Izhaja vsakih štirinajst dnij vsak drujri torek in stane po pošti ali na dom pošiljan za celo leto 80 kr. -IfctU Za tuje drž. več poštni stroški. „Soča“ z ,Gosp. Listom1 in ,Primorcem' stane na leto 5 pid. 2U kr. II Oplaši se plačujejo za tristopno petit-vrsto: enkrat 8, dvakrat 7 i in trikrat 6 kr., večkrat po pogodbi. Vsa plačila vrše sT*1 naprej. Posamične številke po 3 kr. Uredništvo in upravništvo je v Gosposki niici čt. 9. Rokopisi se ne vračajo, Izdajatelj in odg-ovorni urednik Vinko Levičnik. — Tiska in zalag-a .Gor. tiskarna" A. Gabršček (odgovoren Jos. Krmpotič). Vseslovenski shod. Vseslovenski shod, ki se bo vršil v Ljubljeni 14. septembra, zanima ves slovenski svet; a ludi neprijatelji naši in visoka vlada niso slepi za velik pomen, ki ga bo imel ta sijajni pojav, kakor upamo, vse slovenske vzajemnosti. Delili so nas in cepili, kolikor so mogli, kakor se godi deblu mogočnega hrasta, ki je odmenjeno ognju in poginu. Kot glavni uzrok, ki baje zahteva razliko med Slovencem in Slovencem, navajale so se meje raznih dežel, v katere smo tako umetno porazdeljeni, da nam skoro povsod tujci ukazujejo. V italijanskem* kraljestvu in v ogerski državi je Slovenec narodno mrtev ; prvo priznava le italijansko narodnost na apeninskem poluotoku; druga priznava z besedo enake pravice vsem svojim ljudstvom, v dejanju pa zatira, kar se tiče narodnosti, vse nemadjarske narode. V Avstriji smo Slovenci na Štajerskem in Koroškem v enotretjinski manjšini; a dvotretjinska nemška večina dela z nami, kakor da državne postave in državljanske pravice ne veljajo tedaj, ko so nam v prilog. Še huje se nam godi v Trstu in okolici, kjer smo pod vladnim pokroviteljstvom izročeni na milost in nemilost tržaški italijanski gospodi. Na Goriškem in v Istri imamo Slovenci z Hrvati dvotretjinsko večino; a javne zadeve so tako uravnane, da Italijani gospodujejo, a mi hlapčujemo. .Višji oziri", katerih ne umejemo, zahtevajo, kakor pravijo, to nenaravno razmero. — Edino na Kranjskem ni bilo mogoče vzdrževati nemške prevlade nasproti slovenski ogromni večini. „Nemška inteligenca in nemški kapital", ki v resnici sta slovenska, morala sta dolgo časa služiti kot razlog, da se je tudi na Kranjskem slovenstvo dušilo. Slednjič je padlo to strašilo in Slovenec je na Kranjskem prišel do veljave, ki mu gre tudi v drugih deželah. Zdaj štejejo na Goriškem in v Istri, koliko frakov in cilindrov imajo Slovenci in Hrvati, a koliko slovenski in hrvatski renegati. Norost; dandanes, ko delavski jopič in delavska čepica plešeta, da se prestoli majajo, pa politiki ali oni, ki hočejo kot taki '■eljati, frake preštevajo! (To ni naša izmišljija, ampak gola istina.) Ali si človek more uiisliti večjo starokopitnost? Nasproti temu ločenju, tem razmeram, tem političnim zmotam javiti hoče narod slovenski, da se ne čuti deljen po deželah, auipak celoten po narodni avtonomiji, ki je udino opravičena; da ne priznava političnih fraz zarjevelih škricev brez možgan, marveč ?.ivo in oživljajočo moč človeške enakosti, lualske ljubezni in božje pravice, kakeršno l,či nepremenjeno in nepremenljivo krščanska vpra p0 katoliški cerkvi. Na tej podlagi smo se našli vsi Slo-Veuci; na tej podlagi dobimo bratov med Vse,ui narodi. To hočemo na vseslo -'onskem shodu izreči; to hočemo svetu ja-. I1; Na pra*ične naše zahteve, na svete naše ('ejale zaupamo; tem se mora ukloniti in gotovo uklone vsaka surova sila. Kadar t011 se je bil boj med nasilstvom. surovo loč,|o in idejo, zmagala je ideja; tako bo Utl1 zdaj. pj A v ta namen, bratje, treba, da ohra-Se,no svoje idejale čiste, nepremenjene, kakor nani kažejo v luči nepremenljive katoliške j vere in na nji slonečega našega narodnega prepričanja. Rojaki, posebno Vi, ki zastopate narod kot poslanci, župani, duhovni pastirji ali drugače, pa tudi Vi, ki niste v tem položaju, in se-udeležite vseslovenskega shoda ter izjavite, da Slovenci in Hrvati, če tudi živeči po raznih deželah, se smatramo kot ena celota, kot eno telo, ki ne pusti, da mu kdo po nogah cokla in ko ga v bedra ščipa, mu brado gladi. Vsi Slovenci in Hrvati smo en narod; vsi čutimo za vsakega in vsak za vse! Domače in razne novice. * Cenjene naročnike, kateri so zaostali z naročnino, oporni n j a m o z a d n j i č, da vendar enkrat poravnajo svoj dolg. — Kot nove naročnike smatramo le one, kateri nam dopošljejo obenem tudi celoletno naročnino. Pol, ali celo četrtletne naročnino ne s p r e-jemljemo več. To naj si zapomnijo tudi vsi stari naročniki 1 Znesek za vseletno naročnino je tako majhen, da ga lahko hkratu plača vsakdo. Priloga. Naročnikom „Primorca" smo priložili danes brošurico „Primorski od-nošaji v poslanski zn o r n i c i na D u-naj u“. Opozarjamo jih na 61. stranico iste z opazko, da smo brošurici dodali položnice poštne hranilnice, po katerih nabiramo mali znesek 25 kr. Ako je dobil kateri naročnik dve brošurici, naj odda eno drugi osebi. Ker je čisti dohodek namenjen v dobrodelen n i-men, se nadejamo, da se našemu pozivu odzovejo skupno tudi člani „Čitalnic1" in „Bralnih društev", katere so naročene na „Primorca". Tudi v kavarnah, kjer se shajajo Slovenci, se ne bi smelo pozabiti na ta blagi namen. * Nova uradna obleka za sodnike. — Ministarstvo je uvedlo za sodnike novo uradno obleko, tako zvano „togo", kakor jo nosijo sodniki na Nemškem in Francoskem. To obleko bo nositi sodnikom na vseh raz-• pravah in o sprejemanju priseg. Razun tega pa ostane sodnikom tudi closedanja uniforma. Z novo obleko nastajajo za sodnike tudi novi stroški, kajti sedaj bodo morali imeti dvojno in viši razredi celo trojno uniformo. Dasi je to obžalovati iz gmotnih ozirov, moramo vendar priznati, da je bilo potrebno v interesu ugleda sodnih razprav, da se nekaj ukrene glede uniforme. * Delavska zavarovalnica proti nezgodam za Kranjsko, Primorsko in Dalmacijo— razpuščena. —Po „Corr. Bureau" se naznanja, da je ministerstvo razpustilo zgornjo zavarovalnico, katera je imela svoj sedež v Trstu. Ta zavod je bil popolnoma v laških rokah — vsled malomarnosti gospodarjev Slovencev na Kranjskem in Hrvatov v Dalmaciji. Razpustila je vlada upravni odbor menda radi preosnove in razpiše nove volitve. Ako bi se zjedinili Slovani gospodarji, delodajavci na Kranjskem, Primorskem in v Dalmaciji, bi moral zavod priti v druge roke, in sicer takih oseb, koje bi ne prezirale ogromno slovansko večino, za katero je ustanovljen. Slovenci in Hrvatje, složno delo v roke! * Cvetje Iz vrtov nemške kulture. — Ljubljanski župan, gospod Ivan Hribar, je dobil iz Gradca pretilno pismo, v katerem se mu grozi naravnost s smrtjo. To pismo | se glasi: „Hille dich, slovenischer Bursche! Wenn du noch lange ein Feind und Gegner der Deutschen bist, so wirst du, slovenische eckelhafte Kanaille, bald aus dem Leben ge-schafft \verden, geradeso, wie es der Čechi-schen Krote, dem Burgermeister von Prag ergehen wird. Also sei auf der Plut, slove-nisches Rindvieh, je fruher du krepirst, desto besser fiir di deutsche Welt. Tod allen sla-vischen Hunde!!! Bei dir, slovenisches Mist-vieh, wird der Antang gemachtl! Binnen acht Tagen musst du und der Burgermeister von Prag, die scheusshchsten Zierden der Slovenen und Čechen, geendet haben. Auf vergnugtes Wiedersehen, slovenisches Luder. Ihr Slovenen n. Čechen habt euch bertagen wie Schiveine und nicht wie Menschen, daher Tod allen Slovenen, du slovenisches Mistvieh musst als erster fallen". V domači slovenščini bi se to pismo glasilo tako-le: „Varuj se, slovenski fantalin! Ako ostaneš še dolgo sovražnik in nasprotnik Nemcev, izgineš kmalu iz življenja, ti slovenska kanalija, tako, kakor se zgodi češki kroti, županu pražkemu. Pazi torej, slovenska govedina, prej ko crkneš, bolje bode za nemški svet. Smrt vsem slovenskim psom!!! Pri tebi, slovenska goved, se začne!! V osmih dneh morate poginiti ti in pražki župan, vidva, najostudnejša dika Slovencev in Čehov. Na veselo svidenje, slovenska mrha! Vi Slovenci in Čehi ste se vedli kakor svinje in ne kakor ljudje, zatorej smrt vsem Slovencem, ti slovenska goved, moraš pasti prvi1'. — Pa recite sedaj, dragi čitatelji, kateri narodi so zreli za anarhiste! To pismo je sicer izrodek blaznih možgan kakega nemčurskega pobalina, katerega nevednost je zavelo tisto nemško hujskanje po zlobnih germanofilskih časopisih, katero je provzročilo v zadnjem času za ves nemški narod jako nečastnih izbruhov, vendar pa je zajedno znamenje nemškega duha, ki prekipuje o vsaki priliki do obžalovanja vrednih skrajnosti. Taki blazni ljudje, kakor uči zgodovina, pa niso sami zmožni pisati pretilnih pisem, marveč so zmožni tudi dejanj; zatorej po jedni strani celo dobro, da je ljubljanski župan dobil ta dokaz germanofiske zbesnelosti pred — vseslovenskim shodom. Morda pouči tudi to pismo naše slovenske može, kam da jadramo in kam da moramo dospeti slednjič, ako se ne upremo vsi ukup tej nemški zbesnelosti! * Nesrečo v bolskih K lužah. — Dodatno k brzojavnemu poročilu v zadnji „Soči* nam naznanjajo iz Bolca : Predor za cesto k novi trdnjavi je bil dodelan v sredo; v času, ko je bii predor toliko narejen, da je bilo mogoče iti skozi, se je ponesrečil neki delavec tako, da mu je hudo poškodovalo obe nogi : srečnemu na-ključku se ima zahvaliti, da ga ni ubilo. Moža so odnesli in zdaj se zdravi; v par tednih bo zopet dober. Umeje se, da delavci so se pogovarjali tudi drugi dan le o tej nesreči. Nečak poškodovanega delavca je bil nekam potrt in je dejal: „Ne vem kaj, ali nekaj se danes mora še zgoditi !