrci. Mm — prav prilegla bi se mi zdaj kakšna tolsta pulka! Sem radovedna, če se Bradačev oče kaj prida ukvarjajo s kurjerejo. Poglejmo! Koraj-ža velja!« Neinoleno je nekaj časa oprezovala okoli hiše in vohala po zraku. Ko pa se je baš hotela splaziti na dvorišče, je pricapljal odnekod mali Bradačev kuža iu se začel repenčiti in lajati, kakor da je lev in ne drobno, zanikamo ščene. S pomirjevalno prijaznimi besedami ga je lisica ogovorila: »Lej ga, kaj sem ti pa storila, bralec, da si tako nevljuden z menoj? Saj vendar nobenih zahrbtnih namenov ne kujem. Jaz sem tetka lisica, poštenjakinja od nog do glave! Pojdi sem! Bova sedla pod onole jablano in malo skupaj pokramljala. Nocoj je krasen večer! Samo poglej, dragi moj, kako čudovito lepo sije luna skozi sadno drevje in kako prisrčno se nama smehljajo zvezdice mile z neba ... Pridi! Te bom pogostila s kosom slastne telečje pečenke, ki jo imam s seboj.« Kuža je bil pač. še zelo mlad in neizkušen, zato se je dal kar hitro premotiti. Stekel je k zvitorepki in hlastno pospravil vase podarjeni kes teletiue. Lisica je podvojila svojo prijaznost in ga prijateljsko pobarala: »Kako pa kaj drugače, kužek? Ali se ti dobro godi? prav nič hudega mi ni, je odkritosrčno povedal kužek. »Torej si zadovoljen s svojim gospodarjem?«; je poizvedovala lisica. »Zadovoljen!« je prikimal kužek. »Ali je tvoj gospodar bogat?« je bila radovedna lisica. r Bogat, pa še kako bogat k je ponosno odgovoril kužek. »Potem ima gotovo dosti živine v hlevu?« je nedolžno vprašala zvitorepka. »Hojej, vse polno jo ima, vse polno!« se je pobahal kužek. »Kako je pa kaj s perutnino pri vas?« je lokavo blisnila z očimi zvitorepka. »Ali ima tvoj gospodar tudi race in gosi?« »I, seveda jih ima!« je samozavestno dejal kužek. »Ali so tolste?« je hitro pobarala lisica. pri nas debele kot svinje in put-se ip nesramno zlagal kužek. pa goske in putke spančkajo?« je z otroško prisrčnim glasom vprnšala lisica. > Goske spančkajo v koniskem hlevu, uut- ke v pa kravjem hlevu,« jo kužek nič hudega sluteč razlagal. Ker je tvoj gospodar tako strašno bogat in ker ima toliko perutnine in živine, ima gotovo ludi kakšnega velikega in hudega psa-čuvaja pri hiši?« je oprezno poizvedovala zvitorepka. >Psa čuvaja ima in tudi zelo velik je. ,|e brezskrbno pojasnjeval kužek. »Toda je že zelo, zelo star, in zalo ne vidi in ne sliši več dobro.« >Kje pa ti ponoči spiš, kužek?« »V sobi pod zofo,« je povedal. »Ja, priinojkokoš, potem je pa kar imenitno pri vas!« mu je laskavo dejala lisica in se jela nato na vso sapo poslavljati. »Pozno je že. Zdaj moram pa kar brž domov. Otročički me gotovo že težko čakajo. Torej lahko noč, moj ljubi kužek 1 Dobro spančkaj in kaj lepega o meni sančkaj. In lepa hvala za prijetno zabavo in kramljanje.« Rekši je lisica neslišno kot je prišla, odbizela spet proti gozdu. Kužek pa jo je mahnil v hišo spat. Odgovor: Draga lza! Prstek Te boli? O, Ti revica Ti, kako se mi smiliš! Če bi mogel, bi Ti ga malo opihal, i da bi se bolečiuica vroča v njem vsaj za par ■ minut ohladila. Ja, ako bi imel jaz tako čvrsto i sapo kot jo imajo Požgančev oča, ki — da se , ne bom prav nič zlagal — laliko dva kilometra | daleč kakšno reč opihajo, o, poleni bi kar iz i svoje sobe začel pihati Tvoj prstek. Tako pa !--Ti pri najboljši volji ne morem pomagati. i Kvečjemu, če bi se Požgančev oča dali pre-| prositi — namreč k temu, da bi oni sočutno napeli lica svoja ino mogočno začeli pihati v : daljavo, tja, kjer Ti svoj prstek žalostno pc-stuješ. Bom vse poskusil ino vse sile napel, da bom Požgančevega očeta omehčal ino pregovoril k temu človekoljubnemu delu. Saj so oni — oča Požgančev namreč — drugače dobrega srca in ga večkrat pihnejo. Naj ga pihnejo torej še topotl V pismu omenjaš med drugim tudi, da ne verjameš, da hodim v ljudsko šolo. Ja, križ božji, punčka, ali nisi pri zdravi pameti, kali? Kdaj in kje pa sem komu dejal, da hodim v ljudsko šolo?! To se Ti je bržkone sanjalo, ali pa se Ti sanja še zdai. Zbudi se! Dobro jutro Ti želi Kotičkov striček. •Iloj. hoj.« je potem začel na vse grlo kričali za njo, >lioj, hoj. punčka, postaj! Kani bi zdaj pod noč? Zablodila boš v gozdu, izgubila se boš, nikolii več nc boš zagledala belega dne! Iloj, hoj, pošto j, v vas se vini z menoj!« Punčka pa je hitela, hitela in se ni menila za obupne beračeve klice. Še na strah je po>-zaibila, tako so bile njene misli omamljene od hropenenja... * »Hm. luni,« je ves v skrbeh majal z glavo berač Malha in še niže se mu je upognilo sključeno telo. »Kakšen svojeglav otrok! Kar sam .sili v nesrečo in pogubo, »Bog s teboj, sirota!« Oklenil se je in počasnih korakov od-krcvsul v vas. 20. Mednarodni evharistični kongresi Ob priliki mednarodnega evharističnega kongresa v Kartagini, ki se bo vršil prihodnje dni, ne bo škodilo, čc se nekoliko ozremo na zgodovino mednarodnih evharističnih kongresov. Predpriprave V deželi Tourraine na Francoskem, jc živelo nekoč dekle, ki jo jc mati Barat imenovala Marijin olrok . Emilija Tamis''cr je silno hrepenela po verskem življenju, toda v nobeni kongrcgaciji sc ni mogla us'aliti. Mislila je, da jc zadela pravo, ko ji jc blaženi o. Eymard, ustanovitelj reda Očetov sv Zakramenta- svetoval, naj poskusi s posebno po-božnostjo in češčenjem sv. Evharistije. Toda, ko je svetnik umrl, se jc morala zopet vrniti k svojim starišem. Uboga blodeča duša je zopet padla v dvome. Toda ni izgubila poguma; z zaupanjem jc čakala božje ure. Minilo je nekaj let. Končno se jc leta 1872., ko je dovršila 30. leto, spoznala z o. Chevrierom, duhovnikom v Lyonu, ki ga bodo nekoč gotbvo še častili kol svetnika. Ta pobožni duhovnik ji jc dejal, da mora ostati v svetu in postati prosjakinja Evharistije« . Od tega časa naprej je postala Emilija, prej tiha in boječa, pogumna in energična žena. Skoz več let je imela številna predavanja, izvršila mnogo obiskov in potovanj, posredovala jc pri škofih, podžigala jc delavne duhovnike in navduševala pisatelje. Njeno delo ni ostalo brez uspeha. Župnik Bridct je v brošuri, za katero mu jc dala povod ona, obrazložil cilj in namene tega novega duhovnega pokreta pod naslovom: Le Salut social par l'Eucharistic (Rešitev družbe po Evharistiji). Potem msgr. de Segur, ki je na njeno prošnjo napisal knjižico: La France au picd du Saint-Sacrement. V tej knjižici je pozival vernike na evharistična romanja. Kmalu pa jc nastopila doba, v kateri so se načrti pričeli uresničevati. L. 1874. jc bilo v Avignonu prvo cvharistično romanje; leta 1875. že drugo v Douai-u, kjer so sc zbrale ogromne množice; potem leta 1876. zopet .v Avignonu. nato v Faverneyu in Doubsu leta 1878. Toda Emilija Tomisier jc sanjala še o večjih stvareh. Slutila in napol videla jc žc naprej ogromne mednarodne manifestacije za sv. Evharistijo. Ko jo je v tem navdušil šc msgr. de Segur, jc odpotovala v Belgijo in na Holandsko. Povsod je bila sicer prijazno sprejeta in njeni ideji so pritrjevali, toda pravega navdušenja ni našla. To jo jc razočaralo. Spomladi 1881. leta se je celo škof precej nejevoljen spraševal, ali je to dopadljivo Bogu ali ne. Kljub temu pa so pod njenim predsedstvom ustanovili organizacijski odbor. Temelji Našel pa sc je kljub temu mož, ki sc ni strašil zaprek. Philibert Vrau, >sveti človek Lillea«, eden prvih zaupnikov Emilije Tami-sier, je prevzel inicijativo za prvi mednarodni evharistični kongres. Meseca aprila se jc s tovariši, ki so bili ravno tako polni poguma in moči kakor on, odločil, da se vrši kongres meseca junija. Za mesto kongresa je določil Lille. Hitro se je peljal v Rim, kjer je dobil papežev blagoslov in kongres, ki je bil mrzlično, toda skrbno pripravljen, se je vršil v dneh 28. do 30. junija. Kongres se je vršil pod častnim predsedstvom msgr. Duquesnaya, cambraiškega škofa in pod taktičnim predsedstvom msgr. Monniera, škofa iz Lydde. Ta kongres, čigar petdesetletnico bo mesto Lille prihodnje leto slovesno praznovalo, je že imel značaj mednarodnosti. Čeprav jc bilo kongre-sfrtov le 363, so bili vendar izmed teh štirje kardinali, pet nadškofov in 24 škofov iz Francije, Italije, Belgije, Nemčije in Švice. Poleg tega so se ga udeležili tudi delegati drugih držav: Anglije, Avstrije, Španije, Nizozemske, Mehike in Chila. Ideja kongresa, ki je na lihem zorela toliko let, sc je tu mogočno razvila v štirih načinih manifestacij: v pobožnostih, na zborovanjih, na sejah o praktičnem delovanju in v manifestacijah. Položili pa niso temeljev samo smernicam, ampak tudi delu. Cerkvena oblast in poborniki kongresa so si hoteli zagotoviti tudi bodočnost in izvolili stalni odbor pod predsedstvom msgr. de la Bouilleric, pomožnega škofa v Bordeauxu, ki jc znan po tem, da jc še kot mlad duhovnik 1. 1848. uvedel nočno češčenje. Od Lille-a do Jeruzalema Drugi kongres, ki ga jc sklical avignonski nadškof v svoji prestolici, ki je bila priča dveh evharističnih romanj, se jc vršil pod njegovim predsedstvom 13. septembra 1882. Naslednji sc jc vršil v sredini junija leta 1883. v Ličgu pod predsedstvom msgr. Duquesnaya, cambraiškega škofa, ki jc bil obenem tudi novi predsednik stalnega odbora. Misel, potreba in udeležba teh mednarodnih skupščin je rastla in kongres v Liegu jc imel že 1326 udeležencev. Ko je msgr. Duquesnay 1. 1884. umrl, so prosili zgovornega in pobožnega lau-sanskega škofa, msgr. Mcrmilloda, da prevzame nasledstvo kot predsednik stalnega odbora. Ta jc organiziral četrti kongres, in siccr v FribourUi v Švici leta 1885. Peti, šesti in sedmi kongres so si sledili 1886., 1888. in 1890., in sicer v Toulousu, Parizu in Anvcrsu. Msgr. Mcrmillod jc predsedoval samo šestemu, ostala dva pa sta vodila kardinala Dupuz in Gosseus, ki sta predse- ta kongres kot na sredstvo, da sc utrdi enotnost obredov in da sc ganejo vzhodni raz-kolniki. 3. maja 1892. jc podal prvo pismo msgru. Doutrelouxu, s katerim je odobril Jeruzalem kot mesto kongresa, 18. septembra pa jc pisal drugo pisma kardinalu I.angeni-. cux-u, v katerem je določil škofa iz Reirasa za svojega odposlanca. Kongres v Jeruzalemu sc jc vršil naslednjega leta (1893.). Bil jc spontana manifestacija kaloličanstva na sv. tleli jeruzalemskih. Kardinal jc prijezdil v mesto na belcu, ki mu jc sledilo škofovsko spremstvo in francoski konzul. Za temi pa sc je zgrinjala nepregledna descttisočglava množica. Na binkoštno ne-ncdeljo (kongres se je vršil ravno o binko-štih) je imel kardinal na prostem pontifikal-no sv. mašo, obdan z vzhodnimi patriarhi. Toda preveč bi bilo, čc bi boleli opisali vse podrobnosti. 