Pohnina. plačana v gotovini
LETO III,
ŠTEV.
Hoper, peîeM l. januarja 195^	POSAMEZNA ŠTEVILKA 10 DIN
FRANCE BEVK:
ZA NOVO LETO
Ke se poslavljamo od starega leta in stopamo v novo, nam gredo oči t preteklost in bodočnost. V preteklost, da se ob težkih izkušnjali oborožimo za nadaljnje boje, in v .prihodnost s toplimi željami, da bi bili čimprej doseženi naši končni cilji.
Želimo si pravice in miru, da bi mogli nemoteno graditi naše novo življenje v napredku in dohiteti, kar smo zamudili — nc po lastni krh di. Krivec našega položaja je itafijanski imperializem, ki si je keiel zagotoviti slovensko zemljo s tem. da bi izbrisal na nji vsako sled našega jezika in naše kulture in je, da bi nas laže uklonil, uničeval naše gospodarstvo. To ne velja le za Istre, temveč za vse Slovensko Printerje. Kot narodna manjšina smo biJi obsojeni na smrt in kdo vc v koliko letih bi bila ta smrtna obsodba dovršena, če bi ne bil3 prišla nova vojna. To pot pa je bilo pri večini ljudstva toliko zdrave politične zavesti, da se ni zanašalo le 113 človeške pravice :.u< v prvi vojni, temveč je bilo odločeno, da si samo z orožjem pribori svojo svobodo. Vero v končno zmago pravice nam je krepila Atlantska izjava, po kateri nai bi imel vsak narod nesporno pravico do samoodločbe. Nekoč med borbo sem zapisal : »Ne moremo verjeti, da bi mogla biti danes ta načela tako samovoljno pogaže-na. kot so bila po zadnji vojni. Blaznež bi bil, kdor bi mislil, da bodo zavezniki Italijo za njeno zvesto sodelovanje z Nemčijo nagradili z našo zemljo,«
In vendar se ie zgodilo neverjetno. proti vsaki zdravi človeški pameti in naravnemu čutu za pravico. Italija je dobila z Gorico, Beneško Slovenijo in Kanalsko dolino znova okoli 80.000 Slovencev v svoje meje. Na Svobodnem tržaškem ozemlju pa je ostalo 65.009 Slovencev in Hrvatov. ki so razen v jugoslovanski coni, prikrajšani na svojih pravicah. Ni moglo biti drugače, da je to le podžgalo italijanske impérialiste in fašiste v novih srajcah. Saj so bili še proti koncu zadnje vojne, ko so bili že na tleh, tako drzki, da so kričali po naši zemlji. Še više sa dvign'H glave, ko je bil s trostran-sko izjavo Trst obljubljen Italiji. Tisti, ki so bili v svojem samovelič-ja sopovzročitelji svetovnega klanja, »• bili nagrajeni za svoj zločin proti človeštvu.
Spodbudeni od velikodušnosti našit zaveznikov v vojni, so kričali v irvet. češ da Jugoslavija zatira Italijane v svojih mejah. Naj je bila ta trditev Se tako iz trte izvita, je vendar begala nepoučeno svetovno jsrnost. C:e bi bili primorski Slovenci v času med obema vojnama nžrvali toliko narodnih pravic in demokratičnih svoboščin, kot jih nžrva italijanska manjšina v Jugoslaviji, bi bili srečni. In kaj naj re-•ewo o Slovencih v mejah Italije, lâ jim ta ne zagotovi z zakonom »iti tistih pravic, ki jim gredo po «ežrovni pogodbi? Pa saj italijanski šovinisti dobro vedo, kakšno ceno Ima njihovo vpitje. Oni so kričali in kričijo y svet laži le zato, ker jih beli. da ne morejo več potujčevati oašega živija, naše mladine, ki se krepi v narodni in socialistični za-resti. Boh jih, ker se italijansko delovno ljudstvo pri nas zaveda pred-
( i\ cul id je vanje nn 2. strani)
» . . . da mirno plavalo bi moja barka!«
<z>adamii$>hj>a in- mfi>zk®¥ i/	ieiu!
•••
PSPIII ¡¡pMliÉ
WJzmm
ÈÉiÉI
ps^edJseaSmiik raowe Zvezne ljudske skupščine FLi^J
V	petek popoldne je tdl pod predsedstvom Vlade Zečeviča uvodni sestanek Zveznega sveta in Sveta proizvajalcev PLtRJ. Na dnevnem redu ¡so bile volitve predsedm/ka, podpredsednika in tajnika ljudske skupščine.
V	imenu 26 ljudskih poslancev je Vladimir Bakarič predlagal za predsednika Zvezne ljudske skupščine tovariša Milovana Djilasa. Poslanci so ta predlog pozdravili z dolgotrajnim ploskanjem. Drugega predloga ni bilo, skupščina je predlog soglasno sprejela. Za podpredsednika so izvolili Vladimioja Simiča in IM\jo Sentjurc, za tajnika pa Veli-mirja Stojniča.
. Po končanih volitvah je imel Mi-
(Nadaljevanje s 1. strani) nostnega položaja v naši družbeni skupnosti in jih zato ne mika, da bi zopet prišli pod bič starih izkoriščevalcev. Končno jih boli, ker se zavedaj«, da so jim za vedno odklenkali tisti časi, ko so iz žuljev naSrh ljudi in iz naše zemlje kovali mastne- dobičke.
Ne bi imelo smisla, da bi se s šovinisti in fašisti prerekali o resnici in pravici. Oni gledajo na nas in na našo zemljo le skozi naočnike svojega pohlepa. A čudimo se — kot se čudimo že vsa leta po vojni — da jih naši hivši zavezniki tako naklonjeno podpirajo >• njr.novm imperialističnih težnjah. Bržkone imajo pri tem kake svoje, naši zdravi pameti in naš;m srcem težko nmljive račune, a bi vendar ne smeli tako brezobzirno tolči v obraz vsaki pravici. Enostranska odločitev, da naj dobi Trst v upravo Italija, ni razburila le jugoslovanskega ljudstva, temveč tudi vse miroljubno človeštvo. Ce bodo mirovne pogodbe le krpe papirja, ki se jih lahko poljubno raztrga in zavrže, kot se je izkazalo v tem primeru, ne bo noben narod več varen pred tujo samovoljo. V tem je nevarnost nove vojne. Primorski Slovenci pa obču-lijo to dejanje ne le kot novo krivico in žalitev, temveč tudi kot novo grožnjo.
Italija ima dovolj velikih pristanišč in Trsta ne potrebuje nujno za svoje gospodarstvo. Italija potrebuje Trst le kot odskočno desko za uresničenje svojih imperialističnih teženj. Saj smo slišali in si ■ zapomnili, da bi bil njen prihod v 'Prst le začetek in da bi šla še dalje. Italijanski šovinisti vpijejo na vsa^ usta po coni B, po Istri, po Slovenskem Frimorju in celo po Dalmaciji. To ni samo kričanje »neodgovornih elementov«, temveč so to stari cilji italijanskih imperialistov, ki se jim še vedno niso odrekli. Mi se tega dobro zavedamo. Tega se zaveda vse jugoslovansko ljudstvo, ki je vstalo kot en mož za obrambo naših pravic. Tej enotnosti in odločnosti, ki so jo podkrepile besede jugoslovanskih državnikov m naša o-borožena pest, se moramo zahvaliti, da krivična odločitev ni bila izvršena.
Pogled na dogodke starega leta ni ravno razveseljiv in nas sili k razmišljanju. A tudi ni povoda, da Ik vedrega čela in z zaupanjem ne. gledali v novo leto in v bodočnost. Delovne množice v svetu si želijo pravičnega miru in čutijo z nami. Vendar se moramo, obogateni z izkušnjami zadnjih let, v prvi vrsti zanašati le nase in na naše lastne sile. Naše najmočnejše orožje je e-notnost in zavest, da je pravica na naši strani, orožje, s katerim smo zmagali tudi v osvobodilnem boju. Enotna volja kakega naroda je bila zmeraj zmagovita. Mi si želimo V dobrega sosedstva z Italijo, mi si želimo miru, toda ne miru za vsako ceno, ker bi sicer doživel- nova, še hujša presenečenja. Ko stopamo v novo leto, zaupamo našemu vodstvu, ki bo v danih pogojih storilo vse, kar je v njegovi moči, da bodo zavarovane naše koristi. Ne bomo pa nikoli dopustili, da bi se kdorkoli lahkomiselno ;gral z našo usodo. Kdor bi se drznil segati po naši zemlji, bo trčil ob odločno voljo ljudstva, ki se je prekalilo v trpljenja in je pripravljeno do zadnje kaplje krvi braniti svoje demoltra-tiČKc pravice ia narodno svobodo France Bevk
Iovan Djilas govor, v katerem je med drugim dejail;
»Tovariši in tovariš'ce, ljudski poslanci, najlepše se vam zahvaljujem za izvolitev in izjavljam, da bom to dolžnost opravlja! vestno in v duhu sklepov ter želja tega Doma.
V zgodovini našega demokratičnega razvoja bo pomenila sedanja ljudska skupščina vsekakor pomemben korak naprej, in sicer v tem smislu, ker se z njo končuje povojna doba našega skupščinskega življenja, za katerega je bila značilna znatna, toda nujna vloga administracije v državnem rn družbenem življenju. V času mandata te skupščine se bodo nujno pojavile in se že pojavljajo nove oblike, za katere je značilna prevladujoča, odločilna vloga predstavniških organov v družbenem življenju naše domovine. Že iz tega izhajajo velike naloge in velike odgovornosti, ki stoje pred sedanjo Zvezno skupščino. Zvezna skupščina bo s svojim ustvarjalnim delom in s svojo odločujočo vlogo v državnem in družbenem ž;vijenju utrdila duha zakonitosti, ki ie v naših pogojih duh demokracije, socializma in svobode. Skupščina FLKJ bo na ta način še neposrednejši predstavnik ljudskih interesov in se bodo v njej še bolj odprto '"zražale težnje tako delovnih množic kot narodov Jugoslavije v borbi za socializem, demokracijo in neodvisnost.
Zvezna skupščina ha tnili v bodoče neuklonljiv branilec neodvisnosti in suverenosti FLKJ in svobodnega notranjega razvoja enakopravnih narodov Jugoslavije«.
Za tem je toola skupščina svojo prvo delovno k^o, na kateri je Milentije Pcpcvič poročal o pripravah z uvedbo novega gospodarskega sistema ter nnvega družbenega plana in proračuna za leto 1954. Predložil je določena pooblastila zveznemu izvršnemu svetu, ki sa jih evessni zbor, zbor proizvajalcev in svet narodov na ločenih sejah sprejeto.
Prihodnjo sejo zvezne skupščine bodo sklicali pismeno.
Zasedanje koprskega Okrajnega ljudskega odbora
ODBOBNIKI SO Z AKLAMACIJO IZREKLI ZAUPNICO DOSEDANJEMU PREDSEDNIKU FRANCU KRALJU—PETKU IN PODPRE® 9EDN1GOMA GINU GOBBU IN JANKU MARKICU
MILOVAN DJILAS
V ponedeljek je bila v Kopru skupna seja (okrajnega zbora dn ¿bora proizvajalcev OLO Koper. Odbocraiiki so najprej razpravljali o ¡potrditvi dosedanjih svetov okrajnega ljudskega odbora, oziroma o nekaterih spremembah. Po krajši diskusiji bo sočasno izvalili dane gospodarskega sveta (predsednik Janko Marfetč), sveta za komunalne zadeve (predsednik Karel Klun), sveta aa paosveto to kulturo (predsednik Marto Abram), sveta za ljudsko zdravstvo on socialno politiko (predsednik Efta Cro&toi) in'sveta za notranje zadeve (Ivan Renko). Skupščina je nato z velikim odobravanjem izreklo zaupnico dosedanjemu predsedniku okrajnega ljudskega odbora Francu Kralj u-Petku to podpredsednikoma Ginu iGobbu to Janku Markiču.
Po izvolitvi upravnega odbora posredovalnice za delo v Kopru dn desetih odbornikov v okrožne organe (sodišča to arbitraže) so odbornik; razpravljali o nekaterih odločbah in sklepih okrajnega ljudskega odbora. Med drugim so sklenili, da bado že letos začeli z gradnjo hladilnice zadružnega podjetja »Fructus« v Kopru. Sprejeli so tudi odlok o začasnem ftoansiranju ljudskih odborov in potrdili zaključni ■račun okrajnega ljudskega odbora ea leto 1952. Z odobravanjem so
Kmečka mladina In strokovna izobrazba
že mnogo je bilo govora o tem, da z razvojem proizvajalnih si v našem kmetijstvu znatno zaostajamo aa todusMjalizanijo in elektrifikacijo naže domovine. Je to dejstvo, ki ga nikafknr ni mogoče zanikati. Delno so temu krivi sociatoo-politični vzroki še ie preteklosti, ko naš kmet ni mogel dobili sredstev aa ¿zboljšanje svojega gospodarstva.
Kakšno je bilo stanje v bivši Jugoslaviji nam najzgovorneje povedo naslednje številke:
Leta 1926 je bdi povprečni hektarski donos pšenice komaj 11.5 sto-tov, medtem 'ko je v istem času znašal na Irskem 31 stoto v, na Nizozemskem 24'7 stotov in v NemSiji okrog 16 sto tov, čeprav je bilo zaposlenih v hivši Jugoslaviji povprečno mnogo več delovne sile na hektar zemljišča, kot v omenjenih državah. Med NOB je btilo občutno prizadeto tudi kmetijstvo. V prvem obdobju povojnega razvoja smo bili prisiljena posvetiti največ, skrbi industriji in elektrifikaciji. Poleg tega pa se je v nekaterih polmerih z nepravilnimi administrativnimi ukrepi to posegi na vasi zaviral razvoj. To stanje pa se bo popravilo z novim gospodarskim načrtom, ki predvideva ogromna gmotna sredstva prav za napredek kmetijstva, prav tako pa tudi pravilne načrtne ■agraamo-politiične ukrepe, ki bodo izboljšali kmetov socialni položaj ter mu pomagali pri dvigu gospodarstva ter omogočali, da. bo laže ■skrbel za dvig svoje splošne to strokovne izobrazbe. Dejstvo je, dia je strokovna izobrazba večine naših kmetov zelo pomanjkljiva, kar pa je tudi eden glavnih vzrokov današnjega stanja v kmetijstvu. Se bolj pa to stanje prihaja do izraza v Slov. Primorju, kar pa si lahko razlagamo, če .pomisElmo, da je ta del trpel 1/4 stoletja pod lašistiftnim jarmom, kS je povzel vse ukrepe, da č:'mpreje uniči slovenski živelj.
Naše kmečko, ljudstvo se vsega tega dobro zaveda, zaveda pa se tudtt svoje pomanjkljive strokovne kot splošne izobrazbe. Zato pa je zlasti v našem okraju z veseljem pozdravilo vest, da že v letošnjem zimskem času nameravajo ustanovili nekaj kmetijsko-gospodarskih šol.
Sredi meseca novembra je pričelo s poukom devet šol to sicer: v Bovcu, Kobaridu, DarežMMi, Tolminu, Mostu na Soči, Ceiknem, Bokovem, Pečinah to Sp. Idriji.
Za te šole, ki jih je ustanovil Okrajni ljudski odbor z odločbo, je obisk obvezen za mladino getovto vasi, kar je točno navedeno tudi v ediočbi, in to nasledmto letnikov: 1936, 1937 to 193S, prostovoljno pa posedajo šolo lahka tucit mladinci in mladinke rojstarh letnikov 1934
in 1935. Razumljivo je, da to velja samo za mladano, ki je zaposlena v kmetijski proizvodnji bodisi v zasebni ali zadružni.
Pouk bo braya3 dve koiedajiski leta v BimSkem času po štiri mesece to ■to dvakrat tedensko po pet ur. Za mladinke je poiik obvezan v vseh predmetih kot aa miadtaoe, poleg ■tega pa imajo še gospodinjstvo. V poletnem času se bo pouk dopolnjeval z obvestita! piralktlBMnii vajami na. ustreznih posestvih. Te šole ^so splošno-EKtoraževalne s strokovno usmeritMiJo. Absolventa boito ob zaključku dobili spričevalo ter zvamtfe pdlkvahSciiranega delavca in imel?, pravico vstopa na Enoletno kmetij-skx>igospadarsko šolo, ki jo gradijo v Kobaridu iln na kateri bo pouk skoai vse leto. Ta šola pa bo Strokovna v pravem pomenu besede in absolventi bodo po enoletni nadaljnji zaposlitvi v kmetijski prcfiavod-aiji ter položenem izpitu jtz strokovnih predmetov, ki se bodo na tej šoli poučevali, dabfli zvanje kva3afi-oiranega delavca.
Z uvedbo kmetajsko-gospodaiSkih šol bo rešeno eno najvažnejša ■vprašanj, kajti do danes nismo Skrbeli za testo pošolsko mladtoo, ki ni nadaljevala študija ali pa se ni ■vključila v obrt, temveč je ostala domja. Te mladine pa je bito največ, skrb zanjo pa najmanjša,
V krnetKjSlio-goapodarskh šolah poučujejo telo predmeto: slovenski jezik s književnostjo, računstvo s knjigovodstvom, prirodoznanstvo, biologijo^ poljedelstvo, Silvfmrejo, travndštvo to pašništvo, sadjaastvo, vrtnarstvo, čebelarstvo, mlekarstvo, sirarstvo, perutntoairstvo, s^odovina s temeljfj družbene to državne ure-
ditve FLRaJ, zemljepis, družbena to moralna vzgoja, zdravstvo to gospodinjstvo.
Za vse šole bodo izvoljena tudi ¿lajni šolskih svetov, predvsem dobri to pametni gospodarji, ki bodo lahko šoli veliko pomagali. V naslednjem šolskem letu pa predvidevajo usfcanoviltev šol še na Grahovem, v Bregtoju, na Slapu in v Dal ah, tako da bo mreža šolstva taka, da bo zajeta v šole skoraj vso •v poštev prihajajočo mladino.
Z ustanoviti j o kmetajsko-gospo-daTsktr šal je prenehala doba, ko je ivečtoa naše mladine zaključila izobraževanje že z ljudsko''šolo. To je bito v korist nekdanjih naših oblastnikov. V novi domovini je cilj ta, da mora 'kmečka mladina dobiti širšo občo to strokovno izobrazbo. Tako bo tudi krnet bolj razgledan, imel vse pogoje za nadaljnjo splošno to strokovno samedzohraževanje to bo tako uspešneje sodeloval v vsakdanjem političnem, družbenem dn gospodarskem življenju.
V. F.
V soboto, dne 27. decembra 11S53, sta se v Kopru poročila1 {tov. ANDREJ PAGON—OGA-1 [ REV, novinar »Slovenskega Ja- \ | dran&« in tov. MIRA BERNE," ' novinarka Radia Koper. Na novi r pota, kakor tadi v novem letu,' 'želimo obema vse najboljše!
Člani uredništva in uprave ' »Slovenskega Jadrana«, prijatelji in znanci
sprejeli tudi predlog, da se p redni« nuje pomožna šola v Portorožu v »Vzgojni zavod Elvire VatovficK — v spomin na znamo partizansko akt'vfetko iz Cezarjev, ki so jo Nemci leta 1944 ustreBU
Pomembni dejanji za napredek gospodarstva v okraju sta ustanovitvi kmetijskih posestev Brič in Debeli rt. Osamosvojitev teh posestev bo znatno pripomogla k povečanju proizvodnje grozdja, sadja> vina m k pospeši/tvl žifvtooreje Piece j živahna diskusija se je raeviia ob predlogu, da bi v Kopru ustanovili samostojno podjetje, ki bi se pečalo s prodajo sadja to zelenjave. Večitaa odbornikov je menila, da bi moralo bati to podjetje detajtiatlcno, G-Iavni namen ustanovitve tega podjetja bi bil v tem, da skrbe zadruge v prvi vrsti za napredek kmetijstva to da to vprašanje ne zanemarjajo na račun trgovine. O dokončni, ustanovitvi tega podjetja bodo sklepali na zboru proizvajalcev.
Ob koncu zasedanja so odborniki sklepali še o ustanovitvi,' geodetske sekcije o Kopru, o ustanovitvi podjetja »Ribič« v Piranu, o ustanovitvi podjetja Jadran—Avto, o ustanovitvi podjetja »Lama« v Dekanih :n o preusmeritvi Radda Koper v iustanovo s samostojnim ftoansi^a-njem.
Novice z Blok
V sobato se je zgodila v Velikih Blokah JuhIu nesreč;). GratU>eno podjetje ima v drfu nekaj novih siavb. Dclavei morajo z minami ra-zstriilje-vati skale. Popoldne istega dne so na vrtali pet rniin in jih zažgali. Štiri so v redu eksplodirale, pela pa se je potuhnila. šestindvajsetlotni dela-vcc Mlakar J. iz Kotla na Btaški planoti je pogledal, kaj jc z mino. Komaj se je okrenii, je mina rtk-plo ■di.rak ter mu odtrgala glavo in roko. S starši, ki so že v naTodntHMVo-bo-diJmi vojni izgulbili otroka, sočustvujejo številni Bloeani.
* # *
Prosvetno društvo Bloška plsnata je začelo z delom. Še v jeseni so postavili načrt, v nedeljo rpa so že-uprizorili Fmiganjevo dramo :»Raz-vaKna ži^Tjenja«. Iujrailici so ?voje vloge dobro rešili, blagajna je bila
tudi zadovoljiva.
* * *
Knjižnica je že nekaj mesecev žalostno samevala in s« knjige trohne-le v vlažnem privatnem skladišču. V nedeljo 20. XII. pa je. začed-a z izpo-sojevanjem knjig. Število knjig se je povedalo, ker so pridružili tej knjižnici tudi 400 knjig mladinske knj.iž-arice iz Velikih Blok. Upamo, da bodo v novourejeni knjižnici, kj jo sedaj vodi kmečki fant Tone Urbas, ljudje našli z-a zimske dneve dovolj zabavnega in poučnega oliva.
•Mladina z nasmejanimi ohrazi opaauje temne oblake, ki jih ¡burja ■podli po nebu. Težko čaka, kdaj bodo odprli zatvornice in spustili na zemljo vse tiste bele zaloge, ki 30 se ■nabrale v teh dneh velikih pripj-av. Komaj čaka tistega mehkega belega smega.
Prihodnjič pa nekaj o smuča»ju in pripravah za zimske tekme.
—O ti
OtarajmI Ijuici-ii odtor v Ko;»ni je omogoči1. avtoipodjeJj« Adriji v Ko-HJT1-, da «i jo nabavilo šdri najmo-d/SncejSe avtiofccse aaamfce rSIcroedcs-•B(-t2j!. Avtotrosi s» izroefc» k«onf«rl-
Tlo (vpreanljeni, za potovanje lulobm in «ioeežejo brabno do 70 km na uro. Tri artobrnse je podjetje namen ilo svojriim rodnim progam .četrti pn bo slaižil za množična izlete. V nedeljo
so kolektiv Adrije in predstavniki okrajnega ljudskega odbora ter faretri-stavtniki drugih delovnih kolektivov 'bili na posikuaii vožnji v Kaki in ¡PuJjn. Izrazili so se zelo poliv^&nu.
IP©
IZJAVE DRŽAVNEGA TAJNIKA ZA ZUNANJE Z AHE VE
V lanskoletni novoletni številki smo zapisali, da je bilo 1. 1952 eno najbalj razburljivih v povojnem razdobju. še bolj pa velja ta trditev za pravkar minulo leto 1953. Sicer je res, da so v tem letu utihnili topovi na Koreji, a še vedno divja vojna vihra v Indokini in svet samo čaka, kje na zemeljski obli se bo pojavilo novo vojno žarišče. Nek komentator je pred dnevi zapisal: >>Ko gre leto 1953 r zaton, je svetovni politični položaj -zapre d en v gosto meglo. Kamor koli pogledamo, povsod ista podoba.« Toda tega, kaj ta megla zakriva, komentator ni zapisal.
svet otrese! železnega objema hladne vojne. Se več, naša država je ponovno dokazala, da je vprašanje miru na prvem mestu v njeni zunanji politiki, saj se je odrekla za ceno miru Trstu, torej temu, kar je glavno v coni A Tržaškega ozemlja, Id so ga hotele zapadne sile z osmooktobrskhn diktatom nasilno priključiti k Italiji. Toda Jugoslavija je zvesta svoji zgledno pravilni politiki določila tudi mejo, preko katere n;jna nihče pravice stopiti. Ce je Jugoslavija položila na oltar miru Trst, se ne more po besedah maršala Tita odreči tega, kar je kri in meso našega telesa, ne more se
EDVARD KARDELJ IN DR. ALES BEBLER — ZNANA BORCA ZA MIR IN ENAKAPRAVNOST MALIH NARODOV V SVETU
Male države in mali narodi so tudi v minulem letu nosili glavno breme naporov za ohranitev miru, ker se velike države ne morejo o-tresti svoje kronične bolezni: težnje po podelitvi sveta v interesna področja. Tudi bilanca letošnjega zasedanja Združenih narodov je bila pičla, čeprav so se tudi v nekaterih velikih državah — članicah OZN že nveJjavrle sile miru.
Zadnje dni minulega leta so bile v ospredju zanimanja svetovne javnosti volitve predsednika francoske republike, o čemer poročamo na drugem mestu, kakor tudi io celotnem klobčiču političnih vprašanj okrog njih. Razpravo o Trstu je Varnostni svet znova preložil, Pella pa je lovil za škrice vse vodilne o-sebnosti Atlantskega pakta, da bi jih pridobil za svojo umazano imperialistično politiko izsiljevanja in spletkarjenja. Kaže pa, da se zbirajo nad Pellino vlado in italijanskimi aemoknstjam crm oblaki, ki naznanjajo novo krizo dežele v senci Vatikana, ki jo razkrajajo težka socialna in druga nasprotja. V Pan Man Jomu sicer ni več slišati grmenja topov, drugače je pa v deželi na 38. vzporedniku vse po starem: če pogajanja niso prekinjena, se redno nadaljujejo. V Sovjetski zvezi se je Malenkov i znebil Berije, za katerega so šele sedaj ugotovili, da je bil že od mladih nog tuji agent m vohun, čeprav je kot kmffi NKTD dolga leta zelo dabro služil kreimcljskim mogočnikom. V Perziji so uprizorili proti Mosadiku sodni proces, ki pa je pomenil velike hrapa za mč: obsodili so bvšega ministrskega predsednika, Id je pred meseci pregnal šaha iz države, na tri leta ječe, s čemer pa sc ne strinja niti obsojenec, še manj pa vojni državni tožilec. Perzijsko ljudstva je še dalje nezadovoljno, toda njegov glas je glas vpijočega r puščavi, saj se odnosi z Londonom zbofljšujejo m dobiček od percijskc nafte se bo po vsej verjetnosti zopet prej ko slej stekaj v žepe angleških finančnih niogočnikov. V o-spredju je zopet Berlin, 02r.roeer četvoma konferenca, v katere 0-pa dvomijo celo tisti, ki so ja predlagali, šs bolj pa svetovna jarv-n-osi, ki je visokoleiečih besed in pciStičnih komedij Ž3 do grla sita in si želi le Se trajnega miru in enakopravnega sodelovanja cib3 narodi.
£11 Jugoslavija? Tudi r laiatdeaa leta je ostalo m Voljnim« drž&ra, čeprav pobornlkj blokafibe poSSti&e niso stori?« prav Eičesar, da bi s»
odreči svoje zemlje in svojih ljudi. Zato ne bo mogel našim narodom nihče očitati, da jim je primanjkovalo spravljivosti in volje za ureditev znosn'h meddržavnih odnosov, ki morajo temeljiti na enakopravnosti. Tudi med najbolj surovim informbirojevskim obleganjem se je Jugoslavija v svoji tožbi pred OZN ognila vsemu, kar bi spor zaostrilo. Veliko je bilo takrat presenečenje zbranih delegatov, ker naši predstavniki niso zahtevali obsodbe Sovjetske zveze in njenih satelitov, temveč samo spoštovanje najosnovnejših pravil mednarodnega prava.
Ce je Kremlju in njegovim pod-ložnikom od Tirane do Varšave za vzpostavitev normalnih odnosov, bo našel jugoslovanske narode pripravljene. Kaže pa, da tudi na Vzhodu primanjkuje dobre volje — v še večj" meri velja to za Rim — ker
Berlinska konferenca šele 25. januarja?
Pred -nekaj dm-evi je sovjetsko zunanje ministrstvo izročilo veleposlaništvom ZDA, Velike Britanije ter Fraiwriijc v Moštvi odgovor sovjetske vlade na noite treih vlad, ki so predlagale sklicanje konference štirih zunanjih ministrov 4. januarja v palači zavezniškega kontrolnega svota v Berlinu. Sovjetska vlada je predlagala v svojem odgovoru, naj se (konferenca sestane 25. januarja, glede njenega sedeža pa naj se sporazumejo predstavniki Ilirih zavezniških visokih komisarjev.
V ameriškem (državnem tajništvu so sprejeli ta sovjetski odgovor z neprijaznim' komentarjem, medtem ko so v Londonu že pričakovali, da ho SZ zahtevala odložitev konference. Glavno vprašanje, ki so ga postavili v Londonu pa je, ali Kremelj hoče ali noče konference zunanjih ministrov, ka bi v prvi vrsti razpravljala o nemškem vprašanju. V. Parizu so izrazili svoje zadovoljstvo, da je SZ dokoaion o sprejela vabilo in poudarili, da so v Parizu dobili »pozitivni vtis« o sovjetskem odgovoru. V Bonnu, takoj po izročitvi sovjetskega odgovora, niso hoteli ničesar izjaviti, avstrijski vladni krogi pa so izrazili mnenje, da se jim zdi mnogo bolj <ražno to, da je SZ pristala na sodelovanje na konferenci štirih iv Berlinu, kakor to, da predlaga datum 25. jaJinar.
'Res, Sovjetska zveza je pristala na konferenco štirih v Berlinu, vprašanje pa je, če bo sprejela stališče za-kodiniih tefeil, da j,e trebu predvsem rciiti avstrijsko in nezn&o vprašanje.
namesto da bi Moskva pozdravila naiKansKi sporazum tn obrambni pakt med Turčijo, Grčijo in Jugoslavijo kot nov prispevek k ohranitvi miru v tem delu sveta, ga njen tisk napada in blati. Zato se ne smemo čuditi, če niti mi, niti na Zapatlu ne verjamejo v pristnost sovjetskih sprememb, ker ima Sovjetska zveza še vedno iste cilje. Menda bo držalo mnenje ameriškega zunanjega ministra Dullesa, ki je dejal, da sovjetska nevarnost ni več neposredna, pač pa narašča sorazmerno s tem, da se .skušajo sedaj Rusi notranje utrditi, povečati atomske zaloge, ob vsem tem pa še razdvajati atlanske zaveznike.
Atlantski zavezniki in atomske zaloge se nas pravzaprav niti ne tičejo neposredno, ker je to stvar blo-Kasite politike, oziroma razumrji-vejše imperializma v tej aH 0111 o-bliki. Kot nam je odvratna beseda imperializem, nam je ljuba beseda mir — seveda v okviru pridobitev naše narodnoosvobodilne borbe —, kajti zavedamo se, da je mir tista skupna dobrina človeštva, za katero je dalo življenje desetine milijonov ljudi in med njimi tudi milijon se-clemstotisoč Jugoslovanov.
OFENZIVA HO SI MINHOVLH ČET PROTI LAOSU
Laoška vlada je opozorila OZN na ponovno ofenzivo Ho Minhovih sil proti Laosu. Takoj v začetku ofenzive so Ho Ši Minhove prednje straže zavzele mesto Tabck, ki so ga ■prej francoske in Bao D a je ve čete iz. praznile. V Tailandiji. ki meji z Laosom, so oblasti proglasile stanje pripravljenost!;.
Ho 5i Minhove čete so izvršile tudi več manjših napadov na drugih področjih, zato v Parizu menijo,'"da si hoče Ho Ši Minh pripraviti ugoden položaj za morebitna pogajanja za premirje.
Na vprašanje novinarjev, kakšne (love Koča Popovi»; je pred dnevi v razgovoru z novinarji izjavil, da se sodelovanje Jugoslavije z Veliko Bri* tnnrjo in ZDA lahko uspešno nada-1 ju je j o ne glede na udarec, ki ga je sklep oJ 0. oktobra prizadel zaupa-
L. MATES, STALNI ZASTOPNIK FLBJ PRI ZDRUŽENIH NARODIH
nju Jugoslavije. Mi verujemo — je dejal Koča Popovič — da so naši enakopravni miroljubni odnosi so<ie. lovanja lahko uspešno nadaljujejo prav zato, ker verjamemo, da se bosta ameriška in britanska vlada v svoji politika do Jugoslavije držali tega naSela. To sklepa jugoslovanska vlada med drugim iz načina, kako sta se obe vladi po 8. oktobru zedinili, da odstranita negativne posledice, ki jih
je imel 8. oktober na odnose z Jugoslavijo.
