Direktor in glavni urednik Jože Cerovšek ŠT.IO - LETO XLVII - CELJE, 11.3.'93 - CENA lOO SIT Odaovorni urednik NT Branko Stomeičič
štajerska
banka v
avstrijske
|i I # šk Delnice kupila dunajska
II1M U	Volksbankem.
I	Kaj pravi Harold Kamer?
IZ VSEBINE:
Vroči temi
Savinjska svinjska svinjereja.
Stran 8.
Od kod Izletniku denar?
Stran 9.
Tema tedna
Za hitrejše vračanje premoženja.
Stran 6.
Intervju
Mozirski župan Andrej Presečnik.
Stran 3.
Dnevi l(omedije
Tri tisoč gledalcev na osmih predstavah.
Stran 10.
Šport
Robert Žolek in Goran Jurak v vrhu.
Stran 16,17.
Na morje
Srečnih 100 bodo izžrebali na Kalobju.
Stran 13.
Izobčenec rokometni direktor
Novi vzpon Vlada Bojoviča. Stran 21.
Baronica Apfaltrern
Celjanka Lea Čmak, edina dedinja črnelske posesti v reportaži na strani 20.
r
z urednikove mize
Zanimivi za Evropo
Tako. Plače smo »zamrznili« in zdaj smo spet zani-
mivi za Evropo. Tako vsaj misli vlada, kdo drug (sindi-
kati, »delavci«, šolniki, umetniki itn.) pa najbrž ne. To
je razumljivo, saj so si njihovi interesi s profesionalne
perspektive zelo vsak sebi: vlada sev^a mora biti
okupirana z makroekonomsko logiko, če želi dobro
voditi državo, ostali družbeni akterji pa tega ne pre-
učujejo, ker so preveč zaposleni s svojimi »stvarmi«,
čeprav »imajo obojni posluh za družbene razmere«.
Tekmovanje takšnih nasprotujočih si interesov je
danes osnovni obrazec za (pre)razdeljevanje družbene
moči. Seveda pa je veliko vprašanje, na katerem pro-
blemu naj bi se v določenem času najbolj lomila kopja.
Morda so ta problem zdaj res plače. Vendar se zdi, da
se je na vse ostalo kar pozabilo. Recimo na zakon
o lastninjenju. Ta je sicer res sprejet, vendar pa se
nikakor ne premakne z izvedbenimi zakoni. Dejstvo je,
da nas glede tega že zelo preganja čas: zdaj prihajajo
na površje vse posledice več kot enoletnega »nategova-
nja« z vsemogočimi lastninskimi modeli. V vseh ne-
kdanjih sovjetskih satelitih je lastninjenje že v polnem
teku, celo v sami Rusiji.
Kdo v tujini bo vlagal v slovensko gospodarstvo, ko
pa se je tudi že pred lastninskim zakonom in brez
izvedbenih zakonov začelo lastninjenje? Za tuja vlaga-
nja pa so predvsem pomembni »zanesljivost, zaupanje
in stabilne družbene razmere«. Da je le dobrih 50
kilometrov od slovenske meje še grozljiva vojna, ne
moremo kaj dosti pomagati, žal tudi filozofskih zako-
nov o zaupanju in zanesljivosti parlamenti ne spreje-
majo.
Kajpak bi tudi Celje lahko kdaj imelo kakšnega
McDonaldsa ali pizzerijo Hut. Še vedno velja, da kapi-
tal nima meja, njegov edini življenjski prostor je tam,
kjer se lahko oplemeniti. Seveda se bo za najbolj pri-
vlačne svetlobne zapise najprej »zagrebla« Ljubljana,
če pa bo še kaj ostalo za Celje, bo odvisno tudi od Celja.
Od zakonov, ki bodo Slovenijo tudi decentralizirali, da
ne bo Ljubljana edini kraj v državi, ki bi ga po svetu še
kdo poznal.
ROBERT GORJANC
Bodo Velenjčani
odpihnili umazanilo?
v torek so se zbrali po-
slanci velenjske skupščine,
ki so obravnavali ekološko
sanacijo Termoelektrarne
Šoštanj ter z njo povezano
problematiko.
Na zasedanju je direktor
TEŠ Jaro Vrtačnik poslance
informiral o podpisu pogod-
be za izgradnjo čistilnih na-
prav. Vodstvo skupščine je
oblikovalo ugotovitve, ki jih
mora občinski izvršni svet
opremiti še s točnimi datu-
mi, kot sklepe pa jih bodo
sprejeli na naslednjem zase-
danju. V teh ugotovitah je
zapisano, da še ni možno
predvideti dokončne sanaci-
je TEŠ, rok za pričetek po-
skusnega obratovanja čistil-
nih naprav na bloku IV. pa je
konec prihodnjega leta. Na-
dalje so zapisali, da je treba
prebivalce na ogroženih po-
dročjih tudi zvočno opozar-
jati, hkrati pa naj v posa-
meznih krajevnih skupno-
stih pripravijo sezname ško-
de in oškodovancev zaradi
onesnaževanja TEŠ. Skupš-
čina je IS in sekretariatu za
varstvo okolja naložila od-
govornost za pravočasno iz-
gradnjo čistilnih naprav, re-
publiška vlada pa mora so-
časno z gradnjo čistilnih na-
prav dati zagotovila za sana-
cijo bloka V. v termoelek-
trarni.
Okvirni program za
zmanjšanje onesnaženosti
ozračja je pripravil tudi ob-
činski IS, sekretariat za var-
stvo okolja pa namerava
v roku 14 dni predložiti kon-
kreten paket ukrepov in pro-
jektov.
Na torkovem zasedanju se
je mnogo poslancev pritoži-
lo, ker pri razpravi ni sode-
loval nihče iz republiške vla-
de. Opozarjali so, da pogosto
govorijo sami sebi. Velenjča-
ni bodo pooblastili svoje
predstavnike v državnem
zboru in svetu, naj postavijo
javno vprašanje, zakaj imajo
v vladi ignorantski odnos do
občinskih skupščin.
URŠKA SELIŠNIK
Velenje, nekdanje Titovo
mesto, je za nekaj časa še
ohranilo maršalovo ime. Po-
slanci so namreč glasovali
proti spremebi imena Tito-
vega trga v Mestni trg, saj so
menili, da se morajo o tako
pomembnem vprašanju od-
ločiti vsi prebivalci, ftedvi-
doma naj bi skupščina v no-
vem mandatu pripravila re-
ferendum. »Glasoval bom
proti, ker ne morem z dvi-
gom roke sesuti tistega, kar
sem gradil«, je povedal eden
izmed poslancev.
Žolčno o proračunu
Zahtevajo nazumUlveJše potiatke
Poslanci šentjurske občin-
ske skupščine so pretekli te-
den sprejeli osnutek letoš-
njega občinskega proračuna,
pri tem pa so imeli posebne
pripombe gasilci, šolski rav-
natelji in Drameljčani. Le-
tošnji šentjurski proračun
znaša, po osnutku, dobrih
446 milijonov tolarjev. No-
minalno je višji za 19 odstot-
kov, po oceni domače vlade
pa naj bi bil dejansko za 30
odstotkov nižji.
Na zasedanju se je najprej
oglasil poslanec KS Dramlje,
ki je pri cestnih naložbah ne
omenjajo. Odgovorili so mu,
da iz tega kraja niso prejeli
načrta dela in to kljub izrec-
nem opominu. Predstavnik
Občinske gasilske zveze pa
je opozoril, da gasilce opazi-
jo le ko zagori, na požarno
varnost pa se sicer preveč
pozablja. Za streho ponkov-
skega gasilskega doma bi
potrebovali 300 tisoč tolar-
jev. Na nezadovoljstvo pa
opozarja tudi aktiv šolskih
ravnateljev, ki opaža bistve-
no zmanjšanje denarja za
šolske materialne stroške:
pri tem je poslanec iz gospo-
darstva pripomnil, da imajo
tudi tam primerljive težave.
Najbolj žolčno razpravlja-
nje je povzročila nova po-
stavka »informiranje«, za
kar namenjajo sestavljalci
pol milijona tolarjev. S tem
denarjem želijo podpreti tu-
di ustanovitev štirinajstd-
nevnika Šentjurske novice,
ki ga bo izdajalo zasebno po-
djetje poslanca Franca Ko-
vača. Številne pripombe pa
so bile prav tako na račun
proračunskega denarja za
lani ustanovljeno Ljudsko
univerzo, ki ji namenjajo 530
tisoč tolarjev. Pri tem se je
del poslancev, v obeh prime-
rih, zavzemal za poslovanje
po načelih tržnega gospo-
darstva in ne iz občinske
blagajne.
Na zasedanju so soglašali
z zahtevami po razimiljivejše
sestavljenem proračunu, saj
želijo boljšo informiranost
o tem, koliko se nameni za
posamezno dejavnost ali
v kraj. BRANE JERANKO
Neprofesionalni župan
Pobudo o nepoklicnem županstvu v CeUu Je Hal Anton Roječ - V poneHeUek tšoao
poslanci glasovali o njegovi zaupnici
že na februarskem skupš-
činskem zasedanju v Celju so
poslanci županu Antonu Rojcu
predlagali, da na prihodnje
zasedanje uvrsti glasovanje
o svoji zaupnici, saj v stran-
kah, podpisnicah koalicijske
pogodbe o razrešitvi občinske
krize menijo, da je v preteklem
obdobju svoje županstvo slabo
opravljal. Župan na takšno ra-
zreševanje razmer v Celju ne
pristaja, v skupščinske mate-
riale za ponedeljkovo zaseda-
nje pa je uvrstil pobudo za ne-
poklicno opravljanje funkcije
predsednika občine od torka,
16. marca dalje.
Stranke, podpisnice koali-
cijske pogodbe, ki se zavzema-
jo za postopno razreševanje
kadrovskih vozlov v občini, se
tudi ta teden še niso dokončno
dogovorile o morebitnem
skupnem kandidatu za novega
župana. Po odklonitvi župan-
ske fimcije, ki so jo ponudili
dr. Alešu Demšarju (NDS) in
Francu Knafelcu (SDP), sta
zaenkrat še vedno v igri dva
kandidata: Franc Lamut, ki ga
predlagajo krščanski demo-
krati in Borut Alujevič (LDS).
Povsem jasno pa je, da bodo
poslanci na ponedeljkovem
zasedanju z zadostnim števi-
lom svojih podpisov zahtevali,
da se v dnevni red zasedanja
uvrsti tudi glasovanje o zaup-
nici Antonu Rojcu. Po izidu
glasovanja, v katerem po bese-
dah predsednika občinskega
odbora LDS Roberta Polnerja
pričakujejo, da župan Roječ ne
bo dobil podpore, pa bo še
vedno dovolj časa za nadaljnja
strankarska usklajevanja
o morebitnem skupnem kani-
didatu za novega župana.
Zdajšnji župan Roječ v po-
budi o nepoklicnem opravlja-
nju funkcije predsednika obči-
ne pojasnjuje, da je »opravlja-
nje nalog predsednika občin-
ske skupščine specifičnega
značaja in ni nujno vezano na
določen delovni čas.« Meni še,
da ni potrebno, da župan svoje
delo opravlja kot poklic, saj
lahko ob primerni razporedi-
tvi dela in dejstvu, da je mogo-
če to delo opravljati izven nor-
malnega osemumega delovni-
ka, vseeno opravi vse svoje na-
loge. Kot primere sorazmerno
uspešnih in razvitih občin,
kjer imajo nepoklicne župane,
navaja Kranj, Laško, Sloven-
ske Konjice in Domžale, pobu-
do za nepoklicno županstvo
v Celju pa utemeljuje tudi
z dejstvom, da se v sedanji
ureditvi pristojnosti občin
- s tem pa tudi obseg župano-
vega dela - krčijo. Nepoklicno
županstvo bi po Rojčevem
mnenju pomenilo tudi delen
prihranek proračunskih sred-
stev, sklada pa se tudi s pro-
gramom občinskega IS
o zmanjševanju zaposlenih
v administraciji.
I. STAME JČIČ
Poslanski klub LDS celjske
občinske skupščine se je v pre-
teklih dneh povečal še za ene-
ga člana. V vrste liberalnih de-
mokratov je zdaj tudi uradno
prestopil Tone Šepetavc.
Kučan pri
Mitterrandu
PARIZ, 8. marca (Delo)
- Slovenski predsednik Mi-;
lan Kučan, ki se je z ženo
Štefko in v spremstvu zu-
nanjega ministra Lojzeta
Peterleta mudil na dvod-
nevnem obisku v Parizu, je
v ponedeljek, po pogovoru
z gostiteljem Francoisom
Mitterrandom in kosilu, ki
ga je francoski poglavar
priredil v njegovo čast,
v Elizejski palači slovesno
podpisal pariško listino za
novo Evropo. Slovenija se
je tako vključila med pod-
pisnice dokumenta, spreje-
tega na vrhunskem sreča-
nju članic Konference
o varnosti in sodelovanju
v Evropi (KVSE), ki je bilo
novembra 1990 v francoski
prestolnici. Predsednika
sta poleg bilateralnih od-
nosov med državama, veli-
ko pozornosti namenila tu-
di »svetovnim vpraša-
njem«, pri čemer je Milan
Kučan ponovil, kar je že
pred tedni povedal mirov-
nima posrednikoma Van-
ceu in Ownu — »da je za
trajno rešitev vojne in krize
treba urediti srbsko naci-
onalno vprašanje, in dokler
ta problem ne bo rešen, tu-
di vzroki konfliktov ne bo-
do odpravljeni, četudi bi
prišlo do občasne stabiliza-
cije in miru.«
Trgovina med
Slovenijo in Srbijo
MARIBOR, 6. marca
(Večer) — V članku z naslo-
vom Embargo na embargo, /
blago pa teče, ki ga je obja-
vil Večer, beograjski sode-
lavec mariborskega časni-
ka Žarko Rajkovič ugotav-
lja, da je v Srbiji, navkljub
vsem ukrepom OZN in
Evropske skupnosti, mogo-
če kupiti vsa slovenska
zdravila, čeprav le brez re-
cepta in po zasoljeni ceni,
od slovenskega blaga pa
naj bi nasploh primanjko-
valo samo bele tehnike in
pohištva. O doslej malo
znani trgovini med Slove-
nijo in Srbijo je prvi spre-
govoril predsednik Za-
družne zveze Zvezne repu-
blike Jugoslavije Jovo Iva-
niševič, ki je obljubil, da bo
kmalu priskrbel tudi doka-
ze. Njegove trditve, da Sr-
bija nima več pšenice, ker
jo je prodala Slovencem, ti
pa so jo naprej prodali Ru-
som, so naletele na burne
reakcije. »Slovenija je res
samostojna država,« je de-
jal Ivaniševič, »toda zaradi
tega ji pšenica ne uspeva
na vrhu Triglava. Kakšen
embargo neki! Slovenci so
iznajdljivi in niso tako ne-
umni, da bi prekinili eko-
nomske odnose s Srbijo.«
iVIanj porolc in
razvez
LJUBLJANA, 7. marca
(STA) - Kot je objavil Za-
vod RS za statistiko v Le-
topisu za leto 1992 je bilo
leta 1960 v Sloveniji skle-
njeno 14 tisoč zakonskih
zvez, trideset let p>ozneje pa
samo 9 tisoč. Na tisoč pre-
bivalcev je bilo leta 1960
sklenjenih 8,9, trideset let
pozneje pa le 4,3 zakonske
zveze. Število razvezanih
zakonov je od leta 1960 do
leta 1990 ostalo nespreme-
njeno in sicer 2 tisoč razvez
letno. Na tisoč prebivalcev
je število razvez znašalo le-
ta 1960 1,0, leta 1990 pa 0,9
razvez.
Letni zbor podmladka
Slovenske Konjice, 8.3.: Mladi Krščanski demokrati
(MKD) v občini Slovenske Konjice so imeli 6.3. letni zbor.
Ob tej priložnosti sta njihovo delovanje predstavila g. Ja-
nez Povh — predsednik občinskega odbora MKD in g. Ivica
Žmaucar - podpredsednica občinskega odbora MKD Slov-
. Konjice.
MKD so »podmladek« sedaj druge najmočnejše stranke
v Sloveniji Slovenskih krščanskih demokratov (SKD), so
samostojna organizacija v skl^u SKD, kar pomeni, da
imajo svoj statut in program. Želijo konstruktivno delo-
vati na področju problematike mladih, ekologije, kulture,
športa in šolstva.
V Slov. Konjicah so mladi člani SKD ustanovili občin-
ski odbor MKD 1.2.1991. V sklopu občinskega odbora
MKD aktivno sodelujejo mladi s področja celotne konji-
ške občine - od Vitanja do Loč ter od Tepanja do Špitaliča.
Zaradi lažjega in uspešnega delovanja so se do sedaj
ustanovili in začeli z delovanjem štirje (KO) krajevni
odbori (KO Tepanje, KO Vitanje, KO Zreče, KO Loče)
v kratkem pa bodo ustanovljeni še nekateri novi krajevni
odbori.
S svojim delovanjem pa se povezujejo tudi preko meja
konjiške občine, z drugimi občinskimi odbori MKD v Slo-
veniji. Prav tako sodelujejo v projektih, ki jih pripravlja
MKD na ravni države Slovenije in na meddržavni ravni.
TASK
Prvič za slcupno mizo
v ponedeljek zjutraj so člani
novega celjskega izvršnega
sveta pod vodstvom predsed-
nika Jožeta Zimska sedli za
skupno mizo k prvi redni seji.
Ob obravnavi siceršnje red-
ne občinske problematike, do-
govoru, da utečenih mehaniz-
mov dela občinske vlade tudi
v bodoče ne bi spreminjali ter
pozivu izvršnika, naj bodo čla-
ni IS in gostje v svojih razpra-
vah čimbolj jasni in kratki, pa
je bilo razvidno, da se poskuša
nov vladni sestav v kar naj-
krajšem času podrobneje sez-
naniti z razmerami na posa-
meznih področjih v občini.
IS je že sredi prejšnjega ted-
na pripravil srečanje s celjsko
podružnico Združenja razlaš-
čenih lastnikov premoženja
o poteku denacionalizacije
v občini, v ponedeljek pa so
člani zahtevali obravnavo ce-
lovite občinske politike gospo-
darjenja s stanovanji. Sicer pa
so med drugim obravnavah še
vrsto predlaganih imenovanj
za mesto ravnateljev oziroma
članov svetov javnih zavodov
v občini.
Tako so podprli predlog za
imenovanje dr. Braneta Mež-
narja na mesto ravnatelja celj-
skega Zdravstvenega doma in
ob tem sekretariatu za družbe-
ne dejavnosti predložili, da dr-
.Mežnar za člane IS čimprej
predstavi svojo vizijo razvoja
tega zdravstvenega zavoda.
Podprli so tudi ponovno ime-
novanje Janeza Domitroviča
za ravnatelja osnovne šole Do-
brna, ob tem pa pustili odprto
retorično vprašanje, zakaj se
v celjskem osnovnem šolstvu
na razpise za ravnatelj ska me-
sta običajno prijavlja le en
kandidat.
Skupščinski komisiji za vo-
litve, imenovanja in kadrovske
zadeve so predložili v razpra-
vo imenovanje Dušanke Gor-
janc in Rika Preskarja v svet
zavoda celjskega Centra za so-
cialno delo, ob pozitivnem
mnenju k imenovanju Maksi-
milijane Pihler v svet zavoda
Psihiatrične bolnišnice Vojnik
pa so odprli načelno vpraša-
nje, ali bodo v Celju kot svoje,
občinske predstavnike v svete
zavodov tudi v prihodnje ime-
novali občane sosednjih občin.
Pihlerjeva, ki je v Celju pozna-
na kot vodja zakonske in pred-
zakonske svetovalnice pri
Centru za socialno delo, na-
mreč živi v Laškem.
I.STAMEJČIČ
Št. 10 - 11. marec 1993
3
Profesionalna
funkcija bi ga
dolgočasila
Mozirski župan Andrej Presečnilf o težavali in
položaju v olJčini
Predsednik mozirske skupščine An-
drej Presečnik je dokaj mlad politik.
Funkcija župana je njegova prva vidnej-
ša funkcija, sicer pa županovanje zdru-
žuje z delom na Zgornjesavinjski kmetij-
ski zadrugi. Najin pogovor je v veliki
meri zaznamovalo zasedanje poslancev
v mozirski skupščini, ko so brez preveli-
kih razprav sprejeli osnutek proračuna,
presečnik opravlja župansko delo nepro-
fesionalno, o svojem delu pa razmišlja:
Včasih razmišljam, da bi mi bUo dolg-
čas, če bi bil profesionalm predsednik
skupščine. Prav tako imam občutek, da
prihaja v večih slovenskih občinah do
težav na navezi izvršnik - župan ravno
zaradi profesionalizacije županskega
mesta. Res pa je, da v našem primeru
izvršni svet prevzema več odgovornosti
in pristojnosti, kar se pri ljudeh še ni
dokončno utrdilo. Velikokrat prihajajo
ljudje k meni s svojimi težavami, čeprav
zanje nisem pristojen. Poiskati skušam
tudi drugo plat medalje, večinoma pa
pripomorem, da se stvari hitreje poteg-
nejo iz predala. Drugače predsednik
skupščine nima velikih pristojnosti.
Predvsem skrbim za to, da so seje občin-
ske skupščine v okviru poslovnika. Že
sedaj pa se mi zdi, da je SO večkrat
debatni klub, tipični primer je zadnje
sprejemanje osnutka proračuna v mozir-
ski skupščini.
V mozirski občini ne prihaja pogosto
do nasprotij med izxTsnikom in župa-
nom. Nekaj sporov je bilo lani, vendar
bolj na strankarski osnovi?
Če bi bil profesionalni župan, bi se
verjetno spuščal v področja, ki so v pri-
stojnosti IS. Verjetno bi tako prihajalo
do različnih mnenj. Sicer se mi zdi, da se
poslanci v mozirsld skupščine ne zaveda-
jo razmejitve, in da je SO le v funkciji
glasovalnega stroja. Večina delegatov je
nezainteresiranih, po moji oceni gredo
po liniji najmanjšega odpora in glasujejo
za. Moja osebna želja je, da bi še letos
prišlo do volitev in nove organizacije ob-
činskih skupščin. V SO naj bi prišli lju-
dje, ki se bodo za to zavestno odločili.
Na skupščinskih zasedanjih se zdi, kot
da je začetna zagnanost poslancev usah-
nila. Na začetku mandata sklepčni sedaj
vse težje zagotavljate zadostno število
poslancev.
Zdi se, da je tretjini poslancev razpra-
va v skupščini breme, ne pa dolžnost do
volilcev. Sorazmerno dolgo s sklepčnost-
jo nismo imeli težav, nato pa so se poja-
vile v zboru združenega dela in se razši-
rila še na ostale.
Občasno dobimo na zasedanjih skupš-
čine občutek, da je IS postavljen nad SO.
To je bilo, sicer med vrsticami, slišati na
zadnjem zasedanju tudi od poslancev?
Pri tako pomembni točki, kot je prora-
čun, sta razpravljala le dva poslanca. Iz-
postavljeno je bilo tudi reševanja dolga,
ki ga podjetje Glin dolguje občini. Na-
men razprav je bil ravno v tem, da bi
skušala ostale delegate prepričati, kako
pomeben je ta proračun. Ne verjamem,
da sta poslance prepričala. Takšen pro-
račun bodo verjetno sprejeli poslanci tu-
di kot predlog. Tudi sam predsednik IS je
na nek način zagrozil, da če SO ne bo
tega sprejela, bo zlom občine. Občina naj
bi šla po sledi tistih, ki jim grozi blokada
žiro računov in proračunov. Vendar tega
ne verjamem, poglejmo le primer skupš-
čine Mesta Ljubljana. Občutek, da je IS
nad SO, je več ali manj upravičen, dej-
stvo pa je, da so vse pristojnosti in odgo-
vornost na IS. Nerodnost je le ta, da se IS
čuti čedalje močnejšega, iz tega pa mogo-
če izhaja odnos do SO kot do nebodiga-
treba.
Mimo predsednika IS Alfreda Božiča
ne moremo. Kako gledate na ponavljajo-
če se afere?
Lani smo opozarjali, vendar je takrat
dobil podporo predsednik Božič. Takrat
se nisem dodatno izpostavljal, da ne re-
čem šel na nož, ker sem opazil, da želi
večina delegatov zadevo prikriti. Zato
sem se umaknil, problem pa je bil pred-
vsem povezan z denarjem. Ostali dve
vpleteni stranki, ki ju je to bolj zadevalo,
sta se umaknili, zato nisem videl pome-
na, da se borim zanje. Sedaj določene
stvari ponovno prihajajo na dan, vse ti-
sto, kar je bilo izrečeno že v preteklosti,
predvsem uzurpacija oblasti s strani
predsednika IS. Afere v občini na nek
način to potrjujejo. Vpletenost Božiča
v vrsto zadev, od problema poplavnega
denarja do problemov na Glinu, proble-
mov na komimalnem področju, zdrav-
stvenem področju... Te stvari se nc^gi^ek
način prepletajo s privatnim podjetni-
štvom in gotovo je, da na nek način pre-
vladajo privatni interesi nad širše poli-
tičnimi.
Velika poplava je pustila hude rane
v Zgornji Savinjski dolini. Kako gledate
na te težave in koliko ste zadovoljni s sa-
nacijo doline?
Poplave so največ ran pustile v psihi
zgomjesavinjskega človeka. Poplava je
bila ogromen šok, največja rana pa je, da
je bilo pomoč vseh vrst nemogoče pošte-
no razdeliti. Vsak človek ima drugačne
kriterije o delitvi pomoči, sedaj vsak vidi
le soseda, manj pa vidi pomoč doma. Na
področju infrastrukture smo mogoče de-
lali napake. Mostovi, plazovi, nekaj stva-
ri bi morali skronmeje narediti, pa bi
lahko še več uredili. Vendar smo se zana-
šali na republiko, kar sedaj vidim, da je
bila velika napaka. Največja rak rana so
regionalne ceste. Za Podvolovljek pa je
bilo takoj rečeno, da jo bo uredila repu-
blika. Za pritiske smo bili prešibki. Pri
problemu 30 milijonov tolarjev, ki se je
izkazal v zadnjem konfliktu predsednika
IS z odborom v Podvolovljeku, se je treba
v tem trenutku vprašati, kaj pomeni ta
denar za Glin. To za podjetje pomeni
konec. Treba bo počakati in postopno
reševati zadeve. Vendar ta denar ni bil
namenjen za cesto v Podvolovljeku.
S katerimi težavami se še srečujete
v mozirski občini?
Gospodarstvo je v izredno težkem po-
ložaju, v najtežjem sta Glin in Mali go-
spodinjski aparati. Zaradi čakanja na
soglasje republiške agencije za podpis
pogodbe MGA s tujimi partnerji, je po-
djetje iz dneva v dan manj vredno. Go-
spodarstvo je dejansko v razsulu, razen
redkih izjem ni večjega podjetja, ki bi
trdno stalo. Redki bodo, ki bodo imeli
dobiček. Poseben problem v mozirski ob-
čini gozdarstvo, kjer se nič ne premika.
To ustreza tako lastnikom kot gozdar-
jem, čeprav slednji najbolj tarnajo. Dej-
stvo je, da Gozdno gospodarstvo ne more
biti lastnik škofijskih gozdov. Če ne bodo
vrnjeni škofiji, bodo postali državni. Iz-
vajalski del GG bo dobil le koncesije nad
upravljanje z gozdovi, ki ne bodo trajne-
ga značaja. Nujno je treba ločiti stroko
od podjetniškega interesa v gozdu. Ne
smemo posploševati, da se v zasebnih
gozdovih dogajajo čudne reči, v družbe-
nih pa je vse v redu. Stroka bo morala
nadzorovati in ukrepati.
Kako se bo nova lokalna samouprava
odrazila v mozirski občini?
Nismo še pripravili poglobljenih raz-
prav. Menim, da to tudi nima smisla,
dokler ni lokalne samouprave v krepkej-
ših obrisih. Ne ve se, kje bo razmejitev
med lokalno funkcijo občine in med dr-
žavno upravo. Ko bo razmejitev znana,
bomo lažje začeli debatirati tudi na tere-
nu. Če bodo nove občine imele določeno
vlogo na področju državne uprave, bo
moral biti pogovor povezan s stroški.
Moje osebno prepričanje je, da bi bile na
področju Zgornje Savinjske doline smi-
selne tri občine: Mozirje, Gornji Grad in
Ljubno.
Kakšen je delovTii dan mozirskega žu-
pana?
Moja osnovna preokupacija je še ved-
no profesionalno delo na področju ko-
merciale v ZKZ Mozirje. V dopoldan-
skem času je neposredno z županstvom
vezano malo aktivnosti, mogoče le razni
sestanki, ki jih skušamo sklicati ob kon-
cu delovnega časa ali popoldne. Včasih
prihajajo tudi občani. Obveznosti in
dolžnosti so predvsem v popoldanskem
času in ob koncih tedna. Obveznosti se
kar precej nabere, preštudirati pa mo-
ram tudi veliko gradiv.
URŠKA SELIŠNIK
svet med tedn®m
Islam v
politični
ofenzivi
Piše: ERIKA REPOVŽ
Po grobih ocenah živi
danes na svetu med 800 mi-
lijoni in milijardo musli-
manov. Le v Združenih dr-
žavah Amerike jih je po ne-
katerih ocenah od dva do
tri milijone. Islam je nav-
zoč v enaindevetdesetih dr-
žavah sveta, muslimani so
večina prebivalstva v pe-
tintridesetih in vplivna
manjšina v približno dvaj-
setih državah po svetu.
Islamski polmesec se na
globusu razteza od Maroka
v zahodni Afriki preko
zgornje polovice afriške ce-
line, skozi Turčijo in Bliž-
nji vzhod, preko Irana, Af-
ganistana in Pakistana vse
do Kitajske, Indije, Malezi-
je in Indonezije.
Čeprav tako razširjen,
ima hkrati zakonitosti in
slabosti vseh strogih orto-
doksnih ideologij, ki slej ko
prej postanejo žrtve razvo-
ja. Večina fundamentaliz-
mov najrazličnejših barv
namreč zavzeto vztraja
v boju proti tujim, krivo-
verskim vplivom, morali in
ideologiji. Njihov identifi-
kacijski znak je obrnjen
nazaj in zaprt sam vase.
Celotna zgodovina arab-
skega in islamskega sveta
namreč priča, da So države
najbolj nazadovale prav
v tistih obdobjih, ko so se
zapirale vase, prisegale na
osamitev in razglašale sve-
to vojno proti vsemu tuje-
mu, ne glede na to, ali je
bilo osvajalno, zasužnje-
valno, nazadnjaško, ali pa
napredno in novo.
Najpomembnejša značil-
nost, ko govorimo o karak-
teristikah političnega isla-
ma, pa je islamski funda-
mentalizem. Njegovo prvo
obdobje se je ponekod za-
čelo že v 18. stoletju, drugje
pa prek 19. stoletja sega
v današnje dni. Prvo novej-
še fundamentalistično gi-
banje, ki se je na začetku
18. stoletja razvilo na
Arabskem polotoku, se je
imenovalo Vahabijsko in je
zelo hitro preraslo v poli-
tično in narodnoosvobodil-
no gibanje proti tuji oto-
manski oblasti. Danes ga
zastopa Saudska Arabija,
kjer je vahabizem trenutno
najbolj fundamentalistična
uradna ideologija na svetu.
Toda, ker je cilj vahabizma
predvsem notranjepolitični
status quo v sami Saudski
Arabiji, se Zahod veliko
bolj boji manj radikalnega
fundamentalizma, ki pa je
usmerjen proti tujini in ga
je konec sedemdesetih let
uvedel iranski verski vodi-
telj Homeini (No East, No
West - Islam is the Best).
Aj atola Homeini je s šiiz-
mom v resnici govorili o ra-
zliki med perzijskim in
arabskim in poskušal dobi-
ti gospodarsko in politično
prevlado na Bližnjem
vzhodu. Homeinijev na-
slednik Rafsanjani pa je
spoznal, da s srednjeveški-
mi verskimi vojnami ne bo
mogoče pravočasno stopiti
v 20. stoletje.
Iran je država, ki je od
prihoda Aj atole Homeini j a
na oblast leta 1980,
v ospredju najbolj bojevi-
tega šiitizma in islamskega
fundamentalizma in ta vlo-
ga ji vsekakor ostaja tudi
po Homeinijevi smrti. Iran-
ske revolucije ne smemo
razumeti le kot religiozno
gibanje, prej bi lahko rekli,
da je neko religiozno giba-
nje dobilo tudi družbeno
naravo. Mala buržuazija,
ki je vodila revolucijo je
pridobila zaupanje tako
iranskih levičarjev kot tudi
širokih množic, ki jih Pa-
hlavijevi poskusi moderni-
ziranja iranske družbe niso
navdušili tudi zato, ker ni-
so bili deležni njenih sa-
dov. Predvsem pa je bila
Pahlavijeva prozahodna
usmeritev v ostrem na-
sprotju z moralnimi vred-
notami, ki izhajajo iz tradi-
cionalne patriarhalne in
predkapitalistične iranske
družbe. Mnogi zgodovinar-
ji celo menijo, da je bila
iranska islamska revoluci-
ja pred trinajstimi leti naj-
globlja družbena revoluci-
ja po drugi svetovni vojni.
Zaradi vse naštete tradi-
cionalnosti ideologije, ki
pravzaprav izhaja iz dža-
mije, je pravzaprav para-
doksalno, da se dvajseto
stoletje, ki se je začelo
z burnimi znanstvenimi
dosežki zaključuje v znaku
krepitve islama in njegove-
ga vpliva na družbeni raz-
voj in mednarodne odnose.
Islam: katera ideologija bo zmagala, fundamentalna ali
zmerna?
Predsednik Skupščine občine Celje sklicuje za ponede-
ljek, dne 15. marca 1993 ob 8. uri v veliki dvorani Narod-
nega doma v Celju
31. skupno zasedanje zborov
občinske skupščine.
Obravnavali bodo predloge za volitve, imenovanja in kadrov-
ske zadeve; predlog za nepoklicno opravljanje funkcije pred-
sednika občinske skupščine Celje; aktualno informacijo o izva-
janju zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij; predloge
odlokov o zaključnem računu proračuna občine Celje za leto
1992; o ZN Vizore; o spremembah in dopolnitvah odloka o ZN
Nova vas; o postavljanju in upravljanju objektov za namešča-
nje reklam in plakatov ter o nameščanju in ravnanju z rekla-
mami in plakati; osnutke odlokov o preimenovanju, ukinitvi in
spremembi območij nekaterih ulic v naselju Celje; o spre-
membi območja ulice Podgorje in Popovičeve ulice v naselju
Celje; o lokacijskem načrtu za zgraditev centralne čistilne
naprave Celje s primarnim odvodnikom za tranzit odpadne
vode GZ-O, za rekonstrukcijo lokalne ceste štev. 2357 ter za
zgraditev pešmostu čez Savinjo na Tremarju in v Košnici;
o spremembah in dopolnitvah odloka o ZN »Gospodarska
cona« v Celju; o ZN stanovanjska cona - XII. in XIII. del ter
predlog sklepa o ukinitvi dobrin v splošni rabi.
Predlog enak osnutku proračuna
v četrtek so se sestali člani
mozirskega izvršnega sveta, ki
so pretresli pripombe poslan-
cev na osnutek proračuna, ter
osnutek preoblikovali v pred-
log proračuna mozirske občine
za letošnje leto.
Člani mozirske vlade so se
odločili, da osnutka proračuna
vrednostno ne bodo spremi-
njali. Tako bo torej mozirski
proračun težak skoraj 385 mi-
lijonov tolarjev. Od tega bodo
za delo upravnih organov na-
menili 26 odstotkov, za delo
izvajalskih organizacij 30 od-
stotkov, za investicije pa sko-
raj 20 odstotkov. Kar se tiče
maloštevilnih pripomb skupš-
činskih poslancev na osnutek
proračuna, so člani IS menili,
da so plače upravnih organov
izračunane po splošnih določi-
lih, torej jih ne bodo spremi-
njali. Glede vrtin za pregled
vode v Okonini so v mozir-
skem IS prepričani, da naj
strokovnjaki opravijo dokon-
čen pregled in odločijo, ali ob-
staja možnost termalne vode.
V četrtek so člani mozirske
vlade imenovali še komisijo za
ugotavljanje škode v gozdovih,
ki jo povzročajo podlubniki,
predvsem lubadarji. Komisija
mora najprej pregledati in
oceniti škodo, nato pa bodo
o problemu, ki v mozirski ob-
čini povzroča hude težave, še
naprej razpravljali.
U.S.
Št. 10 - 11. marec 1993
4
Sok na italijanskem trziscu
Dumpinške cene vzhodne konkurence pestijo tudi žaiski Ferraiit
Lansko poslovno leto so
v žalskem Ferralitu zaključili
z minimalno izgubo. »Našte-
vanje razlogov za rdeče števil-
ke je pravzaprav obrabljena
plošča,« pravi direktor Tomaž
Uranjek. Premajhna je reali-
zacija, stimulacij za izvoznike
ni, domači stroški naraščajo,
Ferraiit pa večino surovin ku-
puje doma, vse večja pa je tudi
konkurenca vzhodnih proiz-
vajalcev.
Minimalno izgubo namera-
vajo v Ferralitu pokriti delo-
ma z rezervnim ter deloma po-
slovnim skladom, pripravljen
pa imajo tudi program za iz-
koriščanje vseh notranjih re-
zerv. Po tem programu se bodo
najprej lotili analize izdelkov,
kupcev, proizvodnje in izko-
riščanja zmogljivosti, na osno-
vi tega pa oblikovali strategi-
jo, s katero naj bi ustavili ne-
gativen trend. Še naprej pa
ostaja temeljna usmeritev pro-
izvodnja za tuje kupce in pro-
daja na tuja tržišča, pojasnjuje
direktor Ferralita Tomaž Ura-
njek, ki je vodstvo tega kolek-
tiva prevzel približno pred le-
tom dni. Ferraiit je že danes
izvozno usmerjeno podjetje,
na tuja tržišča prodajajo do-
brih 85 odstotkov svojih proiz-
vodov. Ferraiit proizvaja letno
šest do sedem tisoč ton sive
litine, del odlitkov tudi obde-
lujejo. Glavni kupci so Nemci,
Avstrijci, sedaj se dogovarjajo
s Švedi in Nizozemci, najpo-
membnejši partnerji pa so Ita-
lijani. »Žal,« pravi Tomaž
Uranjek. »Na italijanskem tr-
žišču prodamo skoraj polovico
proizvodnje, tam smo doživeli
šok kar dvakrat. Najprej zara-
di vzhodne konkurence in
dumpinških cen, zaradi česar
smo morali cene zniževati tudi
v našem podjetju. Drugi šok je
•bila devalvacija italijanske li-
re, kar še naprej negativno
vpliva na naše poslovanje.«
Tudi pri ostalih kupcih se vse
pogosteje srečujejo s konku-
renco iz vzhodnih držav, tako
kot številna druga slovenska
podjetja čutijo posledice nesti-
mulativne izvozne politike,
previsokih dajatev slovenski
državi, ne zanikajo pa notra-
njih slabosti, ki jih poskušajo
odpravljati. Tomaž Uranjek je
zaskrbljen tudi zaradi recesije
na svetovnem tržišču, na do-
mačem slovenskem pa se je
prodaja skorajda ustavila. Di-
rektor dodaja, da v podjetju
v prihodnje še vedno računajo
na domačo prodajo in da bo
domača industrija še potrebo-
vala njihove odlitke.
Število zaposlenih so lani
v Ferralitu zmanjšali za pri-
bližno 120 ljudi, predvsem za-
radi manjšega povpraševanja
po njihovih izdelkih zaradi
vojne v Sloveniji. Danes je
v Ferralitu 328 delavcev, tre-
nutno bi potrebovali še nekaj
ljudi v proizvodnji, ljudje pa
delajo v treh izmenah. Plače
kljub težavam izplačujejo red-
no, niso visoke, odvisne so od
prilivov ali kot pravi direktor:
»Ne moremo izplačati več kot
zaslužimo. Izplačujemo pri-
bližno 82 do 85 odstotkov po
kolektivni pogodbi.« Za Fer-
raiit so tako povsem nepo-
membne zadnje razprave o za-
mrznitvi plač. »Izplačujemo
toliko, kolikor največ lahko,
tudi če omejitev ne bi bilo, mi
ne bi mogli prekoračiti po-
stavljenih meja. Najhuje pa je
to,» dodaja direktor, »da veči-
na ljudi dobro in veliko dela,
pa jih ne moreš pošteno nagra-
diti.«	IRENA BAŠA
V Ferralitu so se že lani lotili
lastninjenja družbenega po-
djetja. Ustanovili so delniško
družbo, imeli so skupščino
delničarjev, delnice je vplača-
lo 180 delavcev. Večinski bi bil
še vedno delež družbenega ka-
pitala. Vendar pri republiški
agenciji niso dobili zelene luči.
Zdaj so ponovno družbeno po-
djetje z delavskim svetom, ča-
kajoč na razplet zakonskega
cirkusa.
V preteklosti je žalski Ferraiit
prodajal velik del svoje proiz-
vodnje tudi na jugoslovanska
tržišča, kjer so pokupili kar 60
odstotkov izdelkov.
V daljavi se vidi sonce
v TEŠ podpisan pogodbo za ekoioško sanacijo
Prejšnji teden so predstav-
niki šoštanjske termoelektrar-
ne v Gradcu na osnovi pisma
o nameri z avstrijskim konzor-
cijem Wagner Biro-Drau Con-
sulting podpisali pogodbo
o dobavi odžvepljevalne na-
prave za blok IV.
»Na osnovi mednarodnega
razpisa smo to firmo izbrali
kot najbolj primemo. Že lani
novembra smo z njimi podpi-
sali pismo o nameri, oziroma
predpogodbo. Na osnovi
obravnave dodatne problema-
tike smo sedaj podpisali še po-
godbo,« je povedal direktor
TEŠ Jaro Vrtačnik. »V pogod-
bi je zagotovljeno, da bo po-
trebna oprema dobavljena
v dveh letih, rok za dobavo pa
teče od podpisa pisma o name-
ri. Tako bomo na bloku IV. do-
segli več kot 90-odstotno
zmanjšanje emisije ogljikove-
ga dioksida.«
V lanski prepogodbi so ure-
dili vse tehnične pogoje, pri-
dobili potrebne priloge in pod-
pisali pogodbo z avstrijskim
ekološkim skladom, ki je za
uresničitev naložbe namenil
160 milijonov šilingov. Pri do-
končni uveljavitvi pogodbe
z avstrijsko firmo je potrebno
počakati še na uveljavitev slo-
venskega zakona o poroštvu.
Finančno ministrstvo mora na
osnovi tega zakona dati
ustrezna zagotovila Ljubljan-
ski banki za izdajo bančne ga-
rancije za tuji kredit.
Tako bodo v velenjski občini
rešene težave z onesnaževa-
njem iz bloka IV., v šoštanjski
termoelektrarni pa se bodo
morali spopasti še z ekološko
sanacijo bloka V. Na natečaju
je bil izbran predlog konzul-
tanske firme Stanley Consul-
ting iz ZDA, za projekt naj bi
poskrbelo republiško ministr-
stvo za varstvo okolja, za na-
bavo odžvepljevalnih naprav
pa naj bi dobili kredit pri Sve-
tovni banki.
URŠKA SELIŠNIK
komentiramo
Po potreb!
nebodigatreba
Gorenje kot podjetje Gore-
nje je čudna stvar. Velika fir-
ma z velikim številom zaposle-
nih in ustrezno velikim biro-
kratskim aparatom, ki ga je
nemogoče zaobiti.
Gorenje je v slovenskem
prostoru sinonim nečesa. Ali
uspešnosti, mogoče pametnega
načrtovanja, predvsem pa ve-
likosti in nenehne prisotnosti
v prostoru. Kot takšen je stal-
no pod udarom, vse velike
spremembe se odrazijo v njem.
Vendar pa novinarji veliko-
krat potegnemo kratko, vsaj
kar se informacij iz podjetja
samega tiče. Ni problema, za
obisk kogarkoli nekje iz Culu-
kafre bomo takoj izvedeli, saj
imajo učinkovito službo za sti-
ke z mediji.
Problem nastane, kadar ho-
čemo malo bolj pobezati v po-
djetju. »V roku parih dni bo
novinarska konferenca, pa bo-
mo o tem spregovorili,« je tipi-
čen primer vljudnega odslav-
Ijanja. Pogosto je slišati tudi
»bodite dobri, pustite še nekaj
časa, da stvar dozori«.
In potem čakaš, čakaš. Zgo-
di pa se velik nič. V Gorenju so
se zamenjali že štirje predsed-
niki poslovodnega odbora,
vendar je z njmi nemogoče pri-
ti v stik. Rigelnik ne daje izjav,
Jenko naj se vživi, Vitežnik bo,
na Staniča počakajte še nekaj
časa... Ostajamo z dolgim no-
som, hkrati čutimo nelagod-
nost kot velik po potrebi nebo-
digatreba in dolžnost do naših
bralcev. Končno ne pričakuje-
mo ne vem kaj, le človeka bi
radi predstavili, njegova vide-
nja in načrte. Razumemo, da
so minili časi velikih gospo-
darskih uspehov, vendar ne
pričakujemo samo in zgolj
hvale.
Tako se potem v podjetju je-
zijo na nas, da pišemo neresni-
ce, si izmišljujemo in zavaja-
mo javnost. Toda vsaj posku-
šamo izbezati nekaj, kar mno-
ge zanima, v Gorenju pa je za-
kopano globoko nekje izven
centrov informacij. Primerov
je veliko, vodilni možje Gore-
nja pa ostajajo trdno zabari-
kadirani.
Toliko torej o Gorenju v tem
časopisu. Morali bi seveda
predstaviti načrte novega vod-
stva, njihove poglede in stiske.
Žal je to nemogoče. Čakamo,
da stvar dozori.
URŠKA SELIŠNIK
MGA v nemških rokah
Več kot 20-letno poslovno sodelovanje med Gorenjevim
podjetjem Mali gospodinjski aparati in Bosch-Siemensom iz
Miinchena se je 1. marca končalo z nakupom nazarskega po-
djetja.
Nemški partner je po večmesečnem čakanju postal 100-
odstotni lastnik Malih gospodinjskih aparatov, saj so že od lani
čakali na soglasje pristojne republiške agencije za prestrukturi-
ranje gospodarstva. Prodaja podjetja je v mozirski občini dvig-
nila kar precej prahu, saj so nekateri menili, da gre za razpro-
dajo slovenskega premoženja. Vendar v Malih gospodinjsih
aparatih trdijo, da bo v Nazarjih nastal Boschev center za
razvoj malih gospodinjskih aparatov, hkrati pa so nenehno
opozarjali na težave, ki jih je povzročila izguba jugoslovanskega
tržišča.
U.S.
po čem so devize?
Tečaji deviznih valut na dan 10. 3. 1993
Kmalu novo
vodstvo Agrine
Po izteku mandata Fran-
cu Rezarju je v žalski Agri-
ni pred časom postal vrši-
lec dolžnosti direktorja To-
ne Savorgnani. V kratkem
naj bi vodstvo Agrine prev-
zela Danica Jezovšek-Ko-
rent, dosedanja podpred-
sednica žalskega izvršnega
sveta. Bivši direktor Franc
Rezar naj bi postal vršilec
dolžnosti	direktorja
v Hmezadovem Sadeksu.
Guverner
o monetarni
politiki
Podjetniški klub Zlato-
rog in društvo Maneger za
celjsko območje sta pova-
bila na delovno srečanje
Franceta Arharja, guver-
nerja Banke Slovenije. Te-
ma pogovora: Trda mone-
tarna politika in gospodar-
ska kriza. Pogovor s po-
djetniki in menedžerji bo
v petek, 12. marca ob
18. uri v dvorani Zavaro-
valnice Triglav Celje.
Jože Palčnik
direktor PTT
Do zamenjave vodstva je
zaradi upokojitve doseda-
njega direktorja Ivana
Slamnika prišlo tudi v celj-
skem PTT podjetju. Delav-
ski svet je za novega direk-
torja izbral diplomiranega
inženirja elektrotehnike
Jožeta Palčnika, ki je zad-
nja tri leta vodil razvojno
investicijski sektor.
Konec direktorskih
zapletov?
v začetku tega tedna je
potekel mandat še enemu
direktorju na Celjskem in
sicer direktorju Zdraviliš-
ča Dobrna Stanetu Bizja-
ku. Od osmega marca dalje
je vršilka dolžnosti direk-
torja Vanja Strniša, ki naj
bi to funkcijo opravljala tri
mesece.
Adria Contact 93
Konec aprila bo v Sopro-
nu na Madžarskem sreča-
nje gospodarstvenikov Av-
strije, Madžarske, Hrvaške
in Slovenije. Srečanje bo
priložnost za predstavitev
podjetij in pogovore za
medsebojno gospodarsko
sodelovanje. Zadnji rok za
prijavo poteče jutri,
12. marca, vse podrobnejše
informacije pa so na voljo
tudi v celjski gospodarski
zbornici.	jb
Novi Gorenjevi
managerji
s predavanjem mag. Cirila
Paluca, direktorja dunajskega
Gorenja Handels, o sodobnih
vidikih in pristopih trženja na
tujem trgu je zaključila pro-
gram usposabljanja tretja ge-
neracija slušateljev Poslovod-
ne šole Gorenja.
Tovrstno šolanje je doslej
zaključilo 42 mladih Gorenje-
vih managerjev, tretja gene-
eracija slušateljev pa je pozor-
nost namenila prevsem reše-
vanju aktualnih problemov
v poslovanju podjetja. Študij-
skega srečanja ob podelitvi di-
plom v aprilu naj bi se udeležil
minister za ekonomske odnose
in razvoj dr. Davorin Kračun,
ki naj bi spregovoril o aktual-
nem gospodarskem trenutku
naše države.
M.L.
Št. 10 - 11. marec 1993
51
Štajerska banka
v avstrijske roke
Ounajska VolHsbanken kupila Helnice Štajerske banke - Posiei Uutiska banka UM.
Celje - Na krmilu slovenski in avstrijski tlirektor
v začetku tega tedna so predstavniki
Štajerske banke obrti in podjetništva iz
Celja ter dunajske Volksbanken podpi-
sali pogodbo, s katero je avstrijska ban-
ka postala večinski lastnik Štajerske
banke. Zakaj je celjska banka prešla
v avstrijske roke, kaj to pomeni za Slo-
vence in Celjane, kako bodo po novem
upravljali banko — o tem govori dosedanji
direktor Štajerske banke obrti in podjet-
ništva Harold Karner.
Pred časom ste se v Štajerski banki
obrti in podjetništva dogovarjali, da bi
postali delničarji banke Švicarji. Projekt
je padel v vodo, kako to, da ste delnice
zdaj prodali Avstrijcem?
Lansko pomlad smo resnično podpisa-
li pismo o nameri, doseženo je bilo oboje-
stransko soglasje, da bo švicarska skupi-
na delničarjev kupila 58 odstotkov del-
nic Štajerske banke obrti in podjetništva
oziroma skoraj celotno novo emisijo, ki
je bila sprejeta na zboru delničarjev.
Skladno z zakonom o bankah je bilo tre-
ba pridobiti soglasje Banke Slovenije.
Tega soglasja zaradi večih razlogov ni-
smo dobili. V Sloveniji se je namreč
v tem času zamenjala vlada, oblikovala
so se stališča in kriteriji do tujih naložb,
vmes je prišla sanacije bank, obenem pa
je bil ves čas izredno velik pritisk tujih
bank po ustanovitvi bančnih enot po
Sloveniji. Švicarji so se čakanja naveli-
čali in dogovorno smo odstopili od pisma
o nameri. Ker pa v Štajerski banki emisi-
je delnic nismo pripravili zato, da bi le-
žale v trezorju, smo iskali nove delničar-
je. Domači delničarji niso pokazali po-
sebnega interesa. Nasprotno, prvotni
delničarji nam celo želijo prodati svoje
delnice. Delničarji, ki so bili soustanovi-
telji banke, so si ustanovitev banke pred-
stavljali po svoje. Pričakovali so dividen-
de že v prvem letu, pričakovali so cenejše
kredite in drugačen položaj delničarjev
v primerjavi z nedelničarji. Zato smo
iskali novega delničarja in se potem do-
govorili z dunajsko Volksbanken. Ta
banka je v slovenski centralni banki vlo-
žila vlogo za ustanovitev lastne banke
v Sloveniji, tako da je Banka Slovenije
pravzaprav namignila združitev intere-
sov: mi povečujemo kapital, Avstrijci
pridejo do banke v Sloveniji. Po dolgo-
trajnih pogajanjih je bila pogodba pod-
pisana v začetku tega tedna.
Kakšna je pravzaprava ta banka, s ka-
tero se povezujete, kolikšen bo natančno
njen delež v Štajerski banki in kako bo-
ste poslej organizirani?
2e samo ime Volksbanken pove, da gre
za banko, ki dela na drobno. Ta banka
ima v Avstriji zelo razpredeno mrežo,
ima decentraliziran sistem upravljanja
in vodenja, celotno skupino sestavlja sa-
mo v Avstriji preko 70 bank. Mi smo se
dogovarjali s centralno ustanovo teh av-
strijskih bank. Preko te centralne banke
avstrijske banke upravljajo svoje odnose
s svetom in tudi večje konzorcialne zade-
ve gredo po tej poti, drugače so banke na
lokalnem področju povsem samostojne.
Mi smo se dogovorili, da postane avstrij-
ska banka delničar Štajerske banke,
Volksbanken je večinski lastnik, njen de-
lež je 73 odstoten, s tem pa seveda dobi
tudi veliko upravljalskih pravic. V zvezi
z organiziranostjo naj pojasnim, da na-
meravamo posle čimbolj približati komi-
tentom. Konkretno to pomeni, da bo
imela banka v določenem času svoje po-
slovne enote v vseh večjih slovenskih me-
stih. Sedež banke, ki naj bi se po novem
imenovala Ljudska banka d.d., še naprej
ostaja v Celju, prva poslovna enota pa bo
odprta v Ljubljani.
To pomeni, da izginja ime Štajerska
banka obrti in podjetništva?
Kot sem dejal, se bo banka po novem
imenovala Ljudska banka d.d. Celje.
Lahko že konkretno pove-
ste, kdaj boste zamenjali
table?
Z novim imenom se bomo
pojavili takoj, ko bo zbor del-
ničarjev oziroma skupščina
delničarjev sprejela novi sta-
tut. Skupščina je sklicana za
danes dopoldne, na dnevnem
redu imamo predvideno tudi
obravnavo novega statuta in
če ga bodo delničarji potrdili,
začenjamo z delom Ljudske
banke d.d. Celje.
Kako bo potekalo upravlja-
nje te banke?
Skladno s slovensko zako-
nodajo in zakonom o družbah
bo deloval upravni, poslovod-
ni in nadzorni odbor. V uprav-
nem in nadzornem odboru bo-
do skladno s kapitalsko večino
imeli največji delež večinski
delničarji. V poslovodnem od-
boru bo šlo za princip štirih
oči, kar pomeni, da vse večje
poslovne odločitve sprejemata
soglasno dva direktorja.
So že znana imena?
Imeni sta znani, za oba je
dano tudi soglasje Banke Slo-
venije, potrdili ali zavrnili pa
jih bodo na skupščini delni-
čarjev. Z naše strani sem za
direktorja še naprej predlagan
sam, s strani Volksbanken pa
gospod Rihard Vide. Pri
upravljanju banke smo se do-
govorili, da bodo imeli sloven-
ski predstavniki ne glede na
slovenski delež v tej banki
vedno svojega člana v uprav-
nem, nadzornem in poslovod-
nem odboru banke. Svojega
človeka bomo imeli, pa čeprav
bi imela banka samo enega
slovenskega delničarja. So pa
naši partnerji pripravljeni, da
se slovenski delež poveča na
49 odstotkov.
Bo pomenilo drugačno ime
tudi spremembe v poslovanju
banke?
Prvo, kar smo mi želeli, ko
smo se začeli pogovarjati
o prodaji delnic avstrijski
banki, je bilo izpolnjevanje
pogojev, ki jih za slovenske
banke predpisuje zakon. Slo-
venski zakon o bankah določa.
da mora imeti banka 350 mili-
jonov tolarjev kapitala, mi
smo ga imeli sto milijonov to-
larjev. Povečali bomo torej ka-
pital. Drugo bo pridobitev
kompletnega dovoljenja za de-
vizno poslovanje, kar pomeni
tudi devizne hranilne vloge,
celoten plačilni promet s tuji-
no, kreditne odnose in izdaja-
nje garancij.
Avstrijska banka v Celju
— kaj konkretno lahko od nje
pričakujemo? Pomeni to odliv
kapitala naših ljudi preko me-
je? Bomo lažje prišli do kakš-
nih ugodnih kreditov?
Po definiciji je nakup delnic
priliv kapitala. Jasno nam je,
da tujci niso prišli sem zato, da
bodo dajali darila. Prišli so za-
to, da bodo imeli koristi. Za-
gotovo bodo znali poskrbeti za
svoje dividende, ker pa so del-
ničarji enakopravni, bodo di-
vidende dobili tudi Slovenci.
Če gledamo samo kapital kot
lastništvo, je to pozitivno. Po-
zitivno bo vplivalo na razpo-
ložljivost kapitala za razne
druge namene, banka za svoje
poslovanje od tega dodatnega
kapitala ne potrebuje niti 10
odstotkov. Ostalih 90 odstot-
kov bo šlo ali v devizne rezerve
ali v kreditiranje, vse pa bo
stvar predpisov in poslovne
politike.
Kdo pa lahko sprejema od-
ločitve o tem, da se tako kot
v vašem primeru praktično ce-
lotna emisija delnic proda tuj-
cu in da ta lahko postane ve-
činski lastnik?
Po statutu ni omejitev, del-
nice lahko kupi kdorkoli, če so
naprodaj in naše delnice so bi-
le ponujene, razen tega smo še
podaljšali rok za prodajo do
31. marca. Soglasje, da vstopa
v banko tujec, daje Banka Slo-
venije. Kakšna je pri tem vloga
delničarjev? Delničarji so ves
čas imeli možnost nakupa teh
delnic. Če jih niso kupili, to
pomeni, da jih lahko kupi nek-
do drug.
Očitkov, da je Harold Kar-
ner prodal Štajersko banko
Avstrijcem, bo v teh dneh naj-
brž tudi veliko...
Verjamem. Eno so objektiv-
ne okoliščine, drugo so želje.
Jasno moram povedati, da smo
imeli na izbiro dvoje: ali po-
stati podružnica neke sloven-
ske ali pa tuje banke. Mi smo
ocenili, da je za nas in za regijo
ugodneje, da se povežemo s tu-
jo banko. Tretja možnost je bi-
la, da delnice prodamo doma.
Če gledam z vidika nacional-
nega ponosa, potem je škoda,
da so delnice prodane tujcem,
se strinjam. Vprašanje pa je,
ali ni takšna banka katalizator
večjih naložb? Običajno je ta-
ko, da vst(yu tujih bank sledi-
jo drugi-investitorji. Slovenci
bomo postali lastniki domače-
ga premoženja, če bomo pri-
pravljeni tvegati in če bomo
pripravljeni kupovati delnice.
Dokler tega ni, bodo domača
podjetja rasla na osnovi kredi-
tov in se pritoževala nad dra-
gim kapitalom ali pa ne bodo
rasla, če ni delniškega kapita-
la. Vprašanje je, kaj imamo na
izbiro. Sam menim, da mora
vsak narod imeti svojo politi-
ko tujih naložb. Ljudska ban-
ka d.d. ne bo zbirala denarja
tukaj in ga pošiljala čez mejo.
Njen koncept je drugačen:
banka bo na domačem tržišču
zbirala denar in ga na doma-
čem tržišču naprej plasirala,
pri tem pa se trudila, da bi
primankljaje virov dobila
v tujini, da se začne domače
varčevanje in domači dobički.
Smo ravnali nacionalno opor-
tuno — to je enako vprašanje
kot tisto, če smo se pripravlje-
ni povezati s svetom ali se za-
preti pred vsemi. V vsakem
primeru bi bilo za narod veli-
ko bolje, če bi imel toliko last-
nih prihrankov, da bi z njimi
financiral razvoj. Zaenkrat je
pa tako, da so Slovenci svoje
prihranke pripravljeni zava-
rovati s tujo valuto in zadnja
norišnica po menjalnicah je
lep dokaz. Saj ljudem ni bilo
treba naokrog noreti za devi-
zami, služili pa so špekulanti.
Zakaj ne bi kupovali delnic?
IRENA BAŠA
Harold Karner: »Verjamem, da mi bodo
očitali prodajo banke tujcem.«
Nove radijsice
frel(vence
LJUBLJANA, 8. marca
(STA) - Potem ko je novem-
bra lani vlada Republike
Slovenije ukinila moratorij
na dodeljevanje novih
frekvenc in hkrati poobla-
stila Republiško upravo za
telekomunikacije (RUT) za
izdajanje dovoljenj za radi-
odifuzne postaje, je RUT
C skladu z obstoječo zako-
nodajo v okviru planiranih
frekvenc, za določen čas ter
na osnovi določenih dodat-
nih meril, izdala dovoljenje
štirim novim radijskim po-
stajam: Radiu Alfa iz Slo-
venj Gradca in Radiu Vele-
nje za uporabo skupne
frekvence 107,8 MHz na
oddajniku Plešivec, Radiu
Celje dodatno frekvenco
95,1 Mhz na oddajniku
Boč, novo ustanovljenemu
Radiu Domžale pa frek-
venco 95,6 Mhz z možnost-
jo oddajanja v Domžalah.
V postopku je še 16 popol-
nih vlog z vseh območij
Slovenije, šest za televizij-
ske in 10 za radijske frek-
vence. Med popolnimi vlo-
gami so med drugim proš-
nje za ustanovitev novih
radijskih postaj v Dutov-
Ijah, Kočevju, Izoli, Koba-
ridu in Murski Soboti ter
novih televizijskih v No-
vem mestu, Velenju, Mari-
boru in Ljubljani. Kanal
A bi rad dobil dodatno
frekvenco na Trdinovem
vrhu.
Stečaj za
papirnico Videm
LJUBLJANA, 8. marca
(STA) - Upravni odbor po-
djetja Videm, papir, celulo-
za in papirni izdelki d.o.o.
Krško je na svoji današnji
seji na predlog republiške-
ga sklada za razvoj sklenil
sodišču predlagati uvedbo
stečajnega postopka za vi-
demsko papirnico, je spo-
ročil Sklad Republike Slo-
venije za razvoj. Upravni
odbor podjetja je objavil
podatek, da je podjetje že
četrto leto poslovalo z iz-
gubo ter da je dejanska iz-
guba v letu 1992, ki znaša
122 milijonov nemških
mark, v celoti razvrednoti-
la kapital. Podjetje ima po-
leg tega že približno leto in
pol blokiran žiro račun,
skupni znesek vseh dolgov
pa po oceni presega 300
milijonov DEM.
Zlato se le
pocenilo
LJUBLJANA, 9. marca
(STA) - Na torkovi dražbi
plemenitih kovin na Ljub-
Ijanaski borzi je gram ne-
predelanega zlata stal
1.250 tolarjev, kar pomeni,
da se je zlato glede na zad-
njo dražbo pocenilo za 40
tolarjev. Unča zlata je stala
38.875 tolarjev in je bila
glede na zadnjo dražbo ce-
nejša za več kot 1.300 to-
larjev. Takšen trend trgo-
vanja z zlatom ni v skladu
s trendom na velikih sve-
tovnih borzah, na katerih
se zlato iz dražbe v dražbo
draži. Čeprav se je zlato na
torkovi dražbi pocenilo, je
razlika v ceni med našo in
svetovno ceno še vedno
prevelika (naše cene so za
20 odstotkov višje). Do ta-
kih odstopanj prihaja prej-
koslej zaradi prevelike ob-
davčitve	trgovanja
z zlatom.
Št. 10 - 11. marec 1993
6
Za hitrejše in
učinlfovitejše
vračanje
v novf ceUski vladi so ljudje, ki se zavedajo pomembnosti
denacionalizacije - Doslej vloženih 606 zahtev za vrnitev
odvzetega premoženja
v Celju je prejšnjo sredo nov izvTŠni svet kot
eno svojih prvih nalog pripravil sestanek
s predstavniki društva razlaščencev, predsta-
\il zdajšnje stanje na področju denacionaliza-
cije in svoje načrte za hitrejše in učinkovitejše
vračanja odvzetega premoženja. Predsednik IS
Jože Zimšek je ob tem poudaril, da se nova
občinska vlada v celoti zaveda pomembnosti
problematike denacionalizacije, zato so tudi
ključne resorje, povezane z izvajanjem teh po-
stopkov, prevzeli ljudje, ki odprta vprašanja
dobro poznajo.
V Celju so pred poldrugim mesecem - po
dobrem letu od sprejema Zakona o denaciona-
lizaciji — prvič koreniteje posegli v vračanje
odvzetega premoženja. Takrat so za predsed-
nico združene komisije za vračanje zasebnih
gospodarskih podjetij, kmetijskih zemljišč in
gozdov imenovali diplomirano pravnico Darjo
Pavlina, odločili pa so se tudi za razpis za novi
zaposlitvi še dveh diplomiranih pravnikov
s pravosodnim izpitom, ki bosta delala na po-
dročju denacionalizacije. V komisijah so - da bi
zmanjšali stroške in zagotovili usklajeno delo
- zdaj le strokovnjaki, zaposleni v občinskih
upravnih organih. Podpredsednik IS in sekre-
tar OSUPVO Damjan Vrečko ob tem poudarja,
da v občinah doslej za izvajanje denacionali-
zacijskih postopkov še niso prejeli niti tolarja,
za počasnost in zadrege pri vodenju postopkov
je kriva tudi postopnost sprejemanja pripada-
joče zakonodaje, pomanjkanje strokovnih
usposabljanj ter nenazadnje premajhna koor-
dinacija v vsej državi.
Ne glede na vse to je v Celju nov IS odločen,
da obravnava denacionalizacijo kot eno pred-
nostnih nalog, da pospeši postopke in pred-
nostno rešuje predvsem tiste, kjer so izpolnjeni
vsi pogoji za vračilo premoženja v last oziroma
last in posest. Dolgotrajnejši bodo postopki
v tistih primerih, ko se premoženje ne da vrniti
v naravi - v Celju bodo čimprej poskrbeli za
osnovne cenitve - upravičenci pa bodo v teh
primerih lahko glede na razpoložljive možno-
sti izbirali med vračanjem v obliki nadomest-
Zahtevke za vračilo odvzetih poslovno-stano-
vanjskih oziroma stanovanjskih hiš, ki so bile
v preteklosti razglašene za kulturne spomeni-
ke, zdaj obravnava Ministrstvo za kulturo Re-
publike Slovenije. Le-to bo - po preverjanju
upravičenosti zahtevka in opravljenih ceni-
tvah — izdajalo soglasja glede načina \Tačanja
razlaščenega premoženja. Trenutno so iz Celja
ministrstvu že poslali 5 vloženih zahtevkov za
vrnitev nacionaliziranih hiš, v celoti ali delno
razglašenih za kulturne spomenike, iz Zidan-
škove ulice.
nih nepremičnin oziroma vrednostnih papirjev
(delnice, obveznice in priznanice) Odškodnin-
skega sklada.
Roki se iztekajo
v petek, 5. marca je potekel rok za izdajo
začasnih odredb v zvezi z lastninjenjem gospo-
darskih podjetij, vendar pa bodo v komisiji kot
^pravno veljavne upoštevali vse - tudi nepopol-
ne - zahtevke, ki so bili pravočasno vloženi.
Upravičenci, ki so vlagali zahtevke za vrnitev
odvzetega premoženja iz tega naslova, imajo
tudi največ težav z zbiranjem potrebne doku-
mentacije. Zapisniki, ki so bili narejeni sočas-
no z odločbo o odvzemu, so namreč v veliki
meri nepopolni, razlaščenci imajo številne pri-
pombe na metodologijo preračunavanja oziro-
ma cenitev, saj le-ta za odvezete stroje in opre-
mo, na primer, sploh ni izdelana.
V Celju so skladno z Zakonom o lastninskem
preoblikovanju podjetij upravičenci do dena-
cionalizacije vložili 33 predlogov za izdajo za-
časne odredbe. Tretjino so jih v komisiji vrnili
predlagateljem, da jih dopolnijo, preostali dve
tretjini pa so poslali Agenciji Republike Slove-
nije za prestrukturiranje in privatizacijo po-
djetij. Zahtevki oziroma predlogi so zvečine
vezani na Libelo, IKI Ljubečna, Klimo, Ingrad,
Zlatarno, Železarno Store, Remont in Pohi-
štvo.
Rok za vložitev zahtev za vračilo ostalega
odvzetega premoženja poteče 6. julija, vendar
pa je bil v presojo Državnemu zboru že oddan
predlog za podaljšanje zdajšnjega 18-meseč-
nega roka na 30 mesecev. Razlogov za podalj-
šanje je kar precej. Pravni nasledniki morajo
v primeru, da je bil upravičenec do denaciona-
lizacije likvidiran oziroma pogrešan, v ne-
pravdnem postopku na sodišču najprej prido-
biti dokazilo o razglasitvi njegove smrti, izpe-
ljati zapuščinski postopek in pridobiti potreb-
ne zemljiško-katastrske izpiske - samo postop-
ki na sodišču in pridobivanje izpiskov v Celju
traja od dobrega pol do tričetrt leta - še več
časa pa potrebujejo tisti upravičenci oziroma
njihovi pravni nasledniki, W živijo v tujini.
S sklepom, ki bo začel veljati 2 meseca po
objavi v Uradnem listu, je Ustavno sodišče
prejšnji teden v vodenju postopkov denaciona-
lizacije izenačilo vse fizične, civilne in pravne
osebe. Tako so enakopraven udeleženec dena-
cionalizacije tudi cerkvene skupnosti, posred-
no pa so ob tem člani ustavnega sodišča razso-
dili tudi glede pritožbe Gozdnega gospodar-
stva Nazarje o upravičenosti vračanja gozdov
Cerkvi.
Sicer pa morajo razlaščenci, ki so doslej že
dobili v last in posest VTnjene odvzete gozdove,
v celoti prevzeti dosedanje delo Gozdnih go-
spodarstev. Po razširitvi lubadarja in drugih
podlubnikov gre za zahtevno nalogo, saj so bili
v celjskem GG samo lani oškodovani za preko
8 tisoč kubikov smrekovega lesa.
Za vrnitev kmetijskih zemljišč in gozdov je
bilo v celjski občini vloženih 210 zahtevkov, za
vrnitev zasebnih gospodarskih podjetij pa 45.
Komisija je izdala 14 odločb za vračilo zvečine
gozdov in v manjši meri kmetijskih zemljišč.
Upravičenci so dobili s poravnavo v last in
posest vrnjenih približno 200 hektarov, manjše
število odločb pa bi že lahko bilo izdanih tudi
za vračilo zasebnih gospodarskih podjetij, če
seveda spremljajoča zakonodaja v Sloveniji ne
bi tako kasnila. Spomnimo se le, da je Odškod-
ninski sklad zaživel šele pred slabim mesecem,
zakon o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov
pa bo začel veljati danes, 11. marca.
Komisija za denacionalizacijo stanovanj,
poslovnih prostorov in stavbnih zemljišč je
v celjski občini doslej prejela 351 zahtevkov za
vrnitev premoženja, po oceni namestnika
predsednika komisije Toneta Bukovca to šte-
vilo predstavlja približno desetino podržavlje-
nega zasebnega premoženja. Doslej je bilo iz-
danih 17 odločb, od tega 13 pozitivnih, 4 pa
negativne. S petimi odločbami je bilo vrnjenih
19 poslovnih prostorov, s tremi 15 stanovanj in
1 poslovni prostor s sorazmernim delom funk-
cionalnega zemljišča in stavbišča ter s petimi
odločbami zazidana in nezazidana stavbna
zemljišča. Prav z vračilom stavbišč je tudi naj-
več težav, v komisiji pa zdaj pred izdajo odločb
čakajo na nov Zakon o stavbnih zemljiščih.
IVANA STAMEJČIČ
Upravičenci do denacionalizacije v Celju vse
bolj sprašujejo, kakšne so možnosti za vrača-
nje odvzetega premoženja v obliki nadomest-
nih nepremičnin. V občini bodo tako v okviru
sekretariata za družbeno-ekonomski razvoj
pripravili pregled razpoložljivih nadomestnih
parcel za vračilo odx'zetih kmetijskih zemljišč
in gozdov, v strokovni službi za stanovanjsko
gospodarstvo pa o fondu nadomestnih stano-
vanj in poslovnih prostorov. Po prvih ocenah
pa v večjem obsegu takšen način popravljanja
storjenih krivic vendarle ne bo mogoč.
Obliko vračanja odvzetega premoženja določi
- če je le mogoče skladno s predlogom razlaš-
čenca - upravni organ. Doslej je bilo še največ
odločb za \Tnitev premoženja izdanih na osno-
vi poravnave med zavezancem in upravičen-
cem, po besedah Toneta Bukovca pa prihaja
tudi do večkratnih, neuspešnih poskusov po-
ravnav. Za enega takšnih gre v Celju v primeru
vračanja gostilne Ob Savinji, kjer se je v treh
poskusih poravnave s predstavniki Gostinske-
ga podjetja Majolka upravičenec do denaci-
onalizacije Franc Berger pokazal za veliko bolj
prožnega in strpnega pogajalca.
»Šampioni« med dolžniki so v Slovenski ljudski
stranki. Njihov dolg znaša nekaj nad 122 tisoč tolarjev.
Marjan Podobnik in njegovi so v oglasih, ki so jih
naročili, plačali pa ne, obljubljali...
Takšen je bil začetek odstavka, objavljenega prejšnji
teden, ki je prizadel celjsko podružnico te stranke
(čeprav ni bila omenjena med dolžniki), ki je svoje
dolgove pošteno poravnala. Takole so zapisali:
Kdo je Micica Kovačeva?
Upravni odbor Slovenske ljudske stranke Podružni-
ce Celje je obravnaval članek gospoda Stamejčiča
v prejšnji številki Novega tednika in izraža veliko
nezadovoljstvo zaradi nepopolne informacije glede
plačevanja uslug Novemu tedniku in Radiu Celje. Celj-
ska podružnica Slovenske ljudske stranke je vse naro-
čene usluge celjskim medijem do zadnjega tolarja
pošteno plačala. Bilo bi korektno od gospoda Stamej-
čiča do poštenega poslovnega partnerja (celjska
podružnica Slovenske ljudske stranke) da objavi stvari
tako, da bo bralec Novega tednika točno vedel, na koga
se navedene trditve nanašajo, kajti sicer se naši stranki
godi velika politična škoda. Za lanskimi volitvami
bodo zopet volitve - Občinske in zopet Republiške in
Slovenska ljudska stranka Podružnica Celje bo dobro
premislila, če bo in s katerimi mediji bo šla v propa-
gandne aranžmane. Videli smo namreč, da količina
propagande ni vedno povezana z volilnim uspehom,
mogoče bomo denar namenili za kaj drugega.
UPRAVNI ODBOR
SLOVENSKE LJUDSKE STRANKE
PODRUŽNICE CELJE
Dvotirna SNS
v Celju podpirajo In nepodpirajo
predsednika Jelinčiča
Prejšnji četrtek je vodstvo
celjskega območnega odbora
Slovenske nacionalne stranke
za zaprtimi vrati pripravilo
zbor članstva, kjer je večina od
kakšnih 35 prisotnih članov
podprla predsednika Zmaga
Jelinčiča in sprejela sklep, da
ne priznava legitimnost tako-
imenovanega Staničevega
kongresa v okviru Samostojne
poslanske skupine. Za nocoj (v
četrtek) pa je v celjskem Na-
rodnem domu spet napovedan
zbor članstva SNS, ki podpira
sklepe izrednega kongresa
stranke iz sredine februarja.
Zbora članstva SNS se je ob
predsedniku Zmagu Jelinčiču
udeležil tudi poslanec v Dr-
žavnem zboru Ivo Verzolak, do
zapleta pa je prišlo, ko je pred-
sednik Jelinčič - v nasprotju
z dnevnim redom zbora, ki ga
je potrdilo predsedstvo celj-
skega odbora - preprečil, da bi
Primož Baucon poročal o po-
teku in sklepih izrednega kon-
gresa SNS. Jelinčič je namreč
Bauconu povedal, da je po
sklepu predsedstva izključen
iz stranke in na zboru članstva
nima kaj iskati. Baucon še po-
jasnjuje, da na vprašanje kate-
ro pr^sedstvo je to sklenilo,
ni dobil jasnega odgovora, sam
pa se je kljub temu, da Jelinči-
ča in »njegovega predsedstva«
ne priznava, zaradi groženj
s posredovanjem delavcev
UNZ skupaj s še tremi člani
stranke umaknil iz dvorane.
Na tem zboru so tudi sklenili,
da bo kongres SNS 20. marca
v Ajdovščini.
V ponedeljek je Primož Ba-
ucon prejel tudi pisni doku-
ment o izključitvi iz SNS, ki
ga je podpisalo predsedstvo
celjskega odbora stranke.
Nocoj pa v celjskem Narod-
nem domu pripravljajo za jav-
nost odprt zbor članstva SNS,
ki podpira sklepe izrednega
kongresa. Zbora se bodo pred-
vidoma udeležili predsednik
stranke Marjan Stanič ter
predsednik in poslanec Samo-
stojne poslanske skupine Sašo
Lap in Marjan Poljšak. Na
zboru - vabljeni so tudi vsi
simpatizerji stranke, ki podpi-
rajo sklepe izrednega kongre-
sa - bodo med drugim sprego-
vorili tudi o tem, kaj pomenijo
informacije o lani poleti usta-
novljeni Slovenski novi stran-
ki, kjer je med ustanovitelji
prav tako Zmago Jelinčič.
I.STAMEJČIČ
rekli so
Franc Rojnik, predsednik
združenja razlaščencev občine
Žalec na zboru v Žalcu:
»Zakon o denacionalizaciji
je v veljavi že več kot eno leto
in razlaščenci nikakor ne mo-
remo biti zadovoljni s tempom
vračanja, ker je dejansko vr-
njenega 10 odstotkov imetja.
Občina Žalec je med sloven-
skimi občinami glede na števi-
lo izdanih veljavnih odločb in
delež vrnjenega imetja nekje
v povprečju. Zahtevkov za
vračanje zemlje je bilo preko
tristo, rešenih vlog pa je pri-
bližno štirideset. Pri vračanju
podjetij je situacija slabša, od
dvanajstih je vrnjeno le eno.
Kar zadeva lokale - vrnjenih je
deset do petnajst odstotkov.
Naloga novega vodstva je pri-
tegniti v združenje čimveč ra-
zlaščencev, v občini jih je štiri-
sto, včlanjenih pa je le nekaj
več kot petdeset.«
T.TAVČAR
Alfred Božič, predsednik IS
Mozirje: »Po podatkih za lan-
sko leto je gospodarsko stanje
v mozirski občini katastrofal-
no. Edina pozitivna sta Elkroj
in Zgornjesavinjska kmetijska
zadruga. Upam, da se bo v le-
tošnjem letu stanje malce po-
pravilo, vsaj v posameznih po-
djetjih. Seveda je vprašanje,
kakšna bo državna politika,
delno pa bo položaj odvisen
tudi od svetovne gospodarske
politike. Dejstvo je, da je
v mozirski občini zelo malo
nezaposlenih delavcev, po za-
poslenosti smo podobni Nem-
čiji. Vendar je pri nas kritična
latentna nezaposlenost.«
Ladislav Kaluža, sekretar
območnega odbora Zveze svo-
bodnih sindikatov Celje: »Tri
napake so naredili poslanci
slovenskega parlamenta: da so
se pustili izvoliti, da so izvolili
vlado, ki pripravlja takšno za-
konodajo in da to zakonodajo
potrjujejo. Potrjuje se, da zna-
jo vse vlade dobro zategovati
pasove zaposlenim. Na to sin-
dikati v Sloveniji in seveda tu-
di na celjskem območju ne mo-
remo pristajati. Zaradi spreje-
ma zakona o omejevanju oseb-
nih dohodkov bomo stopnje-
vali oblike pritiska.«
Št. 10 - 11. marec 1993
7
Ne kurativa,
potrebna je
preventiva
Herman Rigelnik, predsednik državnega
sveta, je v Velenju predstavil nekatere oseb-
ne poglede na trenutno političen položaj,
zakonodajo in delo v državnem svetu.
Moratorij na plače
»Glede na suspenzivni veto državnega
sveta, bo državni zbor dokončno odločil
o zakonu na prihodnji seji. Moj komentar je,
da bi bilo resnično optimalno, če bi vlada
podala celovit program ekonomske politike
za leto 1993 in še dlje. Vlada bi morala
ljudem jasno povedati, kaj nas čaka, v tem
kontekstu pa nato predlagala sprejem tega
zakona. Nedvomno so zakoni, ki omejujejo
porabo na vseh nivojih, od državne, osebne
in splošne, nujno potrebni. To so lahko ne-
nazadnje generatorji zadrževanja delovnih
mest in oblikovanja novih delovnih mest.
Menim, da sam zakon ni naperjen proti de-
lavcem, ampak na nek način proti povečani
porabi in za zagotavljanje in odpiranje no-
vih delovnih mest.«
Sprejemanje zakonov
»Poslanci naj bi v enem letu z ustavo
uskladili 150 zakonov, mesečno torej 15 za-
konov, kar ni izvedljivo. Državni zbor razu-
mem kot zakonodajalca, torej tudi kot obli-
kovalca zakonov.
Dogovorili smo se za
majhno število delovnih te-
les, v katerih se bo oblikova-
la politika. Trenutno obstaja
le najbolj nujna zakonodaja.
Sem pa kategorično proti, da
Vi spreminjali ustavo. Še iz-
vajamo je ne, pa bi jo neka-
teri že spreminjali. Najprej
poglejmo, kako bo sploh
funkcionirala!«
Lokalna samouprava
»Pri državnem svetu je
oblikovana posebna komisi-
ja, ki se ukvarja s tem po-
dročjem, vodi pa jo Ciril Ri-
bičič. Pojavljajo se težave,
ker je položaj od občine do
občine različen, pripraviti
pa je treba sistematično za-
konodajo. Dokončne rešitve
bodo kmalu znane, že zato,
ker občinske skupščine v do-
stih občinah ne funkcionira-
jo več.«
Ekološka sanacija
»Glede termoelektrarne
v Šoštanju ne smemo reči, da
ni bilo nič narejenega. Koli-
kor mi je znano, obstojajo
garancije za 4. blok, seveda
pa je problematična celovita
sanacija. Jasno se zavedam
problema ekološke katastro-
fe na tem območju, zato se
zavezujem, da bom v Velenje
pripeljal ministra Miha Jaz-
binška. On je odgovoren,
hkrati pa pozna tudi pogoje,
torej naj Velenjčanom natoči
čistega vina in da besedo, ki
jo bo moral držati. Še najbo-
lje bi bilo, če bi Jazbinšek
prišel pred poslance v ve-
lenjski skupščini.«
Zakon o privatizaciji
»Sam se najbolj zavze-
mam, da bi s tem zakonom
pohiteli. Dela se škoda, ker
že pred časom nismo sprejeli
tistega, kar so nam ponujali.
Privatizacija mora biti iires-
ničena, saj sedaj prihaja do
odpuščanj, prelivov družbe-
nega kapitala in tem manj-
šanja vrednosti podjetij, ter
do pomanjkanja investicij.
Zakonsko bo to področje
kmalu urejeno, proces pa bo
trajal še leta in leta. Vsi zna-
ki kažejo, da bi ustrezno za-
konodajo lahko sprejeli do
junija letošnjega leta.«
Problem
zaposlovanja
»Znotraj vlade je o tem ve-
liko razprav, saj namesto da
bi branili delovna mesta, te-
žave rešujemo s kurativo, to-
rej na Zavodih za zaposlova-
nje. Premalo je tudi raz-
mišljnanj o samozaposlova-
nju. Problem se rešuje z upo-
kojitvami in dokupi delov-
nih dob, kar ni pravilno.«
Tečaj tolarja
»Na višji tečaj tolarja dr-
žavni zbor ne more vplivati.
saj je Banka Slovenije samo-
stojna. Po mojem mnenju vo-
di banka l^orektno politiko,
saj nima smisla dvigovati te-
čaja zaradi izvoznikov, ker ti
potem uvažajo material po
višjih cenah. Mislim tudi, da
Slovenije ne more prizadeti
hiperinflacija. Povpraševa-
nje po devizah se trenutno
umirja. Sprejemala se bo za-
konodaja za sanacijo banč-
nega sistema, pri razpravi
o proračimu pa bo državni
zbor na sejo povabil tudi
banko, SPIZ in Zdravstveni
sklad, da razložijo svoja sta-
lišča.«
Republiški proračun
»Vlada bo marca pripravi-
la zakon o proračunu, ki naj
bi bil metodološko drugače
narejen. Narejen naj bi bil
čimbolj jasen program, ki bo
veljal več let. Dogovorili smo
se že, da bo gradivo o prora-
čunu dostavljeno poslan-
skim skupinam vsaj 12 dni
pred razpravo, da bo dovolj
časa za temeljito pripravo.«
Prekratki občinski
proračuni
»Brez racionalizacije na
vseh področjih ne bo šlo,
predvsem pa je potreben do-
govor med državo in občino.
Te težave naj bi v prihodnje
reševala lokalna samoupra-
va, prav pa je, da bi se v ob-
činah povezali z ministrom
Gasparijem in ljudmi, ki se
ukvarjajo s proračuni.«
Črne gradnje
»Vlada ima cilj, da se pro-
blem razreši, poti nazaj ni
več. V državnem zboru smo
razpravljali o moratoriju na
črne gradnje. Ministrstvo ni
pripravilo ničesar, mnenja
pa sem, da bo potrebno tudi
ta problem sistematično ra-
zreševati. Tu bosta najbolj
pomembna zakon o prostoru
in ekološki zakon, ki ju že
pripravljajo.«
URŠKA SELIŠNIK
Rigelnik se
vrača v Velenje
v Velenju so skladno z zakonom o volitvah v državni
zbor odprli poslansko pisarno Hermana Rigelnika,
katere namen je predvsem ohranjati stik z volilci.
V velenjski občinski skupščini, ki je pobudnik, so
najprej načrtovali, da bi bila poslanska pisarna odprta
vsak teden, sodelovali pa naj bi vsi trije občinski pred-
stavniki na republiški ravni, torej Herman Rigelnik,
dr. Jože Zupančič in Franc Avberšek. Zaradi časovnih
in interesnih zaprek teh idej niso mogli realizirati.
Tako sedaj ostaja poslanska pisarna Hermana Rigel-
nika, ki bo za volilce in njihove težave predvidoma na
voljo vsak tretji petek v mesecu med 17. in 19. uro.
»Glede na glasove, ki so mi jih zaupali volilci, želim
biti v njihovi bližini,« je povedal Rigelnik. »Predvsem
pričakujem čimveč pobud, pripomb in raznih idej,
razreševali pa bomo konkretno vsak primer posebej.«
Rigelnik je še izrazil željo, da bi volilci večino pobud
posredovali v pismeni obliki, kontaktna oseba pa bo
Judita Zager, ki naj bi želje in pobude združevala
v sklope v sodelovanju z drugima dvema poslancema.
U.S.
Bo Božič
odšei?
Valovi v mozirski občini,
ki jih je razburkala zadeva
Podvolovljek, trenutno mi-
rujejo. V Lučah so se sestali
predstavniki bivšega sveta
KS, Podvolovljeka, občin-
ske vlade in mozirski žu-
pan Andrej Presečnik, ki so
bili enotni, da je treba za-
deve urediti. Omočili so se,
da za pooblaščenega pred-
stavnika KS Luče imenuje-
jo Jurija Funteka iz Podvo-
lovljeka, ki se bo naprej
pogovarjal s predsednikom
občinske vlade Alfredom
Božičem. Po pogovorih na-
meravajo še enkrat sklicati
zbor krajanov, kjer naj bi
končno uredili vsa na-
sprotja.
O problemu so spregovo-
rili tudi na zadnji seji ob-
činske vlade. »Najhujša te-
žava je v tem, ker Lučani
ne verjamejo mojim bese-
dam, niti podatkom. Na se-
stanke pa ne morem peljati
s sabo pol Podvolovljeka,
da bi se prepričali, da res
nekaj delam. Ljudje bi edi-
no verjeli, da nisem ničesar
rekel in nič naredil,« je po-
vedal mozirski izvršnik Al-
fred Božič. »Če ljudje želi-
jo, naj predlagajo mojo ra-
zrešitev. Če bo skupščina
sprejela nezaupnico, bom
pač odšel.«
U.S.
Odlog (raz)prodaje stanovanj
¥ CeUu za celovito stanovanjsko politiko_
V strokovni službi za stano-
vanjsko gospodarstvo celjske
občine so skladno s sklepom IS
doslej že dvakrat poskušali
prodati 186 m^ veliko stanova-
nje na Tomšičevem trgu 5,
vendar pa sta bili izhodiščni
ceni po mnenju kupcev oba-
krat previsoki. Po zadnji ceni-
tvi, ki naj bi jo pred razpisom
licitacijske prodaje potrdil tu-
di IS, pa je bil predlog izho-
diščne cene le še milijon 954
tisoč tolarjev.
Celjski IS je še v stari sesta-
vi odločil, da je prodaja naj-
primernejša rešitev za sicer
močno dotrajano, nefunkci-
onalno stanovanje v hiši, ki je
prav tako potrebna temeljite
prenove. Z licitacijsko prodajo
so poskušali dvakrat. Zadnja,
precej znižana izhodiščna ce-
na, ki jo je potrdil tudi IS, je
znašala približno 4 milijone
300 tisoč tolarjev. Ker prodaja
ni uspela, so v strokovni službi
za stanovanjsko gospodarstvo
že razmišljali o možnostih ure-
ditve vsaj dveh nekoliko funk-
cionalnejših stanovanjskih
enot, stroške prenove pa bi si
investitor lahko pokril z odda-
janjem stanovanj. Vendar pa
so se - tudi zaradi tega, ker za
takšno prenovo ni bilo zani-
manja — držali obstoječega
sklepa IS o prodaji celotnega
drugega nadstropja v hiši na
Tomšičevem trgu 5.
Člani novega IS, ki so pred-
log potrditve znižane izho-
diščne licitacijske cene obrav-
navali na svoji prvi redni seji,
pa so se takšnemu načinu reše-
vanja odprtih vprašanj v sta-
novanjskem gospodarstvu od-
ločno odprli. Menili so, da je
izhodiščna cena občutno pre-
nizka, se spraševali, zakaj se
s prodajo stanovanja tako mu-
di in ob umiku predlagane po-
trditve izhodiščne cene
z dnevnega reda svoje seje
zahtevali, da IS na eni prihod-
njih sej dobi celovit vpogled
v politiko gospodarjenja s sta-
novanji v celjski občini.
I. STAMEJČIČ
Sindikat upokojencev
V Sloveniji nastaja v okviru Zveze svobodnih sindi-
katov sindikat upokojencev. Inciativni odbor vodi Ivan
Kramer, ki vodi tudi dejavnosti na celjskem območju.
Včlanjevanje v sindikat, ki mu bo cilj varovanje intere-
sov upokojencev, je seveda prostovoljno.
MBP
Miadi in kmetijstvo
Slovenske Konjice, 8.3.: regijsko tekmovanje Mladi in kme-
tijstvo bo v petek, 19. marca, s pričetkom ob 18. uri v Večnamen-
ski dvorani v Zrečah. Tekmovanje, ki se ga bo udeležilo 8 ekip iz
občin Celjske regije, organizira kmetijsko svetovalna služba
Slovenske Konjice in Društvo podeželjske mladine Slovenske
Konjice. Poleg tekmovalnega dela bo tudi kulturni program za
kar bodo poskrbeli Fantje iz Hudinje, Folklorna skupina LIP
Slovenske Konjice, »zlati« harmonikar Domen Jevšenak in
čarovnik Anton Fridrih. Za zabavni del pa bo poskrbel ansam-
bel Vigred iz Laškega, ki obljublja ples do jutranjih ur.
TASK
Zagreb bo plačal
za elektriko
Zagreb, 9. marca (STA)
- V hrvaškem ministrstvu
za energetiko in industrijo
so potrdili, da bo Hrvaško
elektrogospodarstvo dol-
gove Jedrski elektrarni Kr-
ško poravnalo v sredo ozi-
roma najkasneje do danes,
do konca tedna pa naj bi
Hrvaška poravnala tudi
vse ostale obveznosti do JE
Krško.
Slovenija kot
'•Krajina«
LJUBLJANA, 9. marca
(Republika) - Kot moreče
sanje se zdi misel, da je
Evropa po padcu berlin-
skega zidu in razpadu ju-
gobalkanskega imperija
potavUa nove meje med
Evropo in Jutrovim na
Kolpi in Sotli, pri tem pa je
vendarle pustila košček
ozemlja med Alpami in
Kolpo za nekakšno mejno
področje, nekakšno »Kraji-
no«, ki naj varuje razvite in
bogate pred bližino bal-
kanske norosti in morije,
piše v uvodniku za Repu-
bliko Tone Hočevar. Če si
tamponska »Krajina«, te
utegnejo vsi trepljati in po
malem celo varovati, mor-
da lahko postaneš nekakš-
na povezava med bogatimi
na svojem severu in zaosta-
limi na svojem jugu, niko-
mur pa ne bo padlo na pa-
met, da bi v take krajine
kaj vlagal. Z novico iz Pa-
riza, kjer je Milan Kučan
podpisal Pariško listino
o Novi Evropi, bo častneje
preživeti novico iz Bruslja,
iz katere smo izvedeli, da je
s podpisom listine med
Bolgarijo in Evropsko
skupnostjo, ki ureja gospo-
darske in trgovinske odno-
se, še ena država, ki je še
nedavno sodila za železno
zaveso in je tako podobno
kot prej Madžarska, Polj-
ska, Češkoslovaška in celo
Romunija, prej prišla do
»evropskega statusa« kot
Slovenija,
Tudi drugič za
nižje plače
LJUBLJANA, 9. marca
(STA) - Državni zbor je z 49
glasovi za in 35-timi proti
ponovno izglasoval inter-
ventni zakon o načinu
obračunavanja in izplače-
vanja plač, potem ko je
pred dnevi državni svet iz-
glasoval odložilni veto na
ta zakon. Z dodatnim skle-
pom državni zbor nalaga
vladi, da pri pripravi more-
bitnih kasnejših sprememb
in dopolnitev zakona o na-
činu obračimavanja plač
upošteva utemeljitve, na-
vedene v mnenju državne-
ga sveta. Državni zbor je
sprejel tudi predlog sekre-
tariata za zakonodajo in
pravno zadeve, da se lahko
določila zakona zaradi za-
stoja pri sprejemanju prič-
no izvajati s 1. marcem-
Sklad »dela«
LJUBLJANA, 9. marca
(STA) - Direktor Sklada
Republike Slovenije za
razvoj Uroš Korže je na no-
vinarski konferenci pove-
dal, da je lastništvo na
sklad preneslo 98 podjetij,
ki so imela okrog 1,5 mili-
jarde mark izgub in po oce-
ni zunanjih strokovnjakov
približno 16 tisoč presež-
nih delavcev. Sklad je do 1.
marca prodal 5 podjetij,
v štirih so uvedli stečaje.
Gre za Slavnik, Tovarno
poljedeljskega orodja v Ba-
tujah. Les iz Slovenj Grad-
ca in Metko iz Celja. Korže
je napovedal tudi stečaj za
Videm Krško. Sklad so
ustanovili z namenom, da
se nanj začasno prenese
lastništvo nad nekaterimi
podjetji. Poskrbel naj bi za
pravno, organizacijsko in
finančno prestrukturiranje
poslovanja v teh podjetjih
in pripravo za prehod last-
ništva v zasebne roke.
Št. 10 - 11. marec 1993
18
Savinjska
svinjsiia
svinjereja
Na farmi v Zalogu že 250 svinj - Krajani pa v zrak
Konec lanskega leta se je
med Hmezado\im Kmetij-
stvom in prebivalci braslovške
krajevne skupnosti odvijala
prava mala vojna. Kmetijstvo
je namreč načrtovalo, da bi
govejo farmo na Žovneku pre-
usmerilo v farmo prašičev.
Krajani so temu ostro na-
sprotovali in na koncu so na-
črti padli v vodo. Krajani pač
niso hoteli imeti na področju,
ki naj bi se turistično razvija-
lo, svinjske farme. Tudi zato
ne, ker jim ni nihče znal na-
tančno povedati, kako bi ta
farma vplivala na okolje, do-
sedanje izkušnje drugod v Slo-
veniji, pa so zelo, zelo slabe.
Kot strela z jasnega pa je pred
dnevi pricurjala na dan vest,
da so prašičerejo uvedli na
farmi v Zalogu v krajevni
skupnosti Petrovče. Na tej far-
mi govedi zares že pitajo 250
prašičev. Ko so za to zvedeli
v krajevni skupnosti Petrovče,
so se seveda močno razburili.
Brez vednosti
Icrajanov
Pred dnevi so sklicali razšir-
jeno sejo vaških svetov Arja
vas. Ruše, Zaloška Gorica in
Mala Pirešica, nanio pa so po-
vabili tudi predstavnike Hme-
zadovega Kmetijstva. Nekate-
ri so zahtevali, da se tako ime-
novana poizkusna reja praši-
čev na farmi v Zalogu takoj
ustavi. Spraševali so se, kako
je mogoče, da so prašičerejo
uvedli kljub temu, da zato ni-
majo ustreznih soglasij. Kmet
Franc Gajšek pravi, da gre za
ekološko vprašljivo zadevo,
krajan Miran Kač pa je pove-
dal, da bi lahko Kmetijstvo
pričakovalo reakcijo krajanov.
Verjetno so jih hoteli postaviti
pred izvršeno dejstvo, nihče pa
ne verjame v to, da je za Hme-
zad donosno rediti le do 300
prašičev. Kaj bo torej v bodo-
če? Zakaj niso prej opravili
vseh formalnih postopkov?
Gre predvsem za spremem-
bo namembnosti uporabe ob-
jektov, torej od goveje na pra-
šičjo farmo, pa za vodovar-
stveno problematiko in ones-
naževanje zraka, pa še bi lah-
ko naštevali. Ali je opravičlji-
va zaposlitev 15 ljudi nasproti
3 tisoč krajanom, ki bodo mo-
rali dihati onesnažen zrak, se
sprašuje Tine Koštomaj. Če že
v Kmetijstvu trdijo, da gre pri
250 prašičih za poskusno rejo,
potem bi lahko poskusno rejo
opravili z desetimi prašiči,
meni Miran Kač Za to, da bi se
tovrstna proizvodnja morebiti
še širila, pa ni tudi Franc Do-
mitro\'ič.
Razmišijati
o gospodarsicili
aictivnostili
v vaških svetih krajevne
skupnosti Petrovče menijo, da
je treba ustaviti poskus reje
prašičev v goveji farmi v Zalo-
gu. Kaj pravi na to direktor
Kmetijstva, Edi Omladič?
Kmetijstvo je na krajevno
skupnost poslalo izjavo, v ka-
teri piše, da so zahteve kraja-
nov neargumentirane. V izjavi
pa Omladič zagotavlja, da po
zaključku poskusne reje praši-
čev z njo ne bodo nadaljevali.
Želja Hmezada oziroma Kme-
tijstva Žalec je, da bi krajevna
skupnost v bodoče razmišljala
tudi o gospodarskih aktivno-
stih in podpirala Kmetijstvo
pri ohranjanju novih delovnih
mest. Omladič zatrjujejo, da
smradu v okolici ne bo, ker gre
za rejo prašičev na steljni pod-
lagi, gre pa samo za dopitanje.
V primeru, da bi se pojavil
najmanjši kvarni vpliv na oko-
lje, bodo takoj prenehali s to
dejavnostjo.
Stvari se pomirjajo
Po Omladičevih zagotovilih
krajanom so se strasti v Pe-
trovčah vsaj nekoliko pomiri-
le. Kaj pa na vse to pravi Sreč-
ko Čater, vodja govejih farm
Hmezadovega Kmetijstva? Po-
tem ko je bil sprejet zakon
o denacionalizaciji, pa še pred
tem, so se v Kmetijstvu začeli
pogovarjati o možnostih preu-
smeritve proizvodnje, glede na
to, da so izgubili dobršen del
zemljišč. Na sploh pa je zadnji
zakon o kmetijskih zemljiščih
drastično posegel na njihovo
področje. V Kmetijstvu so si
prizadevali ohraniti delovna
mesta, zato so iskali razne re-
šitve - od reje činčil, proizvod-
nje težke perutnine, pa tja do
polžev in še bi lahko naštevali.
Gre skratka za vrsto možnosti
oziroma dejavnosti, ki bi jih
lahko uvedli v njihove objekte.
Glede na pomanjkanje svinj-
skega mesa je zanimiva tako
imenovana uslužnostna reja
pujskov za posebne namene.
Gre za proizvodnjo visoko ka-
kovostne svinjine, torej praši-
čev do 150 kilogramov teže, za
predelavo v pršute. Za to se še
posebej zanimajo Italijani in
Francozi.
V Zalogu pa nikakor ne gre
za kakšno osnovno svinjerejo,
pač pa zgolj za uslužnostno pi-
tanje, s čimer bi napolnili
prazne prostore goveje farme.
Na farmi v Zalogu imajo ta hip
torej nekaj manj kot 250 puj-
skov. To je po Čatrovem mne-
nju tista optimalna poskusna
količina svinj ob še vedno 600
glavah goveje živine, ki je v tej
farmi. Prašiče v Zalogu vzre-
jajo na nastilju, krmijo jih
v začetku s koncentratom,
kasneje pa jih bodo še z doma
pridelanim koruznim šrotom.
Drugače Icot zgolj
svinjsica farma
Srečko Čater zagotavlja, da
gre v primeru Zaloga za čisto
drugačen končat svinjereje
kot denimo na Žovneku, kjer
so nameravali urediti speciali-
zirano svinjsko farmo. V Zalo-
gu gre dejansko za mešano
kmetijo. Tako kot imajo kmet-
je na deset glav goveje živine
po šest pujskov, tako imajo
v Zalogu na 600 glav goveje
živine 250 prašičev. V količini
hlevskega gnoja pomeni to ta
trenutek manj kot dva odstot-
ka svinjskega gnoja, v končni
reji pa kvečjemu osem odstot-
kov. To pomeni, da sedanje
dopitanje 250 prašičev nima
nikakršnega kvarnega vpliva
na okolje. Tudi količine svinj-
skega urina so minimalne, me-
šajo pa se z govejimi, saj so
prašički v hlevu, kjer je še 50
plemenskih telic.
Sicer pa Srečko Čater zani-
ka očitke, češ, da so svinjerejo
v Zalogu uvedh na hitro in ta-
ko rekoč na skrivaj, brez ved-
nosti krajanov, potem ko jim
je bil preprečen poskus na
Žovneku. Morda so pri samem
Kmetijstvu ob uvedbi poskus-
ne svinjereje v Zalogu bili tudi
premalo taktni, ker so se bali
podobnih reakcij krajanov kot
so bile v Braslovčah in so se
ustrašiU, da jim načrti tudi to-
krat ne bodo uspeli. Vsekakor
bi bilo bolje, da bi o tem prej
obvestili krajane in jim pove-
dali vse argumente, kakršne so
jim šele potem, ko so ljudje bili
že razburjeni.
JANEZ VEDENIK
Foto: LJUBO KORBER
V Zalogu ne gre za klasično svinjsko farmo, kakršne drugod po Sloveniji povzročajo ogromno
smradu in kvarno vplivajo na okolje, pač pa za nekakšno mešano kmetijo. Da okrog farme zares
nič ne smrdi, sta se prepričala tudi avtor prispevka in fotoreporter.
Repulillšlfl denar za lanslco sušo_
v Celju bofjo 16 milijonov tolarjev namenili za regresiranje spomladanske setve in
ohranitev staleža govedi
V roku enega meseca bodo v Celju
končno prejeli nekaj republiške pomo-
či za odpravljanje posledic lanske su-
še. Nekaj več kot 16 milijonov tolarjev
bodo namenili za polovično regresira-
nje nakupa reprodukcijskega materi-
ala za spomladansko setev ter ohra-
njanje staleža govedi, za premostitveni
kredit pa bodo v sodelovanju z izvrš-
nim svetom poskrbeli v Kmetijski za-
drugi Celje.
Direktor Kmetijske zadruge Peter
Vrisk, ki je kot neprofesionalni član IS
v občini zadolžen za področje kemtij-
stva, je pojasnil, da bo pomoč razdelje-
na po kriterijih, ki so jih v občini že
lani določili za pomoč pri odpravlja-
nju posledic suše. V sklopu teh kriteri-
jev - za pridobitev pomoči pa zadošča
že izpolnjevanje enega - sta najpo-
membnejši in sorazmerno enakovred-
no zastopani velikost kmetije in tržna
usmerjenost. Po prvih evidencah naj bi
bilo pomoči deležnih kakšnih 2 tisoč
kmetov, ker pa bo denar prvenstveno
porabljen za regresiranje nakupa re-
produkcijskega materiala za spomla-
dansko setev in ohranjanje staleža go-
vedi, bodo v Kmetijski zadrugi poskr-
beli za premostitveni kredit, saj je
prav zdaj sezona teh nakupov na
višku.
Sezname upravičencev do pomoči
bodo imeli v vseh prodajalnah Kmetij-
ske zadruge, kjer bodo kmetje tudi
lahko kupovali regresirani material.
V občini pa obljubljajo, da bodo Kme-
tijski zadrugi v primeru, da bi zaradi
premostitvenega kredita zašla v lik-
vidnostne težave, pomagali v okviru
svojih proračunskih zmogljivosti.
IS
Razlcrit misterij poslansifih plač
LJUBLJANA, 5. marca
(STA): Predsednik komisije
državnega zbora za volitve,
imenovanja in administra-
tivne zadeve (KVIAZ) Tone
Anderlič je po koncu seje te
komisije državnega zbora na
novinarski konferenci pred-
stavil podatke o poslanskih
plačah, ki so javne in bodo
zato ob vsakomesečnem iz-
plačilu o njih obvestili jav-
nost.
Osnova za izračun poslan-
skih plač je sicer povprečni
mesečni bruto osebni doho-
dek v gospodarstvu, ki je
v lanskem letu znašal 65.188
SIT, ta osnova, ki jo je dr-
žavni zbor s svojim sklepom
zmanjšal za 20 odstotkov, pa
je pomnožena s faktorjem
pet, kar znaša izhodiščno
plačo poslancev v neto vred-
nosti 136.815 SIT. Osnova se
pri posameznih poslancih
poveča za odstotek delovne
dobe in diferencirani funk-
cijski dodatek, ki pa ne sme
presegati 100 odstotkov od
osnove.
KVIAZ je na seji sprejela
tudi sklep, po katerem se tu-
di najvišji funkcijski doda-
tek zmanjša za 20 odstotkov.
Funkcijski dodatek ni pred-
viden za samo članstvo v de-
lovnih telesih zbora in ga bo
prejemalo le 54 poslancev.