1893 do 1914 Dobo med jeruzalemskim kongresom in svetovno vojno bomo pregledali hitreje. Omenili bomo samo mesta in letnice. Sedem let po jeruzalemskem kongresu jc bila veriga vsakoletnega kongresa nekoliko pretrgana. Papež Pij XI., ki je leta 1922. osebno predsedoval mednarodnemu cvharističnemu kongresu v Rimu. dovala 5. ter 7. kongresu, katera sta se vršila v njunih škofijah. Na kongresu v Toulousu se je pripetil neljub incident. M. Goblet, predsednik občinskega sveta, je, mistificiran po nekem napačnem poročilu, grozil, da bo prepovedal kongres; precej truda je stalo msgra. Desporeza, da je končno le izposloval dovoljenje. Letošnji kongres pa v tem oziru ne bo imel nikakih zaprek, saj uživa naklonjenost vlade. Kongres v Jeruzalemu Msgru. Mermillodu, ki je bil leta 1890. izvoljen za častnega predsednika, jc sledil msgr. Doutreloux, škof v Liegu. In na inicijativo Leona XIII. so pričeli misliti na to, da bi se naslednji kongres vršil v Jeruzalemu. Do takrat so asumpcijonisti organizirali že 11 romanj v sveto deželo. Kljub temu se jc to podjetje zdelo marsikomu drzno in nepremišljeno in propaganda sama, ovirana po raznih diplomatskih reklamacijah in po sultanovem nasprotovanju, se je pokazala za malo uspešno. Treba jc bilo tihe in vztrajne energije papeževe, ki je že deset let nazaj pisal mnogo pisem in dopisov v prilog evharističnih kongresov, in lu jc sedaj '5'ednl na V vsej tej dobi, ki je trajala 20 let, sc je vršilo 17 kongresov. Od teh sc jih jc vršilo 16 v Evropi (od teh zopet 6 v Franciji, kjer so se že preje vršili 4) in eden v Kanadi (Mont-real). V naslednjem so našteti: Reims (1894), Paray-le-Monial (1897), Brussel (1898), Lourd (1899), Angers (1901), Namur (1902). Po letu 1904. pa se je vršil kongres do svetovne vojne vsako Ido, in sicer v naslednjih mestih: Angouleme, Rim, Tournai, Metz, London, Co-lognc, Mantrcal, Madrid, Dunaj, Malta in Lurd. Na prvem kongresu v Lurdu, ki se je vršil leta 1899., jc kardinal Langenicux drugič prejei časi papeževega odposčanca; v Na m ur ju je papež Leon XIII. podelil čast kardinalu Goossensu. Do kongresa v mestu Tou-i mai (1906) je papeža vedno zastopal odposlanec, ki ga jc izvolila kardinalska kurija. Edino za kongres v Madridu jc takratni papež Pij X. sam imenoval odposlanca v osebi kardinala Aguire, toledskega nadškofa. Leta 1897. je Leon XIII. postavil evharističnc kongrese pod zaščito sv. Paskala Bay-lonskega, ki je bil apostol svete Evharistije. Leta 1901. jc nasledil msgr. Heylcn, namur-ski nadškof, mr.gra. Doulrelouxa kot predsednik stalnega odbora. Od lega datuma dalje je vedno on kot predsednik stalnega odbora pripravljal in predsedoval vsem kongresom. Po letu 1911. mu jc pomagal pri tem delu grof Henry dTanville, ki jc bil imenovan po madridskem kongresu za glavnega tajnika stalnega komiteja. Cvetočo dobo evharističnih kongresov pa je prekinila svetovna vojna in sc jc prvi po vojni mogel vršiti šele leta 1922. Papežev odposlanec na letošnjem evharističncm kongresu v Kartagini, kardinal Lepicier, do posebnih odpustkov. Dalje jc tudi pred svojo smrtjo uredil, naj bi sc mednarodni kongresi vršili vsaki dve leti, da bi bila s tem dana posameznim narodom možnost, da pri-redc v tem razdobju narodne evharisličnc kongrese. Francija je bila prva, ki je sledila papeževi želji. In radi tc odločitve Pija X., ki sta jo uvaževala in odobrila tudi Benedikt XV. in Pij XI., sc kongresi po vojni niso vršili vsako leto, ampak vsaki dve leti. Prvi povojni mednarodni evharistični kongres sc jc vršil, kakor smo že omenili, leta 1922., in sicer v Rimu. V Rimu se je vršil po želji Benedikta XV., ki je hotel v srcu kaloličanstva zopet zbrati katoliški svet. Zal, da ga sam ni mogel več videti, ker jc preje umrl. Kongres v Rimu jc bil prvi, ki sc je vršil pod direktnim papeževim predsedstvom. Pred 30.000 Rimljani in romarji iz ostalega sveta, zbranimi na Belvcderskem dvorišču, jc Pij XI. otvoril kongres. In potem je v baziliki sv. Petra sam lastnoročno nad eno uro delil sv. obhajilo. Kongres v Rimu jc bil nekako prenovljenje krščanskega sveta po pre-stanih vojnih grozotah, bil je triumf sv. Evharistije. Po tem kongresu, ki je vršil v srcu ka-toličanstva, so sc vršili šc trije, za katere pa so izbrali mesto v protestantovskih deželah. Vrstili so sc v sledečem redu: Leta 1924. v Amsterdamu. Kongres v Amsterdamu jc bila globoka, pobožna manifestacija; potem leta 1926. v Chicagu. Ta je bil tudi na zunaj najlepša manifestacija. Število udeležencev jc bilo nepregledno. Sledil je leta 1928. kongres v Sydncyu v Avstriliji. Podrobnosti o zadnjih štirih kongresih so našim čitateljem gotovo znane, saj so jih imeli priliko zasledovati v našem časopisju. Če sc še enkrat hitro ozremo po zgodovini mednarodnih evharističnih kongresov, moramo s spoštovanjem kloniti pred prvimi borci evharističnc ideje, ki je v razmeroma kratkem času prenovila vse katoličanstvo na ; svetu. Najbolj pa moramo kloniti pred velikim duhom mlade deklice Emilije Taurisier, ki je pred 60 leti na bregovih Loirc molila za to idejo. Upajmo, da bo tudi mednarodni evhari-stiččni kongres v Kartagini, srcu katoliške Afrike, ki se prične tc dni, dostojna manifestacija evharističnc ideje, ki naj prenovi ves svet z novo lučjo. Razvaline nekdanjega amfiteatra v Kartagini, kjer bo zboroval letošnji mednar. evharistični kongres. Kongresi po vojni Pij X., ki jc propagiral vsakodnevno sv. obhajilo in sv. obhajilo otrok, je čutil posebno ljubezen do evharističnih kongresov. Napraviti je hotel iz njih ustanovo, ki bi bila v gotovih ozirih univerzalna in stalna. Kongresi naj bi sc vršili na različnih krajih univerzalnost in mednarodnost ------ kongresov. V tem namenu je 24. januarja leta 1912. razposlal okrožnico, v kateri dovoljuje, da imajo udeleženci kongresa pravico Vhoii v kapelo Božjega groba v Jeruzalemu, kjer jc leta 1893. zboroval mednarodni evharistični kongres. Zakon o prodaji drž. vredn. papirjev na obroke Predmet posla in način vriitve. § 1. Po predpisih tega zakona se morejo kupovati in prodajati na obroke samo obveznice državnih posojil kraljevine Jugoslavije in srečke Srbskega Rdečega križa, in to v celih komadih v njihovem nominalnem znesku. § 2. Te vrste posle lahko vršijo: 1. delniške kreditne ustanove, 2. občinske, banovinske hranilnice in regulativne hranilnice, 3. Protokolirane privatne banke, ki delajo že pet let. Delniške kreditne ustanove, občinske in banovinske in regulativne hranilnice so doline pri začetku višenja te vrste poslov javiti to ministrstvu financ, in sicer oddelku za državne dolgove in državnega kredita. Protokolirane banke morajo priložiti podatke o višini kapitala kreditne ustanove in času, odkar banku obstoja. § 3. Kreditne ustanove, katerih kapital znaša najmanj 10 milijonov Din, in ustanove pod točko 2. § 2. tega zakona morajo obveznice in srečke čuvati pri sebi do njihove prodaje kupcem. Dtln. kreditne ustanove s kapitalom, manjšim od 10 milijonov Din in bančne poslovalnice morajo obveznice in srečke pri zaključku pesla deponirati pri finančnih direkcijah ali ustanovah, ki jih odredi minister financ, pri Nar. banki, Drž. hip. banki, pri Poštni hranilnici in njenih flijalah, kjer ostanejo na čuvanju do predaje kupcem. § 4. Prepovedano je izvrševanje teh poslov po potovalnih agentih. § 5. V času zaključitve prodaje mora biti prodajalec lastnik papirjev. § 6. Prodajalec ne srne papiriev obremeniti. Sporazum med kupcem in prodajalcem proti predpisom lega zakona nima pravne veljave. § 7. Kupoprodajo je prepovedano spojiti 1. s kupom in prodajo katerihkoli državnih vrednostnih papirjev, s prodajo zlatih ali srebrnih novcev ali kakimi drugimi dragocenostmi; 2. s tem, da se prodajajo nade na eventualni dobitek ali amortizacijo (promesae); 3. s tem, da se vežejo ti posli s katerimkoli zavarovanjem ali s premijo v gotovini. § 8. Kupec postane lastnik obveznic ali srečk ter ima tudi njihove koristi takoj po kupu, ko mora položiti tudi prvi obrok. Prodajalec je dolžan zadržati papirje v zastavi, dekler kupec ne plača vseh obrokov. Papirji morajo biti varno zaprti in čuvani. § 9. Prepovedano je od kupca jemati kakršnekoli obveze za zavarovanje obveznic. § 10. Število odplačil ne more biti večje kalior 24 in na pcdlagi tega ne morejo biti roki daljši nad 24 mesecev. Prodajalcc obveznic in srečk je dolžan, da vsako prodajo redno napiše v posebno knjigo. Knjiga mora biti vezana, listi označeni s številkami ter vidirana od oblasli. Vsak list obsega dva dela: Odplačilni list, ki se preda kupcu in juksta, ki ostane pri prodajalcu. Odplačilni list se odtrga od jukste na perforiranem mestu, kjer je tiskan naziv prodajalca tako, da ostane polovica črk na odplačilnem listu, ostala polovica pa na juksti. Odplačilni listi morajo vsebovati: naslov odplačilni list, ime prodajalca, mesto prodaje, ime in priimek *er poklic in stanovanje kupca, datum izvršitve posla, vrsta in serija prodanih obveznic ali srečk, njihovo nominalno vrednost, borzno vrednost za časa zaključitve posla in njihovo prodajno ceno, kje so shranjeni papirji ter podpis prodajalca. Na drugi strani morajo biti citirani §§ 2, 3, 7, 8, 9, 10, 14, 15, 16, 17 in 18 tega zakona. Odplačilni list ne sme po obliki in vsebini imeti oblike in izgleda državnih srečk in obveznic. § 12. Prodajalec je dolžan, da na odgovarjajočem odrezku odplačilnega lista kronološko beleži sprejem vsakega obroka. § 14. Kupec nc more prenesti izplačilnega lista na drugo osebo brez znanja in odobritve prodajalca. § 15. Prodajna cena vsakega kosa obveznice ali srečke, ki je predmet lega posla, sme znašati njihovo berzno ceno ob času sklenitve posla in največ do 18% več za kapital in stroške, ako število mesečnih obrokov ne presega 12, ako je število obrokov večje kot 12, se sme proda na cena zvišati preko 18%, in to največ za 1% od vsakega mesečnega obroka preko 12. § 16. Kupec je dolžan točno v roku plačati dogovorjeni obrok. Ako ga po pogojnem roku nc položi tekom 15 dni, je prodajalec upravičen, da v prihodnjih 7 dneh proda vrednostni papir na domači borzi ali da ga prevzame sam po borzni ceni. § 17. Iz zneska prodaje ali prevzema za sebe sme prodajalec obdržati zase samo oni znesek, ki mu se ni bil plačan za odpadle mesečne obroke. Presežek mora izročiti kupcu z obračunom. § 18, Ako znesek prodaje ne zadošča za poravnavo mesečnih obrokov, prodajalec ni dolžan, da ga izroči kupcu. II. Državne takse. §. 