Na vprašanje novinarjev. kaLš»c so po njegovem mnenja pobude določenih krogov v inozemstvu, ki trmasto ponavljajo, da sc Jugoslavija, vrača v sovjetski tabor, je Koča Popovič odgovoril, da je tako tolmačenje nerazamiljivo in najpogosteje zlonamerno. Gre iza določene kroge, ja dejal, ki hočejo zaradi svojih netni-roljubniih ciljev in računov povzročiti poslabšanje, oziroma ovirajo izboljšanje odnosov med Jugoslavijo in Zahodom, Pri 'tem pripisujejo i» podtikajo Jugoslaviji politična načela, ki so lastna prav tem našim «kritikom« in ki so .politiki neodvisno socialistične Jugoslavije tuja. V svoji politiki, je dejal Koča Popovič, ki gre za normalizacijo diplomatskih odnosov s SZ in vzhodnimi državami, na treba, dn se nikomur opravičujemo. To politiko je J-ugo.d-njvija javno priporočala. Tako politiko podpirali tudi Združeni narodi in t« politiko Jugoslavija itudi v praksi izvaja.
Koča Popovič je poudaril, da je Jugoslavija kita 1948 prekinila stike s Sovjetsko zvezo, ne zaradi njene notranje ureditve, temveč zaradi napadalne politike sovjetske vlado na splošno. Dodal je, da je Jugoslavija sodelovala nato z zahodnimi državami, ne zaradi njihove notranje ureditve, temveč zaradi tega, ker nis» za to sodelovanje postavljale nikafcm političnih pogojev. To no pomeni, je dejal Koča Popovič, da bi mi odobravali celotno zrunanjo politiko scheme od teh vlad, kakor tudli one ne odobravajo celotne naše (zunanje politike. Znano je, da imamo nasprotna stališča do neka te rili zelo vozni!» mednarodnih vprašanj, kar se je pokazalo tudi v OZN. Vendar pa ta radična gledanja niso ovirala naseda sodelovanja, ki se je razrrijalo na osnovi popolne enakopravnosti bres političnih trikov ter prispeval» * ohranitvi miru, kar lahko omogoči edimole tako sodelovanje.
mozmrn w swuw
Angleška kraljica Elizabeta, ki potuje po deželah britanski> državne skupnosti, je obiskalo tudi otok ]a-m-aiko (Zapadna Indija). Na naši sliki vidimo vrhovnega sodnika tega otoka Sira Kennetha O'Connor ja. ko prejema klečeč tako imenovani viteški udarec. Poleg kraljice Elizabete je na sliki tudi Nol Crosstvell, visoki. komisar otoka Jamaika.
V Obergurglu (AvstrijaJ urejujejo pod stre ':o športnega doma najvišjo raziskovalno postajo v Evropi, kjer bodo našli torišče svojega dela številni strokovnjaki s področja zdravilstva, vremenoslovja in prirodo-znanstva. Športni dom. v Obergurglu je obiskalo v zadnjem letu nad 4000 gostov, med njimi tudi večje število inozemcev.
Ameriški letalci morajo pogosto na poskusne lete, ki služijo medicinskim raziskovanjem. Pri takih poletih so piloti opremljeni s posebnimi elek- ] tronskimi merilnimi aparati, ki zaznamujejo tudi najmanjšo fizično aH du ševno spremembo človeka me<l poletom. Upajo namreč, da bodo s pomočjo rezultatov teh poskusov zmanjšali število letalskih nesreč.

" ■ : ~ ' ......- .....
...... •• . : 1 ■
S	N\ <,"• »A	\ % % v
^^^P^'wvisVi	'v N	}
ttiSlIljl llllll
, - ^x'TÄV};^ ' ».....
imm
Angleška vlada je odstavila bu-ganclske.ga kabako, kralja Mutesa liki ga vidimo na naši sliki. Obdolžili so ga, da ni spoštoval bugandsko-an-glešlte pogodbe is leta 1900. Dugand-ski parlament je sicer brzojavno zali ter al vrnitev svojega k abake, ki so ga odpeljali, v London, toda angleška vlada ni holeja preklicati svojega sklepa.
Vinogradniki iz dunajske okolice so s parado »živih« in dva metra visokih steklenic opozorili Dunajčane na svoj letošnji pridelek. Kaže, da imajo vinogradniki iz dunajske okolice polne kleti in prazne žepe, ali pa jih davčni vijak stiska za grlo, saj mom Avstrija osem let po končani drugi svetovni vojni še vedno plačevati visoke stroške okupacije.
Jonathan Dance in Kalhlee.n Taylor iz Wonstona v Angliji sta se spoznala leta 1928. Pel let pozneje, sta se zaročila in šele sedaj, dvajset lel po zaroki, sta se poročila. Poročila pravijo, da sta hotela dodobra spoznati drug drugega, kajti zakon je zadeva, ki je ne kaže sklepati hnr mimogrede..
Iipiiil pilili lites si*
ICo govorimo o pravúinom reševanju tržaškega vprašanja, ne smemo pozabütó tudi na ntč marij važno zaledje tega mesta. Poleg tistega dela neposredne tržaške okolice, o-ztraron cone A, kd jo naseljujejo izključno Slovenci, je s pravilno re-šifrvi|jo tržaškega vprašanja, nposredno povezan gospodarski, po ^.Učni in kulturni interes tistega p-rede-ta Slov, Primoirja, ki naravno gravitira na Tist. To pa je vsa Slovenska Istra, področje Brkinov in Krasa, ki ga danes zavzema sežanski okraj.
Sežanski okraj meri po svoji površini 876 kradratnih metrov in šteje po zadnjem ljudskem štetju 32.200 prebivalcev, od katerih pripadata dobri dve tretjimi kmečkemu sloju. Zavoljo komenitega terena v teh krajah ni velikih, strnjenih kompleksov obdelovalne zemlje. Kljub temu so tukaj zastopane vse poljedelske kulture od žita, travni-štva, vinokradniištva in vinarstva tío sadjereje. Pred določitvijo krivične in nenaravne meje, ki je odrezala Trst od tega predela, je bilo prebivalstvo današnjega sežanskega okraja v neposredni. Sn stalni trgovati povezavi z -industrijskim in luskini mestom na Jadranu. Potrebe tržaškega trga so tako rekoč usmerjale kmetijsko produkcijo na tem področju, ker je bil Trst nedzključni, vendar glavni koristoik te kmetijske proizvodnje. Živahna promet med toefustrijskim centrom in njegovo Široko periferijo so pospeševale poleg bližine tudi ugodne komunikacijske zveze. Iz obmejnih vasi so kmetice vsak dan odvažale na. vozičkih na tržaški trg zelenjavo, sadje, mleko, pršut in ostale živilske potrebščine. Mnoge žene so to delo opravljale tudi peš, naitovorjene z jerbasi in košarami. Skoro ves kraški in istrski vinski priideilek je odkupoval Trst, od koder so se kmetje zopet oskrbeli z vsem, kar jam je bilo potrebno za vzdrževanje njihovih družin. Na ta način se je vaarževalo naravno življenjsko ravnovesje med mestom in njegovim podeželjem.
Trst danes umetno životari od ekonomskih injekcij
Pariška mirovna konferenca, pa je 15. septembra 1947 leta z današnjo razmejitvijo to ravnovesje prekinila in prepustila Trst in njego-eovo zaledje negotovi gospodarski usodi. Posledice . te razmejitve je najprej občutilo mesto, ki je na mah izgubilo glawili vtir svojega vsakodnevnega oskrbovanja s kmetijskimi pridelki. Poleg tega je tržaška mreža izgubila ogromno število svojih stalnih odjemalcev. Industrija in obrt v Tratu sta bila ob kvalitetno in ceneno delovno scüo, ki je doslej' pritekala iz Istre in Krasa. Trst je bil v gospodarskem oeáru nevarno pogoden in obsojen na hiranje. Angloamerikan-ska zasedba cone A je mogla vse do današnjega dne nuditi temu, ne-
koč gospod amslro in trgovsko tako živahno razgibanemu centru, samo ekonomske injekcije, od katerih to mesto še danes umetno životari. Trst brez lastne gospodarske ustvarjalnosti ne more ;<n ne bo mogel mikali raavati naravnih življenjskih sil. Te sile more razvili edi no v povezanosti s svojim zaledjem. In dokler ta naravni pogoj Trstu ne bo vrnjen, bo v tem nesrečnem mestu Vladalo pomanjkanje in beda. Za nepremišljeno zlomljeno hrbteni-• co Tnst ne more najti nadomestila v, redimo, prenaseljeni, gospodarsko izmozgani Italiji, katere kmetijska področja, so v ostalem tako Gddaljena, da za neposredno, soiži-tje s Trstom sploh ne morejo priti v poštev.	<
Zato imperialistično usmerjena za-padna diplomacij a, ki danes »re-
Z izolacijo Trsta cd njegovega naravnega zaledja pa je tudi to zaledje utrpelo hud gospodarskki u-darec. S priključitvijo današnjega sežanskega okraja k Federativni ljudski republiki Jugoslaviji je bUo ob izgubi tržaškega trga nujno potrebno miHliti na gospodarsko preusmeritev tega področja. Ustanovljeno je bilo ministrstvo za novo-osvobojene kraje, frigar naloga je bila, da te kraje vključi v celotni, vsedržavni načrt obnove i:n nove gospodarske iizgradinje. Da bi bil v tem predelu dosežen, povprečni tempo ekonomske graditve v razmerju do razvoja v ostalih okrajih slovenske republtilke in celotne države, je bilo potrebno najprej dohiteti dvoletne uspehe v okrajih, ki so bali istočasno vključeni v plan obnove. Ministrstvo za nevoosveboj e-ne kralje je naletelo tukaj na raznovrstne itn težke probleme. Zapuščine 25-letne italijanske okupacije in posledice osvobodilnih bojev, ki so se razv\jaiM. na tem področju, so bile izredno tegobne. Splošna zaostalost in pasivnost sta narekovali ogromne naloge, za katerih rešitev so bila potrebna prav tako o-groinna materialna sredstva. Najprej je hilo potrebno zagotoviti novim državljanom kruh in jim obnovit '. porušene in poagane domove Ljudska oblast je usmerila svoje napore k tem ciljem. Venedar ni mogla v tem tako naglo uspevati, da bi preprečila izseljevanje prebivalstva, ki je moralo iskati zaslužek in kruh izven domačega okraja. Znaten del delovne, sile, ki je bito, ptrej zaposlena v Trstu, je prevzela naša nastajajoča industrija v slovenski in ostaMh republikah, nekaj pa je je odšlo tudi v inozemstvo. Tisti del kvalificiranih delavcev, zlasti stavbinskah in obrtnih, ki je premogel svoj lastni dom in košček zemlje okoli njega, pa j_e životaril doma in čakal na priložnost stalne zaposlitve blizu doma. Ker v tem okraju pred priključitva-
ŽELI VSEM SVOJIM ČLANOM IN DELOVNEMU KOLEKTIVU ZADRUŽNEGA POSESTVA TER VSEM KMETOVALCEM SVOJEGA PODROČJA MNOGO USPEHOV V LETU 1954 ZA POVEČANJE KMETIJSKE PROIZVODNJE
šuje« tržaško vprašanje, obsoja Trst na def&nltivno smrt, če vztraja na svoji oktobrski odločitvi, naj bi se cona A in Trst ¿zračili Italiji Navedeni argument, so sicer znani in tako priporočljivi, da bi o njih sploh ne bilo potrebno še govoriti. Eno izmed najbolj gnusnih zgodovinskih dejstev v italijanski diplo-maoijd pa bo ostalo brezobzirno, uzurpatorsko izsiljevanje, izvirajoče iz golega, rasnega, sovraštva do Jugoslavije, s katerim se h»če za vsalco ceno italijanska vladajoča klika polastiti tega, zanjo tako mikavnega izhodišča na Balkan, brez ozira na gospodarsko in socialno propost Trsta in njegovega prebivalstva, samo da bi bilo zadoščeno njenim slepim političnim ambicijam. Toda nad tržaškim vprašanjem daines bdi Titova Jugoslavija in naša slavna ljudska armada.
preusmerite?
jo k matičn: državi ni bilo nobene pamembneyše industrije, niti večje obrti, je bilo potrebno misliti na ustvaritev novih življenjskih pogojev, ki bi zagotovili prebivalstvu narodni dohodek.
Lahka industrija -prva rešitev "
V	takih okolnostih so se pojavili v sežanskem okraju prvi začetki Industrijske dejavnosti. Ker to področje nima naravnih industrijstah baz, bi mogla tukaj uspevati le taka industrija, ki ni vezana na neposredno surovinsko bazo, skratka lah ka industrija. Tako je v Sežani med prvimi nastala pletiilna industrija, tovarna steklene galanterije an v najnovejšem času radio-dn-dustrija. Vodeče podjetje v okraju je zaenkrat industrija kraškega marmorja, ki s postopno mehanizacijo prehaja v industrij-ski značaj. Kraški karnnctami marmorja obstajajo nad 100 let. Z združitvijo v eno samo, homogeno podjetje pod eno upravo, predstavljajo pomemben faktor v gospodarstvu okraja.
Po ugotovitvah republiškega zavoda za geološka raziskovanja, so na področju sežanskega okraja tudi nahajališča premoga in drugih rudninskih substanc, baje celo nafte. Zaenkrat se vrše raziskovalna dela samo v rudmftku »Timav« v Vremskem Britofu, ki je bil odprt in eksploatiran še za časa bivše avstroogrske monarhije, a po nekih podatk'h celo že v Napoleonovih pohodih skozi te kraje. Ta rudnik je dajal še v nedavni preteklosti sicer skromnejše količine črnega premoga, ki pa je bal cenjen zlasti v kemični industriji zaradi svoje visoke kalorionosti. Po odhodu Italijanov, ki so bili napravili načrte za nadaljnje raziskovanje izčrpane-ga rudnika in odnesli te načrte s seboj, se raziskovanje s podporo ljudske oblasti nadaljuje. Ob doslej doseženih uspehih se da slutiti, da bodo naleteli na nove, bogate naravne zaloge premoga. Zaenkrat pa ta rudnlik ne more ničesar prispevata k akumulaciji okraja.
Nerazveseljiva dejstva
V	mesecu maju letos je izšla v tisku zanimiva brošura, ki ima naslov »Ekonomsko^družbeni problemi sežanskega okraja«. Brošuro,, je izdal okrajni ljudski odbor v Sežani, V njej so zvrščena vsa pereča vprašanja, ki zadevajo problematiko gospodarskih, kulturnih, zdravstvenih, komunalnih razmer tega okraja, statistični podatki, M ponazo-rujejo v posameznih obravnavah obdelana vprašanja, so ponekod v primerjalnem merilu tako zgovorni, da bi ne potrebovali nobenega komentarja. Posledica nizke življenjske ravni je na primer relativno visoka umrljivost dojenčkov do enega leta starosti. Pojavi raznih bolezni, ki bi jiih na prvi pogled nikdo v teh krajeh ne prčakoval, imajo svoj vzrok v pomanpkljiv, prehrani prebivalstva, neurejensih vodnjakih, pomanjkanju higienske zaščite in zdravstvenih ustanov. Statistični odstotek nepismenosti, ki gre v glavnem na račun Slov. Istre, se zdi. v dobi današnjega kulturnega paleta naših narodov, zlasti Slovencev, skorajdanemogoč.Stanov-anj-ske razmere v vsem okraju, pred-
i
IVIorjc — okno v svet
vsem pa v Sežani sami, so še danes zelo bedne, kljub energičnemu prizadevanju okrajnega in občinskega ljudskega odbora, da bi stanovanjsko kriizo omilila, če že ne popolnoma odpravila.
Okrajni ljudski odbor sežanski j? izkazal v svojem proračunu za leto 1953 samo 161,207.000 D-'n. V tem znesku je zapopadena tudi republiška dotaci ja 70,000.000 Ddn. Lastnih sredstev premore torej ta okraj le 91,000.000 Din'. Ako upoštevamo, da v okraju še niso dovršena obnovitvena dela, da imamo po Krasu in v Istri še polno porušenih in pož-ganih domov, da je potrebno do konca dograditi kraški vodovod, da je nujna novogradnja šolskih poslopij in popravilo starih hiš, da v okraju ni najpotrebnejših zdrav-stvenh objektov, kulturnih domov, dijaških stanovanj in oskrbovaliišč, domov za onemogle itd., tedaj je navedeni proračunsri zneseé le neznatna kaprica v mj-je najbolj >--rečdh problemov.
Uspehi smotrnega gospodarstva
In vendar so v tem okraju v letošnjem letu napravili v izboljšanju življenjskih pogojev pomemben kotrak naprej. Premišljeno in sk- ;-.jne rac ^n-aino razdeljena proračunska sredstva so bila s pridom uporabljena v določene namene. Zgradiili so nekaj novih šol, popravili takisto precej starih, v Sežani zgra>d£á nekaj novih stanovanjskih hiš, gradnjo vodovoda znatno približali Sežani, adap'tflralii več stanovanj in, kar predstavlja največjo pridobitev vsega okraja: končana je eletotrifiilkaoija. Po smotrnem prizadevanju funkcionarjev in z osebno propagando je uspelo zdramiti prebivalstvo iž pasivnega odnosa do odpravljanja zaostalosti ter ga prepričati, da je sodelovanje prebivalstva v javnih gospodarskih akcijah bistvene važnosti. Brez tega sodelovanja bi okrajna ljudska oblast s svojimi skromnimi sredstvi nikakor ne mogla ievesti elektrifikacije okraja v tako kratkem času.
Predvideni investicijski ukrepi
Za vsaj tako sanacijo gospodarskih razmer v sežanskem oikraju, ki M. zagotovila uspešen nadaljnji razvoj, je okrajni ljudski odbor v prej omenjeni publikaciji predvidel več konkretnih investicijskih ukrepov, od katerih naj navedemo samo nekatere.
Povečanje obstoječega podjetja «Steiklena galanterija« in usmeritev njene proizvodnje v izvoz. V ta namen bi bilo potrebno investirati kakih 60 milijonov dinarjev. V okviru sedanje mehanične delava 'ce izpopolniti strojno opremo in urediti delavnico za izdelovanje avtomobilskih karoserij, delavnico poljedelskega orodja in montažni oddelek za avtoservrs. Poleg tega opremiti tudi finomehanilčno delavnico. Okoli 250 milijonov dinarjev bi vse to stalo. Z investiranjem 130 miljonov dinarjev bi izvedli v industriji kraškega marmorja potrebno elektrif¿-kr cijo in m?naniaao ji, kar "d. povečalo narodni dohodek od sedanjih 24 na 108 milijonov dinarjev. 90 milijonov bi stala gradnja in oprema industrisko-mizarskega podjetja v Dutovljah. Izdelali hi do 1200 pohištvenih ' garnitur letno in bi u-stvarili narodni dohodek, ki bi znašal letno 37 milijonov dinarjev. Za dvig kmetijstva predvideva perspektivni plan spremembo v struktur poljedelskih kultur in sicer v zmanjšanju žitnih površin za 30% ter povečanju vrttninskih povratei za 10°,'o, a površin s krmsldmii rastlinami za 20%. V prvih desetih letih naj bi se izvedla vsaj tretjina te po-
stopne preusmeritve. Rediti je potrebno vprašanje umetnega namakanja z namakalnimi napravami ter povečati potrošnjo umetnih gnojil. Istočasno urediti gnojišča, V Brkinih in v Istri bi bilo potrebno zasaditi 500 ha povrišine s strnjenimi sadovnjaki. Pridelek plemenitega sadja bi se v povprečnem pet-letju dvignil od sedanjih 153 na 350 vagonov. V ta namen bi bilo potrebno investirati okoli 216 milijonov. Blizu 2 milijona dinarjev pa bi stala moderna satšilnica sadja, ki bi io uredili z adaptacijo zadružnega poslopja v Gračišču, V Slov. Istri bii& investiranjem 433 milijonov dinarjev povečali sedanje vinograažni-ške nasade za 800 ha.
Na Krasu pa bi lahko zasadili s trto terana še 300 ha površine, za kar bi bilo potrebnih 172 molijonov d^narjev, ako upoštevamo tudi mehanizacijo. Zgraditev dveh velikih vinsk"h ldetii z zmogljivostjo 500 vagonov vi!n3 bi stala 150 milijonov dinarjev. Ena teh kleti bi bdla v Mositfšču v Istri, druga pa na Krasu. Prideflek vina hi s temi ukrepi narastel od sedanjih 20.000 hI na 98.000 hI. S povečanjem pri.deika krmskih rastlin bi se dvignilo tucii število goveje živine v okraju aa 10%. Produktivnost živine bo treba pospeševati z večjo uporabo močna-t'ih krmil. Mlečnost krave bi se dvignila od sedanjih 1250 1 na 1800 1. Uvesti je potrebno sivo-rjavo živinsko pasmo, ki bi jo izvažali tudi v ostale predele države. V območju Brkinov so dobri pogoji za povečanje in izboljšanje ovčjereje. V ave-zi z živinorejo je nujno 6'mprej dograditi in dokončno opremiti novo moderno mlekarno v Sežani. Za uspešno izvajanje perspektivnega fe-baijšanja kmetijstva v okraju je potrebno ustanoviti, podjetje za izvajanje melioracij, ki bi razpolagalo s potrebnimi mehaničnimi sredstvi za obdelovanje zemlje. 11.689 ha degeneriranih gozdov, 4.068 ha grmičevja in 3.014 ha goličav je potrebno malianHrati, oziroma pogoadi-ti ter tako povečati površino stabilnih gozdov od sedanjih 10.904 lia na 29.675 ha. To delo bi balo izvršeno v roiku 20 let in bi veljalo predvidoma 890 milijonov dinarjev.
Prav tako perspektivni plan navaja ukrepe v izboljšanju trgovine, gestinstva, turizma, komunalni dejavnosti, regulaaiji hudournikov, gradnji cest, itd. Vse investicije za postopno odpravo zaostalosti in pasivnosti v sežanskem okraju ter s tem za zagotovitev takih življenjskih pogojev, ki bi prebivalstvu tega obmejnega predela nudili solidino ?n trajno podlago za bodoči raavoj, bi v teku desetih let znašale ofcoli pet in pol milijarde dinarjev.
Možnosti za ustvaritev življenjskih pogojev ne manjka
Is tega bežnega pregleda gospodarskega stanja in potreb sežanskega deila tržaškega zaledja je razvidno, da so tudi v tem kamnitem predelu naše domovine podane možnosti za ustvaritev doi.ivih življenjskih pogojev prebivalstvu, ki ga odlikuje visoka državljanska zavest in izredna delavnost. To ljudstvo je neštetokrat dokazalo svojo ljubezen in zvestobo do rodne zemljo, a v narodnoosvobodilnem boju je krvavelo in dalo nad 40.000 žrtev kot svoj krvni delež za osvoboditev jugoslovanskih narodov. Zato je prav in pravično, da je Izvršni svet aves-ne vlade sklenil tem krajem potfas-gatd is gospodarske zadrege z Kie-s kom l milfijarde 600 milljonOT dinarjev, do katerih je po prvih manijah, ki. smo jih prejeli, odrejenih za sežanski oteraj okoli pol milijarde.
Z. 3.
Vzroki učnih neuspehov naše mladine

J .....
Smatram za popolnoma pravilno, da včasih tudi v našem časopisju napišemo nekaj besed o učenju in znanju naše gimnazijske mladine. Nepravdna pa se mi zdi zadeva v toliko, da se oglasimo le tedaj, ko opazimo ogenj, ne skušamo pa ognju preprečiti. Naj bi imele naslednje vrstice namen vsaj v glavnih potezah orisati vzroke neuspehov naših dijakov! Neizpodbitno je namreč dejstvo, da nikakor ne moremo in ne smemo biti zadovoljni s tako neznatnimi uspehi naše mladine! Skušajmo poiskati vzroke teh neuspehov!
Kadar koli vprašam učitelje in profesorje naše gimnazijske mladine o vzrokih neuspehov, mi navajajo shoraj vedno iste vzroke: so zelo aeresni, ne uče se, ne znajo se učiti, so apatični za pohvalo kakor tudi za grajo, po glavi jim roje razne neumnosti, doma so preobremenjeni i raznim delom, dom jim daje premalo opore in spodbude, učni
Piše: Živko Tomišič Sežana
i
načrt je prezahteven, kvarno vpliva tudi jiomanjkanje učnega kadra, posebno v začetku šolskega leta i, dr. Ce pa vprašamo naše otroke, kako in odkod vendar to, da so tako bogato obdarjeni z negativnimi ocenami, tedaj pa čujemo drugo plat zvona: res ne vem, kdaj sem dbbil »cvek«, ko pa nisem bil niti enkrat vprašan — da je dobil v nalogah nezadostno oceno, to kaj rad zamolči —, bil sem samo enkrat vprašan v klopi in ker sc nisem mogel takoj spomniti, mi je rekla, naj sedem, včasih marsičesa v šoli ne razumem, pa ni časa, da bi nam ponovno raz tolmačili, večkrat bi želel kakšno pojasnilo, pa si ne upam vprašati, ker sem bil enkrat že o-kregan, češ da rt&dar ničesar ne razumem! — Takšni so odgovori naših dijakov! Saj vemo, da nam vseh vzrokov ne ¡navajajo, da marsikaj zamolče, da navajajo le one, o katerih smatrajo, da so dovolj tehtni in da bodo mogli odvrniti prehudo ploho očitkov.
»KAKO MU BOM POMAGAL«?
In starši? Mi pa stojimo neodločni in nepoučeni med obema, med profesorjem, ki v veliki večini primerov vali vso krivdo neuspeha na ramena našega učenca in med u-čencem, ki skuša z vso svojo zgovornostjo prikazati »krivico«, ki se mu je zgodila. Stojimo neodločni med obema, kakor da bi ne bilo tudi tretjega faktorja. In to smo ravno mi starši! Le izprašajmo si prav temeljito vest! Ali smo storili prav vse, kar nam nalaga očetovska in materinska dolžnost? Ali smo našemu otroku dali pri učenju vso oporo in pomoč, ki smo jo kot starši dolžni dati? Saj je še več takih vprašanj, toda ostanimo samo pri teh dveh! V večini primerov je odgovor na obe vprašanji negativen. Sad že slišim razne ugovore! »Kako mu pa bom poiriagal, ko ne obvladam snovi, ki se je uči v šoli? Kaj naj mu pa pomagam, ko pa ves pouka prosti prosti čas bulji v knjigo in se uči?« Končno pa tudi take, sieer bolj redke: za to so postavljeni in plačani profesorji in učitelji!
Le ustavimo se nekaj časa pri teh ugovorih! Je namreč dejstvo, da premnogokrat nimamo časa, ali pa da smo preutrujeni, da se nam res ne ljubi! Toda: za našega otroka moramo najti toliko časa, da se bomo z njim prav vsak dan porazgo-varai, ne samo o tem, kaj ii» o čem so se danes y šoli učili, temveč tudi o tem, kakšne so njegove naloge za naslednji dan. Dajmo učencu sleherni dan možnost, da nam pove vse neprilike in težave, bi jih vsakodnevno srečuje. Na ta. način bo otrok sam začutil, da ima v materi ali očetu največjo oporo. Kakor hitro pa mi bo moj otrok na-vedta kakšno oviro, katere niti z moje pomočjo ne bo mogel premagate, bom stopil k njegovemu profesorju, se z njim » tem podrobneje ptorazgovorfl «n prepričaj» essa, tip. mi bosta hvaležna i otrok i pro-fosiav
NASI UCENCI SE NE ZNAJO UČITI IZ KNJIG
Kako pa naj svojemu otroku pomagam, ko pa sam nisem obiskoval gimnazije? Kljub temu! Saj mu ne bom pomagal z raznimi instrukcija-mi, ampak že samo dejstvo, da se zanimam za snov, da od časa do časa prel:stam njegove zvezke, da ga pohvalim ali grajam, že samo to bo v večini primerov zelo pozitivno vplivalo nanj! Na žalost ugotavljamo, da je zelo mnogo staršev, ki sc za vse te malenkosti, ki niso malenkosti, prav nič ne brigajo, o-troci ne slišijo iz njihovih ust pohvale, le tedaj, te prinesejo domov nezadostne rede, tedaj zlijejo nanje vse mogoče očitke, ki pa prav nič ne pomagajo, ampak nasprotno povečajo razdaljo med otrokom in starši.
Cemu in kako naj mu pa pomagam, ko pa je ves prosti čas kar zamaknjen v knjige in se neprestano uči? Saj bo še oči pustil v knjigi! Ali naj zahtevam od njega še več? — Da! Tudi temu otroku je treba pomagati! Saj je mogoče res, da precepi ves dan pri knjigi, kljub temu pa prinaša domov same cve-ke. Nastane vprašanje, ali se res uči? Ali niso njegove misli zaposlene drugje? Pristopil bom tedaj k njemu in ga vprašal, kaj se je naučil. V večini primerov bom slišal iz njegovih ust nekakšno jecljanje, v najboljšem primeru mi bo zdrdral na pamet nekaj prvih stavkov, nato pa se mu bo zataknilo. Pomagajmo mu! Dečko ima mogoče prav resno voljo, ne zna se pa učiti iz knjige. Jn takšnih učencev imamo mnogo! Sam bom v tem primeru neKajKran prebral aofo-čeno snov, mu v kratkih besedah povedal najvažnejše in mu s tem dokazal, da se s samim buljenjem v knjigo res ni mogoče ničesar naučiti. Nihče od profesorjev namreč ne zahteva, da bi se nekdo naučil na pamet po cele strani! Sicer pa: nan-c'ti našega otroka, kako naj se u-či iz knjige, je dolžnost naših profesorjev in ravno v tem, da se naši učenci ne znajo učiti iz knjig, vidi-
mo enega, najpoglavitnejših vzrokov tolikih negativn;h ocen. Ni namreč dovolj, če jim to prikažemo samo nekajkrat! Prikazati jim moramo večkrat, saj skoraj vsak predmet zahteva svoj način učenja.
SE ENA NASA NAPAKA
Dajmo končno našemu učencu tudi dovolj časa za učenje! Od časa do časa pa tudi kontrolirajmo, kako je on ta čas izrabil. Dajmo mu pa tudi časa za zdravo telesno in duševno razvedrilo! Nikakor pa nc trdfmo, da bi ne smel pomagati pri poljskih delili. Temeljito naj izrabi čas, določen za učenje, v igri s sošolci naj sc nekoliko razvedri in odpočije, v fizičnem, njegovi telesni zmogljivosti odgovarjajočem delu naj spozna delo in njegove napore.
Naša napaka je tudi ta, da šele ob redovalnih konferencah ali ob zaključku semestra ali šolskega leta izvemo, kako napreduje naš otrok. In tedaj se vlije nanj ploha očitanj, groženj in jeze, kar je večkrat podkrepljeno z raznimi brcami in pretepanjem. Izogibajmo se tega! Stalno zasledujemo napredek našega o-troka! Kakor hitro pa zaslutimo bodisi lz razgovora, bodisi iz zvezkov kakšne dvomljive znake, stopimo takoj k njegovemu razrednemu u-čitelju in porazgovorimo se z njim. Znano je, da profesorji nimajo vedno časa. Zelo pravilno pa bi bilo, da bi učiteljski zbori naših gimnazij uvedli ob nedeljskih predpol-dnevih nekakšno uro posvetovajij. Razvrstili bi se vsako nedeljo po e-den. Pri sei>i hi imeli redovalnice vseh oddelkov in na podlagi zapisanih redov bi lahko staršem pojasnjevali, kako se razvija in napreduje učenec. V prav posebnih, težjih primerih, bi posamezni člani profesorskega zbora že v soboto pojasni-lili »dežurnemu« profesorju, kaj in kje je vzrok, da si je ta ali oni dečko nabral več cvekov. Pravilno bi bilo, da bi tudi profesorski zbori o tem povedali svoje! Dejstvo je namreč, da na roditeljske sestanke ne pnnajajo ravno stairst nasiti največjih slabičev.
Izleti po naši lepi domovini širijo obzorje dijaške mladine. Na sliki: Portoroški učiteljiščniki na izletu
PipmmmS®
starši in
OTROK NE IIODI V ŠOLO ZARADI UREDBE 0 OBVEZNEM ŠOLANJU
Dolarsko osnovno šolo obiskujejo otroci petih okoliških vasi, ki so razen Dolan oddaljene od šolo do tri kalanreitre. Niso pa tako oddaljene, da staršj ne hi mogli od časa do časa stopiti v šolo in poizvedeti za delo, vedenje in uspehe svojega sina ali hčerke. Celo roditeljski sestanek, eklk-aai za nedeljsko popoldne, k« so matere k nekoliko manj zaposlene, da ne govorim o očetih, je imel zelo slabo udeležbo, saj je bilo zastopanih le za 23 otrok od 80, ki jih je na šoli.