“ — Ni še dobro izgovoril — in utrgal se je rob (ne prod, kakor je stalo v „Soči") nad njim; njega je rob vrgel po zraku kakih 80 m. niže, da je obležal ves razmrcvarjen ; glave ni bilo mogoče niti spoznati. — Rob je vzel še drugega delavca, a tega je zadel le malo, da ima le nekaj sicer težkih ran, a ozdravi gotovo v nekaj tednih. V petek popoldne so pokopali nesrečnega delavca; došli so izkazat mu zadnjo čast vsi delavci pri cesti in novi trdnjavi in c. kr. častniki. — N. p. v m. 1 (Gesta k trdnjavi bo stala okoli 80.000 gld.; vsi stroški za trdnjavo so preračunjeni na 250.000 gld. in ne 2 milijona.) * Zopet italijanski delavci. — V nekem trgu imenovanem Gross-Florian, na Štajerskem, stepli so se italijanski delavci-opekarji z domačim ljudstvom. Sipali so kamenje drug na druzega in šele žandarmerija je naredila konec poboju. Ako pa se vpraša po vzrokib tega pretepa? Tedaj bi jih najbrže našli Italijani — na nasprotni strani, ker je vsemu svetu znana istina, da so polentarji „miroljubivi ljudje, ki nikomur nič nočejo, puščajo last druzega lepo pri miru in se sploh vedejo, kakor uzorni členi človeške družbe" ! Je že šment, da proti „uzorom" vendar-le nastopa ves ta pokvarjeni svet! * Kes Groriticnses. — V „Edinosti" smo čitali ta-le dopis: Našim nasprotnikom je jel zopet rasti pogum; boj, kojega smo bili pričeli po volitvah v državni zbor v prvem ognju navdušenja in ogorčenosti, jih je bil tako zmedel in osupnil, da so kar obupali in kleče plazili pri vladi, naj jim priskoči v pomoč in s silo zatre to najnovejše opravičeno gibanje med goriškimi Slovenci. Saj so si bili vsi v svesti, kakor mi, da so v gospodarskem oziru na vse strani odvisni od nas, da morajo poginiti lakote, ako se mi združeni in složni oprimemo gesla „Svoji k svojim". — Žalibog da se to še ni izvršilo do sedaj. Vedno še jih pitajo naši ljudje s svojimi žulji ter tako vzrejajo v lastnem naročji gada, ki vedno pazi, kako bi mogel s svojim strupom pičiti lastnega reditelja in dobrotnika. Začudeno se mora vprašati vsakdo, kako je kaj tacega mogoče? Smo-li goriški Slovenci s svojo narodno zavednostjo res še tako daleč? O, upiti „živio" in navduševati se pri kozarcu vina, že znamo, ali delati — tega znamo premalo. Naši narodni voditelji se trudijo na vse kriplje in žrtvujejo vse moči v blagor svojega ljudstva. Hvaležnim srcem mora tudi priznati vsakdo, da so že mnogo dosegli, da njihov trud ni bil brezvspešen. Ali žalost nam krči srce, ako pomislimo, koliko več bi se bilo lahko zgodilo v tem času, da niso tako o-amljeni na delu, da bi jim pomagal vsak po svojih močeh in v svojem delokrogu. Ali da bi vsaj ne podiral, kar zidajo oni z velikim trudom. Rojaki, proč z vsemi pomisleki, z vso mlačnostjo! Lotimo se dela z združenimi močmi ! Ne puščajmo osamljenih svojih voditeljev nasproti krutemu sovragu! Gospodarsko polje je za sedaj torišče, kjer se suče glavni boj, tu mora pasti odločitev! Priprostomu ljudstvu ne moremo zameriti, če takoj ne pojmi važnosti in koristi, ki bi mu izvirala iz naše zmage. Ali Vi, omikanci, v trgih in vaseh, ne držite križem rok, probujajte mu oči, da bo videl sovražnika pred sabo v vsej njegovi nagoti ! Čudno in neumljivo se nam zdi, kako je mogla v tem oziru tako daleč zaostati tudi Vipavska dolina, ki je znana po vsem Slovenskem kakor najzavednejša Goriška pokrajina. Kako si imamo tolmačiti torej, da večina trgovcev v Rihembergu, Ajdovščini, Otelci, trgu Vipavi itd. podpira tujce in dejanski z nogami tepta naše geslo „Svoji k svojim" Quousque tandem? Rojaki Vipavski: samo z „narodnimi" plesi in veselicami nam bo bore malo pomagano ; s tein ne rešimo ubogega naroda, ampak dosežemo baš nasprotno: razpor in ž njim pogubo. Kako potrebni bi nam bili sedaj n. pr. poučni shodi, kjer bi se ljudstvu razlagale naše gospodarske težnje, politični položaj i. dr. Take shode so imeli že tu pa tam naši poslanci; ali oni ne morejo zmoči vsega, ker so preobloženi z delom. Dovolj je, da so nam pokazali pot: nadaljujmo sami, kjer oni ne utegnejo. V ožjem delokrogu, po posameznih vaseh in .trgih jih lahko nadomešča domače razumništvo, duhovščina, učiteljstvo, župani in drugi. „Na delo tedaj, ker resnobni so dnovi, A delo in trud nam nebo blagoslovi! Dolžan ni samo, kar veleva mu stan, Kar more, to mož je storiti dolžan" ! Opozarjamo naročnike, da brošurici priložene položnice poštne hranilnice lahko uporabijo tudi za dopošilijanje naročnine za „Sočo“ ali „Primorca“. Le prosimo, da se v tem slučaju natančno zabeleži, za kaj se denar pošilja. O denarju, katerega dobimo za brošurice v teku enega meseca, damo javen račun in preostanek izročimo na svoje mesto. Sejni v Ren im h bode v petek G. sept. Rojstni dan N,egovega Veličanstva našega cesarja so praznovali 18. t. m. vsi verni narodi avstrijski. Da niso Slovani omahovali v svoji zvestobi do prejasne cesarjeve osebe, o tem ni dvoma; o tem more dvomiti le oni, kateri Slovanov ne pozna. In radi tega je umevno, da so se baš Slovenci največ veselili dneva, ko je doživelo Njegovo Veličanstvo svoj G7. rojstni dan, ter so prosili Previdnost božjo, da jim ga ohrani čilega in zdravega še mnogo, mnogo let, kar iskreno želi vsako pošteno slovansko srce. Bog nam ga torej poživi v splošno blaginjo svojih avstrijskih vernih narodov! Rojstni dan presv. cesarja F. J. L se je praznoval tudi po naši deželi na običajne načine. Od vseh možnih krajev nam prihajajo dopisi in popisi teh slavnostij; umeje se, da jih ne moremo objaviti, saj so si v vseh točkah več ali manj enaki ali vsaj slični. Zastave, na predvečer streljanje, pri-trkovanje zvonov, umetni ognji, svečane službe božje, banketi itd. so priča, da naše ljudstvo je udano svojemu cesarju, dasi je v največji opoziciji proti vladnemu sistimu ! Minister poljedelstva grof Lcdeimr pride baje tudi v Gorico, in sicer v mesecu septembru skozi Idrijo, kjer si ogleda tamošnje rudnike. Deželnim šolskim nadzornikom za srednje šole na Primorskem in za državne osnovne šole v Trstu je imenovan dosedanji ravnatelj na državnem gimnaziju v 'Prstu gosp. dr. S \v i d a. Za danes dostavljamo le, da je „Piccolo" jako zadovoljen s tem imenovanjem. „Piccolova" zadovoljnost je zadostno pojasnilo za nas vseh in prispevek k položaju primorskih Slovanov pod vlado Ba-denijevo. Smrtna kosa. — V Cassana d’ Adda je umrl g. Avgust Kovačič, posestnik v Solkanu in brat g. Ignacija Kovačiča pri Sv. Luciji. Sel je tjekaj iskat zdravja, a našel je smrt. — Italijanski časopisi naglašajo, da je bil pokojnik brat rajnega inženirja gosp. Ivana, ki je bil mestni starašina goriški in predsednik „Societa di Ginnastica“. To je tudi res! Ali baš to dokazuje, kako piškavo je goriško italijanstvo! Gasi renegatstva so minoli, zato pa — bodočnost mora biti naša ! Pokopali so ga na solkanskem mirodvoru in sicer danes osem zvečer. Vipavska železnica. — Svota 50.000 gld., je popolnoma vplačana. Dne 18. t. m. so začeli inženirji napravljati podrobni načrt od postaje južne železnice naprej ter so že precej napredovali. Nadeja se, da bode v nekaterih mesecih podrobni načrt popolnoma dodelan, in tedaj bo sledil politični obhod. Naše goriško mesto, katero ni dalo niti vinarja za to železnico, ako-prav bo imelo od nje velik dobiček, dela isti še sitnosti. To naj si dobro zapomnijo oni Vipavci, kateri s svojimi groši neposredno podpirajo mogotce na soriškem magistratu s tem, da se niso še oklenili narodnega gesla „Svojim k svojim!“ Ta magistrat je namreč kar na enkrat razpisal dražbo radi zgradbe za smodnik v Dol. Vrtojbi, na prostoru, kateri je oddaljen le nekaj nad 100 metrov od namenjenega železniškega tira. Najlepša pa je še ta, da ni goriški magistrat o tem niti obvestil županstva v Vrtojbi, kakor da bi smel gospodariti po svoji samooblastni volji tudi po drugih občinah. Proti takemu „pa-ševanju" goriških mogotcev se pritoži vrtojben-sko županstvo. Poskrbelo se je tudi z druge strani, da ne zrastejo drevesa goriškega mesta v nebesa, najmanj pa še na ptujih tleh! Semenj (trg) sv. Jerneja. — V torek je bil semenj sv. Jerneja v Gorici. Obnesel se je prav slabo, posebno pa z živino. Vzlic temu je naše ljudstvo pustilo veliko grošev — v žepih onih, kateri bi jih najrajše žive ugonobili. Opazli smo zopet veliko, veliko graje vrednega in neštevilno prestopkov proti sedmi narodni zapovedi. Ali smo tako hitro pozabili dogodke iz meseca marca, potem vse obsodbe, koje so temu sledile na veselje onih, katerim se še vedno prinašajo slovenski groši? Rodoljubi z dežele, ali vaš glas nič ne pomaga? Ne zanašajte se na nas, kajti nam so roke vezane, usta pa zamašena 1 Kdo ho novi knezonadškof v Gorici 1 — O tem vprašanju pišejo „Agramer Tag-blattu" z Dunaja sledeče: Liberalni italijanski časopisi si razbijajo glavo, odkar je umrl goriški knezonadškof dr. Zorn, koga določita vatikan in avstrijska vlada namestnikom. Nepoklicani in neprošeni svetovalci bi najrajše videli, da se nastavi prononsovau italijanski strankar, kakor n. pr. škof Poreča Pulja. Ta njihova srčna želja se pa težko izpolni, kajti odločilni krogi hočejo imeti za vrhovnega pastirja goriške dieceze nepristranskega in rosolutnega moža, ki pozna razmere naškofije natančno in ki je zmožen obeh deželnih jezikov. Kakor se v sicer dobro informovanih krogih zagotavlja, mislijo pred vsemi na osebo c. kr. dvornega kapelana in ravnatelja Augustineja na Dunaju, dr. Frana Sedeja, in baje je le od njega odvisno, ali bo imenovan knezonadškofom. Dr. Sede j je iz Gerkna doma, je star 43 let, je izvršil vse nauke z odliko ter so mu kot deželnemu sinu znane vse politične in narodne razmere korenito. Dr. Sedej je pobožen in učen mož, govori in piše vse moderne jezike in je tudi vseh slovanskih jezikov zmožen. Išče se trgovec kot družabnik za trgovino z mešanim blagom, katera se nahaja na najživahnejšem