Neto plača predsednika dr-
žavnega zbora s funkcijskim
dodatkom in brez minulega
dela bo tako znašala 232.563
SIT, kar po Anderličevih be-
sedah predstavlja 28 odstot-
kov manj od zakonsko dolo-
čenih možnosti.
Nadomestila za ločeno
življenje pri poslancih, ki ži-
ve daleč od prestolnice, bodo
znašala 23.354 SIT, od tega
zneska je za stanovanje na-
menjeno okoli 10.500 SIT,
ostanek pa je predviden za
prehrano. Pavšali za delo
poslancev v volilnih enotah,
ki so razdeljene v tri katego-
rije glede na oddaljenost od
centra in teritorialno razsež-
nost enote, pa bodo znašali
za prvo kategorijo do 31.290
SIT, za drugo do 23.864 SIT
in za tretjo do 15.645 SIT.
V Mesninah ne icoljejo
Zaradi prepovedi izvoza živine in mesa imajo veliko
težav tudi v Celjskih mesninah. V tamkajšnji klavnici
so tedensko opravili uslužnostno klanje živine za Ita-
lijo in Portugalsko. Po oceni direktorja Mesnin Nenada
Dronjaka izgubljajo tedensko 10 do 15 tisoč mark.
IB
Št. 10 - 11. marec 1993
9
Od kod Izletniku denar?
ri/il/ od oderuških najemnin, pravijo štiri delavke, ki so se znašle v njihovem primežu
v Novem tedniku (št. 8, fe-
l,ruar 1993) smo objavili pogo-
vor z direktorico Izletnika Ce-
lje gospo Ano Jovanovič. Po-
govor smo zaključili takole:
»Imate občutek, da ste mi
povedali vse, ali ste kaj zamol-
Na tisto, kar ste me vprašali,
sem odgovorila. Če bi me še
vpraševali, bi še odgovarjala,
l^lislim pa, da nisem ničesar
zamolčala namenoma.«
Kmalu po objavi pogovora
nas je najprej poklicala žen-
ska, ki je bila dolgo zaposlena
pri Izletniku in je zdaj najem-
nica njihovega gostinskega lo-
kala, njej pa so se pridružile še
tri delavke s podobno potjo
zaposlitve pri Izletniku. Iz šti-
rih delavk je kar vrelo, ko so
prebrale pogovor, ki je »sicer
lep«, vendar ne pove vsega,
kar se v Izletniku dogaja. Štiri
sogovornice so se omejile na
oddajanje lokalov v najem in
vse, kar se okoli tega dogaja.
Da se nismo pogovarjali kar
po telefonu, smo se dogovorili
za srečanje, katerega so se
udeležile Mira Trplan in Albi-
na Šošter iz Hrastnika, Marija
Tumšek iz Žalca in Marija
Klepej iz Laškega (omenjamo
kraje, kjer delajo, ne pa kraje,
od koder so oziroma kjer živi-
jo). Vse so bile dolgo ali zelo
dolgo zaposlene pri Izletniku
in ko se je pojavila možnost
najema lokalov, so to nekatere
storile, druge pa so se zaposlile
pri novih najemnikih (tako je
bilo tudi v pogodbah).
Albina Sošter je delala pri
Izletniku v Hrastniku 29 let in
je prevzela lokal na avtobusni
postaji v Hrastniku (v njem je
bila že dolgo prej), kjer je bila
že zaposlena Mira Trplan.
Marija Klepej je zap>oslena
pri najemniku lokala na avto-
busni postaji v Laškem (naj-
prej je bil najemnik Miro
Smolčič iz Ljubljane, zdaj pa
sta Žibert - Račič, o vseh pa
več v nadaljevanju), Marija
Tumšek pa je najemnica loka-
la na avtobusni postaji
v Žalcu.
Od kot Izletniku
denar?
Ko sem sedel za mizo z vse-
mi štirimi ženskami, so začele
pripovedovati tako hitro, kot
se vlijejo aprilske plohe. Kar
letelo je iz njih. Bes se je pre-
pletal z obtožbami, dokazova-
nji, sumničenji in slabo voljo.
Pojasnevati so začele, od kot
Izletniku denar? Menijo, da
med drugim tudi od potnikov,
ki se vozijo na lesenih sedežih,
medtem ko se standard vodil-
nih kaže v nekaj mesecih sta-
rem mercedesu. P*recej denarja
prinaša najemnina za 34 loka-
lov, kolikor jih je Izletnik
v zadnjih letih dal v najem pod
čudnimi pogoji (neustrezne
najemnine, pretirane cene
kvadratnih metrov površin,
nepravilne izmere lokalov in
podobno). Spotaknile so se ob
prodan Planinski dom v Lo-
garski dolini. Ob dijaške vo-
zovnice, ki se plačujejo vna-
prej ! Ob tri odstotne provizije,
ki jih podarijo tistemu, ki pro-
daja avtobusne vozovnice.
Zanimiv je primer iz Hrast-
nika, kjer je bUa Mira Trplan
v lokalu Metuljček (na avto-
busni postaji) zaposlena 19 let
in osem mesecev: »Ker najem-
nica lokala Albina Šošter ni
zmogla plačevanja visoke na-
jemnine, imela pa je tri zapo-
slene, je lani marca dala od-
ločbe o trajnih viških, da smo
lahko dobile zajamčene oseb-
ne dohodke. Zaposlene smo
bile do konca aprila, potem pa
sem odšla h gospe Jovanovič
glede odpravnine. Pogovarjali
sva se tri ure, bila sem tudi na
sindikatu. Upravni odbor je
trdil, da mi nič ne pripada,
vendar sem 16. novembra lani
odpravnino vseeno dobila, če-
prav grem uradno v pokoj šele
prihodnje leto, saj sem zdaj
doma, na čakanju, zapisana pa
na Zavodu za zaposlovanje
v Hrastniku. Odpravnino je
odobrila Jovanovičeva (pisme-
no dokazalo — op.p.), vendar
sem namesto 121 tisoč in še
nekaj dobila 96 tisoč 978 to-
larjev. Na potrdilu piše: >Od-
pravnina po nalogu S-2 92/92
od 30/9-92,< izročena je bila
16. novembra, dobila pa sem jo
po čudni poti šele decembra.«
Albina Sošter je bila v Izlet-
niku zaposlena 29 let, od tega
v lokalu v Hrastniku 25 let: »V
hrastniškem lokalu smo vedno
pozitivno delale, vendar ne to-
liko, da bi bilo tudi za najem-
nino oz., da bi ob njej ostalo za
drugo. Najemnina je bila vse-
skozi oderuška. Novembra
1991 sem šla na svoje, saj sem
prevzela lokal. Površina je
99,22 kvadratnega metra.
Izletnik je nameril 104 kva-
dratna metra, bife ima površi-
no 37 kvadratnih metrov, v za-
pisniku pogodbe je 56. Ko sem
šla na prevzem lokala h gospe
A.Vodeb, direktorici gostin-
stva pri Izletniku, sem ji rekla,
da je to z najemninami smrtna
obsodba. Pa je odgovorila, da
bo že šlo, samo znajti se je tre-
ba. Vendar prej nismo kradle
in tudi zdaj nismo, pa se je
tako končalo, da sem si začela
sposojati denar, da sem lahko
poravnala obveznosti.' Marca
92 sem vzela kredit pri Obrtni
zbornici, da sem poravnala
najemnino, aprila tega nisem
storila. Ugotovila sem, da ne
zmorem in sem dala odpoved.
Odpoved so sprejeli in dali lo-
kal brez razpisa v najem Račič
- Žibertovi, da ni bilo treba
čakati na naslednjega ponud-
nika. Sama sem v lokalu dela-
la še do konca lanskega avgu-
sta, potem pa sem se zaposlila
pri RŠC Polževo. V lokal se vsa
dolga leta ni vlagalo nič, na
koncu pa sem ostala brez vse-
ga in z dolgom. Tako se je kon-
čalo moje 29-letno zdniževa-
nje dela v Izletniku.
Ko sem lokal prvič najela, ni
bilo zanj nobenega razpisa in
nobene cenitve. Zgodilo se je
čez noč: vzameš ali pa greš.«
V Hrastniku je bila najem-
nina 3500 DEM na mesec, sod-
ni izvedenec gradbene stroke
Robert Štern pa je vse ovred-
notil še enkrat in prišel do za-
nimivega zaključka, da bi bUa
realna najemnina za lokal
1750 DEM, tržna pa maksi-
malna 875 DEM. V pojasnilo je
tudi zapisal: »Moji popravki
so uradni, v koHkor tržna in-
špekcija potrebuje čistopis, ga
bom izdelal. Istočasno vam
svetujem obisk pri tržnem in-
špektorju v Trbovljah, da vam
da mnenje, posvetujte pa se
tudi na Temeljnem sodišču
v Trbovljah. Neupravičenost
tako oderuške najemnine se
lahko oziroma je vidna v va-
šem prometu na mesec, le-
to...« Ustrezna pojasnila so
tudi v »Cenilnem elaboratu
gostinskega lokala Metuljček
v Hrastniku«.
Problemi SO tudi
v Žalcu
Marija Tumšek je najemni-
ca lokala na Avtobusni postaji
v Žalcu: »V času, ko je bil od-
dan v najem lokal v Žalcu, je
bila v žalski občini veljavna
cena za kvadratni meter po-
slovnega prostora (seveda
v najemu) poprečno 158 tolar-
jev, pri Izletniku pa 2051 to-
larjev za kvadratni meter, juli-
ja 92 pa je znašala cena kva-
dratnega metra poslovnega
prostora 267,40 tolarjev, pri
Izletniku pa že 3663! Tudi
aneksa k pogodbi o plačilu
davka se Izletniku ni zdelo
vredno poslati, ampak so da-
vek kar zaračunali. Da je
Izletnikova cena res oderuška
pove podatek, da je nekdo za
400 kvadratnih metrov površi-
ne restavracije v žalski občini
plačeval delovni organizaciji
3200 DEM ali 3000 tolarjev
manj kot jaz Izletniku za 27
kvadratnih metrov delovne
površine.
Zaračunavajo mi tudi ogre-
vanje 45 kvadratnih metrov
odprte terase! Cena ogrevanja
je bila pri Komimalnem po-
djetju Žalec septembra 53,02
tolarja z davkom. Izletnik pa
je zaračunal 140 tolarjev za
kvadratni meter.«
To je samo del teksta iz dalj-
šega pisma, ki ga je Marija
Tumšek napisala članom in
predsedniku UO Izletnik Celje
ter predsedniku Delavskega
sveta Izletnik Celje, ko je pro-
sila za znižanje najemnine za
bife na AP v Žalcu. Pismo je
poslala 28. septembra 1992, pa
nanj do danes (prva polovica
marca) še ni dobila prav nobe-
nega odgovora!
Tudi Marija Tumšek tako
kot najemnica v Hrastniku se
sprašuje (v istem pismu), zakaj
ima v najemni pogodbi vpisa-
nih 32 kvadratnih metrov de-
lovne površine, ko pa je dejan-
ska izmera 27 kvadratnih me-
trov.
Težave v Laškem
v lokalu na avtobusni po-
staji v Laškem je zaposlena tu-
di Marija Klepej: »Prej sem
delala dvajset let pri Izletniku,
ko se je., na veliko zidalo in
opremljalo in nisem imela od
tega nič, zdaj pa spet nimam
nič. Tudi sama sem hotela ta
lokal vzeti v najem in sem po-
nudila 1000 DEM, vendar je
>dal< Miro Smolčič iz Ljublja-
ne dva tisoč. Rekli so mi, če
dam toliko kot on, pa nisem
uspela. Smolčič je sicer dobil
lokal, vendar ni plačal ne ob-
nove ne najemnine. Ob meni je
bila zaposlena še Marta Gro-
felnik. Smolčič jo je pobrisal
in nihče ne ve, kje je, ostal pa
je dolžan. Midve morava preko
sodišča dobiti še vsaka po 82
tisoč 102 tolarja z zamudnimi
obrestmi.«
Nova najemnika sta Račič
— Žibrat, ki imata še štiri lokale
v najemnu (žig pa samo od
sevniškega), o tem pa Marija
Klepej:
»Do čudne igre z datumi je
prišlo, ko sta lokal prevzela
nova najemnika. >Obvestilo<
od Izletnika sem dobila
3. marca 92, ko so zapisali:
Obveščamo vas, da je od
1. marca 92 dalje novi najem-
nik bifeja AP v Laškem Karel
Račič iz Brežic... (podpis Ja-
nez Slana, vodja kadrovske
službe). Tako sem začela delati
prej kot je prišla odločba.
K prejšnjemu najemniku so
hoiili inšpektorji, pri seda-
njem so bili samo enkrat. Za-
nima me, ali Izletnik plačuje
davek od najemnin oziroma ti-
sto, kar plačuje najemnik,
Izletnik odvaja? Brez odprav-
nine smo šle od firme, kot ci-
gani. 11. maja 92 sem poslala
priporočeno pismo na Izletnik,
pa se je >izgubilo<. Potem ga je
mož nesel osebno k predsedni-
ku delavskega sveta. Še do da-
nes nisem dobila odgovora!«
Tako ne gre
To je samo nekaj ocvirkov iz
zakulisja solidnega poslovanja
Izletnika. Marsikaj se je men-
da res delalo po domače in
preveč široko, najbolj udarjeni
pa so bili ljudje, ki so najlepša
leta pustili Izletniku, zdaj pa
so se znašli v neprijetnem pri-
mežu težav. Morda se bo kdo
poigral s temi in drugimi po-
dobnimi primerčki, saj čisto
po domače le ne bi smelo iti. In
čisto nazadnje: osnovni bon-
ton zahteva na vprašanja ali
vlogo vsaj odgovor. V našem
primeru sta dve delavki ostali
brez njega. Zakaj? Sta morda
spraševali o resnici, ki boli?
Napačno zmerjene površine
lokalov, »prosto« določene ce-
ne, razpisi in ne razpisi, naba-
va robe, odvajanje denarja in
drugo, o čemer so govorile de-
lavke, so področja za ljudi, ki
raziskujejo in ugotavljajo, kaj
je prav in kaj ni. Štirje primeri
so omenjeni, trideset jih je še.
Morda takšnih, morda hujših.
TONE VRABL
S tem sestavkom ne želimo
zmanjšati pomena lepega pri-
povedovanja gospe Jova-
novič, ampak samo t daje-
mo še pripoved štirih delavk,
ki so želele s svojimi zgodbami
opozoriti na sivo stran sicer
solidno stoječega kolektiva.
Delavci iščejo pravico
Pri sindikatih na Celjskem je lani iskalo pomoč 4 tisoč delavcev
Pravna pomoč, ki jo nudijo Svobodni
sindikati svojim članom, očitno ostaja
skoraj edina pot za varovanje pravic de-
lavcev. Samo v letu 1992 se je na celjsko
območno organizacijo sindikata obrnilo
preko 4000 članov, po pravno pomoč pa
so jih napotili 1040.
Pomoč je torej iskalo kar 9 odstotkov
vsega sindikalnega članstva v šestih ob-
činah celjskega območja. Želeli so pKjmoč
pri sklepanju pogodb pri zaposlovanju,
pri izračunavanju plač, pri ugotavljanju
presežnih delavcev, pri težavah zaradi
stečajev... Tiste, pri katerih nasvet ni
zadoščal, so napotili na svojo pravno po-
moč. Takšnih je bilo 1006 posameznikov
in 34 skupin. Med tistimi, ki so potrebo-
vali pravno pomoč, jih je 367 dobilo
pravni nasvet, 319 je bilo pismenih na-
svetov oziroma zahtev za varstvo pravic,
245 predlogov za sodišče (največ za so-
dišče združenega dela, ki v Celju prese-
netljivo hitro rešuje zadeve), 11 je bilo
pismenih pravnih mnenj, sindikati pa so
vodili tudi ves postopek terjatev delav-
cev, ki nastopajo kot upniki petih podje-
tij: Kila, Topra, IMP, Zarje in Sigme.
Drugih oblik pomoči je bilo še 67. Sindi-
katom podjetij so strokovno pomagali
v 19 primerih, organom podjetij v štirih.
štirikrat pa so pravno pomoč potreboval
območni odbori sindikata dejavnosti.
Največkrat je bila potrebna pomoč za-
radi ugotavljanja presežnih delavcev, na
drugem mestu so bila plačila (osebni do-
hodki, materialni stroški, sklad skupne
porabe), na tretjem prerazporeditve na
delu, na četrtem disciplinka odgovornost
delavca in na petem prenehanje delovne-
ga razmerja. Zanimivo je, da je bila v le-
tih 1990 in 1991 disciplinska odgovor-
nost na prvem mestu. »Očitno se je spre-
menila zavest delavcev, predvsem pa je
narastel strah pred izgubo dela. Poleg
tega pa prenekod rešijo disciplinske pri-
mere z vključitvijo delavca med presež-
ke,« ocenjuje sekretar območnega odbo-
ra Zveze svobodnih sindikatov Celje La-
dislav Kaluža.
»Žalostno je, da tako veliko delavcev
potebuje pravno pomoč. Precej tega dela
bi že prej morala opraviti inšpekcija za
delo. Zaradi pravne praznine in dolgih
postopkov se v številnih okoljih zavestno
odločajo za kršitve pravic delavcev. Naj-
bolj me boli pomanjkanje morale vodil-
nih delavcev. Vedo, na primer, da presež-
nemu delavcu pripada odpravnina, a je
odpravnino v večini primerov potrebno
iztožiti. Če je pri tem morala menežerjev
tako nizka, težko verjamem, da so to
ljudje, ki bodo uspešno vodili podjetja še
naprej, še zlasti, ker znajo zase izjenmo
dobro poskrbeti. Zanimivo je, kako trd-
no se oklepajo menežerskih pogodb, če-
prav te, tako kot kolektivne pogodbe,
niso iztožljive. No, da pri tem uspevajo,
je seveda tudi zasluga sindikatov in
upravnih odborov,« zaključuje Ladislav
Kaluža.	MILENA B.POKLIČ
»Tudi veliko nečlanov išče nasvete, saj
nimajo denarja za odvetnika, družbene-
ga pravobranilca nimamo, inšpekcijske
službe pa so zatrpane z delom in tudi
nimajo potrebne zakonske osnove za
učinkovito ukrepanje pri kršitvah kolek-
tivnih pogodb,« pojasnjuje Ladislav Ka-
luža.
Prošnja delavcev za pomoč so bile očitno
utemeljene. Na prvi stopnji, torej v po-
djetjih ali pri zasebnikih, je bilo sicer
v korist delavcev rešenih le 10 odstotkov
primerov, na sodišču pa 50 do 60 odstot-
kov. To pa je pomembno tudi zaradi obli-
kovanja pravne prakse.
Št. 10 - 11. marec 1993
10
Dnevi komedije so Icoiičani,
naj živijo Dnevi liomedije!
Tri tisoč gleilaicev na osmili predstavali v SLG CeSie - Vodstvo zadovoijno,
giedalci tudi
v SLG Celje so se v soboto končali
Dnevi komedije. Osem predstav si je
ogledalo tri tisoč gledalcev, še posebej
razveseljivo pa je, da so bile vstopnice
že več tednov pred prireditvijo razpro-
dane. Za Žlahtno komedijantko je ži-
rija letos proglasila Bernardo Oman
^rešernovo gledališče Kranj), za
Žlahtnega komedijanta Janeza Ber-
meža (SLG Celje), za Žlahtno komedi-
jo pa Tartifa Andreja Anabaptista-
Rozmana, v izvedbi Mladinskega gle-
dališča iz Ljubljane.
Čeprav je bilo na posvetu na temo
Kaj je dobra komedija, ki je bil v sobo-
to popoldne v Celjskem Špitalu, in na
katerem so sodelovali gledališki teore-
tiki, slišati, da komedija v slovenskem
gledališču nima pravega mesta in da še
išče svoje občinstvo, smemo zapisati,
da so Dnevi komedije svoje občinstvo
našli. Razprodane predstave in nabito
polna dvorana SLG Celje so dokaz za
to.
Če je bilo lani izven Celja slišati
ideje, da bi se Dnevi komedije morda
preselili v slovensko prestolnico, pa
letos o tem ni več govora. Dneve kome-
dije je po besedah Boruta Alujeviča,
direktorja SLG Celje, finančno v celoti
podprlo gospodarstvo s Celjskega in
celjska Skupščina občine, zato tudi po
tej plati ni bojazni, da bi se Dnevi
komedije kamorkoli preselili.
Za komedije, ki so se letos zvrstile
v Celju, velja ugotovitev, da se sloven-
ska gledališča lotevajo pretežno kome-
dij tujih avtorjev, ker je domačih zelo
malo. Prevladuje situacijska komika,
od avtorjev pa Moliere, za katerega se
je izkazalo, da občinstva pravzaprav
ne nasmeje več zares. To so ugotavljali
tudi udeleženci že omenjenega posveta
o komediji.
Tričlanska žirija Dnevov komedije,
v sestavi Marjan Bačko, Tone Partljič
in Slavko Deržek, je podelila naslov
Žlahtne komedije Rozmanovemu Tar-
tifu kar dokazuje, da na Slovenskem
imamo nekaj uspešnih piscev komedij.
Mimogrede, Vito Taufer, režiser na-
grajenega Tartifa, je po podelitvi po-
vedal, da v Mladinskem gledališču že
pripravljajo novo komedijo, tokrat iz-
pod peresa Emila Filipčiča.
Če potegnemo pod Dneve komedije
črto, ugotavljamo, da so uspeli.
Z manjšimi lepotnimi popravki bodo
prihodnje leto še boljši. Borut Alujevič
pa občinstvo že sedaj poziva, naj si
vstopnice za prihodnje Dneve komedi-
je čimprej rezervirajo.
N. G.
Janez Bermež si je z namišljeno boleznijo
priigral nagrado Žlahtni komedijant za
naslovno vlogo v Namišljenem bolniku.
Nagrade je bil vesel, je povedal po pode-
litvi in priznal, da so se mu kar malo
tresle noge, ko je šel na oder po njo. In
kako je proslavil svoj uspeh? Po podelitvi
je dejal: »Malo bom popil, malo pojedel,
potem pa šel spat, kot vedno. Jutri pa je
nov dan, kajne?«
Bernarde Oman, dobitnice nagrade Žlahtna komedijantka, na
podelitev ni bilo. S predstavo Zbeži od žene, s katero se je
kranjsko gledališče predstavilo tudi v Celju, je namreč v soboto
gostovala v Fosavju. Tone PartlUč, član žirije, je bil nad njo
navdušen že takoj po predstavi. Čestital ji je k dobri igri, kot da
bi preroško vedel, da /e na podelitev v Celje ne bo. Konec koncev
tudi Toneta ni bilo. Če ste v soboto zvečer gledali televizijo, že
veste zakaj.
Šmarčanom
ne bo
dolgčas
člani šmarskega Kultur-
nega društva Anton Aškerc
so na sobotnem občnem
zboru potrdili, da se obeta
kraju še pestrejše kulturno
življenje. Za to bodo poskr-
beli v novih sekcijah in to
z Godbo na pihala, Zabav-
nim orkestrom. Kulturno
skupino Brecljevo ter mla-
dinskim gledališčem Cen-
ter pozornosti.
Z veseljem ugotavljajo,
da je domači moški pevski
zbor po enoletnem mrtvilu
spet dejaven in to pod vod-
stvom Bibijane Horvat.
V	prihodnjih tednih bodo
pripravili celovečerni kon-
cert. V šmarskem ljubitelj-
skem gledališču Bo pa bo
konec meseca premiera
western komedije Veter
v vejah sasa frasa, dela
portugalskega dramatika
Obaldie.
Na dobro obiskanem so-
botnem zboru je posebno
pozornost vzbudila letos
ustanovljena Godba na pi-
hala, ki jo vodi Adam Bicz-
key, pa tudi Zabavni orke-
ster. Veliko načrtov ima
prav tako Kulturna skupi-
na Brecljevo, Slavka Javo-
riča, saj namerava obujati
stare običaje, v Ateljeju
Staneta Jagodiča pa pri-
pravljati večere z znanimi
Slovenci. Povabiti namera-
vajo tudi vodilne slovenske
politike. Med njihovimi
največjimi prireditvami bo
Lepa nedelja pri Sv. Toma-
žu na ljudski način.
Veliko načrtov ima tudi
novo mladinsko gledališče
Center pozornosti, ki ga
vodi Andreja Jug. Za zače-
tek aprila pripravljajo pre-
miero Pigalla, predstavitev
francoskih šansonov z za-
četka štiridesetih let.
V	Centru pozornosti so
srednješolci in študenti iz
Šmarja, Rogaške Slatine in
Celja, ki hočejo začeti še
z lutkovnim gledališčem.
BRANE JERANKO
Tapiserije Vide Janšicovec
Po več dobro sprejetih pri-
kazih svojih del v domačih li-
kovnih razstaviščih, je tokrat
dela Vide Janškovec mogoče
\'ideti v Razstax'nem salonu
zdravilišča v Rogaški Slatini.
Avtorica, sicer iz Križ na
Gk)renjskem, se z dekorativno
tapiserijo ukvarja že več kot
petnajst let in v tem času je
odkrila mnoge izvirne poglede
na to priljubljeno vejo hkovne
umetnosti.
Njene tapiserije kažejo na
očitno tendenco, da osnovne,
obrtniške procese pri izdelo-
vanju nadgradi s tehnično
zahtevnejšim pristopom, s ka-
terim lahko celoviteje poda
svoje zamisli. Iz običajnega
načina tkanja namreč pogosto
preide v zapletenejše, pred-
vsem bolj prostorsko zasnova-
ne gmote, ki s svojo plastično
aktivnostjo bistveno spreme-
nijo samo ploskovito dimenzi-
onalnost in sama snovnost po-
staja vse bolj pomembna in
dobiva nov značaj.
Likovno dekorativnost svo-
jih tapiserij dosega Janškovče-
va z smiselno in pretehtano
uporabo barvnih materialov,
pri čemer poudarja predvsem
njihovo sozvočje, ne izogiba pa
se tudi kontrastnejših srečanj,
kjer v dialogu nasprotij išče
nove povezovalne niti. Poleg
običajnih tem, kot so ženski
akt, motivi različnih živali,
avtorica precej pozornosti na-
menja tudi eksperimentiranju
v nepredmetno smer. Na po-
dročju slednjega prihaja
v ospredje tudi simbolika, ka-
tere vsebino črpa iz raznih
kulturnih virov in se navezuje-
jo na folkloro, preteklost, gre
pa tudi lahko zgolj za ustvar-
janje posebnega vzdušja, ki
s sabo ne nosi kakšne jasne
pripovednosti, pač pa so izde-
lane z namenom, da gledalca
pritegnejo z svojo lirično im-
presivnostjo. To jim uspe
predvsem takrat, ko nas avto-
ričina dela prepričajo s svojo
zrelostjo in konstruktivno na-
vezavo na bogato tradicijo de-
korativne tapiserije.
BORIS GORUPIČ
Premiera Odrsiia utvara
V petek, 12. marca 1993 bo
ob 19.30 v Slovenskem ljud-
skem gledališču Celje premi-
era slovenske praizvedbe ko-
medije L'lLLUSION COMI-
QUE (Odrska utvara) fran-
coskega dramatika Pierra
Corneilla, najpomembnejše-
ga avtorja francoskega kla-
sicizma.
Umetnost baroka in ne-
obaroka je zapeljev^inje, po-
tapljanje v ogenj, valovanje,
razvnetost, vrtoglavica.
Vstop v univerzum zvokov,
ritmov, form in fikcij. Eksta-
za. Videz je bolj resničen kot
mentalno premlevanje, kajti
»globina« je v resnici vedno
iluzorična.
Odrsko utvaro je v prevo-
du Marije Javoršek zrežiral
Bojan Jablanovec, ki je tudi
zasnoval scenografijo, kate-
re oblikovanje je delo Duša-
na Milavca, dramaturgijo je
oblikovala Diana Koloini,
kostumografija je delo Mete
Sever, nakit je oblikovala
Lara Bohinc, glasbo je izbral
Bojan Jablanovec (filmska
glasba M. Nymana), stilni
gib je ustvaril Metod Jeras,
lektorstvo je delo Marijana
Pušavca.
Igrajo: Peter Boštjančič,
Stane Potisk, renato jenček.
Vlado Novak k. g., Tomaž
Gubenšek, Primož Ekart,
Bogo Veras, Darja Reich-
man, Milada Kalezič, Drago
Kastelic, Majda Sever k. g..
Bojan Umek, Matevž Boži-
novič, Miha Hudej, Aleš Čer-
nigoj, matej Prihavec, Krist-
jan Bomeštar, Alenka Kon-
čan, Barbara Lebič, Stina
Goršič, Ivona Stanič, Sanja
Bulatovič, Brigita Bind, Ti-
na Celestina, Nina Polovšek
in Nina Kociper.	IS
ZAPISOVANJA
iVIežikanje
Piše Tadej Čater
O tem, da je MTV - najsi gre
za evropsko ali za ameriško
inačico najbolj »popularna te-
levizija« na svetu, najbrž nima
smisla razpravljati. In tisto,
kar lahko tam vidimo, tisto
kar predvaja MTV, narekuje
ritem ne le glasbeni, marveč
vsej pop kulturni industriji
med Uralom na eni in Kalifor-
nijo na drugi strani. Kljub vse-
mu pa obstajajo posamezne
razlike med evropsko varianto
glasbene televizije in njenim
ameriškim antipodom; ne le
v samem programu, pač pa tu-
di in predvsem v okusu, ki ga
najprej narekuje televizija,
potem pa že občinstvo oziroma
vsi mi pred televizijskimi
ekrani. Po podatkih, ki jih že
nekaj let objavlja ameriški
časnik Select, je na ameriškem
MTV-ju največkrat predvajan
letošnji Grammyjev rekorder,
Eric Clapton, ki ga na evrop-
ski mreži videvamo bolj po-
redko, recimo petkrat, največ
šestkrat na teden. Se pa zato
toliko več pojavlja Leila K.
s svojim video spotom Open
Sesame z istoimenskega L.P.
ja, ki ga »mimogrede« lahko
dobite tudi v eni izmed sloven-
skih trgovin s ploščani in CD-
ji-
In zakaj ravno Leila K. ? Od-
kod tolikšna priljubljenost
v Evropi in še večje nezanima-
nje v Združenih državah?
Spot je, vsi vemo, narejen po
motivih iz Tisoč in ene noči, se
pravi po predlogu iz Zakladni-
ce Svetovne literarne zapušči-
ne. To zakladnico pa so od
nekdaj in jo še vedno sestav-
Ijajo(mo) Evropejci ali kakor
je v svojih predavanjih o »te-
oriji romana«, objavljenih
v knjigi z naslovom Metafizika
in teorija romana, povedal po-
kojni prof Dušan Pirjevec.
»Obstaja le ena literatura, ob-
staja le en roman in ta je
evropski; vsak roman se na-
mreč opira na nekaj, kar je
izrazito evropskega in metafi-
ziko, ki je lastna zgolj Evropi.«
Če bi skratka hoteli razložiti
ali razumeti priljubljenost in
razumevanje za Leilo K. in
njen spot Open Sesame, potem
bi se morali kratkomalo opreti
na metafizične postavke, kijih
ponuja sama pravljica in obe-
nem razgrinja spot Open Sesa-
me. Ker pa bi bilo to vsekakor
precej zamudno in za časopis-
no kolumno nemara tudi dol-
gočasno, je povsem dovolj, če
stvar samo osvetlimo in se ne
spuščamo v neke globlje anali-
ze evropskih metafizičnih na-
stavkov, ki jih nahajamo pri
pričujočem spotu in zaradi ka-
terih je Leila K. v Ameriki ne-
razumljena, v Evropi pa tako
priljubljena.
Evropejcem je preprosto ti-
sta vsebinska strukturiranost
precej bližja kot Američanom,
ki so patos metafizike, morda
še najbolj značilen za srednje-
evropski prostor, po katerem
se Slovenci sprehajamo, enako
odklonili in celo zavrgli. Pas-
calovski nastavki, s katerimi
je Leilin spot menda še najbolj
prepojen, v Ameriški kulturi
enostavno ne funkcionirajo;
da bi naša življenja uravnava-
la »logika srca«, da bi prepro-
sto odmislili razum in se pre-
dajali tradicionalnostim, itd.,
je za državo, v kateri je naj-
večja vrednota dolarski ban-
kovec, popolnoma nesprejem-
ljivo. Leila K. pa počne ravno
to; zvesto po motivih Tisoč in
ene noči destruira svoj lasten
ameriški svet in ga na novo
vzpostavlja kot prostor v kate-
rem lahko preživijo le tisti, ki
poleg bančnega računa prebe-
rejo še kaj drugega. Morda ce-
lo knjigo.
UNION:
15.30,18.00 in 20.30
Št. 10 - 11. marec 1993
11
Razvejana kulturna dejavnost
Na redni letni konferenci
2veze kulturnih organizacij
občine Žalec, ki je bila minulo
joboto na Ponikvi, so ugotovi-
li, da je kulturno življenje
v občini živahno in dokaj raz-
noliko.
V okviru zveze deluje 23
Icrajevnih in 20 šolskih kultur-
nih društev. Delo po posamez-
nih dejavnostih so usmerjali
strokovni odbori. Dejavnosti
pa so: vokalno glasbena, in-
strumentalno glasbena, gleda-
liška, plesna, likovna. Tu so še
šolska kulturna društva in
filmska vzgoja. Seveda je v ok-
viru posameznih dejavnosti še
več podskupin.
Iz občinskih poročil so ugo-
tovili, da je zveza delovni in
finančni program opravila
v okviru dogovorjenega, po-
sebno pozornost pa so posve-
čali kakovosti. Da njihova pri-
zadevanja niso bila zaman,
potrjujejo tudi ocene strokov-
njakov.
Najbolj množična je vokal-
no glasbena dejavnost. V obči-
ni redno deluje 18 odraslih
pevskih zborov in malih vo-
kalnih skupin, ki so vse sode-
lovale na občinski reviji v Ta-
boru in Gk)tovljah in na števil-
nih drugih prireditvah. Pod-
mladek vzgajajo v pevskih
zborih osnovnih šol, ki tudi
uspešno sodelujejo na revnah.
Mladinski pevski zbor OS iz
Žalca je uspešno tekmoval na
republiškem tekmovanju
v Zagorju.
V okviru instrumentalne
glasbene dejavnosti delujejo
štirje pihalni orkestri, tambu-
raški orkestri, domači ansam-
bli in citrarji. Zelo delavni so
tudi na področju gledališke
dejavnosti. Tako so v minuli
sezoni pripravile gledališke
skupine šest premier, veliko so
tudi gostovali, medtem ko lut-
karstvo nekako ne more prav
zaživeti. Dejavni so bili tudi
na področju plesa, likovništva,
filmske vzgoje in šolskega kul-
turnega delovanja.
Na konferenci so podelili
tudi plakete in priznanja za-
služenim kulturnim delavcem.
Zlato plaketo je prejel Branko
Verk iz Prebolda, srebrne pa:
Emil Grm, Marjan Zagoričnik,
Margit Juteršek in OŠ Polzela.
PodelUi so še osem bronastih
plaket in devet priznanj.
T. TAVČAR
Zlato plaketo, najvišje prizna-
nje ZKO občine Žalec, je pre-
jel Branko Verk iz Prebolda.
Golmir Anton Kos - poet barve
Likovni salon Celje je
4. aprila 1969, leto dni pred
smrtjo enega najpomemb-
nejših slovenskih likovnih
ustvarjalcev Gojmirja Anto-
na Kosa, zabeležil z »Malo
retrospektivo« 50-obletnico
njegove prve predstavitve
javnosti, ki je bila leta 1919
v Jakopičevi galeriji v Ljub-
ljani.
Kljub majhnosti celjskega
razstavišča, je organizatorju
razstave z izjemnim občut-
kom izbora ključnih del, no-
silcev posameznih razvojnih
obdobij Kosovega slikarstva,
uspelo s segmenti zaokrožiti
opus petdesetih let. Dvaind-
vajset let po njegovi smrti je
Modema galerija Ljubljana
z veliko retrospektivo in
s študijama v katalogu
(»Simbolno v odloženi gesti«
Julij ane Stoj an in »Med to-
nom in barvo« Špelce Čopič)
ter biografsko obdelavo
(Breda Illich Klančnik) po-
novno izpostavila »temelj-
nost« Kosovega slikarstva in
hkrati s tem nesporno potr-
dila »resnico« o ustvarjalcu
kot enemu največjih sloven-
skih interpretov barve in
oblikovne harmonije.
Figuralne kompozicije,
portret, krajina in tihožitje
so osnovni motivi, ki jih je
Go j mir Anton Kos vsa deset-
letja v mnogih različicah
upodabljal in prav slednja.
Tihožitja, so tisti žanr, ki ga
je Kos izpostavil za izhodiš-
če eksperimenta z barvo; so
potencial njegovega ustvar-
jalnega gibanja znotraj ra-
zličnih časovnih obdobij in
faz razvoja ki se odražajo
skozi strukturalne prehode
od nivoja realnosti do redu-
ciranja forme na minimum
prepoznavnosti, kjer umet-
nika ne zanima več repre-
zentacije motiva, temveč no-
tranji ritmi slike in barvne
medigre.
Ponovna predstavitev del
Gojmirja Antona Kosa v Li-
kovnem salonu, otvoritev bo
v četrtek, 11. marca ob
19. uri, nosi naslov Tihožitja;
je tematska razstava, ki bo
odstrla najbolj intimni sli-
karski izraz našega velikega
mojstra barve.
ALENKA DOMJAN
Gojmir Anton Kos, Vijoličasti prt, 1967, olje, pl, 87,5 91 cm.
naceuskih Platnih
Glengarry Glen Ross, ZDA, 1992
črna komedija
Scenarij: David Mamet
Režija: James Foley
Igrajo: Jack Lemmon, Al Pacino, Alec Baldwin, Ed Harris,
Alan Arkin, Kevin Spacey, Jonathan Pryce.
Nagrade: Al Pacino - nominacija za Oskarja 1993 za
moško stransko vlogo!
Režiserjeva verzija:
t 1. Pacino, Lemmon in
Harris so odigrali briljant-
no: Lemmon vas pripravi
do joka, medtem ko Pacino
izzove srh po vsem telesu
s svojo igralsko perfekcijo.
Nikdar nisem videl Pacina
boljšega kot v tem filmu.
2.	Dolžina - pozabil sem
pogledati na uro, ker sem
bil preveč okupiran s sa-
mim filmom. Izgledalo mi
je nekako 90 minut, toda
sodeč po času pričetka gle-
danja in odhoda iz kina,
film verjetno traja nekako
105 do 110 minut.
3.	Čustva? Film je nabit
z njimi. Bil sem presenečen
z igro, depresiven, ko so bi-
li junaki depresivni (depre-
siven, kot v Letu nad kuka-
vičjim gnezdom, a ne tako
kot v Železnem plevelu),
otožen, zanesen s humor-
jem ... Enostavno, bil sem
popolnoma fasciniran
z zgodbino močjo in iero.
4.	Ritem - rahlo upočas-
njen v prvi tretjini filma,
toda od tega trenutka se
začne galopiranje. Brez
možnosti počitka. Brez tre-
nutka dolgočasja - popol-
noma vas zanese.
5.	Komercialnost - vse-
kakor. če je bil Šofer go-
spodične Daisy komerci-
alen, bi ga moral Glengarry
Glen Ross prehiteti v vsa-
kem oziru. Dialogi so bri-
Ijantni.
S tem kuponom imate
5 odstotkov popusta
pri ogledu filma
GLENGARRY GLEN
ROSS
v kinu Union.
PRIREDITVE
V	Slovenskem ljudskem gledališču v Celju bodo jutri, v petek ob
19.30 za abonma premiera uprizorili delo Pierra Comeillija
Odrska utvara, v režiji Bojana Jablanovca, v soboto ob 19.30 pa
še za abonma sobota večemi in izven. Odrsko utvaro bodo
v ponedeljek ob 17. uri uprizorili za Gimnazijo Celje, v torek ob
19.30 za abonma torek in izven ter v sredo ob 10.30 za abonma
Srednje šole za trgovinsko dejavnost Celje.
V	Kulturnem domu v Šmarju pri Jelšah bo Eksperimentalno
gledališče F jutri, v petek ob 19.30 uprizorilo tretjo reprizo
naturalističnega triptiha Gospodična Julija, v soboto, 13. marca
ob 19.30 pa četrto reprizo v Rogaški Slatini.
V	Domu Svoboda na Polzeli bo jutri, v petek ob 19. uri v okviru
Gledaliških dnevov, gledališka skupina iz Ponikve pri Žalcu
uprizorila komedijo Zakonci stavkajo.
V*Domu krajanov Tabor v Savinjski dolini bosta v soboto,
13. marca ob 20.uri gledališka skupina in pevski zbor Svoboda
iz Prebolda uprizorila dramatizirano legendo Moloh.
V	Kulturnem domu Andraž pa bodo v nedeljo, 14. marca ob
15. uri uprizorili komedijo Jezični dohtar Petelin, v izvedbi
gledališke skupine Andraž in v režiji Antona Satlerja.
V	Narodnem domu v Celju bo jutri ob 19.30 koncert opemih arij
ter španskih in napolitanskih pesmi Revijskega tamburaškega
orkestra Akord iz Celja, pod vodstvom Matjaža Brežnika in
s solistom Juretom Košarjem.
V	Kulturnem domu v Slovenskih Konjicah bo v soboto,
13. marca ob 19. uri tradicionalno srečanje ženskih pevskih zbo-
rov v organizaciji ženskega pevskega zbora iz Slovenskih
Konjic in Zveze kulturnih organizacij. Sodelovalo bo sedem
ženskih pevskih zborov iz Slovenskih Konjic, Zreč, Oplotnice,
Loč pri Poljčanah, Griž, Šentjurja pri Celju in Slovenske Bi-
strice.
V	Razstavnem salonu v Rogaški Slatini bo drevi ob 20. uri
koncert popularnih melodij sopranistke Radmile Bocek, tenori-
sta Davora Radiča in pianistke Nine Cosseto.
V	Razstavnem salonu bo v soboto ob 20. uri koncert mešane
pevske skupine Vox medicorum iz Ljubljane, z umetniškim
vodjem Milivojem Šurbekom.
V	Osrednji knjižnici v Celju je odprta razstava z naslovom
Gradovi na Slovenskem.
V	Galeriji Mozaik v Zidanškovi ulici je odprta razstava del
Emila Thomasa Tomaža.
V	Muzeju grafične umetnosti v Rogaški Slatini bo do 26. aprila
odprta razstava Spomladansko cvetje na starih grafičnih listih.
V	Cafe galeriji je odprta razstava likovnih del Borija Zupančiča.
V	razstavišču Laški dvorec razstavlja kiparska dela akademski
kipar Viktorja Gojkoviča, grafike pa Štefan Galič.
V	Likovnem salonu v Celju bodo danes ob 19. uri odprli pre-
gledno razstavo Tihožitij avtorja Gojimira Antona Kosa, ki jo je
posredovala Modema galerija iz Ljubljane.
V	Razstavnem salonu v Rogaški Slatini si lahko danes in jutri še
ogledate razstavo tapiserij Vide Janškove iz Tržiča.
V	Galeriji v Velenju bodo jutri, v petek ob 19. uri odprli razstavo
akvarelov Jureta Godca iz Celja. Na ogled bo do konca meseca
marca.
Celje
Union do 18.3. ob 15.30., 18.00 in 20.30 Telesni stražar - ameri-
ški film; 12. in 13.3. ob 23.00 Glengarry Glen Ross - ameriški
film.
Mali Union 11.3. ob 19.30 uri Neoproščeno - ameriški film; od
12.3. dalje ob 19. uri Newyorške zgodbe - ameriški film.
Metropol do 15.3. ob 16., 18. in 20. uri Pod krinko - ameriški
film; od 16.3. ob 16., 18. in 20. uri Smrtonosno orožje 3 - ameri-
ški film.
Šentjur
Kino Šentjur 12.3. ob 20. uri Glengarry Glen Ross - ameriški
film, 14.3. ob 14. uri Telesni stražar - ameriški film.
Žalec
Kino Žalec 12.3. ob 19. in 14.3. ob 17. in 19. uri Spomini
-nevidnega človeka - ameriški film.
Laško
Kino Laško 13. in 14.3. Bele peščine - ameriški film.
Št. 10 - 11. marec 1993
V	Domu kulture v Velenju bo v soboto ob 19. uri plesna priredi-
tev z naslovom Ples živi v nas, na kateri bodo nastopile plesne
skupine iz Velenja z gosti. V soboto ob 19. uri pa bo večer
sodobnega plesa, na katerem bodo sodelovali Plesna skupina
Gib in Media z Nino Mavec.
V	klubskem prostoru hotela Atomske Toplice v Podčetrtku bo
danes ob 17.30 predavanje dr. med. A. Medveda o Bolečini. Jutri,
v petek ob 20. uri bo zabavni večer s skupino Lari fari in
čarodejem Macom. Vsak večer od 20. ure dalje je organiziran
ples, kjer igra Peppi Josephino.
V	dvorani Plesnega foruma v Celju bo od jutri do nedelje,
14. marca potekala Plesna delavnica ameriške pedagoginje Ann
Papoulis iz New Yorka.
vojne vaške mladini £ dejavnosti po-
^Icev. ki so
s svojimi gledališkim ®^	«0
sloveli
ProsIavahJmenvofbe'^r«« ««
še kaj.	Piesne vaje in
ko. Izjema ^n ^ i zgodilo prav veli-
ra. Morda je iskaH X I P^^'^k^S^ zbo-
primemih prostowvTt Y Pomanjkanju
astov, kakršS	kulturnih entuzi-
ske obči?,e	krajih žal-
ia vrata Krlevn^ if ^^	odpr-
pogovore i brllcittr-'^^i''Odi ^^di
turo med niimi^J^^V^ bralno kul-
predavanja	organizira
so se zvrstili naslS.^^^^^^^^ doslej
•Mania Šterbencf^K^t?'"'^^:
eksotničnih deželah Se	P«
apozitivih); prof n^t (ob lastnih di-
O pnesnaženos^o^aft.,^
našem področju int ^f f	na
Gobe in varstvo gozdov'foJl
apozitivih); prof Tan?r ^^ di-
Moj prvi
lastne fotograf	^P^^tavitev
šolski prirSftvi
""•--■"■""■Tfwminoiiiiiiiifln^
NA kratko
Oproščeni
dohodnine
v šmarski občini so pretekli
P" tem pa
brezposelne delavce tw hri
BJ
""""^mnriwuiii/iio«
Idila za čisto
mesto
^ --mi (ob
v glavnem 5om^:	«0 U
njih vedi^oTeč ob^S ^^ ^^^ "a
davanja že leto SL v Szm^H^ P^^"
psnovni šoli Pet^vL s ZZ tT^'' ""
knjižnica ves čas soSeiovall
" so z glasbenimi točSmi n^if"
knjižničnih prireditvah
.prejeli sbo
""'»""sha Izjava
Ob 50-ietnici

zpdovino tesLpo^e^ra'^Ar'-^-^^^t«
Pletala z recitacijamf	^^ P^«-
no vzdušje je v nab?tn^	-čet-
skrbel osmoklec JuieXv^^	Po-
PredaVS a do^^ «
krajani KrajeC ejcnn	so
vtehneprijaiSh east l^?'^' ^^^^^če
njujočih kultu^'^sSalfy f^^reme-
skrajni čas, d™ d^^Ji"/^^o pa je že
Kmetijski zadrugi kSn , P^^rovški
za kulturne pStve ^ ^'PosobiU
TP
Povejte poslancu
sica stranka je med prvimi
sa^o'";;	Poslansk™
samo, kamor lahko prihaiSo
obcam in poslancu dr^TaneJu
naj zagovarja v držav
''^"^.^boru. Vsi tisti,
ravajo temu žalskemu pS"
cu povedati svoje mienTe 1"
zaenkrat lahko oglato? nrf
stor^strankevsfkpitel^S:
ko so se dogovorili, čeprav
razmišljajo, da bi bila poS
feree^jiS
V Žalskem komunalnem ^
djetju se pripravljajo »rr^
cenje ulic ter urejinjfzeW
površin v Žalni
Skrbeli za S^e'XZS
m zasneženih poti v S
prea dvema mesecema v
yoru z mestno skupnosL ff
cmo m Komunalo pTda^r;?^
ilBši
ssšdatSP
IE
Sadje in
jagodičevje
IB
razvoja OF se	P?^"®
^akaj ješlo
|e je po nemškem napaduTa
- ie	J«
^Apolitičmh skupin ta r«"
wzaci). Vodilne so bUe sfu
vem obdobju do marca 1943
i'oJiticni program n nr.. •
sprejelaOFvjeS'194/dc;'
osvoboditvi na slovens
ozemlju prevzela oK Sf
IsssS
ze v jeseni 1941 so se v I
jan, .n zunaj Ljubljane zaite
J". KI je nastalo konec
api^a in v začetku maja 194?
na Dolenjskem in Kočevskem
aanftJ^^ Postavll^u T.'
gane .ljudske oblasti«, ki naj
bi bih začetek socialistični
P^brazbe v slovenski S
hr.nasprotniki te preo-
SfkfV"'"postali so-
^azmki komunistične ideolo-
S^J^^,^« nevarni osvob^l
strTmt?	od-
iB-TsSS-'
z^v^ovenskih k'm^unTrv"
g-oi, o edino pravita^^U
Postaje ne damn
usedanju žalske obc-jS P™® zagotovo ostaT
skupščine odločno zaKt	Pešec. OdSve
odgovor „a govorice, da bo	Pnge b^
sko poslajo.	"j. ,Dodo odvisne predvsem
os,ah h	---no UaulT '^'-P"'^'^
osta i brez prevozov po že- ? "^^^li približno
leziuci, tovarne pa pri^i fene t Potnikov, na šSar
TaSio"^™^ ^Pet nafaS™: fo'	oSen
kamione, smo povprašali vo- 2° ™enda tovorni promet
"	^-----IB
Zapore cest tudi
PO Savinjski^
■
dali vseslovemk?km Jif-^"^^"
glMajo zascitni ukrepi za dn
■naco kmetijsko proizvoSif"
d^^Vd DO If	tako kot
P^olna blokada S p^d^o!
štv? ^ ° Hortikultumo dru-
stvo organizira danes popoLd-
ne predavanje za vse tiste fc
se ukvarjajo z vzgojo sadTai>
jagodicevja. Predavanje Iv
v mah dvorani Narodnega da
n
Manj pasje
2Mienle
11.marecl993
Edvard KocHpI? ,,
Dnevniku S™? o^.^™
ipsi
jeenakopravnotsku^rroF
spomladi
S^iTčk^^t"«
komumstov (Boris Kid^rŽ^^
ma m stalinizma. JugoE«"
prof. DANE HRIBERŠEK
Baby bum za
otroke
IB
kapelici	tasrada obnovo strehe na
--------T. TAVČAR
V začetku letošnjega leta ie
Otrotno^ • t® je varstvo
HoH K	stranke, ki je že
temf/etuT^^^^^^^" ^
SllSaS
xdziicmh obveznosti ne veHn
".'"'''^• "d interesnih dejavno-
-akdai otroffcerrll."
Zaradi številnih težav h«^
vj^entjurski občini s ^eb„t
odlokom uredili rejo Ssov
Novi lastnik bo p^a moral
Rjaviti veterinarsž poS
^lok ureja tudi letno cS
nje proti steklim ter obvezne
gasjo označbo na ovratnid
sme gibati brez
lastnikovega nadzora, na spre-
hodu pa mora biti pripeta nt
v^ terznagobčSm Po!
stramtev njenih iztrebkov
so porSr'"^"^""^'^" odloka
n?«^- v ^ prepovedali muče-
nje zivah. Pes mora imeti Pri.
Sa hnH	^"^en
odvzeli
pr^videnepa so tudi denarna
Krvodajalska ^
akcija v Laškem
12.marca od7.do io.ure rS
v laski obcmi v letošnjem letu
d°'aT'So°verS Ji
MOJCA MAROl
delo
vedno
v središču
^ 9 a j a n i
131
Jožefov sejem
v Hmezadovi Kmetijski za-
drugi Petrovče ter Kmetijsko
svetovalni službi Žalec letos že
peto leto zapored pripravljajo
Jožefov sejem. Tradicionalna
in vsako leto vse bolje obiska-
na prireditev bo tokrat v pe-
tek, 19. marca.
Prireditveni prostor okoli
petrovške zadruge bo zaživel
že v zgodnjih jutranjih urah,
ko bo svoje izdelke pripeljalo
v dolino približno 200 razstav-
Ijalcev. Letos so organizatorji
nekoliko razširili sejemski
prostor, zaradi varnosti pa bo
na ta dan zaprta tudi cesta
skozi del naselja. Uradno bodo
Jožefov sejem odprli ob dese-
tih dopoldne, pol ure zatem se
bo pričela licitacija rabljenih
strojev in opreme, med drugim
bodo pripravili licitacijo rab-
ljenih traktorjev Stayer-Deutz
ter priključkov Kmetijstva
Žalec ter Kmetijske zadruge.
Stroje, opremo, izdelke in pri-
delke boste lahko prodajali sa-
mi ali pa jih zaupali organiza-
torjem v komisijski prodajal-
ni. Razen strojev in opreme
bodo obiskovalci lahko spet
izbirali med kmečkim oro-
djem, semeni, rokodelskimi iz-
delki, tako kot vsako leto pa
bodo naprodaj tudi dobrote iz
kmečkih kuhinj. Članice akti-
vov kmečkih žena bodo v dvo-
rani pripravile razstavo ročnih
izdelkov in dobrot, domačih
kruhov, salam in savinjskih
vin, razstavo pekarskih in me-
sarskih izdelkov, vse dobrote
pa bo mogoče okusiti in kupo-
vati.
Popoldne se bo v prostorih
zadruge začelo ocenjevanje
domačih vin, poleg tega pa še
okrogla miza o kletarjenju.