Da je zanimanje za učenje jn vzgojo v soli nujno s strani staršev in da šola ločeno od doina otroka ne more imeti dohrih uspehov, vidimo, Če le nekoliko pogledamo stanje na tem področju. Premajhno zanimanje za redno prihajanje v šolo se kaže v tem, da imamo že sedaj veliko neopravičenih dni. Starši hi morali vedeti, da s tem, da otrok
MikdEsiio] nsa dkoalib®
Danes bi nanizal nekaj problemov ob razmišljanju o našem dijaštvu i" njegovih odnosih do učepija, ki so tudi eden vzrokov, da nas učni uspe-Jli ob konferencah ne zadovoljujejo.
Dijak je in bo, ne glede n.a družbeni. sistem, ostal v bistvu dijak. Čutil bo vedno, da je predmet, ki ga vzgojni kader oblikuje in ob tem oblikovanju bo občutil, da se mu več ali manj godi krivica. Večno bomo poslušali, da ga preganjajo profesorji in ko bo on, t. j. današnji dijak profesor, bo spef slišal od svojih dijakov, da jim dela krivico. To je začarani krog. ki mu bržčas ne bo kmalu ali pa nikoli konca.
Kar priznajmo, kol smo bili mi veseli, če smo profesorja zapeljali, da je pozabil spraševati in se je zapletel v pripovedovanje osebnih doživetij, prav tako preračunljiva je mladina danes, pa naj še toliko fta-carimo o zgrajenosti. Je že tako, da ima človek raje ono, kar vzbuja občutek ugodja, kot pa ono, kar ga sili k intenzivnemu delu in razmišljanju. Dejstvo je tudi. lo, da mladina tudi danes kaj rada odloži vse tisto, kar ne potrebuje prav prihodnji dan in če le more odloži na jutri, to se pravi, da ne dela smotrno, načrtno. V tem je pa napaka, ki se zelo rada maščuje. Če bi si 'pa dijaki znali, pravilno razporediti delo, potem hi lahko marsikaj izboljšali in v šoli bi prišlo manjkrat do presenečen j.
Dijaki, se le prerodi trkajo na prsi in govore, da so zreli in sposobni sami paziti na svojo vzgojo in se hočejo na vsak način znebiti kontrole a ¡tirani starejših in svojih vzgojiteljev. Ali ni na vsakem koraku nebroj stranskih ulic, v katere bi tnlad človek lahko zašel v svoji mladostni nerazsodnosti? Zato je in bo ostala ne samo pravica, temveč tudi dolžnost celotne družbe, da vodi in -vzgaja mladino laku, da bo postala koristen člen človeške Jnazbe.
Še večja pa je dolžnost prav naše družbe, ki gradi socializem.
Emancipacija naj se kaže na kulturnih popriščih, ne v tem, kot nekateri sodijo, da je film edino vzgojno sredstvo in se bore za to, da bi lahko gledali vsak film. Biti bi morali hvaležni, da toliko skrbimo zanje, da ne zapravljajo denarja za kakršne koli filmsko plažo, ki ise vtihotapi v naše kinepiatografe, ampak da z izborom skrbimo za njihovo zdravo kulturno rast.
Prav tako je zgrešena tolikokrat postavljena težnja mladinskih dema-
Piše: I?o Pušnar, Koper
gogov, ki so prepričani, da se s plesom zbližuje delavska ter kmečka in šolska mladina. Sodim, da bi bilo zbKžanje večje in. kulturnejše, če bi mladina naštudirala krajši kulturni program in šla z njim na naše podeželje. Čas bi že bil, da mladina pomete iz svojih, vrst in. vodstva (mislim na Koper) take dijake, ki so v šoli najslabši učenci, take, ki sodijo, da je ples primeren kraj za politično delo med mladino. Zares bi bil starokophen, če bi dejal, da ples ni primerena zabava za mladino. /e„ čo je organiziran, če se ob plesu mladina nauči osnov lepega odnosa med obema spoloma in če s« na plesu nauči dostojno vesti.
Ali ne bi bolj kazalo, da se bori mladina za to, da dobi sredstva, da bi organizirali čim več ekskurzij širom naše domovine? Ali ne bi kazalo podpreti hranilne blagajne po šolah, da bi si dijaki s svojimi prihranki ob počitnicah organisardK taborenja in potovanja? AH ite bi kazalo podpreti Počitniške zveze in se boriti za ugodnosti pri potomi-njih? Alj. ne bi kazalo, da bi vlažila mladina vse sile v to. da bi pritegnila čim xeč dijakov med tabornika? Ali ne bi bila prav, eir hi s*
našel mladinec, t' Dijaškem domu in pomagal pionirjem- modelarjem?
Ali ni to linija najmanjšega odpora, če mladina tik pred zimo prosjači od ustanove do ustanove za denar, da se bodo lahko nekateri udeležili smučarskega tečaja? Ali ne bi bilo bolj prav, če bi si mladina s kulturnimi prireditvami zaslužila vsaj del tega denarja? O teh stvare-h naj razmišlja mladina, pa bo z lahkoto našla torišče dela in borbe.
In ni morda prav, če družba, ki toliko daja za mladino, skrbi tudi za njeno pravilno vzgojo in jo brzda v mladostnih zaletavostili?
Na konferenci je nekdo izjavil, da se čuti utesnjenega, ker ga ne pustimo z dekletom na sprehod. Ali ne bi bilo tako dovoljenje prav tak zločin, kot če oropamo predšolskega otroka pravljic? Prav tak zločin bi bil oropati dijaka vp^tošolske ljubezniki bna svoj čar prav v tem, da je vsem skrita, čista in brez zle misli?
Posledica takega gledanja je naša študentska organizacija po vojni že pošteno plačala!
Vprašanje kajenja. Kajenje je lulcsuz in vprašam se, ali je prav, da kajenje preganjamo med mladino? lloje mnenje je, da moramo kajenje preganjati, ker je to razvada, ki ni ravno poceni in verjetno tudi ne zdrava, ali bolje koristna. Prav se mi ne zdi, da dijak kadi zaradi tega, ker ga družbo podpira in vzdržuje.
Zdi se mi, da bi bilo prav, če bi istrska mladina bolj posegala po slovenski knjigi, da bi spoznala vse bogastvo slovenskega jezika, ker je ta jezik na naših tleh jezili gospodarjev in ne hlapcev.
Končno gre za to, da mladina spozna, da ima družba vso pravico, zahtevati od nje, da se pridno uču tako kot ima pravico zahtevati od slehernega državljana, da dela naj-več, kar zmore. Še iveč, če trdimo, da je mladina naša bodočnost, potem mora biti naša skrb zanjo ša toliko večja, saj nam gre vendar za to, da bo naša bodočnost svella in Itjte!
ostane za vsako večje delo doma, »e pridobi, marveč izgubi listo, kar je bilo tisti dan obravnavanega v šol» in da tako zaostaja in težko sledi ostu.lim. Otrok ne hodi v šolo zaradi uredbe o obveznem šolanju, marveč zato, da bo sposoben član naša družbe, da bo človek, ki bo roal voditi sebe, svojo družšno, svoje gospodarstvo, da bo koristil s svoj i ta znanjem in sposobnostjo vasi, obuHni in dražbi. Kako bedno je naše kme»
Piše: Franc Smerdelj, Dolane
tovanje v teh krajih, kako starLnako in nedoiiosno, kar je aojvažnegšfc. Ali ni koristneje, da otroke pustimo, da z izobrazijo spoznajo, da je boljše drugače kmetovati in da jim damo časa, pripravljati se za življenje, ki ne bo tako slabo, kot j« še marsikje prav zaradi zaostalosti in vztrajanja na starem.
ZA PRAVILNO SKUPNO VZGOJO ŠOLE IN STARSEV GRE
Osnovno, da cenimo človeka, je njegova olika in te našim otrokoi» manjka. Kako lepo je in kako spoštovanje čuti odrasel človek do otroka, ki na cesti pozdravi, ki za vsako stvar prosi in se zanjo zahvali, Jci je na kratko olikan. Podlago in glavno nalogo morajo tu izvršiti prn* starši. Otrok mora vse to doma videti lin slišati, slišati mora na cesti, v svojem okolju. Kaj pomaga od otroka zahtevati, če oče in mati delata nasprotno. Šola se trudi, da vzgaja oliko v otrocih, aili če to dela samo šola, je to kaplja v morje, ki se izgubi. Dokler hodi otrok v šolo, sicer že izvršuje zahteve olike in dostojnosti, ali ko stopi če/, šolski prag, se vse to neha. Zato imamo pošolske otroke, ki so neolikani n nedostojni, ne poznajo nobene skrajne meje v svojem uveljavljali ju in t lo okolje pridejo šolski otroci posebno na paši in ni čudno, oe že t> preklinjajo, ne vedo kaj je tuja last-mlina, ne pozdravljajo niti svojih domačih in se skratka slaho vedejo. T» otroci bodo prišli v življenje, bodo taki, kot njihovi starejši partnerji in če ni tu vmes odločne roke staršev, ki bo svoje otroke navajali na red, snago, oliko, dostojnost itd. ne pa zagovarjal J njihove napako in prestopke pred njimi in pred drugimi otroki, bomo vedno pri starci» dn nič se ne ho popravilo. Pravilna vzgoja staršev in šole v skupcaem sodelovanju se mora odražati vse iir-Ijenje človeka.
Za naš kmetijski in sadjarski predel na dovolj, da zna otrok pisati in mali o računati ter kravo pasti, marveč mora vedeti kaj reč o mu-iprednem kmetijstvu, sadjarstvu, o uporabi kmetijskih strojev, o pravilnem gnojenju, sajenja in gojitvi dreves, itd, eaj bo to koristilo oje-mu samemu in nam rsem! Zato j« žal-ostno dejstvo da nima naš« kmetijska šola v Ravnah prav uobeaog» gojenea iz naših vasi. Razmislimo o lem in se že zdaj odločimo, da morajo vsi otroci t kmetijske ali gospodinjske iole, ko bodo končali iTojo šoli&o cb-Tezjnoa*.
Vsakoletna men: ava letnih časov: pomladi, poletja, jeseni in zime prinaša s seboj najrazličnejša razpoloženja. Ta razpoloženja so del življenja, so tisti blesteči vtisi, ki jih leta puščajo za seboj v doživetjih posameznikov in narodov. Zdaj so ti vtisi močnejši, zdaj šibkejši, vendar je njihova, sled ostala ljudem vtisnjena prav tako kot dobremu fotografu lep prizor na negativu filma.
Mogoče so ti vtisi najmočnejši prav ob menjavi leta. Zadnji decembrski in prvojanuarski dan sta kot dva mejnika. Ob prvem se ljudje tisti dan le malo ustavljajo. Poslavljajoče se »staro leto«, (čeprav je »staro« le eno leto), le bežno zaživi v govorici in spominu po svojih dobrih in slabiti dneh, ki jih je več ali manj radodarno delilo ljudem. Ljudje na podeželju si ne belijo glave. »Kar je bilo, je bilo«, pravijo in gledajo v prihodnost, v novovstajajoče leto z jasnim obrazom in z že pripravljeni delovnimi načrti. Ce jim čas dopušča radi gredo malo v družbo in iemenjajo s prijatelji in sosedi voščilo, ki je skromno in skopo po besedah, toda prihaja iz srca: Srečno novo leto!
Kakšno je življenje po vaseh v nastopajočem novem letu, kaj delajo v pivih mesecih leta, ko zemlja počiva in se pripravlja na sprejem semena v prvih gorkih pomla-nih dnevih? Medtem ko se po metlah dolgolasijo z obiskovanjem kina, gostiln, barov, plesišč in bez-»lc, zaživi podeželje v tistem prijavnem in tako vabljivem vzdušju domačnosti ob toplo zakurjenih pečeh. Lepo je posebno v tistih gorskih vaseh, kjer zapade veliko snega in so ljudje za dalj časa odrezani od sveta. Iz takih krajev nekaj življenjskih sličic.
tZ PRŠECIH ISKER GLEDAJO
NOŽI, KRIVA«, RANCELICE, ŽREBLJI...
Na Banjški planoti je več vasi, med temi Zgornji, Spodnji in Srednji Lokovec, kjer se poleti odvija življenje med kamenjem, grmovjem in majhnimi njivami, pozimi, kadar bela snežna odeja prekrije in zg'adi vse ostrine kamenja, se to rivljenje umakne v hiše in kovaf-nžce. Tu je skoro vsak človek več at manj dober kovač. Noži, noži-61, krivača, fovčki račelmce in žri;bl]l za če /;3 Lokovških kuva-tiv, so znano da, i naekoli že od nekdaj. Skaro vsaka hiša v teh vaseh ima pripr-ildi na spomlal Pilo vi ogo tega potrebnega orodja, kt ga mora k;.<:-«s imeti ;>pri n>k;« vse dni v letu. P/'/a leta po zaključeni narodnoosvobodilni borbi so kovači Banjške planote zalagali s l^m orodjem vse novoustanovljene kmetijske zadruge precejšnjega dela goriškega in tolminskega okraja. To je b'H dragocen prispevek teh skromnih ljudi pri obnovi. Ali jim je bilo to delo v isti meri vrnjeno? Ne vem. Zdi se mi pa iz glasov, ki sem jih mimogrede ujel na Mostu na Soči, da ne. Ko si še kar naprej kujejo »z isker in jekla majhen dodaten košček kruha — tista, ki ga jim skopa zemlja ne more dati — se čutijo danes nekako zapuščene in o-Runijene. Tem ljudem bi se morali bolj približati in jim v njihovi prizadevnosti dati več pomoči. Zagotoviti bi jim morah več in stalnega Umskega zaslužka. Kako in v kakšni obliki, bi sami najvolje povedali.
ŠKAFARJI NA CRNOVRSKI FLANOTf
Zimski vtisi tega obsežnega kraja so lepi. Hiše s strmimi strehami dremljejo do polovice zakrite v ■sneg. Da je v njih življenje, dokazuje samo d;m, ki se dviguje iz visokih dimnikov. Vsenaokoli je globok mir. Temni smrekovi gozdovi atcčejo pod težo snega. To belo lepoto oživljalo veverice, let skačejo' s veje na vejo in iščejo smrekovih češarkov. Na jasah pa se včasih sre-C-ajo srne in zajci, 'ki nimajo časa, da bi si voščili dober dan, tako se jim mudi naprej. Trda jim prede, ker je vse zelenje na debelo pokrito e snegom.
Pa poglejmo v hišo škafarja v Lo-meh pri Črnem vrhu. Saj je kot majhna tovarna za suho robo. Takoj za vrati je polno škafov, bren-tačev, godil, ornic in druge posode, pod pečjo se sušijo nacepljene doge. V hiši je prijeten vonj po svežem smrekovem lesu tako, da obiskovalec dobi vtis, da je sredi smrekovega gozda.
, Izdelovanje lesene posode ima v tej in bližnjih vaseh že staro tradicijo. Nekateri so mnenja, da sega v čase kmalu po odkritju Idrijskega rudnika. Izdelke izvažajo celo v inozemstvo in so zelo cenjeni. Med temi posebno majhne škafe za ribe.
Prednost tem izdelkom daje to,
trudno kopljejo, nakladajo, prevažajo in dvigajo na površje dragoceno živosrebrno rudo. Prav nič jih ne moti, če je zunaj mraz in sneg. Družine so dobro preskrbljene z drvmi, saj je pred vsako rudarsko hišo v leseni lopi po več kubičnih metrov drv. To so tiste «kalorije», ki skromna, toda izredno prikupna rudarska stanovanja napravljajo prijetna in privlačujoča.
Rudarji — upokojencu pa si znajo poiskati še drugačnih «kalorij». V »Budanjah«, »Pri Marjaraci«, v »Nebesih« in še drugod jih točijo. Pri tem pa ne štedijo s šalami, ki so tako izvirno rudarske, da je
da ni treba uvažati nobenega dela.kar škoda, ker se zgubljajo...
Steljn spravljajo
Les za škafa je doma in prav tako za obroče. V teh krajih je zima dolga, zato pridnim ljudemJii do tega, da bi zapravljali dneve' v brezdelju.
V	bližnjem Zadlogu in Kanj idolu pa izdelujejo grablje in kosišča. Vsi, škafarji in izdelovalci grabelj in ko-sišč so prava, mojstri. Njihovih izdelkov je kupec vesel, ker ve, da se ne bodo tako kmalu izrabili. Vesele pa so tudi gospodinje, ko odnašajo v shrambe cele koše oblanic. »Kako bom lahko zakurila zjutraj«, se Sliši med oblanjem in struženjem pridnih škafarjev. Kdor ve, kako težko je včasih zanetiti ogenj, bo razumel to njihovo zadovoljstvo.
Danes skrbi za prodajo vse izdelane posode lin orodja Kmetijska eadruga v Črnem vrhu. Pravijo, da so izdelki škafarjev Črnovrške planote še boljši kot ribniška suha roba.
PO ZALI V IDRIJO. . .
Dobrih devet km ceste je od Go-doviča do Idrije. V izredno lepo speljanih ovinkih brzi avtomobil navzdol. Na obeh straneh pokrivajo strma pobočja temrt' meSani smrekovi in bukovi gozdovi. Temno zelenje meče še na cesto mrajk, da potnika, tai ae prvič vozi tod, obide nekaka tesnoba. Pri «Baraki» se za hip malo zasveti, nato pa se avto znova šiagubi v pol temo gozda. Ko 6e dolina odpTe pri «Pcdretejl», se potnikovo oko presenečeno pase po gričevju onstran mesta.
V	Idriji se življenje pozimi sko-ro nič ne spremeni. Rudarji odhajajo na »šihixt kot poleti dvakrat na dan, čipkarice pa prenesejo svoje »bule« ah blazinice iz senčatih ut in dvoršč v zakurjene sobe in tam nadaljujejo z ¡izdelovanjem čipk s samo njim lastno spretnostjo. Pri tem pa jim teče beseda o vseh mestnih dogodkih. Zakaj pa ne! Idrijske mamice so poznane kot zelo skrbne, kadar gre za njihove «zjale». Delilkatna zadeva je mlaida (kri. «Zjale» se z veliko spretnostjo znajo skoro vedno izvita iz tiste materinske skrbi ili pokroviteljstva. Je že tako in kdo bi jim zameril . . .
V	podzemskih rovih rudarji neu-
KOSI, OPRTNIKI, LISTNICE, BERAČI IN ČAJNE...
Dolina od Idrije do Mosta na Soči je dolga ;n slikovita. Oesta ima dva odcepka, prvega na 2elinu za Cerkno, drugega na Reki za Bukovo — Grahovo v Baški grapi. Ljudje teh krajev in vasi, ki jih je nad šestdeset, se pozami spremenijo v polpoklicne rokodelce, kolarje, mizarje, kovače, plettlce košev in podobno.
Klonice in drvanrce so dobro za-
ložene s steljo in drvmi. To je prva skrb prebivalcev teh krajev v jeseni, ko so pospravili poljske pridelke. Kadar zmrzlo zemljo pobelijo prve slane in se na vrhovih gora prikažejo tiste sive megle, ki napovedujejo sneg, se vname pravo tekmovanje: Kdo bo prvi šel nabirat »količe« in »vitrovntke«. Stari Miha, ki je v 80 letih življenja nabral precej izkušenj iz vremenoBlo-vja, napoveduje: »Po snegu diši. Podvizajte, da boste imeli kaj delati, kadar bo zapadel«. Nekdanji zapuščeni pašniki in gmajne, ki jih je gabrovo, jesenovo, leskovo, drenovo in drugo grmovje preraslo, zaživijo. Nastane pravi lov za tistimi gladkimi brez vejnatimi mladikami1 bregovite an leske. Zadnje sonce prijetno greje v prisojne rebri. Nabirači so vsi upehani proti večeru in zadovoljni povezujejo bremena nabranih »koldčev« čin »vi-trovnakov«. Prej kot zadenejo na ramena nabrane tovore, jih ocenjujejo: »Tu. si pa nabral res lepe in gladke. Vsi bodo dobri za Ustnike«.
Ce te pozimi zanese pot v 'te kraje in stopiš v katerokoli hišo, boš videl, kako rasejo koši, oprtniki, Ustniki, čajne, peharji, sejalnice in berači pod spretnimi rokami teh ljudi. Prvovrstni mojstri izdelajo celo take peharje in čajne, ki vodo držijo. Ce potrkaš po takem peharju mora dati »glas od sebe«, to je zasveneti nekako tako, kot bi bil iz kovane.
Brez tega orodja v teh krajih ne gre. Koš je skoro dnevni spremljevalec bajtarjev in kmetov po nekaterih gorskih vaseh. Ponekod vprašujejo ob rojstvu otroka: »Ah je prinesel koš s sabo?«
Vendar ti ljudje ne gledajo s črnimi očali na življenje. Polno zdravja, odločnosti, in vztrajnosti je v njih. Zimski večeri so sila zanimivi v njihovih hišah. Okoli zakrur-j ene velike peči sedi skupina mladih klekljane, na klopi nasproti peči je gospodar, 'M plete veflik koš. V zdiču in na peči pa je po navadi nekaj fantov, ki so prišli »delat družbo« klekljaricam. To pa je le lep izgovor, 'ki jim ugladi pot, da potem lahko spremljajo kleklj;arice domov...
NA KOBARIŠKEM PREDEJO IN PLETEJO...
»Kadar zapade sneg že v novembru, drži zima do aprila,« pravijo na Kobariskem. Taiko imajo kar pol leta zime, kar je vsekakor preveč. Pomagati pa ne. morejo in lepo potrpijo. »Bo že skopnel in ta-
krat borno imeli znova sonce,« pravijo.
»Kaj le delajo v hišah pozimi,« se marsikdo vprašuje, »saj vendar rti-majo kam s časom?«
Le brez skrbi. Pridni ljudje najdejo opravka vse dni. Gospodarji opravljajo živino in to z večjo skrbjo kot poleti. In nimajo malo dela, ker redijo veliko glav. Pri Plohih nad LiVkom je kmet, ki redi celo 18 glav. Najbolj reven bajtar ima po tri odrasla goveda.
Poleg živine pa redijo precej o-vac, ki jim dajejo volno, Poatavi predejo in pletejo nogavice, rokavice, maje.
Kratek izlet sva s šoferjem nar pravila v Perate nad Livkom. "Na sončni rebri so tri male vasice: Parati, Plohi, PiteL V rdečo majo oblečena je prihitela za nama mlada iovarišlea. Ogledovala sva črno rodovitno zemljo njiv.
»Kaj je tu glavni poljski pridelek,« sva vprašala.
»Krompir. Tega pridelamo kot zemlje,« je z beneškim naglasom pri zadnji besedi odgovorila.
POZDRAV IN VOŠČILO SLOVENSKIM BENEČ ANOM ...
Ob tistem prijetnem naglasu mladega dekleta, se je zbudil spomin . na naše Benečane. Komaj dober četrt ure od teh vasi je meja. Onstran Matajurja so tudi doma naši ljudje. Pa jih njisem mogel obiskati im jim voščim sa Novo leto.
Zamislil sem se. V spominu ao se vrstile vasi: Matajur, Klodič, Le3a, Ceplestnšče, Oblica, Krave,r, Semt-lenart, Sovodnje, Brezje, Brdo, Ter-bil, Tajpana, Prapotno, Obaroče, Podbonesec, Laze, Rcnac ,:n številne druge. Kako bodo ti ljudje praznovali Novo leto? Sence rimskega imperializma so zasenčile vse, kar so priborili med narodnoosvobodilno borbo. Po vaseh znova strašijo karabinjerji, v šolah pa učitelji, ki ne govorijo njihovega jezika Vendar mislim, da se bo na ognjiSču o-koli visečega kotla s polento i» kostanji na žerjavici le oglasila doma-ča beseda v »pravci« kot med borbo, ko smo jo partizani tako tfadi poslušali. Ta beseda na in ne bo utihnila. Vam Slovenski Benečani, pa želim, da bi vam dobro obrodilo polije, kostanji in vaši vinogradi, da bi prizanesla toča vašim pridelkom lin bi nevihte bile daleč od vaših polj in domov. Pa še vam voščim z vašim pesnikom: »... Naj pride še sila peklenska ne uniči slovenski narod!«
Ogarev
Ko je fašistična drhal okupirala Gorski, kc-tor, je na tem področju g svojimi zločini an nasiljem izpisala strani nesramne zgodovine imperialističnega Rima. Teror je besnel po vseh mestih lin naseljih, pa vendar po strahotah liln ddvj aštvu, ki so jih fašisti in regularne edinice izvajale, se posebno kažejo v ča-barskem okraju, ki je bil za časa okupacije največ prizadet. Ljudstvo tega kraja je bilo podvrženo največjemu trpinčenju v mesecih juliju in avgusta 1942. leta. V tem razdobju je -bilo ina tisoče moških, žena, otrok in starčkov deloma pobitih, deloma odpeljanih v razne zapore in koncentracijska taborišča ter v notranjost Italije in na Rab, od koder se jih večji del ni nikoli vrnil. Imetje teh ljudi. je bito popolnoma uničeno. Okupator je na tem malem področju požgal in porušil 2267 stanovanjskih in gospodarskih poslopij, poleg tega pa nekaj šol, kulturnih domov in dve cerkvi
Med dokumenti, ki so jih našli v arhivu reške prefekture, so štev-¿tia dokazila, ki govore o trpljenju, ki ga je prenašalo prebivalstvo tega kraja in o namenu, ki ga je imela fašistična Italija, da se naše ljudstvo uniči, njegovo premoženje pa oropa. Prostor nam ,ne dopušča, da naštejem vse te dokumente. Prikazali bomo samo nekatere. Tako n. pr. poročilo Evgenia Naute, komisarja čebarskega okraja (zelo vestnega izvrševalca Testinih povelj),
ki ga je 26. 7. 42 poslal Testi, jasno govori o strašnem opustošenju teh krajev.
»Izvedba vojaških operacij — poudarja omenjeni Nauta, ko je opisal potek in važnost podvzetah vojaških operacij — je inspirirana s taktičniimi kriteriji, ki se znatno oddaljujejo od naziranj civilnih o-blasti Po taktičnih predpostavkah takih operacij se morajo popolnoma cpustošiti vse vasi in vsa izolirana •naselja, ki nimajo vojaških posadk. S primemo uporabo takšnih taktičnih kriterijev — nadaljuje Nauta — so do danes razdejana vsa naselja na zapadu od ceste Črni log, Gerovo, Zamost, Osilnica, Plešce, Oabar, Parg, Gorači ter deloma tudi vzhodno od te ceste so nekatere vasi občin Osilnica, Plešce in Ca-bar popolnoma uničene. Operacije se nadaljujejo v tem smislu in v nekaj dneh bomo pričeli s popolnim uničevanjem vseh naselij okraja Cabar, razen Mrzlih vodic, Črnega loga, Gerova, Osnlndce, Pleše, Tršča, Drage in Prezida. še niso točno znani nameni komande te specialne kolone, vendar pa, če obveljajo navedena kriteriji, ne bomo prizanesli tudi ostaliim središčem«.
Istega dne 26. 7. 1942 Nauta brzojavno zahteva od prefekture, da odpelje in spravi v taborišča 1200 ljudi, ki so prišli v Cabar, Prezid in Dragobradi obstoječe situacije in operacij, ki so bile v teku. Naslednjega dne Nauta brzojavno obvešča
reško prefekturo, da so zaradi vojnih operacij marale biti raaocrane cele vasi. Karabinjerji iz Sušaka poročajo reški prefekturi, da ¡je iz zone Gerovo prispelo v koncetra-cijsko taborišče v Bakru 919 iiseb — moških, žena rin otrok. Nato 29. 7. 1942 ciivtiilni komisar Nauta poroča komandi bataljona graaiičiie straže (»G. A. P.«), da je nenehni prihod prebivalstva v Cabar ustvaril nemogoče situacijo, da jo oivilni kemisar ne more prebroditi, ter prosa, da ljudi odpelje v koncentracijsko taborišče. Odgovarjajoč na zahtevo reške prefekture, da pripravi popis, kdo bo prepeljan v koncentracijsko tabodrišče, Nauta obvešča 2. 8. 1942., da je v času, ko piše on ta dopis, vnešeno v popis 841 oseb ter da se s popisom nadaljuje, ker še ni prenehal priliv prebivalstva v Cabar zaradi umčoaja njihovih hiš po formaaijslcih kolonah. Naslednjega dne je Nauta brzojavk Testi, da se je število oseb, katerim so bile uničene hiše, povzpelo na 1400 ter da so ti odpeljani v koncentracijska taborišča.
Itd., itd. Iz teh kakor druga» sie-citiraniih obvestil sledi, da so bile v tem času v čabarskem okraju o-bupne prilike, ki jih je preniaSalo tamkajšnje prebivalstvo. Obse» av vršenega razdejanja ter umorov v tem okraju je bil resnično strašea... Po lastnem sporočilu komiBRTjs. Naute reški prefekturi od 3. 11. 1*43 št. pov. 170 »v okraju Cabar je v 5 mesecih prebivalstvo padlo od 1Ž233 na 5545. kar pomeni, da je saa>o v tc-m okraju v kratkem razdobji« ~> mesecev interniranih, odpeljanih, zaprtih ,-n postreljenih 6718 oseb.
Matic Krtita
POMARANČA ¥ SNEGU
Razpoloženje v četi je Lilo potlačeno, kakor vselej, 'kaniar so se morali prebijali skozi obroSe. sovražni-ikovih ofenziv. Ta se je začela že pred štirimi dnevi. Po dveh dnevih težkih bojev so iii'11 prisiljeni /umakniti ise čez žieo na podtročje, zasede-no po Nemcih. iNemcii pa so jih ž« prvi dan napadli. Bataljon so je razbil. Mirko je. imel le še del čete, takih dvajset mož.
iLežali po blizu Gaberja v gozdičku komaj kakih tri slo metrov od ceste. Čaialii so-» da sc zmrači, šele potem ibodo ¡mogli neopazen» čez cesto. Ker niso vedeli, ali jo italijanska ofenziva že končana aili ne, se niso hoiteli izdati, da so se vrnili. Da ne ibi spravljali civilnih ljudi v nevarnost, jim Mirko ni dovolil 111' ti toliko ¡k hišam, ida ibi si izprosili kaj za pod zob.
Dnu s« je komaj prevesil. Sonce, ki je le medlo sililo skozi pomrene-no nebo, je silno počasi drselo proti večerni strani. Od vzhoda je vel mrzel veter, zato je bil sneg trd, škripajoč. Pri i zal ibavanju sc jim je zgoččala isapa v meglene hlape. Bili bo vsi trdi od mraza.
Toda niso več mislili na miraz, ni-Hi ne na imtirujeinost, ki jim je že po prvem dnevu ofenzive legla v telo in Se je oid tedaj niso več znebili. Zaradi utrujenosti jim je počitek idobro del, a tega ugodja skoraj niso občutili. Njihova zavest je bila drugod, mislili so le šo na jed.
Tisto jmtro, ko se je začela ofenziva, so se zadnjič pošteno najedli, potem pa so samo se enkrat dobili pri nekem kmetu vsak po nekaj kosov krompirja v oblicah. Od tedaj pa ničesar več.
Hiše nii»o bile daleč, najbližje niso bile niti za streljaj oddaljene. Za robom gozda je lajal pes, slišalo se je tako blizu, da se jim je zdelo, da slišijo med lajanjem tudi rožljanje njegove verige. In ko je bilo od-zvondlo poldne, se jim je zdelo, da je prav do njih zaneslo vonj po kosilu, zadišali so jim z 'ocvirki zabe-
nji.hnvo mladost. Kako nestrpno «o .pričakovali cnoči, tiste prijetne sil-vcatrovc noči...
Pesem sc je slišala vse bliže. Iti čim bliže se jo slišala, tem bolj je bila neubrana, hrapava. »Pijani so«, je rotkel Mirko.
Tedaj se je zaslišalo še elnglanje zvonikov in kraguljčkov in ivsaikdo si je skušati med idrevjem poiskati col prostor, da bi videl na cesto. Zagledali so pnir močnih rjavih konj, vpreženih {»red 'dolge kmečke sani. Na saneh «o je peljalo kakih lltHMUtttttllftllllltllllllllllllllllilllMIHIItUl
GABER
osem Ljwli. Sprva so se jim zdeli navadni ¡kmečki ljudje, toda 5 m bliže so vozili, bolj čudna so jim je zdela njihova zunanjost. Nenadoma pa je nekdo vakliknil:
»Beli«.
Vznemirjeno so vadrhteli. Zagledali so kakor preiklje dolge puške in .tiBte čudne črne kape, pod katerimi so se viideli obrazi kakor fjpačenc maske.
»Ali naj vžgem po njih, ko bodo pripeljali do nas«, je tiho vprašal milraljezeo Jože.
»Ne,« :je dejal Mirko. oNe smemo se izdati, da smo sc vrnili. Najbrž so trdno prepričani, da ni tukaj nobenega partizana več, zato se tako pogumno derejo.«
Čim boilj so se 'bližali, bolj so partizani zadrževali dih, kakor da v zasedi čakajo nanje. Umolknili so, ne da bi jim kdo ukazal. Zdelo se jim je, da jih ibi celo šepetanje izdalo.
Nenadoma pa je skoro glasno udarilo v tišino:
»Sod peljejo.«
»Sod.«
štirideset oči se je prilepilo na sani. V resnici, go.ri jc- bil velik, trebušast sad.