19. Iz naslova vseh taks se mora na odplačilno listo pri zaključku posla prilepiti taksna znamka za 50 par za vsak kos obvcznic ali srečk z nominalno vrednostjo 100 Din vključno, po 1 Din pa, ako je nominalna vrednost obvcznice ali srečke več kot 100 Din. Ta taksa je obenem taksa za potrdilo oziroma za poročilo o izvršenem plačilu mesečnega obroka v nasprotju s T št. 3334 taksne tarife. Takso plača prodajalec. § 20. Na vrhu vsakega odplačilnega lista je treba naznačiti: taksna znamka po 1 Din, prilepili pa jo je treba na juksti ter tu uničiti. III. Državno nadzorstvo. § 21. Ministrstvo financ (oddelek za dolgove in državni kredit) in finančne direkcije na področju svoje teritorijalne pristojnosti smejo po svojih organih vsak čas izvršiti pregled te vrste poslovanja. § 22. Drž. organi, ki vrše pregled, so dolžni, da v knjigah prodajalca pismeno ugotove najdeno stanje in da se podpišejo, pristuvljaje datum izvršenega pregleda. § 23. Vsi prodajalci so dolžni imeti uradno borzno tečajnico najbližnje domače borze in jo staviti na razpolago državnim organom pri pregledu. IV. Prestopki in knzni. § 24. Kdor vrši te posle in ne izpolni pogojev § 2 tega zakona, se kaznuje z denarno kaznijo od 5000 do 10.000 Din v korist državne blagajne in se mu obenem prepove nadaljnje izvrševanie teh poslov, S 25. Prodajalec, ki krši člene 5, 6 in 7 tega zakona, se kaznuje poleg kazni, ki je predvidena v kazenskem zakonu in ki jo ugotovi in o kateri sodi pristojne sodišče, še z denarno kaznijo od 5000 do 10.000 Din, v korist državne b!aga;ne in s prepovedjo nadaljnjega izvrševanja teh poslov. § 26. Vse druge kršitve odredb tega zakona se kaznujejo od 1000 do 10.000 Din v korist drž. blagajne, v ponovnem primeru pa z denarno kaznijo in s prepovedjo izvrševanja teh poslov. § 27. Kazni po tem zakonu bo izrekla po zaslišanju prodajalca v prvi stopnji linančna direkcija, v katere teritorijalno pristojnost spadajo prodajalci, ki so kršili predpise tega zakona. Proti sklepu finančne direkcije se sme prodajalec pritožiti na ministrstvo financ (oddelek državnih dolgov in državnega kredita), in to v teku 15 dni po dostavi kazenskega odloka. Na odločitev ministrstva financ je dopustna pritožba na državni svet neposredno in v roku 30 dni po sprejemu lormalnega sklepa ministra financ. § 28. Izrečene kazni se iztirjajo takoj in ostanejo zastavljene pri finančni direkciji, ki je izdala sklep o kazni, dokler ne postane izvršna. § 29. Kršitve po tem zakonu zastarajo po dveh letih. § 30. Glede začetka, konca in preslanka vseh prestopkov po tem zdkonu veljajo dcloČfce občega kazenskega zakonika. V. Prehodne določbe. § 31. Nakupi in prodaje le vrste, ki so bile sklenjene pred uveljavitvijo tega zakona in kojih popolna likvidacija ne znaša več kot 6 mesečnih obrokov, nc spadajo pod določbe tega zakona. § 32. Kupoprodaje na obroke, ki so bile sklenjene pred uveljavitvijo tega zakona in za čijili popolno likvidacijo je treba več ko 6 mesečnih obrokov, je treba prilagoditi predpisom tega zakona, razen glede predpisa § 15 tega zakona. § 33. Mesec dni po uveljavljenju je vsak prodajalec dolžan predložiti ministrstvu financ (oddelek državnih dolgov in državnega kredita) spisek preje sklenjenih nakupov in prodaj, ki še niso popolnoma likvidirane. V tem spisku je treba označiti: ime, priimek, poklic, prebivališče kupca, vrste in količine obveznic in srečk, ki so bile prodane na obroke, prodajno ceno, mesečni obrok, število plačanih obrokov, in število dolžnih obrokov. Znižanje obč. trošarine v Ljubljani Že ko smo objavili novo občinsko tiošarin-slto tarifo, smo od vseh strani ččuli pomisleke proti njej, saj so razne tarifne postavke tako visoke, da po svoji sestavi niso v pravem razmerju z drugimi postavkami z ozirom na vrednost blaga, kar je nastalo ob času razpravljanja v finančnem odseku, ko se je delno znižala odmera postavk. Zato je na vlogo Gremija trgovcev v Ljubljani dohodarstveno ravnateljstvo odredilo, da se nedostatki odpravijo in izvršilo te-le izpremembe: Tariina postavka 32. e (izdelki iz bakra itd., kuhinjsko in namizno orodje) se zniža od 0.50 za kg na 0.25 Din, 32 h (britvice) ducat od 2 na 1 Din. 32 j se glasi: »fini žepni nožiči brez razlike in britve«, prej brez besedice »fini«, 32 k (emajlirana in pocinkana posoda) od 10 na 8 par za kg. 33 a (električni material, žice, kabli itd. se Zniža od 1 na 0.40 Din, 33 b (modeli za senčnike, stikala, svetila itd.) od 2 na 0.40 Din. 33 e (električne žepne svetilke, brez baterije) od 0.50 na 0.25 Din za vsako. Statistika konkurzov Ravnokar je objavilo »Jugosl. društvo za zaščito upnikov« v Zagrebu svojo statistiko konkurzov za april 1930. V tem mesecu je bilo razglašenih v celi državi 76 konkurzov napram 94 V marcu t. 1. in 104 v aprilu lani. V vseh pokrajinah je Jtevilo konkurzov napram aprilu lani večje, le v Srbiji in Črni gori se je zmanjšalo od 90 na 51. Skupno so bili v prvih 4 mesecih razglašeni 303 konkurzi napram 407 v istem času lani. Na posamezne pokrajine odpade: 1929 1928 Srbija Slov., Dnlm. Hrvatska Vojvodina Bosna 192 43 32 28 8 347 18 23 17 2 Če seštejemo vse tako zvane bivše prečin-»ke kraje, dobimo narast števila konkurzov od 60 33 f (električni motorji) od 0.50 na 0.40 Din za kg. 36 c (galoše in snežni čevlji) mesto'3 Din za par, sedaj 3 Din za kg. 60 c (kosti, parklji, rogovi itd.) od 3 na 1 paro za kg. 64 (Sčetarsko blago) od 0.50 na 0.25 za kg. 70 č (umetna gnojila, galica) od 2 na 1 paro za kg. 75 (suha i oba) od 50 na 25 par za kg. 77 a (vse vrste pečarski izdelki) od 0.10 za kg na 0.60 Din za 100 kg. 79 b (vrvarski izdelki) od 0.50 na 0.25 Din za kg, 80 (galanterijski izdelki) od 1 Din na 0.25 Din za kg. 81 a (posamezni galant. izdelki: termos steklenice in palice za izprehod od 5 na 3 Din za kg. Trošarina se bo po teh izpremembah pobirala dotlej, dokler finančni odsek oziroma občinski svet ne sklene kaj drugega. Pričakovati pa je še nadaljnih izprememb, saj so v teku pogajanja še za znižanje drugih uvoznin. Posebno pa moramo pripomniti, da pomeni la novela samo delno revizijo občinskih uvoznin. na 111, istočasno pa je v Srbiji število konkurzov padlo od 347 na 192, t. j. za celih 44.7%. Iz podatkov lahko sklepamo na poslabšanje gospodarske konjunkture v izvensrbijanskih pokrajinah. Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani Dne 2. t. m. se jc vršil občni zbor Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani za leto 1929. Iz poslovnega poročičla je razvidno, da bo zavarovalnica s 1. avgustom praznovala tridesetletnico svojega poslovanja ter je tudi v poslovnem letu lepo napredovala. Tako je bilo v elementarnem oddelku izdanih do 31. dec. 1929 300.124 polic, v 1. 1929 samem pa 13.187 polic. Koncem 1929 je bilo v veljavi 85.650 polic z zavarovano vsoto 2.491,765.535 Din. Zavarovalna premija elementarnih oddelkov je lani narastla za 687.910.65 Din na 7,182,964.01 Din. Za varnost obveznosti elementarnega oddelku jamčijo: premije, sklad za še neiz- plačane škode, varnostni in kurznodifer, sklad, premijske prihrane in vrednost palače v skupnem znesku 19,185.877.80 Din, kar pomeni zvišanje za 5,747,456.50 Din. Življenski oddelek, ki zaključuje z 31. decembrom svoj desetletni obstoj, izkazuje tudi lep napredek, premija se je dvignila od 4,493.074,56 na 4,813.561.23 Din. Ravno tako je narastla zavarovana vsota kljub mnogim stornom in odkupom od 107.4 na 112.6 milj. Din. Za varnost obveznosti življenskega oddelka jamčijo premije, ustanovni in kutznodiferenčni sklad ter premijska prihra-na v skupnem znesku 19,134.021.08 Din in se je napram 1928 zvišala za 3,155.455.97 Din. Te številke kažejo, da se Vzajemna zavuro-i valnica kot prvi slovenski zavarov. zavod krepko razvija. Zato so ji tudi postali sedanji poslovni prostori premajhni in začela je z zidanjem lastne palače (na vogalu Miklošičeve in Masarykove ceste), ki se že približuje dograditvi. Predvidoma se bo ob tridesetletnici delovanja t. j. 1. avgusta t. 1. vselila v svojo novo impozantno stavbo, ki je Ljubljani v kras. Gibanje trgovstva in obrtništva Po podatkih zbornice za TOI v Ljubljani je bilo v njenem področju v 1. četrtletju t. 1. prijavljenih 305 novih trgovskih obratov (v zadnjem četrtletju 1929 373), odjavljenih pa 367 (299). Kakor v 1. četrtletju lani ie tudi letos nastopila stagnacija, ki je razredčila vrste trgovine, kar je tudi z ozirom na veliki narast po vojni razumljivo. Ta stagnacija je tako znatna, da beležimo v celem j letu 1929 nazadovanje za 132 trgovinskih obratov. Razvoj posameznih strok kaže razmerje med prijavami in odjavami. Tako izkazujejo več od:av kaker prijav: trgovina z živino prijav 3. odjav ?3, les 33, 44, manufaktura 10, 13, dež. pridelki 4, 34, živila 17,31, perutnina 7, 23, kramariia 2, 11. sej-marstvo 17. 7, gospodarske pisarne 0, 5, sadje 4, 8, galant. blago 7, 12, vino 7, 9. Več prijav kakor odjav pa beležijo: trg, z avtomobili 5, 0, šivr-bu stroji 6, 0, mešano blagD 69, 53, branjarstvo 18, 15, ngenture in komis trgovine 17, 7, Obrtnih podjetij je bilo v 1. četrtletju t. 1. prijavl-enih 674 Iv zadnjem 1929 6691, odiavljonih pa 476 (375). Tudi tu narnščča število odjav. Posamezne stroke kažeio slpdečo sliko: nap^eHek (več priiav kakor odjav) beležiio poHknvni kovači 16. 7, ključavničarji 11, 6, kleparji 12, 3. ko-larji 16. 9. žage 15, 8. stroino pletenje 18 7, olete-ninske izdclcvabuce 8. 4, kroiači 49, 39. šivilje 82, 62, čevliarii 87, 71, mlini 29, 25, peki 16, 11. mešani 18. 17, izvoščki z avtom 10, 2, prevažanie oseb z avtom 34. 6, prevozniki 13, 7, gostilne 49, 48. Mizariev je bilo nrijavljenih ravno toliko kot odjavljenih, namreč 38, Borz& Dne 3. maja 1930. Devizni premet je znašal ta teden samo 15.13 milj. dinarjev napram 20.17, 17.0, 22.3 in 22.2 milj. dinarjev v prejšnjih tednih. Največ prometa je bilo v devizi Londcn, nadalje Curih, Vraga, Newyork iu Berlin. Kakor običajno je Narodna banka intervenirala v vseh zaključenih devizah. DENAR Curih. Belgrad 0.127.'), Amsterdam 207.65, Atene 0.70, lierlin 123.13, Bruselj 71.05, liudimpešia 30.20, Bukarešt 3.0775, Car igra,-1 2.45, Dunaj 72.72, London 25.075. Madrid 64. Ne\vyork 515.90, Pariz 20.25, Praga 15.25, Sofija 3.74, Trst 27.04, Kopen-liafceu 138.05, Varšava 57.85, Stocldiolm 138.60, Oslo 13«. Helšingfors 12.975. Dinar notira: n« Dunaju (devica) 12.54375, (Valuta) 12.4723. VREDNOSTNI PAPIRII Dunaj. Don. sav. jadr. 94.25, Wiener Bank-verein 18.75, Credilanstalt 51, Escompleges. 