kraju tik Gorice. Zahteva se vsaj 8000 gld. glavnice. Dobiček zagotovljen. Le resne ponudbe sprejema naše upravništvo in sicer v najkrajšem času. Izpit gojencev v drž. gluhonemici v Gorici. — V navzočnosti dež. odbornika pl. Pajerja, ces. svetnika Vodopivca, zastopnika trž. mesta dr. Rossija, šolskega svetovalca dr. Schreiberja in nekaterih gospa je bilo v soboto 14. t. m. izpraševanje gluhonemih gojencev pod vodstvom veleč. g. Lenardiča. Izpraševalo se je v slovenskem in italijanskem jeziku. Opazovalo se je splošno, kar so trdili tudi nekateri navzočniki, posebno zastopnik tržaškega mesta, da so slovenski gojenci izgovarjali čisteje, za kar gre vsa hvala gospodu Ant. Rudežu in gospodični Matildi Berlotovi ter njiju metodiki, po kateri poučujeta gojence. Po končanem izpraševanju je bila telovadba. Možki gojenci so telovadili pod vodstvom g. Rudeža, ženski pa pod vodstvom gospodične Berlotove in Mozetičeve, in sicer prav dobro. Od slovenskih gojencev, katerih je 31, sta bila v I. razredu obdarjena Sturm Ana iz Gabrij pri Tolminu in Bregar Ivan iz Brega na Kranjskem; pohvaljena pa Kovač Marija iz Lokavca in Kral j Josipina iz Trebč V II. razredu sta obdarjena Kocijančič Antonija iz Hrastovlja v Istri in Cikovič France iz Zameta v Istri; pohvaljena pa Rajšter Josip iz Šoštanja in G o 1 j e v š č e k Marija iz Liga. V III. razredu je bila obdarjena Koren Josipina iz Smasti, pohvaljen pa Černigoj Rudolf iz Št. Tomaža. » ženskih ročnih delih je obdarjena Mandič Antonija iz Vasanskega v Istri, v risanju Klanjšček Peter iz Svetega pri Komnu in v rokodelstvu isti Klanjšček in Lovrenčič Ignacij iz Logov. Napredek je bil splošno dober. Po spolu je bilo 41 učencev in 13 učenk, po narodnosti 31 Slovanov m 33 Italijanov. „Šolski dom" v Gorici. — Načelnik osnov, odboru, veleč. g. dr. A. G r e g o r č i i je razposlal rodoljubom po deželi to - ^ okrožnico: Velecenjeni gospod! Na pod agi priloženih pravil, potrjenih po veleslavnem c. kr. namestništvu dne 11. julija 1897. P0^ št. 14.210, snuje se v Gorici društvo „SoIsk dom", kateremu bo namen pospeševal vzgojo in pouk med Slovenci na Goriškem. Osnovalni odbor smatra kot najnujnejšo nalogo novemu društvu za zdaj to. da zgradi potrebno poslopje že obstoječim in mor > JLritir Makutz klepar v Ozki ulici št. 1 v Gorici. priporoča se p. n. občinstvu v Gorici in na deželi zn razne kleparske dela. • Deloljubne š S osebe — povsod — katere trajni denarni zaslu- • J žek iščejo, naj pismeno povprašajo pod „Zu- J • kunftsvorsorgo' Gradec, poste restante. Trgovec in krojaški mojster FftAšiC NOVIC v ulici sv. Klare št. G v Gorici izdeluje obleke po meri po najnižji ceni, prodaja vsakovrstno sukneno in domače blago. Priporoča se p. n. gospodom v Gorici in na deželi, kakor tudi častiti duhovščini za blagohotno podporo. Prvi in naj sta rej L fotopfišio-mtiiišla zavotl Antona Jerkiča v Gorici na Travniku (poleg nadškofije št. 11) prevzema vsa v fotografično stroko spadajoča dela do naravne velikosti; izdeluje fotografije na porcelan, na broše (najnovejša iznajdba), na žido, platno itd., akvarele, oljnate slike; posnema po starih fotografijah pomanjše-valno ali povcličevalno na najokusnejši način. Neprekos-Ijivo delo jamči. Cene poštene. 26—^ 9994 i i 9 9 j 9 9 S 9 9 Ž * 5 Mrežasto steklo patentovano, najboljši materijal zn gornja okna, tla, tovarniška okna, strešna okna. Posebne prednosti: Kar največja varnost proti prodrenju in prebitju, nadležnih žičnih mrež ni treba, varnost proti ognju je jako velika, ako se zlomi ostane gosto, ker žična vložka drži steklo skupaj, svetloba prodira jako močno in je učinek luči, kakor še nikdar doslej. Pri mnogih državnih in zasebnih zgradbah se je vporabilo v obsežni meri z najboljšim uspehom. Mnogobrojna spričevala, prospekti in vzorci so na razpolaganje. Steklene kocke za razsvetljenje prehodov, prevozov, podzemskih hodnikov ali predorov, gladko ali s površino v raznih vzorcih ; belo, na pot belo (okolu M od sto ceneje nego navadno surovo vlito steklo) in barvano; z železno žično vlogo ali brez nje. Akllen-Gesellsaliaft lur Glaslmlustrie vonn. FRIEDR. SIEMENS, N e us alti, bel Elbo g e n (Bohinen) 69 7 1 Drugi izdelki: Vsakovrstne steklenice, steklenički avtomatični zamaški, steklene plošče in. steklene črke. Zastopstvo in zaloga pri gospodu H. Hau,shrandt v Trstu. ►999999999999999999999999999999 i Vaclav Zima, izdelovalnica gospodarskih strojev v Pfepj'clinch u Opočna na Češkem, izdeluje kot posebnost čistil, mline za žito po svojem patentovauem izumu. Mlini so znani v novejši dobi kot najboljši. ShninPPTtlino z no^’ notri brušenimi, ki so viaillUl GilllliD pripoznane kot najboljše, o7 4—4 kakor tudi v ^itni drobilci z mlinskimi kamni svojega patentovanega izuma, ki se od drugih močno razlikujejo, se lože gonijo in bolje delajo. £ Univerzalni brzi pralni stroji z žmikalniki, 4S k* 80 neizogibni za vsako hišo, ker se ž njimi pri prapju polovico prihrani. : , Za vse svoje izdelke jamčim najboljšo G n1, so*'^110 postrežbo in zelo zmerne cene. enike pošiljam na zahtevo brezplačno in pošt-^n'ne prosto. —»»M Slovenci, podpirajte le svoje trgovce, obrtnike, zdravnike, odvetnike itd., držite se strogo gesla „Svoji k svojini!“ ■ra9HOa9a9Za9f99a99fl9n9D9B9B9D9B9B Sodar Franc Rusjan v ulici Vetturini 9. - Gorica (v hiši kje je ljud- S ska posojilnica) priporoča se gg. trgovcem z vinom S in vinogradnikom za izdelovanje novih in poprav- S | tjanje starih sodov in izdelovanje vseh, v njegovo S stroko spadajočih del. (cl.) S I9B9H9B9B9B9B9H99B9B9B0B9B9H9IS95 B9B9B®B930B9B0B99B9B9fl9B9B9B9B9l Podpisani naznanja, da je otvoril v Podgori a h. št. 185 , lastno izdelalnico raznovrstnih testenin kot so n. pr. makaroni, rezanci, biguli i. t. d. (cl.) Priporoča se svojim rojakom v Podgori B drugod za obilna naročila. Jožef Bizaj. fl9B9B9aOfl9B9B9B99B0BMa0B9B9B9a 9 1 | Franjo Jakil • -*©► ◄9>- -49> <9 A 9 V a Tovarnar kož v Rupi s se- i T zaloga v Gorici Rabatišče 2. 49>- - 0!» -430- <49l>- -49 O*- Ivan Reja začasni oskrbnik vinarskega sadjarskega društva za Brda dežem v Gorici, ulica Barzellini št. 20. in gostilničar „Alla Colomba” v Gorici, na voglu ulice Morelli. Priporoča se rojakom v mestu in deželi. r* ANTON OBIDIČ | , čevljar v Semeniški ulici št. 4 se T ■ priporoča Slovencem v Gorici in A ▼ v okolici za blagohotna naročila. ▼ Jožef Rojic - Čerin v Cerknem ■r« ^ prodaja 20° pristni brinjevec (liter po gld. MO) ^ in brlnjevo olje (deka 2 kr.) © Zaloga piva iz prve kranjske eksportne pivo varne T. Fr(ilich-a na Vrhniki pri Ljubljani — priporoča izborno pivo v sodčkih in steklenicah — rojakom v mestu in na deželi. — Zastop in zalogo za Gorico in deželo ima Joško Rovan v Rabatišču št. 18. ^ Anton Vodopivec <► iVan DEKLEVA ◄»Pek Karol Dl'JlŠČelv St Z gostilničar „pri petelinu1' v Trstu via Ghega št. 7. (zraven j. kolodvora), ^ ima zalogo vipavskih vin v Prvačini pri Gorici. priporoča pekarijo v Riva Corno 4 <► in podružno prodajalnico kruha pri Gorici. <>- .......... <$>. -j, v Semeniški ulici 2. ^ veleti*žec z vinom, ima v svojih zalogah vseh ^^ vrst domačih in istrskih vin. Gene zmerne. 99999909999990999999999909999999 Svečar J. Kopač v Gorici | S Solkanska ulica 6 9 priporoča pristne čebelno-voščene sveče ® kg po gld. 2 45. Za pristnost jamči s 1000 kron. J Sveče slabejših vrst po jako nizki ceni. Zaloga • kadil za cerkve po gld. L20, 1 gld., ter 50 kr. kg. • Razpošilja na vse kraje avstro-ogerske monarhije. ^ 099090099009909990990999999O0O99 90099909999009990090900900009999 • Trgovec z vinom Ant. Pečenko S 0 Vrtna ulica štv. 8. J O priporoča v sodčkih od 56 litrov naprej® • pristna bela in črna vina iz vipavskih, furlanskih, 9 ® briskih in istrskih in dalmatniskih vinogradov.— 8 0 Cene zmerne, postrežba točna. ® • |H|P Za pristnost vina jamči. —9 99999999099999999999999099® Anton Kuštrin a ▼ Ambrož Furlan 4 a Tovarna vinskega kisa ▲ v Gosposki ulici štv. 23 ▼! • v Tržaški ulici št 4 ® ▼ K M k priporoma y ^ priporoča svojo trgovino je- ^ ^ iv. m a K u C ^ A svojo trgovino raznih jedilnih A 9 dilnih potrebščin in domačih 9 A ' Rabatišču st, 20 v Gorici se a J potrebščin. Postrežba točna. T | ^ pridelkov. ^ | Ttoplo priporoča trgovcem na deželi.? o-^-o-o-o-o-aa-o-o-o^o-*-« T' ❖ 4 Anton Koren ki Gosposka ulica 4 ® FJ, ML j, priporoča razno lončarsko, porcelansko in stekleno @ ^ blago, reže in uklada šipe ter pripravlja okvirje. •* »i*#*444*#*444***#*#.##.* ♦ 1*. a Hausncr & Lokar * <*) tovarna usnja v Mirnu pri Gorici, c* Zaloga in prodaja na drobno v *•' Gosposki ulici št. 9. ^ 4i Klobučar Anton Fon > ♦J v Semeniški ulici * priporoča svojo bogato zalogo I *4 klobukov in kap ter gostilnico <;> ^ preskrbljeno z izborn. vini. ^ Siiunig & Heklevii | •g glavna zaloga „B a m b u s“-dvokoles iz graške to- Ij jJ varne in zaloga pušk, streljiva, šivalnih strojev st \» itd, v nunski utici št. 16. Popravljalnica koles J* 3| in izdelovalnica žičnih blazin v nunski ulici št. 14. »E 4 Jožef Novic krojač 4 ^ Gosposka ulica št. 14 ^ ® se priporoča časliti duhovščini in ostalemu ob- ® ▲ činstvu v Gorici in na deželi za razna v krojaško ▲ f obrt spadajoča opravila. Izdeluje po meri točno J y in po raznih cenah. y M***j*(Mt****t4*9***&ME* 4 Andrej Jakil J Tovarnar kož v Rupi £ * p. Miren. J J Prodajalnica na Kornu v Gorici. * »*«**************'*«#**1 9AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA9 ◄ ► Tovarna piva Fran Wanek t ► ► ► na Goriščeku 4 priporoča svojo zalogo goričkega piva. t 9TyTTTTTTTVyTTTTTTTTTyTTTTTTTTT9 Najboljše stiskalnice za grozdje in olive so naše „HERCULES"-stiskalnice najnoveje in naj-izvrstneje mehanične sestave z dvojnatim, vedno delujočim pritiskalom; zagotavlja se skrajna vporabljivost, katera nadmašuje vse druge stiskalnice. Najbolje avtomatične škropilnice za trte so „SYPHONIA“, samodelujoče brez premikanja. 