»Aili naj užgem,« jo zopet vprašal Jože.
»Ne,« je siknil Mirko.
Molk. Stiskalo jih je za grlo ka-
ljen;. žganci, ibel nasmejan krompir, svinjska gnjat v ješpreinu, debeli kruhovi cmoki —
In vendar jim je bila hiša prav tako daleč, kakor Ljubljana, ki je bila ograjena z žico. Niso mog!lii do nje. Podoba bele javorjeve mize, s širokimi. lončenimi skledami, iz katerih so se dvigali proti stropu beli stebri dišeče sopare, jim je povzročala samo se -večjo lakoto. Le s cigaretami bi jo mogli 'za nekaj kratkih tromiltikov udiušilti. Toda tudi oi-garet niso več imeli.
Tiho so žde.li v trdem snegu, kakor da so se sami spremenili v sneg. Nekaterim so bile oči zaprte, drugi so brezizrazno strmeli v zimsko pokrajino, 'Zdramila 'jih je šrlle kričava pesem, ki jim jo je veter prinesel od Dobrave.
Prisluhnili so. Petje ni bilo ubrano, (temveč pijano, hr.iipaivo. »Ti pa so zieodmj začeli,« jc Tekel Mirko. Sprva njegove besede niso vzbudile v njih nobenega dojma, ko pa je miitraljczec Jože po trenutnem premolim dejal: »Seveda, siltvestrovo je danes«, so se vsi zganili. Vse doslej so 'poznali: samo dva pojma za čas: dan. moč. Kateri dan, katera noč jim n; bilo mar. Po J očetovih besedah •pa je v njihovih dvšah zaživel čas v nekdanjih oblikah in razdelitvah: dan, teden, mesec, leto. Zadnji dan leta je. Silvcstrovo.
Spomini so jih zanesli v preteklost, ko so 'bil; še doma. Kalko veselo vznemirljiv je bil vselej tu dan za
kor potlačen jok. Tedaj je vzdilinil Janez, kakor da sc mu je odtrgalo od srca.
»Le kam ga peljejo, hudiči?«
»V Šeuit Jošt, v postojanko,« je zamišljeno dejal Mirko.
»Seveda, silvestrovo je,« je Jože žalostno zaigodrnjal. »Oni bodo pili, mi pa___«
V tistem tronutlku je počila puška, kakor da se je nekomu samo sprožilo. Talk.oj nato pa je zagrme.lo še kakih deset strelov. Pijana pesem je v trenutku ¡utihnila. Vseh osem belogardistov jc poskakalo s sani v jarek ob cesti. Konji so se preplašeno vzpeli, nato pa so v diru pognali naprej.
Partizani so sc spogledali' in že jih ne bi moglo zadržati ničesar več. Kakor da jurišajo na utrjeno postojanko, so se zagnali proilii vozu.
Nekje je zarezala težka strojnica. «Breda«, je (podzavestno presodil Jože, ki je po glasni poznal skoraj vsako strojnico. Padel je na tla, se prilepil k trdemu mrzlemu snegu, kakor da se je v trenutku strtiil v njem. Svinč'enikc so se tik pred njim zndirale v sneg. P op a tlel ga je strah, da je bil v resnici nekaj časa ves trd. Nato je začel ritenski leeitii nazaj. Kake dva metra za njim je bil plitek jarek, nudil mu je vsaj zasilno skrivališče. Ko se je potem ozrl okrog sebe, jo videl, da so se tudi tovariši priplazili v jarek.
»Le od kje streljajo?« je zaskrbelo komandirja. Previdno se je vzpel
na lehti, da presodi od kje lete svin-čcnkc. Že naslednji trenutek jc jezno zaklel: »V cerkveni stolip so so spravili, hudiči.«
V	stolp. Torej so jih pričakovali in so jim .postavili zasedo, jih jc tesnobno stisnilo. Vsakdo sc jc skušal napraviti čim manjšega, nevidnega. Nekaj časa ni bilo nobene druge misli v njih, kakor misel na strojnico, ki je vsipala proti njim smrtonosni dež. Negibno so rdeli za nizkim robom. Za ncikaj časa jim je zamrl celo šcpcit.
Ko so tako ležali v snegu in čakali, da 'bo strojnica za trajno prenehala lajati, so se drug za drugim zagledali na cesto. Tam, kjer so se ¡konji pocnali v dir, jc ležal na cesti velik zavoj, pri padeu ee je nekoliko raztrgal in trije zavojčki cigaret so padli iz njega. Zraven pa je ležala velika, rumena .pomaranča. In čudno, čeprav bi so v tistem trenutku za cigarete še kruhu odpovedali, je vendarle bo-lj privlačila njihove poglede pomaranča kakor cigarete.
»Pomaraea«, je začudeno vzkliknil Jože.
»Pomaranča«, so ponovili za njim.
Sredi belega snega se jim je videla rumena barva kakor razkošen cvet. Zdelo se jim je, da jo zadišalo pomladi. Ko pa je nekdo skoraj žalostno dejal: «Zmrznila bo v snegu« so bili kakor otroci, ki se pogovarjajo na torpli peči: uboga drevesa, zebe jih zunaj.
»Ponj o gretm«, je dejal Jože, zamišljeno, neodločno'.
»Po pomarančo, si nor?«, ga je zavrnil komandir. Toda iz glasu sc je dalo razbrati, da so je šiloma iztrgal iz sanjavih md^li.
»Ne po pomarančo, po cigarete«, se je Jože popravil.
»Pa oni v stolpu?«
»V stolpu?« Skoraj je pozabil nanje, čeprav jc minilo ikomaj nekaj minut, odkar so nehali streljati. Toda, čim bi ee kdo zganil, hi zopet zarobnjala strojnica. Če bi so pokazal na ceeito. bi ga «podneslo kakor ■posekano drevo.
Zopet eo tiho strmeli na cesto. Pomaranča, ki je v začetlku tako razživeila njihovega duha, je počasi .izgubljala svojo mikamo ¡podobo. Oči so se jim pasle samo še na cigaretah. 'Bog nebeški, že tri d>nj niso imeli tobakovega dima v sebi. Le mala Marjetka, modrooko, šestnajstletno dekle, je še vedno sanjala o pomaranči. Primaknila se je k Jo-žeitu in mu zašeipolala:
»AH veš, da še nikoli nisem imela pomaranče?«
VzJtrc.petal je. Pozmal je Marjetki-no mladost im jc vedel, da je govorila resnico. Nezakonska hči kmečke dekle, le kje bi dobila pomarančo. Toda ni vztrepetal zaradi njene revne mladosti, vatrepetal je, ker jo vedel, da se me bo mo,gel več premagati. Planil bo na cesto, pa naj Se zgodi karkoli. Marjotkine oči, so sc mu že dolgo zdele kakor obljubljena dežela.
»Komandir, jaz grem po cigarete«, se je čez nekaj časa splazil k Mirku. .»Do noči nam jih lalikio kdo odnese«.
»Pa oni v stolpu?«
»Po trebuhu sc bom plazil do ceste. Čez cesto pa se poženem v treh skokih in potc-m po jarku do ovinka. Za ovinkom zavijem v gozd m se vrnem.«
»Ni se treba vračati«, je dejal komandir, »kar tam počakaj. Zdaj ko vedo za nas, moramo tako čim prej čez cesto«.
Ko se je Jože plazil k cesti, imel je do tja le slabih sto metrov, je čutil na sebi vseh devetnajst parov oči. Mislil pa je samo na en par. Zato sc ni hotel umakniti niti tedaj, ko se je priplazil do ri ba rite in jc opazil, da jarek ni prazen, temveč sc v njem skrivajo pi beigli belogardisti. Preostal mu je le še beg po cesti. Presodil jo razdaljo do ovinka, kakih petdeset metrov jo bilo do tja.
V	velikem skoku se je .pognal na cesto. Z enim samim vzgibom telesa je hotel pobrati zavoj ir. pomarančo. Drugo pa je zgrešil in se je moral upogniti še enkrat. V tistem trenutku rja začmtiil v roki, kakor da se ga je nekdo dotaknil s konico razbeljenega železa. Toda že naslednji trenutek ni čutil ničesar več. Le hohnanje strojnice je še slišal in videl sneg, ki je pršil v zrak. koder
so sc v cesto z-adiral« svinčenke. Strojnični snoip iga je iskal-
Čeprav jo bilo do ovinka le petdeset metrov in se je poganjal proti njemu kakor da ni človek temveč divja žival, se mu je vseeno zdelo,
Oči so mu leno ibegnlc po zasneženi pokrajini. In naenkrat jc zagledal isto podobo, kakor iprej, ko jc s .tovariši ležal nad ccsto: par rjavih konj. vpreženih preti dolge kmečke, sani. Le, da so sedaj konji
da beži že vso večnost in da je pred njim daljša pot, kakor ec bi bežal do same Ljubljane.
Ko 6e je skril za ovinek, ga je tako peklo v pljučih, kakor da so se mu vnela. Nikamor več ni mogel. Naslonil se je na rob gozda. Onemoglo jo spustil zavoj, pomarančo 'Pa je še vedno stiskal v dlani, lastna kri mm jo je lepila h ¡koži.
stali, kakor da čakajo voznika. »Ko se malo oddahnem, jih poženem » ceste proti gozdu«, se mu je zganilo v mislih. »Tovariši bodo takoj z« mano. V gozdu načnemo sod, za silvestrovo, ki ga že dve leti nismo praznovali i ...«
Šele sedaj je začuitil, da so mu ustnice, usta in goltaucc razžejani ikakor zemlja v poletni vročini.
Logar Srečko:
GkOPAlGVA MT
/Iz zvezka opominov/
Biiilo je v začetku leta 1931, ko so bili odmevi bazoviških stirelov že potihnili. Laški fašisti so sc sadistično pri(pravljaili, da udarijo še po ostalih žrtvah, k; so jih trpinčili že pred letom v rimskem zaporu.
Sredi noči so so nenadoma začela •odpirati vrata celic 6. rokava Regi-na Colilli, zloglasne rimske ječe s hinavskim svetniškim imenom. Takoj smo vedeli, da nas bodo zopcit zasliševali. Čudno je odmeval glas v prostramost ječe in še bolj čudno odmeve je dobival v srcih Slovencev, ki smo tičali v samotnih celicah že nad eno loto in čakali, da nas bodo fašistične zverino vsaj obsodile.
Iz trkanja po zjidovdh sem komaj razbral, da tu'di italijanski politični jcltniki vedo, da bodo zasliševali Slovence, ko je prodrlo na moja ušesa zverimflko kričanje preiskovalnega sodnika. V srcu se mi še ni. utegnilo pomiriti pomilovanje neznanega sotrpina, po katerem so padali težki in zamolkli udarci, ko sem postal (pozoren na korake, ki so se približevali moji celici. Sosed mi je 3 tolmačenjem na zid ravno hotel nekaj sporočiti in komaj sem mu še uitoffiml udariti znak nevarnosti, ko so se že odprla vrata.
»Alaatevi«, je bila edina, neprijazna beseda. Nagflo sem si oblekel progaste hlače in suknjič ter s tesnim ■občutkom šel po stopnicah za paznikom. Zasliševali so nas v kapoto-vi sobi v pritličju. Znašel sem se pred odurno postavo najbolj osovraženega sodnika, ki v svoji fašistični diuši nli nikdar našel najmanjšega čustva za svoje žrtve. Še danes bi spoznal to zverino v človeška podobi, ki je imela temno progo pod le,rim očesom. Bil je tip nizkega, vendar dokaj plečatega Italijana, ki je mnogo dali na svojo zunanjost, ¡c več pa na svoje dostojanstvo. Ponudil m.i je sitolllco in začelo se je zopet s cigareto, ki sem jo odkloni!, ker sem bil odločen, da se mu 3 trmo postavim po robu.
»Zadnjič, če se ne molim, niste odklonili cigarete.«
»Danes mi ni do kajenja,« sem mu trmasto odgovoril tako, da je dvignil oči proti meni in me srepo motril Gotovo si je. mislil, da danes z zaspanostjo ne bo nič Bi-ikal je ni kaj časa po papirjih, vendar sem utegnili razbrati, da ni ničesar našel in da samo fingira. Zroč še vedno v papir-
je m.i je z dokaj prijaznim, vendar očitno hlinjenim glasom pojasnil, da bova danes končno razčistila vprašanje špijonaže, ker da so vso stvar že priznali moji soobtožcmci, čeprav je pričakoval, da bo to priznanje dobil od mene, kc.r sem med najmlajšimi obtoženci in ker mi je jasno povedal že prej, da bi si bil lahko s tem .priznanjem samo iz boljšal svoj položaj Ne da bi kaj pre-mlišlljcval, sem mu naglo zabrusil, da s špijonažo nisem imel ničesar opraviti in da zato nima smislu, da o tej zaidevi še govoriva. Mož se je obvladal, čnprav sem bil pripravljen, da se bo že po tem odgovoru 'zasliševanje stopnjevalo do rjovenja.
»Smilite se mi, ker ste še tako mlaid.i«. Nisem bil več naiven, da bi ne poznal njegovega usmiljenja. Za-o-tri1. sem svojo -odločnost ter molčal.
Začel je zopet brskati po aktih, čez čas pa mi je. s pojočim glasom rekel: »Nič mi niste odgovorili.«
Opazil sem, da sem mu zmešal štreno in načrt zasliševanja, ker jo mrzlično iskal druge poti. Našel jo je. Odločno je zaprl akte ter uprl svoje oči direktno v moje: »Želim, da bi to bilo moja zadnje zasliševanje. zaito se bova danes pogovorila kakor dva enaka, saj morate vendar vedeti, da Italija ne želi Slovencem ničesar slabega, da jim želi celo pomagati. Pomagali tudi onim, ki so zašli na kriva pota, ker so bili zapeljani od sosedov, Jugoslovanov. Vaša nova madreipatrija je velika, junaška in ši rokogru d n n, zato morate imeti vanjo zaupanje.«
Govoril je naglo, ker jc opazil, da za že'i'm prekinili. Iztrcsel je zopet enega ti-tih hinavskih govorov, ki smo jih bili že preveč vajeni. Ko se mu ie zdelo, da so morale njegove besede napraviti name dovOlj močan vtis, je n;'.Tlo segel po cigaretah in mi jiih zopet ponudil.
>;Ne!« sem še bolj odločno odklonil. Zadrego je pokril s tem, da je sebi prižigal cigareto. Tedaj sem vedel, da je prijaznega dela zasliševanja konec in da se bo začcil kričeči drl. Mož je v-rtal, se naslonil ni mizo -n mi prav od blizu zatulil: »Torej >.i dovoliš dvomiti nad veličino moje domovine, izdajalec pasji, malcdeto seiavo!«
(Nadaljevanje na 11. strani)
1
1
'k
JANUAR
TONETOVO
MOWOLET»
<5s7
Novoletna sličica s Takega
VOŠČILO
Pri Tonetovih sta bila zaclnja dva večera malo drugačna od prejšnjih. Misel in beseda, ki je bolj rodka ¡koft navadno, polzita sem in tja, nazaj čez obhojena pota in naprej v neznano. Saj gre za kratko razdobje, aa golih tristopetiaišcstldescit dni. A vendar... Kaj bodo le-ti poklonili posamezaiikom, narodom, človeštvu ? Srečo in dobro voljo, napredek, korak v blagostanje, pomiritev ali obratno? medtem ko je podobno število dni lota 1953 že natiskalo svojo zgodovino, stojimo pred novim lotom
koit .pred nerazrešljivo uganko. * * *
Tonetova mati in oče, ki sicer vedno nekaj vrtaita, črnita v prijetni toploti.ob svetlem štedilniku, zatopljena vsak v svoje misli, snaha hi rada uspavala triletnega Tončka, nje» imož Tone in njegova dvajsetletna sestra Mara pa bereta, čtivo je njuna vsakdanja potreba. Vendar nista nocoj tako zbrana kot ostale večere, kesr sta oba ujela očetove besede, namenjene materi: »Pred leti smo se greli na ognjišču ob čoku.«
»TiuidlJ j a® ga pogrešam, čeprav mi je večkrat nagajal — Marsikaj je bilo, a se jo spremenilo. In še se bo ... Tako je, kaj se hoče,« je rekla mati z nekam odsotnim glasom.
dTo je napredek, mama,« so je oglasila hčerka.
»V mnogočem je svet napredoval, a se mi zdi, da je še bolj nazadoval Izbirčiraosit in razkošje v hrani, obleki in vsem drugem, stiske in pomanjkanje, kopičenje bogastva na eni. uboštvo in glad na drugi, orožje in vojno .. . Mislim, da to ni napredek,« je bolj živo odgovorita mati.
Tone je za.pul knjigo in se obrnil proti materi: »Prav misli te, mati. Tujdi vse tisto, kar so nam prinesli čmi eoflji ,je bilo vse prej kot napredno.«
»Napredno? Hudičevo je bilo, zlo-
dejevo, od samega satana,« je bruhnilo iz matere, kot hi jo hala pičila strupenina.
hišam o če se spomnim večera pred trinajstimi leti,« ie dodal oee.
jim dni popra, da so vsi štirje prav junaško zbežali,« je rekel Tone in počil v smeh, ki mu je sledila vsa družin«.
Pogled na del Trsta
»Saj res,« sta hkratu rekla Tone in Mara.
»Ej, otroci,« je nadaljevala mati, »takšne ure se ne zarijejo v tla in no gredo v pozabo, če živite tisoč let. V meso se vam zap.ioijo, v kri in kosti. Ne, ne, nikdar ne bom pozabila onih štirih satanov — bog naj mi ne zapiše za greh! — ki so vdrli v hišo, dva sta namerila nate puške, — pokazala je Toneta — dva pa planila nate kot tigra... In tisti satansko sladki nasmeh, ko so te odpeljali in tista zmagoslavna ,Buona sera, signori e signore!1. Saj oledc-nim, samo če se na to spomnim. A nič manj me ni lomil strah, ko si se nekaj ur za tem vrnil___«
»Saj sem vam že. takrat dejal, da je za take zajčje junake zadosti, če jih oblijete s kropom. Jaz pa sem
Tržaški ribič
je vprašal z nekim zagonetnim glasom.
»Ne, potem niso več strašili tod ... S čim ste jih vendar poškropili ?«
Tone se je spet zarezal. Mati ga je od strani pogledala s pritajenim nasmehom, češ: »Kaij bi te vpraševala o tej zgodbi, ko pa mi ničesar ne ¿zidaš.« Oče pa je rekel bolj sam za-se: »Drzen pa si bil,«
»Preveč si si upal in izpostavljal nevarnosti ,sebe in nas,« je dostavila mati.
»Preveč ? Zakaj Saj niijcni bil sam. Sicer pa — ali morete kdaj preveč storiti za svoj dom in za vse, kar on hrani? Tolikokrat ponavljate, da sto to zemljo stehtali na svojih žu-ljavih dlaneh in rod za rodom škropili z najboljšimi sokovi. Naša Ravna, ki smo jo vsi obračali in obrnili itako, da rodi -.. Breg... Dole... AH te ne zaslužijo, da jih hranimo pred tistimi, ki bi nam radi iztrgali to našo trdno dediščino samo zato. da bi nas pahnila na cesto? In ono suženjstvo in ponižanje — ali ni to vredno, da se mu upremo : ... Mi nismo iz rodu beračev. Če smo iz pastirjev in iz šume, smo pasli svoje črede ovac in sekali les na svojem, iin to tudi takrat, ko so nasi očetje sužnjili devinskim grofom in oglejskim patriarhom. Tudi takrat je bila ta zemlja naša, ker so nam jo bili oni uropali. Zato se ne znamo in nočemo nikomur klanjati in ip.Tod nikomer upogibaiti hrbtenice ... Še enkrat- rečem, da nismo in nočemo bili berači,« se je glasno in odločno odrezal Tone ter udaril z nogo ob cementna tla.
Oče in mati sita se spogledala. Nato je Tone mirno dodal: »Samo to sem vedno imel in še vedno imam pred očmi.«
»Saj ti nisem ničesar očitala, ampak skrbi, strah, prečute noči... To se ne da povedati.«
»Jaz pa rečem, da si storil prav. Če bi bil jaz mlad, bi bil takrat prav takšen, koit. si ti. Upreti se vsem, ki nas nameravajo iztrebiti, je rekel oče, hčerka Mara pa je d ost .uril a: »Tudi jaz milini, da so moramo branili najprej sami.«
»0, sami, sami! Tega mnenja sva bila z očetom vedno in sva vas tako tudi učila. Le da bi bilo v takšnih težkih .urah, kot smo jih živeli pod onimi ornimi zvermi, bolj močno srce in bi se v dušo ne izcejala bolest. Ne l>i se hotela še enkrat srečati; s tabo v veselju in trepetu, kot je to bilo tisto noč, ko si trkal na hišna vrata in sva z očetom slišala: .Sem jaz, Tone". Okrog in okrog sam sovražnik, a tj — partizan — si se upal 'tam nekjr od Nanosa v lo žre-ilo ob morju... Se zdaj mc lomi ntrščav.«
Toni- se je. sočutno ozrl na mater
in rekel: »Mogočo je bil ta moj korak malo lahkomiseln. A jaz sem bil potov, da bom uspel. Partizan vidi, sliši in voha po svoje tudi takrat, ko sledi njegova stotpinja čudoviti prihrlačni sili doma, še posebno našega doma, stralioitno opustošenoga, onečaščcinega, ponižanega. Čim večja daljava, tem večje hrepenenje [Hi naših ogradah in gmajnah, po našem soncu in morju... Ko so mi je nudila primerna pri ložu ost, sem se odločil, da vas po štirih letih moram videti. Noč me jo d «vedi a in srcwno odvedla.«
Tone ni nikoli nikomur govoril, kako so ga kot borca cenili. Hrabrost, opreznost, iznajdljivost, skromnost, tovarištvo — te njegove vrline so poznali v njegovi oilmici in izven nje. Sovražniku ni prizanašal. »Bliža se naš dan. Zdaj ali nikoli več. Udari!« je ponavljal v borbi. Tudi ko je po borbi dobil priznanja za svojo hrabrost, je to skriva'!.
»Zdi se mi, da si dosti pretrpel in v borbi izmreil več, kot nam poveš,« Na te materine besede so se oče, hči in snaha pomenljivo spogledali, Te/ne pa se je nekam v zadregi premaknil na stolu. »Vi ste storili, kar ste mogli, drugi tudi. Žal mi je, da nisem storil še mnogo več. Krpan da b; bil, naš Krpan- Pobil bi bil vse, ki so nam a tako slastjo stregli po življenju i:i nam še strežejo. Tako plačujejo našo popustljivost, obzir-no t, i" ovečmost ...«
»Vedno sem trdil, da imamo opraviti s trgovci, pa šc s kakšnimi. Cigan prodaja slepega konja za zdravega, a je vsaj njegov. T.i pa si osvajajo, kupujejo, prodajajo in zamenjujejo ituje. Nas pa hočejo učiti poštenja, pravi in osti in druge čednosti, češ da smo Slovcmci kratkovidni in ne vidimo njihovih nečednih dejanj in ne razumemo, kam pes moli taco. 0, vidimo, vidiimo! Pa tudi šc bolj čutimo. Saj ravnajo z nami, kot bi nt bili ljudje, in čim bolj nas ranijo, tembolj si manejo umazane roke ... Kdo jim daje pravico, da nam vri-njajo tujo ljudi, napihnjene s strupom nasproti nam? Mi smo prebili •dovolj težke čase, a se nismo umaknili s svojega. Ti siromaki — pravim siromaki, ker to tudi so — pa so bežali 3 svojih domov. Zakaj ? Sa-
mo zato, ker so jim mešotarji spa-čili razsodnost, srce in dušo, da ne ločijo resnice od laži in tako sLuži-jo tem mcšotarjein. hočem reci, njihovim gospodarjem. To pa so tisti, ki bi nas radi čimprej slekli in se-zuli, spodili nas iz naših domov, zamenjali nam jezik .., Težko nam, če bi ne poznali njihovih namenov! Težko pa bo njim, ker smo jih prav dobro spoznali. Zato. vam rečem nocoj, v tTcnavostii in tik pred zaključkom starega leta: moja pamet mi pravi, da bo skoro konec tega tujega pasjega pokroviteljstva nad nami in našo zemljo in kri ne bosta več sojmska roba... Tako jo vidim jaz, in se ne motim,«
nO, da bi bile tvoje besede uslišane!« je vzkliknala žena, ko je mož nehal govoriti. Tone, ki ni bil vajen toliko ofctove zgovornosti -— oče je bolj redkobeseden — je njegove besede kar požiral in tudi dvojica mladenieev, ki je bila medtem pri-scdla, je govoru živahno pritrjevala.
»Imate prav, oče, ker ti trgovci se bodo morali prej ali slej pogajati z našo matično zemljo Jugoslavijo na pošten način — tako, kot lo zahteva volja in interes delovnih ljudi.. .a
»... in kot je tudi naša volja,« je pristrigel' Tonetu besedo eden od mladetničeiv.
»Res je tako! To je tudi naša volja. Ali da to ¿popolnim: to je volja vseh, ki ne skrbijo le zase in le od danes do jutri, ampak gledajo na večje daljine in imajo prod očmi usodo svojega rodu in vyega človeštva, je volja vseh, ki imajo svojo osebno čast, svoj ponos, svojo narodno in družbeno zavest. Takšna volja ni nikomur v napotje, ker ni v navskrižju s pravicami, potrebami in zahtevami drugih nnrodov. V takšni volji jc ljubezen do svoje in spoštovanje tuje zemlje ... Ali ni to najlepše voščilo za Novo leto?« je rekel Tone.
»Pošteno misliš, otrok moj,« je rekla mali in takoj osupla dostavila: »Oujte!... Dvanajst jih je odbilo .. Koneo ... in začetek .. .a
Vsi so si voščili po domačem obi-čiiju in obnavljali željo, da bi se čimprej uresničilo očetove in Tonetove napovedi.
J-F.
na predsedniškem prestolu četrte republike ?
PARIZ — Osem dni in sedem noči je stala na prostranem trgu, ki se ponaša s spomenikom Ludviica XIV. na konju, pred Vcrsaillskim dvorcem osamljena limuzina predsednika republike Francije in čakala, da bi že končno dobila svojega novega gospodarja. Vzdolž Elizejskdh poljan je osem dni in sedem noči nepretrgoma bdela častna straža, ki se je v določenih časovnih presledkih izmenjala, da pozdravi prvo vožnjo novega poglavarja države v njegovo rezidenco Elizejsko palača — čeprav ho formalno zasedel predsedniški »prestol« šele 16. januarja, ko poteče Auriolova predsedniška doba.
Končno je po trinajstem glasovanju lim-usina pričakala svojega ¡novega gospodarja ta. tudi časjtna straža vzdolž Elizejskih poljan je lahko opravila svojo dolžnost. V limuzini pa se ni pripeljal niti La-niel, veletadustrijalec, ki je bil med vojno sicer ugleden član gibanja odpora, niti socialist Naegelan, niti Jacqutaot, temveč Rene Coty, ki no ga kandidirali neodvisni, potem ko je njihov kandidat Jiacquinot po dvanajstem glasovanju odstopil.
KONEC DOBER, VSE DOBRO...
Takoj po razglasitvi rezultatov so vsd člani kongresa vsbali in zapeli »Marseljezo«. Predsednik ¿e Troquer je za tem čestiltial novemu predsedniku republike. Kanec dober, vse dobro — pravi pregovor in tako lahko rečejo danes Francozi, kljub temu, da je dvoje zamotanih protislovij pritf.lsnlilo letošnjim predsedniškim volitvam močan pečat. Bilo je namreč treba naijti kandidata, ti je hkrati napreden in konservativen, evropejec in proitievrope-jec, laik ta vernik. Drugače povedano: treba je bilo naijti kandidata, ki bi bdi skupni imenovalec za vse tiste nasprotujoče sel težnje, ki globoko razdvajajo ne le parlament, temveč predvsem francosko ljudstvo samo.
Izredno dolgo trajanje teh volitev je torej samo izraz notranje krize. Za to fcriizo je zlasti značilen njen zelo zamotan značaj, Iker je — kot že rečeno — ves prepleten z mnogimi protislovji. Vsakemu poznavalcu francoskih političnih razmer je znano, da je bilo spričo sedanjega razmerja parlamentarnih stil praktično skoraj nemogoče doseči večino, ka bi medsebojno hkrar-ti soglašala v več perečih vprašanjih francoske /poli/tiike, kakor so: evropska vojska, vprašanje laičnega značaja pouka, ta prosvete, vprašanje socialnih reform, državnih investicij, kolonialne politike, itd.
ZMEŠNJAVA NAD ZMEŠNJAVO
Le bežen pogled v to zmešnjavo francoske politike! Narodni republikanci — na primer —, socialisti in radikali bi se lahko sporazumeli ne samo glede evropske vojske, marveč tudi v vprašanju socialnih in gospodarskih reform, pa j!ilh razdvaja stališče nasproti katoliški cerkvi. Medtem ko so (narodni republikanci katoliška stranka., so socialisti in radikali odkrita, protakle-rikalci. Na druga strani pa bi lahko tako imenovani zmerni (neod-Milsni in kmetje), narodni republikanci in degollisti (našli v notranjih zadevah gledišče, pa jih razdvaja stališče nasproti evropski vojski.
Pripetilo se mi je, kot že tisočem drugih državljanov, da sem na križišču v Kozini čakal na avtobusno zvezo v kraško prestolnico Sežano. Nisem hal sam. Tudi nekaj brhkih možakov, žen in deklet v naj Ion nogavicah je cepetalo, prekladalo nogo z noge, Šklepetalo s pravimi zobmi in poskušalo obdržati ravnovesje. Pihala je namreč tista hudičeva burja, ki jo poznajo samo iKraševei, čiči, Brkini in Vipavci do ki ji ne moreš do živega. Ona pa tebi more, In šc kako!
Stiskali smo so ob 'hišnem zidu in čakali na move sunke burje, za katere pa ne moreš mikali vnaprej ugotoviti, od katere strani ite bodo iz-nenadili. 'Naš človek je na burjo že od rojsLva navajen, zato se je že v rani mladosti priučil obdržati ravnotežje, kakor tisti cirkusanti, ki hodijo po debeli vrvi na krovih štirinadstropnih hiš v mestih in prodajajo svojo umetnijo za denar.
Ko sem iskal prostorček, kjer bi ee moje noge najbolj uspešno uprle hudomušni in zahrbtno nagajivi burji, sem se spomnil nenavadno pametne zamisli iznajdljivih Krašcv-cov, da bi sc dalo burjo izvažati v London, kjer jim kot sir gosta megla dela hudo preglavice in povzroča mestni občini (letno milijonsko škodo. Če bi izvažali tja burjo, bi v. Londonu in sploh v Angliji vedno sijalo sonce, kakor na našem Slavniku, razen kadar mora po pravilu in potrebi deževati. Naš okraj, ki jc sedaj najsiromašnejši v vsej Sloveniji, bi (tako dobil dragocene devize, čistokrvne funte, s katerimi bi spremenili naše ¡roličave v pravi raj s samimi Evami, ki bi nam na vsakem koraku ponujale brkinska jabolka. Gre samo za to, kako burjo spakirati, oziroma iznajti jc treba embalažo, pa bo šlo vse kot po loju in bomo neizmerno bogati.
Take misli so me sprelotavalc in skoraj zazibale v tisoč in ono noč, ko je končno vendar neslišno pri-drdral ekapresni avtobus iz Podgra-da. Z elegantno potezo je zavil na
ovinku in usmeril svoj rilec proti Divači. Ko so (je sopihajoče ustavil, smo se soglasno zagnali proti njemu kot k skrinj; zaveze. Prerivali smo se pri' ivraitih, no oziraje se na »lopo obnašanje, na predalo^, sardtom in
da je Kozina ne samo železniško in cestno križišče, kakor zatrjujejo geografi, ampak predvsem veliko križišče burje. Te resnice nliso doslej »pogruinitali« niti sami Kozinci, ki živijo tu že od Adama.
Borovci kljubujejo tudi najhujšim napadom burje
nosečim«, kot piše na tablici bli7.11 vozačevoga sedeža. Burja ustvarja med ljudmi enakopravnost in tovarištvo, se.ni ugotovil, iko mi je uspelo preriniti se v (vozilo in ko sem na svoji nogi začutil težak škorenj Br-kiiia. ki se je menda zadnjič ohril za shod oziroma opasilo.
V izol-iki tovarni konzerv n.-- znajo tako strokovno zložiti rib v škatlice, kakor smo se mi »poš'.:htali« ■v podgrajškem ekspresu in to brca vsake pobudo sprevodnika, temveč edinole na pritisk od zunaj — na pritisk burje.
