73174 #2 revija za tehnično in znanstveno dejavnost mladine TIMOVIPATENTIMOVI AVTOMATSKA PISALNA MIZA: KO SEDETE ZA PISALNO MIZO, PRILETI KAVKA, KI VAM ZELO RADA NAGAJA PRI PISANJU. SEDE NA PALICO (1), PRI TEM POTISNE NAZDOL VZVOD (2) IN VAM PREK POSEBNEGA PRENO¬ SA (3) PODA PERO, OBENEM PA Z OSTJO (4) PRELUKNJA BALON. VRVICA (5) POPUSTI IN HO¬ BOTNICA (6) PADE V PODSTAVLJENO POSODO. PRI TEM IZBRIZGA ČRNILO (7), KI STEČE PO CEVČICI V ČRNILNIK. OB POKU BALONA SE MIŠKA (8), KI DREMLJE NA POLICI, PRESTRAŠI IN SKOČI V NASTAVLJENO POSODO. S TEM PREMAKNE VZVOD (9), VKLJUČI KABEL (10), TER TAKO PRIŽGE NAMIZNO SVETILKO (11). PISANJE SE TAKO LAHKO PRIČNE. (HOBOTNICO Sl POTEM LAHKO PRIPRAVITE ZA VEČERJO; RECEPT VAM BOMO ZAUPALI KDAJ DRUGIČ.) VAŠEMU IN NAŠEMU PRIJATELJU FRANCETU MLEKUŽU V SPOMIN Še pred kratkim smo ga videli na televi¬ zijskem ekranu, ko je na proslavi pet¬ desetletnice zadnje slovenske mature na učiteljišču v Tolminu v družbi drugih še živečih primorskih učiteljev pripovedoval o trnovi poti slovenskega učitelja na Pri¬ morskem. Slovensko učiteljišče so — tako kot vse ostale slovenske šole na Primorskem — ukinili leta 1923. takrat, ko je fašistična oblast prepovedala ne samo slovensko šolo, ampak tudi sloven¬ sko pesem in slovensko besedo. France je odraščal med zavednim slo¬ venskim ljudstvom v Cepovanu, majhni hribovski Vcfei nad dolino Soče in dolino Idrijce. Ko je moral kot mnogi drugi slo¬ venski učitelji pred fašističnim nasiljem zbežati v Jugoslavijo, je služboval v Po¬ murju in drugod. Udeležil se je narodno¬ osvobodilne borbe, po osvoboditvi pa je služboval pri Prosvetnem oddelku Pover¬ jeništva za Slovensko Primorje v Ajdov¬ ščini, pri Republiškem svetu za šolstvo in nazadnje pri Republiškem zavodu za šolstvo v Ljubljani. Vse svoje življenje se je v prostem času posvečal različnim tehničnim spretnostim. Bil je rezbar, risar, kovinar, fotograf in vse, kar hočete. V svojem stanovanju je imel kar pravcato majhno tehnično de¬ lavnico. Razumel se je na stroje in apa¬ rate vseh vrst, prav tako na optične kot elektrotehnične, pa tudi na ure in še na marsikaj. Svojim izdelkom je znal dati kar najboljšo estetsko obliko. Marsikaj je sam spopolnil ali celo izumil. Razume se, da je imel kot učitelj in ljubitelj teh¬ nike naj večje razumevanje za tehnično vzgojo mladine, ki si je šele po osvobo¬ ditvi utrla pot v naše šole. Iz ljubezni do mladine in do tehnike se je uvrstil tudi med sodelavce naše revije, za ka¬ tero je napisal marsikateri prispevek, za katerega je zajemal snov iz svoje prakse in svojih bogatih izkušenj. V zadnjem času je prevedel za našo založbo knjigo »Mizarstvo za vsakogar«. Pripravljal je še prevod neke druge knjige, vendar mu je smrt iztrgala pero iz rok. Umrl je sredi dela in načrtov, v starosti 72 let. Pokojnega sodelavca, vzgojitelja in prija¬ telja mladine, delavnega, zvestega in vzravnanega moža bomo ohranili v traj¬ nem in toplem spominu. PRVI KORAKI: PrfShfMt O MOSTOVIH Danes je naš peskovnik veliko gradbišče. Tomaž gradi cesto. Vse je že pripravil: hribe, doline, dve mesti iz lego kock in reko iz modre vrvice. Za kopanje in ravnanje ne potrebuje ne buldožerja ne bagra. Vse opravi z roko. Dopolnite stavka: Bager je stroj za ... zemlje. Buldožer je stroj za .... zemlje. Ustavi se pred visoko goro. Naj prek nje spelje ovinkasto cesto ali skoplje predor? Odločil se je za predor, zato: ker je ovinkasta cesta daljša/krajša, ker je ovinkasta cesta manj nevarna/bolj nevarna, ker moramo na ovinkasti cesti voziti počasne j e/hitre j e. Prečrtajte v zgornjih stavkih nepravilne besede. Tomaž previdno odmetava pesek, da se mu gora ne sesuje. Pol predora skoplje z ene in pol z druge. Gora je prevrtana, a pod odprtino predora leži dolina z re¬ ko. Povejte Tomažu, kaj mora zgraditi čez dolino: streho, kanal ali most. PRVA NALOGA: NAPRAVIMO MOST IZ VŽIGALIČNIH ŠKATLIC Priti čez dolino sploh ni lahka naloga. Tomažu je mama svetovala, naj za most izbere vžigalične škatlice. Ena bi komaj zadostovala za prehod čez reko, Tomaže¬ va dolina pa je široka in globoka. Predor je sredi hriba, zato mora biti tudi most na istem mestu. Kaj pa več škatlic za¬ pored? Naj jih zlepi s selotejpom, naj jih zavije v papirnat trah in zlepi? Iz škatlice je potegnil predalček. Aha, jo že ima, dobra misel: drugo škatlico na ta predalček, še en predalček in eno škatlico in most je lahko dolg kot ve¬ riga. Na vsaki strani je v pesek izko¬ pal jamico in v to ležišče položil v gred zvezane škatlice. Ovire ni več, avtomo¬ bilčki lahko zapeljejo čez Tomažev gred- ni mostič. Kako pa dalje? Tomaž ima še veliko dela, cesta do sosednjega mesta bo še dolga. Pustimo ga, naj v miru gradi, mi pa prisluhnimo, kaj nam bo novega povedala Polonca. Polonca ve, da je Tomažev most zelo šibek. Njegova trdnost bo sicer zadosto¬ vala za majhen avtomobilček, a Polon¬ ca želi imeti most, prek katerega bo hkrati lahko vozila v obe smeri cela vrsta avtomobilov. Odločila se je, da bo kot »gradbeni material« uporabila lego kocke. DRUGA NALOGA: ZGRADIMO MOST IZ LEGO KOCK Kadar gradimo most, moramo vedeti, čez katero dolino ali reko ga bomo spe¬ ljali. Razdalja od enega do drugega bre¬ ga nam pove, kako dolg most potrebu¬ jemo. Polonca dela most za Alešev peskovnik. Razpon med bregovoma je tolikšen, da potrebuje dve lego plošči. Spela ju je z dvema kockama ob strani. Previdno je konca plošče oprla v ležišča Aleševega mostu, še preden je roko dobro umaknila, že se je mostiček sesul. Razočarana je sedla in si zastavila vpra¬ šanje. Znate odgovoriti? Je bila vez iz dveh kock prešib¬ ka? da ne Sta plošči pretežki za tako vez? da ne Smemo vezati plošči s kockami po vsej širini? da ne 50 Bodo čez tako vezani plošči lah¬ ko vozili avtomobilčki? da ne Bi plošči lahko zvezali spodaj? Tudi ne, pri lego ploščah to ni mogoče. Ostane nam samo ena rešitev: da ju v sredini podpremo. Podporni steber je Polonca zgradila iz kock. Njen steber je bil iz¬ redno trden, saj je kocke zlagala na po¬ seben način. Na sliki vidite tri različne načine zlaganja kock. Je Polončin steber zložen po sliki a), b) ali c)? lep in zadosti širok. Da, iz trdnega ma¬ teriala kot je plastika, ni težko zgraditi mostu. Plastika prenese tudi večje bre¬ me kot je deset Aleševih avtomobilčkov. Kaj pa papir ali karton? Bi zmogla pre¬ nesti vsaj en avtomobilček, ne da bi se pod njim upognila? Bi veljalo poizkusiti? TRETJA NALOGA: NAPRAVIMO TRDEN MOST IZ KAR¬ TONA A C rzr xzx t~t TZZD Toda most še vedno ni gotov, čeprav že trdno stoji. Ste ga zgradili tudi vi? Vze¬ mite avtomobilček in ga prepeljite prek mostu. Avtomobilček odskakuje, kakor na najbolj luknjasti cesti. Nič čudnega, saj lego plošča ni ravna. Iz njene po¬ vršine gleda mnogo okroglih čepov, čez¬ nje bomo napravili gladko vozišče. Izre¬ žite kartonski trak in ga položite vzdolž mostu. Vozišče je zelo pomemben del mostu. Ker ga plošča nosi, jo lahko ime¬ nujemo nosilec. Tako smo se naučili, kako se imenujejo posamezni deli grednega mostu. Pripiši¬ te na črtice ob sliki imena tistih delov, ki ste si jih zapomnili. Mogoče bi šlo laže, če bi drugo nalogo še enkrat pre- čitali. S tem se tudi konča. Polončin most je tudi Alešu ugajal. Imel je vse potrebne lastnosti: bil je trden, Iz starih dopisnic je Aleš narezal 3 cm široke in 14 cm dolge trakove, širina dopisnice je 9 cm. Koliko trakov je na¬ rezal iz ene dopisnice? Koliko dopisnic potrebuje za 9 trakov? Vžigalični škatli¬ ci sta stranska opornika. Nanju je po¬ ložil kartonski trak, tako kot je nari¬ sano na risbi. V sredino traku je položil prazno škatlico in vanjo polagal pisar¬ niške sponke. Večje je bilo breme, bolj se je trak upogibal. Dvajset sponk — in most se je porušil, že pri prazni škatlici je bil tako upognjen, da noben avtomo¬ bilist ne bi zapeljal na toliko upognjen most. Zlepite med seboj z lepilom OHO dva trakova in poizkus ponovite. Poiz¬ kus ponovite še z zlepljenimi tremi tra¬ kovi. Opazujte in zapišite: Most iz dvoj- 51 nega traku se je porušil pri bremenu . sponk, most iz trojnega traku pa pri bremenu . sponk. Najmočnejši je most iz enojnega/ dvojnega/ trojnega traku. Na enojnem traku je Aleš napravil dva zgiba v razdalji 1 cm. Zgib bo raven, če ga boste dvignili ob ravnilu. Tudi ta kot¬ ni trak je obremenil s sponkami. Ej, ta¬ le Aleš, uganil je pravo! Kaj je ugoto¬ vil? Kotno oblikovan karton prenese večje/manjše breme kot dvojen ali trojen list. Enako kot prvega upognimo še dva trakova. Vse tri kotnike med seboj zlepi¬ mo. To je trden nosilec, na katerega po¬ ložimo raven trak za vozišče. Aleš je čezenj vozil s svojim avtomobilčkom, a se ni niti malo upognil. Alešev most ima zelo kratko vozišče, zato bo izdelal novega z razponom 30 cm. Mora biti vozišče širše, morajo biti opor¬ niki višji, mora biti nosilec močnejši? Na vsa ta vprašanja boste znali odgo¬ voriti zelo natačno, če boste most izde¬ lali in njegovo nosilnost preizkusili. Svoj izum je Aleš pokazal Metki. Bila je navdušena, a ga je vprašala, zakaj se muči z zgibanjem kartona, ko bi lahko uporabil valovito lepenko. Jo imate pri roki? Trak odrežemo vzdolžno/prečno. Trdnejši je nosilec pri mostu a)/b). Metka ima slike mostov. Vsi trije mosto¬ vi imajo vozišče in nosilec. Pri prvem 52 je nosilec raven kot gred, pri drugem je speljan v loku, pri tretjem visi na jeklenih vrveh. Pripišite k slikam pravil¬ na imena: ločni most, viseči most, gredni most. Mostove gradijo iz različnih ma¬ terialov. V stavke se je vrinil material, ki ga ne moremo uporabiti za določeno ob¬ liko mostu. Prečrtajte ta material: Viseči most je grajen iz kamna, betona, jekla. Gredni most je grajen iz kamna, jekla, betona, plastike. Ločni most je grajen iz kamna, betona, jekla, lesa. Poznamo oblike mostov in materiale, zato se poizkusimo v četrti nalogi, ki jo je Metka sestavila za nas. ČETRTA NALOGA: IZDELAJMO GREDNI MOST IZ LESA Metka predlaga most iz letvic. Nareza¬ ne in lm dolge kupite lahko pri Mla¬ dem tehniku. Ko kupujete letvice, mo¬ rate prodajalcu povedati njene mere v prerezu in dolžino. Na primer: letev 20 X X 10 X 100 — prva mera pomeni širino, druga višino in tretja dolžino. Mere so vedno zapisane v milimetrih. Potrebujete naslednje letve: 1) 20 X 10 X 400, 2) 10 X 10 X 600, 3 10 X 3 X 1800 Vse letve žagate z 'režij ačo, vpete v pri¬ mež. Lepite jih med seboj z belim le¬ pilom za les (Jubinol). Zgladite jih z brusnim papirjem. Opis dela: 1) Del (1) je navpični opornik. Iz letve 20 x 10 ga izžagamo 4-krat. Za ležišče prečne vezi izžagamo utor 10 X 10. o— (IHže ©-FZM % DELAVNISKA RISBA 2) Del (2) veže po dva oporna stebra. Iz letve 20 X 10 ga izžagamo 2-krat. 3) Del (3) je vzdolžni gredni nosilec. Iz¬ žagamo ga 2-krat iz letve 10 X 10. 4) Del (4) so letvice za vozišče. Potrebu¬ jemo jih 30 iz letvice 10 X 3. Vse dele sestavite. Verjetno ste opazili, da niso nikjer pripisane mere za dolžine. To je Metkina uganka, ki jo rešite, če iz delavniške risbe, kjer je vsak del posebej narisan, najdete mero za dolžino. Dele sestavite tako, kot je narisano na sestavni risbi. Obe risbi sestavljata načrt za iz¬ delek. Tončka Zupančič MALI OGLASI Kupim vse letnike TIMa od I. do VIII. let¬ nika vključno, po prvotni ceni. Vzamem samo kompletne letnike. Ponudbe pošljite na naslov Jože Gal, Tri mlini 25, 69220 Len¬ dava. Kupim 2 motorčka znamke Delfin, pošljite ju po povzetju na naslov, Peter Dežman, Goričane 32, 61215 Medvode. Kupim rabljen, vendar v dobrem stanju, le¬ talski motorček od 1 ccm do 3 ccm in nekaj goriva. Cena naj ne bi presegala 150—200 din. Franc Lanjšček, Dolenci 13a, 69204 Ša- lovci. OBVESTILO NAROČNIKOM! Gotovo ste opazili, da je druga številka TIMa izšla z zamudo. Tudi tej zamudi in težavi je — kot še marsikje — vzrok v pomanjkanju električne energije, ki so ga še posebno hudo občutili v tiskarni v Kočevju. Neurja in poplava, ki sta sledili prvi nevolji, so prispevali tudi svoje, in tako je TIM pred vami deset dni pozneje; normalno bo namreč izhajal vsakega 10. dne v mesecu. Upamo, da vas bo revija vseeno razve¬ selila, za v prihodnje pa velja — 10. v mesecu! Uredništvo 53 MODELARJI : rakete, r ’t avtomobili,čolni,letala<\ SISTEMI ZA MEHKO PRISTAJANJE Že v prejšnjem letniku smo v poglavju »Kaj je modelarska raketa« omenili vse osnovne načine mehkega pristajanja, zdaj pa bomo nekaj teh načinov tudi podrobno opisali. Od šestih glavnih na¬ činov ne bomo omenili le raketoplanov, ker bodo le-ti podrobno prikazani v eni izmed naslednjih številk. Vse oblike si¬ stemov za mehko pristajanje pa imajo eno skupno lastnost — namenjene so zmanjšanju hitrosti, s katero raketa pa¬ da na zemljo. S tem, da reducirajo hi¬ trost padanja na 0,5—3 m/s, zaščitijo raketo pred poškodbami, ki bi jih do¬ bila pri trdem pristanku, zavarujejo pa tudi ljudi in njihovo imetje pred škodo, ki bi jo taka raketa povzročila. Padalski sistem mehkega pristajanja Padala so najbolj razširjen in najbolj zanesljiv način mehkega pristajanja. Pri¬ merna so predvsem v brezvetrju in za težke rakete, nepogrešljiva pa so tudi pri tekmovalnih raketah. Padala delamo najpogosteje iz tanke polivinilne folije, včasih pa tudi iz svile. Najbolje je, da iz šeleshamerja najprej izrežemo matri¬ co za kupolo padala v obliki pravilnega šesterokotnika, osmerokotnika, dvanaj- sterokotnika ali šestnajsterokotnika, ka¬ tere obris potem prerišemo na polivinil. Kupolo potem izrežemo z' ostrimi škar¬ jami, na oglišča pa z lepilnim trakom prilepimo vrvice, ki naj bodo najmanj 1,5-krat tako dolge kot je premer ku¬ pole (s premerom označujemo razdaljo med dvema nasprotnima ogliščema na mnogokotniku-kupoli). Proste konce vr¬ vic pa sedaj zberemo in zvežemo ter tako dokončamo naše padalo. Dostikrat pa se dogodi, da nam veter odnese ra¬ keto. Da se temu izognemo, je najbolje, če v sredini kupole izrežemo luknjo s premerom, ki naj ne bo večji kot 10 % premera kupole. Takšno padalo bo si¬ cer padalo nekoliko hitreje, zato pa mnogo bolj naravnost. Svilena padala uporabljamo le v velikih raketah za do¬ seganje večjih višin, vendar pa moramo za tako padalo imeti že kar dobršno mero šivalne spretnosti. Padala pritrdimo na raketo s 30 cm dol¬ go elastiko, katere en konec privežemo na padalo, 5 cm od tam pa navežemo konico, medtem ko drugi konec pritrdi¬ mo na trup. Tak sistem vezave padala je najboljši, pa tudi najzanesljivejši. Preden vstavimo padalo v trup, moramo nad motorček vstaviti plast vate, ki skr- 54 bi za to, da se padalo zaradi vročih pli¬ nov ne stopi. Ta plast vate naj bo v trupu približno dvakrat daljša kot je njegov premer. Sedaj je treba padalo le še na drobno posuti s tehničnim smukcem ter ga nato zložiti in vstaviti v raketo. S smukcem namažemo celo kupolo, ker tako zavarujemo polivinil pred sprijemanjem. Padalo zložimo na enega izmed različnih načinov, ki jih predlagajo razne tovarne in knjige. Sam najraje uporabljam način, pri katerem kupolo toliko časa prepolavljam, dokler ni dovolj tenka, da jo spravim v trup. Pri vstavljanju padala je najbolje, da gleda proti motorčku vrh kupole, ker bi se pri morebitni raztopitvi tega dela pa¬ dalo še vedno odprlo. Padalo se nam največkrat ne odpre iz naslednjih raz¬ logov: 1. Pozabili smo vstaviti vato, ali pa smo je vstavili premalo, 2. konica se pretrdo prilega trupu, pa¬ dalo pa zato ni izskočilo, 3. padalo je bilo prešibko navezano na trup, zato se je odtrgalo, 4. motorček je bil premalo pritrjen v trupu — zato ga je obratno polnjenje izvrglo namesto padala, 5. padalo je ležalo zvito nekaj mesecev ter se je sprijelo. Prihodnjič: Strimerski sistem mehkega pristajanja. Andrej Pečjak ZAČETNIŠKI JADRALNI MODEL »MIKI« Današnji načrt je namenjen vsem mode¬ larjem — začetnikom, ki so izdelali ne¬ kaj preprostih modelov iz lanskega let¬ nika TIMa. Model je enostavne gradnje, vendar že vsebuje vse elemente tekmo¬ valnih modelov in ne bo težko preiti na izdelavo tekmovalnega modela, ko bomo uspešno preizkusili tale naš model. Osnovni podatki o modelu: Razpon krila: 800 mm, površina krila: ll,20dm 2 , dolžina trupa: 650 mm, teža: ca. 250 g. Načrt je risan v merilu 1 : 10, le glavni deli modela: nos 1, vodoravni rep 5, nav¬ pični rep 6, rebro 7, ojačanje 10 in pre¬ hod 11 so narisani v načrtu v merilu 1 : 1 s celo ali črtkasto črto. Za izdelavo potrebujemo: vezani les 4 mm, furnir 1,2 mm, letvice 15 X 3 mm 1 kos, 10 X 4 mm 1 kos, 7x3 mm 1 kos, 3x3 mm 1 kos, lepilo (celonsko), svileni ali japon¬ ski papir za prekrivanje krila, lak, gu¬ mice, ploščico svinca, vijak M 3 z matico ter vrvico za start. Od orodja bomo po¬ trebovali: risalno orodje, rezljačo s pri¬ borom, pilo za les, raskavec, bucike, kladivo, klešče, modelarski nož, škarje, sponke za perilo, čopič in posodico za lak. Izdelava: Najprej prerišemo nos 1 na vezani les in ga izžagamo ter obdelamo. Letvico trupa (2) proti drugemu koncu zožimo in jo prilepimo k nosu. Medtem, ko se lepilo suši, izdelamo iz furnirja oba repa 5 in 6. Vodoravni rep 5 je narisan samo polovično in moramo narisati celega in tudi izrezati v enem kosu. To napravimo z modelarskim no¬ žem, ki je najboljši za obdelavo furnir¬ ja. Izdelamo še ploščo 3 iz letalskega ve¬ zanega lesa 2 mm, ter iz koščka letvice 3x3 mm dve opori za gumico 4. Ploščo 3 tako prilepimo na trup, da je resnično prilepljena pravokotno, sicer krilo ne bo točno na svojem mestu in bo model slabo letel. Končno izvrtamo dve luknji za opori 4 in ju zalepimo ter na ploščo 3 prilepimo opori 13 iz letvice 3x3 mm. Krilo pričnemo izdelovati pri rebrih 7. Izdelava reber mora biti natančna, saj je od nje odvisna letalna sposobnost modela. Tu je veliko sistemov izdelave, vendar si bomo ogledali tistega, ki je primeren za manjše število reber. Iz ve¬ zanega lesa izdelamo eno rebro, ga na označenem mestu prebodemo z buciko in ga polagamo po furnirju ter prerisu- 55 jemo obliko. Paziti moramo, da letnice furnirja teko v smeri največje dimenzije. Nato z modelarskim nožem izrežemo rebra ter jih ob šabloni vsakega posebej obdelamo z raskavcem. Paziti moramo, da ne poškodujemo šablone. Srednja tri rebra imajo večjo odprtino pri glavnem nosilcu zaradi ojačanja 10. Ko obdelamo še zadnjo letvico 14 v tri¬ kotnik, lahko pričnemo sestavljati krilo na šablonski deski. Narišemo obe polo¬ vici krila, ju položimo na desko in izde¬ lamo spoj glavnega nosilca po skici. Z bucikami pritrdimo nosilec 9 na desko. Izdelamo 2 mm globoke utore v zadnjo letvico 14 na mestih, kjer bomo vlepili rebra in pričnemo vstavljati rebra 7. Ko smo vstavili vse, razen srednjega, jih zalepimo in v utor prilepimo še prednjo letvico 8. Pazljivo zlepimo obe polovici krila, tako da ena polovica leži na deski, drugo pa podpremo na kraju, 100 mm od deske. Tako smo dobili »V« lom, ki izboljša stabilnost modela. Tako izdelano krilo pazljivo očistimo s finim raskavcem in ga lahko prekrijemo. Za prekrivanje po¬ trebujemo svileni ali še bolje japonski papir. Prekrivamo najprej spodaj in nato zgoraj. Izrežemo malo večji kos papirja in ga pazljivo prilepimo z nitrolakom (prozornim, razredčenim z razredčilom). Paziti moramo, da ni gub ali gubic. Papir lepimo samo na letvice in rebra! Po enakem postopku prekrijemo še zgornjo polovico, odvečen papir pa odre¬ žemo. Sedaj prilepimo h krilu prehod 12. Na trup prilepimo rep 6 v zarezo ter nato še rep 5. Zopet moramo paziti, da sta prilepljena pravokotno med seboj in na trup. Krilo navlažimo z vodo, da bo papir napet, ko se bo posušil. Ko je vse suho, krilo lakiramo in sicer najprej eno po¬ lovico na obeh straneh, in ko je lak (nitrolak) že skoraj suh, pritrdimo krilo na desko z bucikami ob robu krila, da ga sušeči se lak ne zvije. Pustimo čez noč in ponovimo postopek na drugi po¬ lovici. Krilo lakiramo trikrat. Model končno sestavimo in ugotovimo težišče modela, tako da ga podpremo v točki, ki je označena v načrtu. Če je nos lažji, moramo pritrditi ploščico svinca na nos modela. Preizkus modela je bil že tolikokrat opi¬ san v TIMu, da je treba samo poiskati lanski letnik, in vse bo jasno. Veliko uspeha pri delu! Peter Burkeljc Kosovni seznam: 58 VESTA IN VERONIQUE — FRANCOSKI SONDAŽNI RAKETI Raketi Veronique 01 in Vesta sta dve manj znani francoski sondažni raketi. Največ so ju uporabljali za raziskovanje vrhnjih slojev atmosfere in za razne dru¬ ge znanstvene poskuse. Tako je npr. ra¬ keta Vesta 7. marca 1967. leta ponesla na »prag« vesolja treniranega mačka. Ta je med poletom pritiskal na gumb. V breztežnostnem stanju je bil približno 21 minut. Končno je živ in zdrav pristal s padalom. Ta raketa je bila izstreljena v Alžiriji, v francoskem raketnem opo¬ rišču Hammaguir. Iz tega oporišča so iz¬ strelili še mnogo drugih raket, tudi ra¬ kete tipa Veronique 01 in navsezadnje celo nosilke satelitov Diamant. Kasneje se je bolj uveljavila raketna baza v fran¬ coski Guajani, baza Korou. Tudi rakete tipa Veronique 01 so služile podobnim za izdelavo zelo enostavni.' Izdelava ni prav nič težja od izdelave navadnih ra¬ ket. Potrebujemo: balso, šeleshamer ter svetlo modro, rdečo, zeleno barvo (Ve- ronique 01) in svetlo sivo barvo (Vesta). Pri obeh raketah bo potrebno stabiliza¬ torje profilno zbrusiti, kakor je razvid¬ no iz načrta. Paziti moramo, da z ustrez¬ VERON/QUE VESTA no obdelavo površine dosežemo visok si¬ jaj. Glede na težo in položaj raketnega motorčka bomo raketi morda morali ne¬ koliko obtežiti — CG mora biti nad CP. Priporočljiva je uporaba naslednjih mo¬ torčkov: VERONIOUE 01: Centuri B4-2, B6-4, C6-5, Estes B6-4, C6-5, Adast 10-1, 2-7. VESTA: Centuri C6-3, Estes B6-2, C6-3, C6-5, Adast 10-1, 2-3, 10-1, 2-4, Cox B6-2. Na raketi pritrdimo še vodila, ki jih bomo po možnosti lahko odstranili, in seveda padalo iz polivinila ali pa iz svile. R. Snoj 59 POJOČI ZMAJ 60 TEKMOVANJE Z RADIJSKO VODENIMI MODELI AVTOMOBILOV Osmega in devetega septembra je bilo v Ljubljani na parkirišču pod halo Tivoli za¬ nimivo tekmovanje z radijsko vodenimi mo¬ deli avtomobilov. V izredno lepem vremenu je prisostvovalo tekmovanju veliko gledal¬ cev, ki so z zanimanjem spremljali posa¬ mezne dirke. Modelarji so tekmovali z modeli avtomobi¬ lov formule 1 in prototipi v merilu 1 : 8, z motorji z notranjim zgorevanjem, 3,5 ccm ter z radijsko vodeno smerjo in plinom. Naj¬ večja hitrost modelov je prek 60 km/h. V soboto je potekala zadnja — četrta — dir¬ ka za naslov državnega prvaka. Po treh predtekih, polfinalu ter finalu je zmagal Dominik Omejc MK Ljubljana pred Vikijem Povšetom BMK Ljubljana ter Stankom Mle¬ kužem BMK Ljubljana. Po štirih tekmova¬ njih je zmagovalec Viki Povše, BMK Ljub¬ ljana pred Karli jem Gnidico ter Dominikom Omejcem, oba MK Ljubljana. V nedeljo je bila III. mednarodna dirka za »Nagrado Ljubljane«. Poleg domačih tekmovalcev so se je udele¬ žili še tekmovalci iz Avstrije in Italije. Po desetih predtekih, v katerih je vsak od tek¬ movalcev vozil štirikrat po 10 krogov, je bil vrstni red takšen: 1. Martelanz, 2. Andex- linger, 3. Engelman, vsi trije iz Avstrije, sledili so Burkeljc, Povše in Omejc. Prva tekmovalca sta se plasirala direktno v finale, naslednji štirje v polfinale, ostali pa so vozili v četrtfinalu. Prva dva iz četrt¬ finala sta se uvrstila v polfinale, iz polfi¬ nala pa so uvrstili štirje v finale. Po razburljivi dirki 35 krogov finala je zma¬ gal Engelman (Avstrija) pred Andexlinger- jem (Avstrija) in Martelanzem (Avstrija). Četrti je Peter Burkeljc, BMK Ljubljana, peti Dominik Omejc, MK Ljubljana, in šesti Jordan (Rogaška Slatina). P. B. 61 LJUBITELJI LETALSKIH MAKET- POZOR Vsake oči imajo svojega slikarja, pravi star pregovor. To velja nedvomno tudi za modelarje, saj ima vsakdo izmed vas kakšno vejo modelarstva, ki mu je še posebej pri srcu. Tako najdemo med vami vnete zagovornike brodarskega modelarstva, drugi spet prisegate na le¬ talstvo, tretjim zaigra srce ob pogledu na model hitrega avtomobila. Tokrat imamo spet razveseljivo novico za tiste, ki se navdušujejo za letalsko modelarstvo, že v tem mesecu bodo namreč lahko v novi blagovnici Metalka v Ljubljani za borih 9 dinarjev kupili kateregakoli od številnih sestavljivih mo¬ delčkov iz nove Rewellove serije letal iz druge svetovne vojne. Da bi potešili vašo radovednost, si oglej¬ mo, kakšen bo takle modelček oziroma kaj vse bo vseboval posamezen komplet. Na sprednji strani kartonske škatle, v kateri so sestavni deli letala, je naslikan model letala v originalnih barvah, na hrbtni strani pa je sestavna risba, s ka¬ tero si boste pomagali pri sestavljanju modelčka. Komplet sam vsebuje posa¬ mezne dele letala, narejene iz fino ob¬ delane plastike v nevtralni barvi, in pod¬ stavek, na katerega pritrdite gotov izdelek. Prav v tem pa je naj večja pri¬ vlačnost tega kompleta, saj vam ne ponuja, tako kot Ste bili pri tovrstnih izdelkih tega vajeni doslej, že gotov izdelek, ampak vam pušča še obilo sa¬ mostojnega dela, pri katerem se boste tudi marsičesa naučili, čaka vas torej še lepljenje in barvanje modela. Mimo¬ grede: barve in lepilo dobite tudi v tr¬ govini Mehanotehnika v Tavčarjevi ulici v Ljubljani in če boste pri tem svojem delu dovolj natančni, boste dobili veren posnetek pravega letala v merilu 1 :200, za katerega bo videti, kot bi se hotel zdaj zdaj dvigniti v zrak. Preostane vam torej le še, da se v oktobru oglasite v novi blagovnici Me¬ talka v Ljubljani, kupite komplet in se lotite dela. 62 MEŠALEC ZA CEMENT Če ste si najprej ogledali kosovnico, ste gotovo opazili, da je v tej številki neko¬ liko več delov. Tokrat lahko sestavite že kompletno prednjo premo in tudi zadnjo. Vse dele sestavite med seboj tako, kot je narisa¬ no v sestavni risbi, na str. 72, 73, kjer je vsak del označen s tekočo številko. Zle¬ pite in pustite, da se dobro posuši, in šele nato vse zgladite. Luknje vrtajte šele potem, ko je že vse zglajeno. Za vijake M 3 vrtamo luknje 3,2, za osi de¬ beline 0 3,5 mm pa luknje s premerom 4 mm. Na vsako polos za prednje kolo nane¬ site s spajkalnikom na konček kapljico cina, tako da os ne bi padla skozi luk¬ njo. Na drugo stran osi pa nataknete kolo, ki ga za 0,80 din dobite v trgovi¬ ni Mehanotehnika v Ljubljani — Tav¬ čarjeva ulica 2. Tudi zadnja prema je gibljiva, vendar samo navpično, medtem ko se prednja prema premika samo vodoravno. Naš mešalec spada med triosne kamione, za¬ to je pri modelu težko doseči tako toč¬ nost, da bi vsa kolesa lepo ležala na zemlji. Da bi se temu izognili, naredimo v prednji osi večjo luknjo, tako da se lahko poljubno odmika in si sama išče položaj. Našemu mešalcu sem pa pustil obe osi normalno v svojih ležiščih in sem raje cel nosilec zadnjih osi pose¬ bej pritrdil na posebno os in tako se vsa štiri kolesa vedno pravilno usedajo na tla. Del 17 je osnovna plošča za boben in jo sestavite samo še s stranicama in zad¬ njo steno. Zlepite, zgladite in pustite, da se posuši. Z delom bomo nadaljevali v naslednji številki. Tone Pavlovčič Kosovnica 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 Nosilec osi Os zadnjih koles 0 3,5 X 145 mm Os nosilcev osi 0 3,5 X 110 mm Ročica prednje preme Nosilec prednje osi Prednja os 0 3,5 X 70 mm Vzvod Vijak z matico Vijak Podložka Osnovna plošča Stranica Zadnja stena šarnir Kolo »MEHANOTEHNIKA« vezan les 5 mm varilna žica varilna žica vezan les 5 mm vezan les 5 mm varilna žica vezan les 5 mm M 3 X 15 mm M 3 X 40 mm vezan les 5 mm vezan les 5 mm vezan les 5 mm vezan les 5 mm 10 X 20 mm pihano 0 70 mm 2 2 1 2 1 2 6 2 kosa 2 kosa 1 kos 2 kosa 4 kosi 2 kosa 1 kos 2 kosa kosa kosa kos kosa kos kosa kosov 63 RC ODDAJNIK TIM III Izdelava ohišja Sl. 5 Deli ohišja oddajnika Najpreprosteje in najceneje je, če izde¬ lamo ohišje iz 2 do 3 milimetre debele vezane plošče. Poglejmo posamezne ko¬ se (dele) ohišja na sliki 5 in jih označi¬ mo. Če želite, da bo napajanje oddajnika z eno ali dvema miniaturnima 9-V bateri¬ jama, so mere posameznih kosov: A je enak B 20 mm X 96 mm Ker je čelna plošča D nekoliko bolj komplicirana, si jo pobliže oglejmo na sliki 6. SI. 6 Čelna plošča Ta je narisana zato v merilu 1:1, da bralcev po nepotrebnem ne obremenju¬ jemo z množico mer. Seveda morate odprtine prilagoditi va¬ šim elementom! To pomeni, da mora okrogla odprtina ustrezati premeru va¬ še antene; pravokotna odprtina pa je namenjena stikalu BLED. Če ne name¬ ravate vgraditi teleskopske antene, mon¬ tirajte v okroglo izvrtino kar pušo. Potem ima izvrtina premer 6 mm. C je enak D 20 mm X 65 mm E dno je enako pokrovu 96 mm X 71 mm TIM — revija za tehnično in znanstveno dejavnost mladine. Izdaja Tehniška založba Slovenije. Ureja uredniški odbor: Ciril Dominik, Vukadin Ivkovič, Dušan Kralj, Jan Lokovšek, Drago Mehora, Tone Pavlovčič, Lojze Prvinšek, Marjan Tomšič, Tončka Zupančič; odgo¬ vorna urednica Anka vesel, oblikovanje in tehnično urejevanje Vašo Kovačič. TIM izhaja 10-krat letno. Letna naročnina 40 din, posamezna številka 4,00 din. Revijo naročajte na naslov: TIM, Ljubljana, Lepi pot 6, pp 541-X. Tek. rač. 50103-603-50480. Revijo tiska tiskarna Kočevski tisk, Ko¬ čevje. Revijo sofinancira Kulturna skupnost Slo¬ venije. Oproščeni plačila temeljnega davka od prometa proizvodov na podlagi mnenja Republiškega sekre¬ tariata za prosveto in kulturo SRS, št. 421-2/72, dne 15. 8. 1972. Dele A, B, C, D in E zlepite med seboj, kot kaže slika 5. Obenem prilepite tudi kose mehkega lesa (glej sliko 7), ki bo¬ do rabili za pritrditev ploščice. Ploščico bomo pritrdili z majhnimi les¬ nimi vijaki. Ko je lepilo suho, škatlo obrusimo in prelakiramo. Še lepše pa je, če jo oble¬ pimo s samolepilnimi tapetami, škatla je gotova, lotimo se krmilne ročice. To izžagamo npr. iz 4 mm debelega pleksi J - 5X5 6X6 5X5 r Sl. 7 64 stekla. Slika 8 prikazuje krmilno ročico v merilu 1:1. Sl. 8 Krmilna ročica kazalec uA-metra odkloni. Odstranimo zdaj iiA-meter (pri oddajniku) in posku¬ simo držati oddajnik tako, kot ga bomo takrat, ko bomo vodili model. Nato za¬ vrtimo jedro tuljave L A in opazujemo uA-mctcr. Poiščemo takšno lego, da je odklon največji. Spet premikamo krmil¬ no ročico, in glej, kazalec instrumenta sledi krmilni ročici oddajnika. Naš od¬ dajnik že deluje. Transistor T4 se bo segrel, morda celo tako, da ga ne bomo mogli prijeti z roko. V tem primeru nataknimo nanj Izvrtina v sredi mora ustrezati premeru osi vašega potenciometra. Ta ima obi¬ čajno premer 6 mm. Ročico pritrdimo na os z vijakom M 2 (glej sliko 8). hladilno rebro transistor Uglaševanje oddajnika Pri uglaševanju potrebujemo mA-meter z merilnim območjem 50 ali 10 mA ter merilnik jakosti polja, ki ga bomo sami zgradili. Njegova shema je zelo prepro¬ sta, kot je tudi razvidno s slike 9. Sl. 9 Merilnik jakosti polja Potrebujemo le dušilko, diodo in pA- meter. Dioda je npr. AA112, dušilko že znamo narediti, instrument pa je lahko indikatorski (ISKRA). Antena merilnika naj bo dolga približno 1 m. Začnimo z uglaševanjem. Priključimo vezje na baterijo in sicer prek mA-metra. če oddajnik še ne dela, bo instrument pokazal tok približno 15 mA, sicer pa več (toda ne več kot 50 mA!). Zavrtimo jedro tuljave Ll. Kar nenadoma bo tok krepko narastel na 25, 30 mA. Poiščemo takšno lego, da je tok največji. Če po¬ skusimo premakniti krmilno ročico, se tudi tok spremeni. To je znak, da oddaj¬ nik že daje prve znake delovanja. Postavimo v drugi kot sobe naš merilnik jakosti polja. Ko vključimo oddajnik, se Sl. 10 Hlajenje transistorja preprosto hladilno rebro iz pločevine, ki ga vidite na sliki 10. Še enkrat kontrolirajmo tok, ki naj ne bo večji od 35 liA. če pa je večji, potem SI. 11 Oddajnik TIM III 65 povečajmo upor R6 od 200 £2 na npr. 260 £2 ali 300 £2. To seveda velja, če je oddajnik napajan z miniaturnimi 9 V baterijami. Pri več¬ jem toku se baterije seveda izpraznijo. Zato je tak oddajnik primeren za vode¬ nje ladijskih modelov do razdalje nekaj sto metrov. Kdor pa se ojunači, lahko zgradi večje ohišje in da daljšo anteno, npr. 1,5 m. Vzame naj močnejši transistor T4 in na¬ paja oddajnik z dvema ali tremi plošča¬ timi 4,5 V baterijami (9 ali 13,5 V). Tako postane oddajnik primeren za vodenje letalskih modelov. Gotov oddajnik si lahko ogledate na sli¬ ki 11. Ta je nekoliko razkošnejši, ker sem vgradil še indikatorski instrument. Sled¬ nji je vezan kot uA-meter zaporedno s stikalom S. Jan Lokovšek RADIOAMATERJI. R&E in elektrotehnikiV.eiek&b ABC ELEKTRONIKE ZA ZAČETNIKE Zgradili bomo preprost multivibrator, ki naj bi dajal izmenični tok frekvence 1000 Hz. Vodni oziroma električni tok skozi prekop B bomo ugotovili s slušal¬ ko Sl. če v slušalki ne bomo slišali ni- kakega zvoka, bo to pomenilo, da skozi prekop E ne teče električni tok. V ta¬ kem primeru pravimo, da je Wheatsto- nov mostiček uravnovešen. Uravnovesili ga bomo z vrtenjem gumba potenciome¬ tra 50 £2. Multivibrator za 1000 Hz Električno shemo multivibrator j a vidite na sliki 5. Ta instrument vam bo odlično Slika 5 Električna shema multivibratorja rabil pri popravljanju radijskih apara¬ tov in vam zato priporočamo, da si ga izdelate. V bistvu je to oscilator v pro- tifaznem stiku. Je zares nezahteven in vam pri gradnji ne bo povzročal težav. Za izdelavo multivibratorja potrebujemo dva transistorja AC 530. To so navadni transistorji, ki jih izdeluje Elektronska industrija Niš. Multivibrator bomo gradili na tiskanem vezju, toda o tem prihodnjič. Kondenzatorji Tako kondenzatorji kot upori imajo v elektroniki svoj simbol. Kondenzator predstavljata dve vzporedni premici (slika 6). Puščica, ki je v kotu 45° potegnjena prek tega simbola, pomeni spremenljivi kondenzator. Poznamo več vrst spremen¬ ljivih kondenzatorjev, vendar so najpo- gostnejši tisti z zračno izolacijo. Ozna¬ čuje jih simbol, prikazan na sliki 7. V številne transistorske sprejemnike so vgrajeni spremenljivi kondenzatorji s čvrsto izolacijo, ki je izdelana iz perti- naksa ali kake druge plastične mase. Simbol za to vrsto kondenzatorjev je 66 6 7 8 9 10 1 T Slika 6 Simbol za kondenzator Slika 7 Simbol za spremenljivi kondenzator z zračno izolacijo Slika 8 Simbol za spremenljivi kondenzator s čvrsto izolacijo Slika 9 Diferencialni kondenzator Slika 10 Polspremenljivi kondenzator t-1 prav tak kot za navadne kondenzatorje, le s to razliko, da je med obema vzpo¬ rednima premicama še prekinjena črta (slika 8). Včasih je polnejša linija oziroma plo¬ ščica kondenzatorja razdeljena v dva dela. Takšen kondenzator imenujemo di¬ ferencialni kondenzator. Uporabljajo ga bolj poredkoma, njegov simbol pa vidite na sliki 9. Neki bralec iz Velenja me je vprašal, kaj pomeni v shemi simbol, ki ga kaže slika 10. Tudi ta simbol pomeni kondenzator. Prečna črta v obliki črke T (včasih je na koncu črte polkrog ali krog) označu¬ je polspremenljivi kondenzator — tri- mer. Kaj je polspremenljivi kondenza¬ tor? V bistvu se ta kondenzator ne razlikuje od navadnega spremenljivega kondenzatorja. Razlika je le v tem, da ima spremenljivi kondenzator os prire¬ jeno za regulacijo, trimer pa tega nima. Kapaciteto spremenimo pri trimerju kar z vijačem in ostane takšna do ponovne spremembe. Na sliki 11 so prikazani simboli za elek¬ trolitske kondenzatorje. Slika 11 Simbol za elektrolitske kondenza¬ torje Spajanje kondenzatorjev in uporov Na mnogih mestih sta v shemah dva serijsko ali vzporedno vezana kondenza¬ torja. Kadar sta dva kondenzatorja tako vezana, dobimo kondenzator nove kapa¬ citete. Kapaciteta novega kondenzatorja je lahko večja ali manjša, kar je odvis¬ no od vezave uporabljenih kondenzator¬ jev. Za izračun kapacitete kondenzatorjev se poslužujemo naslednje formule: c _ e X S cm 2 4 B kjer pomeni ‘e električno konstanto, ki znaša za znak 1, S pomeni površino plo¬ šče v cm 2 , B pa pomeni razmik med ploščama v cm. Enote za merjenje kapacitete kondenza¬ torjev so: 1 F (farad) = 1,000.000 mF 1 mF (mikrofarad) = 1,000.000 pF če spojimo dva kondenzatorja serijsko v smislu slike 12, bomo povečali razmak med ploščama. Iz formule je razvidno, da je kapaciteta v obratnem sorazmerju z razmakom med ploščama. To pomeni, da je kapaciteta kondenzatorjev manjša od uporabljenih. Kadar sta dva konden¬ zatorja enake kapacitete vezana v seriji, dobimo kondenzator kapacitete Če so trije enaki kondenzatorji vezani serijsko, je kapaciteta novega kondenza¬ torja Za vajo izračunajte kapaciteto dveh se¬ rijsko vezanih po 20.000 pF in treh serij¬ sko vezanih kondenzatorjev po 10.000 pF. Včasih serijsko vezani kondenzatorji ni¬ so enake kapacitete. V takem primeru velja za izračun novega kondenzatorja naslednja formula: r — ^ ^ 2 x ~~ C, + C 2 67 če vežemo kondenzatorje vzporedno, se površina njihovih plošč sešteva in prav tako se sešteva njihova kapaciteta. Dva kondenzatorja po 20.000 pF bosta dala nov kondenzator kapacitete 40.000 pF. Enota za upornost je ohm (Q). Večje enote so KO (kiloohm) in M Q (mega- ohm). 1MQ = 1000 K Q = 1,000.000 Q Upornost kakega upora ali kakega pre¬ vodnika lahko izračunamo po formuli o „ L ( m ) S (mm 2 ) kjer p(Ro) pomeni specifični upor sre¬ bra, ki znaša 0,016, bakra pa 0,017, L je dolžina prevodnika, S pa njegov prečni presek. Poglejmo sl. 13. Na sliki 13 vidite dva upora, vezana v serijo S takim vezanjem dveh uporov smo po¬ večali doližno L. Novi upor bo imel upornost, ki jo dobimo, če seštejemo upornost obeh povezanih uporov. S for¬ mulo izrazimo to takole: R x = Ri + R2 + • • • Rn R-, Slika 12 Slika 13 Slika 14 Če je na primer R, 12000 tl, R 2 pa 500 Q, potem je R x 12500 Q. če vežemo dva upora vzporedno, kot kaže slika 14, bomo povečali prečni pre¬ sek S. Ker je upornost prevodnikov obratno sorazmerna glede na presek, se upornost vzporedno vezanih uporov zmanjšuje, ali s formulo izraženo ^ _ Ri X R 2 R1 + R2 Dva enaka upora, vezana vzporedno, se računata po formuli R x = —, trije pa Za vajo izračunajte upornost dveh upo¬ rov po 10.000 Q vezanih vzporedno! Vukadin Ivkovič NARAVOSLOVCI: fizika; biologija , kemija,.. . 0 : 59 .: KOMET KOHOUTEK F Opazovanje tega kometa bo verjetno astronomski dogodek stoletja, vsekakor tak, da se bo vsakemu izmed nas vtisnil v spomin za vse življenje. V času naj¬ večje svetilnosti bo komet dosegel navi¬ dezno svetilnost — 10 m, torej skoraj ta¬ ko, kot jo ima polna Luna, rep pa bo zavzemal skoraj 60° dolžine! Tako svet¬ lih kometov je zelo malo, v poprečju se pojavijo le enkrat v stoletju ali še bolj poredko. Ko se komet nahaja še daleč od Sonca, je to telo s premerom nekaj deset km. Sestavljeno je iz skal in majh¬ nih delcev, ki so med seboj »zlepljeni« z zmrznjenim plinom. Kasneje, ko se ko¬ met dovolj približa Soncu, pa zaradi njegovega sevanja ta plin izpareva in okoli jedra se začnejo zbirati plini (ko- ma-plašč). Del plinov, ki obdajajo jedro, je glava kometa, ostali del, ki ga sončno sevanje odbija, pa tvori rep kometa. Pli¬ ni, ki sestavljajo komo (plašč), so pred¬ vsem CN, CO, C0 2 , C 2 , vendar pa so ze¬ lo razredčeni. V glavi so okoli 10000-krat redkejši kot najredkejši vakuum, ki ga lahko pridobimo na Zemlji. V repu pa so plini še mnogo bolj redki. Včasih je tak rep lahko tako zelo dolg, da dosega 68 razdaljo Zemlja—Mars! Tudi sama glava je lahko včasih večja od Sonca. Vendar pa bi lahko vse pline repa in glave spra¬ vili v potovalni kovček ali celo v škatli¬ co vžigalic. Ce bi komet trčil z Zem¬ ljo, ne bi to Zemljanom prizadejalo no¬ bene škode, saj bi bila primes plinov v atmosferi zanemarljivo majhna. Ce pa bi nastopilo trčenje z jedrom, bi bil učinek enak trčenju z malim planeto- idom. Kometov rep je navadno obrnjen proč od Sonca, znani pa so tudi primeri, ko to pravilo ni veljalo. Nekateri kometi so imeli po več repov (komet Mrkos), pri katerih pa so bili nekateri repi obr¬ njeni k Soncu, nekateri pa proč od Son¬ ca (komet Arend-Rolland — dva repa). Pri nekaterih kometih je glava bolj iz¬ razita od repa (komet Wirtanen), obi¬ čajno pa je rep izrazitejši od glave (ko¬ met Ikeya-Seki). Tirnice kometov so po navadi zelo raztegnjene elipse. Tiri ne¬ povratnih kometov pa so parabole, nji¬ hove obhodne dobe so večje od 100.000 let. Sedaj pa si oglejmo nekaj podatkov o kometu Kohoutek F! deklinacija e = ekscentričnost kometove tirnice q = oddaljenost perihelija od Sonca v astronomskih enotah (1AE = 150 milj. km) i = naklon kometovega tira k ekliptiki Q = točka, kjer tir seka ekliptiko Komet KOHOUTEK F so odkrili dobrih devet mesecev pred prihodom v perihelij na hamburškem observatoriju. Odkril ga je astronom Kohoutek, ko je s te¬ leskopom iskal neko skupino meteoritov, ki je bila že odkrita. Komet je imel te¬ daj navidezno svetilnost okoli + 16 m. Taisti astronom pa je odkril še komet Kohoutek E, ki pa je po siju daleč za¬ ostajal za Kohoutkom F, saj je bila nje¬ gova naj večja navidezna svetilnost okoli + 9m. V periheliju je bil meseca marca. R. Snoj IMELI BOMO AKVARIJ Med živimi kotički doma je akvarij brez dvoma po svoje najbolj zanimiv. Toda ne samo to. V njem lahko opazu¬ jemo mnoge domače in tropske prebival¬ ce, ribice, vodne rastline in seveda še razne druge vodne organizme. Ko se odločamo za akvarij, moramo naj¬ prej pomisliti na posodo. Izdelava akva¬ rija doma je precej zamotana, saj ni šala, če akvarij slabo sestavimo, pa nam potem pušča. Zaradi tega je pač bolje, da to prepustimo strokovnjaku ali pa akvarij kupimo v trgovini. V naših trgo¬ vinah imamo danes na voljo že lep izbor akvarijev (Semenarna v Ljubljani in dru¬ god, Supermarket itd.). V glavnem ločimo dva tipa . akvarijev. Prvi je ogrodni akvarij, ki ima ogrodje iz kotnega železa, vanj pa so s steklar¬ skim (minijevim) kitom vložena stekla. Tak akvarij je zelo trden. Njegova slaba stran pa je, da ogrodje, zlasti če ni do- 69 bro zaščiteno z lakom, kaj rado prične rjaveti, kar nam sčasoma povzroči nema¬ lo preglavic. Zato je mogoče prikladnej- ši drugi tip, namreč steklen lepljen akvarij. Pri tem so stekla lepljena s po¬ sebnim, izredno kvalitetnim lepilom. Tak akvarij je zelo lep, dovolj trden, in ko ga uredimo, z njim ni več nobenih pre¬ glavic. Vsekakor je steklen lepljen akva¬ rij danes najprimernejši tip akvarija. V trgovinah prodajajo še akvarije iz raz¬ nih prozornih plastičnih mas. Dovolj so trdni in predvsem — poceni. Imajo pa neko zelo neprijetno lastnost. Plastike so precej občutljive in se sčasoma rade spraskajo. Zato so primerni le manjši plastični akvariji. Uporabljamo jih za občasna opazovanja živali in za razmno¬ ževanje ribic. So torej nekak pomožen akvarij. Pa še nekaj o velikosti akvarija. Najvaž¬ nejše je, da akvarij ni premajhen. Manjši je namreč akvarij, več je težav z vzdrževanjem. Večji je, manj je z njim dela. Vsekakor se odločimo za akvarij, ki naj ima vsaj 100 litrov prostornine. No, sto litrov se veliko sliši, pa ni tako hudo. Ribice se počutijo bolje v akvari¬ ju, kjer je dovolj prostora za plavanje, rastline lahko lepše razporedimo v taki posodi, pa tudi učinek v sobi, kjer tak akvarij stoji, je neprimerno lepši, kot pri prav majhnem akvariju. Pravilo je, naj bi bil akvarij čim daljši in ne previsok. Najboljše razmerje je, če je vsaj enkrat daljši od višine, širina pa naj bo, če je le mogoče, enaka višini. Pravilna razmerja dolžina—višina—širi¬ na bi bile torej v razmerju 2:1:1 ali celo 2,2 do 3 : 1 : 1. če je le mogoče, naj bo dolžina najmanj 70 cm. Ta mera ima svoje prednosti zaradi izdelave pokrova in razsvetljave. Najboljše za razsvetljavo so namreč fluorescentne cevi, te pa niso krajše od 60 cm, kar pomeni, da mora biti akvarij daljši od njih, da jih lahko brez težav namestimo v pokrov. Ko smo se odločili za akvarij, je na vrsti pokrov. Še najlaže si sami izdelamo le¬ sen pokrov. Izdelamo ga tako, da z njim akvarij enostavno pokrijemo (glej skico). Primeren les je tanka iverna plošča, ki je impregnirana in se ne krivi. Druge vrste lesa se rade krivijo, če pride vanje Za gojenje manjših vrst rib in za razmnože¬ vanje ribic uporabljamo steklene kadičke (levo), ogrodni akvariji, ki imajo okvir iz kotnega železa, pa so danes že dragi in za¬ stareli (desno). Z moderno obliko poskušajo danes nadalje¬ vati tradicijo ogrodnih akvarijev, vedno bolj pa jih izpodrivajo lepljeni stekleni akvariji. Primer stojala s tremi akvariji. Največji med njimi je dolg 1,20 metra z volumnom okoli 150 litrov. Oba spodnja manjša akvari¬ ja sta vsak po 50 litrov vsebine in služita za razmnoževanje ribic, oziroma za gojenje manjših vrst. 70 Primer akvarija z lesenim pokrovom. Lepo se vidi, kako mora biti tak pokrov izdelan. Na zadnji steni so prezračevalne odprtine in vsa potrebna električna napeljava. Akva¬ rij razsvetljuje ena fluorescentna cev. stikalo za luč Pokrov za lepljen steklen akvarij. vlaga, kar se pri akvarijskem pokrovu slej ko prej le lahko zgodi. Pokrov naj bo visok vsaj 10 do 12 cm, da vanj brez težav namestimo razsvetlja¬ vo in potrebne električne naprave. Zelo pripravno je, če ima pokrov po vsej dolžini na zadnji tretjini klavirski tečaj (šamir), da ga lahko dvignemo, ka¬ dar akvarij preurejamo ali v njem kaj čistimo. Poleg tega si spredaj nekje v kotu napravimo še 10 cm široka vratca za hranjenje živali. Ko smo pokrov v grobem izdelali, ga dobro izoliramo s firnežem ali kakšnim drugim primernim lakom. Ker je pod pokrovom precej vla¬ ge, izvrtamo zadaj po vsej dolžini okrog¬ le luknje za zračenje. Vsaj vsakih 10 cm naj bo odprtina s premerom 2 do 3 cm. Vanjo vtaknemo plastične valjčke, kakrš¬ ne prodajajo v trgovinah z električnim materialom. Po želji zunanjo stran pokrova prelepi¬ mo z ultrapasom, s plastično tapeto, ali pa jo prelakiramo v primerni barvi. Če je le mogoče, naj sega prevleka na spod¬ njem robu 2 do 3 cm čez rob pokrova, tako da nam zakrije mejo med vodno gladino in zgornjim robom akvarija. Ko smo izdelali pokrov, si oskrbimo po¬ treben material za električno instalacijo. Za kasnejše naprave potrebujemo poleg električne razsvetljave še dve vtičnici. Ena bo rabila za priključitev grelca s termostatom, saj bomo verjetno v akva¬ riju gojili tropske ribice, druga pa za priključitev električnega membranskega