31 lini za grozdje, sadje in olive, roh-kači s pohiralnikom za grozdje; posuseval-iiikl za grozdje, kakor tudi za druge pridelke vegetalne animalne in mineralne, stiskalnice za seno, slamo za ročni obrat; robkači za ko- Avtom. škropilnica. ruzo, čistilnice žita; sita, rczalnice in mlini za žito na roko raznib velikosti in vseh drugih poljedelskih strojev izdelujejo in oddajajo pod zagotovilom edino le tovarnarji ^0 PH. MAVFARTH & Co. Stiskalnica za grozdje. c. in kr. edino privileg. tovarna poljedelskih in v in ogradnih strojev na Dunaju II. Taborstrasse štv. 76. Odlikovani v vseh državah sveta z več nego 400 zlatih in srebrnih svetinj ter z častnimi diplomi. — Mustrovimi popis iu mnogoštevilne zahvalnice zastonj. — Kjer še ni preprodajalcev in zastopnikov, se iščejo Varovati se- je ponarejanj. sl Zdravnik |f S; D r. M. K e r š o v a n i 3| ordinuje v lastni hiši |s 'i Sp*r* v ulici liurzellini li. št. 2. -i»QS| | Št. 19. Razglas. Šolsko leto na c. kr. pripravljavnici za učiteljišča v Kobaridu sc prične due 15. septembra t. I. Za vsprejem v to šolo seje treba oglasiti najdalje do 16. septembra. Oglasnici naj se priloži.,o tudi spričevala. Vsprejemajo se učenci in učenke, ki so : 1. trdnega zdravja, čvrstega telesa in neornadeževane nravnosti; 2. dovolj nadarjeni in za ta tečaj pripravljeni (izšolani). Bolje pripravljeni imajo prednost. Redni učenci (učenke) se vsprejemajo praviloma z dovršenim 14. letom (izjemoma tudi z dovršenimi IS'/a let')-Vodstvo c. kr. pripravljalnice v Kobaridu, 26. avgusta 1897. Voditelj: I. K r ti .j n i k. g Hajlepže darilo! | frošcrcn - Poezije, s sliko slavnega slovenskega pesnika. Vezenje je elegantno v usnji z zlato obrezo. — Cena samo g Id. /*— s poštnino g Id. 1‘05. fenke imen, - Pesmi, I. zvezek, s pesnikovo sliko in 9 druzih krasno risanih slik; vezenje je elegantno v usnji in zlato obrezo. — Cena samo gld. /’— s poštnino gld. P05. Drugi zvezek, ki bo obsegal do sedaj še ne izdane pesmi, izide v jeseni. OTO FISCHER, knjigotržnica v Ljubljani S. 164 - 26 - 1 Kongresni trg. P. 57 (€1.) F. Drašček trgovec z jedilnim blagom v stolni ulici st. 2. v Gorici (tam, kjer je tobakarnica) priporoča se p. n. slovenskemu občinstvu v 67 Gorici in z di-žele. Prodaja kavino premeso iz tovarne ARNOLD & GUTMANM z Dunaja. Zaloga žveplenk družbe sv. Cirila in Metoda. idina slov. zaloga dožgikov in solcgikov C. kr. pr ivileg. krojni aparati. krojaški mojster In trgovec v Corict na Travniku v I. nadstropju in v hodniku v h. št. 22. Priporoča svojim rojakom na deželi in v mestu vsakovrstno manifaturno blago, gotovo perilo, dežnike, ovratnike, zavratniee itd. — Gotove možke obleke za vsaki stan po najnovejši pariški modi. Blago prodaja tudi na meter tako po ceni, da lahko posluži vsakterega in sicer za možke oblek, od 80 kr. naprej, za celo obleko (3-20 m) od gld. 2'50 naprej. Sprejema naročila tudi za izdelovanje raznih oblek; odjemalcem blaga je prosto, dati si izgotoviti obleko tudi drugod. G4 22 ivan lomicclj v Korminu na glavnem sadnem trgu (bivša hiša Pallova) priporoma svojim rojakom sladkor, kavo, riž, olje, kamenoolje, moko, otrobe, vsakovrstne sveče iz Kopačeve tovarne, potem špirit vinski in domače žganje. Dalje prodaja vi. trijol (modro galico) in pravo roman, sko trtno žveplo, narodne žvepienke. Vse prodaja po tako zmerni ceni, da se ue boji tekmovanja (konkurence). 143 100 do 300 gld. mesečno lahko zaslužijo osebe vseli stanov in v vseh krajih s prodajo zakonito dovoljenili drž.pa; pirjev in srečk, a da ni potrebna glavnica in ni nikaka nevarnost. Ponudbe pod Ludvvig Oster-reicher, VIII Deutsche gasse 8 Budapest. V vsakem poštno oddajnem okraji, v vsakej fari in po potrebi v vsakej občini, nastavi se razumna, delavna iu zanesljiva oseba kot zaupni mož in posredovalec z dobrim in trajnim postranskim zaslužkom od nekega, mnogo let obstoječega, avstrijskega podjetja prve vrste. Pismene penudbe pod „V. u. G." Gradec, poste restante 183 Ipip** Edino '*1^1 v stolni ulici št. 13 (Via del Duomo) Seznam blaga tvrdke 0. Feri lesiierp nasprotš veiaki cerkvi ! je velika zaloga raznovrstnega | manufakturnega blaga po najnižji ceni. v Gorici. Glavna zaloga: \) \xl\d st. \\ (stara cukrarna). Podružnica: na Hornu št. I (Attemsova palača). Doslej ima v zalogi to-le blago: Sladkor — kavo — riž — mast |soper — sveče — olje — škrob — ječmen — kavino primeso — moko — gris — drobne in debele otrobe — turšico — zob — sol — moko za pitanje — kis — žveplo — cement — bakreni vitrijol itd. 1G9—1 V podružnici na Kornn prodaja tudi moko, otrobe, ovs, turšico itd. Za obilno obiskovanj e se toplo priporoča E. Šušteršič & C. JU®?" Prosim, opazujte številko 13 in slovenski napis, kajti ni resnična govorica, da je vse ena trgovina, namreč moja pod št. 13 in ona, katera se nahaja v Lenassijevi hiši pod štev. 4. Ivan Orufovka trgovec v Gorici na Travniku ima zalogo vsakovrstnega blaga in čevljarskih potrebščin. Podružnica za usnje, železnino in razno blago v Sežani. Postrežba kolikor le mogoče točna. Naročila z dežele izvršujejo se z največjo skrbnostjo. Cene zmerne. — Velika zaloga e Vinarsko in sadjarsko društvo _ za Brda 1 f*5’ s sedežem v Gorici, ulica ^arzellini št 20. P m priporoča po nizki ceni slavnemu občinstvu m p s\)o\a || vntva: xd>\xlo, modvo || p va&tva evna v\t\a, pv\- § ® $ \j o \ \ dano v. || Razpoš Ija na vse kraje od 56 litrov naprej. Uzorce vin pošilja na zahtevo si Veliki prazni sodovi iz Srbije, iz hrastovega lesa z železnimi obroči, od 2, 7, 20 30 do 70 hektov, 6-7 cm. debelosti v glavi, popolnoma zdravi, so na prodaj. Natančneje poizved be, pri n p r a v -ni št v u, ali v hiši na Franc Jožefovi cesti št. 9. pri g. L. Štern. kmetijskih in drugih strojev, pomp za vodnjake, decimalnih vag In plaht za pokrivanje vozov iz tovarne pertold V^raus v pragi se nahaja v Ooi-ici na Travniku št. 16 (zadej). s % % 1 ... - * mm XneiPl°5ZŽ Vsak ledor ljubi okusno kavo. bočo zdrav ostati in si kaj pidbraniU. k & C> fr [9 i 9 216 7 - 1 S. 78 3— 1 P. Anker 25, 25-'6 Liniment. Gapsici compos. i/ Richterjeve lekarne v ITagi pripoznano kut izvrstno bol žujoče mazilo; za ceno 40 kr., /O kr. in 1 gld. se dobi po vseh lekarnah. Naj se zahteva to splošno priljubljeno domače zdravilno sredstvo vedno le Richterjev Liiiinieiit s „siilroni“ kot edino pravo in vzame le tako steklenico, ki je previđena s „sidrom* kol znano zaščitno znamko. Richterjeva lekarna jri zlatem levu“ v Pragi. ©•»•»•©••••••o®®®««®®0*®*®5®®**" še novim slovenskim zasebnim učnim in vzgojnim zavodom v Gorici, v kolikor ni za to že trajno poskrbljeno. Odtod je dobilo društvo ime „Šolski dom“ in pravila ono obliko, katero imajo. Društvo bo dobivalo gmotna sredstva od dr u š t v e n i k o v. ki se bodo ločili v razne vrste v smislu §-a 3. društvenih pravil, iu od dobrotnikov, ki ne bodo vezani na društvena pravila, ampak bodo doprinašali v društvene namene, kadar in kolikor bodo hoteli (§ 2. b). Prvi in drugi so društvu enako dobro došli in društvo želi, da bi število in radodarnost obojih kolikor mogoče vzrastla. Osnovalni odbor obrača se do Vas, velecenjeni gospod, z uljudno prošnjo, da bi blagovolili pristopiti društvu kot član ali da bi mu hoteli priskočiti na pomoč kot dobrotnik s povoljnim radodarnim doneskom. Pridejani (namreč okrožnici. Ur.) položni list poštne hranilnice olajša Vam dotično po-slatev. Kdor pristopi društvu kot član s pravico glasovanja, sme plačevati svoj prispevek v rokih, dogovorjenih z društvenim odborom. Društveniki vseh vrst so društvu dobro došli in vsak, tudi najmanjši radodarni donesek se hvaležno sprejme in javno pobota. Kdor noče, da bi prišlo njegovo ime v javnost, naj zapiše to zadej na položni list ali naj rabi katero izmišljeno ime. Zadej na položnico zapiše se lahko katero koli sporočilo proti temu, da se prilepi poštna znamka za 2 kr. Kdor čuti v sebi zmožnost za nabiranje društvenikov ter sprejemanje udnin in prostovoljnih doneskov (§ 9. društvenih pravil), naprošen je, naj se oglasi pri odboru, ds ga sprejme kot poverjenika, in naj pridno opravlja svoj posel o vsaki priliki. Vsaka vas naj bi imela vsaj enega poverjenika; a lahko jih ima tudi več. Kdor je za to sposoben, naj ne odteguje svojih močij rodoljubnemu delu. Do zdaj so bili oglašeni pri osnovalnem odboru: Alfred grof Goronini, drž. poslanec s prispevkom 1000 gld., Dr. Anton Gregorčič, drž. poslanec s 1000 gld., Dr. Henrik Tuma, deželni odbornik 500 gld., Goriška tiskarna And. Gabršček 200 gld., Ivan Berbuč, deželni poslanec 100 gld., Blazij Grča, deželni poslanec 100 gld., Franc Leban, posestnik 100 gld., Dr. Aleksij Rojic, deželni poslanec 100 gld., Franc Vodopivec, cesarski svetnik 100 gld. Rojaki, potreba je velika, namen krasen, podjetje potrebno, ako hočemo priti do veljave, ki nam tiče. Zato pristopite društvu; podpirajte s pristopki. Tudi najmanjši dar se hvaležno sprejme in javno pobota. Germanske brezobraznostl. — Izzivajoče društvo „Sudmark* je zborovalo letos v Kočevju na Kranjskem. To društvo *nia namen, graditi nemški most do Adrije! In zborovali so v slovenski deželi! V Ljubljano so došli nemški gostje iz Jelovca; v kazini je bil njim na čast zabaven večer. Prostori so bili okrašeni s — frankfurtericami (a ne s „klobasicami*1, marveč s tistimi zastavami, ki so baje simbol vse-nemške sloge in ljubezni !) — Evo, take reči s* Nemci dovoljujejo v srcu Slovenije! »La Scntliiolla1* (reete „Pulcinella**) Jc prinesla 18. t. m., uvodni