Oh itej priložnosti sem se spomnil,
Ena burja prodira po vseh načelih strategije z Nanosa minno Senožeč in Divače skozi vrata ipri Rnidiku ter nadaljuje svojo pot iz Kozine proti Pesku 5n Trstu ali pa naipirej proti Istri, kakor se ji pač zljubi. Druga, ki je veliko močnejša, prijadra veličastno orl Reke skozi Podgrad, Obr«r in Materijo ter se v Kozini samo (prisr&io-Iedeno pozdravi s svojo iihkejšo sestro z Nanosa. Ponosno in možato nadaljuje svojo pot mimo Piska in Bazovice v Trst. Tu od (jaze zaradi (pomehkuženosti meščanov večkrat itako razsaja, da marsikaterega Tržačana, ki ga zaloti na ulici, z vso silo in zahrbtno vrže ob
Slavolok smage v Parizu
tla ali pa mu iz maščevanja spusti kakšen korec s strehe na igilaivo, da se je spominja potem vse svoje življenje ali pa vsaj večnost, če ga je strešna 'opeka zadela v polliio, k.i-ko-r pravijo temu srečanju opeke z glavo vojaški strokovnjaki.
Burja je zelo muhasta pošast. Ia ljudi se norčuje in jim nagaja kot parkellj (malini otrokom. . 'Nenadoma Itii pride za hrbet, te požene in butne oh ziid ali Iti pa sname z nevidno roko klobuk z glave. Z njim se poigrava visoko v zraku, iga spusti za hip na itla blizu itebe in prav iv tre-muilfcu, ko ga opotekajoč hočeš prijeti iz roko, ga cikajoče kot kača odpihne daleč proč. Tako se včasih poigrava s toboj .in (tvojim klobukom ituidi po celo uro. Meče de po tleh, vrže le čez trnjev .ali ibrimjev' grm, zraven se ti reži v uho od veselja. Zmuči ite, da se spcetis bolj kot pri košnji in če si prav dobeT, ti klobuk pusti 'zmečkam nekje ob zidu ali v robido v ju, ker je na podi proti Trstu opazila novo ante-v, nekega trojega sotnpma, s katerim ponovi Isto komedijo.
Tako se igra vso pot od Vefehita, 'kjer je njent skrivnostna porodnišnica, pa vse 'tija do Trata, kjer je v stoletjih hudobnim meščanom pometala v morje že na tisoče in .tisoče klobukov, največ borsalinov, ki imajo velike krajce. Z njimi pač nima veliko usmiljenja.
■Naši ljudje pravijo, da se burja rodi tam nekje piri Rdku, ženi v Trstu in da iiimre v Benetkah. Tisto veselje pred žcniitvijo v Trstu, ki mu lahko rečemo mladeniška razposajenost in norost, pa stresa nad našimi Čiili, Brkini, Kraševei in Vipavci. Koliko dreves je že ipomendrala na svojem strašnem pohodu, koliko rodovitne zemlje odnesla v doline, .dolinice in kotanje. 'Do golega je slekla velike predeli; naše dežele, tako da stršijo iz nje samo kamniti udje, kakor kosti pri starih revmatičnih bolnikih pred zadnjim zdrhlijajem.
(Nadaljevanje na 12. strani)
Medtem, ko so narodni republikanci navdušeni pristaši evropske vojske, so degofcsti njeni odločni nasprotniki, zmerni pa so rezecrvfeair.r.
Zanimivo je, da se novi predsednik Rene Coty do svoje izvolitve ni nikoli izreked o evropski obrambni skupnosti. Wash/ngtonu najbolje 11-gaja to, da je Caty vedno zagovarjal revizijo ustave, in Vidijo v tem znamenje, da se Francija namerava lotiti programa reform, ki bodo omogočile, da bo Francija lahko 1-meda bodij stalne vlade.
ZAMOTAN KLOBČIČ
Kaže, da je vprašanje evropske obrambne skupnosti najbolj kočljivo vprašanje francoske politike, čeprav je Frainaiija po dolg h in težkih porodnih krčih končno le dobila novega predsednika republike. Ko je 1. 1951 Amerika bojazljivo, a naislednje leto že odločno izjavila, da žefli zgraditi na razvalinah »ver-mahta« novo nemško .armado, je prestrašena Francija dojela to njeno željo kot hude sanje. Toda Washington je prepogosto .jtaražal to svojo željo, da bdi jo bilo mogoče dojemati tudi vnaprej kot sanje. Francoski minister Schuman in predsednik vlade Pleven siha predložila, naj se osnuje evropska obrambna skupnost. Amerika je brž sprejela ta predlog ta dala svoj blagoslov: sledil je podpis pogodbe o osnovanju evropske obrambne skupnosti v Parizu. Sest evropskih držav je dalo svoje podpise na dokument, za katerega so nekateri trdidii, da pomeni začetno obdobje plana o končnem zsddnjanju Evrope.
Francozi pa imajo s svojim nemškim sosedom slabe izkušnje in v novi nemški armadi so že videli 0-
fcoroženo isMlo (bodočega »četrtega-raj-ha«. Z.ajto jim .ni bilo prav nič po volji, da bi mirno gted'afli, kako se fcisočlente tradicije francoske vdj-ske, ki slednje sicer zelo neslavno nadaljuje v Indokini, vtapljajo v morju anonimnega evropefema. Zahtevali so, naj se pogodba o atlantskem paktu podaljša na 50 let, dar Ije zagotovilo, dia nemške čete na bodo zamenjale ameriških in britanskih v Evropa, tako da bi pogodba dobdaia z.na5aj oborožene skupnosti brez »utopičnih« pojmov o skupni zastavi, skupnih uffliformah, mešanih formacijah in .podobnem.
Posledice vznemirjenega stališča Francije, o kateri sta se Amerika dJn Anglija pričeli izražati kot o slaboumnem otro&Jčku, so vplivale kajpak tudi na predsedniške volitve, po .DuMiesB.vem ultoimatu so bila Francozi ogorčeni, a kljub temu niso izgubili popolnoma smisla za realnost. Zato je moral postati — čeprav šele po trinajstem glaisovanju — novi predsednik človek, ki pozna srednjo -pot ta ki se ne navduši prehitro za ta ali oni načrt. Američani so sicer izjavili, da je francoska politefca »samomorilska«, vendar te izjave ne smemo vzeti resno, ker Amerika pač mislč, da mora Evropa poslušno slediti njenim ukazom. Sicer pa — kdo lahko dokaže, da je stališče Amerike pravilno? Dejstvo je, da se nam je v teh dneh pokazat la evropska obrambna skupnost kot zelo zamotan klobčič, ne moremo pa trditi, če ga bo nova osebnost francoskega predsednika republike uspela edviti... Zaenkrat je Rene Coty še sfinga — vsaj za London in Waishington v vprašanju evropske obrambne skupnosti.
B. G. Bruno
a
5
U s
ÍX
1 g
g
£ H
a s
»Driga punčka Mflja, jaz nimam časa, zato nikakor ne bom mogel s teboj zvečer k dedku-Mrazu. Pojdi sedaj lepo a teto LMko na njen dom ta, ko nastane temna noč te bo ona odpeljala v DID, kjer boste pričakali dedka Mraza,« je rekel očka, potem ko ga je punčka Maja ž« ■petkrat zaprosila,- naj gre tudi on Zvečer v DID aVefi očka, lahko se pripeti, da me bo hotea dedek Mraz v svo-ji velikanski košari, s seboj v svoj snežni-tedeni grad sredi, gozda. Kaj bo reikea potem moj očka, če ne bo več njegove punčke Maje domov? Ali. ne bo jokal noč in dan?,
»Ne boj se, punčka Maja, saj dobro vem, da te ima dedek Mraz rad, zeilo rad, zato Ker si mi ta mesec samo dvajsetkrat nagajala namesto stokrat. Razen tega bo 9 teboj teta Ldaifca, kit se je včasih cedo dedek Mraz aboji, če je ona hude sape, čeprav je dedek Mraz burjin mož' Tvoj očka se bo nocoj vsaj dobro naspal, ker mu ne bo nagajala punčka Maja.« Nič' ni torej pomagalo — očka je vztrajal pri svojem, čeprav so se punčki Maji pofcaaafljo solze v očeh. Vendar je ubogala, ko ji je teta Lirika oblekla veliko kosmato suknjileo iz zajčjih kožic in potegnila čez glavo velikansko kučmo, tudi dz zajčjih kožic Sedaj je bila punčka Maja zares kot pravi beli medve^ dek. Kdo drugi bi rekel, da je bila kot beli škratelj Kdo tretji bi rekel, da je bila kot snežni' nuožek. Potem se je globoko priklonila ta rekla: »Lahko noč, ljubi očka!« — Pa tudi očka se je globoko priklon® ta rekel: »Lahko noč, punčka Maja!« Odšli sta s .teto Irizako strašansko daleč, celih petnajst minut daleč na Lczikin dom. Toda bilo je še tai ure do večera. Teta Lizika je hotela priti zelo lepa pred dedka Mraza in pred vse številno mlado in staro občinstvo. Punčka je vedela, da .trajajo taka priprave za lepoto dolgo dolgo, kar dve uri, če ne tri. Medtem ko je teta Lizika postavila pred se pet oblek in m premišljevala, kattsro naj bi oblekla, medtem ko ja tefca Lizika prifpravljala barvice, da bi bila njena lička čimbolj rdeča, je punčka Maja že prelilstala pet slikanic, odlomila nogo in odtrgala rep črnemu pajacu, nakar se je začela neznansko dolgočasiti Spomnila se je na očka in zopet so se ji pokazale solze v očeh. »Danes je bili očka grd, da ni hotel z menoj v DID. ,0 mogoče pa ni grd, mogoče ga je punčka Maja užalila s kako stvarjo, da je sedaj ves žalosten ta se skrivaj joka doma. Da, prav gotovo se joka ta potolažiti ga bo treba.«
Punčka Maja na dolgo odlašala. Vedela je, da tega
BOGOMIR MAGAJNA:
Punčko Moja
in
dedek Mraz
(Ladkatu iz Valdoltre)
Ameriški učitelji radi vodijo otroke na izlet v FUadelfijo, da si ogledajo v tamkajšnji Dvorani neodvisnosti zvon svobode, ki. je prvi naznanil 4. julija 1776 sklep o neodvisnosti, britanskih severnoameriških kolonij. — Razpoka se je pojavila na zvona 8. julija 1835, ko so zvonili ob pogrebu vrhovnega sodnika Johna Ma rshala
ne sme povedal teti Liziki, da bo sedaj stekla domov ta da bo dala očku poljubčka, da ne bo več jokal, da jo bo vzel v naročje in odnesel v DID. Teta Liizika bi je sedaj ne pustola od sebe. — Punčka Maja se je skrivaj snlazii» iz stanovanja ta tekla kar brez plaščka, kar brez kučm« nazaj domov. Potiho, potiho, da bd še miška ne slišala, je odprla vrata stanovanja ta stopila v predsobo ta obstala tam kot okamenela. Druga soba je bila polno ra»-svebljena. Pred veMkim zrcalom pa je stal ljubi očka iin si natiikal na obraz velikansko belo brado, pod nos velikanske bele brke, na glavo velikansko belo kučmo. Na stolu poleg njega je visela velikanska bela halja, ob stolu velikanski koš, v košu vse polno igrač.«
»Ha,« je pomiilslala punčka Maja, ,polna silnega presenečenja. Sedaj pa vem, da ni dedek Mraz nihče drugi kot. moj očka.« — Zvilta pa, kot je bila, se ni hotela ia-dabi punčka Maja, ampak je oddrsaila iz stanovanja potiho, potiho, da hi še miška ne slišala, ter zbežala naaaj na stanovanje tete Lazfike, ki si je pravkar na/taknila na glavo sinji klobuček ter stegnila jezik proti zrcalu, vsa zadovoljna, da ji klobuček pristoj.i. Dvorana doma igra in dela je bila že nabito polna cicibanov ta cicibančic, ko sta z Liziko vstopili, res zadnji čas, kajti že je med godbo ta trombo prikorakal na oder dedek Mraz, spremljan od volka in medveda. Punčka Maja je stisnila prstk« na ustka, da bi se glasno ne zasmejala, kajti sedaj j« vedela, da tisti volk ni pravi volk ta da taisti medved na pravi medved. Najbrže je za medveda sam stric Bajbaj, za volka pa boter Vladimir, očetov prijatelj.
Oioibani in cicibančice so trepetali od strmenja m pričakovanja, ko jih je dedek Mraz drugega aa drugim klical pred oder, jih spraševal, grajal, hvalil ta obdaroval kar se da mogoče bogato. Punčka Maja pa je komaj dušia smeh v sebi. Ko pa je dedek Mraz tudi njo poklical pred oder ta jo začel grajati, ker prevečkrat nagaja doma svojemu očetu, kateremu je zadnjič v pipico celo paprike nasula, da je očka potem kihal dvajset minut, sa punčka Maja ni mogla več vzdržati ta se je začela smejati na ves glais in se ni nehala smejati, čeprav sta začela medved in volk renčati kar se da strašno ta grozno.
Ker jo je dedek Mraz gledal vedno bolj strogo, j« punčka Maja vzkliknila: »Oj očka, kako si srčkan v teh brkih, v tej dolgi brada, s tem velikanskim rdečim nosom, s to dolgo belo haljo, oj očka, kako si luškan, pa tudi medved stric Bajbaj, pa tudi volk boter Vladimir.« V nabito potai dvorani je vse, prav vse planilo v smeh, razen prav majhnih eteibabnov ta cloibamčic, ki se še n® spoznajo na take stvari. Smejali so se na vse grlo tudi dedek Mraz, medved in volk. Očka dedek Mraz, pa ni mogel drugega kot postavita punčko Majo v koš, naložil si je koš na hrbet in odnesel v njem punčko Majo domov; teta Lirika pa je morala peš.
latod
in p%incc*ká žu&sdana
TONE PAVČEK:
SC O L B SI E
v gradu ob jezeru je živela hu dobna kraljica Zlatavida in njen sin Drago, ziatolas mladenič. Njegovo največje veselje je bilo jezero, na katerem so rasli prelepi lokvanji. Med tem belita csvebjem je živela čarovnica, spremenjena v ostudno žabo. Ponoči se je spremenila v netopirja. Toda za to m vedel nihCe razen kraljice, njene zaveznice.
Nekega lepega spomladanskega jutra, k» je Drago še Sladko spal, je slonela Zlatavida pri. oknu in kovala črne naklepe proti sinu. Tedaj se je spomnila čarovnice. Ogrnila si je rdeč plašč in kot blisk zdrvela proti jezeru. Obe hudobna ženi sta sklenili, da spremenita DragOta v laboda in potem ostaneta sami na zlatem prestolu. Kajti Drago je bdi prestolonaslednik in zato ga hudobna kraljica ni marala.
Ko se je Drago sprehajal po vrtu, ga je premagal spanec. Toda v spanju se mu je približala grda čarovnica fin ga spremenila v belega laboda. V zadnjem hipu pa se je mladenič čarovnici zasmilil in dejala je: »Bodd labod, toda ne za vedno. Reši! te lahko najlepša de-klaJca tega kraja.« Potem je odšla.
Drago je dolgo plaval po jezeru, da je prišel do srebrnega gradu, kjer ¡je bilo vse polno labodov. Pridružil se jam je in ostal pri njih. S svojo lepo žalostno pesmijo je privab:l princesko Zvezdano. Ko je poslušala njegove žalostihke, ga je vzffju-bila. In vsak dan je posedala ob jezeru ter poslušala petje belega laboda.
»Zlagal si se- Če hi bil zares najsrečnejši č'ovek na svetu. ne bi po-tabor»], mojega IH>s*S6T«!«
Na Koroškem
Ko je prišla vest, da odpotujemo v Avstrijo, sem se zelo razveselila. V Postojni je bilo naše zbirališče, drugi dan pa smo odšli v Ljubljano. Med potjo smo prepevali, čitali knjige in se razgovarjali. Iz Ljubljane smo se odpeljal proti Koroški. Ko smo prestopili našo državno mejo, smo zapeli koroško nairokino pesem, da bi' tako pozdravili svoje rojake. Na Vrbskem jezeru nas je čakala ladja, ki nas je odpeljala v počitniški dom. Tam smo ostali 21 dni.
Sprejeli so nas zelo lepo, z avto-bosom smo se vozili skoraj po vsej Avstriji, tudi z žtf&nitoo smo se peljali 1460 m visoko. Prekmalu je prišel čas, ko smo se morali vrniti. S petjem in lepimi pozdravi smo se poslovili od naših rojakov.
Napisala PURKAT 2ANI učenka 1. razir. gimn, iz NOVE VASI na Blokah
V
Pri Trebušniku so klali in koline nam poslali: trintrideset klobas in to kakšnih ! Jojme nas! Z vozom so jih pripeljali, z vozom in še s parom konj in pomislite, da dali ta zaklad so nam zastonj! To res prave so klobase, v njih na cente je mesa, cela gora vsaka zase in še meter, dva lesa! V naši veliki omari komaj prostor smo našli. Da darilo se pokvari? Kar bodite brez skrbi! Z volčjo pridnostjo udušili bomo dar ta v pravi čas, potlej s Špelami kurili peč vso zimo, če bo mraz.
Sla bi okoli sveta, toda...

Prišel pa je čas, ko se je Zvezdama marala poročiti z nekim tujita princem. Določili so dan poroke in princeska je vedela, da je to tudi dan ločitve od lepega laboda. Zato je šla še zadnji dan na vrt, da bi slišala njegovo žalostno petje, petje tako prelepo, da ga je Zvezdana vzela v naročje in ga vroče poljubila. In glej, zgodil se je čudež! Mali labod se je spremenil v prekrasnega mladeniča — kraljeviča Draga, ki' se je zahvalil svoji rešiteljici. Zdaj ni marala Zvezdana ničesar več slišati o tujem princu, s katerim naj bi se poročila, kajti ljubila je Dragota. In kmalu so res praznovali srečno poroko dveh ljubečih se src.
Napisala HERFART BRANKA, učenka IV. r. gimn. iz POSTOJNE
Srečen človek
ARABSKA PRIPOVEDKA
Neki ¡bogat Arabec (je napravil pred smrtjo oporoko, v kateri je zapisal, da vse svoje imetje zapušča najsrečnejšemu človeku na zenuljii. Enemu izmed svojih prijatelljev je poveril nalogo, da najlde <te-ga najsrečnejšega človeka in mu izroči njegovo premoženje, to jo velik fcnivčeg, r katerem jo bilo .bogatitve.
Ko so se v.račailli a pogreba', je pokojnikov prijatelj, ki je moral izpolniti njegovo poslednjo vodjo, razmišljal, kako bi našel najsrečnejšega človeka. Pa Se je domislil in razg-la: sil, da vsak večer sprejema kandidate za bogato zapuščino.
Že naslednjega dne se je preid njegovimi vraidi kar trik) ljudi in vsi so mu zatrjevali, da bi moTal ¡biti kov-čeg injihov. Toda naval je postajal od idile do dne večji in izvršilec pokojnikove voilje si mii znal pomagati drugače, kakor da je objavil ime zmagovalca, tako da bi se znelbiil vsiljive množice. Ko je najsrečnejši človek na svetu slišali imenovati svoje ime, t?o miu je na obratu pokazalo za-¡dovdljitvo. Presrečen jo vzel korčeig z 'bogastvom, toda, kio ga je doma odprl, je vddel, da jc poln kamenja. (Na dnu pa je ležalo pisemce, ki ga jo napisal bogati Aralbec, preden je umrl:
Nekoč mi je poštar prinesel pismo. Veste, kaj je v njem pisalo? »Čestfiibaino!« Cestitaflli pa so mi zato, ker sem na loteriji lovskega društva zadela glavni dobitek — pot o-koli sveta! »2elMmo vam srečno pot,« so še zapilsali, »sin budi zemljepisno kairto vam pošljemo, kakor hitro sporočite, na katero stran sveta potujete.«
iPremišljevaDa sem, na katero Stran naj bi najprej šla. Več glav več ve, sem se spomnila, pa sem vprašala babico. »Pojdi daleč« mi je svetovala, »prav do morja!« U-boga babica! Njej se je zdelo, da je morje na koncu sveta.
Stric pa mi je takole svetoval: »Sveit je že več ali mainj ljudem znan, zaJto me ubogaj in pojdi na Severni tečaj. Videla boš polarno svetlobo, obiskala Eskime, videla bele medvede, imože, kite in bele lisice.«
To se mi je zdelo zelo privlačno. Doma je bilo vse v potovalni mrzlici, kupilil smo vso potrebno opremo: tri kožuhe iz belih medvedov, dve 'krzneni kapi (ena je btilia za rezervo, če bi bilo preveč mrzlo), nepremooLjive krznene škornje, dve teTmos^stekleniCi, petrolejsko svetilko, velike sanke in lopato (v slučaju, da me kje žamete) :n veliko slikanico za prvega malega Eskima, ki ga bom srečala na svoji poti.
■Gledala sem celo goro stvari, ki so čakale pripravljene, da bi jih vzela s seboj in pri tem mislila, kako bom v taistem mrazu zmrzova-la. Tako me je miniilo veselje.
»Ce želiš, pa pojdi v Afriko,« mi je rekel brat, »videla boš krokodile, nilske konje, božalla boš lahko ža-ratfO po dolgem vratu in videla antilopo, kako beži pred teboj, da se kar kadi. Oh, pa še čreda slonov v džungli, to bil bilo zares zanimivo potovanje.«
Seveda sem takoj na vse prCutaila. Hura, šla bom v vročo Afriko, namesto na mrzli sever.
In začela sem kupovati nove stvari: belo platneno obLeikio,, velijo tropsko čelado, mrežo proti komarjem. Ko sem premišljevala, kaj mi še manjka, mi je brat ponudiii veliko puško: »Tudi to boš rabila, saj se boš morala branili proti levom
in tigrom, raznlitm kačam in drugim nevarnostim!«
»Kaj? Ali so vsi ti tudi v Afrilki?« m pomislila sem, da bi talilo najbolj pametno, če tja sploh ne grem. Kar ko pa naj se branim sama proti vsem tistim nevarnostim?
»TU si zares zanič,« mi je očital brat, »pravi' strahopetec si! Nikoli ne boš videla tujih dežel in divjih živali.«
»Videla bom!« sem rekla zmagoslavno fin odšla v živalski vrt, bratu pa sem podarila vozovnico za okoli sveta. Odločil se je, da gre v Afriko. Toda naše priprave in dogovarjanje je trajalo tako dolgo, da je letalo odletelo brez njega.
In ko smo gledali v letalo, ki se je vedno bolj odldaHjevalo, sem se zbudila v svoji postelji.
© i t r i g si
(Japonska PRAVLJICA)
Na dnu morja (je živela nekoč ostriga. Imela je, koit rse ostrige, zelo trd« lupine, ki jih je, kadar je zaslišala kak šum, zaprla, tako da hi človek mislil, da se ji ne more nikoli zgoditi kaj slabega. Ribe v morju so 'jo zaradi toga zajvidale in govorile: »Blagor tebi, oštriga, ko 'imaš tako močno trdnjavo. Če jo zapreš, <"i na varnem in lahko žiiviiš lupo in brezskrbno življenje!«
jRca je ¡to,« je odvrnila oštriga pa-meJtno in ponosno, stola čeprav sem inrein vsake ■nevarnoati, vseeno nisem »rečna. 'Predoil'gočasno jc tako življenje !«
V tem hipu so se rilbe zelo vznemirile in voda sc je pričala peniti. Ostriga 'je naiglo laiprla ilulpiine in »i mislila: »Ah, te uboge ribe! Gotovo je tu zopei kaka mreža ali trnek. Vesela sem, da sem tako varna v svoji lupini. Da, da, vedno je treba bita previden!«
Ostriga je >btila cisto .pri miru. Ko pa se jc šum polegel, je hotela videti, kaj se je zgodilo in je odprla ¡lupino zelo počasi in previdno. Toda, o groza! Na njeni lupini jc bil listek z napisom: »Ta oštriga slano dva novca.«
Bila je na trgu na ribičevi stojnici.
REŠITVE
ZAMOTANIMA: Ivan Cankar.
REBUS: Na eni nogi stoji, v glavi ima srce (zeljna t a glava).
VELIKI KVADRAT: 1. maj, ata, jaz; II. elta ¿trn, Ana: III. sol, ose, Ica; IV. rum, uta, iuat. Vse štiri kvadrate povezuje beseda TRST.
kilčsMmJMe
Kaj pomeni ta slikanica? (Rešitev v prihodnji številki).
Po dolgem času se je oglasil naš mali dopisnik iz CERKNICE, UDO-VIC J02E. Piše, da pridno prebira naš pionirski kotdček, čeprav ni' nič pisal. No, potem pa ga je zbOdlo, da se drugi tako redno oglašajo, malo mu Je bilo nerodno, pa je še sam prijel za pero. Tako je prav, ljubi Jože, in če me moj stari spomin ne zapušča, si včasih tudi1 kaj drugega napilsal. Upam, <Ja bom tudi zdaj dobil kak tvoj prispevek, poleg križanke, 'ki si jo poslal.
Samo rešitve so .poslali tudi pionirji ':z SV. TROJICE, dn sicer: MAČEK FRANC, PETRIC ANNE-MARIE, MODIC DRAGICA, OTO-NICAR MIEKA, KNAP JANEZ, ŠTRUKELJ FRANC in ZALAR ANTON,
Naši pionirji iz SV. TiROJIOE pa niso reševali samo uigamk, ampak so tudi pisali pisma. Tako je OTONI-ČiAiR MILKA iz 5. Tazreda poslala spis o »Lisici 'in kokoši«, 'ki ga bom ob priimki priobčil. MODIC DRAGICA iz 7. raizreida piše, da vsak petek ■težko čakajo, d« pride Slovenski Jadran. Takoj se lomijo reševanja križank in drugih ugank. Ves pionirski odVed iz Sv. Trojice je šel v Novo vas iposiLušait naše književnike, ki so jim brali svoja dela. Dragica po-zdravili a vse naše kotličkarje, posebno pa ONOINO MiAJiCiEN IZ TRSTA. Tvoj spis «Izgubljene ovce« bom V kratkem objavi!. Oglasil se je tudi DOBRIN VOJKO, ki je precej časa molčali, toda lepo se je opravičil in poslal nekaj lešnikov, tako da naimje res ne morean b itil liiuid.
Iz STiRlMOE pri Postojni je pisal naš idobri izinauac JENCEK LADO.
P osi.al je tudi rešiltetv .izpreniiinjeval-ke in dve risbi, od katerih hom vsaj ono igotovo objavil. V pismiu pa je maš Lado napisal, ida so te dni gledali v potujočem kinu ifiUm o tuberkulozi. 'Fiiilm je .bil vscan zelo všeč in so se iz njega veliko naučili.
Iz STODENiA pri Postojni so poslali rešitev nzpreaninjevaike sledeči
pionirji: MILAVEC VIKTORIJ, KO-LENC MARIJA, SIRCA A.LDO, KORAL ALOJZIJA, BREZE C MILENA ■in PODBOJ MAGDA. Sirca Aid o mi je poslal ituidi zelo fopo risbo in neko pesem ¡brez naslova. Toda risbo hom objavil le, 'če mi Ajdo da častno pionirsko besedo, da jo je sam narisal.
Ljubko rishieo mi je narisala naša mala 'znanka iz POSTOJNE. LILIJA DRAGUŠKA, učenka 1. razreda. Napisala je tudi, da je dedek Mraiz že nekje na cesti srečal njenega očka in mu dal zanjo lepe knjige. Jin zdaj najbrž Draguška že pridno here tiste čudoivite pravljice. Gotovo si bila pridna, ljuba Diraguška, da sc te je dedek tako kmalu spomnil.
Iz ZATOLMINA sta se oglasila naša stara in dobra izuanca NADA in RADKO SAVLI. Nada piše, da je t mislih šla na obisk 'k stricu Mihi v Koper. Napisala je lep spis o materini ljubezni, ki ga bom seveda objavil. Nada nas vso skupaj prisrčno pozdravlja lin posebno šo pionirje ia SV. TROJIOE, KOROŠEC ELKO, BEiČA JOiŽICO in vse druge naše male ikotinikarje. Tudi njen bratec, Radko, je poslal, prav tako kot Nada, rešitev izpreminjeivalko in spis o izletu v Trcmto. Gotovo nami je nai mali iplaininec kaj lepega napisal, kal bo zanimalo vse naše pionirje. Pran danes pa sem prejel od obeh naših zmancev, Nade in Raldka, prelepo raz-gjleihiico z voščili k iNoveimu letiu. Prisrčna hvala! Prav isto vama želi tudi stric iMiha!
Ie RIŽANE je pisala FURLAIS MARIJA, učenka <5. razreda, da 40 imeli pri njih mladinski športni daij in so šli na izlet v Sooerb, skupno s pionirji iz Črnega kala. Ogleidali so si tudi podzemsko jamo s kapniškimi stebri. Izlet je bil tako lep, da bo vsem skupaj ostal dolgo v opominu, Upam pa, da se bodo mala Marija, in tudi drugi pionirji iz Rižane še oglasili.
Pionirski odred »TONETA TOMŠIČA« iz GORENJEGA JEZERA jc poslal rešitev izpreminjovalke tei praivujo, da so redni čitatelji Slovim-nkega Jadrana. V Imenu vseh pionir-jev je pisal ŠEPEC JANEZ, ki pravi, da mi pošiljajo 'tudi spis o nastanku Cerkniškega jezera. Toda tega spisa žal v pisanu ni ¡bilo, verjetno se jo kje zamešal. Upam, da
bo bo Janez še oglasil in oni pojasnil, kako je s to zadevo.
ALENKA ŠTELE iz POSTOJNE ni že dolgo nič pisala. Da pa no bi mb ¿KI, da je lena, mi je pojasnila, da so uči v šoli ikar dobro, obiskuje p» tnidi glasbeno šolo, kjer se uči klavir in glasbeno teorijo. Vse to mo je zelo razveselilo, posebno ko senj videl, da je .mislila tudi name lin mi poslala križanko, ki jo je sama sestavila.
Iz KNEŽAKA me pozdravljajo pionirji 4. razreda rim. tnapisali so tudi, kaj pri unjiih delajo. Le poslušajte! 'Ob vsakem državnem prazniku nastopajo s .petjem iin deklamacijami, za Novoletno jelko pa pripravljajo »Jurčka«. Pridlno se učijo, kei bodo kmalu spričevala. In še to so povedali, da so z mašim časopisom izelo ¡zadovoljni in da imajo v šoli vsi copate. Upam, da sc boido še kaj oglasila.
Pionirji iz TRNOVEGA pri ILIRSKI -BISTRICI so se tudi oglasili, da ne bi mislili, da so taki zaspanci Pisali so učenci 4. a razreda (v njihovem imenu KRIŽMAN MARICA, ŠAJN SREČKO in LENARČIČ MAJDA). V pismu so se tudi pobahali,. da so od prionirskega štaba iz Ilirske Bistrice dobili prehodno zastavico koit najboljši pionirski odred. V proslavo praznika JLA so 'imeli turnir, za Novoletno jelko pa pripravljajo lep spored. Tiuidi njih so obiskali naši književniki. Imajo svojo pionirsko pesem, ki pa je žal predolga, da bi jo priobčil. Vsem pionirjem v Trnovem lepe pozdrave in upam, da se bodo iše kdaj oglasili.
Prvič se oglaša iz SPOD. IDRIJE dijakinja nižje gimnazije ERŽEN MARIJA. Takoj vam moram povedati, da jc naša nova mala dopisni-čarka edina, ki je rešila rebus. Vsi drugi ste poslali samo rešitve zamo-tanke. Marija še piše o njihovi lepi Idrijski dolini, o gimnaziji, imajo nižjo in višjo, o pripravah za Novoletno jelko (igrali bodo pionirsko igrico »Krojaček - veseljaček), pravi tudi, da zelo rada bere Slovenski Jadran in posebno še pionirski kotiček. Na koncu je Marija tudi obljubila, da bo še večkrat pisala.
Kakor sem že prej omenil, je ERŽEN MARIJA iz IDRIJE edina pravilno rešila obe uganki, to je rebus-in zamotanko. Zaito je pač nagrada njena, brez žrebanja. Kmalu jo bo. prejela po pošti.
Zdaj pa vam, dragi moji kotičkar-ji, prav vsem, iskreno želimo srečno in uspehov polno Novo leto in da bomo še naprej tako pridno sodelovali in si dopisovali kot v preteklem, letu.-
AAAAABCDEEEIHIJJKKKiKKL LMMNNNOOOOOORRSTTTV
Sestavite iz gomnjlih črk 7 besed, ki jih vpfiišite v dani pravokotnik tako, da boste bralli vodoravno 7 besed naslednjega pomena:
1.	počenjali neumnosti,
2.	drugo ime za sorodnike,
3.	del noge,
4.	zob, ki ga otroci zelo pozno dobe,
5.	lesena opora, na katero se navija vinska trta (običajno pred h'šo)
6.	žiival, tal jo uporabljajo karavane v puščavah,
7.	orodje za obdelovanje zemlje, Is vsake besede vzemite nato po
dve črki (tiste v debelejših kvadratih), ki vam bodo dale Zimski praznik pionirjev.
življenju ?