Okroglo mizo bodo pripravili
tudi o pripravi domačih salam,
ki jih bodo na sejmu ocenjevali
strokovnjaki. Jožefov sejem
bodo zaključili s tako imeno-
vanim Jožefovim kulturnim
programom, podelitvijo na-
grad ter priznanj in obvezno
Jožefovo veselico.
Organizatorji so letos pri-
pravili še nekaj novosti. Se-
jemska prireditev se bo tokrat
začela ob osmih s sveto mašo
v petrovški baziliki. V okolici
cerkve bo na ta dan organizi-
ran poseben Karitasov sejem,
obenem pa bodo pripravili do-
brodelni srečolov, s pomočjo
katerega bi uresničili davno
načrtovano obnovo orgel v pe-
trovški baziliki. Sicer pa orga-
nizatorji pričakujejo približno
pet tisoč obiskovalcev. Če bo
vsem skupaj naklonjeno ^ še
vreme, potem se v Petrovčah
obeta spet pravi sejemski
praznik.	T. TAVČAR
Rudi Trobiš, direktor zadruge
Petrovče: »Organizatorji smo
se na letošnji Jožefov sejem
dobro pripravili. Organiziran
je v pravem času, saj se vrtič-
karji in kmetovalci pred spo-
mladanskimi opravili lahko
oskrbijo s potrebnim orodjem,
stroji, semeni, razen tega pa še
z izdelki domače obrti. Obi-
skovalci, ki so že prišli na se-
jem, pa zagotovo dobro pozna-
jo tudi kmečke dobrote, ki jih
znajo pripraviti kmečke žene.«
Odločitev na Kalobju
Danes smo zaključili s spre-
jemanjem prijavnic za sodelo-
vanje na 21. izletu 100 kmeč-
kih žensk na morje, ki bo 2. in
3. aprila v Lucijo pri Portoro-
žu in Lipico.
Čeprav smo letos dobili ne-
kaj manj prijavnic kot zadnja
leta, pa je številka preko 1500
še ve^o vredna vsega spošto-
vanja. Toliko je želja, žal pa bo
po soboti zvečer srečnih samo
sto, ki bodo z nami na izletu.
Radio Celje bo skupaj z No-
vim tednikom tudi letos pri-
pravil javno žrebanje in sicer
v radijski oddaji z neposred-
nim prenosom, ki bo v soboto,
13. marca v gostišču Erjavec
na Kalobju. Zakaj smo se od-
ločili prav za Kalobje? Naša
najstarejša in najpopularnejša
akcija je bila rojena v šentjur-
ski občini in iz nje imamo vsa-
ko leto tudi največ prijav. Prav
tako na Kalobje ni daleč iz
šmarske in laške občine, od
koder je tudi veliko kandi-
datk.
V sobotnem programu bodo
sodelovali ansambel Šaleški
fantje, ki bo predstavil svojo
novo kaseto, naš stalni gost na
izletih in obiskih v porodniš-
nici oktet Studenček s triom
Vikija Ašiča ter eden najbolj-
ših slovenskih harmonikarjev
Zoran Zorko.
Pokrovitelj oddaje bo tovar-
na lahke obutve TOLO Šent-
jur, ki se je takoj in z vsem
razumevanjem odločila, da so-
deluje pri veliki akciji.
Prireditev se bo začela ob
19.30. uri, po njej pa bo še veli-
ko priložnosti za prijetno raz-
položenje v lepem okolju Ka-
lobja in gostilne Erjavec. Sreč-
ne izžrebanke bomo objavili
v prihodnji številki Novega
tednika.
Imamo že dve potnici, ki sta se
na izlet u\Tstili mimo žreba.
To sta Emilija Razgoršek iz
Brezove v Šmartnem v Rožni
dolini (prva se je prijavila) in
Ida Bitenc iz Zg.Pobrežja,
Mozirje, ki smo jo povsem
naključno našteli v prijavi pod
številko 1000!
Na javno žrebanje so pred-
vsem vabljene nekdanje udele-
ženke naših izletov in seveda
tiste, ki so se prijavile za letos.
TONE VRABL
Plinifikacija
Rogašice
v Rogaški Slatini si že
približno dve leti prizade-
vajo za plinifikacijo mesta.
V zdraviliškem mestu bi
z naložbo tudi bistveno
prispevali k varstvu že pre-
cej onesnaženega okolja.
Javni razgrnitev ter obrav-
navo so opravili letos janu-
arja, lokacijski načrt je
pred dnevi sprejel šmarski
izvršni svet, v prihodnjih
tednih pa ga bo obravnava-
la tudi občinska skupščina.
Zemeljski plin že izko-
riščajo v Steklarni ter
Zdravilišču, nove priključ-
ke pa bi omogočili še v sre-
dišču mesta. Tržišču ter
Ratanski vasi. Mestno pli-
novodno omrežje bi merilo
kar 24 kilometrov. Vred-
nost projekta znaša pri-
bližno 2,5 milijona DEM,
pred časom pa so se odloči-
li, da bi denar pridobili na
republiških razpisih ter
s pomočjo svojih občinskih
obveznic.
Na območju šmarske ob-
čine so doslej udejanili pli-
nifikacijo le v Rogatcu. Za
Šmarje pri Jelšah, občin-
sko središče, pripravljajo
lokacijski načrt, za Podče-
trtek in Kozje pa so izdelali
idejna projekta.
BJ
Predstavitev Savinjsice doline
Konec tega meseca bo v Ljubljani turistični sejem Alpe
Jadran, na katerem namerava sodelovati tudi Turistična zveza
Spodnje Savinjske doline v sodelovanju s turističnimi agenci-
jami.
To bo obenem tudi prva predstavitev naravnih, kulturnih,
etnografskih in turističnih zanimivosti Savinjske doline na
kakšnem večjem turističnem sejmu. Obiskovalcem sejma
v Ljubljani bodo ponudiU tri projekte. V prvega so uvrstiU
strokovne ekskurzije za šolsko mladino, ki jo bodo povabili na
ogled rimskih izkopanin v Šempetru, jame Pekel ter nasada
hmeljskih vrst in zdravilnih rastlin na Inštitutu za hmeljarstvo
in pivovarstvu v Žalcu. Drugi projekt zajema program nakupov
v industrijskih prodajalnah po žalski občini, tretji pa družinske
izlete po Savinjski dolini. S svojo ponudbo naj bi se na tem
sejmu Alpe Jadran predstavili tudi nekateri gostinci iz Savinj-
ske doline.
IB
Task poroča
Slovenske Koniice Imajo svojo tiskovno
agencijo
V	Slovenskih Konjicah je
v okviru tednika Konjiške no-
xice, ki jih izdaja ABD Dravi-
nja d.o.o., pred slabim mese-
cem zaživela Tiskovna agenci-
ja Slovenske Konjice. O doga-
janjih v konjiški občini redno
obvešča slovenske medije.
V	agenciji so pripravili že
vrsto sporočil. M^ drugim so
javnost obvestili, da je odsto-
pil predsednik občinskega od-
bora Liberalno demokratske
stranke Tadej Brdnik in da so
imenovali za v. d. predsednika
Jožeta Kuzmana.
Križišče pri Ulipiju, kjer se
odcepi regionalna cesta proti
Zrečam z magistralne ceste
Celje-Maribor kljub obljubam
črna točka. Čeprav je že izbran
izvajalec del - Mariborsko
cestno podjetje, ki bi križiče
uredilo približno za 10 milijo-
nov tolarjev, čeprav je doku-
mentacija za regionalni odsek
urejena, pa se zatika pri so-
glasjih za magistralno cesto,
za katero je pristojna republi-
ka. Povrhu vsega pa bo treba
čakati še na sprejem republi-
škega proračuna. Nanj čaka
tudi cesta Vitanje-Dolič.
Na Rogli pa so 2. marca do-
bili nov teptalni stroj, uvožen
iz Nemčije, vreden 238 tisoč
nemških mark. To je prvi to-
vrstni stroj v Evropi. Dela lah-
ko že pri tanki snežni odeji in
ima možnost nanosa snega tja,
kjer ga bo zmanjkalo. S po-
močjo novega stroja bodo po-
daljšali smučarsko sezono na
Rogli.
Dr. Marjan Berginc je postal
direktor zdravstvenega zavo-
da Slovenske Konjice. Svet za-
voda je direktorja izbral med
tremi kandidati. Iz ožjega iz-
bora so najprej izločili inže-
nirja kemije, težko pa so se
odločili med dr. Olgo Čanžek
in dr. Marjanom Bergincem,
saj oba uživata v svojem oko-
lju velik ugled.
MBP
Praznik bo na
Ponikvi
v žalski občini bodo letošnji
občinski praznik proslavili na
Ponikvi. Razen krajevne skup-
nosti Ponikva so se za občinski
praznik potegovali še v kra-
jevni skupnosti Andraž.
Ponikvo so predsedstvo
skupščine in zatem še poslanci
izbrali zato, ker so v tej obrob-
ni krajevni skupnosti nazad-
nje proslavljali občinski praz-
nik leta 1970, v Andražu pa
leta 1975. Razen tega so na Po-
nikvi v zadnjih letih opravili
veliko dela. Med drugim so ob-
navljali in asfaltirali ceste,
delno zgradili mrliško vežo,
uredili dvorano, zgradili
Slomškov dom, igrišča in par-
kirišča ter se lotili gradnje ga-
silskega doma. Koliko bodo
zaradi letošnjega praznika na
Ponikvi bogatejši, je seveda
drugo vprašanje, ker v občin-
ski malhi denarja ne bo na
pretek. Na Ponikvi pa računa-
jo, da bodo tudi zaradi praz-
novanja lažje rešili enega svo-
jih najbolj perečih problemov,
to je oskrbo s pitno vodo.
IB
Delovni čas po občinsko
Žalski župan Milan Dobnik
že vse od začetka svojega žu-
panovanja prisega na prijazno
občino. Ničkolikokrat je pove-
dal, da morajo stranke za ob-
činskimi pulti pričakati pri-
jazni uslužbenci. Mnenja ljudi
so deljena, eni menijo, da se je
marsikaj uredilo v prid lju-
dem, ki jih pota vodijo v ob-
činsko hišo, drugi se še vedno
jezijo, da na občini ni nobene-
ga reda.
Dokaj ostro so se delovnega
časa ljudi na žalski občini loti-
li nekateri poslanci na zad-
njem zasedanju. Med drugim
je bilo slišati očitke, da občin-
ski telefon pogosto zvoni
v prazno, v nekaterih oddel-
kih, zlasti prometnega so se lo-
tili poslanci, se vijejo dolge vr-
ste, nič bolje pa ni takrat, ko bi
človek rad našel kakšnega ob-
činskega funkcionarja. Zakaj
na občini ni potrebno registri-
rati delovnega časa, so se spra-
ševali poslanci in zahtevali tu-
di pojasnila, kako lahko neka-
teri poleg svoje službe oprav-
ljajo še kakšno drugo delo,
predavajo naokrog ali pa vodi-
jo zasebno podjetje? S pojasni-
lom se je takoj in tudi edini
oglasil župan Milan Dobnik.
Poleg županske funkcije, je
pojasnil, še dvakrat na t^en
predava na celjski gimnaziji,
kar je znana stvar, zaradi tega
pa dvakrat na teden prihaja
v službo s kakšno uro zamude.
Družinski proračun si zaradi
tega ni kaj prida izboljšal, ker
je honorar odstopil gimnazij-
skemu pevskemu zboru. Tega,
da je v dobrega pol leta zaradi
takšnih in drugačnih župan-
skih fukcij bil doma vsega
skupaj en ali dva vikenda, lju-
dje pač ne vedo. Da je župana
videti povsod, kjer se kaj do-
gaja, pa Žalčani in okoličani
res ne morejo zanikati. Bilo pa
je v skupščinski dvorani kar
nekaj takšnih, ki bi lahko od-
govarjali na zastavljeno vpra-
šanje. Pa niso. Že vedo, zakaj.
IB
Na degustaciji so bili obiskovalci s proizvodi nemške mlekarne ZOTT zelo zadovoljni, kako bodi
zadovoljni kupci, pa bo pokazal čas. ZOTT-ovi proizvodi so v redni prodaji že v levski Leni ii
žalski Žani.
Slovenija v veliki ZOTT-ovi družini
Mlečni proizvodi vodilne
nemške mlekarne ZOTT so mi-
nuli teden, s pomočjo uvozni-
ka Hmezad trgovine in distri-
buterja PC Lena Leveč, ugle-
dali luč sveta tudi na sloven-
skem tržišču. Na pokušini, ki
je bila v levški Leni, so prika-
zali široko paleto ZOTT-ovih
sadnih, tudi dietnih jogurtov,
pudingov, skut in ostalih
mlečnih proizvodov.
Za njih je značilno, da niso
le okusni in da so brez konzer-
vansov, temveč da imajo dolgi
rok trajanja in to tudi pri sob-
ni temperaturi. Zelo pomemb-
no pri omenjenih proizvodih je
prav dejstvo, da so narejeni za
sodobne kupce, ki vse bolj pri-
segajo na zdrav način življenja
in s tem, seveda, na zdrav na-
čin prehranjevanja. S tem se je
proizvajalec ZOTT močno
uveljavil tudi na najbolj zah-
tevnih tržiščih v Nemčiji, Ho-
landiji, Franciji, Španiji...
Ponudba mlečnih proizvodov
je v naših trgovinah vse bolj
pestra, toda v ZOTT-u so pre-
pričani, da je tudi za njih še
prostor na slovenskem tržišču.
EP
Št. 10 - 11. marec 1993
14
Zalčani izhiraio svoje zdravnike
z računalniki bo šlo hitreje - Racionalizacija v LIboJah
čakalnice Zdravstvenega
doma v Žalcu so v teh dneh
prepolne. Ne le zaradi gripe,
temveč tudi zato, da bi si lju-
dje pravočasno zagotovili svo-
jega zdravnika. O tem, kako so
se prilagodili razmeram po
uveljavitvi nove zakonodaje,
smo se pogovarjali z direktor-
jem žalskega Zdravstvenega
doma Marjanom Golobom.
Po uvedbi prostovoljnega
zdravstvenega zavarovanja in
novega načina obračunavanja
zdravstvenih storitev so v žal-
skem Zdravstvenem domu pri-
čakovali veliko težav. Pred-
vsem zato, ker so bile novosti
na hitro uvedene, navodila so
prejeli tik pred novim letom,
v praksi pa so jih morali uve-
ljavljati v začetku januarja.
Tako kot povsod drugod se je
tudi v tem domu povečalo ad-
ministriranje. Z uvedbo raču-
nalnikov bo delo steklo hitre-
je, res pa je, da se jih ne da
uvesti čez noč. Prve računalni-
ke so dobili šele konec januar-
ja, verjetno bo trajalo dva ali
tri mesece, da bo delo steklo
tako kot si ga zamišljajo in da
bo čakanja nekoliko manj.
»Smola je,« pravi Marjan Go-
lob, »da je v tem času v ambu-
lantah velika gneča zaradi
epidemije gripe, obenem pa se
moramo vsi skupaj privajati
na novosti. Ljudje prihajajo
v Zdravstveni dom tudi zato,
da si izberejo svojega zdravni-
ka, čeprav je bilo predvideno,
da bi ljudje prihajali in izbira-
li svojega zdravnika šele ta-
krat, ko potrebujejo zdravni-
ško pomoč. Marsikdo pride
v Zdravstveni dom samo zato,
da se vpiše na seznam k izbra-
nemu zdravniku. Tudi zato je
bil obisk v prvih dveh mesecih
večji, kot bi bil v normalnih
razmerah.«
In kako se odločajo Žalčani?
Pri vhodu žalskega Zdravstve-
nega doma so ljudje pred dne-
vi lahko prebirali obvestilo, da
novih pacientov ne sprejema
več zdravnik dr. Peter Stro-
uhal. Direktor je to komenti-
ral: »Po prejetih navodilih po-
samezni zdravnik naj ne bi od-
klanjal pacientov, dokler ne
doseže števila 1875. Takšen je
izračun zavarovalnice, takšno
povprečje naj bi dosegal posa-
mezni zdravnik. Zavarovalni-
ca na teh 1875 pacientov priz-
nava še 25 odstotkov presežka
za posameznega zdravnika.
Zaradi epidemije gripe je pri-
tisk na zdravnike bistveno
večji, zato gre v tem primeru
samo za trenutno prekinitev
sprejemanja pacientov. Nihče
med našimi zdravniki še ni do-
segel števila 1875. Po zbranih
podatkih imajo nekateri
zdravniki še večje število paci-
entov kot dr. Strouhal, res pa
je ta zdravnik med prvimi tre-
mi najbolj obremenjenimi
zdravniki v hiši.« Marjan Go-
lob še dodaja, da izbira zdrav-
nikov po dveh mesecih sicer ne
daje dokončne podobe, kaže
pa na precejšnje razlike, pone-
kod je razmerje celo ena proti
tri. En zdravnik ima torej tri.
krat več pacientov v primerja«
vi z drugim, čemur bodo prila-
godili tudi sistem nagrajeva-
nja. »Nesprejemljivo je,« pravi
direktor, »da bi bil zdravnilj
z več dela in večjimi obreme-
nitvami nagrajen enako kot ti-
sti z manjšim številom pacien-
tov. Sistem bo treba dopolniti,
kajti ne bo pomembno samo
število, temveč tudi racionalno
delo posamezne ambulante.«
IRENA BAŠA
Žalski Zdravstveni dom ima svoje enote tudi po ostalih večjih
krajih v žalski občini. Zaenkrat niso predvidene kakšne
bistvene spremembe pri delu v teh domovih. Krajani Liboj in
Kasaz pa se že nekaj časa sprašujejo, zakaj je bila v preteklosti
ambulanta v Libojah odprta petkrat na teden, sedaj pa samo
trikrat, Marjan Golob pojasnjuje: »Na zdravnika naj bi prišlo
po slovenskem povprečju 1875 ljudi. V naši občini je to pov-
prečje preko 2400 prebivalcev na enega zdravnika, zaradi česar
smo med najslabše zasedenimi občinami v Sloveniji. Zato je
treba obstoječi kader racionalno razporediti. Na ambulanto
v Libojah odpade manjše število ljudi, še zlasti po tem, ko se je
zmanjšalo število zaposlenih v libojski keramični tovarni. Poleg
tega ljudje zdaj sami izbirajo zdravnika, zato smo se odločili za
takšno racionalizacijo.«
MINISTRSTVO ZA FINANCE
REPUBLIŠKA UPRAVA ZA JAVNE PRIHODKE
IZPOSTAVA CELJE
OBVESTILO VSEM ZAVEZANCEM,
KI so DOLŽNI VLOŽITI NAPOVED
ZA ODMERO DOHODNINE V OBČINI
CELJE
Vse zavezance, ki so dolžni vložiti napoved za odmero
dohodnine za leto 1992 v občini Celje obveščamo, da
lahko napovedi vložijo v roku do 31. 3. 1993
-	pri Republiški upravi za javne prihodke - Izpostava
Celje, Vodnikova ulica 3
-	na sedežih vseh krajevnih skupnosti ali
-	priporočeno po pošti
V Republiški upravi za javne prihodke - Izpostava Celje
sprejemamo napovedi od 16. do 30. marca vsak dan od
8. do 17. ure, v soboto dne 13., 20. in 27. 3. pa od 8. do
12. ure.
Na sedežih krajevnih skupnosti lahko vložite napovedi
v času njihovih uradnih ur.
Zavezanci, ki bodo napoved oddali po pošti (priporoče-
no), naj na kuverti označijo, da se v pošiljki nahaja
napoved za odmero dohodnine.
REPUBLIŠKA UPRAVA ZA
JAVNE PRIHODKE
IZPOSTAVA CEUE
Vrtnica v novi preoblelci
Prejšnji petek so odprli pre-
novljeno Vrtnico, kavarno, ki
deluje pod okriljem Gostinsko
turističnega podjetja Na na.
Vrtnico (ki letos deluje ena-
indvajseto leto) so obnavljali
tri mesece, na dan otvoritve pa
so po dvanajstih letih obnovili
tudi smučarsko tekmovanje za
pokal Vrtnice, ki je bilo v pe-
tek popoldne na Rogli.
Sicer pa je v Vrtnici s prejš-
njim tednom začel delovati tu-
di nov, mlad kolektiv, katere-
ga vodja je priznana vinska
strokovnjakinja Simona Križ-
nik, ki je bila prej vodja strež-
be v hotelu Turška mačka.
In kakšne so novosti, ki jih
prenovljena Vrtnica ponuja
svojim gostom?
Uvedli so novo garderobo,
posebno telefonsko govorilni-
co za goste, razen tega pa lah-
ko mize po novem rezervirate.
V vrt, ki bo ponovno zaživel
poleti, ob obnovi niso posegali.
Zelo raznolika bo tudi go-
stinska ponudba prenovljene
Vrtnice. Tako si boste med
drugim lahko privoščili različ-
ne zajtrke - od domačih, du-
najskih, do ameriških, hladne
in tople prigrizke, razne vrste
slaščic, še posebej tort (tudi
dietetičnih), ki jih izdelujejo
po novem, posebnem progra-
mu. V Vrtnici pravijo, da bi
bili radi dostopni vsem go-
stom, zato so cene zmerne, pri
nekaterih študentskih jedeh
pa je cena celo namerno zni-
žana.
V začetku bo Vrtnica odprta
od sedmih dopoldne do triind-
vajsetih zvečer, potem pa bodo
delovni čas uskladili z željami
in potrebami gostov.
EP
Po Ifugi slinavica in pariillevlca?
Po sumu, da se je na Hrvaškem pojavila slinavka in
parkljevka, so v obmejni šmarski občini izjemno zaskrb-
ljeni. Potem ko je lanska svinjska kuga povzročila več sto
milijonov tolarjev škode, sprejemajo kar najstrožje var-
nostne ukrepe.
V občinsld veterinarski inšpekciji opozarjajo, da bi to-
kratna škoda bila še bistveno višja od lanske, gre pa za
bolezen, ki je še nevarnejša. V Sloveniji smo se s slinavko
in parkljevko nazadnje srečali pred dvema desetletjema in
to na Primorskem. Kot kaže bodo zato v obmejnem pasu
čepih živali. Znano je, da je tam veliko prekupčevanja
z živino čez državno mejo, saj je na Hrvaškem kar petkrat
cenejša.
Že lani avgusta so se zaostrili odnosi med Kmetijsko
zadrugo Šmarje ter veterinarji (ki so jim dolžni pristojb-
nine), sedaj pa opozarja tudi domači Zdravstveni dom. Če
se bo izgubljal nadzor nad živalmi, se utegnejo med ljudmi
pojaviti celo eksotične bolezni, svarijo. To pa bi pomenilo
tudi škodo za druge gospodarske panoge turistične ob-
čine.	BRANE JERANKO
Končno obnova
hotela Savinja
Takoj po lanskem prazni-
ku Piva in cvetja v Laškem
so zaprli hotel Savinjo in ga
izpraznili, kajti nameravali
so začeti z obnovo, ki jo bo
financirala	Pivovarna
Laško.
Ta želi objekt posodobiti
in narediti privlačnega za
številne obiskovalce turistič-
nega in zdraviliškega kraja.
Žal se je zataknilo pri stati-
ki, ki je izredno slaba in na
meji zdržnosti, zato odgo-
vorni niso dovolili začetka
gradnje, predno se priprav-
ljen projekt ustrezno ne
spremeni.
Po besedah Gorazda Šeti-
nc iz Pivovarne Laško je
projekt zdaj ustrezno po-
pravljen, sama razporeditev
notranjih prostorov pa ne bo
bistveno drugačna od prejš-
njega načrta. V kletnih pro-
storih bosta pivnica in vin-
ska klet, v medetaži speciali-
zirane trgovinice z lokali,
v zgornjem delu pa nekaj
apartmajev, ki jih Laško
nujno potrebuje. Z obnovo
bodo začeli aprila.
V sam objekt bodo vklju-
čevali tudi vse predmete, ki
so jih našli ob hotelu Savinja
pri izkopavanju, ki so jih
opravili lani. Gre za zanimi-
vo odkritje, ki je mesto La-
ško oziroma njegov nastanek
prestavilo še v starejšo, že-
lezno dobo. Mesto bo tako po
urejenih izkopaninah kot
obnovljenem in posodoblje-
nem gostinsko in trgovskem
objektu veliko pridobilo.
Objekt naj bi bil gotov do
prihodnjega leta, ko bo jubi-
lejna, 30. prireditev Pivo in
cvetje.
TONE VRABL
Življenje ni praznik
Diamantna poročenca ¥ Ollmju
Ana in Jože Žagar sta pred
dnevi praznovala diamantno
poroko, v kratkem pa bosta
oba tudi svoji 90-letnici. Za
65-letno zvestobo se je zbralo
vseh deset otrok, ki živijo po
Sloveniji, Hrvaški in Švici.
Pretekli konec tedna smo ju
iskali na njuni odmaknjeni do-
mačiji, visoko nad Olimjem pri
Podčetrtku, pa ju ni bilo do-
ma. Spet so praznovali, tokrat
sta se odpravila v Rogince pri
Pristavi, k Jožetovi sestri Ani-
ki, ki se je spominjala petdese-
tih let v Županovi domačiji.
Seveda sta še vedno polna
najlepših vtisov z nedavne di-
amantne poroke, ko sta se spet
zaobljubila pred oltarjem. Ta-
ko kot leta 1928. Le navade so
se spremenile, zato svatje to-
krat niso imeli po žepih kruha,
ki bi ga delili otrokom.
Razmeroma zdrava sta osta-
la in to kljub temu, da Jožeta
niso hoteli v vojaško suknjo.
Uradniki so premalo izmerili
čez njegov prsni koš. Pa ga ni-
koli ni bilo sram, ker ni bil
vojak. Izkazal se je na drugih
področjih. Leto dni pred poro-
ko je kupil strmo kmetijo,
s štirimi hektari zemlje, ki je
stala toliko kot trideset krav.
Tam so nato živeli, velika dru-
žina pa je sprejela tudi rejen-
ko. Mami Ani se je zasmilil
dojenček pri ljudeh, ki so po-
goreli, zato je svoje otroke
vprašala, ali so pripravljeni
sprejeti še enega družinskega
člana. Strinjali so se in tako je
z njimi tudi odrasla.
»Ni bilo vedno dobro, ni bilo
vedno slabo. Če bi bilo le do-
bro, bi se morda prevzela,« se
spominjata skupne življenjske
poti. Življenje ni bilo praznik,
pa četudi zadnje tedne veliko
praznujeta. Zasluženo, seveda.
Konec marca se bo družina
spet zbrala, saj bodo prazno-
vali Jožetovo 90-letnico.
BRANE JERANKO
Foto: EDO EINSPIELER
DELO
v središču
dogajanj
Mrliške veže nismo prodali
Pogrebno službo v Žalcu prevzelo poaietje Strahovnik
Žalčane v zadnjem času raz-
burjajo govorice, da je mestna
skupnost prodala mrliško vežo
zasebniku. Mrliške veže niso
prodali, res pa so jo dali v na-
jem in skupaj z njo tudi vse
pogrebne storitve.
Svet ter skupščina mestne
ski^nosti sta mrliško vežo
v Žalcu, ki je bila zgrajena
s samoprispevkom, ter skla-
diščni prostor dala v najem
žalskemu podjetju Strahov-
nik, kjer opravljajo pogrebno
službo že vrsto let. Pogodba
o najemu je začela veljati v za-
četku februarja, z mestno
skupnostjo je sklenjena za ne-
določen čas in s posebnim do-
ločilom, da jo lahko prekinejo
takoj, če najenmik ne bi zado-
voljivo opravljal vseh storitev.
Podjetje Strahovnik plačuje
mesečno najemnino, ki znaša
300 nemških mark, obenem pa
za poravnavanje stroškov,
predvsem vode in elektrike
v mrliški veži, od vsakega po-
greba plačuje mestni skupno-
sti še 100 nemških mark.
V svetu mestne skupnosti po-
jasnjujejo, da so se za oddajo
pogrebne službe v najem odlo-
čili predvsem zato, da lahko
občani vse potrebno uredijo na
enem mestu. S tem, ko so po-
grebno službo dali v najem za-
sebnemu podjetju, pa to seve-
da ne pomeni, da občani ne bi
smeli pogrebnih storitev za-
upati tudi drugemu zasebne-
mu podjetju, ki deluje v žalski
občini, to je podjetje Morana
iz Polzele ali pa kakšnemu po-
djetju izven žalske občine. Po-
treben pa bo dogovor, da ne bo
prihajalo do zapletov.
Še vedno pa bodo v mestni
skupnosti skrbeli za urejanje
in vzdrževanje žalskega poko-
pališča. Lani so z denarjem, ki
so ga zbrali z najemninami
grobov, uredili 1200 kvadrat-
nih metrov poti, za kar so od-
šteli milijon in pol tolarjev.
Letos bodo za urejanje poti
namenili še milijon tolarjev.
IB
Št. 10 - 11. marec 1993
15
Kaj počne Rdeči Icriž?
Torej, da ne bo pomote.
Vprašanje v naslovu ni name-
njeno kritiki te humanitarne
organizacije. Gre preprosto za
dejstvo, da povprečni držav-
ljan dolga leta sploh ni premi-
šljeval o delovanju Rdečega
loriža. Večina se je zavedala le
tega, da vidimo to oznako na
zdravstvenih ustanovah, na
rešilnih avtomobilih in televi-
ziji, kadar pripravljajo krvo-
dajalske akcije.
Danes so časi drugačni.
Množica revežev se vse bolj
zaveda pomena Rdečega križa,
pa tudi tisti, ki imajo prijatelje
in sorodnike na vojnih območ-
jih bivše Jugoslavije, se zate-
kajo po pomoč in nasvet k tej
organizaciji. In ker smo samo-
stojna država, je Državni zbor
sprejel Zakon o Rdečemu kri-
žu, ki je pred kratkim stopil
v veljavo.
Kaj torej počne Rdeči križ?
Splošna definicija v zakonu se
glasi takole: Rdeči križ Slove-
nije pomaga oblastem pri pre-
prečevanju in lajšanju trplje-
nja ljudi, zaščiti življenja in
zdravja ljudi ter zagotavljanju
spoštovanja človekovih pra-
vic, posebno med oboroženimi
spopadi. Rdeči križ Slovenije
sestavljajo lokalne organizaci-
je, ki se ustanavljajo po pred-
pisih o društvih. Iz teh sploš-
nih nalog Rdečega križa pa
izhajajo čisto konkretne de-
javnosti. To so organizacija te-
čajev in izpitov iz prve pomo-
či, organizacija in usposablja-
nje enot za prvo pomoč, krvo-
dajalske akcije, izvajanje
ukrepov za sprejemanje in na-
stavitev evakuiranega prebi-
valstva ter drugi ukrepi, ki
lahko prispevajo k preskrbi
ogroženih in prizadetih ljudi.
Zakon v trinajstem členu
določa, da se pri Rdečem križu
Slovenije ustanovi Služba za
poizvedovanje. Ta opravlja
naloge informacijskega urada
v skladu z ženevsko konvenci-
jo. Služba daje podatke priza-
detim posameznikom, pristoj-
nim organizacijam in organom
ter vzpostavlja stike med dru-
žinskimi člani, ki so jih ločili
vojna in druga izredna stanja.
Pri službi za poizvedovanje
lahko iščemo podatke o vojnih
ujetnikih, ki vsebujejo podat-
ke o vojaški enoti, činu, osebne
podatke, naslov kamor se po-
šlje pošta za vojne ujetnike,
podatke o spremembah, osvo-
boditvah, repartiacijah, pobe-
gih, namestitvah v bolnišnice
in druge.
Podatki o vojnih beguncih
in civilnih intemirancih vse-
bujejo prav tako osebne po-
datke prizadete osebe, naslov
kamor se jim pošlje pošta, pri-
imek in naslov osebe, ki jo je
potrebno obvestiti, podatke
o zdravsvenem stanju tistih, ki
so bolni in še nekatere druge.
Podatki o evakuiranih otro-
cih ter otrocih ločenih staršev
zaradi vojnih spopadov zaje-
majo katerokoli številko za
identifikacijo otroka, zdrav-
stveno stanje otroka, vsako
posebno znamenje, datum in
kraj, kjer je bil otrok najden,
sedanji naslov otroka v državi,
ki ga je sprejela in še nekatere
druge. Služba za poizvedova-
nje izda karton s fotografijo
otroka, ki ga pošlje centralni
poizvedovalni agenciji medna-
rodnega komiteja Rdečega
križa.
Služba zbira poleg teh še
podatke o ranjenih, bolnih in
umrlih pripadnikih oborože-
nih sil ter brodolomcih, o po-
grešanih osebah, žrtvah na-
ravnih in drugih nesreč in še
nekatere druge. Vso to kopico
podatkov naštevamo zato, da
bi že sedaj pomislili, kako po-
membno je, če imamo osebne
dokumente vedno pri roki in
kako pomembno je, da nosijo
otroci in odrasli v primeru voj-
ne ali naravnih nesreč pri sebi
kakeršenkoli identifikacijski
znak. Gornje podatke lahko
poleg pooblaščenih organov
zahtevajo od Rdečega križa še:
krvni sorodniki v ravni vrsti
ali stranski vrsti do vštetega
tretjega kolena, zakonec ali
sorodniki po svaštvu do všte-
tega drugega kolena, skrbnik
ali oskrbovanec, posvojitelj ali
posvojenec ter tisti posamez-
nik, na katerega se nanašajo.
Še to! Znak Rdečega križa,
ki je rdeči križ na belem polju,
je z zakonom zaščiten, njegova
zlouporaba pa se kaznuje.
JANKO KOŠTOMAJ
Šmarje potrebuje
obvoznico
V Šmarju pri Jelašh, ob-
činskem središču, so pri-
stopili k reševanju proble-
ma tranzitne magistralne
ceste Celje-Rogatec.
Cesta s pretežno tranzit-
nim prometom prečka kraj
ter ga deli v dva dela, kri-
tično pa je v prometnih ko-
nicah. Pri tem pa Šmarčani
ugotavljajo, da premorejo
v bližnji Rogaški Slatini že
dve obvoznici. Zato se je
občinska vlada pretekli te-
den odločila za pripravo
lokacijskega načrta bodoče
šmarske notranje obvozne
ceste. Gradnja bo postop-
na, trajala pa bi več let.
Domača vlada pa je dala
še zeleno luč za pripravo
ureditvenega načrta občin-
skega središča. Urbanistič-
ni načrtovalci si prizadeva-
jo, da bi uredili osrednje
območje trga, ob cerkvi, pa
tudi parkirišča in zapušče-
ne zelenice.	bj
Na
Kozjansliem
spat suša
V obeh kozjanskih obči-
nah se letos spet spopadajo
s sušo. V šentjurski občini
so začeli z vodo oskrbovati
gospodinjstva že januarja,
potrebe pa so se le še stop-
njevale.
Tako so v šentjurski ob-
čini konec preteklega me-
seca oskrbovali 65 obča-
nov, v začetku marca pa že
80. Pomoč so potrebovali
v KS Šentjur, Dramlje in
Ponikva, pretekli mesec pa
tudi v Slivnici ter na Plani-
ni. S prevozi so pomagala
krajevna gasilska društva.
Vodo plačajo občani (po
kubiku stane 720 SIT),
z občinsko vlado pa so se
dogovorili, da polovico
prevoznih stroškov prispe-
vajo iz občinskega prora-
čuna.
S sušo pa se borijo prav
tako v šmarski občini, kjer
je prizadela KS Šmarje pri
Jelšah, Šentvid pri Grobel-
nem ter Dobovec. Prizade-
tim gospodinjstvom so za-
čeli pomagati konec prete-
klega meseca. Tudi v tej
občini so s prevozi poma-
gala krajevna gasilska dru-
štva.
BRANE JERANKO
Sabina Matjašec
Mišo Malec
Jože Vizjak
Friderik Dobrajc
Manca Levštek
Praznika žensk - prazne besede
Prav je, da ženske praznujejo dva praznika, vendar pa je to premalo, menijo ljudje z ulice
V Sloveniji smo dolga leta
praznovali 8. marec, medna-
rodni dan žensk. Z novo poli-
tično ureditvijo pa smo iz za-
prašenih dnevnikov naših ba-
bic in prababic potegnili tudi
nov praznik - materinski dan,
ki ga praznujemo petindvajse-
tega marca.
Ker pa je navada železna
srajca, marsikje še vedno
praznujejo samo dan žensk,
drugje so se odločili za mate-
rinski dan, tretji pa praznujejo
kar oba praznika...
Kaj pa o obeh praznikih slo-
venskih žena menijo ljudje
z ulice in kaj in kdaj praznuje-
jo sami?
Sabina Matjašec, blagovni
manipulant iz Celja: »Dan že-
na je namenjen vsem ženskam,
materinski dan pa samo ma-
micam. Mislim, da je prav, da
se praznujeta oba praznika
— tako dan žena kot materinski
dan. Ženske si vsekakor zaslu-
žimo oba, saj živimo v obeh
vlogah - pa še v kakšni
zraven.«
Mišo Malec, tekstilni tehnik
iz Celja: »Kot moški se zaradi
dveh praznikov, ki jih praznu-
jejo ženske, ne počutim diskri-
miniranega. Prav je, da praz-
nujejo oba praznika, in sploh:
zdi se mi, da sta dva dneva
v letu premalo. Ženske bi mo-
rale — tako kotmi, moški — praz-
novati vsak dan.«
Jože Vizjak, dipl. ing. iz Ce-
lja: »Ženskam bi morali po-
zornost posvečati vsak dan, ne
pa samo dva dneva v letu. To
nič ne pomeni - to je samo de-
klaracija. Jaz, na primer, mo-
ram svoje spoštovanje in lju-
bezen ženski dokazovati vsak
dan. Če mi to uspeva, pa ne
vem - doma bi moral vprašati.«
Friderik Dobrajc, ekonom-
ski tehnik iz Celja: »To, da se
praznuje dan žena, je lepo.
Moti pa me, da moški nikoli ne
praznujemo. Po drugi strani
pa, če premislim, nam, mo-
škim, ni več tako lepo kot nam
je bilo nekoč. V zadnjem času
znajo namreč tudi ženske kar
dobro proslavljati. Vedno bolj
se znajdejo, niso več v podreje-
nem položaju. Zdi se mi, da je
to prav in... premislil sem si.
Ženske si zaslužijo kar oba
praznika, moški pa ga niti ne
potrebujemo.«
Manca Levštek, dijakinja iz
Celja: »Ne zdi se mi prav, da
praznujemo materinski dan,
saj je to lahko žalitev za tiste
ženske, ki nimajo otrok. Sicer
pa, slišala sem, da se dan žena
sploh ne praznuje več, da
praznujemo samo še materin-
ski dan. Ampak, pri nas doma
kljub temu še vedno praznuje-
mo dan žena.«
NINA M. SEDLAR
Foto: E.EINSPIELER
Nina,
novo ime
na trgu
Solastnika Podjetja za tr-
govinski promet Nina iz Zi-
danškove ulice v Celju Tatja-
na Dremelj in Jure Klanjšek
sta minulo soboto v hotelu
Rimski vrelec v Kotljah na
Koroškem predstavila obla-
čila iz svoje kolekcije Nina.
Na gala modni reviji so
manekeni Modno revialnega
teatra MORET iz Celja pred-
stavili modele za pomlad in
poletje 93, v Modnem kroja-
štvu Turnšek sešite moške
obleke ter večerne obleke.
Rimski vrelec so za predsta-
vitev izbrali zato, ker so pred
kratkim v Nini z lastnimi
kreacijami oblekli celotno
ekipo hotelskega osebja.
Modna revija je bila hkrati
tudi prva javna predstavitev
nove blagovne znamke Nina,
ki bo s kolekcijami lahke
ženske konfekcije zaenkrat
poskušala prodreti na doma-
čem trgu, v bližnji prihodno-
sti pa najprej v sosednji Av-
striji.
IS
Foto. EDO EINSPIELER
V novih prostorih prodajalne in servisa Number 2 je ponudba bolj pestra tudi zaradi večjega in
lepšega prostora, ki ga nudi lepo urejena hiša na Slandrovem trgu 9 v Žalcu. Kajpak bodo
ponudbo prilagajali tudi povpraševanju zvestih strank, upajo pa, da jih bo na novi lokaciji
spoznalo še več ljudi.
Number 1: novo ime, nov prostor
Prodajalna in servis Num-
ber 1 v Žalcu, ki jo med osta-
lim ljudje poznajo tudi po pri-
ljubljenem načinu prodaje
Staro za novo, je v letošnjem
letu doživela nekaj bistvenih
sprememb. Najprej so spreme-
nili lokacijo, tako da so sedaj
na Šlandrovem trgju 9 v Žalcu,
potem so popestrili ponudbo
in nazadnje spremenili ime.
Tako se prodajalna in servis,
katere lastnik je Dani Arčan,
sedaj imenuje Number 2.
Poleg pestre izbire televi-
zorjev, videorekorderjev, sate-
litskih anten, avtoradijev in
ostale akustike, vam kot do-
datno ponudbo nudijo brez-
žične mikrofone, večnamenske
brezžične slušalke in univer-
zalne daljinske upravljalce, ki
lahko zamenjajo tudi do osem
klasičnih. Da vam olajšajo na-
kup, lahko v Number 2 kupu-
jete tudi na čeke. Prav tako še
vedno opravljajo servise in po-
pravila na vseh akustičnih
aparatih, pri nakupu novega
akustičnega aparata, pa vam
po želji odkupijo vašega sta-
rega.
EP
Št. 10 - 11. marec 1993
16
Manjka velika zmaga
y hokejski reprezentanci Slovenije za SP Je celjski napadalec Robert Žolek edini amater
v Ljubljani in na Bledu se bo jutri
začelo svetovno prvenstvo skupine
C v hokeju na ledu, na katerem bo
poleg Roka Kojška in Tomaža Vnuka
igral še tretji celjski reprezentant: 26-
letni Robert Žolek, ki je med vsemi
Hitijevimi izbranci edini amater!
»Na kvalifikacijski tekmi proti Hr-
vaški sem dosegel gol in bil podajalec,
toda zaradi izpaha ključnice z leda
odšel že v 10. minuti. Počival sem sko-
raj ves mesec, izpustil turnir na Nizo-
zemskem in bil prepričan, da ne bom
med kandidati za SP. Vabilo na zak-
ljučne priprave jc bilo veliko presene-
čenje, ko pa me je Hiti na treningu
začel uigravati skupaj z Rojškom in
Mlinarccm sem dobil občutek, da bom
med udeleženci SP,« je v ponedeljek
zvečer dejal levi napadalec drugega
celjskega napada Robert Žolek, ki bi
pred osmimi leti moral nastopiti na
mladinskem EP v Sofiji, a je v zadnjem
hipu na lastno željo ostal doma.
V zadnjih tednih je Slovenijo ob fi-
nalu domačega prvenstva zajela ho-
kejska evforija, kako pa bo na SP?
Med štiri se moramo zanesljivo uvr-
stiti. V predtekmovanju bo najbrž ne-
kaj več dela z Madžari in Kazahsta-
nom. V finalni skupini bo vso odprto,
odloči pa lahko že prednost domačega
ledu in podpora s tribun.
Celje je prvenstvo končalo na 4. me-
stu. Razočaranje ali v mejah pričako-
vanj?
Ob vseh težavah, ki so nas spremlja-
le, smo lahko kar zadovoljni. Že nekaj
let nam k še boljšemu vzdušju manjka
zmaga proti Olimpiji ali Jesenicam, ki
bi pomenila pravi vrhunec sezone in
najbrž napoved enakovrednega boja
za vrh. Morda se nam bo veliki met
posrečil že v novi sezoni, saj se pri-
pravlja odlično moštvo.
O okrepitvah iz nekdanje SZ so bila
deljena mnenja. Kakšno je vaše?
Izbira je bila slaba, to je bil velik
spodrsljaj bivšega sekretarja Rozma-
na. Ponujala sta se Lomovšek in Bolta,
prišel pa je Ušakov, ki je sicer zelo
dober vratar, toda več bi nam pomenil
igralec v polju. Misenko je bil zgrešena
naložba, na koncu še Ščurjenko. Tujci
bi morali predstavljati pol ekipe. Naj-
boljši dokaz je Bled, toda vselej jih
moraš držati v precepu, ne pa da jih
trener podpira in zagovarja.
Omenili ste Rozmana. Je biia petici-
ja zoper njega in vodstvo res potrebna?
Stvari nisem poznal najbolje, zdaj
lahko vse s časovne distance realno
ocenjujem. Klub je bil zadolžen na
vseh koncih in tik pred bankrotom,
z novim vodstvom pa se je položaj ure-
dil. Narejeni so že načrti za novo sezo-
no, glede morebitnega prehoda so na-
vezani stiki z nekaterimi reprezentanti
in odličnimi tujci; če se uresniči vsaj
polovica zamisli, bomo jeseni imeli
ekipo za največje podvige.
Edini ste se zoperstavili razgrajaču
Sheehyu. Kdo je potegnil krajši konec?
Sheehy je s svojimi izgredi na tribu-
ne privabil številne nove gledalce, po
drugi strani pa je samo čakal na pri-
ložnost za pretep. V Ljubljani je v pre-
kinitvi s klopi pridrsal na led in me
brez pravega povoda udaril. Nisem se
mogel zadržati, vrnil sem mu in potem
sva se nekaj časa ravsala. To je bil moj
prvi pretep na ledu in še kar dobro se
je izteklo. Celo igralci Olimpije so
priznali, da sem se med pretepom do-
bro držal, saj so se vsi po vrsti na
treningu izmikali dvobojem z Ameri-
čanom.
ŽELJKO ZULE
Foto: EDI MASNEC
HAI^RAMA
Košarka
Slovenska liga
Moški — prva tekma četrtfi-
nala končnice: Postojna-Ro-
gaška 89:75 (38:30); gostje so
bili brez možnosti za uspeh,
saj so že sredi prvega polčasa
zaostajali za več kot deset
točk: Novakovič 24, Jurkovič
18, Virant 14, Sušin 9, Tabak
7, Cerar 3.
Ženske: 9. kolo — zelena sku-
pina: Welrok-K. Afrodita
74:71 (40:35); Majstorovičeva
(17 točk, Pešič 16, C.Jezovšek,
Germ 13, Vodopivec 12) je
zadnji napad pri točki zao-
stanka zgrešila in Slatinčanke
lahko v rednem ligaške delu
osvojijo šele 4. mesto. Vrstni
red pred zadnjim kolom: Ježi-
ca 44, Wetrok 38, K. Afrodita,
Odeja 37, Ježica ml. 32, Kranj
31.
Rdeča skupina: Metka-Mi-
bex 63:75 (39:36); s slabim
skokom za odbitimi žogami so
Celjanke zapravile zadnjo pri-
ložnost za napredovanje: Po-
lutnik 30, Hajdinjak 15, Čret-
nik, Jurak 8, Arbeiter 2. Co-
met-Domžale preloženo. Vrst-
ni red pred zadnjim kolom:
Mibex 18, Metka 14, Comet (s
tekmo manj), Slovan 13, Dom-
žale, Jesenice 10.
Nogomet
Slovenska liga
18.kolo: Steklar-Izola 3:2
(1:0); vse tri gole je dosegel
Prevolšek, dveh je bil podaja-
lec Valek; Železničar-Publi-
kum 3:0 (3:0); Rudar-Olimpija
0:3 (0:1). Vrstni red: Olimpija
27, Maribor 24, Mura, Ljublja-
na 23, Kompas, Naklo 22, Stu-
dio D 21, Rudar 19, Koper, Za-
gorje 18, Slovan 16, Publikum
15, Železničar, Gorica, Steklar
14, Izola 13, Nafta, Potrošnik
11.
Rokomet
Slovenska liga
ženske - 8. kolo: Žalec-Vele-
nje 19:22 (8:10); gostje so vodi-
le vse od 12. minute, čeprav so
pred odmorom ostale brez izk-
ljučenega trenerja Dobnika.
Strelke: Gorbulina 7, Kline 5,
Golob 3, Bylina 2, Simek,
V. Dolar 1 za domače; Hudej 8,
Oder 6, Katič 3, Topič, Kranjc
2 za gostje. Vrstni red: Branik
13, Velenje 12, Izola 7, Žalec,
Primož 5, N. mesto 4.
II. slovenska liga
Moški: vzhod - 16. kolo: Po-
let-Celje 22:22 (11:7). Vrstni
red: Krško 27, V. Nedelja 23,
Hrastnik, Zagorje 20, Radgona
16, Celje 15, Radeče 10, Ormož
6, Polet 5.
Odbojka
Slovenska liga
ženske - prva polfinalna
tekma končnice: Abes Trade-
Hit Casino 3:2 (-13, -11, 5, 2,
11); maturantski ples na pred-
večer tekme je domače povsem
zmedel, čeprav je bila slavjen-
ka Terbucova najboljša.
II. slovenska liga
Moški - 16. kolo: Braslovče-
Mislinja 3:1 (6, -14, 5,10), Bre-
zovica-Celje 3:0 (8, 10, 11),
Izola-Topolšica 1:3 (-2, -6,12,
-6). Vrstni red: Ljutomer 30,
Topolšica 24, Črnuče 22, Bre-
zovica, Salonit ml. 20, Vileda
ml, Mežica 16,Izola, Braslovče
14, Mislinja 8, Pionir ml. 6,
Celje 2.
Ženske -16. kolo:Braslovče-
Mislinja0:3(-9,-l 1,-6). Vrstni
red: Mishnja 32, Pionir 26,
Triglav 24, Prevalje 20, Cimos
ml. 18, Vital, Ptuj 16, Mežica
12, Braslovče 10, Rogoza ml.
Tabor ml. 8, Šentvid 2.
Območno prvenstvo
Žalec - mladinci: 1. Šempe-
ter, 2. Braslovče; mladinke: 1.
Abes Trade, 2. Topolšica, 3.
Braslovče; st. pionirji: 1. Bra-
slovče, 2. Šempeter, 3. Topol-
šica: st. pionirke: 1. Abes Tra-
de, 2. Šempeter, 3. Braslovče.
Plavanje
Državno prvenstvo
Celje: moški - 50 m kravi: 2.
Jurak 24,17; 100 m kravi: 3.
Jurak 52,76; 200 m kravi: 3.
Jurak 1:54,81; 400 m kravi: 4.
Tešovič 4:03,68; 1500 m kravi:
2. Tešovič 15:55,78, 9. Pečar
18:34,14; 100 m prsno: 10. Ko-
šar 1:15,09; 200 m prsno: 12.
Reberšak 2:55,77; 100 m hrbt-
no: 9. Kolčan 1:02,99; 200
m hrbtno: 3. Kolčan 2:13,99, 9.
B. Stojanovič 2:21,12, 12. L.
Stojanovič 2:31,13; 200 m me-
šano: 5. Jurak 2:10,25; 400
m mešano: 3. Tešovič 4:35,96;
4 X 100 m kravi: 4. Neptim
3:41,83; 4 x 200 m kravi: 3.
Neptun (Tešovič, Ocvirk, Kol-
čan, Jurak) 8:13,24; 4 x 100
m mešano: 4. Neptun 4:09,89;
ženske — 50 m kravi: 11. Ukič
29,35; 100 m prsno: 7. Kranjc
1:19,32; 200 m prsno: 7.
Kranjc 2:49,10; 100 m delfin:
4. Glavan 1:08,81, 8. Roš
1:11,98; 200 m delfin: 7. Roš
2:33,98, 8. Glavan 2:34,20; 100
m hrbtno: 3. Tanko 1:06,97,
11. Toplak 1:13,84; 200
m hrbtno: 8. Toplak 2:35,45;
4 X 100 kravi: 6. Neptun
4:15,39; 4 x 200 m kravi: 6.
Neptun 9:52,15; 4 x 100 m me-
šano: 4. Neptun 4:39,91.
Kegljanje
Slovenska liga
Končnica: 3. kolo — ženske:
Gorica-Emo 2:6 (2438:2511;
zmagale: Grobelnik 418, Tkal-
čič 450, Kardinar 437, Petak
426; izgubili: Šeško 377, Zu-
pane 403). Vrstni red: Emo 12,
Ljubljana 8, Triglav, Gorica 2.
Moški (od 5. do 8. mesta):
Brest-Žalec 7:1 (5290:5004;
zmagal Podkrajšek 874; izgu-
bili: Gmajnar 867, Kompan
789, Jakopovič 862, Krajšek
817, Klančar 795). Vrstni red:
Fužinar 10, Brest 8, Žalec, Do-
nit 2.
11.	slovenska liga
ženske - 11. kolo: Ljubljana
II-Emo II 5:3 (2296:2214; zma-
gale: Ledinek 404, Razlag 358,
Zimšek 372; izgubile: Grivič
383, Špoljar 371, Zubič 326).
Vrstni red: Ljubljana II 17,
Rudar 15, Korotan 14, Emo II
12,	Proteus, MTT 11, Tekstina,
Izola 4.
Namizni tenis
II. slovenska liga
Moški - 8. kolo: Ingrad-Pre-
serje 6:1 (Leber, Bračko 2, Štr-
Ijič, Leber-Štrljič 1); Ingrad-
Istrabenz 4:3 (Leber 2, Štrljič,
Bračko 1). Vrstni red: Vesna
26, Ingrad (dve tekmi manj),
Istrabenz, Petovia (tekma
manj) 18, Preserje, Krško 16,
Gorica 10, Šampionka, Fuži-
nar (tekma manj), Jesenice 6.
Smučanje
Prvenstvo DVUTS
Maribor: 1. Gumze (Br),
7.Firlinger (Rogaška), 8. Gra-
bar, 10. Maligoj, 14. Brilej, 16.
Zgoznik, 19. Jakop (vsi Sne-
žak), 20, Lojen (Rog), 24. Kle-
men, 29. Turk, 30. Grenko, 35.
Čemeč, 40. Marinček, 41. Mez-
narič (vsi Snež).
Pokal Vrtnice
Rogla: moški - do 30 let: 1.