članek »Sempre avanti Savoia!" V isti številki pa zastonj iščeš vsaj vrstico o rojstvenem dnevu našega cesarja. Ali ni to dovolj prozorno?! ' Prav modruje naš Levstik: Kdor resnico ljubi, Ušes ji ne maši; Kdor se je pa brani, Zaveže še oči. v Kaka razlika! — V torek 17. t. m., ^Predvečer rojstnega dne Njeg. c 1 > č a n s t v a so se v Gorici zadovoljili riiif i balini obhodom godbe po nekaterih go-rj .l nlicah in z navržkom : „E v vi v a Go-nek‘la '^a*'ana“ — kar je mogel čuti tudi Nu “ gospod z glavarstva, kateri stanuje v »N m u*‘c* — ‘n Iu Pa tam s pesnijo f»)0 la patria del Favetti". — Dne '• n'., to je na dan slavnostnega vme- ščenja goriškega župana, pa so priredili v čast „del benamato podesta-* „p e r a f f e t-tuosa i n i z i a t i v a dei cittadini*-razsvitljavo, serenado in baklja do z vso godbo v spremstvu ognjegascev ter mestne straže „in grande tenuta**. Ali ni to velika razlika?! „Če bi jaz mogel, bi pobil vse Slo-vence44. — Iz mesta nam piše nekdo to-le: Pot me je peljala nekega večera po seme-niški ulici. Prepirala sta se v furlanščini ravno pod čitalniškimi okni dva moža, jeden je bil konjski hlapec iz hleva v Marzinijevi gostilni, drugi pa Lah. V prepiru reče prvi drugemu „šklaf“, in drugi odgovori: „Jo šklaf, se podareš, ko p are š duč i šklaf š". — To izzivanje smo morali mimo idoči Slovenci mirno požreti. Potem pa vpije „Corriere**, da mi izzivamo. Italija založnica zavratnih moriv- cev. — Celo Evropo je pretresla vest, da je bil rninisterski predsednik španski zavratno umorjen. Splošno ogorčenje je vzbudilo dej-! stvo, da je ta najnovejši morivec zopet Italijan, Michele Angiolillo. Torej k laškima lopovoma Caserio in Acciarito se je pridružil lopov Angiolillo. Lepa čast to za „kulturno-* Italijo! Naši Lahoni so lahko ponosni na te svoje bratce „del vicino regno". „Corriere** ima navado, da nazivlje vsakega laškega po-litiškega kaznjenca z „gospod-, dočim mu je vrli istrski poslanec, katerega vabi celo naš presvitli cesar k dvornemu obedu, priprosti „il Laghinia**. Bog ve, da ne zapiše še o tej laški pošasti „II signor Angiolillo** ? ! La lingua „avita“ c ,,bcnedctta“. (Jezik „podedovan** in „blagoslovljen**.) — Tržaška furlanska kolonija mora biti ponosna, da je „iztuhtala** novo „cvetko**, s katero bodo okraševali Dantejev jezik. Doslej smo imeli le „avito colturo oltremillenario**, sedaj pa imamo tudi „lingua a v i t a e b e n e d e 11 a**. Da je „avita**, nam je sicer že znano, od kedaj pa je postala „b e n e-d e 11 a“, to nam je še uganka. — Kaj uganka ? Debela laž je to. Ali hočete dokazov? Berite v „Soči** članke pod zaglavjem „L’avita coltura", katere smo prijavljali ravno pred tremi leti. Tam najdete za vzorce grozne bogomrzke kletve, katerih nas je sram priobčevati! In jezik, v katerem se tako živalsko preklinja, naj bi bil „blagoslovljeni** jezik — „lingua benedetta! ! ?‘* Laški listi smejo naš jezik svobodno psovati s „lingua barbara**, a mi bi bili gotovo zaseženi, ako bi to psovko vrnili in rekli, kako se imenuje pa njih jezik, v katerem se tako „par excel-lence“ — preklinja !! Srečni Uihenberdanje! Naš vrli Ri-hemberk je doletela neka čast, s katero se ne more ponašati nobena slov. vas. Kaj vas ?! niti največje mesto na svetu. — Velika, imenitna gospoda imajo navado, da dajejo svojim otrokom pri krstu celo kopico imen. Tako, pravijo, zahteva „bonton*-, tako je „nobel“. A kedo je še slišal, da bi nosili h krstu kar cele vasi, trge in mesta ? ! Zato pa imajo kraji po ogromni večini le po jedno ime, le kjer je več narodnosti), dobivajo prebivališča včasih po dve ali celo po tri imena, a seveda v različnih jezikih. A tak „luksus**, da bi imel jeden kraj tri imena v istem jeziku in celo v tujem jeziku, kojega je ne priznava niti jeden prebivalec za svojega, tak „luksus** uživa le naš narodni Rihenberk. Čujte ! Gorica šteje tri laške časnike, in vsak imenuje naš Rihenberk po svojo: ,.Eco‘* mu pravi „Reifenbergo**, „Corriere** piše „Montecerchio**, „Pulcinella** pa „Monce-schiatto** — in premislite, da ne najdete v celem Rihenberku niti jednega Laha, ako bi ga tudi iskali opoldne z Dijogenovo svetilko ! — Pa pustimo šalo ! čisto slovenski kraji Kronberk, Dornberk, Rihenberk se zadovoljujejo z nemškim imenom, a ti naši „dra-žestni** sosedje, ki so sitni kot muhe, ne morejo pustiti niti nemških imen pri miru!! Potem pa še vpijejo „marea slava!“ Travnik ostane Travnik. — „Senti-nella**, katero nazivljajo pametnejši goriški Lahi, ki vedo, da jih žive le Slovenci, v obče „Pulcinella**; torej „Pulcinella** hoče smešiti nekega laškega trgovca, ki je, dobro vedoč, da mu dajejo zaslužka le Slovenci, dal na- tisnit slovenski oglasič, na katerem je tudi imenovan znani naš trg Travnik. To ime je zbodlo laškega urednika v dno renegatske duše. In zakaj? Ali je čitala „Pulcinella** kedaj za ta trg kako drugo slovensko ime? Radi bi vedeli, kako pravico imajo laški časopisi izmišljati si nova laška imena čisto slovenskim krajem (Podgori itd.), in mi bi ne smeli ostati pri starem imenu „Travnik**, katero so rabili pred 20 leti vsi goriški pre-i bivalci, tudi laški in nemški. Da, rabijo je tudi še. Le naj se potrudi „Pulcinella** v vojašnico na Travniku in tam bode čitala, kolikorkral bode hotela, uradno vojaško ime „Trauuik-Iuiserne". Tam ji pa prileti na ušesa tudi kak „verfluchter Katzel-macher**. Avete capito ? — Sicer bi pa človek res že skočil iz kože, ko vidi toli nesramne predrznosti. Pošteno slovensko ime so nam spačili in zdaj zahtevajo, naj rabimo njih spako!! In laški trgovec, ki išče pri Slovencih zaslužka, naj si že naprej zapira vrata — s to spako, oziroma, naj se ne vsiljuje Slovencem s svojo slovenščino. Ali misli „Pulcinella**, daje padel na glavo?! — Naj nam pove „Pulcinella", ali je pisala kedaj kaka nemška tvrdka svojemu goriškemu agentu: „L i e b e r K a t z e 1 m a c he r N. N.!“ — Ha, ha ! Irredente ni! — Seveda je ni! Kdor ne veruje temu, naj popraša viteza Rinaldi-nija v Trstu ali pa goriški trijumvirat! Da goriška „Sentinella** od 18. t. m. ni prinesla ne ene besedice o rojstnem dnevu presv. cesarja F. J. L, pač pa na uvodnem mestu slavnosten članek „Sempre avanti Savoia-*, v katerem proslavlja „degno d’ Italia tiglio** — to pač nič ni! Kaj to de, ako bi prišla ta Savoja „sempre avanti** semkaj čez Sočo!! — Takšen je zdaj sistem na Primorskem. Ista številka „Sentinelle** pa je prinesla še pesem v okraskih, v kateri je rečeno med drugim: Se sei legato sotto giogo immaue E il travaglio ti strozza anco il respir : Attendi! sorgera m igli or dim a ne, Soffri, non maledir! Kako lepo, kako divno Zares, prav za dan — 18. avgusta! Laška šola v Podgori. — C. kr. okrajni šolski svet je sklenil, da se ima odpraviti laška šola v Podgori, ker niti šesto leto ni bilo zakonitega števila otrok. — Ukljub temu, kakor poročajo laški listi, je ta šola zopet pričela. — C. kr. okrajni šol. svet ostane dosleden in odkloni izdatke za to šolo. Radovedni smo, kako bo vlada varovala laško šolo proti jasnini določilom zakona! — Toda uverjeni smo, da c. kr. okrajni šolski svet bo znal varovati zakon in svojo čast tudi nasproti dosedanji vladi! — Evo nov dokaz o sedanjem vladnem sistemu na Primorskem! Nadškof v košu. — Davno je že, ko se je to-le zgodilo na Goriškem. Neki mož koraka s Prvačine proti Gorici s košem na hrbtu. Iz koša pa malo boječe gleda deček bistrega pogleda. — „Kaj pa nesete v košu, oče?** vprašujejo ljudje na poti. — „A kaj nosim na hrbtu ?“ odgovori mož : „Goriškega škofa nesem!“ Res je nesel svojega sina, da ga da v prvi razred v Gorico. Ta deček je bil pokojni nadškof dr. Alojzij Matija Zorn. — Stari možje so to pripovedovali, ko je blagi vladika še živel. „Edinost**. Obsodbe proti primorskim Slovencem in Hrvatom zaradi volilnih demonstracij, so dale povod nemškim in primorskim židovsko-katoliškim laškim časopisom, da so nas črnili svetu kot prave nemirneže in svojat, katera le izziva. „Idea italiana** iz Rovinja, puljski „oslič**, goriška „Cariola**, „Pulcinella dei savojardi** in preljubezniva „L’ Eco** s svojim sinkom so nam izkazali svojo čast, da so skupno naglašali, kako so bili Slovenci oni, koji so dobili največ mesecev zapora, ter jih je bilo največ obsojenih — Lahov pa bore malo. To pisarjenje potrjuje pač resnico, da so potem takem res primorski Slovenci oni, kateri morajo zdihovati pod sedanjim sistemom laško misleče vlade na vsej črti , . . Noto društvo. — Po prizadevanju gaberskega učitelja g. Križmana, se je ustanovilo v Sovodnjah zavarovalno društvo proti nezgodam živine. Slično se baje ustanovi tudi v Dornbergu. Bog daj! Zahvala. — Gospod Jurij Moše, trgovec v Gorici, blagovolil je podariti za siromašno mladino tukajšne šole blaga za ro-kodela. Za ta dar izrekata mu podpisanca v imenu obdarovancev najsrčnejšo zahvalo. Šolsko vodstvo v Tomaju Anton Šonc, A n t. B e n i g a r, predsednik kraj. šol. sveta. šol. voditelj. Dostavek uredništva. — Rojaki z dežele! Ne pozabite podpirati tudi vi one goriške trgovce, kateri se spominjajo naše prepotrebne mladine. Prizadevajte si, da vsaki stori svOjO narodno in rodoljubno dolžnost ter da k upuje, oziroma nasvetuje kupovati potrebno blago ondi, kjer ve, da to zahteva narodna čast. — Ne udajte se, ker drugače bo slabše! Italijanski klub — rešilcc krize v Avstriji? —V uradnem časopisu primorske vlade .,L’ Osservatore Triestino" smo čilali važen članek, katerega slastno ponatiskujejo vsi laški časopisi, in o katerem bodemo govorili prihodnjič tudi mi obširniše. V tem članku se naglaša važna uloga, ki bi jo morali igrati laški državni poslanci na Dunaju, posebno sedaj, ko so nastale bomatije