Mnoge matere skrbi, kaj bodo ii«-kov poslali njihoivi otroci. Nekatere « s !r:ra belijo »lavo, ko so še otroci čisio majhni in jim pri svojim pre-roiHjeivanjih dzbdTajo najrazličnejše pa&Ece, najraje seveda take, ki prinašajo v družbi ugled ter možnost doinrega zaslužka. 0 teli svojih pre-aijsijeA-anjih in naklepih matere govorijo tudi svojim otrokom in otrok, ki ne pozna svota niti no svojih n2}!pjenj, mehanično ponavlja za njimi, da bo rtokoč zdravnik ali sodnik, umetnik ali trgovec.
Neki deček je nekoč svoji družbi pripovedoval, kako bo postal, ko odtraite, univerzitetni profesor. Nje-gore tovariš, ki ni imel nobenih od rfoitta lepljenih namer, je pa prostodušno izjaviJ, da bo postal bilje-Jer v kinu. Tako si bo brezplačno ogledal vse filme, je razlagal, in bo pustil zastonj v kino tudi tiste otroke. K so brez denarja. Oglasil se jc Se fcneiji, ki je skoraj zviška zavrnil oba in rekel, da nobeden od teb poklicev ne predstavlja kdo-vek.";j. Ponosno je reikel, da bo sam pojlal slaščičar in bo ves dan jedel »ake slaščice, ki jili zdaj dobi samo •b TO.lik.ih praznikih.
To so pač otroške iai otročje kom-b matije. V bistvu so samo nc-«ijniaafla otrokova zabava. Toda pa-Mttita maiti bo kljub temu opazovala. kam se razvijajo otrokove želje, kiiliri si v svoj;i 'otroški domišljiji preplavlja svet in življenje. Tisti n. pr. ki je rekel, da bo postni univemzitetai profesor, gotovo ni praSt-,1 do tega sam po sebi, ampak je ^Sšal o tem govoriti odrasle. To-4a prebujanje otrokove domišljave*»-; na ta način, da mu spretno prikazujemo, kak« so nekatera družben; položaji in p o kil i e,i bolj casti-vr«lni in boljši od drugih, ni pra-vfJtao. n,i,ti pametno. Ko se otrok zanimati za delo odraslih, m" mora mati pojasniti, da je prav vsake delo, ki ga človek opravlja po-Steno in vestno, vredno vsega spoštovanja in da je tudi prav tako po-Jireivno delo obrtnika v delavnici, kfkur učenjaka v svojem lahoratori-
9ve spalni, srajčki iz tople flanele
in fcrpla halja iz črtastega volnenega blo°a.
ju ali kmeta na njivi. Prav vsi ljudje so členi dolgo verige naše skupnosti in če popusti on sam Slen. se ito pozna tudi pri drugih. In končno bo mati šo razložila otroku, da višji ¡položaj zahteva od človeka tudi večjo izobrazbo, več truda Ln znanja, Naj otrok cuiti, da je treba kruh v 'življenju zaslužiti in da se je treba za,'to truditi in učirtli.
Otrok mora razumati, kadar zaone premašljovati o dellu odraslih, da ustvarja srečo v življenju delo, pri katerem razvijamo vse svoje sposobnosti. Človek ne najde zadovoljstva v lahkotnem 'in brezbrižnem "i-voitarjenju, temveč :pri izpolnjevanju dolžnosti. Trud in delo pomagala človeku, da se izgradi in postane močan. Nobeno pravo delo ni nepomembno, ker je potrebno človeku in vsej družbi.
Da vam ustmrce v mrazu ne bodo spokale, jih namažate z vazelino. <';e pa imate že spokane, je najboljše, da jih namažate z močno razredčeno armkino tinkturo ( amika namočena v alkoholu). Ko so se že pozdravile, jih zopet mažete z glicerinom.
* * *
Lakasto usnje lepo operem a s sladkim mlekom, nato ga namažemo i surovim beljakom in otaremo z volneno krpo.
OKUSNE JEDI IZ KUNČJEGA MESA
Mlade kunce cvremo, delamo iz njih obaro, rižoto, paprikaš, nadevamo jih ali pripravljamo z razno zelenjavo za tako imenovano eno-ločno jed. To zlasti ustreza na po-deževju, če je treba ljudem kam nesti hrano. Kunce tudi pečemo na ražnju kakor pujske ali koštrune.
JUHA IZ KUNČJEGA MESA. O-čiščeno glavo razsekamo, razrežemo tudi prednji del trupa, pridenemo ikosta, ki so ostale od cvrtja dh vse popražimo v vroči masti, ki smo ji dodali na kocke zrezano prekajeno /slanino in malo drobno sesekljane čebule. Ko meso malo zarumeni, dodamo žilico moke, zarumenimo in zaiijemo. Pridenemo korenček, pe-•tarSilj, vejico temijana in imajaro-r.a, lupino limone in lovorjev list. Vse skupaj pasolimo in pustimo •prevrett, da je meso mehko. Potem malo po.popramo in okisamo po o-kusu — lahko tudi z vinom. K obari ■lahko skuhamo ajdove žgance ali ftakuhamo v kocke zrezan krompir.
Kunčja jeterca lahko pripravimo kot vsaka druga.
OCVRTI KUNEC: Mladega očiščenega kunca, zrežemo na primerne kose, posolimo, povaljamo v moki, raztepenem jajcu in drobtinah, nakar ga ocvremo v vroči masti ali maslu. Poleg zrezkov lahko ponudi-
Tri ljubke, mladostno obleke: prva ima tri£etrtinske kimono rokava in velike žepe. Na prsih je vložek iz belega pikeja z vezanko. Druga je iz lahkeiga volnenega blaga, z dolgimi rokavi in prečnimi obši-timi gubami na životku in na krilu. Tretje pa je krilo z modrcem, ki je zlasti, za jesen in. zimo priljub I jen kos obleke. Pod njim lahko po-nosimo vse stare bluze in džemper je.
mo še pečen krompir, riž in solato.
NADEVANI KU?4EC: Kunoa ope-remo, obrežemo kožico in meso napodimo. Nadevano z drobnim krompirjem, ki smo ga potresli s sesekljanim peteršiljem in timijianom, Nato ga zašijemo in položimo v pe-kačo, polijemo z razbeljeno mastjo, obložimo z rezinami slanine in pečemo. Med pečenjem ga, polivamo, da bo meso sočno. Pečenega razrežemo in naložimo na krožnik ter ponudimo s solato ali pečenimi ja,-bolkamii. Mlad kunec je pečen v e-ni uri, starejši pa se peče tudi dVe uri.
Za nadeve lahko porabimo tudi ina drobne koščke zrezan belii kruh, ki ga zmešamo z raztepenimi jajci ■ter dodamo sesekljan peteršilj in pTekajeno slanino.
■Nadev lahko pripravimo tudd iz riža, ki ga prepražimo na prekaje-nil slanini z zrezano drobno, nekoliko zaliijemo in napol skuhamo. O-dišavimo z zelenim peteršiljem, tirnij anom in majaronom. V hladen nadev zamešamo dve ali več jajc.
PEČENI KUNEC: Očiščenemu kuncu obrežemo kožico, ga osoli-mo in nabodemo s prekajeno slanino. Položimo ga v pekačo, polijemo z v.ročo mastjo, pridenemo peteršilj, korenček,' malo čebule^ Itemijaina ali žajblja, nekaj jagod briinja in popra. Med pečenjem dobro zalivamo s sokom; lahko ga tudi poma-
ki jih - ne MiiogaifeS
V eni izmed prejšnjih številk smo "povedali ženam, kaj m kako naj de-'a.fo, da »olepšajo« življenje svojim možem. Toda zakonska sreča ne bo popolna, če se ne bo tudi mož v svojim odnosu do vas držal gotovih Poskušajte mu torej podtek-aiti tele rrstice, da jih bo prebral, in ee ne bo hotel, mu jih pribijte pod ogledalo, kjer se brije, pa jih gotovo no bo presti. Torej nasveti za moške!
Ko pridete opoldne domov, zlo-vojjno zamrmrajte nekaj v pozdrav, ali pa že na pragu samo vprašajte: »Haj je danes za kosilo?a Potem kritizirajte jedilnik in, če je slučaj-a© med pripravljenimi jedili tndi ▼aša priljubljena jed, lahko kaj do-sfravite o ženini razsipnosti.
Pri miši obvezno črtajte časopis, «ognite se družinskemu pogovora, le od časa do časa zavpijte na otroka ali mu primažite klofuto. Ne bo ottvoč, če mimogrede polijete hlače z jnho ali omako.
Po kosilu se stegnite malo po di-vaKBf, seveda popolnoma oblečeni, ■fctrdi čevljev ni treba sezuvati. Cea se prokrijie s časopisom in rabtevajte, da bo v sobi popolna tiSana. Posebno prijetno bo za vse demače, če je to edini zakurjeni prostor.
Držite se strogo pravil, ki ločijo delo na »žensko« in »moško«. V oddelkih moških del naj bo edinole vaše poklicno delo izven doma in dobro pazite, da se ne zmotite in uvrstite vanj še cepljenje drv, nošenje premoga ali čiščenje svojih lastnih čevljev. Sploh naj bo vodilno načelo, da se strogo in dobesedno ne vmešavate v domače skrbi in delo. Vaše sodelovanje naj bo izključno v nerganju zaradi ž enim:-
ftjPIJ«
' >v. •
ga dela, otrokove vzgoje, slabega gospodarjenja, zaradi njene družine in podobno. Dobro je tudi, da ženi od časa tlo časa poveste, kako bi vi delali njeno delo popolnoma drugače, seveda bolje, in kako bi
sploh lepše in laže živeli, če se ne bi nikoli poročili.' Ce vam žena namigne, da bi kaj rabila, ji vsekakor pojasnite, da denarja ne pobirate na cesti, ampak da ga težko zaslužite. Ne pozabite tudi pripomniti, da njeno delo ni produktivno, niti težko ah veliko vredno.
Doma nikdar ne kazite svojega prijaznega obraza, niti dobrega razpoloženja, ampak hranite svojo duhovitost za tuje ljudi, pred katerimi boste blesteli. V družbo nikdar ne hodite skupaj z ženo, vedno jo opravičite, da ima preveč dela m da ne more pustiti otrok samih, ženi povejte zadnji trenutek, da ste namenjeni »na lepše« in zahtevajte, da vam zlika srajco in tudi hlače. Ce pa po nesreči nadete skupaj z ženo v večjo družbo, izzkoristite dobro priliko in zabavajte na njen račun vse prisotne. Pri tem vzpore-jajte njen okus z dobrim okusom drugih žena in odkrito lahko tudi priznate, da se ne bi z njo poročili, če bi vedeli, da se bo tako hitro postarala.
Dobro se varujte, da ne storite velike napake in opazite novo ženino pričesko, novo namestitev pohištva v stanovanju ali kakršnokoli stvar, s katero vas je hotela presenetiti ali razveseliti.
Poskušajte teden dni ubogati te nasvete, prihodnji teden pa ravnajte ravno nasprotno in videli boste razliko!
žemo s presnim maslom. Na mizo ga damo s solato, krompirjem ali cmoki. Ce potrebujemo k mesu omako, damo malo moke v pekačo, ko smo vzeli dz nje kunca, jo zarumenimo, dodamo nekaj žlic juhe ali vode, pustimo da prevre, potem pa dodamo malo kisle smetane ah dobrega vina. Omako precedimo in z njo polijemo na kose zrezano pečeno meso. V omako lahko damo tudi prepražena jeterca. Takrat jo malo okisamo z limono 'ali kisom.
Električni lonec
Sodobna gospodinja vedno bolj uporablja električni lonec — pečico. Prednosti ¡tega lonca so velike, saj ni le ekonomičen in v njem pripravljena jed zelo okusna, ampak kuha in peče brea vsakršne kontrole. Toda gospodinje še nimajo dovolj izkušenj s tako pripravo, zato vam bomo povedali nekaj njegov-h značilnosti in posebnosti.
Električni lcmec — pečica ne sme stati nikoli na štedilniku ali na kakem drugem železnem podstavku. S tem kuhanje ali pečenje zavlačujemo, keo- uha j a toplota v podstavek. Lonec naj stoji na slabem prevodniku toplote, kakor je deska, kos azbesta in podobno.
Če kuhamo prikuho, golaš, juho ali pečemo meso, moramo najprej ■vse lo daiti v lonec in šele potetm s pokrovom ivključiiti tok. EcHmoIe, če pečemo močnate jedi, moramo dle.k-itrični tok vključi,ti prej, talko da damo esto v vročo pečico. Tako pečemo lahko prav vse, itodi najfinejše piškoite.
Keir prihaja v itak lonec vročina od zgoiraj ¿kozi poikxo<v, se nam ne more jed nikoli prižgati. Zato lahko pusti gospodinja kuhanje aili pečenje brea skrbi in ji tudi pečenke ni treba polivati, ker je vedno vlažna od lastna mastne sopare. Zato je tudi pečenka izredno dobrega okusa. Pečemo lahko na ta način vse vrste mesa. Pokrov lonca — pečice ima ste« kloi, skozii kaiterega ¡lahko -vidimo, kdaj je pečenka pečena, ne da hi lomeč odpirali.
Tudi sicer je postopek z loncem enostaven: po uporabi operemo spodnji del, zgornjega lahko samo zbrišemo in potean hranimo vse skupaj na suhem prostoru. Sicer pa praksa prinese najboljše izkušnje.
Zastarele sadne madeže odstranimo z mcŠHtiico snperoksida in eal-miaka, makar operrano -tkanino še t mlačni vodi. Če je madež trdovraten, ga očistimo z vxe.lo raztopino klorovega apma in vode (-i g klorovega apna nu 1 liter Tode). Delati moramo aelo hitro, ker klor razjeda tkanino. Končno izperemo v mlačni milmicl in veliki 'količini čiste vode.
I^MiTOFi
TELEVIZIJA V ŠOLAH
Radijska diružba BBC jo vprašala za mnenje o namestitvi televizijskih sprejemnikih po šolah ravnateljstva nad 150 Jmtanskih šol. Precej šol se je izreklo za televizijo pod pogojem, če bo iBBC uresničila svoj načrt o pouku po televiziji. BBC namerava uvesti tclevizijiik« šolske oddaje, podobno kot vsak dan oddaja po radiu,
STHOJ Z VISOKO NAPETOSTJO ZA ZDRAVLJENJE RAKA
V neki londonski bolnišnici postavljajo največji stroj na svetu z visoko napetostjo za »dravljenje raka, ki .bo pripomogel tudi k razvoju novih metod zdravljenja te bolezni ia osnovnih raziskav o učinku visoke napetosti na človeško telo. Gre za [linearni posipeševalnik z zmogljivostjo 15 milijonov dok trom voli to v, iki a bombardiranjem lističev platine z elektron; proizvaja žarke, ki pTO-drejo gkozi telo. Kobaltova bomba, 'ki prav tako služi za adra/vlljem^e rakastih obolenj, pa proizvaja rentgenske žarke jakosti komaj 1 milijon 300.000 clekUromvoltov. Novi stroj pomeni učinkovito sredstvo za zdravljenje tumorjev, ki so globoko v telesu, Jikrati pa se bodo zmanjšali) poškodbe kože dm diuugoga ivAnega tkiva.
NAJVEČJA KUHARSKA RAZSTAVA NA SVETU
Najznamenitejši francoski, italijanski, švicarski in angleški kuharji ia dobavitelji hrane iso zabeli s pripravami za največjo kuharsko razstavo, kar jih je doslej ibilo na svetu. Razstava ho v 'Angliji 20. januarja prihodnjega 'leta. ¡Razstavili bodo vsa vrste kuhinjske in pomožne opreme od tkanin pa do hrane, pijač, namiznega pribora ter lliar.ske in kopalndŠk« oprcrtie. Skratka torej vse, kar p»-trebujejo hoteli dn restavracije.
'Na rarzetav; bodo 'tekmovali znani kuharji iz raznih držav v 39 razredih. Za vegetarijansko hrano in :«a 'bolniško kuhinjo so pripravili posebna odlikovanja. ALI NAJ ODSTRANIMO ŽIVINI ROGOVE?
Nekateri ameriški i<zkušeni živinorejski strokovnjaki so priporočilo, naj odstranimo živini — razen bikom — rogove. Ti strokovnjaki 'trdijo, da ima živina brez rogov boljšo ceno, da zavzame v hlevu manj iprostora in da ni tako mervama iza tiste, ki se vsak dan ukvarjajo z njo. Če odstranimo živini rogove — dokler je ša zelo anlada — ho tudi pridobila na teži.
Trditve 'ameriških strokovnjakov lahko seveda zaenkrat smatramo I» kot eksperiment.
AUvi iiOiirviGAi
ZA UNIČEVANJE PLEVELA )>Plant Ptrcduction LtdL,« iz -Londona poroča o novem učinkovitem hormonu za uničevanje plevela »me-toxenu<(, znanim pod imenom »agro-xone 4«, ki bo prišel na tržišče prihodnjo pomlad, in bo znatno cenejši od dosedanjih, sredstev aa ■uničevanje plevela. Novo sredstvo bo vsebovalo 90% aktivnih reagentov za uničevanje plevela prati 600/i, kolikor so jih vsebovala prejšnja sredstva, in je izdelano po ostea» kemičnem obrazcu.
S«

mmŠ^LMm^mi
(MM
¡¿m
M ■ IH H-
mm
II w 4
.....
Inil
S>: .K
Dva plašča: prvi je širok s posebnim zgornjim delom in krznenim ovratnikom, drugi pa ja \iz kar raslega ali pepita blaga z žametnim ovratnikom. Posebnost je posenn» urezani sprednji del.
FRANCE MAGAJNA:
G j skopuhi vsega sveta, ravnajte se ¡po teh ¿Lat.ib besedah! Tudji malim vzrokom sledijo včasih voli k o jposlediice in bridke so pogost» m a voHke poislodifce. In prepozno ke-Earije me zaleže nič. Zgodba o Mioki in BJažku je resnična in je žalostna. Želim, da si jo zapišete globoko v sroe. Da hi vas čuvala nesreč v bodoče.
* -'it *
¡Ljubi moji ta maLi! Mojo teto Mirko ste po večini vsi .poznali. Umrla je ubožica v samskem stanu, kan- se/veda ni prav, pa si pomagajte, če sd morete! Odklonila je srečo zakonskega stanu, 'kalkor odkloni pij3-nee čašo vode. Vem, zakaj ' je to Storila, ker sem bil njen iniljenee. in zaupal vant bom vse, le molk naj potem ostane.
Imela je Micka lepega in stasite-ga fanta .v tisti veliki vasi pri Ilir-ski Bistrici. Kako ga je našla, ali kako je on našcsl njo, ne vem. Ni tudi važno. In bil je ta fant po vsej glavi kratko ostrižen, le spredaj nad čelom si je ohranil velik cof. ki ga je delal močno elegantnega. Navado je imel, da je ob nedeljah in praznikih ukradel materi kotel od polente in izginil z njim na dvorišče. Tam si je na tnalu s sajavo stranjo kotla in s pomočjo- sirkove. krtače, temeljito -zlikal škornje in jo bil potem še bolj eleganten. Vsa dekleta so ga občudovala in vsa dekleta so ga tudi pisano gledala, kajti Blažek je imel veliko napaiko: trpel je močno na škotski bolezni — bil je skopuh. Skopuh jc pa tisti, ki ne da Je-ausu palice, da bi .prikopal hudiču eno po grbi. In se ni zavedal Blažek (to ime so mu namreč dva dni po rojstvu dali), da ima tako hudo organsko napako. Nič ni vedela o njej tudi moja teta Micka in je zato kar lepo sanjala o Rlažku in o njegovem cofu nad čelom- Pa se je agadilo, da je rekel Blažek Micki:
sRajši te imam, Micka, kot dva ziaia lička! Če ni to res naj mi peta takoj od škornja odleti! Drugo nedeljo bomo imeli opasilo in moje sroe mi prffivi, da bo pri naši mizi prostora tudi zate. Tako pravi tudi moj oče, ki je pameiten mož 131 vdovec že deset let. Micka, reci no s jo«!
fia; hočete, Micka je bila prav taka, kot smo mi trije, ki to pišemo ia heremo in je rekla »ja«.
Ampak. predragi moji, od Micki-rnega doma, ki je bil visoko v Brkinih, pa do Bflažkove vasi, ki je bila pri ¡¿¡irski Bistrici, je bilo in je se danes politih dvajset kilometrov razdalje! Kaj hi rekla kaka nežna frajla, če bj jo bil Blažek povabil na tako pot! Od strahu hi umrla, to veste vsi. Micka pa se ni prestrašila, Micka je čestokrat nesla poln jerbaa jajc v Trst, ki je mnogo dlje, pa se še zmenila ni. In zato so je ob Blaž-kovem povabilu milo in toplo nasmehnila in je bila videti srečna.
krave in v hlevu pujska, na dvorišču ,p,a (ponosnega petelina, ki se j'5 bahail s svojim, haremom. Zadovoljna je hila Micka, zadovoljen je bil stari očo in zadovoljne so bilo sosede 11 a desna in levi, ki so kukale čez plot. BlažcCk je bil' zadovoljen pa še ■najbolj.
Poskrbeli je Blažcik za razkošno kosilo. Vtaknil je bit v lonec zelja tri lanske klobase, ki so bile kakor ganrtbe velike in so .dišale .po česnu. Trde so sicer bile kakor oderuhovo srce, pa jim bo že vroča .voda .pregnala 'trdoto iz teles! Takega prepričanja je (bil Blažek.
Pa so se pri ¡topoliofvi mizi pogovarjali o sedanjosti in kovali načrte za bodočnost. Požrtvovalno je bo-dioči tast. prigovarjal Mioki, naj s svojimi lepimi zohki irazcelra še nekaj debelih rezin pršuta <in naj ne ■posluša, le Blažka, (ki je govoril le o ¡kravah in njivah in gnoju. Lahko bi vam vse Blažkovo besede tukaj našteli, pa ne bo¡m, ker spadajo v .Gospodarski list in ne v lepo povest, [kakor je ta. 'In do poldne je trajala ta v glavnem, 'kmetijska ura. Potem je Blažek poskrbel za razkošno (kosilo.
Kakor se spodobi, največjo -grmado zelja .in največjo klobaso jo Blažek postavil pred Micko, potem je .postregel očetu in šele nazadnje sebi. Potem se je pa začela velika pojedina.
Stari oče je jedel počasi. Imel je v spodnji čeljusti še dva zoba, v agoniji pa tri. Bilo je, ko ja stisnil ■klobaso, kakor da bi sprevodnik v vlaku preščipnil listek — samo luknja je nastala "tam, nobene druge nesreče. Oče jo iak'0 preluknjal klobaso na raznih krajih, ne da bi la vsaj vidno kaj trpela. Tudi na lepoti ni mnogo izgubila. Po nekaterih kraji?) svojega terena je postala malce kozava in to je bilo vse. Oče seveda ni odnehal, delal je luknje na klobasi počez in podolž in je gal je z brado in z očesi da se mu je (klobuk močno pomaknil proti levi strani, prave škode na drenovi klobasi pa le ni naredil.
Je bil pa že bolj <tič Blažek. Vse z-ohe ije še -imel in je hrusta1! kakor silamoremica. Klobasa so je kar vidno topila pred ¡njim in Blažek je bil vesel in pogumen lin je celo rekel:
»Saikramiš, kar samo mi ffka tja dol! Niti papež v Rimu nima danes takega (kosila. Jej, Micka, da se ne boš kesala! ¡Ni vsak dan praznik.«
Micka je pa bila iskromna. Mrda-la jc kakor zajček, zlasti potem, ko si je vlomila letvi podočnik. Ko je čutila, da ji poka še - desni', je "popolnoma zapustila klobaso in se ukvarjala saino še z zeljem. Blažku je to silno ugajalo in je rekel sam pri sebi:
»Micka je vredna zlata. Prav nič ni požrešna^ Izvrstna gospodinja bo.
T5isto nedeljo se je podala na pot tako Karana, ¿a ai utegnila 11 u drobne rožice mtii rosa še pasti Ln je fcciža na Blažkovcan domu, preden so deJavci na soncu dobro .in pošteno zalomili. Lepo je pozdravila starega ttfeta, ki je bil pameten mož in Tdo-re® in je popila lonček jaholčnika in je prigriznila malce s leosLrjem narezanega pršula in je potem od blizu pmgledol* av-oj bodoči d'om. Lep je bil ta dum. z novo Skopo pokrit in * ftali zraven je videla
Kakikr nalašč za našo hišo.«
Pa jc ftudi t« kosilo minilo. In je. ■Blažek peljal Micko nn ples. Bil je •to ples prirejen na prostem in prirejen le tza ta dan. Plesala eta zdaj po regastih plohih, strumno poskakovala ' un so veselila kakor dvoje slavčkoT v nebesih. Blažek jo nabijaj 3 petami ob tla in -triakil kakor lokomotiva. Ko je Micki srečno razbil ioke kapici na šoienčkih in ji Emliinčtl oba palca je rekla ona, da je. Tfselja idoToij i» di sc mora po-
sloviti', .kajti daleč je njen dom. In navdušeni Blažek je dejal, da jo bo spremil vso pot in da ne bo odbil niti sožnja od dvaj-seltil ometrske ¡daljave. In se. je res vse tako zgodilo.
Preden sta .odšla, jc stari oče potrkal Blažka po rami in ga je p»-vabil za škoden jska vrata in takole mu je govoril:
rtMicka je danes jedla v soli ustrojeni pršut in je pospravila lep kos slane klobase in plesala je potem. In bo žejna, da ti rečem. Spomni se (tega med potjo. 'Šla bosta mimo oštaiij. Ne pozabi je povabiti tam pa tam na pol litra. -Naj se ti a« smili kronca. Jaz vem, kaj govorim.«
Blažek se je sladko zasmejal: »Ha, ha! Kaij boste -to žvrkljali, oče! Micka sploh ne pije!«
Micka je vse .to -cula pa ni rekla božje besedice. Saj takrat res ni bila še žejna,
Lepa, ravna in ¡bela cesta je bila pred njima ali dolga je bila kakor morska kača. In popoldansko sonce je cvrlo, bože anili, da so bile celo inibe v zraven tekoči Reki žejne. Kako naj hi ne bila Micka! In 'ko je bilo še doher streljaj do Klobučar-jeve oštarije pod Prcmom (šest kilometrov pota sta imela že za seboj), je Tek.la Micka z milim glasom :
»Oh, kako sem strašno žejna!«
»VAŠ, jaz pa nič!« je rekel Blažek.
In sta pešačila dalje mimo gostilne, kakor da bi je me bilo. Ej, Blažek je bil pameten fant. Zmeraj je la'dil, da je najlaže prisluženi denar itisti, ki ga človek prihrani, ko gre mimo gostilne. In potesm Sta molčala. Micki se ni ljubilo govoriti, ker ji je -bil jezik suh kakor tepka, Blažek se je >pa tudi naveličal žlobudrati sam. Po nadaljnjih štirih kilometrih, ko sta bila že skoro v Reški Ribnici, kjer je domovala ljubezniva krmca .»Pri Nacetu«, so je Micka znova razžiivela. Razmajala je osušeni jezik in je pogumno rekla:
»VeŠ, ¡Blažek, zdaj sem pa zares strašno žejna.«
aViš no,« je rekel Blažek »jaz pa prav nič!«
In kakor človek, ki ve, kaj je značaj in odločnost, je vodil Micko mimo jlNaoeta«, kakor je svoj čas vodil Mojzes žejne Izraelce skozi puščavo. Se mari miu ni bil .tisti vrisk in krik fantov in deklet, ki so se »Pri Nacetu« zabav«1'.
Micka je stisnila ustnice ,in se je -popolnoma predala bedni usodi. Prav dobro se je zavedala, da odslej ne bo nobeno oštarije vse tja ■do .oddaljenega doma. Samo to je želela, da bi bil živ kak obcestni studence, saj je vedela, da jih je v deževju mnogo tod. Toda bila je doba suše. Studenci so sc potajiii in so spali kakor medved .pozimi. Ves čas ju je spremljala zraven Reka, ali njena komaj opazna voda je dišala po mlinarskih straniščih in svinjakih in ini vzbujala dostojnega apetita. Micka je sklenila, da bo pila Šele., ko dosežeta potočke v domači gmajni.
Po šestih ponovnih kilometrih bele ceste sta dospela do Žagarja in tu sta krenila po mostu na dirugo stran Reke in nadaljevala pot po gozdnih stezah, strmih in konienilih sicer, pa skritih pod vejami košatih bukev. In ob prvem potočku se je Micka vrgla na kolena in se je nasesa-la hladne studenčnice, da so postale vso njene notranjo praznote do vrha .polne. Pa še Blažek, čeprav ni bil žejen, se je nasekal dobre vodice, da mu je skoro gledala iz ušes.
Konično po dolgih urah hoje eta dospela do Mickine rojstne hiše. In je bil Mickiiin oče, ki ju je na pragu sprejel aai ki jima je rekel:
»Pozdravljena otroka! Brž v hišo, ker vem, da sta žejn-a. Liter vrem-ščine že čaka na mizi. .Pa tudi kak prigrizek se bo kod našel ^c
Kakor fant od fare je pr.išesl Blažek v kuhinjo in se oblastno vstsdel za mizo. Ponosen je bil na svojo veliko ljubezen, ki ga je prignala tako daleč in z veseli jem se je lotil vireanščine in grajati. Toda Micka, veste, je kakor veverica šinila po stopnicah na kamro iin ni jo bilo več.
In Miekin očo jo zabaval Blažka in Blažek je zabaval očeta in kresala sta pametmo, da bi «o vsak čudil, Je Micko ni reč hotelo bita- Pa je postal iRlažek vznemirjen ¿Q prav
tako je postal vznemirjen oče. Pametne besede so jima začele zastajati, kajti pogovor med samimi pametnimi možmi je vselej pust. In je odkrevsal oče na kamro, da -od blizu vidi, kaj je.
Micka je sedela v kamrici na postelji in tiho jok-ala. Ni se ozrla proti očetu, ko je vstopil.
»No, avša izabiiksana,« -je rekel nežno, «kaj pa ti je? Tam doli sedi Blažek, ta tvoj zastavni ženin, in se premika, kakor da bi mu nekdo potiskal gladeža pod hlače. Čemu si ga meni pripeljala? Kaj naj z njim počnem? Nehaj s to kisarijo in pridi dol.«
Micka se je takrat useknila bolj odločno in je rekla z glasom, ki je zvenel ko struna:
■jiNe grem dol! Dajte apaki, da se nažre in napije, da se ne bo jokal zaTadš predolge poti! Jaz ga nočem videti -več! Če se bo kaj obotavljal ga brcnite iz hiše! Rajši smrt kakor •takega moža!«
Samj klicaji, kakor vidite.
Oče je ves oplašen odkrevsal navzdol, k Micki pa je pritekla mala
sestrica J.ulka in se je je oklenila. £n med solzami je starejša sestra govorila mlajši:
»Juilčka, ptička nedolžna! Ko boš odrasla in boš videla poilno lepih fantov okoli sebe, ne izberi si takega, ki ne bo žejen, ko boš žejna ti; ki ne bo lačen, ko boš lačna ti. Kajti takrat, ko bo on sit, boš .ti lahko poginjala od gladu, on ne bo za to vedel. Ko boš bolna Ln 00 zdrav, ne bo priznal tvoje bolecmi.«
In še naprej ji je v tem =«niiiu govorila.	1 !
Spodaj v kuhinji je pa stari oče opravljal sitno nalogo.
»Zameril si se ji, m-oj fant,a je TekeL uNoče te več videti. Že sam veš, kaj si zagrešil. Jej in pij kolikor te je volja, potem pa pojdi. Najlepše bo tako.«
In Blažek je še nekaj malega, pojedel in še nekaj malega popi, potem je pa poparjeno izginil r teplo poletno noč.
In zalo, iglejte, je moja teta Micka umrla mnogo let poitem samska in jaz ji želim večne blaženosti » svetih nebesih.
Rude Z o g a r o v :
BURJA
(Nadaljevanje z 9. strani)
Kadar začne burja svoj peklenski zimak; ples in .grozeče toli visoko v zraku, takrat se tudi golo kamenje strese in šklepeta, kakor obsojenec pred vislicami. Od sebe daje čudne, nepojmljive glasove, ki .jih ne bi znali oponašati niti najboljši jazz orkestri. Čudna 'groza spreletava tujca, če se prvič nenadoma znajde v vrtincu to zimske burjine norosti. Zdi se mu, da bo konec sveta in z odprtimi usti zija in bulji v domačina, ki se mirno, dostojanstveno in ■gibčno pozibava mimo njega in se niti ne 'zmeni za butrjo. Tujec ne ve, da je burja dol njegovega življenja, del njegove domačije, del njegove borbe za .vsakdanji košček kruha.
Toda burja nima samo slabih lastnosti. Pravijo, da izganja revmatizem in marsikatero drugo bolezen. Dela tek, zato Brkini pojedo na leto več krompirja in fižola -kot Dunajčani, če obrodi. Če ne, jc dobra tudi kisla repa in zelje. Kadar burja pošteno zavija, gostilničarji prodajo veliko več žganja.