prezračevalnika, ki bo naše vodne pre¬ bivalce oskrboval z zrakom. Najboljše je, če namestimo obe vtičnici vsako v enega od zadnjih kotov pokrova. Razsvetljavo naj dajeta pri 70 cm dol¬ gem akvariju dve 20 W, torej 60 cm dol¬ gi fluorescentni žarnici. Kako naredimo električno napeljavo, vidite na sliki. Ker je zrak pod pokrovom vlažen, mOramo uporabiti ustrezne žice, torej le take, ki so predpisane za napeljave v vlažnih prostorih. Prav tako moramo kupiti tudi za vodo neprepustne vtičnice s pokrovč¬ ki. Varnostne vtičnice niso potrebne, saj so grelci, termostat in prezračevalnik v varnostnih plastičnih ali steklenih ohiš¬ jih. Ko imamo akvarij in pokrov narejen, se lahko lotimo naslednje stopnje, ureditve akvarija. O tem pa kaj več v naslednjem sestavku. (Se nadaljuje) Borut Žener 71 FOTOGRAFIRAMO ;f OGLED BARVNIH DIAPOZITIVOV Če želimo oceniti kvaliteto barvnega dia¬ pozitiva, ga moramo gledati v pravilnih okoliščinah. Navadno zadostuje, da pri¬ držimo diapozitiv pred kosom belega pa- Slika 1 a Svetlobna plošča za pregled večjih diapozitivov Slika 1 b Prerez skozi svetlobno ploščo: B diapozitiv A opalno steklo C žarnice z odprtino za zračenje pirja, skozi okno pa ga lahko pogledamo proti belemu oblaku. Iz tega lahko po¬ vzamemo, da barvna temperatura svet¬ lobe, pri kateri diapozitiv opazujemo, ni posebno kritična. Najbolj se obnese gle¬ danje diapozitivov pri navadnih volfra- movih žarnicah, medtem ko fluorescenč¬ na svetloba ni najbolj primerna, saj v njenem spektru manjkajo posamezni deli. Za ogledovanje večjih diapozitivov ne potrebujemo nobene druge optične na¬ prave, razen svetlobne plošče (slika la, lb), ki si jo v taki ali drugačni obliki lahko naredite celo sami. Ogled manj¬ ših diapozitivov pa je bolj zahteven. Po¬ sebno maloslikovni diapozitivi so tako majhni, da s prostim očesom ne more¬ mo pravilno oceniti niti ostrine niti ne razpoznamo celo pomembnih podrobno¬ sti. Zato si pomagamo z optičnimi na¬ pravami. Slika 2 Preglednik za diapozitive: A opalno steklo B diapozitiv C akromatska lupa 74 Najpreprostejša optična naprava je pre¬ glednik za diapozitive. Tak preglednik je lahko opremljen z majhno lupo (slika 2) in celo z lastnim izvorom svetlobe, ki je priključen na vgrajene baterije. Najeno¬ stavnejše izvedbe te možnosti nimajo, zato jih vedno obrnemo proti izvoru umetne ali dnevne svetlobe. Pri omenje¬ nem pregledniku gledamo sliko z enim očesom, pri namiznem pregledniku (sli- Slika 3 Namizni preglednik, pri katerem gledamo diapozitiv z obema očesoma. A žarnica B diapozitiv Slika 4 Elementi tipičnega projektorja. Pro¬ jekcijska žarnica C je postavljena blizu pr¬ vega elementa sestavljenega kondenzatorja D. Med elementi kondenzatorja je toplotni filter A, ki je navadno razrezan v več pasov. Svetlobo iz žarnice usmeri in zbere konden¬ zator prek diapozitiva B v objektiv E, kjer se nekako v sredini optičnega sistema tvori slika žarilne nitke. Večina projektorjev ima za žarnico postavljeno tudi zrcalo. Slika 5 Nastavek za projekcijo diafilmov ka 3) pa z obema očesoma. Ker velika prednja leča pri takem pregledniku ni barvno korigirana, vidimo rumene in rdeče ploskve slike bliže kot modre in zelene. Rezultat je lažni stereoskopski efekt. Pri obeh preglednikih gledamo dia¬ pozitiv neposredno in vidimo celoten svetlobni obseg diapozitiva, če želimo diapozitiv prikazati naenkrat večjemu številu gledalcev, ga moramo ustrezno povečati. Pri tem si pomagamo s projektorji. Navadno sta v rabi dva formata projektorjev. Za projekcijo dia¬ pozitivov 6x6 cm sprejmejo eni okvirč¬ ke velikosti 7x7 cm, drugi pa so pri¬ rejeni za gledanje maloslikovnih diapo¬ zitivov, ki jih sicer vlagamo v okvirčke velikosti 5x5 cm. Projektor je lahko prirejen tudi za uporabo obeh formatov, vendar moramo navadno pri spremembi formata zamenjati celoten optični sistem (slika 4). Pri nekaterih projektorjih ma- loslikovnega formata je mogoče s po¬ sebnim nastavkom projicirati tudi per- forirani 35 mm film (slika 5). Izrez lahko z uporabo posebne maske zmanjšamo do velikosti 18 X 24 mm. V tem formatu izdelujejo večino poučnih diafilmov. Gle¬ danje nerazrezanih filmov z barvnimi diapozitivi, ki smo jih posneli sami, pa s takšno napravo nikakor ni priporočlji¬ vo. Nezaščiteni film se med tako projek¬ cijo spraska, četudi še tako pazimo nanj. Poleg različnih formatov se projektorji med seboj razlikujejo še po vrsti in ja¬ kosti svetila, načinu hlajenja, po načinu menjave diapozitivov, po goriščnicah ob¬ jektivov in njihovi svetlobni jakosti. Če¬ prav so skoraj vsi projektorji namenjeni projekciji na posebnem, ločenem zaslo¬ nu, so nekateri izdelani za gledanje pri dnevni svetlobi. Ti so skupaj z zaslonom sestavljeni v eno samo napravo, ki je navadno namizne velikosti (slika 6). V navadnih projektorjih, razen tistih v kinematografih, uporabljamo žarnice z žarečo volframovo nitko (slika 7). Te pa zopet izdelujejo v več izvedbah. V no¬ vejšem času so posebno v rabi halogen- ske žarnice (slika 8), pri katerih je živ- 75 Slika 6 Projektor za pregled diapozitivov pri dnevni svetlobi. Svetloba iz projekcij¬ ske žarnice A prehaja prek toplotnega filtra B in kondenzorja C na diapozitiv D. Iz dia¬ pozitiva se prek zrcala E in objektiva F odbije od drugega zrcala G na transparent¬ ni zaslon H. ljenjska doba v primerjavi s klasičnimi občutno, včasih tudi za več kot 50 % daljša. Najbolj pomembna lastnost takih žarnic pa je, da s staranjem ne spremi¬ njajo barvne temperature svetlobe, ki jo sevajo. Boljši projektorji so opremljeni z žarnicami, ki so napajane z nizko na¬ petostjo. Pri dani moči nam dajo nizko napetostne in visoko jakostne žarnice veliko svetlejšo sliko kot tiste, ki so na¬ pajane z visoko napetostjo. Tako nam da pri isti moči 50-voltna žarnica dvakrat več svetlobe kot 240-voltna. Vzrok je v močnejši izvedbi nitke, ki ima večjo ža- rilno površino pri nizko napetostnih žar¬ nicah. Jakost svetlobe lahko povečamo z uporabo zrcala. Pri tem moramo paziti, da žarilno nitko pravilno nastavimo (sli¬ ka 9). Sliko žarilne nitke lahko kon¬ troliramo nekje v sredini optičnega si¬ stema objektiva, na poljubnem zaslonu, ki je lahko celo črn kos papirja. Za življenjsko dobo žarnice in diapoziti¬ vov je zelo važen sistem hlajenja (sli¬ ka 10). če uporabljamo zrcalo, se za¬ radi slabega hlajenja kaj lahko zgodi, da se žarnica na enem delu pregreje in do¬ bi v smeri optične osi izrastek. Zato moramo dosledno upoštevati omejitve Slika 7 Klasične projekcijske žarnice Slika 8 Halogenske projekcijske žarnice 76 a b &+&+&+&+