Notica o prostoru in vrednotah Author(s): Pavel GANTAR Source: Urbani Izziv, No. 18, VREDNOTE IN VREDNOTENJE (december 1991 / December 1991), p. 6 Published by: Urbanistični inštitut Republike Slovenije Stable URL: https://www.jstor.org/stable/44180670 Accessed: 30-10-2018 08:33 UTC JSTOR is a not-for-profit service that helps scholars, researchers, and students discover, use, and build upon a wide range of content in a trusted digital archive. We use information technology and tools to increase productivity and facilitate new forms of scholarship. For more information about JSTOR, please contact support@jstor.org. Your use of the JSTOR archive indicates your acceptance of the Terms & Conditions of Use, available at https://about.jstor.org/terms This article is licensed under a Attribution 4.0 International (CC BY 4.0). To view a copy of this license, visit https://creativecommons.org/licenses/by/4.0/. Urbanistični inštitut Republike Slovenije is collaborating with JSTOR to digitize, preserve and extend access to Urbani Izziv This content downloaded from 194.249.154.2 on Tue, 30 Oct 2018 08:33:36 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms št. 18/1991 Pavel CANTAR Notica o prostoru iii vrednotah Odkar obstaja mcxlenia družbena žī ķu lost, torej vsaj od Maxa Webra nap rej, obstaja ludi spor okoli vred- not. Alije mogoče drnžbena dějstva, procese in poj ave, ki so rezultat člo- vekovega delovanja, pojasniti vred- nostno nevtralno oziroma po vzoru naravoslovnih znanosti? Ali se mo- mmo v družbě n ih znanostih (sem sodi tudi urbanizem če se ukvaija s študijem človekovih posegov v pro- stor) zadovoljiti s posknsom inter- pretacje in razii mevanja subjektiv- no dojetega smisla delovanja ali pa lal i ko Lipombimo pojasnjevalne mo- dele, boclisi vzročne ali verjetne? No, 11a ta vprašanja ne bo mogoče odgo- voriti v tem prispevku niti ne v kak- snem daljšem; če bi jih namreč uspěli razrešiti, bi obenem razrešili temeljno dilemo diužbenih znanosti. Pač pa u pam, da smo dovolj na- zómo opozorili, da se sodobna drnžbena znanost giblje v napetosti med posknsom, da bi s pomočjo objektivne analizę po vzoru nara- voslovne znanosti čim bolj natan- čno pojasnili določena dogajanja, in tem, da nam ś takšno analizo sub- jektivni smisel in pomen tistih, ki so določena dogajanja sprožili, nav- kljub taķšni analizi ni nič bližjiin nič bolj dostopeh. Skratka, še tako dobro metodološko zasnovana in iz- peljana empirična analiza dogajanj v prostoru, ki nam jo omogočata modema tehnoloģija in soflver, nam navse/^dnje ne more nado- mestiti čisto človeške odločitve, kaj bomo še naprej počenjali vdoločenm prostoru. Modeme in postiiiodeme družice zaznamuje pliiralizem wed nos tn ih sistemov, kar preprosto pomeni, da te družbě lahkoi obstajajQ tudi, če iinajo ljudje povsem različne inter- pretacijske okvire za razlago piome- nov delovànj. Pomenibno je le, da obstajajo mehanizmi, ki omogočajo orgćinizimn konflikt in njegovo razre- ševanje v kontekstu vnaprej postav- ljenili pravil igre. Moderno fonnalno pravo s svojini procedurálním in "nevsebinskim" značajem omógoča, da so vrednostni konflikti znośni in nedestruktivní. Za urbanizem imą to spoznanje po- membne implikacije. Ne smemo si p izadevati, da bi lastne vrednote, pa če so še tako močno "podprte" z znanostjo, na silo vsiļļevali prebival- cem: Toda ali nismo s tem padli v popolni vrednostni relativizem, ko so vse vrednote v zvezi s prostorní na- čeioma povsem enakopravne in je torej realizacija enega nizá vrednot? v vrednostnem smislu povsem ena- ka kot realizacija drugega niza vred- not. V tem primeru je povsem očitno, da bodo v prostoru realizirane vred- note'tistih družbenih skupin, ki ima- jo moč in sredstva za njihovo ude- janjanje. Skratka, vrednostni relati- vizem kot rezultat pluralizma vred- not pripelje do tega, da so vrednote močnejših tudi močnejše vrednote. Vendar pa mislim, da ni nujno, da vrednostni pluralizem nujno vodi k wed nos triem u relativizmu. S konceptom javne dobrine, ki je še posebej uporabna na primeru pro- stora, seje relativizmu mogoče izog- niti. Vseh tistih vrednot in z njimi povezanih interesov, ki devalvirajo prostor kot javno dobrino, ni mogoče obravnavati enakopravno s tistimi vrednotami, ki ohranjajo značaj pro- stora kot javne dobrine. V skladu s tem je vrednostno opravičljiv samo tisti poseg v prostor, ki ob tem, da nekaterim prinaša koristi, negativno ne prizadene drugih ļļudi. To pa po- meni, da se moramo odpovedati uti- litarnemu gledanju ná prostor, kije predvsem poceni dobrina in vir za na industrializaciji temelječo urbaniza- cijo, in prostor z všemi njegovimi značilnostmi obravnavati kot vred- noto samo po sebi. dr. Pavel Gan tar, dipi, sòc.. Fakultě ta za družboslovne vede, Ljubljana. 6 This content downloaded from 194.249.154.2 on Tue, 30 Oct 2018 08:33:36 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms