NOTAR VIKTOR SKRABAR DR. FR. STELE Notar Viktor Skrabar Dne 12. julija 1938. je umrl v Ormožu javni notar Viktor Skrabar, ki radi svojega delovanja kot raz iskovalec arheološke preteklosti in konservator spo menikov zasluži, da mu »Kronika slovenskih mest« ohrani spomin. Rojen je bil dne 14. febr. 1877. v Ormožu in se je po gimnazijskih študijah v Ptuju in v Gradcu po svetil pravniškemu poklicu. L. 1903. je vstopil kot kandidat v notarsko pisarno notarja Filafere v Ptuju in do smrti ostal zvest notarski stroki. Samostojen notar je postal najprej v Rogatcu, odkoder je prišel nazadnje v Ormož, kjer je umrl. Pravo zadovoljstvo in svoj drugi poklic, ki se mu je posvetil z vsem ognjem, pa je našel notar Skrabar v arheologiji, za katero ga je navdušil najprej usta novitelj ptujskega muzeja prof. Fr. Ferk. Skrabar pa za to stroko ni imel samo ljubezni, ampak predvsem tudi strokovno znanje, ki si ga je pridobil in izpo polnil pri prof. Bormannu, Gurlittu in drugih in po pobudah svojih prijateljev arheologov, ki so raziska vah preteklost Skrabarjeve rojstne Poetovione. Po sebno tesno sodelovanje s sedanjim ravnateljem drž. arheološkega muzeja v Splitu, dr. M. Abramičem, daje pečat njegovemu zrelemu delu kot raziskovalec in znanstvenik. Izsledke svojih izkopavanj in raziskovanj je priobceval v glasilih avstr. arheološkega zavoda in antropološkega zavoda na Dunaju, v Starinarju v Beo gradu, v časopisu za zgodovino in narodopisje v Ma riboru in drugod. Skrabar pa ni bil samo ljubitelj in raziskovalec, ampak tudi praktik svoje stroke, o čemer priča nje govo 35 letno delo kot lokalni spomeniški konservator za Ptuj in okolico. Lahko trdimo, da se brez njegovega budnega sodelovanja ni izvršilo nobeno urbanistično ali spomeniško delo v Ptuju in da so vsi vidni uspehi povojnega Spomeniškega urada v raziskovanju sred njeveškega Ptuja v največji meri njegova zasluga. Skrabar je bil čist tip konservatorja, kakor jih le redko srečujemo. Njegovo delo v kulturnem razvoju naših mest pa dviga na posnemanja vredno višino posebno preselitev mestnega muzeja v Ptuju v večje, primernejše in zgo dovinsko pomembne prostore v biv. dominikanskem samostanu. Pod njegovim nadzorstvom prirejeni pro stori in nova, znanstveno in reprezentančno smotr nejša ureditev muzejskih zbirk je postala pri nas dolgo pogrešani zgled pravilno pojmovanega znan stveno in tujsko-prometno polnovrednega lokalnega muzeja. Enakovredna temu dejanju je tudi njegova skrb za ohranitev dveh rimskih mitrejev na Hajdini in na Bregu na mestu, kakor sta bila izkopana, s tem, da so ju prekrili z zaščitnimi stavbami, kar zelo dviga znanstveno in turistično vrednost teh spomenikov. S polno pravico lahko imenujemo V. Skrabarja dru gega ustanovitelja danes mednarodno znanega in pri znanega ptujskega mestnega muzeja. V Ormožu se je udejstvoval tudi kot član občinskega sveta in budno sledil tujsko - prometnim in starinoslovskim interesom tega mesta, s srcem pa je bil še vedno le pri ptujskem muzeju in kljub pešajočemu zdravju do zadnjega diha skrbel za njegov razvoj in napredek. Ne vem, če se je v kakšnem njegovem sodobniku po vojni utelesilo toliko nesebične ljubezni za to slavno, lepo in kulturno zgodovinsko pomembno mesto kakor v njem. Podčrtati pa moramo nazadnje še eno potezo rajn kega Skrabarja: Bil je po rodu, po vzgoji in prepri čanju Nemec, čeprav se je v njegovih prednikih pre takala tudi slovenska kri. Svojega narodnega prepri čanja tudi nikdar ni zatajil, kljub temu pa je po vojni svoje delo usmeril v sodelovanje s slovenskimi in jugoslovanskimi strokovnimi tovariši in ti svoji smeri, ki jo je uveljavil tudi pri političnem sodelovanju, kolikor se mu najraje sploh ni izognil, ter številnim svojim prijateljem ostal do smrti iskren in zvest so delavec. V zvestobi do vsega, kar dviga in plemeniti človeka, kar služi napredku resnične kulture, ki je v svojih pravih vrednotah vselej mednarodna in v zvestobi do prave človeškosti je bil Skrabar velik človek, ki je daleč presegal ozki okvir, v katerem se največkrat razvija življenje naših malih mest. V na šem razrvanem, bolestno ozkosrčnem času je Viktor Skrabar uresničil svetal zgled pravega meščana. Naj v miru počiva! 188 KRONIKA