mej Nemci. Ta uloga bi bila v tem, da bi posredovali Italijani mej vlado, namreč grofom Badenijem in nemškimi obslrukcijonisti. Vladin člankar želi, naj bi ,,italijanski k!ub“ poskusil srečo in rešil vlado iz zadrege s tem, da pripravi nemške obstrukcijoniste zopet za mirno razpravljanje v državnem zboru ; naglaša dalje v članku, da bi Nemci baje sprejeli posredovanje, katero bi bilo za njih častnejši izid, kajti obstrukcijonistom je težko kar hkratu odnehati od vsega ropotanja ter meni nič tebi nič zopet dovoliti v mirno razpravljanje v državnem zboru, oziroma odzvati se povabilu vlade, da bi se udeležili posvetovanja s Čehi. Tega hipa neki komaj čakajo Nemci. Za danes se omejujemo le na toliko, v prihodnji številki povemo več. ..Otročarije". — V Tržiču so ustanovili kolesarsko društvo „Veloce Club Monfal-eone“. Na društveno znamenje so sprejeli tudi — leva sv. Marka, kakor bi spadal Tržič pod Benetke. Kar iznenadila pa nas je srčnost tržaškega namestništva, ki je prepovedalo to znamenje. — Nu, otročarije, kajpada! Nas Slovencev to ne vznemirja ! Reakcija? — Nasproti stanovanju našega tiskarja, kateri je odsoten iz Gorice že nekoliko tednov. — kar gotovo vedo vsi go-riški Lahi —, stanuje tudi odvetnik dr. pl. Bajer. Ne malo smo se torej čudili, da so 19. I. m., ko je bila po mestu demonstracija v čast na novo vmeščenemu županu dr. Venuti ju, demonstrantje žvižgali pod okno m d r a. P a j e r j a ; kajti to žvižganje si ne moremo drugače raztolmačiti. Oznanilo. — Upisovanje za šolsko leto 1897-98. začne 15. septembra od 9. do 12. ure pri ravnateljstvu : a) za one učenke, ki so že do sedaj hodile v kateri razred te vadnice, in za liste, ki ustopijo v prvi razred: te zadnje prinesejo s seboj krstni list ali rojstni list in spričevalo cepljenja koz in zdravnika, da imajo zdrave oči. Vse učenke pridejo z očetom ali materjo ali pa namestnikom. V druge razrede se letos nove učenke ne sprejmejo. b) 16. septembra se oglasijo od 9.-12. ure predpoldne pri ravnateljstvu tiste gojenke, ki so že lani hodile v kateri tečaj tega izobraževališča in izroče svoje zadnje šolsko spričevalo: gojenke, ki žele biti sprejete na novo, prinesć s seboj: krstni ali rojstni list, zadnje šolsko spričevalo, spričevalo uradnega zdravnika, da so trdnega zdravja in zdravih očij. c) 17. septembra bodo ponavljavne, 18. pa sprejemne preskušnje ob 8. uri zjutraj. Redno podučevanje na vadnici začne 18. septembra ob 8. uri zjutraj, na izobra-ževališču pa precej po končanih sprejemnih preskušnjah. Na tej c. kr. deški vadnici se bodo 15. in 16. septembra vpisovali samo učenci za I. razred slovenskega in laškega oddelka, in pa vsi tisti, ki so že do zdaj hodili v kateri razred te šole; dne 17. septembra pa bode pismena skušnja od 8-10. ure zjutraj, in ustmena od 2-4. ure popoldne samo za tiste, ki kodersibodi želijo prvikrat vstopiti ali v drugi, ali tretji ali pa četrti razred te vadnice. Vsak učenec pridi z' očetom ali materjo ali pa namestnikom ter se oglasi pri ravnateljstvu te vadnice in izroči svoje zadnje šolsko spričevalo ako je že hodil v katerokoli šolo; vsi oni pa, ki vstopijo na novo. še krstni ali rojstni list in spričevalo ceplenja koz. Vsak tudi. ki bi ne mogel plačati šolnine, in da še ni oproščen, podaj prošnjo z ubožnim listom, ki ne sme biti več kot leto star, in ki mora natančno razložiti stanje in premoženje prosilčevih roditeljev in podpisan biti od župana in duhovnega oskrbnika dotičnoga kraja. Dne 18. septembra bo sveta maša s prizivom sv. Duha, 20. septembra pa ob 8. uri (zjutraj) začne redno poučevanje. Ravnateljstvo c. kr. deške vadnice. V Gorici, dne 20. avgusta 1867. Veselica v Vrtojbi, katero je priredila 22. t. m. tamošnja „Čitalnica", je izpadla v vsakem oziru povsem sijajno. Kolikor petje, tolikor predstavljanje je zadovoljilo udeležnike. katerih je bilo veliko. Po končanem vsporedu je začel ples. Voli po ceni. — Jožef Močnik se je priklatil v Kal nad Kanalom in tam ukradel dva vola posestniku Jožefu Šuligoju. Vola je prignal v Gorico k Fogarju, kateri jih ni hotel kupili brez živinskega lista. Še-le potem, ko je mož prinesel tak list, ju je kupil za 110 gld. Močnik pa je sprejeti denar zapravljal v Gorici očitno in tako prišel v roke redarju Kumarju. Danes je v hladu. Samomor. — 22. t. m. zvečer od 9—10. ure se je obesila v Šempeterski ulici v svojem stanovanju neka žena po imenu Jožefa Žbogar, rodom iz Lokovca. Zapustila je štiri otroke. Odpeljali so jo še isto noč ob 2. uri popolnoči na tuk. pokopališče, in 24. t. m. zjutraj so jo pokopali. Uzrok temu nesrečnemu koraku ni znan. Preselitev urada. — Uradne sobe c. kr. gozdnega komisarja in komisije za po-gosdovanje Krasa se nahajajo od 1. septembra t. 1. v erarskem colnem poslopju (stara do-gana) Via Doga na št. 7. prvo nadstrop je. Izpred tržaškega sodišča. — V Skednju pri Trstu je nastal 5. junija mej slovenskimi in laškimi delavci velik pretep. Pri zgradbi plavža kranjske industri-jalne družbe so bili namreč ta dan razstrelili neko skalovje, ne da bi bili dali poprej določeno znamenje. Kamenje je vsled tega padlo na slovenske, v bližini se mudeče delavce in nekatere izmej njih ranilo. Lahi solo baje nalašč storili. Kaj čuda. da je slovenske delavce prešinila jeza in da je nastal pretep. Laški delavci so bili koj odpravljeni v domovino, proti slovenskim delavcem pa je začelo državno pravdništvo postopali in 21 izmej njih obtožilo radi hudodelstva težke telesne poškodbe. Proti lem slovenskim delavcem, ki so že od julija meseca v preiskovalnem zaporu, se je vršila glavna obravnava, pri kateri so bili oproščeni: Miha Orel. Anton Bratina in Ivan Bumbič (Borin). Na devet mesecev sta bila obsojena Karol Sancin (Levro) in Jakob Pagon, na osem mesecev Anton Eller, in Ivan Pengor, na 7 mesecev Jakob Kozina, Avgust Bizjak (Bajc), Jakob Godina (Tine) in Kami Prinčič, na 6 mesecev Andrej Bembič, na 5 mesecev Jožef Grahor in Jožef Pizziga. na 4 mesece Jožef Stranj’. Anton Sancin (Renga), Jožef Gorjup, Ivan Barut, Silvester Štoka in Ant. Sancin (Toč). Pripravljalni tečaj za c. kr. učiteljišča v Sežani se otvori 15. septembra 1.1. v kar se vabi vse one. kateri mislijo svoje otroke posvetiti učiteljskemu stanu ali sploh, kateri hočejo, da bi se njih otroci izobrazili, da se oglasijo ustno ali pismeno dne 13., 14. in 15. od 8. do 10. ure predpoludne pri c. kr. okrajnem šolskem nadzorniku v Se- žani. Seboj naj prinesejo krstnico in šolsko izvestje, odpustno spričevalo ali spričevalo zadnjega leta. Vabilo k letnemu obč. zboru, bi bode na deželni kmetijski šoli dne 9. septembra t. 1. ob 9. uri zjutraj s tem le vsporedom: 1. Nazorni pouk. II. Poročilo tajnika. III. Poročilo blagajnika. IV. Volitev odbora, V. Raznoterosti. Učiteljsko društvo za goriško okolico v Solkanu, dne 26. avgusta 1897. Odbor. Razpisuje se mesto poštnega odpravnika na novo ustanovljenem c. kr. poštnem uradu v Nabrežini (kraj) proti pogodbi in kavciji 200 gld. Letna plača 150 gld. uradni pavšal 200 gld. in letni pavšal 120 gld., za vzdržavo jedenkratne pešne zveze med Nabrežino (krajem) in kolodvorom. Prošnje v teku treh tednov na poštno in brzojavno ravnateljstvo v Trstu. Poziv zadruge „Rinka". — Ob trojni meji štajerski, kranjski in koroški razprostirajo se divne Savinjske planine s strmimi vrhovi in romantičnimi gorskimi dolinami, v vsej svoji veličastnosti. Pravi biser med prirodnimi lepotami pa je Logarjeva dolina, katera ima kaj sličnega samo v tako zvanem Gavarnijskem cirkusu v Pirenejah na Španskem. Dasi lepota omenjene doline vsakega obiskovalca očara, tako se vendar promet tujcev tod še ni popel na ono stopinjo, kakor je pričakovati z ozirom na izredno krasoto spodnještajerske Švice. Vzrok temu je iskati v pomanjkanju dobrih cest in modernih gostilen. Da se tem nedostatkom kolikor mogoče odpomore, se je ustanovila planinska zave-tiška zadruga „Rinka", katera namerava v Logarjevi dolini zgraditi hotel z enakim imenom, kateri naj vstreza vsem zahtevam denašnjih turistov. Nedvojbeno bode sčasoma še tod nastalo gorsko letovišče. Stavba bode imela dve veliki gostilniški sobi, verando, kuhinjo ter mnogo sob za prenočevanje. Pri hotelu je smrekov gozd, kjer se lahko napravijo razna igrališča in sprehajališča. To podjetje je z ozirom na narodno gospodarstvo sp'oh in povzdigo turistike še posebej največje važnosti in vredno, da ga vsi rodoljubi najkrepkeje podpirajo. Vzgled nam naj so Koroška, Tirolska, Švica in Švedska, o katerih deželah se izredno mnogo (ravno od domačinov) žrtvuje za tujce, od katerih dobe taiste vsako leto lepe dohodke. Podpisani odbor prosi torej najuljud-neje vse rodoljube in prijatelje krasnih planin, naj blagovolijo pristopiti kot udje k zadrugi „Rinka". Deleži so ali opravilni deleži po 10 gld. ali glavni deleži po 100 gld. Več je razviuno iz zadružnih pravil, ki se na željo vsakemu dopošljejo. Denar naj se pošilja blagajniku g. dru. Ivanu Dečku v Celju. Odbor zadruge „Rinka". Dr. Juro Hrašovec, Dr. Ivan Dečko. načelnik. blagajnik. * Politični drobiž v Avstro-OgorskP — Grof Badeni je pogorel s svojim nemško-češkim posvetovanjem, kajti Nemci so odklonili povabilo. Cehi so vsaj pokazali dobro voljo in obljubili svojo udeležbo. Vsled tega je ostal politični položaj nejasen, ostane pa tako dolgo, dokler se ne odloči ministerstvo na levo ali na desno. Piše se mnogo, da odstopi grof Gleispach, baron Ga ut sc h in grof W e 1 s e rs h e i m. Seveda se vse to le piše, a prihodnost nam pokaže, ali ostane pri tem. — Nemški izgredi na Češkem, o katerih poročamo na drugem mestu, so tako drzni, da si večje drzovitosti ne moremo misliti. Germania irredente se popolnoma