Cesar 30,33, 2. Magdič 31,91,
3. Vajdič 32,62; do 50 let: 1. V.
Jovan 31,71, 2. Čater 33,33, 3.
Retuznik 34,44; nad 50 let
— memorial Marjana Rosine: 1.
Cvahte 34,75, 2. Tajnšek 37,04,
3. Orač 38,36; ženske - do 30
let: 1. Vignjevič 31,50; nad 30
let: 1. Jovan 33,44.
Streljanje
Zlata puščica
Laško: 1. Gorišek 514, 2. Sa-
šek (oba Z. mosU 511,3. Brun-
šek (DP) 505; Žalec: 1. Ošep
(Šemp) 517, 2. Toplak (Lib)
497, 3. Kralj 473, 4. Turnšek
(oba Brasl) 455, 5. Džudarič
(Griže) 451.
Po skoraj dveh mesecih o nagradah stavnice
Golding loto ni v celoti odločal žreb, marveč
bo zaradi samo dveh pravilnih napovedi (dobi-
li smo 109 kuponov) v naslednjem kolu na-
gradni sklad nekoliko večji - 12 tisoč tolarjev.
Pravilni tipi 21. kola: Metka-Mibex 2, Ža-
lec-Velenje 2, Rudar-Olimpija 2, Steklar-Izola
1, Ingrad-Istrabenz 1, nagrajenca pa sta Anton
Skok iz Štor (5000 tolarjev) in Romana Brez-
nik iz Polzele (3000 tolarjev). Nagradi bosta
dobila po pošti.
Za sodelovanje v naslednjem kolu (pri ko-
šarkarskih tekmah tip O pomeni podaljšek)
bomo upoštevali kupone s poštnim žigom so-
bote, 13. marca, ali če bodo v soboto najkasne-
je do 12. ure oddani v nabiralnik pri vhodu
v našo stavbo. Naslov: Novi tednik. Trg
V. kongresa 3a, 63000 Celje, s pripisom Gol-
ding loto.
Šf7l?)RTNI
koledar
Petek, 12.3
Tenis
Rogaška Slatina: dvo-
ransko prvenstvo Sloveni-
je; do nedelje.
Sobota, 13.3.
Judo
Koper: državno pionir-
sko prvenstvo (od 10. ure).
Kegljanje
Kranj: Triglav-Emo
(4. kolo ženske končnice,
13. 30), Žalec: Žalec-Fuži-
nar (4. kolo moške končni-
ce, 16); Celje: MDL-MTT
(12. kolo II. moške lige), In-
grad-Šoštanj (12. kolo me-
dregijske lige, obe 16).
Košarka
Postojna: Postojna-Ro-
gaška (tretja tekma četrtfi-
nala moške končnice); Slo-
venske Konjice: Comet-
Idrija, Polzela: Polzela-
Maribor (prvi tekmi moške
končnice za obstanek v ze-
leni skupini); Sežana: Kra-
ški Zidar-Elektra (vse 19);
Podbočje: Podbočje-MIK
Prebold (prvi tekmi konč-
nice za obstanek v moški
SKL, 19. 15); Rogaška Sla-
tina: K. Airodita-Odeja,
Celje: Metka-Domžale (obe
19), Ljubljana: Slovan-Co-
met (10. kolo končnice žen-
ske SKL).
Odbojka
Nova Gorica: Hit Casi-
no-Abes Trade (druga pol-
finalne tekma ženske konč-
nice); Celje: Celje-Braslov-
če, Topolšica: Topolšica-
Salonit ml. (17. kolo II. mo-
ške SOL); Ptuj: Ptuj-Bra-
slovče (17. kolo II. ženske
SOL).
Rokomet
Litija: Presad-P. Laško
(18), Velenje: Gorenje-Do-
bova (20. kolo moške SRL,
19).
Nedelja, 14.3.
Kegljanje
Celje: Emo II-MTT
(12. kolo II. ženske lige).
Nogomet
Celje: Publikum-Ste-
klar, Ljubljana: Kompas-
Rudar (19. kolo SNL);
Šmartno ob Paki: Era
Šmartno-Tumišče, Seža-
na: Tabor-Dravinja (16.
kolo II. SNL, vse 15).
Torek, 16.3.
Košarka
Polzela: MIK Prebold-
Podbočje (druga tekma
končnice za obstanek
v moški SKL, 19.30).
Sreda, 17.3.
Košarka
Idrija: Idrija-Comet,
Maribor: Maribor-Polzela
(drugi tekmi moške konč-
nice za obstanek v zeleni
skupini, obe 19); Velenje:
Elektra-Kraški zidar (dru-
ga tekma končnice za ob-
stanek v moški SKL, 18).
Rokomet
Celje: P. Laško-Drava
(prva polfinalna tekma
moškega pokala, 19).
Št. 10 - 11. marec 1993
17
Na malem maratonu (21
km) v Raveni je bila Helena
Javornik iz Zreč (letos bo
tekmovala za TAM Mb)
tretja, Celjan Stane Roz-
man pa četrti, kar sta bili
med več kot 1500 tekači
najboljši slovenski uvr-
stitvi.
Ksenija Maček je na
strelskem tekmovanju na
Madžarskem v močni kon-
kurenci zmagala z zračno
pištolo s 477,1 krogi. Po os-
novnem nastopu je vodila
z odličnim rezultatom 380,
med moškimi pa sta Ve-
lenjčana Štuhec in Veter-
nik zasedla 4. oziroma
14.	mesto.
Osmo tekmovanje smu-
čarskih tekačev za alpski
pokal se je na Rogli konča-
lo z zmago nemškega za-
stopstva, v ženskem šprin-
tu na 5 km pa je Vida Ber-
toncelj iz Celja zasedla
15.	mesto.
Celjski drsalci so na MP
Zgornje avstrijske štajer-
ske v Linzu nastopili samo
v pionirski konkurenci.
V	svoji starostni kategoriji
sta zmagala Špoljar in Šo-
linčeva, drugi so bili Viz-
jak, Meža, Bratčeva in
Kranjčeva ter tretja Pfe-
iferjeva.
Na zadnjem pokalnem
turnirju v badmintonu za
mladince je v Ljubljani
Kristjan Hajnšek (Braslov-
če) znova izgubil finalni
dvoboj, njegov brat Robi
pa je izpadel v polfinalu.
V	končni uvrstitvi je Krist-
jan drugi. Robi pa deli
6. mesto.
Spomladanski tek na 11
km dolgi progi v okolici
Zreč sta v mednarodni
konkurenci dobila Živko
(Gorenje) in Pozničeva (Ve-
lenje), v pionirski konku-
renci pa so zmagali tudi
Drobne (Boštanj), Sabolčki
(Rim.Topl), Klemen (Ce)
ter Klemnova (Ce) in Feli-
cijanova (Bošt).
V Mariboru je na odpr-
tem prvenstvu Slovenije
v karateju med pionirkami
zmagala Deržkovo pred
Peščevo, kadet Guček (vsi
Petrovče) pa je osvojil
2. mesto.
Moštvenega hitropoetz-
nega prvenstva v šahu se je
v Šentjurju udeležilo devet
ekip. Vrstni red: Žalec
26,5, Velenje 25, Lipa
(Šent) 22, Velenje H 18,5,
Savinjčan 16,5, Griže 13,5,
Lipa n 9, Savinjčan II 7,5,
Ponikva 6,5.
Jurak z drugo normo
Mlatil plavalec Neptuna Ima za MEP v CarlgraUu normi na
100 In 200 metrov kravi - Tešoviča zaustavila gripa, mlatil
napredujelo
Na državnem prvenstvu
v plavanju je zastopstvo Nep-
tuna v Golovcu osvojilo dve
srebrni in šest bronastih ko-
lajn, najbolj pomemben pa je
odličen nastop 16-letnega Go-
rana Juraka, ki ima za mladin-
sko EP v Carigradu izpolnjeni
normi na 100 in 200 metrov
kravi.
Celjsko plavanje v zadnjih
letih ni imelo odmevnih rezul-
tatov (starejši Jurak in Vračun
sta jeseni celo zapustila klub),
s prihodom ukrajinskega tre-
nerja Vladimirja Vorone pa se
je v nekaj mesecih začelo pre-
mikati na bolje.
»Nastop celjskih plavalcev
je potrebno osvetliti z dveh vi-
dikov. Mnogi so dosegli osebne
rekorde, zato je štirimesečno
delo z njimi prineslo določene
rezultate. Pri članih je še nekaj
rezerve za boljše dosežke, v ce-
loti je ekipa nastopila v okviru
svojih zmožnosti, največ poh-
val pa velja Goranu Juraku,«
je dejal Vorone, ki je v začetku
osemdesetih let treniral dolgo-
progaša Vladimira Semjono-
va, enega večnih Petričevih
tekmecev.
Goran Jurak vzporedno igra
tudi košarko za člansko ekipo
Inposa, vendar se je zdaj do-
končno odločil za plavanje.
Kljub izpolnjeni normi za
MEP pa z rezultati začuda ni
bil najbolj zadovoljen. Razo-
čaran je bil tudi Dejan Tešo-
vič, ki je iz polnega treneniga
brez spuščanja na svetovnem
pokalu v Gelsenkirchnu z dve-
ma obetavnima rezultatoma
napovedal izpolnitev norme za
EP v Sheffieldu, a ga je zau-
stavila gripa.
»Zadnji teden pred prven-
stvom sem treniral s polovično
obremenitvijo, toda nič še ni
izgubljenega. Preračunano
normo za mali bazen bi moral
potrditi še v 50-metrskem ba-
zenu, tako da zaostanek brez
posebnega pospeševanja lahko
nadomestim do začetka letne
sezone,« je napovedal Tešovič.
PRIMOŽ ŠKERL
Foto: EDO EINSPIELER
Gregor Jurak, Matjaž Kolčan in trener Vladimir Vorone, ki je
v nekaj mesecih poskrbel za bistvene premike.
Bo nova tekma?!
»Na podlagi celotnega ma-
teriala (pritožba RK Andor Ja-
dran, prripombe RK Celje Pi-
vovarna Laško in veljavnih
propozicij za Pokal Slovenije
z dne, 22.10.992) je komisar
kot prvostopenjski organ spre-
jel naslednji sklep:
Tekma četrtfinala Pokala
Slovenije Andor Jadran-Celje
Pivovarna Laško se mora po-
novno odigrati. Prizadeta
stran se lahko v roku 3 (treh)
dni pritoži na drugostopenjski
organ, to je Liga odbor. Komi-
sar: Franičo Komel.«
S ponedeljkovo odločitvijo
o ponovitvi povratne tekme je
bil navidez končan zaplet, ki
pa bo najbrž prerasel v pravo
afero. Komisar in obenem se-
kretar RZS Franko Komel
v naslednjih dneh zapušča
zvezo in se ob odhodu očitno
požvižga na pravila, z odloči-
tvijo pa je samo podžgal Celja-
ne k (argumentirani) pritožbi.
»Že začetek obrazložitve je
ničen. Jadran se sploh ni pri-
tožil, v pravilih pa jasno piše,
da mora biti pritožba vložena
30 minut po tekmi s plačano
takso in z obrazložitvijo v ro-
ku 24 ur.« Jadran je zamudil
oba roka in tudi takse ni pla-
čal. Vse tri strani (ekipi in
glavni sodnik Kem, ki je obe-
nem opravljal vlogo delegata)
so se strinjale, da se igra po-
daljšek 2-5 minut. V sklepu ni
nobenih argumentov, sploh
navedena morebitna kršitev
pavil in zato se bomo seveda
pritožili. Klub z imenom in
ugledom si takšnega blatenja
in poniževanja kratkomalo ne
sme dovoliti,« je po prejemu
sklepa komisarja lige dejal se-
kretar celjskega rokometnega
prvoligaša Vlado Privšek.
Ž.Z.
Laščani brez
košarke
Zaradi izgreda na povratni
tekmi drugoligaške končnice
za košarkarje je moštvo Pivo-
varne Laško kaznovano s pre-
povedjo igranja dveh tekem
v domači dvorani. Ker je pr-
venstvo že končano, bodo Laš-
čani kazen odslužili na štartu
nove sezone.
Mali nogomet
čez deset dni
Letna liga v malem nogome-
tu se bo v Celju začela 22. mar-
ca, prvič pa se bodo lahko
vključile tudi ekipe iz drugih
občin. Prijavnina za prvi del
prvenstva je 12 tisoč tolarjev,
informacije: Športna zveza
Celja, tel. 27-905.
Pionir in 18
tisoč ljudi
S pionirsko reprezentanco
Slovenije je na neuradnem SP
v Kanadi 3. mesto osvojil tudi
14-letni Denis Samec (na sli-
ki), ki igra na položaju branil-
ca. »Igrali smo pred 18 tisoč
gledalci in vsi smo imeli meh-
ke noge, saj takšnega sprejema
nismo pričakovali. Doma igra-
li pred deset, največ dvajset
gledalci,« je o najbolj močnem
vtisu z navdušenjem spregovo-
ril Samec, ki ga mika odhod
k Olimpiji, a bo zaradi šolanja
ostal kar v Celju.
Št. 10 - 11. marec 1993
118
•	Nek bodoči icmetijec se
minuli torek, 2. marca zju-
traj, ni pokazal v sončni lu-
či. Tebi nič meni nič je na-
rezal gospoda Lojza, ki se
je takrat zadrževal na av-
tobusni postaji v Celju. Go-
spod Lojz iz Šmarja doma
je bil tako besen, da je nez-
nanega dijaka srednje
kmetijske šole naznanil po-
liciji. Na šoli za kmetovalce
zna biti v kratkem policij-
ska racija.
•	Brižna občanka je v to-
rek zvečer sporočila, da se
v bistroju Remi v Čuprijski
ulici nahaja neznani ose-
bek, ki razbija glažke.
Možje postave so se potem
srečali z Danijelom G. iz
Hudinje, ki je res kršil jav-
ni red in mir, pri tem pa mu
je bila v izdatno pomoč Re-
mijeva natakarica Mihelca,
ki je pijanemu Dančiju ve-
selo dolivala in spravljala
tolarčke v kaso.
•	Simon M. iz Celja je bil
istega torka ponoči prava
»butnglava«. Z glavo se je
namreč zaletel v Matevža
iz Celja. To se je zgodilo
v celjskem »Mušjem Baru«,
oba žuraša pa sta menda že
nekaj časa hudo skregana.
Direkt z glavo spora gotovo
ni pogladil.
•	V sredo zjutraj je zajčje-
rejka Ivica obupana pokli-
cala Hilton na Ljubljanski
12 in povedala,da so ji kla-
teški psi ponoči raztrgali
dvajset zajcev. Policija
zdaj vneto išče šapne odti-
se, da bi čimprej izsledila
skupino pasjih brez-
domcev.
•	Z ločitvijo še ni konec
vsega hudega. O tem sta se
prejšnji teden prepričala
On in Ona K., ko sta se vr-
nila iz sodnijske ločitvene
dvorane. Svežepečena ex
zakonca sta se doma spet
živahno sporekla, potem pa
je Ona javila na policijo, da
jo On pretepa. Pa ni bilo
čisto tako. Ker Ona ni ne-
hala kričati, jo je On utišal
tako, da jo je postavil pred
vrata.
•	Neznani moški je v četr-
tek sopoldne sporočil, da se
dve stranki dereta kot jesi-
harja in da ju mora ves
blok poslušati. Pa je bilo
zares hrupno. Ena je pre-
več naglas navijala radio,
druga pa je bila živčna. In
sosedski špetir je bil tu.
•	Iz celjskega drsališča je
minuli četrtek popoldne
poklical gospod, ki je pove-
dal, da se tam skoraj vsak
dan pojavlja neznana ose-
ba, ki ga kaže. Gre torej
očitno za moško osebo, sta-
ro okoli štirideset let, ki
vedno nosi na glavi sivo
kapo. Zato nasvet: Če ste
moški srednjih let s sivo
kapo, jo raje snemite z gla-
ve, če srečate policista, ko
se sprehajate po parku.
•	Gospa s Teharij, ki je
v petek ponoči izvedela, da
se v lokalu Tanik v Žepini
tepejo, je to sporočila na
policijsko postajo. V Tani-
ku je bil res kraval, ravsali
pa so se Dani J., Tomaž Č.,
Simon P. in Silvester P., ki
bodo morali k sodniku za
prekrške, enako pa se bo
zgodilo z natakarico Binco,
ki je pozabila na Tanikov
zapiralni čas. Ura je bila
namreč že 23.55.
M.A.
Strma krivulja kriminaiitete
Med storUcI kaznivih dejani vse več miadih, tudi otrok
Dobrih štirinajst odstotkov vseh kaz-
nivih dejanj, registriranih v R Sloveniji,
je bilo v minulem letu storjenih na ob-
močju celjske regije. Kazniva dejanja, ki
so jih lani obravnavali na UNZ Celje so
porasla za skoraj 35 odstotkov medtem
ko je ta rast v Sloveniji, v primerjavi
z letom 1991, 28-odstotna.
Policisti oziroma kriminalisti UNZ
Celje so lani obravnavali 5177 oseb,
osumljenih kaznivega dejanja ali 1401
več kot leto poprej. Med temi jih je bilo
kar 1386 povratnikov, torej starih znan-
cev pohcije. Ob tako povečanem številu
kaznivih dejanj pa je bila lanska raziska-
nost uspešnejša za 1 odstotek. Uspešno
so raziskali 4270 primerov kaznivih de-
janj ali dobrih 55 odstotkov.
Zaskrbljujoči so podatki, da je bilo
lani med osumljenimi osebami največ
takšnih, ki so stare do dvajset let in da je
kriminaliteta na tej starostni stopnji po-
rasla kar za sto odstotkov. Na drugem
mestu po starosti so osebe, stare nad 30
let (1842) in na tretjem storilci v obdobju
med 20. in 30. letom (1360). Da je krimi-
naliteta med mladimi v zadnjih letih
v skokovitem vzponu, govori tudi pri-
merjava med letoma 1988 in 1992. V tem
obdobju je kriminaliteta med mladolet-
niki porasla kar za štiri krat, vse več pa
je odkritih kaznivih dejanj, ki so jih sto-
rili otroci. Med mladoletniško kriminali-
teto izstopajo predvsem kazniva dejanja
tatvin in velikih tatvin ter poškodovanj
tujih stvari, kar je tudi splošna značil-
nost v velikem porastu klasičnih kazni-
vih dejanj. Vzroke za takšno stanje je
mogoče iskati (tudi) v vse večji brezpo-
selnosti in borbi mnogih ljudi za golo
preživetje. Med klasičnimi kaznivimi de-
janji izstopa in se povečuje tudi tim. av-
tomobilska problematika: tatvine vozil,
delov vozil in vlomi v avtomobile.
Kar za sto odstotkov se je lani na Celj-
skem povečalo število najhujših kaznivih
dejanj, umorov. Leta 1991 so bili takšni
primeri trije, lani šest. Javnost je v minu-
lem letu najbolj vznemiril krut umor mo-
škega in poskus umora ženske in otroka
v Frankolovem, vznemirjale so tudi ta-
tvine dragih avtomobilov iz garaž pre-
možnejših občanov, enako tudi najra-
zličnejše anonimne grožnje posamezni-
kom ter podstavljanja eksplozivnih in
zažigalnih teles. Na tem področju gremo
torej zanesljivo v toliko zaželeno in ob-
ljubljeno Evropo.
MARJELA AGREŽ
miniKRIMIČI
Ujet med delom
Vili T.(25) iz Lok pri Žalcu
je bil 1. marca ponoči slabe
sreče. Ko mu je že uspelo vlo-
miti v kiosk z živili na avto-
busni postaji v Celju, ga je pri
tatinski vnemi zasačil tam-
kajšnji nočni čuvaj. Vili se je
sicer upiral, ko ga je čuvaj za-
čopatil, a mu ge je le uspelo
obvladati in ga izročiti polici-
stom. Osumljenemu Viliju je
uspelo ukrasti le nekaj čoko-
ladic.
Goljuf in naivnež
Enainsedemdesetletni Stje-
pan M., državljan BiH, je dlje
časa živel v Nemčiji, pred
kratkim pa ga je v tamkajš-
njem stanovanju obiskal mo-
ški, bivši Jugoslovan, ki je bil
prav tako na delu v tujini. Pri-
šlek si je celo izprosil, da nekaj
časa živi pri njem.
Pred kratkim pa sta oba
preko Avstrije pripotovala
v Slovenijo in se ustavila v Ce-
lju. Minuli četrtek sta skupaj
popivala v gostišču Majolka,
ob tej priložnosti pa je nezna-
nec (predstavljal se je z lažnim
imenom) Stjepana prosil za
veliko uslugo. Posodil naj bi
mu 40 tisoč avstrijskih šilin-
gov, da bi jih nesel samo poka-
zat na neko mesto, potem pa bi
mu ta denar še istega dne vr-
nil. Če tega denarja ne pokaže
določeni osebi, mu grozi naj-
hujše, mu je tvezil. Stjepan pa
je bil toliko naiven, da je nez-
nancu, ki ga je sicer poznal,
nasedel - in se opekel. Neznan-
ca in svojega denarja ni več
videl.
Tudi pištolo
v petek, 5. marca dopoldne
je neznani storilec vlomil
v stanovanjs v Cankarjevi ulici
v Celju. Odnesel je foto^afski
aparat, pištolo, ki sodi med
dragocene starine, ročno uro
ter nekaj zlatnine, vse skupaj
pa je vredno okoli 120 tisoč
tolarjev.
Spolni nadlegovalec
Enaindvajsetletna ženska se
je minuli petek dopoldne pe-
ljala s kolesom iz Žalca proti
Gotovljam. Med vožnjo ji je
nasproti pripeljal voznik oseb-
nega avtomobila, ko pa je pe-
ljal mimo nje, je vozilo naen-
krat obrnil, jo dohitel in se
ustavil ob bližnjem gozdičku
ter jo na samotnem kraju po-
čakal. Ko se je ženska pripe-
ljala do njega, jo je začel nago-
varjati in nato spolno nadlego-
vati. Ženska je začela kričati,
to pa je možakarja tako pre-
strašilo, da je urno sedel v svoj
avto in se odpeljal v neznano.
Zdaj je ime osumljenega sto-
rilca že znano. Gre za 27-let-
nega E.K. iz žalske občine.
Žagal lovsice utice
Alojz G. iz Andraža nad
Polzelo je osumljen, da je v ča-
su od 8. do 14. februarja z žago
razkosal dve lovski opazoval-
nici, obe last lovske družine
s Polzele. Prvo opazovalnico je
razžagal v gozdu v Andražu,
drugo pa v gozdu v Založah.
Kaj ima Lojze zoper lovsko
bratovščino, nam ni znano.
Goljufivi oglaševalec
Sašo V. (18) iz Studenc na
Žalskem si je v času od 10.
februarja do 3. martca nako-
pal kar 2 3-člansko druščino
sovražnikov, ko se je lotU po-
sla, ki se mu reče goljufija.
Osumljeni Sašo je v Salomo-
novem oglasniku plačal oglas
in ponujal donosno delo na do-
mu. Ker je ljudi brez dela pri
nas veliko, se mu je v kratkem
času oglasilo 23 oseb." Vsaki
posebej je Sašo poslal vred-
nostno pismo, za katerega so
morali ob dvigu plačati 950 to-
larjev, v pismu pa je bila samo
fotokopija načrta za izdelavo
lestenca. 950 tolarjev krat 23
je...
Gluhonemi telefoni
Minulo soboto dopoldne je
neznana oseba na silo odprla
PTT omarico v Petrovčah in
v notranjosti izruvala 65 žic.
Tamkajšnji telefonski naroč-
niki so to dopoldne bentili nad
gluhonemimi telefoni, ki res
niso bili nič krivi za ta komu-
nikacijski infarkt.
S kocko nad avto
Srečko S. iz Zlateč je prejš-
njo soboto ponoči parkiral
svoj avto pred velenjsko Rdečo
dvorano, potem pa ga je priča-
kalo presenečenje.
V vetrobransko steklo nje-
govega vozila je neznanec za-
lučal težak betonski tlakovec,
da bi imel prost vstop v notra-
njost. Iz avtomobila je potem
pobral Srečkovo čekovno knji-
žico s čeki, kartico za banko-
mat in usnjeno denarnico
z 2 tisoč tolarji gotovine. V ča-
su vloma je bil lastnik oškodo-
van »le« za okoli 16 tisoč to-
larjev.
Jurji iz hlač
Darko B. iz Celja se je minu-
lo soboto zvečer zadrževal
v bistroju Joly v Novi vasi
v Celju. Glede oblačila je bil
praktičen. V bistro je prišel
v trenerki. Nekdo pa je moral
vedeti, da ima Darko v hlač-
nem žepu belo kuverto z 20
tisočaki slovenskih tolarjev.
Žep je bil namreč v hipu
prazen.
Vino dvalfrat teklo
Ob koncu februarja je nez-
nanec vlomil v objekt z vinsko
klejo v Dobovcu, last Mirana
K. iz Rogaške Slatine.
V objekt je prišel na pod-
strešnem delu, zanimali pa so
ga predvsem spodnji prostori
s sodi in sodčki. Iz njih je izto-
čil okoli 100 litrov izabele, ob
odhodu pa je naredil še eno
veliko napako. Na enem od so-
dov je pozabil zatesniti pipo.
M.A.
Okradene račke
v sredo, 3. marca zvečer je
neznani storilec razbil oken-
sko steklo in vlomil v osebni
avtomobil renault 19, ki je stal
pred gostiščem v Ločici pri
Vranskem. Iz vozila je odnesel
poslovni kovček z novinar-
skim priborom in opremo (mi-
krofon, slušalke ipd.) Novi-
narski renault je iz Murske
Sobote, ukradeno blago pa je
vredno okoli 200 tisoč tolarjev.
Prič ni bilo,
obravnava preložena
Na celjski enoti Temeljnega
sodišča Celje naj bi se včeraj
nadaljevalo sojeiue obdolže-
nemu Marjanu Sošteriču iz
Celja, ki je 17. julija predlani
v ulici Zagata v Celju streljal
s pištolo na zakonca Rolanda
in Jolando Koella, najemnika
takratnega bistroja Obuti ma-
ček, katerega lastnik je bil ob-
dolženi Šošterič. Roland Koel-
la je zaradi hudih strelnih ran
v celjski bolnišnici umrl, nje-
gova žena Jolanda pa je preži-
vela.
Do nadaljevanja sojenja to-
rej ni prišlo, ker se vabilu so-
dišča ni odzvala večina prič,
zlasti pa priči Gorazd Lenko
in Zoran Sišmanovič, ki v do-
sednjem sodnem postopku še
nista bili zaslišani.
Je pa zagovornik obdolžene-
ga Marjana Šošteriča včeraj
predlagal, da se kot dodatnega
izvedenca sodnomedicinske
stroke postavi Inštitut za sod-
no medicino iz Ljubljane. Ob
mnenju izvedenca dr. Antona
Homana iz Celja se namreč
sprašuje, ali je bilo zdravljenje
pokojnega Rolanda Koeila
v celjski bolnišnici ustrezno in
ali bi nemara preživel, če bi se
zdravniki-speciahsti odločili
za operativni poseg na pljučih,
kar bi lahko preprečilo pljuč-
nico in kasnejšo smrt. Zago-
vornik obdolženca Marjana
Šošteriča je predlagal še izve-
denca psihiatra, ki naj v sode-
lovanju s kliničnim psiholo-
gom oceni, v kakšnem stanju
je bil obtoženi v času storitve
kaznivih dejanj.
Namestnica javnega tožilca
je predlogom zagovornika na-
sprotovala in med drugim me-
nila, da gre za očiten namig
o nevestnosti zdravljenja ozi-
roma na kaznivo dejanje. Za-
govornik oškodovanke Jolan-
de Koella pa je izrazil občutek,
da gre pri ravnanju zagovorni-
ka obtoženega za očitno zavla-
čevanje sodnega procesa, kar
je Šošteričev zagovornik od-
ločno zanikal.
Predsednik senata je obrav-
navo preložil na nedoločen
čas.
M. AGREŽ
Št. 10 - 11. marec 1993
19
Usodno
spravilo lesa
v gozdu nad smučiš-
čem v Libojah se je minu-
lo soboto okoli poldneva
pripetila smrtna nezgoda
pri delu.
V omenjenem gozdu so
spuščali hlode v dolino,
takrat pa sta po gozdni
poti prišla brata Ranči-
gaj. Ivan je slišal, kako je
po strmini drsel hlod, za-
to je brata Štefana opo-
zoril pred nevarnostjo.
Žal je bilo že prepozno,
saj je Štefana Rančigaja
(40) iz Drešinje vasi hlod
zadel in se z njim vred
kotalil po dolžini 27 me-
trov. Poškodbe so bile ta-
ko hude, da je Rančigaj
na kraju nesreče umrl.
Nezgoda pri delu
Zgodila se je v petek, 5.
marca ob 22.40 uri v Termo-
elektrarni Šoštanj, ko je po-
godbeni delavec Sadik Dedič
(27), državljan BiH, čistil tla
pod transportnim trakom.
Pri tem je napravil usodno
napako, ker transportnega
traku ni predhodno izključil.
Ko je med čiščenjem z greb-
Ijico segel pod trak, mu jo je
potegiiilo med trak in valje,
ko pa je v zmedenosti z roko
udaril po transportnem tra-
ku, mu je med valje potegni-
lo še roko. Zdravniki so ugo-
tovili, da je Dedičeva leva
roka hudo poškodovana.
Tempra v ognju
Ko se je Martin A. iz Vele-
nja minuli četrtek vračal iz
gostilne Vida v Zavodnjah,
je opazil, da se pod pokro-
vom njegovega vozila fiat
tempra kadi. Vozilo je usta-
vil in pogasil razplamteli
ogenj, ki je na motorju vozila
povzročil škodo za okoli 200
tisoč tolarjev.
Za okroglo mizo o
nasilju nad ženskami
Naša država je lani podpi-
sala Konvencijo Združenih
narodov o odpravi vseh oblik
diskriminacije žensk. Da bi
to zelo občutljivo področje in
vse bolj perečo problematiko
osvetlili tudi s slovenskega
zornega kota, je Urad za
žensko politiko pri Vladi
R Slovenije organiziral
okroglo mizo, ki je v Cankar-
jevem domu v Ljubljani po-
tekala 18. februarja.
V pogovoru so sodelovali
številni priznani strokovnja-
ki s področja kazenskega
prava, zdravniki, socialni
delavci, psihologi, predstav-
niki policije, patronažnih
služb, sodišč, tožilstev, SOS
telefonov za pomoč žrtvam
nasilja in drugi.
Bogata razprava v Can-
karjevem domu je prispevala
k izoblikovanju konkretnih
pripomb in predlogov, ki so
jih strnili v zaključke, ki po-
menijo tudi konkretne nalo-
ge, naslovljene na slovensko
vlado, razna ministrstva in
druge institucije. Nekaj teh
zaključkov posredujemo
v skrajšani obliki:
Urad za žensko politiko
predlaga vladi, ministrstvu
za šolstvo in šport, ministr-
stvu za delo, družino in soci-
alno varstvo ter ministrstvu
za zdravstvo, da razmislijo
o možnosti izvedbe široke
akcije za vzgojo najširše jav-
nosti o nenasilju ter obliko-
vanju pozitivnega odnosa
med spoloma.
Ministrstvu za šolstvo in
šport predlaga, da v šolske
programe na vseh stopnjah
izobraževanja vnese takšne
vsebine, ki gradijo pozitivne
odnose med spoloma.
Ministrstvu za delo, druži-
no in socialno varstvo pred-
laga, da oblikuje pobudo, da
se v centrih za socialno delo
organizirajo strokovno-tera-
pevtske skupine za pomoč
žrtvam nasilja, že obstoječe
skupine pa obogati z no\Hmi
programi.
Istemu ministrstvu Urad
za žensko politiko nalaga, da
posreduje pobudo centrom
za socialno delo, da v večnjih
središčih po vsej Sloveniji
ustanovijo iniciativne skupi-
ne za ustanovitev zavetišč za
žrtve nasilja.
Ministrstvu za pravosodje
ter ministrstvu za delo, dru-
žino in socialno varstvo pa
Urad predlaga, da ustanovi-
ta strokovno skupino za
oblikovanje družinskih so-
dišč (senatov), ki naj odloča-
jo po posebnem postopku.
Ministrstvu za pravosodje
pa je še naloženo, da v Zako-
niku o kazenskem postopku
predvidi možnost, da se žrtvi
nasilja določi zastopnika po
uradni dolžnosti, od vseh
upravljalcev osebnih podat-
kov pa naj ministrstvo za
pravosodje zahteva, da stro-
go upoštevajo določila Zako-
na o varovanju osebnih po-
datkov.
M.A.
PROMETNE NfZGODE
Trčila tri vozila
Na lokalni cesti v naselju
Trnovlje pri Celju se je v torek,
1. marca zjutraj, pripetila nez-
goda, v kateri sta bili dve osebi
hudo telesno poškodovani, na
vozilih pa je nastala škoda za
okoli 255 tisoč tolarjev.
Lucija Komplet (20) iz Celja
je vozila osebni avtomobil iz
smeri Ljubečne proti Celju. Ko
je pripeljala v naselje Trnov-
lje, jo je v blagem desnem pre-
glednem ovinku na vozišču, ki
je bilo spolzko, začelo zanašati
na nasprotni vozni pas. Pri
tem je oplazila osebno vozilo
36-letne Metke Stermecki iz
Celja, ki se je pripeljala iz na-
sprotne smeri. Po oplaženju je
voznico Kompletovo zaneslo
v levo, kjer je njeno vozilo silo-
vito trčilo v prednji levi del
osebnega avtomobila, ki ga je
za vozilom Stermecki j eve vo-
zil 30-letni Edvard Rupnik iz
Celja. Po tem trčenju je Rupni-
kovo vozilo trčilo še v žičnato
ograjo stanovanjske hiše Tr-
novlje 138 na desni strani ce-
stišča. V nezgodi sta se hudo
telesno poškodovala voznica
Kompletova in voznik Rupnik.
Pri rdeči luči
Na Levstikovi ulici v Celju
se je v sredo, 3. marca zvečer.
pripetila nezgoda, v kateri je
bila ena oseba hudo telesno
poškodovana, gmotna škoda,
ki je nastala, pa znaša okoli 40
tisoč tolarjev.
Klukej Dejan (23) iz Celja je
vozil kombinirano vozilo iz
smeri Gregorčičeve proti
Aškerčevi ulici. Ko je v sema-
foriziranem križišču pri zeleni
luči zapeljal naravnost v kri-
žišče, je iz smeri Stanetove uli-
ce prečkala vozišče (pri rdeči
luči) 50-letna peška Zorka Da-
kič iz Celja. Voznik Klukej je
močno zaviral, vendar nesreče,
v kateri je Dakičeva utrpela
hude telesne poškodbe, ni mo-
gel preprečiti.
Padla s kolesa
Na Cesti v Trnovlje se je
v četrtek, 4. marca zjutraj, pri-
petila nezgoda, v kateri je bila
ena oseba hudo telesno poško-
dovana.
Zdenka Kračun (37) iz Tr-
novelj se je peljala s kolesom
po Cesti v Trnovlje v smeri
Mariborske ceste. V bližini
stanovanjske hiše Trnovlje 155
je na spolzkem vozišču kolo
spodneslo, tako da je kolesar-
ka padla po cesti in se hudo
telesno poškodovala. V bolniš-
nico jo je odpeljal voznik oseb-
nega avtomobila, ki je prvi
prispel na kraj nezgode.
i/lopedist v kolesarja
Na Kidričevi cesti v Rogaški
Slatini se je v četrtek, 4. marca
zvečer, pripetila nezgoda,
v kateri je ena oseba utrpela
hude telesne poškodbe ena pa
lažje.
Anton Lorger (63) iz Roga-
ške Slatine je vozil kolo po Ki-
dričevi cesti v smeri Celjske
ceste. Za njim je pripeljal voz-
nik kolesa z motorjem, 49-let-
ni Matija Jančič iz Zgornjih
Negonj, ki je trčil v kolesarja.
Pri tem sta oba padla po voziš-
ču, hude telesne poškodbe pa
je utrpel kolesar.
Avto v hišo
Na Cesti na Dobrovo v Celju
se je v petek, 5. marca dopold-
ne, pripetila nezgoda, v kateri
je bila ena oseba hudo telesno
poškodovana, materialna ško-
da pa znaša okoli 200 tisoč to-
larjev.
Margareta Hrastnik (44) iz
Celja je vozila osebni avtomo-
bil po Cestj na Dobrovo proti
Dečkovi cesti. Pri stanovanj-
ski hiši Cesta na Dobrovo 35 je
v ostrem desnem nepregled-
nem ovinku zapeljala desno
čez betonski robnik in čez živo
mejo. Po 15 metrih vožnje po
nasipu je s sprednjim desnim
delom vozila trčila v steno
omenjene stanovanjske hiše in
pri tem utrpela hude telesne
poškodbe.
Tovornjak podrl
otroka
Na Mariborski cesti v Celju
(pri hotelu Celeia) se je minuli
petek opoldne pripetila nezgo-
da, v kateri je hude telesne po-
škodbe utrpel pešec — otrok.
Anton Albin Aberšek (52) iz
Velenja je vozil tovorni avto-
mobil po Mariborski cesti
v smeri Aškerčeve ulice. Ko je
pripeljal do slabo označenega
prehoda za pešce, mu je z des-
ne strani po prehodu za pešce
pritekel 13-letni M.Š. iz Šent-
jurja. Voznik tovornjaka je
močno zaviral, a je kljub temu
trčil v levi bok otroka, ki ga je
vrglo po vozišču, kjer je oble-
žal hudo telesno poškodovan.
Vozilo obrnilo na
streho
Na magistralni cesti, izven
naselja Šempeter, se je v sobo-
to, 6. marca zjutraj, pripetila
nezgoda, v kateri so trije ude-
leženci utrpeli hude telesne
poškodbe, dva lažje, material-
na škoda na vozilu pa znaša
okoli 200 tisoč tolarjev.
Rikardo Cimerman (20) iz
Pongraca pri Žalcu je vozil
osebni avto iz smeri Žalca pro-
ti Šempetru. Ko je pripeljal
v levi blagi ovinek, je vozilo
začelo zanašati, tako da je za-
peljal na bankino in izven vo-
zišča, kjer se je vozilo prevra-
čalo in obstalo na strehi.
V nezgodi so bili hudo telesno
poškodovani voznik Cimer-
man in sopotnika, 19-letni
Marko Krušnik iz Migojnic ter
20-letni Saša VeUgošek iz
Griž. Lažje poškovana pa sta
bila sop^otnika Ronald Kovač
(19) iz Žalca in 16-letna N.M.
iz Griž.
Smrtna v Letušu
Na lokalni cesti v Letušu se
je minulo soboto ob 10.55 uri
pripetila nezgoda, v kateri je
ena oseba izgubila življenje.
Ivan Jager (49) iz Letuša je
vozil osebni avto iz smeri Le-
tuša proti Mozirju. Pri zavija-
nju v levo je v Letušu trčil
v kolesarko, 69-letno Marijo
Novak iz Letuša, ki je pripe-
ljala iz nasprotne smeri. Pri
trčenju je kolesarko vrglo po
vozišču, kjer je obležala in po-
škodbam podlegla.
Čelno trčenje
Na regionalni cesti, izven
naselja Ljubija (Mozirje), se je
v nedeljo, 7. marca popoldne,
pripetila nezgoda, v kateri sta
bili dve osebi hudo telesno po-
škodovani, dve lažje, material-
na škoda na vozilih pa znaša
okoli 350 tisoč tolarjev.
Ladislav Kos (44), češki dr-
žavljan, je vozil osebni avto iz
smeri Mozirja proti Soteski
Ko je pripeljal do naselja Lju-
bija, je pred njim vozeči voz-
nik osebnega avtomobila začel
zavirati, zaradi česar je zaviral
tudi Kos. Pri tem je Kosovo
vozilo zaneslo najprej na levo
in nato na desno stran ceste,
takrat pa je čelno trčilo v na-
sproti vozeč osebni avto, ki ga
je vozil 57-letni Anton Polič-
nik iz Velenja. V nesreči sta
oba voznika utrpela lažje te-
lesne poškodbe, hudo poško-
dovani pa sta bili sopotnici
v obeh vozilih, Drahomira Ža-
kova (40) iz Češke in Terezija
Poličnik (57) iz Velenja.
M.A.
Št. 10 - 11. marec 1993
Baronica Aptaltrern
''Nič ne triumfiram,<^ pravi Celjanlta Lea Čmali, edina dedinia črneisiie posesti
Celjanki Lei Čmak, edini dedinji črnelske
posesti in zadnji iz rodovine Apfaltrern, so po
zakonu o denacionalizaciji vrnili premoženje.
Vračanje premoženja njenega moža, Henrika
Čmaka, še čaka na razplet.
Zavrtimo kolesje zgodovine v preteklost. Ce
bi vas sredi tridesetih let zanesla pot proti
Dobu pri Domžalah, bi se oko popotnika naj-
prej ustavilo na prelepi graščini Češenik. Le
malo naprej je grad Črnelo. Še pred desetletji
je bila to čudovita graščina, obkrožena z vrto-
vi in negovanim parkom ter kapelo Svete dru-
žine, poslikane s freskami znanega freskanta
Franca Jelovška. V tem grajskem svetu se za-
čenja Leina zgodba. V času med obema vojna-
ma so v gradu živeli trije Apfaltremi, potomci
stare plemiške družine, ki se je na današnjem
slovenskem ozemlju naselila davnega 1116. le-
ta. Mati baronica Marija, hči Ana Marija Ka-
rolina in sin Mario Leopold Rudolf Viktor.
Bili so to premožni ljudje, vseskozi visoki dr-
žavni uradniki. Domačini imajo čmelsko
grajsko gospodo v lepem spominu, pravijo, da
so bili dobri ljudje. Preveč razkošno tudi niso
živeli, so zapisali kronisti. Imeli pa so stanu
primemo kup osebja in na čmelski grad se je
kuharskih veščin prišla učit tudi mlada Mari-
ja Goste iz Bele v Tuhinjski dolini. Med njo in
mladim baronom Leopoldom se je spletla lju-
bezen, iz tega razmerja se je leta 1931 rodila
hčerka Lea.
Priletna gospa, ki zdaj domuje v Celju - tudi
njen ded Apfaltrern je bil v mestu ob Savinji
nekoč visoki državni uradnik avstroogrske
vojske - se danes spominja: »Bili so pač takšni
časi, da si je baron lahko še vse privoščil. Bil je
samski, poroko sta mu zmeraj preprečili mati
in pa sestra. Rad je imel mojo mamo, ampak
revna in neuka hišna pač ni bila primerna
nevesta bogatemu baronu in doktorju prava.«
Je pa baron Leopold takoj priznal svojo hčer
in v rojstnem listu so jasno zapisali: Lea Ap-
faltrem.
Mario Leopold Rudolf Viktor Apfaltrern je bil
rojen v Celju leta 1888.
Deklica ni bila ravno dobrodošla gostja
v graščini, še zlasti takrat, ko je bila v gradu
stara mati, baronesa Marija. Zato sta se z oče-
tom, potem ko sta se z materjo odselili, sesta-
jala v grajski kapeli. Oče baron je skrbel tudi
za preživnino. Lea je takrat dobivala po 500
do 800 dinarjev. »Veste, kakšno premoženje je
bilo to? Za takšen denar si je kmet lahko kupil
kravo,« pripoveduje Lea in pove, da je baron
denar dajal tudi materi. Z Leo je baron sploh
imel velike načrte. Poslal naj bi jo na šolanje
v Švico in postala naj bi dedinja črnelskega
imetja. Baronova sestra, Leina teta, namreč ni
imela potomcev. Pa se je obmilo povsem dru-
gače. Začela se je vojna, med njo je bil grad
požgan, za bogatega barona pa je obveljalo
takrat popularno geslo: grad gori, grof beži.
Lea Čmak Apfaltrern, ponovno lastnica oče-
tovega premoženja.
Karkoli političnega mu niso mogli očitati, biti
bogat pa je bil dovolj velik greh, da so ga
izgnali v Avstrijo. V veliki revščini je tam
umrl leta 1955.
Baronova hči postane sicojevka
Skupaj z materjo se je Lea že pred vsem tem
preselila v Zabukovico. Nekaj mesecev po voj-
ni je na račun baronove dediščine dobivala
nekaj dinarjev iz ministrstva za kmetijstvo,
potem so podporo brez besed ukinili. Lein
očim je bil mdarski paznik, levičar, pravi sa-
ma in v tem duhu je rasla tudi Lea. Pripove-
duje o prvih partizanih, ki so prihajali in
skojevskem delu, ki se ga je lotevala po vojni.
S petnajstimi leti si je našla službo v Ingradu,
ob delu je potem končala ekonomsko šolo. Lea
pripoveduje: »Vživela sem se v novo življenje,
verjela v novi svet in parole, da bomo vsi
enaki, da bomo vsi delali in enako živeli. Mi
smo živeli v eni zasilni luknji, še sanjalo se mi
ni, da kak partijec živi boljše kot sem živela
sama. Saj sem med vojno videla, kako skrom-
ni so bili partizani.« Življenje je steklo po
utečenih tirnicah: služba, dom, družina, pa
čedalje več dela v sindikatu in partiji. »Kar
precej mladih imam na vesti, kakšnih sto sem
že spravila v partijo in tega mi Bog že ne bo
odpustil,« pove čisto resno. In razmišlja na-
prej: »Ljudje so šli z dušo v partijo, sem in tja
je že bil kakšen koristolovec, ampak večina je
verjela v revolucijo. Tudi sama sem verjela,
me ni sram povedati. Verjela sem tisto: Tito,
partija, armija, verjela, da je to nekaj dobrega,
lepega. Dolgo časa ni bilo slišati ničesar o po-
vojnih pomorih, mogoče bi se mi potem odprle
oči.«
Partijka in »sin izdalaica«
Lea je o marsičem, kar se je dogajalo v tistih
burnih letih vojne in po njej, začela dvomiti
čez leta. A pojdimo lepo po vrsti. V petdesetih
letih so jo po politični Uniji poslali na Gomil-
sko. Na tamkajšnji žagi se je njena pot prekri-
žala s Henrikom Čmakom,. sinom Ivana in
Štefanije Čmak, premožnima človekoma Sa-
vinjske doline, ki sta bila leta 1941 skupaj
z vrtnarjem ustreljena na Dobrovljah kot iz-
dajalca slovenskega naroda. Henrik je po voj-
ni še naprej vodil podjetje, nekaterim pa ni
bila ravno po volji preveč očitna naklonjenost
med sinom »izdajalca« in zagreto partijko.
Čez noč je moral Henrik Čmak na dmgo de-
lovno mesto v Kočevje. Lea pripoveduje:
»Mnogo kasneje so mi povedali, da je moral
stran, ker bi dmgače iz^^bili zagnano skojev-
ko in zagnano partijko. Sele takrat sem ugoto-
vila, česa vsega je sposobna politika. Tudi
čustva so pripravljeni poteptati, pa tega sploh
ne vidiš.«
Leine in Henrikove poti so se prekrižale
spet po dvajsetih letih, oba sta se takrat ločila
in na novo začela skupaj. Je takrat verjela, da
je vzela za moža sina »izdajalcev«? »Za Štefa-
nijo Čmak nisem nikoli verjela, da bi izdajala,
pri obtožbah Ivana Čmaka sem bila sveto pre-
pričana, da ima partija vse prav in da ne more
lagati. Nič se ne opravičujem. Počasi pa me je
Henrik prepričal, da oče ni bil kriv in tudi
dmgih ljudi sem slišala, da je bil uboj nalog
posameznikov, ne partije. To me je predrami-
lo. Dokler je bilo rečeno, to narekuje partija,
zame ni bilo odstopanj. Ko pa ti nekdo reče, to
pa ni rekla partija, potem se rojevajo dvomi.
In tako je bilo s Čmaki. Ko sem videla, da je
partija po vojni to izkoristila, potem je začel
v meni glodati črv. Zakaj partija teh stvari po
vojni ni razčistila? Pa saj to ni bil edini pri-
mer,« zamahne z roko. Bi pa le rada končno
vedela resnico. Tudi zato je Lea pisala na
ministrstvo za pravosodje, od koder so ji lani
poslali pismo. Odgovor je bil kratek: v prime-
m Čmak ni bil izveden sodni postopek, ni
sodnega spisa in ni sodne odločbe.
Skupaj še z dvema dedičema je Lea Čmak
vložila tudi zahtevo za vračilo nekdanjega
Čmakovega premoženja. Na Gktmilskem je bi-
la žaga, bilo je posestvo in graščina. Gozd so
razdelili med domačine, ko so arondirali zem-
ljo. Sogovomica vleče na dan papirje in pripo-
veduje: »Pravzaprav je bilo imetje Henrikovo,
ker je med vojno prevzel imetje v upravljanje,
izplačal sestri, vendar avnojska Jugoslavija ni
priznala takratne nemške dedne zakonodaje.
Najprej so premoženje, tako piše v Uradnem
listu, vzeli Henriku in ga nacionalizirali.
V tem primeru bi mu morali izplačati odškod-
nino. Pa ni dobil niti dinarja. Potem so
v Uradnem listu objavili popravek, imetje so
vzeli ubitemu Ivanu Čmaku in to je bila za-
plemba.«
Marija Goste, nesojena nevesta barona Apfal-
trema.
Kapeio že obnavljajo
Medtem ko v denacionalizacijskih komisi-
jah še teče postopek za vračanje Čmakovega
premoženja, pa ima Lea črno na belem, da so
ji vmili premoženje po njenem očetu baronu
Apfaltrernu. Dosedanji lastnik graščine in
imetja je bila ljubljanska Agroemona. Za
zemljišča in gozdove so se dogovorili za so-
lastništvo, v graščini pa živi 15 stanovalcev.
Nekdanje imetje je zanemarjeno, v kleteh leži
vse mogoče, grajska kapela je postala skladiš-
če orodja, olja za traktorje in stroje, nad vso
ropotijo je še vedno Jelovškova freska. Kapeli
Lea zdaj že vrača nekdanjo podobo, kako pa
bo z graščino? »Pred kratkim se je eden izmed
stanovalcev odselil in stanovanje prodal za
2 tisoč mark. Bomo videli, kaj bodo rekli na
občini. Ljudem lahko dam odpoved, kam bodo
pa šli? Nimam obraza, da jih postavim na
cesto. Bi pa rada obnovila graščino,« načrtuje
Lea. Ko jo povprašam, kako doživlja vračanje
premoženja, ni čutiti posebnega navdušenja.
»Vse skupaj je prepozno, vsaj zame. Če se
spomnim, da smo osem let čakali na stanova-
nje ... Zaradi premoženja danes nič ne trium-
firam. Delala sem, da smo preživeli. Otroka
sta v svojem poslu, sin sodnik, hči ekonomist-
ka. Sicer pa se bo premoženje vračalo posto-
poma, morda bo pa kakšen vnuk zagrabil,«
pravi Lea Apfaltrern Čmak. Ko jo pozdravim
z gospo baronico, se samo nasmehne: »Da bi
koga ogovarjali z baronom, ni več v navadi,
tudi ljudi s takšnim nazivom v Sloveniji ni.
Preprosto so izumrli.«
IRENA BAŠA
Velenjska reševalna skupina med delitvijo aji
»Pri nas heca ni, vedno
delamo tako, kot da se
vsak trenutek borimo za
življenja kameratov,« so
pripovedovali velenjski
rudarji, pravzaprav iz-
branci med njimi, ko so do
potankosti pilili potek re-
ševalne akcije.
Reševalci v rudniku lig-
nita Velenje so vzor vsem
svojim kolegom. Njihova
reševalna postaja sodi med
najpopolnejše v Evropi,
ogledujejo pa si jo tako
učenci z osnovnih šol kot
razni strokovnjaki z vsega
sveta. Reševalci imajo vaje
enkrat mesečno, takrat pa
delajo vse tako kakor bi
delali v primeru nesreče.
»Trenutno je 183 reše-
valcev v vseh treh jamah:
Škale, Pesje in Preloge. Še
več nas bi bilo, saj je zani-
manje zelo veliko, vendar
se nam zaradi strogih kri-
terijev ne morejo vsi pri-
družiti,« so pripovedovali.
Pregledi za reševalce so
podobni tistim za pilote,
saj so tudi reševalci izpo-
stavljeni hudim pritiskom
in naporom.
Vaje niso
zafrkancija
Okvirno se reševalna
akcija prične z alarmom,
na katerega se morajo odz-
vati reševalci. Takoj ko
pridejo, se oblikujejo
v skupine, razdelijo apara-
te in se spustijo v jamo. Na
vajah hodijo le do jaška,
v skrajnih primerih pa se
takrat začne resno reševa-
nje. »Za vsakega reševal-
Z Velenja
ca, ki je v jan
ne podatke. !
podatki o ap<
vzel, kolike
v aparatih..
zapišemo in
denco tudi n;
pomembno, č
de v nevarno!
Ko se rešev
jame, vaja še
»Zelo pomein
analiza vaje,
mo, kako i
opravljali ni
ekip poročajc
nih skupinah,
pravimo še
analizo. Tudi
kršne zafrk;
obveznosti jc
resno.«
Vsako vajo
lijo do popol
enkrat konČ£
približno pol
začne znova,
kovanje sku
aparatov, odh
V velenjske
bil včasih reš
v bivši Jugos
Reševalci nosijo ponesrečenega rudarja. Na ^
Št. 10 - 11. marec 1993
20,21
m so
lerati
i med vajo reševalne akcije
ekipe so znane kot zelo iz-
kušene in izurjene, vaje in
oprema pa tudi niso poce-
ni. Sodelovali smo v pra-
vih akcijah reševanja
v Bosni in Hercegovini ter
' v Srbiji, v Velenju pa še
nismo izvedli prave akci-
so s ponosom pripove-
dovali reševalci.
) Knapovska
solidarnost ni
pravljica
Poleg druženja in tova-
rištva, ki sta značilna za
reševalce, imajo ti tudi po-
sebne obleke. Oblečeni so
namreč v rumene unifor-
me, na glavi pa je obvezna
čelada s prižgano svetilko-
■»Čas, ta je pri nas najpo-
membnejši. Vse merimo
s štoparico, vse zapisuje-
mo. K reševalni akciji pa
sodi tudi vse potrebno za
nudenje prve pomoči, sa-
moreševalni aparat, nosi-
la, križi za zapiranje prog,
skratka vse, kar bi potre-
bovali pri pravem reše-
vanju.«
Da reševalci jemljejo
svoje akcije zelo resno, do-
kazujejo tudi posebne pri-
prave. Med tistimi, ki bi
bili v nesrečah odgovorni
za ljudi, ne sme biti nika-
kršne panike. »To je ob ne-
srečah najbolj pomembno.
Psihično moramo biti zelo
dobro pripravljeni, zato
imamo posebno dimno ko-
moro, kjer se kalimo v di-
mu in 40 stopinjah vro-
čine.«
Mrzel sobotni dan je bil,
ko so velenjski reševalci
odhajali z vaje. Odhajali
so ponosno, z zavestjo, da
lahko rešujejo življenja,
kar pa upajo, da ne bo ni-
koli potrebno. »Solidar-
nost med knapi je bila in
bo, to ni pravljica niti fan-
tazija. Kdor našega dela
ne jemljejo resno, pri nas
nima kaj iskati,« so pre-
pričani velenjski reševalci
v svojem kameratstvu.
URŠKA SELIŠNIK
Foto: LOJZE OJSTERŠEK
Izobcenec
rokometni
direktor
Vlado Bojovič: do vrha In dna In novi vzpon - Po ImenlinI
Igralski karieri od nedelje direktor moških rokometnih
reprezentanc
Vrnitev 40-letnega Vlada
Bojoviča v vrhunski rokomet
je za mnoge presenečenje. Sam
si jo je močno želel, saj je že
skoraj desetletje praktično
»odrinjen« iz celjskega športa
oziroma rokometa. Zdaj že
skoraj legendarno desno krilo
bivše jugoslovanske reprezen-
tance se je od nje poslovil po
osvojitvi srebrne kolajne na
SP leta 82 v Dortmundu.
Leto pozneje je s Celjani
osvojil prvo mesto v B ligi, ko
je v 22 tekmah dosegel 173 go-
lov. Sezono 1983/84 so Celjani
med prvoligaši zaključili na
zadnjem mestu z le 7 točkami,
Vlada pa je uprava kluba že
prej zaradi sodelovanja v inci-
dentu, ki se je zgodil na celjski
ulici, suspendirala. »Enfant
terrible«, ki je bil štirikrat iz-
bran za najboljšega športnika
Celja, je postal v njem nezaže-
Ijen.
Vlado je večkrat v pogovo-
rih, tudi preko medijev, obža-
loval dogodek, ki je takrat
prerasel v pravo afero. Kljub
vsemu se Celje ni odzvalo,
kakšne pa so bile reakcije klu-
ba, ki ga je kratkomalo izob-
čil? »Zadnja leta je bilo nekaj
pogovorov. Začel jih je Štefan
Jug in nadaljeval dr. Silvo
Krelj. Želel sem si nazaj v sta-
ro sredino, predlagal tudi po-
moč bivših igralcev pri delu
kluba, ki bi lahko dodali velik
delež. Do realizacije ni prišlo,
razlogov pa ne poznam. Nas-
ploh pa tistih, za mnoge najbrž
že pozabljenih dogodkov no-
čem pogrevati, saj so bili zame
le prevelika šola, za katero
sem tudi drago plačal,« se ob-
čutljive teme spominja Vlado.
Come-back
Trener Celja Pivovarne La-
ško Josip Šojat ga jeseni malo
za šalo in kar precej zares jese-
ni povabil v ekipo. Izvrstno
pripravljenost je dokazoval na
malonogometnih igriščih, toda
zanj je le bolj primerna nova
vloga. »Selektor moške repre-
zentance Tone Tiselj me je za-
čel nagovarjati po odstopu
prejšnjega direktorja Juga.
Reprezentanti naj bi si želeli
ob sebi človeka, ki bi razumel
njihove težave na igrišču in ob
njem. V meni je kot bivšemu
vrhunskemu športniku z dolo-
čenim pedigrejem in precejš-
njo mero avtoritete videl pri-
merno osebo za opravljanje
naloge vmesnega člena med
vsemi, ki so kakorkoli poveza-
ni z eUtnimi vrstami,« je zače-
tek rokometnega come-backu
v največjem slogu razkril igra-
lec, ki pri Celju odigral 13 se-
zon (od tega šest prvoligaški-
h)i, dve pri Slovanu (prvak YU
in podprvak pokala prvakov),
eno pri Radečah in tri pri ce-
lovškemu Avantiju.
»Odločitev ni bila težka.
Pred tremi tedni sem iz zani-
manja obiskal priprave član-
ske reprezentance v Slovenj
Gradcu. Igralci so me odlično
sprejeli in bili navdušeni nad
Tisljevo idejo. Odločil sem se
za ponujeno mesto tehničnega
direktorja, na katero me je
v nedeljo pred tekmo z Litvo
uradno potrdilo predsedstvo
RZS, na čelu s predsednikom
Zupančičem, ki se je prav tako
zelo zavzemal za moj prihod.
Morda bodo nekateri vse sku-
paj sprejeli z začudenjem. Za-
me je rokomet vendarle prva
ljubezen, ki je pač ne morem
pozabiti,« se je nadaljeval Bo-
jovičev monolog.
Devetkrat kapetan
Vlado je med leti 1974-82
zbral 108 nastopov za repre-
zentanco bivše Jugoslavije in
dosegel 124 golov. Devetkrat
je bil njen kapetan. Na SP 82
je z YU selekcijo osvojil srebr-
no medalj^ na OI 76 in SP 78
pa peti mesti. Ima še dve zlati
z mediteranskih iger in srebro
z Univerziade, come-back pa
je prišel z zmago slovenske re-
prezentance v prvi uradni
mednarodni tekmi.
»Vzdušje je bilo fantastično.
Izkušeni nasprotniki so igrali
izjemno preudarno, naši pa so
s fanatično borbenostjo ob
koncu le štrli njihov močan
odpor. Slavje se je iz dvorane,
kjer so bili gledalci naš osmi
igralec, preneslo na skupno
večerjo. Igralci so se potem se-
veda popolnoma sprostili. Na-
petost je bila prej res strašan-
ska. Že dolgo me športni boj ni
tako spravil ob živce.«
Direktor Vlado
Kot diplomiranega pravni-
ka ga podrobno zanimajo de-
lovne dolžnosti direktorja mo-
ških rokometnih reprezentanc.
»Pravilnika o tem še ni, je pa
v izdelavi. Neprofesionalno
mesto bo od mene zahtevalo
povezovanje reprezentančnih
selekcij z organi zveze, organi-
zacijo priprav, ob pomoči dru-
gih pa tudi pridobivanje fi-
nančnih sredstev. Gledano šir-
še je moj cilj uveljavljanje ro-
kometa, ki si zasluži ugledno
mesto v družbi naših ekipnih
športov.«
S kakšnimi akcijami bo
štartal direktor Vlado Bojovič?
»Takoj se moram pogovoriti
s Čopom, Banfrom, Vugo in še
nekaterimi ter jih privabiti
k resnemu sodelovanju. Ob
njihovem pristanku jih bom
seznanil z odgovornostjo in
dolžnostmi, ki jih prevzemajo.
Poskusil bom zgladiti spor
med Tisljem in Banfrom in
njun odnos dvigniti na raven,
ki bo koristila našemu roko-
metu. Poskušal bom navezati
stik tudi z Iztokom Pucom. Če-
prav sem po naravi zvečine
optimist, glede Velenjčana
upanja skorajda ni več. Vsi so
ga že rotili, nazadnje v urad-
nem pismu predsednik Zupan-
čič. Odgovora ni bilo. Puca na
nek način razumem. Ima svoje
argumente, vseh »potrebnih«
pač ne. Z njim bi bili veliko
močnejši, česar se slovenska
rokometna javnsot še kako za-
veda.«
Naskok na drugo
mesto
Vlado Bojovič je neizpros-
nost in brezkompromisnost
dokazal kot igralec, ki se
v »svojem« obdobju kot edini
iz drugoligaških ekip prebili
med YU reprezentante. Bo
takšen tudi pri ciljih v kvalifi-
kacijah za EP 94? »Tokrat ne.
Objektivno gledano sta med
tekmeci v skupini od nas moč-
nejši Madžarska in Norveška,
ki bosta letos nastopili na SP
na Švedskem. Madžare, ki so
že vrsto let v vrhu svetovnega
rokometa, pretresi v vzhodnih
državah zadnjih let niso prav
nič omajali. Norvežani so
v lanskem finalu SP skupine
B gladko odpravili domačine
Avstrijce, ti pa so nedavno
v prijateljski tekmi i^ali ne-
odločeno s svtovnimi prvaki
Švedi. Žreb skupin nam prav
gotovo ni šel na roko, zato pa
na novo ustanovljena repre-
zentanca nima kaj izgubiti.
Mladi igralci imajo izjemen
motiv. Prepričan sem, da bodo
v konkurenci s še štirimi mo-
štvi storili vse za naskok na
drugo mesto, ki v razigravanju
še odpira možnosti za uvrsti-
tev na veliko tekmovanje.«
DEAN ŠUSTER
Vlado Bojovič je imel vzdevek
Vanja, njegov brat Miha pa
Bač. Vlado se je v začetku uve-
ljavil po izjemnih bratovih po-
dajah, z odličnimi realizator-
skimi sposobnostmi po atrak-
tivnih skokih s krila, imenova-
nimi eret.
Rokometaši Aera Celje septembra 1983. Vlado Bojovič stoji četrti z leve.
Št. 10 - 11. marec 1993
22
odmevi
Direktorji
itradejo
Glede na objavljeno notico
v Novem tedniku pod naslo-
vom Direktorji kradejo, sporo-
čamo naslednje:
Poslovna skupnost Forma-
tor (v nadaljevanju: PS) je dne
29.12.1989 na sodišču v Celju
vložila uskladitev splošnih ak-
tov z zakonom o podjetjih.
Dne 6.3.1991 (! - ni napaka
- leto dni kasneje) je bila s so-
dišča poslana odredba, ki je
zahtevala, da se do 31.6.1991
vloga dopolni, drugače gre PS
v stečaj.
Po posvetih in sklepih, spre-
jetih na Izvršilnem odboru PS
smo vse članice o tem povpra-
šali in dobili brez izjeme odgo-
vor, da se odredba ne dopolni
in da se PS likvidira.
Zaposleni nismo uveljavljali
nobenih pravic, pač pa zase
poskrbeli sami in ustanovili
zasebno podjetje. Z Delavsko
univerzo smo sklenili dne
2.4.91 najemno pogodbo za
poslovne prostore. Na podlagi
tega smo tudi dobili odločbo
ustreznih inšpekcijskih služb
za opravljanje dela. Trditev,
da smo v prostorih družbenega
podjetja ustanovili zasebno
podjetje ne drži. Ker pa neka-
tere zelo zanima, bomo pojas-
nili še to:
Na dan 31.6.1991 je bilo
vsega premoženja PS za
250.000,00 SIT - ena bruto pla-
ča sedanjega poslanca držav-
nega zbora. Sem niso šteti dve
stanovanji in delnice pri LB
Celje, ki bodo razdeljene ob
likvidaciji.
Osnovna sredstva so zaje-
mala 4 računalnike, od tega
2 PC AT in 2 PC XT, ter nekaj
miz, omar in stolov in dva pi-
salna stroja. Vse smo kupih od
PS, lahko pa bi kupili tudi kje
drugje.
Poslovnih funkcij nismo
prenašali, ker ni bilo kaj za
prenesti. Čeprav smo bili PS
že leta 88 in 89 nismo pobirali
članarine, 80 odstotkov pri-
hodka smo ustvarili s storitva-
mi na trgu, le 20 odstotkov
z delom za PS. V PS se je
opravljalo naslednje delo:
-	uvoz in izvoz in pravne sto-
ritve za članice in nečlanice.
V	marcu 1991 je skupen priho-
dek od pravnih storitev za čla-
nice znašal manj kot polovica
neto OD pravnika, uvoz in iz-
voz pa je pokrival eno delavko
z bruto OD brez materialnih
stroškov. Skupno se je iz dela
s članicami pokrivalo 20 od-
stotkov celotnega prihodka.
V	zasebnem podjetju ZT For-
mator, d. o. o., Celje je bilo po-
trebno pristopiti k novemu de-
lu in tako je trenutna struktu-
ra ustvarjanja prihodkov na-
slednja:
-zunanja trgovina: 20 od-
stotkov od tega za bivše člani-
ce PS le polovica.
-	pravne storitve: 80 od-
stotkov
od tega izdelovanje priroč-
nikov: 50 odstotkov, izdaja
Zbirnika zakonov in predpi-
sov 20 odstotkov, ustanavlja-
nje podjetij, predstavništev itd
15 odstotkov, pravne storitve
preko pogodb 5 odstotkov.
Vse to je na novo, ne gre za
prenos poslovnih funkcij.
Toliko v vednost vsem moč-
no zainteresiranim. Podatki
o vsem navedenem so na voljo.
Še enkrat povdarjamo, da ni
šlo za nobeno lastninjenje in
da nismo pravni naslednik po-
slovne skupnosti. S tem želimo
oprati ime PS in njenega di-
rektorja, ki se po nepotrebnem
blati, zaradi bivših članic — po-
djetij in delavcev, nekoč zapo-
slenih v Poslovni skupnosti.
V imenu delavcev bivše PS,
ex-pravnik PS:
BORIS KARLOVŠEK
prejeli
SHO
Za uiični protest
upoifojencev
Demokratična stranka upo-
kojencev celjske regije podpi-
ra protestno izjavo Zveze dru-
štev upokojencev Slovenije in
prav tako ulični protest, ki naj
bi bil predvidoma v torek
16. marca v Ljubljani. Na tem
shodu je potrebno opozoriti na
stalno materialno šikaniranje
upokojencev, saj vlada z raz-
nimi bonitetami določenih
skupin neprestano obremenju-
je pokojninski sklad, sama pa
ne prispeva za to potrebnih
sredstev. Še več, na zadnjem
zasedanju Državnega zbora so
poslanci sprejeli zakon o ome-
jevanju in obračunavanju po-
kojnin. K temu pa še dodatno
oproščajo železnico plačeva-
nja prispevka, oziroma plačilo
odlagajo za dve leti (začenši
leta 1995) v 48 obrokih. Kaj to
pomeni? Vedno manj sredstev
v skladu, na drugem koncu pa
se ustvarja umetne pogoje za
upokojevanje. Na primer po-
slanci bivše Skupščine se lah-
ko upokojijo celo s 25 leti de-
lovne dobe za polno pokoj-
nino.
Če se upokojenci ne bomo
organizirano uprli takim in
drugačnim pritiskom bomo
slej ko prej prejemali mini-
malno socialno podporo, ne pa
zasluženo in že v naprej vpla-
čano pokojnino.
Na skupnem sestanku vseh
štirih strank v Združeni listi in
poslanskem klubu smo se v ne-
deljo 7.3.93 dogovorili, da na-
ša stranka preko poslanskega
kluba, vloži predlog za spre-
membo in dopolnitev zakona
o omejevanju in obračunava-
nju pokojnin sprejet na zad-
njem zasedanju Državnega
zbora.
Predlagamo članom Demo-
kratične stranke upokojencev
Celje, da se udeležijo protest-
nega shoda in neposredno
podpremo naša stališča in sta-
lišča Zveze upokojencev Slo-
venije.
Za odbor DeSU Celje
MARTIN ANDREJAŠ
Kdo hoče
katastrofo
v VGP Hidrotehnik Ljub-
ljana so se prejšnji torek zbrali
najodgovornejši ljudje desetih
slovenskih vodnogospodar-
skih podjetij. V njih dela okrog
1500 posebno usposobljenih
ljudi. Med njimi sta tudi Vod-
no gospodarsko podjetje NTVO
Celje.
Spregovorili so o začasnem
financiranju, o odpravi posle-
dic ujme 1990. leta ter o sred-
stvih, ki naj bi jih dobilo vod-
no gospodarstvo iz proračuna
Slovenije. S tem so jih sezna-
nili predstavniki republiške
direkcije za varovanje okolja
in varstvo voda. Lahko smo
slišali, da je v programu za sa-
nacijo škode po poplavah no-
vembra 1990. leta predvidena
v prvem četrtletju letošnjega
leta na območju Savinje za de-
la, ki jih opravlja NIVO Celje
105,3 milijone tolarjev in za
PUH Ljubljana 15,3 milijona
tolarjev. Delavci Nivoja naj bi
tako izvedli II. fazo del na Pa-
ki, uredili Savinjo v Nazarjah,
Letušu, Ljubnem in na območ-
ju novih mostov. Iz nje naj bi
tud^ odstranili nanose ter ure-
dili Ljubnico od Ljubnega do
Rastk. Hudoumičarji bodo na-
daljevali z deli na Lučnici med
Riharjem in Grabeljskim, Br-
ložnici ter v Lakovnikovem
grabnu.
Ker je v vodnem gospodar-
stvu veliko pomanjkanje sred-
stev, so bili ogorčeni zaradi
nenamenskega trošenja sred-
stev pri celjski bolnišnici. 200
milijonov tolarjev namenjenih
za odpravo posledic ujme no-
vembra 1990. leta je bilo po-
trošenih za izgradnjo bolniš-
ničnega prizidka. Ker priča-
kujejo v bolnišnici še nova
sredstva iz vodnega gospodar-
stva, so bili direktorji sloven-
skih vodnogospodarskih po-
djetij mnenja, naj zdravstvo
samo financira take prizidke,
saj ima celo viške sredstev.
Slovenski vodarji pričaku-
jejo za vzdrževalna dela v le-
tošnjem letu 0,4 odstotka
družbenega proizvoda ali 4,5
milijarde tolarjev. Vsak nižji
znesek bi lahko pomenil kata-
strofalno havarijo na naših re-
kah in urbanem in ruralnem
ozemlju ob njih.
STANISLAV JESENOVEC
O približevanju
programov
sredinslcili stranic
Skoraj soglasna izvolitev
novega IS SO Celje po skoraj
enoletni skupščinski krizi je
lahko le posledica, da smo se
v Celju že v precejšnji meri
znebili realsocialističnih mi-
selnih vzorcev. Ob tem je na
drugi strani res, da je precej
prebivalstva nad takšnim izzi-
dom presenečeno ter prepriča-
no, da v Celju in Sloveniji ob-
stoje klasične leve in desne, le-
vo in desno sredinske in sre-
dinske stranke in je zato takš-
na koalicija, ki je bila sposob-
na oblikovati novo občinsko
vlado in razrešiti skupščinsko
krizo, neživljenjska, kompro-
misarska in kratkega daha.
Vsi takšni dvomi so odveč, po-
misleki ne držijo.
Če naj bi se stranke v poli-
tičnem prostoru delile na levo
in desno, je potrebno najprej
dokazati, kaj je sredina - kai
tako v Sloveniji kot v Celju ni
niti najmanj jasno. Vse stran-
ke se namreč opredeljujejo kot
sredinske, z rahlimi odkloni
na levo in desno, ne da bi prej
jasno opredelile sredino. Sre-
dina je položaj med dvema
skrajnostima, ki ju opredeljuje
različen odnos do istega di^-
benega pojava ali problema.
Zaenkrat pa - vsaj za vodstva
to velja - imajo vse stranke po-
dobne, če že ne enake poglede.
Zato je trenutno nemogoče
precizirati sredino.
Glede določanja sredinsko-
sti ostajajo odprta vprašanja,
ali so temeljni opredelitveni
kriteriji odnos do okolja, soci-
alne usmerjenosti, opredelitev
sredinskosti zgolj na religiji in
v odnosu do drugih strank,
kriterij družbene slojevito-
sti... Tudi demokratičnost na-
mreč ni opredelitveni kriterij,
ki bi kogarkoli avtomatično
uvrščal v sredino, saj demo-
kratičnost je oziroma mora
postati normalna pot za kate-
rokoli stranko pri zasledova-
nju njenih ciljev — če se seveda
izhaja iz predpostavke, da fa-
šističnih in drugačnih totali-
tarnih strank skladno z našo
Ustavo na našem pohtičnem
prostoru ne more biti.
Zato tudi ostaja odprto
vprašanje - še posebej, če gle-
damo skozi pozitivne rezultate
skoraj soglasno izvoljenega
novega IS - kaj lahko oprede-
ljuje sodobne politične stranke
in zakaj se jih potrebuje?
V razvitem svetu je vloga
strank vedno bolj le vloga
kontrolorja pravilnosti in ne-
oporečnosti političnega delo-
vanja posameznih strank.
Predstavlja v družbeno tkivo
vgrajen kontrolni mehanizem
zoper zlorabo oblasti, kjer
stranka, ki ni v vladi, skrbno
pazi na sleherni spodrsljaj
stranke na oblasti. Zato zado-
stujeta večinoma že samo dve
stranki, ki pa nikakor nista bi-
pola političnega prostora
v smislu ideološkosti ali celo
razrednega tekmovanja.
Treba se je zavedati, da je iz
prakse razvitih demokratičnih
držav, v katerih so se stranke
tako oblikovale, nemogoče
izluščiti enoten racionalen
kriterij. Klasični kriteriji so
postali neuporabni, atributi
demokratičnosti kot so huma-
nizem, socialna usmerjenost,
pozitiven odnos do narave in
okolja pa so postali samo-
umevna sestavina sleherne
stranke. Pri tem je najbrž šlo
za vrsto zgodovinskih okoliš-
čin, emocionalnih elementov
in tudi za progresivno oprede-
ljevanje najbolj osveščenega
intelektualnega segmenta
družbe, ki v eni ali drugi
stranki vidi večjo garancijo za
napredek oziroma za razreše-
vanje najpomembnejših in iz
lastnega vidika najbolj žgočih
družbenih problemov.
Skoraj soglasna izvolitev
novega IS je tako eden od pr-
vih zavestnih korakov tistih
celjskih političnih strank, ki si
želijo v politično visoko razvi-
to družbo.
TOMAŽ M. JEGLIČ
»Zamrznitev
piač« pomeni
dejansko
znižanje
Razpravo, ki jo spremljamo
v zadnjem času v vseh časni-
kih, radiu in TV o takoimeno-
vani zamrznitvi plač in pokoj-
nin, me prepričuje, da nekateri
sploh ne vedo, kaj ta pojem
dejansko portleni. Vsi udele-
ženci razprave namerno ali
nehote pozabljajo, da gre
v tem primeru za poskus uza-
konjenja dejanskega zniževa-
nja plač in pokojnin za posa-
mezne skupine državljanov.
Imam občutek, da se pri nas.
poskuša uvesti iz Indije poz-
nani sistem kast (posebnih
družbenih plasti, ki se v pravi-
cah strogo ločujejo).
Če se sprejema zakon, naj
velja za vse državljane enako,
brez izjem. Da gre v tem pri-
meru za poskus uzakonjenja
znižanja plač in pokojnin je
popolnoma jasno. Pri porastu
cen do 5 odstotkov se ta pri
plačah in pokojninah sploh ne
upošteva, pri porastu cen med
3 do nad 8 odstotkov pa bi bili
upravičeni samo do delnega
povečanja, pri povečanju cen
nad 8 odstotkov bi bih upravi-
čeni samo na 4,5 odstotno po-
večanje plač in pokojnin. Pre-
pričan sem, da bo uradna sta-
tistika navajala porast cen
v glavnem izpod 3 odstotkov.
Po predlaganem sistemu bi
v šestih mesecih znižali osebne
dohodke do 23 odstotkov,
s tem pa bi dosegli in celo pre-
segli načrtovano znižanje plač.
Jasno je, da se sindikati temu
upirajo. Čudim pa se, da se
prejšnje leto niso uprli sprosti-
tvi plač, ki je bila v glavnem
namenjena vodilnemu osebju.
Velika napaka je bila, da ta-
krat niso določili merila za
dvig plač. S tem bi preprečili
neupravičeno povečevanje
plač. Tudi brezposelnost bi bi-
la manjša. V prejšnjem siste-
mu smo poznali razmerje plač
med najnižjo in plačami vodil-
nih v razmerju 1:5 z lanskim
povečanjem pa se je to razmer-
je povečalo na 1:10. Poleg tega
se je pričelo govoriti samo
o povprečnih plačah. Mislim,
da bi bilo pošteno če bi objavi-
li podatke po kategorijah za-
poslenih. Plače poslancev, vla-
de, zbornice in drugih podob-
nih ustanov bi morale biti od-
visne od gibanja skupne proiz-
vodnje in ustvarjenega narod-
nega dohodka. Predvsem pa bi
vlada naj poskrbela za izena-
čenje pogojev poslovanja za
vse udeležence v gospodar-
stvu. To velja za plačila, obre-
sti, zamudne obresti itn.
Dodaten udar na dohodke
pa predstavlja takoimenovano
prostovoljno zavarovanje. Po-
prečno pokojnino zmanjšuje
za 2 odstotka. V enem mesecu
se je to zavarovanje podražilo
za 15 odstotkov. Ne razpola-
gam s podatki, ki bi tolikšno
povečanje upravičevali. Mi-
slim, da gre tudi v tem primeru
za prefinjeno prevaro, s katero
se naj del stroškov zdravstva
prenese na porabnike. Oglej-
mo si zavarovanje za področje
zdravil, ki so razvrščena na
dve pozitivni listi in eno nega-
tivno. Negativna podleži v ce-
loti plačilu. Osebno sem v lan-
skem letu prejemal zdravila
z negativne liste, kljub temu,
da so zelo uspešna. Strošek za
ta zdravila je znašal 2,5 od-
stotkov moje pokojnine. Ko
smo sklepali pogodbe in po^
pisovali izjave o dopolni^^
zavarovanju, večina varovajj
cev ni bila seznanjena s te^
listami.
Zanemarja se tudi neupr^
vičeno prelivanje narodn^
dohodka v korist bank. V zad
njih petih letih se je letno pi^
ko obresti prelilo 2 do 3 0(t
stotke narodnega dohod^
v škodo gospodarstva in dru
gih posojilojemalcev. Vlada j
tak sistem celo uspela uzako
niti in preko »sanacije« ban
dodatno obremeniti narodi
dohodek za okrog 3 odstot^
letno.
CIRIL KNE;
Lašlt
Turizem
v Vitanju
Vsi, ki se trudijo oživiti j
nadalje razvijati turizem v Vi
tanju, so se 6. marca 199
zbrali v dvorani kultumeg
doma v Vitanju. Turističu
društvo Vitanje je opravil
svoj občni zbor. Udeležba j
bila še kar lepa, udeležili pa i
se ga tudi pre^tavniki Turi
stičnega društva iz Slovenski
Konjic.
Predsednik Turističneg
društva Vitanje g. Slavk
Krajnc je skrbno pripravil p«
ročilo o lanskoletnem delu, 1
so ga prisotni z odobravanja
sprejeli. Zakaj tudi ne, saj j
bilo društvo v letu 1992 zel
pridno.
Pripravili so več priredite
med katerimi izstopa vitan;
ska »Holcerija«, ki je lani tre
jala kar tri dni. Vsebinsko j
bila zelo bogata, saj so na nji
prikazali mnoge stare in sedj
nje dejavnosti v Vitanju.
Omeniti moramo še, da s
dokončali šank-uto pri kultiu
nem domu, kar je zahteval
veliko sredstev in prostovol;
nega dela. Pa tudi očiščevali
akcija je dobro uspela, saj so;
zastavili tako, da so na nj
zbrali veliko odpadlih koris
nih surovin in zanje dobili pi
ve solde za zagon njihovej
dela. V celoti so v letu 199
zelo dobro gospodarili, saj a
Št. 10 - 11. marec 1993
23
Lridobili blizu milijon SIT
r^tev. Če še povemo, da so
r i-.ačeli pri pozitivni ničli je
a njihov uspeh toliko večji,
"^jsja občnem zboru so po-
jrobno pregledali za kaj so
grabili dobro polovico denar-
' Drugo polovico pa bodo
f jetu 1993 porabili izključno
* predstavitev kraja in zbolj-
[aiije njegove privlačnosti,
podali pa bodo še sredstva, ki
■j}, bodo letos uspeli dobiti.
' Tako naj bi v vseh vpadni-
v Vitanje postavili lične
ugzolce z voščili dobrodošlice
gostom, uredili klopi, poskr-
ili za še večjo varnost kraja
itd.
Kot vsako leto so tudi tokrat
pa občnem zboru podelili de-
jet priznanj za lepo urejeno
plcolje in najlepše cvetje na
olcnih hiš. Zanimivo je, da so
letos prejele več kot polovico
teh priznanj gospodinje iz
okoliških vasi: Ljubnice, Doli-
ča, Brazna...
Tudi zanimanje za kmečki
turizem se je v Vitanju poveča-
lo, saj so na občnem zboru
spraševali, kako bi pridobili
pogoje za odpiranje kmetij za
turizem.
FRANJO MAROŠEK
Vitanje
Zakon o
denacionalizaciji
in njegovo
I izvajanje
I Razlaščenci po vojni naci-
onaliziranega premoženja na
osnovi različnih revolucionar-
nih ukrepov vedno bolj izgub-
ljamo zaupanje v našo novo
slovensko državo. Nikakor ne
moremo dobiti vrnjenega na-
šega zaplenjenega premoženja
I ali vsaj primerne odškodnine
zanj. Pri vračanju v naravi je
zakonodajalec v celoti zaščitil
sedanje lastnike in uporabni-
ke, za upravičence do vračila
,pa je vgradil v zakon vse mo-
jgoče omejevalne ukrepe. Svoje
i ie dodala do oškodovancev ne-
Igativno nastrojena admini-
tocija, ki denacionalizacijo
čvaja in ki zahteva od upravi-
čencev vsa mogoča in nemogo-
ča dokazila, ki jih je čestokrat
nemogoče zbrati. Princip de-
nacionalizacije je vrnitev pre-
moženja v naravi, le kjer to ni
mogoče naj bi oškodovanci do-
bili odškodnino v obliki ob-
veznic.
V praksi pa seveda to izgle-
da dioigače. Podjetij, ki so se
v času po nacionalizaciji spre-
menila in razširila sploh ni
možno vračati, ostane torej
odškodnina. Stanovanjske ob-
jekte se sicer vrača v naravi
v last, nikakor pa ne v posest,
saj ta pripada najemnikom, ki
jim zakon zagotavlja dedno
pravico do stanovanj in do ne-
profitne najemnine. Pri zem-
ljiščih je možno vrniti v naravi
praktično le gozdove, ki so jih
upravljale družbene organiza-
cije (žal izsekane). Kmetijska
zemljišča, ki ležijo v arondira-
nih kompleksih se vračajo si-
cer v last, ne pa v posest, saj
z njimi lahko dosedanji uprav-
Ijalci razpolagajo še nadalj-
njih 5-10 let.
Za vsa zemljišča, stanovanj-
ske objekte in podjetja, ki pa
so m^tem prešla v zasebno
last, ali pa je zemlja pozidana,
velja, dš bodo oškodovanci
prejeli odškodnino v obliki ob-
veznic. Žal je teh primerov
največ.
Doslej tudi v vsej državi
nihče od prizadetih ni prejel
nobene odškodnine, čeprav so
časopisi polni hvale kako
Uspešno izvajajo denacionali-
zacijo v posameznih občinah.
Sele pred dnevi je Državni
zbor sprejel zakon o sloven-
skem odškodninskem skladu,
ki pa na grozo vseh upravičen-
cev ne prinaša nobenega jam-
stva države na izdane obvezni-
ce. Zanje naj bi jamčil samo
sklad sam, ki pa začenja po-
slovanje le z 40 milijoni tolar-
jev ustanovitvenega kapitala.
To je toliko, kot bi znašale ob-
veznosti do povprečnega upra-
vičenca. Zakon skladu celo
prepoveduje posredovati na
borzi vrednostnih papirjev,
kar nas navaja na spoznanje,
da je načrtovano, naj bodo ob-
veznice odškodninskega skla-
da le brezvredni papirji.
Vsi, ki bodo prejeli obvezni-
ce odškodninskega sklada, bo-
do v močno podrejenem polo-
žaju napram tistim, ki jim bo
premoženje vrnjeno v naravi.
Le-to ima namreč vsaj svojo
realno vrednost, obveznice pa,
kot izgleda, ne bodo nič
vredne.
Pa še to je treba reči: korek-
cijski faktorji, ki se uporablja-
jo za ocenitev razlaščenega
premoženja so nerealni, saj je
z njihovo uporabo izračunana
le 30-50 odstotna realna vred-
nost premoženja. Vse je torej
preračunano tako, da bi se či-
manj ali nič ne vrnilo oškodo-
vancem. Razlaščenci - in ni nas
tako malo - se takemu početju
in sprenevedanju upiramo, saj
vidimo, da nas hočejo ponov-
no, tokrat celo v imenu demo-
kratične družbe izigrati s sta-
rimi, nam žal predobro pozna-
nimi triki.
V zvezi z Zakonom o sloven-
skem odškodninskem skladu
zahtevamo od Državnega zbo-
ra, da ga takoj dopolni tako,
da bo jamstvo za izdane ob-
veznice prevzela Republika
Slovenija, saj sicer nikogar ne
bodo mogli prepričati, da za-
res nameravajo popraviti kri-
vice, ki jih je tolikim sloven-
skim državljanom povzročil
prejšnji komunistični režim. 1
Združenje lastnikov
razlaščenega premoženja
podružnica Celje
(v imenu vseh razlaščenih
v Celju)
Pojasnilo
v Pismih bralcev objav-
ljamo samo pisma znanih
avtorjev, zato mora biti
vsako pismo podpisano
z imenom, priimkom in
točnim naslovom. Pismo ne
sme presegati 45 tipkanih
vrstic. Daljša pisma bomo
v uredništvu krajšali tako,
da ne bo prizadet smisel
sporočila.
Utrinki iz
domovine
Po daljšem premoru se vam,
kot zvesti bralec vašega časo-
pisa, ponovno oglašam z nekaj
vrsticami. Upam, da mi to do-
pisovanje ne boste zamerili.
Hvala tudi za točno dostavo
Novega tednika, ki ga vsak po-
nedeljek prav željno pričaku-
jem. Slovenija je moja domo-
vina, tega nikoli ne pozabim.
Na žalost pa sem bil ob mojem
zadnjem bivanju doma lansko
leto okrog božičnih praznikov
neštetokrat priča, kako se
v domovini širi čuden vandali-
zem, ki se odraža predvsem
v prostaškem govorjenju in ve-
denju. Med ljudmi sem občutil
veliko sebičnosti. Vsi nekam
hitijo, celo med sosesko si ne
vzamejo več časa za kakšen
kratek in prijazen pogovor.
Opaziti je bilo tudi, da se je
med domačini, posebno pri ze-
lo mladih, začel širiti mladin-
ski kriminal, tako znotraj ka-
kor tudi zunaj šolskega pro-
stora. Ko sem hodil po celjskih
ulicah sem bil presenečen nad
izražanjem mladine, še pose-
bej mladih moških vse tja do
40 let starosti. Ravno na dan
slovenskega kulturnega praz-
nika sem lahko na lastna ušesa
marsikaj slišal in doživel. Sre-
di Celja sem poslušal mlade
fante, nihče izmed njih ni imel
več kot 20 let, kako so se »orja-
ško« pogovarjali in za razlaga-
nje uporabljali besede, ki so
zaustavile moj korak. Nisem
se mogel ugrizniti v jezik, zato
sem pristopil in jih nedolžno
povprašal, če se morate Slo-
venci res odlikovati po takem
govorjenju. Malo so zardeli in
brez besed nadaljevali pot.
Med prevozom z avtobusom
sem prav tako lahko prisluhnil
pogovoru dveh moških z voz-
nikom. V 20 minutah vožnje so
zbrali toliko »južnih kletvic«.
da jih imam dovolj za nekaj let
naprej.
Kruta vojna v BiH in tudi še
na Hr\'aškem je prizadela tudi
Slovenijo, saj ima še zdaj veli-
ko finančno breme z begunci.
Opazil sem, da je tudi med
Slovenci veliko obupanih in
potrtih ljudi zaradi vojnega
nasilja in sovraštva. Človek
vedno bolj dobiva občutek, da
je za svet vredna kaplja nafte
več, kot kaplja krvi na Balka-
nu. Vsi slovenski izseljenci in
zdomci želimo vsem našim na-
rodnjakom, z željo, da bi se
vsak Slovenec zavedal tega, da
se v mladi državi ne more čez
noč vse spremeniti in se mora
vsak najprej vprašati, kako
pomagati? Ne pa po načelu:
»samo da je meni prav, za dru-
ge mi ni mar.« Ob vprašanju,
ki mi ga je postavil neki doma-
čin, s kakšnim občutkom pri-
hajam prvič čez mejo v demo-
kratično Slovenijo, sem mu
odgovoril, da grem čez to mejo
sproščen. Z veseljem sem ob-
čudoval lepi novi slovenski
bankovec, na katerem je prav
Prešeren in da na njem celo
beremo v njegovi pisavi »Pri-
jatli«. Vsem naro^jakom pa
želim v bodoče: Love and Pe-
ace. Ljubezni in miru!
Ob vašem nadaljnjem novi-
narskem poročanju želim obi-
lo uspeha in zvestih bralcev
ter vas vse prav lepo pozdrav-
ljam.
RUDI STEPISCHNIK,
Dortmund
Hvala Rdečemu
križu
Društvo invalidov Celje in
njegovi člani se iskreno zahva-
ljujemo občinskemu odboru
RK Celje za podarjeno pomoč,
ki nam je v tem času in pri
tako malih invalidskih pokoj-
ninah še kako dobrodošla.
A. C., Celje
Naslov v uredništvu
Levčani letijo
v nebo!
To pismo je klic v sili. Pre-
strašeni Levčani čakamo, kdaj
nas bo podrl avto na magi-
stralni cesti Celje - Ljubljana.
Ob levi strani ceste, je cest-
no podjetje izkopalo jarek, da
ne padeš daleč, če te avto zbi-
je. Ponavadi iz celjske smeri
vozijo počasneje. Drugače je iz
žalske smeri. Tukaj že moraš
imeti akrobatske sposobnosti,
da se lahko pelješ s kolesom,
če ne padeš od prevelikih ko-
tanj, imaš možnost da te pode-
re moč vetra, katerega ustvari-
jo avtomobili, ki vozijo izred-
no hitro.
Prometni znak za označbo
naselja je pomaknjen tik ob
vas, tako da vozniki zmanjšajo
hitrost na polovici vasi ali je
ne zmanjšajo, pa tudi označbe
prehoda za pešce jih 90 odstot-
kov ne upošteva.
Tako se veselimo dan za
dnem, ko srečno prispemo iz
nakupa v Leni - ali od avtobus-
ne postaje, v topli dom. Ob-
ljubljen nam je bil pločnik že
pred desetletji, idejni načrt je
bil razgrnjen leta 1991.
Toda poplava je odnesla vse.
Škoda, da voda ni odnesla tudi
tiste, ki so odgovorni za to. Iz
dobro obveščenih krogov sem
izvedel, da je krivec nekdo iz
Razvojnega centra Celje. De-
nar nam je ponujala republika
vendar gospod ing. iz Razvoj-
nega centra ni imel dokončno
narejen načrt, čeprav je bil že
razgrnjen v Levcu. Zato bi
prosil za ogled komunalno
cestne inšpekcije, ki naj se
prepriča, o nevarnosti, ki preti
pešcem in kolesarjem.
Zaradi te nevzdržne neure-
jenosti ob cesti Celje - Ljublja-
na so v vasi bili že smrtni pri-
meri, da o manjših nesrečah ne
govorimo. Z urejenim pločni-
kom Levčani ne bi živeli
v strahu.
Zato prosim odgovorne, da
stvari premaknejo iz mrtve
točke in da začnemo z izgrad-
njo (rešitelja) pločnika.
IZIDOR TOLIČ
Leveč
Št. 10 - 11. marec 1993

Avsenik se je odločil za Gašperje
PromocUa nove kasete ansambla Gašperji z Avsenikovo glasbo Je bila v razstavnem prostoru
v Begunjah - Veliko iJelo Slavka Avsenika ml. - Izredno odgovorna naloga
Mnogi so že obupali, da se bo sploh
kdaj uresničila skoraj leto dni stara
ideja Slavka Avsenik st., da bodo člani
ansambla Gašperji iz Preddvora nada-
ljevalci njegove glasbe. Ta veliki tre-
nutek smo dočakali prejšnji teden, ko
je skupina iz Preddvora prvič nastopi-
la pred javnostjo kot uradni nadalje-
valec Avsenikove glasbe.
V galeriji Avsenik se je zbrala sme-
tana tistega v Sloveniji, kar se zanima
za in piše o slovenski domači glasbi.
Bili smo gostje na prvem koncertu, na
katerem so mladi Gašperji zaigrali vse
skladbe z nove kasete, katerih avtor je
nihče drug kot Slavko Avsenik st.,
aranžer pa njegov sin Slavko, sicer za-
poslen pri Helidonu.
Brane Tičar (harmonika, vodja),
Vinko Podobnik (kitara), Franci Tišler
(bas), Niko Legat (trobenta). Bobi Pri-
možič (klarinet). Danilo Lukan (vo-
kal). Jelka Hafner (vokal) in Kondi Pi-
žom (vokal, napovedovalec) so ob na-
povedani uri prišli v razstavni prostor
in v živo, brez ozvočenja, odpeli in
oddigrali dvanajst skladb Slavka Av-
senika, med katerimi so tri instrumen-
talne in devet pevskih, za katere je šest
tekstov napisal Ivan Sivec, tri pa Kon-
di Pižorn.
Janez Dolinar je fante in dekle vpe-
ljal v program, pri katerem je zlasti
v uvodu bilo čutiti nekoliko pričako-
vane zadržanosti in treme, oboje pa se
je izgubljalo bolj kot se je koncert pri-
bliževal koncu. Med igranjem so se
predstavili tudi glavni akterji novega
projekta, v katerem so Gašperji nada-
ljevalci odlične Avsenikove glasbe.
Najbolj radovedno smo prisluhnili
Slavku Avseniku st.:
»Gašperji so s svojo nadarjenostjo in
kontaktom z občinstvom prišli do sne-
manj skladb za plošče in kasete, za kar
so prisiljeni vlagati veliko energije
v vaje - to pa je vodilo v kvaliteto. Ker
se s to glasbo ukvarjam že štirideset
let, imam tudi nekaj predlogov za iz-
boljšave, ki jih bomo skupaj s sinom
Slavkom in ansamblom poskušali uve-
ljaviti. Izhodišče je solidno, za mlade
muzikante pa se bom zavzel in jim
pomagal pri izpolnjevanju ter nad-
gradnji, seveda z njihovo pomočjo in
dobro voljo.«
Slavko Avsenik ml. je opravil vsa
zahtevna aranžerska in druga potreb-
na dela:
»Z ansamblom Gašperji sem prak-
tično prvič vstopil v svet narodnoza-
bavne glasbe, saj se s tem glasbenim
žanrom do sedaj nisem aktivno ukvar-
jal. Zgodilo se je na pobudo očeta
Slavka, ki se je odzval želji očeta tro-
bentarja Nika Legata, da Gašperjem
napiše skladbe. Ker so ob kompozici-
jah potrebne tudi priredbe, je na vsak
način želel, da bi jaz prevzel strokovno
glasbeno vodstvo, jih usmerjal in pisal
aranžmaje. Zelo sem ponosen na kase-
to Gašperji, to smo mi, saj je za mene
dokaz, da je možno z delom, talentom,
dobrimi skladbami, teksti in timskim
delom, veliko narediti. O kaseti Ga-
šperjev lahko rečem, da je projekt ve-
selja, zato je na njej več polk kot valč-
kov, kar ni običajno za Avsenikovo
glasbo.«
Ivan Sivec piše tekste za okoli 50
slovenskih domačih ansamblov in šest
jih je napisal tudi za Gašperje na Av-
senikove viže:
»Ko mi je Slavko Avsenik ml. prine-
sel očetove skladbe za Gašperje, sem
videl, da nič ne manjka in da je to
glasba za Evropo. Takoj sem se odločil
in napisal šest tekstov, med katerimi
največ polagam v Gorenjske nageljne.
Gašperji niso novi Avseniki, ampak
mali Avseniki.«
Brane Tičar, vodja ansambla:
»Hočemo ugajati vsem generacijam,
to pa pomeni, da iščemo nove, še neod-
krite ideje. Glasba nam pomeni vse
življenje in z njo se bomo ukvarjali.
Izgleda, da smo dosti uspešno osvojili
zvrst domače glasbe in Slavko Avsenik
se je odločil, da bomo mi nadaljevalci
njegove glasbe.«
Slavko Avsenik je prav gotovo dolgo
razmišljal, komu naj zaupa svojo de-
diščino. Ne moremo trditi, da smo
z Gašperji dobili druge Avsenike, ker
to enostavno ni mogoče. Je pa prav, da
smo dobili mlade glasbene ustvarjalce,
ki bodo Avsenikovo glasbo ohranjali
in gojili, pa tudi razvijali v najlepši
možni smeri.
TONE VRABL
Foto: EDI MASNEC
Ansambel Marela Internati
onal je sicer posnel dvanajst nj
vih skladb v studiu Cankarjevf
ga doma, vendar brez dveh 4
slej stalnih članov: pevca Jvai).
Hudnika (odločil se je za sam^
stojno pot) in Iztoka Videča, ^
se podaja v gostinstvo. JuJjj
Bartol sta se kot pevca pridru^
la Marko Štritof in Rado Čen^
novi član pa bo Miki Ašič iz Q,
Ija, ki je doslej veliko igral p^
tujini.
Pri ljubljanski založbi Hei
don so v zadnjem času izdali mi
kaj pomembnih kaset, tako Ei
vina Fliserja, Iva Mojzerja
Staneta Vidmarja. Med resin
glasbo so izdali samostojni pn,
jekt Tomaža Lorenza, posebat
pozornosti pa bo deležna Q
plošča »pritrkavanje*, na /caten
je zvonenje različnih slovenski
cerkva. Pripravljajo izdaje z nt-
katerimi novimi ansambli tti
dva CD — Avsenika ob 40-letniei
in Slaka.
Na slovenskem pevskem nebt
seje poja vila nova zvezda - Sanji
Mlinar iz Velenja. Prvo kaseto ji
izdala pri Helidonu.
Znani so že datumi letošnjih
glavnih slovenskih zabavno
glasbenih prireditev. Tako bo že
23.	festival domače glasbe Šte-
verjan 93 3. in 4. julija, festival
narečnih popevk ali Vesela jesen
bo predvidoma 16. oktobra, 2. fe-
stival v Vurberku 25. junija in
24.	festival domače zabavne
glasbe Ptuj 93 od 3. do 5. septem-
bra. Vse prireditve bo tokrat po-
magala organizirati agencija
Geržina Videoton Maribor.
Velik uspeh je dosegel s svoji-
mi uspešnicami znani maribori
ski pevec Jože Kobler. Kaseta Še
eno rundo je že pošla in zdaj
pripravljajo dodatno naklado,
kar se pri nas redko zgodi.
Gašperji po prvem koncertu v zibiki slovenske domače glasbe, Avsenikovi hiši — (od leve) Danilo Lukan, Jelka Hafner,
Niko Legat, Robi Primožič, Kondi Pižom, Franci Tišler, Brane Tičar in Vinko Podobnik.
Št. 10 - 11. marec 1993
125
Ljubezen In
prijatellstvo
pri ZOM Glasbenem za-
ložništvu Helidon, je izšla
l^aseta avtorjev Edvina Fli-
gerja & Presstige »Ljube-
zen in prijateljstvo«, ki je
nadaljevanje Fliserjeve
ideje o priredbah svetovnih
evergreenov v slovenski je-
zik. Pred dvema letoma je
namreč izšla kaseta z na-
slovom Tebi z ljubeznijo, ki
se je dobro prijela, hkrati
pa vzpodbudila avtorja, da
ideje ni opustil. Skladbe na
kaseti so glasbeno in tek-
stovno izbrane na temo lju-
bezni in prijateljstva, poleg
nekaterih starejših pesmi
(Feelings, Che Sera, Love
me tender), pa je na kaseto
zaradi aktualnosti uvršče-
na tudi slovenska priredba
skladbe Michaela Jacksona
Heal The World.
Tudi taici se rodijo
Cole Moretti, vodja skupine
Hari Morgot, je po zadnji tur-
neji po Rusiji pred dvema leto-
ma odločil: »Tako ne gre več
naprej!«
Po sedmih skupnih letih, po
42 posnetih lastnih skladbah,
so se odločili, da se sporazum-
no razidejo. Tudi zaradi jezi-
ka, saj jim je angleški jezik
delal preglavice, v ansamblu
pa je bila jedro pevka iz ZDA.
Pa je Coletu že po nekaj dneh
postalo dolg čas in zopet je po-
klical nekaj starih članov
omenjenega benda, da naredi-
jo še kaj.
»Saj se nam bodo ljudje
smejali.« »Objavili smo, da
smo se razšli,« je rekel eden od
četverice. »Že, ampak mi bo-
mo nov bend, z novim
imenom.«
Padel je predlog za ime »no-
vega« benda -»Tudi taki se ro-
dijo«. In ni bil sprejet. Cole je
predlagal, da si z imenom ne bi
preveč belili glave in bi se raj-
še posvetili muziki. »Mi smo
EN X BEND« je rekel in tako
je tudi bilo.
Pripravili so material za pr-
vo kaseto. Pa ni šlo vse tako
kot so si začrtali. Za hec so eno
od že posnetih skladb poslali
na natečaj za pesem Evrovizi-
je, kjer so jo nepričakovano
sprejeli. In ker pravila ne do-
voljujejo javne objave pred
tekmovanjem, so morali kase-
to umetno zadržati v skladišču
do Eurosonga v Ljubljani. In
glej ga zlomka, 1 X band je
zmagal, čaka ga nadaljne tek-
movanje. Že pripravljena ka-
seta bo tako morala še naj-
manj mesec dni ali pa še več,
počakati v skladišču, dokler se
pač ne bo zaprl zastor letošnje
Evrovizije. 1 X band bo eden
redkih pri nas, kateremu bo
kaseta izšla po lastni krivdi
- (pravjimje,zakajsepa igrajo
z ognjem) in ne po krivdi za-
ložbe, kar nekaj mesecev kas-
neje. Gledam te ko spiš, Novo
jutro. Prva zapoved pa so
skladbe, ki se že vrtijo na ra-
zličnih domačih lestvicah, iz-
vajajo pa jih člani 1 X banda:
Tomaž Kosec, Brane Vidan,
Andrej Bedjanič in Cole Mo-
retti.	edi MASNEC
Hit uspešnic 92
S predprodajo vstopnic
v agenciji Pot pod noge v celj-
ski Rimljanki, Izletnikovih po-
slovalnicah, Slovenijaturistu
ter blagajni bazena Golovec sc
zaključujejo priprave na pr\'i
festivalni pregled uspcšnic
slovenske pop glasbe v prete-
klem letu, ki ga pod pokrovi-
teljstvom ljubljanskega po-
djetja LB Leasing v dvorani
Golovca v soboto, 27. marca,
pripravlja agencija Pot pod
noge.
Skupaj z marčevskim fina-
lom TV oddaje Poglej in zade-
ni se bo v osrednjem delu Hita
uspešnic 92 predstavilo 11 iz-
vajalcev slovenske pop glasbe,
ki jih je organizator izbral
z naključno telefonsko anketo.
Nastopile bodo skupine: Don
Mentony Band (Daj povej mi).
Čuki (Krokodilčki), Big Ben
(Nensi), Don Juan (Rad bi ti
rekel nekaj lepega) in Pop de-
sign (Ne bom ti lagal) ter Zlat-
ko Dobrič (Ni važno), Helena
Blagne (Moj dom), Simona
Weiss (Mati), Irena Vrčkovnik
(Santa Marija), Hajdi (Nisem
važna) in Miki Šarac (Limbo
Dance).
Glasovanje za najuspešnej.šo
pesem in izvajalca bo potekalo
v dveh delih — skupnega zma-
govalca bo namreč prinesel .se-
števek glasov iz kuponov, ki
bodo od prihodnjega t<'dna na-
prej objavljeni v revijah Stop,
Lady, 7D, Kaj in našem ča.so-
pisu, ter 1100 telefonskih gla-
sov, ki jih bodo poslušalci in
gledalci ob televizijskem pre-
nosu odmerili posameznim iz-
vajalcem. Izvajalec najpopu-
larnejše lanske pop melodije
bo prejel zlato plaketo, med
glasovalnimi kuponi, pa bodo
izžrebali srečneža, ki bo odšel
na brezplačne 7-dnevne počit-
nice v hotel Beverly Park na
Kanarske otoke.
Glede na zanimanje za sode-
lovanje na prvem festivalnem
pregledu uspešnic pop glasbe
v agenciji Pot pod noge načr-
tujejo, da bo prireditev postala
tradicionalna. Predvidoma pa
naj bi v sklopu letošnje podeli-
li tudi priznanja posameznih
založb najuspešnejšim izvajal-
cem, ki so v preteklem letu
prodali največ analognih in
CD plošč ter kaset.
Na dobrodelnem koncertu za
zdravsteno pomoč najstniškim
brezdomcem, ki bo še ta mescc,
bosta poleg Neil Younga in ko-
mika Steva Martina po desetih
letih prvič skupaj nastopila SI-
MON & GARFUNKEL. Cene
vstopnic za to prireditev se suče-
jo od 100 do 1000 dolarjev, orga-
nizatorji pa računajo na milijon-
ski izkupiček. Paul Simon tre-
nutno piše lasten Broadway mu-
sical, pravi pa, da nastopa s svo-
jim nekdanjim partnerjem Ar-
tom Garfunkelom ne bo tako
kmalu ponovil.
Tudi GEORGE MICHAEL se
je odločil s pomočjo dobrodelnih
dejavnosti državi odšteti manj
davščin. Posnel bo EP s petimi
skladbami, med katerimi bosta
dve priredbi; Killer Adamskega
in znano soul klasiko Papa Was
A Rolling Stone, ki so jo v origi-
nalu izvajali nepozabni The
Temptations. Zadosten razlog,
da bo Foenix Foundation z izku-
pičkom pomagala v boju proti
AIDS-u.
Avstalska pevka in igralka
KYLIE MINOUGE jc po 18 me-
secih le našla založbo, ki ji je
bila pripravljena plačati zahte-
vano vsoto, kar milijon in pol
angleških funtov. Odslej bosta
za Kylie skrbela Keith Black-
hurts in Pete Hatfield, ki se skri-
vata za založbo deConstruction,
ki v večini izdaja le plesno
glasbo.
Komaj tri dni po objavi razpa-
da skupine BABES IN TO-
YLAND so si članice tega tria
premislilo in trenutno v Seatllu
20 pospešeno snemajo komade za
njihov najnovejši EP. Producent
tega projekta je Jack Endino, ki
jf žo delal z Nirvano in Mudho-
•ley. V živo pa sc bo Babes In
Toyland dalo videti šele poleti,
ko se bo spot začela zdaj že kar
tradicionalna turneja altor bcn-
dov Lollapalooza.
Na pomladni turneji rock ve-
teranov Grateful Dead se bo
skupini pridružil tudi Sting,
nekdanji front man skupine Po-
lice in že nekaj let dobro »osa-
njosvojen« pevec in avtor. Pro-
•noviral bo svoj pravkar izdan
album Ten Summuner's Tales.
Turnejo bodo pričeli 14. maja
v puščavskem Las Vegasu.
Po uspehu s filmom Malcolm
X se bo črnski režiser Spike Lee
lotil režije vidoospota za nov ko-
mad Talk Of The Town BRUCEa
HORNSBVa.
Po dolgih treh letih tišine so se
fantje iz skupine STONE RO-
SES odločili, da ne bodo dopu-
stili, da jih svet čisto pozabi.
V poletnih mesecih bodo izdali
singi in album, o naslovih in vse-
bini pa še ni veliko znanega, ker
jim aelo diši le tu in tam. V za-
ložbi Geffen že od leta 1990 ča-
kajo, da sc zresnijo, saj so jim že
takrat nakazali 4 milijone dolar-
jev, ki so jih verjetno že porabili,
zaslužili pa še vedno ne.
Po velikem uspehu njenega
kompilacijske albuma Greatest
Hits, ki so ga prodali v več kot
milijon kopijah, je CHER pri za-
ložbi Geffen izdala nov singl
z naslovom Whenever You're
Near. Komad je narejen v za
Cher že znani pop-rock maniri.
Tisti, ki so ga že slišali, pa pravi-
jo, da bo to še eden izmed števil-
nih hitov v zdaj že skoraj tride-
setletni karieri te ekstravagant-
ne pevke in igralke.
Na Dan žena je izšel dolgo
pričakovani album FKANKa
BLACKa. Frank je bil še do pred
kratkim član razpadlih Pixies,
pa tudi pisal sc je malo drugače.
Iz svojega prejšnjega imena
Black Francis je naredil majhno
premetanko in tako popolnoma
pometel s preteklostjo.
V potok, 12. marca, bo v S/ti-
skarni v Velenju koncert dveh
skupin; roških Zona Industrialc
in štajerskih garažnikov Snizi
Snailz.	STANE SPEGEL
Po riti
drajsam,...
Miren teden je bil zadnjič,
potem ko smo žc skoraj po-
zabili na zimo. Pa sc ta ni in
ni mogla sprijazniti s tem in
jc obupano brcala in opleta-
la z vsemi štirimi, da nas je
pošteno nabrilo po ušesih in
je namctalo snega žabi do
kolen, da kar verjeti nisem
mogel. Tako so poljska in
vrtna dela, na katera sc psi-
hološko pripravljam že nekje
od srede februarja, tudi to-
krat morala počakati.
Sredi tedna je prišla vest
o vabilu v Pulo, kjer nisem
bil že od daljnega poletja,
a žal potem iz tega ni bilo
nič, ne vem točno zakaj. Še
najbolj razočaran je bil zara-
di tega Uroš, saj njegova
Polska malca ni nastopala žc
dolgo časa in bodo fantjepo-
šizili v tistem Krškem, če nc
bo kmalu kaj boljše.
V Barfly-ju so tokrat pu-
stili, da jim teden uide med
nogami in niso pripravili no-
benega koncerta, prav tako
pa tudi iz Žalca ni slišati
o kakšni dejavnosti. Nekaj
so začeli migotati Velenjčani
s Stiskamo in tudi na gradu
se tu pa tam kaj dogodi, ven-
dar informacije krožijo
obupno počasi ali pa sploh
ne, tako da bom moral tudi
v tem pogledu nabrusiti sve-
dre in povrtati tu in tam.
In čeprav nisem nič pil,
sem kot pijani revolvcraš, ki
se ne spomni kje za vraga jc
že pozabil svojo pištolo, oni
teden valil po mestu in si
v privzdignjeni ovratnik
brundal tisto: »Pozimi pa ro-
žice nc cveto...« Tudi čas, ki
je izgledal kot da utrplo stoji
na mostu, v resnici pa ga jc
mrzli veter podil okoli voga-
lov, mc ni prav nič ganil.
Brez slabe vesti izpuščam
jazz koncerte, ki jih redno in
štirinajstdnevno prirejajo
vKLjUBU. Grem pa tja vča-
sih na kakšno kavico, si
ogledam kakšno razstavico,
potem pa pomaham z zasta-
vico in to je vse.
Pa je tako nekega belega
dne v Beli kleti plapolalo či-
talniško vzdušje in je bil
pravi dan, da metalurgi stis-
nejo par takratkih. Dopol-
dan je bilo, ko je k meni pri-
stopil Vasja in mi namignil
naj se v četrtek kaj prikažem
v KLjUBU. Skrivnosten je
bil, ko sem hotel izvedeti za
kaj gre, le palec si je nastavil
k ustom in nagnil glavo
v znak, pa mi je bilo jasno.
Pa je prišel tisti četrtek in
šele Matevž me je zbrihtal,
da je v KLjUBU promocija
vroče CD plošče vokalno in-
strumentalnega kvarteta
Strellnikoff in še to v zad-
njem trenutku. Tako nepri-
pravljen sem se znašel na ne-
kakšni fantovščini, kjer je
bilo lepo poskrbljeno za san-
grijo in šmarjaka. Naokoli je
vršalo opravljanje in pred-
stavitev posnetkov sem že
davno zamudil. Ker sem se
počutil še kar nagega, sem
potem segel po bambusu, pa
ni kaj dosti pomagalo. Stre-
Ijaki so bili razpršeni po am-
bient u in sc mi jih ni dalo
gnjaviti s kakšnimi vpraša-
nji, saj so konec koncev
praznovali rojstni dan, tako
da vam bom o njihovem
otroku podrobneje poročal
prihodnjič. Voščil bi jim se-
veda še na mnoga lota in ve-
liko evropsko turnejo, da bo-
do ja kaj imeli od vsega tega.
Pa seveda zdravja, saj brez
tega ni nič. Brez nostalgije
prosim, Valhala!
Lestvice Radia Celje
Tuje zabavne melodije:
1.	STEAM - PETER GABRIEL	(6)
2.	SLIVER - NIRVANA	(3)
3.	STEP IT UP - STEREO MC'S	(7)
4.	ORDINARY WORLD - DURAN DURAN	(2)
5.	IN THESE ARMS - BON JOVI	(5)
6.	VIENNA - ULTRA VOX	(2)
7.	WHO'S GONNA RIDE YOUR WILD HORSES - U2	(9)
8.	DEEPER AND DEEPER - MADONNA	(4)
9.	SWEET THING - MICK JAGGER	(1)
10. HOPE OF DELIVERANCE - PAUL MCCARTNEY	(1)
DomaČe zabavne melodije:
1.	UUBI IN SOVRAŽI - VIDEOSEX	(7)
2.	GREVA PUNCA V JUŽNE KRAJE - SOKOLI	(5)
3.	ŠTAJERC - ZORAN PREDIN	(4)
4.	GOSPODAR - AVTOMOBILI	(5)
5.	ČRNA MAČKA - ŠANK ROCK	(2)
6.	KROKODILČKI - ČUKI	(3)
7.	SVETE KRAVE - ORLEK	(4)
8.	GLEJ-AVIA	(1)
9.	MOJ DOM JE LUBLANA - TOMAŽ DOMICELJ	(2)
10. MOJA POT JE POLNA OGNJA - CALIFORNIA	(1)
Narodno-zabavne melodije:
1.	ZAKAJ PA NE - ALFI NlPiČ	(9)
2.	VIHRAVO DEKLE - ANS. ZORAN ZORKO	(2)
3.	NORČAVI PUST - ŠTAJERSKI VRELEC	(3)
4.	Z DOBRO VOUO - ANS. VINKA CVERLETA	(9)
5.	Z NAMI VSI NA PLES - MAK + EDVIN FLISER	(7)
6.	POSTAL SEM PENZIONIST - PODKRAJSKI FANTJE	(6)
7.	IŠČEM TE - ZASAVCI	(1)
8.	LEPE SO NAŠE GORE - DAN IN NOČ	(2)
9.	BRŽ MUZKA NAJ ZAIGRA - ANS. SREDENŠEK	(5)
10. ZA MAM'CO MOJO - ANS. MIRO KLINC	(1)
Predlogi za lestvico tujih zabavnih melodij:
I FEEL YOU - DEPECHE MODE
THE DEVIL YOU KNOW - JESUS JONES
Predlogi za lestvico domačih zabavnih melodij:
PIJEM V SLOVENIJI - AGROPOP
KO BO URA 25 - JAN PLESTENJAK
Predlogi za lestvico narodno-zabavnih melodij:
VRAČAM SE POD GOLICO - ALPSKI KVINTET
OČKA VRNI SE ZDRAV - SLOVENIJA
Nagrajenca: Jožica Jesih, Harje 3d, Laško
Ivanka Makuc, Kozjanskega odreda 6,
Štore
Nagrajenca dvigneta plošče v prodajalni Meiodija
v Cankarjevi ulici v Celju.
KUPON
lestvica tujih zabavnih melodij----------------
izvajalec	- _________________------ -
lestvica domačih zabavnih nnelodij-------------------- - -
izvajalec	---- ----
lestvica narodnozabavnih melodij_______- — ------
izvajalec ________
ime in priimek:____
naslov: _ _
Št. 10 - 11. marec 1993
2«;
Zabavljivček
Tokrat, za spremembo,
predstavljamo glasilo, ki so ga
izdali učenci razredne stopnje.
Zabavljivček je naslov glasila,
ki so ga izdali učenci tretjega
razreda osnovne šole Tabor.
Skupaj z razredničko Darjo
Savinek so ga tudi likovno
opremili.
V	glasilu lahko preberete
veliko spisov, pesmic in anket.
Seveda boste našli tudi koti-
ček za ugankarje, pa nasvete
na temo Kako je najlaže preg-
nati dolgčas.
Objavljamo zgodbico Misel
me je popeljala...
.. .k Piki Nogavički
Brala sem knjigo o Piki No-
gavički. Knjigo sem zaprla in
se zamislila. Misli so me pope-
ljale ...
.. .pred njeno hišo. Stala
sem pred vrati in pozvonila.
Pika mi je odprla vrata in se
začudila: »Ali si tudi ti prišla
na moj rojstni dan?»
V	sobi sta že sedela Tomaž
in Anica. Pika mi je pokazala
svojo torto. Torta je bila tako
velika, da je lahko na vrhu stal
Pikin konj. Odlomila sem koš-
ček torte, da bi se posladkala,
ampak... ogromna torta se je
v trenutku podrla. Pika je
k sreči varno ujela v naročje...
konja.
Zelo sem se prestrašila, ker
sem uničila torto, vendar pa
me je Pika potolažila, da se je
to že večkrat zgodilo in da bo
pač popravila recept. Z mize
sem vzela košček peciva, tedaj
pa se je pognal z omare gospod
Ficko in mi ga ukradel.
Dovolj sem imela opic. Za-
želela sem si piškotov, zato
sem v mislih zapustila Piko
Nogavičko in se (v resnici)
preselila v domačo shrambo.
Mojca
Barabe!
Ne, ne in ne. Ne in še enkrat ne. Zadeva vam očitno res
ni jasna.
Meni je tudi jasno vedno manj. Vem le še, da se ponav-
ljam kot papiga, ko kar naprej pišem o tem, da Vrtiljak ni
namenjen objavljanju dvajsetih spisov ali poročil na isto
temo (beri: domačih nalog).
Ljudje, kaj vam je? Dobim pismo z oznako »Za šolski
trač«. Vsa navdušena ga odprem in v njem preberem
pesmico o — avtoričini sestrici. Pa nimam nič proti pesmi-
cam ali sestricam. Ampak (in prosim: zapomnite si enkrat
za vekomaj): tega v Vrtiljaku ne bomo objavljali!
Tokrat se sicer predstavlja glasilo, ki so ga pripravili
učenci nižje stopnje, vendar pa je to kljub vsemu nekaj
drugega kot kup dolgočasnih zgodbic na isto temo.
Torej, prosim, dragi teenagerji začnite že pisati. Kaj
pametnega. Razumete?
NINA M.
izžrebanci otroškega
oddeika ceijske
knjižnice za mesec
februar so:
Željko Drušanič, Ines Rav-
njak, Boštjan Blassuto, Ivana
Bastl, Kaj a Praznik, Marko
Vogelsang, Maja Sedmak in
Radenko Bodiroža.
Nagrajencem tudi mi česti-
tamo. Tokrat pa objavljamo
dve novi vprašanji. Nanj i lah-
ko odgovorite v otroškem od-
delku celjske knijižiiice, kjer
boste našli tudi ustrezno lite-
raturo, s katero si boste lahko
pomagali.
Vprašanji za mesec
marec:
a)	Napiši naslov knjige Ma-
teje Rebe, v kateri najdemo
številne nasvete v zvezi s tem,
kako moramo skrbeti za
okolje.
b)	Kaj je kisel dež?
Živalski
horoskop
Zodiak (iz grščine živalski
krog ali krog živih) je verjetno
najbolj razširjen simbol na
svetu. Danes ga poznamo že
skorajda povsod.
Krog zodiaka je razdeljen
na dvanajst delov (sveto števi-
lo), kar ustreza dvanajstim oz-
vezdjem. Štiri med njimi ozna-
čujejo velika obdobja sončeve-
ga ciklusa (Lev, Bik, Škorpi-
jon in Vodnar). Ti stoje kot vr-
hunci kroga med enakonočjem
in sončnim obratom.
Zodiak je tako razdeljen na
štiri dele, ki tvorijo popoln ge-
ometrijski življenjski krog:
Oven: nagon, praporiv
Bik: napor, delo
Dvojčka: dvojnost, razlika
med duhovnim in materialnim
Rak: pasivnost, privrženost
Lev: življenje
Devica: razslojevanje, ra-
zločevanje in posebnost
Tehtnica: družabnost, urav-
novešenost nasprotujočih si
silnic
Škorpijon: vretje, razpa-
danje
Strelec: dvojnost med in-
stinkti in višjimi težnjami
Kozorog: povzdignjenje
Vodnar: prehod v višje
stanje
Ribi: notranji svet (površin-
ske vode, globinske pripadajo
Raku), prehod v prvobitno ne-
določenost
Dvanajst znakov zodiaka
prikazuje stanje elementov
v alkemiji.
Kitajski horoskop
Kakor na področju mnogih
drugih kultur ima tudi vedeže-
valska kultura na Kitajskem
zelo stare in izvirne korenine,
zato se tudi tukaj Kitajci po-
membno razlikujejo od vede-
ževalcev zahodnega sveta.
Pravi kitajski horoskop se bi-
stveno razlikuje od horosko-
pov, ki jih lahko prebiramo po
naših časopisih in revijah.
Ugotavlja namreč, kakšne na-
pake in dobre lastnosti ima
človek, rojen v določenem zna-
menju - od podgane do mer-
jasca.
Sploh pa je zanimiva pri-
merjava kitajskega horoskopa
z našim, zahodnim horo-
skopom.
Osnovna filozofija kitajske-
ga horoskopa je: Če verjamete,
da je pred vami še mnogo svet-
lih dni in noči, ki sta jim pri-
pravljena pokloniti svoj čar
tudi Sonce in Luna, lahko sebi
in drugim v korist storite še
marsikaj.
Kitajski lunin koledar je
najstarejši kronološki zapis
v zgodovini. Nastal je'2637. le
ta pred našim štetjem, ko je
imperator Huang Ti vpeljal
prvi ciklus v 61. letu svoje vla-
davine. Celoten ciklus zajema
60 let in je sestavljen iz petih
osnovnih 12-letnih ciklusov.
77. ciklus se je začel 5. febru-
arja 1924 in se končal 1. febru-
arja 1984. Leta so dobila ime-
na prvih dvanajstih živali, ki
so se odzvale Budovemu slo-
vesnemu vabilu, ko se je od-
pravljal s tega sveta. Legenda
pravi, da je procesijo sprva vo-
dil zvesti bivol. Med potjo ga
je podgana prosila, če lahko
malo počiva na njegovem hrb-
tu, kar ji je potrpežljivi in do-
brovoljni bivol seveda dovolil.
Toda ko so prišli do Budovega
bivališča, je hitro skočila pred
njega in tako izsilila prvo me-
sto. Sledil ji je bivol, nato ti-
ger, mačka, zmaj, kača, konj,
koza (ki ji pravijo tudi gorska
ovca), opica, petelin, pes in
merjasec - šest divjih in šest
domačih živali. Lastnosti do-
ločene živali, ki vlada posa-
meznikovemu rojstnemu letu,
se odražajo skozi vse življenje.
Z NT & RC V Gardaland
Prvo žrebanje bralcev, ki se
bodo 27. marca odpravili na
prvi izlet v Gardaland, je za
nami. V sobotni oddaji Teen
vala smo izžrebali deset potni-
kov, ki so poslali kupone iz
Tednikove Petice in tri, ki so
poslali kupone iz Vrtiljaka
v Novem tedniku.
Če niste med izžrebanimi: še
je čas, zato hitro izpolnite in
pošljite svoj kupon. Če pa ste
ga že poslali in tokrat niste bili
izžrebani, ne obupujte: vaši
kupončki bodo sodelovali tudi
v vseh naslednjih žrebanjih!
Izžrebanci iz Petice:
1.	Adela Fevžer, Razgledna 15, Celje
2.	Sabina Belej, Hajnsko 4/a, Pristava
3.	Borut Gostečnik, Rakovlje 52, Braslovče
4.	Dušan Čavš, Cesta kozjanskega odreda 4, Štore
5.	Nataša Germ, Zabukovica 174, Griže
6.	Terezija Hajnšek, Bobovo 13, Šmarje pri Jelšah
7.	Liljana Hrastnik, Vrh nad Laškim l/a. Laško
8.	Tatjana Rotovnik, Ložnica 2, Velenje
9.	Sabina Majcen, Dobrna 7/a, Dobrna
10.	Mojca Mlakar, Bodrež 34, Grobebio
Izžrebanci Vrtiljaka:
1.	Jure Bužan, Cesta na Ostrožno 4/b, Celje
2.	Gregor Podkrižnik, C. na Roglo 12/g, 63214, Zreče
3.	Lucija Vodeb, Šlandrov trg 2, Celje
S.O.S.,
zamujam!
Odprem oči, pogledam na
uro. Enaaaaaaajsttttt!!! O,
sr...! Spet bom zamudil.
K vragu, pa še budilke, ki ti jih
stare mame podarijo za dva-
najsti rojstni dan! Ob pol
enajstih (le kdo si je izmislil
čas?) sem bil dogovorjen s pes-
nikom, ki naj bi bil gost naše
sobotne oddaje.
Ko prisopiham na dogovor-
jeno mesto, ugotovim, da tipa
še ni (in ga, kot ugotovim dvaj-
set minut pozneje, ko ga še
vedno čakam, sploh ne bo).
Najbrž je okoli enajstih ravno
dobil navdih in potem pač ni
mogel priti.
Ves potrt, v globoki depresi-
ji (in predvsem brez pesnika!)
poklapano pricapljam na Ra-
dio. Prve Ninine besede, ko me
je zagledala, zame niso bile nič
kaj vzpodbudne. »Kje imaš
pesnika?« »Lep pozdrav tudi
tebi, Nina! Poglej, kako lep
dan je danes!«
»Kje imaš pesnika?« (Ni mi
uspelo. Preveč dobro me že
pozna.) »Ja, veš... pesnika pa
ni bilo. Dve uri sem ga čakal,
pa ni prišel. Ampak, jaz nisem
nič kriv, res ne...»
Zdelo se mi je, da sem jo
prepričal. Ampak, v tistem
trenutku (tri minute pred od-
dajo) smo imeli druge opravke.
»Kaj bomo pa zdaj? A imaš
mogoče kakšno idejo v zvezi
s temo današnje oddaje?«
»Ne,« poklapano zašepetam.
Ampak, k sreči me reši Tina,
ki je vedno polna idej. Zazre se
skozi okno, komaj zaznavno
zavzdihne, oči se je zasvetijo,
ustnice vztrepetajo, glasilke
pa kriknejo: »Nina!« Vsi trije
se naenkrat zazremo vanjo:
»Saj res! Nina bo naša današ-
nja gostja!« Brez da bi jo kdo
od nas vprašal za mnenje, jo
porinemo v studio in ji na gla-
vo posadimo slušalke.
Sam pa ugotovim, da bi Ni-
na za Teen val resnično nare-
dila vse — pred mesecem dni je
namreč še zelo zelo odločno
zatrjevala, da »nje pa že nikoli
ne bomo spravili pred mikro-
fon«. Ampak, tukaj je bila »u
pitanju« čast oddaje. Torej s«
je »žrtvovala«.
Na koncu koncev pa je od-
daja stekla in prav prijetno
smo se razklepetali. Na koncu
nam je še celo časa zmanjkalo-
(Sicer pa: kdaj nam ga ne?)
Tina kljub Ninini grožnji,
da jo bo treščila (ker se je zla-
gala), ostane živa. Vsi se na-
mreč zavedamo, da jo bomo
kljub vsemu še potrebovali.
Nena je vsa srečna, ko izve,
da smo v studiu kar trije škor-
pijoni (z mano vred!), jaz p3
spet postanem malo depresi-
ven, ko izvem, da bo na hono-
rar treba še malo počakati. Po
drugi strani pa, to je dokaz, da
se za Teen val žrtvujem tudi
jaz.
SIMON KARNOVŠEK
Št. 10 - 11. marec 1993
27
Brunch
Brunch (izg. »branč«) je me-
janica zajtrka in kosila (Bre-
^fast&LUNCH je BRUNCH),
jo V Združenih državah radi
y^ivajo predvsem ob nedeljah,
je zlasti po živahni, dolgi in
^trudljivi sobotni noči. Obed
jg - kot pove že ime - zajtrk in
{(osilo hkrati in lahko traja tu-
(}i po več ur, lotevajo pa se ga
jajobičajneje med deseto uro
(jopoldne in peto uro popold-
ne. Tako je vsaj na oni strani
Atlantika, Britanci pa so se ob
brunchu znašli v majhni dile-
mi. Po eni strani bi radi tudi
v tem sledili velikim ameri-
škim bratom, po drugi pa jim
smisel za tradicijo veleva, naj
se nove norosti lotijo z zadost-
no mero previdnosti.
Izvor besede
v Ameriškem slovarju hrane
in pijače piše, da je besedo
»brunch« prvi uporabil Brita-
nec Guy Beringer v neki reviji
leta 1895. Idejo so prevzeli
Američani in ko se je v tridese-
tih letih tega stoletja tam že
dobro prijela, so jo izvozili na-
zaj v Britanijo, kjer so jo sprva
sicer še kar nekam tolerirali,
kasneje pa so jo spet zavrnili
kot »trapasto ameriško sko-
vanko«, ki je tuja občutljive-
mu britanskemu ušesu. Druga
teorija o izvoru bruncha razla-
ga, da je ta obrok zagledal luč
sveta v barih in restavracijah
New Orleansa, kjer so ljudje
pozno dopoldne prihajali po-
slušat jazz.
Značilnosti brunclia
Toda Otočani se ne upirajo
samo besedi; moti jih tudi
obrok, ki ga označuje, ker po
njihovem ni ne zajtrk, ne kosi-
lo, ampak nekaj vmesnega in
za pravega Britanca je prava
katastrofa, če na samo nedeljo
ostane ne samo brez tradici-
onalnega angleškega zajtrka
temveč tudi brez tradicional-
nega angleškega kosila.
Za brunch sta značilni dve
stvari: neomejena količina al-
kohola, ki ga gostje pouzijejo
v dolgih urah premlevanja
hrane ter obvezna jajčna jed
- od navadne omlete do precej
kaloričnih copmij z rakci v pi-
vu, slanino, sladkimi prelivi in
podobnim. Klasični brunch
spremljata še velika količina
vroče, močne kave in sladica.
Brunch je sicer mogoče pri-
praviti doma in je zaradi širo-
ke palete jedi še posebej pri-
meren za goste, ki se priplazijo
iz svojih postelj ob najrazlič-
nejših urah, kljub temu pa so
Američani prepričani, da stre-
žejo najboljše brunche v resta-
vracijah. Gre namreč za
obrok, s katerim začnete len
dan po napornem sobotnem
rajanju in če naj bo dan res
temeljito len, je najbolje, da
vam tudi prvi dnevni obrok
pripravijo drugi, medtem ko
lahko vi zaspano listate po za-
jetnih nedeljskih časopisih.
Brunch kot obed in obred je
v Britaniji še relativno nov in
čeprav z njim postrežejo v kar
nekaj restavracijah, je največ
nedeljskih gostov Američanov.
Turisti in prebivalci Novega
sveta, ki so se preselili v Brita-
nijo, so tako dobili poleg kr-
milnic kot so MacDonalds,
Burger King, Kentucky Fried
Chicken še nove postojanke,
kjer lahko srečujejo rojake in
se najedo »svoje« hrane. V lo-
kalu »Gate Dinner«, kjer so
prvi v Londonu začeli uvajati
brunch, se tako ob nedeljah
zbere tudi do 250 ljudi - veči-
noma Američanov.
Hiaden sprejem
Britanci so na zunaj sicer
pokazali nekaj dobre volje, da
bi v svoji s tradicijo obsedeni
domovini uvedli to tipično
ameriško novost, toda v resta-
vracijah še vedno ni pravega
lenega nedeljskega vzdušja, ki
je baje nujen za uspešen obed.
Kot je zapisal neki (ameriški)
sladokusec. Londonski nata-
karji večinoma odklanjajo ce-
loten koncept bnmcha, to pa
kažejo z obnašanjem, saj se zdi
»kakor da bi vsi opravili nev-
Ijudnostni test«.
Londončani - tudi tisti redki
gurmani med njimi — kljub re-
klami očitno ostajajo imuni za
čare bruncha. »Nikdar me še
ni prijelo, da bi se lotil brunc-
ha, ker ne maram mešati zajtr-
ka s kosilom«, je zatrdil Tom
Jaine, urednik »Vodiča po do-
brih lokalih«, prehrambena iz-
vedenka londonskega dnevni-
ka Evening standard Fay
Maschler pa je dodala: »Zdi se
mi nezadosten, ker ostaja med
njim in večerjo prevelika praz-
nina«.
Piše Mojca Belak
TRTA ŽIVLJENJA
Slo veni j vinorodna dežela
Piše: Drago Medved
17. nadaljevanje
Za nas je tudi zelo pomemb-
na strokovna literatura o vi-
narstvu in vinogradništvu, če-
prav je na tem področju v zgo-
dovinskem spominu precejš-
nja praznina, predvsem za sta-
rejša obdobja. Zapisal sem že,
da obstajajo sicer številni viri,
toda med njimi domala ni pis-
nih virov. Vinska trta, grozdje,
prizori obiranja, stiskanja in
pitja in transportiranja so
upodobljeni na freskah, sli-
kah, mozaikih, liturgični opre-
mi in sarkofagih. Videvamo
Kristusa kot viničarja, Marijo
z grozdjem v roki, na sarkofa-
gu cesarja Konstantina je vin-
ska trta, v mnogih samostanih
je vrsta slik z upodobitvami iz
vinogradništva in vinarstva.
Literati so opevali vino in vin-
sko trto. Zelo malo ali domala
nič pa nimamo strokovnih za-
pisov o tem, kakšna je bila tr-
ta, kakšno je bilo vino in kako
so ga pridelovali. Vemo, da je
bilo vinogradništvo in vinar-
stvo razvito v starem veku in
pri starih narodih in kulturah,
v antiki. Tudi Karel Veliki
(9. stoletje) je bil naklonjen vi-
nogradništvu, samostani so
postali prave postojanke vino-
gradništva in vinarstva, litera-
ture pa nobene. Sele iz 16. in
17. stoletja jo imamo, pravi
razmah pa doživi ta literatura
v 19. stoletju. Tako je za potre-
be Štajerske kmetijske družbe
Franz Trunner leta 1841 popi-
sal vinske sorte v deželi, Vin-
zenz Schwarzl pa je 1844 leta
napisal vinogradniško knjigo
o sajenju in negi trte. Sledili so
že omenjeni duhovniki in dru-
gi avtorji, med katerimi ne
smemo pozabiti tudi dr. Mihe
Vošnjaka.
Letos pa poteka 120 let, od-
kar je bila v Mariboru usta-
novljena sadjarsko - vinograd-
niška šola. Pobudo je dala leta
1866 deželna vlada, 1872 pa so
šoli slavnostno odprli; njen pr-
vi ravnatelj je bil Hermann
Goethe, sicer zaslužen mož za
razvoj sadjarstva vinogradni-
štva pri nas. V prvem letniku
so se gojence šole poučevali
nemščino, račimstvo, pisanje,
petje in verouk, v drugem let-
niku pa tudi strokovne pred-
mete - sadjarstvo, vinogradni-
štvo, kletarjenje, knjigovod-
stvo, čebelarstvo, kemijo in fi-
ziko. Po razpadu monarhije so
leta 1918 v šoli kot učni jezik
vpeljali slovenščino, 1922 so
izvedli reformo učnega pro-
grama in ob tej usmeritvi od-
prli še splošno kmetijsko šolo.
Leta 1943 so šolo poimenovali
splošna kmetijska šola, leta
1944 je bila bombardirana in
1946 obnovljena. Ta častitljiva
srednja kmetijska šola je v ča-
su svojega delovanja pridelala
tudi nekaj izvrstnih vin, ki so
znana pod imenom Kalvarija.
Na srečo v zadnjem času po-
novno razveseljujejo ljubitelje
najboljših slovenskih vin.
V Svečini je delovala tudi
nižja sadjarsko-vinogradniška
šola, a so jo po letu 1948 ukini-
li oziroma »razdelili« njene
oddelke na druge kmetijske
šole v Sloveniji. Tisti, ki se še
dobro spomnijo njenega delo-
vanja, pravijo, da je bila to od-
lična šola in so se zlasti vinarji
s Silberberga v kakšni stvari
zgledovali po njej.
Posebnosti
slovensicih
vinogradov
Naši vinogradi rodijo mnoge
izvrstne trte, ki dajejo odlična
sortna in zvrstna vina. Čeprav
so podnebje, lega in sestavina
tal med najbolj bistvenimi pr-
vinami, ki vplivajo na okus in
kakovost grozdja, imajo dolo-
čene sorte nekatere skupne
lastnosti; če povemo prepro-
steje, bi lahko rekli, da sta si
laški rizling s Slovenskih goric
in avstrijske Štajerske zelo po-
dobna. Toda naši vinogradi
dajejo tudi trto za vina, ki so
res samo naša in so zato še
posebno dragocena. Ne bi bilo
slabo, če bi jih temu primemo
tudi častili in polnili v posebne
steklenice, da bi se ta vina že
na zunaj razlikovala od
drugih.
Med takšne posebneže goto-
vo sodi dolenjski cviček, rahlo
rdeče vino, sestavljeno iz več
sort grozdja, in ni ga Slovenca,
ki ne bi vedel zanj. Ob tem
vinu se zmeraj spomnim, kako
označujemo naša vina: razpo-
rejamo jih od vin brez geograf-
skega porekla do vrhunskih.
Na Hrvaškem so se odločili
drugače. Vina so označili tudi
z nazivom »znamenito« vino
ali v izvirniku »čuveno« vino.
Ob tej oznaki se spomnim na
cviček, ki je prav gotovo zelo
znamenito vino, saj ga pri nas
pozna vsakdo, tudi v republi-
kah nekdanje Jugoslavije vedo
zanj, ne moremo pa tr^ti, da
je to vrhunsko vino. Vidimo
torej, da vrhunsko in znameni-
to ni isto.
Cviček
Nekateri pravijo, da je pravi
cviček doma iz Gadove Peči na
Dolenjskem, šaljivci pa pri-
stavljajo, da kolikor je cvička
na trgu, za katerega tisti, ki ga
prodajajo, prisegajo, da je iz
Gadove Peči, bi morala biti
Gadova Peč velika kot Ru-
sija ...
Res pa je, da so Dolenjci zelo
ponosni na svoj cviček, sicer
pa, kdo ni ponosen na svoj pri-
delek, ki je povrhu še del iden-
titete pokrajine in njenih ljudi.
Cviček je veselo in sveže vi-
no. Navadno ga sestavljajo tri
sorte grozdja, in sicer modra
frankinja ter žametovka ali
žametna črnina, ki ji pravijo
modra kavčina, kot rdeči sorti
in kraljevina kot bela. Včasih
so to kombinacijo sestavljale
še druge sorte, pa tudi danes
radi dodajajo malo laškega ri-
zlinga, rizvanca ali pa kakšno
drugo sorto, modro frankinjo
pa kdaj zamenja šentlovrenka.
V srednjem veku je bila Do-
lenjska v sestavi Kranjske
marke, njeno vino pa so ime-
novali marvin (Marwein iz
Markwein), omenja pa ga tudi
Valvasor. Vino Bizeljsko-Bre-
žice ima še danes polnitev
s tem imenom. Po odpravi sta-
rega vino^adniškega reda so
začeli Ijut^e Zcinemarjati vino-
grade, trta je propadala, s tem
pa tudi kakovost vina. Ker je
postajalo vedno bolj kislo, se
ga je prijelo ime cviček, menda
tudi zaradi nemškega izraza
zwickt.
Najznačilnejši kraji cviček
so Gadova Peč, Bočje, obe Tr-
ški gori (nad Novim mestom in
nad Krškim), pa seveda tudi
drugi kraji, kot so Mokronog
ali Malkovec. Čeprav je cviček
nekaterim prelahko vino, ne-
katerim še vedno tudi preki-
slo, moramo resnici na ljubo
reči, da marsikateri vinograd-
nik pridela in zakaj bi se sra-
movali glagola »naredi« odli-
čen cviček, ki ni več tako kisel,
da bi morali Dolenjcem ponoči
zvoniti, da bi se obračali med
spanjem, da jim cviček ne bi
prežrl želodcev...
Nekateri pravijo, da je cvi-
ček posebno, zdravilno vino.
Nekaj resnice bo gotovo v tej
trditvi. Vinu pripisujejo zdra-
vilnost predvsem zaradi lapor-
natih tal, na katerih je večina
dolenjskih vinogradov. Cviček
je prijetno pitno vino, ker ne
vsebuje preveč alkohola, je su-
ho, torej je prevreta večina
sladkorja, zato je tako vino
primemo za sladkome bolnike
in dmge okrevajoče, zaradi ki-
sline pa tudi za vse tiste, ki so
bili operirani na želodcu. Lep
in zdrav cviček je zelo primer-
no vino za priložnosti, kjer se
dalj časa veselimo v dmžbi, in
to brez skrbi, da nas bo zaradi
tega bolela glava. Ker je kisel-
kast, je še posebno ljub starej-
šim ljudem, ki ponavadi od-
klanjajo vse, kar je bolj slad-
kega, radi pa ga pijejo tudi za-
radi tega, ker jih krepi in jim
zbuja tek. Cviček je namreč vi-
no, ki je dobro tudi iz majoli-
ke, in če ste kdaj imeli to srečo,
da vam je dober vinogradnik
v svoji zidanici odrezal kos do-
mačega kruha, mu dodal še
košček klobase ter natočil iz
majolike cvička, se je ta biser
dolenjske žemljice pojavil
v vašem počutju kot peti ele-
ment kvintesence, brez katere-
ga seveda ne bi bilo popolno-
sti. V Mokronogu in njegovi
okolici radi natakajo cviček iz
posebnih lončenih vrčev v po-
dobi sove ali čuka, saj je Do-
lenjska znana tudi po odličnih
lončarskih mojstrih. Ni pa pri-
poročljivo takih rekvizitov, ki
so etnološka posebnost dolo-
čene lokalitete, seliti v dmge
pokrajine, ker tam ne delujejo
pristno.
Danes prihaja z Dolenjske-
ga vse boljši cviček. Zlasti
s Trške gore nad Novim me-
stom, kjer so bili v začetku te-
ga stoletja ob cerkvi sami vi-
nogradi, danes pa je veliko hiš
in veliko manj vinogradov. In
še to: nekateri delajo cviček
tako, da vse sorte grozdja zme-
šajo skupaj in ga nato stiskajo,
strokovnjaki pa pravijo, da je
boljše, če vsako sorto stiskamo
posebej in potem te različne
sorte med seboj mešamo, ali
kakor rečejo vinarji - režemo.
Tako je mogoče iz leta v leto
ohranjati podoben tip vina.
Nadaljevanje prihodnjič
Št. 10 - 11. marec 1993
25
Št. 10 - 11. marec 1993
29
Št. 10 - 11. marec 1993
3C
Naslednii gost bo
Cole Moretti
v vsako oddajo skušamo po-
vabiti za našo okroglo zasliše-
valno mizo čimbolj zanimive-
ga gosta. Upam, da nam je
uspelo tudi tokrat, saj bo v od-
daji Glasba je življenje z nami
Cole Moretti, član skupine En
X band, ki je zmagala na
Eurosongu '93. Za mnoge,
prav tako tudi za člane ansam-
bla, je bila zmaga preseneče-
nje in Cole pravi, da upa, da
mu bo Tih deževen dan, tako je
namreč naslov zmagovalne pe-
smi, prinesel lepo sončno ju-
tro, 4. aprila, ko bo že jasno,
kdo bo odpotoval na priredi-
tev za izbor evrovizijske po-
pevke. Mi vsekakor držimo pe-
sti za En X band. V zvezi s tem
pa vas pozivamo k sodelova-
nju v naši nagradni igri. Zani-
ma nas, kateremu izvajalcu bi
vi namenili glavno nagrado.
Za osvežitev spomina naj jih
naštejemo: Maddalena de An-
drea: Ko bo maj, E. T.: Svet za
oba, Dominik Kozarič: Tina,
Faraoni: Sonce sreče. Čudežna
polja: Nekdo igra klavir, Dar-
ja Svajger: Naj vidimo ljudi,
Cole Moretti: Tih deževen dan,
Alenka Godec: Ti si ti, Miran
Rudan band: Prepozno je za
vse, Roberto Buljevič: Daj od-
pri, Helena Blagne: Vzemi me
nocoj, Regina: Naj ljubezen
združi vse ljudi.
Na dopisnici nam pošljite
ime izvajalca in naslov popev-
ke, ki vam je bila najbolj všeč.
Izžrebali bomo tri imenitne
nagrade: Stereo walkman Av-
tomotorja iz Celja, 3-kilo-
gramski paket prave kave
Droga & Man coffee in tri ka-
sete Moped showa. Dopisnice
pošljite najkasneje do srede,
17. marca, na naslov: Dnevnik,
pp 30, 61000 Ljubljana, s pri-
pisom, za oddajo Glasba je
življenje.
Ugodili bomo vsem, ki jih
zanimajo glasbene značilnosti
tehtnice, v astrološkem smislu,
seveda, povem naj le, da so
v tem znamenju rojeni: John
Lennon, Guiseppe Verdi, Ge-
orge Gerschwin, Franz Liszt,
Oscar Wilde, Janez Menart,...
V Avtoimpexu so skrbno za-
pečatili spisek s petstotimi ku-
pci, ki so v februarju vplačali
katerikoli avto znamke Skoda,
obiskali ministra za notranje
zadeve Ivana Bizjaka, ki se je
odločil za številko 376, z zape-
čateno kuverto oddrveli na
ministrstvo za pravosodje,
k ministru Mihi Kozincu, ki je
odprl kuverto in obkrožil
- srečneža. Začel se je lov in
prihodnji teden vam bomo
obelodanili ime lastnika nove
Škode.
Leta 1989 so Rolling Stonesi
izvedli veliko koncertno tur-
nejo, Steel Wheels, kakršne
doslej še ni bilo. To je bila na-
juspešnejša turneja do sedaj.
V tridesetih mestih se je vese-
lilo več kot tri milijone njiho-
vih oboževalcev, izkupiček te
turneje pa je presegal 300 mi-
lijonov dolarjev. Pa naj še kdo
reče, da se ne izplača biti glas-
benik ...
SIMONA H20
kozerija__
..............................Illllllllllll.............................I.....Illllll....................II....................................................................
Škratki na Jogijih
Včasih ramnišljam o usodi.
Največkrat, seveda, o kruti
usodi. Prepričana sem, da je
začrtana tudi v obliki napak,
ki jih delamo pisci časopisa, ki
ga vi ravnokar berete, in
ustvarjalci Radia, ki ga (upam)
ravnokar poslušate.
Morda se kolegom to sicer
res ne dogaja, meni pa se več-
krat kar genialno posreči.
In verjamem v škratke.
Pa se v moje delo ne vmeša-
vajo vedno in povsod; pravza-
prav lahko ponosno trdim, da
se do nedavna sploh niso nika-
mor. Sedaj pa so si, hudič jih
vzemi, kar nenadoma premi-
slili. Mislim, da jim bo nekoč
še žal! Njim nekoč — meni pa je
že sedaj. Vas zanim^, zakaj?
V zadnjem času večkrat pi-
šem (oziroma delam tonske
prispevke) v zvezi s celjskim
dijaškim domom. Tam so do-
gaja dosti stvari. Dijaki in
vzgojitelji so polni full dobrih
in odštekanih idej (kijih pona-
vadi full dobro in odštekano
realizirajo).
Ampak, ni hudič, da se jaz
ne bi vedno kaj zmotila. In to
ravno pri prispevkih, poveza-
nih z dijaškim domom. Vse
skupaj se mi zdi že tako nena-
vadno in trapasto, da sem se
odločila, da vam te kikse opi-
šem. Lepo po vrsti.
L Delam reportažo o razsta-
vi, ki sojo pripravili. Vzgojite-
ljico Olgo Petrunov domiselno
preimenujem v Olgo Petrun
(za kar mi je seveda zelo hva-
ležna).
2.	Delam reportažo o plesu
v pižamah, ki so ga imeli dija-
ki v domu. Namesto plesa v pi-
žamah napovem ples v maskah
(kar slišim šele na posnetku,
po tem, ko se je prispevek že
odvrtel po radiu).
3.	V dijaškem domu se odlo-
čijo, da bodo dvesto jogijev, ki
jih imajo odveč, podarili lju-
dem, ki jih potrebujejo. Prijaz-
no privolim, da bom o tem na-
pisala obvestilo, ki ga bomo
objavili po radiu. Pa bi bilo
bolje, če tega ne bi storila. Ob-
javila sem namreč napačne di-
menzije jogijev. In sicer tako
zelo napačne, da so ljudje po-
tem hodili v dijaški dom iskat
jogije za otroške posteliice.
4.	Delam anketo o (ne)štraj-
ku učiteljev. Ena izmed anke-
tirank je tudi ravnateljica di-
jaškega doma Marjeta Martin-
šek, ki jo tiskarski škrat samo-
upravno preimenuje v Marjo
Po teko. (Tokrat se vsaj ni
spravil samo na dom; »resnič-
no« Marjo Poteko je namreč
preimenoval v Tatjano Malgaj,
Tatjano Malgaj pa v Marjeto
Martinšek...)
Ampak, če verjamete ali ne,
iz dijaškega doma se mi še ni
bilo treba izseliti. Tam namreč
stanujem.
NINA M. SEDLAR
Prihodnji čas za Radio Celic
Poslej programska ponudila na frekvenci 95,1 MHz z Boča
Morda se na pr\'i pogled sliši
prevzetno, toda celjski radijci
smo prepričani, da se je to pot
prihodnji čas za Radio Celje
res začel. Pri tem ne mislimo
zgolj na finančno in poslovno
pot, ki jo kot samostojna pro-
fitna enota preizkušamo prak-
tično od 1. marca naprej, am-
pak na bistveno izboljšano
slišnost signala in programa
Radia Celje.
Z novo frekvenco 95,1 MHz
z oddajniške točke Boč, so se
nam uresničile dolgoletne že-
lje, da vendarle uravnotežimo
poslušanost naše programske
ponudbe s slišnostjo. Ne gre
nam, da se slišimo do Dunaja
ali Kijeva, ampak, da slišnost-
no in novinarsko bolje pokri-
jemo širše celjsko in del slo-
venskega prostora: prvič, za-
radi že omenjenega ravnotež-
ja, drugič, zaradi poslovne in
tržne orientacije in tretjič, da
v razmerah vse večje konku-
rence izbrusimo svoje kriterije
o kakovosti, poslušljivosti.
fleksibilnosti in lastne radij-
ske ponudbe.
Res je, da nam je lani »padlo
v naročje« nekaj odličij, tako
na festivalu radijskih postaj
kot na portoroškem marketin-
škem srečanju. Sami bi najprej
radi verjeli, da je bilo poleg
srečnih naključij tudi nekaj
pravega znanja. In, da s tem še
nismo izrekli zadnje besede.
Priznanja so sama po sebi pri-
jetna, vendar so nevarna, če se
zaradi njih in ob njih vležeš na
lovorike - in zaspiš.
Radio Celje svoje prihodno-
sti vsekakor ne pričenja na
takšnih lovorikah, niti ne na
40-letni tradiciji - za radiom
Šmarje pri Jelšah smo druga
najstarejša radijska postaja iz
druščine lokalcev in regional-
cev - ampak predvsem na n,
vih izzivih in motivih. Pj
omenjena tradicija je zgd
dejstvo, ki ga lahko upošteva
radijske generacije, vedoč, (
niso začele iz nič.
Prav je, da ob izboljšai
slišnosti le-to namenimo na
prej našim poslušalcem, potei,
našim oglaševalcem in radij'
skemu kolektivu ter celoti
firmi NT&RC.
MITJA UMNU'
O pražnje oblečenem progn
mu, ko bomo slavnostno j
uradno na avdio-način »preti
zali« trak na novi frekveik
95,1 MHz, danes ne bomo i]
dajali skrivnosti. Vsaj zarai
dveh razlogov: najprej zat(
,ker smo do zaključka redakci
je še vedno letali za zadnjin
dovoljenji tehničnega značaj
med Ljubljano in Celjem, dn
gič pa zato, ker je nad dnevoi
»B«, 15. marcem še vedno vis(
Damoklejev meč strogega tel
ničnega pregleda s strani B«
publiške uprave za telekomii
nikacije Ministrstva za proni(
in zveze Slovenije. Vsekakc
pa bo otvoritveni nagovor n
slavnostni seji radijskega i
časopisnega sveta NT&R
imel predsednik celjskega h
\TŠnega sveta g. Jože Zimšek
revizijarumenega ce
Župan se
Je izvlekel
Tiha gonja proti županu se
vleče že vse od padca Peterle-
tove vlade. Zoprno. In Anton
Roječ mora imeti debelo kožo:
nepropustno za pobožne želje
po odpoklicu in dovolj pig-
menta, da mu ne zbledi ravno-
dušnost.
Pošten župan in sposoben
izvršnik je bila sanjska naveza
oz. krilatica, ki so jo knežjemu
mestu ob prevzemu Demosove
oblasti prilepili štajerski
znanci g. Alujeviča. Ko je spo-
sobnež odstopil, je ostalo po-
štenje. Temu so rekli vladna
kriza.
Sčasoma je minila. Čudežna
stopnja konsenza med brati je
naplavila vlado nekakšne reši-
tve, ker pa so bili koalicijski
zavezniki ravno v formi, do-
volj enotni in siti mrtvila
v mestu, so se načelno spora-
zumeli, da je treba zamenjati
župana. Ta je medtem takore-
koč ostal brez stranke, saj je
Puklova frakcija fundamenta-
listov zdesetkala Pučnikove
Celjane. Dispozicija rušenja je
torej ugodna, vprašanje pa je,
ali je sploh vredno izgubljati
energijo?
Lokalne volitve namreč niso
tako daleč in glede na to, da
skupščinska procedura v takš-
nih primerih ni najbolj naklo-
njena rušiteljem, se utegne za-
vleči. Predsednik je menda tr-
masto bitje, ki po lastni oceni
vodi zasedanje s čisto štirico.
Nasprotniki se temu smejejo,
mu očitajo nefleksibilnost in
slabo koordinacijo. Skratka,
rušiti župana ni mačji kašelj,
še posebej, če sam ni za to.
Njegova dva kolega v Ljublja-
ni in Kranju klestijo že lep čas,
a se Str gar in Gros fino otepa-
ta. Rešuje pa ju predvsem to,
da imata določeno podporo
vsaj v enem zboru, ki redno
povzroča obstrukcije.
Antonu Rojcu ni vseeno.
Kljub temu se lahko gentle-
mensko stehta tako, da sam
sproži vprašanje zaupnice. Re-
cimo, čim prej. S tem bi prehi-
tel nezadovoljneže, ki se še ni-
so zedinili okrog skupnega
protikandidata. Ker so pamet-
ni in vedo, da je bolje stvar
rešiti v paketu, torej s postop-
kom odpoklica in nominacijo
Lamuta ali Alujeviča za nove-
ga župana, bodo najprej dolo-
čili »frontmena«, zbrali tistih
nekaj podpisov in žagali navi-
dez že odžaganega.
Predsednik je bil gost z zad-
njem Rumenem CE. Zato je
debelo zamudil na otvoritev
razstave v Mozaiku. Marsikaj
je povedal, toda težko bi na
tem omejenem kosu papirja ci-
tiral kakšno misel. Pa ne zato,
ker papir tega ne bi prenesel,
ampak predvsem zaradi tega,
ker so njegovi odgovori pre-
prosto predolgi, posplošeni.
Poslušalci so ga zbadali
z modro cono, brezposelnostjo,
frizerkami, Slavka ga je lepo
poprosila, naj se vendarle vrne
v advoka turo, kjer ga je nadv-
se cenila; nekateri so imeli do-
ber namen kaj vprašati, a so se
zaštrikali ali pa so ga želeli
pozdraviti, a so bili nerodni.
Župan je bil živčen, tako da
tisto ropotanje ni imelo oprav-
ka s kakšno okvaro na oddaj-
niku.
Sklepno dejanje - Barometer
RC - je bilo v znaku preverja-
nja naklonjenosti predsedni-
ku. Še pred poslanci občinske
skupščine so mu poslušalci iz-
glasovali zaupnico. Mini anke-
ta je pokazala, da mu zaupa 70
odstotkov prisluškojočih ob-
čanov. Presenetljivo.
radijski spored
od 11. do 17. marca
RADIO CELJE
Četrtek, 11.3.: 5.40 Uvodni avizo in napoved, 5.55 EPF, 6.^
Novice, 6.30 Gospodarske novice, 6.40 Poslovne informacije, 7.0
Druga jutranja kronika (RaS), 7.20 Tečajnica, 7.40 Aktualna tem<
8.05 Poročila. 8.15 Obvestila, 8.30 Pregled dnevnega tiska, 8.4
Horoskop, 9.00 Dopoldne z vami, 10.00 Novice, 10.15 Minuta z
zdravje, 11. Opoldanska mavrica, 12.00 Novice, 12.10 Tečajni«
13.00 Danes do 13-tih (prenos RaS), 14.30 Kam danes. 15.0
Novice, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaS), 17.00 Kronikž
osmrtnice, 17.30 Disco glasba, 19.00 Zaključek sporeda.
Petek, 12.3.: 5.40 Uvodni avizo in napoved 6.00 Novice, 6.3
Gospodarske novice, 6.40 Borzno poročilo, 7.00 Druga jutranj
kronika (RaS), 7.20 Tečajnica. 7.40 Aktualna tema, 8.05 Poročile
8.15 Obvestila, 8.30 Pregled dnevnega tiska. 8.45 Horoskop, 9.0
Petkove štengce, 10.00 Novice, 10.15 Filmski sprehodi, 11.00 Opo
danska mavrica. 12.00 Novice, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RaS
13.30 Šport ob koncu tedna, 14.30 Kam danes, 15.00 Novice, 15.3
Dogodki in odmevi (prenos RaS), 17.00 Kronika, osmrtnice. 17.3
Rumeni CE, 19.00 Zaključek sporeda.
Sobota, 13.3.: 5.40 Uvodni avizo in napoved, 6.00 Novice, 6.3
Agencijske vesti, 7.00 Druga jutranja kronika (prenos RaS). 7.21
Tečajnica, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.30 Pregled dnevnegi
tiska, 8.45 Horoskop, 9.00 Dopoldne z vami, 10.00 Novice, 10.11
Študentski servis, 11.00 Opoldanska mavrica, 12.00 Novice, 12.11
Teen-val, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RaS), 14.00 Glasba ji
življenje, 14.30 Kam danes, 15.00 Novice, 15.30 Dogodki in odmev
(prenos RaS), 16.00 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, osmrtnice
17.30 Odprto z violinskim ključem - Lestvica zabavnih melodij - LZM
19.00 Radijski dnevnik (prenos RaS). 19.30 Večerni spored. 22.0(
Zaključek sporeda.
Nedelja, 14.3.: 8.00 Napoved. 8.05 Poročila. 8.45 Horoskop. 9.0(
Čaj za dva, 10.00 Novice. 11.00 Kmetijski nasvet, 11.30 Time out zi
šport, 12.30 Iz domačih logov (Jure Krašovec). 13.00 Novice, 13.0!
Čestitke in pozdravi.
Ponedeljek, 15.3.: 5.40 Uvodni avizo in napoved, 6.00 Poročik
OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika (RaS), 7.20 Tečaj-
nica, 7.40 Pregled tiska 8.05 Poročila. 8.15 Obvestila, 10.00 Novice
10.30 športno dopoldne 12.00 Novice. 13.00 Danes do 13-tih (pre
nos RaS). 15.00 Novice. 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaS)
17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Odprto z violinskim ključeiT
- Lestvica narodno-zabavnih melodij, 19.00 Zaključek sporeda.
Torek, 16.3.: 5.40 Uvodni avizo in napoved, 6.00 Poročilo OKC
6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika (RaS), 7.20 Tečajnica
7.40 Pregled tiska. 8.05 Poročila. 8.15 Obvestila. 10.00 Novice,
12.00 Novice, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RaS), 15.00 Novice
15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaS), 17.00 Kronika, osmrtnice
17.30 Evergreeni, 19.00 Zaključek sporeda.
Sreda, 17.3.: 5.40 Uvodni avizo in napoved, 6.00 Poročilo OKC
6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika (RaS), 7.20 Tečajnica
7.40 Pregled tiska. 8.05 Poročila. 8.15 Obvestila. 10.00 Novice.
10.30 Pokličite in vprašajte. 12.00 Novice, 13.00 Danes do 13-tili
(prenos RaS), 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaS), 17.00 Kro-
nika, osmrtnice, 17.30 Brane Rončel na Radiu Celje, 19.00 Zaklju-
ček sporeda.	,
Radio Celje oddaja od 5.40 do 19.00 od ponedeljka do petka-
ob sotx)tah do 22.00, ob nedeljah pa od 8.00 do približno 17.00^
na UKV frekvencah 100,3, 95,9 in 95,9 MHz - v stereo tehniki.
Št. 10 - 11. marec 1993

dežurstva trgovin
telle
potrošnikova samopostrež-
3 trgovina Soča v Stanetovi
in diskont na Cankarjevi
sta ob sobotah odprta do
7. ure, slednji je odprt tudi ob
^eljah od 8. do 12. ure. Ob
igdeljah so od Potrošnikovih
|.govin od 7.30 do 11. ure od-
ij^e naslednje prodajalne: ži-
jlski oddelek v blagovnici
(ova vas, marketi na Ljub-
janski cesti. Dolgem polju,
;gomji Hudinji, Vojniku, Što-
jh in na Ostrožnem, samopo-
trežne trgovine v Gaberjah,
>od gradom, Tmovljah, Te-
larjah, Frankolovem, na Sve-
ijii, na Ljubečni, Polulah,
f Šmartnem v Rožni doUni,
jkofji vasi in Novi cerkvi ter
itojnica na celjski tržnici. Ob
jedeljah je odprt tudi kiosk
jii celjski bolnišnici in sicer
(d 12. do 15. ure.
Klasje Celje ima odprte na-
lednje prodajalne kruha:
Stručko, Ado in Pekarno
J. Štorah ob sobotah od 7. do
13. ure, Štručka je odprta tudi
[)d nedeljah od 7.do 11.ure,
^osk na Hudinji pa je odprt
}b sobotah od 6. do 15. ure.
, Dežurna je tudi trgovina
Gala trade na Mariborski 128,
u je odprta ob sobotah od
(.do 15. ure, ob nedeljah pa od
9. do 12. ure.
Od Centrovih prodajaln so
ob sobotah od 7.30 do 15. ure
odprte samopostrežne trgovi-
ne: Center, Rio, Otok, Voglaj-
na, Logarska, Sedmica, Soli-
darnost in Ložnica. Diskont
na Ljubljanski cesti 52 je od-
prt od 7.30 do 16. ure, nakupni
center Lava pa od 7. do 15. ure.
Ob nedeljah je od 8. do 12. ure
odprta poslovalnica Ložnica
na Ljubljanski 52.
Ob sobotah od 7. do 14. ure
in ob nedeljah od 7. do 11. ure
vam je na voljo celjska tržnica.
Vsak dan ter ob sobotah, nede-
,ljah in praznikih je od 7. do
jU.ure odprta trgovina Drag-
I tor na Mariborski 119, mini
fflarket Gaj v Ozki ulici je od-
prt vsak dan od 8.30 do 22. ure,
ob nedeljah in praznikih pa od
8.do 22. ure, trgovina Figec
v Štorah je ob sobotah odprta
od 7.30 do 20. ure, ob nedeljah
pa od 8. do 12., trgovina Mini
shop Jereb na Teharjah je ob
sobotah odprta od 7. do
19. ure, ob nedeljah od 8. do
11. ure, mini market Čebelica
v Novi vasi je odprt ob sobotah
in nedeljah od 8. do 21. ure,
odprta pa je tudi trgovina Na-
di v Šmarjeti pri Celju in sicer
vsak dan od 8. do 20. ure.
Laško
Odprti sta trgovini Trgov-
skega podjetja Izbira: samo-
postrežna v Debru in Market
Živila v Rimskih Toplicah in
sicer ob sobotah od 7.30 do
14. ure in ob nedeljah od 7.30
do 11.30 ure. Odprt je tudi di-
skont Komi ob sobotah od
7. do 17. ure in ob nedeljah od
7.	do 12. ure. Market Zlatorog
ob sobotah od 7. do 15. ure in
ob nedeljah od 7. do 12. ure ter
prodajalna Ježek ob sobotah
od 7. do 16. in ob nedeljah od
8.	do 12. ure. Na Brezah nad
Laškim je ob sobotah od 7.30
do 13.30 in ob nedeljah od
8.	do 11. ure odprta trgovina
z mešanim blagom Kocman.
Šentjur
Ob sobotah od 7. do 12. ure
in ob nedeljah od 7. do 10.30
ure je odprta Delikatesa
Klanjšek Mesarstva Jurij
v Efenkovi ulici, ob nedeljah
od 8. do 11. ure je odprt živil-
ski oddelek Blagovnice Resev-
na, prodajalne Lipe Šentjur so
ob sobotah odprte od 7. do
12. ure, ob nedeljah pa proda-
jalne v Gorici pri Slivnici, Pre-
vorju in Loki pri Žusmu od
9.	do 12. ure, na Planini pri
Sevnici od 8. do 13. ure in na
Ponikvi od 8.30 do 11.30 ure.
V centru Šentjurja je odprta
tudi prodajalna Knihek in si-
cer ob sobotah od 7.30 do 17.,
ob nedeljah pa od 8. do 18.vu-e
ter prod^alna Močnik v Vrb-
nem pri Šentjurju v soboto od
8. do 17. ure, ob nedeljah pa od
8. do 12.30.
Žalec
RR trgovina je ob sobotah in
nedeljah odprta non-stop od
7. do 22. ure, market Eni pa ob
sobotah od 8. do 17., ob nede-
ljah in praznikih pa od 8. do
12. ure, Potrošnikova poslo-
valnica Marelica v Preboldu je
ob nedeljah odprta od 7.30 do
11. ure. Minimarket Špela
v ulici Florjana Pohlina
3 v Žalcu je ob sobotah odprt
od 7. do 17. ure in ob nedeljah
od 8. do 12., prodajalna Gala
v Šempetru v Savinjski dolini
pa ob sobotah od 8. do 13. ob
nedeljah pa od 9. do 12. ure.ure
Mozirje
Ob sobotah od 7. do 14. ure
in ob nedeljah od 8. do 10. ure
je dežurna Blagovnica Savinja
na Trgu osvobodilne fronte 3.
Velenje
v mesecu februarju je odprt
Market Velenje in sicer ob so-
botah od 7. do 19. in ob nede-
ljah od 8. do 11. ure. Odprta je
tudi samopostrežna trgovina
KK Ptuj na velenjski tržnici,
ki je ob sobotah odprta od
7.	do 14., ob nedeljah pa od
8.	do 11. ure.
Slovenske Konjice
v Slovenskih Konjicah sta
odprta Merxov Market ob so-
botah od 7. do 15., ob nedeljah
pa od 8. do 11. ure ter Diskont
Dravinjskega doma ob sobo-
tah od 8. do 13., ob nedeljah pa
od 8. do 11. ure. Isti delovni čas
imata tudi samopostrežni tr-
govini Pohorje v Zrečah in
Dravinja v Ločah pri Sloven-
skih Konjicah. Odprt je tudi
živilski oddelek v blagovnici
Vitanje in sicer ob nedeljah od
7.30 do 11. ure.
Šmarje pri Jelšah
Ob sobotah so vse posloval-
nice Jelše Šmarje odprte do
12. ure, ob nedeljah pa so de-
žurne naslednje: Oskrba
Šmarje od 7.30 do 10.30, Mar-
ket Podčetrtek od 8. do 11. ure
in Atomska vas od 8. do
12.vu-e. V Rogaški Slatini je
vsako nedeljo od 8. do 11. ure
izmenično odprt Market Ra-
tanska vas ali Prehrana, prav
tako pa so odprti gostinski
obrati Grad Rogatec in Hram
v Šmarju pri Jelšah.
DEŽURSTVA
ZDRAVSTVENIH
DOMOV
awwawgi^^
ZDRAVSTVENI DOM CE-
LJE: Zdravstvena služba je
organizirana v dopoldanskih
in popoldanskih ordinacijah,
prav tako imajo organizirano
neprekinjeno 24-umo dežur-
stvo. Dežurna ambulanta dela
ob delavnikih od 13. do 7. ure
naslednjega dne, ob sobotah,
nedeljah in praznikih pa ne-
prekinjeno 24 ur. Zdravnika
za obisk na domu lahko naro-
čite kadarkoli, vendar bodo
nenujni hišni obiski ob delav-
nikih opravljeni po 13. uri.
V primeru življenjske ogro-
ženosti kličite telefonsko šte-
vilko 94, sicer je telefon 441-
142 ah 27-721, za nujne inter-
vence pa 94.
ZDRAVSTVENI DOM LA-
ŠKO: Zdravstvena služba je
organizirana v dopoldanskih
in popoldanskih ordinacijah
od 7. do 20. ure, nočno dežur-
stvo je organizirano od 20. do
7. ure zjutraj od ponedeljka do
petka in sicer za vso občino.
Dežurstvo je med vikendom
organizirano tudi od petka od
20. do ponedelika do 7. ure
zjutraj, vmes je v soboto odpr-
ta redna ordinacija od 7. do
15. ure. Telefon 731-233.
ZDRAVSTVENI DOM MO-
ZIRJE: V Mozirju je organizi-
rano redno ambulantno delo
od 7. do 13. ure, popoldan od
13.do 20. ure pa imata vsak
dan redno delo po dve ambu-
lanti in sicer ob ponedeljkih
Mozirje in Ljubno, v torek Na-
zarje in Gornji Grad, v sredo
Luče in Nazarje, četrtek Mo-
zirje in Nazarje, ob petkih pa
le Mozirje. Telefon v Mozirju
831-421.
ZDRAVSTVENI DOM
ŠENTJUR: Redni delovni čas
ordinacij med tednom je od
7. do 19. ure, od 19. ure dalje
do 7. ure zjutraj pa je organizi-
rano neprekinjeno dežurstvo.
Telefon 741-511.
ZDRAVSTVENI DOM
SLOVENSKE KONJICE:
Redna zdravstvena služba je
organizirana od 7. ure zjutraj
do 21., od 21. do 7. ure zjutraj
pa je na voljo redno nočno de-
žurstvo. Telefon 754-522.
ZDRAVSTVENI DOM VE-
LENJE: Redno obratovanje
ordinacij je od 7. do 20. ure, od
20. ure do 7. ure zjutraj nasled-
njega dne pa je organizirano
dežurstvo. Telefon 856-711.
ZDRAVSTVENI DOM
ŠMARJE: Delovni čas med
tednom je čez dan od 7. ure do
21., zatem pa je od 21. ure da-
lje do 7. ure zjutraj organizira-
no nočno dežurstvo. Dežurna
služba je organizirana tudi
v Rogaški Slatini, izmenoma
pa je po tedenskem razporedu
organizirana dežurna služba
tudi v Bistrici ob Sotli, Koz-
jem in Podčetrtku. Telefon
v Šmarju je 821-021.
ZDRAVSTVENI DOM ŽA-
LEC: Redni ambulantni de-
lovni čas je vsak dan od 7.30
do 13.30 ure, neprekinjeno de-
žurstvo pa je organizirano od
15. do 7.30 ure naslednjega
dne. Telefon 711-251.
DEŽURSTVA
LEKARN
LEKARNA CELJE: Redni
delovni čas Lekarne na Stane-
tovi ulici v Celju je od pone-
deljka do petka od 7. do
20. ure, ob sobotah od 7. do 13.,
od 13. ure dalje v soboto, do
ponedeljka do 7. ure zjutraj pa
je organizirano neprekinjeno
dežurstvo. Enako velja tudi za
praznike.
LEKARNA ŠENTJUR:
Redni delovni čas lekarne je
od 7. do 18. ure, ob sobotah pa
od 7. do 13. ure.
LEKARNA LAŠKO: Lekar-
na je odprta od ponedeljka do
petka od 7.30 do 18. ure, ob
sobotah od 8. do 12.
LEKARNA MOZIRJE: Red-
ni delovni čas je od 7. do
19. ure, ob sobotah pa je lekar-
na odprta od 7. do 12. ure.
LEKARNA SLOVENSKE
KONJICE je med tednom od-
prta od 7.30 do 13. ure in od
14. do 20., ob sobotah od 7.30
do 13. ure, ob nedeljah pa red-
no dežurstvo traja od 9. do
12.	ure.
LEKARNA VELENJE: Od
ponedeljka do petka je lekarna
odprta od 7. do 20. ure, ob so-
botah od 7. do 14. ure, ob nede-
ljah in praznikih pa imajo or-
ganizirano dežurstvo, z enour-
no prekinitvijo od 12. do
13.	ure.
LEKARNA ŠMARJE PRI
JELŠAH: Redni delovni čas
med tednom je od 7.30 do
18.30 ure, ob sobotah od 7.30
do 13. ure.
LEKARNA ŽALEC: Redni
delovni čas med tednom je od
7.30 do 19.30 ure, ob sobotah
od 7.30 do 14. ure, vsako nede-
ljo pa je lekarna dežurna od
8. do 11. ure.
ROJSTVA
Celje
V celjski porodnišnici se je
pretekli teden rodilo 18 deč-
kov in 18 deklic.
rmm
Celje
Poročila sta se dva para.
Šentjur pri Celju
Poročila sta se Rafael PIN-
TAR iz Krajnčice in Barbara
MASTNAK iz Šentjurja.
SMRTI
Celje
Unu-li so: Angela KO-
LUNDŽIJA, 65 let iz Celja,
Angela GOTER, 83 let iz Sve-
tine, Jožefa SMODEJ, 86 let iz
Šmartnega v Rožni dolini,
Branko KOSMATIN, 42 let iz
Celja, Ana KOSMELJ, 70 let iz
Grajske vasi, Janez DUC-
MAN, 53 let iz Stojnega sela,
Antonija PUCELJ, 84 let iz
Sevnice, Leopold KRAŠO-
VEC, 69 let iz Celja, Matilda
GAJŠEK, 67 let iz Šmarja pri
Jelšah, Marija REBRICA, 65
let iz Celja, Terezija ŠKOR-
JAK, 80 let iz Šmarja pri Jel-
šah, Stanko PELKO, 37 let iz
Celja, Marija JANČIC, 74 let iz
Podplata, Angela BLAZIN-
ŠEK, 77 let iz Zadobrove, Ci-
rila VENGAR, 84 let iz Rism-
kih Toplic, Drago MARKIČ,
55 let iz Razborja, Marija GO-
RIŠEK, 88 let iz Radeč, Jožef
KUK, 62 let iz Slovenskih Ko-
njic, Marija KORUN, 88 let iz
Celja, Ivan MIRT, 69 let iz Kr-
melja, Ivan LONČAR, 72 let iz
Celja in Marija KOPRIVA, 77
let iz Gornjega grada.
Šentjur pri Celju
Umrli so: Katarina LO-
KOVŠEK, 90 let iz Gorice pri
Dobjem, Danijel MASTNAK,
63 let iz Slivnice pri Celju,
Alojzija PINTER, 94 let iz So-
tenskega pod Kalobjem, Janez
ZUPANC, 81 let iz Planince in
Milan OSET, 69 let iz Soten-
skega pod Kalobjem.
Velenje
Umrli so: Edvard KRANJC,
69 let iz Pariželj, Štefanija
MIRT, 70 let iz Šoštanja, Mar-
jan KODRUN, 24 let iz Vele-
nja, Angela BIČEK, 82 let iz
Pemovega, Jera ZAVRŠNIK,
86 let iz Letuša, Franc KOŠIR,
69 let iz Prekop, Miroslav
STAGOJ, 45 let iz Velenja, Pa-
vlina POLJANEC, 65 let iz Vi-
soč, Marija LAH, 86 let iz Že-
garja, Ludvik NAGLIČ, 79 let
iz Leskovca, Janez MERKAC,
69 let iz Pameč, Marija KO-
ŠAK, 56 let iz Rudnice, Mirko
FERENČINA, 47 let iz Zalo-
žešt, Marija POLAK, 70 let iz
Štor, Jožef HOČEVAR, 82 let
iz Celja in Amalija DELO-
PAST, 82 let iz Topolšice.
VETERINARSKA DEŽURSTVA
....................................................ta.........................................................................................
VETERINARSKA POSTAJA CELJE: Delovni čas veterinar-
jev na veterinarski postaji v Celju je od 7.00 do 14.30. Ambu-
lanta za male živali je vsak dan dopoldan (razen ob nedeljah in
praznikih) od 8. do 10. ure, vsako popoldne od 16. do 17. ure,
sicer pa je dežurna služba za nujne primere organizirana
v popoldanskem in nočnem času. Tel.: 34-233.
VETERINARSKA POSTAJA LAŠKO: Redni delovni čas je od
'? do 15. ure na veterinarskih postajah v Laškem in Radečah.
Dežurstvo od 15. do 7.ure pa je za celo občino na veterinarski
postaji Laško, telefon 731-485. V primeru odsotnosti veterinarja
v času dežurstva pa lahko sporočilo pustite pri vratarju Pivo-
varne, tel.: 731-121.
VETERINARSKA POSTAJA SLOVENSKE KONJICE: Redni
delovni čas veterinarjev je od 7. do 12. ure, od 15. do 7. ure
zjutraj naslednjega dne pa je organizirano dežurstvo. Telefon na
Veterinarski postaji: 754-166.
VETERINARSKA POSTAJA ŽALEC: Redni delovni čas
\'eterinarjev je od 6. do 14. ure, nepr^injeno dežurstvo za celo
občino pa je od 14. do 6. ure naslednjega dne. Dežurstvo je tudi
ob koncu tedna in ob praznikih. Telefon na veterinarski postaji:
''14-144.
VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE: Redni delovni čas
Veterinarjev je vsak dan, razen ob nedeljah, od 7. do 15. ure,
^edna dopoldanska ambulanta pa od 7. do 9. ure. Do nedelje,
H. marca bo dežural dr. vet. med. Drago Zagožen, telefon 841-
'69, od ponedeljka, 15. marca dalje pa bo dežural dr.vet. med-
• Ciril Kralj, telefon 841-410.
VETERINARSKA POSTAJA ŠENTJUR PRI CELJU: Redni
delovni čas veterinarjev je od 7. do 15. ure vsak dan, od 15. ure
do 7. ure zjutraj naslednjega dne pa je organizirano dežurstvo.
Od jutri, petka, 12. marca dalje bo dežural dr. vet. med. Franci
Zapušek, telefon 741-935.
borza dela
Informacije o prostih delovnih mestih objavljenih na Republiškem zavodu za zaposlovanje, območni enoti
Celje, dne 8. 3. 1993.
Pojasnila o pogojih za sl<lenitev delovnega razmerja dobijo kandidati pri organizacijah ali delodajalcih.
Delovna organizacija	Poklic	Delovno mesto
Rep. uprava za javne prihodke Ža-	dipl. pravnik ali dipl. ekonomist	vodja referata za odmero dohodni-
lec	ne
Občina Žalec	dipl. pravnik	viš. svet. za post. denancionaliza-
cije
Štor Franc Ponikva	obdelovalec kovin	izolater klepar
EMO ENERGETIKA Šentjur	ekonomist ali ekonom, teh.	računovodja
Center inter, dejavnosti Celje	računal, tehnik ali elektro tehnik	učitelj računalništva
Rep. uprava za javne prihodke Ža-	ekonom, tehnik ali komercialni	teh- finančni referent
lec	nik
Žibret Peter Radeče, Starograjska	stavbni klepar	krovec ali klepar
25
MOST d.o.o. Zidani most 29 d	kuhar	' kuhar
MOST d.o.o. Zidani most 29 d	natakar	natakar
Št. 10 - 11. marec 1993
3S
MODNI KLEPET
^	, Pripravlja
VLASTA CAH-ŽEROVNIK
Zadnjič je naša modna
svetovalka Vlasta Cah-Že-
rovnik pisala o barvah, ki
bodo skladno z modnimi za-
konitostmi prevladovale na
naših oblačilih v prihodnjih
mesecih, zato danes nekaj
več o vzorcih, ki jih - takšne
in drugačne - prav tako ljubi
letošnja spomladansko-po-
letna moda.
Tako kot pri večini ostalih
modnih smernic je moda le-
tos širokosrčna tudi pri
vzorcih — ponuja oziroma na
nek način tudi predpisuje
takšne, ki so primerni za obe
skrajnosti: umirjen ali ek-
stravaganten način oblače-
nja. Prednost, ki jo prinaša
letošnja širokosrčna moda,
pa je v tem, da lahko sami
izberemo tisto, kar nam je
najbolj všeč in v čemer se
bomo najbolje počutili.
Za konec pa še povabilo,
da se nam v uredništvo — ob
zvečine pravilno izpolnjenih
nagradnih kuponih za naša
mesečna žrebanja — oglasite
tudi s kakšnim predlogom,
pobudo ali vprašanjem, ki
vas v zvezi z modnimi smer-
nicami za spomladansko-po-
letno modo še posebej zani-
Uredništvo
Kače in krokodilčki
Zadnjič smo se malce umi-
rili ob nežno-pastelni barvni
paleti, ki naj bi dominirala
na letošnjem pomladno po-
letnem modnem nebu. Ker
pa se sleherno barvno poi-
gravanje slej ko prej zaključi
v takšnih ali drugačnih kom-
binacijah oziroma vzorcih,
namenimo danes tudi njim
nekaj besed.
Prvo mesto bi si lahko de-
lili »brezvzorčni« vzorci, ki
so pravzaprav le reliefno
tkana, trodimenzionalna
tkanina in pa črte iz babiči-
nih prevlek za pernice. To so
ozke, včasih prekinjene črte
v zbledelo modrih in rožna-
tih odtenkih, pa tudi široke
pisane črte, ki med sabo tvo-
rijo zanimive geometrijske
efekte, moda kar uspešno
tišči v ospredje.
Veliko je še vedno cvetlič-
nih, eksotičnih in minimali-
stičnih »kmečkih« vzorčkov.
Pike in pikice pa je letošnja
pomlad skoraj do zadnje od-
pihnila z modnega prizorišča
- sicer pa priznajte, da so bile
včasih že prav nadležne...
Poleg tigrastih, zebrastih
in ostalih afriških motivov,
ostajajo v modi še kar naprej
kače in krokodilčki, ki bodo
nemara v prihodnjih mese-
cih zasijali tudi v vaših... no
ja, tudi očeh, seveda, če jih
boste razveselile s pogledom
na lepo torbico, čevlje ali
obleko v krokodilčkovem
vzorcu...
VLASTA
Nagradno vprašanje: iz ČESA JE SESTAVLJEN VSELEJ
AKTUALNI »PATCHWORK« VZOREC?
Odgovor na
nagradno vprašanje:
Ime in priimek:............................................................
Točen naslov: .............................................................
Starost:..........Teža:...........Konfekcijska št.:..........
Najljubše barve: ..................!.......................................
Napoved dohodnine za lani
Do 31. marca morajo vložiti napoved
za odmero dohodnine vsi kmetje, ki so
^ bili v letu 1992 zavezanci za davek iz
' kmetijske dejavnosti.
Ta davek se plačuje vsake tri mese-
ce, skupaj s prispevkom za zdravstve-
no zavarovanje. V letu 1992 so plače-
vali davek tisti kmetje, ki so imeli viši-
no katastrskega dohodka preko
101.000 tolarjev. Davek, ki se plača
med letom, je akontacija dohodnine.
Dohodnino morajo napovedati tudi ti-
sti kmetje, ki lani niso plačevali davka
iz kmetijstva.
Občinske Uprave za javne prihodke
so vam že poslale obvestila o višini
katastrskega dohodka za lansko leto
in višini davka ter prispevkov, ki ste
jih plačali med letom.
Obrazec, Napoved za odmero do-
hodnine za leto 1992, si lahko kupite
v knjigarnah.
Na prvi strani obrazca vpišete vaše
osebne podatke. Tisti, ki so tudi zapo-
sleni, vpišejo še znesek plače ter plača-
ne davke in prispevke.
Na drugi strani zgoraj boste pod oz-
nako 21 vpisali znesek katastrskega
dohodka kmetijskih in gozdnih zem-
ljišč za leto 1992. če ste imeli lani
zmanjšan KD za priznane oprostitve
ali olajšave (na primer posledice suše
itd.), potem vpišete ta zmanjšan KD.
V isti vrsti boste v stolpcu lOa vpisa-
li znesek davka iz kmetijstva, ki ste ga
lani med letom že plačali. To je bila
akontacija dohodnine. V zadnji stol-
pec te vrstice pa boste vpisali še plača-
ni znesek prispevka za zdravstveno
zavarovanje ter posebnih prispevkov,
ki jih določa zakon.
Na tretji strani boste vpisali zneske,
ki ste jih plačali v letu 1992, za katere
se vam zniža osnova za dohodnino do
10 odstotkov. Za vse te zneske pa seve-
da rabite račune. Na obrazcu za napo-
ved dohodnine so naštete možnosti za
uveljavljanje zneskov. Posebej opozar-
jamo na uveljavljanje zneska sredstev
vloženih v preureditev prostorov v
ristične namene, v graditev in adaptj
cijo gospodarskih poslopij, v naba^
kmetijske mehanizacije in vplačanej j
deleža zadruge. Če ste starejši od (j
let, potem na tej strani spodaj obkro?
te »da«.
Na zadnji strani vpišete podati'
o osebah, ki jih vzdržujete. Pri doho(
kih na žiro račimu in hranilni knjiži
ni treba vpisati dohodkov od proda
mleka, lesa, pitancev itd., kes so
dohodki zajeti v katastrskem dohodi
od katerega se odmeri davek.
Ne pozabite se podpisati na zadj|
strani obrazca spodaj. Pomembno
da vpišete enotno matično števil^
kjer je to potrebno.
Napoved dohodnine vzemite resn
Kdor ne vloži napovedi do Bl.marcj
se kaznuje z denarno kaznijo najmai
25.000 tolarjev. Za pomoč pri izpolnji
vanju obrazcev se lahko obrnete n
Kmetijsko svetovalno službo.
DARKO SIMONČIČ, dipl. inž. kme
kmetijski nasvet
Dognojevanje ozimin
Lanska suha jesen in suha
zima brez snega sta glavni kri-
vec za to, do so ozimine slabe.
Ječmen je bil že v jeseni pone-
kod povsem rumen. Vzorci, ki
smo jih vzeli na raznih krajih,
so pokazali, da ne gre za po-
škodbe zaradi bolezni. Šlo je
za tako imenovano motnjo
v prehrani. Kaj je bilo vzrok
motnje, ne vemo. Dorrmevamo
pa, da bi lahko bili krivi tudi
ostanki škropiva v tleh. Kory-
zo smo dolga leta škropili
s pripravki, ki vsebujejo dolo-
čene snovi, ki se strokovno
imenujejo triazini. Te snovi se
v tleh le počasi razgrajujejo.
Ostanejo lahko v tleh in škodi-
jo kalečemu žitu. Lani je bil
ozimni ječmen rumen tudi na
tistih krajih, kjer so ga sejali
za krompirjem. Zato menimo,
da je posledica rumenenja
predvsem suša, ki je preprečila
dotok potrebnih snovi v rastli-
no v občutljivem obdobju ra-
sti. Rastlina je bila lačna, pa se
je odzvala tako, da je porume-
nela.
Ozinmi ječmen in ozimna
pšenica, sta sedaj potrebna
gnojila. Na težkih tleh je pa-
metno pognojiti takoj, ko bo
skopnel sneg. Na lahkih tleh bi
lahko počakali še kak dan, da
se bo videlo, ali nam morda ne
bo narava naklonila obilnejših
padavin. Na lahkih tleh bi ka-
zalo trositi KAN po tem, ko se
bodo tla malo napojila z vlago.
Spomladi uporabljamo za
dognojevanje ozimnega žita
gnojila, ki vsebujejo dušik. To-
rej trosimo KAN ali pa gnojilo
UREA. Urea bi se lahko spra-
la, če bi nastopilo nenadno
močno deževje. Zato bolj pri-
poročamo uporabo KAN-a.
Trosimo ga od 200 do 250 kg
na ha sedaj, v marcu. Kdor bo
uporabljal gnojilo UREA, ga
naj potrosi 130 kg v marcu in
ob kolenčenju spet 130 kg na
ha. Obvezno bomo morali
ozimno žito tudi povaljati. Su-
ha zima je potrgala žitu kore-
nine. Zgornja, kakih 5 cm de-
bela plast tal se je odtalila, ko-
renine so v tej plasti že oživele.
Globlje korenine so ostale
v zamrznjenem delu, ki se je
ločil od suhega dela tal. Zato
so se korenine potrgale. Če ne
bomo žita povaljali ali prevo-
zili s traktorjem, bodo koreni-
ne zgubile stik s spodnjim de-
lom tal, kjer se še zadržuje vla-
ga. Ostale bodo brez vlage. To-
rej tudi brez hrane. Žito bo
propadlo.
V dolinah bomo žito pogno-
jili in takoj, ko se bo zemlja
osušila, povaljali. V hribih.
kjer ne moremo valjati, bomo
žito prevozili s traktorjem prvi
dan, ko bo zemlja dovolj suha.
Kdor ne verjame, da je pa-
metno po suhi zimi žito potla-
čiti z valjarjem ali traktorski-
mi gumami, se naj prepriča
sam. Del njive naj povalja,
drugi del pa ne. Razliko bo vi-
del ob žetvi.
Ponekod so ozimine redke.
V	katerem primeru se splača
žito pognojiti, kdaj pa je bolje,
da preorjemo?
Doma zbijemo 4 kratke pa-
lice tako, da bomo dobili kva-
drat, katerega stranice so dol-
ge natančno deset centime-
trov, gledano iz notranje stra-
ni kvadrata. S tako narejenim
kvadratom se odpravimo na
njivo. Hodimo poševno iz vo-
gala v vogal, polagamo kva-
drat na razUčna mesta na tla
in štejemo rastline v kvadratu.
V	vsakem kvadratu moramo
našteti vsaj tri do štiri rastUne.
Če naštejemo v poprečju manj
kot tristo rastlin na kvadratni
meter, torej manj kot tri rastli-
ne na enem kvadratnem deci-
metru, je bolje, da njivo preor-
jemo.
Žito bomo spomladi dogno-
jili še enkrat. Tedaj, ko bomo
otipali pri tleh prvo kolence.
O tem, kdaj bo pravi čas za to,
vas bomo obvestili.
Kako se otipa kolence?
Rastlino primemo pri tleh ta-
ko, da objamemo bilko s tremi
prsti. Prste dobro stisnemo in
jih počasi vlečemo po bilki
navzgor. Blizu tal otipamo za-
debelino. Tej zadebelini pravi-
mo kolence.
Brez gnojenja s KAN-om ne
bo dobre žetve. Na to moramo
misliti sedaj, ko je pravi čas za
dognojevanje ozimin.
IDA TEPEJ
Služba za svetovanje
v kmetijstvu
informativni program
RADIO CEUE
Št. 10 - 11. marec 1993
33
(Hrtomobilska predstava v Ženevi
peset dni v marcu je švicar-
j-a Ženeva ob središču visoke
ipednarodne politike tudi sre-
jj^če evropske in vse druge
^tomobilske industrije. In ta-
jjo je bilo tudi letos, sicer pa že
jj-krat doslej. Toda letošnja
jenevska predstava se, deni-
od lanske razlikuje v bi-
jtvenem v napovedi za letoš-
nja in vsaj prihodnja leta so
^simistične in nihajo od ene
Jo druge skrajnosti. Avtomo-
bilska industrija se na najhuj-
^ čase pripravlja z nepopular-
jimi ukrepi: odpušča delavce,
jlcrajšuje delovne čase, opušča
^lične programe in skuša
j^arčevati tam, kjer je to mogo-
če. Uresničuje se pač tisto, kar
je skoraj preroško že pred dve-
jna letoma ugotovil Giovanni
(Vgnelli, veliki mož italijenske-
jga Fiata: veselice je konec in
jtreba bo pljuniti v roke. Točno
L, le da ni povsem jasno, ali
L to dovolj.
I Bera novosti z različnih
strani in iz različnih avtomo-
bilskih tovarn pa kljub vsemu
,e ni bila tako majhna. Marsi-
kaj je bilo avtomobilskim no-
vinarjem predstavljenega že
)red Ženevo 93 in so bili zato
lekoliko v ozadju ford mon-
ieo, Citroen xantia in peugeot
106, a kljub vsemu dolgčas le
li bilo. Ljubiteljem terenskih
rozil so bo znova prikupil ja-
3onski Nissan, ki bo začel po-
lujati terensko vozilo z zna-
lim imenom terrano II. Gre za
ivtomobil vsaj nekoliko samo-
^'ojih in tudi izvirnih karose-
ijskih potez (kolikor te izvir-
losti sploh še je), pa hkrati
razilo, ki je skupen produkt
l^issana in ameriškega Forda
pri čemer je Američanom ter-
ano II znan kot maverick).
Terrano bo naprodaj kot tri-
Tatna in kot petvratna karo-
erijska razUčica s stalnim po-
;onom na zadnji kolesni par
er priklopljivim šririkolesnim
ftogonom ter dvema motorje-
ma: 2,7-litrskim turbo dizlom
a 2,4-litrskim bencinskim
Botorjem. Nedvomno dovolj
pestra ponudba.
Galant in impreza
Japonski Subaru se je v Že-
nevi postavljal z imprezo, av-
tomobilom srednjega razreda
in v karoserij ski izvedenki li-
muzine ter kot karavan ali
Jcompact wagon. To bo konku-
irenca renaultu 19, peugeotu
405, toyoti corolli in številnim
dnigim avtomobilom v tem ra-
zredu, pri čemer tovarna dokaj
realno ocenjuje zmogljivosti
evropskega trga. Približno
2000 imprez bi rad Subaru po-
nudil evropskim kupcem vsak
mesec. In zdi se — kljub črno-
gledim napovedim — uresničlji-
vo. Mitsubishi je ponudil na
ogled že nekoliko »obrablje-
no« novost, kajti prvič je bil
galant v povsem prenovljeni
obliki na ogled na letošnjem
amsterdamskem avtomobil-
skem salonu. A Ženeva je po-
membnejša in uglednejša, zato
ponovitev ne more prav preti-
rano škoditi. Podoba novega
galanta je moderno zaobljena,
motorji pa štirje: dva štirivalj-
nika in dva šestvaljnika, ki so
ju razvili posebej za galanta.
Prepričljiv avto, ki se mu uteg-
nejo tudi na evropskih trgih
pisati ugodni časi. Japonsko
avtomobilsko predstavitev je
mogoče zaključiti s povsem na
novo narejenim daihatsujem
charade. Ta povečuje konku-
renco v razredu majhnih avto-
mobilov, kjer bo res vroče,
kajti tam so že twingo, pa opel
corsa, subaru vivio, nissan mi-
cra, tudi fiat cinquecento ipd.
Charade bo naprodaj kot tri
ali petvratna kombi limuzina
z dvema motorjema (1,3 in 1,6-
litra) in ob drugem tudi s pri-
jetno obljubo, da si ga bo mo-
goče pri nas omisliti že konec
maja.
Evropskih avtomobilskih
novosti na švicarskem avto-
mobilskem prizorišču tudi to-
krat ni bilo malo. Najprej ne-
kaj o oplu corsi. Prijetna zuna-
nja oblika, ki se seveda zelo
spogleduje s sedanjim okusom,
tri ali petvratna karoserija, se-
dem različnih motorjev (šest
bencinskih in turbodizelski) in
veliko tistega, kar je bilo do-
slej na voljo v zmogljivejših
avtomobilih. Želje Opla oziro-
ma General Motorsa Evropa
niso skromne, kajti obetajo si
prodajo vsaj 400 tisoč cors
v letu dni. Težko je reči, ali se
bo načrt povsem posrečil, am-
pak časi so majhnim avtomo-
bilom naklonjeni. In pri Oplu
to dobro vedo, pri čemer vsaj
nekoliko računajo tudi na
astro v kabrioletski izvedbi.
Dve novosti na začetku leta
dokazujeta ustrezno poslovno
filozofijo in to ni slabo.
BiVIW Z 13 in fiat
downtown
In kaj bo v prihodnje? Kam
in kako naj bi se razvijala av-
tomobilska industrija bodoč-
nosti? Ideja in zamisli so pre-
cej različne, univerzalnega od-
govora, ki bi bil enako verje-
ten in primeren za vse, seveda
ni. Pri miinchenskem BMW
menijo, da kaže avtomobilsko
prihodnost razimieti tudi tako,
kot so si jo zamislili z Z 13.
Kratka kombi limuzina s pro-
storom za tri ljudi (vozpik sedi
spredaj, sopotnika na pol za
njim), motorjem v nosu in po-
gonom na zadnji kolesni par
(motor so si sposodili pri mo-
tociklu BMW K 1100) je nekaj,
»kar ni avto za zabavo, pač pa
povsem resen avtomobil za po-
tujoče menažerje«. Se bo vide-
lo, kot tudi to, kakšno usodo
bo doživel Fiatov prototip av-
tomobilske prihodnosti z ime-
nom downtown. Zasnova je
podobna kot pri BMW Z 13
(trije sedeži), vendar naj bi vo-
zilo poganjal električni motor.
Pri Mercedes Benzu gledajo
vnaprej s prototipom kupeja,
ki je narejen na osnovi merce-
desa 500 E. In tudi tukaj ni
jasno, ali so to težnje ali real-
nost.
Lancia deita - staro
ime in nov avtomobii
Italijanska avtomobilska in-
dustrija se morda še bolj kot
druge srečuje s precejšnjimi
težavami, čeprav je tudi res,
da to industrijo v večini pred-
stavlja Fiat. In znotraj te kor-
poracije je tudi milanska Lan-
cia, ki je na ženevsko prizoriš-
če tokrat pripeljala novo delto.
Staro ime in povsem nov avto-
mobil v izvedenki kombi limu-
zine s petimi vrati, medtem ko
pride trivratna različica na vr-
sto prihodnje leto, dodali pa
bodo še stalen štirikolesni po-
gon. Nova delta z nekaterimi
karoserijskimi potezami doka-
zuje smisel za tradicionalno
Lanciino oblikovalsko šolo,
s štirimi motorji s prostorni-
nami 1,6, 1,8 in 2,0 litra pa naj
bi zadostili različnim željam
oziroma okusu. Lancia se torej
znova pojavlja v t. i. golfovem
razredu, kjer pa je gneča tako
ali tako obupna.
Če toraj ford mondeo, citro-
en xantia, peugeot 306 niso
posebna novost, potem ni niti
renault twingo. Pa je francoski
Renault v mesto ob Ženev-
skem jezeru vendarle pripeljal
clio v izvedenki williams. To
bo avto po okusu mlajših in
hitre vožnje željnih kupcev,
kajti v nosu je dirkaško navit
motor z največ 150 KM. Pri
Porscheju, ki mu tudi ne cveti-
jo prav posebej prijetne rože,
so postavili na ogled boxter-
ja, ob tridesetletnici izdelo-
vanja porscheja 911 pa so si
omishli 911 posebnih porsche-
jev 911. Prijetna igra s števil-
kami, vendar ne s poslovnimi,
čeprav najpomembnejši pri tej
nemški avtomobilski tovarni
upajo in trdijo, da bodo ostali
še naprej povsem samostojni.
Z visokega švedskega severa
so na švicarski objezerski jug
pripeljali volvo 850 karavan.
Zanimiva oblika, ki se ne
uklanja modi, pač pa ostaja
pri znanem, uveljavljenem in
tržno uspešnem. Volvo 850 ka-
ravan je skupek švedske avto-
mobilske solidnosti, zaneslji-
vosti in varnosti, pa hkrati vo-
zilo, ki bo zaradi prtljažnega
prostora ponudilo nekaj več
tudi po tej strani. In komur
Volvo ni dovolj, ta si je lahko
ogledal tisto, kar že nekaj časa
ponujajo pri britanskem Jagu-
arju (znotraj grupacije Ford).
Gre za limuzino z oznako XJ
12, pri čemer številka označuje
število valjev. Ti zmorejo naj-
več 318 KM in to je za avto, ki
tehta spodobnih 1985 kilogra-
mov in je na voljo (nekaterim)
za 129.500 mark, kar dovolj.
Zvezde so drage in tako bo tu-
di v prihodnje.
Nissan Terrano II
Volvo 850 GLT Estate 1993
BORZA CEN
RABLJENIH AVTOMOBILOV
Sobotni sejem rabljenih avtomobilov pred dvorano Golovec
v Celju so organizatorji znova ocenili kot zelo uspešnega. Na prodaj
je bilo blizi 800-vozil, od tega jih je lastnike zamenjalo 78, torej
v povprečju skoraj vsak deseti. Kot se za takšne sejme spodobi, je
bilo tudi tokrat na voljo skoraj vse, kar spada k negi in vzdrževanju
avtomobila.
Cene vozil so v nemških markah in so le okvirne.
Subaru Impreza 1.8 WD
Opel Corsa Swing
Št. 10 - 11. marec 1993
3
Št. 10 - 11. marec 1993
55
M
Št. 10 - 11. marec 1993
I3(:
Št. 10 - 11. marec 1993
17
Št. 10 - 11. marec 1993
I3|
Št. 10 - 11. marec 1993

Št. 10 - 11. marec 1993
Troedini Peterle
Ob radostni novici, da je
izvoljen v novo celjsko vlado
je načelnik občinskega in-
špektorata Damjan Vrečko
za svoje sodelavce pripravil
slovo v gostilni Kolar na
Ljubečni. Naš skrivni sode-
lavec, ki je ves čas proslave
slonel ob šanku in vlekel na
ušesa, pa je uspel izvedeti le
to, da je Damjan gostilno iz-
bral zato, ker jo je pred tremi
meseci osebno obiskal tudi
troedini vodja Lojze Peterle.
Res je, da je Peterle na isti
dan obiskal tudi celjski Dom
upokojencev, ampak to je že
druga pesem, ki z inšepktorji
nima nobene zveze, kajne?
Šentjurska mošeja
Šentjurčani po nepotreb-
nem vznemirjajo zavedno
slovensko javnost. Ta se za-
nima ali bo, tik ob Južni že-
leznici, zares prva mošeja na
Štajerskem. Tako mislijo tu-
di tranzitni potniki, šalijo pa
se domačini, ki jih bodoča
tržnica spominja na vse kaj
drugega.
No, bazar pa že imajo.
Narobe svet
v mestu ob Voglajni so
obudili Godbo na pihala.
Šentjurčani imajo Glasbeno
šolo in druge bolj ah manj
prizadevne kulturne ustano-
ve, nova pridobitev pa spada
kar pod Ljudsko univerzo
Ludvika Mastnaka. Občin-
ski poslanci pa izjavljajo, da
je res malo čudno-a po šen t-
jursko...
Šentjurske novice
Bivši župan in republiški
poslanec mag. Franc Kovač
ustanavlja občinski štiri-
najstdnevnik. To ne bodo
novice, prej stari vid, ima
pomisleke dr. Franc Zabu-
košek. Pri tem se prav tako
ne strinja, da bi Kovačevo
zasebno podjetje podprli iz
občinske blagajne. Ker pa je
Kovač kot predsednik šent-
jurskega odbora Zabukoška
izbrisal tudi iz vrst Narod-
nih demokratov, vprašuje še
po strankinem računalniku.
Gonoreja
Na zadnjem, le 6-umem
zasedanju šentjurske občin-
ske skupščine, so razpravlja-
li tudi o novem statutu do-
mačega zdravstvenega do-
ma. Pri tem seje seveda vne-
la strokovna pravno-medi-
cinska razprava, ko je
prim. dr. Ivo Moser pojas-
njeval kako bi bilo, če bi, na
primer, mag. vet. Franc Ko-
vač, dobil gonorejo. Brez ko-
mentarja!
Komunalino čiščenje
šentjurskega poslanca in
kulturnika Ivana Jagra so
zgrozile govorice, da je
upravljanje kulturnega do-
ma prevzela domača Komu-
nala. Nov župan in nov repu-
bliški poslanec Jurij Malo-
vrh, a bivši direktor Komu-
nale, pa pravi, da ga komu-
nalci le čistijo in ogrevajo.
Je republika ali
država?
Po zadnji, pravno podprti
razpravi prvaka celjskih
krščanskih demokratov Ja-
neza Lampreta, da na sončni
strani Alp gostimo begunce
iz države in ne republike
BIH, zlobneži že pričakujejo
nadaljnje korake. Morda
takšne, da se bo taisti Lam-
pret že kmalu posvetoval
s svojim strankarskim šefom
Peterletom, kako je kaj z ne-
srečnim »republikanskim«
poimenovanjem Slovenije.
Slovenija je vendarle država,
v imenu pa - kdo bi si mislil
— še kar naprej nosi Republi-
ko. Pa ne, da bomo iz urad-
nih materialov, žigov in ta-
bel tisti RS že km^u spremi-
njali v DS?
Direktor vabi
»če vam ni prav, pa pojdi
te domov«, je kratek povze
tek odgovora direktorja Go
stinskega podjetja Turii
Staneta Podsedenška go
stom, ki se pritožujejo, da ji
v lokalu v Nazarjah zebe. Oi
takšni gostoljubnosti ostaja
mo brez besed.
...da bo salto morta\
naredil še eden iz Ingrs,
dovega vrha, ki pa ostajf
zvest svojemu podjetju ii
bo napredoval le v dopo^
nilni dejavnosti. Dotičj^
je jeseni odstopil s polo,
žaja sekretarja, konee
meseca pa bo povišan'
v direkotrja skupine lju.
di, o kateri se največ gOs
voh ob nedeljah.
.. .šušlja se, da se z grad.
njo teniškega centri
v Zagradu Tomažu Volku
in Teniški akademiji tako
zelo mudi tudi zato, kej
se idejni oče sodobnega
evropskega teniškegs
projekta boji, da bi gs
kdo v mestu ob Savinji
prehitel. Tistih več deset
otrok in njihovih staršev,
ki so z načinom teniške
šole pod dirigentsko pali.
CO Branka Tajnška vei
kot zadovoljni, pa ob tem
glasno trdi, da ne gre za
prehitevanje po desni.
STRAN(KA) SALJIVCEV
Adolfina Zdovc iz Debra 27, Laško, nam
je poslala šalo Staršev ni doma, za katero
ste oddali tudi največ glasov v naši stranki
šaljivcev. Mi pa smo izžrebali še Anjo Koče-
var. Krivica 1, 63262 Prevorje in na njun
naslov že poslali našo nagrado.
Šala tedna
Staršev ni doma
Inkasant vpraša fantiča, ki
je prišel odpret vrata: »Ali je
tvoj oče doma?«
»Ne,« odvrne fantič.
»Pa tvoja mama?«
»Ne, tudi ona seje skrila.«
Pravi šef
»Veš, sinoči sem bila s šefom.«
»A z našim šefom? Povej, no, kako ie
bilo?«
»Po pravici povedano - kot v službi.«
»Kako to misliš?«
»Samo govoril je, naredil pa nič.«
Strah
»Tako sem srečna, da si živ,« reče žena
možu, ki se je pravkar vrnil domov.
»Zakaj pa?«
»Strašno meje bilo strah, ker so na Radiu
Celje sporočili, da je neki idiot padel v dero-
čo Savinjo.«
Na vlaku
Tonček pride na vlak. Pogleda sem in tja
in zagodrnja.
»Ne bom se vsedel. Na levi sedijo sami
nori, na desni sami taki, ko svoje partnerice
ali partnerje varajo.«
Pa se oglasi ena gospa: »Kaj? Jaz sem že
dvajset let poročena, pa še nisem nikoli va-
rala svojega moža.«
»Potem se pa presedite na levo stran,« ji
reče.
Srček
Tovarišica vpraša učence v šoli, kaj vse
ima noge. Otroci naštevajo vsemogoče. Pa
vstane Janezek in pravi: »Srček ima tudi
noge.«
Tovarišica se čudi in pravi: »Kako
srček?!«
»Sem slišal očeta sinoči, ko je rekel: »Sr-
ček, daj noge narazen.«
Živalska
Franc pripelje k sosedu kravo v pripust
k biku. Ko bik opravi svoje, se Franc obrne
k sosedovi punci, ki gleda skozi okno in ji
reče: »Mici, jaz bi tudi takole!«
Mici: »Stric Franc, kar dajte, saj je vaša
krava!«
Šale za današnjo stran so prispevali: Fani
STEFANČIC iz Žalca, Mitja JOVANOVIČ iz
Celja, Jožica PUŠNIK iz Laškega, Peter KOL-
MAN iz Planine pri Sevnici in Irena KRAM-
PRŠEK iz Loke pri Žusmu.
Kupon
Najbolj sem se nasmejal šali:_
Moj naslov:_
naj muzikanti povedo_
Kak' luštno je blo'
v okolici Vranskega je vča-
sih kar mrgolelo muzikantov
in starejši vedo povedati, da so
jih tudi potrebovali, saj se je
bilo treba po napornih kmeč-
kih opravilih tudi poveseliti.
Eden je imel celo obrt prijav-
ljeno in v obrtnem dovoljenju
je pisalo, da se lahko poklicno
ukvarja kot godec. Zato ni bil
prav nič vesel, če mu je po vasi
šel kdo v »zelje« in jih je pri-
javljal takratnim oblastem.
Ampak z Šoštarjevim Zdrav-
kotom sta bila v dobrih odno-
sih in Zdrave se je s svojo har-
moniko veselil po vasi, po mili
volji.
»Če že ni bilo kakšne doma-
če zabave ali gostije, pa smo jo
mahnili v gostilno. Nekoč sva
s kolegom kar z biciklom odhi-
tela proti vaški gostilni in ker
mu je bilo dolg čas med vož-
njo, je predlagal, da naj eno
potegnem tam zadaj na >kot-
gliglu<. Jaz sem raztegnil meh,
ljudje so hiteli skupaj in gle-
dali od kod bo kakšna ohcet za
nama prišla. Pa se je kolo tik
pred gostilno raztreščilo, oba
sva padla in >bicikl< muzke je
bilo konec.
Ko se takole s spomini vra-
čam nazaj, se sprašujem, kam
je veselje šlo, kak luštno' je
bilo, ko smo imeli pri nas, reci-
mo, metev. To je običaj, kjer
z nogami valjajo snope in
izluščijo proso za kašo. Men-
coče je gospodar, ki je prej
snope povezal, običajno prese-
netil z steklenico žganja, ki je
padla iz snopa prav ob koncu.
Ko je bil takšen snop omehčan
- zluščen, smo ga nataknili na
kole. Potem je pa punca padla
gor, pa fant, bilo je obračanja
in reševanja s strani drugih, ki
so se vključili v igro. Harmoni-
ke so prišle na vrsto nazadnje,
ko je gospodinja vse skupaj
povabila v hišo na pečeno ka-
šo. Ples je bil seveda do jutra.
Rad se spominjam tudi ofiranj,
ko smo z kolegi sestavili kar
cel orkester - pleh muzke, in-
strumenti pa so bili največkrat
piskri, pokrivala in podobni
ropotajoči kuhinjski predmeti.
Ali pa kožuhanja, kjer smo ze-
lo veliko peli, igrali in plesali.
Še največ se je slednjega na-
užil tisti, ki je prvi zbral devet
rdečih staršev. Tisti je lahko
z delom takoh nehal in se ve-
selil.
Tudi po 14 dni nisem takole
nič spal. In ko smo za mizo
kosili, se mi je večkrat zgodilo.
da sem tik pred tem, ko bi IM
ral z žlico v skledo, zadremal
Harmonika mi večkrat del
družbo še danes in me popelj
v tiste dobre stare čase. Raz
mišljam, da bi posejali enkra
proso in pripravili metev. Ta
ko kot v tistih lepih časih. D
bi mi le še zdravje služilo.«
EDI MASNEI
Ena iz Zdravkovega rokava
Franci je češnje kradel. Mlada gospodinja ga je našla m:
veji in ga naganjala:
»Boš šel dol...«
»Bom, bom. Samo še prej te bom nategnu«
Franci se je nahitro spustil po drevesu in jo ucvrl čez dri
in s trn.
Gospodinja pa v kreg: »Saj sem vedela, da kdor krade,
tudi laže.«
Št. 10 - 11. marec 1993