Lahko bi skoraj trdil, da ima burja včasih Čiče, Brkine, Vipavce in Kraševeo kaj rada in jim je nekak prirodiii .zaveznik pri žganj anju mi-zerije iz hiše. Kolikokrat so Čiči, ki so nekdaj vozili drva in oglje za kurjavo v Trst, grozili Tržačanom, ki niso hoteli drva kupiti: čakajte, čakajte, še prosili nas boste, naj vam jih pripeljemo, ko bo zapihala burja-
Burja se je navadno -novembra vsako leto spomnila siromašnih Čieov in začela nagajati T.ržačainom, včasih tudi z brzino 150 ¡km in še .več na uro. Skupaj z burjo so v karavanah prišli tudi Čiči z zvrhanimi vozovi drv v mesto. Tržačani so se tedaj za drva trgali, toda navihani ČiČi so -ceno takoj dvignili'. Tu zgled eo seveda posnemali tudi Brkini, Kraševoi in Piv-čaniL Pobudo so pa lo vedno imeli v rokah Čiči, ki so sta in s«; še danes ponašajo tz bolj -pristno ažlahto« z burjo, ker ji gola čička pokrajina med Reko in Tniiom no dela nobenih zaprek. Pospešuje in zmanjšuje svojo brzino po mili Tolji od 10 km na uro pa tja do 170 km, kakor jo pač razpoložena. Od veselja iredno tali v zraku. Spominjam se še, da Saro ee kot šularčki tega tuljenja ze-
lo veselili, ker smo vmes lahko jsre» pevali pesmice na vse mogoče »vi-že«. Vsaka seje .podala, od počasnih pa do poskočnih. Prav tako, kakor jih lahko v sebi poješ na vlaku afo mpotanju koles, če ti je dolg ¿33.
Neprijetna pa postane burja pozami, ko se med 11 jo vtihotapi ¿nag, za katerega lahko z gotovostjo načeim iz izkustva, da ga buija prav nič nfi mara. To prav dobro vemo vsi Kra-ševci, Brkini in Čiči. Burja snegu ire pusti', da bi ji pri nas konkuriral, da bi lepo, mirno in gosposko pobelil pokrajino in ji dal listi zapeljiv car in privlačnost, kakor jo imajo pozimi Gorenjska, štajerska in drugi 'kraji. Zato se smučarji požvižgajo na naše kraje. Tu ima samo burja domovinsko pravico.
Burja od jeze sneg tako preganja in razcefira v atomski prah, du resvež popolnoma zgulri svojo prvo-te,» obliko, ko mu uspe dotakniti se kamnitih in ledenih tal. Naši šolski otroci redko kdaj vidijo tiste krasne in pravilne kristale, o katerih jtan pripoveduje (učiteljica, o kristalih, ki jih oblikuje snežinka, ko se prilepi na okno aK pade na kamen. ?itrrju jo je že v zraku znmečaka in amieJa v prah, kii ti ga meče v oči, pod srajco, skozi vsako najmanjšo %sra-j)j o v liiao, iilerv in na senik, prat kot bi bil puščavi 1 pesek iz Afrike
Med snegom in burjo se mame Btrahovilta borba, toda končni ?aoia-govalec jo vodno burja. Pač na dovoli, da hi se nekdo drugi meša i t njene notranje zadeve.. Snega, osino-ma snežnega prahu, ne pusti r miru niti za trenutek, niti tedaj, ko rnoTs po sili razmer pasti na tla. Tudi po* raženeanu ne dovoli, da bi se oddahnil po dolgi, mučni borbi in Trrsčtaiii akrobacijah. Preganja ga kot sidbgi pes povsod. Silovito ga podi r jarke, z bregor ga meče v dola»B an kotanje, zbija ga na kupe, v Komete, da včasih ne moreš niti po cesJafa in poteh.
Ljudje se med tem besnim Isoje,-vanjem najrajši stiskajo po faiiaii, kakor so se v ča±a vojne skrira6L po jamah in bunkerjih pred ktadtotit napadi.
Strašna jo zares hurjina jee* 4« maščevanje. Ne bi bilo napak, hi iznašli embalažo ia jo po&tjtfi t London.
IZ
letudi hi ji to vprašanje zastavil, odgovora nanj ne bi dobil nikoli. Njene češnjevo rdeče ustnice bi molčale kot mrlič.
Tako je ostalo njeno nerazložljivo popotovanje zavilo v gostejšo tančico, kakor v resnici.
Ivan Oblak, oziroma Stuart Mason je bil v njenih očeh samo poslušno orodje moskovske tajne službe, ki nima kaj Vpraševati ali preudarjati, ampak samo izpolnjevati dobljene ukaze in navodila.
Ivanova bežna znanka iz poslopja sovjetskega veleposlaništva v Pekingu in njegov pilot s poleta nad otok Ta-kin-tan se jc skoraj brezbrižno naslonila ob podboje vrat in ga opazovala, kakor opazuje lovec ujeto žival. Kolikor jc lahko doslej ocenila svojega molčečega sobesednika, si je morala priznati, da so v Moskvi dobro izbrali, ko so ga določili za izvršitev verjetno bolj zanj kot za moskovsko centralo nevarne naloge. Skoraj pot let moskovske »šole« očividno ni ostalo brez uspeha. Ena izmed njenih odlik, da zlomi Se takšnemu duševnemu orjaku sleherno sled lastne volje, ni bila neznana Agatji Semjonovni Popovi.
Slej ko prej bo moral izvedeti, kakšni so moskovski ukazi, ki bodo vrgli njegovo življenje na kocko.
Z naglimi koraki še mu je približala in sedla poleg njega v naslonjač.
8. poglavje ZAGRENJENA MEHIŠKA LEPOTICA
Celo moški, — beli kolonizatorji, priseljenci in drugi —, so s težavo prenašali tropsko podnebje z mrzlico, soparnim deževjem, blazno vročino in nadležnimi žuželkami. V višjih predelih, kjer so noči prijetno hladne in zrak lažji, so se zlahka udomačili tudi belci. V mestih in pokrajinah, kot so ¡Singapur, Rangoon, Suva in drugih, pa je kmalu postalo njihovo življenje hazardna igra z lastnim zdravjem in duševnim počutjem. Za bele žene je veljalo to seveda še v dvojni meri.
Mnoge mlade in pogumne žene so junaško sledile svojim možem, — uradnikom, inženirjem in drugim —, v „uspavajoče ozračje ekvatorja. Niso verjele svarečim zgodbam izkušenih svetovnih potnikov, saj so bile te navidezne nevarnosti zelo pretirane; vztrajnost, potrpežljivost in pogum so premagali že večje težave. Toda po nekaj letih so se ta na videz nepremagljiva in brhka bitja porazno spremenila. Upadlih in izpitih lic so se kvečjemu lahko ukvarjale še z današnjim dnem, misli na jutri njihovi možgani več niso prenesli. V dolgih tropskih nočeh jim je bil zrak dušeč in težak pod mrežo za moskite. Nobena prava utrujenost ni mogla priklicati spanca, podnevi pa je zamorila svinčena utrujenost v Sdšli vsako poželenje po gibanju.
Moški laže prenašajo neusmiljeni tropski zrak. Mogoče je nujnost njihovega dela tisti serum, hi jim daje odpornost. Žato pa morajo prisostvovati počasnemu hiranju svojih žena in tako se znajdejo pogosto njihove usode na razpotju. Ko je počasnega umiranja konec, — če ni bilo pravočasne vrnitve v domovino —, preostanejo možem le še rjava ali črna dekleta. Kdor ni z njimi zadovoljen, se preda kralju alkoholu (in njegovim snom, brez katerih postane življenje sčasoma .nevzdržno. Tudi mnoge žene ne utečejo \vhiskyju, vendar ubere večina druga pota v tem morečem in kri pijočem dolgočasju — človeške strasti so vendar brez števila. Ko čar omame preneha, ostanejo le še ugasle oči in duša brez volje, ali pa pi>či v kratkem jutranjem tropskem mraku strel in najmanj pol leta ima soseska snov za pogovore o tem škandalu, dokler be usmeri podoben dogodek njene pozornosti drugam.
Dolores Armendariz je zanesla usoda v tropske kraje iz daljne Mehike, kjer ie zagledala luč sveta na haciendi svojega očeta ob Rio Fuerte. Prekipevajočega srca ie sledila, — po petih letih čakanja —, kot mlado dekle očarljive lepote svojemu zaročencu na Sumatro, kjer je bil zaposlen kot upravitelj pri znani holandski družbi. Ker je sodeloval pri nekem krvavem pretepu, Iti ie terjal smrtno žrtev, ie moral pobegniti Ez domovine.
Njenega telesa in duha ni zlomilo tropsko podnebje, niti dolgočasje, a kljub temu se ji je vse dni tožilo za mladostjo in tisoče morskih milj oddaljeno domovino.
Srce ji je glasno udarjalo, ko jo je peljal njen zaročenec jLaeio Gomez kot srečno nevesto k poroki. Toda ko so se »vadbeni gostje razšli, je Lucio sedel na posteljo, položil glavo v njene dlani in žalostno dejal:
»Veselim se, Dolores, da si končno pri meni. Toda bil sem le predolgo sam, morala bi priti že preje t«
Z žalostjo v srcu je opazila, da ga je našla drugačnega, isot je bil prejšnje čase v domovini. Njeno hrepenenje je bilo potešeno, toda sreče, o kateri je sanjala, ni bilo od nikoder.
C'e jo je rano zjutraj odpeljal na obalo v kopel — preden je odšel na delo —, je pogosto občutila na sebi njegove oči. Ležala je slečena v pesku in vzhajajoče sonce še ni pripekalo. Na vdez je zaprla oči in videla, da jo gleda. Zakaj je ne bi gledal? Ali si ni dolga leta želela postati njegova žena? In ko si je čez čas mislila, da se je njenega telesa nagledal in se Jc z dražestnim smehljajem zazrla vanj, da bi lahko v nje aih očeh čital odgovor, se je ustrašila, kot da bi jo zajel val ledenomrzle vode. — Da, gledal jo je, toda videl je ni, strmel je, kakor da bi njegov pogled prodrl skozi njeno teio. Obraz mu je ostal nem, v njegovih očeh ni bilo mo-«noče razbrati ničesar. Nenadoma jo je postalo sram, pograbila je svoj kopalni plašč in zbežala proti domu,
Lucio jo je pogosto puščal samo, ker je moral po oprav-hih, kot ji je dejal... Tako je imela dovolj časa, da jc spoznala, da v tej neznosni vročini ne bo mogla spočeti otroka. V svoji domovini, v Mehiki — da, toda tukaj ne bo ■ssogla razveseliti svojega moža z veselo novico. Zaradi nje-
govega čudnega obnašanja je bfla v dolgih urah samote cesto zelo nemirna. V takih trenutkih je tavala naokrog v senci palmovega nasada, kamor je ni Lucio še nikoli peljal. Tako je zagledala nekoč ob obali na skrajnem koncu nasada evropsko zidano hišo z verando. Pred njo so se igrali trije otročički svilenorjave barve. Ko se jim je približala, jc planilo iz hiše dekle, — podobno ostalim domačinkam —, in napodilo otroke. Pri tem je vrglo Dolores jezen pogled. Dolores je presenečena zrla za njo, dokler ni izginila skozi vežna vrata v hišo.
Kaj je vendar storila temu dekletu, da jo je tako sovražno pogledala in nagnala otroke iz njene bližine?
Že se je hotela vrniti domov, ko se je na pragu pojavil Lucio. Kolena so se ji zašibila in tla so se zamajala pod njenimi nogami. Pa ne, da bi bili ti otročički njegovi?
»Lucio, povej mi, kaj to pomeni?«
Zbrati je morala vse svoje moči, da je spravila iz ust te besede. Trepetala je po vsem telesu, obšla jo je slabost in nasloniti se je morala na bližnjo palmo.
Lucio se ji je približal.
»To pomeni, da je to moja hiša, ki sem jo kupil od nekega Holandca, rjavo dekle je moja tukajšnja žena in otroci so moji otroci. Toda tebe in naju se to ne tiče. Mehiški del mojega življenja pripada tebi in drugi, tropski del pripada sem in nikamor drugam.«
Zadnje besede je slišala Dolores, kakor da bi prihajale iz daljave. Onesvestila se je in Lucio jo je moral na rokah odnesti domov. Naslednje dni je ležala v vročičnih blodnjah in on ji je stregel. Želela si je samo umreti, toda spoznati je morala, da človek ne umre tako lahko, kakor si včasih želi. Ko je ozdravela, se je s prvim parnikom odpeljala med moževo odsotnostjo v Singapur. Njen mehiški ponos takega ponižanja ni mogel prenesti. Tudi pred očeta si po vsem tem ne bi upala stopiti.
Petnajstega avgusta 1949 se je nateplo v singapursko nočno zabavišče »Morski vrag« toliko britanskih in drugih mornarjev, da po deseti uri zvečer ni bilo več mogoče dobiti sedeža. Odkar ie pela v zabavišču mlada mehiška pevka Dolores Armendariz, — bila ie namreč ona in po razvezi si je zopet nadela svoje dekliško ime —, je njegov lastnik, rejeni Kitajec, ki je prišel pred leti kot reven kuli s trebuhom za kruhom v Singapur, pospravljal mastne dobičke. Mlada pevka je bila lepa, še več, bila ie naravnost očarljiva in njene pesmi so bile tako otožne, da so segle človeku do srca. Pijani mornarji so besneli od navdušenja, kadar je končala svojo pesem in stotero parov rok je poželjivo seglo po njej. Dolores pa ni poznala usmiljenja. Za vse svoje častilce je imela le zaničlji.v pogled. Po vsaki pesmi je izginila v svojo garderobo m zaklenila za seboj vrata. To je njene častilce še bolj podžigalo, toda vsa njihova prizadevanja so bila zaman.
Obiskovalci zabavišča so šušljali, da je bila Dolores v mladosti prevarana in ogoljufana za svoje dekliške upe. S tem so si tudi razlagali njeno sovraštvo do moškega spola, Marsikdo se je pri njej že opekel; kadar ni šlo drugače, si je pomagala s svojimi nežnimi ročicami ter je oklofutala tudi najbolj pijanega in divjega orjaka, če ga ni mogla ukrotiti s pogledom svojih oči.
Pevka se je pravkar vrnila iz garderobe in pričela svojo /novo pesem o ljubezni, isovraštvu in/ maščevanju* Med petjem ni odtrgala svojih oči od neznanega mladega gosta svetlih las, ki je sedel v prvi vrsti miz ob plesišču, kjer je pela. Dolores je od takrat, ko jo je Lucio ponižal in razzalil, zasovražila vse moške z vso strastjo svojega mehiškega srca. Ta svetlolasi gost pa ji ni šel iz spomina. Še v garderobi jI je bil pred očmi, ko si jc med odmori urejela pričesko in pudrala obraz, ker se ji je puder med petjem sproti raztopil v znoiu. V zabavišču je bilo kljub številnim ventilatorjem zadušljivo vroče. Nekaj otroškega je na njem, kar ni mogoče sovražiti, si je mislila Dolores med petjem.
S to pesmijo, ki jo je pela pravzaprav le nocojšnjemd svetlolasemu gostu, je Dolores naravnost omamila svoje poslušalce. Razen njenega kakor žamet mehkega glasu, tihe spremljave orkestra in pritajenega šumenja ventilatorjev ni bilo v zabavišču slišati glasu. Še črni mešalec pijač za točilno mizo je zanemaril svoje delo. Z odprtimi usti je buljil v pevko, ki je že pela zaključne akorde. Preden je njen glas zamrl v oglušujočem odobravanju, se je od točilne mize odlepila iz teme postava vinjenega moškega. Med petjem so namreč v dvorani ugasnili luči, le prostor s pevko in orkestrom je ostal razsvetljen. Z nekaj koraki je stal neznanec pred pevko.
»Končno sem te ujel, vlačuga!« je siknilo skozi njegove stisnjene ustnice.
V	naslednjem trenutku je občutila pevka jeklen stisk njegovih prstov na svojem nežnem vratu. Kakor bi trenil, je skočil predenj svetlolasi moški, ki je doslej mirno sedel ob robu plesišča in ga z enim samim udarcem podrl na tla, kjer je negibno obležal.
V	dvorani je nastala panika. Vse je drlo v ospredje, na pomoč napadeni pevki, ki pa pomoči ni več potrebovala. Pograbila je, svojega rešitelja za roko in odhitela z njim proti svoji garderobi. Človek, ki jo jc napadel, je bil njen bivši in nezvesti mož Lucio Gomez!
Še preden se je Ivan Oblak zavedel, — svetlolasi neznanec ni bil nihče drugi kot on —, kaj se je pravzaprav zgodilo, že se je znašel z lepo pevko v njeni garderobi. Pevka je od znotraj zaklenila vrata, ga objela okrog vratu in mu napol hvaležno, napol vprašujoče zrla v oči...
9. poglavje V BOMBAT IN AMERIKO!
Ta večer je bil Ivan Oblak med prvimi gosti v zabavišču. Ni ga zapeljala reklamna slika nomankljivo oblečene lepe pevke nad razsvetljenim vhodom v zabavišče. Nekaj drugega je bilo, kar ga jc prignalo k »Morskemu vragu«.
Odkar jc odšla iz njegove sobe tajinstvena Agatja Sem-njonovna Popova, je čutil v svojem srcu čuden nem r. Ves dan po njenem obisku je ždel v mraku zavešenih žaluzij v
svoji sobi. V tem sivozelenem mraku se jc čutil nekoliko bolj sproščenega in varnega. Tudi jed ga ni mikala, zato ni šel na kosilo, šele proti večeru je zapus-til sobo.
Ko je po večerji blodil po nlicah ervropskega dela mesta, se ga je zopet polotil nemir. Prevzela ga je neodoljiva želja, da bi nekam pobegnil, da bi se nekje skril pred samim seboj; »Morski vrag« seveda ni bil najprimernejši kraj, ki bi ustrezal njegovemu počutju, a vendar je skoraj proti svoji volji zavil vanj.
Tako je bil zatopljen v svoje misli, da ni niti opazil, kako se je zabavišče napolnilo z mornarji vseh narodnosti, ki so pili whisky kakor vodo in skušali z žvižgi, ploskanjem •ter vpitjem priklicati lepo Mehičanko.
Vsega tega ni Ivan Oblak v začetku ne videl, ne slišal. Njegove misli so sc še vedno ukvarjale z Agatjo Semjo-novno Popovo, oziroma s tem, kar je od nje slišal.
Njegovo potovanje se je namreč v Pekingu v resnici šele začelo! Moskva—Peking—Singapur in odtod v Bombay! To pomeni lep kos poti okrog zemlje, neprostovoljne poti po ukazu iz Moskve. Torej v ZDA, kjer je pred tridesetimi leti zagledal luč sveta! In to po najdaljši poti, ki si jo je sploh mogoče izmisliti!
Namen potovanja mu je bil še vedno neznan, o njem ni zvedel ne v Moskvi, ne od polkovnika Kudrnjaceva, niti tukaj v Singapuru od skrivnostne Agataje Semjonovne Popove. Da ga Moskva ne pošilja v Ameriko na izlet, to mn je bilo jasno, a niti Agatja Scmjonovna Popova ni razjasnila njegovih ugibanj.
»S svojim dejanjem boste ogromno koristiti stvari svetovnega proletariata in če gre za tako veliko stvar, je življenje enega človeka v primeri z njo le kaplja v morju!«
To je bilo vse, kar je zvedel od nje.
Ali naj to pomeni, da lahko naredi križ čez svoje življenje?
Ivan Oblak seveda ni vedel, da ne gre za dejanje, ki bi koristilo stvari svetovnega proletariata, temveč za ko-
rist-", ki si jih ie obetala Moskva za svojo politiko v tem obdobju po drugi svetovni vojni.
Zakaj mu niso že v Moskvi povedali, kakšen je namen njegovega potovanja in kaj bo pravzaprav moral storiti?
Zakaj to slepomišljenje, zakaj ta igra z Ivanom Iva-novičem Korolenkom in sedaj Stuartom Masonom?
Ali nima Moskva v ZDA dovolj svojih agentov, ki bi prav tako, ali morda še bolje izvršili to nalogo, zaradi katere bo moral prepotovati dobršno polovico zemeljske oble po morju, zraku in kopnem?
Kaj neki so le odkrili v njem, da ni smel odpotovati s I. jugoslovansko brigado v ZSSR iz Kolomne na bojišče in po končani vojni na svojo domačijo v okolici Celja, kakor ostali borci, podoficirji in oficirji brigade?
Ali nm Moskva toliko ne zaupa, da je smel šele v Singapuru zvedeti za cilj svojega potovanja, medtem ko o namenu lahko še vedno samo ugiba?
Druge razlage zaenkrat ni našel, domneval pa je, da je bilo vse, kar je po doslej dobljenih ukazih počel, neke vrste preizkušnja njegovih sposobnosti in slepe pokornosti, ki so jo od njega pričakovali. Prav gotovo ga tudi opazujejo, kako se je znašel v svoji novi vlogi ameriškega novinarja Stuarta Masona in še bolj seveda v vlogi sovjetskega agenta. Saj je zaradi tega tudi poiskal zavetje zabavišča, toda kdo ve, če se mu je uspelo umakniti nevidnim očem svojih kre-meljskih gospodarjev? Navzlic vsemu je dobro vedel, da tajne službe nadzorujejo gibanje in delovanje svojih ljudi. O podobnih stvareh je že čital pred vojno in videl v ameriških filmih, ki so jih vrteli v celjskem kinu. Znano mu je bilo, da moskovska centrala v tem pogledu ni izjema, nasprotno, v sovjetskem raju in še posebej v sovjetski tajni službi brat ne zaupa brata in ga nadzoruje.
Zelo verjetno ga tudi sedaj kdo opazuje, mogoče ta kozavi orjak v mornarska obleki, ki tako bulji vanj?
Ali morda celo njegov sosed v beli tropski obleki, ki je vstopil za njim in prisedel k njegovi mizi?
Zopet se je vselil vanj nemir in prav gotovo bi zbežal iz zabavišča, če se ne bi v naslednjem trenutku pojavila ob tušu orkestra lepa mehiška pevka, ki je popolnoma lobrnila njegovo pozornost nase.
Z glasnimi vzkliki, ploskanjem in žvižgi so pozdravili mornarji svojo težko pričakovano ljubljenko. Ivan Oblak je bil morda edini, ki se ni povzpel na stol in divje tulil od veselja.
Ko se je na njeno ukazovalno kretnjo trušč v zabavišČH polegel in so mornarji zopet krotki kakor srne prisluhnili otožnim zvokom njene prve pesmi, tudi Ivan Oblak ni mogel odtrgati svojega pogleda od nje. Namah jc pozabil na svoje moskovske gospodarje, polkovnika Kudrnjaceva, Agatjo Semjonovno Popovo in na svojo negotovo usodo. "Videl jo samo pojočo lepotico Dolores Armendariz, vse drugo je utonilo v pozabo.
O ženskah je vedel pravzaprav toliko kot nič. Dokler je živel z očetom v Amerila, je bil še premlad, da bi tekal za dekleti, na njuni kmetiji pri Celju pa ni bilo časa za take stvari. Ko so prišli Nemci, se je začela njegova odisejada: zapor, koncentracijsko taborišče, mobilizacija in vojaščina, nato Stalingrad, sovjetsko ujetništvo, Kolomna in Moskva, kjer prav tako ni imel nobenih stikov z zunanjim, še manj pa z ženskim svetom. Tako je minila njegova mladost, ne da bi okusil eno samo sladkost ali bridkost, s katerimi je ženski spol tako radodaren. V resnici na je podedoval več čustvene naravi in nagnjenja za ljubezenske draži od svoje napol francoske matere, kot treznega obvladovanja pri takih stvareh od svojega slovenskega očeta.
13
Poíofonje skozi „narobe svet"
(Nadaljevanje s 7. strani j
Tudi jaz sem se hotel, dvigniti, kar mi je prepreči! s pritiskom na ramo, vendar sem mu odločno po-jasjuil: »Če hi bila Italija tako velikodušna in če bi seme] verjeti vašim besedam, hi nas že enkrat izpustili, saj je minilo že leto, odkar smo v naporu, pa nas niti sodili še niste.«
Tudi drugi del zasliševanja je bil e Jem končan in sva takoj prešla na tretjega, kjer so se vsemu pridružile še klofute in brce.
L»Če torej ne občuti« usmiljenja, občuti vsaj njeno moč in njeno jezo !« Med besedami je naglo obšel mizo in mi je že od daleč poizkušal prlioliti zaušnico. Prestregel sem u-
darce brc. Vmes sem razumel samo dirjo grožnjo sodnika, da nas bodo že jutri vse postavili ob zid in po-slrcltili. Ostalih sodnikovih prijaznosti nisem mogel razumeta.
Po stopnišču mimo moje celicc sem slišal oklevajoče korake tovariša, za njim pa stopinje, stražnika. 'Prav na zavoju pni moji eelicd pa so prvi koraki prešli nenadoma v tek. Stražnik za njim jo samo utegnil zakričati, naj počaka in pospešiti korake. Zagnal sem se proti vratom v žila slutnji, da moj tovariš iti vzdržal ponižanja in že sem na stopnišču nad mojo celico zaslišal presunljiv klic: »Zdravo fantje!« Mimo moje celice je nekaj za frfotalo, na
darce s pestjo, kar ga je moralo pošt e»fo zaboleli jn jeza ga je oblila, da je pobesnefl. Baijikuša), me je brcniti, kar mu pa zopet ni uspelo, •ker sem sedel ina stoliei, zato me je e ribama rokama sunil, da sem se zvrnil. Nehote sem z eno roko zadržal stolico, z drugo pa sem se. naglo pobral in že sem odločno stal pred njim. Sam si nisem bil na jasnem, kaj naj napravim. Ali naj se branim, kar bi pomenilo, da se bo še ¿abše izteklo? Položaj je nehote rešil kapo, ki je prisluškoval pri vratih in je naglo udri v sobo na pomoč sodniku. Iztrgal mi je sto-lico in čakal sodnikovega migljaja, Tedaj me je sodnik sunil s pestjo v obraz, da Se ml je vlila kri iz nosa, kar me je spametovalo in sem se obvladal. Kapo mi je še od zadaj priložil brco, da sem se op otekel k vratom. Tu sem obstal v pričakovanja, d« bo sledila četrta faza zasliševanja in da me bodo odvlekli v ¡podzemlje.
Zgodilo pa se je nasprotno. Sodnik se je pomiril, ker verjetno ni imel navodili, da ¡bi z menoj prešel gotove mere. Z atoli! je nad kopom: «Odpeljite tega psa v celico, ker se bom z njim pomenil drugič.«
Kap« me je prijel' za ovratnik, jaz pa sem zaslutil rešitev, zato sem niiitno odšel z njim.
Nekaj o asa je bilo vse tiho, nato pa sem zaslišal korake, ki so odšli mimo celice v drugo nadstropje. Odprla so se vrata točno nad mojo celico, kjer sem vedel, da je tu'di ue-ka Sloveoiee iz naše grupe. Sosed na inoji desnici je s tolčenjem spraševal, kaj jo bilo. N.i se mi zdelo, da hi mu odgovarjal, zato sem mu dal samo znak nevarnosti. Prisluhnili sem z vso koncentracij o. Vrata so se » pariziemlju naglo zaprla in zdelo >e mi jc, da slišim razburjeno vpitje, nisem pa mogel ničesar razumeti. Opravila sta zelo naglo, ker so se vrata z vikom in krikom prav kmalu zopeit odprla. Slišal sem rezke udarce klofntanja in zamolkle u-
LAHKO UN TEŽKO
dnu pa je zamolklo udarilo oh cementna tla. Prvi hip je nastala smrtna tišina, tudi stražnik se je približal ograji in zastrmel v globino.
Prvo glasno besedo jo spregovoril kapo, kii je zaklieal v ospredje jet-nišnioe: inScopmi!« Zaregljali so ključi v pritličju, kjer so '.imeli po-metači svojo sobo. Slišal sem sama še, kako so -zavili telo v deko in ga oguesli. Mrtvega? Koga?
'Nekdo spodaj je začel tolči po vratih. Tolkel je dolgo in razburjeno, jaz pa sem prisluhnil tolčenju po zidu v nadstropju nad meniaj. Ujeta sem mogel samo besedo »Slo-venod. Poklical sem svojega soseda,
ki se mi je takoj odzval, ker je verjetno čakal poziva. Tam jim je bilo laže, ker so hi.li v celici trije komunisti iz Toskane. Prosil sem ga, naj poizve vsaj za ime, ko sem spoznal, da so tudi oni sledili dogodkom. In res sem kmalu dobil spo-Točilo. Črke so si sledile: G—r—o— p—a—j—e—c. Ime mi je bilo znano samo od daleč in le to sem vedel, da mora biti nekje s 'Krasa.
V glavi mi je vrelo, preko Čela me je nekaj stiskalo, v girlu me je dušilo. Vsedel sem se na rob postelje, naslonil ko-molec na koleno, glavo pa uprl na dlani. Čez čas je vstopil stražnik in mo pozval, naj se vležean v posteljo. Gotovo pa je bil moj pogled dovolj divji, ker je z vso naglico zaklenil vrata in se od-daljil po hodniku.
Gropajeo ,.. Kdo si ? Nekje v moji daljni domovini, nekje na Krasu, ho zajokala mati, morda tudi žena in otroci!
Vedno lačna 'in požrešna 'rimska volkulja je zopet pogoltnila svojo žrtev, ki jo je .iztrgala iz naše zemlje. Kdaj ho prišel čas, da te bomo poiskali v tvojem 'brlogu, v stokrat prekletem Ri.mu, pod vatikanskim plaščem, da ti prerežemo vrat. da maščujemo žrtve, ki jih grabiš sosedom že tretje tisočletje ?!
Zjutraj so zopet 'zazvonili zvonovi, izaciiigljaK zvončki. Le kaj toliko vedno zvonijo v Rimu? Morda jih je strah liudiča? Spomnil sem so na Gropajca. Njemu, ki je ponoči samovoljno žrtvoval svojo mlado življenje, gotovo ni zvonil nobeden teh prekletih zvoncev.
Se istega dne So v višini našega nadstropja raztegnili mrežo, da bi se kaka žrtev samovoljno ne ušla krvnikom. Tisočkrat prekleti Rim od milijonov sužnjev in tlačanov. od sto tisočeri' Slovencev. Gnezdo pohIqpa 'in hinavščine •— sedež fašizma in papeži«) svetosti. (Ne bom te ipozabil!
Domovina, ali sd postavila Gropaj-ou spomenik, kakor Italijani Ober-danu v Trstu? AJi si vsaj vzidala ploščo imučenaku ? Skoraj gotovo, da ne! Saj ne, da bd ne znali ceniti mučenikov, toda preveč jih je in prostora ni, da hi povsod postavljali spomenike in vzidava K plošče.
ZANIMIVOSTI
fj» j^rj? ps J* nxn f.lñ
síSelo lahka oseb.tea, tale tVlidka.« »Da, ztilo lahko jo dobiš, a tceko «a j« cmcMš.«
BRITANSKA DRUŽBA ODKRILA
NOVO VRSTO JEKLA, KI GA JE MOGOČE VARITI
Oddelek za raziskave britanske družbe »United Steel Co.« je odkril novo vrsto jekla, imenovano »ior-tisveld«, ki je najmočnejše doslej znano jeklo, ki ga je mogoče variti. Nova vrsta jekla vdrži dva do trikrat večji pritisk od običajnega jekla. Zato je še prav posebno primerna za strukture, ki morajo vzdržati visok pritisk, bodisi .pri navadnih ali višjih temperaturah, ter so to jeklo že z uspehom uporabili med dragin tudi' za izdelavo ohišij za reakcijske letalske motorje, posebno vrsto cevi in sestavne dele mostov.
ATOMSKE RAZISKAVE V KEMIČNI INDUSTRIJI
N>a birminghemski univerzi inštalirajo napravo za izžarevanje, ki bo pričela obratovati v začetku prihodnjega leta. Služila bo za poizkuse v uporabi gamma-žarkov za pospeševanje in po možnosti poenostavljenje kemičnih reakcij pri proizvodnji barviij in drugih sintetičnih produktov iz sladkorja, premoga, nafte itd. Po enem letu dela bodo lahko ugotovili, v kakšni smeri bo tnogoče raztegnite raaiskave teir če bodo lahko dovedle do revolucije gospodarske strani kemične industrije.
ZADNJE BOMBNO LETALO TIPA »LANCASTER« SO VZELI IZ PROMETA
Bomhniško poveljstvo RAF jo vzelo iz prometa zadnje letalo tipa jLaneester«. Ta vrsta težkih -angleških bombnikov se je zlasti proslavila med drogo svetovno vojno pri stmrjenih napadih na Nemčijo- in je predstavljala eno najmočnejših orožij, k; so prispevala k padcu naci-
stičnega režima. Zadnji napad med vojno so letala to vrste napravila aprila 1945, ko so podnevi bombardirali Hitlerjevo »Orlovsko gnezdo« pri Berchtesgadearu.
Zadnji »Lancaster« boanhniškega poveljstva RAF je pripadali skupini, ki jc lani zaključila šest let trajajoče fotografske izvide britanskih afriških kolonij, letos pa je fotografirala poplavljena področja .v vzhodni Angliji.
OBSEŽNE PRIPRAVE AVSTRALSKE ANTARTICNE ODPRAVE
Vseh devet članov avstralske odprave, 'ki bo januarja odpotovala v Antarktiko, se v Avstraliji že vsestransko pridno pripravlja. Opremo, ki jo bodo vzeflii s seboj, sedaj v Me'i'bournu še podrobno preskušajo. Pra-v tako so napravili -tudi uspešne poskuse z malem letalom vrste »Av-ster«, ki ga bo pri svojem znanstvenem delu uporabljala odprava. Letalo, ki bo prevažalo navigacijske inštrumente in fotografske aparate za letalske izvide, je mogoče opremiti bodisi s splavom ali pa s smučkami:.
POLARNO RADARSKO OMREŽJE PRED DOGOTOVITVIJO
»The Westetm Electric CO.«, ki izvršuje radarska dela po naaočilu vlade, poroča, da so paskuai e no-vovrstnini radarskim sistemom na arktičnem področju pred uspešnim zaključkom. To omrežje, katerega prve naprave so oddaljene od Severnega tečaja okoli 1.900 km in ta katerega funkcianimaiije ni potrebno človeško sodelovanje, bo javilo najmanj šest ur prej prihod sovražnih letal, ki bi 68 bližala preíoo Severnega tečaja.
Ce gledamo kakšne predmete (n.
pr. človeka a-li hišo), jih vidimo seveda v pokončni obliki, V resnici pa je slika človeka ah hiše, 'ki nastane pri gledanju v našem očesu, zmanjšana in obrnjena. Podobno je tudi pri fotografskem aparatu in kinoaparatu: slika pokončnega predmeta je vedno obrnjena. Kino-operater mara postaviti v aparat film narobe, da bi lahko videli na platnu pokončne slike. Mnogi psihologi, raziskovalci človeške zavesti, so se spraševali, zakaj vidimo stvari pokončne, čeprav so njihove slike v očesu obrnjene. Da' bi rešili to vprašanje, sta dva psihologa, profesorja, univerze v Innsbrucku v Avstriji, napravila pred kratkim naslednji poskus:
Skonstruirala sta posebna očala, skozi katere so se videli vsi predmeti obrnjeni. Ta očala sta nosila dan in noč. Znašla sta se dobesedno v »narobe-svetu«. Ljudje oikrog njiju so stali na glavah, avtomobili so vozili s kolesi navzgor in le s pomočjo tipanja sta- se junaška eksperi-mentatorj a lahko pomikala previdno skozi novi svet. A glej čudež! Po petih dnevih se je začel narobe-svet sam od sebe obračati v pokončno lego in čeprav sta še vedno nosila svoja, očala, sta videla svet kot drugi ljudje.
Ko pa sta po desetih dneh odložila očala, je stal svet okrog njiju zopet narobe on imela sta podobne težave kot prej. K sreči je to trajalo le nekaj časa in kmalu sta zopet videla normalno.
Nekoliko težavnejšd1 je bil poskus z očali, ki so zamenjavala levo stran predmetov z desno. Stalno sta se zaletavala v zidove am padala v jarke, kajti zid ali jarek, ki sta ju videla n. pr. na levi strani, je bil v resnici na desni. Napise sta videla
kakor bi jih gledala v zrcalu. Več tednov so ju očala vodila v napačno smer, dokler jima ni začel razum velevati, da začneta izbirati nasprotno smer, kakor so jima kazale oči. Po daljši vaji sta zopet videla normalno, čeprav so silike v nj umito, očeh bile drugačne kot pri drugih ljudeh.
Ko sta končno tudi ta magična očala odložila, je bdi svet pred tujima obrnjen kakor v zrcalu. Sele 6sc nekaj dni sta se privadila narmaU nemu gledanju.
Ta poskus, ki ju je objavila dunajska Akademija znanosti, odkrivata zanimiva dejstva pri procesu gledanja, in nam pričata, kak» vafc-no vlogo ima naša zavest pri ustvarjanju vidnih predstav. Lj. G.
NAPREDEK ZNANOST3-
PRI PROUžEVANJU STRELE
Znanstveniki si še vedno niso na jasnem, kako pride do strele. Ve«m> le, da ni .glavni blisk tisti, ki se sprosti z neba proti zemlji, temve» blisk, iki gre v obratni smeri. Zelo razpravljajo o možnosti, kako bi s pomočjo radarja, letal in kinoma-tografskih aparatov pojasnili to tajnost.
Pri vsaki streli ,je treba razlikovati dive stopnji. Najprej imamo blisk, ki gre od obiaka proti zemlji s hitrostjo kakih 800.000.lcm na uro. Čim doseže zem'jo, se od zemlje ¡proti nebu sproži drugi blisk, ki ima stokrat večjo hitrost od prvega. Približno tristotinko sekunde pozneje se sproži iz oblaka ao-v biisfc in ta postopek se ponavlja. Pri tem pa je brzina bliska iz zemlje mnogo hitrejša od tistega, ki gre. proti zemlji. Od vseh strel jih pride trs zemljo le okrog 35 °/o.
üUdjwmO&S^w &iípññ^iffú¡hm
v	■2		i	jr	! ll		&	"6	7	8	9	10	11	12	i "	
(H L	H			t5			v-., -									
L.						§	69	in	16		1 •		O	17		
U8 l. i	if					I			20				21	O		
!v	H			---		ll										O
Í5 :J				24		27	28			i	29					30
T.		\\		32						S]	S		33			
!©	34 L		35			nú		36		28		□ 45	38			
29	O		40		41		42				□			Ü		
44	45			\						rj	46		m	47		
48								O	49 © 57	"50			51			
52			©	53						54			131	55		
	O		56		-			o 62			-	58	59			
60	01						O									
63											t					n
Vodoravno: 1. novoletno voščilo, 14. glavni števnik, 15. vrsta ladje, 16. angleški zunanji minister, 17. kvartopirski izraz, 18. pesem junaške vsebine, 20. oče (latinsko), 22. predlog, 23. amerikanska kratica za »vse v redu, prav«, 25. začetnici avtorja prvega slovenskega romana, 26. evropska prestolnica, 29. grenka zdravilna rastlina, 31. začetnici imena in priimka slovenskega Jcomponista filmske glasbe, 32. vrsta zemlje, 33. številčna predpona, 34. slovenski slovničar, 36. praded, 38. kratica v naslovih, 40. spolna bolezen, 43. kazalni zaimek, 44. nedoslednost; v stavčnl. zvezi < tujka), 46, glas domače živali, 47. vas pri Ljubljani, 48. človekoljubno, plemenito, 49. srbski vezrtik, 51, organ za vid, 52. pijača starih Slovanov, 53. del vodoravne napeljave imnož.), 54. kratica za ulico, 55. e-nota ploskovne mere, 56. v curkih deževati, 57, nadležne žuželke, 60. razprave, kritični spisi, 62. vsemlrsko telo, 63. otok v Tihem oceanu.
Navpično: 1. premogovnik v Sloveniji, 2. glavni števnik, 3. napeljava elektrike za pogon in razsvetljavo, 4. vzpodbudna besedica, 5. predlog, 6. medmet, 7. ozaljšati, o-lepšati, 8. najcenejša pijača, 9. del
ometanega zidu, 10. strešne odprtine, 11. kratica za elektriko, 12. vez-nik, 13. kis, jesdh, 19. scela narejen« delovna obleka, tudi možiček, 21, okenska navoj niča, rebrača (tujka) 24. kulturna dobrina, 27. italijanski spolnik, 2S. kemični znak za, element »mazurij«, 30, mesto v Sloveniji, 35. pokrajina ob reki Brah-maputri v Aziji, 36', dva kemična znaka (za kisik in lureciij), 37. i-gralna karia, 39. močviren, 41, tujka za ukvarjaica z glasostovjem, 42. iz ilovice, 43. krajevni prislov, 45. ničla (angil'.), 46. mesto v Italiji, 47. letovišče pri Opatiji, 50. drevesna skorja, 56. kralj živali, 57. medmet, 58. potem, nato (nemško), 59, hoditi, premikati se, 61. pomožni glagol, 62. kratica za plemeniti.
REŠITEV KRIŽANKE IZ PREDZADNJE ŠTEVILKE Vodoravno: 1. prerija, S. lite* rn-t, 9. emiri, 10. šp, 12. idol, IS. črv, 15. dva, 16. sloji, 18. etan, 19. en. 21, rak, 22. ka,t, 23. en, 24. Luči», Ž!">. ti-rik. 26. Ilirija. 28. Teheran.
Navpično: 1. plašč, 2, ri. 3. H«. 4. reanii, 6. jarov.izacdija, 17. At3a, II, prstan, J4. vini, 17. on, 18. ecremit, 20. A.raka-n, 22. kurir, 24. lire. 2X lih. 27. !,rt.
n
ff^ročolEiic©	naročnike
Naročam tednik »Slovenski Jadrana na najlov: Ime in priimek ........................................................-..............................
Bivališče -...........................................................................—________________....______
Pošta
Naročnino bom plaial, ko prejmem vašo položnico!
Doc .....................................................................
(Lastnoročni podpis)
D o bes9 prijatelj
naj te spremim vse leto
Mestni kino Postojna
ŽELI VSEM SVOJIM OBISKOVALCEM ZA NOVO LETO MNOGi'. SREČE IN ZADOVOLJSTVA TER SE JIM ŠE ZA NAPREJ PRIPOROČA ZA OBISK.
Zavod za komunalno feavnosl Posloma
ŽELI VSEM SVOJIM POSLOVNIM PRIJATELJEM IN KORISTNIKOM USLUG OBILO SREČE IN ZADOVOLJSTVA V NOVEM LETU.
Orzsvno ooslinsko podietle JIM", Ilirska Bistrica
ŽELI VSEM SVOJIM OBISKOVALCEM OBILO USPEHOV V LETU 1954 IN SE PRIPOROČA.
Kmetijska zadruga Marezige ŽELI VSEM ČLANOM, KMETIJSKIM ZADRUGAM IN DELOVNIM LJUDEM SREČE IN ZADOVOLJSTVA TER NADALJNIH USPEHOV PRI DVIGU KMETIJSTVA.
Občinski ljudski odbor Šmarje
VOŠČI SVOJIM OBČANOM MNOGO USPEHOV V NOVEM LETU 1954.
Občinski ljudski odbor Duiovlie
ŽELI VSEM
SVOJIM OBČANOM SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO
Občinski ljudski odbor Komen
ŽELI VSEM
DELOVNIM LJUDEM SREČNO IN ZADOVOLJNO NOVO LETO
Občinsko mizarsko podjetje Komen
Občinski ljudski odbor Marezige
ŽELI VSEM OBČANOM SREČE IN ZADOVOLJSTVA V NOVEM LETU
Občinski ljudski odbor Senožeče
ŽELI VSEM SVOJIM OBČANOM MNOGO NAPREDKA V NOVEM LETU
Kovaško-kolarsko podjetje Herpelje - Kozina
IZDELUJE IN POPRAVLJA POLJEDELSKO ORODJE, KMEČKE VOZOVE ITD PO SOLIDNIH CENAH.
Uprava za elektrifikacijo *pri OLG Sežana
ŽELI VSEM
DELOVNIM LJUDEM SREČNO, USPEHOV POLNO NOVO LETO
Gostinsko podjetje Komen
Z OBRATI SVETO, ŠKRBINA IN BRESTOVICA ŽELI SREČNO IN VESELO NOVO LETO 1951.
Sprememba PTT tarife
S I. januarjem 1954 stopijo v veljavo nekatere spremembe v P.T.T. tarifi:
1)	Na novo se uvede tarifa za pisma v krajevnem prometu, tarifa znaša 10 din do teže 20 gr.
2)	Priporočnina za knjige ter brošure sc zniža na 20 din.
3)	Tarifa za inozemska pisma se poveča od dosedanjih 28 na 30 din.
4)	Na novo se uvede tarifa za pakete s svežim sadjem in zelenjavo ter znaša 50 odstotkov navadne paketne tarife.
5)	Za brzojavke v krajevnem prometu, kakor tudi za brzojavke s čestitkami in izraza sožalja je znižana pristojbina za 50 odstotkov od pristojbine za navadne brzojavke.
(t) Zniža se tudi tclefon>ka na-ročnina za telefone v stanovanjih, delno se zniža tudi naročnina pri ostalih telefonih.
7)	Znatno so zniža inštalacijska pristojbina za novo prijavljene telefone.
8)	Uvede se nova tako imenovana bližnja telefonska cona (10 km razdalje), ki znaša samo 30 din za eno govorilno enoto.
Podrobnejša pojasnila prejmejo stranke na vsaki pošti.
Uprava PTT obvešča naročnike, da bo od 1. januarja 1954 pobirala telefonsko naročnino v naprej, medtem ko se je do sedaj plačevala za nazaj,
Remontno podjetje Sežana
ŽELI VSEM DELOVNIM LJUDEM V NOVEM LETU DELOVNIH ZMAG IN OBILO USPEHOV
KMETIJSKA ZADRUGA Divača
s poslovalnico Matavun želi svojim članom in vsemu prebivalstvu srečno in veselo novo leto
Občinska podjetja Divača
GOSTINSKO PODJETJE Z OBRATI: KOLODVORSKA RESTAVRACIJA IN HOTEL bRISNIK« DIVAČA. GOSTILNI LOKEV IN JL4TAVUN. — TRGOVSKO PODJETJE: »TUMAV« DIVAČA, LOKEV. — ČEVLJARSKO PODJETJE: DIVAČA, LOKSV. — PEKARNA DIVAČA. — MESNICA DIVAČA. — MIZARSKO PODJETJE DIVAČA ŽELIJO VSEM CENJENIM ODJEMALCEM EN DOBAVITELJEM StREČNO NOVO LETO
Delovni kolektiv trgovinskega podjetja
»MA-NA«
KOPER
ŽELI VSEM SVOJIM CENJENIM ODJEMALCEM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM
USPEHA POLNO NOVO LETO.
SOLIDNO IZDELUJE VSE VRSTE POHIŠTVA IN STAVBNA DELA PO UGODNIH CENAH VSEM CENJENIM ODJEMALCEM ŽELIMO SREČNO IN VESELO NOVO LETO 1954.
Občinski komite ZKJ Sežane
ŽELI VSEM ČLANOM IN DELOVNIM LJUDEM SREČNO NOVO LETO.
Okrajna obrtna zbornica Sežana
ŽELI SVOJIM ČLANOM IN VSEM DELOVNIM LJUDEM V NOVEM LETU ŠE VEČJIH USPEHOV.
S SVOJIMI ODSEKI: KROJAŠKIM, ČEVLJARSKIM, KOLAKSKLM, URARSKIM IN ZADRUŽNIM POSESTVOM V KOMNU TER POSLOVALNICAMI V SVETEM, SKRBINI
LN BRESTOVICI
ŽELI SVOJIM ČLANOM IN ODJEMALCEM V NOVEM LETU OBILO USPEHA.
Z OBRATI DIVAČA, DUTOVLJE LN DOL PRI VOGLJAH VAM NUDI VSE VRSTE KVALITETNEGA IN SOLIDNEGA POHIŠTVA PO ŽELJI OZIROMA PO NAROČILU. OPRAVLJA VSA STAVBNA MIZARSKA DELA TUDI NA DOMU, DELOVNI KOLEKTIV ŽELI VSEM CENJENIM ODJEMALCEM iN DOBAVITELJEM SREČNO iN USPEHA POLNO NOVO LETO 1934.
OB1I.O USPEHOV V NOVEM LETU VOŠČI SVOJIM ODJEMALCEM
Herpelje-Kozina
TER SE ŠE ZA NADALJE PRIPOROČA.
TtLUNA VIGOJÄ * J JO M •
Ljubljanskim liskeistö® sije nova dola
Po večletni po'drej«mi vlogi, ki so jo ■meli ljubljanski hokejisti v borbi 11 najmočnejšimi hokejskimi klubi v Jugoslaviji, se je letos Ljubljane.»-noro zopet nasmejala sreča. Vse kaže. da so preboleli dolgotrajno krizo in' da je treba letos z njimi resno račnnati.
Te prognoze temelje na zadnja« rezultatih naših hokejistov na Jesenicah in v Beogradu. Na Jesenicah so premagali državnega prvaka Pax-■tizna s 3:2, v Beograd« pa so igrati z njim neodločeno 3:3. V obeli tekmah so bili Ljubljančani boljši. Razveseljivo je dejstvo, da so se razen starih reprezentancov Aljoncica in Pavletiča odlikovali tudi mlajši
igralci.	. .
' Ljubljana se je v nedeljo srkala v Beogradu tudi s Crveno zvezdo m jo premagala z visokim rezultatom
6:1. . ..... ,
Z norimi umetnimi drsaLisci v
Kranjski gori in v Beogradu pa bo ■cidvomno naš hokej v nekaj letiti tako napredoval, da se bomo lahko pomerili tudi z močnejšimi ekipami in naredili konec nekdanjim dvoste-
vilčriim porazom.
* * *
VPRAŠANJE.
JUGOSLOVANSKEGA ŠAHOVSKEGA PRVAKA
Letošnji turnir za državno šahovsko prvenstvo je imel kar tri zrna-"ovak-e in je to torej prvi primer v zgodovini jugoslovanskega šaha. Pire. Fuderer in Rab ar se bodo nio-ralli še. enkrat med seboj pomeriti za najvišji naslov. Do sem je stvar v redu, vprašanje pa nastane ko začnemo razpravljati o Času. Pred našimi mojstri je namreč vec mednarodnih turnirjev, nato pa se conski kvalifikacijski turnirji za svetovno prvenstvo. Kakor vse kaže. se bo vprašanje jugoslovanskega prvaka vleklo vse do junija 1954.
Letošnje državno šahovsko prvenstvo pa je imelo še neko posebnost, ki je nikakor ne smemo prezreti. Prireditelji so namreč določili, da bo imela le trojica prvopl asi rami pravico udeležbe na kvalifikacijskih tekmovanjih -za svetovno prvenstvo. Po teh propozieijah ne bosta prusla v poštev velemojstra Gligonc m Irt-funovič. Stvar je sama po sebi zelo nerodna, zlasti kar zadeva Gligoriea, ki je trenutno nedvomno nas najboljši šahiat. Gl.igorie je o tem ze povedal svoje mnenje, in dejal, da se jc pač treba držati propozicij. Verjetno pa je, da bodo o tej zadevi se razpravljali in skiušali najti neKO nporazumno rešitev.
ŠPORTNE ZANIMIVOSTI
Na svetovnem prvenstvu v hokeju na ledu. ki bo v februarju prihodnjega leta v Stookholmu, bo sodelo-" vala tudi reprezentanca Sovjetske zveze. Ta vest je vzbudila v športnih krogih precejšnje presenečenje, k-f-r bo to prvi nastop ruskih hokejistov v inozemstvu. Člani reprezentance se že sedaj pripravljajo na drsališču v Berlinu. Nedavno so odigrali tri trening [tekme v OSR, od katerih so dve dobili in eno igrali neodločeno.
* * *
An »leska nogometna zveza je sprejela več sklepov za napredek angle-Skega nogometa, ki je doživel tako katastrofalni poraz v nedavnem srečanju z Madžarsko. Med drugim so sklenili, da v prihodnje ne bojJnel imeti noben igralec, ki bi prišel v poštev za državno reprezentanco, vec kot 23 let.
* * *
Po vesteh iz Južne Ameriko ho
svetovni nogometni prvak Uruguaj
nastopil na letošnjem svetovnem prvenstvu v Švici skoraj z istim moštvom, ki je leta 1950 osvojilo svetovno prvenstvo v Brazilij'1.
1 * * *
Na sestanku kolesarske 'zveze Jugoslavije so sestavili program kolesarskih prireditev za prihodnje leto. Najvažnejše bodo: prvomajske dirke. dvoboj Avstrija—Jugoslavija, sodelovanje v .Titovi štafeto, dirka po
mii, iip .—»i	..... - — — m— i ■■■ 111 —
Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Milko Štolfa — Tiska tiskarna »Jadran« v Kopru Naslov uredništva in uprave: Koper, Santorjeva ulica 26, tel. 170, poštni predal 2
Hrvatski in Sloveniji, cestno prvenstvo Jugoslavijo na Banjici, sodelovanje na dirkah v Avstriji in Lu-scaniburgu, dirkališčno prvenstvo Jugoslavije, jubilejna dirka ob 70-let-niei našega kolesarstva in dirka od
Triglava do Jadrana.
***
Svetovni rekorder r hitrostnem drsanju Andersen je po enem letu zopet začel drsati. Njegovi prvi nastopi niso bili najuspešnejši, saj so ga
premagali v tekmovanju na 500 in na 3000 metrov.
* * *
V 13. kolu nogometnega prvenstva Italije je Triestina igrala na domačem igrišču ueodločeio 1:1 z rimskim Lazi cm. To kolo jc prineslo več presenečenj. Med drugim je Bo-logna premagala Milan, Fiorentina jc igrala neodločeno s Turinom, Ju-ventus pa z Novaro. Na tabeli vodi še vedno Intor z 22 točkami preid Ju-venitusom in Fiorentino, ki imata po 20 točk. Triestina je z 11 točkami na 14. mestu in je 'že v nevarni coni

Q[L@wlm ^ um mi ^^spm
¿t © ¡p um.
Santorijeva 26 - Poštni prcdaS 2
m še aSmmmm edpošljsT
mm
Mladi celjski atlet Stanko Lorger je bil lani najuspešnejši, slovenski športnik. Naša slika ga prikazuje v teku na 110 metrov čez ovire. V tej disciplini je osvojil twli državno prvenstvo.
■za izpad. — Na lestvici strelcev vodi evropski reprezentant Boniperti (Juventus) z devetimi goli.
Francoski klub Niče jc nedavno dobil od faneoske nogometne zveze dovoljenje za »prodajo« svojega krilca Bonifacija milanskemu Interna-cionale. Bonifaei je. eden najboljših francoskih igralcev.
PETEK 1. L 1954 : 8.10 S slovensko narodno pesmijo veselo v novo leto; 9.00 Dedek Mraz na Radiu: 13.15 Glasba po željah; 15.00 Z mikrofonom po Primorski: za naše delovne kolektive: 16.00 Primorski in tržaški zbori poj o za Novo leto: 18.15 Dalmatinske narodne pesmi; 18.30 Promenadni koncert priljubljenih melodij- — SOBOTA 2. I.: 13.45 Lahka in zabavna glasba: 14.15 Šport doma in po sveta; 14.40 Domači zvoki: 18.15 Zabavni orkestri im marsikaj vmes igrajo za židano voljo in ples; 21.30 Izbrano cvetje z domače grede: 22.00 Z mikrofonom po Primorski: Postojna. — NEDELJA 3. I.: 8.15 Slovenske narodne: 8.30 Za naše kmetovalce; 9.00 Z okroglo in poskočno v nedeljsko jutro; 9-20 Mladinska oddaja: Baba Dien in košček sladkorja: 13.45 Glasba po željah; 15.00 Z mikrofonom po Primorski: Postojna; 16.00 Slovenska svatovska obredja, Pr.lesko gos-tiivanje, poje Akademski pevski zbor pod vodstvom R. Gobca; 16.26 Nedeljski promenadni koncert: 18.30 Pol ure za ljubitelje godib na piha-
Tam nekjo okoli Gorjanskega je doma Pavlina, ki pravkar pričakuje drugi družinski prirastek in od <r-ca želim, da bi se ji to ponovilo vsaj še devetkrat, kajti ima svoje obroke veliko rajši kakor tuje. Pa mi je pripovedovala, kako je bilo tedaj, ko so njej in njenim petim sestram bodli 1 i na 'dušo pihat fantje iz domače in sosednjih vasi. »Ma smo bile mule in pol, da so mulci kar brenčali za nami,« se Pavlina še danes rada pohvali, kadar ni »njega« poleg.
Petero sestra, petero zrelih nevest je bilo pri hiši. tmen ne bom izdajal, ker so tri še vedno kandidatinje za zakonsko vprego in jih baje stra-žijo trije bojeviti mulci, ki v takih rečeh ne poznajo šale, ako l*i koga za^kominalo po njihovih oboževau-kah. Kaj ima vrzota s tem opraviti, boste vprašali? Naj pove Pavlina!
»Tisto lato, preden sem se odločila za »njega«, smo imele na starega leta dan vse ženske v hiši polne roke dela. Mama jo bila nervozna kakor osa in je očeta takoj po kosilu poslala, naj izgine, kamor ga je volja, le doma naj ne bo, da ne bo delal napoto. Oče je menda komaj čakal na to povelje itn ga ni bilo domov do polnoči, ko nam je pniše! voščit novo leto, natreskan kakor čep. Ker je svoje voščilo razpletal v neskončnost, nas je vse predramil. Bile smo namreč dobro uro prej leglo k počitku. Mama mi je tponiežikitila, naj pomagam »govorniku« v posteljo. Skočila sem iz postelje in se pripravila, da bi očetu sezula čevlje. Krotko se je vdal temu »nasilju«, me ■z žuljavo roko pobožal po glavi, se trudno nRgnil do mojega ušesa ter mehka vprašal: — Ali si dala zajčkom jesti? — Odkar pomnim, smo imeli izajee pri hiši in .smo otroci ■skrbetli zanje, dokler jih nismo pojedli, Le kako je ooe mogel uganiti,
da tisti večer res nobena ni utegnila pomisliti na to, kaj bodo živalce bmstljale ponoči.
Nasledinj jutro sem bila prva na nogah. Verovala sem v tisto: katera izmed deklet, kjer jih je več pri hiši. na novega leta dan prva V3tane, se bo tisto leto omožila. In sem se res, hvalabogu. Odprem vežna vrata ■in se siktvTO z nosom zalotim v neknj bingljajočega. S trama nad vrati je namreč .viselo pet debelih in košatih glav vrzote. Za vsako sestro ena. Brž se podvizam nazaj v izbo in zbudim sestre. V samih srajcah so priskak-Ijalle na vežni prag in vse krmežlja-ve posegle vsaka po svojo glavo vrzote ter jo vse zardele v lica nežno stisnilo na prsi. Obšla nas je sladka zavest, da smo pri mulcih v čislih in da nc bo zadrege zaslran ženina. Tak je namreč novoletni običaj na Krasu, da fantje obesijo dekletom, ki jih imajo radi, v noči od starega na novo leto vrzoto pred vrata . . . iln na račun tega lepega in starega običaja so imeli naši zajčki tri dni in tri noči razkošno pojedino.«
»Dekletom, ki jih imajo fantje radi, vrzoto. Kaj pa tistim, ki jih nimajo radi?« sem radovediil.
Pavlina se je kar zgrozila, da so se mi živci napel,i kakor strune.
»Tistim pej,« jo skrivnostno nadaljevala Pavlina, »pripravijo mulci čisto nekaj drugega. Pri sosedovih so 'meli takisto dve dekleti, ki sta bili godni za možitev. Starejša je lezla že v trideseto, druga je bila pa kakih pet let mlajša. Imeli sta dosti priložnosti, da bi se bili spravili pod streho, vendar sta obsedeli, četudi sta bili iz dosti mehkejšega in udobnejšega gnezda. kakor moje sestre in jaz. Toda bili sta izbirčni, da nikoli tega. Ta je bil preneroden, drugi prerobavsast, tretji se ni znal prav počesati, četrti preberaški in
tako dalje. Po vrsti sta odalavljali vse snubce, dokler niso popolnoma izostali. In je bilo vprav tisto leto, ko smo pri nas dobilo vrzoto. Imen smo s sosedovimi skupen vodnjak. V novoletnem jutru sem šla, da bi potegnila vode iz njega. Videla sem. kako prihaja sosedova z istim namenom. Nekam kislo se jc držala, ko sem ji 'želela dobro jutro in ji voščila novo leto.
»Kaj boste dobrega kuhali danes pri vaši hiši?« sem jo vprašala.
»Najbrž nič,« jc nejevoljno odvrnila. «Podkunila sem v štedilniku, pa • je bila mahoma kuhinja polna dima. Dimnik ne vleče in ne vleče. Najbrž se l>o vreme sprevrglo. Ravno včeraj smo imeli dimnikarja v hiši in bi moralo vleči.«
»Pri nas pa krasno vleče in liiič ne kaže, da bi se pripravljalo na dež, ali ee.lo sneg,« sem se čudila in nehote pogledala proti sosedovemu dimniku. Tedaj me je posilil smeh in nisem si mogla kaj, da ne bi pokazala s prstom na nekaj, kar je kakor človeška glava molelo iz sosedovega dimnika. Valerija, tako je bilo ime izbirčni nevesti, se. jc ozrla proti domu, nato pa pretbledela. pustila vedro pri vodnjaku in brez besede zbežala domov. Kmalu poleni smo videli od naše hiše, kako je sosedov fant prislanja! dolgo lestvo k strehi, lezel po njej in previdno tipal proti dimniku. Z očividnim naporom je izvlekel na dan kadeče se strašilo ter ga treščil na tla. Dim je veselo zasuki j al proti nebu v zlato svobodo. Tako so pri sosedovih lahko skuhali bogato novoletno kosilo, ki pa nemara dekletoma ni kaj prida teknilo. Tak jc namreč običaj, da mulci za novo leto napravijo prevzetnim in ošabnim mulam ženina iz cunj in ga potisnejo v dimnik do vratu.«
Vaš Vane,
la. — PONEDELJEK 4. I.: 11.30 Našim ženam: 14.30 S filmskega platna; 14.40 Narodne pesmi poje slovenski okteit; 17.00 Nekaj melodij iz opernega sveta: 17.45 Narodne pesmi iz Hrvatskega Zagorja; 18.15 Iz pisane bisage, za dobro voljo. — TOREK 5. i.: 14.30 Kulturni .razgledi; 14.45 Kar po domače, igra kmečki trio: 17.00 Za razvedrilo vam igrata orkestra Cedric Du-mond in Hot-Clnb Wien; 17.30 Po: loneza v operi in klavirju; 18.1b Koncert sopranistke Vilme Bukovče-ve, na sporedu so samospevi in ar:-je, pri klavirju prof. Marijan Lipov-šek: 20.00 Giuseppe Verdi: Aida. opera v ' dejanjih, solisti, /bor i" orkester opere Hrvatskega državnega gledališča, magnetofonski posnetek, z opernega festivala v Puli; 22.00 Ple-šite v našem ritmu. — SREDA 6. I.: 11.00 Šolska ura: Opazoval -em lisico; 14.30 Od Triglava do Jadrana; 14.40 Slovenske narodne o zimskem Času: 17.30 Slovanski plesi; 18.1 :> Za vsakogar nekaj, pisan večerni spored operne, baletne, lahke in Tevijske glasbe; 21.00 S knjižne police: Mon-serrat: »Kruto morje«: 21.30 Slovenske domače za naše poslušalce. -ČETRTEK 7. I.: 14.30 Javna tribuna: 14.40 Vokalni kvintet »N. Stii-tof« poje slovenske narodne; 17.00 Za ljubitelje, klasičnih plesov: valček, tango in dvojni koTak: 1(413 Iz zakladnice slovensko komorne glasbe: 22.00 Plesna glasba. — PETEK 8. I.: 11.00 Dopoldanski operni koncert, pojo slavni basisti; 14.30 Obzornik; 14.40 Instrumentalni ansambli igrajo domače melodije: 17.00^ Z valčkom okoli Straussa in Leharja; 21.00 Slavko Rupel: »Usoda«, slušna igra; 22.00 60 mannt v zabavi in plesu, sodelujejo jugoslovanska zabavni ansambli in solisti.
SLOVENSKO GLEDALIŠČE KOPER
Premiera —■ Izven v četrtek 31. decembra ob 16. uri
PASTIR PETER IN PALČEK BRILJANTHS;
Predstava v okviru priredita? ®a
Novoletno jelko.
17-letno dekle z dovršeno nižjo gimnazijo IŠČE kako primemo ZAPOSLITEV najrajši na Primorcem. Naslov pri upravi lista.
BAN SLAVKO od Ludvika, rojen 28, 10. 1921 v O.-ipu, Dekani, št. <>6, istotam bivajoč, je izgubil osebno legitimacijo št. 17081/6067, izdano od občinskega ljudskega odbora Dekani in jo razglaša za neveljavno.
KUPIM ANGLEŠKE KAV ALF.• RUSKE HLAČE, USNJEN JOPIČ in SEDLO. Naslov v upravi lista.
Podjetje »VINO« KOPER obvešča, da dne 29., 30. in 31. decembra 1953 NE BO POSLOVALO zaradi izvrševanja letne inventure.
OBVESTILO AVTOPODJ ETJA »ADR1A«
Dne I., 2. in 3, januarja 1954 bo promet obratoval po nedeljskem voznem redu.
Dne 31. decembra 1953 bo vozil avtobus na progi Koper—Ljubljana z odho-dom iz Kopra ob 14.15. Dne 3. januarja 195-1 pa bo odpotoval iz Ljubljane ob 20. uri.