169, Union 24.05, Alpinc 31.95, Trboveljska 59.10, Kranj. ind. 39.50, Rima Murany 92.95. Žito Vremenska poročila iz Severne Amerike, Kanade ler iz Argentine so nadalje ugodna ter je pričakovati v najvažnejših produkcijskih deželah sveta letos zopet izborno žele v. Tako poroča »Times of Argentina , da bo imela Argentina letos TA mili-! jonov Ion koruze za izvoz, a v pšenici se vidne zaloge tako počasi prodajajo, da je bodoči položaj I žiine kupčije jako zagoneten, kajti le slaba letina ! utegne razrešiti krizo, v katero je zašla svetovna žitna produkcija deloma radi nespametnega povečanja obdelanega teritorija, deloma pa radi mnogo boljših evropskih žetev, ki so tudi posledica uporabljanja umetnih gnojil. V Evropi je postala rezer-viranest kupcev pri skrbnem pokrivanju vsakdanjih potreb naravnost fenomenalna. Razpoložljivega bia-ga je v Evropi izredno malo, plavajoče brodovje žita vsega sveta pa je s i milijoni kvarlerjev skoraj prav iako neznatno kakor količina razpoložljivega blaga. Lani je bilo ob istem času skoraj še enkrat toliko blaga na potu v Evropo. Toda za presojo položaja ni merodajen le statistični položaj, marveč tudi razpoloženje večine trgovcev, mlinarjev in špekulantov, ki je pa tudi vremenu podobno v svoji I nestanovitnosti. Z ozirom na dejstvo, da primanjkuje v Evropi trenotno blaga, je lahko mogoče, da se izcimi nenadoma hosa, zlasti ker smatrajo sedaj producenti zloglasno ceno 1 dolar za bushel za zelo nizko. — Naš domači žitni trg valuje in peša ob desinteresmanu kupcev v sosednih deželah — izvoza ni skoraj nobenega, razen efektuiranja starih sklepov — pa tudi rezerviranost domačega konzumenta, ki krije svojo potrebo le sproti, je kriva slabolne tendence. Promet je komaj srednji. Cene neizpremenjene. V Ljubljani so notacije neizpremenjene. Novi Sad. Pšenica: ban. Bega šlep ne notira. OsHla neizpremenjena. Ječmen: bč. 63/64 kg \07lneiii teku. Gasilni dom smo prczidnli za rešilni oddelek, oziroma, z« rešilni avtomobil in motorno brizgalno, kti-tere blagoslovitev bo v nedeljo It. maja na nujsvečuhejši način. Ob l popoldne zbirališče gasilcev pred gasilnim domom, ob pol 2 odhod k litanijam v šmarsko cerkev, po lilanijah blagoslovitev brizgalne. slavnostni govori delile, nakar odhod nu veselični prostor. kjer' bo dobro preskrbljeno zn zabavo, pijačo in jedačo Ker društvo rabi fletinr za motorno brizgalno in rešilni avtomobil, vljudno vabimo vse prijatelje prepotrebnegn rešilnega oddelka in gasilnega društva I Nikomur ne bo /u!, kdor bo posel,it to obec koristno prireditev. Vabljeni vsi! sevanje iz inozemstva, posebno iz Švice in Nemčije. Ilalija, katera se niomentano preskrbuje s cenejšim ruskim in turškim blagom, zaenkrat ne konvenira. Nakupna cena se je vsled lega dvignila na 75 par za komad- Vzrok prijaznejše tendence je manjša produkcija vsled valjenja in pa dejstvu, dfl se začenja blago dajati v hladilnice. Pač pa so švicarski jajčni trgovci mnenja, da je la mala hosa samo pre-hodnega značaja. Si Vsaka beseda 50par ali prostor drobne vrstice1'50Din.Najmanjši znesek 5Dit?.Oglasi nad 9vrstic se računajo višje. Za oglase strogo trgovskega in reklamnega značaja vsaka vrsttca2Din.Najmanjsi zneseklODin. Pristojbina za sifro2Din.Vsak oglas treba plačali pn naročilu.Na pismena vprašanja odgovarjamo le,če je priloze na znamka. Čekovni račun Ljubljana 10.3^9. Telefon štev.23-28. I Stalni zastopnici sprejmejo sc proti doSri proviziji in stalni mesečni plači z:i iukrativen predmet. Ceni. ponudbe pod »Stalen zaslužek" na Fublicilas d. d., Zagieb, Gunduličeva 11 II C I š • V• . Službe i$cejo Učenca s primerno šol. izobrazbo sprejme takoj trgovina meš. blaga Edo Eržen, Trbovlje I. Kovaški pomočnik 19 let star, išče službo. ! ------- Edvard Pečnik, Osredek. S Ucenkc Sv. Vid, p. Begunje pri i se splejraejo za šivanje Cerknici. Prodajalka dobro izurjena v vseh strokah, išče službo v mestu ali na deželi. Pripravljena je tudi pomagati pri gospodinjstvu. — in štikanje perila. - Ponudbe pod »Pridna 101* , na upravo »Slov.« Kmečko dekle posieno, zdravo in močno v starosti 14—16 let, „ sc išče za vsa hišna de- Cenjene dopise na oglas- ja Nastop takoj. Naslov ni oddelek Slovenca« pod žifro »Dobra moč« št. 5111. v upravi pod štev. 5023. Žagar Mizarsk. pomočnika .ia boljše pohištvo sprej-i me Mrhar Ivan, Stane-želi premeniti mesto. Je ■}\tei p0šta Št. Vid nad prav dobro izurjen na j Ljubljano. venecijanki in polnojar- - meniku. Naslov se izve v | Več pomočnikov upravi tega hsta pod ! slikarskih in pleskarskih. __j sprejme tvrdka F. & E. I Remžgar — Kolodvorska ulica 18. Vajenec ki ima veselje učiti sc ključavničarsko obrt, želi Praktikantinja ret'Medv e'šek -t^J^T* .. .i? t j . 1 m nemškega lezika v go- St. 146. pn Zidan, mostu. } yoru jn stroje *is_ Kuharica t'a stenografije - se , sprejme v tehnic. podjet-siarejša, perfektna, se , ju. . Ponudbe na oglasni priporoča častiti duhov- ' 0dJelck »Slovenca« pod ščini in gg. novomašni- šifro »150«. kom za birme, nove ma-1--- še in druge slovesnosti. - j Cenjena pisma prosim na upravo »Slov.« št. 5114. j Elektromonter mlad, priden in soliden, išče mesto. — Naslov v upravi pod št. 5182. Tri soboslikarje dobro izvežbane, delo na deželi, sprejme takoj Zaje Ludovik, Tacen p. Ljublj. Hlapca in deklo trezna, poštena in marljiva - sprejme župni urad pri Sv. Jurija ob Taboru, Sav. dolina. Nastopiti takoj. Plača po dogovoru. 2 mizar, pomočnika takoj sprejmem. Vinko Vipotnik, strojno mizarstvo, Zagorje ob Savi. Hlapca vestnega za h konjem in vsa kmetska dela sprejme Izidor Florjančič v Dravljah pri Ljubljani. Stanovanjska soba lepa in velika, se odda v najem v Stožicah št. 91. Mesečna soba snažna in zračna, s sc-pariranim vhodom, se s 15. majem odda v vili blizu glavnega kolodvora. Kje, pove uprava »Slovenca« št. 5110. Gostilna se odda v najem v prometnem kraju na glavni cesti, pod ugodnimi pogoji. Izve sc pri Franc Hribar, posestnik, Ihan, p. Domžale. Služkinja katera je vajena tudi de- j 2 nedovrš. stanovanji la na polju in ima veselje blizu postaje, oddam za do gostilne, se sprejme več let brezplačno one- takoj. Starost 20—30 let Naslov sc izve v upravi -Slovenca« pod št. 5068. • Učenka za trgovino z manulakturnim, galanterijskim in modnim blagom, katera ima veselje do trgovine, pridno ter poštenih in priprostih staršev z dežele, sc sprejme v boljšo trgovino na Gorenjskem. Sprejmemo samo res pridno dcklico. - Dopise je poslati upravi »Slov.« pod šifro .Marljiva trg. vajenka* št. 5083. Dekle ki zna tudi kuhati, dobi takoj službo. Naslov v , upravi pod št. 5080. mu, ki mi ju pomore dograditi. Naslov pod štev. 5106. Stanovanje dveh, treh sob s pritikli-nami iščem za 1. julij v ccntrumu mesta. Ponudbe na oglasni oddelek »Slovenca« pod št. 1000. Mirna stranka brez otrok, išče dvosobno stanovanje s kuhinjo in pritiklinami v južnem delu mesta za avgust. -Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šilro: »Miroljubnost«. POMLADNE NOVOSTI iA OBLEKE - PLAŠČE POVRŠNIKE - ITD. ITD Trgovina z mešanim blagom, dobro vpeljana, sredi vasi, z zelo obljudeno okolico, na prometni točki, brez konkurence, 5 minut od kolodvora, se takoj odda v najem z vsem inventarjem pod zelo ugodnimi pogoji. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5112. Lokali za trgovino ali obrt, na zelo prometnem kraju, se ugodno oddajo. Ponudbe upravi lista pod »Ugodna prilika« št. 5079. Dva svetla lokala z izložbenim oknom, primerna za trgovino ali boljšo obrt. delavnico se oddasta na Krakovskem nasipu št. 10. Mirna stranka starejša, brez otrok, si želi stanovanje v mirni hiši z eno ali dvema sobama. Solnčna lega event. j - Golob Sv Florijana nekoliko vrta. Ponudbe upravi Slov. pod: »F. G.« Lep trgovski lokal se odda. - Več se izve ulica 28, Ljubljana. Pekarno dobro vpeljano, v mestu ali na deželi, vzamem v Kmetska dekle poštena in zanesljiva — starejša — išče mesta kot pomoč gospodinji ali varuhinje k otrokom na de- ' želo. - Naslov v upravi , »Slovenca« pod št. 5148. ■ Kontoristinjo s trgovsko predizobrazbo, ki mora biti zmožna slo- i , . . , __,.. , . . 1 dece pri Zidanem mostu venske in nemške steno- _;__ grafije, sprejme večje podjetje v Ljubljani. Obširno ponudbo, v kateri je tudi navesti zahtevano plačo in mogoči nastop službe, je nasloviti pod: »Stalna služba« na Društvo industrijeev in vele-trgovcev v Ljubljani. V bližini Ljubljane i v lepi, solnčni legi ob ( Savi, pet minut od avto- . , . .. -=—-Z~rr--! busne postaje, bo jeseni j nalCI" tak°> ?h P«nW Trgov, pomočnika I dograjeno moderno 5tiri. | event. nastopim tudi kot meš. stroke (dober manu- i sobno stanovanje z elek- 1 delovod|a z lastno kon- fakturist ter dober pro- triko, vodovodom, kopal- ces!>°- " CQeIi{\ nico, pralnico itd. Naslov P°d šifro: »Soliden in po- Slov.« št. 4994. ' sten« Pg?lah na uPravo __»Slovenca«. ! dajalec prednost), sprejmem. Ponudbe je poslati na: Franjo Černe. Ra- v upravi »5 Gospodična vešča slov., srbohrv, in nemškega jezika, slovcn. stenografije, strojepisja in drugih pisarn, del, išče. službe. Gre tudi na de- , plačo. Nastop takoj. Ogla-želo. - Naslov v upravi j siti se v pisarni »Posest«, Hišnik in hišnica se iščeta v dobri hiši (okraj Miklošičeva cesta), srednjih let, brez otrok, snažna in poštena. Brezplačno, čedno stanovanje, žena za postrežbo gospodarja dobi posebno »Slovenca« pod št. 5158. Miklošičeva 4. »Illulju Kljnčarico za večje hotelsko podjetje v Sloveniji iščemo. Reflcktiramo le na energične osebe, ki so zmožne nadzorovati hotelske sobarice in voditi hotelski inventar. Ponudbe z naslovom »Ključarica« št. 4759 na upravo lista. Z osebno pravico se takoj sprejme samska ženska za trg na deželi. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5095. Gospoda sprejmem na stanovanje v Zg. Šiški. Naslov pove uprava »Slo-vcnca* pod št. 5092, Star gospod s služkinjo išče enosobno stanovanje s kuhinjo v se sprejme. Hrana in sla- bližini sv. Jakoba, stol-novanje pri mojstru. — i niče ah Križank. Ponud-Šipic, Kranj. be na upravo »Slov.« pod šifro: »Star gospod«. Razpisuje se služba cerkovnika-organista v Beli cerkvi. Nastop s 1. junijem 1030. Sedlarski vajenec Prikrojevalec Stanovanje popolnoma izur|en za veliko krojaško podjetje, z! dvosobno oziroma cno-zelo dobrimi pogoji - se sobno, sc odda 1. julija takoj sprejme. Ponudbe z natančno navedbo dosedanjega službovanja je poslati na upravo »Slov.« pod »Bodočnost« št. 5130. Instrukcije t. 1. Brez otrok. Vprašati v upravi lista Maribor. Iščem stanovanje z dvema sobama, kuhinjo in vsemi pritiklinami v centrumu mesta. - Sem brez otrok. - Ponudbe pod: »Gotovo« na upravo Solnčno stanovanje Dva lokala dvoriščna, na zelo prometni točki, en velik, en manjši, zelo svetla. Vodovod, elektrika, plin v hiši. Pripravno za pisarne, konfekcije etc., se oddasta s 1. majnikom. Poizve se Dunajska c. 31. Lokal na Bledu za delikateso, popolnoma opremljen, se radi bolezni, za sezije, takoj odda. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5186. PRI NOVANu LI U UHANA KONGRESNI TRG ŠTEV. 15 Posestva Stavbna parcela naprodaj v bližini nove šišenske cerkve, Naslov v upravi »Slov.« štev. 5070. Stavbišča za vile pod Rožnikom or.Klaia Pokojninski zavod Gledališka ulica <5 !V Prodam posestvo srednje veliko ki leži na lepi šolnini I^gi, oddaljeno minut oU farne cerkve. .;,osesivo je vse v dobrem stanju iu lahko redi < do 5 gl*v živine. - Prodaja: Ferdo Pačnik, Št. Ilj, pošta Velenje. Hiša, restavracija, trgovina in mesarija, raa-rof, lepo obsojano polje, ob glavni cesti, avtobus postaja, naprodal. Cena nizka, plačilo po dogovoru. Vpraša in piše se pod »Restavracija*, Za-vodna 26, p. Celje. Mala kmečka hiša ali koča se kupi ali vzame v najem. — Ponudbe pod »Kmečka hiša« na podružnico »Slovenca« v Celju. Pekarijo I Ako želite in 5 oralov posestva pro-j mnogo zaslužiti, javite ta- J _ '/ _ ,___I.! M„..:l.n.. To 1 Irni črti nselnv nn, A. da Zagorski, Maribor, Ta tenbachova ulica 19/11. , koj svoj naslov na: A. i 11. Klančnik - Mojstrana. Gostilno (deželsko) j Kjer je volja, pri postajališču in to- tam - t| Vzdrževalci vami, proda za 100.000 D otrok jn družin( na dan, Zagorski, Maribor, Taten- - UamQ Vam dobefi poštcn bachova ulica 19,11. : zaslužck v roko. Dnevno I ~ ! i 4—5 ur delavnega časa. Lepa prilika! ; vsaka ura 50—100 Din Naprodaj je štiristano-; kupčijske zmožnosti, to-vanjska hiša na promet- rej tudi kot postranski nem kraju, tik trga v Ljubljani. - Naslov v ogl. oddelku »Slov.« št. 5142. Kupim posestvo z veliko gospodar, hišo zaslužek. Hitro delo, bliskovit zaslužek. Nikaka imglost, nikako potenje! V vsakem kraju je 90% kupcev. Na vsak ofert sc vestno odgovori. - Infor-vilo ali gradom in vsem j Joahim Sapira inventarjem. Pavle Desin, \ l-iubtjana. Priložit. 1 Din Bled, vila Mirasan. jza prospekte, porto in __!_____ i katalog. Hišo z vrtom davka prosto, do 150.000 j Din, kupim. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Plačilo takoj« št. 5185. Dekle pridno, pošteno, z dežele, se sprejme takoj v kolodvorski restavraciji Posti. Bistrica nad Mariborom. , ■, 2 sobi, kuhinja, pralnica iz matematike, mehanike, |tikH oddam t. ju. ter ostalih stro,n.h pred- P Uj p .. metov da,em po me ni,^ ^ ^ f j nik. Naslov pod št. 5186. ceni, Ponudbe pod žener« št. 5103. 2 čevljar, pomočnika za finejša dela išče za takoj Šter Mihael, Spod. Duplje št. 3, p. Križe pri Tržiču. Strojepisko s prakso, zmožno slovenskega, srbohrvatskega in nemškega jezika ter stenografije, išče večje ind. podjetje v Ljubljani. Ponudbe pod »Strojepiska« na Aloma Company, Ljubljana, Aleksandrova 2/1, Čevljarski pomočnik se sprejme za boljša dela z vso oskrbo v hiši. — Travnik, Trebnje. Pekovskega vajenca pridnega in krepkega, z oskrbo, sprejme parna pekarna. — Ponudbe na upravo »Slovenca«, Maribor pod šifro »Parna«. Mesarskega vajenca močnega, zdravega, 15 let starega, iz dobre kmečke hiše, sprejmem. — Janko Šumi, Lesce. Šteparica dobro izvežbana, 7. vso oskrbo se sprejme. Travnik, Trebnje. Vajenec za kovaško obrt se sprejme takoj. Franc Vrhovec kovač, Ljubljana, Bohoričeva ulica 6. Slugo se takoj sprejme, eventu-elno s stanovanjem, v trgovini Kette, Ljubljana Več čevljarskih IMfili samo prvovrstne moči, se sprejme takoj za stalno. Plača najboljša. Javiti se na tvrdko: Jože Grom & Co., Vrhnika. Šoferski izpit Teoretični ter eventuelno praktičen pouk dajem po . zmerni ceni. — Ponudbe pod »Inžener« štev. 5104. Šoferska šola I. oblast, konc., Camernik, Ljubljana, Dunajska c. 36 I Jugoavto). — TeL 2236. 'ouk in praktične vožnie. i Duhovnik išče v sredini ' mesta za takoj ali pozneje Trgovski •vfv Sokal v Mariboru v sredini mesta, primeren za veletrgovino, manjšo industrijo, podružnico, se odda s 1. julijem v najem. Ponudbe na Hinko Sax, Maribor, pod »Trgovski lokal« št. 5174. Družinska hiša 7. vrtom, blizu postaje Orehova vas, Slivnica, sc proda. Več se izve Bet-navska cesta 6, Maribor. Jn sera ti v "Slovencu imajo največji uspeh stanovanje z dvema sobama, kuhinjo in ostalimi pritiklinami, -Cenj, ponudbe na upravo »Slov.« pod šifro »Kompletno stanovanje«. Radio-aparat 4 elektronski, z elektronkami, proda za 1100 Din Andrej Štok, Rimska cesta 12/111. PoKor lovci. Popravila orožja po najnižjih cenah — izvršuje na novo otvorjena puškarska tvrdka Albin ŠIfrer LJUBLJANA - GOSPOSVETSKA CESTA ŠT. 12 (ZRAVEN RESTAVRACIJE NOVI SVET) Več stavb, parcel 5 minut od šole, naprodaj. Lepa, suha lega. Poizve se: Franc Čarman, Dravlje — poleg gostilne Kovač. Vogalni lokal trgovsko pisarniški se na Miklošičevi cesti odda. -Poizve se: pisarna advokata dr. Frlana, Miklošičeva cesta 4. Hiša hlev, skedenj z velikim vrtom, pripravno za kakega obrtnika, 3 minute od postaje, voda, elektrika zraven hiše, se proda za 50.000 Din. Zg. Duplje pri Tržiču št. 19. Posestvo 20 oralov, lepa poslopja, nad Mariborom, proda Zagorski, Maribor - Ta-tenbachova ulica 19. Trgovskega pomočnika mešane stroke, dobrega prodajalca, sprejmejo v večjem trgu na deželi. -Ponudbe z opisom dosedanjega delovanja in zahtevki na upravo št. 5126. V kamnolomu Ribarič v Rajhenburgu dobi skozi vse leto zaposlenje 10 močnih in zdravih delavcev Delavci naj se oglasijo in prijavijo pri obratovodji g. Horvat v Rajhenburgu Strr^e tovarne in livarne d. d. Ljubljana Telefon 2829 Telefon 2830 Stroje za obdelov. lesa Drzo leKofe polnolarmenlhe sistema Hofmann-Breslau. StronsKe lOnilCniHC patent Tuschiii, venecilonske larmenlke, tračne, krožne, prečne, nihalne in obroblje-valne žage, skobelnike, poravnalnike, rezkalne stroje, vrtalne stroje itd. vse na pogon z jermenom ali direktno z elektromotor Jem Preurejanje ojničnih glav na valjkaste ležaje Več parcel za stavbe naprodaj v bližini Kranja. Naslov: Anton F>žen, Huje 5, pošta Kranj, Stavbna parcela Trnovsko predmestje, vogalna parcela, ob Stare-tovi in novo projektirani Lampetovi ulici, v izmeri 614 m', se ugodno proda. Poizve se v trgovini Šumi, Gradišče. Ženitbe II Samec 35 leten, simpatične zunanjosti, eleganten, dobrosrčen, plemenit, ne-oporečene preteklosti — državna služba, mesečno 4500 Din in s premoženjem, poroči premožno dekle istih lastnosti. Točen popis, slika. »Majeva harmonija«. Oglje bukovo, kupujem stalno. — Rud. Zorč, Ljubljana, Gledališka ul. 12. Foxterrierko psico, mladiča, kupim. — Jože Havliček, gozdar, p. Rob na Dolenjskem. Čevlje vseh vrst rabimo mesečno do 1000 parov, ročne in tovarniške izdelave. -Ponudbe s katalogi ali opisi, cenami ter pogoji naj stavijo izdelovalci in trgovci na veliko, zmožni dobave najmanj 50 parov mesečno na upravo »Slovenca« št. 5016 pod »Dobava čevljev«. Priženiti se želim s 100.000 gotovine v kako podjetje, trgovino ali na posestvo. — Ponudbe na upravo pod »Resno 26«. Ženitna ponudba Obrtnik, star 30 let, vdovec z enim že odraslim otrokom, priden, pošten in veren ter z 80.000 Din premoženja, želi v svrho ženitve znanja z gospodično ali vdovo brez ali z enim otrokom, pošteno in verno, ki bi imela po možnosti svojo hišo v kakem promet, kraju, starost od 25 do 30 let. Le resne ponudbe, čc je mogoče s sliko, katera se takoj vrne, naj se pošljejo pod šifro: »Srečen zakon« na upravo »Slov.« -Tajnost strogo zajamčena Vsakovrstno zlltd knpnte po najvišjih cenah CERNE, juvelir, Ljubljana, Wolfova ulica St. 3. Kamnite plošče za tlakovanje, stare, že rabljene, čeprav poškodovane, kupim. Naslov v upravi lista pod št. 5076. Zaslužek Pošljite nam takoj Vaš naslovi Dnevno 200 do 300 Din in še več lahko zaslužite z delom v Vašem domačem okraju. Znamko za odgovor. — »Tehna« družba, Ljubljana, Mestni trg 25/1. Pljučal Pljučne bolezni ozdravi dr. Pečnik, pljučni zavod (Privat-Lungenheilanstalt) Sečovo, železniška postaja, Rogaška Slatina. Nujno odpomoč potrebujete? V gospodarskih, osebnih družinskih (zakon i. t. d.) zadevah, zdravju, prehrani, iskan|u posojila, rešitvi dolgov, zidanju, nakupu, prodaji posestev, trgovin, mlinov, gostiln itd. Nasvete daje: »Marstan«, Maribor, Koroška 10. Priložiti 10 Din 3 znamke. Prijave prodaje posestev brezplačno. Zasebno pravico takoj sprejme samska ženska za trg na deželi. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5095. * Dame, pozor! Edino z »Gloria« aparatom si lahko sami napravite najlepšo in trajno ondulacijo las. Cena samo 85 Din. Naročila sprejema: A. H. Klančnik, Mojstrana. Suhe hruške tepke za žganjekuho, se dobijo pri: Peter Šetina, Sevnica ob Savi. Žrcbec 3 leta star, se proda. — fomačevo 43, Puhasto perje kg po 38 dinarjev raz. pošiljam po povzetju najmanj 5 kg Potem čisto belo gosje kg po 130 Din j in čist beli puh kg po; 300 Din. — L Brozovič, j Osebni auto Zagreb, llica štev. 82. > petscdežen, malo rabljen, Kemička čistilnica perja. v dobrem stanju, prodam. T i"' l'i i Naslov pove oglasni od- Lokoinoblla j c.clek »Slovenca« pod Wolfova, 18/20/25 KS, na št. 4976. lastnem vozu, s pregre-,----;--— — vačem, s pomožno pečjo; Delikatesna trgovina za ravno rešetko, z 18 m vpeljana, z večletno na-dotgim dimnikom, z dve- jomninsko pogodbo, sc ma jermenoma, v sploh ..... dobrem stanju, je naprodaj po ugodni ceni. Inte-resentje stroj lahko ogle 80 hI jabolčnika prvovrstnega, proda gri ščina Boštanj ob Sav Otroška postelja bela, železna, poceni naprodaj. Maribor, Aleksandrova 49, dvorišče. Več jermenic novih, nerabljenih, razne dimenzije, in cevi za centralno kurjavo, prodamo. Poizve se v hiralnici sv. Jožefa, Ljubljana, Vidov-danska cesta, od torka naprej. Klavir dobro ohranjen, naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek »Slovenca« pod št, 4948. Requicm za mešani zbor, zložil Anton Grum. Zelo meto-dijozen in lahek. Cena 12 Din, pri odjemu 10 komadov po 10 Din. Naroča se v Jugoslovan:'; knjigarni. Več stare šare podstrešne: Stare vreče, okna, vrata, steklo, železo, neka) vodovodnih školk, steklciice, kozarce, rjavi češki lonci za Kratek klavir z angleško mehaniko — prodam na obroke. Zima, Stari trg 34/11, vsled bolelinosli proda mast, različ. posoda, vku-11 a prometni cesti v Ljub- halni kozarci itd. Od poljani. Zelo lepi prostori j nedcljka 28. t. m. dalje r?","81;; izložbe'uv«U na Dunajski c. 31, dvorišč, dajo pri g. J. Losti na druge predmete. Potre- ' -'____ kolodvore, Dobrepolje t ben večji kapital Samo! Kompletna obetlnica "Vreče . i Uobn, ohranjena, zelo pri- za moko po 85 kg ko-, »Resen kuper, št. 5065. i Tl"*!^ ^"fl* nin 1,»!.— i,Mi-------------ah boljšo hišo na deželi, Naprodaj omara, ^encsan4"1 . " ore" * ' | liovine, skupno 16 koma- postelja, no. ua omarica, < dov, naprodaj za «>000 Din. Dunajska ccsta 31/11. Železna blagajna štev. 4, poleg trezorja še dve polici za knjige, na-I """"" prodaj na Dunajski cesti št. 31, dvorišče. mad Din 8.50, kakor tudi vse druge prodaja po najnižji ceni A. Grebene, Ljubljana. Vel. čolnarska ulica št, 15. neiSi PUs po 85 par kg le v mestni plinarni ljubljanski. Več A .