ujema z našo „Italia irredenta", obe imate razne poti z istim ciljem — da zrušiti neljubo državo. Ali se jim posreči r1 — kotorska občina (v Dalmaciji) se pripravlja, < a proslavi stoletnico spojenja Boke kotorske z Avstrijo. — Stranka prava v Dalmaciji sklicuje shod dne 1. septembra v Split. Srbska stranka v Dalmaciji je sklenila na svojem shodu, da ustanovi svoje pon|lCnst' za spravo, ampak le za gospodovanje nacl drugimi narodi. Bolgarija lu Avstrija! — Povodom 'd? v Zofiji proti Bolčevu je imel mini-ne Vi'- Prodsednik Stojlov razgovor z nekim knn časnikarjem. V svojem pogovoru s tem časnikarjem se je minister izrazil razža-Ijivo o Avstriji, oziroma Ogerski, odkjer je bila doma umorjena Szimon. Ta pogovor je prinesel „Berliner Local - Anzeiger", vsled česar je zahtevala Avstrija zadoščenje pri Bolgariji. Po večtedenskem pogajanju je objavila uradna „Wiener Abendpost" to-le izjavo- „Po naročilu knezovega bulgarskega ministerskega predsednika, gospoda dr. Stoj-lova, je prišel tukajšnji bulgarski agent, g. 1 dr. Sirmadjev, danes v c. kr. zunanje ministerstvo ter je na podlagi poizvedb, katere je dobil iz Sofije, podal izjavo, da je bilo poročilo v „Berliner Local-Anzeiger" z dne 31. julija t. 1. o razgovoru gosp. Stojlova s koburškim dopisnikom omenjenega časopisa bistveno pokvarjeno. Žaljivega namena proti Avstro-Ogerski in proti cesarski hiši mini-sterski predsednik nikakor ni imel in zato dotično poročilo, ki nikakor ni izraz njegovega mišljenja, globoko obžaluje. Vzrok, da se je ta izjava zakasnila, pa je bila odsotnost g. Stojlova ter nedostatne in pozne poizvedbe". Radi te uradne izjave, ki zadošča zahtevam, katere je stavila c. kr. vlada, je baje spor rešen. * Iz Črncgoro. — „Glas Crnogorcali poroča v svoji 32. številki, da niso resnični glasovi o zaroki prestolonaslednika Danila in kneginjice Ksenije. — Dalje paznanja, da je bil knežič Mirko 24. julija v smrtni nevarnosti, kajti vozil se je iz Karlovih varov uprav v vlaku, kateri je trčil z onim, ki je prihajal iz Budjejevic. Takrat je bilo ranjenih 14 oseb. K sreči ni bil čisto nič poškodovan vagon, kjer je sedel knežič Mirko. Rombe. — F a u r e, francoski predsednik, bi bil skoro žrtva anarhističnega atentata. Baš ko se je pripeljal na kolodvor, da se odpelje v Rusijo, je počila bomba ter provzročila veliko paniko. Na mestu, kjer se je razletela bomba, so našli liste z napisi: Živela Elsaška - Lotarinska ! Živela Poljska ! Živela svoboda ! Smrt tiranom! — Socija-listični listi hočejo proglasiti po svoji navadi bombo le za policijsko intrigo. To pravijo zato, ker ni bomba nikogar ranila, kar pa je le čudovit slučaj. Ge bi se razletela bomba bližje ljudij, potem seveda bi bilo več mrtvih in bomba bi bila anarhistična. Pri zaslišanju je anarhistični morilec Ganovasa, Angiolilto, izjavil, da pride Faure kmalu na vrsto. Španska vlada je o tem Faureja brzojavno obvestila, in morda je baš ta slučaj ona bomba, o kateri je govoril Angiolilto. — V Carigradu so pokale bombe, jedna celo pred visoko porto. Ranjenih je bilo več ljudij, ubiti pa trije vladni služabniki. Tudi poslopja so veliko trpela. Vrgli so bombe Armenci, za katere se še doslej niso izdale reforme, ker so na nje velevlasti navzlic lanskim groznim umorom v carigrajskih ulicah pozabile. Armenci se izpostavljajo novim nevarnostim, da jih začne carigrajska svojat pobijati, a nobenega drugega sredstva nimajo, s čimer bi opozarjali Evropo na žalostno stanje, v katerem žive kot podaniki Turčije. Vzlic temu, da je francoski minister Cambon (!) sultanovemu zastopniku,Izzet- beyu zagrozil z represalijami, ako hi se primerili napadi na Armence, se je bati izgredov. Nižji mohamedanski sloji so radi dinamitnih atentatov toliko bolj razburjeni, ker jim policija brani pobijati Armence. Velik strah vlada tudi mej Grki, posebno ker turški listi kar očitno hujskajo proti njim in proti Armencem. Dvoboj moj princi. — 8. t. m. po 4. uri zjutraj se je izvršil v nekem gozdiču ob cesti v Versailles pri Parizu dvoboj mej princem Henrikom Orleanskim in mej grofom T u r i n s k i m. Dvoboj se je vršil z meči. Oba nasprotnika sta se napadala jako strastno. Pri prvem napadu je bil princ lahko ranjen na rami. Pri drugem napadu sta prišla bojevnika preblizu drug drugemu in morali so ju razločiti. Pri tretjem napadu je dobil grof malo rano na desni roki, pri četrtem napadu se je princu meč izkrivil in je dobil novega. Pri petem naskoku pa je mahnil grof princa po trebuhu ter mu* zadel rano, ki pa menda ni nevarna. Princa so takoj zavezali, na kar je premagani Francoz podal roko Italijanu ter sam vstopil v kočijo. i V Rimu in tudi v naših krajih je zavladalo pri vesli o zmagi „junaškega" grofa veliko veselje. List „Messagero", ki je prinesel prvo poročilo o izidu dvoboja, se je razprodal v 25G.000 iztisih. Po rimskih ulicah so vriskali ljudje in vojaška godba je svirala. Dvoboj je nastal vsled tega, ker je princ Orleanski v svojih afriških potopisih razžalil laške častnike, za katerih čast se je potegnil grof Torinski. * Še nekaj o fraucosko-italljanskciu dvoboju. — Nekaj zanimivih črtic o zgodovini dvoboja med grofom Turinskim in princem Henrikom Orleanskim moramo podati našim čitateljem, ker vemo, da se radi smejejo. No, najprej moramo povedati, da sta se tu borila dva sorodnika. Princ Orleanski, rojen dne IG. oktobra 18G7. v Hamu na Francoskem, je sin vojvoda Roberta Chartreskega in torej bratranec princese Helene Orleanske, sestre vojvode Filipa Orleanskega, katera je od leta 1895 poročena z vojvodom d’ Aosta, bratom grofa Viktorija Turinskega. Borila sta se torej dva svaka iz kraljevih hiš dveh romanskih narodov! — O princu Henriku se pripoveduje, da je prepotoval Afriko in videl Abesinijo in da je znan kakor spreten žur-nalist. Dopisoval je „New York Herald-u“ in „Figam" o abesinski vojni in črtal satirični ujetnike Menelikove. V svojih poročilih je občudoval vstrajnost italij. vojaških nog v begu po bitki pri Adui; dejal je, da te vstrajnost! ne presega nobena druga četa na svetu. Dalje je poročal, da so italijanski ujeti častniki na rojstni dan Menelikov njemu na čast streljali na povelje z napolnjenimi ital. topovi, razen tega da je general Albertone napival slavi Neguševi. A kar se tiče možtva, da je popolnoma zanemarjeno in podivjano ter da vojaki prosjačijo na javni cesti. V svojem poslednjem poročilu v „Figam" pa poroča celo princ, da so se italijanski vojaki na večer vojne pri Adui pustili ujeti od abesinskih bab. Ta poročila so v Italiji vzbudila vihar nevolje in jeze in posledica temu je bil znani dvoboj. No, o tem dvoboju je tekla kri in oprala je žaljeno čast italijanske vojske, v kolikor jo oprati zamore dvoboj. Španija. — O notranjem političnem življenju v Španiji piše „Frankf. Ztg.“ : Kadarkoli sta se v vladi Ganovas in Sagasta menjala, vselej se je izvršila v vladi velika in splošna izprememba. Od vojaških in civilnih guvernerjev v provincijah, alealdov (županov) pa prav do dijuristov in cestnih pometačev izgubi vse svoje službe in namestijo jih s pristaši novega ministerskega predsednika. Tako je vedno pol uradnikov v službi, pol jih je pa brez službe. Da se morejo mej dobo, v kateri nimajo nobenega zaslužka, dobro preživeti, kradejo tekom svojih službenih let kolikor morejo iz drž. blagajne. Marsikdo je imenovan uradnikom, uživa svojo plačo, a v urad ne pride nikdar. Po Barceloni se potepa okoli 800 cestnih pometačev, a vsi so v cilindrih in z rokavicami. Prvega pridejo po plačo, za metlo pa ne primejo nikdar. Žato so španske ceste grozne. Ker je toliko zanikerno uradništvo, trpi morala in ljudska izomika. Govoričiti o borbah z biki, o igralcih in o baletkah, to znajo vsi Španci, izmej 18 milijonov Špancev pa jih 11 milijonov ne zna ne čitati ne pisati. Gurrotovanje morilca Augiolitta. — Za nizke zločince in tudi za anarhiste so uvedla španska sodišča način mučilnih usmrtitev, kakoršne so se rabile že za časa in-kvizacije. Taka usmrtitev je tudi takozvano „garrotovanje", katero je zadelo tudi An-giolitta. Obsojenca privežejo na steber, in krvnik mu z železnim obročem, kaleri mu denejo okoli vratu, zlomi tilnik. To je ostudna, nečloveška in za Španijo naravnost sramotna smrt. Raznoterosti. * 50 lot v ježi. — Požigalec in tolovaj Josip Hell iz Jičina na Geškem, ki je sedaj v Pankraški kaznilnici, je preživel 50 let v ječi. L. 1832. je bil radi požiga prvič zaprt; potem pa se je radi ropanja, kraje in drugih zlodejstev vedno vračal v ječo, tako da je prebil tekom G5 let samo 15 let v svobodi. Sedaj je 85 let star; še 7 let mora sedeti. Ko bo star 92 let, ga izpuste. * Telefon ji je dobil moža. — Bogat vdovec v Lillu je vprašal telefonično svojega prijatelja v Parizu, ali pozna kako dekle, ki bi bilo pridno, pošteno in lepo, če tudi siromašno. Oženil bi se rad, a časa niti spretnosti nima, da bi si sam poiskal novo ženo. Prijatelj mu naj torej v Parizu poišče kako pripravno dekle, pa naj mu pošlje fotografijo in životopis. Ni minula še ura po tem, odkar je bogati, a nikakor ne stari vdovec telefonoval to svojo željo v Pariz, je že dobil fotografijo in životopis mlade in lepe — telefonistinje, ki je, kot uradnica, zvezala Lille Pariz. Urednica je s tem prekršila svojo uradno tajnost, a vdovcu je dekle ugajalo in vzel jo je. Vdovec pa je ravnatelj telefonske centrale v Lillu ! * Vila iz samega stekla. — Neki bogati Amerikance si je dal sezidati, nedavno temu, vilo iz samega stekla. Ta bogataš ima na svojih razsežnih posestvih več lepih jezer. Sredi jed nega tacega jezera in sicer na najglobočjern kraju, si je dal postaviti stekleno vilo, katera ima samo tri sobe. Podlaga