-Ž. panjev s čebelami ali čebele same, s satjem in zalego, na 6—7 satov in nekaj eksportovcev. Vse preskrbljeno z medom za tri tedne, riprodaj pri Val. Jakelj, Lahovitc, pošta Komenda. popolnoma novo, orehovo politirano, po zelo nizki ceni. —■ Na ogled: Brata Rožič, Vegova 8. Greznice oddam v brezplačno izpraznitev. — J. Predovic, Poljanska cesta 73. ČeSnjevo spalnico novo, prodam za 5100 D. Naslov se izve v upravi »Slovcnca« pod št. 5150. Prvovrstno mleko za otroke, na stroj mol-ženo, odda oskrbništvo Fužine, p. D. M. v Polju. Dopisnica zadostuje. Barako (stojnico), v dobrem stanju, prodam z vsem inventarjem radi opustitve branjarije, po nizki ceni. Poizve se: Zelena jama, Val. Vodnikova ulica 25. Rozina. Bučno olje najboljše kakovosti, priporoča tovarna bučnega olja J. Hochmiiller, Maribor, Taborska ul. Entlanje Din 1-50 m Strojno-ročno vezenje za-štorov, preprog," kuh. garnitur itd. Predtiskarija. Izdelovanje damskega perila, najcenele M. Sedov-nlk, Florjanska 6, Ljub-Jjana. Vezenje nevestinih oprem, zaves, pregrinjal, najcenejše in najfinejše Malek & Mi-keš, Ljubljana, poleg ho-i tela Štrukelj. — Entlanje. ■ ažuriranje, predtiskanje tako). žimmee modroce, posteljne mreže, želez, postelje (zložljive), otoinane divane in druge tapetniške izdelke dobita najceneje pri RUDOLFU RADOVANU, tapetniku, Krekov trg štev. 7 (poleg Mestnega doma). Talarje za čč. duhovščino izdeluje po primernih cenah ter se vljudno priporoča Josip Tomažič, isroj. mol' ster, Celje, Na okopih 5. Krušno moko, krmilno in otrobe vam nudi v vsaki množini, po zmerni dnevni ceni F. Ju-van, valjčni miin, Srednje Gameljne pri Ljubljani. Debelo Več škafov za lorberje in palme, kn-kor tudi kočiji, landauer in brun, poceni naprodaj: Hotel »Slon«, Ljubljana, Pozor, les. industrije! —----- - Ako želite imeti svoje UUBLIANfl, Puharjeva ulica 3, kupilo najceneje pri tvnlk A. VOLK, LJUBLJANA Resljcva cesla 24. I!. J IIP. Motorno kolo ! znam. Alcyon, 2 HP, po- Prodam bencin moto« j poinoma novo, prodam. Ogleda se: Kamniška ce- (stabilni) 4J-« KS in parni stroj 3 KS. Oba stroja sta v dobrem in za obrat zmožnem stanju. Cena po dogovoru. Ogleda sc pri Tclban Francu, mizarju v Verdu pri Vrhniki, kjer se izve ludi cena. Otroški voziček dobro ohranjen, prodam. Naslov pove uprava Slovenca pod št. 5093. I •9 Pustite jih sedeti na praznin jajcih in dajte jim potem enodnevna piščeta štajerskega plemena, ki jih dobite pri Novošalc-škem perutnir.arstvu, Velenje, skoraj zastonj. — Komad slane od 5 Din naprej. — Jamčimo, da dospejo živi. Hrastovo spalnico politirano — prodam za 1500 Din. Istotam se proda otroški voziček in posteljica. Naslov v upravi pod št. 5154. Otroški voziček naprodaj v manzardi. Cesta v Rožno dolino št. 14. žage (platnice, liste) dobro in natančno nabru-šene, ne da bi imeli izkušenega brusača, naro-J čite si avtomatični bru-silni stroj. - Prva avtom, j delavnica F. Lončar, Celovška cesta št. 43, Ljubljana VIL sta štev. 13, Jože Lepša. Odpadke od žage hrastove ali jelkove, nudimo vezane po ceni Din 1200, nevezane po Din 1000 za 10.000 kg franko J vagon Črnomelj. Zora d. z o. z., Črnomelj. Dieseimotor 30 HP, se proda po ugodni ceni. Vprašati na upravo »Slovenca« pod »Dieseimotor« št. 4158. Elektromotorje transformatorje — razne stroje — elektromaterijal — aparate — popolnoma tovarniško nove iz zaloge bivše firme »Transformator«, predaja po znatno znižani ceni Vojnovič & Cie. Skladišče Ljubljana — Glince. Lepo spalnico skoraj novo, iz trdega lesa, za dve osebi, prodam. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5160. Silvanec iz leta 1923., večkrat pretočen za buteljke, Bjclina, Silvanec, Tramincc. Rizling in Čcrnina iz let 1928. in 1929. — nudi »Oskrbništvo graščine Impolr.a, pošta Sevnica. Dolenjsko«. Gostilno prodam v Zagrebu na promet, kraju blizu glav. kolodvora. Lepi in veliki prostort. Takoj za prevzeli. - Ponudbe poslati na Vlatka Latinčiča, llica 131, Zagreb. Tesan les popolnoma suh, za takojšnjo uporabo pri stavbah, ima stalno v zalogi »Ilirija«, družba z o. z., Dunajska cesta 46, — tel. 28—20. Mladi psi volčje pasme, se prodajo po nizki ceni. Jože Žagar, Rožna dolina, cecta _XVII, št. 20. "m^ko dobro, sveže, Vam lahko vsak dan dostavljam na dom. Najraje v bližini kavarne »Evrope«, glavne pošte in »Zvezde« v Ljubljani. — Mici Ripelj, Složice 5, p. Jezica. Konjske opreme! 1 par prsnih, srebrn platin, 1 par prsnih, masiven nikel; 1 par težkih komatov z vložki (Leibkissen) 1 in še več komadov različnih vrst, se ugodno proda pri Alojziju Bre-celniku, sedlarju na Go-sposvetski cesti (restavracija pri Levul št. 18. Priporoča se tudi za vsa sedlarska in jermenarska dela. Originalne francoske Vermorel škropilnice in žveplalnike ter vse nadomestne dele za te aparate ima v zalogi po *elo ugod. cenah tvrdka Lovro Petovar Piantno ali tudi klavir malo rabljen, kupim. -Naslov sc izve v upravi •Slovenca« pod št. 4995. Izdelovanje emajliranih peči sistema Luc. Izdelovanje ZORA peči, peči za žaganje, obložene n šamotno opeko Popravilo vseh vrst pločevinastih, emajliranih in Lucovih peči. Splošno klepar-stvo, inštalacija strelovodov. Zaloga samotne opeke. Cene konkurenčne. Dr. G. Piccoli lekarnar v Ljubljani priporoča pri zaprtju in drugih težkočah želadca svojo preizkušeno želodčno tinkturo! zahte ilustriran l Sljepušii Zagreb.iuric«i<57 orlnorota ,ia|boijJi tamburlce, par-lltura, stmn«. ioie In vse notrrtšiino za vsa glasbila Odlikovan na parlJki Cenilci franko. razstavi Črn pianino skoraj nov, ceno naprodaj. Naslov v upravi Slovenca pod št. 5181. ZAHVALA Za premnoge dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli ob nenadni smrti naše srčnoljubljene sestnčne, lete in stare tete, gospodične GUSTI KOLNiK učiteljice v pokoju za poklonje.no cvetje sc tem potom vsem najiskreneje zahvaljujemo. - Posebno zahvalo smo dolžni čč. duhovščini, p n. zastopnikom društev in korporaeij, stanovskim kolegom in kolegicam ter končno vsem številnim prijateljem m znancem, ki so blago pokojnico spremili na njem poslednp poti. Ljubljana, dne 3. maja 1930. žalujoči ostali. Brezplačno Vam izročimo »ERKO. -elekt roradiumpompreso v svrho osebne preizkušnje. Ta aparat služi za vzdr-žavanje vsega telesa, posebno pa za zdravljenje živcev, grla, revmatizma, vnetja in raznih ženskih bolezni, - Ta aparat je preizkušen in priporočen od prvih strok, zrdavni-kov in klinik na Dunaju, n. pr. Kirurgična univerzitetna ženska klinika, dvor. svet. prof. dr. Peham, dvor. svet. prof. dr. Ortner, univ. klinika za bolezni v nosu in grlu, prof. dr. H. Neumann I. med. klinika srčnega oddelka, prof. dr. VCencke-bach itd. Nadalje Gradec: Univerzit. živčna klinika prof. dr. Erinis, elezabel-na bolnica, dež. bolnica, darmalolog. klinika prof. dr. Matzenauer itd. Dalje mnogo drugih zdravniških ocen in priznavalnih pisem od pacijentov so na razpolago. Naročila sprejema zastopstvo »ERKO« za Dravsko banovino — Ljubljana, Frančiškanska ul. 8 in Žitnikova ul. 5. angleških B. S. A. motociklov na zalogi pri Auto-trgovski družbi z o. z., Ljubljana, Kapiteljska ulica 3. Telefon 2942. Elektropodjctje A. Arhar Ljubljana VIL, Celovška c. 80, prevzema vsaka clektriška dela kot hišne inštalacije, zvonce, radijo, telefone, popravila vsakovrstnih strojev itd. Točna postrežbal Solidne cenel Gostil. »Pod Skalco« Ljubljana, Mestni trg 11. Točijo se pristna štajerska, dolenjska in dalmatinska vina. Vedno sveža gorka in mrzla jedila na razpolago. . Abonenti se stalno sprejemajo. 100 kg koruze 142 Din Zdrava, suha, za mlev — prodaja proti gotovini JOS. BAHOVEC SV. JAKOBA NABREŽJE LJUBLJANA Podpisani se priporoča za vsa v to stroko spadaioča dala. AL Trink, Ljubljana, Linhartova 8. Tel. 2856. Dobro izdelan suknjič ne sme zakriti ovratnika. M ora se dobro prilegali, kakor to kaže sli .a pri nas izdelanih suknjičev. Obleka, izvršena tudi v malenkostih z največjo pažnjo, v odlični pasformi, iz zanesljivega blaga 2 volneno podlogo v pomladnih modnih bavrah se dobi pri nas že za Din 650'— Zahtevajte našo brezplačno merilno polo, izpolnite jo in v par dneh imate korektno obleko velemestne mode po meri. Ako Vam obleka ne bi pristojala, jo zamenjamo ali vrnemo denar. — Vsak naročnik prejme naš veliki katalog (128 strani). i Otfler, Zagreb N .jvt cja .rgvvhk '. in odpre t. aržuvi. iVidkjl v in vse mlevske izdelke vedno sveže dobite pri A. & M. ZOR MAN Ljubljana, Stari trg ši 32. KRASNE TLA&OVE za veže, cerkve izdeluje in poklada Cemsniarna Goslincar Pešata, pošla Dol pri Ljubljani 'svodom (ireoe-itvs iz Broda v airrebsem iidul nov. velik Ivanjkovci. — Ceniki na I eeuik za znamko za leto 1S80. ■ ■ ■ PoJillam ua s 100 komadi raznih rn m nilskih znamk vsakomur, ki mi pošlje vna-pra i 20 lJin. Najstarejša trgovina znamk v Jugoslaviji Izidor Steiner, Zagreb Zrlnjskl tre 11 V Mariboru je najugodnejši nakup galanterije, drobnarije, par-fumerije, papirja, pletenin, nogavic, vrvarskih izdelkov itd, na debelo in na drobno pri D. ROSINA, Vetrinjska 26 Čast. duhovščini! Fini in najccnejši talarji, površniki in vsa druga krojaška dela, kakor tudi popravila, se izvršujejo v Ljubljani, semenišče, por-ta. A. Jarc. Vsem. ki so ga poznali in ljubili, sporočamo, da jc Simon Ogrin akademični slikar dne .3. maja ob '/il zjutraj, v 79. letu starosti, mirno v Gospodu zaspal. — Pogreb predragega pokojnika bo v ponedeljek dne 5. maja t. 1. ob 9 zjutraj na vrhniško pokopališče. Na Vrhniki, dne 3. maja 1930. Žalujoči ostali. Žalostnega srca naznanjamo, da nam je umrla naša ljuba mati in stara mati, gospa Terezija Šolar zasebnica Pogreb drage rajnice bo v ponedeljek, dne 5. maja t. I. ob 15 iz mrtvaške veže Splošne bolnice k Sv. Križu. Kropa-Ljubljana, dne 3. maja 1930. Žalujoče rodbine: ŠL1BAR, ŠOLAR, USENIK. Pogrebni zavod Cajšek Ivan, Vodmat. Za premnoge dokaze iskrenega sočutja in sožalja, ki smo jih prejeli povodom smrti naše nepozabne sestre in lete, gdčne Amalije Regnard učiteljicc v pokoju se tem potom vsem najtopleje zahvaljujemo. — Posebno zahvalo smo dolžni častiti duhovščini, darovalcem cvetja, p. n. kolegicam pokojnice ter končno vsem prijateljem in znancem za častno spremstvo pri pogrebu. Svete maše zadušnice se bodo darovale v župni cerkvi sv. Petra v sredo dne 7. maja ob 7 zjutraj in v cerkvi svetega Jožefa v torek dne 6, maja ob 7 zjutraj. Ljubljana, dne 3. maja 1930. Globoko žalujoči ostali. i zavod za trgovino in industrijo I LJUBLJANA. Prtfcraofa ailce Ster. 50 (v lastnem posfopin) UbPtstDvanjR glog, naUup in prodajo usol:o urstiiih vrednostnih nRpirleu, ilsuls \n salui borzni) neročila. cpcdairoi 'n sredi*! mfo prste. Bskompt in intasB menic ter noKazita v tu- in inozemstvo safB-dBpcsit: ild. iti! Brzoicuku: Frsilit rtiijjiiona T s! ?DUD 26S? 7!il19" in+*r!!<i ■rnente in obkladki d< lujejo Izvrstno pri matizmu, živčnih liol č.iuah. pri bolečinah v očeh, uSesih. pri glavi, boln in zoboboiu. Delajte tudi Vi tako — pomagalo bode tudi Vam! Fellericv KIsaHuid. to že 33 let zuauo narodno sredstvo in kosmetikum stano v lekar iah in vseti podobnih trgovinah: poizkusila steklenica 6 Din. dvojna steklenica 9 Din, specljalnu steklenica 20 Din. Po pošti najmanj za «2 Dni pri: EUGEN V. FELLER. lekarnar Stubica Donja, Elsatrg 134 »loto? Največji katalog y Jugoslaviji z izredno številno izbiro blaga Je Vas (popolnoma brezplačno) ako nam še danes pošljete ta oglas z Vašo točno adreso. Kastner i Ohler ZAGREB Največja trgovska in odpremna tvrdka v Jugoslaviji Modro galico (znamke Montecatini) Žveplo Extra za vinograde Saloidin Antichlor za vinograde Sulicol za vinograde Raffio. veleprima Gumi za trte, la Pirelli kupite najbolje pri G.Stiger, Celje Kompletne vodne naprave elektrarne za avtomatični pogon brez postrežbe, brez jermen, najcenejša in najboljša preskrba toka. avlomatitne sesalke za hišne vodnjake za vile, vrtnarstva, tovarne i. t. d. Ovalne sesalke, garvens-sesalke, samodelu-joče sesalke, specialni globokosesalni aparati za vodnjake do 50 m globo-čine brez premakljivih delov v vodnjaku. Sesalka in motor sta lahko do 50 m od-daljena od vodnjaka. — Montaža kompletnih sesalnih naprav incl cevovoda in elekt'o-voda, — Najboljše reference od zasebnikov, oblastev in industrii — Proračuni in prospekti naglo in brezplačno mg. Jniius rorster, tiroz Pisarna in skladišče : Harschallgasse Nr. 17, tel. 2314 Dvokolesa teža od 7 kg naprej uajlažjega in najmodernejšega tipa najboljših svetovnih tovarn. Otroški vo-zliki od najpriprostejšega modela. Izdelujejo se tudi po okusu naročnika. Šivalni stroji, motorjj pneumatika, posamezni deli. Velika izbera, najnižji cene. Prodaja na obroke. Ceniki franko. „TR1B1INA" F B. t., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, LJUBLJANA, Karlovška c. it. 4. SALDA-KONTE ŠTRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. NUDI PO IZREDNO UGODNIH CENAH KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE PREJ K. T. D. V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 6 II. NADSTROPJE 0. & K. VAGON ITI rabljeni in novi vedno na zalogi, dajemo tudi v najem SLATINA RADENCI se jc vrnil iz dopusta in zopet ordinira — celi dan ORENSTEIN I KOPPEL S Zagreb, Samostanska 2/11.- Telefon 50-64 Vaše vsled ozebline, ran, kurjih očes zmučene noge A spravite zopet v red s toplo kopeljo, v kateri ste poprej raztopili nekaj dek soli sv. Roka za noge. Občutili bodete takoj polajšanje, Vaše noge b<,do kot prerojene. Sol sv. Roka za noge se dobiva v lekarnah in drogerijah, 1 veliki zavoi stane 16 dinarjev. Če bi je kje nc bilo v zalogi, obrnite se na zalogo. Drogerija „NADA" V. GABRIČ, Subotica. Ako potrebujete pohištvo si oglejte zalogo pri EGIDIJ in KAREL ERJAVEC - BROD j (poleg tacenskega mostu), št. Vid nad Ljubljano. ; Razpis Županstvo mestne občine Ljutomer razpisuje ** mesto samostojnega občinskega tajnika Prošnje jc vložiti najkasneje do 20, maja t. I. Od dobrega najboljše je le 6ritzner-fldler-Kayser šivalni str j in kolo elegantna izvedba — najboljši materijal pistalni stroi v 3 velikostih Novost Šivalni siroi kot damska pisalna miza Le pri 3os. Peteline, Ljubljana TELEFON INTERURB. 2913 Zmerne cene, tudi na obroke Kdor rabi vreče ftupl Jih nO|-tenCjC pri tvrdki: Mirko Mlakar • Ljubljana - Slomškova ulica št. 11 VclIKo iomaca zavarovalnica sprejme radi temeljite reorganizacije zastopstev agilne in sposobne zastopnike v vseh krajih dravske banovine, katerim nudi dober zaslužek. Sprejme tudi posredovalce za mesta: Ljubljana — Celje — Maribor. Ponudbe na oglasni oddelek pod šifro: »ZAVAROV ALEC 1930« tm i-'rva celotna izdajal Doktorja Franceta Prešerna slbrare® delo Cena Din 40'—, eleg. vezana Din 55'— Jugoslovanska knilgarna v ljubljeni. LJUDSKA POSOJILNICA registrovana zadruga z neomejeno zavezo v Ljubljani obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri, vezane vloge po dogovoru ter brez vsakega odbitka. Tudi rentni davek plačuje liranilnica sama. — Svoje prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo v lastni palači, zidani še pred vojsko iz lastnih sredstev. Poleg jamstva, ki ga nudi lastna palača, velepose3tvo in drugo lastno premoženje, jamčijo pri Ljudski posojilnici kot zadrugi z neomejenim jamstvom za vloge vsi člani z vsem svojim premoženjem, ki presega večkratno vrednost vseh vlog. Hranilne vloge znašajo milijonov dinarjev. E 231-30-3. Dražbeni oklic Okrajno sodišče v Murski Soboti bo prodajalo v dneh od 2. junija I9"0 naprej od 9 do 12 in od t3 do 1" v Murski Soboti v Gradu sledeče premičnine: Večje število dragocenih in starinskih slik; starinsko pohištvo, kakor skrinje, etaže, omare, mize; za približno 15.000 zvezkov raznih knjig; večje število starinskega orožja; pregrinjala: preproge itd. Premičnine, ki sc bodo proda jale, so velike starinske vrednosti in priporočljive v nakup zlasti muzejem. Seznani posameznih predmetov si lahko interesenti ogledajo med uradnimi urami pri sodišču v sobi št. 18. V ostalem sc opozarja na družbeni oklic, ki jc nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Murski Soboti, oddel. IV., dne 29. aprila 1930, Popolnoma varno naložite svoj denar v Hajemn v Ljubljani, r. z. z o. z. □a Miklošičev: cesti poleg hotels »Union«, Hranilne vloge se obrestujejo Rentni davek od obresti hranilnih vlog, kateri znaša circa pol odstotka obresti, sc nc odtegne vlagateljem. Varnost nudijo lastna palača, nadpolovica delnic hotela »Uniona«, hiše in zemljišča. Kredi i v tekočem računu. Posojila proti poroštvu, vknjižbi na posestva itd. Denar se naloži lahko tudi po poštnih položnicah, Ob boleli, zadnjih trenutkih življenja in pri pogrebu našega nad vse ljubljenega soproga, nepozabnega strica in svaka, gospoda Frana Lavtižarfa šolskega nadzornika v pokoju smo prejeli toliko dokazov pomoči, sočutja in tolažbe, da nam je nemogoče za vse to se zahvaliti. Predvsem se zahvaljujemo prevzv. knezoškofu dr. Ant. Bon. Jegliču, stolnemu dekanu preč. g. I. Na-drahu in čč. duhovnikom, ki so opravili pogrebne obrede. Dalje sc zahvaljujemo za udeležbo pri pogrebu: preč. svetni in redovni duhovščini, zastopnikom centralnega sveta družbe sv. Vincencija Pavelskega in zastopnikom ljubljanskih in ostalih konferenc družbe, Družbi sv. Elizabete, zastopnikom Ljudske posojilnice in Prometne banke, zastopnikom učiteljstva, dr. Krekovi gospodinjski šoli, Marijanišču, Lichtcnturnovemu zavodu, sirotišnici v Št. Vidu, kamnogoriškim gasilcem in zastopnikom ostalih gasilskih društev, in vsem mnogoštevilnim prijateljem in znancem, izmed katerih so premnogi blagega pokojnika spremili prav do groba. Posebej se zahvaljujemo še gg. ravnatelju Jegliču in prof. Dermastiji za poslovilne besede ob grobu, društvu »Ljubljani« za ganljivo petje in glasbenemu društvu sSlogi«. Srčna zahvala tudi vsem onim, ki so blagemu pokojniku lajšali zadnje trenutke življenja, darovali venec in cvetje in mu naklanjali vse dni po njegovi smrti sv. maše in molitve. Vsem skupaj Bog plačaj! Žalujoča soproga in ostali sorodniki. Najcenejše in ugodnejše kupite barve, lake, firneže, ierpentin, špirit, karbolinej ler lcolomaz, strojno olje in masti, bencin itd. pri Branku Sučevič Maribor, Slovenska ulida. štev. 8 Telefon 2153 Zaloga Nitro-celuloznih lakov LJUDSKA POSOJILNICA V NOVEM MESTO najvarneje hrani Vaš denar in ga obrestuje najugodneje. Posojila in trgovski krediti po ugodnih pogojih. r...x.,imfT,fit,ii,iiiiiiiiiiiii,ti,irir»ii„i(i,.i..)H.iiMinimiTn,n Lične, trpežne in solidno izdelane STOLE VSEH VRST Vara nudi najceneje Anton Kobi, lorovnica : Zahtevajte cenike in kataloge! tovarna upognjenega pohištva g^^^.^,,,,.,,^,.,,.,.^,.,,..,.............,.,...- ...........* -"i.................................. n Pohištvo-preproge .................................................................................II Linole}, zavese, posteljne odeje, namizni prti, vzglavja, tuhenti, šivane odeje, volnena pregrinjala, pregrinjala za mobiljc, gradi za matrace, kakor tudi vse vrste lesenih, tapetniških in železnih mobllij po čudovito nizkih cenah pri: KAROLU PREIS - MARIBOR Gosposka ulica št. 20. Ceniki zastonj! Ceniki zastonj! Trščanska parobrodna družba „Cosulich Line" Svetovnoznane, najmodernejše motorne veleladjo „Saturnla" in „Vulcanla" Najhitrejše in najudobnejse zveze za Severno in luzno Ameriko Zabavna potovanja po Jadranskem in Sredozemskem morju Brezplačna pojasnila daje : Pod/Zastopnik za Dravsko banovino : Jakob Qor|anc, Lfubljana Ml^loS^eva c. pri glavnem kolodvoru Najboljše borne lake, firneže, terpentin, strojno-prašno olje, ter vse v to stroko spadajoče predmete nudi cenjenim odjemalcem in obrtnikom najceneje DRAGO FRANC, STARI TRG ŠTEV. 24 ZAHVALA. Vsem, ki so nam stali ob bridki Izgubi našega srčnoljubljenega očeta, sina, svaka stric« Franceta IVotharja lolažilno ob strani, se najtopleje zahvaljujemo. — Predvsem pa naj velja naša iskrena zahvala za ljubeznivo in požrtvovalno delo bolniškemu osobju ler preč. duhovščini, dalje ravnateljstvu drž. železnic, žel. godbi »Slogae, tovarišem, ki so ga spremili na zadnji poti. ter vsem ostalim. Zahvaljujemo se za krasno cvetje in vence. Spominjajte se ga tudi v molitvi in Bog Vam obilo povrni! ŽALU.TOČI OSTALI. PUCH novi modeli! DoUe se po solidni ceni tudi na obroke le pri tvrdki Ign. Voh. Uublfana i i&m AKO RABITI TISKOVINE ilustracije, kataloge, prospekte, toda se ne inorete odločiti, v kakšni tehniki naj ae izdelajo, BIA60V0L1TE SE OBRNITI vedno na naše podjetje IU60IISHARNA LJUBLJANA Gospodarska zveza v LMani ima stalno na zalogi: Deželne pridelke - žito -mlevske izdelke - špecerijsko in kolonijalno blago - sadje - mesne izdelke -iužno sadje - semena -seno - slamo - Težakovo olje za živino - kmetijske stroft in orodja -umetna gnojila - cement - premog itd. - Zastopstvo za prodajo kisove kisline v Dravski banovini <4 \ AV 4 # J, Naznanilo kot Podpisani vljudno naznanjam, da sem izstopil solastnik iz pleskarske tvrdke I. Genussi in drug, Igriška ulica 10, in otvoril lastno pleskarsko delavnico na Sv. Petra cesti 33 (na dvorišču) ter se cenjenim naročnikom toplo priporočani ter jamčim, da bom vedno postregel s solidnimi cenami in prvovrstnim delom ter blagom. J. Hlebš, pleskarstvo in ličarstvo, Ljubljana, Sv. Petra cesta 53 (na dvorišču). r Najvarnejše ki najbotffe naloMte denar pet e •«1 e e v Cellu registr. zadrugi z neomejeno zavezo v Cellu, v novi lastni palaCi na vogalu Kralja Petra ceste in Vodnikove uike Stanje hranilnih vlog nad Din 85,000X100.-. Obrestna mera najugodnejša. — 55a hranilne vloge jamči poleg rezerv io hiš nad 3000 članov posestnikov z vsem svojim premoženjem. — Posojila na vknjižbo, poroštvo ter zastavo pod najugodnejšimi pogoji. Vlagate« pri Ljudski posojilnici v Celju ne plačajo nobenega realnega davka Vsahi gospod SK! novega klobuka ali kape veliki ilustrirani cenik SfcmieCKI v Celiu z več tisoč slikami. Uverili se bodete o bogati izbiri najmodernejših klobukov, kap in tisoč drugih predmetov, katere dobite mnogo ceneje kakor kjerkoli. Navadni klobuk Din 55'—, boljši 72'— 78'—, modni 84'—, lini 95'—, iz zajčje dlake 119'—, lovski 77'—, deški 35'—, slamnik 20'—, 30'—, 60'—, za dečke 17'—, za deklice 12'—, športne kape od Din 25'— dalje. Neodgovar-jajoče se zamenja ali vrne denar. Paketi preko Din 500'— poštnine prosti. Cenik na zahtevo popolnoma zastonj. Trgovski dom ». SlermCCftl, Celje št. 18 Dravska banovina. KO "T* ■a4 OSI/) .9 SO« . ŠZo a 3 o? V) 8gj>wo Š a2 •q OC/5 —-a _r w CM jtS" g dao " ..S« so U-MO .. I "a-s Bg R 61— H 1/i Sftjf &&E2 iS II | IS- a X O - £ a e ■ s-ga ► " N " > -3 n 2 g >§ >n." | .5N. i J ,QSS "nuj1-1 BW a MUg S S3 ■"O w ■ O "j"«'*' 3§JalS **S?S« I ■Q Maurice Constantin Weyer: 21 Človek se shtania čez svojo preteklost •. • Paulu Durandu, seveda, temu je železna volja branila, da bi postal dovzeten za igro s koščki lesa, ki ji v Kanadi pravijo indijanska ljubezen . V molčečem koprnenju je sanjal o Madgi 0'Molloyevi in o njenih čarih. Varoval sem se povpraševati ga po tem. A ni bilo* težko uganiti, da sanjari o veselili zimskih večerih na jugu, ko se oglašajo gosli in je slišati vmes kratki histeričen smeh tesno objetih plešočih deklet. Gospodinja ponuja peciva in čaja v izobilju. A kdor je kot gost navzoč in nekaj drži nase, ima zunaj v snegu skrit kamenit vrček whiskya in od časa do časa pcmežikne gospodarju in dvem, trem prijateljem, naj se potrudijo z njim na prosto. Tam si vzklikajo Ho — to bi naj bil nemški hoch — ali pa, če je kak Škot v družbi: His it is, was like his, dami di hem! — nato se spet vrnejo v izbo... Vse to jo bilo daleč za menoj, zelo daleč. Zaljubljenemu, ubogemu, brez pomoči zaljubljenemu fantu pa je bilo blizu, tako zelo blizu — a ni imel kaj prijeti... n ... A zdaj sva bfia na poti domov in prekrasni kožuhi so bili naloženi na naših saneh. Na snegu, ki jo bil pokrit s sitno ledeno skorjo, so škripala sanišča in naše smuke so pele svoj ritmični sip-sip-sip-sip. Neumorno, vedno v istem taktu, kakor stroj, sem delal spredaj gaz. Zn menoj so cepljali psi, ki so bili na zunaj nalile svojim očetom volkovom, s sršastim kožuhom, no da bi dali glasu od sebe, le zdaj pa zdaj so hlastnili v sneg, tla si ohladijo posušeni, vroči go- bec. Zadaj je drcal Paul Durand po že utrjeni poti in za njim je sledila njegova vprega. Spominjam se, da je bilo od sile mrzlo.. A bilo je tudi nepopisno lepo. Nebo je bilo razpeto v brezmadežni čistosti in solnčna luč je vprizarjala svojo umetelno slepilno igro. Kakor mrazu v porog, se je solnce potrojilo, početvorilo, čaralo je svojo podobo v oddaljenosti le dveh premerov od originala na bledi stekleni zvonec, oblikovalo se v plavajoč privid malteškega križa, čigar udje so se v mavričnem loku izlivali drug v drugega. Opojno so strujile pestre prizmične barve do zemlje, raztapljale se v snegu, odskakovale nazaj v prostorje, srečavale tam jim sledeče sestrice ter se ž njimi razblinile zopet v belino. Bajna igra polna ironije, razkošnost luči, katere gost si bil za ceno 45 stopinj mraza. Kosti ob sencih so bolele, čelna kost je bolela, nabrekla od mraza. Kar je bilo zraku izpostavljenega obličja, je stiskalo svoje celice skupaj in jih melo, da bi se ogrele. A to je bilo brezuspešno početje, zato pa si imel bridek občutek, kakor da je meso napelo v tesnem ovoju, ki grozi, da bo zdaj zdaj počil. Najine brado so bile potegnjene navzdol, ker je sapa lede-nela in je visela teža oblikujočih se ledenih sveč na koži ter jo do bolečine onegavila. Raztopiti si jih moral z orokavičeno roko. A hip nato je bilo spet vse kot poprej. A to ni še bila najina največja skrb. Kajti zdaj, v prvih pomladnih dneh, se je vreme obrnilo. Pričelo se je tako-te: mesečina je pokazala dvorec. Bilo je slikovito, a jaz si mislim: lepa hvala za slikovitost! Zvezde so otekle in so zrle utrujene doli. V nočeh je bilo slišati že melanholično, slutenj polno tuljenje volkov in psi so se plazil i. potuhnjeno, kakor pred nevidno pretečo nevarnostjo. Če bi bila kje na varnem kraju, bi bil odredil počitek. A nahajala sva se baš v sredi tiste 5 dežele molka , ki ji rečejo Angleži »Barren Lands gola zemlja;:. Gola je bila zares. Gola pod snegom, deviške in krute golote... Morda doseževa z vztrajnim prediranjem gozd in — to sem seveda Paulu Durandu zamolčal — varnost. Pospešil sem tempo prodiranja... Kljub bridkemu mrazu, ki je mlel zledeneli sneg v prah, tako da se mi jc usipal kakor moka na dile, sem čutil, da se kopljem v potu kakor v mrzlem olju. V neizprosnem prašnem snegu so se udirale moje dolge indijanske smuke za dobro ped. Psi za menoj so še za pol pedi ostajali v mojem sledu. Dasi sem tvegal zdrobiti svojo moč, sem se nekajkrat ozrl za njimi. S srditim naporom so nategovali renčaje svoje jermenje ter iztegovali svoje vratove daleč naprej. Škripanje sa-nišč je postalo glasnejše, brezmočen škripajoč protest zoper mraz. Zadaj jc drcal Paul. Ves zakrit s kapuco je upogibal glavo nizko do prsi, da se zavaruje proti ledeni sapi, in krepko je stopal, prizadevajo si držati ritmični korak, ki se mmu ga z muko vtepel. Nehote mi uide smeli kadar sc domislim, kako jc bil izpočetka zelo neroden, kako se je spotikal in padal. Ali bo zdaj i zdržal...? ... Temna lisa — pa ne preveč temna, ker je bila daleč — sc jc pokazala na obzorju. Ni dvoma — gozd! Gozd — lo se pravi: zavetje!... Ni dvoma? Da vidimo! Gozd?... Ali je fata morgana?... Fa-ta mor-ga-na...? Zlogi teh besed so mi plesali pred očmi in omotica se tne je lotevala. Utripajoči svetlobni odsevi rta snegu so izgubili čar, ki mi je bil vse doflej pomagal preko vseh težav, preko mraz« in utrujenosti. A zlogi besedi fata morgana niso nehali svojega vrtinčastega vražjega plesa. Spodnieštaierska ljudska posoiinica V Mariboru Realstrovana zadruga z neomejeno zavezo Sprejema vloge | Da|e posojila | Irvriuje vse v denarno stroko spadajoče posle Obrestuje vloge po najvišji obre»tni meri ter ne odteguje vlagateljem rentnega davka Občine pozor! Emailirane tablice, točno Po zakonu o imenih krajev in ulic in o oznamenovanju hiš s številkami dobavlja najhitreje in po izredno nlZhill CCIiall Slograd d. d. Ljubljana Dlrmansfta darila! H. SUTTNKK — L)UBL]ANA 2 PREŠERNOVA ULICA 4. - Poleg frančiškanske cerkve, Največja zaloga ur, zlatnine in srebrnine. Lastna protokolirana tovarna ur v Švici. Birmanske ure za dečke od Din 44 - naprej Birmanske zapestne ure od Din 70"- naprej Zahtevajte cenik zastonj in poitnine prosto Keksi in ostalo pecivo parne pekarne Bizjak Viljem se dobi v podružnici na Rimski cesti v Marčatiovi hiši i Pohištvo j" za opremo stanovanj in pisarn fivan Dogan Ljubljana, Dunajska cesta štev. 17 i Ustanovljeno 1872. KEMIK (diplomirani inženjer ima prednost) — sc išče I za večjo kemično tovarno. Izčrpne ponudbe s prepisi spričeval ter z navedbo dovršenih študij in rodbinskih razmer je poslati na Jugomosse, Zagreb, Jelačičev trg 5 — pod šifro »Kemik 1930«. Centralne kurjave - Inženir Gustav Zemžnek & Co družba z o. z. Liubl ana, Knaflieva ulica št. 10. - Telefon 2621 Pri boleznih in trganju vkosteh,mišicah sklepih nadrgnite še nocoj bolna mesta s preparatom Že zjutraj boste vstali prerojeni MOTORNA KOLESA ..PUCH nova tipa 250 ugodni plačilni pogoji. Istotam specialna delavnica in zaloga vseh rezervnih delov. Glavno zastopstvo: ALOJZIJ USSAR trgovina s šivalnimi stroji - kolesi in motorji MARIBOR, Gosposka ulica 20/1. JUGOSLOV. ELEKTRIČNA D. D. BROWN BOVERI PODRUŽNICA LJUBLJANA Izvršuje električne naprave ter vsa v to stroko spadajoča popravila Najstarejša kleparska delavnica Jakob Ffigf Ljubljana, Turjaški trg št. 5 Telefon št. 3353 Stavbeni in galanterijski klepar. Izdelovalec vseh vrst kopalmh kadi in krovec lesocementnih streh. Vodovodni inštalater, na. prava modernih kopalnic, stranišč in drugih sanitarrdh naprav prava, uu* v„j„ _ Priporočam se slav. občinstvu in LtSm za vsa v mjo stroKadajoča dela. Cene kulantne irJr°ba točna in solidna. Proračuni b,«g» »jg^ J£ načrtih. Naročila se sprejemalo tudi na Tržaški cesti Stev. 102 B OBLASTVENO KONCESIJONIRANA šoferska šola I. OABERŠC1K, bivši komisar za šoferske izpite, LJUBLJANA, Bleiweisova cesta 52. Ogledala vseh vrst, velikosti in oblik Steklo zrcalno 6-8 mm. mašinsko 4—6 mm, portalno, ledastr alabaster itd. Spectmm d. d. Ljubljana VII — Telefon 23-43 Zagreb Celovška 81 Osijek Opeko in strešnike vseh vrst za zidavo hiš, iz znanih Karlovsluh opekarn „IM>« VAC" dobavlja franko vsaka postaja po konkurenčnih cenah, samo ..EKONOM" generalno zastopstvo za Dravsko banovino Ljubljana, Kolodvorska ulica 7. PRIDE: Zahvala Vsem, ki ste spremili našo dobro mamo, gospo Marijano Oblak posestnico na nieni zadnji poti, naša najprisrčnejša zahvala. Posebno se z a h va 1 j uj e rn o č. sestri Fridolini, ki ji je lajšala neznosne muke med boleznijo. Bog plačaj! Vrhnika, dne 2. maja 1930. Rodbine: OBLAK, KUNC, VIDMAJER, ŠEBEN1K. Angleška ! modra i galica ZAJAMČENO 98/99% ZAKAJ BI JE NE POIZKUSILI, AKO NI DRAŽJA? Znak na vreči: »MACKECHNIE« ali »MAPLE«. Dobiva se na debelo in na drobno pri »GOSPODARSKI ZVEZI« r. z. z o. z. LJUBLJANA Bazuts Zahvala Ccrkvcnokonkurcnčni odbor Bizeljsko, srez Brežice, odda za zgradbo novega podstrešja na farni cerkvi v izvršitev zidarska, tesarska, mizarska in kleparska dela. . ;„,„„„ Ofertalne pripomočke in pojasnila dobe interesenti pri navedenem odboru. Oferte je vložiti do 15. maja 1930. Odbor ši pridrži pravico oddati delo brez ozira na najnižjo ponudbo. Ccrkvcnokonkurcnčni odbor ; Bizeljsko. Za številne izraze iskrenega sožalja povodom prerane smrti mojega nepozabnega soproga Vrabl Franca za poklonjene vence in cvetje ter za častno spremstvo, se zahvaljujem vsem udeležencem najprisrčneje. Posebna zahvala gre častiti duhovščini, požarni bramb., gospodu organistu z mešanim zborom in šolski mladini ter vsem prijateljem in znancem, ki so od blizu m daleč v častnem številu spremili pokojnika na njegov, zadnji poti. Sv. Bollenk pri Središč«, dne ?. maja 1930. Vrabl Marija, vdova. Za«Iružna Gospodarska banka a. d v ILfutolfoni (Miklošičevo cesto tO) BRZOJAVNI NASLOV: GOSPOBANKA. TELEFON ŠTEV. 2057, 2470. 2979. Vloge nad Din 480,000.000 - Kapital in rezerve nad D« 16,000.000 Soreiema VLOGE, da*!C KREDITE, G skomp tira MENICE. — Nakazila - akreditivi. Izvršuje vse bančne posle najkulantneje, Z» Jugoslovansko tiskamo v Ljubljani Karel Cefc. PODRUŽNICE i men snvi SM1 KRANJ frIBENIK MARIBOR KOČEVJE CELJE SOMBOR D JAKOV O S i-LIT Kupuje in prodaja VALUTE, ČEKE, DEVIZE, VREDNOSTNE PAPIRJE. Safes -deposits. - Borzna naročila - Prodaja srečk Izd epitel) Ivun liakovcc.