vili je iz kamena in cementa. Stene in stropi so iz debelih steklenih plošč. Vse je ukusno in krasno napravljeno. Oken pa stavba nima in zrak, je napeljan vanjo po cevih, ki so združene na površini jezera z umetnimi vodnimi cveticami. V tej vili je baje prijetno, bivati, a posebno zanimivo je gledati ribe, ki obsipajo poslopje ob električni luči. Se non e vero . . . * Grozna epidemija,— Na otoku Vis (v Dalmaciji) se je pojavila strašna gobova bolezen, ki se zove „lepra“. Človeku, ki oboli na tej bolezni, se narede pod kožo velike v početku trde otekline, ki postanejo sčasoma mehke in se ognoje. Pri tem zgnije v pravem pomenu besede ves človek ob živem telesu, kajti odpadejo mu nos, ušesa, zgnijo mu oči, noge, roke, a vendar človek ostane še živ, dokler v strašnih mukah ne umrje. Bolezen traja 9—18 let. Vzrok bolezni so lepra bacili, katerim pa učenjaki še niso našli izvora. Pač pa je utegnila povspe-šiti bolezen letošnja neznosna vročina. * Avstrijska Lidija se potopila. — Iz Hamburga je došlo poročilo, da je avstrijska ladija „Dante“ na poti mej Hamburgom in Buenos-Ayres-om zadela ob ladijo „Mateo Bruzzo“ in se potopila. Moštvo se je rešilo. Narodno gospodarstvo. Izvoz češpelj. — Čas je tu, ko moramo sušiti češplje, čas, ki prinaša deželi obilo dobička. Splošno je znano, da prihaja iz Brd v kupčijo razun druzega ovočja, tudi veliko olupljenih suhih češpelj, koje izvažajo v inozemstvo, zlasti v Ameriko, kjer jih najdražji plačujejo. Imel sem priliko pregledati statistiko o izvažanju tega sadu (svežega in suhega) ter se prepričal, da se je taisto po-desetilo v zadnjih dvajsetih letih. Leta 1895. se je izvozilo 15.000 q suhih češpelj v vrednosti 500—600.000 gld. Vsekako lepa svota. Producenti morajo zatorej svojo pozornost na to obračati, — kajti tudi v tej točki se je pojavila konkurenca — da izroči kupcu popolnoma zdrav in dober sad. Pri nas se v prvi vrsti premalo pazi pri izbiranju ovočja ter slabeje z boljšim sadjem meša. Vendar je pravilno izbiranje edino sredstvo, s kojim dosežemo primerno ceno za svoj sad, priporočati je zatorej, ločili sadje prve m druge vrste. Najlepši dokaz, da se cena vselej ravna po blagu, nam nudi Francija, katere blago prve vrste se trikrat dražje plačuje od našega. Vendar je še drug vzrok, na koji opozarjamo producente. — Prigodilo se je namreč mnogokrat v preteklem letu, da so spravili v promet češplje, katere niso bile še do dobra posušene. Nasledki so bili, da so se tiste spridile, oziroma med potjo pokvarile s tem, da se je pojavilo vrenje (Gahrung), zbog velike vlažnosti, in to je seve provzro-čilo izvažatelju ogromne škode. Omeniti moram, da je v tem slučaju imelo vreme važno ulogo, kajti dolgo trajajoča deževja so ne malo ovirala, da bi se češplje popolnoma posušile. Največ so pa bili producenti sami krivi, da jim ni vspel ta proizvod. Hočemo li torej, da ne trpi kupčija s suhim sadjem, ki donaša producentu velik dobiček — kakor je razvidno iz omenjenega statiškega izvestja — potruditi se moramo, da proizvajamo le dobro blago ter prinašamo v kupčijo le popolnoma suho sadje. Spoznati je dobro posušene olupljene češplje na tem, da se takoj razsipljejo, če se klopčiča (češpelj) le rahlo dotaknemo, ter še ne sprejemljajo. Cas naročiti Tomaževo fosfatno moko pri c. kr. kmetijski družbi je sicer že končal (15. avgusta), toda opozarjam poljedelce, da dobe še vedno to moko po isti ceni kakor pri c. kr. kmetijski družbi. Naročila na vsako množino sprejemata med drugimi gospoda Maks Ličen v Rihembergu ter Jožef Rubij i a na Vogerskem. Cena met. cent. je 3 gld. 75 kr., a za vsako njivo (campo) zadošča 3 met. cent. — Zanimivo je, da so naročili Tomaževo fosfatno moko pri c. kr. kmetijski družbi v velikem številu oziroma večinoma slovenski poljedelci, kar svedoči posebno znamenje za napredek na tem polju ter kaže, da je ljudstvo spoznalo neprecenljivo korist, kojo donaša tako gnojenje. Gnojenje s Tomaževo fosfatno moko je dandanes tako razširjeno in v rabi, da bi bilo od več obširneje o tem razpravljati. Omenjeno bodi le, da priporočajo Tomaževo fosfatno moko posebno tudi za gnojenje vlažnih travnikov, kar se je tudi že poskusilo v raznih slovenskih krajih, kakor v Pre-voljih, v Panovcu, Kronbergu, Bukovici, na Ljaku itd. Vspeh je bil povsod izredno poveljem Ne samo da se s takim gnojenjem znatno pospešuje rast trav ter zatre s tem mahovje in zarast plevela, ne samo da se pomnože bistveno seneni pridelki, ampak dokazano je s kemiškimi preiskavami, da je tudi redilna vrednost takega sena veliko večja. — Trgatev. — Kolikor se dostaje letošnje trgatve, reči moram, da ne obeta v dolini veliko, a tem rodovitnejši bo gorati del. Pojavila se je pa žalibog v zadnjem času zopet v veliki množini grozdna plesnoba; grozdi se nam zdi, kot bi bili posipljeni s pepelom. Povsod, kjer se je prikazala ta bolezen, treba takoj pričeti z žveplenjem. Opozarjam, da to tudi ne škoduje grozdju, ki že začenja zoreti. Ako se pa pojavi vendar le pozneje kak duh v vinu, se s tem odpravi, da se pretoči vino. Dr. P. Gg. vinogradniki pozor! — K bližajoči se trgatvi opozarjamo gg vinogradnike, da je sladkor prvo in glavno sredstvo, s katerim se morejo zboljševati vina brez drugih kemičnih dodatkov, oziroma, kjer je sladkorja premalo vino pred pokvarljivostjo obvarovati. Cim več sladkorjeve tvarine ima vino, tem boljše, krepkejše in nepokvarljivejše postane. Mi svetujemo toraj vsim onim gg. vinogradnikom, kojih vinski mošt ima premalo sladkorjeve tvarine, da nadomestijo isto s potrebno množino sladkorja. Podružnica g. Trudnove tvrdke v Gorici v kapucinski ulici št. 11 hoče vstreči tudi v tej zadevi gg. vinogradnikom in trgovcem z nalašč v to svrho pripravljenem rafinovanim sladkorjem. Prodajala ga bode okoli 2 gld. na 100 kg. cenejše nego vseh drugih vrst sladkorja ter ob enem tudi sprejemala naročila na modro galico za mesec marec prih. leta. Rodoljubni trgovci in vinogradniki store le svojo narodno dolžnost, ako tudi v tem pogledu poslušajo narodni glas, kateri svetuje, da se je posluževati v vsakem slučaju pri svojih sorojakih in radi tega jim priporočamo, da svoja naročila v nasvetovanem pogledu izvršijo pri zgornji tvrdki. Goriško c. kr. kmetijsko društvo razdeli letos med kmetovalce na Tolminskem plemensko goved belanske pasme in sicer zraven bikov tudi nekoliko junic, da se polagoma vzgoji in vdomači tudi pri nas čistokrvno pleme. Junice se podelč s pogojem, da plačajo dotični posestniki, kateri dobe tudi društvenega bika, polovico kupne cene in troškov, da ohranijo potem čisto pleme in da ponudijo izpodrejene živali, katerih bi redili, najprej kmetijskemu društvu na prodaj. Sprejemši te pogoje so naročili junice: Mlekarsko društvo v Bolcu (2), g. Matija Ilinčič v Zatolminu (1), g. Janez Kovačič v Idriji na Bači (1), g. Ivan Lapanja na Ponikvah (1), g. Andrej Rejic v Sebreljah (1) in g. Slavko Ravnikar v Cerknem (2). — Bikov pa se razdeli letos po navadnih pogojih 23 — 24. Odločeno je bilo, da pojde dotični pooblaščenec kmetijskega društva že te dni na Koroško po živali; ker se je pa poizvedelo, da je zdaj še vsa živina na planinah in ker je prišla še kaka nepričakovana zapreka vmes, odložila se je stvar do časa, ko se povrne živina s planin, to je do srede prihodnjega meseca. To sem hotel sporočili tistim, kateri so že obveščeni, da so deležni podelitve. E. KI. Književnost. „Salonska knjižnica*. — Jutri začnemo razpošiljati prvo knjigo tega podjetja. Na 320 straneh bo obsegala pod skupnim naslovom «0 te ženske« te-le novele: Predgovor izdajatelja «Salonske knjižnice« — Predgovor pisatelja I. knjige — Primo loco — Dr. Strnad — Te punice, te punice...! — Danica — Institutka — V mraku — Pavlina — O te ženske. Cena 1 gld. s poštnino vred. Na naročila brez denarja se ne bode oziralo. „Slovanska knjižnica*. — Dne 15. oktobra izide trojna ti snopič, ki prinese slovanskemu čitajočemu občinstvu izviren roman gospe Pavline Pajkove : „S 1 u č a j i usode*. Obsegal bo okoli 280 str. prav zanimivega berila. To književno podjetje dovrši s tem romanom že četrto leto Svojega življenja. Žal, da se mora boriti z velikimi neprilikami, največ pa z nezadostno gmotno podporo, ki je še vedno prav neznatna. In vendar je „Slovanska knjižnica* vsaj deloma odstranila sušo na polju naše pripovedne književnosti ! Temu podjetju prijazni časopisi bi nam napravili veliko uslugo, ako ponatisnejo to naznanilo. Dunajska borza 30. avgusta 1897. Skupni državni dolg v notah . . . 102 gld. . 35 kr. Skupni državni dolg v srebru . . . . 102 S 40 „ Avstrijska zlata renta . 124 n 05 „ Avstrijska kronska renta 4% . . . 101 65 „ Ogerska zlata renta 4% . 122 60 „ Ogerska kronska renta 4% . . . . . 100 * 10 , Avstro-ogerske bančne delnice . . . 952 71 — r Kreditne delnice 50 „ London vista . 119 71 70 , Nemški drž. bankovci za 100 mark . 58 n 67'/j „ 20 mark . 11 17 75 „ 20 frankov . 9 52 */, . Italijanske lire n 10 „ C. kr. cekini ti 64 „ Tržne cene. za 100 kilov Kava: Santos . . .gld. 110 — do 130-— Sandomingo . . 150-— „ Java 145-— „ 164 Portorico .... 145- „ Moka J80-- „ -•77 Sladkor 36-‘/a » 37 V Špeh 52-— „ 50— Petrol 1 j v sodu .... 18-8/4 „ v zaboju . . . 6— » Maslo surovo 75-— „ — kuhano 85-- „ —— Moka: Ogerska. št. 0 gld. 20'20, št. 1 gld. 20'—, št. 2 gld. 19-70, „ 3 „ 19-20, „ 4- „ 18-90, „ 5 „ 18 00, št. 6 gld. 17-70. Otrobi debele . drobne . Turšiča navadna Oves........... gld. 4-60 do „ 4-30 , „ 5.30 „ „ 6.80 „ 5-20 4-80 0-3O- 7.80 Loterijske številke. Dunaj Gradec Trst Line 21. avgusta: ..........75 ..............50 28. avgusta: . . . . . . .20 .............12 18 03 23 40 43 75 55 Iti 88 62 12 44 4.4 30 39 22: